1926 MATI m GOsmaniNjji
.7.
Družina.
še jo naša slovenska hiša lepo In pa mirno zbirališče naših družin. Pojavljajo pa se znaki, iz katerih se da sklepati, da ni v hiši in v družini vse tako kakor nekdaj. Kes, da so časovne, zlasti pa vojno razmere kakor povsod tudi v družini pustilo svoje sledove. Toda tudi v povojnem času imenovani znaki niso izginili in se mnogokje v družini prikazujejo rane, ki čakajo zdravnika in zdravilu. Čo opazujemo to in take znake, nam v prvi vrsti vrtanji znaki padejo v oči, kakor so pač to najbolj vidne nezdrave vnanje razmere: stanovanjska1 beda, denarna kriza, davčna bremena, nesrečni alkohol in ponekod tudi samopašnest in uživanje. In vsi želimo in poskušamo tem vnanjim težavam, ki tarejo našo družino, odpomoči. Pri tem pa pozabimo, da je družina (kakor smo se zadnjič razgovarjale) živ organizem, organična (življenjska), ne pa mehanična tvorba, ki se, ako zboli, ne more zdraviti od zunaj, nego z n o t r a j.
Važno je torej, da spoznamo, katero notranjo izpremembe v družini povzročajo, <!a hoče v današnjih časih smisel za družino nekako zamreti, zakaj se izgublja veselje v družini, zakaj se mnogi brez vzroka odtegujejo ustanovitvi družine itd. Prav tako je treba premisliti, če ni v mišljenju sodobnega — modernega — človeštva nekak odtujujoč vzrok, da se za družinsko življenje poirebno zmožnosti in lastnosti ne razvijajo in zalo ne povzročajo veselja za družinsko življenje.
Čo resno premislimo vse navedeno, se nam nehote pojavi misel, da, spoznanje, kako se v današnjih časih boja za obsta-nek, boja za kruh in življenjsko potrebo poraja vedno ižnova silno hrepenenje po »lomu in po,družinskem življenju v njem; Družina postaja zOpet silno iskani ideal.
Po morebitnih zmotah in zablodah, ki so izdrle človeka iz družine in ga vrgle iz nje v prosto življenje, se vendar tudi naveliča vse življenjske prostosti in si •zaželi nazaj. Naše ludstvo, ki je' ohranilo smisel in veselje za družino, ker je ohranilo tudi najtrdnejšo oporo — vero, razume prav dobro, da z družino' stoji in pade njegov obstoj, smatra ohranitev družinskega ideala za* sveto stvar in jo pripravljeno tudi ščititi in čuvati ta ideal. Delati hoče na obstoju družine ih zanesti smisel zanj tudi tja, kjer ga ne poznajo oziroma ga rušijo. Naše ljudstvo in zlasti naše ženstvo mora skrbeti za to, da se smisel' za družinsko življenje neguje v družini sami, ki je prvotna celica vsega življenja sploh. Potem bomo vse škodljivo pojave našo družine zatrle že v njih začetkih in premagale VSO ovire, ki bi utegnile škodovati naši družini, našemu domu. Zato bomo prihodnjič porazgovorile smisel družine, «ako bi ga bilo treba negovati in razvijali, 'ja ostane družina to, kar je njen namen.
V vsako hišo Domoljuba!
Vzgoja.
Kako uporabljamo pri vzgoji plačilo in kazen.
Plačilo lin kazen pomore pri vzgoji le, če eno in drugo previdno uporabljamo. Ker je oboje izredno vzgojno sredstvo, jih smemo rabiti le v izrednih slučajih, kadar druga, naravna sredstva več no zadostujejo. Plačilo in kazen jc za vzgojo to, kar zdravilo za zdravje: čim manj ga rabimo, tem bolje. Čo bi rabili plačilo in kazen prevečkrat, bi izgubila svojo vrednost in učinkovitost. Otrok bi dobro delal le zaradi plačila in opuščal slabo le radi kazni. Prav posebno neprimerno je prepogosto plačilo dobrih dejanj. Kaj pa bi bilo, če bi otroka za vsako pravilno delo tudi že plačali in nagradili?! — Potrebnejša je vsekakor kazen; zlo je treba uničiti za vsako ceno. Zato jo tudi vse javno življenje zavarovano pred- zlom v katerikoli obliki z varnostno oblastjo (policija, orožništvo, sod-nija), ki kaznuje vsakega zločinca. Nikjer pa ni oblasti, ki bi nagradila vsako dobro delo. To oblast ima pač vsak človek v sebi, to je vest, ki mu vzbuja zadovoljstvo nad izvršenim dobrim dejanjem.
Plačilo in kazen naj se kar mogočo približuje naravnim posledicam dobrega ali slabepa dejanja. N. pr.: kdor je slabo izvršil kako delo, ga mora izvršiti še enkrat; kdor je delal škodo, jo mora povrniti; prepiri jivcc naj bo osamljen; lenuh ne smo počivati, kadar drugf; lažniku jef odtegniti zaupanje itd.
Plačilo in kazen nimata namena, da bi povračevala dobra ali slaba dejanja, nego da otroka spodbujala k dobremu in. (?a svariti pred hudim. Tisto, kar je dalo povod za plačilo- ali kazen leži že v preteklosti, namera plačila in kazni pa je obrnjena na prihodn jost. Zato mora mati modro postopati, kadar,gre za plačilo ali kazen; premisliti moora kakšne učinke bosta imela v bodočnosti pri otroku. — Otroci so ;različi>i pa starosti, spolu, temperamentu itd.; odtod izvira, da ena in ista .kazen oziroma plačilo pri Onem otroku čisto, drugače učinkuje kakor pri drugem. Kadar mati plačuje aH kaznuje, mora imeti uprav pred očmi vse otrokove značilnosti. Računati moi!a tudi z otrokovim častiljubjem in a njegovO občutljivostjo. Merilo nuj ji bo pri plačilu to, da ga otrok ne zasluži, če je storil le svojo dolžnost, pri kazni pa, da je prav tako ne zasluži, ako, se je pregrešil zaradi pomanjkljivega sp<tenanja.'
Mera plačila in kazni mora biti pravična, to se pravi da je treba plačilo uravnati po zasluženju, kazen pa po krivdi. — Krivična, še bolj pa nezaslužena kazen ugaša otrokovo ljubezen, spoštovanje in zaupanje do matere in drugih vzgojiteljev. Zelo napačno je tudi pristransko ravnanje v tem oziru. Vzgojno pravičnosti pa ne smemo zamenjati s kazensko sodnijsko. Ta kaznuje po zasluženju, vzgojna pa le zato, da poboljša. Pri vzgoji se sme tudi kazen T-manišati, a,i cel° odpustiti, če je
pričakovati, da bo odpuščanje več koristilo kot pa kazen.
(Dalje prihodnjič.)
Vrt
t , *
. Kakor mlada nevesta v družbi povabljeni? in povabljencev je vrt v prekrasnem tnajniku.' Cvetja sadnjega drevja kar' po vrsti fekmiije med seboj, katero se bo zaljše obleklo. Beli cvet črt.šsnj, češpelj in hrušk že pojema, nadomešča ga rožnati cvet ja-b'ana in rdečkasto evotje breskev. Pomlad klice in vabi, naj občudujemo ajeno mlado«* jn lepoto.
I Pomlad, pa tudi kliče <in vabi na'dota V zelanjadntem vrtu. Delo na zelenjadnem vrtu ne sme prenehati od zgodnje spomladi do pozne jeseni.
Vsepovsod • udomačena in, najstarejša rastlina jo solata. Poznali so jo že Pora!/-janci, Grki in ftimfjant. Solata se seje in presaja. Prva'solata, .ki jo rabimo v kuhinji, je berlvka. Ta s? nabira nepresajerta toliko psa, da se presa;ena stoeiv glave in je perabna v kuhinjn pa nam pa prve in drugo ne bo zmanjkalo, |b tfesba vsake tri teduo petev obnoviti. Ko je tiolata godna aa presaditev, jo previdno vzamemo iz ■zemlje in jo presadimo na pripravljeno vrtno gredico 20 do 25 cm, narazerVSalata 1 i tihi' gnojno in rahlo zemljo,/v trdi nepognojeni je trda in lesena in gre kaj rada v cvet. Kakor druga zelcniadnice je tudi salata zgodnja, srednje-zgedna iit pozna. PrVa, ki se stoči v glave, je fcavadna poletna glavnata solata in ima bolj; inphfco perje. Zanjo pride betonka« fcraziljarika, žolta kamen ka, bela Jajčevka in pTatrvka. Med temi solatami je najbolj trpežni braziljarlka, katere listi so posuti z drobnimi rujavinu- pegami. Zgoraj -imenovane solate so okrogle rasto-a širokimi glavami.' Imamo pa tudi solato visoke- štru* čas te rasti,' Id se imenuje poletna endivija, Poletna endivija je priporočljiva, za poanejn šb setev in presaditev, ker širokoliste solato no prenesbjo poletne vročine^ Okopa-t vanje, pletev in. zalivanje z gnojnico pospo« »uje rast in razvoj, vsake solate. Zalivanje a gnojnico je le po dežju priporočljivo. Solato zalivamo le teliloo časa- z gnojnico, d« se začno listi zavijati. Pozne je,, zalivanja bi škodovalo njenemu' prijetnemu okusu.
Za solato p^evzemajp prvo mesto ka-pusnice, ki so istotakof udomačeno vsepovsod in se lahko ponašajo s .stafostjj slojih
Jiradedcrv. Karpusnice so se rpzvilp iz div-ega zeljnega kapusa, ki še .dandanes rasto divji po pečinah okoli Sredozemskega mer-,fa. Najprej se je razvilo iz tega divjaka navadno glavnoto zelje. Z vrtnarsko vedo pa se je izumilo še več vrst kapusnie, kakor; ohrovt ali savojskl kapus, zeljni ohrovt. rožni ali bruseljski kapus, koleraba, cvetni
Največja izbira
wtkorra<n»ga aukna in hlaeerlne »a mo$k« oblek«, A. * B. SKABBRMR - l^bljan*, .*•»<•! trg I«
t
kapus aii karfijol in špargov kapus ah bno-koli. Kapiisnice zahtevajo dobro pognojeno in skrbno obdelano zemljo poleg tega pa se solnčno lego. Seme nasejemo v tople grede, pozneje pa na gredne setvenice.
Ko so sadike godne za presaditev, jih presajamo in sicer: zelje, ohrovt, zeljni oh rov t, rožni kapus po 40 cm narazen. Kolerabe, ki ne delajo takih glav 30—35 cm vsaksebi. Cvetni kapus al karifijol in bro-koli pa 60 cm narazen. Da se zemlja izrabi nasadi vmes solate, ki je preje godna.
Zelje ohrovt in koleraba so bolj navadne kapiisnice. Rožni in cvetni kapus pa fcidi brokoli so >nobel« zelenjadnice in vsled svoje noblosti potrebujejo tudi več strežbe. Rožni kapus raste na kvišku. Včasih doseže t m višine. Njegove glavice se »zvijejo šele v jeseni in sicer po listnih pazduhah. Te glavice se obirajo in so zelo prijetnega okusa pripravljene po kuharski umetnosti. Sadike se presade koncem maja m vrtno gredico. Meseca kini ovca se rastlinam prerežejo glave, da se glavice v listnih paa-hihah lažje razvijejo. Te zelenjad-ir-ee preiime na vrtu. postavljene tesno v rrste kakih S.'* do 30 cm globoko. Pokrijejo >e >	Po zimi in zgodaj spomladi se
ot>ira:c> in pripravijo kakor treba.
K r'ijc4 prištevamo med najliahtnejše zelen, adnice. Greda, na katero presadimo karf»j >l koncem maja, ta mora biti že v jeseni 50 do 60 cm globoko zrahljana in od dna do vrha založena z gnojem. Spomladi se greda prelopati in gladko zravna. Med rastjo je treba zalivati karfijol z gnojnico bi pridno rahljati zemljo. Ko je dorastel. ga osi j <1 ji.
"rokoli ail spargov kapus. Ta vrsta spada nn- i karsijolke. Loči se od karfijola v tem. da ne napravi cvetne glave, ampak frtsa večje Število vsaksebi stoječih rogljev, ki so istega okusa kot karfijol. Glede zemlje ni tako nobel kot karfijol, zadovolji se s slabšo zemljo. Odgojuje slično karfijolu, Bamo da se brokoli puste jeseni v zemlji, ker šele prihodnjo spomlad poženejo roglje. Majnika nasejano seme, požene in ko ao dobile rastline liste, jih presadi na drugo gredico. Na prave grede se presade koncem meseca srpana. Stireči Jim je kakor karfl-lolu namreč okopavati, zamakati Jn oeuti. v mesecu decembru se zaznamujejo posamezne sadike 9 tem, da ae jim napravi streha iz kolja in slame. Ko skopni sneg, se
odvzame streha in potem začne poganjati v zgodnji pomladi.
DomaČa lekarna.
Vrbo* lnb 9e nabira majnika in posuši. A alo luba prevrij na vodi ati na vinu m si izplakuj bolno grlo, Sraje, grinte in t\ -re. Jemlii po žlici vina aH vode ali ščepec prahu za mrzlico k želodca.
Kopinino mlado tttstje nabirajte. Čaj In obkladki s takim čajem aH obkladki listja pomagajo ta slepič in za krvavenje. Marsikdo se je ognil operaciji, ki se je zatekel pravočasno k kopininero čaju. Cvetje kopine, posuženo in stolčeno pomaga kr-votočnim ženam. In ko dozori sad. kak dar nebes je to! Pozdravi različne katarje, kr-votok in druge ženske bolezni. V jagodah je dosti mravljinčne kisline. Uživajo se ja-8'
Ure m Dlrmo
F. ČUDEN
Prešernovo ul. SI. 1.
gode lahko sveže ali kuhane na sladkorju ali posušene in stolčene v prah ali čaj posušenih. Dragoceno a tako ceno zdravilo.
Praprot za udnico, trganje in gliste. Zdaj stoče vse, da ga trga po nogah ali po glavi, da ga zvija udnina v členkih, da ga boli križ. V gorah pa zeleni zdravilo, raste praprot. Naberi zelene, postelji si je. kopiji bolne noge v njeni izkuhi in izvlekla bo bolezen. Za starce in za otroke je dobra stelja iz praproti, ki izvleče angleško bolezen in opešanost. Za gliste se vživa ki> reninin prah na vodi ali na vinu. nastavi se tudi na žganju. V lekarni se dobi izvleček. Prahu se jemlje za osem poprovih zrn zjutraj in zvečer, dva dni zapored, tretji dan žlico ricinovega olja.
Angleži zavijajo boljše sadje v praprot. Botanik Sorer je opozoril svet na dejstvo, da je praprotma lastnost, da obvaruje tako živalsko kakor rastlinsko snov, da ne gnije. Poskusili so pri krompirju in so dali \ eno jamo pod krompir slame, v drugo praproti, krompir se je v praproti izborno držal. Iz praproti so izdelovali tudi milo.
Zdravje.
Glava me boli. Ta tožba je /elo pogosta, j »ebno pri ženskah. Da pa boli j iila a, je zdaj vzrok želodec, zdaj utruje-i nost, /• iaj prehudo delo možgan, zdaj pre-; hlad, trganje. Posebno hud glavobol na-1 znanja hude bolezni: iegar, koze, inlluen-co, vnetje možgan, pljuč itd- Zato se ne sme nikdar pustiti kar tako. če zaboli ko-ua hudo glava, posebno če je kaka nale/.-Ijiva bolezen v deželi. Kdor ima zdravnika ! v bližini, stori v takem slučaju najboljše, da pošlje takoj ponj, ako pa ni zdravnika | blizu, so nedolžni pripomočki obkladki na glavo. Niso pa v vsakem slučaju dobri mrzli obkladki. Tudi dene Micki dobro na-■ rezan nir/.el krompir, Tončki stori bolje 1 gorak kis. V nobenem slučaju ne škodi, če ' si narežeš sveže ali v kisu namočene španske mete, ali bezgovega listja, mrtve koprive, olja. na katerem je prevzel češenj ali majaron. Stolci brinje, prevri na domačem kisu in namaži na robec, ter nare/i na čelo. Limonove lupine In kosi limone so znana pomoč, manj znano je, da zelo hladi vročo glavo svež pomarančin olupek. Pomarančina lupina ima v sebi toliko prehlapnih snovi, da gori zelo rada posebno posušena. Zaradi teh snovi je v vseh sestavah za lepoto polti, in v kapljah za želodec Lupino naveži z rumeno stranjo na čelo, to hladi In vleče bolezen Iz glave. Ko je lupina že kakor kuhana, naveži še druge, če je treba.
Marsikoga boli glava zjutraj, dokler je tešč in odneha tako), ko povžije gorko kavo. Vzrok temu glavobolu 90 pare, ki vstajajo k opešanega ielodca, ki ne predelava hrane, kakor je treba Tak človek mora piti zvečer mlačno vodo, predpoldne zopet mlačno vodo, četrt litra na enkrat. To požene zadebek iz želodca bi Izpere čreva. Seveda ne zadostuje, če piješ mlač-j no yodo samo en dan. 14 dni, tri tedne jo te treba piti, potem s« izgubi sramota k I krvi
Praktični nasveti.
Ce pade apno v oko. Zdaj na spomlad radi osnažimo in prcbclimo naše domove Pogosto se zgodi, da pade pri tem delu drobec apna v oči. Kdor je to poskusil, ve da ni kmalu hujše bolečine kot jc ta V prvem hipu si ne vemo pomagali; zapom-nimo pa si dobro tole: Če bi si izpirali oko z vodo, bodisi z mrzlo ali gorko, bi to bo. lečino še povečalo. Zelo pa pomaga, če izpiramo oko, v katero nam je padlo apno z vodo, v kateri je raztopljenega precej sladkorja. Apno se namreč rado spojj 8 sladkorjem in potem več ne škoduje.
Jesih kot zdravilno sredstvo. Posebno važno in v prav mnogih slučajih uporabljivo sredstvo je jesih, zlasti zato, ker je hitro pri roki. Utiranje z jesihom po hrbtu odstrani slabosti v hrbtenjači, Jesih zelo razredčen z vodo je izvrstno sredstvo za izmivanje ust in grla, ker odstranja razne ostanke jedi, ki že pričenjajo v ustih gniti, zato je zlasti pri začetku angine ali tudi davice grgranje z zelo razredčenim jesi. h oni priporočljivo. Pri hripavosti uporab-ljajmo za grgranje vodo z jesihom in nekoliko soli notri. Če zlijemo nekoliko je-siha na razbeljeno železo ali opeko, ti hlapovi razčistijo zrak. (Zelo priporočljivo za bolniške sobe.) Umivanje z jesihom pri vročnici je zelo osvežujoče, istotako tudi pri bolnikih, ki se po noči pote. Obkladki l jesihom so pri glavobolu in omcdltvicl zr.ano sredstvo. Zelo priporočajo umivati bolniku hrbet z jesihom, da se nc pre-leži«. Jesih je tudi učinkovito sredstvo pri zastrupljenju z opijem, nikolinom in podobnimi strupi, kakor tudi za disinficf-ranje.
S^alenje madežev.
•Snaženje volnene obleke. Apoene madeže izperi kar najhitreje z kisom ali * vinsko kislino. II. Raztopi za oreh galuna v pol kupici vode in zmoči madež. Pomoči v čisti vodi krpo in položi jo na moke* madež. Na krpo postavi gorko železo, ki naj stoji štiri minute.
Anilinove madeže zmoči z ocetno ali citronovo kislino, operi z špiritom in iv peri v sveži vodi. Iz volnenega perila spraviš anilin z gorko klorovo vodo, mencaj previdno in izperi hitro v čisti potočnici. Z anilinom barvano tkanino je nezdravo nositi na sami goli koži.
Blesk ali lesk v pon<«eni obleki aH suknji: Zmoči debelo platneno cunjo, kakršno rabijo krojači pri likanju, izžmij jo In položi na Iesknata mesta, potem preidl hitro z razbeljenim železom po nji. Cunja 9e ne sme posušiti pod železom, sicer nastane nov lesk zraven starega. Vzemi ka-dečo se cunjo raz obleko, in prekrtači obleko hitro dokler je vroča In vlažna, ter obesi na prepih. Včasih pomaga tudi sam salmiak, če brišeš Iesknata mesta z ruto namočeno v njem.	_____
Vedno najnovejše
r.lnono blaga u tonske	in b'"«e
A. * B. SKABBBNB — Ljablj*««. K«"'®' <r« 10
Blato ptičev izbriši previdno. Sledove mani v beli tkanini z svežim kruhom, v einni z črno kavo.
lila I no obleko briši previdno z čisto cunjo. Posušiti se mora, predno krtačiš, sicer razmažeš blato še bolj. Mokro obleko raztegni, nategni šive, uravnaj nabore, obrni narobe in obesi. Pazi na železne gumbe, ki narede rjaste pege. Če ni solnca, obesi obleko na prepih. Blago občutljive barve obesi v senco. Volnene obleke ne [vesi preblizu peči, ker krči vročina niti. Života ali moške suknje vesi na vesilo, da iSe ne zmečkajo rame in ovratniki, ko je obleka suha, zmani velike kaplje blata in jizkrtači. Pri ženskem krilu zmani rahlo in-derco, potem jo naberi v levici in krtači rahlo po obrobku (žnori), ki se ubija, če ga tolčeš blatnega s praliarjem, kadar je obrobek čist, krtači krilo, vselej od pasu doli, po dlaki, pri životu od ovratnika doli. po blatu ostane rada okrog roba blatna senca. To izbrišeš lahko z surovim prerezanim krompirjem, ž salmijakom ali ter-pentinom. Če je bila v blatu razjedljiva snov, ki je pokvarila barvo, kani na krpico par kapljic amoniaka in drgni madež.
čresljeve in jo<lo ve madeže obloži z krompirjevim škrobom. Ko stoji škrob 12 ur ga izkrtači in izperi madež z špiritom.
Kuhinja.
Spomlad je tu, kaj bomo pa sedaj kuhale? Vsak letni čas ima svoje posebne jedi. tako tudi spomladanski. Kako se bodo mi pr. tvoji domači obliznili prste, če pcvreš bezgovegu cvetja; boljši je, ko vsaka pečenka. Ali če jim ocvreš smrčkov (mav-lohov, šnitlih); tam raste rudeea redkev i. t. d. Na draga gospodinja, tukaj nekaj nasvetov, kaj bi se dalo v tem času novega, dobrega in cenenega skuhati ali ocvreti.
Zeliščni sok (močnik) i vodo. Vzemi pol litra moke, za eno jajčno lupino vode er zmešaj vse to s sekljanimi zelišči (kakor pri zeliščni juhi) vred v skledi z vilicami; to dobro sukaj in zdrobi z obema dlanema; drobljance zakuhaj v dveh litrih vrelega osoljenega kropa. Kuhaj četrt ure, Btresi v skledo ter zabeli z eno veliko žlico nasti v kateri si zarumenila eno žlico triiSnih drobtin.
Zeliščni sok (močnik) * jajcem. Napravi vse kakor z vodo le namesto vode Mikaj meti moko eno drobno jajce.
Spomladanska juha, Naberi zelenega »eleršilja, trpotca, rmana, prav malo ve-ico hištrka. pehtrana, črne mete, melise, 'egrala, solate, kislice, janeža, žajbelja, ajdovega perja, kopriv, krebuljce, špi-late in drobnjaka, vse lepo osnaži, operi n drobno zreži. Nato razgrej v kozi veliko ilico masti ali masla, pridaj polno žlico noke, da se nekoliko zarumeni. V to prež-i^jje stresi polno pest pripravljenih ze-ki jih praži četrt ure. Nato prilij 2 litra Wkc vode in kuhaj pol ure. Medtem pa lV>'i na kocke zrezanega in v raztepenem jjcil namočenega kruha ali zemlje, jih rrcsi v skledo in prilij zeliščno juho. :| Smrčki v omaki. Smrčke osnaži, operi ,{'r zreži nadrobne kocke. Potem razgrej za en krožnik smrčkov eno žlico masti, pridaj
drobno zrezane čebule (za eno žiico) zelenega peteršilja in smrčke. Pokrij jih in duši med večkratnim mešanjem toliko časa, da popijejo vodo, ki so jo iz sebe dali; nato jih potresi z moko in drobtinami, (vsacega eno žlico) še en par minut duši ter zalij z juho ali gorko vodo. Ko še par minut vro jih daj kot prikuho na mizo s krompirjevim perjem.
Ocvrti smrčki. Le velike smrčke osnaži, čez pol prerezi, operi in nasoli. Nato jih povaljaj v moki, v raztepenem jajcu in drobtinah ter jih ocvri na masti ali Kune-rolu. Na mizo jih lahko postaviš kot samostojno jed s salato, kislo repo ali krompirjem v prežganju.
Drobnjakova polivka gorka. Napravi bledo prežganje iz ene žlice masti in pičle žlice moke, prideni žlico moke, prideni žlico drobno zrezanega drobnjaka, zalij ga z zajemalko juhe ter osoli. Ko nekaj minut vre, mu prideni še žlico kisle smetane. P^ livko postavi kot prikuho s praženim drugim krompirjem na mizo.
Drobnjakova polivka z jajcem. Skuhaj 2 jajci v trdo, olupi zreži, ali sesekljaj prav drobno, zrezane deni v skledo, primešaj polno žlico drobno zrezanega drobnjaka, osoli prideni še kisa in olja. Polivka naj bo gostljata. osPtavi jo kot prikuho na mizo.
Potica iz bezgovega svetja. Stepaj v skledi eno jajce, nekoliko ga osoli, prideni mu za eno žlico bezgovega cvetja, narahlo zmešaj in stresi v okroglo ponev v razgreto mast, ki naj jo bo za prst visoko. Ko se potica od spodaj zarumeni, jo obrni, ko I je še na drugi strani rumena, jo postavi j kol samostojno jed na mizo.
Bezprovo cvetje ocvrto. Pomoči vsako razcvetje v osoljeno, raztepeno jajce, po-
tem ga položi v vročo mast da se rumenkasto zapeče.
Fraženi zrezek za bolnike. Nareži prst debele plošenate kose telečjega mesa, jih potolči, posoli, potresi z moko in položi v kozo, prilij par žlic mleka in praži počasi meso. Ko se zmehča, mu pridaj par kapljic limonovega soka. Meso položi na krožnik in oblij s polivko.
ZaviJek z mezgo. Deni na desko 30 dekagramov moke, eno jajce, 4—6 žlie mleka, 5 dekagramov masti, 7 dekagramov sladkorja par zrn soli in en cel pecilni prar šek. Iz tega napravi testo in ga razvalaj za pol mezinca na debelo, namaži ga z mezgOj prereži po sredi in od srede proti kraju vsak kos zvij. Položi oba zavitka na pekočo, pomaži z jajcem ali mlekom in MI precej vroči pečici speci. Pečenega in ohlajenega zreži prst debele kose. Pripravno pecivo za birmance.
M. R.
Iz otroških ust.
Mali Joško in Pepica sta šla k staremu očetu na obisk. Vzela sta s seboj vsak svoj »šparovček«, da pokažeta staremu očetu, koliko sta prihranila — seveda pa še tudi iz drugega namena. Dedek vzame obal šparovčka in ju potehta, potem pravi: Poglejmo, koliko je v vsakem in kaj bi se dalo za ta denar kupiti. Če bi ravno kaj manjkalo, dodam pa jaz iz svojega moft-njička.« Veselo zaiskre oči malima kapi>> talistoma. Dedek stresa in spravlja najprej iz Pepičinega šparovčka. Ker ta stvar precej dolgo traja, se oglasi Joško: »Očka, zdaj pa hitro še mene potrosite k
Tako krasno se pare edino le * milom
^ ^Gazela"
To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljito In Isto. časno blagodejno na vsako, tudi najfinejSe perilo. Uporabljajte samo to milo, kajti i nJim prati Je prava Igrača.
Vadil« pa ludl, da s« v vsakem tlsoCem kosu nahala zlatnik.
Ako ga najdete, pomeni to za Vos dvojno srečo 1
8»
»DOMOLJUB« 1920
_Sfcv. 19
Za opiemenje^anje nolti,
za negovanje telesa.
;c ic tisočkrat pokazalo koristno, pa bo tudi našim čitateljem vedno dobro služilo. Da se doseže be a čista polti Kisa tekoče liliiino mleko daje obrazu mladeniško svežino, cena Din 16.20. Najfinejši pu-
Klemenovega Ivaiia, ki še ne hodi v iolo, ata, ki je mizar, od časa do časa cmeri, koliko jo zraste!. Nekega dne, ko ita se zopet merila, pravi ata: »Vidiš, moj fant, kakor rasteš po telesu, moraš rasti tudi v pridnosti. Čim večji postajamo, tem pridne jši moramo biti k -«- Ko je prihodnjič ata zopet fanta pomeril, ga ta zamišljeno vpraša: »Ata, za koliko sem večji od zadnjič??: Ata: »Ravno dva cetimetra.c — Ivan: »In za koliko centimetrov sem prid-nejši?c	__
lisa
Damske plamene čevlje po Din 95'—
sledečih barv: bele, sive, rujave, drap in črne i leseno ali nsojano peta dobite pri tvrdki
H. TREBflR, Ljubljana, Sv. Petra c. 6
Poiilja se tudi po poštni:n pnv;otju
najboljše dušičnato gnojilo za
krompir, koruzo, peso, posebna hmelj n
čilski soiller
ki se ga dobi pri
Kmetijski družbi v Ljubljani,
pa tudi pri trgovcih z umetnimi gnojili. Njegova raba je preprosta, učinek gotov. Potrebna pojasnila in tiskana navodila o vseh umetnih gnojilih podaja na pismena vprašanja brezplačno
f9»els!itiiiiMlHYttiisiiitriii!ikliHi
Gruberjevo nabrežje Si 16
KOSE
fine koroške garantirane, dolge po 60 in 65 cm, razpošiljamo poštnine prosto po povzetju 3 kose za 70 D. Če naročite 6 kos, damo eno po vrhu zastonj. »RADIOL" Ljubljana, Krekov trg 10/c.
PowpJ?,?£JVL0JZ ntvnril »»i* t'26 t
- MOHORie sem UlVUfll ŠT. LOVRENCU na Dolenjskem na novu urejeno trgovino vseh vrst
usnja in čevljarskih potrebščin.
Priporočam se vsem ccnj. odjemalcem. Blago je prvovrstno, cen« nizke. — Nadejam se, da me čimprci posetite. Potrudil se bom, da Vam postrežem z najboljšim blagom. — Z odli«. spojtov
Alojz Mohorič
Trgovina je odprta; vsako soboto, nedeljo, vsak praznik ter semanfl dan Vel. Loke in St Lovrenc«.
V
der lepote dr. Kh.tf.ra Din 27.50, P^r" dame Din 4.40, lepotica bela m rdeča Din 3.30. /.oper rdeče, razpokane roke! Elsa glicerin lepote D m IS Zoper bledico t licu slabokrvnih, slabotnih žen in otrok; Fellerjevo pravo, okusno r^c olc Din 22.-, Kisa kina železno vino Din 16.j0. Zopet slabo rast las in prebijaj: Elsa cvet za lase Um 27.50. Za odstranitev nepotrebnih Usi Kisa depila-torij Din 34—. Za scežnobcl« zobe: Eisa voda za
usta Din 16.50. Zoper kurje otesa: EUa tuiiatov.ti obliž Din 6.60 in Elsa turistovska tinktura Din it Za Va5 blagor: Elsa mcntolni klir.tij Din 10
Elsa Kolonjska voda Din 16.50, F.lsa gozdni vnni za sobe Din 16.50, - Zavojnina in poštnina Je , čuna posebej. Brez posebnih stroškov samo Ji se naroa v istem »aboju » slavnim domačim Ved.
»e Iiaiwv-1 . ----- ---»- - —«....,11 uuumcim JfeJ
stvom Felleiievim »Elsafluidom« prt lekarnar!,! Eufen V. Feller, Stubica Donja, Elsotrg 16,
n
Hrarfli

i |s najboUSa : pomočnica marlfiec
gfcSpsdJtTB. fs o osakem g&spn-
- oini s i»u »c*fi»li9«ifMi p^ircbiia!
Trti p&«n&9& sledJtii.
Bolni prositi ta jalove krave
so največja skrb živinorejca. Zato naročile pravočasno Sadnikov zdravilni prašek zoper obolenje prašičev (rdečica), zavoj 12 Din in Bosulin svečlce (sltatlja 30 Din) zoper sram-nično vnetje ter jalovost krav in telic z navodili samo od izdelovalca lekarnarja
HOCmn, VRtlNIKA 170
po 38, 40, 45, 50, 55 in 601 Din kuwt
---JV. v veliki izberi pri MIHAJLO LAPUH
Škofja Loka, Spodnji trg. - Tovarniška zaios Stolov, c ajgov, volnenega blaga itd.______,
Tii~ZLATNIKE kupuje" po najvišji dnevni ccn. — TrSažka cesta Slev. 4, Li^bjjaaa.	__..-
blizu Litije s orali zemljišča. »»{fj Vas Vintarjevec, Stev. 43, fel«M»« staja Lilija.
Srajce
Srebrne krone