50letnica Strsssmayerjevega škofovanja.
Spisal Doksov
'"ITaši bratje Hrvatje so obhajali dne 8. kimavca letos tako svečano in redko slavlje, da je naša dolžnost, opozoriti nanjo tudi naše mlade čitatelje. Tega dne je slavil v majhnem slavonskem mestu Djakovem Ijubljenec hrvaškega naroda, po vsem slovanskem svetu slavnoznani biskup Strossmayer, duševno in ielesno čvrst, 50letnico svojega škofovanja.
Pa so imeli Hrvatje tudi tehtnih raziogov, da so ta dan, ki je bil zanje naroden praznik, proslavili na tako slovesen naČiol Zakaj kdo bi mogel na-šteti velikanskth zaslug, ki si jih je pridobil >prvi sin domovine« za duševno in gmotno povzdigo Hrvašker
V najČistejši Ijubezni do svojega rodu je ustanavljal z ogromnimi strožki šole, razne zavode, dobrodelne naprave in podpiral vsako stremljenje bodisi na gospodarskem, bodisi na duševnem polju.
Ustanovil je v Zagrebu vseučiliŠče in jugosiovansko akademijo znanosti in umetnosti ter dragoceno galerijo slik, katerih si je nabavil z veltkimi stroŽki na svojih potovanjih po Italiji in Nemčiji.
Najveličastnejše njegovo delo, ki bo njegovo hvalo pripovedalo še naj-poznejšim rodovom, pa je prekrasna stavba djakovske katedrale, ki je v umetniškem oziru vsestransko tako dovršena, da jo imenuje Strossmayerjev iskreni častitelj Cepelič: »Najlepši umetniski spomenik v zadnjih desetih sto letih na balkanskem polotoku.«
To so najdragocenejši darovi, katere je položil plemeniti škof na oltar ljubljene domovine; o tisoč in tisoč manjših dobrih delih, o katerih bi se dala napisati knjiga, govori le ustno poročilo.
Oglejmo si Še v kratkih potezah njegovo življenjel
Porodil se je dr. Josip Juraj Strossmayer dne 4. svečana 1815. v Oseku, kjer je tudi dovršil osnovne in gimnazijske nauke z najboljŠim uspehom in njegovi šolski vrstniki so se ga dolgo vrsto let spominjali s ponosom kot svojega sošolca.
Leta 1832. je bil sprejet v djakovsko semeniŠče, kjer je poslušal modro-slovje, na kar je odšel na peštansko vseučilišče, kjer se je učil s toliko vnemo, da je postal že kot bogoslovec doktor modroslovja.
Po dovršenih bogoslovnih študijah je kapelanoval tri leta, potem pa so ga poslali v dunajsko višje duhovniško odgojevališče, kjer je postal tudi doktor bogoslovja.
........
-»*    180   Hg-
Vrnivši se v domovino, je postal profesor na djakovskem duhovniškem zavodu, a kmalu potem so ga poklicali za ravnatelja na dunajsko viSje duhovniŠko odgojevališče.
Leta 1849. je bil imenovan po plemenitem prizadevanju tedanjega slav-nega bana Jelačiča za djakovskega Škofa, na kar je bil dne 8. kimavca 1850. 1. slovesno umeŠčen na djakovsko stolico.
Strossmayer je ves čas svojega življenja družil z izvenredno pridnostjo, globoko učenostjo» plemenito požrtvovalnostjo in pravo pobožnostjo plamen najnesebičnejšega in najčistejšega rodoljubja, ki je z enako Ijubeznijo ogreval vse slovanske brate, posebno pa je bil od nekdaj z vso dužo vdan nam Slovencem, kar je ob raznih prilikah tudi dejanski dokazal.
Umestno je tedaj, da se tako izrednega moža, plemenitega po duhu in srcu, spominja ob tako slovesni priliki tudi slovenska mladina in mu zakliče iz vsega srca: Slava!