ŠTEV. 8 LETU Vlil
avgust 19 7 2
glasilo tovarne sanitetnega materiala - domžale
Polletno poslovanje
Za vodenje pravilne poslovne Dolniike je potrebno med letom Kontrolirati poslovanje. Da bi bili zaključki pravilni, moramo vzeti natise obdobje, v katerem se že Pojavijo vse značilnosti poslovanja.
Najprej se ustavimo pri presjle-r! ^Pspičevanja postavljenih ci-V.fy- Koliko smo jih uspeli uresni-kažejo spodaj navedeni podat-
Vsebina
Imdeiks doseganja
Tkani ovoji
oirel in krop ovoji
Kezani ovoji
Konfekcionirana gaza
olago
Obliži
Konifekcionirana vata
Vložki
Ostalo
Filtri
Celot;
79
41
60
102
122
81
87
86
104
118
na vrednost proizvodnje
—	porabljena sredstva so manjša
za 4 "/o
—	dohodek je večji za	32 " „
—	pogodbene obveznosti so večje
za 44 %
—	zakonske obveznosti so večje za
8 %
—	osebni dohodki so manjši za
2 %
—	ostandk dohodka ali dobička pa tje za 128 % večji.
Zelo različna izpolnitev planiranih rezultatov je sad nejasnosti gospodarskih razmer ob pričteku leta, praddevalvaciijskih zalog materiala in pa seveda novih kapacitet, ki smo ijih več ali mani izkoriščali z isto delovno silo. Na visok porast dohodka in dobička je vplivalo tudi dejstvo, da planirane podraži vte naših reprodukcijskih materialov ni bilo. Opaža se, da bodo z nedavno sporstitvijo cen, porastle cene tudi našim materi-
alom znatno nad planirano višimo.
Ali smo uspešneje gospodarili, kot v lanskem prvem polletju? Na vprašanje nam bodo odgovorila spodnja primerjava, kjer bomo s pomočjo indeksov primerjali letošnje rezultate z lanskimi.
Vsebina	Indeks
Celotni dohodek	129
Porabljena sredstva	125
Dohodek	142
Pogodbene obveznosti	195
Zakonske obveznosti	78
Čisti dohodek	143
Za osebne dohodke	118
Ostanek dohodka	194
Iz tabele lahko torej razberemo da se je zelo povečal celotni dohodek, kar je ob relativno manjši rasti porabljenih sredstev povzročilo znatno povečanje dohodka in dobička nasproti I. polletju 1971.
Indeksi so izračunani na podlagi rednostnih podatkov o doseženi n Planirani proizvodnji po grupah, onirno jih pa s primerjavo dose-enih rezultatov s planiškimi, pri cm pa predpostavi i amo, da so Planirane velikosti 100.
Planirano vrednost celotne pro-zvodnje torej nismo dosegli. Da msmo še bolj zaostali za planom, e, moramo zahvaliti našemu ši-okemu asortimanu, kajti nekatere ,u,De izdelkov pa so znatno presedle olan.
Omeniti je treba visoko presejan ie plana izdelave filtrov, blaga, Komitekcioniirane gaze im pa predvsem naših novih izdelkov.
. Zaskrbljuijoče pa je, da zaosta-mmo za planom pri naših klasič-mh izdelkih im sicer pri ovojih, ob-hzih, vati im vložkih.
Finančni plan pa smo dosegli kot sledi:
celotni dohodek smo presesli
za 4 °/n
Zakaj obveščati?
Precelišen je tudi porast sredstev za osebne dohodke, kar zagotavlja povečanje realnega osebnega dohodka našim delavcem.
Uspešnost gospodarjenja prikažemo sintetično s kazalniki uspešnosti.
—	Produktivnost (uspešnost delovne sile) se je povečala za 8,5 %• Z isto delovno silo smo dosegli za 8.5 °/n večjo proizvodnjo.
—	Ekonomčinost (uspešnost vlaganja materiala) se je zmanjšala za 0,5 %.
—	Rentabilnost (uspešnost poslovanja) pa je ostala na isti ravni.
Produktivnost se je povečala predvsem zaradi novih kapacitet oziroma modernizacije, precejšen pa je tudi vpliv večjega delovnega napora vseh članov kolektiva.
Ekonomičnost in rentabilnost ne kažeta na dobro gospodarjenje. Vendar pa moramo pri presoji teh kazalnikov upoštevati ekonomsko dejstvo, da razvoj z poslovanja zahteva vedno več finančnih sredstev. To pomeni, da mora podjetje za isto velikost dobička, danes vložiti mnogo več denarja, kot pa ga je v preteklosti. Vzroki za to so predvsem dražji stroji in surovine, večje plače in pa zasičenost tržišča, kar povzroča večje prodajne stroške.
Gospdarjenje z obratnimi sredstvi se je izboljšalo zlasti z vidika vezave sredstev v zalogah in terjatvah. Najbolj se je zmanjšala vezava sredstev pri surovinah in materialu, dočim je drugod izboljšava manjšega pomena.
Pri gospodarjenju z osnovnimi sredstvi pa ostane še vedno naša skrb za čim boljše izkoriščanje kapacitet.
Povprečni netto osebni dohodek znaša 1.610.25 din, kar je za 20 % večji kot v lanskem polletju. Procent povečanja je večji kot porast življenjskih stroškov. Po metodi Zavoda SRS za statistiko pa znaša povprečje OD za I. polletje 1.550.00 ta OD je že verjetno nad republiškim povprečjem za tekstilno industrijo.
Gospodarjenje v letošnjem I. polletju je bilo torej sorazmerno dobro. Rezultati so nekaj večji zaradi polovico manjše amortizacije kot v preteklem letu.
V drugem polletju se moramo prizadevati' za doseganje proizvodnega. predvsem pa za doseganje prodainega plana pri izdelavi in nrodalji vate. vložkov, obližev in ovojev, ker bomo s tem še povečali naš dohodek. Ravno tako pa ic višina dohodka odvisna od pri-zaidevnosti in gospodarnega obna-šania sveh članov kolektiva, ki sodelujejo v poslovnem procesu.
J. L.
Udeležil sem se seminarja: »Organizacija obveščanja v delovni organizaciji — tar o poceni tiskanem glasilu kolektiva«. Ampak ne biti v zmoti: ne kot urednik TO-SAlME, ,na seminar me je poslal občinski išindikalnd svet.
Seminar ije bil v Kranju od 10. do 14. julija v impozantni stavbi hotela Grelna, za katerega ije vpraša-n|je, če je tudi tako rentabilen, kot je ilqp.
Take An podobne seminarje redno vsako leto organizira delavska univerza Tomo Biroje iz Kranja skupaj z republiškim sindikalnim svetom. Vsekakor sta to verjetno glasili delovnih kolektivov in tudi strokovno pomagata pri nastanku in razvodu obveščania v delovnih kolektivih nasploh. Vsekakor obstoječih rezultatov ne bi bilo, če ne bi pri tem z vso vztrajnostjo sodeloval Dušan Rebolj, ki je seminar 'tudi vadil.
Čeprav me ie na seminar poslal domžalski sindikat, ne bom toliko mačehovski, da ne bi uporabljali ■nnftphljene izkušnje tudi v Tosami. Vflnlko smo že storili v tej smeri. TOSAMA izhaja že osmo leto. pred dobrim mesecem so začele izhajati dnevne novice, orinravlja se Audi izboljšano ozvočenje. To vse skuoai ne more biti samemu sebi namen. Truditi se bo »treba, da onlemani-timo. to kar imamo, z novimi idejami z modernimi oblikami obveščam ia. Kaiilti novezanost vseh načinov informiranja lahko dalie ce-1 n vi,t0 in ooooilno obveščenost — toren' čim bližje cilju!
Zakaj tolikšen poudarek na obveščanju?
Razvod samouoravljania je pri nas z zadnjimi ustavnimi ,spre-mnmibaimi nrišel tako daleč, da "sak član delovne skuunost! odloča o stvareh, ki so zanj živlienii-'Vega. gosoodarskaga ali čisto ocoHnecra namena. Kako na nai odloča. če ni seznanjen s Zaikail ie uri na,s toillkolkrat (slkoraU mernike okrog kakšnega inroblema? P-anrostn zaito. ker nismo odvoli oa^oiniani. Pogovori ,za vogali vse-''eVm.r msn iVTipstni. hkrati tO ila-HVo moti delovni zanos. Dobro oh-'ip,tavern ilalbko deta. duhrn in hkrati lahko odloča o Stva-poi-« o .Vol+ovjJiTi	orp.
Morda bo kdo to moje pisanje vzel kar Aako, bil ije na seminarju zdaj pa pamet soili. Ne, tovariši, to so dejstva, ki jih pri nas kar malo preveč odrivamo na stran, v sedanjem položaju človeka — samoupravi jalca pa so zelo, zelo pomembna.
Sicer pa, poglejmo si nekaj analiz.
ki jih je delala komisija za razvoi samoup ravtlj anj a pri RS ZSJ v Ljubljani. 19 odstotkov članov delavskih svetov ni vedelo kaj je to plan podjetja, in kdo v njem odloča, čeravno so odločali o^ njem. Tudi to je vzrok za mehanično dviganje rok na sajah samoupravnih
cirganov. Analize za Slovenijo^ so tudi pokazale, da so posebno ženske slabo informirane, moški nekoliko bolj. Zakaj tako? Moški so že po naravi bolj usmerjeni v gospodarska gibanja, tako v podjetju kot drugod. Ženske ponavadi ne toliko. Taka opredeljenost je tudi posledica (tisočletne patriarhalne miselnosti, češ: »Žena, bodi doma za štedilnikom z otroki, za drugo se ne brigaj!« Današnja družba tega ne prizna več, kljub temu so žene še vedno vezane na gospodinjsko delo. Ob koncu izmene hiti 10 domov, kjer jih navadno čaka se en »šiht«. Je tudi to vzrok, da ie tako malo žena v predstavniških telesih, od zveze navzdol? Torej se morajo podjetja, kot je naše, še veliko bolj prizadevati, da y svoj krog obveščevartja zajame čimvec tudi takih žena. To govorim pred-svem zato, ker je pri nas od vseh zaposlenih tričetrt žena, mater, m bi morali toliko bolj paziti na informiranje. Tudi od teh je odvisno, da bo tovarna pravilno delala, da bomo imeli dobre osebne dohodke. Stvar vseh nas je, vsakega posameznika, da odloča o širitvi tovarne. Tako bodo tudi sinovi in hčere dobile delo, ki smo jo širili tudi za nje. Samoupravljanje ie ze tako daleč, da ni več vse odvisno od vodilnih delavcev, tudi od našega DA ali NE, je še kako P°' membno!
Kako je treba obveščati?
Vodilni delavci se morajo tega dobro zavedati. Predvsem oni morajo dajati podatke, jih posredovati v takšni obliki, da bodo vsem razumljivi. Vsaka delavka mora točno vedeti kako podjetje posluie, skratka kako »stoji«. Ustvariti ie treba občutek pri ljudeh, da mu m vseeno, če se kak artikel dela /-izgubo, vzbud i t i občutek, da ic prav on gospodar podjetja. Vemo, če ima človek občutek lastnine, povsem drugače reagira, drugače dela in ravna z materialom, cim ima delavec razumljive informacije, lahko pričakujemo, vprašanim na kakšni koli način ali poti. seveda so soet na udaru vodilni delavci. Z dajanjem dopolnilnih podatkov. s pojasnjevanjem problema dobimo krogotok, ki ie kar se da sklenlien. Torej, kaj vidimo, z. obveščanjem od zgoraj navzdol si-
£er Pridobimo nekaj, če pa te informacije v obliki vprašanj potu-,ef° nazaj do posredovalca obve-stila, smo s tem dosegli vse, namreč tudi interes delavca — človeka za Problematiko.
Raziskovanja obveščanja v glasilih delovnih ikolektivov
Raziskava, ki je temeljila na glasilih tovarn je pokazala zelo, ZeIo zaskrbljujoče rezultate. To de-. !e staro sicer že dve leti, zdaj ,e v teku nova raziskava in jo bo-fffu lahko primerjali z sedanjo. Vse analize so zbrane v drobni knjižici: »Vsebina glasil delovnih organizacij Slovenije«. To je pionirsko delo na področju Jugoslavije, če ne l vscm socialističnem svetu. Pokazalo se je torej, kaj pišemo in * .pišemo. Poiskal sem samo Področje samoupraviljanjja iz te kninzice, predvsem zato, da bi videli kako malo se s to temeljno Pravico delavca ukvarjamo v tovarniških časopisih. Koliko prostora posvečamo prav temu, v odnosu do druge vsebine. Samo 4,72' člankov govori o samoupravljanju, forej glasila absolutno ne dose-Kaio tistega učinka na razvoj samoupravljanja, kot bi ga morala, časopisi, ki so po tovarnah, bi Praktično morali predstavljati most med vodstvom podjetja in delavci, nekako na sredi bi morali mti samoupravni organi.
Rotem me je zanimalo, kidaj pi-rfc10-' J0 to takrat, ko je nek sklep ^ že sprejet ali prej, da bi vzpodbudil vse zaposlene k razmi-siianju in lahko še vplivajo na odločitev svojega predstavništva. V
priimarih od stotih pišemo kaj ?e ic zgodilo, se pravi, da je sklep Ze sprejet. Ob momentu ko se ^Prejema pišemo v 42 primerih; snet nemogoče, da se delavci med
seboj pogovorijo in s tem pripra-od tistega, ki se sprejema. Samo v vi j o predlog, ki je mogoče boljši 8 primerih govorimo o tistem, kar se bo zgodilo ali sklepalo.
Ne vem, če ,se bo našel kdo, ki bi trdil nasprotno od mojega mišljenja. Pisati bo torej treba tako, da bomo vse zaposlene pritegnili, vzpodbudili interes za določen problem. Vsekakor prej predno sploh bo, recimo, seja DS. Kar za svojo glavo grem stavit, da bo marsikdo rekel: »TOSAMA« tega ne more, izhaja enkrat na mesec, velikokrat ne moremo čakati na njen izid, kjer bo objavljen tak članek-. Točno, to povsem drži; Zato glasilo samo samcato ne more nositi celotno težo bremena. Treba je obveščati tudi po drugih kanalih: dnevna obvestila, bilteni, oglasne deslke, ozvočenje ipd. Nikar misliti, da smo zdaj, ko imamo glasilo, že naredili vse. Tu pa lahko tudi najdemo vzrok (govorim z določeno rezervo), da so se talki rezultati sploh pokazali.
Zanimivo je, recimo, kakšen odnos avtorlji člankov postavljaljo do vsebine. Ni vseeno ali nekdo samo poroča, ali se zavzame za določeno stvar. Kar v 76 primerih od stotih, je avtor kot poročevalec, v teh primerih absolutno ni zaslediti njegovih mnenj ali mnenja ljudi, ki jih ali zastopa ali za njih piše. Samo v slabih 15 primerih ,se avtor zavzame, ali nekako »propagira« svoje mnenje ali mnenje ljudi, ki so istega mišljenja. Vsekakor ne-vzoodbuden rezultat. Izgloda tako, kot da vsi delavci samo prikima-vaijo, nikjer ni čutiti človekovega odnosa do problemov. Vsekakor bi razmertje moralo biti ravno obratno, vsaj pri ostalih oblikah informiranja, če že v glasilu to ni mogoče zaradi časovnih omejitev.
Samo še en podatek bi povedal
kljub že obsežnem sestavku. Ena jst odstotkov člankov je od avtorjev iz vrst neposrednih delavcev. Torbi izrazit primer, da nemalokrat pošiljamo r aznotere informacije od zgoraj navzdol, ni pa obratnega toka od spodaj navzgor. Vzrok — povedal sem ga že v odstavku: »Zakaj je treba obveščati.« To je čista resnica. To je resnica tudi v našem primeru. Resnica, ki obvezuje!	Milan Drčar
Proslava v Zadobravi
Osrednje slovensko praznovanje 4. julija dneva borcev je bila letos v Zadobravi pri Ljubljani. Od vseh strani so prihajale kolone bivših borcev z bojnimi zastavami, mladinci, taborniki, sindikati in gasilci s svojimi prapori, ki so v dneh pred praznikom hodili po partizanskih poteh.
Ne vem, če je bilo v Sloveniji že kdaj zbranih toliko praporov in bojnih zastav. Vsi so se razvrstili na veliki oder in tako razvrščeni predstavljali impozantno sliko. Na proslavi je govoril član sveta federacije tov. Edvard Kardelj, ki je s svojim govorom najprej obudil spomine na dneve pred vojno, med vojno in nanizal naše uspehe od o-svoboditve, do danes. Ko je Edvard Kardelj govoril o današnjih problemih pri graditvi samoupravnega socializma je opozoril naj se Slovenci ne zavaramo in ne gledamo napak samo pri drugih češ, kaj imajo na Hrvaškem, v Srbiji in drugod, ko nacionalisti mislijo, da lahko rovarijo proti naši samoupravni socialistični ureditvi in dejal, da tudi pri nas nismo brez sovražnikov socializma nacionalistov, ki se pri nas najmočneje odraža v klerikalizmu, to je uporaba vere za vpliv na nacionalna čustva in vmešavanje vere v politiko.
Proslave v Zadobravi smo se u-deležili tudi člani ZB iz naše tovarne, kamor smo se organizirano odpeljali z avtobusom; od koder tudi fotografija na Strani 4.
Tone Dolenc
ZAH VALA
Ob boleči izgubi moje predrage mame CILKE KOSMATIN, se vsem sodelavcem in sodelavkam iz tkalnice ovojev najtopleje zahvaljujem za darovano cvetje, sveče, za številne izraze sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili v njen zadnji dom.
Iskrena hvala tudi pevskemu oktetu_ »TOSAMA«, kakor tudi sindikalni podružnici podjetja za finančno pomoč.
Olga Breznik
Vodenje
Poboljševanje poslovnih uspehov je način in pristop v poslovanju za povečanje dobička in rast podjetja o vlaganju primernega napora, sposobnega in odločnega tima vodij. Takšen pristop nam pomaga, da poiščemo odgovore na naslednja vprašanja, ki se jih moramo vedno znova postavljati.
—	Ali so cilji našega podjetja in naši operativni plani pravilno postavljeni in toliko realni, da nam omogočajo uresničitev naših dolgoročnih planov ob istočasnem poboljševanju rentabilnosti tekočega poslovanja?
—	Ali delovne enote, službe in skupine ter posamezni vodje vedo kako morajo delati in kaj morajo delati za uresničevanje planskih nalog?
—	Ali višji vodje dovoljujejo, da nam dragoceni, visokokvalitetni resursi (kadri, stroji, kapital) drsijo na področja slabšega izkoriščanja?
—	Ali oni vlagajo vse svoje napore za uravnavanje stvari marginalnega — mejnega pomena in odklanjevanje stvari, ki sploh nebi smele obstojati?
—	Ali je naš vodilni tim dovolj stimuliran in osebno angažiran za doseganje dobrih uspehov? Ali ima vodilni tim zadosti znanja in prakse?
—	Kaikšno delo planirati za bodočnost, če imamo pri tem v pogledu, zunanje nevarnosti, zmogljivosti konkurence in seveda tudi naše zmogljivosti in slabo-
s cilji
sti ter, kateri bodo viri dohodka v bodoče?
Veliko strpnosti in dela bo potrebno da dobimo odgovore na gornja, za poboljševanje poslovnih uspehov, temeljna vprašanja.
Enostavne in improviziratne poti tu ni, ni tehnike, za poboljševanje poslovnih uspehov, brez uporabe znanosti, brez funkcionalne organizacije dela, brez utrjenih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, kot samoupravljalci od naše proizvodne aktivnost pričakujemo. Poboljšati moramo učinkovitost vseh vodij. Z analizo in koordinacijo nalog bomo vsem zaposlenim, še posebno pomembno pa je to za vodje, omogočil da bo vsakdo lahko določil kaj se od njega pričakuje, da mora napraviti, kakšne rezultate mora dosegati.
Postaviti moramo realno ravnotežje med kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Ker kratkoročni u-krepi, če niso v skladu z dolgoročnimi lahko zelo neugodno vplivajo na bodočnost. V skladu s cilji moramo tudi vodje usmerjati. Višji vodje se ne morejo ukvarjati s kratkoročnimi čisto operativnimi nalogami, oni morajo biti usmerjeni srednjeročno in dolgoročno.
če bomo cilje nivoju ustrezno opredelili, koordinirali, naloge v enotah službah in sektorjih in med enotami službami in sektorji, kar pomeni funkcionalno delovanje organizacije, bomo vedno vedeli kdo do kakšne mere in kako je bil dol-
žan opraviti posamezno nalogo, kdo in do kakšne mere je odgovorenza neizvršeno nalogo. Potem ne bo neargumentarnih govoričenj, kako ta ali oni nič ne dela. Vedeli bomo kaj zahteva funkcija vodenja, da ni kriv podrejeni za slabo delo, če od svojega vodja ne dobi navodil za za deta.
Tone Dolenc
Še vedno
neustrezen
pristop
Ni moj namen kogarkoli in kakorkoli učiti. Mii vsi se moramo naučiti izkati to kar nam navboli ustreza, to kar nam zagotavlja resnično enakopravnost. Če to resnično hočemo, če hočemo biti enakopravni moramo najprej spremeniti neustrezen pristop ob urejanju naših samoupravnih in delovnih odnosov.
Nihče kot posameznik ne sme imeti možnosti, da izsiljuje pcilsc odnose, ki niso v skladu z našimi dogovori, nihče kot posameznik ne bi smel kar sam svojevolno predlagati članov komisij, z njimi manipulirati zdaj ta v komisijo, zn zopet iz komisije in drugi v komisijo. Pri tem pa gre samo za taktiziranje in intrigiranje, kak<p bo posameznik iz področja vprašani izvlekel kar najmočnejši adut v pogledu njegovega osebnega položaja, ki naj še nadalje ostane izjemen m v pogledu nalog delovnega mesta, da bo imel čim man j dela. Pri tem za posameznike »cilji opravičujejo vsa sredst-n«. čeprav ta sredstva kvarijo naše odnose in še malo niso v skladu z načeli »eden za vse, vsi za enega«, »samo delo in rezultati dela so osnova za materialni m družbeni položaj človeka v nas' družbi«, »enakopravnosti« ipd. Neustrezen pristop imamo tudi oh sklicevanju sej samoupravnih organov, ko nič ne mislimo, čeprav v drugih prilikah o tem govonrno. na obveščenost, na to kdo ie dolžan pripraviti predlog za reševanje posameznega vprašanja, ki predstavlja gradivo za sejo samoupravnega organa s katerim morajo b'-ti seznanjeni vsi delavci pred sejo samoupravnega organa. v
Zavedati se moramo, da če bomo nadaljevali s tako pralkso oh sklicevanju sej samoupravnih organov, da bodo zastonj ustavna dopolnila, TOZD, temeljne pravice delavcev, naši zbori, ki smo jih ustanovili. Zavedati se moramo tudi, da bo imelo vse informiranje, dnevno informiranje in drugo, ki (nadaljevanje na 5. strani)
Naš razgovor
Ni slučaj da VIDO HROVAT, ki sem jo povabil k današnjemu raz-ffovonu, poznam jo že od otroštva. V šali sam ji rekel? »Vida, pridi, oos dala izjavo za tisk!« Seveda ji ni bilo treba dolgo prigovarjati. Za razgovor sem jo izbral zato, ker je v fosami že dolga leta, polog te-Ka Pa je bila med okrevanci na monu y predsezoni.
. ^ Bil je to eden od pogovorov, ki le tekel kar se da sproščeno, kot sem že rekel, njo poznam že od otroštva, ona pa mene še kot do-1 enaka. Doma je z Gradišča pri , ukovici in še vedno stoji majhna .sena koča-mežnartja. Njen oče ,e. zelo točen pri zvonenju. Po niem bi lahko uro nastavil in vidi se da ima nekaj njegovega tudi Vina sama.
V Tosami sem od 9. 7. 1947 leta, 25 let. Takrat nas je bilo, se mi zdi, okrog, 180 delavcev. Delala Pa sem v konfekciji, tam kjer je zaai tkalnica ovojev.
Gledala si vsa ta leta razvoj to-arne, imaš morda občutek, da je tudi tvojega. V petindvaj-etiih letih je tudi nekaj tvojega uenaria ostalo v tovarni.
,ar., nekako uživam, ko vidim to 3s,l- No, plače niti niso bile tako e',. Seveda pa smo klub temu , gospodariti tako, da je ne-rn!pOSta^° tu^ za rast tovarne. Za-nnJt se čntdn kar malo zaustavljeno, ker nas »stare mačke« ■]a o , v stran odrivajo, mladina na danes veliko več veljave.
v™?a. se ti mogoče zdi, da je to aradi tega, ker je razvoj tovarne Prinesel kruha tolikim mladim in 0 ,?aradi tega v večini. Mogoče za-radi teiga ta občutek?
, N° ia, to je verjetno res, toda tnfnr? sm-° Preveč odrinjeni. Po v. Km letih garanja niso naše mo-t več take kot treba in zaradi tega včasih ne dosegamo takih učin-K?v. pa nas zato malo postrani gledajo.
Zdi se mi, da bi ji dal kar prav. saj nekaj pa storimo za starejše tipv -06 ™ delavke. Vsako leto jih etcai gre na okrevanje na morje, vf	vsai malo oddahnili z
satedanjega delovnega tempa.
/tv., -v 'lem v Novigradu, letos že rugic. 2e predlanskim sem bila in Pr Presenečena sem bila, ko sem ‘a letos spet. Imeli smo res lepo reme, pa tudi sicer je v Novigra-yu zelo dobro — kar se tiče hrane ln Postrežbe. Tudi okolje je lepo. jar prijetno je s starejšimi sode-avci malo poklepetati, nasmejati w V zasJuženem brezdelju. Vsak ?« nas je zadovoljen in srečen, da le izbran za okrevanje, tako ima-njo občutek da le nismo povsem Pozabljeni, da le niso pozabljeni naši žulji.
Ob tej priliki bi se, seveda v imenu vseh, zahvalila za pozornost vodstvu podjetja. Res, vsi smo hvaležni za to pozornost!
*
Hotel sem jo malo povprašati o srečnem dogodku v njenem življenju. Kar zdelo se mi je, da je to preselitev v novo stanovanje v Domžalah, v tovarniški blok. Še se spornih jam	njegove črne kuhinje
doma, spominjam se, kako so nosili vodo v »banjki«, ker vodnjaka niso imeli, hiša pa je v strmini pod cerkvijo.
Najbolj srečna v življenju sem bila ko sem se selila v Domžale. To je bil zame eden najsrečnejših trenutkov.
Kdaj si ,se preselila v Domžale?
Tega je že enajst let. Z Gradišča je bilo precej daleč do tovarne, pa tudi samo stanovanje je bilo komaj za življenje primerno. V novem stanovanju sem se počutila kot na novo rojena.
Petindvajiset let si v tovarni, zdaj si v oddelku filtrov za uprav-Ijalko stroja. Zanima me, in bralce tudi, kako se počutiš v tem oddelku? Kako delate, znano je, da posebno poleti vlada velika vročina, kako zmorete delati v talcih neugodnih razmerah?
Pri filtrih sem že devet let. V začetku, kaj v začetku, bila sta dva
stroja, pa smo delali, z veseljem in voljo. Saj danes tudi delamo Z isto voljo, toda kar je preveč, je preveč. Mislim na vročino, »kuhane« smo od takrat, ko pridemo na delo, pa do konca »šihta«, Zadnji čas je, da se nekaj uredi, saj se sploh ne da delati v takih pogojih. Pravzaprav delamo samo še z voljo, da premagujemo vse ostalo.
Med seboj se dobro razumemo, sicer pride kdaj do kakšnih malenkosti, to pa ni vse skupaj nič.
že ko sva pogovor končala mi je rekla:
Še premalo kritizirala to našo vročino!
No Vida, imej upanje, pa tudi ostale delavke v oddelku. V načrtu je majhno povečanje oddelka in se boste drugo leto zelo verjetno že lahko hladile v prostoru, medtem ko bo zunaj vročina.
Nekako v sredini razgovora, kjer sva govorila o rasti podjetja, sem jo vprašal: »Si mogoče mislila, ko si prišla v tovarno, da bodo tudi tvoii otroci delali v Tosami?«
Ne, na to pa res nisem pomislila, no zdaj pa je res tako. Torej je tudi nekaj mojega deleža, da sta hčerki dobili delo prav tu.
Zahvaljujem se ji za povedano, obenem pa ji želim še dosti zdravja in da bo dočakala klimatske naprave v oddelku. Še prenekateri dan bo lahko delala med nami.
MiD
Se vedno ...
nadaljevanje s 4. strani)
ga dajemo samo negativne posledice, še večje nezadovoljstvo delavcev, ko zaradi informacij, ki jih imajo lahko presojajo pravilnost — nepravilnost odločitve, nemorajo pa vplivati na odločitve, ker ne vedo o čem se bo odločalo temveč samo o čem se je odločalo.
Bolj resni moramo biti pri imenovanju oz. sestavi komisij, ki jih imenujemo predvsem kadar je treba pripraviti predlog za urejanje odnosov na posameznem področju kot so: nagrajevanje, samoupravna organizacija, ustanavljanje in siste-miziranje delovnih mest ipd. Pri tem bi morali paziti predvsem na strokovnost, na poznavanje obravnavanega področja odnosov in na zastopanost enot in služb.
Pri sklicevanju sej samoupravnih organov pa moramo misliti predvsem na informiranost vseh pred sklepanjem, ki ima za posledico pravočasno razmišljanje o stvari, priprava predlogov po službi, ki je predlog dolžna pripraviti in seveda dobre odločitve; ter kratke seje!
Tone Dolenc
0 Št. 8 — avgust 1972
GOSTOLJUBNI BOHINJ
Je res, kar piše v naslovu? Da, kar se tiče mladinskega doma, ne pa vremena. 'Dolžan sem vam še odgovora: »Komu in zakaj je bil Bohinj gostoljuben?«
V	Bohinju je bil namreč seminar o vlagi družbeno poli tičnih organizacij v naši družbi, ki sta ga organizirala GK ZKS in OK 2MS Domžale za mladince ikomuniste in nekomuniste. Iz naše tovarne smo bili: Arnuš Franci, Žebovec Olga, Cilka Ferlič, Marta in Milan Drčar. Poleg nas so bili še iz Prevoj, Slovenijalesa, Mengša, Toka, Uni-verzala, MHinostroja ter iz samega predsedstva mladine v Domžalah. Seminar je itrajal dva dni, in 'to 30. 'junija in 1. julija 1972. Prvi dan ■je predaval prof. dr. Božidar Debenjak o našem razumevanju Mar-xa do leta 1948 in po tem letu. Razhajanje je povzročil Informbiro in in takrat smo ubrali tako svojsko pot v socializem, ki mu na svetu še ni podobnega. Govoril ije tudi o kapitalizmu, o njegovem zgodovinskem pomenu lin ukrepih, ki jih izvaja, da je še vedno vodilna sila v svojih državah. Seveda, če bi to hotel na dolgo govoriti o vsem, kar je povedal, bi bila TGSAiMA premajhna. Vsekakor zelo, zanimivo predavanje, da je kar škoda, da nas je bilo tako malo na tem se-mdnaitju.
V	popoldanskem delu sta govorila Skok Aleksander, sekretar občinskega komiteja ZKS Domžale in Drmal Andrej, predsednik izvršnega odbora SZDL Domžale, ki pa sta v svojih predavanjih ostala preveč v organizacijskih Okvirih o-beh organizacij. Povedala sta tudi velilko o delu organizacij, po moji sodbi še vedno premalo.
Drugi dan še vedno ni posijalo sonce, na gladini jezera so še vedno odsevali težki oblaki, ki so o-betali samo dež.
Ta dan dopoldne je govoril republiški poslanec Franei Gerbec in sicer o socialnem razlikovanju. Izredno slikovito ie prikazal, kaj je pravzaprav socialno razlikovanie, kiie ima svoie korenine. Dejansko ta problem ne more biti čez noč rešen. Ni vse neupravičeno bogateli ie. tu je še kun norečih problemov ki so zgodovinsko pogojem' če gledamo celotno Tugoslaviio. Dr-InvsVi sinovi se čedalje manj vpi-suieio v šole. s tem na ie krog zaprt. Kafko iz nie^a? Kalko iz še nedavno takorekoč fevdalne ureditve narediiifi skok v socialistično družbo. To so procesi, ki so zelo težki in se ne dalo urediti kar čez no*.
V	razpravi smo vovoHli tud' o s ta novam iških problemih. Zakaj eapna deta-vee odminiiti za. zemlio S — Q miliinnnv. nnedno zasadi lopato za svoi dom. Res. komunalne
urejeno zemljišče mora biti (vodovod, kanalizacija, ceste, javna razsvetljava), toda še vedno se mi poraja vprašanje, je res delavec, ki si gradi hišico, obenem pa melje močnik, dolžan vse to plačati sam? Kam gredo vendar vsi prispevki, davki in vse ostale dajatve? Dobro, urejujemo to vprašanje, ampak tovariši, do kdaj bomo samo »urejevali«?! Torej, to je vprašanje,ki zanima mlade, kajne! Diskusija je 'tudi vedno dobrodošla.
V popoldanskem delu pa sta bila govornika, če kar talko rečem,
podpredsednik občinske skupščine Černe Jakob in Zajc Ivanka, vodia občinske službe za plan in analize. V tem delu smo sicer dobili nekai odgovorov tipično domžalski P1"?? blem. Reševanje tega problema bi zajedla v preobrazbo takorekoč celotne jugoslovanske ekonomike.
Vsekakor zanimive teme. samo škoda, da se jih ni več udeležilo tega seminarja. Mogoče bi take teme v Obliki predavani bilo dobro organizirati tudi v podjetju. Ideja ni slaba.	_
Naša želja je vzpon na Triglav
Pobožna želja vsakega našega planinca je, da bi se vsaj enkrat povzpel na Triglav. Če ste se že odločili, da boste šli v planine, ne bodite preveč vneti, če niste vajeni hoje navkreber. Vedite, da morate misliti tudi na težavnostno lestvico hoje v gorah; ločiti morate navaden sprehod od plezarije. Velikokrat namreč ni toliko pomemben cilj, marveč katero pot boste izbrali do cilja. Za to pa potrebu-
me boste, posebno, če niste izkušeni planinec, prehitro izgubili veselja do planin. Torej, če niste vajeni planin, se na pot ne odprav-Ljjate sami. Mnogo varneje je, da greste na skupinski izlet.
'Mogoče vas bo zanimalo, da so prvi planinci zlezli na Triglav natanko pred 194 leti. To so bili Bohinjci: Luka Korošec, Matevž Kos in Štefan Rožič. Dne 26. avgusta 1778 so stopili na vrh Triglava. Ja
Zakaj nazaj, nazaj v planinski raj (na sliki Triglav)
jete natančne informacije. Zvedeti datum je zapisan, mogoče pa so že morate kako naporna je pot, ko-	preje bili na vrhu divji lovci	ati
Iško časa boste hodili do cilja, kje	pastirji, kar je tudi skoro gotovo,
so med potjo, planinske postojanke	le da nikjer zapisano ni. Med	ta-
itd... Nikar se ne prenaglite, da	kratnim dostopom na Triglav	m
današnjim, je gotovo velika razli-ka. Predstavljati si moramo, da tedaj ni bilo planinislke opreme in nobene nadelane poti, čeravno moraš še danes imeti za vzpon na vrh precej plezalne sposobnosti.
Čigave so bile včasih naše gore? Nemško—Avstrijski Alpenverein je Proglasil Triglav za svojega rod-nega čuvanja na poti do Jadranskega morja, pa čeravno so že stari Slovani, našli pradedje, častili Iriglav kot nekaj božijega. To, da so si Nemci prisvojili slovenski iriglav, je hudo jezilo Jakoba Aljaža, župnika na Dovjem. Za 1 goldinar je kupil od dovške občine svet na vrhu Triglava in na nljem v avgustu 1895 postavil na lastne Stroške imenitno opremljen železni stolp. Vanj je postavil celo dva kuhalnika na špirit ter barometer. Nemci so bili na moč jezni, saj 'lim je pred nosom Slovenec pošteno zagodel. Do takrat je bila muhava najvišja postojanka v tam Pogorju namireč sedanja Planika — tedanja Maria Teresia Hiltte. Zahtevali so, da Aljaž stolp poruši. Pa še 100 goldinarjev kazni plača, ker si je dovolil to nesramno de-lanie, po njihovem mnenju, na Perniških planinah. Prišlo je celo do pravde, zmagal je Aljaž. Spome-ni'k pa še danes stoji na našem najvišjem vrhu, le da kuhalnikov ni več noter. Na žalost mora biti še žig priklenjen na verigi, da ga kdo ne odnese. Kasneje je Aljaž Podaril stolp slovenskemu planinskemu društvu. Slovensko planin-
sko društvo je staro 79 let. Ustanovitelji društva so bili Haupman, Korenčan in Škof. Ko so bili poleti leta 1892 na vrhu Stola, so se ujezili, ko so zagledali nemške napise. Poleg tega so nemška in avstrijska planinska društva gradila v naših planinah svoje planinske postojanke. Trojica je sklenila, da ne bodo odnehali, dokler ne bodo imeli slovenskega planinskega društva. In res so 27. februarja 1893 ustanovili slovensko planinsko društvo. Prvo leto ustanovitve je imelo 225 članov, sedaj pa jih je že skoro 70 tisoč. V slovenskih postojankah pa je nad 5.600 ležišč.
Naj vam povem še to, da greste lahlko na Triglav iz Trente po široki poti (mulatera) do Zaplanje in potem na vrh ali iz Bohinja čez Sedmera jezera, Hribarice, Doliča in Zaplanje na vrh. Te dve poti sta namenjeni planincem izletnikom. Ce se pa odločiti za pota iz Vrat čez prag ali po Tominškovi poti ali čez Kot, na Vodnikovo kočo ali kakšno drugo iz Kredarice ali Planike na vrh, bo to za vas. če planinstva niste vajeni, huda preizkušnja, saj se boste morali spoprijeti tudi s plezarijo. Zato vam svetujem, če se boste podali na Triglav, pojdite na pot z izkušenimi planinci.
Toliko o našem očaku- Triglavu. Zato pa le korajžo, pa preudarnost in pot pod noge ter nasvidenja na vrhu Triglava.
C. Z.
.... In smrečica na vrhu, ko je bil zabit zadnji žebelj
s čopiči in lakom. 40 kg laka je bilo nanešeno na zunadje stene obeh koč. Veselje in volja nekaterih sta bila resnično neizčrpna in zato so koče sedaj na red za vas, ko boste na dopustu v njih.
Morda ne bo odveč, če ob koncu svetujem, da se spomiinte ob dopustnih dnevih na red in čistočo v koči — to je odraz kulture in odnosa do soljudi.
I. K.
15.000 žebljev!?
Skoraj leto bo že odkar so se Pokazale okvare na naši koči na VeLiki planini in organizirali smo akcijo za njeno obnovo. Nekaj elanov kolektiva je bilo voljnih, da. ne glade na pogoje' dela, to tudi napravijo.
y jeseni smo dobavili iz štajerskih hribov škodile, katere smo čez zimo ustrezno obdelali in impregnirali, jih pod preča] nenonmalni-nn pogoji spravili na planino — kako bom rale zamolčal, ker bi se ^erjetno še kdo smejal, zato naj no za to prikrajšan. 80 butar ni njalo Im poldrugi meter snega tudi ne.
Junija je bila stvar »zrela« in naša Irenca je dobila novo streho ter novo barvo. Zato je bilo ireba 3.600 krat žagati, obrezovati, zabiti okoli 15.000 žebljev, biti 4 dni na lestvi pod neusmiljenim soncem od 6 ure zjutraj do 8 ure zvečer. Toda naloga je bila oprav-nena tik pred dežjem.
Potem se je začelo delo pri tleh
Takole je potekalo delo_____
Zaslužena zmaga
O : 2
V bolj hladnem kat toplem sobotnem popoldnevu sredi meseca julija sta se na tranvnatem in razmočenem nogometnem igrišču v Dobu predstavili popularnemu domačemu nogometašu »Zofiou«, ki je tokrat prevzel odgovorno in težko nalogo sodnika, elitni enajsterici »SUHI — DEBELI« iz naše tovarne, ki se vsako leto srečata v tem popularnem nogometnem derbiju, ki je poln »duhovitih« akcij, »nogometnega« znanaja, »spretnosti« in »goigeterskih« sposobnosti.
VABILO ?
Prijatelje zanimivega nogometa vabimo, da si v sobota 22. juhia ob 17* un na nogometnem igrišču v OOBU ogleda/o tradicionalno nogometno leKrno :
DEBELI 'AJHI
Debeli se niso dali suhim, rezultat Je zgovoren
Že samo ime pove, da se igralci posameznih ekip razlikujejo med seboj v glavnem po telesni teži. 'V ekipi »suhih« so nastopali Igralci čigar telesna teža obremeni tehtnico le izpod 80 kg — nasprotno pa so igralci debelih krepko presegli to »magično« mejo. Značilno za debele je tudi to, da so že vsi po vrsti več ali manj srečni »predstojniki« zakonskih zvez in družin. (Glede ina ugotovitev dolžine pasu velja pripomniti, da se je vsem »debelim« vidno dvignil ali bolje rečeno crazširil živi jenski standard).
Po teh vidno različnih telesnih dimenzijah sta obe ekipi pričeli z igro.
Takoj po začetnem udarcu, ki so ga izvedli predstavniki suhih; na mokrem igrišču je žoga postala mokra, težka in spolzka. V vratarjevi provinai pa je na obeh straneh bilo zadosti mastnega blata, ki ie vsakemu vratarju garantiral, da
se tudi ob najbolj »drzni« paradi ne bo poškodoval.
Toda tudi to ni rešilo vratarja »debelih«, da ne bi v prvem polčasu dvakrat »efektno« kapituliral. Vodstvo »suhih« z 2; 0 iz prvega polčasa je napovedalo katastrofo nasprotne enajstorice.
5 : 2
Takoj po začetku drugega polčasa se je videlo, da tudi »debeli« niso od muh. Kljub visoki telesni teži, ki so jo kot parni valjar kotalili proti nasprotnemu golu so kmalu rezultat izenačili in nato suhim zabili še tri dodatne gole, ki so zgovoren dokaz, da človek — šiportnik, ki stopi v zakonski jarem ni za odpis, pač pa se še mnogo česa nauči, na primer, zabijati gole mladim, lahkim, lepim in hitrim atletom.
Po končani tekmi je v imenu
DELAVSKI SVET
Člani tega organa se še niso sestali.
POSLOVNI ODBOR
Ta pa se je sestal trikrat in sklepal o naslednjem;
—	14. 7. 1972
Po krajši razpravi izvolil predsednika tov. Cerarja Ivana in njegovega namestnika tov. Rozmana
Janeza.
Poslušali so poročila o oprav-iljenih službenih potovanjih ter o-dobrili nova potovanja.
Obravnavali, pregledali in poslušali poročilo o delu in nagraje-vanlju naših trgovskih zastopnikov, nato pa sprejeli sklep, da se nov nredlog nagrajevanja oz. nova tabela, katero so dobili v pogled, potrdi in sprejme.
Bili seznanjeni s poročilom ko-misiiie o izidu internega natečaja ?-?!?!?!?!(-!
—	19. 7. 1972
Po dolgi razpravi potrdili z zadovoljstvom polletni obračun.
—	28. 7. 1972
Sprejeli sklep, da se cene tkalskih storitev TP Senožeče povečajo za 1 m gaze na 0,58 din, 1 m tetra na 1.90 din, za nritja pa ostane ista cena.
tovariša direktorja tov. Babnik predal Okusni in lepo izdelani pokal v roke predstavniku moštva »debelih« z besedami, da naj se moštvi tudi v prihodnje odlikujeta z borbenostjo, požrtvovalnostjo in vročo željo, da dokažeta svojo »premoč«.
Vsa dejstva velikega derbija je ovekovičil na svoj filmski trak neutrudljivi Dušan Borštnar kot vnet zagovornik amaterske filmske u-matnosti. Vsi (igralci in gledalci) že sedaj nestrpno pričakujejo novo matinejo tega nogometnega spek-taikla.
Gledalci, ki so z glavnim navijanjem bodrili svojo ekipo so po končani tekmi bili ravno tako kot igralci deležni steklenico toplega in razgretega piva »Union«.
Vsem pa se je po tekmi poznalo, da živijo v držbi, ki prednjači z nelikvidnostjo, kajti vso po vrsti so se vračali naravnost na svoje domove s komentarji, da »ena lastovka še ne prinese pomladi«.
Rozman Štefan
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZlMERJA
se je sestal enkrat in sprejel naslednjič sklepe:
— 14. 7. 1972
Izvolili so predsednika in sicer tov. Ogorevc Ivanko, tov. Pavliča Andreja pa so imenovali za namestnika.
Glede na sporočilo »Menze IN-DUPLATI« Jarše, da se topli obrok malice podraži iz 3,40 din s kruhom na 4.50 din brez kruha, so sprejeli sklep, da regres za toplo malico ostane na isti višini, prispevek posameznika pa se poviša za 1.10 din.
Bili so še mnenja, da podražitev stopi v veljavo s 15. 7. 1972 ne pa s 1. 7. 1972, kot je dala predlog menza.
Odbor opozarja vse člane kolektiva, ki še niso sredstva oz. posojila odobrenih za gradnjo stanovanjskih hiš 1971/72 izkoristili, da to čim prej store, najkasneje pa do konca septembra letos.
Ugodili prošnji tov. Petkoviča Vladimirja — vodje kontrolne službe, s katero je zaprosil za sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
PREDSEDSTVO ZBOROV DELOVNIH LJUDI
je že imelo prvo redno sejo, in sicer:
Novi samoupravni organi poročajo
— 20. 7. 1972
Najprej so izvolili šest pred-sediMlkov vseh zborov.
Zaupnico predsednika so dobili: bel Linica in m tkalnica tov. Dolenc Vilijem Filtri
tov. Drčar Milan
Konfekcija
tov. Rojc Lojzka
tkalnica gaze in pripravljalnica
tov. Volčini Stane
Tkalnica ovojev
tov. Pirnat Vinko
Uprava in .pomožni obrati
tov. Vollkar Ivan
Zaradi koordinacije dela med zbori se je čutila potreba, da se občasno sestajata tudi predsedstva, zato je skup predsedstev predlagal za predsednika teh predsedstev tov. Borštnarja Dušana.
Pod drugo točko dnevnega reda so razpravljali o polletnem obračunu.
Ob kraju pa so bili še seznanjeni, o čem bodo na svojih sestankih razpravljali sklepali in odločali.
Tinca c.
so na dopustih. V mesecu poročanja so se tudi cene našim artiklom izboljšale, vendar niso vplivale na dosego plana, ker se je istočasno tudi povečal plan proizvodnje.
Proizvodnja cigaretnih filtrov je planirana v polnih izmenah, a od vseh oddelkov najislabše dosežena. Vzroki so v pomanjkanju delovne sile, v popravilu in okvarah strojev. Pri proizvodnji v polnih izmenah je gotovo večje število okvar. Razumljivo je, saj stroj, čeprav avtomat, enako kot človek potrebuje počitek če hoče kvalitetno delati.
S. E. — M. .D
Proizvodnja v juliju
Oddelek
Enota mere %
95
96
105
Tralkotkalnica	000 vot
“• Tkalnica 'šir. tkanin 000 vot T pelilnica — vlaknine	kg
4- Mikalnica	din
vložki	pkt
Konfekcija	din
o. Cigaretni filtri 000 kom cigaretni filtri	din
SKUPAJ:	din
. Nizka proizvodnja v trakotkal-nici je posledica ustavitve strojev. Ustavljeni so bili predvsem stroji, ju izdelujejo tiste dimenzije ovo-Iev, katerih je trenutno nekaj več na zalogi. Delni vzrok imajhne proizvodnje je tudi v izkoriščanju letnih dopustov. Kvaliteta preje Se je izboljšala, vendar še ni najboljša. Dvoje evidenčno vodimo na dva načina. Prvi nam prikaže proizvod-n.lo konfekcije (pakiranje). Količinska razlika med Obema načino-toa kontrole proizvodnje ovojev je velika in ustvarja nesorazmerje. Tudi samo planiranje ovojev je zato ateškočano. Cimprej bi bilo potrebno urediti tehnološki proces tako, da bodo 'tkani ovoji sproti merjeni in takoj tudi konfekcioni-rani.
Avtomatsika tkalnica ije imela v mesecu noročanja večje število menjav artiklov. Plan proizvodnje m bil dosežen tudi zaradi sezone dopustov. Naš kooperant Tkalnica benožače prav tako ni izpolnil o-Perativnega plana.
Poman jkanje delavne sile je tu-di glavni vzrok neizpolnitve operativnega plana v oddelku mikalni-ce. že pri sestavljanju plana je bi-s!ie ne bo izpolnjen. Oddelek je sicer sprejel manjše število mla-dine med počitniško prakso, ki so le delno nadomestili manjkajočo delovno silo. Povpraševanje po vseh vrstah sanitetne vate je veli-jto m 'ker ni zalog je nujno izde-tovati večje količine tega artikla. Komercialni sektor vstraja in po-
stavlja zahtevo po tem artiklu, čeprav se že delno preusmerja na prodajo cilk—oak vate, za katere izdelavo je potrebno manijiše število delovcev. Vzrok, da je povpraševanje po navadni sanitetni vati (ročno pakirani) veliko, ie v nižje postavljeni prodajni ceni. Gotovo je to osnovna napaka, ki se pa trenutno ne da, ali pa vsaj težko popravi. Proizvodnja damskih vložkov je potekala v dveh izmenah tako kot je bilo planirano.
Konfekcija bi plan proizvodnje po vsej verjetnosti izpolnila če bi imela dovolj pomožnega materiala. Dobave materiala kasnijo in tako ni mogoče sproti koneu meseca izdelati vsega. Oddelek je v času počitniške prakse sprejel določeno število ljudi — mladine, iki pridno nadomešča manjkajoče delavce, ki
temle sodu kuhamo »naše« lepilo za filtre
,.r'

Cisterna za triacetin smo dolgo pričakovali — izpolnila je vse naše obete
Poletno razmišljanje voznic
Gospodarji cest so moški še od nekdaj. Toda časi se menjajo in moški današnjega časa naj se zamislijo, predno izpustijo kakšno trpko na račun voznic.
Vsaka prava ženska prizna moškim lastnost tovarištva. Hišna dela opravljajo izjemno natančno in še tako nopripravnega lahko vpeljete v delo na vrtu, za ruvanje plevella.
A opazujmo jih pri ravnanju z avtomobilom. Višek sreče doživljajo, ko perejo pravkar kupljeni avto. Izgube občutek za čas, kot pavi stopicajo okoli zbrisanega avta. Pa jah poglejte kako, prehitevalo. Je kjje kakšen moški, ki bi dopustil, da ga prehiti avto z manjšo prostornino? Sploh je zanimiva ta moška lastnost, da se silijo naprej, se pode kot jim oktani dopuščajo in to vse samo zato, da pozneje, pri naslednji oviri lahko dlje čakajo ...
Ali pa tista roka, ki bi morala biti ves čas na volanu. Levico pomoli skozi Okno, se prime z njo za streho ali pa binglja z njo iz avta. S tam kažejo ubožci, da znajo šofirati enoročno.
Oglejmo si moškega kot sopotnika, ki ima vozniško dovoljenje. Še kar dobro vzgojen, pameten, normalen moški, se sprevrže v histerično pošast, ki sika opomine prav takrat, ko (jih je najmanj treba. Ko prestavljate, redno zastoka, češ da je prekmalu ali prepozno, zvija se v čudnih pozah, se privzdiguje, zajema sapo, se popolnoma spoti in ko ga pripeljete na cilj, ima občutek, da .je bil na smrt obsojeni pomiloščen.
Za večino voznic 'je vseeno, če vozijo jaguarja ali fička. Njihov cilj je, da pripeljejo otroke v oskrbo, da opravijo nakupe, da pač pridejo tja, kamor morajo priti. Za večino moških avto ni prometno sredstvo. Je dokaz sposob-
nosti, vrednosti moške moči. Prisluhnite njihovemu pogovoru. Opazujte jih, kako se pačijo, če omenite avto pod njihovim nivojem, kako izgovarjajo glagol »potegniti« v smislu pospeškov.
Govoričenija o varnosti na naših cestah ie toliko, da se kaj novega že ne da več povedati. Zvito pa jim je treba preprečiti vožnjo avtomobila, ker so množični škodljivci in nevarneži.
Kolovoz
Dan je bil vroč. Njive so bile suhe in so težko čakale prvega dežja. Listje na drevju je izgubilo tisto svojo zeleno barvo, kajti na njem je bila plast prahu. Tudi ptički niso bili tako veseli.
V tej suhi naravi je hitela utrujena Mira proti domu. Hitela je hitro kot vsaki dan. Vedela je: od kar hodi v službo, je mati doma še bolj obremenjena. Mira je bila naj-starejša, ostalih pet je bilo še mlajših. Danes se ji je posebno mudilo. Dobila je prvi denar. Mira t'e vedela, da bo to za mater veliko darilo, saj bo lahko kupila najosnovnejše. Ko je tako hodila po kolovozni cesti in se vzpenjala navkreber, je tudi pomislila na očeta. Ni vedela, ali je doma ali v gostilni. Mira je še bolj trdo stopila po trdem kolovozu.
Kmalu je stopila na domače dvorišče. Pogled ji je obstal na domačem pragu. Tam je stal oče in se rahlo pozibaval, zdaj naprej, zdaj nazaj. Ko jo je zagledal, se je hudobno zasmejal.
»Si prišla ti cipa, ti delaš sramoto moji hiši. Nihče iz te hiše ni hodil v fabriko, samo ti, ti«, in
Pravilno rešitev rebusa vam bo pojasnilo zanimivo delo
šel s pestmi proti Miri.
Mira se ni premaknila, le svoj pleteni cekarček je trdno držala v roki. Oče jo je naskočil kot razjarjena žival. Cekar je padel na tla. Iz njega je tudi padel mesečni prislužek. Mira se ni mogla skloniti. Vedela je, kaj se bo zgodilo. Oče je začel grabiti po zemlji s svojimi mogočnimi rokami. Ves denar je stlačil v žepe in so počasi dvignil ter z zibajočimi koraki stopil na vaško pot.
Mira ni marala k materi. Stekla je kot ponorela po lesenih stopnicah v zgornjo sobo. Skoraj v strahu je stopila do okna. Videla je očeta, ki se je majal od veje do veje po kolovozu, ki je vodil v vaško gostilno. Zajokala je. Vedela je, da se njihovo življenje ne bo nikoli zmehčalo, da bi bilo prijetno, kot se ta vaški kolovoz ne bo nikoli toliko razmočil, da bi bila hoja po njem mehkejša.
Iz teh misli jo je predramil materin glas: »Mira pridi no, boš jedla, kje pa hodiš danes?« »Ja, takoj mati!« je rekla Mira in tiho stonila v spodnjo sobo. Vso žalost je Mira skrila, kajti vedela je, da je materina rana že dovolj velika zaradi očeta.
Jana V.
Nagradna
križanka
Za zadnjo nagradno križanko sta prispeli le dve (2) rešitvi zaradi izredno težke križanke.
Uredniški odbor je sklenil, da se celotni znesek 60 N din podeli na dva enaka dela, zato prejmeta po 30 N din:
SIARD Eka in KUHAR Danica,
ki sta edini poslali rešitev.
Obema čestitamo!
Dopisujte v TOSAMO
Kadrovske vesti
Iz podjetja pa je odšla Grimšič Ana.
POROČILI SO SE:
Od 12. 8. do 11. 9. praznujejo rojstni dan:
FILTRI:
Kosmač Francka 8. 9., Kump Milka
KONFEKCIJA IN MIKALNICA;
Aleš Marija 15. 8., Brcar Poldka 1. 9-. Dolenc Joži 16. 8., Ferlič Oillka "•9., Grčar Ivana 51.8., Kran jc Olga ■ 8., Murie Rozi 8. 9., Pišelk Nada 21- 8., Pirnat Ivanka 14. 8., Pod-oevšek Milka 26. 8., Stupica Franc A 9„ šorn EH 4. 9., Toman Dana L, 9.. Urbanija Irena 9. 9., Vehovec Zinka 25. 8., Zajc Silva 14. 8., Burja Marija 17. 8., Klopčič Avgust 2. 9., Jivec Peter 2. 9., Pernuš Janez 11.
Sevšek Jernej 15. 8., Pervinšek Ivan 16. 8., Cerar Marta 15. 8.. Mo-rela Milka 17. 8., Gaberšek Slavka 45. 8., Drčar Marija 5. 9.
BELILNICA:
Udovč Avgust 16. 8., Planinc Peter 5. 9.
TKALNICE:
Brenčič Marija 24. 8., Černivec Ljudmila 28. 8., Kerč Jože 5. 9., Lavrič Francka 24. 8., Bernot Ton-cLa 9. 9., Sršen Marija 5. 9., Vren-
jak Marija 6. 9., Kerč Franc 5. 8., Prislan Kristina 18. 8.
PRIPRAVLJALNICA:
Arnuš Rozika 28. 8., Lavrič Ljudmila 29. 8., Mihelčič Ivan 30. 8., Rižem Janez 1. 9., Rode Janez 25. 8. Peterka Marija 26. 8.
UPRAVA:
Hribar Angela 5, 8., Zalokar Janez 25. 8., Jerin Miha 9. 9., Cerar Valentina 13. 8.
KOMERCIALA:
Jeretina Matija 3. 9.
GOSPODARSKO RAČUNSKI SEKTOR:
Miš Marija — Kremzer, Kosi Ivana — Šoster, Breznik Miinka — Habjanič, Rode Ivana — Juvan.
RODILI SO SE:
Obradovič Jela 10. 9., Movrin Slavka 1. 9.
POMOŽNI OBRATI:
Šelja Ljubici — sin, Peterka Ani — sin, Jeretina Mariji — hči, Frelih Pavli — sin.
KO
Dolinšek Jože 30. 8.
V mesecu juliju se je vrnil iz JLA Svetlin Marjan strojni ključavničar.
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Zalka Cerar, Rezka Demšar, Mara Juvan — blagajnik, Franc Kerč, Toni Laznik dipl. oec. — korektor, Marjan Mer-kužič, Miro Pavlič — fotoreporter, Franc Peterlin dipl. ing., Ani Rožič, Ivanka Ogorevc, Jurij Vulkan in Milan Drčar — odgovorni urednik. Tiska:	Papirkonfekcija Kr-
ško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada: 850 izvodov
Vatka Votek in Filter Filip
so
Jk\ st mm*
,van ! r
TMV.0&?U\ VfckTA) \ Ooa, VAT K A,
lAKUNU. *\	1» l J mtH TE VI'
C*	. AMPAK
//jl/ookUVEMTE
KAR LEVtAfcttl EVU-A*
miu
1 V VUAfcOlfcU
vrata
oOVkTA
Nagradna križanka
					ROŠKA REKA	SRRSKO NC&KO me	HlfOMD- SOROO-iEK ZA N(Kl NETENJE '		MESTO v B\H	21 ČRKA	SPLAVAR- SKI DROQ	ALPINIST Čop	LJVBLJAH-SKA VEU-TRQ0VIWA	AVTON POLK OTA	PLOSKOVNA MEPR	DMULO
							_							EfOJINA AUOHOLA s KISLINO	-P	
				OVREONO TENU E-						SNEVVALN! APARAT DOLGOM. PA?iCtE						
				narava							črni PTIČ				POLMER. KOKONI	
			TOEtt KRI 4.	RoNE C POLOTOKA	ČASOVNI VEZNIK	m\ letalec					STARI SLOVANI KLV0LUC10V BORV«,					KIRURŠKI POSEČ
PORTSKE NOVOSTI			ZA SMENIE	H>		UJ				#		TON ARNA V CELJU				
						Rlt-ViKA 5						"qtOHETk. POAE-M				
OTOK. V								TU1E H. \me:					\ZRAS»T ŽIVALI			
								SPLET					ocei			
min				rtrtV^VNJ ■ar HW\G0«1 3N	\TAL\JAVJ. WoqoHE*	MAJHNA KRAVICA	rr\Sa CARNSKO) ma^Sora							NIKAU1CA		
V04AiK^ EKOT^				iA^rn						KONCI polotokov				P-VR^iN. mera		
				fcEUElKA						REKA V VTAUU				AKAPEM. KLOB		
enota								K\S\K,	POtoHuiK IVAN			EARAJtVO			AHSTPJiA	
												VEZN\K			MESTO Cfc 4APR AND	
?R\P0H^E ZA ROVAMI	>								0RC^^N1 VID/V				DEKA, odeja			
SEVER,		OliE k\uo v UJVEV)AJll				SAKOJU SNIK	1 ©■				N ATM J			UDOLFOVO ŠTEVILO OCENE		
mu\ S1UA			ŠPANI«		VRSTA OSEENIH AVTOHONt1						EJLMERA ICJRALRA ŠPELA	EBAN	PARKMČ			
			TOV. Y KO^VJU			v							HAZARDNI PRIPOMOČKI			
UTM-SK^ W.OPE10r"						ttUROSTOA VOŽNJA		ZIDARSKI MATI-RIAL	KRISTAN ET&IN		►					
PR\?AN!K ^OTOV				PEL telesa			Anton KOSMAČ OTROK BREZ stm&eV			NAPLEŽNE ŽUŽELKE AH. IGRALK patricia	\					TOSAMINA kriIahka
TCRkl POSEST K\K				LEK.I\P.N. KN41(qA FOSFOR.												electr. riba
ODDAJTE REDITVE po SLOT.N	TteLETf,								clektkon lNP\)STR\Jft			TONA		igralna KARTA		
									LOVEC N& KRTP			JOD				
					Poriv AN)?									SESTfRIUi DCMŠAR R.	SOCiLAV K\K	
					RNZUfiNA SAM0<iU5 NIKA			FEFVEV\< IATVA <^ARVNER	\		mesto v ITALIJI	PEROCI	KUTINA	REKA V NEMČIJI	NAPRAVA ZAMER, ČASA	
g fL w					ITAUSNN. KAMION	KRMHIlVEC. RVESi KRlJt				NOVINEC V VOJAŠNICI P RANG OP-A^EM						
				►												tona
				MlAMN. KVJUUA			VONJAVA						KING COLE