1
Kamniški
v
št. is y
41. leto
Kamnik, 25. aprila 2002
fmibttmiev XV'L KMmnVk^i zmmiiim m knjige mag, Ceneta Maticica Nobelovci s področja ekonomije
Letošnji praznik občine Kamnik smo počastili tudi z izidom
in predstavitvijo XVI. Kamniškc-zbornika in nove knjige
XVI. Kamniški zbornik, ki zadnja leta redno izhaja na dve leti, je predstavila urednica prof. Marjeta Humar, častni občan Kamnika mag. Cene Matičičpa svojo novo knjigo Nobelovci s področja ekonomije.
častnega občana Kamnika mag. Ceneta Matičiča z naslovom Nobelovci s področja ekonomije 8. aprila v Kulturnem domu Kamnik.
Program slovesne predstavitve obeh pomembnih in bogatih knjižnih novitet, ki ga je vodil Tone Ftičar, se je prepletal z glasbo tria flavt Pan, ki ga sestavljajo diplomantke Akademije za glasbo Petra Krečan, Andreja Humar in Nataša Burger. Igralec Tone Kuntner pa je predstavil pesmi Darinke Slanovec. Več na 7. strani.
VERA MEJAC
CALCrr KAMNIK DRVA V NI PRVAK
Mesec dni po tem, ko je bila kamniška športna dvorana polna veselja uvrstitve kamniških odbojkaric v prvo ligo, se je minulo soboto, 20. aprila, veselila velikega uspeha odbojkarjev Calcit Kamnik -' naslova državnih prvakov Slovenije za leto 2001/2002. Več kot 1200 navijačev in pristašev odbojke je z glasnim navijanjem pozdravilo drug zaporedni naslov državnih prvakov kamniških odbojkarjev, ki so v letošnji sezoni s kvalitetno igro dominirali na domači odbojkarski sceni. Več na 12. strani.
Vsem občanom iskreno čestitam ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.
Vljudno vabljeni na prvomajsko srečanje 1. maja ob 11. uri pri Planinskem domu v Kamniški Bistrici. Slavnostni govornik bo dr. Rado Bohinc.
Vabljeni tudi na slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju v četrtek, 25. aprila, ob 20. uri v Dom kulture.
ŽUPAN TONE SMOLNIKAR^
k HOTEL NA BREGU BISTRICE?
Čeprav naj bi bil Kamnik, kot radi poudarjamo, turistično mesto, se danes ne more pohvaliti niti z najmanjšim hotelčkom. Prenočitvene zmogljivosti v obstoječih penzionih so zelo skromne, saj premorejo v posameznem objektu le od 11 do 30 ležišč. V gostiščih in planinskem domu v dolini Kamniške Bistrice pa lahko naštejemo skupaj le okrog 50 postelj.
Srečanje pihalnih orkestrov
Godba iz Stranj je s svojimi nenavadnimi instrumenti, ki so bili nekdaj sestavni del »ar-zenala« stranjskih gasilcev, in seveda z zanje značilnim zvenom vzbudila pozornost poslušalcev v prenovljeni dvorani Doma Kulture v Kamniku.
V okviru prireditev ob prazniku občine Kamnik in odprtju prenovljenega Doma kulture smo v soboto, 6. aprila, prisluhnili nastopu treh glasbenih skupin v zvrsti, ki ima v mestu pod Grin-tovci že več kot stoletje in pol dolgo tradicijo. Na velikem odru Doma Kulture Kamnik so se predstavili Mladinski pihalni orkester glasbene šole Kamnik, Godba Stranje in Mestna godba Kamnik, program pa-je povezoval Goran Završnik.
Več na 7. strani
Nekoliko več postelj je turistom na voljo v planinskih domovih od Šimnovca preko Velike in Male planine do Kisovca, kjer je po zadnjih podatkih na razpolago nekaj nad 200 ležišč (brez ležišč v planinskih kočah). Vendar ta ležišča ne morejo neposredno služiti obiskovacem Kamnika.
Danes namreč v Kamniku ni možno na enem mestu prenočiti avtobusa turistov in to v času, ko na vse načine na raznih turističnih sejmih vabimo izletnike k obisku kamniških znamenitosti.
Več na 2. strani
Bo prenova stare hiše na Trgu svobode 4 res pomenila začetek urejanja mistično - hotelskega kompleksa sredi starega Kamnika?
Vrt dveh
milijonov tulipanov in tisoč cvetočih orhidej
Kamniški občan bo ponovno med vami
v četrtek, 16. maja. Članke oddajte najpozneje do srede, 8. maja,
oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 14. maja.
VArboretumu Volčji Potok, ki letos praznuje petdeset let. pripravljajo tradicionalno spomladansko razstavo cvetja od 27. aprila do 2. maja. Njen moto je Cvetje in mir, zaznamovalo jo bo dva milijona čudovitih raznobarvnih tulipanov, ki so letos posajeni na prav poseben način. Besedo mir so izpisali s cvetličnimi napisi v 38 jezikih sveta, kijih bomo še z drugimi cvetličnimi zasaditvami v obliki velikega metulja, gosenice in drugih »cvetočih« živali lahko občudovali tudi z dveh razglednih piramid
v parku. Razstavo bodo spremljale konjeniške prireditve, predstavitve občin, razstava slovenskih vrtnarjev, drevesničarjev, grosis-tov cvetja, vrtne opreme in vrtnarski sejem. Že zdaj, pa vse do 15. maja, sije mogoče v velikem plastenjaku sredi parka ogledali čudovito razstavo več kot tisoč or-
hidej, ki pripadajo petdesetim različnim gojenim oblikam. Predstavljene tropske lepotice rastejo kot prirastnice, ki dobivajo potrebno hrano in vlago iz drevesne skorje, njihovi cvetovi pa so z neizčrpno pestrostjo oblik in barv resnično enkraten dar narave.
SAŠA MEJAČ
,1,,. AMD SITAR DUNLOP RAC ING
'  ,,nt—a>~ ,—Perovo27, 1241 Kamnik' 5čfr L1 Tj^^lr-V<    telefon 01 83 08 343 M*WTKHhfflJP    ***    0183 08 353 amd@sitar-pneumatic.si
ČISTILNICA in PRALNICA
Poslovna enota: MERCATOR CENTER KAMNIK
- KEMIČNO ČIŠČENJE IN PRANJE OBLAČIL,
- ČIŠČENJE USNJENIH IN KRZNENIH OBLAČIL,
- ČIŠČENJE PREPROG,
- ČIŠČENJE MERINO POSTELJNINE, ODEJ, ZAVES itd.
Ne pozabile; Labod vam opere in zlika srajco za samo 240 SIT Labod ima certifikat sistema kakovosti ISO 9001 !
Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela vsem občanom iskreno čestitam!
MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK
DEJAN GROHAR, s.p. Ljubljanska 3d KAMNIK (v Svetilniku) TEL: (01) 839 71 53
[3l"HV R DELOVNI ČAS:
ISAf PON.-PET.: 730-1900, SOB.: 730-12°°
EKSPfeES IZDELAVA FOTOGRAFU
v f URI
Anketa o praznovanju prvega maja
JUHU - ŽIVEL PRVI MAJ!
Čigav praznik je prvi maj? Vprašanje, ki se vedno znova zastavlja. Nekako so minili časi vsesplošnega veseljačenja v Kamniški Bistrici, gospodarska situacija tudi ne postaja vedno bolj rožnata. Torej, kaj nam preostane. Nekateri si med prazniki privoščijo ogled svojega tulipana v našem arboretumu, drugi ga občudujejo na svojem vrtičku, tretji pa ga iščejo v tujih krajih. Vsi pa praznujemo. Dela prost dan, še bolje, že kar teden. Torej ima praznik dela le svoj namen. Ko pozabimo na službo in težave, povezane z njo. Ko uživamo v delu doma, na pikniku v Kamniški Bistrici ali na jadranju v Dalmaciji. Vsakomur svoje. Važno, da delamo nam ljuba opravila. Vsaj nekaj dni. Torej, živel prvi maj, pravi ljudski praznik!
Urška Lanišek: Včasih sem šla za prvi maj v Kamniško Bistrico na piknik, zadnja le-
ta pa ga raje izkoristim za izlet po Sloveniji, še posebno, če je lepo vreme. Praznovanje mora vsekakor ostati, saj moramo tudi naše delo kdaj proslaviti, na kakršenkoli način pač že.
Jože in Francka Poljanšek:
Včasih smo prvi maj veliko bolj praznovali kot danes. Šli
smo na tovarniško praznovanje v Kamniško Bistrico, sedaj pa ni več ne tovarn, ne praznovanja. Prav je, da še praznujemo praznik dela, te tradicije se ne sme prekiniti.
Anton Plahuta: Včasih je bil to veliko večji praznik kot danes. Tisti, ki so imeli doma delo, so pač delali doma, zelo veliko pa nas je vsako leto šlo na srečanje v Kamniško Bistrico. Sam ostajam zvest tradiciji in še vedno redno obiskujem
:" v i
prvomajska druženja v Kamniški Bistrici.
Martin Homar: Prvi maj se mi je vedno zdel zelo lep praznik. Vedno smo se z družino in znanci dobili pri nas doma in se poveselili. Če je bilo vreme lepo, smo na kmetiji izkoristili prost dan in naredili potrebno opravilo, danes pa se med prazniki z ženo tudi rada kam odpeljeva. Zelo lepe spomine imam na kreso-
vanje, ki smo ga pripravili z vojaki v času moje vojaščine v Pirotu.
Lidija Grkman: Zadnja leta se, če imamo le možnost, odpravimo z družino kam na dopust, včasih pa sva z možem rada šla na kresovanje v okolico in zjutraj na golaž na Stari grad. Za letos še nimamo nič v načrtu, veseli smo, ker bomo prosti in skupaj. Vsekakor se morajo praznovanja obdržati, čeprav imam občutek, da je bilo včasih vse bolj sproščeno in veselo, kar pa za današnjo situacijo ni presenetljivo.
Andreja: Ponavadi sem za prvi maj doma, ker imam veliko študijskih obveznosti. S
prijatelji pripravimo kakšno zabavo, gremo na kres ... Moti me jutranja budnica v Podgorju, mislim, da je okrog petih, vendar je to del tradicije, zato naj ostane.
Zora Mamic: Proste dni okoli prvega maja z družino
Turistični Kamnik pogreša hotelske zmogljivosti
HOTEL NA BREGU BISTRICE?
izkoristimo in se odpravimo na dopust, vsako leto drugam. Tudi letos. Zato se praznovanj prvega maja ne udeležujemo.
BOJANA KLEMENU
Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a, Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidie. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), teUfaks: 83-91-311, 041-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TČR d.d., tisk Set d.d. Ljubljana dne 25. 4. 2002.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kamnik je zadnje čase navezal tesnejše stike z več evropskimi mesti, poleg nizozemskega Gandringena tudi z avstrijskim Trofaiachom in bavarskim Andechsom itd. V Kamniku potekajo tudi mnoge turistične, kulturne in športne prireditve z mednarodno udeležbo. Zato so ustrezne hotelske zmogljivosti nujno potrebne. Turističnega Kamnika si brez hotela ne moremo več zamišljati.
Zato nas je lahko v teh dneh zelo prijetno presenetila novica o nameravani ureditvi manjšega hotela na doslej zelo neurejenem območju med avtobusno postajo in Nunskim hlevom.
S predvideno spremembo lastništva hiše Trg svoboale 6 se ponovno odpira vprašanje ureditve tega območja ob reki Kamniški Bistrici. Lastnik penziona Špenko Janez Špenko se je namreč odločil, da omenjeno hišo prenovi v manjši hotel, ki ga Kamnik tako potrebuje.
Kot nam je povedal dokaj previdno, je njegova zamisel, da bi celotni kompleks služil hotelsko turistični dejavnosti. Tega verjetno samo prenova obstoječih objektov ne bo omogočila, pač pa bi bilo treba zaradi funkcionalnosti tudi kaj podreti in seveda v skladu s spomeniško zavarovanim mestnim jedrom ponovno pozidati.
Prav gotovo se bo s spremembo namembnosti nekaterih objektov na območju med avtobusno postajo pokazala potreba po ustreznejši ureditvi tega prostora, kot je sedanja, ki ne omogoča niti prehoda ob Kamniški Bistrici od Usnjarske ulice do avtobusne postaje oziroma do Maistrovega mostu.
Po poglejmo najprej, kakšno ureditev tega območja predvideva ureditveni načrt K 1 Kamnik Center, ki ga je občinska skupščina sprejela leta 1992. Po tem, desetletje starem načrtu so predvideni za odstranitev prizidki k hišam Trg svobode 4 in 6. Odstranili naj bi tudi provizo-rične zgradbe ob »nunskem hlevu«. Na sproščenih površinah je predviden nov enonadstropni objekt, ki naj bi bil povezan s hišo Trg svobode 4, ki jo namerava že omenjeni investitor preurediti v hotel. Ob nunskem hlevu pa bi se uredila nova tlakovana ploščad, ki bi bila povezana z brvjo za pešce preko Bistrice. Sem naj bi prestavili sedanjo leseno brv, ki povezuje oba bregova pri podjetju Meso. Tam pa naj bi zgradili nov most, tudi za motorni promet.
Kaj o zamisli za postavitev hotelskega objekta na tem območju in možnostih za celovito ureditev tega dela Kamnika pravijo pristojni oziroma zainteresirani ljudje?
Najprej Janez Špenko, ki ima na tem območju že manjši pen-zion z 20 posteljami in trgovino s tekstilom: »Pripravljen sem na območju ob Bistrici razviti prijeten hotelski kompleks, seveda samo, če bomo našli skupni jezik s pristojnimi službami, če bom videl, da lahko v to območje gospodarno investiramo, da se mi bo to izplačalo. Prav bi bilo, da bi mi občina v okviru možnosti pomagala tudi pri
zagotavljanju nadomestnih najemnih stanovanj za stranke, ki še stanujejo v hiši na Trgu svobode 4.« Župan Tone Smolnikar: »Prav zaradi pomanjkanja prenočišč je Kamnik v turističnem pogledu zelo hendikepiran, saj smo, žal, vezani samo na enodnevne turiste. Vendar je veliko takih, ki bi se v Kamniku zadržali dalj časa. Hotel Ma-lograjski dvor je še vedno v de-nacionalizacijskem postopku. Čeprav je bila v 2. fazi izgradnje soseske K-6 Utok predvidena tudi hotelska dejavnost, se k izvedbi te druge faze še ni pristopilo. Zato bom na določen način prav gotovo spodbujal in v okviru zakonskih možnosti pomagal, da bi Janez Špenko pridobil vsaj 20 do 25 novih prenočišč. Predlagal sem mu že, da naj bi se javil na občinski razpis za ugodna posojila za turizem in podjetništvo, da naj bi pravočasno pripravil za to potrebno dokumentacijo. Žal občina nima nadomestnih stanovanj, ker smo nekaj stanovanj že dodelili, zalo mu v tem pogledu ne moremo pomagati. Tu pa je še vprašanje zakonskih možnosti, da bi občina dodelila nadomestna; stanovanja za sprostitev prostorov v hišo, ki naj bi se preuredila v hotel. Povsem se zavedamo problema pomanjkanja hotelskih zmogljivosti v Kamniku, vendar je danes težko najti investitorja, saj so zelo redki tisti, ki so prepričani, da se jim bo sorazmerno velik vložek v nekaj letih tudi izplačal. Zato velja podpreti vsako tovrstno pobudo.
Kar se nanaša na samo ureditev območja, ni nobenih zakonskih ovir, da se ne hi poleg že omenjene hiše Trg svobode 4 uredila tudi zgradba nunskih hlevov, kjer bi se lahko spodaj uredila javna dejavnost (denimo restavracija), zgoraj pa sobe ali obratno. Nihče pa ne bo zahteval, da mora investitor pozidati še prečni do-zidek, če mu to ne ustreza. V sedanji fazi gre lahko le za adaptacijo omenjenih dveh objektov.
Vodarji so že lani obljubili projekt za ureditev brežine Kamniške Bistrice in nunskih hlevov. Ni mi znano, ali so načrti že narejeni. Če bomo z vodarji našli skupni jezik glede financiranja le ureditve, potem bomo uredili tudi pešpot na tem delu desnega brega Bistrice in tako mesto bolj povezali z reko.«
Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništvo: »Vemo, da so v Kamniku velik problem prenočitvene zmogljivosti. Z zaprtjem hotela Malograjski dvor so nam ostali le trije manjši penzioni, ki ne zadoščajo niti za prenočitev enega avtobusa gostov. Odkar sem prišel na to mesto, si prizadevam, da bi s pomočjo občine in posameznikov našli primerno lokacijo za izgradnjo hotela. Z Malograjskim dvorom, ki
je sicer primerna lokacija, se zadeve v denacionalizacijskem postopku ne premaknejo naprej. Tudi sam sem se o tem pogovarjal z lastnikom. Naslednja lokacija, predvidena z zazidalnim načrtom, je soseska Mali grad, kjer so že potekali določeni razgovori, vendar je zaradi znanih zapletov z gradnjo te soseske verjetno usahnil tudi interes vlagateljev v hotel. Poskušali smo najti ustrezno rešitev v okviru adaptacije samskega doma, ki ima zelo primerno lokacijo. Vendar ostaja problem premestitev samskega doma na drugo lokacijo.
Zadnja možna rešitev je kompleks takoimenovanih nunskih hlevov, ureditev pa je že predvidena z ureditvenim načrtom. Imamo tudi že zainteresiranega investitorja in določene akcije v tej smeri že potekajo. Naša agencija sicer finančno projekta ne more podpreti, lahko pa bi pomagali na kak drug način, recimo z lobiranjem in podobno. To je še posebej pomembno sedaj, ko smo dobili Terme Snovik. Če želimo Kamnik in
celotno občino turistično razviti, potem potrebujemo poleg enodnevnih tudi stacionarne goste. Zato Kamnik v roku dveh do treh let nujno potrebuje hotel. Seveda pa je pomembno, da občina predvidi tudi možne lokacije, da bomo zainteresiranim povedali, kje hotel lahko stoji.
Kar se tiče finančne pomči zainteresiranim investitorjem, pa moram opozoriti, da bo poleg občinskega razpisa posojil za malo gospodarstvo verjetno tudi ministrstvo za gospodarstvo razpisalo sredstva za povečanje prenočitvenih kapacitet v Sloveniji. Na nedavnem posvetu o turizmu v Rogaški Slatini'je bilo poudarjeno, da je to ena od prednostnih nalog slovenskega turizma. Seveda, ko pride do razpisa, pa mora biti vsa dokumentacija že pripravljena.«
Mnenja o kamniškem hotelu so torej spodbudna, samo da ne bi tudi tokrat ostalo le pri besedah, pač pa naj tej pripravljenosti sledijo tudi ustrezna dejanja. Prav bi bilo, da bi zainteresirani res našli skupni jezik in da bi končno pozabili na priljubljeni kamniški šport, saj ga poznamo: metanje polen pod noge ...
FRANC SVETELJ
Maketa (po UN Kamnik Center-1992) ureditve območja med avtobusno postajo (1), hišo Trg svobode 4 (2) in nunskim hlevom (3).
Namesto danes z grmovjem zaraščenega obrežja naj bi ob Bistrici stekla sprehajalna pot od brvi, prestavljene k nunskemu hlevu, do Maistrovega mostu in tako reko približala staremu mestu.
Na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. I. RS, št. 2/96 in 45/97)
župan občine Kamnik objavlja RAZPIS
za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti iz sredstev občinskega proračuna za leto 2002 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva
I.
Posojila in sofinanciranje obresti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se odobrijo za naslednje namene:
- posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev,
- nakup opreme in zagonske stroške,
- nove proizvodne in storitvene programe,
- uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi,
- nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov, -turistične kapacitete in programi.
II.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
- samostojni podjetniki posamezniki,
- zasebne in mešane gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi.
Sedež obratovalnice oz. gospodarske družbe in kraj investicije morata biti na območju občine Kamnik.
III.
Posojila se odobrijo za dejavnosti, ki imajo prednostni pomen pri razvoju občine -turistične kapacitete in programe. Prednost imajo tudi programi, ki zagotavljajo nova delovna mesta.
IV.
Doba vračanja posojila je od 5 do 7 let. Trajanje subvencije je 36 mesecev.
Obrestna mera znaša: temeljna obrestna mera +0,5% letna obrestna mera. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: z zastavo nepremičnine, premičnin, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev; za samostojne podjetnike obstaja možnost zavarovanja pri zavarovalnici. Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom.
V.
Vloga mora vsebovati:
• za samostojne podjetnike:
- zahtevek za posojilo (obrazec),
- EMŠO in davčno številko
- potrdilo o opravljanju dejavnosti,
- potrdilo o plačanih davkih,
- potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti oz. izdana odločba,
- dokumentacijo za namensko porabo kredita,
- poslovni načrt ali skrajšan investicijski program;
• za podjetja:
- vlogo za posojilo z obrazložitvijo,
- matično in davčno številko podjetja,
- poslovni načrt ali skrajšan investicijski program,
- izpisek iz sodnega registra (registracija) in potrdilo o opravljanju dejavnosti,
- zaključni račun za pretekli dve leti.
Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni občine Kamnik.
VI.
Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči vloge, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Posojila odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju bančne organizacije, s katero bo občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil. Posojilojemalec sklene z bančno organizacijo posojilno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi.
VII.
Vloge morajo vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik ali vložene v sprejemno informacijsko pisarno Občine Kamnik. Vlogi je potrebno predložiti dokazilo o plačani upravni taksi.
VIII.
Rok za oddajo vlog je ponedeljek, 27. 5. 2002. O rezultatih razpisa bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odločitvi.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK
Kamniški OBČAN
IZ URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA
25. aprila 2002 3
Z včerajšnje seje občinskega sveta
Za čimbolj stvaren
in obvezujoč razvojni program
Predlog dnevnega reda za 27. sejo občinskega odbora, ki jo je župan Tone Smolnikar sklical za sredo, 24. aprila, sejo pa je vodil podžupan Dimitrij Perčičje obsegal 11 zadev. V ospredju obravnav so bili Predlog skupnega razvojnega programa osmih občin severnega dela osrednje slovenske regije, program priprav za spremembo ureditvenega načrta za območje PN 3 Terme Snovik in poročilo nadzornega odbora občine Kamnik za lansko leto. <
V drugi obravnavi pa so svetniki sprejeli odlok o razglasitvi Budnar-jeve hiše v Zgornjih Palovčah za kulturni spomenik lokalnega pomena, po skrajšanem postopku spremenili odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, za sprejem programa dejavnosti o ravnanju z odpadki in spremembo cen teh storitev pa so določili dvofazni postopek
Predlog skupnega razvojnega programa za območje osmih občin je občinski svet prvič obravnaval 13. marca letos. Župan je skupaj z izdelovalcem programa Oikosom d. o. o. pripravil odgovor na vse pripombe in predloge svetnikov. Tatjani Rot-Djalil kot predsednici odbora za družbene dejavnosti med drugim odgovarjajo, da program res direktno ne obravnava predšolske vzgoje, prehrane otrok in varnosti šoferjev, zdravstvenega in socialnega varstva starejših oseb, vendar so ta vprašanja zajeta v podprogramih izobraževanja ter aktivni in podjetni starejši. Tudi z razvojem gospodarstva in dviganjem kakovosti življenja se bodo lažje urejala tudi omenjena vprašanja. Upoštevali so predlog o oblikovanju posebne skupine, ki naj bi preko vlade dosegla oblikovanje prioritet v šolstvu in otroškem varstvu. Področje šolstva in športa pokriva občina Kamnik oziroma njena Agencija za turizem in podjetništvo, v podprogram je vključen tudi projekt regijskega parka Kamniško savinjske Alpe in Karavanke.
V odgovorih na predloge svetniške skupine NSi, ki jih je predstavila Marjeta Humar, so predlagatelji med drugim zapisali, tla se je ile-lovni naziv podjetnategija-obdržM' zaradi tega, ker vsaj v grobem izraža vizijo in željo tega območja. Veseli bi bili vsakega predloga za geografsko poimenovanje regije, ki bi bil sprejemljiv za vse sodelujoče občine. Na pobudo projektnega sveta in skupine organizacij, ki deluje na področju mladih, šolstva in verskih skupin so v programu poseben del namenili vzgoji za vrednote.
V odgovoru svetniški skupini SLS (Franc Orešnik), je rečeno, da je kmetijstvo v programu res manj natančno obravnavano, vendar so v programu nekateri ukrepi, ki bodo omogočili delovanje kmetijskih gospodarstev in ohranjanje strukture kmetijstva v občinah.
Na pripombe Damjana Hančiča glede oblikovanja pokrajin so pojasnili, da o mejah pokrajin in njihovih središčih poteka v Sloveniji širša razprava, za potrebe prijave razvojnih programov in projektov za programe Evropske unije pa so središče regije in meje regije ali pokrajine nepomembne. S pojmom suhkultura so mišljene vse vrste
kultur, kijih razvijajo različne organizacije, nikakor pa ne skupine razgrajačev, ki bi ogrožale varnost Življenja.
V odgovoru Dušanu Jeseniku je rečeno, da ni predvideno nobeno ustanavljanje skupnih organov občin, saj bo vsaka od sodelujočih občin nosila nekaj področij dela. Za izvajanje regionalnega razvojnega programa pa je Ljubljanska urbana regija ustanovila razvojno agencijo.
Janezu Leskovcu so odgovorili, da je naložba v železnico Ljubljana - Kamnik - Brnik res še vprašljiva in do njene izvedbe bo potrebno še veliko priprav. Upravičenost te investicije bo možno dokončno presoditi po ustreznih študijah.
Soglašajo tudi s pripombo Ivana Sekavčnika, da so roki izvedbe projektov presplošni in prekratki. Napako bodo popravili z razvojem posameznih projektov. Izvajanje programa bo spremljal projektni
skem svetu, občina Trzin pa je program že obravnavala na izredni seji občinskega sveta. Občina Domžale bo program obravnavala skupaj z razvojnim programom osrednje slovenske regije.
Kot pravijo pripravljala programa, so pri njegovem oblikovanju uporabili najsodobnejše metode dela za pripravo razvojnih programov (SWOT analize za določanje ključnih prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, metodo logičnega okvira, kije ena od metod načrtovanja programov po zahtevah Strukturnih razvojnih skladov).
V razpravi o vsebini razvojnega programa so sodelovali: Marjeta Humar, Tatjana Rot Djalil, Janez Stražar, Miroslav Petek, Janez Leskovec, Anton Hočevar, Franc Orešnik, Dušan Jesenik in Andrej Skodlar, ki so menili, da bi moral program čimbolj odražati dejansko stanje in zelo konkretne razvojne potrebe občine, da bo imela poleg finančnih obveznosti od njega tudi praktične koristi. Zato bi morali pri njegovem nastajanju bolj sodelovati tudi strokovnjaki iz občine Kamnik. Svetniki z nekaterimi pisnimi pojasnili predlagatelja niso bili najbolj zadovoljni. 7j.it o jim je dodatne podatke posredoval Jurij Kobal, direktor Oikosa. Ker ni bilo nobenih pisnih amandmajev, so svetniki razvojni program na koncu sprejeli v predloženih oblikah. Vendar bo usklajevanje do-
Volitve in imenovanja
Občinski svet je po sprejetju sklepa o prenehanju mandata preminuli članici sveta Ivanki Jerman potrdil mandat izvoljeni članici Občinskega sveta Nuši Svete (svetniška skupina LDS) in jo hkrati imenoval -za članico komisije za vloge in pritožbe ter za
'"''""'fffcfllllhor' za varovanje okoija,.:.•.■< Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imeno-lVtVa'ttjšne ;občinski svet dffl*pWzlWnb mnenje Rafku Lahu, kandidatu za ravnatelja Osnovne šole Toma Brejca.
odbor, sestavljalca in predstavnikov vseh občin.
Na predlog Antona Hočevarja bodo pri razvojnem programu kmsJijstva upoštevali delitev na nižinski del - intenzivno kmetijstvo in na hribovite predele, kjer so težji pogoji za pridelovanje.
Marjeta Huniar je s svojimi pripombami o predvideni izgradnji več termalnih kopališč, zabaviščnega centra, umestitve visokošolskega programa na območje regije in podobno, izzvala več pojasnil, v katerih je med drugim rečeno, da je v programu res omenjena možnost izgradnje več termalnih kopališč, naložbe pa naj izvedejo organizacije, ki imajo za tako izgradnjo poslovni interes.
Doslej so skupni razvojni program sprejeli občinski sveti v občinah Lukovica in Moravče, medtem ko sta Komenda in Mengeš začela Z javno obravnavo. Občina Vodice se pripravlja na sprejem v občin-
Občina Kamnik bo tudi letos skupaj z Mestno godbo Kamnik pripravila tradicionalno prvomajsko budnico po naslednjem časovnem razporedu:
ČASOVNICA
BUDNICE MESTNE GODBE KAMNIK -1. MAJ
4.00 - KAMNIK - Glavni trg
4.10 - KAMNIK - Gostilna pri Bundru
4.40 - KAMNIK - Zaprice - Media dom
4.50 - KAMNIK - Perovo - SKG
5.00 - DUPLICA - Mercator
5.10 - VOLČJI POTOK - sedež KS
5.25 - ŠMARCA - Gasilski dom
5.40 - NOVI TRG - Zdravstveni dom
5.55 - TUNJICE - Gasilski dom
6.15 - GOSTILNA REPNIK VRHPOUE
7.15 - MOTNIK - pri Flegarju
7.30 - ŠPITALIČ - Gasilski dom
7.45 - ZG. TUHINJ - pri Mežnarju
8.10 - ŠMARTNO - park pri cerkvi
8.25 - SREDNJA VAS - Gasilski dom
8.40 - SELA - Gasilski dom
8.50 - MEKINJE - market
9.00 - GODIČ - gostilna Rušovc
9.40 - STRANJE - Gasilski dom
Približno ob 10. uri prihod na prizorišče tradicionalnega delavskega srečanja v Kamniški Bistrici. Na poznejših relacijah lahko pride do krajših zamud.
OBČINA KAMNIK
končnega besedila med občinami še potrebno.
Sprejet program za spremembo ureditvenega načrta PN3 Terme Snovik
3. julija 1996 je takratni občinski svet sprejel ureditveni načrt za Terme Snovik (po projektu doc. dr. Borisa Leskovica, dia, Fakulteta za arhitekturo s sodelavci). V tem ureditvenem načrtu je bilo predvideno, da bodo na levem bregu potoka Snoviška, kjer stoji sedanji pokriti bazen, »poleg odprtega bazena štirje apartmajski objekti z okrog 60 do 90 ležišči in prostor za piknike«. Pokriti bazeni pa so bili predvideni v centralnem objektu na desnem bregu potoka Snoviška, kjer bo »spalni del z 210 do 309 ležišči, prostori za medicinsko rekreacijo s hidro terapijo, kinezo terapijo, termo terapijo in druge oblike terapije. Tu so predvideni tudi prostori za rekreacijo, gostinski prostori in prostori za kongresno dejavnost.
Sedanji predlog programa za pripravo spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta PN3 Terme Snovik župan pojasnjuje z naslednjimi razlogi: spoznanja in izkušnje pri realizaciji sedanjega programa, ki narekujejo modifikacije pri realizaciji bazenskega kompleksa, povečanje kapacitete apartmajskega dela, dopolnitve pri infrastrukturni opremljenosti in potrebe po oblikovanju dodatnih površin za šport in rekreacijo severno od srednjega bazenskega kompleksa. Pobudnik za spremembo ureditvenega načrta je investitor Terme Snovik.
Po predvidenem programu naj bi občinski svet spremenjeni ureditveni načrt sprejel v novembru letos. Glavne spremembe in dopolnitve pa so bile naslednje. Število parkirnih mest naj bi povečali za 160, izvedli naj bi dodatni program v sklopu zunanje ploščadi obstoječega kopališkega kompleksa (dodatni odprt bazen?), dodali zaprto obbazensko ploščad in zgradili medetažo v sedanjem ba-
zenskem objektu. Uredili bi tudi kompleks zunanjih bazenov in letne plaže, zatravljeni objekt z večjo gostinsko teraso in piknik centra z dodatno rekreacijsko ponudbo, predvidena je še ureditev kompleksa apartmajev in penziona.
O predlaganem programu so po obrazložitvi Bojana Mlakarja, vodje oddelka za okolje in prostor, razpravljali Tatjana Rot Djalil, Marjeta Humar, Iztok Debevec, Janez Repanšek, Anton Hočevar in Dušan Jesenik, ki so načelno podprli sprejem programa, pri tem so opozorili tudi na nekaj vprašanj, kot je čimprejšnja ureditev sedanjega pokritega bazena (ustreznejše garderobe, parkirišča itd.), kaj bo z letošnjo letno sezono, ko še ne bo letnega bazena, urejanje tega prostora bi bilo potrebno rešiti bolj. elastično, da ne bi vsako leto imeli stroškov s spreminjanjem prostorskih aktov in podobno.
Občinski svet je v drugi obravnavi sprejel odlok o razglasitvi Budnarjeve hiše v Zgornjih Palovčah za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Tokrat so občinski svetniki obravnavali kar tri akte s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. Najprej so po hitrem postopku spremenili in dopolnili odlok ravnanju s komunalnimi odpadki in ga uskladili z. ustreznim republiškim pravilnikom.
Med spremembami naj omenimo, da bodo enočlanska gospodinjstva v prihodnje odlagala odpadke v posebne vreče, ki bodo ob nakupu vsebovale tudi stroške za ravnanje z odpadki. Ker se v odloku zapisan način zbiranja kosovnih odpadkov ni uveljavil, so tudi v odlok zapisali v praksi že uveljavljeni način zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev dvakrat letno po načelu od vrat do vrat.
Svetniki proti neutemeljenemu poviševanju cen za odvoz odpadkov
Občinski svet je v prvi obravnavi sprejel tudi program dejavnosti »ravnanje z odpadki v občini Kamnik«. Svetniki naj bi dedi tudi soglasje k novim cenam storitev ravnanja z odpadki, vendar so k predlaganim izračunom cen dali številne pripombe. Tako naj bi poprečna lastna cena storitev gospodarske javne službe »Ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Kamnik« na območju občine (razen območja Velike planine) znašala 2.617,98 SIT za mJ komunalnih odpadkov, na območju Velike planine pa 15.651 SIT. Temu ustrezno naj bi se povečali tudi mesečni prispevki uporabnikov (gospodinjstev). V razpravi so sodelovali Marjeta Humar, Dušan Jesenik, Janez Leskovec, Tone Rajsar, Janez Stražar in Rudi Capuder. Menili so, da kalkulacije predlaganih cen ne slonijo na analizi sedanjega stanja in da je njihovo povečanje previsoko. Do dopolnjenega predloga cen, ki ga bo pripravil predlagatelj Publicus (navzoča predstavnika v razpravi nista sodelovala), ki še nima podpisane koncesijske pogodbe, naj zavzame svoje stališče tudi občinska uprava in pripravi primerjavo s cenami v ostalih občinah.
Poročilo o delu nadzornega odbora občine Kamnik v letu 2001 je obrazložil ' njegov predsednik mag. Jože Tomelj (o tem v prihodnji številki).
Občinski svet je sprejel tudi dva sklepa o ustanovitvi javnega dobra v Kamniku na območju Poti na Poljane in v Zg. Tuhinju na območju ceste v vasi Laze v Tuhinju.
Na predlog občinske uprave je občinski svet razširil dnevni red s sklepom o podrobnejših pogojih za prepis učencev v šole izvez svojega šolskega okoliša. Tak sklep je svet sprejel tudi zaradi vedno večjega vpisa naših otrok na šole izven naše občine. V letošnjem šolskem letu se je predvsem zaradi dvoizmen-skega pouka na OŠ Marije Vere vpisalo na OŠ v Radomljah trikrat več naših otrok kot prejšnja leta (15). Med dodatnimi pogoji, kijih mora šola upoštevati pri izdaji soglasja učencem za prepis, so bližina bivališča novi šoli, da prešolanje ne pomeni dodatnih stroškov za občino, da šolo že obiskuje kdo od otrokovih sorodnikov in podobno.
FRANC SVETELJ
Vi sprašujete, župan odgovarja
M. Š. sprašuje župana, zakaj so cene v kamniškem vrtcu daleč najdražje v Sloveniji in zakaj občina Kamnik še ni ničesar storila, da bi izboljšala perečo problematiko predšolske vzgoje. Ker se podobna vprašanja večkrat postavljajo, sem ocenil, da je najbolje odgovor objaviti v Kamniškem občanu in z njim seznaniti čim širšo javnost, da boste lažje presojali in ocenjevali stanje predšolske vzgoje v naši občini.
V občini Kamnik imamo v predšolsko vzgojo vključenih približno 54% otrok (odstotek nekoliko niha, saj je posledica različnih parametrov, ki nanj vplivajo) v 39 oddelkih na različnih lokacijah, ki so v Šmartnem, Stranjah, Nevljah, v mestu Kamnik na treh lokacijah, na Bakovniku, na Duplici in v Smarci. Razdrobljenost povzroča tako organizacijske (večje število kadrov, prevozi zaposlenih, prevoz hrane, več didaktičnih pripomočkov) kot finančne obremenitve. Cena storitve je posledica vseh stroškov, ki jo ti povzročajo. Poleg tega vrtec (zaradi prejšnjih odločitev pred uvedbo lokalne samouprave) nima svoje kuhinje in mora hrano kupovati na trgu, kar dodatno poveča stroške. Vsaka enota pa mora kljub vsemu imeti razdelilno kuhinjo, ki prav tako zahteva kadrovske in prostorske pogoje v skladu s predpisi, ki pa so izredno strogi in seveda tudi prispevajo svoj dodatni delež k ceni storitve.
Cene vzgojno varstvenih programov se oblikujejo v skladu z enotno metodologijo za izračun ekonomske cene storitve (predpisalo jo je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport) za posamezni program, kije prav tako predpisan z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki predpisujejo materialne pogoje (prostore, opremo, didaktične in učne pripomočke, potrošni material za izvajanje programov ipd.), kadrovske pogoje (izobrazbo vzgojiteljic in varušk ter ostalih delavcev v vrtcu), število vključenih otrok v oddelek in drugo.
Občina je v skladu z zakonskimi predpisi dolžna plačati razliko med ekonomsko ceno storitve vzgojno varstvenih programov in plačilno sposobnostjo staršev, ki imajo otroke vključene v vrtec.
Poudariti je potrebno, da je Občina Kamnik dotirana občina, kar pomeni, da sama ne uspe zagotoviti vseh potrebnih sredstev za izpolnjevanje zakonskih obvez občine do svojih prebivalcev in dobi skoraj 30% potrebnih sredstev v okviru primerne porabe z izravnavo. Zato v naši občini ne moremo še dodatno zmanjševati prispevkov staršev (ki so predpisani z zakoni, občinska uprava pa jih dosledno spoštuje pri razporejanju staršev v plačilne razrede), kot to lahko storijo nekatere bogatejše občine (na primer Ljubljana).
Cene v vrtcih so zelo različne, razlike pa (odkar je predpisana enotna metodologija) postajajo vse manjše. Naj navedem nekaj cen storitev, povzetih iz objav v Uradnem listu RS: Kamnik (79.500, 62.076), Piran (91.896, 65.874), Črna na Koroškem (87.539, 60.061), Ravne na Koroškem (86.165, 65.392), Škofljica (79.711, 62.976), Trzin (77.586, 60.595), Cerknica (76.900) Novo mesto (86.880, 61.026) pri čemer predstavlja prva številka v oklepaju ceno celodnevnega, druga pa poldnevnega varstva).
Pri presoji o cenah pa je potrebno primerjati tudi obseg in kvaliteto storitev v posameznih vrtcih. Po vseh dosedanjih strokovnih ocenah in tudi po mnenju staršev, naši programi po kvaliteti presegajo republiško povprečje. Med drugim tO potrjujejo tudi prejete nagrade in priznanja Ministrstva za šolstvo, znanost in šport.
Samo za doplačilo oskrbnih stroškov v vrtcu namenimo v naši občini okoli 400 milijonov tolarjev, kar pomeni, da občina za vsakega Otroka, kije vključen v vrtec, plača preko pol milijona tolarjev letno. Župan ni odgovoren, če je plačilna sposobnost velikega števila družin (pretežno delavskih), ki imajo otroke vključene v vrtec, nizka in mora zato občina plačati več kot 70% stroškov programov vrtca, kar je precej več, kot je republiško povprečje.
Kaj pa je občina Kamnik storila za izboljšanje pereče problematike na področju vzgoje, odkar obstoja »nova občina«? Kdor spremlja prizadevanja za reševanje problematike na področju predšolske vzgoje in izobraževanja v naši občini, bo lahko ugotovil naslednje:
• Leta 1995 smo dogradili nov vrtec v Novem trgu (cca 150.000.000 SIT)
• leta 1996 smo dogradili šolo v Šmartnem (stroške investicije smo poravnali še v letu 1997 in delno 1998, ker država ni zagotovila svojega dela po pogodbi, skupna investicija je vredna cca 420 milijonov tolarjev),
• leta 1997 smo kupili prostore za vrtec na Stari Duplici in ga uredili (cca 10 milijonov tolarjev),
• 1998 smo zgradili vrtec v Šmartnem (cca 50 milijonov tolarjev),
• /999 smo popolnoma preuredili dve enoti vrtca v Kamniku in jih opremili (cca 10 milijonov tolarjev),
• 2000 smo dogradili šolo v Šmartnem za devetletko, preuredili podstrešje (cca 75 milijonov), izboljšali pa smo tudi izolacijo in strop nad centralnim delom šole (cca 25 milijonov tolarjev),
• 2001 smo pričeli z gradnjo prizidka k OŠ Marije Vere na Duplici, ki ga letos končujemo (cca 230 milijonov tolarjev). Vsako leto smo imeli tudi večja investicijsko vzdrževalna dela, saj
je večina objektov starih, oprema pa je dotrajana (povprečno po 25 milijonov tolarjev letno),uredili smo tudi več otroških igrišč, posodobili športno dvorano, seznam pa bi lahko še krepko podaljšali (cca 30 milijonov tolarjev).
Za razširitev kapacitet predšolske vzgoje občinska uprava (po neuspeli akciji pridobitve novih prostorov v okviru nove stanovanjske soseske Utok) pripravlja nov razvojni in investicijski načrt, ki ga bo še letos poslala v obravnavo občinskemu svetu. Trenutno so naročene študije o možnih novih lokacijah vrtca (Mekinje, center Kamnika, Novi trg), naročena je preureditev stanovanja v vrtec v podružnični šoli v Motniku in naročena študija preureditve vrtca v Smarci.
Glede na sklep občinskega sveta o razporeditvi cca 150 milijonov tolarjev za investicije na področju družbenih dejavnosti letno (kamor sodi med drugim tudi otroško varstvo), lahko sami izračunate, da ni bilo nikakršnega predvolilnega širokoustenja, ampak smo v okviru razpoložljivih finančnih virov storili še celo precej več. Enako ali pa še bolj, pa se bom za dosego postavljenih ciljev zavzemal tudi v bodoče, v kolikor mi bo to dano.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
4 25. aprila 2002
GOSPODARSTVO - KMETIJSTVO
Kamniški OBČAN
Pol stoletja Trgovske družbe Vele
ZAUPANJA VREDNO IME
Pol stoletja je obdobje, ki že samo po sebi vzbuja spoštovanje, in šele takrat, ko nam čas spomina seže daleč nazaj, ugotovimo, kaj vse se je zgodilo v tem obdobju-
Aprila letos mineva petdeset let odkar so v Domžalah trgovci ustanovili podjetje, kije v pol stoletja ustvarilo zaupanja vredno ime in rezultate, ki danes delniško družbo' Vele uvrščajo v sam vrh uspešnih slovenskih trgovskih družb. Vsi zaposleni so na dolgi poti ustvarjalno razvijali nove zamisli in s skupnimi močmi dograjevali sprva majhno podjetje, kije preraslo v veliko trgovsko verigo, prisotno širom po Sloveniji. Dali so neizbrisen pečat svojemu podjetju in ustvarili njegovo podobo.
2. aprila 1952 jc bilo v sodni register vpisano Trgovsko podjetje Potrošnik iz Domžal. Ob nastanku je imelo približno petdeset zaposlenih, opravljalo pa je promet z živilskim in neživilskim blagom. Štiri leta pozneje se jc Potrošnik preimenoval v Napredek. Začela se je njegova hitra rast, ki je enega svojih vrhuncev dosegla konec leta 1999 v združitvi treh trgovskih družb - Napredek Domžale, Tabor Grosuplje in Kočna Kamnik, ki jc imela na lokalnem kamniškem območju vseskozi največji tržni delež.
Novo podjetje za novo tisočletje z imenom VELE trgovska družba d.d. je nastalo z namenom, da odločujoče poseže v slovenski trgovinski prostor, saj jc politični in gospodarski razvoj tudi v slovensko trgovino prinesel liberalizacijo, integracijske procese in nacionalno globalizacijo, hitrejši razvoj in povečevanje konkurenčnosti.
Ob tem pomembnem jubileju je vodstvo podjetja predstavilo rezultate poslovanje in načrte za prihodnost na novinarski konferenci, ki jo je vodil novinar Matjaž Brojan. Poleg predsednika uprave in generalnega direktorja trgovske družbe Vele Staneta Skoka, ki podjetje vodi vse od leta 1976, so se konference udeležili še član uprave in namestnik direktorja Jože Kopušar, član uprave in delavski direktor Emil Tome, direktorica finančno računovodskega sektorja Anica Lebar in direktorica sektorja marketinga Romana Capuder.
Vele je danes v samem vrhu slovenskih družb
Predsednik uprave trgovske družbe Vele Slane Skok je v predstavitvi družbe nanizal vrsto rezultatov, ki trgovsko družbo Vele danes uvrščajo med dvajset največjih družb v Sloveniji. V lanskem letu je 1240 zaposlenih (od tega kar 70% žensk) ustvarilo približno 43 milijard tolarjev celotnega prometa, kar znaša 192 milijonov ev-rov. Promet jc bil vrednostno sicer podoben prometu prejšnjega leta, vendar iz leta v leto upada promet v grosistični prodaji, kar je posledica zapiranja zasebnih manjših trgovin, ki zaradi nerentabilnosti ne morejo več uspešno poslovati. Na drugi strani pa raste promet v maloprodaji, zato vidi družba Vele prihodnji razvoj predvsem v krepitvi in širitvi maloprodajne mrežoj kan so kaže v odpiranju novih enot kot tudi v uvajanju novosti v že obstoječih trgovinah.
Trgovska mreža Vele danes obsega 40 živilskih in 25 neživilskih trgovskih enot, pet diskontov, tri blagovnice, dva cash & carry centra, lastno pekarno, slaščičarno in še nekaj drugih manjših enot. Svoje trgovine in poslovne enote ima locirane zlasti na področju Domžal in Kamnika, Grosuplja in Celja. Poslovanje so v letu 2000 razširili še na področje jugozahodnega dela Slovenije, saj jc družba Vele postala večinski lastnik trgovske družbe Preskrba iz Sežane, kjer so decembra lani odprli 3300 kvadratnih metrov velik hipermarket. Konec meseca odpirajo trgovini tudi v Kočevju.
SUMA 2000 za skupen nastop na trgu
Nacionalna globalizacija in prihod tujih trgovskih verig ob izgradnji velikih nakupovalnih centrov zaostruje konkurenčni boj. Zato je Trgovska družba Vele članica Gospodarskega interesnega združenja Suma 2000 vse od njegove ustanovitve pred dobrima dvema letoma. Z namenom skupnega nastopanja pri nabavi in prodaji, oblikovanja skupnega razvoja, organiziranja skupnih prodajnih akcij ter povečanja konkurenčne sposobnosti zaradi doseganja boljših poslovnih rezultatov, povezuje Suma 2000 poleg Vele šc trgovske družbe Živila iz Kranja, Era iz Velenja in Koloniale iz Maribora.
Investicije in načrti
Vele jc družba, ki neprestano vlaga v širitev in modernizacijo svoje prodajne mreže. V lanskem letu jc v nakup zemljišč, obnovo in gradnjo trgovin vložila dve milijardi tolarjev, saj je kupila zemljišče za blagovnico v Grosupljem, tovarno Trak v Mengšu, kjer bo hipermarket, obnovili so Supermarket na Bakovniku, Markct Metka in Market Dom v Kamniku, Market in Tekstil Šentvid. Letos s poso-
Na tiskovni konferenci ob zlatem jubileju trgovske družbe Vele. Z leve: direktorica sektorja za marketing Romana Capuder, direktorica finančno računovodskega sektorja Anica I^ebar, novinar Matjaž Brojan, predsednik uprave in generalni direktor trgovske družbe Vele Stane Skok ter član uprave in namestnik generalnega direktorja Jože Kopušar.
dobitvami nadaljujejo, zahtevale pa bodo kar 3,3 milijarde tolarjev. Konec meseca odpirajo trgovini v Kočevju. Kot osrednja dogodka ob 50-letnici družbe pa bo odprtje blagovnice v Grosupljem s približno 6.000 kvadratnimi metri v mesecu juniju in mesec dni pozneje odprtje hipermarketa v Mengšu s 1600 kvadratnimi metri, ki se bo nahajal v pritlični etaži nekdanjega podjetja Trak. Hipermarket bo dopolnjevala ponudba fotokopirnice, okrepčevalnice, tekstilne prodajalne, izdelave ključev in frizerskega salona. V prvi in drugi etaži objekta pa bodo dobile nov prostor strokovne službe družbe, ki se sedaj nahajajo na različnih lokacijah v Domžalah, Kamniku in Grosupljem.
V letošnjem lelu bo opravljena tudi združitev Prodajnega centra Grosuplje k Prodajnemu centru Jarše, v izpraznjenih prostorih skladišča v Grosuplju pa bo organizirana prodaja neživilskega blaga. S tem bodo ukinjene nekatere enote v Grosuplju in okolici, njihova dejavnost pa prenesena v nov neživilski prodajni center. Načrtovana so tudi vlaganja v posodobitev Prodajnega centra Kamnik, Diskonta Kamnik, Marketa Videm Dobrepolje, Železnine v Ivančni Gorici, Marketa na Škofljici in v Moravčah. V letu 2003 bodo zgradili nov market v Komendi in v Moravčah, opravili razširitev v Blagovnici Vele Domžale in zgradili hipermarket v Domžalah. Ta naj bi do-moval na mestu sedanje dvorane Komunalnega centra, zato že potekajo dogovori z Občino Domžale, saj bi novo športno halo postavili v Športnem parku Domžale.
Vele v prihodnosti
Kot pravi Stane Skok, vidi Vele prihodnost v Gospodarskem interesnem združenju Suma 2000. Do konca junija naj bi bil namreč ustanovljen tudi holding nekaterih podjetij, ki so vključena v GIZ, v letu ali dveh pa bi med članicami lahko prišlo tudi do tesnejšega kapitalskega povezovanja. Trenutno potekajo intenzivni pogovori o delitvi programov znotraj sistema GIZ, oblikovati pa morajo tudi enotna stališča pri vrednotenju posameznih podjetij. Velja poudariti, da se je združenje s 150 milijardami tolarjev prihodkov iz prodaje v lanskem letu uvrstilo na drugo mesto trgovskih verig v Sloveniji. Glede prodora na trge držav nekdanje Jugoslavije je Stane Skok poudaril, da so resno preizkušali in proučevali trg na Hrvaškem, v Črni gori in BiH, vendar so ocenili, da je nastop na teh trgih preveč tvegan, zahteva velika vlaganja, dobiček pa bi morda prinesel na dolgi rok. Morebitno možnost nastopa na teh trgih vidi predvsem v sodelovanju z Ero Velenje, ki ima na teh trgih močan interes.
Razvoj družbe Vele bo, po besedah predsednika uprave, v prihodnjih letih slonel predvsem na krepitvi maloprodaje. Še naprej bodo neprestano vlagali v širitev in modernizacijo prodajne mreže, usposabljali in izobraževali zaposlene ter izboljševali kakovost njihovega dela. Ob tem velja spomniti, da je v lanskem letu Blagovnica Vele prejela najvišje republiško odlikovanje za najlepše urejeno blagovnico. Nadvse pohvalno je, da jc družba Vele ves čas močno povezana z okoljem, kjer ima svoje poslovalnice, podpira razvoj krajev, športno in kulturno življenje.
Delo družbe in vseh zaposlenih je vsa leta usmerjeno h kupcu s ciljem, da se zadovoljen vrača k novim nakupom in upravičuje njihov slogan; Vele - kjer je nakup prijeten dogodek. Pol stoletja uspešnega delovanja potrjuje moto, ki ga jc trgovska družba Vele zapisala v zborniku ob zlatem jubileju: »Uspevati v trgovini pomeni nenehno dokazovati živahnost v razmišljanju.«
SAŠA MEJAČ
Strokovna komisija za razdelitev proračunskih sredstev med izvajalce kulturnih programov
»Kulturna pomlad v Kamniku«
Na predlog kamniških kulturnih društev, zavodov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev je župan Tone Smolnikar na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture imenoval sedemčlansko komisijo strokovnjakov za razdelitev proračunskih sredstev med izvajalce kulturnih programov. Glavni merili pri izboru sta bili strokovnost in kvaliteta oziroma dosežki pri delu kandidatov na kulturnem področju, ki ga zastopajo. Člani komisije so bili imenovani za dobo štirih let.
Gospod Franci Poljanšek je predsednik strokovne komisije in predstavnik za področje folklorne ter plesne dejavnosti. Namestnica predsednika je gospa Marjeta Humar, ki zastopa področje literarne dejavnosti in založnišva, gospod Metod Palčič je član komisije za glasbeno ustvarjanje, gledališka in lutkovna dejavnost imata za svojega predstavnika gospoda Gorana Završnika, gospa Barbara Savenc zastopa likovno umetnost, član ko-
misije za film, video in področje fotografije je gospod Dušan Mora-vec, predstavnica strokovne službe Občine Kamnik pa gospa Martina Koncilia.
Omenjena komisija, ki intenzivno dela že od sredine marca, podrobno obravnava kulturne programe društev in projekte, prijavljene na razpis. Njeni člani si na podlagi svojega poznavanju kulturne produkcije v občini prizadevajo v znatnejši meri podpreti tiste ustvarjalce, katerih program obeta pomemben prispevek k obogatitvi kulturnega življenja v Kamniku, umetniško kakovost, izvirnost in inovativnost. Skratka, prispevati želijo h kakovostni in hkrati raznoliki kulturni ponudbi, ki bi z leta v leto bogatila življenje našega bisera, ki mu trdno sinje-belo ogrinjalo mogočnih sten in vrhov že stoletja daje mehko zavetje.
Strokovna komisija bo potrdila tudi izvajalca strokovnih opravil, ki bo v občini poleg producentstva, kulturne animacije, ... zagotavljal
strokovno, organizacijsko in administrativno pomoč kulturnim društvom, skupinam in posameznikom pri izvajanju njihovih ljubiteljskih in profesionalnih kulturnih programov.
Eno od vodil komisije je prav gotovo to, da je potrebno podpirati in razvijati vsa področja kulturnega ustvarjanja. Člani komisije so si v razmišljanju in odločitvah precej enotni, njihovo delo na skupnih sejah pa vodi strokovnost in velika mera Ijkubezni do mesta in umetnosti.
Komisija se bo najverjetneje nekajkrat sestala tudi med letom, da bodo njeni člani skupaj spremljali izvajanje kulturnih programov ter sproti vrednotili njihovo kakovost in odmevnost.
Letošnjo pomlad v Kamniku resnično lahko imenujemo »kulturna pomlad«. Ponovno odprtje Doma kulture, kije že dolgo pogrešan in zato toliko dragocenejši prostor, kjer se odigravajo gledališke in lutkovne predstave profesionalnih,
polprofesionalnih in ljubiteljskih igralskih ansamblov ter prireditve ostalih zvrsti, prizadevanja za prenovo Maistrove rojstne hiše ter za ureditev spominske sobe v njej, izid XVI. Kamniškega zbornika, oživljanje že nekoliko pozabljene Ma-leševe galerije s čudovito postavit-' vijo razstave slikarja gora Maksa Koželja, praznovanje svetovnega dneva knjig z bogatim knjižnim sejmom in še in še. Ta spisek bi lahko močno podaljšali.
Kamnik ima izjemne ljudi, ki s svojim znanjem, vztrajnostjo, predanostjo, entuziazmom in ljubeznijo krojijo umetniško usodo mesta in njegovih občanov. Že od nekdaj je imel bogato kulturno življenje in bil zibelka mnogim velikim slovenskim umetnikom.
Za konec pa še misel mojega znanca, ki mije pred kratkim dejal: »Pa naj še kdo reče, da se v Kamniku nič ne dogajal«
NATAŠA BIDER
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofianciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. I. RS 2/96 in 45/97) župan Občine Kamnik objavlja
RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Kamnik za leto 2002
I.
Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene:
- za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov,
- za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah,
- za nakup opreme, in opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
- za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije,
- za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.
II.
Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta, in investirajo na osnovi usme-ritveno razvojnega programa, ki gaje izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik.
III.
Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem kateri z investicijo uvajajo dopolnilno dejavnost na kmetiji.
IV.
Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po TOM + 0 % realni letni obrestni meri.
V.
Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti investicije.
VI.
Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija:
- osebni podatki prosilca: Ime, priimek, naslov, EMŠO, davčna številka in ime banke ter številka tekočega računa ali hranilne knjižnice,
- posestni list za celotno posestvo,
- izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo,
- potrdilo o poravnanih vseh v plačilo zapadlih davkih in prispevkih,
- dokazilo, da ima vsaj en družinski član status kmeta,
- usmeritveno razvojni program kmetije (pripravi Kmetijsko svetovalna služba),
- gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del,
- predračun za gradbena dela oziroma za nakup opreme,
- poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še po trebnih vlaganjih za dokončanje investicije,
- overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč.
VII.
Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene s Hranilno kreditno službo Domžale.
VIII.
Vlogo naslovite na naslov: Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik št. 1.
IX.
Komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik, pregleda prispele vloge ter priloženo dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi.
X.
Prosilci se na razpis prijavijo najkasneje do ponedeljka, 27. 5. 2002. (obrazec vloge in podrobnejše informacije v sprejemno informacijski pisarni (soba št. 1) Občine Kamnik in Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance g. Kolar, soba64/ll, tel. 8318106).
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK
OBČINA KAMNIK
objavlja RAZPIS
za dodelitev subvencij za sofinanciranje agromelioracij, sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije ter ureditev in vzdrževanje pašnikov na območju občine Kamnik
1. Namen subvencij:
- za agromelioracije: za manjša zemeljska dela z namenom izboljšanja kvalitete in možnosti dostopa do kmetijskih zemljišč ter izboljšanja povečanja proizvodnih kapacitet in zaokrožitev površin;
- za ureditev in vzdrževanje pašnikov: za zaokrožitev, ureditev, vzdrževanje in obnovo pašnih površin z namenom optimalnega izkoriščanja in uporabe;
- sofinanciranje izvedbe sanacije posledic poplav in plazov v kmetijstvu,
- sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije na področju kmetijstva.
2. Subvencije se dodelijo kot nepovratna sredstva. Višina subvencije ne sme presegati 50% vrednosti vloženih sredstev. Za ureditev pašnikov subvencija ne sme presegati 30.000,00 SIT/ha. Za izvedena dela morajo prosilci k vlogi priložiti dokazila - račune o vloženih sredstvih, s podrobnim opisom izvedenih del ter opis lastnega strojnega in fizičnega dela.
3. Za subvencije lahko zaprosijo fizične osebe, pri katerih ima vsaj en družinski član status kmeta in imajo stalno bivališče in zemljišča za katera prosijo za subvencije na območju občine Kamnik ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo sedež poslovanja ter kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja na območju občine Kamnik.
4. Prednost bodo imeli prosilci, ki v preteklih treh letih niso prejeli subvencije za isti namen iz sredstev občinskega proračuna.
5. Razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev. Vlogi za subvencije je potrebno priložiti:
- podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tudi lastnega dela) pri izvedbi agromelioracij, sanaciji posledic poplav in plazov v kmetijstvu z dokazili-računi,
- dokazilo d statusu kmeta,
- osebni podatki prosilca: Ime, priimek, naslov, EMŠO, davčna številka in ime banke ter številka tekočega računa ali hranilne knjižice,
- pašni načrt (za urejanje pašnikov) - izdela kmetijsko svetovalna služba
- potrjen investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije in ekonomske upravičenosti investicije, ki ga podpiše Svetovalna služba,
- račun za izdelano projektno dokumentacijo z opisom namena,
- situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije,
- zemljiškoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemlijšča.
- izpisek iz katastra (seznam parcel po k. o., lastniku in vrstah rabe),
- krčitveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko.
- dokazilo oziroma izjavo o zagotovljenih sredstvih za izvedbo programa,
- potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno gradbeno dokumentacijo,
- potrdilo o plačilu upravne takse.
Nepopolne vloge ne bodo upoštevane.
Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno-informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1). Informacije:
- Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (g. Alojz Kolar), telefon 01/8318106.
- Kmetijska svetovalna služba, telefon 01 /8317533
Občina Kamnik
Na kavi z gospodom Jožefom Semprimožnikom
Radovednost in prednost lepoti življenja
Petinšestdesetletni Jože Semprimožnik, letošnji dobitnik zlatega priznanja Občine Kamnik za delo v dobro domačega Motnika, Tuhinjske doline, občine Kamnik (tako v obrazložitvi) je z dušo in srcem predan svojemu kraju. Popis vseh njegovih dejavnosti sega v nedogled. Od predsednika Turističnega in Kulturnega društva Motnik do samostojnega podjetnika, snovalca velikih načrtov. O veselju in težavah, ki ga spremljajo na poti, sva poklepetala ob kavi.
Na začetku vam čestitam za pred kratkim podeljeno zlato priznanje Občine Kamnik. Ste tovrstno nagrado pričakovali?
Priznanja res nisem pričakoval, saj sem že pred leti prejel bronasto priznanje. Zagotovo mi to zadnje priznanje veliko pomeni, predvsem pa vzpodbudo za nadaljnje delo.
Kes ste neutrudni.
Ja, določena področja dela imam rad. Sem pač tak človek. Ne morem sedeti križem rok, brez dela.
Torej za vas zagotovo velja znani rek, da upokojeni ljudje nikoli nimajo časa.
Ne vem, če bi lahko tako rekel. Štirideset let delovnega utripa pusti za seboj določen ritem, ki ga tudi sedaj, kot upokojenec, nisem spremenil. Zakaj bi moral do desetih počasi kofetkati in drsati po hiši s copati? Ne. Vstajam ob isti uri kot včasih in delam ravno tako. Pri meni se torej ni nič spremenilo. Razen tega, da si sedaj lahko sam razporedim svoj čas, kar včasih nisem mogel.
Ob prebiranju vseh vaših dejavnosti se mi je zazdelo, da morate
ali dveh zjutraj ter že čez štiri ure vstal. Še danes imam občutek, da veliko veliko premalo vem. Zelo se zanimam za zgodovino, geografijo in politiko, prav zasvojen pa sem s slovanstvom.
Je ta želja po branju, razmišljanju prišla iz vas samih ali ste našli vzpodbudo tudi v družini?
Moja mama in vsi njeni sorodniki so ogromno brali, zato so zagotovo vplivali name. Sam sem po mamini zaslugi znal brati in pisati že pred vstopom v šolo.
Potem odločitev za poklicno pot v založbi Mladinska knjiga ni bila težka. Ves čas obdan s knjigami, tudi med službenim časom ...
Moj osnovni poklic je kmetijski tehnik. Gospod Jaka Bogataj, nekdanji urednik in direktor Kmečkega glasu, me je na neki konferenci navdušil, da sem začel prodajati knjige Kmečkega glasu, me je na neki konferenci navdušil, da sem začel prodajati knjige Kmečke knjižne zbirke. Tako sem počasi zašel v založniške vode, kjer sem začel pri najnižjih delih in se počasi vzpenjal, zadnja leta svoje službe sem bil direktor knjigarne pri Mladinski knjigi.
Jože Semprimožnik med svojimi prijateljicami - knjigami...
zagotovo imeti življenjsko vodilo. Mogoče Horacijev Carpe diem -Izkoristi dan ali 'Delaj kot bi živel večno in živi kot bi umrl jutri.' Se motim?
Ne. Kar obe misli bi bili primerni za moje vodilo. Menim, da je še ogromno stvari, ki bi jih lahko naredil. Z vsemi nalogami, ki sem si jih zadal, zapolnjujem svoj čas in ne mislim na svoje zdravstvene tegobe. Kaj bi pa bilo, če bi sedel doma, jamral o bolečinah v križu, in čakal kosilo. Ne morem, da ne bi šel vsak teden v Ljubljano, kjer se sprehodim po knjigarnah, vidim kaj novega ... Štirideset let dela v založništvu pač človeku pusti sledi in kar ne more iz svoje kože ...
Od kod vsa ta življenjska energija? Ste bili že kot otrok tako nemirni, radovedni, polni raziskovalnega duha?
Že od malih nog sem zelo živahen. V mladosti sem veliko stal na odrskih deskah, že pred vstopom v vojsko sem igral glavno vlogo v Desetem bratu ... Vso mladost sem tudi ogromno bral. Kolikokrat sem zaprl knjigo ob enih
Vnet bralec, predan založništvu. Ste se kdaj poigravali z mislijo, da bi tudi sami napisali kakšno knjigo?
Imam ogromno gradiva napisanega in zbranega, vendar mi zmanjkuje časa, da bi stvari pregledal, uredil in pripravil ... smeh ... V načrtu imam izdajo knjige.
Nam mogoče zaupate, kakšno knjigo imate v mislih?
Kot prvo imam v načrtu monografijo, ne samo Motnika, ampak celotne Motniške kotline. Mislim, da imamo dolg do našega kraja. To ne bi bila le monografija-slika-nica, temveč bi v njej prikazali in proučili na primer nekdanje vodne naprave. Po Molniku je bilo veliko mlinov, žag ... Monografija bi vsebovala tako zgodovino kot pregled razvoja naše kotline ... Trenutno se dogovarjam tudi o knjigi o nadaljevanju knjige Zgodovina trga Motnika. To jc drug projekt, ki ga imam v načrtu. Po zgodovinarju prof. Frankarju imamo knjigo Zgodovina trga Motnika, sedaj pa želimo napisati in izdati še drugi, povojni del našega trga. Prof. Vrankarja smo že pred
leti prosili za drugi del, vendar se je obotavljal, ker jc menil, da je še prezgodaj. Sicer je že začel s pripravo, vendar ga je na žalost prehitela smrt. Dogovarjal sem se tudi s pokojnini prof. Ziko. Sedaj pa menim, da je prišel čas tudi za uresničitev tega projekta, tako, da je ena prvih bodočih nalog Turističnega društva, da to zgodovino dopolni do leta 1991 in jo izdaj v knjižni obliki. To sta dve glavni bodoči nalogi, ki ju želim realizirati.
Ali poleg obeh knjig kujete še kakšne druge načrte?
Trenutno se zelo, resno pripravljamo oz. žc imamo v grobem pripravljeno učno pot po Motniku. Načrt je takšen, da bi začeli v parku pod lipami, kjer imamo tudi pranger in spomenik Gašperju Križnarju, potem bi si ogledali arhitekturo samega Motnika in muzej pritlikavega nosoroga, šli do kužnega znamenja, ki je drugačno od drugih slovenskih znamenj. Potem bi si ogledali še razvaline gradu, dve cerkvici - grajsko kapelo in župnijsko cerkev, sledil bi ogled rudnika in kozolca evropske lepote, pot pa bi zaključili ob pogostitvi v gostilni na primer ob zrezku 'Motniški pritlikavi nosorog.'
Se vam zdi, da ste nekakšna gonilna sila dogajanja v vašem kra-ju?
Ne bom rekel, da sem jaz tisti, ker en človek sam ne more narediti veliko. Mogoče sem pobudnik določenih akcij, imam pa dovolj somišljenikov, tudi pri mladih. Vedno jc bilo veliko ljudi, ki so mi stali bo strani. Na primer Jože Krivec, Polde Brcgar, Tomaž Pungartnik, žc pokojni, vendar smo pogosto razglabljali o načr-iitih-i Željnio,se;loddolžiti svojim prednikom, rudarjem za bogato zgodovino. Na obeh vhodih v Motnik imamo namen postaviti večja panoja, na katerih bi bila prikazana dediščina Motnika. Pripravljamo projekt, ki je dolgoročnega značaja in je še v povojih. Naravoslovno pot po Molniku, ki bi se začela v Motniku, od koder bi se povzpeli na Jasovnik, nadaljevali bi na' Kropivškov hrib ter preko Slapov zaključili pot na Mcnini planini. Pot bi nudila veliko zanimivih zgodb, prekrasnih razgledov ... Skratka, naloga, ki bi jo bilo vsekakor potrebno uresničiti. Skozi Motik pelje tudi evropska pešpota in pogosto imamo turiste, pohodnikc, vendar jim do sedaj nismo ponudili našega bogastva 'v paketu', kar pa bi s tema dvema potema zagotovo lahko. Pred tednom se je pri nas ustavila skupina ljubljanskih zdravnikov in bili so presenečeni, da ima tako majhen kraj bogato zgodovino, toliko dogajanja.
Prej ste omenili, da se Tuhinjska dolina konča na Kozjaku, naprej pa se nadaljuje Motniška kotlina. Čeprav ste na robu Gorenjske in kamniške občine, vas ravno ta naravna pregrada Kozjak v neki meri oddaljuje od Kamnika. Tiči mogoče v tej odtujenosti in oddaljenosti razlog za tako močno povezanost in delovanje v lastnem kraju?
Zagotovo del resnice leži v tem, res pa jc tudi, da je iz Motnika izšlo ogromno izobraženih ljudi. Večina jc na svoj kraj, potem ko so videli svet, pozabila, nekateri pa nc. In ti slednji so veliko povrnili in zelo živijo z nami, so pripravljeni pomagati. Tudi domačinom ni vseeno, kaj se dogaja v njihovem kraju. Na vsakoletni motniški sejem povabimo nekdanje prebivalce in moram reči, da se vsako leto odzove kar lepo število. Čeprav smo geografsko odrezani od Gorenjske in je štajerska meja le 2 kilometra naprej od Motnika, se imamo vsi za prave Gorenjce. Zanimivo, kajne? Tudi nekdanje oblasti so nas vedno bolj 'postrani gledale', saj imamo na naši strani Kozjaka drugačne potrebe kot ostala Tuhinjska dolina, smo bolj svojstveni. Če pogledamo na primer naše otroke, so bili prikrajšani, saj so hodili v osemletko na Vransko, kjer se učijo nemščino, ne pa angleščino kot v preostali kamniški občini.
Vseskozi ste aktivni na tako različnih področjih. Kaj si lahko štejete za uspeh, na kaj ste najbolj ponosni?
Zame je uspeh, če vidiš, da jc zrasla stvar, pri kateri si aktivno sodeloval. Osebno sem zelo zadovoljen, ko vidim, da nam je uspelo storiti nekaj, kar ni le trenutno pomembno, ampak bo ostalo kraju. Lahko naveden primer. Strašno smo bili razočarani, ko je Kamnik delal kabelsko televizijo, in nas zaradi stroškov niso vključili zraven. Potem smo se organizirali sami in sedaj imamo svojo kabelsko televizijo. Zelo mi jc žal, da se nam takrat ni priključil Špi-talič, vendar so se ustrašili visokih stroškov, mi pa smo vztrajali. Ljudi smo prepričali in uspeli. To je uspeh. Ne samo končni rezultat-glcdanje programov. To je že post festum. Uspeh jc, da prepričaš ljudi, da sodelujejo v programu, ki so si ga nekateri zamislili in s skupnimi močmi tudi izpeljali.
Se večkrat zgodi, da ostane pri kakšnem projektu Motnik na stranskem tiru?
Mislim, da se. Vendar ob tem lahko poudarim, da, vsaj jaz osebno, ne čutim mačehovskega odnosit občine do Motnika. Mislim, da so občinski možje znali prisluhniti programom, ki smo jih izvajali, v zadnjem času še toliko bolj. Občutek imam, da bi dobili še več sredstev, če bi imeli več programov. Vendar mora nekdo v Kamniku prave ljudi ves čas opozarjati in opominjati, da tudi mi obstajamo, da smo, kjer smo, s svojimi željami in potrebam]. Drugače te hitro pozabijo. Nc smemo se sramovati svojega kraja. Sam se nc čutim manjvrednega, ker izhajam iz našega konca.
Ko vas takole poslušam, se mi zdi, kot da bi vaš dan imel ne le 24, temveč 48 ur. Kje si napolnite baterije?
Moj hobi, ki ga delam z dušo, jc igralstvo. Zadnja leta sicer več režiram kot igram, ampak oboje mi jc zelo pri srcu. Ravno sedaj pripravljamo igro Divji lovec, Ki bo zaigrana na prostem, verjetno v mesecu juniju.
Z gospodom Semprimožnikom sva dorekla še marsikaj. Od pra-ngariadc leta Ž004 v Motniku do njihovega pritlikavega nosoroga. V tem času sem spoznala skrivnost njegovega uspeha-čudenje, radovednost in predanost lepoti življenja.
BOJANA KLEMENC
. med Motniškima pritlikavima nosorogoma.
9
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
glasba
koledar prireditev
petek, 10. mai 2002. ob 20. uri - za abonma DKZ in IZVEN VESELI DKZ zborovski koncert
Tomaž Plahutnik - citre, zborovodja: Tomaž Pirnat
g i e a a 11 s c e
četrtek. 9. mai 2002. ob 20. uri - za IZVEN Ivo Svetina: LEPOTICA IN ZVER
pravljična, igra z epilogom
Rudolfi, Šolski center Rudolf Maister Kamnik
gaienia a o m z a t e
razstavlja akademski slikar VINKO ZELEZNIKAR
razstava bo odprta do 7. maja 2002, vstop prost
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.
Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER
Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
DOM KULTURE KAMNIK
Četrtek. 25. aprila, ob 20. uri
Proslava ob dnevu upora proti okupatorju
Petek. 26. aprila, ob 20. uri
Teater 55: MUCA ali Brez ljubezni mi živeti ni (monokomedija v izvedbi Tine Gorenjak)
Sobota. 27. aprila, ob 10. uri
Gledališče UNIKAT
Gremo na vlak, mjuzikl za otroke
Ob 20. uri: Gledališka skupina BUBE
KABUBARET ali Miss Slovenije ima kratke noge (gledališka
predstava s kabaretnimi točkami)
Sobota. 4. maia. ob 11. uri DOM KULTURE NA CESTI
KD Priden možic: BIROKRAT - poulična instalacija TAKSI, cestna predstava
Četrtek. 8. maia. ob 20. uri
PUM Ljubljana: ADIJO, NEBESA - mjuzikl
Petek. 9. maia. ob 20. uri
Gledališče PTUJ: MARJETKA, str. 89, - najboljša komedija lanskega leta žlahtni komedijant 2001 - Gojimir Lešnjak - Gojc
Sobota. 10. maia. ob 20. uri MPZ Lira - letni koncert
so
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831-75-56 e-mail.: zko.kamnik@siol.net
Sobota. 27. aprila, ob 20. uri. Železniška postaja Kamnik Monoizpoved: KAM JE IZGINIL PETEK?!?
Postavil Vojko Zidar, izvaja Zvonko Hribar
Vstopnina: 1.000 SIT. Predprodaja: ZKO Kamnik, Japljeva 2
so
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/831-12-17
Sreda. 8. maia. ob 19.30 v prostorih MKK Potopisno predavanje: Od Katmanduja do Pakistana
Predaval bo Luka Poznič. Organizira Študentski klub Kamnik
MLADINSKI CENTER KAMNIK
Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 Četrtek. 9. maia. ob 20. uri, na Šutni 38
»DDV« - druženje za dobro voljo, sprostitev in duhovno rast (vabljene ženske). VSTOP PROST!
Vsak ponedeljek in sredo, od 17. do 18. ure, na Šutni 38
DEŽURSTVO na MC-ju
Vsak petek popoldne
ODSTOPIMO PROSTOR MLADIM!
Vsako lepo soboto, od 10. do 12. ure, na Šutni 38
OTROŠKI BOLŠJAK (knjig, igrač, športnih rekvizitov ...) Od 15. maia dalie Program za DRUŽINE
so
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76-62
Torek. 7. maia. ob 17. uri Sreda. 15. maia. ob 17. uri in
Sobota. 18. maia. ob 12. uri. Galerija Mihe Maleša v Kamniku
Program ob razstavitvi Maks Koželj - slikar gora Javna vodstva avtorice razstave Barbare Savenc
Sobota. 18. maia. ob 10. uri, na dvorišču Gradu Zaorice
MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON (ob mednarodnem dnevu muzejev)
Prispevek za material: 300 SIT
,
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, tel.: 831-20-62, 041/545-580
Odprta ob nedeljah od 14. ure do mraka
Za skupine nad 12 oseb - kadarkoli po predhodni najavi
Nedelia. 5. maia. od 14. do 18. ure
Prikaz izdelovanja košev in peharjev - g. Ciril Grošelj iz Moravč
Do nedelie. 12. maia
Na ogled razstava IZDELKOV IZ BRINOVEGA LESA Braneta Štefančiča
$0
DRUGE PRIREDITVE ARBORETUM VOLČJI POTOK
Volčji potok 3,1235 Radomlje, tel. 831-07-70,831-23-45 Od sobote. 27. aprila, do četrtka. 2. maia:
Razstava cvetja »CVETJE IN MIR« Vstopnina: 900 SIT odrasli.
P.D. BAJTAR VELIKA PLANINA
Torek. 30. aprila, ob 20. uri pod Jarškim domom
KRESOVANJE
Sreda. 1. maia. ob 11. uri v Planšarskem naselju
TURNI SMUK ter SPUST V LAVORJU za ženske. Razglasitev rezultatov ob 15. uri v Jarškem domu.
Iz torbe
Krištofovega Pepeta II.
Namesto purgarjev lokalci...?
Zdaj pa se bo naš župan Antone (tako je bil javno poimenovan na predstavitvi Kamniškega zbornika, kar pomeni okrajšave besed Anton in Tone) res lahko oddahnil, saj je v najnovejšem zborniku tudi znanstveno dokazano, da v Kamniku ni več meščanov ali purgarjev, ki mu kar naprej nekaj težijo, pač pa so menda ostali samo še »lokalci«. Tako bo postal bolj enakopraven s svojo južno kolegico Cveto, ki, kot meni Antone, teh problemov nima...
~\Taše podalpsko mesto pa ima L t prednost pred sosedi tudi zato, ker občinarjem ni treba iz
Luknja pri luknji, pa vendar vodo drži (nad zakloniščem na mestni avtobusni postaji). Veliko vprašanje pa je sedaj, čigave so te luknje i..
občinske vreče dajati po sto tisočakov za vsakega novorojenca, kot to počnejo v sosednjem Mengšu ali pa z nekaj manj cven-ka v rokovnjaški Lukovici. Mi raje zgradimo blok ali dva, pa dobimo iz bele Ljubljane že kar odraščene in formirane občane »za osvežitev krvi ali prevetritev«, kot radi pravijo nekateri občinarji, pa še vrtca ne rabimo takoj...
Jfot kaže, bomo Kamničani v J\ kratkem dobili še en vodnjak in to na trgu, ki še nima imena (za Alhrehtovo hišo). Pravijo, naj bi bil to napajalnik s pitno vodo, ne pa s »ta kratkim«, ki je pred leti že stal na Glavnem trgu. Vprašanje pa je, če že Kamnik postaja mesto vodnjakov, zakaj se nobena od silnih komisij za urejanje mesta ne spomni več na staro Korobačevo šterno, ki prazna in zapuščena sameva na robu mesta ...
Zdaj je tudi znanstveno dokazano (glej KZ-16!), da so po vojni v Kamniku prevzeli oblast Tuhinjci, ki so bili nekoč, kot beremo prav tam, dobri le za hlapce in dekle purgarjem. Zdaj pa bodo kmalu res gospodje, saj so, kot sami pravijo, zadeli temo. Da ne bo pomote, takoj vsaj črno na belem piše na listu v Termah Snovik na obvestilu pod naslovom Kaj vse vsebuje naša voda? Med drugim tam piše, da je ta voda, ki so jo na papirju pogreli še za dve
stopnji, hipoakratoterna. (Komur ni znano, terna pa po Slovarnu slovenskega knjižnega jezika pomeni dobitek na tomboli!)...
5icer pa bo iz letošnjega kam niškega zbornika dobil nekaj »štofa« tudi rumeni tisk. Samo pričakujemo lahko, kdaj se bo v bližajoči se volilni kampanji v »časopisu, kot ga še ni bilo« pojavil velik naslov Novinarka na Županovi mizi ali Kako je vodilnega doktorja slovenske ekonomije na vse pretege podpirala bivša oblast ali pa Kako je znani kulturnik trgal plakate po Kamniku ... Medaljo za hrabrost pa bo treba čimprej pripeti sicer zelo zgovornemu bivšemu pripadniku TO, ki se v svojem članku o »orožarski akciji« med osamosvajanjem ni upal zapisati niti enega imena, kot da je še vedno vse skupaj vojna tajna. Tako bodo še pozni rodovi, prebirajoč ta Kamniški zbornik, lahko samo ugibali, »kdo je bil kdo in koliko je koga v hlačah« kot pravi avtor, ki bi moral o tem najprej kar sam sebe vprašati, če so se po njegovem zgodovinsko pomembni dogodki dogajali brez ljudi z imeni in priimki. Spet bomo lahko poslušali tisto znano: al' smo se za to boril'...
Da pa se proti huliganom in vsake vrste nepridipravom borimo kot Don Kihot z mlini na veter, kažejo tudi kljukasti križi in SS napisi, ki že mesec dni
»krasijo« slavni zeleni blok na Duplici. Ali nekateri čakajo, da bo občina ustanovila še referenta za brisanje grafitov? Ali pa Dupličani tudi tako protestirajo, kar občini še vedno ni uspelo zamašiti starega Remčevega dimnika? Sicer pa jim je v zadnjem Občanu sam mali dupliški župan »dovolil«, da lahko tudi samoiniciativno počistijo okrog svojih hiš, če želijo, KS pa čistilne akcije letos ne bo organizirala. Kako so že nekoč dejali: Kamor je šel bik (beri; Remcev dimnik), naj gre pa še štrik...
T 7'sekakor pa je treba dati za T zgled kamniškega direktorja, ki sije svojo pisarno skromno uredil v prostorih bivšega WC-ja. Pravi, da je to še vedno boljše, kot pa da bi sedel za pultom v nekdanjem gasilskem domu, dvigal telefonsko slušalko in pojasnjeval, kdaj vozi gondola na Veliko planino. Menda bo to edinstveno pisarno ob letošnjih srednjeveških dnevih svečano odprl sam presvitli župan Antonius II. Vsaka podobnost z direktorjem turistične agencije pa je zgolj slučajna ...
Zelo spodbudno bi bilo, če bi ob srenjeveških dnevih svečano krstili tudi velike luknje, ki zevajo spodaj na asfaltu ob avtobusni postaji. Pravijo, da takih lukenj tudi v srednjem veku niso premagali niti Tuhinjci pod Kozjakom. Zlobneži pravijo, da bodo te luknje v kratkem služile za transport avtov v spodaj ležeče prazno zaklonišče. Ali sem zato plačal parkirnino, da imam sedaj počeno »feltno«, se je zadnjič pri-dušal Johan izpod Kozjaka in dejal, da jo bo nesel kar k županu ... KRIŠTOFOV PEPEII,
Svet ni eden, svetova sta (vsaj) dva
Oglašam se v zvezi z repliko g. Alojzija Konda na moj odgovor v K.O. z dne 14. 3. 20.02. Najprej se mu opravičujem, če je bilo v mojem pisanju čutiti ponavljanje njegovega priimka v »sarkastičnem tonu«. Moj namen to vsekakor ni bil, saj osebno nimam nič proti g. Kondi, v odgovoru sem hotel podati le nestrinjanje z njegovimi stališči. Želel sem nazorno predstaviti odnos do medvojnih dogodkov tistega dela mlajše generacije, ki smo potomci partizanov - neko-munistov ter tako povedati, da stališča ZZB in nekaterih najvidnejših predstavnikov komunističnega režima na Kamniškem, še zdaleč ne pomeni tudi naših stališč. Moje sporočilo je jasno: mlajša generacija partizanskih potomcev z razliko od naših dedov nič več ne pristaja na t.i. »frontovsko politiko«, da bi tudi glede ocene medvojnih dogodkov le komunisti predstavljali partizansko stran in nam še naprej vsiljevali svoje ideološke floskule. Tako imam tudi na zadnji odgovor g. Konde kar nekaj pripomb, saj je v svojem razmišljanju podal zelo trhle dokaze za svoje trditve. Najprej me čudi, da v opravičevanje ravnanja komunistične strani že drugič citira besede britanskega državnika Churchila, saj je na osnovi ohranjenih dokumentov jasno razvidno, da so se komunisti in s tem posredno tudi partizani v več kot 90% zgledovali po Sovjetski zvezi in Stalinu. Da dopolnim »zbirko« Churchilovih izrekov, bom tudi sam podal nek citat, kipove, kakšno je bilo njegovo resnično mnenje o naših komunistih oz., jugoslovanskem »členu v verigi zmagovite koalicije«. Na opozorilo vodje britanske vdjaške misije pri VS NOV v Jugoslaviji Fritzroya Macleana, da bodo po vojni v Jugoslaviji prevzeli oblast komunisti, je Churchil odgovoril: »Kaj se razburjate, saj ne boste vi živeli tam«. Da pa so nekateri tuji »eminentni državniki, sociologi, novinarji, itd...« lepo pisali o Jugoslaviji me ne čudi, saj jim je jugoslovanska vlada nudila brezplačne počitnice v najbolj mondenih letoviščih ob jadranski obali, samo da bi v tujini pisali njej v prid. Nadalje se mi zdijo nesprejemljivi kriteriji ga. Konde glede določanja razvitosti kake države po številu izdelanih traktorjev (tipično gledanje sovjetske šole planskega gospodarstva), saj je za določanje standarda  pomemben predvsem
družbeni bruto proizvod na prebivalca, kije znašal leta 1990 v Nemčiji 18.625 $, v Sloveniji pa le 6.216 $. Sploh pa ne more biti kriterij razvitosti število kosov strelnega orožja, saj bi bila potemtakem Bosna vsaj 10 krat razvitejša od Slovenije. Glede rezultata raziskave o boljšem življenjskem standardu v »svinčenih časih« kot je danes, moram povedati, da se s to oceno tudi sam popolnoma strinjam, vendar se pozablja, da je bilo to blagostanje rezultat tujih kreditov, ki so bili najeti potem, ko je partija na začetku 70-tih let obračunala z liberalizmom v lastnih vrstah in »odžagala« s položajev nekatere ugledne strokovnjake. Ceno tega pa plačujemo že od začetka 80-tih let naprej vsi, še zlasti srednja in mlajša generacija: te dolgove in novo nastale dolgove desetletnega vladanja LDS-a pa bodo odplačevali še naši vnuki. Kar pa se stečajev tiče, imam občutek, da so se z njimi najbolj okoristili prav tisti, ki so imeli še pred desetletjem polna usta delavskih pravic in so pripadali organizaciji, ki se je imela za »avantgardo delavskega razreda«. Kot človek z izrazitim socialnim čutom pa pričakujem, da bo prišlo prej do revolta brezpravne množice delavcev pri nas, kot na osnovi nedavnega »plapolanja znanilk razrednega boja« v Rimu do izbruha revolucije v Evropi. Kot zgodovinar moram dopolniti tudi nekatere navedbe g. Konde, vzete iz bogate zakladnice partizanske revolucionarne mitologije. Tako moram povedati, da partizani niso bili prvi in edini, »ki so po 700 letih (pravilno:po 531 letih!) zastražili knežji (pravilno: vojvodski!) prestol na. Gosposvetskem polju«; to so pred njimi storili 6. junija 1919 že Maistrovi borci (6. ljubljanski pešpolk), ko so zavzeli Gospo Sveto. Vsekakor pa so partizani to storili zadnji, kajti že sredi maja 1945je Tito »zabarantal« Koroško z Angleži, ki so mu v zameno za umik s tega ozemlja izročili domobrance. Tako smo Slovenci, da so komunisti obračunali s svojimi ideološkimi nasprotniki, za vedno izgubili zibelko naše državnosti. Glede partizanske razorožitve SS divizije Prinz Eugen, pa. tega »uspeha« ne bi preveč poveličeval, saj se je to zgodilo šele teden dni po nemški brezpogojni kapitulaciji. Glede kalaborantov se strinjam z g. Kondo, da se jim ne sme postavljati spomenikov, vendar nam je merila o tem kdo je bil kolaborant vsilila Partija, kije vse svoje ideološke nasprotnike uvrstila v to kategorijo. Tako t.i. »raz.trgancev« na Gorenj-
skem, ki so v službi Gestapa prostovoljno izdajali in terorizirali prebivalstvo nikakor ni mogoče enačiti s pripadniki t.i. vaških straž na Notranjskem in Dolenjskem, ki so sebe in svoje vasi branili pred podivjanimi komunističnimi tolpami, ki so na »rokovnjaški« način izvajale revolucije, da so se bili tako le-ti prisiljeni zateči k Italijanom po orožje. Zato bi pripadnikom vaških straž lahko postavili celo spomenik, saj so v boju s komunisti, tako kot partizani na Gorenjskem ali Koroškem v boju z nacisti, branili le narodov obstoj.
Na koncu moram v celoti pritrditi g. Kondi, da iz mojega pisanja veje odpor do ZZB: kar pa ni niti malo čudno glede na preživetje ideje, kijih ta organizacija zastopa. Katera od odporniških veteranskih organizacij na svetu, razen na Kubi in Sev. Koreji, pa še razglaša spomenike revolucije za svoje? Zato od kamniške ZZB pričakujem, da spomenik revolucije čimprej preimenuje v »Spomenik borcev za svobodo« in na podstavek napiše: »V osvobodilnem boju padlim!«; to bo bolj ustrezalo zgodovinski resnici, saj se je večina partizanov na Kamniškem vendarle borila za osvoboditev in ne za komunizem. V nasprotnem primeru bomo primorani borcem za svobodo sami postaviti nov spomenik. Skratka: Svet ni eden, svetova sta dva: tudi na partizanski strani!
DAMJAN HANČIČ
Ustanavljanje novih občin - epilog
V februarju letošnjega leta je Državni zbor dokončno zavrnil praktično vse predloge, ki so jih pravočasno vložili predlagatelji za ustanovitev novih občin. Ko seje glasovalo o odločitvah za izvedbo referenduma na posameznih območjih, so poslanci vladajoče koalicije podprli le predlog za občino Šmartno pri Litiji. Za vse ostale občine je namreč vlada poslala v Državni zbor predlog, naj ugotovi, da ne izpolnjujejo predpisane minimalne zahteve najmanj 5000 prebivalcev. Pri tem se tako vlada kot vladajoča koalicija nista ozirali na dejstvo, da navedeni pogoj ni obvezen, kar je očitno vsakomur, ki pozna že obstoječe občine. Danes imamo skupaj 192 občin, od katerih je kar 95 takšnih, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev.
Tako je bil zavrnjen tudi predlog Občinskega sveta Občine Kamnik
(posredno pa tudi nekaterih krajevnih skupnosti), da se naša občina razdeli na tri nove občine. Ta odločitev Državnega zbora je še en poizkus demontaže demokracije, saj je neposredna demokracija še posebno pomembna za odločanje v okviru lokalne skupnosti. Očitno je, da vladajoča struktura želi ponovno vzpostaviti »močne« krajevne skupnosti . (brez zagotovljenih finančnih sredstev) in velike občine, ki bi jih zlahka obvladovala.
Odločitev je bila pričakovana, saj je bila medijska propaganda proti ustanavljanju novih občin že dolgo prisotna, pa čeprav brez pravih utemeljitev. V zadnjih osmih letih je namreč očitno, da so na novo nastale občine učinkovite in se hitreje razvijajo kot tiste, ki so ostale nerazdeljene.
Kamnik je to priložnost zamudil predvsem pred štirimi leti, ko se je že enostavno dalo izračunati, da vsako leto izgubimo skoraj pol milijarde tolarjev za investicije.
Ko se ozremo na to obdobje nazaj, lahko imenujemo glavne krivce:
• Krajevne skupnosti (predvsem predsedniki), ki so odgovorne za razvoj svojega kraja. Morali bi slediti procesu prenove lokalne samouprave v Sloveniji in videti pri tem pozitivne spremembe. Pobude za nove občine bi morale priti od njih.
• Zupan in občinska uprava, ki imata pregled nad financiranjem občin in bi zato morala predlagati Občinskemu svetu najustreznejšo razdelitev občine.
• Poslanec Maksimiljan Lavrinc, kije najbolje seznanjen z dogajanjem v državi in zato mu ni tuje, kako država deli denar občinam. Od našega poslanca se pričakuje, da zagovarja naše interese in, da je tudi sam pobudnik takih predlogov, ki so za območje na katerem je bil izvoljen koristni (to večina poslancev v Državnem zboru tudi dela).
• »Tuhinjski lobi«, ker je vseskozi preprečeval razdelitev občine slepo prepričan, da bo Tuhinjska dolina ob nadaljnji razvoj. V resnici pa se je upočasnil tako tuhinjski kot razvoj celotne kamniške občine.
• Sedanja vladna koalicija, ker je zavrnila predlog kamniškega Občinskega sveta in tako ni dopustila možnosti, da se Kamničani sami odločimo o predlogu na referendumu.
Pred meseci je še Krištofov Pep-ček v Kamniškem Občanu modro razmišljal, da ima krava samo eno vime, iz katerega priteče enaka količina mleka na glede koliko je seskov.
Območna organizacija ZLSD Kamnik in Mladi forum »Kamenčki«
O varnostni politiki in evroatlantshih povezavah
Na nedavnem posvetu članov kamniške organizacije Združene liste, vodila ga je predsednica Tatjana Rot Djalil, je potekala zelo vroča razprava o čedalje bolj aktualni vključitvi Slovenije v NATO. Kot gosta sta v razpravi sodelovala Alenka Kovšca, predsednica Ženskega foruma ZLSD in Luka Juri, predsednik Mladega foruma ZLSD Slovenije. Oba sta najprej predstavila stališča svojih forumov, ki sicer delujeta v okviru Združene liste. Čeprav se je nedavni kongres ZLSD v Kopru opredelil za vključitev Slovenije v NATO, imajo člani omenjenih dveh forumov še vedno drugačno mnenje. Svoja stališča proti vključitvi Slovenije v NATO utemeljujeta z vrsto razlogov, med drugim z izgubo dela suverenosti Slovenije, s tem, da nas nihče ne ogroža, z visokimi stroški tovrstne obrambe, ogrožanje okolja (jedrsko orožje), povečanje kriminala in podobno. Naša alternativa je lahko samo v Evropski uniji.
Udeleženci posveta so v razpravi takim mislim v gavnem pritrdili in se zavzeli za to, da bi se morali o vključitvi v NATO izreči državljani Sovenije na referendumu, ki naj bi bil pred even-tuelnim praškim povabilom Slovenije v to organizacijo.
(FS)
Združena lista za referendum o vstopu v NATO: Posvet so vodili (z leve) Tatjana Rot Djalil (OO ZLSD Kamnik), Alenka Kovšca (Ženski forum ZLSD), Luka Juri (Mladi forum ZLSD) in Borut Žagar (Kamenčki).
111
Državni proračun ima sedaj 192 seskov, od katerih je samo eden namenjen Kamniku, lahko pa bi imel tri.
Upajmo, da bo imela v prihodnosti kamniškega občina več sreče pri izbiri svojih predstavnikov na krajevni, občinski in državni ravni.
TONE ŠTELE
Goreči križ
Občinski odbor Nove Slovenije Kamnik je na svoji seji 9. 4. 2002 sprejel protest ob zažigu križa v Strunjanu.
Več okoliščin (prisotnost medijev, neobveščanje policije s strani prisotnih...) kaže na to, da ima to vandalsko dejanje zaledje in tiho podporo pri delu javnosti.
Tako dogodek z brezjanskb Marijo pred leti kot tudi ta kažeta, da se izbira krščanske simbole, ki so blizu verskemu čutenju najširših množic.
Vse ljudi dobre volje pozivamo, da na kulturen način izrazijo svoje nestrinjanje z. napadom na kulturno dediščino in versko vrednoto ter da v svojem okolju širijo duha strpnosti in medsebojnega razumevanja, da bi do podobnih izgredov ne prišlo več.
Ljudje si želimo mir in ne žaljivih provokacij.
Tiskovno predstavništvo Občinskega odbora Nove Slovenije Kamnik
Bitka za nove občine še poteka
Verjetno le malokdo ne ve, da je v letu 2002 državni zbor republike Slovenije (v nadaljevanju DZ RS) objavil razpis za ustanovitev novih občin in določitev referendumskih območij občin v republiki Sloveniji.
Med drugimi je bila tudi v občini Kamnik vložena pobuda v DZ RS s strani pobudnikov KS Črna, KS Godič in KS Kamniška Bistrica za ustanovitev nove občine Kamniška Bistrica ter pobuda KS Kamnik Center za ustanovitev nove občine Kamnik. Nova občina Kamniška Bistrica bi zajemala vsa naselja iz KS Črna, KS Godič in KS Kamniška Bistrica, nova občina Kamnik bi zajemala naselja: Kamnik, Košiše, Mekinje, Nevlje, Podgorje, Šmarca, Tučna, Tunjice, Volčji Potok, Briše, Hrib pri Kamniku, Jeranovo, Lani-še, Oševek, Podjelše, Poreber, Rudnik pri Radomljah, Soteska, Tunjiš-
ke Mlake, Vir pri Nevljah, Vrpolje pri Kamniku in Zduša. Na proceduralen zaplet smo naleteli že v startu, ker občinski svet občine Kamnik ni obravnaval obe vloženi pobudi, kar je njegova obveznost in dolžnost, sklepe pa. bi moral posredovati DZ RS.
Zaradi tega je bila v mesecu avgustu sklicana izredna seja občinskega sveta na zahtevo 10 članov občinskega sveta, ker je župan sam ni hotel sklicati z razlago, da je nepravočasno prispela dokumentacija o vloženih pobudah na sedež občine Kamnik, kar seveda ni res. Na izredni seji občinskega sveta sta bili obe pobudi obravnavani in potrjeni s sklepom, da bo nosilec pobud občinski svet občine Kamnik. Take pobude so bile do 10. septembra ponovno vložene v DZ RS.
Odbor za notranjo politiko vlade RS je februarja 2002 obravnaval vse predloge ter ugotovil, da sta bili obe naši pobudi pravilno vloženi, zato sta bili pozneje obravnavani. Nato je omenjeni odbor ugotovil, da vse pobude, ki so bile pravilno vložene (skupaj 61) ne izpolnjujejo pogojev, določenim v zakonu in predlagal DZ, da vse pobude zavrne.
DZ je na svoji redni februarski seji vse pobude zavrnil z obrazložitvijo, da nobena pravilno vložena pobuda ne izpolnjuje vse predpisane člane zakona o lokalni samoupravi za določanje novih občin in določitve referendumskih območij. Pobude je obravnaval le v paketu, tako, da se v različnost pobud sploh ni poglabljal, s tem pa smo menili, da je v postopku ravnal nepravilno, ker je pobude obravnavni le arbitrarno in ne vsebinsko.
Zato je bila s strani KS Črna, KS Godič in KS Kamniška Bistrica 8. marca vložena zahteva za začetek presoje ustanovnosti in zakonitosti na ustavno sodišče RS v Ljubljani, 12 marca pa še ustavna pritožba zaradi kršitve 14. člena ustave RS. Spoštovane bralce moram namreč seznaniti, da se zakon o lokalni samoupravi ni spreminjal v smislu določb, po katerem, so se občine ustanavljale v letu 1994 in v letu 1998.
V času mojega pisanja še nismo prejeli sklepe ustavnega sodišča na vloženo zahtevo in pritožbo, vsekakor pa mislimo, da v republiki Sloveniji pravna država še obstaja, s tem pa tudi upanje.
Priloga: zemljevid predlaganih sprememb v občini Kamnik
FRANC GALIN
16. Kamniški zbornik
V okviru praznovanja občinskega praznika je bil v prenovljeni dvorani Kulturnega doma 8. aprila predstavljen novi Kamniški zbornik - 16. po vrsti in 4. po osamosvojitvi.
Zbornik je glede na vsebino in vrsto prispevkov razdeljen na već razdelkov. Uvodniku, ki ga je napisala predsednica uredniškega odbora Marjeta Humar, sledi prispevek Entente Florale 2001 - zlata medalja za Kamnik, v katerem je župan Anton Tone Smolnikar predstavil prizadevanja Kamnika za lepšo podobo in mnenja nekaterih občanov o pomembnosti tega, da je Kamnik zasedel prvo mesto na tekmovanju Entente Florale 2001. To je hkrati uspeh in obveznost, da mesto ohranja tako urejenost še naprej, če želi biti turistično in lepo za življenje.
Drugi del je posvečen 10-letnici osamosvojitve. Vsebuje tri prispevke. Uredništvo je nameravalo predstaviti obosamosvojitvene dogodke s pogledi vseh, ki so bili takrat pomembni v kamniški politiki. Kljub obljubam nekateri svojih spominov niso napisali. Morda se jim zdi vse še preblizu ali pa o tem ne želijo javno spregovoriti. V prvem prispevku v tem razdelku z naslovom Od civilnih družbenih gibanj do prihoda novih političnih strank v oblastne organe v kamniški občini predsednik nekdanjega Demosa Igor Podbrežnik predstavlja dogajanje na koncu 80. let, nastanek Demosa, strank in osebnosti, ki so pri tem odigrale najpomembnejšo vlogo. Jože Arko pa v članku Predaja orožja in ustanovitev Manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik predstavi vojaško videnje dogodkov in razmer, ki so nastale po oddaji orožja. Osamosvojitev se je pripravljala dalj časa. Najavljali so jo različni dogodki. O (neuspešnih) prizadevanjih po večjem vplivanju na slovensko in jugoslovansko politiko v 70. letih piše
mag. Cene Matičič v odlomku iz svojih spominov z naslovom Akcija 25 poslancev.
Etnologija je predstavljena s študijo Vpliv spreminjajoče se meščanske zavesti na razvoj Kamnika, avtorice dr. Marije Klobčar, ki ugotavlja, da skuša vlogo meščanske zavesti danes »prevzeti lokalna zavest, ta pa večinoma gleda mesto kot celoto, ne le njegovo staro mestno središče.«
V dveh bibliotekarskih prispevkih je predstavljena domoznanska zbirka v Matični knjižnici Kamnik. O pomenu in bogastvu te zbirke piše ravnateljica kamniške knjižice Breda Podbrežnik, bibliotekarka Florjana Uršič pa predstavlja Bibliografijo domoznanske zbirke Matične knjižnice Kamnik.
Literarnozgodovinski prispevki so posvečni 80-letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča. Znani raziskovalec France Pibernik objavlja razpravo o Naravi in rural-nosti v Balantičevi poeziji. Danijel Bezek, profesor na Osnovni šoli Frana Albrehta, v članku Domači kraj, kako mi spet boš drag (France Balantič) opisuje svoj poskus, izkušnje in metode, kako pesnika Balantiča predstaviti sodobni mladini. Objavljena sta tudi nagovora književnika Alojza Rebule in kiparja Marijana Tr-šarja na slovesnosti ob 80-letni Balantičevega rojstva.
Umetnostnozgodovinske prispevke so napisali dr. Emilijan Cevc, mag. Sonja Klemene in prof. Alenka Klemene. Dr. Cevec je razkril vse skrivnosti slike Jezusov pogovor s staršema, ki je nastala v 17. stoletju in jo hrani kamniški muzej. Sonja Klemenče-va pa je opisala svoj Pogled na ustvarjalnosti kiparja Jakoba Sa-vinška in na njegova dela v kamniškem muzeju. Središče razprave so Savinškova dela, ki jih je pokojna igralka Mila Kačičeva z oporoko zapustila Kamniku. Umetnostna zgodovinarka Alenka Klemenčcva pa je upodobitvam staroste slovenske umetnostne zgodovine dr. Franceta Stele-ta, ki jih je predstavila v 15. Kamniškem zborniku, dodala še nekaj portretov, delo slikarja Bogdana Potnika.
V razdelku Zgodovina so objavljeni različni znanstveni prispevki Dr. Edo Škulj je predstavil Akademijo sv. Cecilije, ki jo je v 18. stoletju v Kamniku, 30 let po ljubljanski Academii philhar-monicorum, ustanovil Maksimilijan Leopold Rasp. Isti avtor je raziskal tudi Življenjske postaje Janeza K. Dolarja. Zgodovinar Damjan Hančič je objavil rezul-
tate raziskave Pokopi v nekdanji mekinjski cerkvi, v kateri ugotavlja, da so tam od 13. stoletja naprej, ko je Cerkev to dovolila, pokopavali plemiče Gallenber-ge, redovnice in tudi navadne ljudi, ki so bili povezani s samostanom. Mag. Andreja Eržen je ovrednotila Pomen Japljevega prevoda Svetega pisma za razvoj slovenskega jezika v 18. stoletju. Bližje v naš čas pa sega razprava o Šmarski elektrarni, ki jo je napisal inženir Janez Humar. Ta je nastala v Šmarci v okviru za: družnega gibanja na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja, zlasti pod vplivom Janeza Evangelista Kreka. Avtor opiše njene tehnične lastnosti, način poslovanja in vzroke za prenehanje delovanja v letih po drugi svetovni vojni. Spomenik kamniški odbojki je v prispevku Zgodovina kamniške odbojke od 1945 do 1955 z natančno analizo in bogatim slikov1 nim gradivom postavil Milan VVindschnurer.
Arheologijo predstavlja razprava Arheološki sledovi v slovenskem visokogorju avtorice dr. Jane Horvat, v njej ugotavlja, da je bilo to področje, sicer redko, pa vendarle, naseljeno že od paleo-zoika naprej.
Izjemno bogat je naravoslovni razdelek. Dr. Božidar Drovenik v razpravi Hrošči v soteski Nevljice opozarja na izjemno naravno bogastvo tega območja. V petih letih raziskav so tu našli 310 vrst različnih hroščev. Avtorji dr. Branko Vreš, dr. Ernest Maver in dr. Darinka Trpin pa so v prispevku Rastlinstvo soteske Nevljice opozorili na raznovrstnost rastlinja in na posebnosti; tu namreč rasteta soška smiljka (značilna za Julijske Alpe, zlast za Mangart, in zgornje in srednje Posočje) in sicer redka trilistna valdštaj-nija. Oba prispevka opozarjata da bi morali to področje zavarovati pred uničevalnimi posegi in morda tu urediti gozdno učno pot. O Imisijski obremenjenosti gozdov v občini Kamnik - raziskave v letu 2001 pišejo raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije Mihej Ur-bančič, Polona Kalan, Primož Si-mončič, Robert Mavsar in Miran Čas. Raziskavo je naročila občina Kamnik. Ugotavlja pa, da obremenjenost gozdov še ni prevelika, povečuje pa se v okolici mesta in ob cesti skozi Tuhinjsko dolino.
Za slovensko* imenoslovje je ze-lo-dragocen članek Vilka Rifla Le-dinska imena jugovzhodnega dela Velike planine. Avtor je zapisal že skoraj pozabljena imena, s čimer je nadaljeval delo Vlasta Ko-
pača in drugih. Sodelavci Geografskega inštituta ZRC SAZU pa bodo zapisana imena uporabili na kartah tega območja, tako da bodo znova zaživela.
V razdelku Ljudje in čas smo se spomnili, osemdesetletnic dveh svetovno pomembnih znanstvenikov in častnih občanov Kamnika ob njuni osemdesetletnici. Dr. Ve-rena Perko je opisala življenje in delo arheologa dr. Staneta Gab-rovca, Alenka Klemene pa dr. Emilijana Cevca. Dr. Olga Janša - Zorn je ovrednotila delo in osebnost prezgodaj umrlega zgodovinarja dr. Branka Božiča, Tina Romšak pa pokojnega pravnika, kulturnika dr. Svetozarja Frantarja. S Kamnikom je bil povezan pred sto leti rojeni operni pevec Jože Gostič, o katerem je napisal prispevk dr. Franc Križnar.
V razdelku Prispevki za zgodovino je več člankov, ki vsebujejo dragocene podatke za nadaljnja raziskovanja. Avtor več publikacij o Kamniku Aleksander Sarnavskvjc v članku V loviščih kozoroga raziskal zgodovino lova, lovcev, objektov, lastninska razmerja v Kamniški Bistrici. Janez Majcenovič je pod naslovom Da se ne bi pozabilo! posegel v zgodovino hiše pri Jongelnu na Šutni, tam nekaj časa živeče družine Štele in z reminscencami na sodobnost in preteklost opozoril na marsikaj, kar se ne brez kazni prerado pozablja, saj povzroča odsotnost tradicije občutek praznosti sodobnega življenja. Študent Benjamin Bezek je v prispevku Zeleno in modro opisal skavtstvo na Kamniškem ob njegovi 75-letnici in 10-letnici ponovne ustanovitve tega. Jernej Štele nadaljuje z zapisovanjem spominov. Tokrat objavlja Utrinke iz predvojnega Kamnika.
V vsakem Kamniškem zborniku predstavljamo kamniške pesnike in slikarje. Tokrat so objavljene pesmi Darinke Slanovec. Od slikarjev pa smo izbrali dva: Iva Kordaša in Dušana Sterleta. Njuno delo in načine ustvarjanja je opisal publicist in slikar Dušan Lipovec. Predstavljena pa sta tudi z reprodukcijami.
Za Naš pogovor smo izbrali v Kamniku rojenega Andreja Poga-čarja, duhovnika, ki ga jc vojna vihra zanesla v Južno Ameriko, kjer je v Čilu preživel večino svojega življenja. Pogovor z naslovom Pomlad je lepa, jesen še lepša, samo krajša... jc pripravil publicist Jože Pavlic.
Knjigo zaključuje Kronika, v njej je glavna urednica Kamniškega občana Saša Mejač opisala štiridesetletno delovanje tega časopisa, na kratko predstavila njegove urednike in težave.
Kamniški zbornik se je uveljavil v slovenski strokovni javnosti. To trditev potrjujeta pogosto sklicevanje na članke in pripravljenost znanih strokovnjakov, da v njem objavijo svoj članek. Za naslednjo številko se že pripravljajo prispevki o glasbeniku Dolarju, o kamniških fužinah in še nekateri.
Kot predsednica uredniškega odbora se zahvaljujem vsem, ki so prispevali svoje delo, da je 16. številka Kamniškega zbornika tako obsežna in bogata, županu Antonu Tonetu Smolnikarju za finančna sredstva in tudi siceršnjo podporo, članom uredniškega odbora: dr. Božidarju Droveniku, Tonetu Ftičarju, Dušanu Lipovcu,
prof. Tini Romšakovi - še posebej pa prof. Milanu Šuštarju za odlično opravljeno lektoriranje. Na novo se je delovnem kolektivu Kamniškega zbornika priključila Mateja Repanšek, ki je večino povzetkov vzorno prevedla v angleščino. Kot vedno je tudi tokratni Kamniški zbornik opremljen in oblikovan tako, da ga je mogoče med vsemi zborniki prepoznati kot kamniškega. Za to gre zahvala slikarju in grafičnemu oblikovalcu Dušanu Sterletu. Za natančno in potrpežljivo vnašanje korektur in računalniško obdelavo besedila se zahvaljujem Sašu Matičiču in njegovi ženi Tatjani iz Studia Dataprint.
MARJETA HUMAR
Nobelovci s področja ekonomije
»Cene Matičič je bil demokrat že takrat, ko se ta beseda še ni pisala z veliko začetnico,« je o svojem kolegu s poslanskih klopi leta 1972 povedal prof. dr. Avgust Majerič z mariborske univerze, recenzent Matičičevc knjige in poudaril, da so podobne knjige o Nobe-lovcih tudi v svetu velika redkost. Temu mnenju se je pridružil Tine Logar, direktor Cankarjeve založbe, ki je dodal, da bi moralo to delo najti pot tudi med mlade ekonomiste in da se že veseli njegove naslednje knjige o petelinih, ki so prekmalu zakikirikali (mislil je na znano akcijo 25 poslancev). Avtor Cene Matičič je poudaril, da je knjiga začela nastajati že leta 1993, ko je v Bančnem vestniku začel predstavljati Nobelovce, v knjigi jih obravnava 46. Mariborski in ljubljanski ekonomski fakulteti pa je predlagal, naj predstavitev No-belovcev s področja ekonomije vključita v podiplomski študij.
FRANC SVETELJ
Častna občana Kamnika Viktor Mihelčič in Cene Matičič, profesorja kamniške gimnazije in njenih prvih maturantov leta 1953, sta z zadovoljstvom in ponosom obujala lepe spomine s prvimi maturanti (na fotografiji je z njima Andrej Par-dubsky), ki so se srečali ob predstavitvi letošnjega Kamniškega zbornika in knjige njihovega nekdanjega profesorja Ceneta Mati-čiča. Mnogi med maturanti prve velike mature v Kamniku (po štirih letih osnovne šole še osem let gimnazije) so v življenju dosegli univerzitetno in akademsko izobrazbo. Na letošnji predstavitvi so se srečali Lojze *» Čampa, dipl. elektro ing., Breda Dimic Pire, Dušan Flajs, dipl. gradb. ing., Mirko Juteršek, dr.fdozof. znanosti in prof. umetn. zgod., Nežka Novak, višja medicinska sestra, Andrej Pardubsky, dipl. elektro ing., Stanko Šimenc, prof. slovenščine, Milan Trbižan, dr. tehn. znanosti in dipl. met. ing., Slavka Trbižan Navinšek, prof. slovenščine, Vida Vybihal Vurnik, prof. slovenščine.
ljeta 1953 so z njimi maturirali še Hubert Bergant, prof. umetnostne zgod. in glasbeni akademik, Marjeta Biško Viiriis, Anka Bregar Čebulj, dipl. soc. del, Stanka Cerar Vrhovnik, Franc Ciber, dr. med znanosti, Milena Jašovec Gre-gori, prof. angleščine, France Koncilja, dipl. geod. ing., Borut Ocepek, dipl pravnik, Malči Perne, dipl ekon., Janko Podbevšek, dipl. ekktro ing., Mitja Rebol, Ema Seljak Pogačar, višja medic, sestra, Stanka Slapnik, Egidija Vrankar Vindšnurer,prof. matematike, Damijan Vindšnurer, dipL lesarski ing.
VERA MEJAČ
SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV
(nadaljevanje s 1. strani)
Kot prvi se je na velikem odru prenovljene dvorane Doma kulture Kamnik predstavil MLADINSKI PIHALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE KAMNIK.
Orkester je bil ustanovljen jeseni leta 1998. V dogovoru s takratnim ravnateljem g. Janezom Krtom je nastal z namenom vpeljati učence šole v svet komorne in orkestrske igre.
Za učence, mlade glasbenike, je namreč zelo koristno, da se poleg individualnega igranja vključujejo tudi v skupinsko igro, najprej v posamezne sekcije in nato v širši okrester. Pri tem drug drugega poslušajo, spodbujajo in sooblikujejo skupno muziciranje.
Eden od dodatnih razlogov za ustanovitev in dejavnost tega orkestra je tudi, da se učenci že na nižji stopnji glasbenega izobraževanja, seznanijo e vsem naštetim ter dobljeno znanje in izkušnje uporabljajo na višjih stopnjah, bodisi pri igranju v drugih glasbenih sestavih, bodisi pri nadaljnjem glasbenem izobraževanju.
V izvedbi Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Kamnik smo prisluhnili skladbam Beverh/ hills 90210, One moment in tirne ter Meet the llinstones. Koncertni mojster Uroš Gorenc, orkester pa vodi Uroš Košir.
S svojimi nenavadnimi instrumenti in seveda zvenom, ki je
zanje značilen, je na številnih nastopih širom po Sloveniji, pa tudi na gostovanjih, med katerimi izstopata predvsem Avstrija in Hrvaška, znala prepričljivo vzbuditi pozornost in navdušiti poslušalstvo GODBA IZ STRANJ.
Dejansko gre za nenavaden glasbeni sestav, zlasti zaradi glasbil, saj v Sloveniji z njimi nastopa le ena skupina in to je Godba Stranje.
Povedati je treba, da so bili te vrste instrumenti nekdaj sestavni del »arzenala« stranjskih gasilcev, ki so ob svojih slavnostih skrbeli tudi za ustrezno dobro voljo in z njo povezano glasbeno spremljavo. Instrumenti pa so v teku desetletij »izgubili sapo«, dokler jih ni, bolj po naključju kot ne, odkril, obnovil in nato z igranjem oživil Dominik Krt.
Z replikami nekdanjih gasilskih instrumentov zdaj že štiri leta nastopa 12-članska zasedba Godba Stranje.
Dominik Krt, preporoditelj godbeništva v Stranjah: PREROJENI, Franc Balantič, član zasedbe in obenem velik simpatizer gasilcev: DRUGA VODA, in Marjan Sitar, vodja in manager stranjskih godbenikov: POD PLANINO.
To so avtorji in naslovi skladb, ki jih je na srečanju pihalnih orkestrov izvedla Godba Stranje!
MESTNA GODBA KAMNIK
pod vodstvom Roka Spruka s
svojo dejavnostjo že več kot stoletje in pol vpliva na glasbeno življenje v Kamniku. Trditev ni pretirana, če poznamo vsaj drobce iz njene zgodovine: ta potrjuje, da so Kamničani revolucionarno leto »pomladi narodov« v ranjki Avstroogrski, 1848, pričakali »z zgodbo«. Dejstvo je, da odtlej ni manjkalo pomembnejših dogodkov, kjer ne bi nastopala tudi kamniška godba, ki je delovala pod različnimi okrilji, in drugo, da je bilo tod še pred koncem 19. stoletja ustanovljeno samostojno slovensko
godbeno društvo z imenom Mestna godba Kamnik.
Vmes je preteklo kar precej zgodovinskega časa, tudi nemalo burnih obdobij, ki so po svoje oblikovali usodo godbe in' godbenikov. Toda dejavnost, trdoživost in kljubo-valnost ljubiteljev te zvrsti glasbe so zmogli obdržati kamniško godbo pri življenju do današnjih dni.
Mestna godba Kamnik je nepogrešljiv soustvarjalec po-
Mestna godba Kamnik, ki jo vodi Rok Spruk, že več kot stoletje in pol soustvarja glasbeno življenje v Kamniku.
Mladinski pihalni orkester glasbene šole Kamnik vpelje učence šole v svet komorne in orkestrske igre.
membnejših slovesnosti v občini, znana je po svojih koncertih tako v domačem okolju kot širše po Sloveniji, pa tudi poslušalstvu v zamejstvu in tujini - tako da mirno lahko zatrdimo, da je Mestna godba eden od prepoznavnih znakov Kamnika tudi v sodobnosti, ko je iz klasične godbe prerasla v spoštljiv revijski orkester.
Na srečanju pihalnih orkestrov se je predstavila s skladbami uglednih komponistov v tej zvrsti glasbe: Nizozemcev Jana van der Roosta in Jana Hadermana, Nemca Juliusa Kastnerja in za zaključek p6ročnika ameriške vojske, ki je ob začetku prejšnjega stoletja napisal najslavnejšo, največkrat izvajano in najbolje prodajano koračnico vseh časov.
VERA MEJAČ
8 25. aprila 2002
POMLAD MLADIH
Kamniški OBČAN
21. marca 2002 seje v Matični knjižnici zgodil projekt »Pomlad mladih«, ki ga je obiskalo okoli tristo ljudi
Kako smo preživeli prvi pomladni dan
Z dobršno mero navdušenja, zagnanosti in pripravljenosti za delo smo se v začetku leta v društvu DAM odločili, da prvi pomladni dan pripravimo posebno dogajanje.
Ker je pomlad čas sprememb in se uradno začne 21. marca, smo ta dan izbrali za predstavitev širše vizije mladinskega centra, ki jo delimo in dopolnjujemo že lep čas. Projekt smo poimenovali »Pomlad mladih«. Takrat se nismo zavedali, koliko ovir bomo morali preskočiti, a v nas je bilo dovolj atleta, da smo jih premagali. Z dogodkom smo želeli opoozoriti na dejstvo, da
je v Kamniku potrebno razviti osrednji mladinski ustvarjalni prostor in razdelati koncept mladinske politike.
Dogajanje je bilo nadvse pestro. Lahko ste se poigrali z namiznim nogometom, si napasli oči ob ustvarjanju grafitov in likovni razstavi, si nabrali koristnih informacij z različnih področij ob info polici, popili kavico ali sok in
Predstavila se je tudi mlada kamniška gimnazijska glasbena skupina.
Za dodatno navdušenje množice pa je poskrbela skupina Pronomo, ki prav gotovo še veliko obeta.
pojedli čips ob šanku, se razvedrili ob ulični predstavi Taksi, poslušali mlade glasbenike in glasbenice v dvorani, na lastna ušesa slišali zvoke didžeriduja, si ogledali diapozitive iz daljnih dežel in izdelavo računalniške prezentacije, zaplesali v mini diskoteki, fotografirali prijatelja, pomahali v kamero in
Ko se je stemnilo, je po nas prišel prav poseben Taksi in nas nasmejal do solz (Kulturno društvo Priden možic).
se poučili o raziskovalni sekciji.
Vzporedno ob aktivnostih smo izvedli tudi mini anketo, ki nam služi kot povratna informacija obiskovalcev, zbirali podpise podpore (skupno smo jih zbrali skoraj 700) in prostovoljne prispevke ter ugotavljali interes posameznikov za sodelovanje v sekcijah. Ugotovili smo, da . se večina anketiranih strinja z zahtevo po ustanovitvi mladinskega centra in da so pripravljeni aktivno sodelovati pri ustanavljanju in delu tovrstnega središča. Zadnje je potrdila tudi udeležba na rednih torkovih sestankih, saj je mediote-ka knjižnice postala pretesna za I vse, ki se že trudimo s pripravo naslednjega dogodka. Rezultat ankete, na katerega smo »Damovci« še
V dvorani je v okviru multimedijske sekcije potekal natečaj za najlepši | nasmeh. Tole je le eden od smejočih se obrazov, kijih je zabeležil objektiv.
Zunaj se je predstavila športna sekcija z nogometom malo drugače...
najbolj ponosni, je ta, da je bil vsem anketiranim projekt zelo všeč in bi v prihodnje želeli še več podobnih prireditev.
Ob koncu večurne predstavitve pa je bil na vrsti resnejši del: okrogla miza na temo »Potrebe
Mentor likovne sekcije Rok Smerke je prikazal izdelovanje grafitov, ki za okolico niso bili moteči - enkrat za spremembo...
kaj in kako smo počeli, vam omenjeno ponujamo tudi v sliki.
Kako naprej? Društvo aktivne mladine s polno paro pripravlja naslednji dogodek, ki se bo zgodil 25. maja in množico drugih aktivnosti, ki vas bodo zabavale v prihodnje. Če si želiš izvedeti več o tem, kaj se kuha v našem loncu, se nam pridruži ob torkih ob 17. uri. Zaenkrat nas najdeš v medioteki knjižnice in na elektronskem naslovu mladinamika@ema-il.si, do jeseni pa si bomo skušali urediti obljubljeni prostor v kleti kulturnega doma
Jože Prezelj in Janez Kožar sta globoko vdihnila in zapihala v avtohtoni aboridžinski inštrument.
Kot prva v glasbeni vrsti sta se predstavila kitarista Matic Rozman in Vito Marenče.
mladih    v Kamniku«. Številčnost in raznolikost udeležencev je poudarila aktualnost teme, povabljeni pa so imeli priložnost komentirati,    zastaviti i vprašanja in predstaviti svoje društvo oziroma aktivnost. Več o okrogli mizi si preberite v članku »Prostor za mladinski klub v kleti Kulturnega doma«.
Množica obiskovalcev, rezultati mini ankete in število podpisov povedo vse. Da pa si boste tudi tisti, ki ste manjkali, lažje predstavljali,
(upajmo).
Za sodelovanje na prireditvi se zahvaljujemo vsem nastopajočim, povabljenim, sponzorjem, donator-jem in vsem, ki ste pomagali pri realizaciji projekta.
BRIGITA CRUENIĆ, DRUŠTVO AKTIVNE MLADINE
PNEUMATIC CENTER
Perovo 27, Kamnik. TT 01 83 08 350
dunlop@sitar-pneumatic.si www.sitar-pneumatic.si
Brane Golubovič, Urad za mladino RS in dr. Albert Mrgole, vodja projekta.
Okrogla miza o potrebah mladih v Kamniku
PROSTOR ZA MLADINSKI KLUB V KLETI KULTURNEGA DOMA
Ko je okoli tristo mladih zapustilo prizorišče dogajanja na prireditvi »Pomlad mladih« v MKK, se je v dvorani knjižnice zbralo okoli 50 ljudi na okrogli mizi »Potrebe mladih v Kamniku«.
Društvo aktivne mladine je na pogovor povabilo predstavnike šol in šolskih parlamentov, nekatera delujoča društva v občini in druge organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi. Zlasti je bila razveseljiva množična udeležba predstavnikov Občine Kamnik, ki so jo zastopali župan Tone Smolnikar, podžupan Demitrij Perčič in načelnik oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin s tremi sodelavkami. Med gosti so bili še ravnateljica Emilija Gregorčič (OŠ Frana Albrehta), Helena Sterle (Mladinski center), Goran Završnik (KD Priden Možic), Vesna Cvek (načelnica obljubljan-skega območja Zveze tabornikov Slovenije), predstavnica Katoliških skavtov Slovenije, Iztok Čebašek (urednik razvedrilno-informativnih strani www.kamnik.info), Breda Podbrežnik Vukmir in Andreja Štorman (MKK), predstavnik Mladinskega centra Ptuj in mladi iz Kamnika, ki so sodelovali na prireditvi.
Gostje okrogle mize in vodje pogovora so bili: Brigita Cr-Ijenič, predsednica DAM, Brane Golubovič, namestnik direktorja Urada RS za mladino, Matjaž Medvešek, MISSS in Albert Mrgole, vodja projekta mladinskega kluba v okviru Info centra za mlade.
Množična in aktivna udeležba mladih, ki so od popoldanskih ur naprej zapolnjevali dogajanje pred in v knjižnici, je bila zadosten dokaz, da mladi, ki so starejši od 15 let, potrebujejo prostor za druženje in delovanje. To doka-zujtLtudi skoraj 700 zbranih . fmdpisov. Skupna ugotovitev mladih je bila, da kljub pestri ponudbLni itslfeznb organizacije, ki bi skrbela za družabno in ustvarjalno življenje mladih med 15. in 19. letom. V okviru projekta Info center za mlade v MKK je že nastala in se izobraževala iniciativna skupina bodočih'mentoric in mentorjev, zagotovljeno je strokovno vodenje in izvajanje avtorskega projekta za mlade, torej preostane še zadnji korak, kipa je tudi osrednja potreba: primeren prostor. Za delovanje vseh sekcij bodočega mladinskega kluba, ki so bile predstavljene, in za katere med mladimi v Kamniku vlada zanimanje, bi potrebovali okoli 300 m2 prostora.
Župan Tone Smolnikar je pozdravil zagnanost mladih in poudaril, da Občina Kamnikpodpira prizadevanja, da se na področju mladinske kulture izboljša sedanje stanje z novimi ponudbami. Spomijal se je prizadevanj različnih generacij v preteklosti, da bi usposobili mladinski klub, vendar so projekti vselej propadli zaradi neprogramskega pristopa in odsotnosti jasnega vodenja, nejasne delitve odgovornosti in nejasnih pravil delovanja. Občina je v proračunu namenila nekaj sredstev za&a-gon mladinskega dela in je pripravljena zagotoviti tudi prostorske pogoje, za začetek dela z mladimi.
Konkretneje je o prostorskih možnostih in pogojih za delovanje mladinskega kluba spregovoril Anton Kamin. V kleti kulturnega doma na Fužinah je na voljo kletni prostor velikosti okoli 50 m? (bivša strelska in taborniška soba) s pripadajočimi sanitarijami prav tako obstajata še dva manjša prostora (pisarni), ki bi lahko služila kot vadbeni prostor ansamblom, izpraznjena pa je tudi nekdanja kurilnica. Gre za možnosti, ki zahtevajo ureditev in nekaj vložka v adaptacijo. Gospod Kamin je poudaril, da iniciativna skupina za mladinski klub zagotavlja podlage, v katerih je mogoče prepoznati zagotovila za resnejše delo z mladimi. Njegove izkušnje na tem pdoročju narekujejo izpolnjevanje nekaterih pogojev, med katerimi je poudaril zagotavljanje kontinuitete delovanja (občina ne bo podpirala trenutnih ad hpc projektov), doseganje merljivih učinkov delovanja in širitev programa in dejavnosti po načelu postopnega dograjevanja posameznih modulov. Vizija mladinskega kluba, ki jo je predstavilo DAM, je zelo ambicozna in bi bila za občino v enem zamahu velika finančna obremenitev, zato je mladim predlagal delovanje po načelu majhnih korakov.
Brane Golubovičje spregovoril o načelih, ki v mladinskem delu zagotavljajo dobro prakso. Odločilnega pomena je podpora lokalne skupnosti, ki mora imeti izdelano dolgoročno strategijo lokalne mladinske politike. Po njegovi oceni v Kamniku obstajajo kvalitetna in strokovno zelo jasno izdelana izhodišča, iz katerih bo mogoče pripraviti dobre podlage za lokalno politiko. Drug neobhoden pogoj pa so kadri, ki se z mladinskim delom profesionalno ukvarjajo. Vsak dobro delujoči mladinski klub ali center zahteva vsaj dva profesionalna lika: organizacijskega in programskega vodjo. V Kamniku vidi v liku domačina Alberta Mrgolela potrebnega mladinskega delavca, saj s svojim dolgoletnim delom predstavlja eno vidnejših avtoritet v praksi in teoriji mladinskega dela tudi v nacionalnem merilu.
Breda Vukmir Podbrežnikje predstavila idem Info centra in poudarila pomen informacij za mlade, Matjaž Medvešek pa je predstavil koncept nacionalnega informiranja in svetovanja za mlade ter izrazil podporo iniciativni skupini in ponudil pomoč. V okviru projekta »Pomlad mladih« je že nastala info polica za mlade, }?rav tako pa je v nastajanju knjižna polica za mlade, ki bo na voljo v prostorih MKK.
Po diskusiji mladih, ki so izrazili dvom v izrečene obljube s strani predstavnikov Občine Kamnik in zahtevali konkretnejša zagotovila za mladinsko delo, je odgovoril Anton Kamin.
Zagotovljena proračunska sredstva na postavki 'delo z mladimi' omogočajo izdelavo elaborata, ki bo podlaga za pripravo dolgoročne občinske politike, nekaj sredstev pa bi lahko namenili tudi za opremo prostora v kleti kulturnega doma. Optimalno je, da bi to lahko opravili do junija letos, za delo od jeseni naprej pa bo potrebno zagotoviti dodatne vire. Tudi za preostale prostore obstajajo realne možnosti za uporabo, vendar po ndčelu postopnosti Mladim je na voljo tudi uporaba prenovljene dvorane kulturnega doma, vendar z določenimi pogoji in omejitvami.
Predstavnik Mladinskega centra Ptuj je opisal dolgotrajno pot, kije pripeljala do delovanja mladinskega centra. Ponovno je poudaril, da je na prvem mestu potrebna podpora lokalne skupnosti, ki mora ob prostorih zagotoviti tudi njihovo uporabno dovoljenje, in strokovno vodenje, saj brez zagotovljenega profesionalnega mladinskega dela ni smiselno vlagati energije v tako obsežen in zahteven projekt.
Predstavniki drugih mladinskih organizacij so izrazili podporo delovanju DAM in izrazili pripravljenost za sodelovanje pri oblikovanju programa mladinskega klubskega dogajanja v Kamniku.
Formalni del okrogle mize je zaključil Albert Mrgole v prepričanju, da bodo izrečenim obljubam s strani lokalne skupnosti v najkrajšem času sledili konkretni operativni koraki in vzpodbudil mlade, da zaupajo ponujenim možnostim ter v nadaljevanju z resnim in kakovostnim delom ohranjajo doseženo začetno zaupanje. Najavil pa je tudi dva nova projekta, s katerimi želijo obogatiti mladinsko kulturno dogajanje: praznovanje dneva mladih (25. maja, v Kamniku) in tridnevni poletni tabor »Festival mladih« v Kamniški Bistrici (bredvidoma zadnji teden počitnic).
FOLKLORNI VEČER
Zadnja prireditev v počastitev občinskega praznika -srečanje folklornih skupin iz Kamnika in Mengša se je 13. aprila odvila v prenovlje-
ni kulturni dvorani, ki je po večletnem propadanju, dolgoletni želji in potrebi društev, ustvarjalcev in Kamničanov po kulturnem hramu ponov-
no odprla vrata 28. marca ob praznični slovesnosti praznika občine Kamnik. V pičlih nekaj mesecih prenovljeni Dom kulture je na stežaj od-
Folkloristi iz Kamnika in Mengša so v prenovljeni dvorani kamniškega kulturnega doma pripravili prijeten folklorni večer.
Z belokranjskimi plesi se je predstavila starejša skupina FS Svoboda Mengeš.
Prisrčen splet prekmurskih plesov in igric otroške skupine F S Svoboda Mengeš.
Cvetlična akcija, ki jo je z namenom lepšega izgleda Kamnika in okoliških krajev pripravila Občina Kamnik v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok, je bila tudi letos toplo sprejeta. Niti ohladitev, niti del nista mogla odvrniti ljubiteljev cvetja in urejene okolice, da ne bi že v zgodnjih jutranjih urah prvega dne akcije, v torek, 16. aprila, pohiteli v Vrtnarijo Kamnik in se postavili v dolgo vrsto čakajočih. Kot je bilo pričakovati, je bil odziv izreden, saj je približno 7000 sadik balkonskega cvetja po znižani ceni (razliko do polne cene namreč pokriva Občina Kamnik) pošlo že ob 13. uri. Pred vrtnarijo je bila še dolga vrsta ljudi, ki so nameravali polepšati podobo našega mesta tudi s pomočjo cvetlične akcije, ki jo je Občina Kamnik pripravila že četrto leto zapored in upamo, da bo takšna prizadevanja za urejeno in lepo mesto ter okolico nadaljevala tudi prihodnja leta.
Na sliki Marija Vidmar, kije kljub množici radovednih kupcev prijazno in spretno opravljala svoje delo z rožicami in dodala še koristen nasvet.
VERA MEJAČ
PUBLICUS
IIŠMMMS
Lepo prvomajsko praznovanje želimo!
Zaradi prazničnih dni bo 27. aprila ter 1. in 2. maja prekladalna postaja v Suhadolah zaprta.
Odpadke bomo odvažali po običajnem razporedu.
pri vrata množici kulturnih prireditev, ki jih je bilo vselej veliko, le primernega prostora zanje ni bilo.
Ob srečanju folklornih skupin se je tako župan Tone Smolnikar s ponosom zahvalil številnim obiskovalcem prireditev ob občinskem praznovanju in ugotavljal, da so s tem pokazali hvaležnost za prepotreb-no pridobitev. Kar petnajst let je namreč minilo od zadnjega nastopa Folklorne skupine Kamniška Bistrica v dvorani kina Dom Kamnik.
V programu folklornega večera1, ki ga je povezoval Tone Ftičar, je zaplesalo osem parov Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik, ki jih vodi Franci Poljanšek. Ob njihovem poskočnem plesu nikakor ne bi mogli uganiti, da je povprečna starost plesalcev kar 65 let.
Z belokranjskimi plesi se je predstavilo 24 plesalcev starejše skupine FS Svoboda Mengeš, ki jih vodi Edo Reven. V tej sestavi delujejo šele od lanskega oktobra, prej pa so že plesali pri mengeških folkloris-tih, nekateri pa pri FS France Marolt.
Jedro mengeške folklore predstavljajo plesalci FS Svoboda Mengeš pod strokovnim vodenjem Mira Pivarja. Delujejo kar 27 let, enajst parov pa je ta večer predstavilo mengeške plese.
Folklorno izročilo osvaja tudi najmlajše, njihovi nastopi so
nadvse prisrčni in razgibani. Otroško skupino FS Svoboda Mengeš, prav tako pod vodstvom Mira Pivarja, je zastopalo 22 razigranih otrok od pet do dvanajst let s spletom prekmurskih plesov in igric.
VERA MEJAČ
Osem parov Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik se je poskočno zavrtelo.
Južna dežela m
Notranji let do Cairnsa, mesta na severovzhodni Avstralije, kjer je vlažno monsunsko podnebje, je ob urejanju vtisov - to je bil namreč edini čas, ko se nič ni dogajalo -hitro minil.
Že nekaj minut po nastanitvi je bila polovica druščine v hotelskem bazenu, kajti vlažnost ozračja je bila tako visoka, da smo bili na kopnem enako mokri. Mislim, da je bila to najdaljša noč; na izbiro smo imeli vročino in vlago ali pa ropot ventilatorja in prezračevalne naprave.
Izlet v aboriginsko vasico Ku-randa z muzejskim vlakom skozi deževni pragozd je bilo svojevrstno doživetje. Tu smo naleteli na domačina, ki je dovolil, da ga slikamo - očitno on ne verjame več, da se s fotografiranjem ukrade dušo. Celo pokazal nam je, kako izvabljati zvoke iz. didžeriduja. Vračati smo se z žičnico; ali si lahko predstavljate, kakšni občutki navdajajo človeka, ko drsi med orjaki, kakršni lahko zrastejo samo v deževnem pragozdu. Tako majhen in izgubljen si!
Neverjetna kompozicija barv
RAČUNOVODSKE STORITVE
Naša posebnost: izterjava terjatev s kompenzacijami, cesijami, odkupi ...
Imate kakovosten izdelek, pozoate trg, ste strokovnjaki v svoji dejavnosti, vendar vam
,—i—--j--n----^analiziranje stroškov]    {ugotavljanje zalogi
\vodenjeposlomih_knpgf-----------------^-^TV--^-----Z^&jamterjale^
**~ - jemljejo čas ~ ""'
V podjetju II (I INO SKY d.o.o. ažurno, strokovno in natančno opravljamo računovodske storitve za vse pravne subjekte ( s.p., d.o.o., društva ...)
spremljamo poslovanje vaSega podjetja nudimo strokovno svetovanje zagotavljamo tekoče obveščanje o poslovanju ...
Techno Sky d.o.o., PlcSUSeva 39,1000 Ljubljana, tel.: 01-519-2S-35, faks: 01-518-57-56, e-mail: technuskvlfa techno-sk.y.si
Bogastvo Koralnega grebena
Znova noč, ko ne veš, kaj bi stekel, po možnosti še kožo, zaradi vlage in vročine ne moreč zaspati, zaraven pa se zavedaš, da je to nujno, če hočeš naslednji dan preživeti polno, bogato.
Vožnja z ladjo Velika mačka do Zelenega otoka, kije le eden od neštetih otočkov Koralnega grebena. . Pravljična lepota otoškega zelenila se zliva z belino peska na plažah, ta pa z ažurno barvo morja in sinjo modrino neba.
Očarani nad naravo smo utihnili in skoraj molče občudovali podvodni svet iz varne podmorpice. Nemogoče si je predstavljati, kaj vse živi tu; barve in oblike pa take, da si jih človek tudi v svoji fantaziji ne bi mogel naslikati.
Že na ladji smo se opremili z masko in plavutkami za stik z Življenjem v vodi. Zanimivo, da se ribe nič ne bojijo, mirno priplavajo do tebe in te opazujejo kot nepovabljenega gosta. Saj to tudi smo. Kdo le daje človeku pravico, da si hoče podrediti vse?
Voda je tako topla, da lahko samo lebdiš na njej, a vsi, ki so to počeli, so zvečer čutili posledice.
Hrbti in noge - seveda noge samo zadaj - so bili lepo rdeči, kljub vsej zaščiti, ki smo si jo nanesli na telo. Pa kaj zato! Občudovati življenje v morju Koralnega grebena je enkratno in neponovljivo doživetje. Le kdo od nas bo imel priložnost to ponoviti?
JOŽICA REPANŠEK
Domačin z didžeridujem
10
25. aprila 2002
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
ZDRAVSTVENA NEVARNOST GENSKO SPREMENJENIH ŽIVIL
Decembra 2001 je po zaslugi ge. Dragice Friedl prispela na naslov Zelenih Slovenije - 00 Kamnik peticija za ohranitev ekološkega pridelovanja živil oziroma proti njihovemu genskemu spreminjanju, ki jo v Sloveniji širi Mitja Fajdiga. Peticijo so člani Zelenih Slovenije - 00 Kamnik podpisovali na svojem občnem zboru 12. 12. 2001. Mitja Fajdiga je v naslednjih mesecih pripravil več sporočil za javnost z namenom ozavestiti prebivalce Slovenije o nevarnosti gensko spremenjene (GS) hrane. Konec februarja je v telefonskem dogovoru s predsednikom Zelenih Kamnika Danielom Kovačičem pristal, da se njegovo februarsko sporočilo za javnost o zdravstveni nevarnosti GS hrane objavi v glasilu Kamniški občan.
Namen sporočila je seznaniti javnost z vse bolj uveljavljenim medicinskim spoznanjem, da je človekovo zdravje odvisno predvsem od kakovosti njegove prehrane. Po izročilu starodavnih zdravilstev (na primer medicina Daljnega vzhoda), se obolelost zdravi predvsem z zdravilno prehrano, ki zdravi s svojo energijo in le v manjši meri s svojimi učinkovinami. Z nenaravnim genskim spreminjanjem živil pa se bosta
sčasoma spremenili njihova kemična sestava in energijska kakovost, da se ne bo več vedelo, katero živilo je še zdravo. Če bo človek užival predvsem GS živila, bo s tem izgubil osnovno sredstvo, ki mu zagotavlja zdravje in obstoj.
Zdravje je odvisno od kakovosti živil
Poljščine, vrtnine in sadje nastajajo iz sončne svetlobe, zraka, vode in snovi v prsti. Živila so torej njihova materializirana oblika in vsebujejo energijo, ki človekovo telo krepi, slabi ali ohranja v energijskem ravnotežju. Od kakovosti hrane je odvisna kakovost človekove krvi, celic, tkiv in organov. Živila odločilno vplivajo na naše zdravje. Zato se skušajmo izogniti aditivom in kemikalijam v hrani z uživanjem bolj zdrave hrane. Kako pa je z umetno gensko spremenjeno hrano?
Treba je poudariti, da spodaj opisane stopnje obolelosti veljajo tudi za nezdravo prehranjevanje z. običajnimi živili. O tem pričajo civilizacijske bolezni in njihovo naraščanje kljub skokovitemu napredku medicine.
Stopnje obolelosti, kijih povzročajo zlasti napačne prehranske
navade, naj služijo kot pripomoček za jasno razumevanje obolenj, ki jih bo povzročalo trajno uživanje gensko spremenjenih živil.
Neposredna povezanost obolenj z uživanjem gensko spremenjenih živil se razkrije šele na V. in VI. stopnji obolelosti, ko se začnejo pojavljati bolezni izroje-nosti (degeneriranosti), zato je koristno poznati že predhodne stopnje obolelosti, kijih povzroča nezdrava prehrana. Predhodna obolelost se začenja z najblažjo obliko, t. j. s kratkotrajno telesno in z umsko-duševno utrujenostjo, stopnjuje pa do zelo hudih čustvenih obolenj na IV. stopnji obolelosti.
I. stopnja obolelosti: Obolenje se začne z občutkom telesne in umsko-duševne utrujenosti. Tako počutje pogosto spremljajo mišična napetost ali otrdelost, pogosta potreba po uriniranju in potenje, občasna driska ali zaprtost in kratkotrajno mrazenje ali vročič-nost telesa. V umsko-duševnem oziru se začetna obolelost odraža v manj jasnem razmišljanju, slabšem dojemanju dogajanja okrog sebe in odzivanju nanj. Obolelost na začetni stopnji se pozdravi zelo hitro - v nekaj urah do nekaj dneh - s počitkom, ko se človek temeljito naspi, primerno naje in telesno dovolj giblje.
II. stopnja: Ko se začne splošna utrujenost pojavljati pogosto
oziroma je dolgotrajna, se v telesu pojavlja bolečina ali mučno nelagodje. Občasno človeka zba-da kje v telesu, boli ga glava, grabijo ga krči ali občuti kakšno drugo vrsto bolečine. Na tej stopnji obolelosti človek včasih občuti, da ga duši, srce mu udarja neenakomerno, je vročičen ali ga mra-zi in zmanjša se mu gibljivost telesa. V umsko-duševnem oziru se morda pojavljajo občasna potrtost, zaskrbljenost in splošen občutek negotovosti. Za ozdravitev obolelosti na tej stopnji je potrebnih nekaj dni do nekaj tednov pravilnega prehranjevanja, telesne dejavnosti oz- nujnega počiva-nja.
Varovanje zdravja je najpomembnejši razlog, zakaj se velja odreči GS živilom. In kakšna je trajna rešitev? Ohranjanje neoporečne (ekološke) pridelave živil in uporabljanje njihove že znane ke-mijsko-energijske (celostne) zdravilnosti.
V prihodnji številki bosta opisani lil. in IV. stopnja obolelosti.
Zeleni Slovenije - 00 Kamnik predsednik Daniel Kovačič
(vir: The Book ofMacrobiotics, Michio Kushi in Alex Jack, Japan Publications, Inc., New York in Tokio, 1987; poslovenil M. F., februarja 2001; prevod se objavlja z. dovoljenjem; pravica pridržana)
• različni programi	• ugodne zavarovalne premije		• najmočnejša mreža izvajalcev po vsem svetu		• 24-urna pom	oč    • organizacija zdravniške pomoči in prevozov	
		individualno		družinsko		skupinsko (10-19 oseb)	
št. dni		EVROPA	SVET	EVROPA	SVET	EVROPA	SVET
3		1.045	2.205	2.090	4.410	732	1.544
5		1.367	2.521	2.734	5.042	957	1.765
8		1.701	2.835	3.402	5.670	1.191	1.985
10		1.806	3.010	3.612	6.020	1.264	2,107
15		2.250	3.501	4.500	7.002	1.575	2.451
21		2.701	4.201	5.402	8.402	1.891	2.941
30		3.601	5.602	7.202	11.204	2.521	3.921
60		6.301	9.802	12.602	19.604	4.411	6.861
90		9.002	14.003	18.004	28.006	6.301	9.802
180 (6 mesecev)		18.432	28.671	36.864	57.342	12.902	20.070
365 (1 leto)		35.964	65.535	71.928	131.070	25.175	45.875
dodatna kritja za svojce
pravna pomoč
Opomba: Pri skupinah z več kot 19 osebami priznamo dodatni popust. Zavarovalne premije v skladu z 8, členom ZDPZP niso obdavčene Pridržujemo si pravico do spremembe cen
OELVIA
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistenčno hišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.
V razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj.
Informacije:
01 47 18 742 ali 01 47 18 723 www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si
Zavarovanje lahko sklenete fL tudi preko interneta -     "o 1 www.vzajemna.si \m
ASSUHANCES VOYAGES
VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
Pomlad - čas špargljev
Poznate njihovo široko uporabnost in zdravilne učinkovine? Preberite naslednje vrstice in marsikaj vam bo postalo jasno.
S to zdravilno delikateso, ki jo cenijo vsi, ki prisegajo na zdravo prehrano in sladokusci, me je seznanila in o njeni zdravilnosti in uporabnosti podučila gospa Pavla Štrajhar, ki poleg kmetije in gojitve šampinjonov prideluje vse bolj cenjene šparglje ali beluše. Do nedavnega precej nepoznana in neuporabljena vrtnina, ki dozori zgodaj spomladi, ko izbira vrtnin Se ni tako pestra, ima namreč mnogo vitaminov in zdravilnih učinkovin.
Šparglje so na Kitajskem uporabljali že tri tisoč let pred našim štetjem za zdravljenje kašlja in tumorjev, v starem Egiptu pa za zdravljenje jetrnih bolezni. Za zdravljenje ledvičnih bolezni ga je priporočal Dioskorid, saj kot odličen diuretik spodbuja izločanje seča in delovanje ledvic. Učinkuje tudi kot blago odvajalo, lajša prebavo in pomaga pri nezadostnem delovanju jeter. Spodbuja apetit, zato ga priporočajo nedohranjenim ljudem in ljudem po prebolelih boleznih, pospešuje pa tudi nastajanje vezivnega tkiva. Ker vsebuje malo energije, je odlična dietna hrana za sladkorne bolnike, priporočajo ga pri slabokrvnosti, revmi, kroničnem bronhitisu in nekaterih ekcemih. Deluje pomirjevalno pri premočnem bitju srca, pomaga pri umski in telesni utrujenosti ter pomanjkanju vitaminov. Ne smejo pa ga uživati tisti, ki trpijo zaradi nespečnosti, nervoze, bolniki z akutnim vnetjem sklepov, sečnih poti ali prostate.
Špargelj je trajnica, ki uspeva v Primorju samoniklo kot divji špargelj. Gojeni špargelj ima mnogo debelejše poganjke (od enega do treh centimetrov), ki so zeleno ali vijolično obarvani. V Sredozemlju prevladuje pridelava zelenih belušev, v srednji Evropi pa obeljenih belušev, ki jih zgodaj spomladi osujejo z zemljo, d« jih zaščitijo pred svetlobo in tako dobimo obeljene poganjke. Ti so milejšega okusa z manj grenčin, zeleni ali vijolični pa imajo ostrejši okus, močnejšo aromo, a tudi več vitaminov in zdravilnih učinkovin. Gospa Pavla Štrajhar, vključena je tudi v Društvo špargljistov Slovenije, pravi, da na njihovi kmetiji, letos pridelujejo na oba načina - torej bele in zelene šparglje, čeprav je pridelava belih prav zaradi obsipavanja z zemljo zelo zahtevna. Zanimivo je, da so šele letos pobrali prve pridelke, polna rodnost pa bo prihodnje leto, saj ta rastlina potrebuje kar štiri leta za dosego polne rodnosti. Spomladi pred tremi leti so nasadili šparglje, negovali, obdelovali, gnojili nasad, jeseni pokosili zelenje in šele letos pobrali prve rezultate vztrajnega dela. Pavla pravi, da bodo letos pobirali največ 30 dni, začeli pa so pred desetimi dnevi, saj je pridelek zaradi hladnega vremena nekoliko zamujal. Šparglje pobirajo zjutraj, ko je količina vlage največja in se tako izgubi najmanj vitaminov. Najboljši so dnevno sveži šparglji, okus in vitamine pa obdržijo največ štiri do pet dni, zato jih je potrebno v tem času uporabiti.
Uporabljamo mlade poganjke, ki vsebujejo veliko mineralov: kalij, fosfor, mangan, magnezij, železo, žveplo, in mnogo vitaminov: A, C, BI, B2, eterično olje, nikotinsko kislino, jantarno in asparaginsko kislino. Ima malo ogljikovih hidratov in energije.
Gospa Pavla Štrajhar nam je zaupala še nekaj receptov in načinov priprave špargljev, da jih bomo znali pravilno pripraviti in bodo večkrat našli mesto na našem krožniku.
Špargljeva juha
500 gr špargljev, 50 gr masla, 1 drobna čebula, 2 stroka česna, 5 dag moke, 2 žlici kisle smetane, 1 rumenjak, ščep sladkorja, sol, poper
Na maslu prepražimo čebulo in ko porumeni dodamo šparglje narezane na koščke, sladkor, strt česen. Malo popražimo, dodamo moko in zalijemo s hladno vodo ali juho. Kuhamo cca 15 minut, nato legiramo s kislo smetano in rumenjakom. Po okusu dodamo še soli in popra, po želji dekoriramo še s sesekljanim peteršiljem.
Šparglji s testeninami
600 gr špargljev, 1/2 kg rezancev, parmezan, 20 dkg kuhanega pršuta, oljčno olje, bešamel iz moke in mleka
V slan krop potopimo špargljevc poganjke za nekaj minut, nato jih odce-dimo. Na oljčnem olju dušimo odcejene šparglje in na kocke narezan pršut. Skuhamo rezance, nato pa vse skupaj zmešamo in dodanio še pest parmezana. Maso stresemo v pekač, dodamo bešamel in še malo parmezana ter pečemo v pečici cca 20 minut.
Ker je torej spomladanski čas tudi čas špargljev je prav, da jih spoznamo in poskusimo. Najboljši šparglji z največ vitamini in zdravilnimi učinkovinami so dnevno sveži šparglji, ki jih lahko dobite na kmetiji »Pri Anžič« Sušnik-Štrajhar na Tučni 1, vse informacije pa dobite po telefonu 01/8317 810 ali 041/688 862.
Drage prijateljice, dragi prijatelji!
Pred nami sta dva praznika, ki ju
obeležujemo s posebnim ponosom:
27. april - dan upora našega
naroda proti okupatorju
in 1. maj - mednarodni praznik
dela.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Z iskrenimi željami, da bodo naše ljudi vse bolj povezovale vrednote svobode, enakosti, demokratičnosti, solidarnosti in socialne
pravičnosti, vam želimo prijetno praznovanje!
Združena lista socialnih demokratov Kamnik in Komenda
OBVESTILO
Upravna enota Kamnik obvešča občane občin Kamnik in Komenda, da je zaradi povečanega števila vlog za izdajo potnih listin in osebnih izkaznic, podaljšala delovni čas v mesecih MAJU, JUNIJU in JULIJU 2002 in sicer:
- PONEDELJEK:       do 17. ure;
- SREDA: do 18. ure.
Ponovno vas obveščamo, da za pridobitev novega potnega lista potrebujete:
- stari potni list,
- novo fotografijo,
- položnico, ki jo predhodno DOBITE V SPREJEMNI PISARNI UE Kamnik, soba št. 18, pritličje.
Vlogo za pridobitev potnega lista ali osebne izkaznice vloži:
- polnoletna oseba osebno;
- otroci od osmega leta starosti v spremstvu staršev;
- za otroke do osmega leta starosti pa vložijo starši.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
Kamniški OBČAN
MED MLADIMI - ZANIMIVOSTI
25. aprila 2002 11
»DOBER DAN, ŽIVLJENJE!«
V lanskem letu je Center za socialno delo Kamnik prvič organiziral celodnevno dobrodelno prireditev z naslovom »DOBER DAN, ŽIVLJENJE!«, namenjeno vsem vedoželjnim otrokom in njihovim staršem, mladim in manj mladim, vsem ki so se želeli zabavati, poskusiti kaj novega, pridobiti nova znanja ali premagati sami sebe.
Prireditev je bila dobro obiskana in obiskovalci zadovoljni. Tudi prostovoljci, ki smo na ta način želeli prikazati nase delo in zbrali nekaj denarja za dejavnost »prostovoljno delo z mladimi« smo bili zadovoljni z obiskom in odzivom. Zato so nas lanskoletne pohvale kot npr. »Ali bo taka prireditev zdaj vsako leto v Kamniku?! vzpodbudile, da smo se tudi letos lotili priprave podobne prireditve.
Da bi za našo dejavnost zbrali nekaj denarja ter tako krili stroške v zvezi z izvajanjem in razvijanjem prostovoljnih dejavnosti, smo se povezali z društvi, institucijami in z nevladnimi organizacijami. S skupnimi močmi bomo 11. maja organizirali celodnevno dobrodelno prireditev »DOBER DAN, ŽIVLJENJE!« z različnimi delavnicami, ki se jih bodo zainteresirani lahko udeležili v dopoldanskem in popoldanskem času.
Zvečer bomo v zaključni prireditvi lahko uživali ob glasbi in gibanju, morda nas bodo ob veselih zvokih zasrbele tudi pete.
Pestre delavnice se bodo odvijale v športni dvorani v Kamniku in njeni okolici v treh različnih časovnih terminih:
Od 9. do 11. ure:
Predšolski in šolski otroci do 4. razreda se bodo. lahko poskusili v oblikovanju, gnetenju, paranju, ustvarjanju, poleg tega pa se zabavali, smejali, čvekali ... v delavnici GNETEMO IN OBLIKUJEMO. Novodobni Robini Hood-i bodo lahko napenjali svoje mišice in tetive na loku v delavnici »ROBIN HOOD« V NOVEM TISOČLETJU. Pogumni in drzni se boste tudi pomerili med seboj. Vsi, mladi in stari,.kL vas zanima,, kako bolj kvalitetno izkoristiti prosti čas in ste se že zelo naveličali gledanja televizije, sedenja za računalnikom, pošiljanju SMS sporočil, čvekanja po telefonu ... pa pridite v delavnico DRUŽABNE IGRE. Če pa te dostikrat zamika, da bi poslikal sveže prepleskano steno ali visoko sosedovo ograjo, boš v delavnici GRAFITI NA PRIMEREN NAČIN lahko dal svojemu umetniškemu duhu, prosto pot. V delavnici ZAPLEŠIMO VSI se bomo lahko udeleženci vseh starosti zabavali in sprostili ob glasbi ter se zapletali in odple-tali v plesnih korakih. Tisti, ki bi radi podarili nekaj posebnega svojim dragim ob posebnih priložnostih, boste preizkusili svoje spret-
nosti v delavnici SLIKANJE NA SVILO. Za športne dejavnosti se boste v športni hali preobuli v primerne športne copate, ne pozabite pa tudi na dodatno tekočino - vodo.
Od 11. do 13. ure:
V skupinski vadbi BODY COM-BAT™ vam bodo karate, kickbox udarci, tai chi in druge borilne veščine v enostavni koreografiji dvignile pulz in adrenalin. Trendovska oblika aerobike, ki spodbudi maš-čobno presnovo za daljši čas. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO je namenjeno vsem, ki bi radi spoznali to zvrst športa in so stari več kot 10 let. Od najmlajših pa do najstarejših, ki se že veselite poletja in prostih dni, lahko svojo umetniško poletno žilico preizkusite pri IZDELOVANJU VOŠČILNIC ZA VSE PRILOŽNOSTI, pripravljanja eksotičnih MMM-KOKTEJLOV se bodo verjetno lotili tisti, ki so že prerasli besede: »Mama, daj!«, delavnica ŽLOBUDRAJMO PO ŠPANSKO pa je namenjena tistim, ki si želite obiskati dežele sonca, vina in temperamenta. Vsi tekmovalno razpoloženi se bodo lahko pomerili v TURNIRJU TROJK V KOŠARKI. Če uspete sestaviti trojko, ali upate, da vas bodo vanjo sprejeli, se prijavite na Center za socialno delo od 6. do 10. maja po telefonu na številko 830-32-97 (Beti) ali najkasneje v soboto, 11. maja, do 10.30 na INFO TOČKI.
Od 14. do 16. ure:
Plezalna stena, izkušeni plezalci in delavnica SPLEZAJMO NA VRH čakajo vse plezanja željne od 7. leta strosti dalje. Dekleta in fantje, ki bi radi storili nekaj za svoj izgled, se lahko priključijo delavnici POLEPŠAJMO SE IN PO-SI4KAJM0 TELO. Naučili vas bomo ličenja, spregovorili bomo o mozoljih in drugih »pomankljivos-tih«. urejanja pričeske. V delavnici »ŠTRIKANJE« NA VEČ NAČINOV si boste lahko ogledali pletene izdelke ali sami zavihteli ple-tilne igle, kvačke in se poskusili v izdelovanju gobelinov. Lahko pa se enostavno pridružite veselim in izkušenim ljudem in se z njimi »za-štrikate« v pogovor. Če želite pogledati čez severno mejo, se boste lahko v delavnici ŽLOBUDRAJMO PO NEMŠKO, naučili začetnih vljudnostnih besed in ugotovili, da je lahko učenje tujega jezika celo zabavno. Ob RAZSTAVI MODELARSKEGA KLUBA
izdelava pohištva po meri
Stegne 1, 1251 Moravče tel.: 01/723-14-76, gsm: 041/64M46
SIL
EST
PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE
delovna razmerja od A do Ž
vknjižba etažne lastnine druge poslovne storitve
Želimo prijetne prvomajske praznike!
Steletova 8a, 1241 Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 e-mail: silvest@siol.net
IZ KAMNIKA IN DOMŽAL bodo njihovi člani radi potešili vašo radovednost ob ogledu skoraj pravih dirkalnih avtomobilov, avionov in še česa. V tem času bomo tudi nadaljevali ih končali s TURNIRJEM TROJK V KOŠARKI.
Zunanje aktivnosti:
Sproščanje in meditacija od 10.00-12.00,
se bo odvijala zunaj, če bo vreme lepo, sicer pa v prostorih Centra za socialno delo Kamnik. Pomeni sprostitev fizičnega telesa in duha, vse z namenom umirjenega, sproščenega in ljubečega delovanja v prostoru, v katerem živimo, delamo, se družimo ta trenutek. Vsi, ki želite narediti nekaj lepega zase, lepo povabljeni! S seboj prinesite primerno obleko in obutev za delo v naravi ter podlogo za sedenje. Prijave so zaželene, ker jih več kot 15 ne morejo sprejeli. Zbirno mesto - pred vhodom v športno halo Kamnik ob 9.30. uri
Polepšajmo asfalt, 11.30-13.30:
Palčki in mezinčki bodo ustvarjali hiše, ceste, metulje, rože, oblake, ... in še mnogokaj z barvnimi kredami po asfaltu v bližini dvorane. Vse napake bo izpral dež. Če bo vreme slabo, bomo malčke zaposlili z RISANJEM po papirju v športni hali. V tem primeru naj s sabo prinesejo suhe barvice. Zbirno mesto - pred vhodom v dvorano ob 11.30.
Čari jahanja 13.00-15.00
Zbirno mesto - pred športno dvorano ob 12.30ot, potem odhod na delavnico. V vsakem vremenu.
MOJA RIBA JE PA TAAAAAKA OD 12.00-14.00
Če ste radi sami s sabo, ste starejši od 8 let in bi se radi naučili ujeti ribo - ste vabljeni v delavnico, kjer boste lahko preverili svoje ribolovske spretnosti. Potrebujete ribiško palico, ki si jo lahko tudi izposodite pri prijatelju ali znancu, v primeru slabega vremena pa tudi palerino ali dežnik. Delavnica je nadvse primerna tako za starše kakor /a njihove otroke. Pričakujemo največ 10 udeležencev. Zbirno mesto - pri ribogojnici Mihove na Jeranovem (na poti od Mekinj proti Godiču) ob 12.00 uri. Ribo, ki jo boste ujeli, boste lahko odnesli s sabo.
POTEPANJE IN PEKA KRUHA, celodnevna delavnica od 9.00 do popoldanskih ur
Zbor in zaključek je pred športno dvorano v Kamniku. Bodite primerno obuti, oblečeni, s seboj pa prinesite malico in pijačo. Tudi v primeru slabega vremena se bo naš-ia rešitev.
Med mnogimi različimi delavnicami ste prav gotovo našli vsaj eno pravo tudi zase, eno pa še za očeta in mamo in sestro. Ne oklevajte predolgo! Pridite in se prepričajte, da je možno živeti zanimivo, zdravo, polno, razburljivo, tudi pustolovsko, raziskovalno ... v vsakem vremenu in v vseh obdobjih našega življenja z malo ali nič denarja. Naredite pravi korak in recite življenju: »Dober dan!«
Na delavnice se lahko prijavite na naslov: CSD Kamnik, Ljubljanska 1, 1240 Kamnik s pripisom »Dober dan, življenje!«. Lahko pa se prijaviš kar po telefonu: 01/830-32-80 - Uroš) kjer so ti na voljo tudi dodatne informacije.
Kadilci, pozor!
Akcija »opusti kajenje in zmagaj 2002«
Mednarodna kampanja »Opusti kajenje in zmagaj!« ki jo podpira Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je bila prvič organizirana leta 1994 in je letos že peta po vrsti. Pri nas v Sloveniji jo organizira CINDI Slovenija (www.cindi-slovenija.net). V kampanji lahko sodelujejo vsi, ki redno kadijo najmanj eno leto in so stari več kot 18 let. Za nagrado se lahko potegujejo, če 4 tedne, to je od 2. do 29. maja, vzdržijo brez kajenja. Nekajenje bodo potrdile priče, navedene na prijavnici in biokemični test. Na CINDI-ju Slovenija bodo 31. maja med sodelujočimi izžrebali bogate slovenske nagrade in glavnega nagrajenca, ki se bo potegoval za mednarodno super nagra-
do 10.000 US $ ali eno od šestih regionalnih nagrad po 2.500 US $.
Zadnji rok za prijavo je 2. maj 2002. Izkoristite priložnost za uresničenje svoje namere glede prenehanja kajenja in pohitite s prijavo. Prijavnico lahko dobite pri vašem osebnem zdravniku v ZD Kamnik ali na zgornjem internetnem naslovu. Morda vam bo sreča naklonjena in bo nagrada v vaših rokah. Četudi ne boste izžrebani, pa boste nagrajeni z zavestjo, da ste zmagali nad seboj, da ste vzdržali brez kajenja in tako storili velik korak za ohranitev svojega zdravja.
MILENA CERAR VIŠ. MED. SES.
ZD KAMNIK
»Strašenje Boga« na veliki petek
Po več kot šestdesetih letih so kamniški skavti na letošnji veliki petek pred Veliko nočjo oživili star običaj - »strašili so Boga.«
Pred frančiškansko cerkvijo so skavti znesli na kup zaboje
mm
Takrat so kamniški dečki in fantje na veliko sredo, veliki četrtek in veliki petek p/opoldne tudi tako »strašili Boga«. Stolp so postavili nekaj metrov pred stranskim vhodom v cerkev. Takrat so razbijali jiredvsem le-
(predvsem iz kartona). Ta »stolp« so potem ob treh popoldne podrli in zaboje pričeli razbijati z lesenimigorjačami (na sliki). Nastal je velik trušč, zelo podoben tistemu pred letom 1941.
sene zaboje, tanjše sode in gaj-bice, kar so naprosili pri kamniških trgovcih (velikokarton-ske embalaže takrat še skorajda ni bilo). Pri razbijanju zabojev so jih obkrožali številni gledalci in seveda tudi manjši
otroci. Slednji so vrteli v rokah raglje in tako »prispevali« k trušču. OjMziti in seveda slišati je bilo tudi veliko ragljo, vdelano v skoraj meter dolg zaboj. Na tem je sedelfant in z močno roko vrtel njen spoštljivo velik lesen zobnik. To »strašenje Boga« naj bi spominjalo na potres, kije nastal ob Kristusovem vstajenju oz. njegovi smrti. Razbijanje zabojev seje vedno pričelo po končanih duhovniš-. kih molitvah psalmov v cerkvi, koje bila ugasnjena zadnja od dvanajstih rdečih in ene bele sveče (te so simbolizirale 12 apostolov in Kristusa) na Iriro-bem svečniku. Takrat je pater frančiškan prišel pri stranskem vhodu iz cerkve in udaril s palico po stopnicah. Ta običaj so imeli z nižjim sloljiom »kišt« tudi pred št densko cerkvijo. IJpaj-itu), daje lepa gesta katoliških skavtov in skavtinj, poskusiti oživiti to šego, padla na j)lodna tla, da se jim bodo prihodnje leto pridružili še številnejši, tudi gledalci in predvsem starši s svojimi otroci z ragljicami in ragljami.
MILAN WINDSCHNURER
Obisk predstavnikov Britanskega sveta na naši gimnaziji
Nekaj dni pred odhodom skupine dijakov drugega letnika gimnazije na ekskurzijo v London nam je mentorica pripravila presenečenje, saj je na šolo povabila predstavnike Britanskega sveta. Obveščeni smo bili, da nas čaka predavanje o izobraževanju v Veliki Britaniji. Najprej so nas razveselila darila: mape, pisala in zvezki, kamor smo v skupinah zapisali odgovore na zastavljena vprašanja quiza, ki naj bi gostom povedala, koliko o izobraževanju že vemo. Najboljši skupini sta si prislužili majice in knjižne nagrade. Profesor, ki se nam je predstavil z imenom Chris, nam je nazorno s pomočjo računalnika najprej predstavil vrste šol. Angleški otroci morajo začeti obiskovati šolo, ko so stari pet let,
lahko pa se odločijo za šolanje tudi s štirimi ali celo tremi leti. Obvezno šolanje je do 16. leta, ko vsi opravljajo izpite GCSE (General Cetificate of Secondan/ Educa-tion), nato se jih nekaj zaposli, nekaj odloči za poklicno izobraževanje. Vstop na univerzo jim omogočajo izpiti imenovani A-level, običajno fakultete zahtevajo 3, razen v Oxfordu in Cambridgu, kjer imajo še svoje sprejemne izpite. Za izpite, ki vodijo v univerzitetni študij, se pripravljajo eno ali dve leti, nato pa si večina vzame »Cap year«, leto svobode in prostosti, ki ga veliko bodočih študentov preživi ob prostovoljnem delu v različnih delih sveta. Začudili smo se, ko smo izvedeli, da je potrebno plačati šolnino na vseh univerzah. Večina
študentov lahko zaprosi za štipendijo, s katero pokrijejo večji del stroškov šolnine, ne pa tudi bivanja in prehrane. V Veliki Britaniji je blizu 150 univerz, študij na večini traja le tri leta. Gostujoči predavatelj nas je seznanil z vrsto nazivov, kijih študentje pridobijo po končanem študiju, predstavil nam je tudi možnosti nadaljnjega študija. Zdajšnji ministrski predsednik Toni Blair je eden izmed dvaindvajsetih britanskih ministrskih predsednikov, ki so študirali v Oxfordu.
Srečanje s predstavniki Britanskega sveta, ki.so nam povedali tudi nekaj podrobnosti o delovanju te ustanove v Ljubljani, je bilo zelo zanimivo in poučno. Zelo radi jih bomo še povabili, naj nas obiščejo, dijaki 2. letnikov gimnazije
! AGROPROMET CERKLJE !
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE '
- SEMENAVVREČKAH I Pri nakupu nad 10 vrečk vam 1 podarimo. |
VELIK IZBOR SEMENSKE KORUZE!
Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške.
AKCIJA ZBIRANJA STARIH KOLES
Mladi Forum Kamnik se zaveda problema onesnaževanja okolja. Prebivalci planeta, kamor spadamo tudi Kamničani, se prema* lokrat zavedamo, da okolja ne onesnažuje samo industrija, temveč tudi mi. Kolikokrat smo se v zadnjem tednu v trgovino, oddaljeno 3 kilometre, odpravili z avtomobilom in ne z ekološko nespornim kolesom? Kaj naredimo s kolesom, ki ni več vozno? Ga nesemo v popravilo ali raje kupimo novega in starega vržemo v najtemnejši kot naše kleti?
Mladi Forum Kamnik prireja akcijo zbiranja starih koles v soboto, 4. maja, v dopoldanskih urah na Šutni v Kamniku.
Mladi Forum bo stara nevozna kolesa predelal in jih predal meščanom Kamnika. Nastavili jih bomo na nekaj točk v Kamniku, kjer si jih bo lahko vsakdo sposodil. Namesto, da bi se vozili z avtomobilom 3 kilometre, boste razdaljo raje prevozili s kolesom. S to akcijo bo Mladi Forum Kamnik s pomočjo someščanov pospravil domače kleti in hkrati zmanjšal emisije izpušnih plinov v zraku.
Kamničani so dovolj ekološko ozaveščeni, da bodo to akcijo vzeli resno in dovolj pošteni, da koles ne bodo kradli.
Samo Trtnik
Tiskovni predstavnik Mladega Foruma ZLSD Kamnik
Dirka na Mengeškem polju vendarle bo
Pokali, priznanja še vedno čakajo. Za 14. april napovedana in odpovedana dirka gorskih kolesarjev v krosu vendarle bo. Zgoščen koledar kolesarske zveze je k sreči našel prost termin v začetku prvomajskih praznikov v nedeljo, 28. aprila. KD Calcit še vedno prireja 6. slovenski Pa-riz.-Roubaix, kjer tako piše na pokalih, kristalnih lovorikah in kolajnah. A bo na dan dirke svetovnega pokala »Amstel gold race« na Nizozemskem. Lahko jo preimenujemo tudi I. Agroemona zlata dirka, če je kateremu ljubše. .
Vse ostalo bo ostalo nespremenjeno. Slovenska različica ima na novi trasi poljskih poti nov kamnitni odsek (500 metrov), kije po zahtevnosti podoben kockam. Start za vse kategorije bo na Duplici na travnatem letališču ob 10. uri. Najprej za otroške kategorije, kjer so za odprto prvenstvo Kamnika vabljeni predvsem osnovnošolci. Pol ure pozneje se bodo na 5 km dolg krog zapodili še mladinci, člani, veterani in dekleta.
Luka zmaguje, Boštjan in Domen ne zaostajata
Kamniški gorski kolesarji Calcita so imeli na zadnjih dirkah znova veliko uspeha. Na mednarodni dirki v Vrsarju v Istri kategorije UCI- E I (višje so le svetovni pokali, ter prvenstva) je novo zmago dosegel mlajši mladinec Luka Kodra. In to kar 3,39 minute pred drugouvrščenim Matjažem Budinom iz Nove Gorice (Bisport). Njegov uspeh sta med starejšimi kolegi dopolnila klubska kolega Calcita Boštjan Hribovšek in Domen Berlic, ki sta med starejšimi mladinci predse morala spustiti le Boštjana Pahovnika iz Luč. Ostalih deset tekmecev iz, Slovenije, Hrvaške in Italije je bilo daleč zadaj. Kot zanimivost, Luka Kodra je kroge odpeljal s povprečno hitrostjo 21,5 kilometra na uro, Pahovnik je bil le 0,5 km na uro hitrejši. Počasnejši pa tudi veterani in amaterji. Ana Podpečan (nastopa za Swatch Novice Extreme) je v absolutni ženski konkurenci zasedla nehvaležno četrto mesto za A vstrijsko Petro Schorkmayer, najboljšo slovensko gorsko kolesarko, 48. na lestvici UCI Blažo Klcmenčič in Čehinjo Danielo Rohrichovo. To je eden najlepših uspehov vztrajne Kamni-čanke, ki ji je prinesel tudi lep kupček točk UCI. Med člani, kjer je je Primož G rman (nastopa za Uni team) po pokalni zmagi v Zlatoličjtt tokrat dvakrat strgal verigo in odstopil, sta kolesarja Calcita Luka Pustoslem-šek in Tomi Dolinšek med konkurenti iz petih držav zasedla 22. in 23. mesto. V slovenskem pokalu je Pustoslemšek osvojil 10 točk za 6. mesto v kategoriji elite, Dolinšek pa 8. do 23. let. Kolesarji Calcita so v ekipni razvrstitvi dosegli tretje mesto za Swatchom in Završnico. V skupnem seštevku je Calcit peti. (mm)
CALCIT KAMNIK DRŽAVNI PRVAK
tet en mesec po tem, ko se je v kamniški Športni dvorani odpiral šampanjec za uvrstitev ženske ekipe v prvo ligo, se je ta zopet penil na račun velikega uspeha odbojkarjev. Tokrat zaradi vnovične osvojitve naslova državnih prvakov Slovenije za leto 2001/02!
Več kot 1200 navijačev je v kamniški Športni dvorani z glasnim navijanjem pozdravilo drugi zaporedni naslov državnih prvakov kamniških odbojkarjev, ki so v letošnji sezoni zares dominirali na domači sceni. Le dva poraza v državnem prvenstvu, gladki zmagi v četrtfinalu proti Šoštanju, pa potem zlahka preko Maribora v polfinalu in prav tako s 3:0 v zmagah preko Bleda v finalu, govori v prid temu, da so bili letos Kamničani enostavno predobri za ostale slovenske ekipe. Edini »kiks« so si privoščili v polfinalu pokala OZS, ko so izgubili proti Salonitu, ki je tftkrat izkoristil slab dan Kamničanov. Vedeti pa moramo, da so Kamničani zaradi reprezentance, ki je sodelovala na Evropskem prvenstvu, začeli skupaj trenirali šele v oktobru, poleg tega pa se je v prvem delu nerodno poškodoval najboljši slovenski po-dajač Tomi Šmuc.
Tako so igralci Calcit Kamnika najboljše igre prikazali v evropskem pokalu Top Te-ams, kjer so dostojno zastopali barve Slovenije, saj jih nobena ekipa ni nadigrala, povrh tega pa so zabeležili še dve zmagi proti Bosni in zmago proti Češkim Budcjovi-cam. V domačem prvenstvu pa so najboljše partije prikazali prav ob koncu, ko je bilo to najbolj potrebno. Pa poglejmo, kako so potekali finalni dvoboji med Calcit Kamnikom in Merkur Lip Bledom. Prve tekme pred domačimi gledalci Kamničani niso začeli najboljše, saj so gostje po-vedli z 2:0 nič v setih (oba so Kamničani izgubili na razliko) z vstopom Gregorja Perhaja pa so
spreobrnili potek tekme in v preostalih treh setih popolnoma nadigrali goste. V drugi tekmi na Bledu so zopet začeli boljše domači in gladko dobili prvi set. Tudi tokral so se Kamničani pobrali in v preostalih treh setih upravičili vlogo favorita.
V tretji tekmi pa so Kamničani pred domačimi gledalci upravičili pričakovanja tisočgla-ve množice. Prvi set je bil še najbolj zanimiv, saj so imeli
Potapljaški klub tudi v Kamniku
Športno potapljanje je v zadnjih letih postalo sila popularno, vse več je navdušencev, ki si želijo tako ali drugače doživeti svet pod vodno gladino. Veliko je k temu dejstvu prispevala kvalitetna in varna oprema, ki jo je moč dobiti v specializiranih prodajalnah, šolanje novih potapljačev se je v veliki meri preneslo tudi v potapljaške centre, ki omogočajo relativno hitro pridobitev osnovnega znanja in s tem tudi dovoljenja za športno potapljanje, seveda v meji varnega, udobnega potapljanja. Posledica množičnosti pa je tudi ustanavljanje novih potapljaških klubov in društev, ki jih je v Sloveniji že preko petdeset. Takšen klub se je pred nedavnim ustanovil tudi v Kamniku. Konec marca se je na ustanovnem občnem zboru zbralo dvajset navdušencev, ki so ustanovili potapljaški klub z imenom NOVA SUB, ki ima svoj sedež v Kamniku. Željo po potapljanju, organiziranem in varnem, so prelili v program, ki je sestavljen predvsem iz obiskovanja zanimivih potapljaških lokacij, tako raznih ladijskih razbitin, kot tudi drugih lokacij, kijih je na Jadranu še vedno veliko, in so vredne obiska. Organizirani bodo klubski potapljaški vikendi, krajši tabori in izleti, skratka za vsakogar se bo. našlo nekaj, vodilo pri vseh dejavnostih pa je bila želja, da bi bil klub dejansko »narejen« po meri članov. NOVA SUB je klub, ki je v prvi vrsti namenjen svojim članom, oziroma varnemu in sproščenemu potapljanju in prijetnemu druženju, v največji meri v okviru pestre klubske dejavnosti. Na osnovi starih poznanstev gradijo tudi dobre odnose z nekaterimi hrvaškimi klubi, s katerimi se povezujejo tudi zaradi lažje organizacije potapljanja v sosednji državi.
V svoje vrste vabijo vse, ki jih tovrstne aktivnosti zanimajo, informacije pa lahko dobijo na tel. številki 041 724 370.
D. O.
v___,_y
Igralci Calcit Kamnika so tako upravičili vlogo prvega favorita prvenstva ter izpolnili cilje upravnega odbora OK Kamnik s predsednikom kluba Tonetom Smolnikarjem, ki se je pred sezono zadala cilj osvojiti vsaj en naslov.
Drugi zaporedni naslov državnih prvakov so za Calcit Kamnik osvojili: 1. trener Gregor Hribar, poni. trenerja Danijel Hab-jan, igralci Gašper Ribič, Gregor Orel, Gregor Perhaj, Janez Turk, Tomi Šmuc, Mitja Pleško, Miha Kosi, Damjan Marinko, Jani Malovič, Sašo Palma, Marko Turk in Dušan Plahuta.
Seveda pa na tem mestu ne smemo pozabiti upravnega odbora kluba, ki se je celo leto
CAS ZA TRI ŠPORTNE DEJAVNOSTI
V napadu številka 14 - Janez. Turk, med najboljšinli igralci finalnega dela DP.
gostje celo priložnost za njegovo osvojitev nato pa so se Kamničani razigrali in »razbili« goste z Bleda. Zadnji set so Kamničani dobili celo na deset, tako, da se je slavje na tribunah začelo že pred zadnjim sodnikovim žvižgom.
trudil zagotoviti kar najboljše pogoje za delo prve moške ekipe in seveda vseh sponzorjev in donatorjev, ki so omogočili, da se je v kamniški športni dvorani igrala najboljša odbojka v Sloveniji.
Cico 1.
Spomladansko sonce je vedno močnejše, in če prisluhnemo svojemu telesu, ugotovimo, da nas prijetno ščemenje po telesu poziva k fizični dejavnosti. Kakršnikoli - če ni druge alternative, pa obujemo tekaške copate ali se zavihtimo na kolo.
Za prvo druženje pristašev rekreacije bo spet poskrbljeno v
17. maja 2002. Prav tako bodo razdalje prilagojene posameznim skupinam.
Nosilna prireditev bo Ekipno državno prvenstvo v Sprint Du-atlonu ter pokalna tekma Triatlonske zveze Slovenije, poleg tega pa prvenstvo osnovnošolcev, slovenske vojske in občinsko prvenstvo Kamnika. Letošnja no-
centru Kamnika na trišportnem dnevu elektrončka in sicer v nedeljo, 19. maja 2002. Na sporedu bo kombinacija teka in kolesarjenja - DUATLON, na prilagojenih razdaljah osnovnošolski mladini in priletni gospodi. Novost leta 2002 bo tekmovanje v kombinaciji plavanja in teka -AQUATLON, ki se bo dogajal na kamniškem bazenu ali pa v Termah Snovik in sicer v petek.
vost bo tekmovanje članskih dvojic - štafet, kjer bo vsak član dvojice opravil s svojim delom naloge - tekač s tekom, kolesar s kolesarjenjem. Proge bodo speljane po istih ulicah kot lani. Kolesarski del bo potekal z Glavnega trga čez Sutno na Kranjsko cesto do rondoja v Podgorju, tekači pa bodo krožili po Kolodvorski ulici. Zaradi tega bodo navedene ulice od
11. do 15. ure zaprte za promet.
Na kolesarjenju so obvezne zaščitne čelade, kolesa pa so lahko poljubna (triatlonska, cestna, treking, mountain bike ...). Kot lani bodo tudi letos podeljene medalje, pokali in priznanja, osnovnošolske udeležence pa bodo čakale številne in bogate praktične nagrade. Vsak od udeležencev bo prejel tudi obrok hrane in pijače ter majico, štart-nina pa bo ob predprijavi veljala 1000 sit za otroke in 2500 sit za odrasle, na dan tekmovanja pa 1500 in 3000 sit. Za štafete 4000 in 5000 sit. Za AquatIon bodo štartnine nekoliko nižje.
Razdalje, ki jim bodo tekmovalci morali premagati so razvidne iz naslednje razpredelnice:
Ekipa gostitelja - ŠD Trisport - letos brani lani osvojena naslova državnih prvakov v triatlonu in vice prvakov v duatlonu, kar pomeni, da so kandidati za najvišja odličja. Ob pomoči gledalcev in domačih navijačev bo šlo delo laže od rok. Zatorej, povabilo na prireditev velja vsem meščanom in okoličanom, da se aktivno ali vsaj pasivno udeležijo tekmovanja.
Spremljajoči program bo isto kot lani sestavljen iz atraktivnih nastopov vrhunskih športnikov.
Ta nedelja bo mesto Kamnik ponovno oživila, ga promovirala, prebivalcem ponudila vrhunski športni dogodek, tekmovalcem pa tekmovalni užitek in ponovni obisk'Kamnika. Vabljeni!
MIRO KREGAR
Skupina	Razred	Letnica rojstva	DUATLON - razdalje (tek - kolesarjenje - tek)	AOUATLON - razdalje (plavanje - tek)
A (šola)	1. in 2. razred-	1994 in 1993	500 m - 2 km - 250 m	50 m - 300 m
B	3. in 4. razred	1992 in 1991	500 m - 2 km - 250 m	50 m - 300 m
C	5. in 6. razred	1990 in 1989	1000 m - 4 km - 500 m	100 m - 600 m
D	7. in 8. razred	1988 in 1997	1000 m -4 km - 500 m	100 m - 600 m
ODRASLI		1988 in starejši	5 km - 20 km - 2,5 km	750 m - 5 km
Državni prvak v smučanju po snežnih grbinah in ski crossu
Jani Pogačar po snežnih grbinah
htevna in uveljavljena športna panoga na Japonskem, v Ameriki je celo najbolj uveljavljena disciplina. V Evropi pa ta šport šele pridobiva širšo veljavo. To velja tudi za Slovenijo, kjer deluje približno 20 tekmovalcev in podmladek. Po njegovem mnenju tej zvrsti zimskega športa do sedaj ni bilo dano dovolj poudarka, pa tudi publiciteta je slaba. Ta šport zahteva veliko odrekanja, naporov, zlasti pa veliko materialnih sredstev. Brez izdatne pomoči staršev, zlasti očeta in brata, ne bi mogel toliko časa vzdržati v državni reprezentanci. Del sredstev, ki jih je prispevala smučarska zveza, je zadoščal v glavnem za udeležbo na tekmovanjih, treningi in drugi izdatnejši stroški pa so bremenili pretežno tekmovalce same, prijatelje in seveda svojce.
Kljub vsemu, zatrjuje Jani, da si je v tem času nabral številne izkušnje, pridobil znance in prijatelje, utrdil znanje, ki ga bo z veseljem prenašal na mlajše, saj bo tudi v prihodnje živel za to športno zvrst.
Ob koncu našega pogovora nam je zaupal misel: vsako de-
Jani Pogačar v tekmovalnem elementu
Raznolikost zimskih športnih aktivnosti je polna številnih oblik rekreacije in tekmovanj. Med že ustaljene discipline si počasi, a vztrajno utira pot smučanje po grbinah. Med nosilce tega športa se je z vsem srcem vpisal tudi Kam-ničan Jani Pogačar. Skoraj 10 let je član državne reprezentance. V tem času je dosegal solidne uspehe v svetovnem, evropskem in državnem merilu.
Naj navedemo le nekaj dosežkov v svetovnem merilu: 17. mesto v paralelnem tekmovanju 1999, 17. mesto v svetovnem pokalu 2001, v evropskem merilu 5. mesto v skupnem seštevku 1996, 5. mesto posamezno leta 2002, zmaga na džavnem prvenstvu itd.
Jani Pogačar je star 30 let in letos zaključuje aktivno smučarsko življenje. Namerava se posvetiti osebnemu življenju. Pravi, da bo najprej dokončal šolanje na fakulteti za šport v Ljubljani, manjkajo mu le štirje izpiti. Poiskal si bo zaposlitev in začel nabirati delovno dobo.
Pudarja, da je disciplina -smučanje po grbinah zelo za-
lo zahteva polnega človeka, zlasti šport, ki se mu mora v popolnosti predati, sicer ni mogoče pričakovati vidnejših rezultatov.
Prav gotovo velja Janijii Po-gačarju zahvala za njegovo dosedanje delo, za uveljavitev te športne zvrsti pri nas in čestitke za dosežene rezultate, obenem pa mu želimo, da bi v nadaljnjem življenju dosegel zastavljene cilje.
STANE SIMŠIČ
Takoj zaposlimo
prodajalca vozil OPEL
Prošnje pošljite na naslov: AVTOTEHNA VIS - KOSEC Kamniška 19 1230 Domžale
Telefon: 7216 092, 7248 231, 031 483 256 ali se oglasite osebno
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
25. aprila 2002 13
Občina Kamnik na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) objavlja
JAVNI RAZPIS
A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM
1) Posojila so namenjena mladim družinam za:
- nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja;
- za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja;
- za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava). Opomba: za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev v letu 2002 še ne bo dopolnil 37 let.
2) Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala naslednja merila:
- stanovanjske razmere;
- socialni položaj;
- ekonomski položaj;
- zdravstvene razmere.
3) Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati:
- da so državljani Republike Slovenije;
- da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in da na naslovu dejansko prebivajo;
- da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik;
- da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91, 21/94 in 23/96 ter 1/00).
Opomba: primerno stanovanje po Stanovanjskem zakonu je tisto stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarnih prostorov in predsobe še toliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika oz. najemnika in njunih ožjih družinskih članov, če živijo z lastnikom oz. najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da spalnica zadošča za dve osebi, kabinet pa za eno osebo.
- da so kreditno sposobni.
4) Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti v celoti izpolnjen. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 41/ 01 in 45/01), kar znaša 800,00 SIT. Obrazec je prosilcem na voljo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). K vlogi je potrebno priložiti še:
- pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo (v primeru nakupa stanovanja oz. hiše);
- veljavno gradbeno dovoljenje ali veljavno odločbo o priglasitvi del;
- zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt in za katerega se bo uporabilo posojilo (dokument ne sme biti starejši od 30 dni);
- potrdilo o državljanstvu;
- potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 2001 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo);
- potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti.
5) Doba vračanja odobrenega posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo je T+i%.
Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca. Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predračunske vrednosti in števila upravičenih prosilcev. Posojilo, ki bo dodeljeno občanu, ne sme presegati 50% predračunske vrednosti za namen, za katerega bo uporabljen.
6) Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila:
Občani, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, najkasneje do vključno 24. 5. 2002. Nepopolne vloge in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane.
Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje direktor Občinske upra^. ve, obravnavala popolne vloge in pnpravijajis.to upravičencev ter pred-, lagane zneske posojil. O odobritvi bo odločala Občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisnega roka.
B) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV
Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov.
Doba vračanja odobrenega posojila je 8 let. Obrestna mera za posojilo je T+i%. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 41/01 in 45/01), kar znaša 800,00 SIT. Prosilci morajo oddati vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) in predložiti še:
- potrdilo pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva ulica 44, Kranj, da je objekt spomeniško zaščiten;
- potrdilo o lastništvu objekta, ki se bo obnavljala in
- veljavno gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del.
Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov.
Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojil je enak kot za posojila mladim družinam.
Dodatne informacije je mogoče pridobiti na oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik (tel. št. 8318-104, 8318-118).
ANTON TONE.SMOLNIKAR ZUPAN OBČINE KAMNIK
Teniški klub KIK GROUP Kamnik
m OBMOČNA OBRTNA
ZBORNICA KAMNIK
Območna obrtna zbornica Kamnik
želi svojim članom ter upokojenim obrtnikom in vsem delovnim ljudem lepe prvomajske praznične dni.
GROUP
KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK
ZBIRA LES IELŠE.
Zainteresirani dobavitelji pokličite po telefonu 830-38-24 oz. 830-38-25.
mmT'Jm*
Smeli načrti za prihodnost
Kamniški teniški klub je že vrsto let eden od najbolj aktivnih in uspešnih klubov v občini. Kljub velikim tekmovalnim in organizacijskim uspehom, ki jih klub dosega v zadnjih letih, je v njihovih vrstah čutiti nezadovoljstvo, na drugi strani pa tudi optimizem. O težavah in načrtih kamniških tenisačev smo se pogovarjali z novim direktorjem kluba Matjažem Pogačarjem.
Gospod Pogačar, klub ima prvič v svoji zgodovini svojega direktorja. Kako je prišlo do vašega imenovanja?
Upravni odbor jc bil mnenja, da je klub prišel v tisto fazo razvoja, kjer za svoje nemoteno in kvalitetno poslovanje potrebuje primerno strokovno usposobljenega človeka, ki bo organiziral, izvajal in nadziral vse aktivnosti v različnih segmentih - mislim na rekreacijo, tekmovalce, tekmovanja v vseh starostnih kategorijah, marketing, oskrbo, ureditev igrišč itd. Ker sem v različnih vlogah (o. p.: bil je tekmovalec, član upravnega odbora TZS, trener, mednarodni teniški sodnik, predsednik sodniške organizacije, član različnih športnih komisij in odborov itd.) že dolgo let prisoten v športu, še posebej tenisu, je UO kluba v meni videl najprimernejšega človeka za omenjeno delo.
Kako bi ocenili stanje v teniškem klubu?
V nekaterih segmentih je stanje izredno resno, celo alarmantno. V zadnjih letih je tako močno padlo število članov - rekrcativcev, in sicer iz več razlogov: v bližnji okolici je bilo zgrajenih veliko teniških igrišč. Kvaliteta igranja na naših igriščih je zaradi neustrezne infrastrukture ter bližine ceste (izpušni plini, hrup) zelo slaba, ker jc polovica klubskih igrišč namenjena tekmovalcem oziroma teniški šoli, je število igralnih ur, namenjenih rekreacijskemu igranju tenisa, zelo majhno. Zanimanje za tenis na splošno nekoliko pada itd. Omenjena pomanjkljiva infrastruktura je še posebno resen problem, ki nas tare že dvajset let. Šele pred kratkim smo uredili primerne sanitarije, pred tem smo morali na veliko potrebo kar v gostilno Pod skalo ali v gozd. Ne bi si upal trditi, da vzgoja mladih športnikov v takšnih razmerah zadostuje higienskim, zdravstvenim in drugim zahtevam. Odgovornost pri tem jc splošna in nedeljiva - rad bi pripomnil, da pri reševanju tega problema nismo iskali nikakšrne finančne, pač pa samo moralno oziroma »teoretično, papirno« pomoč, ki pa jc do sedaj veliko še nismo bili deležni. Drugi segmenti, kot so tekmovalci in teniška šola, delujejo izredno uspešno.
kar v tako majhnem mestu, kot jc Kamnik, ni ravno lahka naloga. Pri organizaciji ATP Challenger turnirja, največjega teniškega turnirja v Sloveniji, smo dobili najvišje ocene in dokazali, da imamo kljub majhnemu številu članov sposobno, strokovno podkovano in elana polno ekipo ljudi, ki bi lahko veliko pripomogla k vzpostavljanju ugodnejše športne klime v občini.
Menite torej, da »klima« v Kamniku ni najugodnejša za šport?
Absolutno! Kako drugače razumeti dejstvo, da v Kamniku še vedno ni športno-rekrcativnega centra, za'katercga jc bila že daljnega leta 1981 kupljena zemlja, naročen, narejen in plačan zazidalni načrt, porabljenih več milijonov tolarjev in približno toliko ur sestankovanj, rezultat dvajsetletnega zanašanja pa jc dejstvo, da na omenjeni zemlji ni več mogoča gradnja? Kako drugače razumeti dejstvo, da se Kamničani ne gremo več v svetu in pri nas tako priljubljenih športov, kot so atletika, košarka in rokomet? Kitko drugače razumeti dejstvo, da niti ena sama šola v Kamniku nima svoje atletske steze, zaletišča za skok v daljavo in višino ter da nobena šola nima niti enega zunanjega igrišča za košarko, rokomet, odbojko ali mali nogomet, ki bi lahko dobilo »uporabno« dovoljenje? Sprehodite se okrog kamniških šol in zgrozili se boste, ko boste videli, v kakšnem slabem stanju so igrišča. Konec koncev, kako drugače razumeti dejstvo, da v mestu Kamnik, ki sebe zelo rado imenuje celo turistično, ni niti enega notela, ki bi sprejel športnike in turiste, ki v nemajhnem številu vsako leto prihajajo v Kamnik? Po službeni dolžnosti veliko potujem po svetu in moram priznati, da včasih precej z zavistjo gledam na lepo urejene klube doma in v tujini.
Kako se boste lotili reševanja problemov oziroma kakšni so vaši načrti?
Teniški klub želi v kar največji meri prispevati k uresničevanju nalog nacionalnega in lokalnega pomena v vseh segmentih športa, zato jc izdelal in sprejel program dela za leto 2002, v katerem bo razširil svojo dejavnost z ustanovitvijo sekcij za badminton, namizni tenis ter tenis
na mivki. Naša želja je tudi, da se občanom na enem mestu ponudi tudi druge oblike organizirane športne aktivnosti, kot so odbojka, plavanje, košarka, mali nogomet, fitness itd. Športna interdisciplinarnost, ki jo bomo organizirali in izvajali, bo namenjena občanom v vseh obdobjih življenja, posebno pozornost pa želimo posvetiti športni aktivnosti mladih, ki naj ne bi bila samo razvedrilo in preživljanje prostega časa, pač pa tudi preprečevanje in zdravljenje socialno-patoloških pojavov, kot so potepuštvo, huliganstvo, mladinsko prestopništvo itd. Ti pojavi so vsak dan številnejši in pogosto posledica neurejenih družinskih odnosov, zato smo v našem programu posebno mesto namenili tudi družini - ponudba različnih športnih in zabavnih aktivnosti na enem mestu bo prav gotovo lažje zadovoljila različne potrebe in želje posameznih družinskih članov, pri tem pa jc seveda najpomembnejše to, da jih bodo lahko uresničevali skupaj. Zavedamo se odgovornosti, ki jo kot društvo v tem segmentu imamo, zato bi se radi čim aktivneje pridružili naporom posameznikov, družin, vrtcev, šol, ostalih društev, športnih zvez in končno države pri uresničitvi vseh ciljev in nalog. Članstvo bomo poskušali povišati tudi z nižjo članarino, ki bo v letošnjem letu nekako trikrat nižja kot v prejšnjih letih, članom-rekre-ativcem pa bomo zagotovili tudi večje število igralnih ur, saj bodo tekmovalci in vadeči v teniški šoli treninge zaključevali do 17. ure. Vse sile bomo usmerili v realizacijo izgradnje pokritih teniških igrišč, ki bodo omogočili zimsko vadbo in rekreacijo. Zal so naši načrti v veliki meri odvisni od drugih, zunanjih faktorjev. Lastnik zemljišča, na katerem lezi kompleks teniških igrišč, je občina. Brez njenega privoljenja na igriščih ne smemo izvajati nobenih infrastrukturnih posegov. Še večji problem pa jc dejstvo, da teniška igrišča ležijo v območju tako imenovanega projekta M-l, ki je v fazi sprejemanja že dvajset let, in da na tem območju zato niso dovoljeni nobeni večji posegi. Bojimo se, da bo do realizacije projekta M-I prišlo morda šele v naslednjih dvajsetih letih, zato je naša želja premestiti igrišča na drugo lokacijo. Ta rešitev bi
koristila tudi drugima dvema kluboma, ki domujeta na tem prostoru (odbojkarski in plavalni klub), saj za svojo dejavnost potrebujeta večja parkirišča; parkirišča blizu centra mesta bi rešila tudi tovrstno zagato ob različnih drugih priložnostih (dan narodnih noš itd.). Prepričan sem, da bomo na skupnem sestanku znali uskladiti vse posamične interese, saj bi enotno in usklajeno delo prav gotovo koristilo vsem.
V nekem smislu bo torej le prišlo do tako pričakovanega športno-re-kreacijskega centra v malem?
Res je. Na relativno majhnem prostoru bodo občani imeli možnost izvajanja različnih športnih aktivnosti (tenis, namizni tenis, badminton, plavanje, vaterpolo, odbojka, odbojka in tenis na mivki, fitness, nogomet, košarka). Tako pestra ponudba bo v veliko pomoč, recimo, tudi šolskim pedagogom, ki bodo lažje izvedli športne dneve. Ker nameravamo postaviti tudi kotiček za najmlajše (igrala, peskovnik, gugalnice, tobogani, trampolin, računalniške igrice, risani filmi itd.), bo dan na naših igriščih lahko preživela resnično cela družina.
Realizacija vaših načrtov ni videti ravno majhen in poceni zalogaj!?
Del finančnih sredstev za ureditev in posodobitev objektov ter mikrourbane opreme bomo zagotovili iz lastnih sredstev in z najemom kreditov. Precejšnjo pomoč (in to ne samo finančno) pričakujemo tudi s strani občine. Oddelek za družbene dejavnosti občine jc marca lansko leto izvedel raziskavo o tem, kako bi kamniški osnovnošolci in srednješolci najraje preživljali svoj prosti čas. Rezultati raziskave naj bi tudi osvetlili, kaj lahko občina, druge ustanove, zavodi, društva oziroma vsi subjekti, ki imajo možnost vplivanja na prosti čas mladih, v okviru svojih pristojnosti storijo na področju omenjene problematike. Rezultati ankete so pokazali, da si mladi med drugim najbolj želijo prav zgraditve športnega centra, v katerem bi se bilo moč ukvarjati z več športi. Poleg tega je po Zakonu o športu ena od nalog občine zagotavljati pogoje za opravljanje in razvoj športne dejavnosti ter spodbujati načrtovanje, izgradnjo in vzdrževanje športnih objektov. Zaradi vseh zgoraj omenjenih dejstev in zaradi dejstva, da bomo mi z našim projektom občini pomagali realizirati oziroma opredmetiti rezultate ankete, z njihove strani resnično pričakujemo vso podporo. Ne gre prezreti tudi pomoči privatnih in državnih podjetij, ki so se v preteklosti ob takšnih in podobnih projektih že ničkolikokrat izkazali.
D. K.
O suhi prenovi oken
Posegi v stanovanju ali hiši, pri katerih je potrebno razbijati stene, niso nikoli zaželjeni. Izogibamo se jih, odlašamo, iščemo druge rešitve. Eden takih posegov je tudi zamenjava starih oken ali balkonskih vrat, ki so dotrajana, slabo ali pa sploh ne tesnijo, ne dušijo zunanjega hrupa ali pa so toplotnoizolacijsko neučinkovita. Običajno je vse našteto kar združeno. Pri takih oknih porabimo za ogrevanje veliko ve.č energije oz. kuriva, kot bi bilo potrebno.
Kaj torej storiti, da bomo imeli nova, toplotnoizolacijsko učinkovitejša okna, pri sanaciji pa po možnosti ne bomo potrebovali ne zidarjev in ne pleskarjev? Odgovor je - suha prenova oken.
V osnovi obstojata danes dva načina obnove starih oken (vse velja načeloma tudi za balkonska vrata):
1. staro okno v celoti odstranimo, tudi vzidani okvir, ki ga po delih izrežemo in nadomestimo z novim.
2. vzidan okvir obstoječega okna obdržimo kot osnovo, na kateri gradimo suho prenovo okna.
Ponavadi se suhomontažna zamenjava začne z iskanjem firme, ki se ukvarja s to dejavnostjo. Izvajalcev suhomontažne prenove je pri nas kar nekaj. Priporočljivo je iskati več ponudb, izmere in ponudbe so načeloma brezplačne. Po dogovoru sledi obisk strokovnjaka (enega ali več ponudnikov) z namenom, da naredi izmere za konkretno ponudbo. Ta na ob-
Iskrica za varčno rabo energije Elektrika iz sončnih celic
Sončne celice pretvarjajo sončno svetlobo neposredno v električno energijo in to brez hrupa in dima. Proizvodnja te elektrike je zastonj, a naložba je draga. Zato jc sončna elektrika konkurenčna povsod tam, kjer ni javnega omrežja: v planinskih kočah, počitniških hišicah in na barkah. V razvitejših državah pa na veliko nameščajo sončne celice na strehe in fasade in oddajajo elektriko naravnost v omrežje in to po visoki ceni. Tudi Slovenija se je vključila v pospeševanje uporabe sončne elektrike, tako da vsako kilovalno uro iz sončnih celic poslano v električno omrežje odkupi po 64 tolarjev.
Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolek tor jih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon Tiki Šolar. Največja izbira kolektorjev v Sloveniji.
Obiščite nas na sejmu navtike od 6. do 12. maja v Portorožu.
Kon Tiki
Šolar
PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO
Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si
jektu pregleda stara okna in vam svetuje, kateri način zamenjave, bi bil pri vas najustreznejši glede na stanje starih oken in zidov. Če je okvir obstoječega okna strohnel, potem vam zagotovo ne bo predlagal suhomontažne zamenjave, ampak zamenjavo starih oken z novimi. V tem primeru se boste pač morali sprijazniti s krajšim obiskom zidarja, ki bo na koncu zamenjave popravil notranji del okenskih špalet. Prednostno izbirajte med izvajalci, ki bodo ponudili celotno izvedbo, tudi zaključna zidarska dela. S tem se izognete prelaganju krivde za morebitne napake z. enega na drugega mojstra, kije pri obrtniških delih zelo značilno, krajši konec pa običajno potegne naročnik.
V primeru, da je osnovni okvir vašega starega okna dovolj čvrst, ni ovir za suhomontaz.no prenovo, ki ne zahteva nobenega rušenja in kasnejše pozidave zidu, pri skrbni izvedbi celo pleskanja sten ne.
Z izbranim izvajalcem sklenete pogodbo, v kateri natančno opredelite, kaj ste se dogovorili, za kakšno ceno in do kdaj bo zadeva realizirana. Zelo bodite previdni pri morebitnih predplačilih, ki morajo biti pisno potrjena. Priporočam pa tudi, da še pred pogodbo preverite izvajalčeve reference, si ogledate nekaj njegovih del in kontaktirate z. lastniki objektov glede njihovih izkušenj z izvajalcem..
In kako poteka suha prenova starega okna? Ker so okna pri takšnih zamenjavah nestandardnih dimenzij, bo potrebno nekaj tednov počakati, da vam bodo izdelali nova. Na dogovorjeni termin montaže monterji pridejo in pripeljejo naročena okna. S starih najprej odstranijo dele, ki niso vzidani, in okovje. Na okenski okvir, ki ostane v zidu, namestijo nov okvir in nanj pritrdijo novo okensko krilo (ali dva,' če gre za dvokrilno okno). Stike med starim in novim delom okna zatesnijo, stike znotraj in zunaj pa pokrijejo s pokrivnimi letvami. Namestijo še notranjo okensko polico in preverijo brezhibnost delovanja. Pri montaži sodelujeta običajno dva monterja, ki zmoreta zamenjavo 4 do 5 oken na dan.
Nadaljevanje prihodnjič IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec
Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389
MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, PLINSKIH GORILNIKOV IN PLINOVODOV, PLINOVODI IN PLINSKE PEČI - NAPELJAVA NA KLJUČ
Lepe prvomajske praznične dtiil
AvtošoQa Šmarca
Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118, www.avtosola-smarca.com
organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo B v ponedeljek, 6., 13. in 27. maja, ob 18. uri
Vozimo novi Polo Sl)l. Renault Clio, Golf diesel IV, Mercedes A razred, novi Fiat Punto, Polo, Peugeot 206
Ura vožnje 3.100,00 SIT, izkušeni inštruktorji ali inštruktorica Pričetek vožnje pri vas doma, v službi, šoli, po dogovoru ...
zm/skafoc/t/sfr/fa, d d, Kamn/k
iskrene čestitke eb dnevu upera in i. maju
ter prijetne ptvemajske praznevanje.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeve
KAMNIK
Cankarjeva 11
te
iff/f Ct^fffAffiit
^KROL
ALU ROLETE
Zaluzije
MARKIZE PVC ROLETE
Tel./fax: 01/72 37 284
GSM: 041/662-483
ALOJZ KOSEC, s p
Prešempva 8 1234 MENGEŠ
* IZDELAVA *
* MONTAŽA * * SERVIS *
LEPE PRVOMAJSKE PRAZNIČNE DNI!
CALC IT
čestitkam in željam za lepo prvomajeko praznovanjel
Informacije: ivww.polka-go.com
070 330 330 www.htloberdan.com
glasbeno gledališki spektakel Nedelja, 12. maj, ob 20. uri ŠPORTNA DVORANA KAMNIK
PREŽIVITE NEPOZABEN VEČER V DRUŽBI VAŠIH JUNAKOV!! ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA POHITITE Z NAKUPOM VSTOPNIC
VSTOPNICE: Rezervacije po telefonu: 041/952 767
KAMNIK: Videoteka METULJ, Študentski servis; STAHOVICA: Bar BAC; DOMŽALE: VELE, d.d. - oddelek TRAFIKA; Študentski servis; MENGEŠ: KULTURNI DOM, blagajna ŠPAS TEATER, HRAM ROŽICE, Videoteka Metulj; LJUBLJANA: pasaža MAXIMARKET, Avtobusna postaja Ljubljana, Videoteka Metulj; KOMENDA: Bife MEGI, RODEO KLUB; KLANC: Bar KLANC, MOSTE: trgovina MARIJA.
HRANILNO KRliDlTNA SLUŽBA
DOMŽALE
Ljubljanska 72,
tel.: 722 04 70. 721 68 01
Ob preoblikovanju žiro računov iz APP v transakcijske račune Hranilno kreditna služba Domžale obvešča, da odpira transakcijske račune za društva in samostojne podjetnike.
Našim komitentom lahko ponudimo tudi knjigovodske storitve.
Želimo lepe pwomajsk]e praznične dni.
POTI, DA SI
ZAGOTOVITE VARNOST, JE VEČ.
NA KONCU OSTANE SAMO
ENA
<i TITAN
najboljši servis za varovanje vašega imetja KLJUČAVNICE, PROflLNI CILINDRI, CELOVITA ZAŠČITA VHODNIH VRAT, ZAKLEPNI SISTEMI.
Peugeot 307 - Slovenski avto leta 2002.
Samozavest zmaguje. Kot evropski avto leta je mora! prepričati 55 izkušenih novinarjev s področja avtomobilizma iz 21 držav, To mu je z lahkoto uspelo. V klub njegovih << w*wsPM*jdova!cev se je zdaj fypisala,iudi.£lovenija.:S svojo samozavestjo je očaral novinarje in bralec slovenskih dnevnikov in avtornobilističnih revij.
SAMOZAVEST SERIJSKO.
PEUGEOT
RODEX d.o.o.
Rova, Rovska c.2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98
► ► ► ►
►
► ►
Milil ž
VEZENJE
ta razne tek ►     izdelke in
IZDELAVA
PROGRAMA
za vezenje vašega motiva,, logotipa.......
VViegele Veronika s. p.
Vaška pot 17b, Radomlje na novi lokaciji Križ 24b tel.: 01/834 33 40, 041/744 599
vwiegele@tris-a.si
UMITIM Computere, Kamniška 38, Šmarca, 1241 Kamnik, tel. 01 830 33 BO • faks 01 830 33 75
e-mail: info@maitim.si • raam.maitim.si
Computers
Računalniški sistemi MAHI M, COMPAO, IBM, HP; Monitorji, tiskalniki.skenerji, digitalne kamere, projektorji, potrošni material, Profesionalni strežniki MAITIM, COMPAO, IBM;
Računalniške mreže, internet, modemi, stikala, usmerjevalnikkouterji, (ISDN.ADSL) Programska oprema MICROSOFT, SYMANTEC, ADOBE, COREL,... Video nadzorni sistemi...
Svetovanje, inženiring in projektiranje informacijskih sistemov.
KVALITETEN SERVIS - RAZLOG VEČ ZA NAKUP
KLANJE 2MNE ffl PROIZVODNJA KAMNIŠKIH MESNIN
Želimo vam lepe praznične dnV.
9
\
Ne dovolite si preživeti praznikov, ne da bi obiskali našo prodajalno na Usnjarski 1! Jamčimo Vam slovensko sveže meso, označeno z naslovom rejca, vedno sveže meso za ćevapčiće, ražnjiće, pleskavice, pikant klobase,
pečenice, hrenovke in druge okusne kamniške mesnine. Pričakujemo vas vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
S4VL_
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2,1230 Domžale
Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b, Domžale Zg. Stranje la, Stahovica
telefon: 01/722 05 60; 01/722 00 20 telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035
fax: 01/72132 88; e-mail: dom@sam.si fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si
OD OPEKE...DO STREŠNIKA in še mnogo več..!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA
Vsem občanom občine Kamnik
čestitamo ob dnevu upora ter ob prazniku dela.
v SAM-u nisi nikoli SAM
www.sam.si
GKjffiSee oko;;
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) 9 831-26-37
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih malic po 600 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosila,
VEČ VRST DNEVNIH MENIJJEV PO 850 tolarjev (primer: dunajski ali hamburger + pomiri + solata).
□■4;- <#> 'S*> 'W       8B BB tflfci (jMfc) ijfc' qg 'A-  'J;: 1
SamOPavUcl 1
9$b
imteL:
050 626 061 3{ 04/ 626 061 ^
VSE O DIMNIKI
ZASTOPANJE, MONTAŽASf^Mj^^lDIMNIKOV. ^
Wq novogradnja, sanacija dimnikov *8l in tudi samo svetovanjei
■j? vrtanje dimnikov in vstavuanje wo        tuuav iz nerjaveče pločevine.
•»   <»> f»;        (»S <»> <*h Jih (*i
DOSTAVA KURILNEGA OLJA
Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK
POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 01/83-91-582 ALI 041/691-325.
Lepe prvomajske praznike!
STEKLARSTVO IRMI 1 HOMEC  - DOMŽALE
P^V^ 01/721 57 17, 01/722 70 89
ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil dragi dobri mož, oče in stari ata
MIRKO GORJUP
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami v najtežjih .trenutkih. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
April 2002
ZAHVALA
V 83. letu življenja nas jc zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric
JERNEJ RAZPOTNIK
iz Kostanja 3 v Tuhinjski dolini
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz podjetij Vele, Titan in žagarstvo Lončar. Posebna zahvala sosedom za pomoč, gospodu župniku Hočevarju za lepo opravljen obred, pevcem in Tonetu Rajsarju za poslovilni govor. Hvala tudi sosedom iz Črnega vrha, zdravstvenemu osebju in Zvezi borcev Šmartno. Še enkrat hvala za izrečena sožalja, podarjene svete maše, sveče in cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
April 2002
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, tel.: 01/8341-660
.anoratoBrugi . ^
bombažnemaj,S
. JensKi KOSTIMI ?a mature, valete, birme...
.ttetongNace
potrotatoodrask «pestra ponudba JEANSA
nova kolekcija KOPALK ZA POLFDt* 2002I
Poskrbljeno za parkiranje, pestro ponudbo in nizke cene med dobrimi!
UUUU SVOJ DMK KUPOVAH HMCMJtl!
TEHNIČNA TRGOVINA JOŽEFI
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.:83-17-203
MALI GOSPODINJSKI APARATI
- 8% POPUST
AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST
UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE GORENJE
AKCIJSKE CENE BARVNIH TV
GORENJE, EVELUX že od
34.900 SIT
m*'m*tuu>m<\v
i,
- BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV
11
II
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.0.0.
DVORjE št. 13, 4207 Cerklje .t Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
i
H i«
—J
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le praznina in bolečina za teboj ostaja.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 80. letu življenja zapustil naš dobri mož, ati in stari ata
JANEZ ZAMLJEN
iz Zgornjih Stranj
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, Janezovim nekdanjim sodelavcem Kambusa, Cirilovim sodelavcem iz Svilanita in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter
spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Tonetu Berčanu za opravljen pogrebni obred in stranjskim pevcem za zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njegovi *
Zg. Stranje, Poreber, Slovenske Konjice, april 2002
Mar prav zares odšel je tja. v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu.....?
Nositi moramo vsak svojo rano MoJCe, da mu ne zmotimo miru. (S. Maktirovie)
ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ati, ata in tast
FRANC OMOVŠEK
z Gozda
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Mcnine, Lespala in Sonca za i/.rećena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše, druge darove in številno spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za opravljen pogrebni obred, GD Gozd, Borisu Riflu za besede slovesa in dr. Dolenčevi za zdravniško pomoč. Posebna zahvala patronažni službi ZD Kamnik, Angeli Hribar, Andreji Žemljic, Mateji in Ireni Romšak ter Jožici Pančur. Vsi njegovi
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888
vam nudi po ugodnih cenah:
SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve... barve, lake, gašenoapno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še...
Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE.
Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča in želi lepo prvomajsko praznovanje.
Odprto
od 7. do 19. ure, sobota
od 8. do 12. ure.
IZDELOVANJE BETONSKIH IfJfeŽS
BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV
AVBELJ MILAN, s.p.
Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215
TT Silili l~T
SALON
KERAMIKE
URAL
Bolkova 12, Homec
■ italijanska in španska keramika, granitogrezi ■sanitarna oprema, kabine, masaže
■ zaključna dela v gradbeništvu (parketi, slikopleskarska dela, Knauf, mizarska dela)
montaža in
otlvoE opstpjepe zamenjavi i polaganje
elefe n/
)4
CI
1 C9SI244
aks: 01
KO
vodovodnih
ker: mike, kopalniške o m nitk
rAKCIJA!!
VRHUNSKE SANITARNE NEMŠKE armaturi: GROHE
za naročila v maju
20% popusta
041
ALNICE
75
958 010
Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure
sobota: od 8. do 12. ure
Olje na vezani plošči
Maksa Koželja, Planjava in Ojstrica z Nograškovega vrha, 1913, ugodno prodam. 041-557-008 oz. 041-692-167.
OBLIKOVALCA
Grafični studio išče mlade kreativce za honorarno ati redno delo. Zaželjeno poznavanje PC programov Corel, Photoshop,...
CUBUS IMAGE d.o.o. Kovinarska 32, Kamnik 01 831 38 60
Iščem te v travah, iščem te v morjih,
najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič)
ZAHVALA
V 68. letu življenja nas jc mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, babica in tašča
IVANA JERMAN roj. LESJAK
iz Volčjega Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, njenim sošolcem iz gimnazije. Centru za socialno delo Kamnik, Občinskemu svetu občine Kamnik ter Občinskemu odboru LDS Kamnik, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožaljc, nam v naši veliki žalosti stali ob .strani, darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala velja vsem zdravnikom, ki ste ji v boju s hudo boleznijo stali ob strani, še posebej dr. Jani Plave iz ZD Kamnik in dr. Marku Gričarju iz Kliničnega centra v Ljubljani. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbno nego med bivanjem v Domu. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, Zupanu občine Kamnik g. Tonetu Smolnikarju, direktorici Centra za socialno delo Kamnik ge. Metki Romšak in predsedniku KS Volčji Potok g. Tonetu Žibertu za poslovilne besede. Hvala tudi njej dragim pevcem Okteta Tosama in g. Ložarju za zaigrano Tišino.
Žalujoči: mož Franc, sin Franc in hči Tatjana z družinama
April 2002
POHIŠTVO KAMNIK, Kranjska c. 1b, Kamnik, 01 831 62 96
možnost plačila na 12 obrokov brez obresti
>!ačna dostava kupljenegapoh    . .   .    ■   • km
strokovno svetovanje
brezplačna dostava in montaža kuhinj SVEA in POLCLES
KOTAM GARNITURA EM 92 BUKEV kot, miza, 2 stola
		SPALNICA SABINA z drsnimi vrati	
			
LEŽIŠČE LARIX
2 funkciji, sedišče ali ležišče
/0 Vjjj
[a* m«^ '
VFI F mllllllllli. ISlIlllllllli lllilllilllltllt
prijeten nakup
„ w»4 i. Po nočnem kopanju
TERME NA KRESOUANJE
^kWfW/II£ 30. aprila ob 20. uri - Terme Snovik -
JPl^l \J V MmV za zabavo na parkirišču bodo poskrbeli
SV£T TERMALNIH UZIT/<oV NU§A DERENDA
DUO TONI&DEJAN
SV(W0 *vodna aerobika * telovadba vvodi
*šo(apCavanja
« 5309 631
Prost vstop na prireditev!
wOfiiffl9 ¥ Kamniku
MEDIADOM z Ljubljanska 3/c, telefon: 01/839 47 97
Zakaj bi hodili predaleč?
VELIKA DRUŽINA
GOSPODINJSKIH APARATOV ZA VSAK DOM
Kamniški
01/83 91 311 041/662 450
UfiRSTUO
Ljubljanska c. 31, TPC Duplica Tel.:   01 -831-0-890 Faks: 01 -831-0-895 GSM: 041 -722-991; 041 717-959
Podjetje Varstvo d.o.o. je specializirano za:
usposabljanje zaposlenih za ravnanje z nevarnimi kemikalijami
opravljanje nalog odgovornih oseb za promet z
nevarnimi kemikalijami
izdelava izjav o VARNOSTI z oceno tveganja
izvajanje pregledov in meritev, potrebnih na tehničnih pregledih objektov in poslovnih prostorov (elektro-meritve, mikroklima, osvetlitev, stroji, gasilski servis) usposabljanje zaposlenih na omenjenih področjih -tečaji in preizkusi znanja
izdelava strokovnih listin - študije, elaborati, pravilniki
Vesele prvomajske praznike!
Pravi naslov za nakup bele tehnike
Poslovni račun za zasebnike
V reformo plačilnega prometa v Republiki Sloveniji so poleg pravnih oseb zajeti tudi zasebniki, ki morajo do 30. junija 2002 preoblikovati žiro račune v transakcijske. V Novi Ljubljanski banki transakcijski račun imenujemo poslovni račun. Ta prinaša nekatere dodatne prednosti in omogoča:
• opravljanje plačilnih transakcij na več lokacijah,
• elektronski plačilni promet doma in v tujini prek elektronskih bank Proklik NLB'ali Proklik plus NLB,
• poslovanje z dnevno-nočnim trezorjem,
• možnost odobritve limita na poslovnem računu,
• plačila s poslovno kartico LB Eurocard,
• kakovostnejšo osebno obravnavo,
• ekonomičnejše upravljanje sredstev na računu...
S poslovnim računom boste več kot pol svojega prometa opravili v internem prometu
znotraj največje banke, saj ima Nova Ljubljanska banka največ strank. Plačilni promet znotraj ene banke pa je najcenejši in najhitrejši,
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo v naših poslovalnicah:
Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Ljubljanska 45, 1241 Kamnik, tel.: 01 831 83 27,
Poslovalnica Glavni trg 10, 1241 Kamnik, tel.: 01 831 85 22, Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, 1241 Kamnik, tel.: 01 831 83 74.
NLB d.d.. Trg republike 2, 1520 Ljubljana
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Kamnik
Mercator
©©most? LEammBOs .
POSEBNA NOVICA!
V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih ten, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo:
B
Španske pomaranče		,2 kg	199.-
Polnjena či	jkolada Figaro, 100 g		67.-
Keksi Cook	'ies, 125 g		99.-
Kava Bar, 100 g			138.-
1200 ivatni snsilnik las Sever in			1.990.-
Akcijska ponudba izdrtktv velja do 4. maja oz. do prodaje zalog. Vite cetuso p SIT.
Vljudno vabljeni v Mercatorjev nakupovalni center v Kamniku, kjer vas poleg Mercatorjevih trgovin čaka tudi ugodna ponudba ostalih trgovcev.
Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!