! OTUTSANWALT8CHAFT MARBUR6 \4 am 313 mit 3 Beilagapf J' T J ♦ U«t ljudstvu ¥ pouk in zabavoe SlEajs Tsak istrtek in velja s poštnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dom rs celo leto i K, pol leta 2 K In za Četrt Ieia f K„ Naročnina ga Nemčijo S K, ta druge lsrenavsirils& lelel« S K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K» Naročnina se poSilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" * Mariboru« •-> LJat se dopofiilja do odpovedi. — Udje „K »tal, Ssksrnega družtva" dobivajo list br« posebne narofinines Eosamezni listi stanejo iQ yin4 Uredništvo: Koroška cesta ifcevj 5, t— Eokopisi se ne vračajo, UpravniStvo: Koretfe cesta štev. 5, vsprejema narofinino, inserate In reklamacije,, teserate se plačuje od enostopne petiivraie a& »nkrai XI čds» »a dvakrat 25 vin., la trikrat S5 vin. Za večkratne oglase primaran popusti ItseraH se sprejema* zaprte reklamacije so poStnlne proste« do srede sjutr&l, h» M-a Današnja Številka ob ega 10 strani in „Gospodarske Novice". Občni zbor S. K, S, Z. Pomlad z vsem svojim zelenjem in cvetjem je med nami- Polni upa gledamo v bodoče dni, ko obrodi cvetje sad in nam poplača trud. Taki pomlacanski anevi, polni veselja nad mladostnim življenjem in polni upa za bodoče Čase našega naroda se nam zdijo dnevi, ob katerih obhajamo občne zbore Slov. Kršč. Socialne Zveze. Letos si je izbrala naša Zveza za kraj svojega občnega zbora Sv. Križ na Murskem polju. Tam je tekla zibelka očetu Krščanskega preporoda na Slovenskem, kardinalu dr, Missia, in blagemu pospeše vatel ju naših štajerskih organizacij, ko so stale v najnežnejšem cvetu, kalnoniku dr. KrižaniČ-u. Tema možema, na koja je vsak murski poljanec opravičeno ponosen, v spomin in zahvalo se je v»ršil dne 27. aprila letošnji občni zbor S, K. S. Z. Udeležba je bila mnogoštevilna, ne samo iz domače župnije, ampak tudi iz sosednjih. (Tudi ormoški okraj je poslal svoje zastopnike, med njimi deželnega poslanca Ant. MeŠko. Lična Slomškova dvorana je bila lepo okin-čana za slavnostni dan. Križevski tamburaši so spreL no udarjali na svoje inštrumente. Naše izobraževalno delo. Zborovanje otvori s prisrčnim pozdravom vseh navzočih predsednik S. K. S. Z., dr. Korošec, ter poda poročilo o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu. V S. K. S. Z. za Štajersko je sedaj včlanjenih 154 društev, torej za G več kakor lani. Mladinskih Zvez ima 127, izmed katerih je 57 mladeniških in 70 dekliških zvez', Orlovska organizacija se je tudi pomnožila, o njej se bo poročalo na oč-Čnem zboru telovadnih odsekov Orel. V preteklem letu je priredila S. K. S. Z, 4 poučne tečaje: Na Oljki, v Središču, Veržeju in Braslovčah. Za obrambo narodno ogrožene meje postopa S. K. S. Z. skupno s Slovensko Stražo, Pošiljala je na mejo knjige in Časnike ter stala z nad 500 slovenskimi hišami od meji v stiku. Za mejo ima pripravljeno lepo število knjig, katere dobivajo društva in če prinierno, tudi posamezniki., V osrednji knjižnici je bilo 7235 knjig, Kojih se je samo v Mariboru izposodilo okroglo 4200. Izpo-sojevale in izmenjavale so se knjige tudi bolj šibkim izobraževalnim društvom. __ Osrednje društvo je tudi rado pošiljalo včlanjenim društvom na njih željo govornike. Izredno požrtvovalen in marljiv je bil v tem oziru dr. H o h n j e c, ki je ves svoj prosti Čas posvetil nepolitičnemu orgar nizatoričnemu delu. Govoril je 80k.rat. Zborovanje je z navdušenim ploskanjem dalo izraza svojemu hvaležnemu čustvu. Nadalje so govorili pri društvih S. K. S. Z dr. Korošec 37krat, Žebot 34, dr. Medved 27, dr, Verstovšek 17, dr, Leskovar 14, dr. Kovačič 8, dr, Lukman' 4, dr, JerovŠek 4, GomilŠ.ek 14, Zajec l&krat. Tudi stanje blagajne je povoljno. Dohodkov je imelo osrednje društvo v preteidem poslovnem letu 1089'38 K, stroškov 431'76 K, torej ostane v blagajni premoženja 657'62 K. Kamorkoli se ozremo, na vse strani nas more položaj S, K, S. Z zadovoljiti. Poročilo predsednika dr. Korošca se je zato vzelo z odobravanjem na znanje. „Orli" na plan! Predsednik Štajerske Podzveze Orlov, dr. Ve r-s t o v š e k , govori o plodonosnem deiOvanju S. K. S. Z. splošno in opozarja zlasti na uspehe izobraževalnih društev, dekliške in mladeniške organizacije. Višek mladeniške organizacije so telovadni odseKi Orlov, Zev kratkem času so zbrali junaške Čete iz kmečkih vrst, ki so ponos našega slovenskega kmečkega stanu. Govornik označi namen orlovske organizacije, ka'era je potrebna med slovensko moško mladino, katero moramo utrditi v verskih in narodnih načelih, iz katere mora izginiti nemožatost, pobiiost, nesamo-stojnost, bojazljivost in lenoba, Govornik obžaluje, da so slične telovadne sloveniske organizacije vrgle krščanstvo v stran in širijo svobodomiselstvo, Ce se postavijo zopet, kakor so bile nekdaj, na pravo versko in narodno stališče, podali si bodemo roke v skupno delo za našo mladino in tvorili nepremagljive čete našega slovenskega ljudstva. Toda odpadi glavnih stebrov Sokolstva od vere in njihovo širjenje svobo-domiselstva, so povzročili nu-d stičnimi organizacijami tak prepad, da ga bode tožk1 premostiti. Predsednik Podzveze Orlov Še nadalje navdušuje kmečke sinove, da snujejo odseke, se vadijo medsebojno v varčnosti, zmernosti in se pridno izobražujejo v vseh' strokah1 kmečkega stanu. Poročilo so sprejeli zborovalci z navdušenimi „Zivio! "-klici, Kaj hočemo v bodoče? O naših bodočih ciljih je govoril podpredsednik dr. H o h n j e c. Vsi hočemo vedeti, kaj bo, kakšna bo na;ša bodočnost. Stari narodi so imeli različne ve. deževalce in vedeževalke, ki slo proroKOvali prihodnjost, Kajpada ni imelo to vedeževanje za prihodnjost nobene vrednosti. Tudi mi Slovenci bi radi vedeli, kaj bode z nami bodoče dni, Koroškia legenda o kame-nitem ribiču nam pripoveduje, da je ohol nemški ribič prorokoval slovenskemu menihu: „Naj tebe vrag vzame, Slovence vse s tebo, saj v petdesetih letih nobenega več ne bo!" Toda le Bog usodo vodi, le on prihodnjost zna; kar revni Človek blodi, pa malo le velja, 50 let je že davno preteklo od časa, ko je nemški ribič Slovence daroval vragu, toda naših dni še ni konec. Božja roka nas Ščiti. Majhen narod smo in tem bolj moramo stati na straži. Vsak Slovenec mora zato gledati, da. bo veljal za 10, In to bo lahko dose- gel s krščansko modrostjo in izobrazbo, za ko je' dosego se trudijo tudi naše nepolitične organizacije. Potem se bavi govornik z notranjo poglobitvijo društvenega delovanja., kojega uspeh naj bo, da bodo iz društev zares izhajali kremeniti slovenski možje in plemenite slovenske žene. Živahno odobravanje je sledilo govornikovim besedam. Vstajenja dan. Deželni poslanec Meško slavi delovanje S. K, S. Z,, posebpo njeno veliko skrb za mladino. Veseli dnevi so med nami in Še lepši se pripravljajo, ko bo stopila mladina na naša mesta. Jugoslovani imajo sedaj čas vstajenja. Tudi mi Slovenci se moramo pripravljat^ da se rešimo okov, s katerimi so naši nasprotniki hoteli vkleniti napredek med nami, za nas mora priti čas, ko se bo reklo: Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan. Volitev in sklep. Pri slučajnostih' izrazi mladenič Sever željo, da bi se izdajal poseben društveni vestnik, kateri bi naj prinašal društvena navodila in poročila, Predsednik obljubi, da se bo odbor v tem posvetoval in sklepal. C. g. kaplan Osterž se zahvali v imenu Križevčanov, ker je S, K, S, Z. počastila s tem Sv. Križ, da je tukaj priredila svoj občni zbor. Nato je bila volitev odbora. Izlvoljeni so: dr. Anton Korošec, predsednik; dr, Josip Hohnjec, podpredsednik; Ferdo Leskovar, tajnik; Vinko Zolgar, blagajnik; odborniki: dr. Franc KovaČiČ, dr, K, Verstovšek, dr. A. Jlerovšek, dr. F, Lukman, E, Vraeko* Iv. Kociper, Fr, GonnlŠek, Fr. Žebot Namestniki: A. Haubenreich, dr. A. Medved, Vlad. Pu-šenjak, Fr, Spindler, A, Tkavc, dr. M. Vraber, Predsednik zaključi zborovanje z željo, da Bog blagoslovi tudi v bodoče paše delovanje kakor ga je dosedaj. Se nobeno leto nismo nazadovali, vedno napredovali, Nepolitična organizacija vedno lepše raste na številu, po notranji uredbi in po mnogostransidem delovanju. Tako bi naj bilo tudi v bodoče, to dal Bog! Skader je paded Skader je padel v črnogorske roke. Od 10. oktobra lanskega leta so ga Črnogorci oblegali, še-le v torek, dne 22, aprila, se jim je posrečilo, da so njihove Čete zmagoslavno korakale v skadrsko mesto. Na tisoče in tisoče Črnogorskih niladeničev in mož je pri obleganju Skadra moralo storiti žalostno smrt. Srca vsega črnogorskega naroda so imela le eno željo, da bi padel Skader kmalu v črnogorske roke. Sedaj je padel! Zato se ni čuditi, da je veselje Črnogorcev velikansko, nepopisno in brezmejno. In ž njimi se veselijo te zmage zavezniki in bratje Bolgari, Srbi ter Gr. Skadrsko jezero — jezero solza. (črnogorska narodna pripovedka). Ko je Bog hudobne angele pahnil iz nebes, ker so bili odrekli v svojem napunu pokorščino Vsemogočnemu, se je Gospod namenil, vprašati svoje nebeške prebivalce, česa si želijo, In zbral jih je okrog svojega prestola ter z očetovsKO urijaznostjo vsakega posebej vprašal: „Reci mi, dete, česa si želiš?" In tedaj so vsi, razen ene same duše, odgovorili: „Kar Bog stori, vse prav stori. Bodi hvaljeno njegovo ime in delo njegovo!" Edina, ki se slavospeva ni udeležila, je bila razkošna vila-povodkinja Vilja. Bogat venec zlatih las ji je objemal cvetoči obraz, a njene globoke, temno-modre oči, so žarele z ognjem večne mladosti. Med vsemi temi seralinskimi prikaznimi je edino ona zdru' ževala v sebi božjo in zemsko milino. „Samo eno željo imam", se je oglasila z nedolžnim smehljajem na licu, ki bi bil vsakega drugega, razen Boga, očaral. „Želela bi si drugačnih las in o-Či, Večni Bog, ki si tako dober, daj mojim očem barvo temne noči in enako tudi mojim lasem, znak moči in srčnosti!" „Blodna duša! Zemska zapeljivka!" jo je prekinil Bog ter se obrnil od vile in zlokobuie gube so izorale njegovo gladko čelo, Tedaj je nesrečni Vilji žalil modre oči potok sol- za, ki ni več usahnil. Skozi tisoče in tisoče let ji je lil iz oči, se stekal doli na zemljo in tvoril jezero O-skodar. (Tako imenujejo Turki jezero pri Skadru.) In odsihdob so vselej na dan zagreška povodne žene na kresno noč, ko tajne prikazni snujejo svoje spletke, videli naši predniki vleči se po tleli okrog jezera belo ognjeno žensko postavo. Najpogumiiejši so pa trdili, da so jo videli bridko plakajočo in da je bil tok solza, ki so ji lile iz oči, tako močan kakor studenec iz gorske skale. Nekoč pa, krasnega dne, Eo je solnce s svojimi zlatimi žarki veselo sijalo na ziemljo, se je sklonil Gospod k zemlji, morda tako, kakor se dobri oče skloni nad zibelko svojega sinčka. Pa ko mu je pogled padel na Skadrsko jezero, je bil kar očaran od jasne modrine njegovih voda. „Oj, glejte si no, ta čarokrasni kot zemlje, ki doslej nisem vedel zanj", je strme zaklical Bog. „O, Gosi-tod, mar si pozabil uboge Vilje, ki si jo v svoji pravični jezi za njeno smelo nečimurnost kaznoval?" ga je vprašal najvišji dostojanstvenik nebeške družine, „Zdaj se spominjam", je dejal Bog in bolesten izraz mu je obsenčil lice. „Uboga mala Viija! Brž jo sem pokliči!" Urno se je prikazala Vilja pred Bogom. Njene oči so bile izpremenjene v dva studenca solza. „Uboga mala nagajivka", je rekel Bog s sočut- nim smehljajem, „drago si plačala svojo krivdo! Vračam ti vid. No, zdaj poglej dol na zemljo. Kaj opaziš tam?" „Veliko jezero vidim, obdano z visokimi gorami. Dve reki se izlivata v jezero, a bregovi so obrobljeni z zlatim pasom, z zrelim žitnim klasjem in z rumenimi koruznimi palicami. Kakor rosa jasna, kakor kristal prozorna je modra voda v jezeru, in zlato klasje se ziblje po poljubi mirnega vetriča! Mojster, kako rada bi vse sVoje dni, celo večnost, preživela sredi te krasote!" „(Torej, Čuj, Vilja; Modra in zlata barva tam doli je tista, ki si jo svoj čas zavrgla. Uči se iz tega in nikdar ne pozabi, da. je vse, kar je Bog ustvaril, krasno in sveto!" Vilja, ki ji stoletna žalost in solze od njene lepote niso ničesar uplenile, se je ponižno priklonila pred Bogom, a ni črlmila besedice, ker se je bala, da ne bi rekla več, nego je treba. „In sedaj", je dalje govoril Gospod, „se ti nehote izpolnijo tvoje želje. Darujem ti Sikadrsko jezero, odpravi se v svojonovo domovino. Njegova jasna gladina te ne prepriča- samo o tvoji krasoti, ampak te bo tudi vsak trenutek spominjala na božjo popolnost!" In tedaj si je Vilja, iznova se priklonivši, pripela zlati žarek k pasu in se je na lahno sp.u&čala na zemljo. Bog in vsa nebeška družina so boječe zrli za njo tako dolgo, dokler ni izginila v valovih skadrske-ga jezera, ki je tako modro kakor njene oči. ki, Soiija in Belgrad ravno talko odmevata od navdušenih pesmi in zmagoslavnih vsklikbv kakor Cetinje. A med tem, ko plava Črna gora v veselju, prihajajo od daleč črni oblaki proti Orni gori, ravno zaradi zavzetja Skadra. Avstro-Ogrska zaliteva z vso odločnostjo, da ostane Skader pri Albaniji ter poživlja velesile, da ostanejo vse skupaj složne pri prvotnem soglasnem sklepu, s katerim so Skader prisodile Albaniji. Avstro-Ogrska celo preti, da bo postopala na lastno pest, akb bi velesile ne vstrajale pri prvotnem sklepu* Stali bi torej pred zelo resnimi dogodki, kajti bati se je, da druge države, posebno Rusija, ne bodo mirno gledale, kaj bo počela Avstrija. Resnost položaja je našla odmev tudi «a borzah, kjer so Se pred padoem Skadra vrednostni papirji šli kvišku, sedaj pa zopet naenkrat začeli padati. O zavzetju Skadra krožijo različne vesti, Pravi se, da bi bili tudi zadnji črnogorski naskoki ostali brezuspešni, ako bi v Skadru ne bilo nastalo v elito pomanjkanje živeža» To je prisililo Esaidrpašo, da je med najhujšim obleganjem zaprosil k sebi črnogorske odposlance, s katerimi se je pogovoril o udaji, tudi Se topovi ne premagajo mesta, Esad-paši se je dovolil častni odhod z orožjem, in Skader je padel Črnogorcem v roke. Pravijo, da se je Esad-paša sporazumel z Nikito ne samo o predaji Skadra, ampak tudi o bo. dočnosti Albanije. Esad-paša je rodom Albanec, iz u-gledne, plemenite rodovine ter baje tudi želi postati vladar svoji novi domovini. Z vtojašt vom se je umaknil v Tirano, središče Albanije, ki je oddaljeno od Skadra kakili 90 km. Tako bi torej imel kralj Nikita že sedaj svojega zaveznika v, Albaniji, ki bi naj delal vse mogoče' preglavice Avstriji in Italiji. Časnikarski spor med Srbijo in Bolgarijo zaradi razdelitve osvojene zemlje se je zadnji teden precej polegel, Ker se je izvedelo, da Rusija odločno posreduje za mirno rešitev teh prepornih vprašanj. Pač pa je med Bolgarijo in Grčijo nastalo napeto razmerje, ker Grki trdovratno držijo Solun^ čeprav bi möral pripasti Bolgarom. Krvavi hoj za Skader. O zavzetju Skadra poročajo listi sledeče podrobnosti: Skader se je udal Črnogorcem dne 22. aprila ob 1. uri po polnoči. Oblegovalci so dne 211. aprila zvečer svoj ogenj osredotočili proti Tarabošu ip Brdi-ci» Mestu se ni prizadevala nobena škoda. General Martinovič je začel prodirati z 8000 možmi, ki so zasedli zapadno pobočje. Taraboša. V isti poči se je 6000 mož Vukotičeve divizije neopaženo izkrcalo pri vasi Škija ob jezeru, kjer je bilo že od prej zbrajnih 8000 mož. Te čete so skupno prodirale proti Tarabošu in se jim je posrečilo, izvesti važne manevre, ne da bi jih bil turški ogenj oviral. Utr.dba Brdica je bila popolnoma obkoljena» Vsled poplave pa je bila tudi ta-rabošKa posadka od mesta popolnoma odrezana. Srbske čete so bile tudi vsled poplave tako odrezane, da niso mogle oditi in so ostale v svojih postojankah na Bardanjolu. Dne 22. aprila zjutraj so turške baterije na Tarabošu otvorile na Črnogorce pravi peklenski ogenj. General VukotiČ je med tem neopaženo zasedel višino Žogaj, kjer se je začel boj z ondotnim turškim oddelkom na nož. Artilerijski ogenj s Taraboša je pokosil cele stotnije Črnogorcev ; boj je zadobil popolnoma značaj klanja. Napadalci so morali odslej lezfi čez skale in po ozemlju, ki je bilo popolnoma odprto. Težki srbski toplovi so med tem obstreljevali Taraboš in glajvno skadrsEo utrdbo. Obstreljevanje je postajalo vedno hujše, artileriji je osebno poveljeval general Vukotič, Turki so zdaj jako slabo odgovarjal^ pač pa so postali proti opoldnevu bolj živahni, dasi njihovi streli proti izborno postavljenim srbskim topovom niso i-meli znatnega uspeha. Popoldne je obstreljevanje doseglo svoj višek. Zdaj so turški topovi sip al i na Črnogorske čete, ki so bile najdelj prodrle, pravi dež Šrap-nelov. Čeprav je padel mož za možem., so črnogorske Čete' z naravnost strastnim navdušenjem in ognjem drvele naprej. General Vukotič je na vzhodnem pobočju Taraboša vkljub velikim izgubam z veliko naglico prodiral. Po bajonetnem napadu je zasedel turške postojanke tik pod vrhom, Črnogorci so naskakovali turške utrdbe preko celih kupov padlih bratov. Proti večeru je Esad-paša sporočil, da želi Črnogorskega posredovalca. General Vukotič se je podal sam k paši. Pogajala sta se o tem, bi se li dovolil albanskim beguncem iz vasi na vzhodnem bregu jezera prost odhod iz mesta. Kralj Nikita je to dovolil, dasi so tiste vasi v črnogorskih rokah. O predaji pa ni E-sad-paša zdaj Še ničesar govoril. Ponoči se je obstreljevanje {nadaljevalo z vso ljutostjo, General Martinovič je četam naznanil, da so Srbi zavzeli Brdico. Čete so to vest sprejele z velikanskim navdušenjem. Vsi vojaki so z divjo radostjo v očeh klicali: „Skader! Skader!" Baterije iz utrdbe Muričan so sipale ogenj na vrh Taraboša, Čete Esad-paše so bile vsled neumornega nezlomljivega napada oblegovalcev taKo pobite in izmučene, da je postal na-daljni odpor nemogoč. Ob 1. uri po polnoči je hrabri branitelj Esad paša dal na glavni utr.dbi razobesiti belo zastavo. Takoj nato so prve črnogorske čete pre. bredle Bojano in korakale v mesto. Veselje. V Cetinju, Črnogorskem glavnem mestu, so izvedeli za padeo Skadra dne 22, aprila ob 8. uri zvečer. Ko so glasniki-trobentaČi oznanjali veselo vest po ulicah in so začeli grometi topovi, je bilo naenkrat sko. ro vse mestno prebivalstvo na nogah. Godba je zaigrala, zvonovi vseh cerkva so zazvonili, ljudstva pa se je polotila velikanska radost. — „Skader je naši! Skader je naš!" klicalo jo mlado in staro. Ne velika, a navdušena množica ljudstva, je prikorakala pred kraljevo palačo ter je vriskala kipečega veselja. Kraljeve princezinje so jokale veselja, ko so izvedele o padcu Skadra. Kralj Nikita je stopil na pomol (balkon) ter je nagovoril ljudstvo. Izrazil je svoje veselje nad padcem Skadra ter naglaSa!* da so sedaj izpolnjene stoletne želje črnogorskega naroda 'na najsijaj-nejši način. Mnogo žrtev je zahteval Skader, mnogo junaških sinov je padlo, toda kri ni bila prelita za-man. Skader je danes Črnogorski! Ta nova povest Črne gore bo pripomogla državi do novega razvoja in bo pokazala, da je bil uspeh črnogorskih sinov vreden velikih žrtev. Življenje Črne gore je spojeno s Skadrom. Končno je zaklical kralj: „,Živel Črnogorski Skader!" 'Množica je ta kraljev kilic navdušeno pozdravljala in začela prepevati narodne pesmi. Velikanske so bile proslave zma^ge tudi v Belgradu, So-liji in v Petrografía. V Belgradu je bil v sredo, dne 23, aprila, ves promet ustavljen. Na tisoče ljudstva se je zbiralo po ulicah» Godbe so igrale slovanske himne, ljudstvo je prepevalo domoljubne pesmi, zvonovi vseh cerkva so doneli, s trdnjavskiji, zidov pa so gro_ meli topovi. Iz tisočevili grl je donela prelepa hrvaška himna: „Lepa naša domovina!" Okrog 20.000 ljudi se je valilo nato pred kraljevo palačo. Kralj se je prikazal pri oknu in je gin jem pozdravil množico, katera je Šla nato pred rusko poslaništvo, kjer veselega vsklikiartja sktoro ni bilo konca. Zvečer st> priredili meščani veliko bakljado z godbo. Kralju Nikiti čestitajo. Vest o padou Skadra se je po bliskovo raznesla po svetu, v nekaterih krogih je vzbudila veliko veselje,, med Ñemci pa jezo in nevoljo, Italijanska kraljica Helena, ki je hči Črnogorskega kralja, je bila prr va izmed vseh, ki je svojemu očetu v prisrčnih besedah Čestitala na slavnem zavzetju Skadra. Ko je izvedela za padec te važne trdnjave, ni skrivala svoje ga veselja vsled velike zmage hrabrih črnogorsKih junakov» V lasfcavih' besedah so Črnogorskemu kralju in Črnogorski armadi čestitali tudi srbski, bolgarski in grški kralj, mnogo ruskih in drugih slovanskih voj' vod. Celo iz Angleške in Francije )e brzojav prinašal Črnogorcem iskrene Čestitke. Nek bogat Črnogorec, po imenu Laika Andrijevič, Ki ima v Južni Ameriki veliko trgovino z žitom, je brzojavil Kralju Nikiti, da odpošlje v znale veselja nad padcem Skajdra prihodnji teden 4 vagone žita za črnogorsko armado. Avstrija proti Črni gori. Avstrija izjavlja, da bo zaradi Skadra na vsak način, ako treba, tudi z orožjem, nastopila proti Črni gori, akQ se ne umakni iz Skadra in ga ne prepusti Albaniji,! Pripravljena je nastopiti tudi sama, ako bi ? je druge velevlasti ne podpirale. Gotovo je, da Rusija I in Francija ne bosta Avstrije pri tem delu podpirali. Kaj bosta storili Anglija in Italija, je dvomljivo, Nemčija bi znala z nami iti, toda priseči se na Nemca tudi ne da, kadar ni v njegovo korist, je težko kaj od njega dobiti, V listu „Information" svetuje nek vísok Častnik, naj se Črna gora kratkomalo vzame in proglasi za avstrijsko pokrajino, potem bo tudi skadrsko vprašanje rešeno. Na Dunaju so bila v soboto, dne 26, aprila, prva važna posvetovanja zaradi nastopa proti Črni gori. Ob 7. uri zvečer je cesar sprejel ministra za zunanje zadeve, grofa Berhtolda, ~in načelnika generalnega Štaba, Konrada Hecendorfa. Sprejel ju je skupno ter se ž njima posvetoval do 9, ure zvečer. V političnih, krogih je to večerno posvetovanje vzbudilo veliko pozornost. Splošno se sodi, da je položaj zelo resen. -Drugi dan, v nedeljo opoldne, je prišel k cesarju prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand ter ostal dalj Časa pri cesarju. Franc Ferdinand je prišel 'nepričakovano na Dunaj. Ogrski ministrski predsednik Lukač je bil na dopustu na Semeringu., Nenadoma se je vrnil v Budimpešto. Vse to kaže, da gremo resnim trenotKom nasproti. Kralj Nikita velikodušen. Nekaj dni pred padcem Skadra se je pritožila neka Crnogorka kralju, da je izgubila v vojski tri sinove in da nima sedaj nikogar, ki bi jo preživel. Nikita ji je baje odgovoril: „Potolaži se, ker ti bom zanje daroval vt Skadru tri hiše." Tudi raznim častnikom in vojakom, ki so se junaško borili, je že pred zavzetjem Skadra obljubil, • da jim bode daroval v Skadru hiše. Kralj je izvodom črnogorske zmage pred Skadrom pomilostil tudi mnogo jetnikov» One zarotnike, ki so se leta 1908 hoteli upreti kralju, je vse osvobodil. Kralj je sam odprl ječo, v kateri sta bila zaprta voditelja zarote, bivša ministra RadoviČ :n pl. MaruŠič; oba je objel in poljubil, PomiloŠčene zarotnike je ljudstvo v Cetinju veselo sprejelo in jih peljalo pred kraljevo palačo, kjer jih je kralj še posebej sprejel. V Črni gori vlada radi tega velikega čina velikansko veselje in splošno zadovoljstvo. Skader. Slovani ga imenujejo Skader, Italijani Skutari, Turki pa Skodra. Mesto leži na jugo-vzhodu Skadr-stjega jezera. O jezeru so razširjene med Črnogorskim in srbskim narodom številne pripovedke. Eno izmed njih prinaša današnji ^Slovenski Gospodar". Jezero je dolgo 40 km, Široko pa je nad 14 Km, globoko je povprečno 10 m. Jezero ima 35 otokov. Skupni obseg jezera íznaáa 262 kv, km. Dosedanja meja med Turčijo in Črno goro je šla nekako po sredini jezera-To jezero je zelo bogato na ribali; 1. 1906 so n". pr. izvozili 117,000 kg rib v vrednosti 50.000 K. Za časa Rimljanov je bilo jezero mnogo večje kot je pa sedaj. Ogromna apnenčeva stena, ki je obdajala jezero od vseh strani, se ni mogla trajno ustavljati neprestanemu izpodjedanju ter je počila, vsled Česar je nastala reka Bojana, Ta re'ka odvaja toliko vode v morje, da se je površina jezera znatno znižala in so se skrčili bregovi. Na osušenem ozemlju so nastala rodovitna polja, ki pa spomladi in ob deževju mnogo trpe vsled povodnji. Mesto Skader ima okrog 30 000 prebivalcev; od teh je 20.000 mohamedancev, 8.000 katoličanov in 2000 pravoslavnih. Krščanski in mohamedanski del mesta sta ločena drug od drugega. Oni del mesta, kjer prebivajo kristjani, se razlikuje od mohamedanskega po snagi in redu, V tem delu stoji katoliška nadškofijska cerkev, velika stavba s 100 m visokim zvonikom. Zraven nje stoji nadškofijska palača. Ne daleč od nje se dviguje frančiškanska cerkev. Frančiškani in jezuitje imajo v Skadru več šol, med njimi tudi nekaj srednjih šol» Posebno znamenit je v Skadru oni del mestat ki služi trgovini in obrti, takozvani bazar» V bazarju dobi skadrsKi prebivalec vse, kar rabi, — Znamenita utrdba Taraboš leži na zahodni strani mesta. Na severni strani Skadra se razprostira široko Skadrsko-jezero, proti zahodu se vije po dolini reka Bojana, proti jugu se razprostira rodovitna dolina, proti vsho_ du pa štrle gola rebra sKalovitega albanskega gorovja. Pogled iia Skader je nekaj krasnega ip bujnega. Obširni in lepi vrtovi, ki obdajajo hiše, vstvarjajo sliko, kakor da bi bil Skader en sam vrt, katerega stražijo okrog in okrog silne trdnjave: Taraboš, Veliki in Mali Bardanjol, Brdica in Rasanfa. Zgodovina Skadra. O zidanju Skadra lkroži med jugoslovanskim ljudstvom mnogo mičnib pripovedki- Srbske narodne pesmi opisujejo na čudovito lep način postanek mesta. Narodna pesem pravi: „Grad gradila tri brata rod-jana — Do tri brata, tri MrljavčeviČa — j edin o bješe Vukašine kralje, — Drugo bješe Uglješa vojvoda, — TreČe bješe Mrljavčevič Gojko." 300 mojstrov je gradilo Skader, a vse, kar se je do noči naredilo,- je vila po noči razrušila. Vila naznani knezom, da se mesto ne bo dozidalo, ako se vanj ne zazida žena, ,ki pride prva zjutraj prinest graditeljem zajtrka. Kneza Vukošin in Uglješa sta to kljub vilini prepovedi svojima ženama povedala ki ju svarila, le Gojko Grljav-čevič je molčal. In tako so zjutraj mlado GojkovicO, ki se je, nič hudega sluteč, podala k stavbenikom, prijeli in v zid zazidali. Na prisrčne prošnje nesrečne matere so ji pustili v zidu le prostora, da doji dete, ki so ga ji prinašali iz doma, in dkno za oči, da je mogla zreti za njim, ko so ga ji odnašali. Iz zgodovine je posneti, da je bil Skader sezidan že več stoletij pred Kristusovim rojstvom. Več stoletij so gospodovali- nad mestom in okolico Rimljani in Goti, Skader je bil rojstno mesto znanega srbskega junaka kraljeviča Marka, Višek slave je videl Skader pod srbsko vlado. Leta 1346 je bil Štefan Dušan Silni, kralj Srbov, Albancev in Grklov. L, 1362 se Je pa. pričela usodepolna doba za Albanijo in Skader. Mogočna turška armada je prilirula v deželo. Srbska trdnjava Rasanfa se ni mogla dolgo upirati turškemu navalu Kruti polumesec je izpodrinil sveti križ, — Kakih sto let pozneje se je uprl vodja Albancev, Skenderbeg in je proglasil Albanijo za samostojno, a Skader je pa zastavil že leta 1386 vojvoda Jurij Stražimir Benečanom. Skenderbeg je pustil Skader v oblasti Benečanov, ki je bil takrat glavna orožarna beneč.anske Ijudovlade, Armado za armado je pošiljal turški sultan proti Skenderbegu in njegovim zaveznikom. Posebno leta 1474 je divjal ljut boj za Skader. V mestu je gladu pomrlo nad 2000 ljudi, ker ga je oblegalo 80.000 mož najboljšega turškega vojaštva. Turki so mestno obzidje in grad grozno raz-djali. Trdnjava je bila že tik' pred padcem, ko je Še Skenderbeg dobil pravočasno rešitev. Turki so jo odku-rili» L* 1478 so Turki vnovič poskusili svojo srečo. Sultan Mohamed II. se je hotel za vsako ceno polastiti te predstraže krščanstva. Pripeljal je pred Bkader velikansko armado 300.000 mož. Turki so Skader zelo ljuto najskakovali, en sam naskok jih je stal, kakor pripoveduje domača zgodovina, 100.000 mož. A mesto fee ni hotelo udati, toda bilo je tesno obkoljeno. Rešitve ni bilo od nikoder, Skenderbeg je bil tudi. že med mrtvimi in Benečani so po neprestanih lju-tih bojih tako izkrvaveli, da so bili prisiljeni, skleniti mir s sultanom. V miru, ki se je sklenil v Carigradu leta 1479, so odstopili Tiurkom vso Albanijo ter mesti Krojo in Skader. Prebivalstvo Skadra se je pa večinoma izselilo. Skader je postal z Albanijo v-red turški. Po 434ih letih je prišel Skader. zopet v roke Slovanov. Skoro 7 mesecev so ga čvrsti sinovi sinje Črne gore oblegali. Danes je Skader v lasti Jugoslovanov. _ Politični ogled. — Slovensko-Hrvaško. Letos junija se vršijo na Goriškem, kakor smo že poročali, volitve za^ deželni zbor. Obe katoliški stranki, slovenska in italijanska» se pridno pripravljata za volilni boj. Goriško ljudstvo je v ogromni večini v taboru katoliške stranke. Liberalcem prede zelo slaba. Slovenski liberalci, Kateri so spravili več denarnih in gospodarskih zadrug do poloma, so izgubili ves svoj upliv. Ljudstvo jih ne mara. Enako se godi italijanskim liberalcem. Ti so pa celo med seboj razdvojeni. Ponudili so Katoliški italijanski stranki zvezo za volitve (kompromis), a katoliški Italijani so to ponudbo odklonili. Upati je, da bosta dobili obe krščanski stranki znatno veČino v svoje roke. — Tudi Slovenci v Trstu se prav pridno pripravljajo na deželnozborske volitve. Dan za dnevom prirejajo volilne shode. — V Zagrebu so imeli zadnji teden občinske volitve, Mažaroni, Ki se obešajo na hrbet Mažarom, kakor naši nemškutarji Nemcem, so grdo propadli na celi črti. Zmagale so v vseh razredih hrvaške domoljubne stranke, Ki so se me& seboj podpirale, — Avstrija. Cesar je dne 26. aprila zaprisegel novega dunajskega nadškofa Piffla. — Z nameravano spremembo volilnega reda. v Galiciji v najbližnjem času ne bo nič. Katoliški škofje so namreč, kakor smo že zadnjič poročali, spoznali, da bi bil novi volilni red prikrojen tako, da bi židje in liberalci dobili veČino, V Lvovu se sedaj vrše zopet pogajanja med strankami, Listi poročajo, da je zadnji čas zopet več upanja, da se doseže sporazum. Ce pa se to ne zgodi, bo vlada gališki deželni zbor .najbrž razpustila. Tudi med Cehi in Nemci na Češkem se vrše pogajanja za delamožnost češkega deželnega zbora. Baje namerava vlada sklicati deželni zbor še v maju na KratKo zasedanje. Radi zamotanega političnega položaja v Galiciji in na CeŠKem, se državni zbor pred 15. majem ne bo sklical. Vlada se boji, da bo državni zbor radi galiŠKo-čeških zamotljajev delanezmožen. Radi tega straši po listih zopet par. 14. Vlada bi namreč v slučaju, da z državnim zborom ne bi šlo srečnd, poslala istega domov in bi vladala s par. 14. — Obravnava proti morilciu poslanca Šusmajerja, Pavlu Kunšaku, se bo vršila 19. in 20. maja. — V Sleziji so začeli rudarji Štrajkati, ker jim lastniki rudokopovi niso hoteli povečati plač. Število štrajkujočih je vsak dan večje. Do 28. aprila je Štrajkalo že 75.000 rudarjev. — Ogrsko. Ogrski državni zbor bo baje sklican na dan 5, maja K zopetnemu zasedanju, Socialni de-mokratje nameravajo prirediti ta dan po Budimpešti obhod, na katerem bi zopet protestirali proti znani o-«rski volilni preosnovi. Stranke manjšine pridno prirejajo politič.ne shode, na Katerih' vstrajno delujejo oroti večini. — Vlada je razpustila KoŠutovcem v Ar-padu neko politično društvo, Ki je delovalo za upelja-vo ljudovlade na Ogrskem. Tak duh se širi medMadi-žari na Ogrskem, In kljub temu se delajo Madžari za zelo domoljubne državljane. — Evropa. Zadnjič smo poročali, Kaico so se v Nemčiji visoki vojaŠKi dostojanstveniki dali podkupovati od tovarnarjev orožja,. Vse poštene nemške stranke obsojajo to grdo početje. UpoKojeni bodo baje radi te umazane zadeve 3 generali. Sedaj pa je nemšKi državni zbor sprejel zakon, Ki naravnost bije pravici v obraz in po Katerem se določi zopet 200 milijonov državnega denarja za poKupovanje poljskih posestev. Nemci bi radi one Slovane, Ki Še bivajo v Nemčiji, u-ničili, zato uporabljajo celo denar davkoplačevalcev. Proti tej krivični postavi je glasovala tudi nemška katoliška stranka (oentrum). A liberalci in zagrizeni Nemci so dobili večino za to postavo. — Splošni štraiK v Belgiji je končan. Socialni demokratje so zadnji četrtek sklenili pa shodu v Bruslju, da, se preneha s štrajkom in se ima zopet pričeti z delom. Izvolili so si volilni odbor, ki ima nalogo, delovati na to, da se vpelje v Belgiji splošna in enaka volilna prajvica. Da so rdeči voditelji tako hitro proglasili konec štrajka, je pripisovati dejstvu, ker je na tisoče delavcev obrnilo hrbet socialni demokraciji, Ker so spoznali, da židovski voditelji delajo samo pa to, da bi ubogega delavca izžemali, ga hujskali proti obstoječemu družabnemu redu in svoje mošnje napolnili. — Francosko vojno brodovje bo imelo letos nove velike poletne vaje v Sredozemskem morju od 2, dO 21. junija. — Na Portugalskem so izbruhnili nemiri. Nesrečno deželico vladajo liberalci. Ljudstvo z ljudovlado ni zadovoljno, ker ni sedaj nobenega reda v deželi, V več mestih je izrazilo ljudstvo glasno nevoljo proti liberalnemu načinu vladanja. Da bi potlačili glas ljudstva, so liberalni pristaši ljudovlade uprizorili zadnje dni v Lizboni in drugih portugalskih mestih obhode in nemire, pri Katerih so glasno klicali slavospeve ljudovladi. — Amerika. V severoameriških premiogoKopih v okolici mesta Kanava je trajal ŠtrajK rudarjev nad eno leto. Rudarji' so zahtevali večje plače in krajši delovni čas. Mnogokrat je ^a časa Štrajkia prišlo do nemirov in pobojev. Dne 26. aprila pa so lastniki ru-dokopovi deloma povišali delavcem plače, na kar so šli ti zopet na delo. Organizacija, katera je podpirala delavce za Časa štrajka, ni socialrtodemokrašk ampak nepolitična strokovna organizacija, katera ne zalaga svojih voditeljev s tisočaki, ampak pošteno vodi svojo blagajmo. — Listi poročajo, da je sedaj v A-meriki vsled zadnje velike povodnji blizu pol milijona delavcev brez kruha, — V Mehiki še vedpo .ni miru. Začetkom meseca junija bi se jiaj vršila volitev novega predsednika ljudovlade, a Ker so boji med četami prejšnje in sedanje ljudovlade še vedno na dnevnem redu, je vlada volitev zopet preložila. V vasi Fi-ksero ob južni mehikanski meji so vstaške Čete zažgale Katoliško cerkev, župnika pa so ustrelili. Tako je tam, kjer vlada nevera. Razne novice. Godovi prihoflnjega tedna. 4. nedelja: 6. po Vel. noči; Florjan (Cvetko), mučenec. 5. pondeljek: Pij V., papež, Irenej, škof. 6. torek: Janez Evangelist pred latinskimi vrati. 7. sreda: Stanislav, škof, mučenec; Gizela, kraljica. 8. četrtek: Prikazen Mihaela arhaDgela. 9. petek: Gregor Nac., škof in cerkveni učenik; Beat, spoznav. 10. sobota: Antonin, škof; Gordian, mučenec; Izidor. * Imenovanje. Finančni Koncipist dr. Franc 2u-žeK je imenovan za adjunkta pri finančni proKuraturi v Gradcu. * Sveti Oče. Zdravje sv. Očeta se stalno boljša. Okreval je že v toliko, da lahKo vsak dan za nekaj Časa zapusti j)Ostelj. Tudi jed mu je začela dišati, Zdravnik sv. Očeta, ki ga le še vsak dan enkrat obišče, je mnenja, da bo sv. Oče v bližnjem Času popolnoma okreval. — Soba, Kjer leži sv. Oče, se nahaja na južno-vzhodnem voglu vatiKanske palače, v III. nadstropju. Postelja sv. Očeta je Kovinasta, stene so svetlo in prijazno prevlečene. Na desni strani postelje stoji klečalnik, na levi počna mizica. Med okni stoji majhna pisalna miza iz dragocenega lesa; papež tu dela, kadar ne more iz sobe. Na papeževo željo so poleg postelje postavili udoben naslonjač za osebe, ki po noči čujejo pri njem. A te „čuječe" osebe je papež v zadnji bolezni marsikaterokrat pustil spati, med tem ko je sam bdel. — Papežev brat, ki je zadnjič obiskal sv. Očeta, je v svojem domačem kraju vaški poštar; razun poŠte ima Angelo Sarto — tako se piše papežev brat — tudi še pekarijo in. toba-karno. Prav fino zna neki izdelovati tudi klobase-sa-lame, Kljub visokemu dostojanstvu svojega brata se nosi Angelo zelo priprosto; od sv. Očeta ne zahteva nikoli nobene podpore. Obiskat pa pride sv. Očeta redno vsako leto dvakrat. * Prestolonaslednikova pobožnost. O bivanju našega bodočega cesarja Franc Ferdinanda v M i ra-maru pripoveduje nek očividec v Češkem listu „Ceh" sledečo dogodbico: „Bilo je v Istri; napravil sem izlet v vas Promontor, Med notjo slišim iz daljave glas zvončka, ki me je spominjal na zvonček vaŠKe kapelice v moji domovini. Sledil sem zvončku in sem končno došel istrijanski voz, v katerem je bilo vipreženih dvoje konj, vodil pa je konje mož v narodni noši, držeč v eni roki zvonec, v drugi pa vajeti. Na vozu je sedel duhovnik, ki je nesel sveto popotnico nekemu bolniku v daljni viasi. Delj časa sem gledal za vozom in naenkrat sem opazil nekaj izvanredno lepega,, Proti vozu je prikorakala Četa mornariških častnikov. Ko so ti zapazili voz in v njem dunlovnika, Kateri je nesel Gospoda in Odrešenika, so vsi pobožno pokleknili na tla kot na povelje, da izkažejo čast jezusu, sKri-teinu v sv. popotnici. Pomaknil sem se bližje K Častnikom. Kako sem se začudil, ko sem spoznal v Častniku, ki je korakal četi na Čelu, našega prestolonaslednika, On je dal povod, da so Častniki pokleknili pred Najsvetejšim." * Prepovedano. Naša državna oblast prepoveau-je vsako slavlje zaradi padlega Skadra. Kjerkoli so !sfi izobesile zastave ali prirejali shodi, povsod je prosti temu državna oblast. V Pragi je skušala na"rodno- socialna stranka prirediti obhoae po mestu, a je policija zabranila. Kadar pa naši vsenemci, odkriti sovražniki habsburške vladarske hiše, prirejajo Bismar-kove in Sedan-ske slavnosti, Še nismo nikdar slišali o kakih prepovedih. Ko bo zopet pri nas v Mariboru Sedan-sKa slavnost, bomo politično oblast na to opozorili. * Orli in Sokoli. Na Kranjskem je sedaj 107 orlovskih društev, oziroma, odsekov, in 49' sokolsKili; na StajersKem 26 orlovskih in 24 sokolskih; na Goriškem 29) orlovskih in 22 so(kolskih; na Primorskem nič orlovskih in 9 sokolskih; na Koroškem 5 orlovskih in nič sokolskih. Številke govorijo. * Voditelj celjskih liberalcev, slovenskih, nem-škutarsKih in nemških, postaja polagoma dr. Otto Ambroschitz. V nedeljski občinski seji okolica Celje je predlagal dr, Ambroschitz, da se obsodi slovenska obštrukcija, pred vsem zaradi tega, Ker se ne morejo zvišati učiteljem plače. Takoj je vstal tudi voditelj slovenskih liberalcev v občinskem zastopu, dr. Božič, ter ponižno izjavil, da je ravno istega mnenja kakor visoKospoŠtovani g. dr. Ambroschitz. In Komandiral je svoje, da so do zadnjega glasovali za nemški predlog, Kmalu bodemo doživeli, da bosta dr. Boschitz in dr. Ambrožič skupaj nastopala na ljudskih shodih po Slov. Stajerju ter gromela proti slovenssi obštrukciji. * Cesa potrebujemo? V Pijevem društvu na Dunaju je preteklo soboto govoril o. Konštantin princ Hohenlohe, brat tržaškega icesarskega namestnika. Navduševal je navzoče, da podpirajo katoliško časopisje, Rekel je: Mi potrebujemo trdne, zrele može, trdne, odločne može v armadi, dobre gospodarje na kmetih, izborne uradnike v različnih uradih. Toda, ali mislite, da bodo postali izborili možje oni, ki se dan za dnevom napolnjujejo z liberalno hrano. Naša najsvetejša dolžnost v obrambo katoliške vere je, da vržemo ven iz naših nam svatih družin slabo časopisje, t^Zivahno odobravanje.) — Mi pa pravimo: Kar velja za Nemce, velja tudi za Slovence, Pojdi in agitiraj proti slabim časnikom in za dobre Časnike! * „Vzajemna zavarovalnica" v Ljubljani. Dne 6. marca se je vršil občni zjbor Vzajemne zavarovalnice, Iz predsednikovega poročila posnamemo, da je bilo preteklo leto glede požarov morda še' bolj nesrečno nego leto 1911, vendar pa je Vzajemna zavarovalnica imenitno vršila svojo nalogo. Zavod je plačal do konca I. 1911 za požarne škode 1,152.411 K, samo v letu 1912 pa 357.611 K, skupaj torej od svoje ustanovitve v 1. 1900 1,514.374 K; poleg tega je plačala Vzajemna zavarovalnica za poškodbe na cerkvenih zvonovih skupaj do sedaj 39.971 K za 126 cerkva, v letu 1912 pa v 10 slučajih 4352 K, Imetje, ki je zavarovar no pri Vzajemni zavarovalnici, predstavlja vrednost 1G4,058,831 K in se razdeli tako-le: nepremičnine 106 milijonov 315,025 K, premičnine 55 milijonov 224,911 K, cerkveni zvonovi 3,118.995 K. V letu 1911 je bilo izdanih 82.862 zavarovalnih polic, v preteklem letu pa 06.278, tako, da znaša prirastek 13.416 zavarovalnih polic, kateremu odgovarja povišek na vplačanih za^ varovalninah v 1. 1(912 za 43.731 K. V letu 1911 so namreč znašale vplačane zavarovalnine 409.509' K, v letu 1912 pa 453.241 K. Zavarovalnine in zakladi zavoda slo narasli v minulem letu na 673.356 K ter znaša prirastek v tem letu 57.101 K. Ker tvori zavarovalništvo važen del v gospodarstvu vsakega naroda in moramo posvečevati posebno skrb tej panogi našega gospodarskega življenja, smo povzeli gorenje podatke in jih podali v našem listu z nekoliko večjo obzirnostjo, Kakor bi bila le naša časnikarska dolžnost. Iz tega poročila izprevidimo, da naša Vzajemna zavarovalnica raste in se razvija v zavod, s katerim je treba računati ne samo v naši tesni domovini, ampak tudi izven nje. Da se paš domaČi, slovenski zavod tako krepko razvija, na to smo lahko ponosni, saj je to znamenje, da gremo vkljub mnogim oviram na vseh straneh stalno naprej. — Svoji K svojim! * Avstrija ne da Srbiji konj. Srbski poslanik ia Dunaju se je obrnil do avstrijske vlade za dovo-jenje izvoza, 6000 konj za srbsdo armado. Avstrijska vlada ni dala tega dovoljenja. Srbska vlada si labavi sedaj Konje iz Rusije. Denar dobijo rusKi ko-ljerejci namesto avstrijskih. * Pomnožltev avstrijske kavalerije. Avstrijska kavalerija skupne armade šteje sedaj 42 polkov, in sicer 15 dragonskih, 16 liuzarskih' in 11 ulanskili polkov, Vsak polk ima 6 eskadronov po 151 mož. Vsega skupaj Šteje Kaivalerija 45,164 mož in 41,018 konj. Sedaj pa se namerava pomnožiti kavalerijo, Ker ne zadostuje zahtevam cele armade. Pri prihodnjem zvišanju rekrutnega proračuna se bo zvišalo število re-krutov za kavalerijo. * Peto je izgubil. Da imajo tudi v vladarskih hišah kraljevi princi slabe Čevlje, Kajior mi navadni zeml.jatni, pripoveduje nam ta-le dogodblca: Pri slovesnosti hišnega viteškega reda sv. Jurija je sedanji bavarski pr.ino-vladar izgubil peto, Ko je Šel po stop-njicah navzdol. Pri tem mu je spodrsnilo, padel je vznak in Klobuk mu je v velikem Krogu odletel. Vse to je naredila peta, ki se je odtrgala od Čevlja. Vladarjev čevljar tega dogodka ne bo posebno vesel. * Na polju gasilstva je zaznamovati zopet nov napredek, Amerikanci že delj časa uporabljajo pri gašenju ognja neko zemeljsko suho snov (prašek), s ko-jo se vsak ogenj v trenutku pogasi brez uporabe vode, Ta suhogasilni prašek se imenuje Theolin in se nahaja v priprostem pločevinastem aparatu pod imenom Theo, Theolin pogasi v najkrajšem času tudi tekoče gorljive tvarine, kakor tudi petrolej, Špirit, bencin i. dr, Ta suhogasilni aparat je iz Amerike. Sedaj ga hočejo tudi v Evropi vpeljati. Ker je namenjen tako važnemu delu, moramo to vpeljavo pozdravljati. * Vseruski lopovski shod. V Rigi je bil te dni nenavaden shjod, to je shod ruskih lopovovt: tatov, vlomilcev, ubijalcev itd. Prišli so sodrugi tudi iz dr,m-gih držav in predavali o najnovejših izumih1 v uspešni kraji, ubijalstvu itd. Ali kar naenkrat so hišo, kjer je zborovala ta izbrana družba, obkolili policaji in vjeli nekaj njih, katere so že dolgo Časa iskali, žalosten konec shoda. * Delavec -- milijonar. Slovenski delavec Fr. RadoviČ na Gorenjskem je baje dobil obvestilo, da mu je v Kapštadtu v južni Afriki umrl sorodnik, ki mu ,/e zapustil 1 milijon vredno premoženje. * Tržno poročilo. Premogarji s|o cene premogu zopet malo znižali, in sicer za 10 vin., pri 100 kg. Na zimo bodo pa gotovo cene zopet zvišali po stari navadi. — Žito zopet pridobiva na ceni. Najboljše se sedaj plačujeta pšenica in turščica. — Cena živini se pomika po malem kvišku. Posebno dobro se plačujejo pitani voli in prašiči. Ker bo letos gotovo obilo seiia, je pričakovati pri živini letos splošno dobra cena. — Avstrijski tovarnarji mila in sveč so se združili v nov kartel ter nameravajo zopet povišati cene svojim izdelkom, — Verige se podražijo za 2%, Zakaj neki? — Ogrski židovski mlinarji bodo zopet za 14 dni ustavili mline, Ker hočejo s tem uplivati na raztvoj cen pri moKi in otrobih, — Cena senu pada. Zadnji teden se je plačevalo za seno 6—7 K; te dni pa je cena zopet padla za 20—40 vin. pri met, stotu. Slama pa vstraja pri svoji prejšnji ceni. Mariborski okraj, m Maribor. Mariborska tri Vincencijeva društva so preteČepo nedeljo sKupno slavila jubilej 100-letnice ustanovitelja Vincencijevili društev Friderika Ozanam in Konštantinovo slaivnost. V stolnici je bila zjutraj ob 6, uri in popoldne ob 4, uri cerkvena slavnost. Sv. mašo so darovali prevzvišeni knezoškof; med sveto mašo je bilo za Člane Vineenicijevih društev skupno sveto obhajilo. Zvečer pa je bilo v dvorani rokodelskih pomočnikov dobro obiskano slavnostno zborovanje, na katerem sta govorila, vlč. g. Kanonik Kaučič in vlč, g. profesor dr. Medved, Končno so pre vzvišen i g. Knezoškof izpregovorili navdušene besede in podelili navzočim svoj višepastirski blagoslov. Maribor. Vabimo k protialkoholnemu shodu lin ustanovnemu zboru protialkoholnega društva „Sveta vojska", ki se vrši v Mariboru, v mali dvorani Narodnega doma v nedeljo, dne 4. maja 1913, ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Pozdrav. 2. Predavanje gospoda dr. Schwaba: Vpliv alkohola na človeški organizem, 3. Deklamacija. 4, Alkohol in mladina. Predava dr. Kovačič. 5. Sprejem udov. 6. Volitev odbo- ra. 7. Slučajnosti. Streha nad glavo nam gori, hitimo gasit! Pričakujemo obilne udeležbe. Razna društva naj pošljejo svoje zastopnike. — Pripravljalni odbor. m Maribor. C. kr, davkarija in evidenčni urad v Mariboru ter finančna direkcija so se preselili v novo uradno poslopje. Evidenčni urad "dne 2. in 3. maja ne bo uradoval, m Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 4. maja, se v oerkvi Matere Milosti ob 3. uri popoldne blagoslavlja križ Marijine fantovske družbe. Govor ima znani mariborski govornik in fantovski ljubitelj. Mladeniči, pridite! m Kamilica. Naša Mladeniška zveza je imela pretečeno nedeljo lepo uspelo mesečno zborovanje, na katerem nam je govoril Fr. Žebot .o najhujših sovražnikih mladine. m Kamniea pri Mariboru. V nedeljo, dne 20. a-prila, je bil pri nas pokopan Anton Kalunder, zidar v KamnicL Naš fantovski pevski zbor mu je ob odprtem grobu zapel v slovo ganljivo pesmico: „Blagor mu". Rajni je bil vdovec, .ki zapušča dve hčerki-siro. ti, popolnoma nepreskrbljeni. Naj v miru počiva! — V soboto, dne 2G, aprila, smo položili v grob Janeza Moškon, skrbnega in vzornega kmeta iz najbolj narodne občine Jelovec. Dolgotrajna in mučna srčna vo-denika mu je uničila drago življenje. Velika udeležba Jelovčanovi pri pogrebu nam je živo dokazala, da medsebojna ljubezen pravih slovenskih kmetov sega do groba ter v pobožni molitvi spremlja dušo pokojni-ka-trpina čez grob v večnost. m Jarenina. V nedeljo, dne 27. aprila, nam je naša Dekliška zveza napravila veliko veselje in nudila mnogo duševnega užitka. Igrala se je 5deianska narodna igra: „Nežika z Bleda" tako izborno v vsa» kem oziru, da so bili gledalci Kar očarani; vmes pa so se slišali ljubki zvoki pianine in gosli. Blagodejno sta vplivali deklamaciji dveh učenk 4, razreda, Le-derer in Toplak- Prva je prednašala Gregorčičevo: „Srce Človeško, sveta stvar", druga pa tudi Gregorčičevo: „Velikonočno", ki je ravno v tem času z ozi-rom na razmere na Balkanu prav primerna. Žalibog, da se je pri zadnjem dejanju vlil dež, ki je napravil nekoliko zmešnjave, pa navdušenja ni mogel ugasiti. S to prireditvijo je naša Dekliška zveza zamašila u-sta tistim jezikoslovcem, ki trdijo, češ, da je v Jare-nini vse mrtvo, ali če se že kaj priredi, pa so sami „fušarji". C. g» kaplan je v svojem govoru povdarjal potrebo mladinske organizacije, osobito ob meji, in je ob enem vzel slovo od Slovepskili goric. Igra se na splošno zah|tevanje v kratkem ponovi. m Jarenina. V soboto, dne 26, aprila, je po večmesečni bolezni umrl tukajšnji gostilničar in mesar. Kari Ornik'. N. v m. p.! m Št. Ilj v Slov. gor. Na jetijsi je umrla lSlet-na Anica, Lorber, hčerka vrle slovensKe rodbine v Selnici. Pojkojmca je bila pridna članica tukajšnje Dekliške zveze in Marijine družbe, katera jo je polno-številnO spremljala k zadnjemu počitku. — Svetila ji večna luč! m Spodnji Gasteraj. Ker so naši Štajerčijanci pri občinskih volitvah tako slavno propadli in smo tako premožni, da lahko nepotrebne stroške za večkratne občinske volitve plačujemo, so ti junaki vložili rekurz proti občinskim volitvam, ker si še želijo nadalje takih' dosedanjih razmer v našem občinskem u-radu. Stari občinski odbor nima nobene veljavne besede, ker župan Koser in občinski pisar Kraner delata vse po svoji volji. Naš Tinč bi bolj pametno ravnal, da bi se več brigal za svoje gospodarstvo pa Plo-deršnici, kakor za naše občinske razmere. Dvomimo, da bi se naši zavedni Gasterajčani dali od takih ljudi pregovoriti in se pri morebitnih novih občinskih volitvah zopet vpreči v nemškutarski jarem. Siti smo posilinemške komande, s katero nas komandirata župan Koser in občinski pisar Kraner. — Gasterajčan. m Hoče. Zopet ie posegla nemila smrt v našo Marijino družbo. V soboto, dne 26. aprila, je bila slovesno pokopana Ivana Gstaltner iz Rogoze, v cvetju let, stara komaj 24 let. Dekleta Marijine družbe v beli obleki in s svetinjami so jo spremljala na zadnji poti. Med sv. mašo je pristopilo 20 družbenic k mizi Gospodovi in darovalo zadnjo sv, obhajilo. Ob grobu so. ji zapele pevke pesem: „Na groblu Marijinega otroka" v slovo. Lepo je živela, lepo je tudi umrla. Počivaj v miru! — Naš telovadni odsek Orel se vrlo in krepko giblje. Dasi je delo na polju, vendar Orli telovadijo, se' vadijo v petju in govorih. Tako je prav! V delu je moč,. Vaditelja brata Mulec in Hergout sta bila v nedeljo in ponedeljek' na poučnem tečaju za Orle v Ljubljani, Čudno je, da imaio naši Orli toliko sovražnikov. Vsi so trezni, pametni udje Marijine družbe, izpolnjujejo verske dolžnosti in vendar jih preganjajo. Liberalci, nemškutarji, Štajerčijanci, vedite., da vaše sodbe niso božje sodbe. Je pač res, da ose grizejo le slajdko sadje, kislo pa pustijo pri miru. Naši Orli pa gredo naprej po geslu: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! — Naša Mladeniška Marijina družba in Orli dobe novo krasno zastavo, Ki bo blagoslovljena na Trojičko nedeljo. Govoril bo vlč. g. dr, Hohnjec, Natančneje priobčimo. Že danes vabimo vse zavedne sosede na Trojičko nedeljo v Hoče. m Bistrica pri Mariboru. Tukajšnja slovenska obČinŽ" je Nemcem trn v peti. Ker je niso mogli dobiti pri zadnjih občinskih volitvah v svoje roke, so začeli delovati na drug temeljitejši način. Ustanoviti hočejo namreč tukaj šulferajnsko Šolo, dobro vedoč, da je potem njih vpliv zagotovljen. Saj to dokazujejo bližnje Pekre, ki so postale že stioro popolnoma nemškutar-sko gnezdo. Otroke si mislijo naloviti iz lembaške in ruške Šole, ker sta jim tudi ti Šoli trn v peti. Najbolj se trudi za ustanovitev ponemčevalnice veletrgovec F. Scherbaum, katera tvrdka pa tudi Slovencem kaj rada prodaja svojo nemško moko in kruh. Potem so na delu vsi njegovi uslužbenci, kakor: koroški Slovenec Milovnik, kranjski rojak Košutaj slovenjegoriški Cu-ček, ki se je prej vedno kazal Slovenca, a odkar je Soherbaumov kruh, se je prelevil v Nemca. Vsem se po govoru pozna, da jih ni ličila nemška mati in bi jim samim za nemštvo še bilo šole potreba, A seveda hočejo veljati za pristne Nemce. Dalje se je priselil semkaj krčmar Pasti, ki je imel gostilno v Gradcu. Tam slo imeli Slovenci pri njem svoje shajališče in jih je kaj rad videl. Tukaj pa je nemški agent. Slovensko gostoljubnost vživa pri nas tudi upokojeni ravnatelj državne ponemčevalnice v Pulju, Priger. Ta prezira vse Slovence in smatfra pemškutarja za nekaj višjega ter nas zato hoče osrečiti z nemško Šolo. Neumorno so vsi sodrugi na delu. Posestniki, Slovenci, ne zaupajte njim! Zdaj vam bodo prisegali, da vas prihodnja šola ne stane niti vinarja, čez par let pa zvrnejo vse stroške na vas in plačevali bodete, kot plapujejo Limbužani za šolo v Pekrah. Torej pozor! m Sv. Lovrenc nad Mariborom, Ali, ti ubogi „Stajerc"! Koliko smo po nedolžnem trpeli in se jezili ob misijonu, ti, najnedolžnejši vseh nedolžnih, in me, stare babnice, ki smo nemalo zamerile g. misijonarju, da so bili tako slabo poučeni o nas naprednih Lovrenčanih, in niso znali, da lovrenške brezzobne starke še v straniščih nočemo rabiti „Štajerca"'; učeni in, nobel tržki gospodje ga pa nosijo v svojih listnicah1 mesto desetak'ow Tako je bilo namreč dosedaj. Zdaj smo pa izvedele, v kako velikih skrbeh je bil „.Stajero" ob času sv. misijona za nas babnice in našo pamet; to nam strašno dopade. Res, dobro, da so gg. misijonarji odšli, predno smo znorele in da niso videli vaših grozno kislih obrazov pa Veliko noč. Sedaj pa amo si bile že me v skrbeh, da si bo nek gospod „znucaJ" svoje tanke cipele, ko je nosil „Štajerca" od hi šle do hiše. Dobro, da ni na£ trg bolj dolg in njegove oipele krajše, drugače bi se bilo tega res bati! Hočemo se mu za to hvaležne izkazati in Če nL ma sam toliko grošev, mu bqmo pa me naroČile neKaj slovenskih časnikov, da si mu jih ne bo treba več iz-posojevati. Našel se je tudi vreden naslednik nemškega pesnika Schillerja, , Somrek. Ta molitveniK je prav primeren za otroke od 7» do 10. leta. Je ja&o poučen in obširen ter staue v priprosti vezavi 40 vin., z zlato obrezo pa SO vin. jo se vsi ti molitveniki v Tiskarni sv, Cirila v Mari- 4. Venec pobožnih molitev in s7. pesmi. Ni ga molitvenika, Ki bi imel tako krasna premišljevanja in tako pobožno navdahnjene molitvice, kakor je ta, Obsega tudi nad 000 prelepih cerkvenih pesmi»— Primeren je posebno za birmance obojega spola, ki imajo glas za petje. Stane v rudeči obrezi 3 K, v navadni zlati obrezi 3 K 50 vin., v fini vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin. 5. Družbine bukvice. Spisal J. Rozman. To je molitveniK za vsa kr-sčaaiska dekleta, ali so pri Marijini družbi ali ne. Mirno lahko rečemo: Za dekleta ni boljšega molitvenika KaKor je ta. Ta knjiga je primerna za dekleta od 12» leta naprej. Stane v ru_ deči obrezi 3 K, v navadni vezavi z zlato obrezo 3 K 50 vin., v krasni vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin. Te molitvenike torej botrom res iz prepričanja priporočamo kot primerna darila za birmance. Dobi-boru, kamor se naj piše po-nje. Poštnina stane za prve tri 10 vin., za zadnja dva pa 20 vin. V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru pa se dobijo tudi lepi rožni venci vsake vrste od 15 vin. do 2 K 50 vin» Komad. Botri, poslužite se pri nakupovanju birmanskih daril letos posebno TisKarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta, Štev. 5. Tiskarna je naše domače, slovensko podjetje, ki vam bo točno in dobro postregla! Kdor potrebuje lep©, dobro blago za velike ali male, naj pride v 540 Seršenovo narodno trgovino v Ljutomer. ■TS-in najde jako dosti tudi najfinejšega, najboljšega blaga po skrajno nizki ceni, štofe za moške obleke, najmanj 50-00% ceneje, Kakor tisti, ki naročuje od drugod. V kratkem imamo sv. birmo; kdor kupi za birmance najmanj za 10 K, dobi molitvenik v zlati obrezi. Vsakovrstnega platna, što-fa, svile, cajga, volne, domačega druka, žameta, svilnatih robcev, je ogromna množina na izber. Franc Serien v Ljutomeru. VIHER Korožka ceste 53 j$%aribog Hengasse 2 in 4 se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. Najboljša vsakovrstna dalmatinska vina se dobe edino-le pri:! irazpošiljalnici in zalogi n dalmatinskih vin Glavni trs 8 Celje Glavni trg 8 529_____ Zahtevajte senike! Tovarna n kemične izdelke v Hrastniku priporoča kmetovalcem superfosfat iz Koščene moKe in rudninski superfosfat, nadalje razne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo vse, za zemljo potrebne redilne snovi. Za gnojenje hmeljišč najboljša znamca: Kali-amonijaK-superfosfat. 502 Najboljše sredstvo proti PERCWOSPORI P je večkrat zboljšana bordelajska mešanica v gotovem stanju. Jamči za dober uspeh tudi na mokrem listju. Rabljiv tudi pri rosi. — Se ne vsede. Brez števila priporočljivih pisem! 0arija in viniirflini rabite v lastnem interesu „bakreno-žvep-OaUJG 1U liilUlOJU |enj prašek" proti plesnobi „Bagol" za uničenje črva kiseljakži „kaliforniški drobec" proti sadnim škodljivcem, gosenični Hm proti gosenicam itd., „Laurina" za poletno pokončavanje škodljivcev, „Lauril-karbolinej" za pokončevanje po zimi, „Lauril drevesni vosek" za cepljenje, „Ihneumln" za nežne cvetlice, „Nikotin Quassia izvleček" za škropljenje drevesnic, „Topomor" proti poljskim mišim, „Pampil" proti osam in drugim žuželkam. — Zahtevajte natančni popis in podatek o uporabi zastonj in poštnine prosto od glavnega zastopa „Forhin" tovarna za izdelavo sestav za škropljenje vinogradov: ¡Kpjaerfe»»«?*», g&išes> P«W.B.J SIS, 513 Gatterburggasse 23. (Bock-Herzfeld). 694-9 ta je prijatelj naš pravi, Ki ms krepi, Da smo čvrsti in adravi! Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Varujte se ponaredb! Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. Dobro in po ceni kupite v trgovini Alojzija Vršič v Ljutomeru Priporočam vsakoerstno manufakturno blago, najlepše volnene obleke za ženske, za birin@ krasne bele obleke, batiste, platno, venčke, najnovejše svilnate robce. — Gotove obleke iz štofa in cajga, vsake velikosti, lepe srajce bele in pisane in vse drugo ugotovljeno perilo. Obuvala vsske velikosti za otroke, žeaske in možke. Voščene in mlečne sveče za cerkve, pogrebe in dr. Botri! Za birmo najlepša darila: molitveniki in rožni venci. 549 Slovenec Konrad Skaza St. Ulrtch Groden Tirolsko. Atelir za vsa umetna cerkvena dela. Slorenske cenike zastonj in franko. Za vsaki poljubni kip originalne foto-g afije. za oltarje itd. originalne načrte pošljem hitro in brezplačno. Velika zaloga sv. razpel in olnato tiskanih na platno ri a vlečeno. Vsakemu, tudi najmanjšemu naročilu pri-datek. Pri večjem naročila in promptnem plačiln primeren popust. 838 Cene breikcnknrenčse. Telika razpošiljal niča Bratje Lechner - Gradec, železna hiša - služi vsem slojem kot najcenejši vir za nakupovanje. Prosim zahtevajte! vzorce in čenike o modnem blagu — la-nenega blaga — blaga za gospode — rezno blago — manufakturno blago — oprave za novoporočence. To ničesar ne stane vendar vsakemu dobro služi. Če pridete v Gradec, poskusite kupiti pri nas blago. Samo 5 dni i /t* &/J[rr;-\ Ti "k vozijo brzoparniki francoske prekomorske dražbe iz Havre v Nevyork najkraj. in najhit. vožnja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed.Smarda :: LJubljana konces. potovalna pisarna ! Dunajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt". 375 LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje 5 obrestuje hranilne vloge po O ia O od dne vloge do dne vzdig& pocenil s 1. januarjem 1913. tsi Si K Rentni davek plačuje zadruga sama. Štev. 15182 II. 1593. Razglas 579 Od Štajerskega deželnega odbora. 66 Sanatorij „MIRNI DOM,' p. Gornja Kungota pri Mariboru. Zdravišee za živčne in notranje bolezni z individualnim zdravljenjem z izvrstno oskrbo in zmernimi cenami. Medicinalne kopeli. Lastnik in šef zdravnik Dr, F r. Čeh. troli voda sa lase upllva gotovo proti proti izumim las in msMnai pospešuje novo rast lasi in brk, in služi za splošno gojenje las. Uradno preizkušeno in od zdravnikov priporočano. Na tisoče atestov od zdravnikov in lajikov. Steklenica K 3'— in K 1'50. Pristno le iz tvrdke: P. Schmidbauerjev nasi., Solnograd. — Petrol-lasno olje za drobeče lasi K TO Se dobi v večinoma vseh lekarnah in Vfc • || sodno zapris. strokovnjak ■ S« izbiri izključno in edinole M a O« «S3bBB6B%> in učitelj , Glasb. Matice' faJMOlJSaFSIi Kongresni trg št. 15 („Zvezda", nasproti nunske cerkre). Svarim pred ^SgfiSHeu.^ nakupom event. falzifikatov ali slabega ||gSp blaga, zlasti ker dobi pri "! K j,,,.... ^^^^IBr meni vsakdo na obroke po * "" A^i^SrtlS^^»^® prvovrsten instrument gori imenovanih jjf ? slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. {§^.2?* ) 1-kvj Kdor si izposodi pri meni klavir, postane ^iSEsi^ vi tudi lastnik istega dočim je dosegla na-JtM^fllO' jemščina višino kupnine I Velikanska za- »s^JBU' »®8a n«jb. violin, harmonik, citer, gg : 1 buric itd po najnižjih cenah. Zamenjava sJ SsfilSS .1 najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in ceano. 968 Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba, HH1WII iiiiuuntnfir^-^————......... .p«™ n—-- Goričar k Leskovšek, Celje Qrafka ulica 7 — podružnica Rofovška uälca 2 Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. ČaSe Iz papirja in aluminija. Za Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. LampfJOSil, predmeti za šaljive pošte in srečolove. Tovarnižka zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. asfna za!@ja ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in fraki. Dopisnice savinjskih planin in druge. p0Z0r! Velecenjeni pOZOr! o gg. posestniki zemljišč in vrtov! SV 1 Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje trav- H nike, polje in vrte. Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša in najbolj zdrava gozdna, detelirsa, travna in zeieniadna strneta le v obče znani specerijski in semenski trgovini tvrdke M* Berciajs v Mariboru 3SE* na Zofijinem trgu Za prijazna naročila se najtopleje priporoča z odličnim spoštovanjem .33 H. Berdajs. o v © «ft m (D N< Ef Za birmoDružinske hiše za dekleta, kakor tudi najnovejša izbira za možke novozidane, 6 minut od glavnega in za fante za obleke, klobuki, srajce itd. po zni- S^i^S.^v^t žanih cenah pri pri g. Maček, Krfcevina pri Mari- s Jos. Druškovicu v Slov. Gradcu. KKKK^KKKNK Janez Zwillagf trgovski vrtnar : MARIBOR : Klostergasse 11 proda zaradi pomanjkanja prostorov lovorjeva drevesa v vsaki velikosti za cerkve in druge dekoracije po prav nizkih cenah. s i i brzeparilnik za Ži¥iftSl€© II 9 krmo izdelan iz kovanega železa in močne pločevine Nenavadno hiter razvoj pare. Vsako kurivo po-rabljivo. 70% prihranka na kurivu. Na željo se odda tudi s posebno, zakonito zavarovano pripravo za žganje-kuho. S patentovano meč-kalnico in z zakonito zav. pripravo za gretje vode. Posebni vložki za kuhanje perila. Tisoči ž« v rabi. Ceniki na željo za stonj in franko. Zastopniki se iščejo. Delavnice Titania, Wels 136, Zg. Avstr. Največja špecijalna tovarna brzoparilnikov na Avstro-Ogrskem. (Nadalje se izdelujejo vsi poljedeljski stroji najboljše kakovosti in se prodajajo pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji). Generalno zastopstvo za Kranjsko in Štajersko: Franc Asen v Gradcu, Mariengasse štev. 22. ' CS ■ Zahvala, Vsem, ki so nam ob času bolezni in smrti iskreno ljubljene nam hčerke oziroma sestrice Anice LfOrber, katera je dne 22. aprila po daljši bolezni, mirno v Gospodu zaspala, doprinesli dokaze globokega sočutja in sožalja, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebna hvala naj velji» veleč. gg. domačima duhovnikoma, posebno veleč g. župniku Evaldu Vrač ko za ganljiv, v srce segajoč govor ob Anični gomili, vsem pevkam za ganljivo nagrobnico, članicam Marijine družbe in Dekliške zveze, ki so v tako obilnem številu posodile nepozabni pokojniei zadnjo pot ter sploh vsem, ki so spremili našo Anico k zadnjemu počitku. Vsem: Bog plati! v Selnici ob Mori, dne 26. aprila 19 ¡3. 584 Žalujoči stariši brata in sestre. Koža se mora do dobra snažiti m zato je najboljše dobro milo; kajti slaba tržna mila prej škodujejo, kot koristijo. Fino Lysoform-milo ima nenavadno aromantičen .duh, je nežno in deluje vsled 1 odstot. Ljsoforma antiseptično. Za poizkus deluje prepričevalno. Milo se vidi drago [en kos 1 K], a ker je veliko in izdatno, je faktično po ceni. Naredite en poizkusi Zanimivo knjigo o „zdravju in razkuževanju", Vam pošiljam zastonj in poštnine prosto. A. C. Hubmenn, referent „Lyscfonn-delavnic", Dunaj XX. Petraschgasse 4. (—Mosse 44) ¿Č* i^l dm & Podajem popolno jamstvo Trissin so'ncu' ^ežiu r°" da moji gumijevi trakovi _ „»p— _.—-----, - . za požlahtnenje B iBSSial si 14 dni na rozgi vzdržijo. Priporočeno od mnogih državnih vinorejskih šol in kmetijskih družb kot najboljši gumi za cepljenje trt. Na stotine pohvalnih pisem. Na 1 kg gre po-4000 trakov, 12 cm dolgi in 4 >/, mm široki. Vzorci in cene gratis in franko. Ludolf Oesterreicher, Dunaj II. Lilienbrunngasse št. 10' 681 Zobovj e in ustne votline so mnogokrat prostori za infekcije, radi česar je potrebno, usta vsak dan dvakrat z antiseptičnim, izbornim sredstvom Pfefferminz-Ijysoform izmiti. Nekaj kapljic zadostuje v kozarcu vode, da dobimo razkuže-valno tekočino, katera neprijetni duh takoj odpravi in zobovje dobro konservira. Tudi za izplaknje-vanje je zelo pripravno. Originalna steklenica K 1'60. Naredite poizkus. Po infekciji so že mnogokrat iz neznatnih ranic nastale hude rane. Rane se torej naj pokrijejo s sredstvom, ki se za to najbolj priporoča. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane. olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vssk dan. Ena pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pušice za 7 K, po deset pušic poštnine prosto na ve»ko postajo avstr-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdeloratelja, cene in varstveno znarako. Pristao je pe 70 Tin. Izdelovatelj in D r»»nnOP lekarnar in dvor. zal. glavni zaltžnik D. TrdlJIIBr, praga II ., t. 203. Zalega v Mariboru: lekarna W. A König, Friedrih Prüll, Viktor Savost. Pozor ca ime izdelka. J.FaulandvPtuju trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča. 676 Ne greiite zoper Vaš želodec temveč podpirate njegovo delovanje kot prebavljalni in čistilni organ. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in ačinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gorečico, n»petost, preobilo tvoritev kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki fitg vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Vci , Svaril» I Vsi deli zavoja nosijo po-stavno določeni varstveni znak. Razpošilja se vsak dan. Ena steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Po pešti, če se Sošlje napre K 1'50, se pošlje mala steklenica, za K 4'70 ve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 22 K štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. lekarnar, c. kr. dvor. zal. Praga III. št. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: W.A.König, Frid. Prüll, Viktor Savost. Iidelevaleo in D F > 2 nj'ül* glavna zalaga IfTitlJiaor, Zdravilišče z žveplom. Varaždinske Toplice (ZE-Zr-srašlso). Železniško in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z elekt. razsvetljavo. Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58* C. jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias i. t. d. Zdravljenje i pitno vodo pri bolevnih v vrata, grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. Elektr. masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška godba. Prospekte pošilja gratis. 530 Prospekte pošilja gratis. GOSPODARSKE NOVICI lihaj&jo kot prilog» Slovenskega Gospe dan» s vnakc drugo številko. Št. 9 Dne 1. maja 1913. Leto VI. V Ljubljano v obrtno šolo! Štajerski Sloven"oi napenjamo svoje moči na raznih poljih, v raznovrstnih strokah, Tako se pehamo, da izboljšamo kmetijske razmere ter se iz strokovnih Časopisov in knjig učimo, svojo mladino pošiljamo v poljedelSKe, sadjarsKe in vinarske šole in po vrhu še prinašamo druge denarne žrtve. Tudi naraščaj v takozvanih učenih sta-novih nam dela mnogo skrbi; silne žrtve stane, da imaano to število duhovnikov, zdravnikov, profesorjev, sodnikov, finančnih uraidnikov, učiteljev itd., ki je gieštamo. To narodno stremljenje je gotovo častno in hvalevredno, toda, in tega ne izjavljamo prvokrat in tudi ne mi prvi, enostransko je, ker tehnične potrebe, ki se javljajo v ražrdh industrijah in obrtih, kakor tufdi trgovtin-oke potrebe preziramo, da ne rečemo, zanemarjamo. Svojih inženirjev skoro da nimamo. Inženirjev pa je mnogo vrst; poleg takih, ki gradijo ceste, nar pravljajo vodne in visoke stavbe, so drugi, ki znajo sestavljati razne stroje, od teh zopet takšni, ki se ukvarjajo zgolj z elektrotehniko ali v zadnjem času tudi že celo zgolj za napravo zračnih plovil, pa tudi oni, ki se v kmetijstvu ali posebe v gospodarstvu ali v izboljšanju nerodne zemlje izobražujejo na visoki šoli, so inženirji. Nadalje nimamo svojih kemikov, lekarnarjev, zemljemercev, ali geometrov. Da bi bistroumnega dečka posvetili ene>-mu imenovanih stanov, nam niti ne pride na um, kakor tudi ne, da bi, recimo, nadarjen risar mogel najti izbor-no službo tudi v kaki tovarni, dasi je vendar lahko uvideti, da je uzorce na raznih tkaninah" treba prej izumiti in risati, predno je stroj vtisne. In taki Tisarji imajo ministrske plače. Ce deč- ka, ki smo ga namenili v to ali ono rokodelstvo, damo v uk poštenemu mojstru in deček kar tri leta srečno prebije, mislimo, da smo zadostili zahtevam današnjega obrta. Dočim je dejstvo, da je ključavničar, tesar, kovač, mizar, lončar, kamenar, klipar in še ta in oni danes le reven šušmar, če zna le toliko, kolikor je videl in. se naučil pri svojem mojstru. SliČpo velja pri trgovcu. v štacuni znati sp spretno kretati, blago vedeti po kakovosti razločevati in ga naročati, izkratka: u-sposobljenemu biti le v toliko, v kolikor se da to doseči zgolj od strani trgovca., je onemu, ki hoče imeti svojo trgovino na višji stopinji od krošnjarja in vaškega kramarja, danes mnogo premalo. Izkratka: za razne tehnične stroke in za trgovinsko stroko nimamo doslej še prav nič smisla. A tudi te stroke moramo v "svoji domovini sami imeti v rokah, ne pa tujci, sicer smo kot narod podobni človeškemu telesu, ki ima pač noge in ro-Ke in tudi še kos glave, ne pa želodca, pljuč, jeter in drugih srednjih organov, Takšno telo ne more eksistirati, ne more pa tudi eksistirati narod, ki mu manjka velika skupina najvažnejših stanov, ki po mestih in trgih izvečje-ga tvorijo takozvani meščanski stan'. Ali ne tarnamo vedno, da je ves naš napor, narodno napredovati, toliko časa jalov, dokler ne bomo imeli meščanskega stanu? Posvečevati se napom-njenim stanovom, je torej sveta narodna dolžnost. Stari praktični oziri, osebne korL sti, nam velevajo, da enostranosti "damo slovo. Raznih' slovenskih doktorjev in uradnikov ne manjka, kakor smo že omenili, dasi jim je, ker so Slovenci, postlano s trnjem; poleg tega vlada Slovence izpodriva, kolikor le more, z Nemci, ki so se pol leta učili slo- venski, in z narodnimi odpadniki, ki so za nas hujši od janičarjev, zadnji Čas pa, kakor je ri. pr. pri justici, sprejem Slovenca sploh odklapja. Ne pravimo, da naj naša mladina vseučL liŠČu obrne hrbet, ali to stoji, da je z vseučiliščem doma Slovencu težko najti kruha, dočim ta na tehničnem in trgovskem polju nanj Čaka. Na tehničnem polju zopet dobi mnogo ložje službo in le razmerno mnogo boljše plačan oni, ki si jo svo_ jo izobrazbo pridobil potom enoletnega uka pri mojstru in izpopolnjevanju tega uka v obrtni Šoli, nego oni, ki se je gulil 7 let v realki in si jiato Se strokovno izobrazbo prisvojil na tehnični visoki Šoli, ki je tudi trajala 4, oziroma 4Yi leta* Nam je znanih mnogo primerov, k,i to dokazujejo. Da bi ravno stari abjsolviran tehnik ne našel kruha, ne vemo; pač pa poznamo več fantov, ki so se pri mojstru učili tega ali onega obrta, obiskovali in dovršili obrtno šolo, ter zdaj 19* in 20 let stari, služijo na mesec po 150 kron in imajo upanje, v par letih kot delovodje itd., si podvojiti dohodke. Potom obrtne šole se pride z neprimerno manjšimi žrtvami do ravno tako obilnega kruha kakor potom realke in tehnične visoke šole; pomisliti je namreč, da absolvent obrtne šole v dobi, ko se oni še uči in silno mnogo stane, uživta že lep zaslužek.. T roški uka tu in tam pa se tudi ne dado primerjati. Spoznavši najnujnejšo potrebo našega naroda, so naši prvoboritelji z velikimi žrtvami dosegli, da imamo danes Slovenci slovensko obrtno in slovensko trgovsko Šolo* Obe sta v Ljubljani in namenjeni ne samo za, Kranjske, ampak za vse Slovence. Danes hočemo na kratko izpregovoriti o obrtni Šoli, dasi smo to že ponov.no storili: drugokrat pa bodemo svoje bralce informirali o trgovski šoli. Obrtna šola je c. kraljeva, ima za izobrazbo mladine letos 7 in bo od prihodnje jeseni naprej imela 8 oddelkov. Obiskuje se samo po en. oddelek; dobe obiskovanja so različne, ker se ravnajo po obsežnosti učne snovi. Pouk je teoretičen in praktičen. Oddelki bodo sledeči: 1. Delavska Šola za melianično-tehnične (kovinske) obrti. (Dve leti.) 2. Delovodska Šola za elektrotehniko. (Dve leti.) 3. Stavbna obrtna Šola. (Dve leti.) 4. Mojstrska Šola za stavbno in pohištveno mizarstvo, (Eno leto,) 5. Strokovna Šola za lesno in ka-meneno kiparstvo. (Tri leta.) 6. Specialni (posebni) tečaj za o-brtnike. (3 do 4 mesece.) 7. Javna risarska in modelirska šola. (Vsako nedeljo.) 8. Ženska obrtna Šola. (Dve leti.) Število oddelkov je odvisno od števila učencev posameznih strok\ Ako je učencev dovolj, se oddelek otvori; ako ne, mora izostali. Za vstop v 1., 2, in 3. oddelek se zaiteva: da je prosilec star 17 let, da je z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo in da je dovršil ali učno dobo pri mojstru ali vsaj triletno prakso v kakem mehanično-teliničnem ali elektrotehničnem obrtu. 4. oddelek je namenjen za mizarske pomočnike in mojstre, ki imajo tu priliko, razširiti in izpopolniti svoje znanje v praktičnem, risarskem in o-brtno-trgovskem oziru. Ob vsprejemu v 5. oddelek je prosilcu samo dokazati, da je star 14 let in zadostil liudsko-šolski dolžnosti. Specialni tečaji za obrtnike obsegajo : 1. tečaj za obrtnike, lci nimajo zadostne spretnosti v prostoročnem risa, nju, o geometriji, o geometrijskem in projekcijskem risanju; 2. tečaj za strojeznanstvo in strojno risanje za izvrševanje melianično-tehničnih ob rtov; 3. tečaj za strokoznanstvo in strokovno risanje za obrtnike, ki obdeluje, jo les, zlasti za stavbne, pohištvene in modelne mizarje; 4. tečaj za elektrotehniko. V te tečaje se sprejemajo mojstri in pomočniki, ki so zadostili zakoniti šolsiki obveznosti, in . vajenci, ki so že uspešno dovršili obrtno-nadaljevalno šolo'. 5. Tečaj za opravnilce pri parnih kotlih; 6. tečaj za opravnike pri raznih, strojih; 7. tečaj za strojevodje (vlakovodje). Vsi tečaji se vrše v zimskem polletju. Oddelek 7t daje absolventom zavoda, obrtnim pomočnikom, samostojnim obrtnikom in sploh vsem interesentom priliko, vaditi se v risanju in modeliranju. Žensta obrtna šola obsega 3 strokovne Šole: za šivanje perila, za izdelovanje obleke in za umetno vezenje. Za sprejem v prvi letnik kateregakoli oddelka je treba le odpustnice ljudske šole in dokazila, da je prosilka stara 14 let. Natančneji pogoji, katerih1 ne moremo tu navajati, so razividni iz programa, ki ga ima šolsko ravnateljstvo na razpolago za vsakega, ki prosi zanj. Kdor obrtno šolo z dobrini uspehom dovrši, njemu je odprto široko polje, V vseh obrtnih strokah si more pridobiti toliko znanja, da je lahko odličen obrtnik in more odgovarjati vsem zahtevam, ki se zahtevajo od današnjega ob rta. Vsled tega lahko postane v večjih podjetjih delovodja, če ostane samostalen, pa visoko Čislan mojster. Absolvente obrtniške šole se že od kraja plačuje boljše, kakor pa druge pomočnike, v državnih podjetjih pa se jih posebno išče. Izpričevalo, ki se ga pridobi na ženski obrtni šoli, nadomešča pomočniški list, oziroma pomočniški izoit ter daje pravico do izvrševanja Šiviljskega obrta, oziroma do o-brta zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. Slovenci, Slovenke! Vedno je slišati tožbe, da v domovini ni dovolj kruha; tožbe niso upravičene; kajti kruha je dovolj4; samo mi se premalo spenjamo, da ga dosežemo. Kdor se bo s pomočjo obrtne šole spel višje, njemu ga ne bo manjkalo. Le poglejte o-koli sebe! Kdo so na naši zemlji v vseh večjih podjetjih delovodje, strojniki, kdo stavbeni, železnični, telegraf« ski mojstri itd.? Skoro smemO reci, sami tujci, in sicer sami Nemci: tujci pa zato, ker naših ljudi v teh strokah* ni. Do tega kruha imamo prvo pravico mi, ali usposobiti se .moramo, da moremo nadomestiti tujce. Zato pa: V Ljubljano v obrtno šolo! Kako se napravi hlevski tiak iz kamenih. plošč ? Ni moj namen, učiti velike posestnike, kako naj si napravijo tlak v hlevu, ker ti, Če ga še nimajo, si ga že lahko omislijo; bodisi da jim ga napravi zidar ali betonist. Bolj mi je pri srcu živina revnejših posestnikov, ki i-majo, vsaj nekateri, živino v blatu in vodi. Kako bi se pa to napravilo? bo vprašal ta ali oni. Kadar je toplo, izženi živino na par šo, v dežju pa jo priveži v drug hlev ali listnjak. Potem iztrgaj jasli, Če so slabe, ako ne, jili pusti, Za tem spravi iz zemlje vse, kar je v njej, kamenje, les, gnoj itd., do čiste zemlje. Ko. si to napravil, poravnaj zemljo tako, da bo visela staja, ki bodi za krave 2'20 m, za vole pa 2'50 m dolga od jasli do jarka za scalnico; za krave naj visi 2 cm, za vole pa lahko visi 5 do 6 om; ostali prostor, ki ni več za stajo, lahko ostane raven. Nadalje poglej, ali ni kakega izvirka v staji ali pod jaslimi. Ako je pri zidu izvirek, je najboljše, da napraviš okoli zidu znotraj ali Še bolje zunaj, kanal, ki bodi širok in visok 1 dm. Kjer se dobi plošč-nato kamenje, se kanal lahko s tem pokrije, Še boljše ga je pokriti z betonom. Ko si napravil kanal, recimo znotraj hleva, nasuj, preden ga pokriješ, po poravnani in dobro stolčeni zemlji malo pesica in poravnaj tudi tega z lato ali remijem. Ako imaš dosti kamenitih plošč, lahko iz teli napram viš tlak tako-le: Napravi si malto ali mort, kakor ga rabijo zidarji za zidanje, torej iz debelega peska, kateremu lahko primešaš malo cementa, da je bolj trden, pa malo, da se prehitro ne strdi. Te malte potem 'dreni v vsak kot toliko, da laliko pritrdiš po eno ploščo» Da moraš že poprej zemljo na zidarsko tehtnico znivelirati, razume se samoobsebi, Na ti dve plošči potem položi lato ter po tej lati j*)lagaj plošče eno k drugi, kakor se pač boljše stikajo. Luknjicej Ki ostanejo pri sklada-nju neenakih plošč, se zadelajo z ma^. limi kamenčki in malto. Tako delaj do konca siaje, Na koncu je treba napraviti jarek za odtok scalnice. Tega naji-lažje napraviš, ako položiš na koncu staje debelejših nlošč celo vrsto, da se tlak zviša za kake dobre štiri prste. Ta rob se dobro pogladi s cementom. Potem se dela tlak na hodniku kakor v staji, — Hodnik je lahko raven, le če se ima v kakem Kotu teleta, potem naj visi tudi ta prostor nekoliko proti sredi hleva, da se vsa voda steka v jarek, ki naj visi na ono stran, kjer je povodni kanal, po katerem teče voda iz ldeva. Ko se je tlak dobro posušil, se lahko nastelje in priveže živino k jaslim, če so še dobre. Ako si jasli iztrgal, moraš prej zabiti stebre za nove jasli, potem še-le polagati tlak, ki naj potem ostane v miru, ko si ga položil. Kadar spravljaš gnoj iz hleva, ne smeš z motiko grabiti gnoja, ampak z vilami ga raldo poberi in nato pograbi z grabljami ali pa s hlevsko lopato. Živina se ti bo v takem hlevu bolje redila, kot v gnojnici ali pa na k.ajne-nitih gručah, ki se vidijo tu pa tam po hlevih revnih posestnikov. Dravinjski. Hlevski tlak iz betona. V predstoječem članku sem opisal, kako se napravi najcenejši tlak v govejem hlevu. To pa velja samo za kraje, kjer je dobiti ploŠČnato kamenje. Za kraje pa, kjer je dosti grušča ali gramoza (šodra), je boljši in cenejši tlak iz betona., ki se napravi na sledeči način: Ko si napravil jasli, poravnaj in potolči zemljo po celem hlevu: staja naj visi proti žlebu ali kamalu kakih 4—6 cm, če dalje časa puščaš gnoj v hlevu, pa več. Za odpeljavo gnojnice izkoplji potem lep jarek, da boš pozne- je rabil manj desek ali žaganio. Zdaj položi pri stebrih, ki nosijo jasli, ali pa pri koneu staje ali pri žlebu, po e-no ravno odrezano desko; kakor debel tlak misliš napraviti, toliko naj sta deski Široki. Med tema deskama položi Še ravno tako Široki deski od jasli pri staji, pritrdi vse štiri z majhnimi količki, da bodo stale po koncu in je videti vsa stvar kakor okvir za okno. Zdaj vzami .navadnega gramoza, ki pa ne sme biti blaten ali drugače umazan, ter ga zmešaj s cementom. Navadno se da na Štiri dele gramoza en del cementa. Za betonski tlak je lahko gramozi mešan, debel in droben. Zmešati se mora najprej suha mešanica, in sicer tako, da jo dva z lopata,-mi dobro premešata. Potem vzame e-deii vrtno škropilnico ter med tem, ko dva v tretje premetavata, mešanico poškropi, da je vsa moitra, a ne toliko, da bi voda tekla proč, Nato se vsa ta zmes Še dvakrat dobro premeče, a hitro, da se ne strdi; potem se da na mesto, kjer se dela tlak. Mešati moraš na lesenem ali r.a kamenitem tlaku; potem se zmes zmeče z lopato ali pa zvozi s samokolnico v napravljeni o-kvir. Potolči se mora dobro, daje povsod polno; nato se z majhno desko, ki ima v sredi zob, vreže ali vtisne povprek staje majhne ali plitve jarke, glo-hoke 2 do 4 cm, da se živina ne drsa. Jarek za vodo naj bo globok vsaj 10 cm ter naj s stajo vred malo visi proti kanalu, ki odvaja gnojnico, najsi bo ta že po sredi hleva izpeljana ali na koncu. Ravno tako se betonira tudi o-stali prostor, ki navadno služi za hodnik, Tlak se še potem, ko je malo suh', zgladi s to-le mešanico: Vzame se drobnega, lino presejanega peska dva dela in en del cementa« Na to se vlije toliko vode. da je podobno, ko si dobro premešal, mehki malti, ki jo rabijo zidarji za fino čiščenje z du. S to mešanico pomaži ves tlak ter ga, s kako cunjo zgladi, To se mora zgoditi, ko je beton mehak: zato si pa moraš deske položiti, da po njih hodiš pri delu. Ko je beton toliko suli, da se več ne prime roke, če ga potipaš, ga lahko večkrat zmočiš z vodo, da se prehitro ne suši. V 24. urah je navadno suh, da brez skrbi lahko vsakdo hodi po njem. To delo se živinorejcu bogato poplača na živini. Dravinjski, Purani. Domovina puranov je Amerika, od koder so jih pripeljali v Evropo v 16. stoletju. Tam živi še dandanašnji divji puran poleg udomačenega. V Nemčiji so poizkušali z rejo divjih puranov, kakor so pri nas upeljali tu in tam divje fazane i.n jih razmnožili, a ta poizkus je popolnoma izpodletel. Deloma jim ne ugaja podnebje, deloma pa so mladiči premehki za te krajevne razmere. Pač pa so gojili z vnemo u-domačene purane; za njimi ni izostala Francoska, kjer je perutjur^arstvo itak zelo razvito. Pa tudi na našem jugu, kjer je milejše podnebje, so vpeljali purane. Po HrvaŠkem, Slavoniji, Rosni in Hercegovini je zelo razširjena. reja puranov. Purana rede le radi okusnega mesa, puro pa porabljajo za valjenje pi-šČet, rac in gosi. Pura jako pridno vali in dobro vodi mladiče. Mnogo pur pa je tudi zelo nerodnih in neokretnih za ta posel, vsled česar pohodijo in potlačijo mnogo zaroda. Za valjenje in sploh za naše razmere je najbolf primerna srednje velika pura., Amerikan-ske velike pure, Nortfolk in Mammut so namenjene bolj razstavam in športu, kakor pa kmetu. Mladi puran doseže -ti hrane na pa&i, Vzreja mladih puric zahteva iste hrane kot pri piščetih". Kdor pa ne zi, da bi purice nikdar ne dobile ski,-sane hrane, z mlekom pomešane, je bolje, da jih krmi s suhimi drobtinicami iz belega kruha, pozneje pa. s kašo. Mleko jim zelo ugaja in tudi vspevajo lepo po njem; a postala in skisana jed z mlekom jim silno škoduje. Pure opitamo kakor gosi, race in kokoši. Cim bolj in večkrat men j apno med opitanjem hrano, rajši jedo in lepše se opitaio. Zelo jim ugaja testo iz koruzne moke in namočena koruza. Dobra je tudi ajdova in ječmenova moka. Kjer pa je pa razpolago posneto mleko za zamesenje med moko, ga toplo priporočam. Ni drago, a pospešuje opitanje in da nam zelo nežno i.n okusno meso, Zupan. Dopisi. Z Dolenjskega. Pravzaprav je bilo to-le pismo prvotno namenjeno g. Fale-žu v Orehovi vasi, ki je priporočil Pleiferjev mlin, Z mlinom sem namreč zadovoljen in zato sem se hotel zahvaliti za opozoritev. Ali mlin naročevat sem z Dolenjskega Šel v Hočje osebno, si pri tej priliki podjetje g, Pieiferja ogledal in odšel z željo, sploh panje opozoriti Širje občinstvo. Zato si dovoljujem g. urednika pro?iti, naj sprejme te vrstice v „Gospodarske Novice", g. Faleža pa, da mu zahvalo smem izročiti tem potom, G, Pleifer ima veliko delavnico, boljše povedano, tovarno, v ko j i dela kakih 30 ljuffi. Izdelujejo pa se mla-tilnice, vejalnioe, čistilnice (trierji), re-zalnice za krmo in takšne za okopa- vine, druzgalnice (sadni mlini) raznovrstni mlini, sesalke za studence in za gnoj nične jame, vitli in celo motorji na bencin kakor na surovo olje; torej same kmetijske potrebščine. BaS takrat, ko sem bil tam, so bili v delu zgolj ročni mlini, in sicer takšni, ki so od zunaj videti kakor omara, v katero se vesi obleka. Tiste velikosti in oblike so, pa tudi tako lično izdelani, da je, stoječe v sobi, vsakdo ima za omare. 'Ali ko se taka omara odpre in se pokaže, da so deske nad dva prsta debele, ko se odgrne mjiogoterno sestavljeni železni drob, in ko se vidi, da je vse ne le zelo solidno, ampak tudi zelo natančno izdelano, potem se človek slovenskega podjetja iz srca razveseli in želi, naj bi našlo mnogo podpirateljev» Jaz sem si takšen mlin kupil in že stoji v moji hiši. G. Pfeifer mi je pravil, da ima na to vrsto mlinov baŠ zdaj toliko naroČil, da se mu zdi, ta reč ima prihodnjost. Mlin je najmanjše oblike, kar jih izdeluje, in stane 2G0 K. Iste velikosti, a "nekoliko bolj razširjene oblike mlin je po isti ceni. Večji stanejo seveda več. Povsod pa se mi cena vidi zmerna, ne le pri mlinih, ampak tudi pri drugih izdelkih. Ko sem se nagledal in sklenil kupčijo, mi je gospod Pfeifer Še izročil svoj prošpekt, jaz pa sem mu prijateljski stisnil roko. Zahvaljujoč se za sprejem teh-le vrstic, sem z odličnim spoštovanjem Vaš__J. R. Sfsspodarsb drobtinici. Koliko sadnega drevja ima dežela štajerska? Deželni odbor je dal po raznih svtojih uslužbencih v sadjarski stroki prešteti vsa sadna drevesa, ki rasto na Štajerskem. Štelo se je skoro poldrugo leto in dobilo vsaj približne podatke; točni namreč zato niso, ker so tu in tam posestniki pratvo število zatajili; mislili so namreč, da gre za dačo, in zato manj napovedali, kakor v resnici imajo drevja, Sodi se, da se je zatajila ena tretjina. Naštelo pa se je v Spodnjem Stajerju 5,986.809, v Srednjem Stajerju 6.004.012 in v G. Stajerju 542.748, skupaj torej ^milijo- nov 533.550 sadnih dreves. (Radgonsko okrajno glavarstvo se je vzelo k, Srednjemu Stajerju.) Po sadnih vrstali je v celi deželi 7,480.180 jablan, 2 milijona 105.4fl4 hrušek, 2,120.550 raznovrstnih sliv, 526,897 Črešenj in 300,474 orehov» Ce bi za sodbo vi našem sadjarstvu bilo merodaino zgolj Število dreves, bi se smelo reči, da je zelo razvito. Toda poleg števila dreves prihajajo v poštev Še drugi Činitelji, ki nišo nič manj važni; n. pr. kako se glešta sadno drevje in kako vsled tega rodi, kako se uporablja sadje? Odgovori na ta vprašanja pa slodbo izpremene in se zlasti mi SpodnjeŠtajerci smemo čutiti prizadete, ker imamo največ takih sa. donosnikov, da se Bogu smilijo, in ker sadja ne vemo drugače uporabljati kakor za tolklo in Šnops. Rodovitnost sadnega drevja ni za-visna vedno samo od zemlje, podnebja, vremena, ampak tudi od raznih, cio sedaj Še neznanih pojavov. Vsak sadjar ima gotovo kako drevo, ki bujno raste, je zdravo in krepko, a rodi malo ali pa nič. Dognalo se je z mnogoterimi izkušnjami, da se sadno drevje prisili k rodovitnosti na ta način, da se približno 1 m od tal deblo opaše z 10—15 om Širokim pločevinastim pasom, ki se trdno priveže z močno žico. Da se pas ne more zajesti v deblo, je ob robeh nazobčali. Drevo ostane opasano lahko več let, dokler se ne doseže popoln uspeh. S takim pasom se drevesu v nobenem oziru ne škoduje. Seveda velja to za zdravo, močno rastoče, nerodovitno drevo, ki ima dovolj lirane in vsega, česar potrebuje za rodovitnost. — Sadjarji, poskusite! Sedaj je za to najugodnejši čas. Na kak način se dodaja zemlji apno v gnojilo sadnemu drevju? Sve. že živo apno se nakopiči na prostem in pokrije z zemljo. Polagoma se na ta način pogasi in razpade v droben prah. Praji, se mora potem nemudoma raztrositi po zemljišču, ki ga mislimo gnojiti, in naglo spraviti pod zemljo. Na njivi se podorje in zabrana, na vrtu pa podkoplje. V sadovnjaku ga moramo pa raztrositi po primernih, kolikor mogoče široki h jarkih, ki jiTT iz,- kopamo pod kapom drevesnega vrlia in ji ti potem zopet pokrijemo z rušo. Odraslemu drevesu damo 10 kg apna in še čez, to pa potem zadostuje za 4—5 let. Najboljši čas za gnojenje z apnom je jesen. Tečaje za pokončevanje voluharjev prireja nižjeavstrijsko deželno sadjarsko društvo. Udeleženci se najprej seznanijo z življenjem in pouče o škodi, ki jo povzroča ta žival. Potem se vadijo v raznih činih, poktončevanja, posebno o nastavljanju pasti, zastrupljanju itd. — Tudi pri nas bi bili u-mestni ¡taki tečaji. Voluharja pozna malokdo, dasi dela naravnost velikansko škodo tudi po 'naših krajih. Marsikateri Kmetovalec ne ve razločevati voluharja od navadne poljske miši. Kakšna krma je za doječo kobilo najboljša? Odgovor: Oves je v naših razmerah za konje najbolj primerna krma, ker so naši konji nanj najbolj vajeni, ter velja to tudi za doječe kobile, ki imajo po ovsu dovolj mleka dobre sestave, Kjer je veliko rudninskih redilnih snovi, ki so žrebetu za dober razvoj potrebne. Izmed vseh žitnih vrst je rž prav najslabše krmilo; ona napenja, povzroči lahko kobili in sesa-jočemu žrebetu bolezen. Precej ko kobila stori, ji jako dobro de močnata pijača, ki se po angleŠKem receptu ta-ko-le naredi: 200 g ovsene moke, ki se poprej s toliko mrzle vode pomeša, da se dobi gost močnik, se kuha 5 minut v 4/2 1 vode in se pusti, da se shladi. — Tri ure pO zavžitju te pijače naj dobi kobila dober oves. Kobila naj se napaja s prestano vodo, ki se ji primeša nekoliko moke. Navadno so kobile po porodu zelo žejne, in temu naravnemu nagonu je treba ustreči. Ce je voda čista in ne premrzla, naj kobila pije kolikor hoče. Kobilo je treba imeti na gorkem, varovati jo je prepiha ter jo je vsaj prve 4 tedne rajši pičlo kakor preveč krmiti, Močno krmljenje je le tedaj umestno, če ima kobila malo mleka. Ječmenova moka., pomešana med pijačo, kuhano laneno seme, korenje in otrobi pospešujejo mlečnost. Izdajatelj: Kat. tiskovno ¡lružtvo v Mariboru. Osrednja zadruga za vnovčenje živine v Mariboru naznanja, da ima v zalogi več Matijevičevih merilnih trakov za določitev teže pri živini. En komad I. vrste stane K 5 90, II vrste pa K 4'50. VpraSanja in ponudbe. Kupil bi rad nek naš član konja 4—6 let starega srednje teže, biti mora dober tekalec. Nadalje nam naj javijo člani, če imajo kaj pitane ži vine, da jim oskrbimo kupca. Er o brejo telico, dve do tri leta staro, čiste marijadvorske pasme želi kupiti nek naš član. Na prodaj: Lepega plemenskega bika, 2 leti starega, murodolske pasme ima na prodaj Marija Dobnik, posestnica na Rudečem trgu št. 5, (Zgor. Kotič) p. Sv Lovrenc nad Mariborom. — Kravo z novim mlekom, jako izvrstna plemenka, brez napake, ima na prodaj Lovro Fugina, Sv. Peter v Sav. dolini. — Lepega rčjenega b ka ima na prodaj nek naš član blizu Središča. Tehta blizu 500 kilogramov. — Blizu Marenberga je na prodaj par lepih pitanih volov. Tehtajo blizu 16 meterskih stotov. Osrednja zadruga. Sejmi. (Kratice : Sejmi za goveda = g, za konje = k, za svinje = s, za drobnico = d). V maju: 15 Arvež s d, Breg pri Ptujn s, Sv. Helena pri Šmarja g, Sv. Marjeta ob Pesnici g, Slivnica pri Mari-bvrn g; 16. Bizeljsko g, Sv. Ilj v Slov. gor. g, Pilštsnj g, Vojnik g; 17. Brežice s, Maribor s; 19. Sv. Jnrij ob juž.žel. g, Sv. Lenart v Slov. gor. g, Sv. Trojica v Slov. gor. g; 20. Ormož s, Radgona g; 21. Breg pri Ptnju s, Imeno s, Lemberg g, Ptnj g k s; 23. Loka pri Zidacem mostu g; 24 Brežice s, Maribor s; 26. Sv. Duh na Ostrem vrhu g, S?. Filip pri Veračah g, Ivnica g Jarenina g, Luče ob Savinji g, Nova Ctrkev pri Celju g, Rogatec g, Ruše g Slivnica pri Mariboru g, Svetina g, Tinsko pri Šmarju g, Sv. Urban pii Ptuju g, Vitanje g; 27. Ormož s; 28. Imeno s, Maribor g, Ptuj s, Tržišče pri Rogatca g. Odgovorni urednik Franjo Zebot.