Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
FOR AFREE SLOVENIA
Mogoče je varati i i 1 ; nekatere vedno, ali nekaj časa vse. Ni pa mogoče varati vseh vedno.	i
{Abraham Lincoln)
LETNIK XV. — VOLUME XV.
Toronto 1. April 1964
ŠTEVILKA 4. — NUMBER 4.
013 550-LETNICI ZADNJEGA UMEŠČENJA
18. marca leta 1414. je bil na Gosposvetsikem polju umeščen kot 'koroški vojvoda nadvojvoda Ernest Železni. To je bilo zadnje umeščenje po starodavnem slovenskem obredu.
Ob času svojega prenehanja jc bil obred le še simbol- a vendarle še živ simbol — nekdanje slo venske svobode, državnosti in demokratičnosti. Od tedaj naprej pa je le predmet zapiskov, spomenikov in zgodovine.
Vendar nas obletnica zadnjega umeščenja danes ne opozarja toliko na konec obreda in nudi priliko za obžalovanje konca, kot nas opozarja na tiste čase, ko je bil obred izraz žive in resnične slovenske državnosti in demokratičnosti.
Ob obletnici zadnjega umeščenja se vživimo in poglobimo v tisto dobo naših prednikov, ki je spočela in oblikovala ta pomemben, globok, lep in edinstven obred. Danes potrebujemo duha naših prednikov tiste dobe: duha svobode državotvornosti, demokratičnosti, duha ki bo slovensko oblikoval družbo na slovenskem ozemlju in dopri-našal slovenski delež Evropi in človeštvu.
Danes ni čas za sentimentalnost, danes nam je treba pristnega in močnega slovenskega čutenja, mišljenja in dejavnosti. K temu naj pripomore obletnica, še posebej v domovini.
Pred petdesetimi leti je petsto-Jetnica še posebej navdihovala slovensko dijaško" mladino v Ljubljani. Ker avstrijske šolske oblasti niso dovolile proslave petstoletnice, so dijaki uprizorili protesten štrajk. Duh slovenske preteklosti je navdihoval mladino v boju za osvobojenje. Dali so nam vreden vzgled.
Mate Resman
NARODNOSTNA TRENJA IN DRAGINJA TAREJO TITOV REŽIM
Naraščanje Narodnostnih trenj in .skoraj katastrofalen obseg, ki ga je zavzela draginja sta prisilila Titove veljake in časopisje, da so o njih začeli javno razpravljati. Vladimir Bakari.č se je javno zazvel za hrvaške interese. O novem razpletu v Titovini je poslal 11. marca dopisnik lista "The J New York Times" David Binder svojemu časopisu pod j naslovom: "Yugoslavs argue sensitive issues" naslednje po ročilo, ki je bilo objavljeno v nedeljski številki 15. marca: Jugoslovanska komunistična , prilike niso prav nič izboljšale, zveza je v zadnjih treh tednih j Anketa navaja izjave mnogih odprla zatvornice poplavi kriti-1 delavcev, češ da si niso nikoli ku-cizma in odkrite debate o nekaj pili nove obleke, ampak so pri-resnih notranjih problemih. siljenj obdržati si in krpati staro
Vodilno časopisje in neketeri obleko, vladni veljaki, vključno predsed- Porast cen Je Povzročil tolikšno stisiko, da je o nji spregovo-
Dr. Jože Pogačnik novi ljublj'anski nadškof
Sveta stolica jc 12. marca imenovala dr. Jožeta Pogačnika, pomočnega škofa ljubljanskega in dosedanjega administratorja ljubljanske nadškofije za novega ljubljanskega naškofa. Slovesno umeščenje so bo vršilo na belo nedeljo 5. aprila.
Število ni važno
nik Tito, po nekaj letih prvikrat odkrito razpravljejo o takšnih občutljivih zadevah kot sta draginja in napetost med narodi.
Naj resnejša težava, ki tare večino Jugoslovanov, je dvig cen živilom in nekaterim drugim potrošnim dobrinam. Cene mesa so se dvignile celo za 30 odstotkov v zadnjih dveh mesecih. Jedilno olje se je podražilo, ravno tako cigarete.
Po vrsti lanskih mezdnih zvišanj je sedaj povprečen mesečen dohodek v Jugoslaviji 40 dolarjev.
Zandji teden je izjavil posla-
ril predsednik Tito, ko je zadnjo soboto spremljel alžirskega predsednika Ben Bello v Niš. Skupini delavcev je dejal: "Gradili bomo manj zavzetnih in veličastnih zgradb, pristali bomo na mirnejši tempo razvoja, tako bomo razpolagali z več sredstvi za dviganje življensike ravni".
Narodnostno vprašanje je na- j čel z nepričakovano ostrino Vladimir Bakarič, starejši prvak komunistične stranke na Hrvaškem.
Ta teden se je v intervjuju s srbskim tednikom "Nin" dr. Ba-karič izrekel proti grandji pod-
nec zvezne skupščine Ivica Gre- jctij v zaostaii področjih, kjer
tic, da so se v januarju cene dvignile za 4 odstotke nad cene preteklega leta, medtem ko je državni plan predvideval skupen porast cen za 3 odstotke za cejo leto.
V Splitu, na jadranski obali, se je pritoževal sindikalni veljak, da dvigi cen pomenijo, da gre 61 odstotkov proračuna mnogih družin za živila.
Na osnovi podrobne ankete poroča sindikalno glasilo "Rad", da se od 150 beograjskih delavcev stotim v dveh letih življenske
NOV POLITIČEN PROCES V LJUBLJANI
V ponedeljek 9. marca so bili v Ljubljani obsojeni Janez Top-lišek ter brata Ivan in Stane Željko. Janez Toplišek je bil obsojen na štirinajst let zapora, Ivan Željko na pet let, Stane Željko pa na tri leta. Razprava se je vršila pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik France Artnak. Obtožbo je zastopal okrožni javni tožilec Tone Skobir. Topliška je branil odvetnik dr. Avguštin Grdem, brata Zeljka pa odvetnik dr. Viktor Maček in odvetnik Jože lic.
Obtožba je spravljala obtožence v zvezo s Kregarjevo skupino, ki je bila sojena v januarju 1. 1963. Dolžila jih je, da so spravljali v Slovenijo propagandni material v obliki okrožnic, letakov, navodil, programov in podobnega. Po programu, ki so ga po mnenju tožilca očitno navdihnili Topliškovi "mentorji", naj bi tako imenovana "organizacija slovenskih protikomunistov "zrušila titovsko družbeno ureditev v treh fazah. V prvi fazi naj" bi predvsem pridobivali sim-patizerje, organizirali skrivališča in varne prehode čez mejo. V drugi naj bi začeli diverzantske in teroristične akcije, v tretji pa naj bi ob primernem trenotku z oboroženimi upori prevzeli oblast.
O zadnjem dnevu razprave pred razglasitvijo obsodbe je poročalo "Delo" takole:
"Zjutraj so najprej zaslišali kot pričo prijatelja Staneta Zeljka, kateremu je ta precej pripovedoval o knjigi Franceta Jeze, v kateri se ta zavzema za odcepitev Slovenije in podobno. Priča je povedala, da mu je ta sicer govoril o sovražni propagandi, vendar pa ni vzel resno, češ da je Stane Željsko rad v
obstaja verjetnost gospodarske izgube.
Hrvatom pomenijo "zaostala področja" običajno južne jugoslovanske republike, posebno Bosna H^rcgovina, Makedonija in Črna gora.
Dr. Bakarič je tudi predlagal, da bi Hrvatska, kot republika morala imeti močnejši glas pri določanju in izvajanju jugoslovanske zunanje politike, katero sedaj diktira edinole vlada v Beogradu, starodavni srbski pre-stolici.
Dr. Bakarič je razpravljaal tudi, o življcnsikih stroških in dejal, da bi bilo potrebno najti "mo-
Pod naslovom Dle Masse macht's nicht prinaša Die Fur-che (Dunaj, 29. februarja 1964) na 2. strani naslednje kratko poročila, ki ga prinašamo v prevodu :
V Ljubljani je pravkar izšla v slovenskem jeziku knjiga "Mož brez lastnosti" Roberta Musila. Slovenščina je za angleščino, francoščino in italijanščino četrti jezik, v katerega je bilo prevedeno težko delo Musila. Pri tem je omembe vredno, da uporablja slovenščino samo nekaj nad milijon ljudi. Tako je "najmanjši" slovanski jezik. Kljub temu pa niso knjižne naklade v Sloveniji manjše kot v drugih večjih deželah. Tudi težje knjige dosežejo pogosto brez težave prodajo 5000 izvodov".
središču pozornosti.
Zaslišali so še Topliška, ki je danes povedal, da se je odločil za pot v Jugoslavijo, ker so iz j fikaciji nekaterih točk v obtožbi Clevelanda pritiskali, naj se ven- Menil je, da je Toplišok imel dar zavzame po neuspehu Kre- mnogo bolj pasivno vlogo kot garjeve skupine in obnovi "organizacijo slovenskih protikomunistov na Slovenskem". Duho-
mu jo pripisuje obtožba. Ko je govoril o motivih, ki so Topliška pripeljali v Jugoslavijo, je pred-vnik dr. Janez Zdešar naj bi mu lagal sodnikom, naj upoštevajo, posodil $2.500, da se je lahko 1 da je Toplišek precejšen del svo-
umaknil z družino iz taborišča in se osamosvojil. Kmalu za tem, pravi, mu je dr. Zdešar dejal, da mu denarja ne bo treba vračati, če bo agilno delal v Zvezi slovenskih protikomunističnih borcev. Razen tega je še zatrjeval, da naj bi bil dogovorjen, da bi se po dobrem tednu vrnil v zahodno Nemčijo, ikjer ima družino (dva otroka) in dobilo službo.
jega življenja preživel v begunskih taboriščih v zahodni Nemčiji, kjer se zbirajo predvsem bivši sodelavci okupatorja. Tam pa ni mogel slišati nišesar dobrega o domovini. Nadalje, da so v taborišču, kjer je živci Toplišek, prihajali tudi razni pro-pagatorji, kot sta duhovnika dr. Zdešar in Ciril Turk, ki sta močno spodbujala Topliška k sov-
Okrožni javni tožilec Tone ražni dejavnosti. Dr. Zdešar ga je
Skobir je v sklepnem govoru precej podrobno analiziral sovražno dajavnost Janeza Topliška v zahodni Nemčiji. Izpodbil je zagovor Topliška, da je prišel v Jugoslavijo le zato, da bi poizkal nekaj simpatizerjev, pri katerih naj bi skril eksploziv in radijo oddajnike ter se vrnil nazaj čez mejo. Tožilec je ob tej priložnosti opozoril sodnike na dejstvo, da je imel Toplišek s seboj točen spisek objektov, ki naj bi jih napadli.
Za Ivana Željka je menil, da njegov zagovor ni sprejemljiv, saj je na Švedskem aktivno ob-veščeval ljudi, da bi prišli na sestanek s Urbančičem, nadalje je svojim znancem pošiljal znane poslanice s sovražno vsebino v našo državo. Topliška pa je opozarjal na ljudi, ki bi prišli v po-tev za omenjeno organizacijo. Za Staneta Zeljka pa je menil, da je ta začel iskati simpatizerje
dernejši sistem" prilagajanja mezd cenam.
Ponavljal je tudi zelo razširjeno stališče, da je Jugoslavija na začetku "nove laze" v svojem razvoju, tako v ekonomskem kot političnem oziru. Dejal je da je proizvodnja dosegla stopnjo ■'-sivdnjcga-r^-. -medtem ko usluge zaostajajo.
Pred dvemi tedni je vodilni zagrebški časopis "Vjesnik" objavil podrobno študijo o "zaostalih pokrajinah" s hrvaškega stališča.
Članek opozarja, da so v zadnjih letih določili 28 odstotov državnih investicijskih fondov za gospodarsko zaostale pokrajine in dodaja, da jc prišlo na posameznika v republiki Črni gori vsega sikupaj dvakrat več investicij, kot pa na posameznika v najbolj razviti republiki dežele Sloveniji.
"Vjesnik" nato povdarja, da jc navkjub temu posameznik v Sloveniji in na Hrvaškem v primeri s posameznikom v pokrajinah favoriziranih z radodarnimi investicijami, za več kot dvakrat povečal svojo proizvodnjo. Članek pravi, da more takšna politika, če se bo nadaljevala, postati bumerang, ki bi mogel zadati zelo nagel in boleč udarec".
Takšen odkrit in javen komentar o zamerah med številnimi narodnostmi jc bil predmet razgovorov v Beogradu.
Veliki Ontario je vaše počitniško ozemlje
Izrabi predstoječe poletje za raziskovanje krasnega Ontaria, ki je kot 415.000 kvadratnih milj veliko počitniško ozemlje.
Izberite si enega izmed četrt mil-jona jezer in plavajte, čolnarite ali se kopljite, ribarite kolikor vam srce poželi, kajti Ontario je poznan kot ena izmed najboljših pokrajin na svetu kar se tiče ribolova.
Postavite si šotor, v enem izmed 06 Pokrajinskih parkov ter spszRaj te mir in tišino, ki vas ločita od civilizacije. Spite na prostem in nas vežem zraku. Če pa si želiš postrežbe na oddihu, ne pozabi, da ima Ontario okrog 8.000 turističnih prenočišč in hotelov.
Oglejte si Ontario in videli boste
veličastne Niagarske slapove, umetniške galerije in gradove, ki so podobni onim v Evropi, videli bo-dete škrlatno oblečene "mounties", topove, ki so rešili nacijo.
Vaš Ontario je veliko kanadsko počitniško ozemlje, kjer lahko vidite in delate stvari, ki pomagajo k uspešnosti oddiha in počitnic.
Ontario je vaša domovina in domovina, ki jo bodo vaši vzljubili .čeprav.bi se le oglasili kot qbis,ko: valci.
Za nadalnje informacije pišite na: Ontario Department of Travel, Room 271, Parli ament Bldgs., Toronto, Ontario. Vsi prospekti so tiskani v angleščini. Honourabie James Auld, Minister.	„ ,
očitno spravil na rafiniran način v tako ekonomsko odvistnost, da je lahko močno vplival nanj. Nadalje je še predlagal, naj upoštevajo, da Toplišek in njegova skupinica dejansko ne pomeni za našo družbo nobene pomembne nevarnosti.
Dr. Maček in odvetnik lic, ki sta branila oba brata, sta predvsem predlagala spremembo pravnih kvalifikacij v obtožbi. Odvetnik lic je menil, da se je Stane Željko ukvarjal le s sovražno propagando". Tako poroča poročevalec "Dela".
Ce Slovenci pogledamo v svojo politično zgodovino, pravzaprav ne najdemo veliko političnih procesov. Naša zgodovina pa priča, da kadar je pri nas prišlo do političnih procesov, da je bila nejevolja vsega naroda velika in da so procesi nakazovali nove smeri razvoja. Naš prvi komentar, ki smo ga
objavili lani Ob priliki procesa očitno pod vplivom knjige Fran- jn ^^ ,Kregarjeve skupine>
KNJIGA DR CIRILA ŽEBOTA NAPOVEDANA
ca Jeze in bratovega pripovedovanja.	(
Dr. Grden, iki je branil- Top-
dobiva svoje potrdilo.
Opozicija v Sloveniji dobiva publiciteto in "priznanje" od
liška, je oporekel pravni kvali- strani režima.
Novi katalog založbe PALL MALL PRAEGER PAPERBACKS (pomlad in poletje 1964) Im-portant Books on VVorld Affairs objavlja na str. 28, da bo izšla predvidoma julija-avgusta v tej, založbi knjiga dr. Cirila Žebota, profesorja ekonomije na George-town University v Washingtonu, D.C., naslovljena THE ECCNO-MICS OF COMPETITIVE CO-EXISTENCE, Coravergence through Growth. Obseg in cena nista objavljena.
Naznanilo knjige se glasi v prevodu.
Mnogo znakov je, da jc Hruščev prikrojil postalinovo strategijo komunističnega bloka, da bo mogel izrabiti splošno "ma-nijo rasti" (growth-o-mania) v dolgoročno korist svetovne ekspanzije iv smeri Sovjetov. Zapad se je navadil gledati na mrzlo vojno predvsem v političnih in vojaških pojmih. Sedaj bo moral spremeniti svoje mišljenje v skladu z novimi smermi tekme
V čem je kriza!
Dne 6. aprila poteče 23 let, ko jc prenehala pod udarci rjavega škornja kraljeva Jugoslavija. Razpadla je kot iz lepenke postavljena hiša. Od takrat naprej se pričenja tudi kriza slovenskega problema.
Ne vlade pod Karadjordjeviči, vključno kneza Pavla, ne vlade v cmigraciji, niso našle ključa do rešitve. Povsod začarana pot brez izhoda.... Ni ji dorasel jugoslovanski dvor, ne beograjska čaršija, ne jugoslavske vlade do leta 1941. še manj pa po 6. aprilski tragediji vlade v emigraciji. Se niso znašle, ker so trmasto vstrajale na preteklosti iz leta 1918, ki je bila vseskozi pogrešena in nedemokratična. Tudi slovenski politiki od 1. 1941 dalje imajo pri tem svoj zgodovinski delež....
Torej v čem je kriza? Morda v naši majhnosti? Morda zato, ker so nas tako vzgajali pod cesarji in pod kralji? Ne, majhni smo zato, ker sami taki hočemo biti! Prav zato od 1. 1941 dalje,
gospodarske rasti ter človeških in tehnoloških činiteljeve, na katerih temelji.
Dr. Zebot preiskuje temeljne probleme ekonomske rasti v vsakem treh glavnih gospodarskih predelov sodobnega sveta — Zapad, Evroazijski Vzhod in dežele v razvoju—in preiskuje raz-poznatne smeri razvoja v njih. Njegov zaključek je, da bo vodila dolgoročna gospodarska tekma končno do gospodarske enotnosti sveta. Ko bo učinkovita gospodarska rast postajala bolj in bolj odvisna od voljne soudeležbe ljudi v tehnološko in orga-nizatorično zapletenem gospodarskem procesu, bodo ljudje sami odločali o potrebah in ciljih gospodarstva.
po nemškem vdoru v Slovenijo, ker Slovenci nismo našli razumevanja pri srbskih vladarskih veličinah in vladah, ni mogla dovolj krepko pognati slovenska državna ideja, čeprav jo je dalekovidno nakazal pok. muče-nec dr. Lambert Ehrlich. Več so bile stare, stokrat izvožene steze, kot pa razborit pogled v bodočnost. Ne več sužnji, ampak narod z lastno vlado brez pokroviteljstva.
Ali je kriza slovenstva v majhni zemljepisni legi? Nikakor ne. So še manjše države kot je slovensko ozemlje. Pa so samostojne in kot talke priznane, čeprav so bile večkrat pogažene po nemškem škornju. Pa nimajo volje se odreči svoji samobitnosti in to voljo jim priznava ves svet. Samo Slovenci hočemo biti majhni, ker imamo pač majhiK naslednike velikih voditeljev..
Ali je kriva Slovencev v gospe darski nezmogljivosti? Zopet ne! Kaj pomenijo nove—črne države —v primeri s Slovenijo, njeno gospodarsko zmogljivostjo, prirojenim poštenjem, varčnostjo, delavnostjo, prirodnim bogat-svom in naravnimi lepotami? Samo malo misliti je treba, pa ta pomislek skopni kot aprilski sneg!
Ali morda v kulturni zaostalosti? Kdo se drzne to očitati? Enaki smo z Nemci, Italjani, Francozi in Agnleži kar tiče literature, šolstva, pismenosti. Kamor koli pride Slovenec, je prvak v ameriških šolah in poseka v pridnosti in znanju domačine. Kje je bilo toliko prosvetnih domov kot je v Slovenijit Kje toliko gledaliških predstav kot pri nas? Kje toliko zadružništva kot prav v Sloveniji. S*-veda pred komunističnim nasiljem! Enakovredni smo Slovenci z vsemi narodi v Evropi in zaslužimo, da nas vsa Evropa in ves svet prizna kot narod z lastno državnostjo! Ali so to po
6. aprila 1941 izpovedali slovenski politiki v emigraciji? Ne, iker so bili pač majhni nasledniki velikih slovenskih vodnikov, ki v teh odgovornih časih niso ppstopali tako, ikot je zgodovinski čas zahteval!
Naj bo konec slovenske 'krize! Slovenci! Čas je, da se znajdemo ob dvanajsti uri. Če črnci zasedajo odgovarno mesta v Društvu narodov in tam predstavljajo ne vem, koliko črnskih držav, gospodarsko nerazvitih, 'kulturno zaostalih, ki povzročajo skrbi vsemu svetu, zakaj naj mi Slovenci še vedno veljamo kot majhni, nepriznani narod? Zakaj naši voditelji, zakaj naši, listi v emigraciji pojo slavo Jugoslaviji in nimajo ikorajže povedati, da je slovenski narod sit vsega tega, kar je doživel od leta 1941, pod nemško okupacijo, pod komunističnim terorjem?
Po 6. aprilu 1941 je samo ena pot: Slovenska pot v slovensko državo. Ni važno, kdaj bo dočakana, važno je, da je izpovedana in na nas vseh je, da to idejo podpiramo, jo vodimo in izvo-jujemo! Ne nazaj pred 6. april ampak v bodočnost, iki mora biti le slovenska. Slovenska Država!
Mirko Geratič
•	Institut socialne stike Geor-getown vseučilišča v Washingto-nu, D.C., je priredil ikoncem januarja seminar "Revščina v izo-bilici", ki je obravnaval odgovornost družbe za tiste, ki brez lastne krivde nimajo deleža na visokem življenjskem standardu industrializiranih držav.
•	Od 1,803.000 žensk, ki so bile
zaposlene izven doma v Kanadi v letu 1963 jih je bilo 30% v pisarniških službah, 22% služnostih, 11% v svobodnih poklicih in 11% v tovarnah.
POVEČANO SODELOVANJE V GOSPODARSKI POLITIKI EVROPE
Ravnatelj Mednarodnega Urada Dela (ILO) David A. Morse je govoril ob 50 letnici holandske Ekonomske šole v Rotterdamu na proslavi, kamor ga je povabil senat šole.
V svojem govoru profesorjem, študentom in voditeljem delavstva in industrije je ravnatelj Morse naglasil, da se dogajajo velike spremembe v opravilu delavstva in voditeljev industrije v industrializiranih državah Ev rope. Spremembe se zlasti kažejo v razpravah o določanju dohodkov.
"Razpravljanje o dohodninski politiki kaj hitro vodi do bolj splošnih vprašanj o delovanju sistema idustrijskih odnosov in do vprašanja, ah so obstoječi sistemi kolektičnega pogajanja za mezde — in tudi mnoge ostale prakse v odnosih med delom in upravniki — še vedno primerni za razmere sedanje visoke ravni zaposlitve in proizvodnje".
Razlog za ozko povezanost obeh področij je, da zadevata dva činitelja, ki sta važna tako za delavstvo ikot za podjetnike: mezde in dobičke. Dohodninska politika bo brez dvoma zahtevala prilagoditev obstoječih postopkov za določanje mezd, dobičkov in cen. Ker je taka dohodninska politika važna ne samo za gospodarstvo, marveč tudi za politično življenje, bo verjetno kritična preizkušnja in morda celo začetek sprememb v odnosu med vladami, delavskimi organizacijami in podjetniki v deželah s svobodnim trgmo.
Kljub posebnim problemom, ki bodo lastni vsaki poedini državi, je nekaj skupnih problemov, s katerimi si bodo morali beliti glave v bližnji bodočnsti tako voditelji delavstva kot podjetnikov.
Oločilncga pomena bo način, ikako se bo uvedla dohodninska politika. "Večina vlad v deželah, o katerih govorimo, se zaveda, da jc njih usoda v rokah volivcev. Zato smatrajo, da ni niti politično mw.no ali morda niti -x.Ol-
žcleno, da bi skušale uvesti kakršno koli politiko določanja mezd, drugih dohodkov in cen, če bi tega ne sprejele ali se celo upirale bodisi delavske organizacije bodisi skupine podjetnikov". Zaradi tega mora biti dohodninska politika "vsaj v politični, če že ne v formalni obliki, proizvod tristranskih pogajanj med vladami, delavskimi organizacijami in podjetniki". To bo imelo za posledioo, da se bo treba ozirati na koristi in pomisleke tako delavskih organizacij kot tudi podjetnikov. Delavstvo se bo seveda upiralo vsakemu prizadevanju, ki bi skušalo o-mejiti samo mezde. "Delavske organizacije so vztrajale na tem, da je treba zajeti vse oblike dohodkov, posebej še dobičke in dividende enako kot mezde. Na splošno so se upirale pretesni povezavi dviga mezd z dvigom storilnosti, ker bi to ovekovečilo sedanje razmerje v razdelitvi narodnega dohodka med mezdami in ostalimi oblikami dohodkov. Delavske organizacije bi bile tako močno omejene v zasledovanju svojega tradicionalnega namena: povečati delež mezd na narodnem dohodku". Vsaka dohodninska politika seveda nujno vodi do izbire nekih vodil (guideposts), ki določajo največjo dopustno mero povečanja dohodkov. Delavske organizacije sprejemajo take omejitve samo, če dobe kot kompenzacijo znatne koncesije na drugih področjih.
Med takimi kompenzaoijami je govornik omenil kot najbolj važno povečano sigurnost zaposlitve. "Dejansko je za delavske organizacije edini prepričljivi razlog za sprejetje dohodninske politike to, če jc nujni element politike polne zaposlitve". Vlada bo morala zato zasledovati aktivno politiko dela, ki bo pospeševala ponovno zaposlitev, preu-čenje in, kjer treba, tudi ohranitev dohodkov za delavce v prehodni dobi od ene zaposlitve do druge. "Te točke jasno nakazujejo, da je možno praktično misliti o dohodninski politiki samo, če je orientirana enako proti bolj pravični razdelitvi dohodkov kot je proti dosegi neke
mere stalnih cen".
David Morse je mnenja, da bo nujno treba ustanoviti trajno organizacijo zastopnikov delavcev, podjetnikov in vlade, brž ko se kaka država odloči za tako politiko dohodkov. Tako delavske organizacije kot tudi zastopniki podjetij bodo zahtevali večji dosptop do in večji vplivna odločitve, ki zadevajo proizvodnjo in razdelitev dohodkov tako na področju podjetja, pokrajine, države in preko toga tudi na področju Evropske gospodarske skupnosti. Čeprav bo to pomenilo povečanje političnega rizika, je predavatelj izrazil mnenje, da to ne sme biti razlog, da bi se izmaknili vprašanju reorganizacije obstoječih ustanov v industrijskih odnosih
Za zagotovitev demokracije za vse prizadete bi bilo treba pristati na tri glavna načela:
]) ohraniti je treba načelu, da ima končno kontrolo nad vsem javnost ;
2)	organizirane interesne skupine morajo biti v resnici predstavniške;
3)	interesne skupine, zlasti organizacije podjetnikov in delavstva, morajo imeti možnost, da bodo zavezale svoje članstvo k upotevanju določenih smernic za celo državo, kadar bo dose-šen sporazum glede taikih smernic.
Za uspešno poslovanje takih novih odnosov bo treba pripraviti vodstvo, izboljšati vzgojo ter sporazumevanje tako v vrstah podjetnikov kot delavstva. Toda če podjetniki in delavstvo tega ne bodo sorili, ne bo preostalo vladi nič drugega kot prevzeti odgovornost za te spremembe. "Te odgovornosti naj bi spoznale delavske organizacije in podjetniki kot vzpodbujajoč poziv, iki bo odprl nove poti do bolj važne vloge tako za delavstvo ikot za podjetnike v tem spremenljivem svetu, če ga bodo sprejeli s pogumom, navdušenjem, znanjem in razumnostjo".
Dr. Josip Hohnjec—umrl
Dne 17. februarja je umrl v Šmartnem pri Velenju bivši poslanec, organizator in profesor bogoslovja dr. Josip Hohnjec. Rojen je bil 1. 1873 pri Sv. Petru pod Sv. Gorami ter je doživel zlati in biserni duhovniški jubilej.
Težko je v kratkem orisati velikopotezno delo tega nad vse odličnega in požrtvovalnega javnega delavca. Ko je leta 1905 prišel v Maribor za bogoslovnega profesorja, je postal, eden od vodilnih sodelavcev d'r. Antona Korošča. Dr. Korošec, župnik Evald Vračko, dr. Anton Jerov-šek, pok. Franjo Žebot, dr. Karel Verstovšek, takratni kaplan Franc Sal. Gomilšek, so bili gonilna sila pri reševanju severne meje ter organizatoriji Mlade-niških in Dekliških Zvez preko katerih se je vršilo narodnoob-rambno delo. Iz fMladeniških Zvez so izšli župani, občinski odborniki, odborniki posojilnic ter številnih drugih organizacij. Gori navedeni so bili (kakor levi v obrambi slovenstva. Brez njih bi bilo delo generala R. Maistra leta 1918 zelo težko. Tako je pa imel general Maister trdno zaledje v slovenskih fantih in možeh, ki so izšli iz Mladeniških Zvez in izobraževalnih društev.
Povsod, kjer je trebalo vzgajati mladi rod za slovenstvo in izročila naših očetov, je bil dr. Hohnjec zraven. Vodilno je sodeloval pri vodilnem katoliškem političnem tedniku za Sp. Štajersko "Slovenskem Gospodarju"-
Kot poslanec SLS je pokazal izredno energijo, sposobnost in organizacijsko delavnost. Kdor je kdaj bral njegove govore v beograjskem parlamentu, je lahko spoznal njegovo borbenost za najosnovnejše pravice Slovencev. On ni bil nikdar hlapec Beograda in dr. M. Krek piše o njem, da je bil edini poslanec v SLS, ki je javno izpovedoval, da je — republikanec. Ko je trmasti Aleksander I. ukinil zloglasno vidovdansko ustavo in začel samovoljno stiskati narode ter jim jemati osnovne narodne pravice, se je dr. Hohnjec umaknil iz po-
'ov/ce iz
Slovenije
•	Po vsej Sloveniji so pričeli
sedaj pravcato gonjo proti kmetom na ta način, da jih zopet siiljo v kooperacije z zadrugami. Zadruge naj bi odkupovale boljšo'zemljo od kmetov. Vse to delajo pod krinko, da je to boljše za kmeta. Prav tako je letos opaziti v Sloveniji, da so se V vseh okrajih povišali davki. Nova metoda komunistov je sedaj ta, da bodo z visokimi davki prisilili kmete, da vstopijo v zadrugo, če ne marajo storiti tega brez pritiska.
•	Preteklo leto jc zaključila večina državnih posestev z več-milijonskimi izgubami. Predvsem je treba omeniti Kmetijski kombinat v Mariboru, ki dela že vsa povojna leta z milijonskimi izgubami. Vse te eksperimente morajo plačevati kmetje v obliki visokih davkov.
•	četvorčki v Sloveniji. Cet-vorčke je rodila Anica Atelšok iz Maribora. Vse štiri so punčke in zdrave.
•	že dalj časa je bilo slišati v Sloveniji govorice, da so poginili na državnem posestvu v Zalogu piščanci in to v velikem številu. Toda tisk je začel pisati o dogodku šele pred kratkim. Navajajo, da je poginilo 24.000 piščancev v skupni teži 23 ton. Časopisi tudi navajajo vzrok. Bila je malomarnost domačih podjetnikov, ki se niso držali dogovorjenih ro kov za zgraditev gradbenih del. Piščance so naročili iz Nemčije in Nemci so se seveda držali pogojenega roka za dobavo. Ker zgradbe še niso bile gotove, so dali piščance v neke hleve — in pojavila se je epidemija. Ako računamo minimalno ceno piščanca po 600 dinarjev, se nam zvrsti številka v bližini 15 milijonov. Škoda je seveda še večja, ker so bili piščanci uvoženi in plačani z devizami.
•	časopisje zadnje čase nekoliko obširneje kritizira razmere. Komunistična Borba se je celo zavzela za kmete in protestirala proti pretiranemu obdavčenju. Navedla je primer nekega kmeta vinogradnika, ki mu prav nič ne bi več ostalo, če bi moral plačati vse davke, ki so mu jih predpisali.
•	Novi kanonik mariborske
škofije je postal dr. Jože Shoen-dorfer, ki je doslej vodil magda-lensko župnijo.
•	Pesnico bodo regulirali. Prebivalci Slovenskih goric in Ptujskega polja se dobro spominjajo, koliko škode je Pesnica naredila ob povodnjih. Pred drugo vojno so bili že napravljeni načrti, pa ni bilo denarja. Sedaj bodo Pesnico le regulirali. Toda komunisti že tudi pravijo, da bodo zemljo ob Pesnici vzeli lastnikom in jo priključili državnim posestvom. Ljudje so vznemirjeni.
•	Zadnje čase pišejo vsi jugo slovanski časopisi o tem, da jc potrebno izboljšati mesečne zaslužke delavcev in ugotavljajo, da jc nizkim osebnim dohodkom kriva slaba organizacija dela in prav tako slaba ekonomičnost. Kot pišejo, je več kakor 21% delavcev, ki prejemajo manj kakor 25.000,-dinarjev mesečne plače. Tudi Miha Marinko je. izjavil da "pri sedanjih življenjskih stroških in potrebah standarda, da so zaužki izpod 25.000.-dinarjev nevzdržni — to ugotavljajo sedaj že vsa povojna leta, vendar so šele sedaj pričeli o tem pisati tudi po časopisih, ker je postal narod le preveč "glasen" in kritizira slabo stanjc-gospodarjen-je. .
•	Pričakujejo, da bo v kratkem večja sodna obravnava v Somboru, na Hrvatskem, kjer so v nekem lesnem podjetju po-neverili večjo vsoto denarja: preko 140 milijona dinarjev.—Tudi
litike ter se posvetol predvsem prosvetnemu delu; vrnil se je nazaj k bogoslovni profesuri. Politiko je pa prepustil onim, ki so imeli bolj prožne hrbte. Nacisti so ga 1 1941 pregnali na Hrvaško odkoder se je po končani vojni vrnil nazaj v Slovenijo in prevzel župnijo v šmartnem pri Velenju kjer je tudi umrl. Bil ije delaven do zadnjega. Ohranimo ga v spominu in Bog mu daj zasluženi plačilo.
tč.
tu se vidiji prednosti socialističnega pospodarjenja in zavesti članov partije, na katero se tako radi ponašajo-hvalijo komunistični voditelji v Jugoslaviji.
•	Po pisanju tednika "TT" so se strežnice v bolnici v Celju uprle in zahtevale mesečne prejemke 25.000.-dinarjev, vendar baje te "Želje" niso mogle same izvesti in so sklicali sestanek sindikalne podružnice. Komunistični list na eni strani pišejo o potrebi zvišanja osebnih do hodkov (izjava Mihe Marinka!) Drugih pa pišejo, da jo to "želja" po napredku in boljšem gospodarjenju.
•	In zaključek iz časopisa "Tedenska Tribuna" 4|2—1964.
"Toda očitno se zdi, da pre-niski osebni dohodki povsod kažejo, da gre za slabo gospodarjenje. Prizadevanje po višjih dohodkih se zdi tako upor proti stagnaciji in životarenju".
•	Pred kratkim so morali v Novem Sadu vreči na gnojišče preko pet milijonov jajc, katere so v poletnih mesecih uvozili iz Bolgarije. Sedaj pa so ugotovili, da niso bila pravilno vskladi-ščena in so se pokvarila. — Zopet škoda, ki je natala zaradi malomarnosti ali namernosti. Ako računamo minimalno cena jajca, ki se ne pokvari v zimi, to je 35—50 dinarjev, dobimo spet lepo vsoto 175—250 milijonov, kateri so bili vržemi na gnojišče, kot piše časopis "Borba".
•	Novo ustanovljeno avionsko podjetje v Ljubljani "Adria Avio-prome" je v preteklem letu prepeljalo skupaj preko 40.000. ljud-di-potnikov. Pri tem so napravili devizni dohodek 415.000.-dolarjev. — Zopet ena vsota več, katera bo romala Beograd.
•	Ve Sloveniji nameravajo tekom tega leta "odkupiti", bolje rečeno odvzeti, čimveč zemlje kmetom in jo nato oddati v zadruge. Temu se kmetje upirajo, vendar so brez moči. Zato jc tudi opiziti takšno nezadovoljstvo jme&vidKHr Vsa mladina skoraj odhaja v mesta, kjer je nekoiiko bojši zaslužek, medtem, ko so po kmetijah predvsem starejši ljudje. Vprašanje se postavlja, kako dolgo bo še to trajalo? In kdo bo potem zemljo obdeloval, ko bodo starejši ljudje pomrli?
Proračun SR Slovenije.
Proračun socialistične repub-libe Slovenije za leto 1964 znaša 25 bilijonov in 800 milijonov dinarjev. Od tega so določili 1.45 bilijona za rezervni sklad, 9,58 bilijonov za ostale republiške sklade, ostalo pa za redne proračunske izdatke. Podatki o lanskih prometnih nesrečah.
Lansko leto je bilo v Sloveniji 5.280 prometmim nesreč, v katerih je bilo ubitih 233 oseb, 5.215 pa ranjenih, število nesreč in žrtev narašča iz leta v leto. Število motornih vozil vseh vrst je lani preseglo 75.000. Pomanjkanje elektrike.
Januarja in februarja je bilo v Sloveniji tolikšno pomanjkanje električnega toka, da so morala številna industrijska podjetja svoja obratovanja zelo omejiti ali pa celo popolnoma ustaviti. Pomanjkanje je močno prizadelo cinkarno v Celju, tovarne dušika v Rušah, tovarno aluminija pri Ptuju in jeseniške železarne in jeklarne.
Nova tovarna sladkorja.
V Ormožu se pripravljajo na grandjo nove sladkorne tovarne, ki bo stala okrog 11 miljard di narjev in pridelovala sladkor iz sladkorne pese.	,
Gojitvene lovišče.
Slovensko ministerstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je ustanovilo na ptujskem polju posebno gojitveno lovišče. Tam bodo gojili fazane, jerebice in zajce in jih nato spuščali v lovišče za odstrel. Lovišče naj bi privabilo tuje lovce in s tem prinašalo devize. Tovarna smuči.
Tovarna športnega orodja in smuči v Begunjah na Gorenjskem, ki zaposljuje 500 delavcev, je lani izdelala 100.000 parov smuči. Od teh so jih izvozili okrog 80.000 parov, kar je prinesalo podjetju 846.000 dolarjev. Tovarna izvaža svoje izdelke v 14' držav.
Ustavno sodišče.
Februarja so začela v Jugoslaviji poslovati v zadnji ustavi uzakonjena ustavna sodišča, tako zvezna ikot republiška. Za prvega predsednika ustavnega sodišča SR Slovenije je bil imenovan prosluli državni tožilec v povojnih procesih Vladimir Krivic.
Slovenci v diplomatski službi.
Za Titovega veleposlanika na Ceylonu je bil imenovan Drago Kune, dosedanji šef tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva, za veleposlanika v Tunizu pa Niko Šilih.
Nova Zgodovina slovenskega naroda.
Državna založbe Slovenije je napovedala izdajo nove zgodovine slovenskega naroda v dvanajstih knjigah, ki naj bi izšla v treh letih. Celotno delo bo pripravil Bogo Grafenauer. Delo za slovar slovenskega jezika
Prcdkratkim je izšel poskusni snopič slovarja slovenskega jezika, ki ga v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti pripravlja posebna komisija slovenistov. Bogoslovni naraščaj.
Preteklo jesen jc vstopilo v osrednje slovensko semenišče v Ljubljani 31 bogoslovcev-novin-cev.
Smrt nadškofa Ujčiča.
Sredi marca je umrl v Beogradu beograjski nadškof dr. Josip Ujčič, bivši bogoslovni profesor v Ljubljani.
•	P. Rudolf Pifko, OFM je umrl. Poznali so ga zlasti begunci v Spitalu ob Dravi kjer je imel novo mašo. Ko je prišel v Ameriko, v Lemont, se je odločil za Avstralijo. Kakor poroča "Ave Maria', je tam "zašel s prave poti". Tudi v koledarju "Ave Maria" ni bilo več njegovega imena. Bog ga je pdklical nazaj v težki bolezni. Spravljen z Bo gom je dne 26. novembra 1963 umrl v Sydneyu. P. Odilo mu je stal ob strani in opravil zanj sv. mašo zadušnico. Pokopan je na frančiškanskem pokopališču. Naj počiva v miru.
•	Na krajevni Social Life Conference za Ontarijo in angleško govoreče tkatoličarte v Que-becu, ki bo od 22—-24 maja v. St. Catherinesu, Ontario, bodo govorili torontski nadškof P.F. Pocock, predsednik torontske metropole William Allen, federalni delovni minister Allan MadEeachern, James Grassby iz Sudburyja in škof Alexander Carter.
We quote:"...
SLOVENIJA
Knjiga Franca Jeze, NOVA TLAKA SLOVENSKEGA NARODA (Študija o gospodarskem položaju Slovencev v Jugoslaviji, Trst 1959)) je dobila veliko pub-liciteto v zadnjem procesu v Ljubljani, o čigar zaključku jio-roča Delo 9. marca t.l.
"Danes je sodnik France Art-nak razglasil sodbo petčlanskega senata ijubljansikefa okrožnega sodišča, pred katerim so se zagovarjali 33-Ietni Janez Toplišek, 35-letni Ivan Zeljiko in 20-letni Stane Željko. Janez Toplišek je bil obsojen zaradi združevanja proti ljudstvu in državi, sodelovanja ipri sovražnem delovanju in zaradi ustanavljanja ter spravljanja oboroženih skupin in materiala v Jugoslavijo, na enotno kazen 14 let strogega zapora, Ivan Žoljiko zaradi članstva v sovražni organizaciji in sodelovanja pri sovražnem delovanju proti Jugoslaviji na 5 let strogega zapora, Stane Žoljiko pa zaradi sovražne propaganda na 3 leta strogega zapora".
Toplišku so očitali članstvo in aktivnost v "organizaciji slovenskih protikomunistov", ki ima po Delu v načrtu zrušiti "našo družbeno ureditev v treh fazah. V prvi fazi naj bi predvsem pridobivali simpatizerje, organizirali skrivališča in varne prehode čez mejo. V drugi naj bi začeli diverzantske in teroristične akcije, v tretji pa naj bi ob primernem trenutku z oboroženimi upori prevzeli oblast" (Delo, 6. marca 1964).
Poleg Franca Jeze, ki ga označi poročilo za "vodjo tako imenovanega akcijskega odbora za samostojno Slovenijo v Trstu" in čigar (knjigi očita "sovražno vsbino o naši družbeni ureditivi", so bili v procesu imenovani dr. Janez Zdešar, Ferdinand Urbančič in Ciril Turk.
YUGOSLAVIA — THE OPTICAL ILLUSION
". .. I found a definite relaxation of churchstate tensions and savv no signs of outvvard persecution. But I also diseovered considerable evidence of systematic, subtle, ideological coercion... today the air is rife vvith "accomodation" and "co-existence". Marshal Tito beam-ingly poses vvith religious leaders for photographs. The Yugoslavian delegation of bishops, led by Archbishop Franjo Šeper of Zagreb, attending the Council in Rome, are honored vvith a reception at the Yugoslav Embassy (ali the more ironical since the YugosIav government permitted the bishops to take so little money out of the country that the HoIy See had to pay their hotel bili in Rome). And in Belgrade there are repeated rumors of negotiations for the resumption of diplomatic relations vvith the Vatican. .. The churches are open, but the people are vvatched. A practicing Catholic can't ever hope to rise to a responsible position. One priesfs sister vvas llred from her teaching post because she vvas "caught" attending Mass... The regime's nevv, subtle approach leaves no possibility untouched. It even infiltrates the ranks of the clergy. .. "Nothing has changed in Yugoslavia", priest said to me, "Only the tactics have changed. The persecution has become hidden, extremely subtle, and the persecutors have become, shall vve say, respeetable. At the same time, vve are grateful for the chance to breathe a little and to enjoy the limited freedom".... Tito is the unseen guest at every meal, the invisible listener at every conversation, the absent partner in every transaction . ."
A first-hand Sign report of the new-style "soft persecution" of the Church in Tito's YugosIavia, by Adolph Schalk, The Sign, March 1964.
"Slovenska Pristava" je zborovala
Cleveland, O. — Občni zbor Slovenske Pristave se je vršil dne 22. februarja v Baragovem domu na St. Clairju. Napovedan je bil za sedmo uro zvečer. Predsednik g. Jernej Slak je otvoril občni zbor. Prcčital je dnevni red, ki jc bil zapopaden v petnajstih točkah. Nato pa je bil izvoljen za vodenje občnega zbora g. prof. Vinko Lipovec.
Sledila so poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gradbenega odbora in drugih. Po pre-čitanju poročil so sledile volitve v upravni odbor. Ponovno in v zadovoljstvo vseh je bil izvoljen za predsednika g. Jernej Slak. Za tajnika je bil izvoljen g. Stanislav Vrhovec, za blagajnika pa g. Pavle Košir. V u-pravni odbor so bili še izvoljeni Hinko Lobe, Vitko Sleme, Franc Rihtar in Maks Jerič. Slovenska šola pri Sv. Vidu je poslala zastopnike Franca To-minca, Vinka Rožmana in Milana Gorška, Slovenska šola iz Collinvvooda pa Jožeta Malovrha, Franca Urankarja in Franka Zalarja. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Jože Ne-manič, Branko Pfeifer in Vili Zadnikar, v razsodišče pa John Kovačič, Edvard Ljubi in John Oster.
Na občnem zboru je bilo navzočih 85 rednih članov, mnogi od teh so imeli pooblastila članov. Dosedaj je rednih članov 276, ki so plačali polno kvoto 100 dolarjev. Na tem občnem zboru se jc tudi obravnavala misel glede uvedbe članskih iz-1 kaznic. Odbor je soglasno sklenil, da se za leto 1964 izdajo članom izkaznice, ki se bodo izdale proti plačilu enega dolarja.] Ta članska izkaznica bo služila ] za brezplačno parkiranje avtomobila na Slovenski Prisjavi. Za nečlane je bilo izglasovano, do morajo vsakikrat ob prihodu na Slovensko Pristavo plačati za parkiranje avtomobila 25 centov. S to članarino in pa prispevkom od parkiranja se bodo krili najnujnejši stroški, ki jih ima Slovenska Pristava vsako leto. Sledila je razprava o zgraditvi kopališča in spominske kapelice. Oba odbora bosta skušala čimpreje stopiti v stik z novim odborom Slovenske Pristave — o sklepu in pričetku gradnje bo objavljeno v "Ameriški Domovini".
V letu 1963 jc bila veliko gradbena aktivnost na Slovenski Pristavi. Upravni odbor je s pomočjo članov zgradil veliko in prostorno stavbo, ki bo služila kulturnim in zabavnim namenom. Prav tako so začeli zidati moderna stranišča in rezer-var za vodo. Po Slovenski Pristavi je bilo speljanih veliko trdih poti, ki služijo za sprehajanje je bil znatno povečan. Dovozna cesta do Slovenske Pristave je bila polita s strojnim oljem tako, da se članom in obiskovalcem ni potreba bati več pristavskega prahu.
Zelo razveseljivo pri tem go-
spodarjenju je dejstvo, da člani obrtniki in strokovnjaki delajo za izboljšanje Slovenske Pristave. Člani, ki so poklicni gradbeniki, mizarji najdejo poleg svojega dela še čas za Slovensko Pristavo, da prostovoljno in z velikim zanimanjem izboljšujejo ta košček "slovenske zemlje" v Ohiu. Prav tako je lahko vsem v ponos, ker nima. nikakih težav s klicem prostovoljnih delavcev, ki pomagajo pri gradnji ali čiščenju, skrbijo za sadni vrt in vinograd. Vse preveč bi bilo našteti kar ti ljudje napravijo na Slovenski Pristavi. Ne simo, da je viden samo materialni napredek od leta do leta, ampak medsebojna po vezanost članov je vsako leto bolj izrazita, kar se lepo izkaže z uspešnimi priredtivami, ki so se vršile na Slovenski Pristavi. Naj omenim samo eno zmed neštetih, "Štajersko veselico", pri kateri naši rojaki obnavljajo prelepo slovensko navado s "klopotcem".
Vse kaže, da bo Slovenska Pristava kmalu premajhna. Ze sedaj je veliko zanimanje za prireditve na Slovenski Pristavi. Dne 14. junija bo prva prireditev na Slovenski Pristavi. To bo "Veselica Slovenske Pristave", na katero vas že sedaj dragi rojaki vabimo. Tam se boste lahko sami prepričali o materialnem in družabnem u-spehu Slovenske Pristave.
Tudi Ti, dragi rojak, ki še stojiš ob strani, pridruži se, daj in tudi Ti na svoj način olepšaj ta košček slovenske zemlje.
Dne 3. marca je bila prva seja upravnega odbora v Baragovem domu. Na tej seji se je odbor Slovenske Pristave dokončno formiral takole: Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Frank To-minc, tajnik Stanislav Vrhovec, blagajnik Pavel Košir, odborniki Vinko Rožman, Hinko Lobe, Milan Goršek, Jože Malovrh, Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Slemec, Frank Zalar; duhovni vodja č.g. Jošt A. Martelanc; nadzorni odbor Jože Nemanič, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar; razsodišče John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster.
Za vsa pojasnila in informacije se obračajte na odbor Slovenske Prstave. Vse dopise naslovite na naslov: Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Avenue, Clevelend, Ohio 44103 — Tel.: 391-7173.
S Vrhovec, tajnik
•	Celica, v kateri je bil zaprt
sv. Tomaž More, bo imela odslej na steni njegovo snko.
•	Sedemletna Diane Letzig iz
Little Ročka, Arkansas, ima že šest državnih rekordov v plavanju in ji napovedujejo, da bo ob svojem času nastopala na olimpijadi. Tudi njena devetletna sestra Susan si je priborila en državni rekord v plavanju.
hm^jlomci m
Toronlo
•	Slovensko gledališče v
Torontu bo obhajalo 400 letnico rojstva Shakespeare-a 25. in 26. aprila v Slovenski cerkveni dvorani Marije Pomagaj na Mann-ing Ave. z njegovo dravo "Romeo in Julija". Pridite!
•	Slovenki iz Toronta na tele viziji. — Dve nedelji zaporedoma, na cvetno in na veliko ne cleljo, sta nastopili s samostojne točko na televizijski postaji št 4 v Buffalo (N.Y.) Silvija Ovčjak in Marija Babič, učenki Fojsove harmonikarsike šole. Peli sta de Jemo v angleščini, deloma v slovenščini Avsenikovo Prelepa Go renjska. Angleški prevod sta si oskrbeli sami. Njun tretji nastop na isti televizijski postaji bo v nedeljo 17. maja ob pol 10 zju traj. Uspeha se z njima veselimt Slovenci v Torontu.
•	Harmonikarski koncert. —
Svoj drugi koncert bosta prire dili slovenski harmonikarsk šoli v Torontu, Fojsova šola ir šola Marije Pomagaj, v sobote 11. in V nedeljo 12. aprila v dvo rani Marije Pomagaj. Harmoni karji bodo nastopali v šolo, duetu in v orkestru; dirigiral bc g. Kazimir Fojs. Pri prireditv bosta sodelovali še mladinsk pevski zbor in rajalna skupin: župnijske šole Marije Pomagaj.
• NEKAJ MISLI O SLOVENSKEM GLASBENEM FESTIVALU V TORONTU.
S častitim g. Zrncem sva st slučajno videla nekaj dni prec festivalom. "Pridite pogledat, ne bo vam žal", mi je dejal, predno sva se poslovila.
Udeležil sem se festivala v nedeljo. 9. marca, in ni mi bilo žal. Bil je popolni program, kot so ga napovedali,—prejšnji večer so točke g. A. Blumauerja morale odpasti vsled njegovega dela drugje.
Bil sem prijetno presenečen. Do začetka prireditve se je dvorana popolnoma napolnila; prevladovala je predvsem mladina in naši najmlajši. Presene-gen sem bil, ko so luči ugasnile ter so prvi akordi zaplavali z odra po dvorani. Kot bi odrezal, so vsi otroci do najmlajšega utihnili ter prisluhnili pesmim in melodijam. Vidi se, da smo Slovenci narod, ki čisla in ljubi glazbo, bodisi petje ali instrumentalno.
Da slovenska misel ni zatonila v Torontu je prav ob tem festi-valo postalo vsem jasno. Vsi so-delovalci so lahko ponosni na uspeh vse prireditve, gospodu kaplanu bi pa stisnil roko v zahvalo in v spodbudo. Tako obširni program pripraviti res niso mačje solze. In zdi se mi. da je on nosil levji delež. Zahvala in besede vspodbude pa morajo veljati tudi nastopajočim in vsem onim, ki so pomagali na ta ali oni način.
Slovenska pesem ter melodije, od starih in poznaninih do najmodernejših, so kot vile ve-stalke zaplesale skozi ozračje, se odbijale od stropa in sten ter našle pota do naših ušes Plesale so med nami, vzpodbujale, bodrile, veselile, tolažile moledovale, se hudovale in bile spet hudomušne. Blažile so slovenske rane, celile bolečine, podirale mostove nestrpnosti in gradile temelje za bodočnost! — Nastopajoči pa so pokazali svoj razvoj, napredek od lanskega leta, uspeh na poti k še večji popolnosti.
Nemorem se ustavljati pri posameznikih, ker mi to prostor ne dopušča A nekaj besed le hočem nanizati. — "Vaški muzi-kanti" so z uspehom začeli prireditev ter ustvarili pravo razpoloženje za vse ono, kar so naši mladi in ostali umetniki * pripravili. Otroška grla pod taktirko č.g. Zrnca so nam odločno zapeli eno angleško in eno slovensko, in komaj čakamo dneva, ko bodo nastopili s svojim lastnim koncertom mladinskih pesmi. Orkester g. Foysa kaže močan napredek od lani. Solisti kot B. Grmek, Janez, Helenca in Marinka Kus, dalje Roman Per-des, Ivanka Springer, Andrej Habjan in M. Leban so pokazali
močan korak naprej. Spremljevalki ga. B. Naughton in gdč. E. Šantej so svoji nalogi dobro opravili.
Poseben užitek so nam pripravili člani folklorne skupine SMK Nagelj in rajalna skupina Slovenske šole Marije Pomagaj pod vodstvom koreografov g. C. Sor-šaka in gdč. Elze Šantej. Srcu vseh pa sta se prikupila fantič in dekle (stara okrog 8 let) v narodnih nošah, ki sta jih res po domače ubirala po podu. Marsi-kaik odrasli plesalec jima je ug-glajenost zavidal. Komaj čakam, da ju spet vidim.
Prav tako ne smem pozabiti odličnega nastopa solistkin in ilanic dueta ga. Milene Čekuta in gdč Justine Grizon. škoda le, ia ju večrat ne vidimo in slišimo, ne samo na naših, ampak udi tujih prireditvah. .Gotovo si slovensko ime povsod najod-ličneje zastopali. Obema se pozna, da jima je oder dragi lom in da vesta, kaj na njem početi.
Točke je povezoval v slovenščini g. V. čekuta, v angleščini pa idč. M. Kavečič.
Posebnosti je bil g. Andy Blu--nauer. Otroci so ga sami dovolj iasno napovedali "Annndi Bluuu-Liumauerrr'", so zavpili, ko se je oojavil na odru. Pozna se mu verziranost nastopov in kaže a celoti "Interteirnerja", kot pra /ijo. S svojim nastopom je osvo jil staro in mlado, ter pomagal ; svojim zaključnim nastopom k lspehu popoldneva. Dal je na->im malčkom ne le razvedrila, impak trenutke, ki jim bodo za dolgo ostali v spominu. Osvojil si je njihova srca, tako da je izgledalo, da se ne marajo ločiti od Andija. Ni le dal zabave otrokom, ampak jih tudi vzpodbudil h glazbenemu udejstvovanju in slovenski besedi! S slovenskim rodom v Torontu mu tudi mi kličemo: Andi, hvala ti, — in vsem ostalim— s č.g. T. Zrncem na čelu!	—V.M.
HAMILTON
• Obvestilo
Gradbeni Odbor Slovenske Župnije v Hamiltonu obvešča vse Slovence bližnje in daljne okolice Hamiltona na prvenstven dogodek gostovanja slovenske folklorne skupine KRES iz Cle-velanda.
štejemo si v veliko čast, da nas bodo obiskali plesalci te kulturne enote, ki je žela pohvale in priznanja kot višek folklorne umetnosti pri številnih nastopih v USA. To bo njihov prvi nastop v Kanadi in je dostojno, da napolnimo dvorano do zadnjega sedeža. Zagotavljamo vsakemu prijeten nedeljski popoldan, ko bomo videli na odru plesati mlade fante in dekleta v edinstvenih slovenskih narodnih nošah, po taktu sloveskih narodnih pesmi.
Kritika ameriškega tiska: 'Folklorna Skupina KRES utira novo pot odersikega upodabljanja v plesu. To je umetnost, ki ob glazbi narodne pesmi brez besede oblikuje izraz dogodka, obnašanja, čustovanja in življenja s prelivanjem in povezovanjem plesnih gibov v skupinsko plesno igro. Tako podaja razlago narodne literature, glazbe in motivov. To ni ne drama, ne opera, ne balet, je pa vsakega nekaj. Posebne vrste oderske plesne igre je. KRES jc uspel in predstavljanje take umetnosti zmagovito uveljavil".
Iz take kritike lahko uvidimo, da ne smemo zamuditi prilike, ki se nam nudi, temveč se je udeležiti in nasitili bomo oči in ušesa ob lepih in pestrih slikah in zvokih slovenske narodne umetnosti.
Pričakujemo odziva angleške kakor tudi druge kanadske narodnosti. Lahko bodo razumeli predstavo, ker je brez besed tei zato naj bo zadržanje naše publike temu primerno.
Zahvalimo se skupini "KRES-a", ko so dobrodušno pristali na nikak honorar razen na povračilo delnih potovalnih in pre-nočevalnih stroškov. Čisti dobiček bo šel v sklad gradbenega
odbora slovenske Župnije v Hamiltonu.
Vsem Slovencem in Slovenkam od blizu in daleč še enkrat kličemo: "Na svidenje v nedeljo 19. aprila ob 3. uri popoldne na gostovanju "Kres-a" iz Clevelan-da, ki bo nastopil v poznanem "Serbian Community Center", Hamilton, Ont. — 1415 Barton St. East".
ANTIGONISH
•	študentje univerze so pripravili pred zaključkom leta dve večji prireditvi: Dramatsko društvo je vprizorilo "Dnevnik Ane Frank", pevsko društvo pa spevoigro "King and I", študentje iz Srednje Amerike pa pripravljajo za začetek aprila "Karibski večer" — pester program in razstavo.
•	Univerza bo priredila v poletju štiridnevni pastoralni tečaj za duhovnike iz atlantskih provinc.
•	Leonova družba na univerzi je izdala novo številko svojega glasila Justice and Equity, ki vsebuje v glavnem govore simpozija "Mir na zemlji".
•	Dr. R. Čuješ je zaključil svoje tedenske komentarje k okrožnici Mater et Magistra v tukajšnjem tedniku The Casket in nadaljuje s komentarji k okrožnici Pacem in terris,
•	Katoliška nadškofija v Cin-einnatiju, Ohio, je odločila, da zaradi naraščajočih stroškov katoliške šole prihodnje leto ne bodo imele več prvega razreda. Državne šole bodo morale sprejeti 10.000 dodatnih učencev. Kot /.gleda, bodo take drastične mere potrebne, da se bodo državne oblasti in netkatoličani zavedli, koliko jim je prihranjeno na davkih, ker vzdržujejo katoličani mnogo šol sami. Katoliške šolske oblasti v Chicagu, ki predstavljajo četrto največjo šolsko ustanovo v celih Združenih državah, z zanimanjem opazujejo razvoj dogodkov, čeprav zaenkrat še nimajo namena, da bi podvzele podobne korake.
•	Celotno število predmetov, ki krožijo1 po vsemirju bodisi še kot delujoči sateliti bodisi kot ostanki, -je dokaj veliko. ZDA so odgovorne za 401, Sovjeti za 22, Anglija za 7 in Kanada za 3.
•	Predsednik Johnson je znatno povečal število žensk na odločilnih mestih v državni upravi. Pravijo, da namerava izenačiti njihovo število s številom moških. V ZDA imajo ženske več volilnih glasov kot moški in ta imenovanja imajo verjetno vsaj stranski namen povečati število glasov zanj v letošnjih predsedniških volitvah.
•	Za praznik sv. Tomaža Ak-vinskega je papež Pavel VI. pozval vse znanstvenike in ustanove, naj pomagajo dominikanskemu redu, da bodo mogli končati s kritično izdajo vseh Tomaževih del.	,
•	Kardinal Suenens bo govoril o drugem Vatikanskem zboru 8. maja v Washingtonu, ko bo prejel častni doktorat Katoliške univerze.
•	Notre Dame Laetare svetinjo za 1964 bo bobila pesnica in pisateljica Phyllis McGinley— sedaj ga. Charles Hayden
•	Kardinal Tisserant bo daroval pontifikalno mašo ob priliki
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika in notarja.
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
Barrister, Notary Public 714 College St., Toronto, Ont.
Telefon: LE. 1-0715
POZOR ROJAKI ! Sprejem na letališču ali železnici, og-
DrmiinTC Ci/Tm 'ed Rima, prenočišče, domača hrana itd-vse te skrbi bod° °dveč<če se
RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
Izrežite in shranite! Pii.šte mi za cene in prospekte!
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem
v vseh Nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	|N NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
blagoslovitve nove 13 nadstropne knjižnice vsučilišča Notre Dame, Indiana. Pridigal mo čikaški kardinal Meyer. Oba bosta prejela častne doktorate univerze.
• Poljska vlada je zaprla katoliškega duhovnika, ker je poslal pismo 107 vernikom s pozivom, naj molijo za uspeh cerkvenega zbora.
(hicago
•	Naša mladina vedno na prvem mestu .. Z zanimanjem sledimo razvoju naših fantov in deklet, ki se šolajo na raznih zavodih. Vedno smo veseli, če zvemo, da je kdo na častnem mestu. Ob tej pri liki naj navedemo nekaj naših mladcev in mladenk, ki nam delajo čast: Na častnem mestu so: John Arko, Tomaž Fišinger, Peter Gaber, Anton Erman jnr. in Go-milar Jože. Vsi študirajo na De La Salle Colege; izmed deklet jc na častnem mestu Metka Grego-rich, ki študira na St. Mary's High School. Priznanje z željo, da vstrajajo na tej poti! Vsi ti so otroci naših novonaseljencev. Seveda so med odličniki tudi sinovi in hčere staronaseljencev in osta-lihpripadnikov narodnost, ki so včlanjeni v našo jaro sv. Štefana.
•	Mladinski zbor SARC pripravlja za soboto 18. aprila v Falcon Hali plesno zabavo. Čisti dobiček bo šel v dobrodelne namene. Priporočamo obisk vsem zavednim slovenskim rojakom. Pokažimo razumevanje za delo te mladine, ki prikazuje slovensko folkloro tujemu svetu. Je jo izredno važno narodno in kulturno delo.
•	Za konec sezone bo nekaj važnih prireditev: Zapomnite si jih in pridite- na te prireditve prav gotov:
1)	V soboto 11. aprila bo koncert Mladinskega zbora. Proslavili bodo 5 letnico svojega obstoja. V petih letih so doprinesli naši Mladinci izredno mnogo k spoznanju slovenske kulture v Chicagu. P. Vendelin je lahko ponosen na teh pet let. Pokažimo razumevanje !
2)	V soboto 25. aprila bo igra— tudi v okrilju Lige — po dolgem času vendar ena, prav za zaključek sezone: Igralci bodo zaigrali Linhartovo igro: "Matiček se ženi". — Je to veseloigra. Vredna obiska, pa če tudi bi lilo kot iz
DARILNE POŠILJKE,
OPROŠČENE VSAKRŠNE CARINE,
katere lahko, po najnovejši carinski odredbi, odpošijete v neomejeni količini.
Odpošijamo vse tehnične predmete kot televizijske in radio sprejemnike najnovejših modelov, hladilnike, dvokolesa, šivalne stroje "Šinger", harmonike in ostalo. Zahtevajte cenik za ostale predmete, ki niso v oglasu, a so potrebni vašim v domovini.
•	NOTARSKI URAD, ki vam izdela ter overovi vse dokumente. — Prevodi in prepisi
•	POROKE preko zastopnika v Jugoslaviji
•	PRIPELJANJE VAŠE DRUŽINE iz Jugoslavije za stalno naselitev, kot tudi na počitnice.
•	KANADSKI POTNI LISTI za državljane in nedržavljane.
•	VOZNE KARTE za vse letalske in paroplovne družbe. Velik popust za emigrante.
•	STROKOVNO VODSTVO POSLOVNIH KNJIG — Davčne prijave — "Income Tax".
•	PRODAJA DINARSKIH BANKOVCEV — Denarne nakaznice preko Narodne banke izplačane v najkrajšem času.
CENTRAL HOMELAND AGENCV
(MILAN MIKE LENDIC)
471 College St., Toronto 4, Ont., Canada Tel. WA. 1-6016
SLOVENSKI FANTJE V KANADI I
—	Ako želite spoznati slovensko dekle, tedaj pišite po ponudbe s slikami, tajnost je zajamčena.
—	Poroka preko zastopnika v Jugoslaviji, možna tudi ureditev za prihod Vaših sorodnikov v Kanado.
—	pošiljamo vse tehnične predmete v domovino po najhitrejši poti iz Zap. Nemčije, prav tako denar in zdravila. Izplačilo denarja v 10—15 dneh.
Prav tako Vam bomo ustregli z vsemi ostalimi tovrstnimi uslugami.
TONI GARBAJS Finkenstr. 10 — 5602-Langenberg|Rhld. — West Germany
"škafa" ...
3) Zadnjo soboto v maju — ne pozabite, bo v okvirju Lige Materinska proslava. Če je kdo vreden proslave, sp jo vredne naše ! matere. Pridite, ne oziraje se na lepo vreme in utrujenost. Čast, komur čast, predvsem našim materam !
• Še enkrat vljudna prošnja: Naš zastopnik g. Mirko Geratič ne more obiskati vseh. Vsi, ki dobivajo SD v Chicagu, bodo prejeli kmalu pismeni opomin. Plačajte: ali naravost njemu pri cerkvi, ali pa po pošti. Kuverte z znamko boste prejeli. Bodite obzirni do zastopnika, ki ima tudi svoje delo in težave.
SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA
WORLD TRAVEL SERVICE LTD.
Potniške karte za letala, ladje, vse kombinacije, kot skupinska cenejša potovanja, imigrantske, družinske itd. — tudi na kredit.
Pošiljke denarja, zamenjava bankovcev. Potni listi, vizumi, prošnje za imigracijo. Slov. knjige in gramofonske plošče. Prodaja kovčkov in torb.
258 College St.
WA. 3-4868
Toronto
Cleveland
40-letnica Slovenskega narodnega doma.
V	nedoljo 1. marca je bila proslava štiridesetletnice Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, ki je največji v Clevelandu. Za to priliko je vodstvo doma pripravilo banket v veliki dvorani z majhnim sporedom. Prireditev je vodil g. John Su-šnik, predsednik Slovenske dobrodelne zveze. V imenu d i rek -torija doma je govoril predsednik g. Frank Plut, v imenu cleve-lanskega čupana g. R. Locherja predsednik mestnega sodišča g. Avgust Prijatelj, v imenu mestnega sveta mestni svetnik g. Ed-mund Turk. Dr. Frank Kerna so počastili kot prvega predsednika doma, gospoda Franka Jak-šiča in Matta Petrovčiča pa kot še živeča uda prvega direkrtorija. Nastopila sta tudi zbor "Glasbene Matice" in duet zbora "Zarje". Prisostoval je tudi titovski konzul iz Pittsurgha g. Debenjak, a ni nič spregovoril. Počastitev sodnika Prijatelja.
V	nedeljo 15. marca je zveza slovenskih narodnih domov v Clevelandu v Slovenskem narodnem domu na E. 80. cesti počastila kot "slovenskega moža leta" "predsednika elevelanskega mestnega sodišča g. Avgusta Prijatelja.
"Slovenska maša"-
V	i nedelo '15. marca je pri osmi maši pri sv. Vidu pel zbor "Korotan" "Slovensko mašo", ki jo je v ljudskem slogu uglasbila Nada Zborska, in darovanj ski spev ter očitanja, ki ju je uglas-bil zborov pevovodja g. Lado Lempel.
Velikonočni program.
Slovenska radijska oddaja na narodnostni postaji WXEN-FM nam je pod vodstvom gospodov Milana Pavlovčiča, Rada Menarta in Pavla Borštnika pripravila primerne in lepe programe za veliki teden in velikonočni praznik.
SLOVENCI V TUJEM SLOVSTVU
Ime dr. Janeza E. Kr.eka je navedeno v knjigi "Catholic Social Thought", ki jo je napisal profe-fesor sociologije (The Florida State University) Melvin J. Wil-liams (metodist), in je izšla 1. 1950 v založbi The Ronald Press Company, New York, 567 strani.
"Linked with these movements (to study and promote rural pro-grams — remark of the repor-ter) are sueh outstanding Cath-olics as Luigi Sturzo, J.P. Kiw, AJ. Loerakker, Monsignor Luyt-gaerens, Vincent McNabb, Angel Herrera, Raphael Garcia, Jakob F. Mellaerts (1845—1925), Janez Krek (1865—1917), and Abbe
Jules Lemire (1853—1928). p. 324 *
Tretja izdaja zgodovine socialne misli "Social Thought from Lore to Science", ki sta jo napisala Howard Becker in Harry Elmer Barnes (New York: Dover Publications Inc., 1961, 3 zvezki, 1178 strani in 193 strani dodatka), poroča v 3. zvezka o sociologiji v Jugoslaviji. Podatki o Sloveniji in Slovencih so naslednji: č , "Another sociologically orien-ted historian is Ljudmil Haupt-mann, who has specialized in the ethnic baCkgrouds and migra-tions of the Slovenes" p. 1083.
"Christian-Socialist theories were propagated by the Catholic clergy of Slovenia and Croatia, and in 1910 Fr. Ušeničnik pub-lished a Slovenian handbook of "sociology" of almost nine hund-red pages; itwo years later a smaller Croatian work of the same general type by Fr. Anderlič appeared. These vvorks dealt with social problems from the Catholic point of view as laid down in Thomistic philosophy an dthe papal encyclicals. and were used in courses in theolo-gicah seminaries, but otiherwise remained virtually unknovvn".
KAKO SE VOLI V JUGOSLAVIJI
Sem Slovenec, mlajše generacije, takorekoč dorastel vso svojo mladost v "novi" Jugoslaviji in sem šele nekoliko časa v tujini. V domovini sem bil tudi v državni službi nekoliko časa. Med tem časom sem marsikaj videl in slišal kako je v Titovi Jugoslaviji realno stanje in da ni vse tako kot se bahajo beograjski komunisti. Želel bi opisati dogodek, ki se mi je pripetil marca meseca 1958 leta.
Tedaj so bile volitve v tako-
zvano Zvezno Ljudsko skupščino. V enem slovenskem kraju sem bil tudi določen za člana volilne komisije. Volilna komisija je imela nalogo, da vrši pregled spiskov ljudi, ki so vilili in sproti poroča dalje. Toda že proti poldnevu se je opazilo, da precejšen odstotek ljudi ni prišel sploh na volitve. Tedaj sem pomislil, da bodo volitve pač nekoliko slabše izpadle v tem kraju. Toda, ko se je bližal že večer in konec volitev, je predsednik volilne komisije tudi ta pFoblem rešil zelo enostavno. Vzel je spisek ljudi kateri se niso sploh prišli na volišče, jih priel obkroževati in metati za njih listke v skrinjice kakor, da so že volili. Ko je imel že približno dovolj veliko število, je odložil svinčnik in dejal: "No sedaj bo pa v redu in bomo lepo zaključili"!
V tistem trenutku sem šele spoznal, kako resnično potekajo volitve v Jugoslaviji in, da so bile resnične tiste govorice, ki so se širile, že poprej med narodom, da je itak vseeno ali gredo volit ali ne, ker bodo že oni tam uredili kakor jim odgovarja. In tedaj sem dobil šele jasno sliko, kdo vlada v Jugoslaviji in, da je vse skupaj zgrajeno na laži in varanju naroda.
K. Božo
Zap. Nemčija, marca 1964.
p. 1085.
"At the University of Ljubljana, Kosic taught general socio-logy for some years after the War, but only in conjunction vvith statistics and economic policy". p. 1087.
Avtorja postavita ljubljansko vseučiliče "in the Croatian part Of Yugoslavia". (1085) Kratica Fr. pred ušeničnikovim imenom pomeni Father—v tem primeru bi mogla koga zmotiti, da bi mislil na njegovega brata Franceta. *
• ANTHROPOLOGICAL
QUARTERLY, četrtlento glasilo katoliških antropologov Catholic Anthoropological Association, ki ga aurejuje antropološki oddelek vseučilišča The Catholic Univer-sity v VVashingtonu, D.C. je posvetilo julijsko številko lanskega leta (Vol. 36, Nr. 3) Evropi in njeni kulturi. Dva članka omenjata Slovence:
Robert K. Burns, Jr., Univer-sity of Michigan: THE CIRCUM-ALPINE CULTURE AREA: A PRELIMINARY VIEW (pp. 130 -155). ,
Economic patterns of the sort depieted (seasonal emigration—■ remark of the reporter) are practiced by the uplanders of Andorra, the Massif Central, the Val Queyras, Savoie, Switze-r-land, the Jura and the Vosgcs, the SchwarzWald, the Tyrol, Bo-hemia, Carpatian Rumania, the Stara Planina of'Bulgaria, Solve-nia (misprint—should be Slovenia—remark of the reporter), and Albania" p. 142
"The evidence strongly sug-gests that many other mountain distriets — the Svviss Valais, for example, and Slovenia (Russell and Kniffeh 1949: 202) — were similarly inclined to emphasize scholarly training and the provi-sion of intellectual services". p. 151.
• Drugi članek, ki ga je napisal Joel M. Halpern, University of California: YUGOSLAV PEAS-ANT SOCIETY IN TRANSITION —STABILITY IN CHANGE je dokaj obsežen popis sprememb, ki se dogajajo po vaseh v Jugoslaviji in obsega strani od 156 do 182. Kljub temu, da govori o "jugoslovanskem" kmetu, upošteva, da je v Jugoslaviji več narodnosti in da obstojajo velike razlike med poedinimi predeli. Slovenci in Slovenija so stalno omenjokni, večinoma v primerih z razlikami z drugimi predeli, na strani 169 in 170 pa so trije daljši odstavki, ki so posvečeni razmeram v Sloveniji. Zaradi obsežnosti citatov ni mogoče objaviti. Tistim, ki se zanimajo za vsebino članka, je revija verjetno dostopna v kaki knjižnici.
The Atlantic Advocate (Univer-sity Press of Nevv Brunsvviok Ltd. Fredericton, N.B.) prinaša v marčni številki (1964) članek, naslovljen EASTER SOLILO-QUY, v katerem poroča Ethra Grange o velikonočnem običaju hlagoslavljanja jedi:
"In Slovenia and Croatia, vvhere I spent most of my child-hood, the countrywomen pack round, Hat baskets (usually about three feet in circumfer-ence and about eight or nine in-ches deep) with ali the tradition-al Easter fare wrapped care-fully in freshly laudered linen, and cover the lot with their best and most elaborately embroide-red snowywhite tablecloths...." p. 14
•	V založbi Herder and Her-
der v Nevv Yorku je pravkar izšel (komentar okrožnice Mir na zemlji, ki ga je napisal preč. Peter Riga. Komentar vsebuje kot predgovor nagovor kardinala Sucnensa, 'ki ga je imel 13. majam 1963 na letnem zborovanju nevladnih organizacij Zc-dinjenih narodov. V knjigi je tudi angleški prevod okrožnice. Naslov knjige je: Peter Riga, Peace on Earth. A Commentary on Pope John's Encyolical. 254 strani. Cena $4.95.
• The Canadian Slovak League je objavila za 25 letnico razglasitve slovaške neodvisnosti kratko brouro, ki jo je napisal dr. Joseph M. Kirshbaum in je naslovljena: An Outline of Slova-kia's Struggle for Independence. Knjižica je namenjena predvsem tistim, ki ne poznajo dobro slovaške zgodovine zlasti v zapletenih dneh Hitjerjeve nadvlade v Evropi. Dr. Kirschbaum določno opredeli slovaške zahteve po politični samostojnosti v federativni Evropi.
•	Trojna številka VESTNIKA (1. XIV, 10—12, 1963) objavlja na notranji strani ovitka naslednje oznanilo:
VAŽNO!
šef angleške vladne opozicije VVilson je pred dnevi ponovil že staro pravilo: "vsako posne-majne je znamenje nesposobnosti". To velja tudi za tisk—bralci bodo sami znali poiskati smisel VVilsonovih besed.
Urednik
•	Založba Palm Publishers v
Montrealu je izdala angleški prevod razpravo sedanjega papeža Pavla VI., ki jo ne napisal, ko je bil še kardinal o razmerju kristjana do sveta. Naslov originala je bil II Christianio e il be-nessere temporale, naslov angleškega prevoda pa The Christian and the Material World. 71 strani, cena $1.95. Povpraševanje po knjižici je bilo toliko, da so moi;aJt tj.ska,ti že drugo izdajo.
. .1.::.-T--r .
•	A LONG JOURNEY, THE
AUTOBIOGRAHPY OF PITIRIM A. SOROKIN, Nevv Haven, Con.:
1963. Slovenska univerza v Ljubljani je imela v prvi dobi svojega razvoja nekaj emigrantov, ki so po sovjetski revoluciji zapustili domovino in kot znanstveniki — profesorji vzgajali slovenski akademski naraščaj. Pravna fakulteta je imela Aleksandra Maklecova za kazensko pravo, Aleksandra Bilimoviča za narodno gospodartsvo in Evgcna Spektorskega za ustavno pravo in sociologijo. No žalost večini od njih ni bilo usojeno, da bi v mirni ustvarjalnosti končali med nami svoje zemsko življenje. Komunistična revolucija, ki je zajela tudi našo domovino, jih je z mnogimi zavednimi Slovenci pregnala tudi s slovenske zemlje. V pred kratkim objavljenim lastnim življenjepisom brez dvoma danes najbolj poznanega sociologa na svetu Pitnima A. Soro-kina, čigar knjigo "Sodobne sociološke teorije" sem uprorab ljal v srbskem prevodu za študij sociologije pri Spelktorskem, pa ja vsaj posredno spravila Slovence v stik tudi s tem ruskim imi-grantom. Ko poroča o svojem prvem potovanju v Združene države iz Češke, piše, da se je vkrcal na ladjo, Martha Wash-ington v Trstu ter da je užival pogostne postaje ladje v pristaniščih sredozemskega morja. "Nič manj zanimivi niso bili potniki in moštvo ladje. Bili so večinoma slovenski in italijanski izseljenci na potu v Združene države, preprosti in dobri ljudje, ki so iskali bolje življenje v novi deželi" (str. 203). (Zanimivo bi bilo, če se kdo od slovenskih izseljencev, ki so se vozili na isti ladji oktobra 1923, še spominja tega potovanja).
Sorokinov življenjepis je izredno zanimiv ne samo, ker podaja vpoglede v njegovo bogato knjižno ustvarjanje, marveč tudi, ker podaja svoje izkušnje v času komunistične revolucije, ki so v mnogih ozirih podobne skušnjam, ki smo jih doživeli Slovenci nekaj desetletij pozneje. Mimogrede pripoveduje tudi o svojem prvem razočaranju z Angleži. Ko so komuinsti že zavzeli oblast, so protikomunisti pripravljati upor v Arhangel-
skem in Usjugu. Po uspelem uporu v Arhangelskom bi moral slediti upor v Usjugu. Komunisti so se panično umikali proti Vo-logdi in angleške sile ter domači protikomunisti so jih podili ob reki Dvini. Nenadoma pa so angleški poveljniki proti izrecnemu dogovoru o skupni borbi ukazali svojim četam, da se ustavijo. To je dalo zbeganim komunistom priliko, da so se ponovno organizirali ter pripeljali pomoč iz drugih krajev ter onemogočili upor v Usjugu. Voditelji upora, med njimi Sorokin, so se morali umakniti in svobode v Arhan-gelskem je bilo tudi kmalu konec.
Sorokin ima v svoji knjigi tudi navodilo političnim emigracijam. Po njegovem mnenju zapravljajo emigranti samo dragoceni čas v medsebojnih prepirih in kovanju načrtov na skorajšnjo vrnitev. "Ta intenzivna zaposlitev z delom (pripravljanje rokopisa za knjigo "Sociologija revolucij e"-moj a opomba) mi je onemogočila zapravljanje časa in energij z brezplodnimi razpravami, ki so tako običajne med političnimi begunci vseh velikih revolucij. V sledečih letih sem mnogokrat opazoval pričakovanja, upanja in prepire, močno podobne med delom ruske emigracije, tudi med begunci iz Poljske, Latvije, Litve, Madiiar-ske, Nemčije, Kube in drugih dežel. Podobno kot "nepriličeni" ruski emigranti so tudi mnogi poznejši begunci hodili svojo križevo pot, svojo žalostno pot, na kateri so njihove nade bledele ter so se njihovi upi razbili. Ti ljudje so bili mnogokrat zagrenjeni in razočarani, trpeli so ves čas svojega življenja in so umrli brez haska v tuji deželi. Seveda zaslužijo naše sočutje in pomoč v težkih trenutkih njihovega življenja, toda njihova nezavidljiva usoda naj bo svarilo bodočim beguncem, da ne bodo gradili svojih življenj na brezupnih političnih' sanjala in praznih prepirih. Kolikor hitreje se pri-ličijo sVoji novi deželi, ne da bi zatajili svojo individualnost, ter začno razvijati svoje ustvarjalne .zmožnosti, toliko boljše bo Zanje, za njihovo novo deželo in za staro domovino" (str. 201).
Opis svojega življenja zaključuje z naslednjim razmišljanjem :	'
"Ko pišem te vrste, razsaja v človeškem svetu okrog mene smrtonosni vihar. Bodočnost človeštva se meri v bilanci med življenjem in smrtjo. Sile umirajočega počutnega reda besno uničujejo vse, kar jim pride na pot. V imenu "Boga", "napredka", "civilizacije", "komunizma", "demokracije", "svobode", "kapitalizma", "človekovega dostojanstva" in drugih gesel izkorenju-jejo prav iste vrednote, ubijajo milijone ljudi, ogrožajo sam obstoj človeka in si prizadevajo spremeniti ta lepi planet v "grozoto razdejanja".
"Z zgolj sebičnega stališča nisem niti prestrašen niti presenečen od tego smrtonosnega tornada. Največ kar mi more prizadeti je, da mi pokvari ali skrajša zadnji del mojega potovanja. Razen tega me ne more raniti resno. Za človeka moje starosti ni veliko razlike, če živi še nekaj let med naraščajočo slabostjo "brata-telesa" aliče ga v prihodnjem trenutku razbije v prah "civilizirana, znanstvena" bomba bodisi v povečanje slave božjega imena bodisi z "največjo srečo največjega števila" kakor to obljubljajo brez sramu komunizem, kapitalizem, demokracija, totalitarizem in drugi prazni kulti naših dni. Celo to škodo more kompenzirati dejstvo, da bi ognjemet viharja napravil zadnji del mojega življenja razburjen in prost dolgočanosti monotonega životarjenja iz dneva v dan.
"Ta vihar me niti ne straši niti me ne preseneča: Že pred tridesetimi leti sem diagoniziral pravilno njegovo naravo in napovedal njegovo silovito okspolozijo. Od tega časa naprej sem ponovno svaril soljudi, naj zbirajo svoje sile, sem jih rotil, naj se pripravijo za njegov udar in sem si prizadeval, kadar in kjer koli je bilo možno, da bi preprečil in ublažil njegovo opustošenje. Podobne mere sem podvze-
mal za zaščito svoje lastne integritete in duhovnega miru. Prvo—da ne bi bil sodelavec sil, ki kuhajo vihar umirajočega počutnega reda, sem se ločil od njegovih votlih vrednot, ponarejenih resnic in domišljavih pretvez. Namenoma sem postal "tuječ" v njegovi bleščeči praznini kratkotrajnih "uspehih", hr-navščini, poželenju po poblasti in "civilizirani bestialnosti".
"Drugič—da bi vodil sebe skozi zmešnjavo počutne Gotter-daemerung , sem dokončal gradnjo svojega integralnega življenjskega nazora — integralni sestav znanosti, vere, filozofije, socilogije, psihologije, etike, politične in gospodarske vede ter lepe umetnosti. V moji duhovnosti in ravnanju je nadomestil ta pogled na svet raztrgane ostanke zastarele počutne filozofije.
"V harmonično enoto sem povezal univerzalne in večne vrednote, ki se očifujejo tako v po-čutnem in ideatičnem svetovnem nazoru in se obenem osvobodil zlaganih vrednot obeh. To integralno stališče mi je služilo mnogo boljše kot kateri koli drugi vidik. Povezujoč v en summum bonum najvišjo trojico resnice, dobrote in lepote — ki jih po-čutna usmerjenost napačno loči drugo od druge—mi je nudil in-tegralizem trdno podlago za ohranitev lastne integritete ter me je modro vodil med ruševinami podirajoče se počutne civilizacije. V meni ni misijonske gorečnosti, da bi skušal kogar koli spreobrniti v to integralno "veroizpoved", toda ne bi se čudil, če bi koristila mnogim, ki se izgubljajo v duhovni in nravni zmedenosti sodobnosti.
"Tretje — v želji, da bi ublažil opustošenje smrtonosnega viharja in preprečil bodočo ponovitev, sem začel s študijem ustvarjalne, nesebične ljubezni. Obenem z ustvarjalno resnico in lepoto so to tri edine resnične sile, ikj morejo pomagati v tem ublaževanju in preprečitvi.
"Na te tri načine sčm se dobro pripravil na neustrašno srečanje z najbolj smrtonosnim viharjem, ki divja sedaj na svetu. Ti koraki so me zavarovali pred njegovimi najhujšimi udarci, vključno smrt.
"Na žalost ne morem trditi istega o propadajočem počutnem delu človeštva in jihovih voditeljih. Očitno se še vedno ne zavedajo v polni meriti niti te najbolj kritične dobe, v kateri se nahaja človeštvo niti neusmiljenega ultimata, ki ga daje človeku skrivnostna Previdnost ali muhasto naključje: "Pogubitc se z lastnimi rokami po lastni neumnosti in živalskosti ali pa se dvignite do višje duhovne, moralne in socialne ravni po milosti gra-dilnc ustvarjalnosti in nesebične ljubezni".
"Doslej še počutne elite Zapada in Vzhoda, ki imajo v svojih rokah oblast, in pa veliki del človeštva niso odgovorili jasno na ta ultimat. Rodili so se in vzrejeni so bili v dekadentni počutni atmosferi in še vedno verujejo v umirajoče zapovedi razpadajočega socialnega in kulturnega reda, žive v njem in se ravnajo po njem. Namesto da bi reševali svoje probleme z gra-dilno ustvarjalnostjo, jih brezplodno še nadalje rešujejo z bombami in raketami. Namesto da bi reševali svoje spore sledeč zapovedim govora na gori (bla-grom), jih skušajo še nadalje poravnati z medsebojnim uničevanjem, s surovo silo in prevaro. Ti "grobokopi človeštva in civilizacije" se drže svoje politike sile in so zavrgli vse božje in človeške postave. Brez sramu tekmujejo, kdo bo zadal "prvi udarec" v svojih plemenskih bojih in more neštete milijone ljudi. Zato se ni čuditi, da vodijo ti slepi vodniki in njih čredni privr-uenci človeštvo namesto v srečno tisočletje od ene katastrofe do druge, dokler niso pripeljali celotno človeštvo na rob neslavne smrti. Ce jih ne bodo zadržale resnično ustvarjalne sile človeštva, bodo prav gotovo končali človekovo življenje in njegovo ustvarjalno poslanstvo na tem planetu.
"Nisem popolnoma prepričan, vendar še vedno upam, da bo v tej zadnji uri nevarnosti mogel človekov ustvarjalni genij preprečiti dies irae lastnega propada. Ce bo ta nevarnost odstranjena, šelim bodočim rodovom boljšo srečo, da bodo zrasli ple-
menitejši, modrejši in bolj ustvarjalni kot smo bili mi. Ce bodo mogli premagati glavne slabosti človeške narave ter razviti do polnosti njene najvišje možnosti, bodo drez dvoma zgradili mnogo moljši osebni, kulturni in družbeni red človeštva kot so ga pretekle in sedanje generacije. V tem smislu bi ibpol-nili Nietzschejevo rciklo: "Sodobni človek je sramoten in nečasten ; treba ga je premagati in iti preko njega". Iz dalje, ki me loči od teh generacij, pozdravljam in izrekam dobrodošlico temu nadčloveškemu zarodu človeške rase.
"S to zaskrbljenostjo in upanjem za bodočnost človeštva zaklučujem zgodbo mojega lastne ga potovanja s ponovitvijo zaključnih vrst moje knjige Listi ruskega dnevniki:
"Kar koii se bo zgodilo v bodočnosti, vem, da sem se naučil tri stvari, ki bodo ostale za vedno prepričanje mojega srca in mojega razuma. Življenje, naj si bo še tako trdo, je najlepši, najbolj čudoviti in čudežni zaklad sveta. Izpolnjevanje dolžnosti je druga, delati življenje srečno in dajati duši nepremagljivo silo ohraniti ideale — to je moje drugo prepričanje. In moje tretje je, da krutost, sovraštvo in, krivica ne morejo in ne bodo mogli nikdar ustvariti duhovno, moralno ali snovno tisočletje". (324-327).
Tako se končajo "tri modrosti" sodobnega "starega Wanga". Ker je ves čas posegal bodisi neposredno kot zgojitelj in politik ali posredno preko svojih knjig v sodobno življenje, je njegov življenjepis obenem tudi v veliki meri slika polpretekle dobe. Skoraj ves čas svojega življenja je bil znamenje, kateremu se je nasprotovalo. Manj številni niso štedili s superlativi, profesionalni sociologi, ki so prisegali na pozitivizem, pa so ga dolgo odklanjali. Kljub temu je na primer Harvardsko vseučilišče čakalo 25 let z zasedbo sociološke stolice, dokler niso odkrili Sorokina in ga1 izvabili iz Minnesottske univerze. • Lansko leto je bil na pritisk članstva a-meriške sociološke družbe, zlasti katoliških sociologov, izvoljen za bodočega predsednika sociološke družbe in bo prevzel predsedstvo v začetiku septembra 1964 v Montrealu. Toda še oktobra 1960 je urednik uradnega glasila družba the American So-ciological Revievv zavrnil objavo njegovega predavanja na konvenciji sociološke družbe same "Varijacije Spencerjcvc teme o borbenih in industrijskih tipih družbe", ki je bilo navdušeno sprejeto na zborovanju.
Verjetno nimamo Slovenci nobenega prevoda Sorokinovih številnih del. Ker pa so vsaj nekatera njegova dela prevedena v večino evropskih jezikov in so bila izdana tudi na drugih kontinentih, bo večini, ki se zanimajo za družbena vprašanja bodisi strokovno bodisi kot del danes potrebne splošne izobrazbe, ta ali ona knjiga dostopna in vsem toplo priporočam, da se pri prihodnjem obisku knjigarne ali knjižnice pozanimajo, če je kako njegovo delo dostopno ter ga preberejo.
Rudolf Cuješ


"'vT ...
l
« > f 8 ■ n
• • V-.i :,/vv -
■ v V - . r/-
/vK • . /1.; ht	Mt *
CHARLOTTETOWN, — se pripravlja na proslavo 100. letnice Kanade. Mesto je majhno z lepimi starimi zgodovinskimi poslopji. Slika kaže dom "leutenant-governer-ja", ter kaže vplive angleškega in škotskega stavbarstva. Mesto pričakuje letos mnogo obiskovalcev. —CP.
SLOVENSKI KNEZI IN USTOLIČEVANJE
• Newyorški časopis The Nevv York Journal American je zastavil 2. marca naslednja vprašanja: 1. Ali je lepo poljsko dekle izeplettko štiri ameriške diplomate v kompromitirajoče položaje, tako da so jih prisilili v špijonsko delovanje proti ZDA? 2. Ali so agenti ZDA centralne obveščevalne agencije (CIA) v Avstriji izplačali 1,2 milijona dolarjev komunistom — eno tretjino te svote sovjetski tajni po-lociji? 3. Ali imajo Sovjeti svojega špiona v vsaki embasadi ZDA po svetu in v vsaki agenciji
v VVashingtonu? Časopis je sam pritrdilno odgovoril na vsako teh vprašanj — očitno opirajoč se na izjave bivšega sovjetskega agenta poljskega rodu, ki je sedaj znan pod imenom Michacl Golenievvski. Uradni vladni krogi so izjavili, da je Golenievvski delal za ZDA od 1. 1958 in da so njegovi podatki omogočili odkritje važnih sovjetskih špijo-nov, da pa se časopisno poročilo ne strinja s podatki, ki jih je dal j Golenievvski vladi ZDA.
(Iz Pravne zgodovine Slovencev Sergija Vilfana)
Že ob naselitvi so večjim skupinam, praviloma plemenom ali večjim oddelkom plemen nače-lovali knezi. Pod tem, nekdaj tujim nazivom se tedaj ni mogel skrivati tujec. Knezi so slovanski plemenski starešine. Ob naselitvi postane plemenski starešina obenem poglavar večjega ali manjšega ozemlja in oblast se čedalje bolj navezuje na neko ozemlje, kneževino.
Število kneževin se je nedvomno menjavalo. Zdaj je bila koncentracija večja, zdaj manjša. Toda zaman bi poskušali določiti obseg posameznih kneževin v posameznih časih, niti ne moremo izključiti možnost; da bi bili kadaj pa kdaj enemu knezu podrejeni nekateri drugi knezi, tako da bi knezi tvorili nekako hierarhijo.
Razvaj kneza v državnega poglavarja moremo ugotoviti le pri karantanskem knezu., V Sa-movem času more biti ta proces šelena začetku, v času Boruta, Gorazda in Hotimirja pa je kne-ževa oblast očitno že krepko razvita. To moramo sklepati iz vrste poročil o teh dogodkih, sporočenih v spisu neznanega avtorja, ki je v Metodovem času, kot vse kaže 871, po naročilu salzburškega nadškofa sestavil spis o "Spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev", skratka "Conver-sio". Spis, ki naj bi bil tedaj dokazoval pridobljene pravice salzburškega nadškofa med Slovenci proti nosilcem slovanskega bogoslužija, je danes pomemben kod glavni pisani vir za spoznavanje staroslovcnske družbe in države.
V Karantaniji poznamo še mnoga stoletja pozneje, tja do prvih Habsburžanov, obred usto-ličevanja karantanskega kneza na Gosposvetskcm polju, ki kaj malo ustreza razviti fevdalni družbi. Samo po sebi se postavlja vprašanje, s kakšnimi koreninami sega ta obred v prada-vnino. S tem vprašanjem smo se zopet znašli v najuhjši goščavi domnev in razlag o starosloven-
domač, slovenski izvor obreda, je moral rešiti vprašanje, kako se je obred ohranil skozi šest sto let fevdalizma. Taka dokazo-vanpa so se le prevečkrat omejevala na preozka področja.
Ustoličevanje in njegova trdo-živost ni osamljeni pojav, marveč je sestavni del družbe in prava na Slovenskem. Razložiti ga je moči le, če ga opazujemo v vsem njegovem pojavnem okolju in ne morda po tem, zakaj sta bili živali, ki ju je držal knez, marogasti. Kljub vsej očitnosti tega dejstva smo dobili šele pred kratkim prvi kompleksni poskus postaviti gosposvet-sko ustoličevanje v širše domače razvojne zveze.
Ce ne drugega, se bo vrašče-nost ustoličevanja v slovensko pravpo zgodovino pokazala v njeni sledeči sintezi, v kateri bo odpadla vsa nerazumljivost njegove ohranitve oh dejstvu, da je fevdalizacija na Slovenskem morala prevzeti številne staroslo-venske elemente. S tem se vprašanje na tem mestau omejuje na vprašanje izvora.
Razvoj podobnih obredov pO svetu kaže, da je ustoličevanje nastalo iz volitev starešine plemena ali plemenske zveze na veči vseh svobodnjakov. Najpozneje v prvi polovici 8. stoletja je bila karantanska kneževska oblast že dedna v moškem rodu, in to ne le od očeta na' sina
Borut-Gorazd), marveč celo od bratranca na bratranca (Gorazd-Hotimir). Držala se je torej moških sorodnikov ene rodbine. Ustoličevanje je v primeru delovanja pomenilo samo izbor izmed več enako upravičenih sorodnikov, sicer pa slovesno proglasitev in simbolično postavitev novega kneza. Volitve so se pri njem ohranile bolj v obredni kot v pravni funkciji. Ce nam neznani nasprotnik slovanskega bogoslužja pove, da so slovenski Karan-tanci kneževega naslednika "napravili za kneza" (ducctn fece-runt), je tu mišljen tak slavnosten umestitveni obred. Volitev izven dednega načela so se torej praktično izvajale le, če je kne-
PRINCE ERVVARD ISLAND PRIČENJA SLAVITI STOLETNICO KANADE
Prva konferenca, iz katere se je razvila kanadske državnost, je bila 1. 1964 v Oharlottetovvnu na Prince Edvvard Islandu. V proslavo tega dogodka ba ta zeleni otok, ki leži vzporedno s provincama Nevv Brunsvviok in Nova Scotia, središče mnogih prireditev, ki se bodo vrstile v glavnem od maja pa vse do prihoda kraljice, ki bo odprla nove zgradbe imenovane Confederation Buildings 6. oktobra t.l. Po sedanjih napovedih bo zborovalo v tem času na atoku nad 110 raznih konvencij, med njimi tudi kanadske znastvene družbe, ki zborujejo vsake leto druga za drugo v juniju. Poleg konvencij je na programu še nad 150. drugih prireditev. Ena zgodnjih bo zaključek Dominion Drama Festivala od 17—24 maja. Otok privablja s svojimi vabljivimi izlet-nimi točkami, narodnimi in pro-vincialnimi park (21), ribolovom, peščenim obalam, golfom Vsako letp lepo število turistov. V lanskem letu cenijo število obiskovalcev nad četrt milijona. Letos bodo številne prireditve privabile gotovo še mnogo več obiskovalcev iz cele Kanade. Zlasti tisti, ki bodo prišli na razne prireditve iz bolj zapadnih predelov, bodo gotovo izkoristili to priliko za del svojih počitnic, posebno še, če radi šotorijo. Da bodo lažje zmogli povečani promet, bodo povečali število prevoznih ladij, ki prevažajo potnike in avtomobile na otok tako iz Nevv Brunsvvicka kot tudi iz Nove Škotske.
ski državi, s katero se seveda ževa dinastija izumrla v mo-prerašča že označeni problem | škem rodu in je bilo treba izbra-županov, kosezov in starosloven- ti novo.
ske svobode. V živahnem vrvežu neusahljive polemike okrog gosposvetskega obreda je več misli kot glav, včasih tudi več domošljije kot misli. Na vsaki podrobnosti poznejšega obreda grade nekateri Irzne hipoteze, ki naj bi kot čarobna palica odprle pot do skrivnosti ustoličevanja.
Odkod ta prizadevnost okrog tega breda, ki je postal evropska zanimivost, o kateri zgodovina več razpravlja kot o kronanju pomembnih cesarjev? Njegova posebnost je v tem, da se je tako dolgo, prav do leta 1414, ohranil kot očitna okamenina iz najstarejših dob. In prav pri brezpravnih Slovencih v Osrčju Evrope, ki jih je že stoletja držal v oblasti Nemec, naj bi se bil obred mogel toliko časa ohraniti? Kdor ni hotel pritrdino odgovoriti na to vprašanje, se je moral napotiti na iskanje primerjav, in same primerjave, postavljene brez upoštevanje razvojne zveze,
V plemenski družbi, vojaški demokraciji in v začetkih države tak obred ni nič nenavadnega. Nenavadno bi bilo, če bi morali obred zanikati ali če bi ga uvedla šele tuja država. Umeščanje vladarjev je na tej stopnji splošen pojav, umeščanje pri Slovencih slovensko in diskusija o tem, ali je ta ali oni simbol znan morda tudi pri Germanih, na vsem ne more ničesar spremeniti. Vplivi ali zgledi so lahko prihajali tudi od drugod. Za to je bilo v teku stoletij dovolj možnosti. Toda samo dejanje ustoličevanja je v tej dobi ustrezno notranjemu razvoju in zato domače.
Na bolj spolzka tla nas privede zopet vprašanje, kako so dobili glavno vlogo pri tem obredu kosezi. Njihova vodilna vloga pri umeščanju odločno kaže na njihov višji državnopravni položaj in neposredno udeležbo pri javni oblasti. Zašli bi v brez-
•	Dnevnik duše bo naslov
knjigi, ki bo vsebovala zapiske pokojnega papeža Janeza XXIII od njegovega 14 do 81 leta.
•	19. marca so predali prometu prvi predor pod Alpami za avtomobilski promet. Predor je pod prelazom sv. Bernarda in omogoča avtomobilski promet med Švico in Italijo. Dolg je 3.6 milje in je stal nad 35 milijonov dolarjev. Med tem kopljejo drugi predor pod Mont Blancom, bi bo vezal Francijo in Italijo. Upajo, da bo pripravljen za promet 1. 1965.
lahko dokažejo karkoli si kdo plodna ugibanja, če bi hoteli dog-
želi. Kdor pa je hotel dokazati uati točno razlago. Možno je slovenske.
toraj: ali je bila volilni organ prvotno svobodnjaška ali starešinska veča Slovencev in so se je kosezi kot pleme polastili; ali so kosezi kot vojaški sloj druži-nilkov kakršnega koli izvora v staroslovenski volilni veči iz-podrnili druge svobodnjake; aH pa so kosezi imeli neko svojo volilno veče za lastne organe, ki je z njihovo politično prevlado razširila svojo veljavo na vso kneževino. Bistveno je, da je naziv iknez starejšega izvora in so ga Slovani poznali še prej, preden je moči govoriti o koseškem vplivu med Slovenci. Zato sta iknez in volilna veča kot pojma prvotno, kosezi naj bodo že karkoli — pa drugotni činitelj, ki se je tako ali drugače prilastil odločilno besedo na volilni veči. Ko se to zgodi, pa so tudi kosezi že vraščeni v slovensko družbo in vse glavne prvine kneževstva in ustoličevanja so slejikoprej