30. maj 2011
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
37
Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, inž. strojništva:
»Nisem član nobene politične stranke in kar dobro se počutim tako!«
Franc Setnikar (1962), inž. strojništva, je doma z Babne gore pri Polhovem Gradcu, je vodja proizvodnje v prototipni delavnici v Institutu Jožef Štefan v Ljubljani, oče dveh šoloobveznih otrok in župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. Neprofesionalni župan, ki pa ne stoka, da ne bi bil kos dolžnostim v službi, na občini in doma. Sicer pa je že od mladih nognavajen delati in se hkrati ukvarjati še s čim drugim. Po osnovni šoli seje izučil za strojnega ključavničarja. Že takrat ga je vzel pod svoje okrilje Institutu Jožef Stefan, saj je štipendiral bodočega strojnega ključavničarja Franca. Omogočil mu je ob delu zaključiti srednjo šolo za strojništvo in nato Višjo šolo za strojništvo, kjer je diplomiral in dobil izobrazbo inženirja strojništva.
Glede na obveznosti, ki jih imate v službi in kot nepoklicni župan, morate dobro razporejati svoj čas, da se ste lahko kos obveznostim. Celo v manjših občinah, kot je vaša, ki šteje nekaj manj kot sedem tisoč prebivalcev, imajo zaposlene župane za ves delovni čas? Praktičen človek sem in znam organizirati delo za druge in zase. V Institutu Jožef Štefan sem vodja proizvodnje prototipne delavnice, kjer je petnajst zaposlenih in brez dobre organizac^e dela, čeprav v majhnem kolektivu, ne bi šlo. Tudi na občini je le deset zaposlenih, kar je relativno malo v primerjavi z drugimi občinami glede na število prebivalcev, vendar zmoremo korektno opravljati svoje delo v interesu občanov. Ne domišljam si, da je to le moja zasluga, a tudi moja. Pravzaprav se še nisem znašel v položaju, da ne bi izpolnil svoje obveznosti v službi in kot župan. Znam delati, ne pa filozofirati. In obe moji »delovni mesti« zahtevata organizatorja in delavca.
Med občinami, ki so blizu glavnega mesta, v vaši nimate večjega in-dustr^skega obrata, kar je po svoje zanimivost?
Večjih industr^skih obratov, odkar je prenehala z delovanjem nekdanja Hoja v Polhovem Gradcu, res nimamo. Imamo pa kar lepo število manjših podjetniških delavnic in obrtnikov, ki se pečajo s kovinsko in lesno proizvodnjo. Kar nekaj naših dobrih podjetnikov pa je svoje večje obrate postavilo zunaj naše občine. Žel^o se vrniti nazaj, a kaj ko je pa za pripravo prostorskih aktov za zagotovitev prostora toliko nerazumnih ovir in časa. Je tudi nekaj trgovskih obratov in računovodskih servisov. Na 118 kvadratnih metrih, ki jih šteje občina, je 8.369,05 hektarov kmet^-skih zemljišč v uporabi 442 kme-t^, od katerih jih 328 živinorejsko usmerjenih. Povezani so v glavnem s Kmet^sko zadrugo Dolomiti. Mleko, meso in les so tiste dobrine, ki jih imamo največ. Zato je kar nekaj lesnih obratov žag v občini. Kar srce pa me zaboli, ko vidim, kako tovornjaki s hlodovino voz^o iz naših gozdov. Nekoč smo veliko lesa predelali v Slovenci, potem pa je mnogo podjetjih v lesno predelovalni industrii usahnilo in okrogel les vozimo v Avstr^o, od tam pa izdelke. Država se ni ustrezno odzvala, prepustila je naš les tujcem, ki z njim službo, namesto da bi doma ustvarjali dodano vrednost in proizvajali izdelke iz lesa. Ali res tega nismo sposobni?
Je pa zagotovo razvojna priložnost v vaši občini turizem. Specifičen morda, ker ste blizu glavnega mesta in z lepimi naravnimi danostmi?
Do tega spoznanja pa se morajo dokopati investitorji, še posebno pa gospodarji na kmet^ah, ki bi razv^ali to dejavnost kot dopolnilno. Župan in občinska uprava sama ne moreta delati turizma, ampak so za to potrebni ljudje, ki se znajo in hočejo ukvarjati s tem delom. Razviti moramo takšne oblike turistične dejavnosti, ki bodo zanimive za prebivalce Ljubljane. Ponuditi jim je treba kaj več kot le gostilno. Kaj več pa je tisto, kar jih bo privabilo k nam na deželo. Na občini bomo spodbujali to iskanje, pomagali po svojih močeh in
poskrbeli tudi za stike z agenc^ami, ki bi, če bomo imeli dobro ponudbo, pripeljale k nam tudi udeležence raznih konferenc, seminarjev itn. O kapacitetah za sprostitveni vikend bi morali razmišljati, kar je zagotovo priložnost v razvoju turistične dejavnosti pri nas.
Zdi se, da zamujate?
Ljudje so previdni, saj navsezadnje investic^a v kmečki turizem ni majhna, v nestabilnih časih pa tudi tvegana. Počasi se premikamo, imamo nekaj kmet^ odprtih vrat, zdaj pa je treba to nadgrajevati. Pohodništvo in kolesarstvo sta se zelo razvila, ne vem pa, če smo se ustrezno odgovorili na njune potrebe. Še ne. Imamo pa v naši občini kar nekaj točk, ki so ob vikendih polni ljudi. Tu so Grmada, Lovrenc, Toč in Šentjošt.
Vaši občani so zaposleni večinoma v Ljubljani in v nekaterih sosednjih občinah. Sicer pa imate tudi nekatera skupna podjetja?
Povezanost z Ljubljano je ključna za normalno funkcioniranje ljudi. Lin^ski prevoz je za silo zadovoljiv, čeprav v konicah ne bi bilo narobe, če bi imeli še kakšen avtobus. Že dolgo pa si želimo povezati naše kraje z ljubljanskim mestnim potniškim prometom, a se zmeraj zatakne pri
»Znam delati, ne pa filozofirati. In obe moji »delovni mesti« zahtevata organizatorja in delavca.«
denarju, saj bi ga morali sofinancirati s proračunskimi sredstvi. Sicer pa smo solastniki ljubljanskega Holdinga in njegova podjetja upravljajo s komunalno in drugo infrastrukturo v naši občini. Energetika je že plini-ficirala Dobrovo, letos bodo dobili plin v Šujici in Gaberju. Največ težav imamo, ali pa bomo šele imeli, s kanalizac^o. Do leta 2017 naj bi praktično vsa Slovenca imela urejeno kanalizac^sko omrežje, kar pa je za občine, podobne naši, praktično nemogoče narediti brez velikih finančnih spodbud. Za nas bi bila to prevelika investic^a, saj imamo mnogo vasi in zaselkov. Na področju vodooskrbe smo praktično neodvisni, saj dobivamo vodo iz šestnajstih zajety, z njimi upravljajo krajevne skupnosti, strokovna opravila pa bo po novem opravljal poseben rež^ski obrat. V naši občini ni mogoče enotno zajetje zaradi razgibanosti terena in razpotegnjenosti naših nasely. Bilo bi povsem nesmotrno, saj je voda iz naših zajety neoporečna, dobra. Moramo pa do kakšne hiše še potegniti vodovodne cevi in tudi kaj dodelati na napeljavi.
Letos boste končali z delom na športni dvorani v Polhovem Gradcu. Pred tem ste naredili športno dvorano v Dobrovi. Kako uspevate, glede na proračun, s tako velikimi projekti?
Denarja sicer ni nikoli dovolj, vendar nekako uspevamo brez posebnih težav spraviti pod streho tudi velike naložbe. Nekaj čez osem mil^onov znaša letošnji proračun in več kot polovica tega denarja je že razporejenega skladno z zakonskimi obveznostmi. Mislim na šolstvo, otroško
varstvo, zdravstvo in plače. Ja, zdaj končujemo gradnjo športne dvorane v Polhovem Gradcu. S tem končujemo obnovo kompleksa obeh osnovnih šol, v Dobrovi in Polhovem Gradcu. V Dobrovi smo končali leta 2009, kjer je bila dograjena šola in zgrajena športna dvorana. Tudi v polhovem Gradcu smo povečali zmogljivosti šole, zdaj pa čakamo na uporabno dovoljenje, sicer nekoliko manjše športne dvorane, kot je v Dobrovi, a vendar z dvema vadbenima enotama. Ministrstvo je sodelovalo v tem projektu s 17 odstotki sredstev, nekaj smo jih dobili na osnovi razpisa Fundacije za šport, večinaje bila vložena lastnih sredstev. Občina ima sicer 2,5 milijona bančnih posojil, kar pa odplačujemo brez težav. Brez posojil ne bi zmogli sfi-nancirati naložb tako velikih in dragih projektov, kot je obnova šol. Sicer pa je skrb za zagotavljanje normalnih razmer za šolanje in predšolsko varstvo otrok med prednostnimi skrbmi vsake občine. Imamo dve osnovni šoli in dve podružnični. Šola v Dobrovi ima dislocirani enoti vrtca v Brezjah in enega v Dobrovi. Šola v Polhovem Gradcu ima dve podružnični šoli: ena je Črnem Vrhu (nad Polhovim Gradcem) in druga v Sentjoštu.
Koliko otrok imate v šolah in v vrtcih?
V	osnovnih šolah je trenutno okrog 780 otrok, v vrtcih pa okoli 300 otrok.
V	zadnjih štirih letih je bil izredno velik naval na vrtce. Več kot za 100 odstotkov otrok je v njih. Nekoliko zaradi večjega števila rojstev po letu 2000, predvsem pa zaradi zakona, da je varstvo drugega otroka v vrtcu zastonj. Ko so v parlamentu sprejemali ta zakon, so predstavniki prejšnje vlade zagotavljati, da bo to plačala država, v resnici pa so vse stroške prevalili na občine. Država prispeva le 33 odstotkov potrebnih sredstev za drugega otroka v varstvu, toliko kot plačujejo povprečno starši za enega otroka, vse preostalo pa občina. Petina denarja, ki ga dobimo z dohodnino gre, tako za vrtce. Povrh tega moramo iz proračuna zagotavljati stroške prevoza otrok, delovanje in vzdrževanje šol in subvencioniramo tudi naše občane v domovih za ostarele. Doma upokojencev namreč v občini nimamo, vendar pa že dalj časa razmišljamo tudi o njem. Interes zanj med prebivalci je, čeprav nimamo, če bi ga zgradili, nobenega zagotovila, da bi bili naši ljudje prednostno v nje, in to po zmernih cenah. Tudi ta dejavnost se je namreč zelo skomercializirala in profit je glavni cilj.
Zdravstvo pa ?
Imamo dve ambulanti: eno v Polhovem Gradcu, drugo v Dobrovi. Glede na število prebivalcev smo Ministrstvo za zdravje zaprosili za še enega zdravnika v Dobrovi, vendar pravega odziva ni. V obeh krajih sta tudi zobozdravstveni ambulanti.
Mimo zadrževalnikov vode, ki bi preprečevali poplave v Ljubljani in na Barju, pa ne smeva. Občani so se celo na referendumi odločali o njih in v velikem odstotku nasprotovali gradnji?
Država hudo pritiska na nas. Ne vem,
kaj bodo storili. Državni lokacijski načrt, ki so ga pripravili, je dejansko propadel in zdaj delajo novega, ki naj bi drugače zasnoval zadrževanje vode in reševanje jugozahodnega dela Ljubljane pred poplavami. Tudi ta predvideva zadrževalnik vode v naši občini. Če bi država izpolnila obljube o tem, kaj vse bo storila na porečju Gradaščice in Horjulščice, se z vodami ne bi dogajalo to, kar se. Šestdeset let niso nič naredili in zdaj, ko je problem, bi radi poplavno varnost Ljubljane reševali v naši občini. Naj poiščejo druge rešitve, ne pa drage zadrževalnike, ki bodo škodovali kmet^stvu in krajini. Naj uredbo Gradaščico in Horjulščico, njune pritoke, usposob^o manjše zadrževalnike, ki že obstajajo, in tako prepreč^o hiter tek vode. Kaj je pravzaprav namen zadrževalnika? Umirit hitrost vode. Nič drugega. Če vodo upočasniš, bo rabila več časa, da bo pritekla tja, kjer zdaj poplavlja. Pa tudi strugo Malega Grabna v Ljubljani in tiste izlivne površine, ki so nekoč že bile, naj uredbo.
Država lahko poseže po ostrejših ukrepih?
Najbrž, da lahko. Vprašanje pa je, kako se bodo odzvali ljudje. Puntali se bodo. Zaradi njihovega punta in nasprotovanja našega občinskega sveta je padel predlog državnega lo-kac^skega načrta za zbiralnik vode.
Kakšen je vaš odnos do krajevnih skupnosti. Včasih so njihova vodstva ovira za vehementne skupne občinske projekte, saj skrbjo predvsem za interese v svojem okolju, ki so lahko tudi navzkriž z občinskimi?
Zakonsko so stvari jasne, od ljudi pa je odvisno, kako se znajo pogovarjati in tudi kaj dogovoriti. Sam menim, da so krajevne skupnosti nujno potrebne v naši občini, saj lahko v okviru njihovega delovanja bolj neposredno pridejo do izraza interesi občanov, pa o skupnih stvareh se lahko lažje dogovorno. Krajevne skupnosti imamo v Črnem Vrhu, Dobrovi, Polhovem Gradcu in v Šentjoštu. Imajo svoje proračune. Iz občinskega proračuna dobivajo nekaj sredstev predvsem za vzdrževanje krajevnih poti in za ne-
katere druge potrebe. Imajo tudi svoj denar, ki ga prigospodarijo z upravljanjem vodovodov in pokopališč. S tem denarjem te objekte tudi vzdržujejo in obnavljajo. Ne smete pa pozabiti še na eno razsežnost delovanja v krajevnih skupnostih. V njih so številna kulturna in športna društva, zelo aktivna in uspešna, kar daje krajem živost in plemeniti življenje v njih. Nekoč so bile šole središče tudi kulturnega in športnega udejstvo-vanja ljudi. Zdaj so to društva, ki jih vodijo entuziasti, ljudje, zlata vredni za vsako lokalno skupnost.
Zanimivo je, da še besede niste izrekli o političnih strankah?
Ker se ne obremenjujem z njimi. Nisem član nobene, kandidiral pa sem na Listi za napredek, ki ima v 16-članskem občinskem svetu največ svetnikov. Stranke so sicer potrebne kot zastopanost interesa vseh ljudi, da ne bi bilo enoumja. Toda delo župana je vsaj v takšnih občinah, kot je naša, konkretno razreševanje težav, s katerimi se občani soočajo, in predlaganje najboljših projektov in rešitev za izboljšanje kakovosti življenja naših občanov. Funkcija je bolj menedžerska kot politična, saj so problemi in interesi občanov, ne glede na to, kateri politični barvi pripadajo, enaki. Včasih je sicer težko narediti prioritete, o njih so lahko različni pogledi, vendar nimajo nobene povezave s politiko. Sam nisem član nobene stranke in kar dobro se počutim s tem. Do zdaj smo v občinskem svetu vse ključne odločitve sprejeli praktično v soglasju in vesel sem, da je tako.
In kateri so najnujnejši projekti, ki se jih morate lotiti v občini?
Obnova občinskih cest, saj imamo še kar nekaj makadama. Končno se obnavljajo tudi državne ceste v naši občini. Mislim na cesto Ljubljan-Pol-hov Gradec, kjer dela potekajo, a zelo počasi. Urejanje komunalne infrastrukture, predvsem kanalizac^e, je prednostna naloga, če hočemo več narediti v skrbi za okolje. Čim prej pa bi morali priti tudi do dveh trgovskih centrov v Dobrovi in v Polho-
»Zaradi punta ljudi in nasprotovanja našega občinskega sveta
je padel predlog državnega lokacqskega načrta za zbiralnik vode.«
vem Gradcu. Zdajšnji trgovski lokali so v obeh vaseh stari in premajhni za potrebe občanov. Ta zgodba se vleče že predolgo. Enkrat je težava z zemljiščem, drugič komplicirajo pristojni državni organi s potrebnimi soglasji, pa tudi investitorji so v času krize manj agresivni. Državni organi so v teh zgodbah preveč birokratski in prepočasni. Včasih se sprašujem, kdo je pravzaprav tisti v državi, ki lahko pove, kje lahko gradiš trgovski center, da ne bi spreminjali prostorskih aktov iz dneva v dan. Gre za velike denarje, veliko časa trajajo spremembe prostorskih načrtov in lahko se še zmeraj najde kdo, ki ne bo soglašal. Investitorji so namreč oživeli, za gradnjo trgovskega centra v Dobrovi in v Polhovem Gradcu se zanima kar nekaj družb. Nadejam se, da bomo končno naredili prve korake v tej smeri.	Marjan Horvat
38
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
30. maj 2011
elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Lepota po dolomitsko
Nič več ne bo tako, kot je bilo, je slavna izjava še bolj slavnega politika. No, tudi TZ Dolomiti se očitno prebuja iz zimskega spanja in z novimi močmi in projekti stopa lepoti nasproti: izbor najlepše domačne na sončni strani Dolomitov in nova lepa spletna stran!
V četrtek, 12. maja, zvečer je imela TZ Dolomiti redni delovni sestanek v sejni sobi KD Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu. V prvi točki dnevnega reda smo prejeli poročilo glede izbora za najbolj urejeno domačijo v naši občini, pregledali in komentirali
slike »kandidatk« in ugotovili, da bodo najlepše, ko bodo v cvetju, saj so domačne brez rož kot dekleta brez šminke. Bilo je tudi nekaj predlogov za izbor in tudi sugest^a, da bi lahko iz dvanajstih finalistk izdelali stenski koledar, ki bi bil lepa nagrada vsem udeleženim in tudi na voljo drugim zainteresiranim ter promoc^a naše občine v vsej njeni stavb-no-hortikulturni lepoti. Hiše
Pri izboru šteje tudi okolica, ne ^o ocenjevala strokovna kole hiša!	mis^a, v kateri bodo najmanj
Spletno stran TZ Dolomiti (www.tzdolomiti.si) bodo redno dopolnjevali z novicami vseh društev in njihovimi predstavitvami, pa tudi članki iz časopisa.
trije kandidati, in sicer grafični oblikovalec, fotograf in starosta naših krajev, kije že vrsto let vpet v družbeno-politično dogajanje.
V	naslednji točki dnevnega reda je Marjan izpostavil problematiko divjih piknikov ob reki Božni, torej od Pograjskega doma proti Zalogu in Črnem Vrhu. Tod si piknike brez kakršnih koli soglas^ organizirajo večinoma Ljubljančani, ki si zažel^o divjine, druženja in hladnega piva iz reke ... Seveda pa tako ne gre, saj so zemljišča zasebna ,ni košev za smeti niti ni sanitary. Takole v divjini brez soglasja države, ki je lastnica rek in bregov, ni dovoljeno postavljati kakršnih koli objektov ali urejati plaže, pa tudi skozi konstruktivno debato se nam ne zdi smiselno, da bi skušali z nekim odlokom legalizirati divje piknike, kajti pikniki so uradno dovoljeni za gostilno Pograjski dom, kjer za simboličnih 30 evrov družba dobi na izposojo žar na kolesih, sanitarne in še gostilna je poleg, če so grla suha, ter šest postelj, če bodo maligani pretežki. Naslednja točka za piknike je na drugem koncu vasi, pri termah Briše, kjer se lahko po dogovoru s TD Briše zbere poljubno velika družba in uživa v pokritem prostoru zraven naravnega kopališča, mogoč je dogovor tudi za »hosteso« za strežbo ali sobo za tiste, ki od našega čistega zraka (ali vina) omagajo. Stane Dvanajščak bo vseeno na odboru za gospodarstvo in turizem naše občine povprašal za mnenje, če je mogoče z določenim odlokom urediti divje piknike ob Božni.
V	tretji točki se je Marjan dotaknil rekreac^skih površin, ki so v lasti občine in so med balinarji in gostilno Pograjski dom, saj so imeli že leta 2008 na mizi pogodbo, da bi s površino za piknike in veselice upravljala TZ Dolomiti. Hkrati bi povabili krajinskega arhitekta, da bi umestil v prostor določene pomožne objekte, predvsem oder za nastope. V debati se je izkazalo, da lokalna društva, ki imajo v skladu z odlokom občine pravico do brezplačne uporabe prostora, pri dogovarjanjih za postavitev odra ali klopi ne potrebujejo posrednika. Res pa se zapleta pri elektriki, saj je dovolj močna elektrika le pri balinarjih, ki pa elektriko in še dodatek zanjo računajo, in to kljub temu, da so balinarski dom gradili različni interesni subjekti ter da je pokrovitelj plačal material za elektro infrastrukturo doma. V domu imajo tudi merilni števec in predlog je, naj se elektrika računa izvajalcem prireditev po odbirku števca ter še simbolični dodatek zraven. Predlagali so predlog, da bi občina glede uporabe elektrike zapisala določilo kar v odlok, ki ureja uporabo rekreac^skih površin. Četrta točka debate je bil travnik nad KD Jakoba Trobca, kjer je že dve leti zelo zaraščeno, enako park pred Mercatorjem ali nekoč cvetlični vrt pred avtobusno postajo, saj ko ni najemnika trgovine, tudi okolica ni urejena. V debati se je izkazalo, da bi bila lahko hortikultura kraja, urejanje in postavljanje košev za smeti in podobno kar eden od projektov TZ Dolomiti, saj gre za povezovalno dejavnost javnih površin, ki niso od nikogar in od vseh hkrati, temeljna naloga Zveze pa je po statutu skrb za razvoj in obveščanje društev v naši občini. Tudi občni zbor je pokazal pomanjkanje lastnih aktivnosti, a to se sedaj spreminja ^ Le sledite dogodkom!
Sebastjan Vehar
V OS Dobrova so spoznavali Luksemburg
Dobrova, 15. april 2011 - Osnovna šola Dobrova je že tretje leto zapored, v okviru projekta Evropska vas, pripravila prireditev, na kateri so obiskovalci spoznavali eno izmed držav Evropske unye. Letos so učencem, staršem in drugim obiskovalcem predstavili Luksemburg. Dopoldansko ponovitev prireditve, ki je bila zasnovana kot oddaja radia Luksemburg, si je ogledal tudi častni konzul velikega kraljestva Luksemburg, Jože Gašper Filiplič.
V projektu Evropska vas, v katerega je vključenih kar štirinajst osnovnih šol iz Ljubljane in okolice, že tretje leto sodelu-
Častni konzul velikega kraljestva Luksemburg Jože Gašper Filiplič je bil nad predstavitv^o države navdušen.
je tudi Osnovna šola Dobrova. Učenci so letos raziskovali zelo majhno državo Luksemburg, kar jim je bilo pri pripravi programa zaključne prireditve v velik izziv. Ob spoznavanju Luksemburga so znova ugotovili, da je država sicer majhna, a zato lepa in zanimiva.
Državo so spoznavali vse šolsko leto. Učenci prvih, četrtih in petih razredov so izdelovali keramične ptičke, drugo-šolci krožničke in skodelice po modelu znanega luksem-burškega podjetja Villeroy & Bosch, risali so zastavo, grb in
narodno nošo, na ustvarjalnih delavnicah so v luksemburško zastavo pobarvali tudi keglje. Tretješolci in učenci v podaljšanem bivanju so prav tako v različnih tehnikah ustvarjali zastave. Luksemburg so med letom spoznavali tudi nekateri starejši učenci. Pri izbirnem predmetu likovno snovanje so svojo umetniško žilico pokazali učenci, ki so slikali vedute mesta Luksemburg, sedmošol-ci so pri geografiji predstavljali plakate, devetošolci pa so pri izbirnem predmetu retorika Luksemburg predstavili prek power point predstavitve.
Posebno pozornost so na osnovni šoli Luksemburgu namenili 15. aprila, ko so pripravili tri ponovitve prireditve Spoznavajmo Luksemburg, učenci pa so se udeležili tudi različnih delavnic - med drugim so izdelovali preste, ptičke, plesali, brali slikanice, izdelovali puzzle in plakate, kuhali ter tudi dramatizirali.
Državo predstavili z radiom Luksemburg
V okviru projekta Evropska vas je Osnovna šola Dobrova sredi aprila v avli šole pripravila prireditev Spoznavamo Luksemburg, ki si jo je z navdušenjem ogledal tudi častni konzul velikega kraljestva Luksemburg Jože Gašper Filiplič. Učenci so pripravili zanimivo in razgibano prire-
ditev, ki je bila zasnovana kot oddaja radia Luksemburg, sicer prve evropske komercial-
predstavitev so voditelji in nastopajoči pritegnili pozornost učencev in častnega konzula,
Prireditev Spoznavamo Luksemburg je bila zasnovana kot oddaja legendarnega radia Luksemburg.
ki so z zanimanjem opazovali dogajanje na odru.
Na odru smo spremljali glasbene in plesne točke, luksemburške legende je na odru predstavil dramski krožek, slišali smo tudi predstavitev pesmi v angleščini Time, ki jo je napisal luksemburški avtor Rene Kartheiser. Luksemburg smo spoznali tudi prek predstavitev power point ter skozi posnetke, besedilo in glasbo, ki jo je predvajal Radio Luksemburg. Pri predstavitvi niso učenci pozabili niti na oglaševanje luksemburške keramike, saj so sami posneli reklamo za podjetje Villeroy & Bosch.
Vesna Erjavec
Luksemburg so učenci spoznavali vse leto. Med drugim so izdelali krožničke in skodelice po modelu znanega luksem-burškega podjetja Villeroy & Bosch.
ne rad^ske postaje. Prireditev sta iz rad^skega studia vodila Matic in Nina, s terena pa se je oglašala poročevalka Tjaša, ki je nastopajoče povprašala o Luksemburgu. Skozi privlačno
Sestanek športnih društev in občine
Športni forum je 18. aprila namenjen pregledu lanske del prihodkov.
Bilo jih je preveč, da bi pisal o vseh, a še preden bom pogledal najzanimivejše predstavitve dela društev v minulem letu, naj predstavim društvo Kolo-ljub, ki je šele od lani v naši občini, sicer pa mu predsedujem že od začetka leta 1994. Društvo je opravilo veliko med^-sko odmevnih akc^ v podporo ljubljanskih kolesarjev, organiziralo izposojo koles, tri leta do prodaje izdajalo vseslovensko rev^o Trim ter organiziralo sedem kolesarsko-orientac^sko-fotografskih avantur Bike trophy (več na www.kololjub.si).
PD Blagajana pozna vsak po nočnih pohodih na Grmado, kjer je kar 2700 udeležencev, a njihova novost je gradnja brunarice s prenočišči za dvajset planincev na poti na Setnik in Grmado. Brez dobrovskih upokojencev bi jih bilo na pohodih bistveno manj.
ŠD Setnik temelji na nogometu, vsak september organizirajo turnir v malem nogometu, z GD Zalog so podpisali pogodbo za skupne prostore srečanj. Načrtujejo izobraziti dva trenerja C-kategor^e in voditi šolo malega nogometa.
ŠD Brezje letos praznuje petnajst let delovanja, imajo astniško igrišče s štirimi balinarskimi stezami, izpadli so iz 2. državne lige, a so v 1. ljubljanski, pozimi trenirajo na pokritem balinišču v Šiški, lani so skoraj vsi opravili tečaje, pre-plastili asfalt za mali nogomet in obnovili otroška igrala.
vodila predsednica Odbora za družbene dejavnosti v občini, ga. Ana Zorc, in je bil dejavnosti društev in njihovih načrtov za letos, saj od občine prejmejo kar znaten
Filip Dolinar iz BD Dobrova je v dramatičnem govoru protestiral zoper ŠD Dobrova, ki dobi bojda 45 % vsega denarja, namenjenega športnim društvom, izpostavi pa tudi problem elektrike - pozimi za drsališče elektrika v šotoru je, potem jo ugasnejo in tako morajo napeljati kable iz lokala. Načel je tudi temo smiselnosti drsališča, o čemer se je razvil debata. Kot je dejal, so ga občinski javni delavci postavljali tri tedne, balinarji pa le pet ur!
jistom računa 30 evrov, prej pa le 15. Letošnja sezona drsališča je bila slaba zaradi nezadostnega mraza in obilice naravnih drsališč. Je pa župan naročil štud^o, ki bo dala odgovor o nadaljnji usodi drsališča. G. Potočnik je povedal, da je bilo rabljeno drsališče kupljeno kot neka kompenzac^a. Sam sem predlagal postavitev oglasnih panojev na zunanje površine, ki bi vse leto prinašala določen dohodek.
Filip Dolinar je poudaril, da
Predstavnica občine je povedala, da je lastništvo drsališča in športnega centra Gabrje sporno, saj je vrnjeno Cerkvi in tako so investic^e zaustavljene. Debata se je razvnemala, večina je bila proti drsališču, ker »poje preveč športnega denarja«, so dejali, da je nogometno igrišče na zemlji Argentincev, bife pa je tako čisto klubski. Letno vzdrževanje drsališča stane kar 15.000 evrov. Ena ura se hoke-
ŠD Dobrova ne pretirava pri prikazu dejavnosti in odhodkov, saj imajo veliko članov, urejena in osvetljena igrišča in šolo nogometa pa tudi uspehe na tekmah. Imajo kar deset sekc^, trenerje, pa tudi stroške s pripravo trave. Občinarka je poudarila, da tekmovalnega vrhunskega športa ne sponzorirajo, tudi infrastrukture se načeloma ne podpira s strani občine, predvsem programe
društev.
Zanimivo poročilo je podal Tilen iz ŠD Grmada, ki organizira vsakoletni gorski tek za več kot sto udeležencev na grmado v spomin na Pavla Kozjeka. Na Dobrovi so pripravili progo za smučarski tek, tudi mostičke čez vodne kanale, saj je v lepem vremenu veliko zanimanja. Čeprav jih najem ratkraka stane več kot 300 evrov, je pač tekaško progo nemogoče komur koli računati (razen občini). Organizirali so državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, kar je pritegnilo dosti obiskovalcev. Organizirajo tudi gorsko kolesarjenje čez Praproče.
G. Potočnik je predstavil plesno društvo Panorama, kjer se 200 članov deli na kulturni in športni del. Najem dvorane jih stane 20 evrov na uro; zahvala občini za ta prispevek.
Ana Zorc kot organizatorka srečanja je povedala, da so spremenili pravilnik za sofinanciranje društev, saj je bolj pošten in usklajen z državnimi zakoni. Se pa vsa sredstva še vedno vračajo društvom za aktivnosti prejšnjega leta. In še nekaj je poudarila Ana: ko bodo športno dvorano v Polhovem Gradcu dogradili in izplačali, se bodo tudi sredstva, namenjena društvom, povečala. V dobrem vzdušju smo končali po dveh urah z željo, da bi bila naslednja lokac^a sestanka na terenu!
Sebastjan Vehar
30. maj 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova |J|J - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 39
		
13. razstava Klekljarskega društva Polhov Gradec
Punčka s čipko
Polhov Gradec, 30. april - V maju pred petnajstimi leti je skupina trinajstih ljubiteljic klekljanih čipk v Polhovem Gradcu ustanovila klekljarsko društvo, ki je bilo prvo svoje vrste v Slovenci. Zdaj nas je petindvajset, imamo pa tudi šest zvestih podpornih članov, štiri gospe in dva gospoda. Naše društvo je kljub majhnemu številu članic trdno zasidrano v vedno številnejši družbi ljubiteljev čipk.
Dovolite mi, da na začetku citiram izjavo, ki jo je za Državni urad za nadzor nad klekljar-skim virusom objavila gospa Afrodita Hebar Kljun, do letos predsednica Združenja slovenskih klekljaric: »Državni in lokalni mediji v Sloveniji poročajo o pravi epidemiji klekljarskega virusa, ki je okužil naša dekleta in žene. Pri tem zahrbtni povzročitelj bolezni ne izbira svojih žrtev, saj so mu podlegle tako deklice v najranejšem obdobju otroštva, kot ženske v najboljših letih in dame v jeseni življenja. Redkeje zaradi njega obolijo moški, vendar tudi tudi ti niso popolnoma imuni. Obolele, za katere je značilno odvisniško vedenje, ki se kaže kot ure sključenega premetavanja lesenih palčk, navezanih na nekakšne zvitke,opremljene s skrivnostnimi risi, v katere bolnice mrzlično zabadajo ostre bucike, so doslej odkrili v vsaj 60 krajih po vsej državi. Oboleli se tudi družijo in v skupinah prakticirajo svoje odvisniško vedenje, kijih občasno pripelje do ekstatič-nih doživetij. Do sedaj je bilo odkritih skoraj 80 takih odvisniških združb. Da bi ocenili celoten obseg epidemie, vas pozivamo, da nam takoj javite morebitne znake okužbe v vašem okolju. Hvaležni bomo tudi za podatke o nam že znanih centrih okužb.«
Uvod v jubilejno leto smo članice Klekljarskega društva Polhov Gradec obeležile z razstavo v Polhograjski graščini. To je bila 13. samostojna razstava, poimenovale smo jo Punčka s čipko. Gospa Helga Kuclar, naša podporna članica, se nam je na naše veselje letos ustvarjalno pridružila pri pripravi razstave. Pridružile so se nam tudi klekljarice ljubljanske skupine z Ledine, s katerimi zgledno sodelujemo že več let.
Letos na razstavi ni bilo veliko čipk, nekatere so bile na prvi pogled celo neprepoznavne. Zato pa je obiskovalce pričakala pisana modna rev^a, saj je bilo za vsako punčko narejeno unikatno oblačilce. V izdelavo punčk iz cunjic smo vložile veliko domišlj^e, veliko truda. Doživele pa smo tudi veliko ustvarjalnega veselja in napetega pričakovanja, kakšen bo končni videz, saj imajo skoraj vse punčke poleg mame še bo-
trice in tetke, kot šivilje in frizerke. Le malo jih je nastalo pod prsti ene same klekljarice.
Za boljše razpoloženja na slovesnosti so nam zaigrali tr^e mladi polhograjski glasbeniki. Tinka, Andrej in Ema Nartnik so nam na kljunasto flavto, klarinet, violino in kitaro zaigrali tri narodne pesmi.
Kot častnega gosta smo z velikim pričakovanjem povabile pesnika, akademika Nika Grafe-nauerja. Zbranemu občinstvu ga je predstavil akademik dr. Jože Trontelj, drugi podporni član društva:
"Spoštovane gospe, spoštovani gospodje,
Slišali ste, da imamo danes med seboj imenitnega gosta. To je akademik Niko Grafenauer, bleščeč pesnik, žlahten literat, syajen ustvarjalec. Še nekaj pomembnega naj vam povem čisto na začetku: Naš pesnik je s svojim mnogovrstnim opusom, med drugim tudi kot dolgoletni urednik Nove revye, jasno pokazal, da si je k srcu vzel Prešernov vzklik: Veš poet, svoj dolg?
Spoštovani, dolga seveda nimajo samo pesniki, ta posebno plemenita vrsta ustvarjalcev. Dolg imamo vsi. Imajo ga učiteljice in učitelji, duhovniki, politi-
poznate po njegovih delih, o njem se učyo otroci v šoli. Tudi moji so se, predvsem pa so ga brali. No, zdaj so seveda odrasli. Danes so mi navdušeno rekli: »Je res, da pride v Polhov Gradec?« »Kaj pa veste o njem,« sem vprašal. »Pedenjped je vendar kultna knjiga našega otroštva,« so mi povedali.
Gospe in gospodje, akademik Niko Grafenauer je pesnik in pisatelj, esejist, prevajalec in urednik. S svojim pesniškim opusom, v katerem je cela vrsta sijajnih pesniških zbirk, se uvršča med vodilna imena v sodobni slovenski poezyi. Spoštovani, naj spomnim: veliki pesniki so povzdignjeni med najboljše sinove in hčere svojih narodov. Literarni poznavalci ugotavljajo, da se je Niko Grafenauer med vsemi našimi pesniki morda najbolj približal idealu 'čiste' lirike. To je tista lirika, ki z magičnimi učinki zvokov, izbranih besed, sestavljenih v nenavadne, impresivne podobe, nakazuje skrivnost, ne da bi jo mogla imenovati. K temu dodajam, da si pesnik poimenovanja najbrž niti ne želi. Pesem se mora v bralcu in poslušalcu dotakniti posebnih strun. Zven tega dotika doživimo, ne da bi nujno potrebovali navedbo vsebine, še manj pa, recimo temu, notni zapis. V tem je poezya podobna umetnini vrhunske čipke. Estetsko dovršeni preplet nežnih linij doživimo kot čisto lirično lepoto, ne da bi skušali ali celo morali v njej razbrati posamezne črke čipkarske abecede in način, kako so umetniško sestavljene v končni vzorec.
Med poezijo in čipkami je torej neka sorodnost, ki razloži, zakaj so si naše sijajne gospe zaželele na odprtju svoje razstave nastop pesnika. Moram reči, da je njihova želja segla visoko. Tega so se zavedale. Sam pa sem vedel, da bodo zelo visoko cenile, če bo želja izpolnjena. In tudi, da si to pravzaprav zaslužijo. Zato se mi je zdelo, da ne bo neprimemo, če gospodu akademiku izročim njihovo spoštljivo povabilo. Moram še povedati, daje gospod akademik
Predsednica Marijanca Yartz, akademik Niko Grafenauer in podporna članica Helga Kuclar
ki, zdravniki, gospodarstveniki. Imajo ga vsi poklici tja do nekvalificiranega delavca. Imajo ga starši do otrok in otroci do staršev. Nekateri ga razumejo, drugi ne. Ko bi ga vsi, bi bil danes svet drugačen.
Zdaj pa moram nepoučenim povedati, zakaj vam govorim zdajle jaz, ki nimam pri tem projektu pravzaprav skoraj ničesar Naprosila me je moja soproga, podpredsednica Klekljarskega društva Polhov Gradec, rekoč, da sem naravna izbira, ker lahko nastopim v vlogi nekakšnega posrednika. Po eni strani sem podporni član društva, po drugi pa akademyski kolega današnjega imenitnega gosta. Naše gospe so si za današnjo posebno priložnost zaželele prav gospoda Grafenauerja, treba je dodati, da z neko mešanico treme in drznosti, zaradi razumljivega spoštovanja do velikega ustvarjalca.
Moja naloga je torej, da gostom in društvu vsaj na kratko predstavim gospoda akademika. Mnogi ga
Kaj niso bile res očarljive?
vabilo izjemno pr^azno sprejel, in kot vidite, je zdaj med nami. Spoštovani gospod Grafenauer, oder je Vaš."
Gospod Grafenauer nam je nato podaril izjemen večer. S svojo sjajno umetnostjo, življenjsko filozofijo, izjemno odkritosrčnostjo in človeško toplino je očaral poslušalstvo. Pred koncem slovesnega dela je za besedo prosila še
Punčke oziroma fantki na lestvi
gospa Jožica Kavčič. Izkazalo se je, da sta bila pred mnogimi leti soseda. Gospa Kavčič se gospoda Grafenauerja spominja kot 4-letnega fantička, ki je rano otroštvo, po izgubi obeh staršev, preživljal pri starejši sestri učiteljici v Bezuljaku, poleg Begunj pri Cerknici. Zbrani smo poslušali zanimiv, nenačrtovan dvogovor starih znancev, ki se je končal z izročitv^o imenitne knjige Iz skrinje polhograjske graščine, avtorjev Jožice in Jožeta Kavčič, akademiku Grafenauerju.
Gostje so si nato lahko ogledali razstavo - 60 punčk, no, nekaj je bilo vmes tudi fantkov, ki so nasmejani zrli v obiskovalce. Punčke smo ponudile v odkup oziroma kot naše darilo do-natorjem. Kupnino-donacije smo v celoti namenile v dobrodelni namen, za polhograjsko Karitas. Najvišji posamezni znesek doslej je bil 300 evrov, najnižji pa 50 evrov.
Gostje in gostiteljice smo se dobre volje zadržali še ob klepetu in prigrizku, ki sta ga pripravili gospe Mimi Plestenjak, tretja podporna članica ta večer, in gospa Alenka Oblak.
Poročilo o akciji bo objavljeno v eni od naslednjih številk Našega časopisa. Nekaj punčk še čaka na darovalce. Ogledali si jih boste lahko v času majske Mozartove nedelje, v soboto, 18. jun^a (od 18. do 22. ure) na Poletni muzejski noči in 19. jun^a ob Dnevu pod Lovrencem. (http://www.polhograjskeklekljarice.com - spletni naslov Klekljarskega društva Polhov Gradec)
Tatjana Trontelj Foto: Matevž Mali in Jure Trontelj
Blagoslov motorjev v Šentjoštu
Motoristi smo ogrožena vrsta - po številu smrtnih žrtev glede na število registriranih motorjev je motorist v Slovenci kar 50-krat bolj ogrožen kot voznik avtomobila!
Motoristi smo po naravi svobodni in pogumni »tiči«, ki radi letimo skozi pokrajino kot ptiči ^ Večinajod tridesetih motoristov na Šentjoštu je bila tisto prekrasno soboto ob sončnem zahodu, ko so topli žarki božali naša in jeklena telesa in nam dajali blagoslov brez oblačka na nebu, bolj nedeljske sorte, ki se zapeljejo na turo konec tedna; bili so lepo in varno napravljeni. Poleg velikih je bila tudi majhna četica mopedov, med katerimi je najbolj izstopal trikolesnik, ki so ga motorčkarji iz Šentjo-šta, ki so shod letos organizi-
rali prvič, namenili kot darilo svojemu kolegu abrahamu; prikolico so napravili kar iz velike kanalizac^ske cevi! Na drugi strani ceste so se znašli tudi tr^e štirikolesniki in limuzina med motorji; Honda Goldwing velja za najbolje opremljen motocikel in z 1,8 l prostornine v 6-ih cilindrih in ceno 27.000 evrov žanje pozornost kot za stavo, sploh ko se na velikem zaslonu na-vigac^e pojavi napis »Hello, Jože.«
Pavle Malovrh je bil pobudnik prvega blagoslova na Šentjoštu. Za to priložnost so
izdelali ser^o nalepk, ki imajo v ozadju logotipa Tomos in BMW. Pred desetimi leti so se začeli družiti z mopedi Tomos in osvojili Vršič in Mangart. Motorčkarji Šentjošt so neformalna in nedruštvena družba zanesenjakov. Deset jih je z vasi in se družbo večinoma z dvovaljnimi bokseskimi BMW-motorji. Velik obisk jih je kar malo presenetil, saj blagoslova niso oglaševali po radiu, le s plakati in prek e-liste občinske spletne strani. Prav lepo so nas presenetili, saj poleg maše in blagoslova je njihov starosta nagovoril in razveselil s prisrčnim govorom. Če je še kje kak ostal hladen, kljub sončnem zahodu, se mu je duša odvezala ob domačih dobrotah vrlih spremljevalk organizatorjev, ki so hitro napolnili gasilske klopi s trdnimi in tekočimi gorivi, vse na prostovoljni podlagi. Res lepa odločitev in upam, da se vidimo naslednje leto vsi prisotni in še drugi zraven, saj dober glas seže v deveto vas!
Sebastjan Vehar
Kapelica plemenito obnovljena
Res je, ne le temeljito, temveč plemenito! Kdaj ste nazadnje napravili nekaj za kraj, za turizem in za varstvo kulturne dediščine v tako velikem obsegu kot Milan Košir s Črnega Vrha?
Pustimo ob strani lastnino zemljišča, na katerem je stala zelo nagnjena in zaradi vlage razpadajoča kapelica, ki je res v lasti Koširjevega rodu že od leta 1925. Leto pozneje je bila kapelica zgrajena hkrati s hišo ob njej, z upanjem, da bo čuvala hišo v strmem bregu pred plazenjem in pozdravljala popotnike ob takrat ozki makadamski poti. V tej hiši ima g. Košir veliko zbirko starih orod^ in predmetov, nekoč pa sta bili tu gostilna in trgovina, vse dokler povojni oblastniki niso pregnali gospodarja daleč stran na Koroško, trgovino pa podržavili. Ampak krivica je bila poravnana v naravi, hiša je obnovljena, kapelica pa se je po širjenju in asfaltiranju ceste okoli leta 1980 začela nevarno nagibati, njena betonska streha je počila in zamakala. Strokovna obnova pod vodstvom Milana Koširja, ki je tudi lastnik zemljišča, se je začela maja 2003. Na ogled sta prišli podat mnenje tudi ga.Torkar s sodelavko iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki sta dali smernice glede najvišje višine nove kapelice, ter presenečeni pozdravili način ob-
nove, saj večina kapelico podre in zgradi novo, medtem ko so jo na Črnem Vrhu prestavili. In to na nove hidroizolirane temelje, ki so zrasli tik za kapelico, dovolj stran od ceste in tresljajev Dvig in premik dvanajst ton težkega sakralnega objekta je bil opravljen v uri in pol, vendar priprava je trajala več dni: zvezali so jo skupaj z lesenimi tramovi in metrskimi navojnimi palicami, spodkopali temelje in podstavili dva jeklena nosilca, med stebra na sprednji strani pa vpeli lesene opornike, da jih ne bi stisnile jeklenice. Ko je visela v zraku, je zidar pripravil štiri vogalne oporne točke na temeljih in kar nekajkrat jo je bilo treba dvigniti in podlagati, da je bilo njeno neravno dno res prav naravnano. Sledilo je ometavanje, hidroizo-lac^a ter pokrivanje strehe, ki jo je Franc Arnolj s sinom prekrival dva polna dneva in še enkrat prišel postavit in izdelat bunko in križ. A ne le kapelico, tudi okolico so uredili; še isto poletje je sledil izkop za kamnito škarpo in stopnišče, le barvanje kapelice se je zavleklo, saj podobarski mojster Jernej Čuk, s.
p., ni želel okrasiti vlažnih zidov, ki so se predhodno sušili kar štiri leta. Zahvala za kamne velja kmetiji Omejc, v starinskem stilu jih je polagala Milanova snaha. Leta 2006 so izdelali novo ograjo z manj ostrimi konicami in jo leta 2009 dokončno prebarvali. Zahvala velja tudi sosedu Tonetu Plestenjaku, ki je ves čas pridno pomagal; no, res pa ravno njemu kapelica še najbolj krasi pogled. Stroški brez dela domačih ljudi so znašali več kot 4000 evrov in Milan, če ne boš takoj oddal kakšne vloge za sofinanciranje, jo bom pa jaz! Srečno, Koširjevi družini in naj zgledi vlečejo!
Sebastjan Vehar
40
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
30. maj 2011
elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Ansambel Bitenc na Vurberku
V prejšnjih mesecih je bil Ansambel BITENC zelo dejaven v studiu in zunaj njega. Promoc^a zadnje CD-plošče Veseli godec je dosegla nove razsežnosti s koncertno turnejo, s katero so Bitenci gostovali po Slovenci in razveseljevali poslušalce. Kot gostom drugih koncertov pa tudi rad^skih in televiz^skih oddaj jim je večkrat bilo postavljeno tudi vprašanje festivalov. Nekako nerodni in nejasni so delovali odgovori, da se morda ob obilici dela lot^o tudi tega projekta.
Odločitev je padla kaj kmalu. In med izborom, kateri festival izbrati, niso mogli mimo Festivala Vurberk, ki letos praznuje častitljivo 20. obletnico. Prve ideje za nove pesmi so bile hitro rojene., sledilo je veliko dela in izpopolnjevanja pesmi na vajah, pa usklajevanje vseh terminov za festival in nenazadnje snemanje pesmi v studiu. Fantje pravdo, da so se že kar nekako udomačili v Studiu MiHELiČ v Sodra-žici, čeprav so tokrat zadnjič snemali v starih prostorih...
Vurberški festival ima v svojem poteku dva večera: predizbor v Podnanosu in glavni večer na grajskem dvorišču gradu Vurberk. Na glavni večer so neposredno uvrščeni ansambli, ki so že prejeli kakšno nagrado na katerem izmed festivalov, vsi so drugi se pomer^o na predi-zboru. Tokrat je bilo na predizboru v Podnanosu 8. maja kar sedemnajst ansamblov, ki so se potegovali za devet prostih mest na glavnem večeru. Med udeleženci je bil tudi Ansambel BITENC, ki je zahtevno nalogo (med njihovo tonsko vajo in nastopom na odru je minilo več kot sedem ur!) dobro opravil. Strokovna ko-mis^a je Ansambel BITENC uvrstila na glavni del tekmovanja, poleg tega pa so fantje prejeli še 3. nagrado občinstva, takoj za obema domačima ansambloma. Po mnenju strokovne
komisme je bilo njihovo delo letos še posebno zahtevno, saj so se praktično vsi ansambli na predizbor odlično pripravili in izvedli svoj program. Prav tako so se vsega hudega vajeni organizatorji iz Vipavske doline dobro pripravili na burjo, ki je med prireditv^o strašila obiskovalce prireditve pod šotorom. Nekateri so kar nezaupljivo pogledovali navzgor ...
Glavni del festivala Vurberk bo letos tako 18. jun^a na gradu Vurberk, kjer se bo pomerilo štirinajst izbranih ansamblov. Poslušalce in strokovno žir^o bodo na nastopu v živo skušali prepričati s svojima pesmima, glasbo in besedilom, svojim nastopom ... In kakšna so pričakovanja? Kot pravdo Bitenci, si žel^o lepo vreme, da bo festival lahko potekal zunaj, in pa veliko poslušalcev, željnih lepe in dobre na-rodno-zabavne glasbe. Vse drugo je lahko le še smetana na torti.
UD
Zlata medalja v roke mladim zaloškim gasilcem
V	Zalogu smo se aktivno pripravljali na občinsko gasilsko tekmovanje v orientaciji, ki je potekalo aprila v Polhovem Gradcu. Mladostna zagnanost in delavnost sta obrodili sadove. Ekipi mladincev je po uspešno opravljeni vaji pripadla zlata medalja ter pokal, s katerim so osvojili naslov najboljših med vsemi zbranimi ekipami.
Zaloški gasilci smo z aktivnostmi začeli že zgodaj letos.
V	našem gasilskem domu in njegovi okolici se je doslej zvrstilo kar precej raznovrstnih dejavnosti in aktivnosti. Tako je v zimskih mesecih potekal plesni tečaj družabnih plesov, v času zimskih počitnic je pridne okoliške otroke obiskala simpatična Čarovnica Mica, v poklon materinskemu prazniku pa so se nam v marcu predstavili že znani gostje - Kulturno-umetniško društvo iz Ligojne. Predstavili so nam zabavno igro z vmesnimi plesnimi točkami s svojo folklorno skupino. Mlajši otroci so ob koncu predstave mamam podarili šopek cvetja v zahvalo in v spodbudo za njihov trud.
V začetku aprila je naše društvo v dvorani gasilskega doma gostilo Občni zbor Gasilske zveze Dolomiti. Več kot šestdeset zbranim je vodstvo
predstavilo dosedanje delo, odprli smo nekatera problematična vprašanja in predvsem začrtali načrte za prihodnost zveze.
Z mladimi gasilci smo se pridružili pobudi za čistilno akc^o in si na lepo sončno aprilsko soboto vzeli čas za čiščenje naše okolice. Kljub manjši udeležbi smo zbrali kar nekaj odpadkov in odkrili mar-
PGD ZALOG
pri Polhovem Gradcu
vabi na
GASILSKO VESELICO
v nedeljo, 12. jun^'a 2011.
Za ples in dobro voljo bo poskrbel Ansambel JURČKI.
~ Prid'te, luštn' bo! ~
sikatero bolečo rano, ki jo nosi naše okolje. Na koncu smo bili utrujeni, a vendar zadovoljni, da smo tudi mi prispevali k skrbi za čistejše okolje.
Seveda pa v društvu nismo pozabili na primarne gasilske aktivnosti. S pionirji in mladinci smo se v aprilu aktivno pripravljali na občinsko tekmovanje v orientac^i, ki je potekalo v Polhovem Gradcu. Tovrstnega tekmovanja smo se s strani našega društva udeležili prvič. Za tri ekipe gasilcev, pa tudi za mentorje, je bil to nov izziv. Naš trud je bil poplačan, saj je ekipa mladincev svojo nalogo opravila več kot uspešno in osvojila najboljši čas med ekipami Gasilske zveze Dolomiti, pa tudi med ekipami društev, zbranih v Gasilski zvezi Horjul in Gasilski zvezi Brezovica. Zlata medalja in gokal sta tako v naših rokah. Čestitke mladim gasilcem in le tako naprej. Naj bo ta uspeh spodbuda in motivac^a za nadaljnje uspešno delo.
PGD Zalog, Ana Oblak
Obisk turističnih kmet^' na Solnograškem
V ponedeljek, 11. aprila 2011, smo se v zgodnjih jutranjih urah podali na pot v Avstr^o. Dežela Solnograška (Salzburg Land) sodi med najbolj turistično razvite severne sosede. Ustavili smo se v enem izmed večjih turističnih središč v mestu Flachau, ki je del največjega smučišča v Avstr^i. Smučišče in izjemno dobra promoc^a ter organizac^a pomembnih dogodkov so v zadnjih treh desetletjih pripomogli k preusmeritvi večjega dela kmet^ v turistično dejavnost (kot glavno ali dopolnilno), eno izmed najpomembnejših gospodarskih panog v deželi. Turizem je kmet^am prinesel povečanje prihodka, predvsem v zimskem obdobju. Njihova dodatna dejavnost pa je v povezavi s primarno (kmet^sko) pripomogla, da se turisti množično ustavljajo v teh krajih vse leto.
Najprej smo se ustavili v Ebnu in si ogledali specializirano trgovino s kmet^sko mehanizac^o MAUCH. Naslednji postanek je bil na kme-t^i Thurnhof v Flachau (kme-t^ska in turistična dejavnost). Na tamkajšnji kmet^i imajo 150 glav živine in devet apartmajev različnih velikosti, ki so pozimi polno zasedeni, čez leto pa bolj malo. Za nas je bil zelo pomemben podatek, da nimajo nič njiv, ker je njihova nadmorska višina okrog 900 m nadmorske višine. Obdelujejo 40 ha svoje zemlje, v agrarni skupnosti imajo 800 ha pašnikov in, ne boste verjeli, imajo le dva traktorja in pripomočke, kot je zgrabljalnik, si del^o s sosedom.
Pozneje smo si ogledali gorsko kmet^o Ederbauer (kmetija s ponaša s certifikatom BIO, ukvarjajo se s turizmom). Imajo tudi apartmaje, v katerih se najdeta poleg kopalnice, kuhinje, sob tudi savna in masažna
banja. Pozimi turistom pope-str^o dejavnost s kegljanjem na njihovi stezi in s prikazom sušenja slanine. »Rauf« kamro imajo zunaj na travniku, zraven pa še kočo, v kateri imajo lahko gostjo zabave. Poleti jih večinoma obiskujejo družine
Popoldne nas je pot vodila v bližnje kulturno središče reg^e Pongau, zgodovinsko ohranjeno mestece Radstadt, kjer je grad Larchen, v njem pa muzej, ki prikazuje zgodovino reg^e Pongau, in sicer z razstavo o lokalni zgodovi-
z otroki, ki hod^o v hribe. Zasedeno imajo 100 dni poleti in. 100 dni pozimi. Za letošnji jul^ in avgust imajo že vse zasedeno.
Za kosilo smo se ustavili na kmet^i Stieglerhof v Radstad-tu. Kmet^a se je preusmerila v turizem in kmet^stvo opuščajo.
ni, kmečkih uporih, cerkveni umetnosti, razvoju obrti in kmet^stva.
Za strokovno ekskurz^o se zahvaljujemo Občini Dobrova - Polhov Gradec za organizacijo, sofinanciranje in izvedbo.
Udeleženka izleta
Andreja Dolinar
Slovenska ljudska stranka
Spremeniti predznak!
V naši prelepi deželi na sončni strani Alp se v zadnjem času soočamo s prav nič zavidljivo situac^o. Čeprav nas je obiskala prelepa pomlad inkljub pomladni suši »trava še vedno raste«, kot bi rekel eden redkih optimističnih kmetov, nam pogled v dnevno časopisje ali v druge, še glasnejše med^e to vedno bolj jasno in glasno dokazuje. Poleg opozic^e - bolj ali manj strokovnih kritikov trenutnega stanja v državi - so očitno nad njim obupali tudi posamezni člani vlade, saj kar eden za drugim odstopajo ali pa to vsaj napovedujejo. Kot smo že pisali, so se ob koncu minulega leta nekateri strokovnjaki zganili in poskusili najti rešitev. Ugotovili so, da je ob trenutni situac^i, ko je kriza vrednot na samem dnu, ko je zaupanje državljanov v politiko na najnižji mogoči ravni, to zelo težko. Sami ste lahko spremljali ugibanje med^ev in drugih posameznikov, kdo bi v tem času pri ljudeh sploh lahko pridobil zaupanje v odstotku, ki bi omogočal uresničitev nujno potrebnih ukrepov in sprememb. Prav vsi se verjetno lahko strinjamo s tem, da zadostna večina ne bi podprla prav nikogar, ki ga je ugibanje v tem času navrglo na površje. Situac^a se na neki način zdi brezizhodna. In zdi se, da aktualni politiki to ni prav nič mar, saj ne naredi prav ničesar. No, vseh politikov ne gre metati v isti koš. V soboto, 14.maja, je na Bledu potekal slavnostni in statutarni kongres Slovenske ljudske stranke, ki je praznovala 20. rojstni dan v samostojni državi. Tisti, ki vam ta stranka ni »preveč desna«, da bi spremljali njeno delo in stališča v zadnjem obdobju, ste pri njej verjetno zaznali nekoliko več odgovornega, ne le populističnega duha kot pri drugih. Vsekakor je to potrdil tudi slavnostni govor njenega predsednika, mag. Radovana
Žerjava, ki je svoje člane, druge stranke in vse ljudi dobre volje pozval, naj skupaj začnemo spreminjati predznak. Da v tem res kritičnem času stopimo skupaj in nehamo gledati zgolj na desno ai na levo, ampak se vsi ozremo naprej, v našo prihodnost. Zaradi tako zelo nizkega zaupanja v politiko je pozval k vzpostavitvi Sveta za Slovenko 2020. Ta nestrankarski Svet za Slovenko 2020 bi združeval ljudi z visokim ugledom in moralno avtoriteto, ki bi pomagali popeljati slovensko državo in družbo iz trenutne krize. Ovir ne more premagati le ena stranka ali morebitna nova vladajoča koalic^a. V skupini bi torej bili ljudje konzervativnih ali liberalnih pogledov, desni ali levi, pomembno bi bilo le, da so ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic pripravljeni aktivno delovati za ohranitev temeljev slovenske identitete, državotvornosti in za razvoj gospodarsko uspešne in socialno pravične družbe. SLS je po besedah predsednika Žerjava pripravljena Svetu pomagati s svojo infrastrukturo, stranka bo podpirala predloge sveta in si ne bo lastila idej tega Sveta. Na tak način bodo skušali preseči individua-lizem, elitizem in samovšečnost, ki so nas pripeljali v to krizo, ne bodo pa nas rešili iz nje. Mar ni ravno to, da bi politiki delovali le v dobro ljudi, ki smo jih izvolili in ne bi gledali le na lastne koristi in ne bi podpirali le predlogov, ki so se jih spomnili sami, tisto, kar si pravzaprav vsak sodoben, demokratično in kulturno ozaveščen človek danes želi? Mar ni ravno velika razpetost, razprtje in nesodelovanje med levimi in desnimi, v politiki, gospodarstvu, kulturi, medlih, izobraževanju, pa tudi med preprostimi ljudmi danes največje zlo, ki ga doživljamo? Sodobne demokratične države so to že zdavnaj znale preseči. In danes jim lahko zavidamo, kako hitro so izšle iz gospodarske krize in na kakšnem nivoju so medčloveški odnosi na vseh ravneh. Zagotovo si to zaslužimo tudi mi!
Andreja Grabner
30. maj 2011
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
41
Lovska družina Polhov Gradec
Na območju Polhovega Gradca deluje Lovska družina.
Vse lovske družine so povezane v Lovsko zvezo Slovence, ki šteje okoli 22 tisoč članov.
V	občini so tri lovske družine: Polhov Gradec, Dobrova in Šentjošt. VJetu 1946 je bila ustanovljena Lovska družina Črni Vrh. Ustanovili so jo člani Lovske družine Šentvid in člani lovskega sveta Okrajnega Ljudskega Odbora Ljubljana okolica. Lovska družina Črni Vrh je v glavnem delovala v sklopu Lovske družine Šentvid. Po ukinitvi Lovske družine Črni Vrh je na tem območju nastala Lovska družina Polhov Gradec.
V	začetku so prevladovali člani iz Lovske družine Šentvid, le malokateri domačin je imel možnost za sprejem v lovsko družino.
Lovska družina Polhov Gradec sedaj šteje 44 članov, od katerih jih je več kot polovica domačinov. Lovišče obsega 4600 hektarjev in je bogato z raznovrstno divjadjo, največ je srnjadi. Številčni so tudi gamsi, ki jih srečamo na območju Tošča, Smolnika in Polhograjske gore.
V	sedemdesetih letih so naselili muflone, ki so jih pripeljali iz Italie in so se dobro udomačili tudi v Polhograjskem hribovju. Največ jih je na predelu Kozjeki. Tudi divji prašič je reden gost naših gozdov.
Imamo še drugo divjad: lisico, kuno in razno malo divjad. Včasih je bil zelo številčen poljski zajec, vendar ga sedaj skoraj ni. Tudi strokovnjaki ne vedo, zakaj je zajcev vedno maj.
Ker je lovišče precej bogato z raznovrstno divjadjo, nastaja tudi škoda na kmet^skih površinah. Vsi vemo, da se divjad prehranjuje v
kar nekaj društev. Eno od njih je tudi
gozdu in tudi na kmet^skih površinah. Največjo škodo napravio divji prašiči, predvsem na travnikih. Zato tudi razumemo slabo voljo lastnikov. Škodo ocenjuje Lovska družina in vedno poskušamo najti skupen dogovor z lastniki. V veljavi je tudi sistem za ocenjevanje škode, vendar se raje dogovorimo z lastnikom zemljišča o povrnitvi škode. V ta namen prizadetim kupimo električnega pastirja in napeljemo žico okoli kmet^skih površin. Tudi škodo, ki jo napravio divji prašiči na travnikih, odpravimo tako, da travnike poravnamo. Pri tem bi opozorili lastnike, če opazko razrite travnike, naj takoj jav^o lovski družini. Sveže razritih travnikov ni težko sanirati.
Pozimi krmimo divjad, zato imamo na posameznih krajih krmišča. Somladi tudi polagamo sol v solnice, ki so po raznih delih gozda. S krmljenjem in polaganjem soli poskušamo zadrževati divjad stran od kmet^skih površin.
Kot vse Lovske družine ima tudi Lovska družina Polhov Gradec svoj dom, kjer se lovci srečujejo. Tak dom je Gaberšah, ki spada v vas Selo, in je sedaj obnovljen. V njem je lepa sejna soba, več sob za prenočitev, spodnji del pa je za gostinstvo.
Prav tako vsako leto pripravimo prvomajsko prireditev, ki se je udeleži veliko občanov. Včasih so govorili, da je lovec tisti, ki gre preko gostilne v gozd, vendar ni tako. Vsak lovec mora biti varstvenik narave in gojitelj divjadi in mora spoštovati lovsko zakonodajo. Zakon določa,
fc--
h
1- i
da lovec, ki ima orožje v avtomobilu, ne sme imeti nobenega alkohola v krvi. Tako je izenačen s poklicnimi vozniki. Kontrolo opravljata polic^a in lovska inšpekc^a.
Tudi lov se ne izvaja tako kot včasih. Lovska družina mora pripraviti letni načrt odstrela, ki ga mora potrditi zavod za gozdove in mora biti v skladu s smernicam. V načrtu sta določeni količina in vrsta odstrela. Za vsak odstrel zunaj kategorie so lahko velike denarne kazni za družino in odgovorno osebo, ki lahko znesejo tudi več tisoč evrov. Vse to kontrolira lovska
inšpekcia.
Vsi člani, ki so med letom uplenili katero koli trofejno divjad, morajo trofeje predložiti komi-sii za pregled trofej. Komisia je sestavljena iz članov lovske družine. Po družinskem pregledu trofejo pregleda še komisia območne lovske zveze, vse to pa kontrolira lovski inšpektor.
Velika težava Lovske družine je starost članov. Polovica članov je stara več kot 60 let. Prav pri tem nastane vprašanje delovnih ur, ki pa jih mora član napraviti vsako leto. To je tudi pogoj, da naslednje leto lahko lovi. Zaželeno bi bilo, naj se nam pridružio mladi fantje in tudi dekleta z našega območja. Nekateri pravio, da je Lovska družina nedostopna, vendar to ni res. V zadnjih letih se nam je pridružilo nekaj mladih iz kraja in so zdaj med najbolj delovnimi člani.
Veseli bi bili tudi sodelovanja s šolo Polhov Gradec, predvsem na področju varstva okolja in živali. Med člani lovske družine so tudi strokovnjaki s tega področja. Tudi Lovski dom je odprt za naše najmlajše. Na koncu bi še apeliral na lastnike psov, naj ne bi puščali psov v gozd brez nadzora, da ne bi preganjali in pokončevali divjadi. Žal se to še vedno dogaja. Prav tako prosimo lastnike travnikov, naj pred košnjo obvestio lovsko družino. Ker konec maja in v juniu polega mladiče srnjad, bomo lovci s psom pregledali travnik in prenesli mladiče v gozd. Če slučajno s kosilnico pokosite mladiča, nam sporočite, ker moramo vsak pokos evidentirati. To od nas zahteva lovski inšpektor.
Marjan Plestenjak,
Lovska družina Polhov Gradec
1.	Pokojninski zakon ne bo vplival na več delovnih mest
Vlada bi morala več storiti za vključevanje mladih na trg delovne sile, kar bi posledično pomenilo tudi več sredstev za pokojninsko blagajno.
Pokojninski sistem in pokojninska blagajna morata biti čim bolj stabilna, kajti to posledično pomeni zaupanje državljanov v to blagajno in tudi pomeni, da bodo vanjo z veseljem vplačevali, saj pričakujejo, da bodo iz te blagajne v prihodnosti tudi nekaj dobili. Pokojninska blagajna mora biti stabilna, tako kot tudi pokojninski sistem, ki se ga ne sme vsakih nekaj let tako temeljito spreminjati in spreminjati pogojev, sploh v času, ko se še ni končala reforma iz leta 1999, ki daje pozitivne učinke in s katero se je dejansko upo-kojitvena starost povišala, in sicer za ženske za dve leti in pol in za moške za 2 leti. Ker ti postopki še trajajo, je bila tudi ocena, da v tem trenutku pokojninskega zakona ne potrebujemo, saj učinki reforme iz leta 1999 še delujejo.
Problematično je tudi, da vlada stvari ne rešuje na začetku, ampak na koncu. V nedogled lahko rešujemo pokojninsko blagajno, toda če ne bomo nekaj naredili na vhodni strani, torej poskrbeli za več delovnih mest za mlade, tudi pokojninski zakoni ne bodo pomagali. Veliko mladih je danes brez zaposlitve in v svojih najboljših letih prejemajo nadomestilo Zavoda. Če pa bi se vključili v trg dela, bi se posledično stekala sredstva v pokojninsko blagajno in bi se le-to posledično lahko stabiliziralo.
V SDS nasprotujemo pokojninskemu zakonu oziroma ZPIZ-2. Predlagamo, da na referendumu glasujete proti, saj se je treba spremembam pokojninskega sistema lotiti bolj resno, si vzeti več časa in vključiti vse zainteresirane partnerje, da bomo lahko prišli do boljših rešitev.
2.	Omogočimo naši mladini soočenje z resnico, ki je mnogim njihovim staršem, starim staršem in drugim najdražjim za vselej zagrenila življenje
Ob zapiranju določenih arhivov Udbe - SDV nam sedanja vlada razlaga, da bi nekateri podatki iz sicer »manjšega dela« arhivov v postopku zapiranja, če bi bili razkriti,
lahko povzročili veliko škode osebam, ki so še vedno na visokem položaju doma in v tujini in tam opravljajo svoje delo v korist države! Kot smo lahko slišali od strokovnjakov s področja varnostnih ved, bi bili lahko zanje, predvsem pa za nekdanje sodelavce SDV škodljivi le podatki, pridobljeni iz protiobveščevalne dejavnosti v nekdanji državi, medtem ko podatki, pridobljeni iz obveščevalne dejavnosti v tujini, ne bi škodili nikomur. Zloglasna tajna služba Udba - SDV naj bi prenehala obstajati z demokratizacio in osamosvojitvio Slovenie, to je pred 22 leti, z Udbo pa naj bi tudi SDV odšla na smetišče zgodovine. V taki obliki, kot je delovala, je verjetno res odšla, zapustila pa je nekaj arhivov, veliko jih pa je tudi uničila. Preprečevanje razkrivanja podatkov iz teh arhivov s strani ideoloških dedičev nedemokratičnega totalitarnega režima ZK, ki nam sedaj vladajo, pa razkriva predvsem to, da se v svojem bistvu sploh ne morejo odreči izkrivljenemu razmišljanju iz tistih časov in da se nečesa bojio.
Prenekateri sedanji seniorji so bili v času svoje mladosti in v času svoje največje produktivnosti izpostavljeni nadzoru tajne službe Udbe in posledičnemu šikaniranju s strani Zveze komunistov. Povsem razumljivo je torej, da zdaj zahtevamo vpogled v te akte, iz katerih bi povzeli, kaj je bilo v ozadju nadzora. Prav tako bi zgodovinarji lahko verodostojno izpopolnjevali svoja raziskovanja iz tega obdobja. Že doslej pa se je dogajalo, da nekdo, ki se je na neki način dokopal do svoje šifre, na primer s pomočjo udba.net, ni uspel dobiti dostopa do svojega dosjeja niti mu ni bilo pojasnjeno, da je bil tozadevni dokument uničen. Dokument bi lahko vseboval ime ali šifro osebe, ki je nadzor opravljala, torej jo je treba zaščititi?
Večkrat so sumi in ovadbe pripeljali do kriminalizacie raznih aktivnosti nadzorovanega, na primer normalnih in v skladu z zakonodajo sklenjenih pogodb o delu. Treba je vedeti, da je bila v času po uveljavitvi nove Ustave iz leta 1974 Jugoslavia citirana na Sodišču za človekove pravice v Strasbur-gu zaradi zloglasnega, ustavno predpisanega člena v razpisih za delovna mesta o mo-ralno-politični primernosti prosilca in tudi zaradi političnih procesov. Kriminalizacia nadzorovanega je bila torej dober nadomestek za politične procese, v kar je bila najbolj
vpletena Udba - SDV. V 80-ih letih prejšnjega stoletja in že prej je bila ena od glavnih skrbi totalitarcev znebiti se ljudi z vodilnimi sposobnostmi, ki so mislili »drugače«.
Vsak glas na referendumu šteje, zato združimo naše glasove v en glas PROTI.
Omogočimo naši mladini soočenje z resnico, ki je mnogim njihovim staršem, starim staršem in drugim najdražjim za vselej zagrenila življenje.
3. Proti zakonu, ki zmanjšuje vzajemno pomoč in solidarnost
Smo proti zmanjševanju vzajemne pomoči in solidarnosti, ki jo prinaša Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Prepričani smo, da je povezovanje in krepitev vezi med ljudmi treba povečevati in ne zmanjševati, kar še posebno velja v času vse večje gospodarske krize.
V času hitrega življenjskega tempa, ko so medosebni odnosi že tako precej odtujeni, je takšen zakon nepotreben. Stremeti je treba k solidarnosti in pomoči sočloveku, saj je to posebna vrednota, ki jo je treba ceniti in negovati. V Slovenii se povečuje število starejših ljudi, ki večkrat potrebujejo pomoč sorodnikov ali ljudi, ki so jim blizu. Treba se je zavedati, da so sosedje nepogrešljiv vir socialne opore, predvsem pri manjših hišnih opravilih. Tako se bo delo, v kolikor gre za opravljanje dela med sorodniki ali sosedi, po novem zakonu opravljeno delo štelo za delo na črno.
Tako nihče, ki je samozaposlen in opravlja poklicno dejavnost ne bo smel svojemu sosedu brezplačno opraviti dela, ki se navezuje na njegovo dejavnost. Tako ljudje ne bodo več smeli za pomoč pri, npr., zamenjavi žarnice, prositi soseda, ki je električar. Ta mu bo obvezno moral izdati račun, človek pa mu hvaležnosti ne bo smel povrniti v obliki domače salame, ki jo je izdelal sam. Ne podpiramo dela na črno, a vendarle smo prepričani, da predlog Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno povzroča nepotrebno vznemirjanje ljudi. Področje solidarnosti je treba spodbujati, ne pa vanj posegati na način, ki ga brez vdora v zasebnost ni mogoče nadzirati.
Vladi je treba dati jasen signal, da z omejevanjem medsosedske pomoči, ne bomo rešili gospodarske krize.
Erland Košec,
SOJ obljubljanske regiske koordinacie
Glasovali bomo 3 x PROTI:
PROTI trem slabim zakonom, PROTI slabi vladi in PROTI uničevanju Slovence
V nedeljo, 5. jun^a 2011, bomo glasovali proti trem slabim zakonom Pahorjeve vlade - Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter Arhivih. Zato imamo tehtne razloge:
1.	Zaslužena pokojnina je naša pravica
-	smo PROTI pokojninskemu zakonu.
-	Ker pokojninski zakon ne uvaja osebnega pokojninskega računa.
-	Ker vlada rešuje svoje lahkomiselno zadolževanje na plečih upokojencev.
-	Ker ne bomo dovolili vladnega ustrahovanja - če je denar za Grčio, je tudi za nova delovna mesta.
2.	Mi nimamo česa skrivati - smo PROTI zaprtju arhivov.
-	Ker Pahorjeva vlada že od avgusta 2010 nezakonito zapira arhiv nekdanje UDBE, s čimer ne ščiti interesov državljanov, ampak interese svojih nekdanjih in nekaterih sedanjih političnih akterjev.
-	Ker bomo z glasom »proti« zakonu to področje uredili tako, kot so ga uredile vse države nekdanjega socialističnega bloka.
-	Ker danes zapirajo arhive, jutri pa bodo drugače misleče.
3.	Ne vrag, le sosed bo mejak! - smo PROTI omejevanju med sosedske pomoči.
-	Ker pomoč soseda sosedu ni delo na črno.
-	Ker si moramo sosedje pomagati, ne pa da nas država v času krize za to kaznuje.
-	Ker smo proti kaznovalni politiki vlade
-	naj kaznuje tajkune, ne pa sosede.
Ker si zaslužimo dostojno pokojnino, želimo dobre medsosedske odnose in ker si zaslužimo resnico o naši preteklosti, bomo 5. jun^a zavrnili vse tri slabe zakone!
Erland Košec,
SOJ obljubljanske regiske koordinacie
^^^ ^OPIS	Občina Dobrova LSJ - Polhov Gradec	30. maj 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
		
Izlet v Beograd
Društvo upokojencev Dobrova je aprila organiziralo dvodnevni izlet v Beograd. Zanj je bilo precej zanimanja in na pot smo odšli z dvema avtobusoma.
Z Dobrove smo krenili sredi noči in nekaterim je uspelo nekaj ur do jutra celo prespati. V Beograd smo prispeli sredi dopoldneva. Skozi severna vrata smo vstopili v Novi Beograd. Ta del mesta so začeli graditi po drugi svetovni vojni in se še vedno naglo širi. Ob pogledu na široke ulice in parke smo dobili vtis, da so gradnjo skrbno načrtovali. Lokalna vodička nam je pojasnjevala zanimivosti, mimo katerih smo se peljali: mimo Parka pr^ateljstva, največjega parka v Beogradu, kjer so okoli 170 dreves z vsega sveta ob svojih obiskih posadili tuji državniki. Naprej smo peljali mimo arene, kjer prirejajo razne športne prireditve in koncerte, ter mimo velike palače federac^e, ki pa zdaj sameva.
Prek Brankovega mostu smo prečkali Savo in prišli v stari del mesta, kjer je bil promet zelo gost. Na cesti je bilo veliko lepih avtomobilov in vodička je pojasnila, da so to predvsem
službeni avtomobili. Med njimi pa je bil sem in tja tudi star, zarjavel jugo ali stoenka. Zaradi dragega bencina se prebivalci voz^o predvsem z avtobusi in tramvaji, ki pa so poceni.
Z avtobusom smo zaokrožili skozi center mesta in si ogledali najpomembnejše stavbe in druge zanimivosti. Še vedno je v ruševinah zaradi bombardiranja velika stavba nekdanjega poveljstva JLA. Iz centra mesta smo se odpeljali skozi Dedinje, kjer živ^o najbogatejši prebivalci, na ogled Hiše cvetja - Titovega mavzoleja in muzeja, kjer so shranjena darila tujih državnikov, ter darila, ki so jih nekdanjemu predsedniku poklonile delegac^e iz posameznih republik.
Ogledali smo si hram sv. Save, največjo cerkev na Balkanu. Graditi so jo začeli leta 1934, gradnja pa je zaradi vojne in povojnega duha zastala. Z izgradnjo so nadaljevali leta 1985. Zunanjost je obložena z belim grškim marmorjem, delo pa so opravili delavci hotaveljskega Marmorja. Notranjost je še povsem surova. Nasproti cerkve stoji Biblioteka, ki je bila ustanovljena v srednjem veku. Ob bombardiranju 6. aprila 1941 je bila porušena in uničenih je bilo 2500 rokopisov.
Nadalje nas je pot vodila skozi strogi center mesta mimo Slavke, na Teraz^e in do Kalamegdana, največje znamenitosti Beograda. Pred trdnjavo je velik park, ki pa je bil nekoč čistina, da bi bili napadalci vidni. Z roba obzidja je lep pogled na sotočje naše Save in Donave. Dan smo zaključili na Skadarl^i v krčmi, kjer so nam postregli s tipično, na žaru pripravljeno večerjo, godci in pevci pa so večer popestrili z ljudsko glasbo.
Drugi dan smo se odpeljali na Avalo, si ogledali spomenik padlim v prvi in balkanski vojni ter grob neznanega vojaka. Spomenik je delo hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. Iz črnega marmorja izklesanih osem žena v narodnih nošah predstavljajo šest republik in dve pokrajini. Z dvigalom smo se povzpeli še na 123 m visoko razgledno ploščad 200 metrov visokega na novo zgrajenega stolpa, ki je najvišja zgradba na Balkanu. Z višine je bil lep razgled vsenaokrog.
Imeli smo še nekaj prostega časa in na sprehajalni ulici v centru mesta poskušali doživeti utrip mesta. Ob odhodu smo ugotovili, da je Beograd veliko, živahno mesto, kjer se staro prepleta z novim ter potrjuje reklo, da Beograd nikoli ne spi. Čakala nas je še enolična vožnja proti domu. Da nam ne bi bilo dolgčas, so poskrbeli obmejni organi. Zaradi natančnega pregledovanja se je naš prehod meje zavlekel. Domov smo se vrnili pozno ponoči z lepimi vtisi in novimi spoznanji.
Aka
Balinarji in balinarke DU Polhov Gradec
Uspešen začetek sezone
Letos mineva peto leto od ustanovitve balinarske ekipe in okrepitve moške ekipe v DU Polhov Gradec. Balinarji in balinarke
so uspešno začeli sezono, saj je moška ekipa na turnirju, ki ga organizira Območna zveza upokojencev Ljubljana Vič - Rudnik, aprila dosegla prvo mesto in se tako uvrstila na reg^sko tekmovanje, ženska ekipa pa je dosegla spodbudno drugo mesto. Ženska ekipa je k 2. mestu dodala še 3. mesto na turnirju DU Vrhnika. Želimo jim dobro igro tudi v prihodnje, (an)
Evropska vas v Ljubljani
Letos smo se že tretjič udeležili prireditve Evropska vas, ki je potekala v torek, 10. 5., na Hribarjevem nabrežju v Ljubljani. Prireditev poteka vsako leto v vseh večjih slovenskih mestih, kjer šole in vrtci
tudi lastne kulturne identitete. Tokrat smo kot šola predstavili Luksemburg. Na stojnici smo imeli najrazličnejše slike in izdelke učencev naše šole, ki so se dolge mesece trudili in raziskovali Luksemburg
značilnosti, kulturo, običaje, narodne noše, glasbo in kuli-nariko (stojnice so se namreč kar šibile pod dobrotami, ki so jih pripravili učenci). Poleg predstavitve držav na stojnicah so udeleženci pripravili tudi kulturni program. Učenci so se predstavili
luksemburščini zapel pesmico Un der atert.
Med prireditv^o smo se lahko preizkusili v raznih nagradnih vprašanjih, uživali v programu in izmenjali nekaj besed z drugimi udeleženci. Moje mnenje je, da je prireditev odlično uspela, bilo je
predstavljajo države članice Evropske un^e. Cilj projekta Evropska vas je spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, sprejemanje drugačnosti, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav članic Evropske un^e ter se ob vsem tem bolj zavedati
z različnih področ^. Vendar naša stojnica ni bila edina, ki je pritegovala pozornost mimoidočih. Poleg nas so bile še številne osnovne šole in celo vrtec. Obiskovalci so si lahko ogledali zgodovino držav Evropske un^e, njihove geografske in etnične
s petjem, plesom, igranjem na inštrumente, dramskimi prizori ... Na različne načine so gledalcem približali sed-mindvajset evropskih držav. Na prireditvi so s plesom za-blestele tudi naše „miške" iz 3. razreda ter pevski zbor učencev prve triade, ki je v
zabavno in hkrati zanimivo, pa tudi sonca ni manjkalo. Za pr^etno vzdušje na naši stojnici smo skrbeli učenci 8. in 9. razredov, knjižničarka Zvonka Španger in učiteljica Maša Leskovar. Prireditev se je končala okoli 15. ure. Karolina Medja, OŠ Dobrova
Plavalna šola v naravi v Zrečah
V ponedeljek sem se že navsezgodaj zbudila in se oblekla. Bila sem tako na trnih, da nisem mogla niti jesti in sem se spraševala, kaj mi bo prinesel dan. Ko je končno bila ura 8.20, sem pršela kovček in pohitela do šole, kjer je bilo že nekaj sošolcev in sošolk, ki so bili tudi zelo razburjeni. Ugotovila sem, da nekaterih otrok ne poznam. Povedali so mi, da so to otroci iz Podružnične šole Šentjošt. Ura je bila 8.30, ko je avtobus odpeljal izpred šole. Vsi starši so nam še zadnjič pomahali, nato je avtobus izginil, dogo-
divščina se je začela.
Peljali smo se približno dve uri. Da nam v avtobusu ne bi bilo preveč dolgčas, smo dobili učne liste z vprašanji. Ko smo zagledali tablo z napisom Zreče, smo razburjeno začeli govoriti drug čez drugega. Avtobus je kmalu za tem ustavil pred majhnimi hišicami, našimi začasnimi domovi. Najprej smo se razporedili po hišicah. Ko smo prišli v sobe, smo raz-pakirali. Ko smo odprle kovčke in potovalke ter začele zlagati stvari v omare, je bila naša hišica, kot bi v njej počila
bomba.
Kmalu smo se dobili pred hišicami, od koder smo v koloni odšli v hotel na dobro kosilo. Potem je sledil počitek. Vsi smo malo počivali, malo pa razgrajali. Potem je bilo na vrsti plavanje. Preoblekli smo se v kopalke in vzeli brisače. Na bazenu smo imeli testiranje, da so nas učitelji lahko razporedili po skupinah. Po koncu plavanja smo si posušili lase, se pre-oblekli in odšli na večerjo. Po njej smo imeli spoznavni večer, da bi se med sabo bolje spoznali, nato pa smo šli v hišice, kjer smo se umili in smuknili v postelje, ter zaspali kot polhi.
Skupinska slika udeležencev v Zrečah
Vsi dnevi so potekali precej podobno, le večeri so bili vsak dan drugačni: enkrat smo imeli kino, Male sive celice, trgovino, disko, Pokaži kaj znaš. Pri plavanju smo imeli tudi možnost, da smo poskusili plavati za delfinčke. Osvojila sem srebrnega delfina, s časom 59 sekund. Poskusila sem osvojiti tudi zlatega delfina, a mi kljub temu ni uspelo. Teden je zelo hitro mineval. Ko je prišlo zadnje jutro, smo še zadnjič po-stlale postelje in začele z vso hitrostjo pakirati. Vse smo že komaj čakale, da vidimo svoje starše. Po samopostrežnem zajtrku smo malo prej odhiteli v bazen, kjer smo čofotali in se igrali, tisti najbolj zagreti pa so se še potegovali za delfine. Ko smo odšli iz bazena, smo iz hišic odpeljali svoje vreče in kovčke in se udeležili podelitve delfinov. Ker je zelo pihal veter, smo vsi premraženi čakali, da bomo odšli v hotel in se pogreli ob toplem kosilu. Odšli smo nazaj do hišic, kjer nas je že pričakoval oranžen avtobus. Posedli smo se na sedeže, še zadnjič pogledali naše hišice, Vile terme Zreče, in se odpeljali proti domu. »Tako se je torej končala moja prva šola v naravi,« sem pomis ila.
Anamar^a Potokar, 4. a
30. maj 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si	Občina Dobrova IJIJ - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 43
		
Tabor na Srednjem vrhu
Trinajstega aprila smo se odpravili na tabor na Srednji vrh. Kdo pa smo mi? Najstarejši otroci iz Vrtca pri OŠ Dobrova in štirje otroci iz Enote Brezje. Ker se je naš program imenoval Pastirček, smo izdelali pastirsko kapo, ogledali smo si lesen mlinček v potoku in peli pastirske pesmi. Preizkusili smo se v adrenalinskem parku, v kotlu skuhali žgance, ki so nam na dobrem gorenjskem zraku zelo teknili. Pred tem pa smo si iz naravnega materiala in šotorskih platen izdelali bivališče, če bi slučajno deževalo. Zadnji večer smo zakurili pastirski ogenj. Če pa bi kateri od pastirjev omagal, smo se naučili izdelati še nosila. Dolga hoja zadnji dan nas ni toliko utrudila, da se ne bi mogli pomeriti v športnih igrah. Da pa smo vse to zdržali, je pripomogla dobra kuharjeva hrana. Po treh dneh smo se poslovili in obljubili, da še pridemo.
Irena Humar
Prejeli smo!
Pokristjanjevanje v polhograjskih gozdovih
Lepo spomladansko popoldne me je malce pred prvomajskimi prazniki zvabilo na sprehod v sveže ozelenele gozdove med Horjulsko in Polhograjsko dolino. Vzorno označena pot (PD Blagajana, hvala!) od Prošce proti Babni gori pelje tudi mimo partizanskega groba, kjer že skoraj 70 let počiva Tone Artač iz Kozar^, ki mu je leta 1942, komaj dvajsetletnemu, bomba prekinila življenjsko pot. Kraj za postanek in premislek! Kraj za premislek o njegovi spoštovanja vredni in zreli odločitvi; kljub njegovi mladosti ! Kraj, kjer se v tišini gozda Ključa lahko spoštljivo pokloniš tudi vsem drugim, ki jih je zemlja posrkala vase v tistih, za slovenski narod tako usodnih dneh! Postojiš, se v mislih sprehodiš v tiste čase, skušaš se vživeti v življenje tistih, ki so se takrat odločili upreti okupatorju in priboriti človeka vredno življenje !
Lahko si predstavljaš, da že odločitev za odhod izpod domače strehe ni bila preprosta. Da o negotovosti, strahu, lakoti, žeji, ki so bili vsakodnevni spremljevalci življenja v gozdovih, sploh ne razmišljaš. Spoštovanje in hvaležnost, da so ti s svojimi žrtvami omogočili dobra štiri desetletja normalnega, človeka vrednega življenja, je najmanj, kar moraš občutiti!
Da pa vsi ne razmišljajo tako, ugotoviš, ko opaziš razbito petokrako na spominskem obeležju. Ta je očitno za nekatere moteča tudi sredi polhograjskih gozdov! Če je ta menda »padla« že kmalu po »osamosvojitvi«, pa je na drugi strani obeležja povsem sveže vpraskan simbol tiste strani, ki so ji bili fantje, možje, dekleta in žene, kot je bil Tone Artač, že od nekdaj trn v peti. Trn v peti pa še dandanes, očitno, predstavlja simbol, pod katerim so se borili. Zato ga je, očitno, treba zamenjati!
Križ - da se vidi, kdo ste?! Je to vaš uvod v spravo, nasledniki in apologeti »Kristusovih vojščakov«! Kaj porečejo na to vaši dušebrižniki, ki so jih prav v teh dneh polna usta miru in krščanske ljubezni? Kaj meni o tem ga. Hribar, ki tako otročje naivno verjame, da je »projekt sprave« uresničljiv? So ta vaša dejanja (prosto po tov. Stanovniku) »ponovna« napoved »dži-hade«?
Če naj ne bi bilo jasno, kdo ga je začel pred 70 leti, zdaj ob takih vaših dejanjih ni nobenega dvoma! Manjka samo še: »Za pet Kristusovih ran In naj mi nihče več ne poskuša dopovedati, kaj »je bilo prej« leta 1941 ! Škoda, pa tako lep sprehod sem si obetal!	Slavko Suhadolc, Dobrova
Na podlagi 9. člena Pravilnika o uporabi športnih objektov Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2011) Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja
JAVNI RAZPIS O KORIŠČENJU ŠPORTNIH OBJEKTOV
V	LASTI OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC
V	SEZONI 2011/2012
1.	Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v sezoni 2011/12, ki so občinskega pomena:
-	Večnamenska športna dvorana OŠ Dobrova
-	Večnamenska športna dvorana OŠ Polhov Gradec
2.	Na razpisu lahko sodelujejo društva, javni zavodi, organizirane skupine občanov, posamezniki, organizac^e in podjetja s sedežem v in izven občine Dobrova - Polhov Gradec.
3.	V športnih objektih Dobrova - Polhov Gradec je možna vadba, treningi in rekreac^a vse dni v tednu predvidoma od 16.00 do 22.00 (od ponedeljka do petka), ob sobotah in nedeljah po dogovoru.
4.	V športnih objektih je možno izvajati sledeče športne dejavnosti:
-	športna dvorana Dobrova: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka,^
-	1/3 velike športne dvorane Dobrova: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe
-	športna dvorana Polhov Gradec: dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka,^
-	1/2 športne dvorane Polhov Gradec: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe
-	plesna dvorana: ples, aerobika, joga
-	fitnes: vadba na različnih orodjih
5.	Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu:
a) Osnovne šole v Občini Dobrova - Polhov Gradec za izvajanje obveznega šolskega pouka športne vzgoje in športne vzgoje
predšolskih otrok (vrtca) in šolskih interesnih dejavnosti
b)	Športni programi izvajalcev, ki jih v javnem interesu sofinancira Občina Dobrova - Polhov Gradec
c)	Programi športnih društev in klubov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec
d)	Programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec
e)	Drugi klubi, društva in skupine iz Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki izvajajo športno rekreac^o
f)	Društva in klubi izven občine
g)	Drugi uporabniki
6.	Cenik in vloga za koriščenje športnih objektov sta objavljena na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec: www. dobrova-polhovgradec.si. Vlogo lahko dvignete tudi v sprejemni pisarni v času uradnih ur in izpolnjeno pošljete do petka, 17. jun^a 2011 na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 12, 1356 Dobrova.
7.	Rok prgave: 17. jun^ 2011
8.	Pričetek sezone je predviden: ponedeljek, 5. septembra 2011
Zaključek sezone je predviden: petek, 29. Jun^a 2012
9.	Na osnovi prejetih vlog bo komis^a pripravila predlog koriščenja športnih objektov. Med Občino Dobrova - Polhov Gradec in uporabniki športnih površin bo sklenjena pogodba o najemu.
10.Informac^e v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si
Datum: 17. maj 2011 Šifra: 430-0010/2011
Zupan
Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar
Rev^a otroških cerkvenih pevskih zborov
Šentjošt, 21. maj - V cerkvi sv. Janeza Evangelista se je predstavilo sedem otroških in mladinskih pev-
predstavil z dvema pesmima, večina je imela tudi spremljavo inštrumenta. Zbori so rev^o zaključili s
Otroški pevski zbor sv. Nikolaja iz Dolnjega Logatca.
skih zborov iz vrhniške dekan^e. Kot je v uvodnem nagovoru dejala Anita Klančar, sta se prvotno prijavili še dve pevski skupini, a sta kasneje nastop zaradi obveznosti odpovedali. Tako so se pred oltarjem zvrstili zbori iz župn^ oziroma sosesk Rovte, Borovnica, Dolnji Logatec, Horjul, Žažar, Šentjošt in Gornji Logatec. Vsak zbor se je
skupnim nastopom. Šentjoška župn^a je letos prvič gostila tovrstno pevsko rev^o. Namen pevskih srečanj je prepevanje, izmenjava izkušenj, dajanje vzpodbude in pa druženje. Za slednje je bilo dobro poskrbljeno tudi v Šentjoštu, saj je po koncu uradnega dela sledil pr^eten klepet in razva-janje brbončic.(gt)
Občina Dobrova-Polhov Gradec
Stara cesta 13 1356 Dobrova
Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure:
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure
Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure
Petek od 8.00 do 12.00 ure
Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805
Elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Regjska štipendjska shema LUR
Javni poziv za delodajalce
Štipendjska shema je regjski instrument sofinanciranja kadrovskih štipendj, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, RRA LUR kot štipenditorjem in državo. Cilj sheme je vzpostaviti ravnovesje na trgu dela s povezovanjem gospodarskih potreb in izobraževalne sfere. Štipendje se podeljujejo za konkretna delovna mesta - in sicer prioritetno za razvojne potrebe in perspektivne poklice v regji. Postopke za pridobitev štipendj izvaja RRA LUR.
Financiranje štipendiranja
Štipendja je sestavljena iz dveh delov:
1.	del: iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendje zagotavlja RRA LUR v znesku 50% dodeljene štipendje (vendar največ v višini 30% minimalne plače).
2.	del: preostalo polovico štipendje zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja prejemanja štipendje. Delež delodajalcev je lahko tudi nižji, v kolikor se v štipendiranje vključjo tudi posamezne občine. Do zdaj štipendje za svoje delodajalce in štipendiste sofinancirata le 2 občini iz Ljubljanske urbane regije, občini Litja in Kamnik, v prihodnje pa si bomo prizadevali v sofinanciranje štipendj vključiti več občin.
50% sofinanciranje štipendiranja iz evropskih sredstev je namenjeno delodajalcem s sedežem ali prebivališčem na območju ene od 26 občin Ljubljanske urbane regje, ki so
-	pravne osebe zasebnega prava,
-	fizične osebe ali
-	pravne osebe javnega prava.
Delodajalci, ki željo sodelovati v regjski štipen-djski shemi Ljubljanske urbane regje 2011/2012 morajo oddati vlogo na javni poziv najkasneje do 30. 6. 2011. V prjavi na Javni poziv delodajalec sam določi kateri letnik (1., 2., 3. ali 4.) in katero smer izobraževalnega programa želi štipendirati. Izbranega štipendista je zavezan štipendirati do zaključka izobraževalnega programa.
Na osnovi zbranih potreb delodajalcev bo RRA LUR v začetku septembra 2011 objavila razpis za štipendje. Do štipendj so upravičeni djaki (tretja, četrta in peta raven izobrazbe) in dodiplomski ter podiplomski študenti, ki se izobražujejo v RS ali v tujini in niso zaposleni.
44 NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Zavrnili so spremembe odloka o vrhniški komunali
Log - Dragomer, 19. maj 2011 - Svetniki in svetnice občine Log - Dragomer so se sestali že na svoji tretji izredni seji, ki je potekala tudi v občinah Vrhnika in Borovnica. Vsi tr^je občinski sveti so imeli na dnevnem redu obravnavo odloka, ki govori o ustanovitvi in organiziranju vrhniške komunale. Poleg te točke so Log - dragomerški svetniki na mize dobili še poročilo o opravljanjem delu delovne skupine za razreševanje problematike izgradnje trgovine v Dragomerju.
Svetniki in svetnice so na seji razpravljali o vprašanju izbire direktorja komunalnega podjetja. Po do sedaj veljavnem odloku so direktorja volili vsi tr^e občinski sveti, s spremembo zakonodaje pa to ni več možno, zato je bilo treba iskati drugačno rešitev. V pripravljenem gradivu za izredno sejo so predlagali, da bi v prihodnje direktorja komunale volila skupščina, katere člane bi imenovali župani. S to predpostavko se še pred sejo ni strinjala Sta-tutarno-pravna komis^a, ki je občinskemu svetu predlagala, da bi župan sicer imenoval pooblaščenca, ki bi zastopal občino na skupščini vrhniške komunale, vendar v soglasju z občinskim svetom.
Ob razpravi je svet obžaloval, da je zakonodaja povozila odlok in tako na nek način še bolj umaknila tako pomembno javno službo od občanov. Zato so razglabljali na kakšen način zagotoviti vpliv občinskega sveta v podjetju ter razmišljali ali je predlog komisme dovolj dobra varovalka. Spraševali so se ali bi zastopnik župana glasoval tako kot bi želel občinski svet. Strinjali so se, da bi bilo treba po drugih občinah preveriti, kako so svoje odloke uskladili z novo zakonodajo in med drugim pridobiti nova pravna mnenja, na podlagi katerih bo lažje sprejeti dokončno odločitev. Zaradi vseh teh razlogov so svetniki soglasno zavrnili predlagane spremembe, soglasno proti so bili tudi v Borovnici, na Vrhniki pa so predlogu sicer dali zeleno luč, vendar je svetniška skupina SDS protestno zapustila sejno dvorano, ker naj spremembe pomenile uvajanje županskega absolutizma. Odlok za enkrat tako ostaja nespremenjen, saj spremembe lahko obveljajo le, če jih sprejmejo vse tri občine v enakem besedilu.
Poročala je delovna skupina za trgovino v Dragomerju
Sedemčlansko delovno skupino za razreševanje problematike izgradnje trgovine v Dragomerju je župan na predlog sklepa občinskega sveta imenoval konec februarja ter ji določil dve nalogi: dogovor z investitorjem M3 projekt o možnostih upoštevanja pripomb k projektu in iskanje drugih možnosti izgradnje trgovine. V dveh mesecih je, kot so ugotovili svetniki, delovna skupina opravila veliko dela, občina je na ta način dobila veliko infor-mac^, kakšne so možnosti na tem področju ter kakšno je trenutno stanje.
Delo skupine je v uvodu predstavil njen predsedujoči Ciril Krašovec, ki je pojasnil, da je skupina kot izhodišče svojega dela opredelila gradnjo samostojne trgovine kot idealno možnost za Dragomer. To je bil tudi razlog, da so večjim trgovcem predstavili možne lokac^e ter ugotovili, da sta interesenta le dva, zanimala ju je gradnja med obema cestama vendar le, če bi bila cena zemljišč nižja. Zaradi tega so svoje napore preusmerili v pogajanje z M3 projektom in iskanje možnosti za izgradnjo lastne trgovine. Pogajanja z investitorjem niso padla na plodna tla, saj investitor ni želel bistveno spreminjati projekta, kljub temu so v delovni skupini projektu za enkrat še pustili priprta vrata, saj bo ob ponovnem usklajevanju potrebno upoštevati še možnost odkupa Nagodetove hiše. To bi lahko bil razlog, da bi bil M3 projekt pripravljen spremeniti ta projekt v skladu s predlogi zbora krajanov.
Druga rešitev bi bila ureditev manjše trgovine v eni izmed hiš (Zrimškova, Klasek) ali gradnja večnamenskega objekta v katerega bi umestili manjšo trgovino. Tudi tu je možnosti več, ena izmed njih je gradnja prizidka ob občinskem objektu. Bolj podrobne informac^e o možnostih ter obsežno poročilo o delu delovne skupine lahko preberete v gradivu objavljenem na občinski strani. O delu le skupine le še to, da so sklenili, da bi odločitev ali je prava možnost spremenjen poslovno-stanovanjski objekt M3 projekta ali večnamenski občinski objekt s trgovino, sprejeli na zboru občanov oziroma na referendumu.
O predstavljenem gradivu so razglabljali tudi svetniki, ki so izrazili številne pomisleke. Nekateri so menili, da bi bila premajhna trgovina nerentabilna, saj ne bi imela dovolj parkirišč in bi bila premajhna za nakupe, drugi so menili, da je ravno majhna trgovina rentabilna in tisto kar občani potrebujejo in si žel^o, tretji se bali visokih cen franšize, četrti so razmišljali komu bi ob gradnji večnamenskega objekta dali trgovino v najem, po kakšnih standardih bi gradili. Odprlo se je veliko vprašanj, ki jih bodo morali svetniki razrešiti, ko bodo na mize dobili dejanske podlage za odločanje.
Vesna Erjavec
Svetniki so zaostrili pogoje za gradnjo v Dolini
Log - Dragomer, 18. in 19. maj 2011 - Svetniki in svetnice so na dvodnevni peti redni seji obravnavali štirinajst točk dnevnega reda, po enajstih točkah in štirih urah razpravljanja ter glasovanja o sklepih so sejo prekinili in jo nadaljevali naslednji dan, ko so obravnavali še preostale tri točke. Med drugim so na seji sprejeli zaključni račun in poslovno poročilo za lansko leto ter potrdili predlagane spremembe proračuna za letošnje leto. Občinski svet je obravnaval tudi lokacjske smernice za gradnjo šestih hiš v Dolini na Lukovici ter zaostril pogoje za gradnjo na tem območju, o katerem bo svet še enkrat razpravljal, ko bodo izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Svetniki in svetnice so se seznanili še z letnim poročilom osnovne šole ter medobčinskega inšpektorata in redarstva, direktor vrhniškega zdravstvenega doma pa jim je predstavil poslovno poročilo-
Lokac^ske smernice L2S/2 (Log) in L3S/6 (Dolina9
Občinski svet je na seji razpravljal in sklepal o lokac^skih smernicah za dve ureditveni območji, L3S/2 in L3S/6, kjer so investitorji izrazili željo po gradnji. Po trenutno veljavnih zakonih je za obe območji predvidena izdelava lokac^skih smernic. Pred izdelavo tega dokumenta, kljub zazidljivosti, pozidava teh dveh območ^ ni možna. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Andrej Kos, gre v obe primerih za večji območji, zato so menili, da je smiselno, da o teh vprašanjih razpravljata tako Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, kot tudi občinski svet.
O obeh območjih je še pred sejo sveta razglabljal odbor, ki je zaostril pogoje za gradnjo v obravnavanem delu Doline. Odbor je predlagal, da pred gradnjo šestih objektov v Dolini na Lukovici investitor izpolni vrsto pogojev. Med njimi, da se dostop do zemljišč izvede v skladu z lokac^skimi smernicami in sicer, da je dostopna cesta tako široka kot to določajo standardi in normativi, da se na kategorizirani občinski cesti uredi lastništvo. Določili so tudi, da se lahko na tem območju gradi le stanovanjske objekte in ne po-slovno-proizvodnih objektov. Za tri objekte bo potrebno na stroške investitorja izdelati geološko-geotehnično poročilo s pogoji za izvedbo. K smernicam bodo morali dati soglasje tudi ostali soglasodajalci, predvsem komunala, in elektro in sicer pod pogojem, da se s gradnjo novih objektov ne bo poslabšala oskrba s pitno vodo in elektriko za obstoječe objekte, da bo ustrezno urejeno odvodnjavanje in, da bodo postavili ekološki otok ter da bo zagotovljeno ustrezno obračališče za smetarska vozila. Med drugimi pogoji bo treba preveriti tudi pravni status projektnih pogojev. Sklicati pa bo potrebno še zbor krajanov na katerem bodo pridobili njihovo mnenje glede načrtovanih posegov. Predlagane pogoje je občinski svet soglasno potrdil, strinjal pa se je tudi s tem, da bodo potem, ko bodo izpolnjeni vsi zahtevani pogoji gradivo ponovno obravnavali na odboru in občinskem svetu.
Svetniki so se ob tej točki strinjali, da gre za izjemno občutljivo območje za katerega je nujna natančna in preudarna razprava ter posebna previdnost pri podeljevanju lo-kac^skih smernic, pri katerih je treba imeti v mislih tako varnost in kakovost življenja obstoječih stanovalcev kot tudi morebitnih novih priseljencev.
Pri potrjevanju gradnje enodružinske hiše na Logu občinski svet ni imel pomislekov in je brez posebne razlage ta sklep potrdil.
Proračun
Občinski svetniki so v razpravi o zaključnem računu in poslovnem poročilu za lansko leto izrazili željo, da bi bil lanski proračun realiziran v večji meri, nekatere so zmotili veliki stroški komunale in zimske službe, ki je bila dražja kot lani in to kljub milejši zimi. Ob obravnavi spremembe proračuna za letošnje leto, ki so ga svetniki na mize dobili predvsem zaradi letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem in uskladitve zneskov v splošnem in posebnem delu proračuna ter načrtu razvojnih programov, so svetniki največ časa posvetili kupovanju, prodaji in menjavi zemljišč. Ob tej točki so svetniki izpostavili, da bi morali na občini določiti kje na območju centralnih dejavnosti bi se gradilo posamezne objekte, ki jih v občini potrebujemo. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje ali občina sistematično skrbi, da bi bilo zagotovljenih čim več zemljišč v okolici šole. Razprava pa se je razvila tudi glede menjave zemljišč v neposredni bližini pogorele dragomerške trgovine. Svetniki predlogu, da se menjava zemljišč izvede samo v primeru izgradnje trgovine niso pritrdili, nekateri so menili, da sta ti dve parceli dobri pogajalski orožji v primeru, da bi do gradnje poslovno stanovanjskega objekta prišlo. Na koncu so sklenili, da bodo menjavo teh zemljišč izločili iz letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem.
Socialno-varstvene storitev pomoč družini na domu
Občinski svet je na seji potrdil povišano ceno socialno-varstvene storitve pomoči družini na domu. Ta za uporabnike ostaja nespremenjena, še vedno bodo ti plačevali 5,36 evrov na uro, zaradi zvišanja pa bo višjo subvenc^o plačevala občina. Svetniki so imeli glede višjih cen, storitev bo občino stala kar četrtino več, imeli številne pripombe. Predvsem jih je zmotilo tako občutno zvišanje ter občutno nižje cene te storitve na Brezovici. Zato so sklenili, da bodo v letu 2012 poiskali bolj ugodno rešitev.
Vzgoja in izobraževanje
Občinski svet je soglasno potrdil novo si-stematizac^o delovnih mest v vrtcu ter soglašal s predlaganim številom in vrsto oddelkov v Vrtcu Log - Dragomer. Prihodnje šolsko leto bo vrtec obiskovalo 162 otrok, v Dragomerju bo sedem oddelkov, na Logu bosta dva. Prihodnje šolsko leto bodo homogene oddelke večinoma preoblikovali v heterogene in kombinirane. V Dragomerju bo tako en homogen oddelek za otroke od 1 do 2 leti, homogen oddelek dve do tri letnikov,
heterogen oddelek ena do tri letnikov ter tri do šest letnikov ter dva heterogena oddelka v katerem bodo otroci stari od štiri do šest let. En oddelek pa bo kombiniran in sicer za otroke od drugega do četrtega leta starosti. Tudi na Logu bodo imeli kombiniran oddelek 2-4 ter en heterogen oddelek za otroke stare od tri do pet let. Svetnike je ravnateljica Osnovne šole Log - Dragomer seznanila še z letnim poročilom šole.
Redarstvo
Na seji se je konstruktivna razprava razvila tudi ob obravnavi enajste točke dnevnega reda, ko je bilo na sporedu letno poročilo medobčinskega inšpektorata in redarstva za lansko leto. Ta je lani v občinski proračun, predvsem na račun kazni za prekoračitev hitrosti, prispeval skoraj 33 tisoč evrov. Zato so svetniki razpravljali o primernosti cone 30, menili so tudi, da bi bilo ponekod smiselno postaviti hitrostne ovire (ležeče policaje) ter po naseljih postaviti več opozorilnih radarskih tabel. Mnenja so se kresala tudi ob primernosti cone 30, nekaterim se je zdelo, da je ta hitrost primerna, drugi so menili, da je prenizka, tretji pa so želeli, da bi po nekaterih delih naselja hitrost povišali, na bolj izpostavljenih bi ohranili cono 30 ter hitrosti dodatno omejili še s hitrostnimi ovirami in opozorilnimi tablami.
Svetniki so v razpravi izpostavili, da bi občinski redarji v nekaterih primerih morali stopiti nasproti občanom, jih tudi opozarjati in ne le kaznovati ter se posvetiti tudi drugim področjem kot je razreševanje medsosedskih sporov,problematike pobiranja pasjih iztrebkov, nepravilnega parkiranja ter ostalih po-droč^ za katera so pristojni.
Zdravstveni dom, Naš časopis in občinski svet
Z letnim poročilom pa je svetnike seznanil tudi direktor vrhniškega zdravstvenega doma, Emil Židan. Dolga razprava se je razvila okrog dajanja kredita podjetju Eurograd-nje, zato so svetniki sklenili, da predstavnica občine Log - Dragomer v svetu zavoda in skupni organ sprožita postopek upravičenosti in zakonitosti dajanja kredita gospodarski družbi.
Svet je na tajnih volitvah za predstavnika komisme za izdajanje glasila Naš časopis izmed štirih kandidatov imenoval Uršo Praš-nikar in Pavlo Prah.
Na seji je občinski svet potrdil program dela za letošnje leto, se seznanil z izvajanjem sklepov občinskega sveta in potrdil informa-c^a o reviz^skem poročilu za leto 2009.
Vesna Erjavec
Delovna skupina za trgovino
Predlog za gradnjo trgovine brez stanovanj
Delovna skupina za trgovino (v nadaljevanju DS) je predlagala županu, naj zavrne sta-novanjsko-poslovni objekt M3 projekta, ker g. Topuz ni sprejel temeljnih zahtev zbora krajanov in ključnih predlogov DS.
Ds je pripravila več novih variant predlogov za rešitev problema trgovine, saj sta se gradnja velike trgovine s 500 m2 prodajne površine v stanovanjskem bloku ali gradnja večjega trgovskega centra med avtocesto in regionalko izkazali kot nezanesljivi (Merca-tor lahko odpove najem prostorov v bloku, če trgovina ne bi poslovala rentabilno) ali časovno preveč oddaljena rešitev (srednjeročno bodo nekateri trgovci širili mrežo svojih trgovin tudi v okolico Ljubljane).
Vsem novim predlogom je skupno to, da povezujejo problem odsotnosti občinskih prostorov za delovanje dragomerških društev, ki jih bo morala občina v vsakem primeru zgraditi, in želje krajanov Dragomera in Lukovice, da čim prej dobimo svojemu naselju primerno, manjšo trgovino.
Eden od predlogov dS je, da bi določili, katere od centralnih dejavnosti (zdravstvo, kultura, društva, mladi, starejši, športniki) bodo umeščene v Dragomerju. V tem okvi-
ru bi zagotovili tudi prostor za trgovino. Kot morebitne lokac^e za centralne dejavnosti je DS opredelila Mercatorjevo, »Friedlovo« ali »Takajevo« parcelo. To je povezano z odkupi
pom in
ali razlastitvami teh zemljišč ter odkup ustrezno adaptac^o obeh obstoječih objektov na tej lokac^i, kar pomeni celovito, vendar dolgoročno rešitev.
Drugi predlog je gradnja večnamenskega občinskega prizidka k domu krajanov. V njem bi dobila svoje prostore društva (okoli 200 m2), kar bo omogočilo večjo kakovosti življenja vseh generac^ v našem naselju, česar ne bomo dosegli, če bomo dejavnosti društev preselili na lokac^o pri šoli; vsebino življenju moramo dati Dragomerju, kjer živimo; krajani bi dobili do 200 m2 veliko trgovino, ki bi lahko poslovala z manjšimi stroški in bi imela zato več možnosti preživetja, občina pa bi dobila tudi sejno sobo. Ta predlog pomeni hitrejšo ureditev prostorov za društva in hitrejšo rešitev za trgovino (več o vseh predlogih DS lahko preberete v naših poročilih, objavljenih na občinski spletni strani).
Če župan oziroma občinski svet predloga o gradnji večnamenskega občinskega objekta ne bi podprl, DS predlaga, da odločitev
o tem, ali želimo imeti trgovino v večnamenskem občinskem objektu, sprejmemo na zboru občanov celotne občine. Če pa bo g.Topuz predlagal evidentno spremenjen in tudi za občane ter občinski svet sprejemljiv projekt stanovanjsko-poslovnega objekta, pa DS predlaga, da odločitev o tem, ali želimo imeti trgovino v stanovanjskem objektu ali v večnamenskem občinskem objektu, sprejmemo na referendumu za celotno občino.
Predlagana rešitev trgovine v večnamenskem prizidku k domu krajanov bi tudi izključila možnost, da bi Mercator po odprtju svoje trgovine v predlaganem stanovanjskem bloku v Dragomerju zaprl trgovino na Logu. Ukinitev delovanja trgovine na Logu bi predvsem prizadela starejše Ložane. Odprtje velike Mercatorjeve trgovine v Dra-gomerju na račun ukinitve trgovine na Logu ne bi bila pravična rešitev.
Smo pa člani DS ostali brez odgovora na vprašanje: »Kaj pomeni za trgovsko dejavnost v Dragomerju in na Logu 4000 m2 velik trgovski center v občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono Log?«
Za Delovno skupino Olga Drofenik
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS 45
Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer
Priprave na tekmovanje koscev in grabljic
Ložansko-dragomerški kosci in grabljice so letos s pripravami na medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja začeli bolj zgodaj kot po navadi. Prve treninge so imeli že v začetku maja, do začetka tekmovanja pa naj bi se dobili desetkrat. Na vajah bodo izboljšali tehniko košnje in grabljenja, veliko svojega truda pa bodo vložili predvsem v natančnost ter hitrost košnje in grabljenja. Kot je pojasnil vodja ekipe Ludvik Rožnik, se bo na tekmovanju predstavila uigrana ekipa. Rezultatov sicer ni želel napovedovati, je pa
povedal, da si žel^o ponoviti uspehe iz prejšnjih let.
Letošnje tekmovanje bo gostila Občina Ig oziroma podkrimska vasica Vrbljene, kjer bi tekmovanje moralo potekati že lani, a je bilo zaradi slabega vremena odpovedano. Na petem medobčinskem tekmovanju koscev in grabljic, ki bo 11. jun^a v sodelovanju z Zavodom za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja ter Zavodom Krajinski park Ljubljansko barje, bo sodelovalo sedem barjanskih občin. Prireditev, katere glavni namen je ohranitev naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja, druženje prebivalstva, nevladnih orga-nizac^, stroke in politike, se bo tudi letos točno opoldne začela z etnološko povorko s tekmovalci. Na tekmovanju se bo v ročni košnji in grabljenju pomerilo 98 tekmovalcev in tekmovalk Po končanem tekmovanja bo sledil za-bavno-glasbeni program različnih glasbenih in folklornih skupin iz sodelujočih občin.
Izdelovali so butarice in pirhe
Odbor za prikaz starih običajev je tudi letos pred cvetno nedeljo izdeloval velikonočne
Tudi v Občini Log - Dragomer so goreli kresovi
Skupnega kresovanja z glasbo v Občini Log - Dragomer na predvečer delavskega praznika sicer ni bilo, so si pa zato občani pripravili manjše in nekoliko večje kresove, ki smo jih opazovali na Lukovici, v Dragomerju, na Logu, občani pa so jih prižgali na višje ležečih krajih pa tudi na ravnini. Številni so tako izkoristili priložnost za prijetno druženje, praznovanje ter opomin na delavske pravice.
Pohodna sekcija DU Log je v petih letih prehodila več kot sto tur
Pohodniki so v teh letih obiskali skoraj vso Slovenko: bili so na Gorenjskem, Notranjskem, v Suhi krajini, osrednji Slovenci, najbolje pa so spoznali okoliške hribe. S pohodi je leta 2006 začela Katja Hvalica, naslednje leto pa je vodenje prevzela Martina Tomše, ki loške pohodnike še vedno vodi po hribih. Kot je pojasnila Tomšetova, so ture po
butarice, ki jih krščanski verniki blagoslavljajo zadnjo nedeljo pred veliko nočjo. Spretne roke udeležencev delavnice so povezovale zelenje v šope, lične butarice pa so poživili s tradicionalno obarvanimi oblanci, ki so tudi sicer sestavni in obvezni del velikonočne butarice.
Star in slikovit običaj barvanja velikonočnih pirhov so obujali na delavnici izdelovanja dr-sank. Tradic^a izdelovanja drsanic se prenaša iz roda v rod, izvirajo pa iz Metlike in vasi metliške občine. Tamkajšnje gospodinje so jih začele izdelovati med prvo in drugo svetovno
vojno, ker takrat niso imele materiala za izdelovanje pisanic. Zato so jajca kuhale v čebulnem listju, potem pa so z nožički delale vzorce, ki so si jih želele. Kot je pojasnil Ludvik Rožnik, so lani izdelovali belokranjske pisanice, letos pa so se odločili za drsanke. "Običajno imamo pred vsakim takim delom sestanek in se dogovorimo, kaj bomo rabili. Razdelimo tudi posamezne zadolžitve in se dogovorimo, kdo bo kaj prinesel. Tako da na večer prikaza delo teče nemoteno." Kot je še pojasnil Rožnik, se tega veselega in pr^etnega druženja ter prikaza udeleži vsako leto več občanov.
navadi dolge od tri do šest ur, pozimi pa so zaradi snega nekoliko krajše. "Največkrat se pohoda udeleži od 10 do 12 upokojencev, ki so starejši od 60 let. Večinoma so predvsem ženske," je povedala Martina Tomše. Letos so med drugimi turami v načrtu Jošt nad Kranjem, Golica na Olševi, Porezen, Smrekovec ter druge. Pohodniki se na pot odpravijo ob četrtkih, še preden pa Tomšetova svoje varovance popelje na ture, si le-te dodobra ogleda.
Prvi postopki za gradnjo večnamenske športne dvorane v osnovni šoli Log - Dragomer
Dosedanjo veliko šolsko telovadnico bi bilo treba prenoviti in posodobiti ter povečati. Občina Log - Dragomer se je zato lotila prvih po-stopkovza pripravo investic^ske in projektne dokumentacije za večnamensko športno dvorano v osnovni šoli Log - Dragomer. V prvi fazi naj bi ponudniki izdelali športno-tehnolo-ško ter gradbeno-tehnično oceno obstoječe telovadnice in lokacijo za prenovo ali nadgradnjo, ki naj bi obsegala tri vadbene prostore in javni program športa, pripravljen naj bi bil tudi vprašalnik društvom in šoli o potrebah v dvorani ter analizirani in predstavljeni rezultati vprašalnika.
V nadaljevanju bo treba voditi postopke izdelave prostorsko-programske preveritve nove večnamenske športne dvorane, izdelati DIP-e in IP-e ter projekte za gradbeno dovoljenje, kar bo najverjetneje prišlo na vrsto šele prihodnje leto.
Vesna Erjavec
Žabice so na klubskem tekmovanju zasedle 19. mesto.
Žabice so bile odlične na svetovnem prvenstvu na Floridi
Slovenski cheerleaderji so na svetovnem prvenstvu v cheerleadingu in cheer plesu oziroma navyaškem plesu v Orlandu osvojili bron, šesto, tri osma in deseto mesto. Barve Slovence je zastopalo tudi dvaindvajset Žabic, ki so se na Floridi med drugim pomerile na klubskem svetovnem prvenstvu. Konkurenca na letošnjem svetovnem prvenstvu je bila izjemna, saj se ga je udeležilo 163 ekip in 60 držav, kar je doslej največje tovrstno tekmovanje državnih reprezentanc.
Slovenska državna reprezentanca je letos štela triintrideset tekmovalcev in tekmovalk, Slovenko so zastopali v šestih kategor^ah. Z vratolomnimi meti in dvigi, odlično koreo-
grafijo in glasim nav^anjem so navdušili tudi člani in članice Žabic, ki so nastopili v dveh kategor^ah. Mešana cheerle-ading skupina, ki so jo poleg dvaindvajsetih Žabic okrepili
Barve Slovenije je na svetovnem prvenstvu v cheerleadingu in cheer plesu v Orlandu na Floridi zastopalo dvaindvajset Žabic in Žabonov.
Slovenski cheerleaderji so na svetovnem prvenstvu v cheerleadingu in cheer plesu oziroma navijaškem plesu v Orlandu osvojili bron, šesto mesto, tri osma in deseto mesto.
še dva člana White Dragons in pripadnik Twist All Stars, je zasedla odlično Jesto mesto. Dekliška peterka Žabic v sestavi Vanja Potočnik, Špela Rojec, Lina Kogoj, Eva Žos in Nina Trček pa je za Slovenko osvojila 8. mesto med sedemnajstimi reprezentancami.
Žabice so nastopile tudi na klubskem svetovnem prvenstvu lASF. Vstopnico za tekmovanje so si že tretjič zapored prislužile z drugim mestom na Vn. ELITE Cheerleading Championshipu v Nemč^i kot najboljša slovenska ekipa. Prvič so se tega največjega svetovnega tekmovanja v che-erleadingu udeležile leta 2009, naslednje leto pa so se kljub zmagi na kvalifikac^skem tekmovanju v Nemč^i svetovnemu prvenstvu odpovedali, saj so se v društvu odločili, da je pomembneje poskrbeti za izboljšanje vadbenih možnosti. Letos so že drugič odpotovali na to klubsko tekmovanje, na katerem so zasedli 19. mesto.
Sicer sta se med Slovenci zopet najbolje izkazala Sara Gruden in Matej Kavčnik (White Dragons), nekdaj člana Žabic, ki sta v konkurenci partnerskih dvigov ponovno osvojila bronasto medaljo.
Za odlične rezultate jim iz srca čestitamo. Bravo, naši!
Vesna Erjavec FOTO:
(Cheerleading zveza Slovence)
Popravek
V članku Usklajevanje stališč občinske Delovne skupine za trgovino z M3 projektom - poročilo civilne iniciative sem napačno zapisala, da bomo dobili blok s 7.700 m2 neto tlorisne površine stanovanj. Pravilno je, da bomo dobili objekt z neto tlorisno površino 7.700 m2, kar vključuje stanovanja in terase; neto tlorisna površina za stanovanja pa znaša okoli 4.100 m2. Za napako se bralcem opravičujem.
Olga Drofenik
46
NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Industr^ska cona v Občini Log - Dragomer
V gasilskem domu Log je bila 11. maja javna razgrnitev in tudi strokovna razlaga dejstev glede nove industrijske cone, ki bo zrasla med avtocesto in regionalno cesto v le nekaj letih.
Prvo besedo večera je imela Zora Janežič Guštin, ki je od Primisa prevzela projekt, saj so oni pred stečajem. Pripravili so obsežno dokumentac^o, saj je treba za tako veliko novo pozidano območje še pred posameznimi gradbenimi projekti investitorjev pripraviti zazidalni načrt območja, ki določi, ceste, kanalizac^o, javno razsvetljavo in preostale štud^e. Še ves maj občani lahko podate pripombe in potem bo strokovna služba pripravila predlog dokončne ureditve nove industr^ske cone in ga predlagala občinskemu svetu v potrditev.
Najprej je za to naselje veljal zakon o urejanju prostora, potem je začel veljati zakon o prostorskem načrtovanju, kar je zadeve zavleklo. Kar štirinajst strokovnih podlag je bilo pripravljenih, tudi geološka, hidrološka, cestna za dva priključka na regionalno cesto, za požarno varnost, prometno ureditev znotraj območja, celo heliodrom je predviden na strehi, pa kanalizacija in zadrževalniki vode ob nalivih ... Ogromno črnila je bilo že prelitega in vse poteka na stroške investitorjev, torej lastnikov zemljišč.
Cona pa ne posega v varovalni pas Krajinskega parka Barje in ne v Naturo 2000, niti ne v arheološko zaščiteno območje, je pa res na območju mokrišč in barjanskih tal. Marca 2006 je Občina Vrhnika izdala smernice in obvestilo MOP, ki je izdalo mnenje, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, je pa pogojevalo začetek gradnje s predhodno izdelanim zazidalnim načrtom. Zato je tudi trajalo kar pet let do zdajšnje »minute pred dvanajsto«.
Načrtovan je priklop na bodoči plin in javno kanalizac^o. Omejitev glede višine objektov je določil Zavod za varstvo kul-tume dediščine, in sicer nobena stavba ne sme presegati višine bližnjega kmetijskega silosa.
Trenutno je na območju aktivno le Mizarstvo Novaki, ter pa v istem sklopu objektov živita dve družini. Znotraj cone so tr^e uvozi in izvozi in tr^e zazidalni otoki. Kmet^i Kršmanc in Koz-jek ostaneta samostojni in imata svoj dovoz kot doslej. Zgrajena bosta tudi dva transformatorja in dve postaji za butan plin.
Geomehanska štud^a je pokazala značilna barjanska mehka tla, ki nikakor ne omogočajo poceni in hitre gradnje. Dovoljeni sta dve metodi gradnje, in sicer globoko temeljenje do trdne podlage (pilotiranje) ali velik nekajmetrski izkop, filc in peščeni nasip, ki pa mora dlje časa odležati, da se mehka podlaga z njim vred pogrezne in umiri še pred začetkom gradnje.
Na javnih površinah je malo zelenih površin, na jugu ob železniški trasi in ob sredinskem jarku za odvodnjavanje, ima pa vsak investitor v svojem posameznem gradbenem projektu določilo, kolikšen delež parcele mora ozeleniti. Glede nekdanje železniške proge na jugu cone, tik ob avtocesti, slov. železnice tudi tu - kot povsod drugje med Vrhniko in Ljubljano, kjer je pred petdesetimi leti še vozil vlak -, niso dovolile pozidave ali prodaje trase, niti uporabo le-te za dovozno ulico, saj imajo utopične ideje, da bo tod spet vozil primestni vlak, čeprav je AC traso nekdanje železnice prečkala že dvakrat. Vprašanje iz občinstva, ki so ga sestavljali investitorji in sosednji krajani nove cone, je povsem na mestu: kaj bo z gnojnico, uradno sicer potočkom, ki teče s hriba po sredini nove cone?
Kar je doslej teklo, bo tudi še naprej, vse do izgradnje kanaliza-c^e. Naslednje vprašanje s strani soseda pa je preraslo v pravo prerekanje glede predvidenih jarkov meteornih voda tik avtoceste, saj jih menda na terenu ni, vrisani pa so. Strokovna sodelavka je razložila, da bodo povečali propust pod železniško progo na velikost tistega pod avtocesto, to je 2 x 1,3 m, ter da jarki pod njegovo parcelo gotovo so, če so pač vrisani na načrtih. Razprava je trajala več kot dve uri, sicer pa je zazidalni načrt nove stanovanjske-proizvodno-poslovne cone podrobno razložen na spletnih straneh Občine Log - Dragomer.
Sebastjan Vehar
Ključna reforma
De SUS
Toliko je prelitega črnila in govorjenja o reformah in toliko različnih komentarjev, da človek res ne ve, kaj je prav in kaj je res. Ko spremljamo vsakodnevne novice, povezane s to vlado, in dogajanje v državi, bi si za večino novic želeli, da to ni res. Večina ne bo analizirala gore podatkov in delala SWOT-analiz, ampak se bo odločala po niti ne tako slabem načelu, da podprejo tisto, kar je predlagal nekdo, ki mu zaupajo in ne podprejo tistega, kar predlaga tisti, ki mu ne verjamejo.
Sam sem se zelo veliko ukvarjal z zmamnjševanjem stroškov v proizvodnji in na vsako rešitev gledam kot na nekaj, kar je mogoče izboljšati, in na vsak problem kot nekaj, kjer je treba odpraviti vzrok in ponovitev, ne pa na vse dražje načine blažiti posledice. Mislim, da je ta vlada nekaj najslabšega, kar se je lahko zgodilo Slovenci in ko slišim govorjenje o lovu na francosko-nemški vlak, vidim vladno ekipo na končni postaji TGV z metlami in vedri, kako se 'uskljajuje', kdo bo imel novo metlo in se veselko, kako so ujeli vlak.
Po skoraj treh letih vladanja Pahorjeve ekipe smo izvedeli, da je pokojninska reforma ključna, od tega je pač odvisno vse in očitno po sprejetju te reforme prihaja blaginja ...
Ali to pomeni, da so upokojenci uničili državo, šef socialne države pa jih je zasačil pri dejanju in bo kot pošten reformator naredil red.
Če pogledate državni proračun, razne analize rezultatov 'ključne reforne', stotine strani poročil ZPIZ-a in analizo dogajanj za zadnje desetletje, lahko ugotovite le to, da nas imajo za nore.
Več kot 600.000 upokojencev je 40 let odvajalo četrtino plače nekam, kjer denarja ni več. Ali to pomeni, da je tisto, kar so upokojenci dali na stran za stara leta, že pokradeno.
Ključna reforna bo na leto prinesla 200-300 mio evrov (2-3 %) prihranka v prvih letih v proračunu, ki znaša več kot 10 mrd evrov. To je del stroškov sanacije NLB, del plač javnega sektorja, manj kot nas stanejo Patrie ali železnice, manj kot damo v Bruselj, da o avtocestah in o tajkunskih kreditih ne govorimo. Vlada vsak mesec porabi 800 mio evrov in vsak mesec se zadolži za eno 'ključno reformo'. Kje je še kakih 15 'ključnih reform', saj bomo nekaj 'ključnih reform' dali za Grč^o, Irsko in Portugalsko ...
Po 'Ropovi' reformi leta 2000 so spremembe za proračun ugodne, saj se je povprečna pokojnina do leta 2010 znižala na 61 % povprečne plače, število starostnih pokojnin se veča, število invalidskih
Občni zbor in referendum
Vse člane OO Desus Log - Dragomer in bodoče člane vabimo na srečanje, ki bo v petek, 3. 6. 2011, ob 18. uri v gasilskem domu v Dragomerju.
in borčevskih pokojnin se manjša, starost upokojevanja se viša, zaostajenje pokojnin za plačami se še naprej povečuje, že upokojeni dobivajo vse manj. Če bi se postopno podaljševala delovna doba in leta za izračun pokojninske osnove in če bi še malo posegli v privileg^e in dodatke, bi se 'reforma' neboleče in neopazno realizirala. Še malo bolj pošteno bi vse skupaj izpadlo, če o poštenju v tej državi sploh še kdo razmišlja. Nekaj takega so predlagali sindikati in Desus, a jih ni nihče poslušal.
Neugodno za državo (izropano blagajno) je le to, da se število upokojencev veča, število zaposlenih pa se zmanšuje. Koliko ljudi bo šlo letos v pokoj, se je vedelo že pred 40 leti, z ropotanjem o refor-
mi je odšlo na borzo še nekaj tisoč takih, ki bi še delali. Po razglasitvi samostojne države so se vsi pomembneži ukvarjali s plenjenjem in ustanavljanjem raznih nepotrebnih instituc^, namesto z razvojem, inovac^ami in delovnimi mesti, ki ustvarjajo dodano vrednost. Če bi vsaj malo poslušali Desus in sindikate, bi lahko že davno sprejeli reformo in bi lahko rekli Grkom, Ircem in Portugalcem:. Ko boste vi naredili to, kar smo mi, bomo pa dali denar in to svojega, ne posojenega.
Še nekaj izračunov:
Država prodaja obveznice - najema kredite po 4,5-% letni obrestni meri, in-flac^a je 2-%, delovna doba za moške je 40 let, povprečna neto plača pa 1000 € in za tako povprečje je pokojnina 795 €.
Tak povprečnež bi ob upokojitvi imel na svojem varčevalnem računu, kjer bi poštena država 'plasirala' svoje obveznice 326.084 €, za katere bi znašale obresti 1030 € na mesec. Ob inflac^i 2 % na let, je tak povprečnež do upokojitve zbral 'le' realnih 201.683 €, za kar obresti znašajo 646 € na mesec in mu je za pokojnino 795 € potrebno vsak mesec od glavnice pobrati 150 €. Ker tak povprečnež živi še 15 let, bo do smrti porabil še 30.000 € glavnice in bo za solidarnost ostalo le 170.000 €. Od 400.000 takih povprečnežev (pokojnih, invalidov in drugih ne upoštevam) bi se nekje v pošteni državi skrivalo 70 mil^ard evrov.
In v čem je ključna ta reforma? En mesec na leto si vlada ne bo sposojala in obstoječi upokojenci bodo dobivali vse manj, na ZPIZ-u bodo zaposlili še nekaj pr^ateljev in vlada bo uspešna.
Če stari gredo pozneje v »penz^o« in mladi ne dob^o služb, bodo bodoči upokojenci pozneje prejemali denar in dlje vplačevali prispevke, današnji mladi pa bodo pozneje dobili službe, še dlje bodo delali, najboljši bodo odšli ... So what, bi rekel naš premier, izstopiliz vlaka in pospravil metlo.
Ciril Krašovec
00 Desus Log - Dragomer Lukovica pri Brezovici
Čeprav je bil 1. april, je bilo resnično ^
V marcu sta Prostovoljno gasilsko društvo Log in Občina Log - Dragomer podpisala pogodbo o sofinanciranju nakupa podvozja gasilskega vozila AC 24/60 (1+2). Pogodbo sta podpisala župan Občine Log - Dragomer g. Mladen Sumina ter predsednik PGD Log Andrej Gubič v prostorih Občine Log - Dragomer. 1. aprila pa smo prevzeli podvozje za AC 24/60 (Man TGM 18.290 4 X 2). Seveda smo bili vsi skupaj veseli in ob tej priložnosti se zahvaljujemo našim veterankam in veteranom za pogostitev, Občini Log - Dragomer z županom na čelu in občinskim svetnikom pa najlepša hvala za izdatno finančno pomoč pri realizac^i prvega dela nabave novega gasilskega vozila, ki bo posodobilo naše društvo in s tem tudi operativno delovanje občinskega poveljstva Log - Dragomer.
PGD Log, Andrej Gubič
Glas za pokojninsko reformo

Udeleženci zadnje seje predsedstva Občinskega odbora socialnih demokratov Log - Dragomer se nismo mogli izogniti tudi pogovoru o prihajajočih referendumih, zlasti referendumu o pokojninski reformi. Ta po mnenju večine trenutno v javnosti po nepotrebnem sproža največ polemik, pri čemer se vsi strinjamo, da le z njeno uveljavitv^o lahko zaustavimo realno padanje pokojnin, ki smo mu priča že od leta 2000 naprej. Le s predlagano reformo lahko vsem generac^am zagotovimo tudi v prihodnje varno in aktivno starost ter zaščitimo solidarnost med upokojenci, delavci in mladimi. Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v obdobju naslednjih petnajst let s postopnim zviševanjem upokojitvene starosti in postopnim podaljševanjem delovne dobe zagotavlja zviševanje pokojnin, ki bodo bistveno višje, tudi do 19 odstotkov. Hkrati pa tistim, ki smo zaposleni na zdravju škodljivih delovnih mestih, omogoča boljše pogoje za upokojitev, vsem skupaj ohranja enake pogoje predčasnega upokojevanja in prinaša bonuse tistim, ki lahko in bomo delali dlje. Po mnenju večine naših članic in članov ter simpatizerjev lahko le z ustreznim in pravičnim prilagajanjem pokojninske zakonodaje odgovorimo na staranje prebivalstva in nižjo rodnost ter se na tak način izognemo nadaljnjemu padanju pokojnin in socialnih prispevkov ter zagotovimo dovolj visoke in pravične pokojnine za vse.
Želimo si, da na jun^ski referendum o pokojninski reformi gremo vsi z mislio o nujnosti socialne povezanosti vseh generac^ in družbenih skupin ter da nas tako pokojninska reforma kot tudi druge predlagane nujne sistemske reforme za izhod iz krize predvsem združujejo in povezujejo in ne ločujejo.
Predsedstvo Občinskega odbora SD Log - Dragomer
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
47
Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica
DU Dragomer - Lukovica ima novo predsednico - Anico Pleško
Potem, ko so marca v Društvu upokojencev Dragomer - Lukovica na volilnem občnem zboru izpeljali volitve v organe društva ter imenovali novi desetčlanski upravni odbor, je ta že čez dober teden imenoval tudi novo predsednico, Anico Pleško.
Predsednico, podpredsednico Jožico Sevšek in preostalih osem članov upravnega odbora v sestavi Jana Filipič, Mar^a Draksler, Jože Sevšek, Ani Vrenk, Lojze Slabe, Ida Kačič, Jožica Remškar in Stane Pezdir tudi letos čaka veliko dela. Ledino so že zaorali z organizac^o lepega majskega enodnevnega izleta v Logarsko dolino in Mozirski gaj. Kot je pojasnila predsednica društva Anica Pleško, je bilo vreme na izletu čudovito. Tulipani v Mozirskem gaju so sicer že odcveteli, a nič ne de,
saj so se v vsej svoji lepoti ponašale mačice, drevesa in grmičevje pa se je bohotilo v prvi pomladanski zeleni barvi. Udeleženci izleta so si ogledali tudi slap Řinka, ki sodi med najlepše in najbolj obiskane slapove v Sloveniji in se med drugim ustavili v planinski koči v Logarski dolini.
Upokojenci Dragomer - Lukovica so se udeležili tudi aprilske tržnice v Dragomerju. "Stojnico smo imeli založeno z domačim pecivom, domačim mlečnim kruhom, domačim čemaževim namazom ter gobami v kisu. Pripravljeni smo sodelovati tudi na stojnici, ki bo v jeseni ali na kakšnih drugih dejavnostih," je povedala predsednica Anica Pleško, ki je še dodala, da bodo letos nadaljevali s programom, ki ga je pripravila nekdanja predsednica Angelca Svete.
Še naprej bodo obiskovali starejše nad 80 let in jih skromno obdarili, obiskovali bodo tudi tiste, ki bivajo v domovih. Pestro bo tudi na področju izobraževanja: organizirali bodo predavanja na zdravstvenem področju ter tudi računalniške tečaje. Kot je pojasnila Pleškova, je zanimanje za računalniško opismenjevanje zelo veliko, tečaji pa naj bi potekali predvidoma jeseni. Prav tako bodo letos, ki je evropsko leto pros-tovoljstva, nadaljevali s projektom Starejši za večjo kakovost življenja doma ter medgenerac^skem sodelovanjem z druženjem v vrtcu. Na enem tovrstnih srečanj v vrtcu se je 20. aprila družilo pet starostnic nad 80 let, ki so jim otroci iz vrtca z lepim koncertom polepšali dan.
Upokojenci se boste lahko družili v domačem kraju in drugod po Slovenci ter se podali na lepe izlete, za katere v društvu pravdo, da jih ne smete zamuditi. Dva sta na vrsti že prihodnji mesec. Izleti
Plitvička jezera
30.6. - Srečanje slovenskih upokojencev na Pokljuki
Več informac^ in prgave v kotičku društva v času uradnih ur
ter po telefonu. 031 761-674 (Anica Pleško).
Naj spomnimo!
Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob bodo v letu 2011 še naprej potekale po ustaljenem urniku, in sicer vsak drugi delovni torek v mesecu od 9. do 10. ure v upokojenskem kotičku. Uradne ure društva
Uradne ure društva so vsak torek od 10. do 12. ure.
Vesna Erjavec
Občina LOG - DRAGOMER
Dragomer, Na Grivi 5 p.p. 9
1358 Log pri Brezovici
Tel.: 01 / 75 07 700 Fax.: 01 / 75 07 705 e-naslov: obcina@log-dragomer.si
Uradne ure:
Ponedeljek: 9.00-12.00
Sreda: 9.00-12.00 in 14.00-16.00
Petek: 9.00-12.00
Tajništvo ima uradne ure vsak dan med poslovnim časom.
PD Rega na Lisci
V ponedeljek, 2. maja, smo se ob pol sedmih zjutraj zbrali pod uro na železniški postaji v Ljubljani. Z vlakom smo se odpeljali do kraja Breg, kjer se je začel naš pohod na Lisco, ki je znana po botanični pestrosti in meteorološki radarski postaji.
Ko smo prišli iz vasi, smo zavili levo v gozd in po nekaj minutah prišli na
travnato pobočje, nadaljevali pot po kolovozu ter potem mimo stare kmetje ponovno prišli v gozd. Tam se je začela pot bolj strmo vzpenjati in po dobri uri hoje smo prispeli v vas Razbor. Pri cerkvi sv. Janeza Krstnika smo si vzeli čas za počitek in občudovali pogled na dolino reke Save. Pred odhodom smo si ogledali še leseno tablo z opisi vasi
in pomembnimi dogodki, odšli naprej skozi vas mimo Šole življenja - edine dekliške komune don Pierina v Slove-n^i - in nato po nekaj sto metrih skrenili levo v hrib čez travnik, prečili cesto in po bolj strmi gozdni poti prišli do cerkvice sv. Jošta. Vmes so postavljene tudi klopce za počitek. Od tam je sledil še zadnji vzpon do travnatega pobočja pod Lisco, kjer so nas prehiteli prvi tr^e tekači, saj je tisti dan potekal tradicionalni prvomajski tek. Pri Tončkovem domu smo si privoščili zasluženo malico, hladno p^ačo in počitek. Po daljšem postanku smo se odpravili še na vrh, saj Lisca velja za enega najlepših razglednih vrhov pri nas. Ker je bilo lepo sončno vreme, smo imeli čudovit razgled na slovenske gore. Pod domom je urejeno tudi vzletišče za jadralne padalce in nekaj vzletov smo si ogledali tudi mi. Nato smo krenili na pot proti Lovrencu - 711 metrov visokem hribu s cerkv^o in rastiščem Clus^evega svišča. Pot je bila lahka in pr^etna. Del poti do cerkve in okrog nje je ograjeno, da ne hodimo in ne trgamo izrazito modrih lepotcev.
Po uživanju na soncu in občudovanju narave smo se spustili do vasi Loka, počakali na vlak in se potem utrujeni, a polni lepih vtisov odpeljali v Ljubljano.
J. Trček
Spominčice na obisku v Vrtcu Dragomer
Spominčice smo ljubiteljski pevski zbor Društva upokojencev Log. V sestavi zbora deluje še manjša skupina za
pesmi smo zapeli skupaj, zapeli so tudi sami, eno pesmico so pa oni naučili nas. Ob slovesu smo skupaj peli in
Katero boste pa vi zapeli Kekcu?
občasne nastope. Tako smo Spominčice babice obiskale že vrtce na Brezovici in v Vnanjih Goricah, v novoletnem času pa vrtec na Logu, kjer smo za otroke prepevale pesmi o zimi.
Trli in jedli smo orehe, se sladkali z jabolki, zraven nam je teknil kruh.
Letos aprila pa smo obiskale vrtec v Dragomerju. Otroci in vzgojiteljice so nas pričakali z veselim šopkom spominčic, ki so bile tedaj v polnem cvetju po okoliških travnikih.
Najprej smo nastopile za najmlajše radovedneže, ki so posebej zvedavo gledali Marinko, oblečeno v Kekca. Pele smo pesmice o rožicah in ptičkih in pomladi, prijazne ljudske pesmi, ki so jih nam pele mame in babice in smo jih me pele svojim otrokom.
V naslednjem nastopu pa smo skupini predšolskih otrok lahko zapele Kekčeve pesmi, saj jih že poznajo. Več
rajali ringaraja in abrahama, se crkljali in fotografirali.
Druženje generac^ je bilo pravo, pristno veselje za vse nas.
Društvo upokojencev Log na izletu na Goričkem
Na Logu ni težko napolniti
avtobusa, pa naj se upokojenci odpravljamo kamor koli. Zanimajo nas vsi kotički Slovence, radi srečujemo nove ljudi in spoznavamo njihove dejavnosti. Prav lepo je pri njih kaj kupiti. Tako smo zadovoljni oboji: domačini s svojo ponudbo zaslužno, mi pa uživamo ob domačih pridelkih in z njihovimi izvirnimi izdelki.
Avtoceste so nam približale tudi najbolj oddaljene kraje v Slovenci.
Tokrat smo se odločili za obisk Goričkega v Prekmur-ju. Nekateri smo videli tiste kraje prvič. V gričevnati pokrajini so se vrstila naselja KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO, ki ob stiku treh držav - Slovence, Avstr^e in Madžarske - pomeni most za mirno sodelovanje, pr^azno sobivanje in napredek treh sosednjih držav. Upoštevanje manjšin, bližina in sosedstvo romske skupnosti, srečanje več verskih pripadnosti dela ta svet pester in raznolik. Ob stikih z domačini smo dobili
občutek, da v takem vzdušju vid^o možnost boljše prihodnosti.
Močan vtis je naredil na nas tromejnik, mogočen mejni kamen sredi gozda na vrhu hriba. Ogledali smo si še grad Grad s 365 sobami, največji grad na Slovenskem. V Gornji Slaveči smo obiskali protestantsko cerkev, kjer nam je duhovnica gospa Simona predstavila posebnosti tamkajšnje cerkve in na našo željo zmolila očenaš v domačem narečju. To je bilo za nas res lepo doživetje.
Ker je bil naš izlet v velikonočnem tednu, smo si v kraju Markišanci v Mesarstvu Kodila nakupili mesnih dobrot za bližnje praznike, v mlinu na Muri v Veržeju pa moko in kašo.
Za slovo od prelepega Prekmurja, ki nas je ves dan osrečevalo tudi z lepim vremenom, smo na Ptuju še večerjali in se nato zadovoljni odpeljali domov, praznikom naproti.
Katja Hvalica
ti,
Zbrani ob Tromejniku
48
NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo!
Trgovina v Dragomerju
Glede poročil dveh članov civilne iniciative, ki sta hkrati člana Delovne skupine za trgovino, objavljenih v občinskem glasilu 26. aprila, sem kot občan Dragomerja zelo zaskrbljen nad razvojem projekta izgradnje trgovine. V primeru, da je to večinsko mnenje Delovne skupine za trgovino, predlagam, da spremen^o svoje ime v Delovna skupina proti izgradnji trgovine. Ugotovitve in razmišljanja potekajo namreč v smeri, kje najti še kakšen razlog ali opravičilo za to, da se projekt trgovine ne bi realiziral. Sporno je vse od arhitekturne rešitve, višine objekta, kredibilnosti investitorja, racionalnosti, velikosti trgovskih površin, ureditve kanalizac^e, števila priseljencev oziroma stanovanj, števila prostih mest v vrtcu, parkirnih prostorov, električnega omrežja itn. Sam imam drugačen pogled na situac^o in po pogovorih z mnogimi Dragomerčani nisem edini.
Investitor je na presenečenje mnogih vključil kot projektanta arhitekturni biro Sadar + Vuga, ki je dobil za svoje projekte doma in v tujini nešteto priznanj in sodi med pet najbolj priznanih arhitekturnih birojev v Slovenci (pregled priznanj http://www.sadarvuga. com/data/awards). Njihov projekt poslovno-stano-vanjskega centra v Dragomerju bi bil lahko okras naselja, ki ravno ne blesti po zanimivih arhitekturnih rešitvah. Večnivojska razgibana arhitektura, rešitev z zeleno streho, upoštevanje trajnostnega vidika projekta, urejen dostop v naselje in centrom, ki bi poleg trgovine nudil tudi preostalo ponudbo, ki jo občina nujno potrebuje (zdravniška oskrba, varovana stanovanja, mogoče tudi pošta ali banka ... ) bi tako vsaj malce popravila. Vsekakor pa poslovno-stanovanjski center ni blok, kot ga nekateri člani komisme eksplicitno imenujejo, in tudi ni videti kot blok. Ta termin deluje malce socialistično in slabšalno in dejansko nima nobene povezave s projektom. Tudi povečanje razpoložljivega parkirnega prostora, ki je že sedaj problem in ga občina, razen s pobiranjem kazni, ne rešuje, bi vsaj delno rešil zagate obiskovalcev in občanov.
Kot so nekateri žal zelo hitro pozabili, je bil projekt izgradnje poslovno-stanovanjskega centra z veliko večino že potrjen na prvem občnem zboru. Nato je bil pred izdajo lokac^skega dovoljenja še dodatno usklajen s zahtevami občine (beri znižan, manj stanovanj). Tako je zdaj po načrtih samo meter višji od najvišjega objekta v bližini. Pripravljenost investitorja za izdajo jamstva za dobro izvedbo posla v vrednosti 7 % vrednosti investic^e kaže na resnost in je v danih okoliščinah na področju investic^ske gradnje smiselno zavarovanje.
Zahteva po jamstvu trgovca, da bo deloval na lokac^i tudi po petnajstih letih, pa je za vsakega, ki se saj malce spozna na gospodarstvo, smešna. V
Večnivojska razgibana arhitektura, rešitev z zeleno streho, upoštevanje trajnostnega vidika projekta, urejen dostop v naselje ^
času, ko se ne ve, kaj bo čez leto ali dve, je obdobje po petnajstih letih zelo visoko v oblakih. Glede na aktualna dogajanja se lahko zgodi že srednjeročno mnogo stvari, med drugim tudi to, da danes najboljšega soseda ne bo več med nami v obstoječi obliki. Prav tako tudi glede kapacitete trgovine mislim, da Mercator zelo dobro ve, kaj dela. Predvidevam, da njihova politika širjenja prodajne mreže vključuje razvoj sodobno zasnovanih trgovin in posledično teritorialno racionalizac^o. Obe nam najbližji trgovini sta pri njih uvrščeni kot sosedski trgovini! Mislim, da je skrb predstavnikov civilne iniciative za uspešnost Mercatorjeve poslovnih in strateških odločitev nepotrebna.
Hkrati mislim, da bi morala občina ažurneje pomagati pri reševanju problema prestavitve teniškega igrišča in na sosednji okac^i postaviti ne eno, ampak dve, če je tako velik interes za tovrstne športne aktivnosti v naselju.
Skozi omenjeno poročilo in predhodni kampanji na občinskem zboru zaznavam nestrpnost do občanov, ki se bodo na novo naselili v Dragomerju. Pri tem se pozablja, da smo na tem prostoru večinoma vsi prišleki, nekateri izpred dvajset let nekateri pa malo dlje. Glede na sedanji način financiranja občin bi bilo logično, da smo za razvoj občine celo zainter-sirani za nekaj odstotkov letnega povečevanja števila občanov. Brez mladih družin, ki si bodo našle svoj stalni dom tudi v Dragomerju, bo le-ta postal spalno naselje ostarelih in brez razvojnih možnosti.
Mnogi problemi glede infrastrukture so že prisotni in mnogi še bodo in jih bo treba urgentneje reševati. Zato smo izglasovali svojo občinsko upravo, da se bodo zadeve hitreje premikale. Pri tem je naša nesposobnost pridobivanja kakršnih koli sredstev iz evropskih skladov, s katerimi se hvalio mnoge občine, zelo zaskrbljujoča. To, da naselje še ni priključeno
na čistilno napravo in se fekal^e spuščajo v potok, je v zdajšnjem času skoraj neverjetno. To, da imamo v Dragomerju že sedaj težave s kakovostjo oskrbe z elektriko, vedo tudi nepoučeni in bo, ne glede na vse, kmalu še večji, ko se bo povečal delež toplotnih črpalk za ogrevanje objektov, če se ne bo zelo hitro nekaj zgodilo. Sprašujem se, kaj delajo ves ta čas občinske službe in inšpekc^e, da bi kar najhitreje rešile dejanske težave, razen da pišejo kazni občanom in njihovim gostom za parkiranje na "občinskem" pločniku. In to ne zaradi trgovine, ampak zaradi občine in občanov, onesnaževanja podtalnice, dviga standarda bivanja itn.
Sprašujem se tudi, ali so nekateri člani tako imenovane Delovne skupine za izgradnjo trgovine v primeru finančno neugodnih posledic za občino kot posledice njihovega delovanja pripravljeni tudi finančno odgovarjati za nastalo škodo ali bodo ta del prepustili občanom? Obeta se nam namreč tožba že potrjenega investitorja, ki je na podlagi veljavnega okac^skega dovoljenja doslej že vložil v projekt in odkup zemljišč sredstva, ki pomen^o sorazmerno velik del občinskega proračuna.
Vsekakor pa mislim, da nas je zelo malo, ki bomo nasedli istim predvolilnim obljubam še tretjič. Občutek imam, da smo talci ljudi z veliko časa in energie, ki žal ne delujejo v dobro občine in občanov. Predlagam, da se vsi, ki se strinjate z navedenimi razmišljanji in ste globoko razočarani nad razpletom in aktivnostmi okoli gradnje trgovine, oglasite županu ali v Naš časopis, da se sliši tudi vaš glas.
Matjaž Likeb, Dragomer
Kakšno občino želimo?
Pred približno dvema letoma je bilo veliko slišati o t. i. »občini presežkov, gazeli med občinami« na vseh področjih in podobno. Za statistiko že od nekdaj velja, da je mogoče njene rezultate z nekaj kreativnosti vselej prirediti trenutnim željam in potrebam. Preprosto je, na primer, primerjati statistične kategorie med seboj ter opažati velik napredek in rast glede na prejšnje obdobje, ko je bila občina zabeležena z ničlo, ker preprostoše ni obstajala ...
Na katere presežke smo lahko ponosni v naši občini danes? Pri pregledu dokumentov za tekoče proračunsko leto je žal treba ugotoviti, da so proračunski presežki iz »zlate dobe« že porabljeni. Kar je še huje, porabljeni so bili zgolj za tekoče delovanje občine kot take, večjih investic^skih projektov pa sploh še ni bilo (npr. kanalizac^a). Po predlaganem rebalansu letošnjega proračuna bomo celo že zadolženi za neto 137.112 €! Kakšni bodo učinki investic^skih odhodkov in transferov letošnjega proračuna v skupni vrednosti 1,162 mio €, se bomo lahko prepričali že
čez dobrega pol leta. Pri tem najbolj bode v oči proračunska postavka 4208 - Studie o izvedljivosti projektov, projektna dokumentac^a, nadzor in investic^ski inženiring, v skupni vrednosti približno 300.000! V proračunski papir so brez dvoma »zaviti« tudi neuresničeni predvolilni bombončki, kar lahko občutimo vsak dan, ko se vozimo po razriti Dragomerški cesti, obljubljena je bila, npr., tudi sanac^a Poti za Stan v zadnjem delu in še kaj. Izgovori o krizi pri tem ne pomagajo in niso na mestu, ker imamo v naši občini očitno dovolj denarja glede na neracionalno porabo.
Se en pereč problem je, da naša občina še vedno nima in očitno še kar nekaj časa ne bo imela prostorskega načrta. Razlog je preprost - zanj vodilni na občinski upravi očitno niso preveč zainteresirani in ga »skrivajo« kot je ugotovil tudi g. Krašovec v prejšnji številki NČ. Namesto da bi sprejeli nov prostorski načrt, se raje dela »per partes« (po delih) in prek OPPN-jev, ki jih je
trenutno kar nekaj v pripravi, zadovoljuje parcialne interese nekaterih skupin. Občinski prostorski načrt, ki naj bi odražal prihodnji razvoj občine v naslednjih 50 letih, pa bo na koncu najverjetneje le tiho pokritje za že zakoličene investic^e.
V	občini je Posebno poglavje urbanizem. Večina prebivalcev biva v tej občini zato, ker jim ustrezajo: okolje, način poselitve in mirna življenjsko območje, do česar imamo pravico še naprej. To, da pogrešamo nekaj malega osnovne infrastrukture, je že tako stara pesem, da je ne bi več ponavljal.
V	zadnjni številki NČ je bil objavljen članek, ki povezuje trgovino s stanovanji za mlade. Slednja povezava je zgolj navidezna. Izgradnja trgovine je namreč le izgovor za postavitev velikega stanovanjskega objekta, kar pa je izključno v interesu investitorjev in ne občanov. Mladi sicer res potrebujejo stanovanja, a si nakupa dragih novih stanovanj večinoma ne morejo privoščiti. Ne smemo pozabiti, da se naša naselja po-pulac^sko starajo in čedalje več stanovanjskih hiš je praznih. Zakaj ne bi izkoristili tega stanovanjskega fonda?
O tem, da blok ne sodi v Dragomer, je jasno že nekaj časa. Ljudje so svojo krajinsko ozaveščenost med drugim pokazali tudi na Zboru občanov, kjer so bili za trgovino, a proti zgradbi v štirih etažah nad zemljo in še kakšno dodatno pod nivojem. Delovna skupina za trgovino je skupaj z županom ugotovila, da bo velika trgovina v Dragomerju nerentabilna, razen v primeru zaprtja Mercatorjeve trgovine na Logu, česar pa tudi ni mogoče dopustiti. Se naprej si moramo prizadevati za manjšo trgovino velikosti do 200 m2, sicer bo na koncu 700 m2 velika Mercatorjeva trgovina zaprta, nam pa bo ostal na pol prazen blok, v skrajnem primeru še nedokončan.
Ivan Klenovšek, Dragomer
Krajinski park
Ljubljansko barje v aprilu in maju
Devetega aprila smo gostili strokovno ekskurz^o Jezerci na obrobju Ljubljanskega barja, ki jo je organiziral Zavod za preventivno arheolog^o. V sklopu ekskurz^e so si obiskovalci lahko ogledali razstavo o Jezercih na suhem, arheološko območje Sv. Lovrenca in se povzpeli na Sv. Ano, od koder je čudovit razgled na ravnice Ljubljanskega barja. Kot kažejo najnovejša arheološka dognanja, gre za starodavno kulturo, ki je na območju Ljubljanskega barja živela približno sočasno kot bolj znameniti koliščarji, le da so bili manj vezani na vodo in bolj na suho obrobje barjanskega jezera.
Mobilna razstava o Ljubljanskem barju se je preselila v Krajinski park Kolpa, kjer so jo obiskovalci lahko občudovali med prvomajskimi prazniki, na ogled pa bo do 25. 5. 2011.
Pripravili smo programe nekaj turističnih izletov po KP Ljubljansko barje, ki jih bomo v maju začeli tržiti. Gre za nekajurne, vodene izlete po Barju, s poudarkom na traj-nostnih oblikah mobilnosti (dostop peš ali s kolesom). Programi so predvsem namenjeni skupinam upokojencev, šolarjev in drugih že oblikovanih skupin.
Svojo turistično ponudb dobro trž^o v Reg^skem parku Škocjanske jame, kjer smo se udeležili odprtja prenovljenega dela poti v Škocjanskih jamah. Direktorica KP Ljubljansko barje Barbara Zupanc pa je bila na obisku pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, s katerim se je dogovorila za sodelovanje med parkom in Mestno občino Ljubljana. V maju smo imeli sejo strokovnega sveta zavoda, gostili smo mednarodno konferenco Vital landscapes, skupaj s TD
barje smo pripravili 7. tradicionalni pohod, gostili pa smo tudi tradicionalno srečanje naravnih parkov.
Projekt Vital landscapes se posveča varovanju srednjeevropske kulturne krajine s podporo trajnostnemu razvoju reg^ in krajin ter z močnejšim povezovanjem varstva narave z družbeno-ekonomskim razvojem.
Glavni cilj projekta je razviti nove inovativne tehnike sodelovanja in prostorske vizualizac^e ter tako prispevati k trajnost-nemu razvoju edinstvenih kulturnih krajin srednjeevropskega prostora.
Na konferenci, ki je bila 11. 5., je bilo v okviru mednarodne konference predstavljeno novo orodje za trajnostni krajinski razvoj. Svoje goste iz partnerskih evropskih držav smo seznanili s parkom in jih popeljali na ogled Ljubljanskega barja.
Tradicionalni, že sedmi pohod po Ljubljanskem barju je bil 21. maja. Krajinski park Ljubljansko barje je Pohod organiziral skupaj s TD Barje. Trasa pohoda, dolgega dobrih 12 kilometrov, je pohodnike popeljala od Notranjih Goric ob stari in novi strugi Ljubljanice do Kostanjevice in Malega Placa. Pohod se je končal v Športnem parku Bevke, kjer so se pohodniki okrepčali z enolončnico. Med postanki so lokalni vodniki pohodnikom predstavljali posebnosti in značilnosti Ljubljanskega barja. 23. 5. 2011 smo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ob tradicionalnem vseslovenskem srečanju naravnih parkov poleg direktorjev parkov gostili tudi ministra za okolje in prostor, ki je bil slavnostni govornik, za tem pa smo si delček Ljubljanskega barja ogledali še na kolesu. (jj)
Kdo bosta letošnji prvi kosec in grabljica Ljubljanskega barja?
Močvirni barjanski travniki z obmejnimi jarki lahko nudyo edinstvene habitatne možnosti za obstoj in razvoj biotske raznovrstnosti, ki v evolucyski verigi pogojuje tudi življenje človeka. Za to, kar dandanes na Barju še lahko občudujemo in nam zavida naravovarstvena stroka Evrope, se lahko zahvalimo le našim prednikom, ki so kljub težkim življenjskim razmeram znali najti ravnotežje med naravo in potrebo do preživetja. Prav v ta namen in za ohranjanje kulturne dediščine je vsako leto v drugi barjanski občini organizirana Kulturno-etnološka prireditev, v kateri ima glavno vlogo prav Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja. Tekmovanje je razdeljeno na skupine in posameznike. Skupno se pomeri 98 tekmovalcev iz občin Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Log - Dragomer, Ig, Škofljica in Ljubljana. Od leta
2006	so prehodne pokale že prejeli kosci skupinsko iz občin Borovnica, Vrhnika, Log -Dragomer in Ljubljana, medtem ko so v tem obdobju zmagovale grabljice skupinsko iz občin Brezovica, Ig, Škofljica in Ljubljana. Pri koscih posamezno je leta 2006 in l. 2007 slavil zmagoslavje Damjan Turšič iz Borovnice, medtem ko je v letih 2008 in 2009 zmagoval Boštjan Brajovič iz Loga - Dragomerja. Prehodni pokal pri grabljicah posamezno je bil podeljen zmagovalkam v letu 2006 Nani Peršin iz Občine Brezovica, v letih
2007	in 2008 Veri Oblak z Iga in v letu 2009 Lid^i Petkovšek iz Ljubljane.
Lani je prireditev zaradi neugodnih vremenskih razmer odpadla, zato vabimo vse, ki bi želeli ob širokem programu, brezplačno, na enem mestu spoznati kulturno-etnološke značilnosti sedmih barjanskih občin, da se prireditve, ki bo v vasi Vrbljene 11. 6. 2011 z začetkom ob 12. uri, udeležite. Letošnja gostiteljica in soorga-nizatorica Občina Ig s častnim pokroviteljem županom Jane-
zom Cimpermanom vas pričakuje!
Prihodnje leto prevzema orga-nizac^o Občina Borovnica, v letu 2013 pa Občina Log - Dra-gomer. Tako bo prvi krog barjanskega dolgoročnega ozaveš-čanja sklenjen in začeli bomo z novim. Zahvaljujemo se vsem, ki so in bodo kakor koli pripomogli k nemoteni izvedbi, po vsebini bogatega in zahtevnega projekta. (jk)
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS
49
Pravo za občane
»In memoriam dr. Bojan Kukec - kot mentor«
Bojan,
ni veliko bralcev Našega časopisa, ki te ne bi osebno poznali ali zate vsaj tako ali drugače vedeli. To pri-tiče vsakemu, ki živi tako intenzivno, kot si živel Ti. Zato je pisati tvoj nekrolog zahtevna naloga in odločil sem se, da napišem, kakšen si bil kot mentor na številnih področjih, s katerimi si se v svojem prekratkem življenju ukvarjal in kjer sem bil na tak ali drugačen način udeležen tudi sam.
Se še spomniš, Bojan, kako sva se spoznala? Po sugestyah staršev sem Ti poslal prošnjo za opravljanje pripravništva. Povabil si me na moj prvi resni razgovor za službo po diplomi na pravni fakulteti in mi dejal: »Tu se boš veliko naučil, pa ne samo odvetniškega dela, ampak tudi drugih stvari, saj poleg odvetništva predavam, urejam glasilo Odvetniške zbornice itn.« Že takrat si omenil, da pišeš članke za Naš časopis, na kar si bil kot lokal patriot zelo ponosen. Kot nadebuden diplomant sem takoj »ugriznil v vabo«, saj sem pomislil, da mora biti pri tako širokem človeku zelo zanimivo in razgibano delati. In nisem se zmotil.
Vedno si rad razdajal svoje znanje in izkušnje. Teh nisi nikdar sebično skrival. Zato Ti tudi nikoli ni bilo težko vzeti si časa za nasvet in pogovor o tem, kako se lotiti določenega pravnega problema. Čeprav je bilo delo s teboj včasih precej zahtevno, saj si bil na neki način poseben človek, in čeprav sva bila kdaj, verjetno zaradi generacyskih razlik, tudi na različnih bregovih, pa me nikdar nisi zavrnil z argumentom avtoritete, rekoč: »Jaz sem šef in imam več izkušenj od tebe.« Bil si pripravljen na debato in upoštevanje mojih argumentov. Nisi se zanašal zgolj na odvetniško rutino, ampak si prebral precej aktualne literature, kar gotovo vedo tudi bralci Našega časopisa, v katerem si kar enajst let redno objavljal svoje prispevke in v njih pogosto predstavljal prav pravno literaturo. Tudi za te zasluge si leta 2008 od Občine Vrhnika prejel bronasto plaketo Ivana Cankarja.
Spodbujal si me k pridobivanju formalne izobrazbe, saj si sam na to veliko dal. Nisem prepričan, ali bi mi uspelo, kar mi do zdaj je, če ne bi tudi v Tvoji odvetniški pisarni videl, da izdelava doktorske disertacye sicer zahteva veliko truda in časa, ni pa je nemogoče doseči. Poleg doseženega doktorata si imel, Bojan, v pripravi še enega, in sicer na temo mediacy, s katerimi si se tako praktično kot tudi teoretično precej ukvarjal. Vtzio-narsko si bil namreč eden prvih, ki so v tem načinu reševanja sporov videli prihodnost. Tako sem imel tudi sam možnost mediacye neposredno spoznati že takoj, ko so se začela izvajati, saj si me pedagoško vzel s sabo na srečanja in me hkrati podučil o tem ali onem. Izredno rad si predaval, si pridobil naziv docenta, pripovedoval pa si mi, da si zelo blizu habilitacye v naziv za izrednega profesorja, kar je bila od nekdaj tvoja velika želja. Tudi na področju poučevanja si mi nesebično odprl vrata, saj sem deloval kot Tvoj asistent. In to tudi potem, ko se je najino neposredno delo v okviru odvetniške pisarne končalo in sem šel po svoji poklicni poti, česar mi nisi nikdar zameril, čeprav se mi zdi, da je ostala v tebi želja, da bi se najini poti spet kdaj srečali. Tako namreč razumem tvoja pogosta vprašanja, ali se želim spet kdaj vrniti v odvetništvo. Kot strasten pisec članov za strokovne revye in pravniških knjig ter urednik revye Odvetnik si me ves čas spodbujal, naj tudi sam začnem pisati in objavljati članke. Pri tem si mi na začetku s strokovnimi in slovničnimi predlogi vedno pomagal, da sem besedilo še izboljšal. Bojan, brez tvoje spodbude in tudi želje, naj pripravim kakšen članek za »Odvetnika«, ker ti primanjkuje avtorjev, ne bi napisal toliko, kot sem. Če sem le utegnil, sem vedno ugodil tvoji želji, in ravno zato sva se pred prvomajskimi prazniki, žal zadnjič, tudi slišala. Brez skrbi, Bojan. Še kaj bom pripravil za Tvojega Odvetnika. Bojan, bil si poln energye in načrtov za prihodnost. Odšel si prezgodaj, čeprav bi lahko po vsem, kar si v svojem življenju dosegel, človek pomislil, da si živel še najmanj enkrat toliko. Hvala za vse izkušnje, ki si jih delil z mano. Hvala, ker se mi zdi, da sem se del Tvoje silne energye nalezel tudi sam. Jernej Podlipnik
Odtekel zadnji krog
S solzo v očeh sem sprejel novico, da je Bojan 2. maja odtekel svoj resnično zadnji krog oziroma svoj zadnji rekreativni tek. Poznala sva se preko petdeset let. Najine poti so se križale na športnem - košarkaškem področju in nato zadnjih enajst let preko rubrike »Pravo za občane« v Našem časopisu. Bojan kot »bloko-vec« (v blokih lUV) in jaz kot »partizanovec (ŠD Partizan Vrhnika), sva v rani mladosti pogostokrat skupaj drgnila asfaltno ploščad in zabyala številne koše. Čeprav sem bil nekoliko starejši, sem ga jemal sebi in mojim letnikom enakopravnega. Nepozabne so bile naše košarkaške tekme v slovenski mladinski ligi. S pionirsko ekipo OŠ Ivana Cankarja je bil na državnem prvenstvu v Prištini pod vodstvom Rafaela Jakliča. Nato pa se je njegova košarkaška kariera strmo vzpenjala. Od mladincev naprej pa kar hitro med člane. Doživel in preživel slovensko ligo, drugo zvezno ligo ter trojne kvalifikacye za drugo najmočnejšo ligo v tedanji Jugi. Skupaj smo proslavljali leta 1972 pokalnega prvaka Slovenye ter se uvrstili v četrtfinale jugoslovanskega košarkaškega pokala. Skupaj smo košarkarji doživljali mesta kot so Titograd, Sarajevo, Tuzla, Pula, Zagreb, Maribor, Kranj, Novo Mesto, Metlika in še in še. Vedno je bil borben, poln energye in neizprosen do svojih košarkaških
nasprotnikov. Po tekmi pa veseljak, vedno dobre volje in vedno pripravljen za zapetje prelepih naših košarkaških pesmi s Tonetom, Vo-katom, Duletom, Marjanom, Cicom, Flajem, Lepyem, Bambyem, Simonom, Žaklom ter seveda ostalimi. To so bili res lepi, pryetni in nepozabni košarkaški dnevi, meseci in leta. Nato se je Bojan prelevil v odvetniške vode in tudi tu predajal svojo energyo. Še se spomnim, ko me je poklical »Ej Hervo«, tako me je večkrat imenoval, »ali bi v Našem časopisu odprli rubriko Pravo za občane?« Takoj sem pristal in enajst let sva tudi na tem področju neumorno sodelovala. Večkrat oziroma pogostokrat sem ga srečeval na številnih rekracyskih tekih, katere sem kot novinar glasila pokrival. Tudi 2. maja sva se videla, vendar sem bil jaz že kot upokojeni novinar na teku prvič čisto privatno. Novica, da se je kmalu po štartu zgrudil me je presunila in razžalostila. Še posebno pa drugi dan, ko sem ugotovil, da je Bojan odtekel resnično zadnji krog. Zato ob koncu kroga, Bojan hvala ti za vse košarkaške užitke ter za vse kar si prispeval za uspešno vrhniško košarko. Hvaležen pa sem ti tudi za rubriko »Pravo za občane«, ki je skoraj nepretrgoma in to brez kakršnih koli obveznosti izhajala v Našem časopisu polnih enajst let. Naj bo to tudi slovo v imenu košarkarjev in košarkašic Vrhnike ter od bralcev Našega časopisa.
Simon Seljak
Na Vrhniki se ustanavlja društvo Kneipp
Kneippova društva imajo širše postavljene cilje, ki jih natančno vod^o zadolžene osebe. Aktivno nas lahko srečate v naravi, ob organizac^i dnevov v naravi za najmlajše, šolarje, mlade in preostalo populac^o. Lahko nas zasledite v sredstvih javnega obveščanja, TV-programih z vsebino o zdravem življenju, v rev^ah in časopisih. Naš vodnik je Kneippov priročnik, ki ga lahko najdemo v knjgar-nah in po potrebi na policah knjižnic.
Naloge in cilji društva
Vse naloge v okviru Kneippovih stebrov delovanja so poudarjene nosilne nalog . Skrb za človeka in njegovo usmerjanje v pravilno zdravo življnje sta temeljna naloga in cilj ozavestiti na tem področju ljudi, ki jih način privlači in bi ga radi širili ter živeli.
Program dela društva na Vrhniki
Program delovanja društva je usklajen med društvi v Slovenci. Vsa društva se združujejo v članstvo mednarodne Kneippove zveze s sedežem v Nem-č^i. Cilj vseh v združenju je navajati ljudi na zdrav način življenja in naravno zdravljenje. Človek, ki je zdrav, je tudi uspešnejši in marljivejši pri delu ter srečnejši v zasebnem življenju. Področje našega delovanja je skrb za zdravje ljudi in njihovo utrjevanje s pomočjo vode (hidrotera-p^a), zdrave prehrane, zdravilnih zelišč, športnih aktivnosti in psihoterap^e. Letošnje Kneippovo leto je posvečeno skrbi za psihohigieno človeka. Področja:
1. Hidroterap^a
Po Kneippu le-ta obsega aktivni trening ožilja in celotnega telesa. Za utrjevanje zdravja se voda uporablja na različne načine (136). Uporablja se
zdravila z naravnimi učinkovinami. Ljudi navajamo na spoznavanje, nabiranje in pravilno uporabo zelišč.
4.	Gibalna dejavnost
Obsega vse mogoče oblike aktivnega in pasivnega gibanja, kot so:
gimnastika, hoja, popotovanja, izleti, kolesarjenje, plavanje, smučanje in masaže telesa. Kneipp poudarja potenje med gibanjem po naravni poti, ob naporih, ne pa v kopelih in savnanju. Vse terapie morajo biti prilagojene skupini ali posameznikom, glede na gibalne zmožnosti in starost. Vse vaje se izvajajo postopoma.
5.	Psihoterap^a
Psihoterap^a je pri Kneippu terap^a življenskega reda, ki predstavlja naravni življenski ritem z menjavo aktivnosti in sprostitve na telesnem in duševnem področju.
Organiziramo predavanja (o duševnem zdravju), organiziramo skupine za samopomoč (razgovori in skupinski pogovori vsaj enkrat na teden).
6.	Sodelovanje in povezovanje z društvi, ustanovami, podjetji, ki izvajajo programe.
7.	Izobraževanje članov :
-	povezovanje s Kneippovo zvezo iz Nemč^e v strokovnem pomenu,
-	udeleževnje izobraževanjnih oblik doma in v tujini.
8.	Propaganda
Informiranje javnosti o namenu in delovanju društva in drugih društev po Sloveniji. Objave v časopisih, kontaktne oddaje na lokalnih radjskih postajah.
mrzla, topla ali menjajoča voda v obliki oblivov, kopeli, ovojev z dodatki zelišč. Uporabo vode prikazujemo v bazenih, v naravi vsaj enkrat na teden, ne glede na letni čas.
2.	Zdrava prehrana
Kneipp je priporočal čim bolj naravno hrano s čim manj maščobami in sladkorji ter zmerno uživanje. Hrana je zdrava, čim bliže je naravnemu stanju v naravi. Posredovanje spoznanj o pitju vode, soji, pridelovanju hrane brez kemje.
3.	Zdravilna zelišča
Kneipp je vzpodbujal ljudi k uživanju zdravilnih zelišč. Te vzpodbude se dandanes zelo poudarjene, izdelane so metode, po katerih iz njih izdelujejo
9. Mladi v Knaippovem društvu
Z vzpodbudami iz matične Nemčje smo svoje programe poskusno vključili v vrtce in šole na območju Maribora, kar je bilo uspešno. Naša naloga je prosvetljevati mlade in jih voditi po poti zdravega načina življenja.
Program narekuje enkrat mesečno sestajanje, udeleževanje izbraževanj v obliki predavanj in delavnic, nabiranje zelišč, delovanje na področju samopomoči in druge dogovorjene dejavnosti, kot so izbrane tipične skupine, družabna srečanja, organizirani izleti pozimi in poleti, koncerti, kulturni dogodki in podobno.
Vabljeni!	M. Artenjak
Horoskop za jun^
OVEN (21. 3.-20. 4.)
Ta mesec bo vaše geslo počasi in gotovo, ker bo vaš vladar Mars potoval skozi Bika. Osredotočili se boste na pridobivanje gmotnih dobrin in utrjevanje položaja. Ljubezen in zabava? Obojega bo veliko!
BIK (21. 4.-20. 5.)
Odličen mesec! Venera vam bo pomagala, da boste izžarevali posebno privlačnost, Mars pa vas bo navduševal za šport, rekreacjo in telesno ljubezen. Vročica vas bo zajela in če ste še samski, kmalu ne boste več!
DVOJČKA (21. 5.-20. 6.)
Najlepše obdobje leta! Sonce, Merkur in Venera vam bodo dajali tolikšen čar, da boste za vse privlačni, imeli pa boste tudi veliko sreče: v službi in šoli v prvi polovici, v drugi pa se boste čustveno odlično zabavali.
RAK (21. 6.-22. 7.)
Prva polovica bo za vas srečna, prevladovalo bo romantično in umirjeno vzdušje. Lahko bi tudi kaj finančno pridobili. V drugi polovici boste čutili povečano ko-
munikativnost in srečo pri opravljanju izpitov.
LEV (23. 7.-22. 8.)
Pogumno se boste borili za svoje cilje, zelo boste zaposleni - toda imeli boste srečo s prjatelji, ki vam bodo pomagali. Pazite le, da ne boste preveč hiteli in da ne boste prezahtevni.
DEVICA (23. 8.-22. 9.)
Če ste rojeni avgusta, vam bodo odlično uspevali vsi načrti, ki so povezani s tujino, študjem in denarjem. Tudi tisti, ki ste rojeni pozneje, vam energje in poguma ne bo primanjkovalo! Nekoliko stresa v sredini meseca.
TEHTNICA (23.10.-23. 11.)
Uživali boste v občutku varnosti, in sicer čustvene in finančne. Precej mogoče je, da se bodo vaši prihodki povečali, v drugi polovici boste začutili razgibano in živahno obdobje. V družabnem življenju boste radovedni in spogledljivi.
ŠKORPION (24.10.-22. 11.)
Jupiter v Biku bo olajšal partnersko povezovanje. Kar koli se boste lotevali, se lotevajte počasi in z občutkom. V drugi polovici boste
začutili tekočo komunikacjo ter spretno podajanje idej.
STRELEC (23. 11.-21. 12.)
Zelo mogoče je, da bi začeli z novim razmerjem. Zelo dobro pa se boste počutili v poslovnih in finančnih vodah. Odlično! Saj se vam odslej obeta več gmotne varnosti.
KOZOROG (22. 12.-20. 1.)
Lahko bi doživeli pomemben preobrat, saj se bo vaš vladar Saturn obrnil in začel potovati neposredno; to pomeni, da boste spet usmerili svoj pogled naprej in začeli stopati po neki novi poti.
VODNAR (21. 1.-18. 2.)
Precej razgiban mesec! Merkur bo poskrbel za živahno izmenjavo stikov, Venera pa za več romantike in sproščenosti v odnosih. Tudi na poslovnem področju se bodo zadeve začele razvjati.
RIBI (19. 2.-20. 3.)
Prjeten mesec. Uživali boste v prijetni družbi, imeli pa boste tudi veliko energje za delo in rekreacijo. Tisti, ki ste rojeni v prvih dneh znamenja, bi lahko prejeli honorar ali povišico. Morda boste prenovili stanovanje ali vrt.
50
NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si


m
Skrb za naše najmlajše
Verjetno organizirano varstvo otrok še nikoli ni bilo tako na udaru kot je zadnja leta. Svoj vrhunec je doseglo po baby boomu, ki se je pokrival še z odločitv^o vlade, da ima vsak drugi otrok brezplačno varstvo v vrtcu. Odločitev so vsi starši hiteli pozdraviti, kajti stroški otroškega varstva lahko pogoltnejo dobršen del plače, malo manj pa so se jo veselile lokalne skupnosti. Država si je z odločitv^o o brezplačnem varstvu pilatovsko umila roke, stroške gradnje novih vrtcev pa zaradi navala nakopala občinam. Nekatere so se s problemom spopadle bolj uspešno, druge manj. Ni naš namen soditi, kdo ima prav: ali jezni starši, ki ne dob^o mesta v vrtcu in jezno kažejo na občino, ali župani, ki vendarle ne žel^o vsega denarja investirati zgolj v otroško varstvo. Pač pa vam v zbranih prispevkih želimo orisati stanje na področju javnega šolskega varstva po »naših« občinah, kjer je razvidno, da nekatere komaj lov^o korak s potrebami, druge pa problemi šele čakajo.
Vrtec Horjul
Vedno več staršev vpiše malčke v vrtec
Horjul - V horjulskem vrtcu so letos prejeli 73 vlog za 27 prostih mest v vrtcu. Teoretično bi tako pred zaprtimi vrati ostala dobra polovica otrok, a Majda Keršmanc na podlagi izkušenj iz preteklih let pravi, da številka zagotovo ne bo tako visoka.
Starši so začeli odločbe prejemati v drugi polovici maja. »Po trenutnih podatkih smo prejeli 73 vlog, od teh jih je 49 iz horjul-ske občine, ostali pa iz vrhniške, brezoviške, logaške in drugih. Vsekakor so pri obravnavi vlog imeli prednost domačini, torej starši iz naše občine,« je pojasnila Keršmančeva. Prostih mest je na voljo 27, kar pomeni, da bo imela polovica staršev, ki so oddali vloge zagotovljeno varstvo v vrtcu. »Zunaj bi jih tako ostalo 46 otrok, kar je veliko, vendar pa iz prakse preteklih let vem, da na koncu številka ni tako velika.« Kot pravi, si nekateri premisl^o, drugi pa so vložili podvojeno vlogo. Novih prostorov si v vrtcu, ki ga je občina zgradila pred petimi leti, ne morejo več privoščiti. »Trenutno imamo osem skupin, štiri jaslične in štiri druge starostne skupine, kar je maksimum glede na naše razpoložljive prostorske razmere. Tako da novih oddelkov ne moremo več imeti. Vsekakor pa, v kolikor bi pred vrati ostalo resnično zelo veliko otrok, pa bo morala občina razmišljati tudi v tej smeri,« pravi Keršmančeva. Sogovornica
dodaja, da odkar je drugi otrok v vrtcu brezplačen, opažajo izjemen porast vpisa otrok. Zagotovo pa piko na i dodaja tudi sedanji hiter tempo življenja.
Za pojasnilo glede morebitnih novih oddelkov smo se obrnili tudi na Občino Horjul, kjer pa so dejali, da zaenkrat ne razmišljajo v tej smeri, kajti do sedaj so bile razmere obvladljive. Vsekakor pa pravdo, da v kolikor bo brez varstva ostalo res veliko otrok, potem bo potrebno začeti aktivnosti tudi v tej smeri. To od občin zahteva tudi Zakon o lokalni samoupravi, ki pravi, da v kolikor se je pred zaprtimi vrati vrtca znašlo več kot en oddelek otrok, potem mora občina začeti z aktivnostmi za zagotovitev dodatnih prostorov. A zakon je tu dokaj nedosleden, saj ni natančno opredeljeno kaj si predstavlja pod besedo »aktivnosti«.
Sicer pa se v vrtcu, kjer je v varstvu 138 malčkov, nenehno nekaj dogaja. Vključen je v številne projekte in programe, omeniti pa velja vsaj dva. Dve skupini imata javni program nadgrajen z elementi pedagogike montessori (vzgojitelj pripravi okolje, ki se prilagaja razvoju otroka), v ostalih šestih skupinah pa so v letošnjem šolskem letu začeli uvajati metodolog^o »korak za korakom« (vzgojitelji pripravno otrokom kotičke, ki omogočajo različne aktivnosti). Sogovornica še dodaja, da je običajno ena tretjina staršev odloča za montessori, tretjina za »navaden« program, preostali tretjini pa je vseeno.
Gašper Tominc
V Borovnici vsaj enajst otrok zavrnjenih
Občina Borovnica je zaradi prostorske stiske v vrtcu letošnje leto prvič zavrnila enajst otrok. Pred kratkim zgrajen nov oddelek je že popolnjen, o adaptacyi Vrtca ali izgradnji novega pa se še razmišlja.
Po neuradnih podatkih Komisme za sprejem otrok v Vrtec se je letos v občini Borovnica prvič zgodilo, da je pravilnih vlog za vpis v borovniški Vrtec prišlo več, kot pa je v njem prostora. Tako naj bi po prvih podatkih za 30 prostih mest v 1. starostni skupini prišlo 33 vlog, ki izpolnjujejo vse pogoje za vpis. Zavrnjenih je bilo sicer še več, a predvsem na račun neizpolnjevanja pogojev, največkrat tega,
dodaja, da »marsikdo 1. septembra še ne izpolnjuje pogojev, ampak do sedaj smo jih lahko jemali noter še vse tja do maja, zdaj pa to ne bo mogoče, saj je polno.« Še bolj zaskrbljujoče se ji zdi, da »imamo letos prvič problem z velikimi otroki. To se do sedaj še ni zgodilo.« Problem nastaja, ker oddelkov ni več moč sestaviti homogeno, se pravi, z otroki istih letnikov, temveč so združeni
OPPN »Ob Borovniščici« ima predvideno območje za objekt družbenih dejavnosti. Bo tu stal novi vrtec?
da morajo otroci s 1. septembrom že dopolniti 11 mesecev starosti. Medtem je za 5 prostih mest v 2. starostni skupini prišlo kar 13 pr^av. Vseh skupaj naj bi torej v letošnjem letu pred vrati borovniškega Vrtca ostalo enajst otrok. Situac^a bi lahko bila še toliko hujša, če ne bi pred kratkim še pravočasno odprli novega oddelka za 12 otrok prve starostne skupine. Da je letos »močna generac^a, res ogromno otrok,« ugotavlja tudi pomočnica ravnateljice Mar^a Ocepek, ki ob tem
s starejšimi in to »niso več homogeni oddelki, kjer je normativ 24, ampak heterogeni, kjer pa je normativ 21. Kar se takoj pozna, saj to pri treh skupinah pomeni devet otrok,« pojasnjuje ga. Ocepek. Sicer računa, da se jih bo čez leto, tako kot do sedaj, tudi nekaj izpisalo in bodo lahko nato vzeli noter koga od zavrnjenih. Lani so bili tr^e takšni primeri. A po njenih ocenah je borovniški Vrtec že do sedaj dejansko obratoval s skoraj 100-odstotno zmogljivostjo: »Smo redki v Slovenci, ki ima-
mo normativ +2, kot piše v zakonu. V prav vseh oddelkih imamo +2 otroka. Za 1-3 leta jih imamo v šoli zaradi kvadrature sicer 12, drugače pa povsod po 14. Za 3-4 leta je normativ 17, mi jih imamo 19, od 4-ih let naprej je normativ 21, mi pa jih imamo vedno 24. Že vsa leta. S tem dosti pomagamo. Je pa to kar velika obremenitev za skupine, še posebej v jaslih.« Občinska uprava se sicer zaveda resnosti položaja, ki ga povzročata visoka rodnost (lani se je v Borovnici rodilo skoraj 60 otrok) ter priseljevanje. Še posebej v luči dokončanja novega blokovskega naselja prihodnje leto. V proračunu za leto 2011 pa zaenkrat še ni predvidenih sredstev za izdelavo projekta razširitve obstoječega ali gradnje novega vrtca (v OPPN »Ob Borovniščici« je predviden prostor za objekt družbenih dejavnosti), o čemer se še odločajo. Poleg tega bi to za občino predstavljalo ogromen finančni zalogaj, ki si ga ob drugih odprtih postavkah skorajda ne more privoščiti. Da bi problem s prostorom tako kot pred leti ob požaru v šoli reševali z vrtcem na Bregu, menda zaradi neustreznosti stavbe (nezaščitena cisterna, salonitna streha, statična oporečnost) ne pride v poštev. Zasebnega varovanja bojda ne izvaja nihče, prav tako ni nobenih pobud za gradnjo zasebnega vrtca. V smislu kratkoročnega ukrepa tako občinska uprava namerava poskusiti z re-organizac^o nekaterih oddelkov v Vrtcu v smislu homogenizac^e in posledično dviga normativov z 21 na 24 otrok, kar bi imelo takojšen pozitiven učinek. Ena izmed delnih rešitev je menda tudi preureditev katere izmed šolskih učilnic v še en vrtčevski oddelek, o čemer pa se zaenkrat še pogovarjajo.	DD
V	vrtcih ni prostora za tri otroke iz Občine Log - Dragomer
Letos bodo v obe enoti občinskega vrtca in zasebni vrtec Zvezdica na novo sprejeli 37 otrok. Komisya za sprejem otrok v Vrtec Log - Dragomer je letos obravnavala 83 prispelih vlog, od tega 42 iz Občine Log - Dragomer. V občinski vrtec bo sprejetih 25 novih otrok, 11 jih bo v občinski vrtec prišlo iz zasebnega vrtca Zvezdica. Ta pa bo letos sprejel 12 otrok prvega starostnega obdobja. Sicer pa varstva v vrtcih po zadnjih podatkih niso dobili trye otroci iz naše občine. Kljub temu na občini iščejo rešitve za gradnjo novega vrtca, saj loška enota biva v starih in dotrajanih prostorih.
Kot so nam pojasnili na občini, so letos dobili 83 vlog za vpis v občinski vrtec, od tega 42 iz naše občine. 29 vlog je bilo primernih, preostale pa so prispele prepozno oziroma otroci niso izpolnjevali starostnega pogoja in so za vpis v vrtec premladi ali pa si njihovi stari žel^o vpis šele v letu 2012. Kot so pojasnili, so jih od 29 občinskih otrok sprejeli 23, dva otroka pa sta bila sprejeta tudi iz drugih občin. Tako kot lani so imeli prednost pri sprejemu tisti otroci, ki skupaj z enim od staršev prebivajo v Občini Log - Dragomer vsaj 11 mesecev. Tisti starši otrok, ki v občini prebivajo dlje, pa so za vsako dodatno leto prebivanja dobili dodatno točko. Sprva prostora v vrtcu ni dobilo šest otrok, pozneje v fazi podpisa pogodbe so se mestu odpovedali tr^e in tako zunaj vrtca ostajajo še tr^e občinski otroci. Jolanda Fon nam je povedala, da so to trenutni podatki, ki se bodo najverjetneje še spremenili, saj izkušnje kažejo, da so po navadi ob začetku šolskega leta v vrtec sprejeti večinoma vsi otroci iz Občine Log - Dragomer.
V	Občini Log - Dragomer deluje tudi konces^ski zasebni vrtec Zvezdica, ki bo sprejel 12 otrok, od tega 11 iz Občine Log - Dragomer in enega iz Brezovice. Kot je pojasnila Janja Podržaj iz Zvezdice, so cene in programi enaki kot v občinskem vrtcu, kjer pripravljajo tudi hrano za otroke, ki so v varstvu v zasebnem vrtcu.
Občinska uprava išče možnosti za gradnjo novega vrtca
Čeprav z zavrnjenimi občinskimi otroki ne bi zapolnili dodatnega oddelka vrtca, pa gradnja vrtcev v prihodnosti še ne bo končana. Kot je pojasnila Jolanda Fon, bo loške vrtčevske oddelke treba preseliti v nov vrtec. Začetek postopkov za gradnjo novega vrtca so na februarski seji potrdili tudi občinski svetniki. Kot nam je povedala Fonova, bo občinska uprava pripravila rešitve izgradnje vrtca, občinski svet pa se bo moral odločiti o eni izmed predlaganih rešitev. Med drugim se bo treba odločiti, ali bodo v prihodnosti obe enoti vrtca združili na eni lokac^i oziroma, ali bosta enoti delovali tako kot sedaj, na dveh lokac^ah. V primeru, da bi se vrtec nekoč selil na enotno lokac^o, naj bi bila najprimernejša varianta za gradnjo vrtca v okolici šole. Trenutno se že pogovarjajo z lastniki o možnosti odkupa oziroma menjavi zemljišč, vendar, kot je pojasnila Fonova, vseeno tam obstaja bojazen, da bi se zaradi poplavnega območja zavleklo pri pridobivanju dovoljenj Arsa. Če bi se enoti razv^ali na dveh lokac^ah, bi v poštev med drugim prišlo zemljišče ob sedanjem loškem vrtcu. A tudi tu najverjetneje postopki ne bi stekli tako gladko, kot bi si želeli, saj bi bilo treba spremeniti namembnost zemljišča iz sedanjega re-kreac^skega v območje centralnih dejavnosti. Na občini pa proučujejo tudi druge lokac^e. Končno besedo bo imel občinski svet, loška enota vrtca pa naj bi se na novo lokac^o selila prihodnje leto.
Vesna Erjavec
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS
51
V dobrovski občini zgolj za opisno oceno
Dobrova - Dobrovská občina v zadnjih letih odprla kar nekaj novih oddelkov vrtcev, vendar še vedno le s težavo lovi korak s povpraševanjem staršev po varstvu otrok. Na občini o številu prijav in odklonjenih otrok niso bili posebej zgovorni.
Na naše vprašanje kakšno je stanje z vpisi otrok, so se na občini odločili, da nam bodo odgovorili le opisno. »Na nivoju občine Do-brova-Polhov Gradec bo prostih mest za otroke drugega starostnega obdobja dovolj. Na podlagi trenutnih podatkov, katere posedujeta osnovni šoli Polhov Gradec in Dobrova je število otrok za prvo starostno ob-
dobje večje od števila prostih mest, če ostane število oddelkov v naslednjem šolskem letu enako številu oddelkov v letošnjem. Občina se zaveda resnosti situac^e na področju otroškega varstva, vendar pa konkretni ukrepi s poskušala reševati nastalo situa-kc^e Našega časopisa še niso do-
katerimi bo c^o, do reda ločeni.«(gt)
Na Vrhniki ne bo prostora za okoli 90 malčkov
Vrhnika - Verjetno nihče od občanov ne more občini očitati, da zadnja leta ni prisluhnila težavam otroškega varstva, kajti večino investicjskih sredstev je namenila za gradnjo vrtcev. Najprej za nov vrtec Želvica, kasneje za Žabico, nekaj pa je primaknila tudi župnjskem vrtcu. A kot kaže Cankarjevo mesto ne more loviti koraka s potrebami po otroškem varstvu.
Letošnje stanje na področju sprejema otrok v vrtce nam je opisala Marta Samotorčan, ravnateljica vrhniškega vrtca. »Prejeli smo 340 vlog, pri čemer smo sprejeli 146 otrok, odkloniti pa smo jih morali 194. Od zavrnjenih jih je 126 iz vrhniške občine, 68 pa iz ostalih lokalnih skupnosti.« Številka zavrnjenih se bo po navedbah Samotorčanove zagotovo zmanjšala, kajti izkušnje iz preteklih let kažejo, da imajo starši bodisi podvojene vloge bodisi, da vpišejo še ne dovolj starega otroka. »Računamo na okoli 30% osip, tako da bo končna številka zavrnjenih okoli 90.« V praksi to pomeni, da bi
Tik ob zaključku naše redakc^e smo izvedeli, da se je na občino obrnil zasebnik, ki bi odprl zasebni vrtec s konces^o. Ta naj bi bil na Dobovičnikovi 78, nudil pa bi prostor trem oddelkom, obeh starostnih skupin. Ker gre za obsežen in finančno zahteven projekt, pogovori med obema stranema še potekajo. Več o tem v naslednji številki Našega časopisa.
Vrhnika potrebovala še prostor za šest oddelkov. Pa je tolikšen prostor na razpolago? Sa-motorčanova odkimava: »Pri nas imamo zapolnjene čiste vse razpoložljive kapacitete.«
Dodatne kapacitete mora poiskati občina, kar ji nalaga Zakon o vrtcih, in sicer če je odklonjenih več kot za en oddelek otrok. Na občini so nam odgovorili, da se zavedajo stiske staršev, vendar pa znane rešitve, ki bi hipoma odpravila težavo, nimajo. Ena od dolgoročnih rešitev naj bi bil nov vrtec na Vrtnarji, gradnja katerega je predvidena v naslednjih letih, a le če bo občina imela dovolj denarja in če bo njegova umestitev zadovoljila vse soglasoda-jalce.
Ena od rešilnih bilk se je pokazala v zadnjem času, to je revitalizac^a objekta na Poštni 1, o katerem smo v pretekli številki že pisali. V njem je nekoč že domoval vrtec, ki pa se je nato preselil v novi vrtec Želvica. Objekt je že več let zaprt, občina pa zanj neuspešno išče kupca. Zadnje informac^e kažejo, da bi občina objekt obnovila in vanj zopet vselila vrtec. Opravili so sondažo temeljev, rezultati katere pa do zaključka redakc^e niso bili znani. Na občini pravdo, da v primeru, da se bo navedena rešitev izkazala za smiselno, namerava župan v rebalansu proračuna predlagati zagotovitev sredstev za obnovo objekta. Če se bodo s tem strinjali tudi svetniki, bi po oceni občinske uprave lahko že do konca letošnjega leta zagotovili varstvo za večino otrok.(gt)
Odkritje spominskega obeležja osamosvojitvene vojne v Dragomerju
Polic^sko-veteransko društvo Sever Ljubljana bo 8. jun^a 2011 ob 18. uri v okviru praznovanj 20. obletnice osamosvojitve Slovence v sodelovanju z Občino Log - Dragomer na objektu Prečna pot 1 v Dragomerju odkrilo spominsko obeležje osamosvojitvene vojne v spomin na obrambne dejavnosti, v okviru katerih je Ministrstvo za notranje zadeve od jun^a do novembra 1991 na varni lokac^i hranilo računalniško in mikrofilmsko kop^o evidenc in registrov podatkov, s katerimi je takrat upravljajo Ministrstvo za notranje zadeve, ter programsko in mikrofilmsko opremo za obdelavo oziroma uporabo teh podatkov. Kop^e podatkov in programov ter spremljajočo opremo je v kletnih prostorih svoje stanovanjske hiše v Dragomerju varno hranil g. Matej Dobčnik, ki je za to aktivnost leta 2001, ob 10. obletnici osamosvojitve, prejel bronasti znak »zasluge za varnost«. Namen shranitve računalniških kop^ podatkov in programov je bil pristojnim državnim organom Republike Slovence omogočiti, da ob morebitnem uničenju centralnega računalnika MNZ na sedežu ministrstva
na Štefanovi 2 v Ljubljani s strani jugoslovanske armade na primerni računalniški opremi doma ali v tujini rekonstruirajo in pooblaščenim uporabnikom zagotov^o dostop do podatkov evidenc oz. registrov, s katerimi je upravljalo Ministrstvo za notranje zadeve. Shranjena mikrofilmska ko-p^a podatkov in oprema za pregledovanje mikrofilmskih posnetkov je bila namenjena takojšnemu dostopu do shranjenih podatkov brez uporabe računalniške opreme. Shranjene kop^e podatkov so obsegale več kot deset ključnih nacionalnih registrov in evidenc o prebivalstvu Slo-ven^e ter operativne in logistične evidence organov za notranje zadeve, ki so bile vitalnega pomena za delovanje organov oblasti in drugih instituc^ samostojne slovenske države.
S postavitv^o obeležja v Dragomerju Združenje Sever odkriva del manj znanih dejavnosti Ministrstva za notranje zadeve iz obdobja priprav na osamosvojitev Slovence in med osamosvojitveno vojno, ki so bile do sedaj v senci pričevanj, spominjanj in analiziranj oboroženega dela spopada z JLA.
Mala šola ekologje in zdravega življenja
Kaj piše na dnu plastenke?
Verjetno si pred desetimi leti in več ni nihče predstavljal, da bomo pili navadno vodo iz plastenke. Velikokrat gre bolj za navado kot nujo, kajti voda iz pip večine vodovodov je še vedno pitna. Vendar si lahko s pitjem vode iz plastenke delamo medvedjo uslugo. Zakaj? Zaradi kemjske sestave plastenk. Na dnu vsake od njih poiščite trikotnik s številko v sredini. Ta pove, kako (ne)varna je vaša plastenka.
1 PET (včasih tudi PETE) - Te plastenke so v večini primerov namenjene enkratni uporabi. Obstaja možnost, da izpuščajo težko kovino antimon in kemično snov BPA, ki moti delovanje hormonov. Takšne plastenke lahko iz-puščajo tudi kancerogene spojine.
2	HDP (včasih tudi HDPE) - Gre za »dobro« plastiko, za katero obstaja najmanjša verjetnost, da bo izpuščala kemikal^e v vodo.
3	PVC (včasih tudi 3V) - Ta plastika izpušča dve strupeni kemikal^i, ki obe motita delovanje hormonov v človeškem telesu. Kljub temu je to še vedno najpogosteje uporabljena plastika za plastenke.
4	LDPE - Plastika ne izpušča kemikal^ v vodo. Kljub temu je ne uporabljajo za plastenke, večkrat jo srečamo v živilskih vrečkah.
5	PP - Še ena od »dobrih« plastik, navadno bele ali polprozorne barve. Srečamo jo v plastenkah za sirup in lončkih za jogurt.
6	PS - Plastika spušča v vodo rakotvorno snov stiren. Največkrat jo »srečamo« v kavnih skodelicah za enkratno uporabo ali v embalaži hitre prehrane.
7	PC (ali brez oznake) - To je najslabša mogoča plastika za živila, kajti izloča kemikal^o BPA. Na žalost je v plastenkah za dojenčke, športnih bidonih in posodah za shranjevanje hrane. Plastične mase, ki ne oddajajo kemikal^ v vodo, so torej: 2, 4, 5 ali z oznakami HDP, HDPE, LDPE ali PP. Pri vseh drugih raje razmislimo o njihovi uporabi. Še vedno je najbolje hraniti vodo v steklenici.
Sicer pa prihaja obdobje, ko bomo vodo večkrat prenašali s seboj. Najslabši način je njeno prenašanje v plastenki, sploh v tistih z oznako 1, 3, 6 ali 7. Voda v takšnih plastenkah je podvržena kem^skim in temperaturnim vplivom, nenazadnje ob morebitnem dodatnem polnjenju tudi bakteriološkim. Primerne bi bile steklenice, vendar so nepraktične, zato priporočamo uporabo alu bidonov (ne plastičnih, ker so navadno iz poceni plastike in s tem tudi slabe), a morajo imeti na notranji strani zaščitno fol^o, ki vsebino ločuje od alu posode. Za pitje vode v pisarni pa si vsekakor kupite manjšo lično stekleničko, ki jih na trgu ponujajo kar nekaj, in tako nekaj naredite za svoje zdravje in okolje. (gt)
Domača naloga: v svoji shrambi preverite, v kakšni embalaži je v trgovini kupljena zdrava hrana. Verjemite mi, da boste presenečeni!
Srečanje pripadnikov MSNZ 90 Vrhnika
26. aprila 2011, na predvečer dneva upora proti okupatorju, je v Domu krajanov Dol - Laze na Dolu pri Borovnici potekalo srečanje sekc^e Manevrske strukture narodne zaščite 90, ki deluje v okviru O ZVVS Vrhnika - Borovnica. S tem dejanjem smo pripadniki MSNZ Vrhnika simbolično obeležili bližajočo 21. obletnico MSNZ. Ob tej priložnosti je predsednik O ZVVS Vrhnika - Borovnica gospod Niko Stražišar podelil spominske znake MSNZ, ki so bili izdani v letu 2010 ob 20. obletnici. Nato sta sledila pr^ateljski klepet in obujanje spominov izpred enaindvajsetih let. Za pr^etnejše vzdušje so poskrbeli Klemen, Damjan, vsi mladi mu zikantje z Dola, ki pridno vadi jo v sklopu Društva dolanskih fantov - DFV. Ob tej priložnost je nastalo tudi nekaj fotografij da dogodek ne bo šel v pozabo za kar so poskrbeli fotografi člani HUD Karel Barjanski iz Borovnice.
Predsednik sekc^e MSNZ 90 Vrhnika Janez Čerin
52
NAŠ ČASOPIS
Kultura
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Doživet koncert Simone Černetič - Aynee
Vrhnika, 26. marec - Kantavtorica Simona Černetič, domačinka, po rodu iz Li-gojne, z umetniškim imenom Aynee, vedno znova preseneča z iskrivostjo in do-živetostjo izvajanja svojih skladb in tudi drugih avtorjev.
Na koncertu ob izidu njene be in besedila nastopila s pes- ve. V tistem času se je s čutno
m^o Sivo mesto. Da ustvarja dobro glasbo, je potrdila tudi
druge zgoščenke je v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki ponovno navdušila občinstvo, ki se je ogrelo in zapelo skupaj z njo. Koncert je bil zelo dodelan in profesionalno izveden z izrednimi glasbenimi spremljevalci (Barbara Tehovnik: tolkala, flavta; Stane Verko: bas kitara in Neža Piry: violina, sama Aynee pa: kitara, orglice). Odličen stik z občinstvom je ena njenih posebnosti, saj je ves čas vzpodbujala in poživljala poslušalce, ki so jo nagradili z navdušenim ploskanjem. Simona Černetič - Aynee je glasbeno pot začela kot članica rock skupine Ahilova 6a, leta 2001 pa je izdala avtorsko ploščo z enakim naslovom. Kot Simona Černetič je leta 2005 sodelovala v bitki talentov oddaje Spet doma, kjer se je uvrstila med dvanajst finalistov.
V letu 2008 se je Aynee odprl oder prestižne Slovenske popevke, kjer je kot avtorica glas-
žir^a radia Val 202, ki je na podlagi javnega razpisa izbra-a pesem Si to ti in jo uvrstila na kompilac^sko CD-ploščo Val 08. V novembru 2008 je na povabilo 1. programa Radia Slovenca nastal ekskluzivni koncert z bendovsko zasedbo, ki so ga neposredno prenašali iz Studia 14 na rad^ske valo-
pesm^o Zdaj vem uvrstila tudi na izbor za pesem Evro-viz^e (Ema 2009), s skladbo Najlepši dan pa na Slovensko popevko 2010.
Aynee potuje po samosvojih poteh med countryjem, ameriškim in keltskim folkom ter popom. Njen novi album prinaša izbor njenih najuspešnejših skladb v zadnjih nekaj letih. Večina jih je lastnih, zadnjih nekaj pa jih je nastalo v sodelovanju z nagrajenim mladim avtorjem Slovenske popevke 2010 Gabrom Radojevičem. Njena glasba je sveža, preprosta, nepretenciozna, neposredna, prvinska, pritegne pa tudi s svojstveno naivno intimnostjo. Na albumu je vrsta izstopajočih skladbic: od razposajene country rockovske Avto do keltsko zasanjane Najlepši dan in urbano otožne Sivo mesto. Aynee želimo še veliko navdihov v umetniškem ustvarjanju in pričakujemo nove glasbene dosežke.
Mar^aRus
Ustvarjalna pomlad v KUD Drenov Grič - Lesno Brdo
Velikonočna delavnica in razstava pomladnih risb
Dan pred cvetno nedeljo smo se, kot je v navadi že leta, zbrali v gasilskem domu na Drenovem Griču na veliko-
kulturne dediščine. Pletli smo butare, namesto pisanic pa smo tokrat delali prisrčne volnene piščančke. Kako jih
nočni delavnici, ki jo organizira sekc^a za ohranjanje
narediti, sta nas naučili v ročnih spretnostih izurjeni Jožefa
o/
i*
Glasbena šola Vrhnika je sredi aprila v osrednjem vrhniškem hramu obeležila 35-letnico svojega delovanja.
35 let Glasbene šole Vrhnika
Vrhnika, 15. april - ^'35 let je doba, ki pri ljudeh pomeni, da so odrasli. Potemtakem je tudi glasbena šola Vrhnika stopila v zrela leta, kar dokazuje s svojo kvaliteto, ki je prisotna na vsakem koraku, je na slovesnosti ob jubileju Glasbene šole Vrhnika dejal njen ravnatelj Viktor Zadnik. Svojo kakovost so ob visokem jubileju na odru osrednjega vrhniškega kulturnega hrama prikazali učenci šole, ki so se predstavili v klavirskem triu ter kot solisti ob simfoničnem orkestru in zboru. Na odru je zapela tudi posebna gostja, odlična pevka Darja Švajger.
V petintridesetih letih so učenci glasbene šole in njihovi mentorji dobili kar 250 nagrad na domačih in tujih tekmovanjih. S svojim kakovostnim igranjem so učenci navduševali
se ozremo na rezultate, ugotavljamo, da je vrhniška šola z vsemi svojimi podružnicami v tem prostoru nekaj dosegla in nekaj pomeni. Uspehi, ki jih je šola dosegla ne odmevajo
Pižmoht in Marjeta Tomšič. Obe sta obiskovalki delavnic ročnih del, na katerih se zainteresirane ustvarjalke srečujejo ob sredah. Pri pletenju butar sta nam s svojimi dolgoletnimi izkušnjami tudi tokrat pomagali Stanka Koprivec in Meta Petrač.
Od 19. aprila do 6. maja je li-terarno-likovna sekc^a KUDa v sodelovanju z vrhniško knjižnico uredila knjižnični vrt in v njem pripravila razstavo pomladnih risb, ki so jih pod vodstvom učiteljic Katarine Lenarčič in Bernarde Novak izdelali učenci 1., 2. in 3. razreda Podružnične osnovne šole na Drenovem Griču. Navdih za risanje so dobili ob branju slikanice Pokonci izpod korenin.
Več si poglejte na www.dre-novgric-lesnobrdo.si.
Mateja Bartol
Svoje odlike so ob tem visokem jubileju prikazali i so se predstavili v klavirskem triu ter kot solisti ob
orkestru in zboru.
občinstvo od Latv^e, Nemč^e, Nizozemske, Italie, Slovaške in Srb^e, in sicer solisti, pa tudi z igranjem v orkestru. Biseri glasbene šole so poleg izvrstnih mentorjev prav gotovo tudi orkestri šole. Po skromnih začetkih leta 1976 je zdaj šola sodobno opremljena z izdelanim programom in perspektivnim kadrom, "Ko
Japonske melodie na Cankarjevem odru
Vrhnika, 14. maj - Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika je po lanskem dobrem odzivu publike zopet povabil v goste japonski pevski zbor. Gostje so tokrat prihajali iz Chibe blizu Tokia.
Celovečerni koncert »Pod jasnim nebom rdeča roža« so zaznamovali tr^e akterji: Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika, japonski pevski zbor Hibiki iz Chibe in Glasbena šola Vrhnika, za vezni tekst pa je poskrbela sedaj že stara znanka vrhniškega odra Branka Božič. Uro in pol dolg program je minil v pr^etnem, lahko bi dejali celo radovednem vzdušju, kajti japonske melodie se vendarle razlikujejo od evropskih. Zbor, ki je prišel v nekoliko okrnjeni postavi (pri-
šlo jih je 23, sicer pa šteje 55 članov), je poskrbel za presenečenje. Zapel je slovensko ljudsko Venci beili, koncert pa na koncu zaključil družno s Cankarjevi pevci z eno japonsko in eno slovensko pesm^o.
Navdušenje publike nad slišanim je bilo veliko, kar zgovorno dokazujejo bisi in dolgi aplavzi. Župan, ki je gostom izročil spominsko darilo, je priznal, da so ga prijetno presenetili, saj ni pričakoval tako lepega večera. Navdušenje nad Cankarjevim
rojstnim krajem in njegovo domovino pa so izrazili tudi gostje. »Gostovanja smo se že dolgo veselili. Kot smo pričakovali, je tukaj zelo lepo, ljudje so ljubeznivi. Koncert nam bo zagotovo ostal v lepem spominu,« je dejala njihova predstavnica.
Sicer pa se japonsko-vrhniško pr^atelj-
stvo ni končalo s skupno pesm^o Slovenija od kod lepote tvoje, marveč se je v obliki druženja in petja nadaljevalo tudi po pred-
stavi, (gt)
Gostje iz Japonske
Skupni nastop Cankarjevih pevcev in gostov
učenci šole, ki simfoničnem
samo v občini Vrhnika, odmevajo v Sloveniji, odmevajo v Evropi. To so vse kazalci, ki kažejo, da ta šola na tem območju in na tem področju ne dela zaman. Upam, da bodo takšni uspehi in rezultati tudi v bodoče, " je ob tej priložnosti v svojem govoru dejal župan Stojan Jakin.
Petintrideset let Glasbene šole Vrhnika so obeležili skupaj z Darjo Švajger
Glasbena šola je jubilej obeležila s koncertom, na katerem je sodeloval simfonični orkester pod taktirsko palico dirigenta Tomaža Kukoviča, predstavil se je tudi pevski zbor, ki so ga pripravili prav za to posebno priložnost. Na odru so ob spremljavi orkestra nastopili tudi solisti, nekdanja učenka Milena Koser na klarinetu, Larisa Marolt na flavti in pevka Višnja Fičor.
Sicer pa so k praznovanju jubileja poleg nekdanjih učencev glasbene šole povabili tudi posebno gostjo, odlično pevko Darjo Švajger. Za to priložnost so na šoli pripravili revjski orkester, ki je potreben za to zvrst glasbe. "Revjski orkester je nov poskus delovanja orkestra v glasbeni šoli in mislim, da smo celo eden prvih revj-skih orkestrov v Slovenji," je povedal ravnatelj Viktor Zadnik. Tudi tokrat je pri oblikovanju programa sodeloval nekdanji učenec Jaka Jerina, ki je z vrhniško glasbeno šolo
»Glasbena šola Vrhnika je stopila v zrela leta, kar dokazuje s svojo kakovostjo, ki je prisotna na vsakem koraku,« je na slovesnosti dejal ravnatelj Viktor Zadnik.
že soustvarjal baletno pravljico. Tokrat pa so poslušalci prisluhnili krstni uprizoritvi njegove skladbe Na polju, ki jo je Jerina skomponiral prav za obletnico.


K praznovanju so povabili tudi posebno gostjo, odlično pevko Darjo Švajger.
Sicer pa je bil koncert obarvan klasično - moderno. Začeli so s čisto klasiko klavirskega tria, ki ga sestavljajo Manca, Nejc in Anže Rupnik. Koncert so nadaljevali z revj-skim orkestrom in ga končali z zabavnimi melodjami.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja, ki jih Glasbena šola Vrhnika učiteljem v znak zahvale za njihovo strokovno delo in širjenje kulturne dejavnosti v Občini Vrhnika podeljuje vsakih pet let. Letos so priznanja prejele profesorica petja Nadica Grozdanova Pa-nič, profesorica flavte Nataša Puconja in profesorica klavirja Kaja Lojevec.
Vesna Erjavec
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS 53
Poslastica za ljubitelje lokalne zgodovine
Izšli so 11. Vrhniški razgledi
Vrhnika, 3. maj - Zbornik je izšel z nekajmesečnim zamikom, a vseeno na 224 straneh prinaša veliko zanimivega branja. Štiriindvajset prispevkov petnajstih avtorjev govori o vrhniških krajih in njihovi okolici: o Bevkah, Bistri, Blatni Brezovici, Pod-lipi, Stari Vrhniki, Vrhniki, Žažarju in o ljudeh, ki so bodisi tod ustvarjali bodisi jih je pot usode vodila v širni svet.
Bilten sta izdala in založila Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Kot je dejala urednica razgledov in hkrati predsednica Muzejskega društva, Mar^a Oblak Čarni, so avtorji tudi v tej številki sledili tradicii obravnave domoznanske problematike. Ljubitelji lokalne zgodovine bodo tako tudi v tej številki našli kopico zanimivih podatkov, kot celota pa vsebinsko dopolnjuje deset svojih predhodnikov. Predstavitve zbornika se je ob vrhniškem županu udeležil tudi župan Občine Sodražica, od koder prihaja šolski vodja na Vrhniki Vinko Levstik in o katerem je govora tudi v zborniku. Kot je dejal gost, ga veseli, da sta Vrhnika in So-dražica »pobrateni« prek tako uglednega človeka. Sicer pa so številni avtorji v razpravi, ki je sledila predstavitvi, dejali, da imajo še veliko neobjavljenega gradiva in da v katerem od naslednjih razgledov lahko pričakujemo sorodno temo ali pa njeno nadgradnjo.
Zbornik je nastajal v letu, ko je minilo sto let od izida Cankarjevih Hlapcev, drame, katere uprizoritev so tedaj prepovedali in je prišla na oder šele po pisateljevi smrti. O drami in njeni cenzuri se je v zborniku razpisala Alenka Aursper-ger. Olga Pivk je raziskovala Podlipo in Žažar, podlago za njeno raziskovanje pa so bili zapisi Petra Hicingerja iz prve polovice 19. stoletja in njegovih naslednikov. Janez Kos je
11. Vrhniški razgledi
Mar^a Oblak Čarni prejema od Tatjane Oblak Milčinski, vodje Cankarjevega doma, šopek v znak zahvale.
popisal prebivalce Stare Vrhnike od leta 1843 do 1847, Marjana Kos pa je pripravila pregledno sliko nastanka in delovanja Cankarjevega doma Vrhnika. Dodala je še prispevek o Jožetu Sikyteju, gradbeniku, pevcu in igralcu, ki je dom projektiral in pozneje večkrat nastopal tudi na njegovem odru. Tatjana Hojan je predstavila učiteljsko rodbino Levstik -Michler, Katarina Oblak Brown prezrtega geologa Janeza Petkovška (1852-1941). Izza Tršar se je razpisala o karikaturistu in ilustratorju Marjanu Bregarju, Tatjana Oblak Mil-činski o poljudnoznanstvenem listu Močilnik, ki ga je pred 70 leti izdajal d^aški krožek na Vrhniki, Marko Mušič pa je objavil In memoriam Jožetu Cornu. Dragica Pelan je raziskovala šport po drugi svetovni vojni, Janez Žitko elektri-fikac^o Notranjske, Mar^a Oblak Čarni šoto in konopljo na Barju, Nataša Oblak Japelj pa je napisala poročilo o odkritju spominske plošče bratoma Jager v Bistri. Zbornik vsebuje še projektno nalogo o vzpostavitvi muzeja na Vrhniki, kroniko Vrhnike od decembra 2009 do decembra 2010 ter poročili o delu Muzejskega društva in njegovem občnem zboru.
Prvo stran zbornika krasi fotografija odlikovanj, ki jih je prejel šolski vodja na Vrhniki Vinko Levstik. Gre za najvišje odlikovanje, ki ga lahko podeli škof laičnim osebam, ter av-str^sko državno odlikovanje zlati zaslužni križec. Na zadnji strani sta dve stari fotografiji Cankarjevega doma na Vrhniki in »žegnanja« zvonov na Stari Vrhniki. Objavljena sta tudi ilustrac^a geologa Janeza Petkovška in bilten Zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavie.(gt)
Ogledali ste si zlobneže
Vrhnika, 21. april - V Zakonu so odprli razstavo ilustraci Mihe Kosmača, ki bo na Vrhniki gostovala en mesec. Avtor je na ogled postavil likovne interpreta-cye zlobnežev iz znanih zgodb. Na risbah je med drugim upodobil Dantejevega hudiča, Fantoma iz opere ter tudi Minotavra, prosto pot pa je pustil tudi svoji domišljyi, iz katere sta nastala dva fantazyska lika. Na svojih risbah je Kosmač uporabil različne tehnike.
'Tehnika je večinoma tuš in pero, torej perorisba, z izjemo dveh tribarvnih sitotiskov, nekaj ilustraci pa je narejenih tudi z rotring tehničnimi pisali," je pojasnil ilustrator Miha Kosmač, sicer študent Akademie za likovno umetnost in oblikovanje, ki se je v vrhniškem Zakonu predstavil na ilustratorski razstavi How to be a supervillain.
Kosmač je idejo o razstavi začel razviati že v času svoje študiske izmenjave na Akademii uporabnih umetnosti na Dunaju. Pritegnili so ga liki zlobnežev iz znanih zgodb oziroma njihove likovne inter-pretacie. "Vedno so me fasci-
nirale Disneyjeve interpretacie Cruelle de Vil in raznih drugih zlobnih likov," je povedal Kosmač. Preden so nastale končne risbe, je moral ilustrator narediti različne študie portretov in karakteristik, ki jih je razstavil poleg risb. "Ker nisem hotel narediti zlobnega lika v smislu volka iz Rdeče kapice, vendar kot osebo, sem se zato, da ne bi kopiral, obrnil k štu-dii. Zato sem naredil več portretov seriskih morilcev, ker se mi je zdelo, da bi v njihovih potezah lahko našel nekaj, kar bi me brez pretirane pošastnosti pripeljalo do mračnosti na teh obrazih," je dodal avtor.
Na sitotiskih je upodobil se-
a Hi
Miha Kosmač, študent Akademke za likovno umetnost in oblikovanje, se je v vrhniškem Zakonu predstavil na ilustratorski razstavi How to be a supervillain
rio likov, velikana tega žanra, Edgarja Allana Poa, natančneje like iz njegovih zgodb Maska rdeče smrti in Izdajalsko srce. Kosmač je naredil tudi ilustra-cio ter študio Dantejevega hudiča. "Fantom iz opere je bil navdih za eno od ilustraci, pa Minotaver. Potem sta pa še dva domišljiska lika, ki sem si ju želel sam spomnit. Inspiracia za njiu pa so bile pravzaprav vsi filmi in grozljivke, ki sem
jih gledal do sedaj," je mračne like predstavil Kosmač.
"Hustracia je zame strast. Je nekaj, kar me pomirja.," zato se bo Kosmač k njej še naprej vračal. Sicer pa avtorju razstava ne pomeni končnega projekta, saj ga ilustracia vedno znova pritegne in v njej vedno znova najde nekaj novega - "novo tehniko, nov izraz, nov način risbe."
Vesna Erjavec
Občni zbor Muzejskega društva Vrhnika
Recepture lUV za 50 tisoč evrov
Vrhnika, 3. maj - V prostorih galerije osrednjega vrhniškega kulturnega hrama je potekal Občni zbor Muzejskega društva Vrhnika, na katerem so člani med drugim volili tudi novo vodstvo. Za naslednja štiri leta so mandat predsednice znova zaupali že dosedanji predsednici Mariji Oblak Čarni.
Lani je društvo poskrbelo za organi-zacio dveh razstav, v Bistri je odkrilo spominsko ploščo v spomin bratoma Jager, se med drugim podalo na strokovno ekskurzio na južno Tirolsko ter zbiralo gradivo za enajste Vrhniške razglede. Društvo je lani prejelo za svoje dosedanje delo srebrno občinsko priznanje. Leto je minilo tudi v znamenju zbiranja raznovrstnega domoznanskega gradiva lokalnega značaja. »Želeli smo kupiti recepture za izdelavo usnja nekdanje lUV, a stečajna upraviteljica zanje zahteva 50 tisoč evrov,« je pojasnila Oblak Čarnie-va in dodala, da gre za zelo precenjeno vrednost receptur. Društvo namreč želi recepture shraniti kot zanimivost, ki bi bile nekoč sestavni del vrhniškega muzeja. Niso pa omenjeni zapiski edina stvar, ki zanima društvo. »Iz stečajne mase IUV načrtujemo nakup petih slik vrhniških avtorjev.«
Letos društvo načrtuje podoben program kot lani: razstave, strokovne eks-kurzie in predavanja ter zbiranje gradiva. Vedno bolj si želi tudi muzejskih
prostorov, zato bo aktivnosti usmerilo tudi v te smeri. »Radi bi multivizisko predstavitev vrhniške zgodovine, saj imamo do sedaj zbranega zelo veliko gradiva. Kot možni prostor vidimo v
pritličju objekta na Tržaški cesti 24, ki je v lasti občine,« je dejala predsednica društva. Podžupan Janko Skodlar je menil, da to ne bi bila najboljša rešitev, saj so tamkajšnji prostori v zelo slabem stanju, zato bi bili stroški obnove visoki. Po njegovem mnenju bi veljalo razmisliti o umestitvi multivizie v sklop prenove Cankarjeve knjižnice.
Sicer pa je na Občnem zboru društvo imelo tudi volitve. Podalo je razrešnico upravnim organom in izvolilo nove. Člani so za naslednja štiri leta krmilo društva ponovno zaupali dosedanji predsednici Marii Oblak Čarni. (gt)
Mala mestna galerija
Nova galer^a na Vrhniki
Vrhnika, 4. maj - Cankarjev rojstni kraj ima po novem še eno galerjo, tako imenovano Malo mestno galerijo Vrhnika. V pasaži med Sodnj-skim trgom in Jelovškovo jo je odprl Foto klub Okular, ki mu galerija obenem služi tudi za klubske prostore. Galerijo so odprli s fotografsko razstavo članov omenjenega kluba.
Kot je povedal programski vodja galerie mag. Bojan Mavsar, želio z galerio
poživiti mestno ponudbo kulture. Tod bodo stalni prostori za izvajanje in pred-
Mag. Bojan Mavsar, programski vodja ga- Galerijo so odprli z razstavo fotografij
ler^e.
osemnajstih članov društva.
stavljanje umetniških del, ustvarjalci pa ne bodo samo iz vrst Okularja, marveč tudi »bratskega« društva Festival ljubezni in umetnosti, ki združuje ustvarjalce različnih področi. Mala mestna galeria naj bi tako ponujala razstave zelo širokega spektra umetniških del. Še več, mag. Mavsar pravi, da bodo poskrbeli tudi za organizacio kulturnih prireditev. »Z vso senzibilnostjo bomo sprejemali pravilne programske odločitve, tako bodo dogodki, ki se bodo odviali v našem skupnem prostoru na visoki ravni in ne bomo do-vohli, da bi ugled in znanje potisnili ali preselili v senco ali stagnacio umetniških kolektivov.« Prednost galerie pred podobnimi je v tem, da ima veliko izložbeno okno, skozi katero si je mogoče ogledati razstavo tudi takrat, ko so njena vrata zaprta.
Župan Stojan Jakin, ki se je udeležil odprtja galerie, je novo pridobitev pospremil z besedami, da gre za dobrodošlo popestritev ponudbe kulture na Vrhniki, 'o njegovem mnenju ji bo ravno njena majhnost dala svojstven čar, po katerem se bo ločila od podobnih večjih, bolj formalnih galeri na Vrhniki. (gt, foto aa)
54
NAŠ ČASOPIS
Kultura
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
^ CDkular
foto klub Vrhnika
Dve muhi na en dan
Jelovškova ulica 1.- 4. maj - Na večnamenskem pločniku, v podhodu in na delu cestišča je potekalo odprtje Male mestne galerije na Vrhniki in razstave članov Fotokluba Okular.
Od znotraj navzven: posnetek je bil narejen iz notranjosti galerie 34 minut po odprtju. Na levi so ostanki okusne postrežbe (dokončno izginili čez dvanajst minut), v okvirju vrat pa nad glavami obiskovalcev nastaja družabni večer, ki preti, da se bo razdivjal pozno v noč. (Pozneje se bo izkazalo, da se je napoved izkazala za točno, posledice ujme so nekateri odpravljali v soboto.)
Začelo se je z živahno gnečo pred vrati galerie pa tudi v njej (že pred uradnim odprtjem). Takole na okular prešteto okrog sto obiskovalcev (po mnenju varnostnih služb pa kakšnih šest manj). Število se je iz neznanih razlogov stalno spreminjalo. Zabeleženih je bilo kakšnih 73 priložnostnih fotografov, 42 ljubiteljskih, od tega 30 zagrizenih in 19 niko-novih (drugi so bili neprepoznavni). Mednje se je pomešalo tudi nekaj civilistov, ki pa niso bistveno vplivali na razpoloženje množice.


Govori ob odprtju so bili prijetno kratki in razumljivi. (Žvižgov ni bilo, aplavzi so bili korektno dolgi in primerno glasni, niso preglasili hrupa lokalnega prometa.) Zaradi gneče okrog slavnostnih govorcev je bil na trenutke moten prost pretok kupcev in kapitala po cestišču Jelovškove od Loke proti jugu. Pritožbe občanov smo fotografirali.
Jazz kvartet pod vodstvom saksofonistke Simone Turk (na fotografiji so samo tr^e člani, dva sta dobro vidna in prepoznavna) nas je navdušil in spravil v rahlo ritmično gibanje delov telesa (glave, noge - predvsem leve, ramenskega obroča in v redkih primerih tudi bokov). Zahvalili smo se z uporabo dlani in povzročili bučen aplavz.
»s IL" SSh B

Podrobnejši ogledi, pogovori in komentarji fotografij so trajali tja do enajste zvečer. Resnejših prepirov in neprimernih gibov (glede na prisotno delitev canon, nikon, če omenim samo najmočnejše klane) ni bilo. Redki so v razburjenju posegli po svojem fotoaparatu, vendar dlje kot do razkazovanja in nekaj bliskov z bliskavico ni prišlo. Videti je celo, da so nastale nove povezave med klani, vsaj med posamezniki. Za to smo se borili!
Marko Jakopič, Fotoklub Okular
Razstava slik Natal^'e Ambrožič je gostovala v Nukovi kavarni
4. maja 2011 je svojo prvo samostojno razstavo slik pripravila članica Humanistično umetniškega društva Karel Barjanski Natalja Ambrožič. Poimenovala jo je Človek skozi naravo samo, kulturni program ob odprtju pa so pripravili člani društva. Dela smo si v kavarni Narodne in univerzitetne knjižnice lahko ogledali do konca meseca, strokovno pa jih je predstavila profesorica umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti Milena Režun.
Rastline že od pradavnine na različne načine nagovarjajo človeka, vzbujajo pozornost z vonjavami, bujnim rastjem, oblikami, pisanimi barvami in simboliko. Človekova občutljivost za govorico cvetja se neposredno zrcali že v razvoju vrtnarske in cvetlične kulture v starih civilizacijah, o čemer pričajo spomeniki, zapisi in umetnine iz najstarejših časov.
Narava, predvsem pa cvetje, navdihujejo tudi avtorico razstave, sicer diplomantko Visoke šole za risanje in slikanje ter bodočo restavratorko. Njena dela niso samo plod opazovanja sveta okoli sebe, ampak veliko več - iz njih razberemo avtoričin občutek za opazovanje in uničevanje sveta. Slikarka ugotavlja, da se svet dan za dnem bolj spreminja, z njim pa tudi živa bitja. Sprašuje se, koliko časa bo sama narava to le opazovala in kdaj bo naredila konec naši ošabnosti in oblast-nosti. Tako razmišljanje jo vodi tudi pri slikanju. Poglablja se v raziskovanje drobnih rastlin in njihovih delov. Po njenem mnenju tako raziskovanje pomeni tudi opazovanje človeka posameznika, saj vidimo, da
so rastline sestavljene iz podobnih členov kot naše telo. Na slikah lahko spremljamo, kako se listi spremen^o v tanke žile, ki so podobno prepletene tudi po našem telesu, in se stekajo
narave vsakega izmed nas, bo moj cilj dosežen. Razumem in zavedam se, da je današnja družba preokupirana z najrazličnejšimi stvarmi v življenju, ki so za nas pomembne. Če bi lahko obrnila čas nazaj, v preteklost, ko so ljudje spoštovali naravo - saj jim je bila glavni vir preživetja - bi morda lahko pokazala tudi to, da je s tem, ko je človek cenil naravo, spoštoval tudi človeka.« Slike nas poleg simbolike prevzamejo tudi zaradi intenzivnih barv, vanje pa avtorica vključuje še intuic^o in sanje.
Odprtje Natal^ine razstave je Hud Karel Barjanski iz Borovnice pospremil s kulturnim programom, ki sta ga
v eno samo mišico, ki poganja naše telo, torej srce. Na slikah cvetlic človeško srce predstavlja popek.
Na vprašanje, kaj na razstavi avtorica prikazuje, nam odgovori: »S svojimi deli želim pokazati ljudem, koliko lepih stvari je na zemlji, pa se jih človek sploh ne zaveda. Ljudi želim spodbuditi k razmišljanju o naravi, morda samo o eni cvetlici, o enem popku, in če se vsak zamisli samo o delčku
z glasbo popestrili violinistki Nika Zorman in Alenka Ošaben. Strokovno je razstavljene slike predstavila profesorica umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti Milena Režun.
Ob koncu kulturnega programa je spregovorila tudi mlada umetnica, prisotni pa smo ji s šopki cvetja zaželeli še veliko ustvarjalnih navdihov in uspešnih projektov.
HUD Karel Barjanski
Britanska šola na Cankarjevem odru
Vrhnika, 4. maj—Britanska mednarodna šola v Ljubljani je drugo leto zapored na vrhniškem Cankarjevem odru pripravila predstavo za starše svojih učencev. Ti s svojimi nastopi znova niso razočarali, kajti dobro uro dolg program je bil prežet s pevskimi točkami, pisanimi kostumi in igro svetlobnih učinkov. Prireditev, ki je letos potekala v okviru Cankarjevih dni, je imela tudi dobrodelno noto; zbrali so 1170 evrov, ki jih bodo namenili Japonski.
Britanska mednarodna šola nudi visoko kakovostno
mednarodno izobraževanje v angleškem jeziku, ki vzdržuje ravnotežje med najboljšimi
stranmi britanske tradicie in dokazano uspešnimi sodobnimi tehnikami učenja, (gt)
Lani je bila osrednja nit programa bitka talentov, letos pa so bile točke vezane na svetovno dogajanje (BISL's Got News).
V Cankarjevem domu sta si roki podala fotografija in kamen
Vrhnika, 5. maj 2011 - Vgalerji vrhniškega osrednjega kulturnega hrama so odprli razstavo štirih kiparjev: Alenke Vidrgar, Paole Korošec, Draga Vita Rozmana in Bojana Mavsarja. Kiparska dela umetnikov, ki so jih na ogled postavili ob tej priložnosti, spremlja tudi razstava fotografij, ki so nastale med kiparsko delavnico, ki je leta 2009 v okviru Argonavtskih dni potekala v Starem malnu. Fotografi z Vrhnike - Iko Krašovec, Elo Mihevc, Bojan Senjur in Emil Sikirić - so v fotografsko oko ujeli množico detajlov s kiparske delavnice, prek katere obiskovalci lahko podoživjo kiparski simpozj. Razstavo ste si lahko ogledali do 22. maja. Še vedno pa je na ogled spremljevalna fotografska razstava dvanajstih fotografov Fotokluba Diana, na kateri lahko spoznate raznoliko rastlinstvo in živalstvo slovenskega prostora. Fotografije bodo na ogled do 6. junija.
Kiparski simpozij, ki je potekal iz barjanskega hrasta. Njihovim je ta Forma V začela delovati.
V Cankarjevem domu je bila maja na ogled kiparsko-foto-grafska razstava Forma V.
leta 2009 v okviru Argonavtskih dni v Starem malnu, je rodil kar nekaj čudovitih stvaritev, ki krasijo Vrhniko. Kamnit Lintvern Alenke Vidrgar čuva novi most proti Janezovi vasi. Kralj na Be-tajnovi Paole Korošec okamenel kraljuje v Starem malnu. Poklon soncu, vetru, vodi Draga Vita Rozmana srečamo na krožišču v Sinji Gorici, kjer je zasidrana kamnita Jazonova barka. Bojan Mavsar pa v sosednjem krožišču med trgovskima mogotcema, pri tako imenovanih severnih vratih, razstavlja Harmon^o, izklesano
umetninam so se s spominom, ujetim v fotografsko oko treh fotografov, poklonili na razstavi, ki so jo pripravili v mali dvorani Cankarjevega doma.
"Mislim, da so taki dogodki, kot je ta, lepi. Tudi jaz jih imam rad, ker kažejo, da Vrhnika ne spi," je ob odprtju razstave povedal župan Stojan Jakin, ki se je zahvalil umetnikom, ki so po njegovih besedah "Vrhniki prinesli neko novo dimenz^o" ter tudi predhodniku na županskem stolčku dr. Riharju, ki je začel s Formo V. "V njegovem času
danes pa jo samo zaključujemo," je še povedal vrhniški župan ter izrazil upanje, da bo nekoč v prihodnosti pokazala priložnost, da se Formo V nadaljuje, razv^e in nadgradi, morda celo z mednarodno zasedbo.
"Pred vami je mali festival fotografij, fotografov z Vrhnike, spremljevalcev kiparskega simpoz^a, kot kronski zaključek neke skupne ideje. Njihova raznovrstnost je posledica vsebinske in oblikovalske širine, iz katere se navdihujejo sodobni umetniki," je pojasnil umetniški
vodja kiparskega simpozija, Bojan Mavsar, ki je dodal, da bodo s to tradic^o najverjetneje nadaljevali. Kot je povedal Mavsar, so tudi ena izmed redkih tovrstnih skupin, ki k svojemu umetniškemu doživljanju in ustvarjanju vabi še drugačne umetnike. Poleg umetniških fotografij Ika Krašovca, Ela Mihevca, Bojana Senjurja in Emila Sikirića smo ob odprtju razstave Forma V lahko občudovali tudi manjša kiparska dela vseh štirih kiparjev, ki so jih na ogled postavili ob tej priložnosti.
V avli Cankarjevega doma je
Umetniki so na ogled postavili fotografije, ki so nastale v okviru kiparskega simpoz^a, ki je leta 2009 po( " " " malnu.
potekal v Starem
razstavo spremljala razstava fotografov fotokluba Diana. Dvanajst fotografov je v objektive ujelo raznoliko rastlinstvo in živalstvo slovenskega prostora. Fotografije bodo na ogled še do 6. jun^a.
Odprtje razstave so popestrili mladi umetniki iz Glasbene šole Vrhnika, predstavil se je odličen Trio Rupnik pod mentorstvom Kaje Lojevec.
Vesna Erjavec
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
55
Pomladni koncert vrhniških godbenikov
Vrhnika, 13. maj 2011 - Pihalni orkester Vrhnika je tudi letos v veliki dvorani vrhniškega Cankarjevega doma pripravil tradicionalni pomladni koncert. Glasbeniki pod dirigentsko palico Milana Matičiča so občinstvo navdušili s sklopom slovenskih in tujih skladb za pihalni orkester, ki so jih zaigrali v dvodelnem koncertu. Na tokratnem koncertu sta kot solista nastopila Blaž Kovač s trobento ter Jernej Gašperlin s harmoniko.
Pihalni orkester Vrhnika, ki se vsako leto izkaže s tradicionalnim božično-novoletnim in pomladnim koncertom je ponovno napolnil veliko dvorano osrednjega vrhniškega kulturnega hrama. Godbeniki so si s svojo dolgoletno tradic^o ter kakovostjo med vrhniškimi ljubitelji glasbe pridobili velik sloves in številne privržence. Začetki Pihalnega orkestra Vrhnika namreč segajo še v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko se je takrat 17-letnemu Jožetu Gromu porodila zamisel o ustanovitvi godbe. V začetku osemdesetih let je vodenje orkestra prevzel sedanji dirigent Milan Matičič, ki je sredi devetdesetih vajeti prepustil drugemu dirigentu in se z začetkom
novega tisočletja ponovno vrnil ter v orkester vnesel po-


Skupaj s članom Peklenskih muzikantův, Jernejem Gašper-linom, so godbeniki zaigrali valček Kjer lastovke gnezd^o.
treben delovni elan in nove cilje. "V veliko veselje mi je to, da ima Pihalni orkester Vrhnika samo svoje člane in to je kar redkost. Moram reči, da je kar malo orkestrov, ki si ne izposojajo drugih godbenikov, ki jim pravimo substituti. Torej mi smo samo s svojim kadrom," je ponosno povedal dirigent Milan Matičič.
Letošnja obvezna uvertura je bila izjemno zahtevna
"Tetos imamo v programu letnega koncerta bolj sprošču-jočo glasbo. Nekaj bo filmske glasbe in seveda brez slovenske glasbe koncert enostavno ne sme biti. Mislim, da je koncert dovolj raznolik in zanimiv za poslušalce," je bil pred

k

Pihalni orkester Vrhnika
koncertom prepričan dirigent Matičič. Svoj raznolik program so godbeniki pokazali že v prvem delu koncerta, ko so zaigrali pet skladb One moment in time, Madžarski ples št. 5 in Trumpet blues, pri Fantaziji avtorja Thomeja se jim je na odru pridružil izjemen solist s trobento, Blaž Kovač, ki letos končuje Konservator^ za glasbo in balet v Ljubljani. V svoj
program so godbeniki uvrstili tudi lep Miheličev valček Kjer lastovke gnezd^o, na odru so poslušalci ob tej skladbi slišali harmoniko. Iz njenega meha je čudovite zvoke privabil Jernej Gašperlin, ki je sicer član narodno-zabavne zasedbe Peklenski muzikantje.
Drugi del koncerta so člani Pihalnega orkestra Vrhnika začeli z uverturo iz Rossin^eve
In memoriam
TONE LAPAJNE
akademski kipar 16. 6.1933 -12. 5. 2011
Po letu 1972 je Tone Lapajne svoj umetniški opus vezal na svoj svojstveni 'MACONDO' Ljubljansko barje. Za svojo razstavo lesenih skulptur z in-terpretacyo pokrajine in ljudi, pokrajine svojega otroštva, je leta 1977 dobil nagrado Prešernovega sklada. Zelo odmevno razstavo v letu stote obletnice rojstva Ivana Cankarja, ko je na Vrhniki oživela ponovno bela krizantema kulture, me je slikar Božo Grabnar vpeljal v Lapajnetov atelje na Prešernovi 5 v Ljubljani. Tisti čas je bil Tonetov atelje na Prešernovi kulturni prostor, v katerem je med obiski pesnikov, pisateljev, dramskih igralcev, glasbenikov in seveda likovnikov z bližnje akademy^ in tistih, ki so jo končali, pa so še vedno čutili, da je tisto pravo nekje med Šumyem, Lovcem in Delikateso. Vsi opravki v Ljubljani so se podaljšali za ure, prebite v tem trikotniku v razgovorih avtorjev različnih generacy, iskalcev poti za Lepo Vido. Že leta 1977 se je Tone Lapajne predstavil v likovnem salonu Industrie usnja Vrhnika s kiparsko razstavo BARJANCEV, ki jo je pospremil z risbami v oglju, na katerih so njegovi kipi postavljeni v pokrajino Barja pod Krimom. Lapajne je črno žametno zemljo nanesel na lesene reliefe, predstavljene v galeryi Labirint in z rokami občutil slikarski material.
Leta 1978 je Tone Lapajne odkril barvitost barjanske zemlje. Izkopal je več kot petdeset različnih barv zemlje iz pokrajine svoje mladosti. Najbolj črna iz Bevk in Bistre, rdeča iz Blatne Brezovice, oranžna z Rožnika, bela in modra iz izkopanih osuševalnih jarkov. Mesece je izumljal, kako to zemljo slikarsko uporabiti in postaviti v vertikalo, da bi postala slika, relief, prostor avtorskega zapisa. Otroške zapise s palico na zemeljsko prašno podlago, za ris-tanc, za zemljo krast. Na slikah je iskal igro vetra, vode in sonca na zemeljski osnovi in strukture, ki nastajajo na skorji zemlje.
Prva predstavitev slik iz barjanske zemlje je bila na Vrhniki 9. maja 1979. Avtor je simbolno povezal datum razstave z letom 1945, ko je s skupino prijateljev tekel bos iz Ljubljane proti Vrhniki na prvi dan svobode. Tisti majski dan je še desetelje preživljal ob kresu na Barju kot zahvalo za podarjene barve zemlje.
Tone Lapajne je v letu 1981 izdelal in podaril Vrhniki skulpturo Barjanca, ki že trideset let stoji pred Cankarjevo knjižnico. V letu 1980 je bil med prvimi avtorji, ki so se predstavili v Galeryi DOMA Cankarjeve knjižnice. Lapajne je s svojim pryateljevanjem z Vrhniko povezal veliko slovenskih umetnikov vseh področy delovanja.
V letu 1984 je v svojstveni 'forma vivi' v poletnih mesecih v Bistri izdelal v hrastu Barjana in Barjanko in ju podaril Vrhniki. Za postavitev se mu je zdela najprimernejša lokacya ob Tržaški cesti v parku pred objektom lUV. Plastiko je bilo pred leti že treba prestaviti zaradi povečanja parkirišča. Vrhnika mora poskrbeti, da ostane skulptura na lokacyi ob Tržaški cesti na koncu Barja in začetku Krasa.
Oba kipa sta bila darilo Vrhniki zaradi njene lokacye ob Barju, na katerega je vezal vsa zadnja desetletja umetniškega delovanja.
Lapajne se je na Vrhniki predstavil nazadnje s samostojno razstavo ob pet-intridesetletnici ustvarjanja z barjanskimi pigmenti leta 2003.
Leta 1982 je Toneta Lapajneta Občina Vrhnika nagradila s Cankarjevo plaketo in Kulturna skupnost Občine Vrhnika s Petkovškovo plaketo v letu 1983.
Tone Lapajne je več kot trideset let svojo umetniško pot povezoval z našo Vrhniko. Na risbi iz leta 1977 je ogromen lesen kip poimenovan Popotnja na poti od Krima prek Barja ali po naše prek »Maha« namenjen proti Vrhniki.
Tone Lapajne je 12. maja 2011 zaspal v spomin. Na Vrhniki nas bosta nanj spominjala Barjanec iz leta 1981 in Barjan inBarjanka iz leta 1984 in slike iz barjanske zemlje, ki bodo trajno zaznamovale ustvarjalno pot umetnika Toneta Lapajneta. Kipar in slikar Tone Lapajne je v te vertikale zemlje zapisoval, zarisoval, posipal svoja umetniška sporočila. Sledi svojega življenja je oblikoval v umetniške zapise vseh tistih, ki stoletja živyo na Barju in njegovem robu. Lapajnetova zgodba, vezana na Barje, je univerzalna govorica umetnosti sveta. Eden velikih mož umetnosti XX. stoletja je desetletja pryateljeval z našo Vrhniko.	Pavel Mrak
Nikola Tesla je nekoč zapisal: »Iz dneva v dan sem se spraševal, kaj je to elektrika, vendar nisem našel odgovora ... in še vedno si postavljam to vprašanje.« Na isto vprašanje so prek izvajanja številnih zanimivih eksperimentov na Dneh elektrotehnike v Bistri skušali odgovoriti tudi raziskovalci, profesorji in študenti s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
DanDANes si namreč življenja brez naprav, kot so žarnica, radio, Tv, telefon ^ ne znamo več zamišljati. Vsi ti dosežki elektrotehnike so stari že mnogo dese-tlet^ in kljub temu smo vsako leto priča novim tehnološkim presežkom, ki poenostavljajo vsakodnevno življenje. Kako vse te »čudežne« napravice delujejo in predvsem, kako so jih iznašli, je bilo na pričujočih dneh predstavljeno dovolj nazorno. Med drugim smo spoznali, kako se izdelujejo aplikac^e za iPhone, iPod in iPad; kako lahko sončne žarke pretvorimo v ekonomsko in ekološko alternativo fosilnim gorivom; kako televiz^ci snemajo oddaje in glasbene videospo-te; kako in po kakšnem načelu deluje optični kabel; kako se prenaša zvok iz električne kitare v zvočnike; kako deluje električno kolo; kako lahko premikamo mišice z zunanjim električnim impulzom; kako se uporablja magnetno polje v raziskovalne in proizvodne namene; obenem pa si še ogledali »koleščkomet-no« prvenstvo mobilnih robotov, t. i. ro-bobrc, prek biometrične primerjave slik ugotavljali, ali so med našim obrazom in obrazom določene slavne osebnosti
podobnosti, s toplotno kamero preverili toplotno prepustnost naših oblačil, si nadeli futuristično čelado gasilca 21. stoletja in še mnogo več. Sodelavci in študenti fakultete so ves obiskovalce čas pridno zalagali s poljudnimi razlagami dokaj zapletene tehnike.
V okviru prireditve Dnevi elektrotehnike je v nedeljo, 15. maja, potekalo tudi
»Čarovnik« Sandi kroti strele.
predavanje prof. dr. Marka Cepina, profesorja na Fakulteti za elektrotehniko in predsednika Društva jedrskih strokovnjakov Slovence, z naslovom Varnost sedanjih in prihodnjih jedrskih elektrarn. V predavanju je dr. Čepin predstavil sistem delovanja jedrskih elektrarn in odgovoril na temeljna vprašanja, povezana z zagotavljanjem varnosti v sedanjih in
Cankarjevi dnevi
Poez^a in glasba navdušila zbrane
Vrhnika, 18. maj - V mali dvorani Cankarjevega doma sta pesnici Neža Maurer in Vanja Strle ob avtorski glasbi Lada Jakše interpretirali svojo poezyo, pevka Vesna Kovač pa je zapela nekaj pesmi, za katere je besedila in glasbo napisala Vanja Strle, aranžma in izvedbo pa Lado Jakša.
glasbenik in skladatelj Lado Jakša je avtor obsežnega opusa glasbe za film, televiz^o, gledališče in umetniški ples ter številnih razstav in multimed^skih projektov. Na večeru poezie in glasbe je ob branju poezie izvajal svojo avtorsko glasbo na klaviature in pihala. Vesna Kovač je prevajalka, predavateljica in pevka z veliko izpovedno pevsko interpretac^o. Zapela je nekaj pesmi, za katera je besedila in glasbo napisala Strletova, Jakša pa je poskrbel za aranžma in izvedbo.
Literarni večer je bil predzadnja prireditev v sklopu cikla Cankarjevih dni. Ti so se zaključili dan kasneje s komedijo »To imamo v družini«. (gt)


I
J
I
Pesnici Vanja Strle in Neža Maurer
Pesnici sta za ta večer izbrali predvsem ljubezensko poez^o in poez^o življenja, s katero želita ne samo pozdraviti po-
mlad, pač pa tudi povabiti ljudi k pr^aznosti in ljubezni, kiju je potrebno negovati vsak dan v naših življenjih. Pesmi Ma-urerjeve so v Slovenci najbolj brane in razširjene med ljudmi, kar ne preseneča, saj piše s takim žarom, s tako silno vero v poez^o in v tisto, kar izpoveduje, da te omami, pretrese in osvoji. Pesnica Vanja Strle je po besedah domačih kritikov razred zase v sodobni slovenski poezii, tuja kritika pa jo označuje kot nekakšen most sredi Evrope med tradi-c^o in vznemirljivo inovac^o. Mednarodno uveljavljeni umetniški fotograf,
opere. "Značilnost za naše koncerte je, da imamo v vsakem uverturo, tako za novoletne koncerte kot za letne koncerte. Letos lahko rečem, da je uvertura izjemno težka in sicer je iz opere William Tell," je pojasnil Matičič. Nadaljevali so z Abba Cadabra in Non, je regrette rien ter zaključili s slovenskimi skladbami.
Vesna Erjavec
10. Dnevi elektrotehnike v TMS Bistra
V majskih dneh, od 10. do 15., je Tehniški muzej Slovence v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko v Bistri pripravil 10. Dnevi elektrotehnike. Odmevne predstavitve so privabile množice obiskovalcev.
prihodnjih elektrarnah, s poudarkom na naši elektrarni v Krškem, ki je izjemnega pomena za Slovenko in slovensko elektroenergetiko. Glede na aktualne dogodke na Japonskem je bil podan tudi kratek pregled dogajanja na področju varnosti v povezavi z enim največjih potresov v zgodovini človeštva, ki je povzročil težave v več jedrskih elektrar-
Lasje so se mu dvignili ob pogledu na račun za elektriko.
nah in nesrečo v elektrarni Fukushima.
Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno tudi poizkusom legendarnega Nikole Tesle, ki jih je demonstrator Sandi prikazal na delujočih muzejskih eksponatih. Gre za prikaz Teslove znanstvene poti od enosmernega do izmeničnega električnega toka ter vse do tehnolog^ jutrišnjega dne, ki jim njegov čas oz. sodobniki še zdaleč niso bili kos.	DD
56 NAŠ ČASOPIS	Kultura	30. maj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
cankprogîampiiiidiiivzaïunsÊBS^nîka	
SREDA, 1. 6. 2011, ob 18. uri. Vstop prost.	OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA KLIČEMO POLETJE Koncert Pevskega zbora Drumlca in predstava Gledališkega kluba: DO TISTE STEZICE Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 2. 6. 2011, ob 19.30. Vstop prost.	GLASBENA ŠOLA VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT Mladinskega pihalnega orkestra in Big Banda Glasbene šole Vrhnika Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 4. 6. 2011, ob 20. uri. Vstopnina: 7 €.	BIG BAND VRHNIKA LETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 5. 6. 2011.	OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 3. VOLILNE ENOTE 2. VOLILNEGA OKRAJA ZAKONODAJNI REFERENDUMI Avla in Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 7. 6. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, OI IVANČNA GORICA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI PROCES KOZLA W WISNIOWEJ GóRZE Predstavitev poljskega prevoda Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori Razstava ilustracij mednarodnega projekta ob šestih prevodih zgodbe v angleški, francoski, španski, nemški, hrvaški in poljski jezik. Knjiga bo izšla v okviru prireditev ob predsedovanju Poljske Evropski uniji in ob 20-letnici slovenske neodvisnosti. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK 9. 6. 2011, ob 20. uri. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Jernej Fefer POTROŠNIŠTVO, UNIČEVALEC DRUŽBE IN PLANETA Predavanje o ekologiji, globalizaciji in trajnostnem razvoju Ob Zelenem tednu Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 12. 6. 2011, ob 17. uri (96 min.). Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO RIO Družinska komedija, sinhronizirano (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
	ARGONAVTSKI DNEVI 2011
PONEDELJEK, 13. 6. 2011, ob 18. uri. Vstop prost.	ZAVOD DEŽELA KRANJSKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVA VOJVODINE KRANJSKE Predstavitev novega prevoda J. V. Valvasorja Glasbeni program: sopranistka Helena Maurič Jelovšek in pianistka Dominika Naveršnik. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SREDA, 15. 6. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.	ARGONAVTSKI DNEVI 2011 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA IGRA PRSTOV Samostojni violinski koncert Petre Herič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
	ARGONAVTSKI DNEVI 2011
ČETRTEK, 16. 6. 2011, ob 20. uri. Vstop prost.	PLESNI KLUB ZEBRA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAPELJI ME Plesna pravljica Nastop plesalcev plesnega kluba Zebra in Društva študentov invalidov Slovenije Režija, scenarij: Petra Škofic Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
	ARGONAVTSKI DNEVI 2011
PONEDELJEK, 20. 6. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.	DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DOBRODELNI KONCERT ZA TADEJA Lado Leskovar, Ansambel Modrijani, Ansambel Javor, MePZ Društva invalidov Vrhnika, MePZ Pentakord iz Zaloga, ŽePZ Žene iz Dornberga, vokalna skupina Sirius in še marsikdo Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
	ARGONAVTSKI DNEVI 2011
SREDA, 22. 6. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.	MED MORJI IN GORAMI Razstava umetniške keramike z mednarodnih simpozijev V-OGLJE 2005 do 2010 bo odprta do 30. junija in od 1. septembra do 18. septembra 2011. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si	
	
Klub Zakon ^ Klub Zakon
Klub
■L,
Zakon
Nedelja, 12. jun^a, ob 17.30 - klub Zakon
Turnir - naseljenci otoka Catan
Namizne igre Naseljenci otoka Catan najbrž ni treba posebej predstavljati, saj je že nekaj časa ena izmed najpopularnejših namiznih iger pri
nas. V klubu Zakon bomo odigrali prvi tovrstni ljubiteljski turnir na Vrhniki. Igrali bomo po standardnih pravilih z osnovno različico igre, brez nadgradenj. Število igralcev bo omejeno na največ dvajset. Prjave pošljite (in informacje dobite) na: program_kvs@yahoo.com do 10. 6. oz. do zapolnitve mest.
Nedeljski filmski večeri
Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekcjo in dobrim ozvočenjem pou-stvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televizjci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www.kvs-klub. si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film!
Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki
Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas vljudno vabita na ogled razstave Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo - Voljčeva cesta in Klis.
Razstava bo odprta do 20. junja 2011, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Med praznovanjem Argonavtskih dni 2011vas Zavod Ivana Cankarja Vrhnika
vljudno vabi na odprtje razstave umetniške keramike z mednarodnih simpozjev V-OGLJE 2005 do 2010, Med morji in gorami. Odprtje razstave bo v sredo, 22. jun^a 2011,
ob 19. uri v Galerji Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 30. junja in od 1. do 18. septembra 2011, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Vse razstave si je mogoče ogledati tudi ob ostalih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Vabljeni!
JAVMI SKLAD REPUBUKESLOVENIJE ZA KULTURNE DElAVNaSn Območna iz|xistava Vrhnika
VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Vrhnika, OI Ivančna Gorica Zavod Ivana Cankarja Vrhnika
Torek, 7. junija, ob 19. uri Cankarjev dom Vrhnika
Predstavitev poljskega prevoda Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Odprtje razstave ilustracq, ki so nastale v mednarodnem projektu v šestih prevodih znane zgodbe v angleški, francoski, španski, nemški, hrvaški in poljski jezik.
Knjigo bomo izdali v okviru prireditev ob predsedovanju Poljske Evropski uniji in ob 20-Proces kozla w Wisniowej Górze letnici slovenske neodvisnosti.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 20 39; e-naslov: oi.vrhnika@jskd.si
rjfrHKTU^KARfEVA KNJIZN)OiVRHNIKAl
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
Točka vseživljenjskega učenja
Na Točki vseživljenjskega učenja v Cankarjevi knjižnici lahko posamezniki pridobivajo znanje ali obnavljajo že naučeno. Pristop k učenju je aktiven in učinkovit, saj povečuje samostojnost in aktivnost tistega, ki se uči. Pri učenju bo udeležencem na voljo mentorica, in sicer do konca leta 2011 vsak ponedeljek od 8. do 14. ure v čitalnici. Mentorica pomaga pri izbiri in uporabi gradiva ter računalnika, spremlja napredek in spodbuja udeležence pri doseganju postavljenih ciljev. V knjižnici imamo za uporabo brezplačen dostop do štirih računalnikov in brezplačen brezžični dostop. Dodatne storitve so tiskanje, skeniranje, pošiljanje e-sporočil, pisanje dokumentov. Posameznik, ki prvič obišče točko, opravi uvodni svetovalni razgovor. Takrat se z mentorico pogovori, kaj ga zanima, kakšne so njegove želje in kakšno je njegovo predznanje. Sam si izbere vsebino učenja, sam se odloči, kje, kdaj in kako dolgo se bo učil, katero gradivo bo uporabljal, kdaj bo učenje končano, mentorica pa mu svetuje pri izbiri učnih programov in orodj. Udeleženci lahko v knjižnici spoznavajo: osnove računalništva, se z zabavnimi računalniškimi programi učjo
tujih jezikov in pridobivajo različna neformalna znanja.
Gradivo za samostojno učenje nudi možnost preverjanja znanja.
Udeleženci pri učenju tujih jezikov uporabljajo računalnike in interaktivne programe, s katerimi je učenje zabavno in učinkovito. Izbran program jih vodi skozi lekcje,^sestavljene iz primerov vsakodnevnih situacj. Številne vaje vključujejo posnetke govora, fotografije in ilustracje, da so čim bolj aktivni in uporabljajo več čutil hkrati. Tako pridobivajo spretnosti poslušanja, branja, pisanja in govorjenja. Na enem mestu lahko bogatjo besedni zaklad, utrjujejo slovnico, uporabljajo interaktivni slovar s posnetki izgovorjave in odkrivajo medkulturne razlike. Uporaba programa je preprosta in zanjo ne potrebujejo posebnega računalniškega znanja.
Dobrodošli so vsi, ki si željo povečati možnosti, obogatiti svoje izkušnje, ustvarjalno preživljati prosti čas in širiti svoje obzorje. (ck)
Operacjo delno financirata Evropska unja iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacja se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS 57
Knjižne novosti v aprilu 2011
Zahvala
Cankarjeva knjižnica Vrhnika se zahvaljuje akademskemu kiparju gospodu Janezu Boljki za dragoceno darilo, ki ga je izročil knjižnici ob 135. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Študia portreta
Ivana Cankarja iz leta 1981 - pastel, mešana tehnika, 93 cm x 85 cm - je našla primerno mesto v naših prostorih, kjer jo lahko občudujete obiskovalci knjižnice. Darilo je velika domoznanska pridobitev za Cankarjevo Vrhniko in knjižnico.
Suzana Potočnik
Ustanovni zbor društva Kneipp Vrhnika bo 2. 6. 2011 ob 18.00 v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika.
18. srečanje v Cankarjevem lazu
Tradicionalno srečanje v Cankarjevem lazu pri Sv. Trojici na Vrhniki bo v torek, 21. junia, ob 18. uri. Na glasbenem koncertu bo nastopila zasedba Klari-sa Jovanovič & Delia Segodba {Vaško Atanasov-ski, Matija Krivec, Luka Ropret). Srečanje v lazu je zaključek Ar-gonavtskih dni 2011; organizirali ga bomo v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Po prireditvi se bomo posladkali s češnjami in štruklji, tako kot učenci v Cankarjevih časih ob koncu šolskega leta. V primeru slabega vremena bo prireditev v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Urnik knjižnice v poletnem času
Cenjene uporabnike Cankarjeve knjižnice Vrhnika obveščamo, da bo knjižnica med poletnim delovnim časom od 26. ju-nja do 31. avgusta 11 odprta po naslednjem urniku: vsi oddelki:
ponedeljek, sreda in četrtek: 13.00-19.00 torek in petek: 7.30-14.00 sobota: zaprto! Hvala za razumevanje!

Predstavitev Slave Vojvodine Kranjske
V ponedeljek, 13. 6., bomo v Cankarjevem domu na Vrhniki ob 18. uri v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika predstavili prvi celovit prevod Slave Vojvodine Kranjske.
Predstavitev bo v okviru Argonavtskih dnevov. Slovita mojstrovina barona Janeza Vajkarda Valvasorja, o kateri so govorili mnogi, le redki pa so jo dejansko videli in brali. Celotno delo zajema petnajst knjig, vezanih v štiri dele, ki obsegajo skupaj 3.552 strani velikega formata, poleg tega pa še
24 prilog in 528 bakrorezov. Valvasor je predstavil Kranjsko s pomočjo zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologie, biologie,geologi-je in drugih ved. Slava vojvodine Kranjske je prvi sistematični prikaz naše zgodovine, ozemlja in načina življenja in še dandanes, v začetku 21. stoletja, vzdrži večino meril resnega znanstvenega dela. Delo bodo predstavili urednik in vodja projekta Tomaž Čeč, prevajalec Primož Debenjak in strokovnjakinja za antikvarno gradivo Stanka Golob. V glasbenem programu bosta nastopili: Helena Maurič Jelovšek, sopran, in Karine Gišjan, klavir.
il ^
- r
SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,ENCI-
KLOPEDnE,ZBORNIKI...
BROWNE, S.: Skrivnosti & misterii sveta
HLADNIK, A.: Obdelava digitalnih slik v
grafiki
MLINŠEK, Andrej Pravilna kombinacia
FILOZOF^A.ETIKA.OKULTIZEM.PSI-HOLOG^A.
ALLEN, J.: Biblia uspešnosti BACHELARD, G.: Poetika sanjarie BSTAN-'dzin-rgya-mtsho, Dalai Lama XIV: Umetnost sreče v nemirnem svetu GENZMER, H.: Skrivnosti človeštva KABAT-Zinn, J.: Kamorkoli greš, si že tam
KLEVIŠAR, M.: Čisto vsakdanje stvari 3 LAMPE, F.: Uvod v modroslovje MARKIČ, O.: Kognitivna znanost PROCTOR, B.: Rojeni v obilju SVETINA, M.: Zakaj se tako obnašamo? URBANČIČ, I.: Zgodovina nihilizma ŽALEC, B.: Človek, morala in umetnost ŽIŽEK, S.: Poskusiti znova - spodleteti bolje
VERSTVO DE Mello, A.: Izviri
FURLAN, N.: Iz poligamie v monogamijo . ,
KNEŽEVIĆ, S.: Božanska ojkonomija z Apokalipso
KRAJNC, S.: Brata p. Angelik in p. Roman Tominec - glasnika pravičnosti in dobrote KRAJNC-Vrečko, E: Človek v božjem okolju
KREEFT, P: Potovanje LUBICH, C.: Osvobojeni za svobodo PRIJATELJ, E.: Psihološka dinamika rasti v veri
RAJHMAN, J.: Teologija Primoža Trubarja
SMODIS, K.: Srce, ki ljubi vse ljudi THUBTEN L.: Practical meditation with Buddhist principles
ZWITTER, A.: Sveti Pavel za nepopolne
SOCIOLOGIJA.POLITIKA.EKONOMJA. PRAVO.VZGOJA.ETNOLOG^A. HARDT, M.: Skupno KONEČNIK Ruzzier, M.: Trženje v turizmu
LUNAČEK, Izar T.: Ciklična vera popularne kulture
MLADINA 2010 : družbeni profil mladih v Slovenii
RUTAR, B.: Krik mačehe 90 let Teološke fakultete v Ljubljani ZALOKAR Divjak, Z.: Pedagoški in didaktični vidiki vzgoje
OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOMI-JA.FIZIKA.KEM^JA.BIOLOGnA. BOLTEŽAR, M.: Mehanska nihanja EMOTO, M.: Sporočilo vode in vesolja JUŽNIČ, S.: Zgodovina raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik POVH, J.: Semidefinitno programiranje in njegova uporaba
ROŽMAN, R.: Reaktorska sredica WATSON, F.: Zakaj je Uran prekucnjen? ŽEROVNIK, J.: Matematika 1 in 2
MEDICINA.TEHNIKA.KMETJSTVO. VODENJE.INDUSTR^JA.OBRT. AUSTOKER, J.: Cancer prevention in primary care
GRACE, J. L.: Nepopolno naravna ženska GREGOR-Svetec, D.: Temeljne preiskave tekstili
JAKŠIĆ, D.: Projektiranje in konstrukcia tekstili in oblačil
MATKO, M.: Gostilne in birti v Koprivni-ku
MOŽINA, K.: Mikrotipografija NOVAK, G.: Grafični materiali
ROJSTVO : čudež življenja v medicini, fotografiji in poezii
SIMONČIČ, B.: Teoretične osnove barvanja
UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTO-GRAFJA.GLASBA.ŠPORT. AMALIETTI, P.: Sodobna glasbena teoria FLUSSER, V.: K filozofiji fotografije FREETH, N.: Kitara : priročnik za začetnike
HESKETT, J.. Oblikovanje ROZMAN, T.: Pojoči kastrati - (zlo)rablje-no telo na odru
ŠRUMPF, D.: Cvetje s Kostanjevice
JEZIKOSLOVJE TROBIŠ, S.: Živeti s pisanjem TSCHERNE, M.: Bearterpiechla-gottsche-abarisch kroinarisch
KNJIŽEVNOST
AVSENIK Nabergoj, I.: Literarne vrste in zvrsti
GARDNER, J.: Umetnost pripovedništva JAVORNIK, M.: Tuhtanja o ruski literaturi
KNOP, S.: Od doktorja do mojstra PREGELJ, S.: Ljubljana literary trail
POEZJA.
CARVER, R.: V morski svetlobi IHAN, A.: Srebrnik JOVANOVIĆ, D.: Nisem KRAJNC, M.: Same dobre novice MEDVED, A.: Iz zvezd v trnje, v usta, v vihar
SVETINA, P.: Počasno popoldne ZAKRAJŠEK, K.: Mi smo del narave
ROMANI.KRATKA PROZA. BARTH, J.: Trgovec s tobakom BATIČ, R.: Na krilih ljubezni BENNI, S.: Marjetka Sladkosnedka GIER, K.: Nespodobna ponudba KARIĆ, E.: Pesmi divjih ptic KUMERDEJ, M.: Temna snov LUSTIG, A.: Molitev za Katarino Horo-vitz
MAJ, N.: V objemu tujca MAKANIN, V. S.: Kjer se je nebo stikalo s hribi
PIRANDELLO, L.: Mož s kovčkom TOMASI di Lampedusa, G.: Gepard TUSSET, P.: Najboljše, kar se lahko pripeti nekemu rogljičku URBANUA, J.: Soldat Klement WALSER, R.: Spisi Fritza Kocherja ; Življenje poeta
ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEVNIKI. POTOPISI.
GROZDE, L.: Pesmi in proza PEVEC, T.: Vse, kar diha WOOLF, V.: Ozki most umetnosti
MLADINSKO LEPOSLOVJE. BEATY, A.: Igi Špic, arhitekt DAVIDOVIĆ, Z.: Čarobna vilinska zabava
FRISQUE, Anne-M.: Obisk na kmetii FURLAN, A.: Ljubezenčki GAČNIK-Gombač, L.: Kam gredo spat tovornjaki?
GREGORIČ Gorenc, B.: Razigranke KLENOVŠEK Musil, M.: Mala arhitekta KOLARIČ, J.: Brodolom v otroški sobi KOS, S.: Kozarček preveč MEGLEN, A.: Palček Pit in prstanček Ri-mavček
NIESSEN, S.: Na kmetii : moj prvi obisk PAUŠIČ, O.: Veselo na oder POHOLE, S.: Živali v slovenskih gozdovih
RAYNER, S.: Dino Destroyer RENTTA, S.: Živalska bolnišnica
ROTAR, M.: Pravljice
SEVLJAK, J.: Pesmi za Jakoba in Kajo
STIEFVATER, M.: Nemir
ŠKOFIČ-Maurer, E.: Miha --- in mravlja
Lavra
ŠUŠTAR, V.: Raglje v gledališču 2 VOLK, S.: Rado-vednice
DOMOZNANSTVO.GEOGRAFJA.ZGO-DOVINA.BIOGRAFJE. KOSARA, T.: Justin Bieber KOŠUTNIK, I.: Resnica o domobranstvu KUROSAWA, A.: Nekakšna avtobiogra-fija
LELJAK, R.: Mit o OF in KPS SCHEICHER, M.: La Toya SIMČIČ, M.: Svetozar Borojević VOJE, I.: Starodavni Dubrovnik v besedi in sliki
Najbolj brane ali iskane knjige v aprilu 2011
1.	Gregory, P.: Posvetne radosti
2.	Woodiwiss, K. E.: Shanna
3.	Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru
4.	Brown, S.: Nebeška vročica
5.	Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni
6.	McCarthy, M.: Ko se boš prebudila --7. Cankar, I.: Moje življenje
8.	Barks, C.: Najlepše zgodbe Carla Bark-sa
9.	Sophocles: Antigona
10.	Goudge, E.: Dežela zelenega delfina
Glasbeni CD in DVD za mladino in odrasle
BRAHMS, J.: Symphonies No. 3 & No. 4 KOPAČ, A.: Violina
Zvočni CD - drugo
LAP, R.: Lovely baby blues; piano; reggae in talk
Filmi za odrasle
BAARIA
ČOVJEK ispod stola = Človek pod mizo DINNER for schmucks = Butec na večerji EAT pray love = Jej, moli, ljubi La FILLE du rer = Dekle z vlaka GOING the distance = Ljubezen na daljavo
GONIN = Maščevanje jakuze I hate Valentine's day = Sovražim valentinovo
The OXFORD murders = Umori na Oxfordu
STEP up 3 = Odpleši svoje sanje. 3 The SWITCH = Zamenjava
Filmi za mladino
BUCHANAN, N.: Great art attack stuff DIARY of a wimpy kid = Gregov dnevnik
HAPPILY n'ever after. 2, Snow White = (Ne)srečno do konca dni. 2, Sneguljčica The SPY next door = Vohun iz soseščine TOM and Jerry YOGI bear = Medved Yogi
Dokumentarni filmi:
PRIFARSKI muzikanti: Nocoj, pa oh nocoj
Računalniški CD ROM GEOGRAF^A. Slovenia. Alpske pokrajine
Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh
na svetovnem spletu: www.ckv.si Izbor: Niko Nikolčič
19. Argonavtskî dnevî
Zeusov dan športa
turnir v
MÁLEK...
wOQOMtTU
ZAVAS.

17.:-18.J0NIJ 20Í|
ŠPORTRIIÍPARK VRHNIKA
Nagradni sklad 3000€.
informacije in prijave zbiramo do žrebanja M040/620-769).
Žrebanje: četrtek IS.junij ob 19ih
v Športnem parku na Vrhniki.
Gledalcem bomo razdelili precej vrednih nagrad: Motorno kolo skuter, TV LCD,...
tHlhUlI PM

ZIC
™ Občina Vrhnika
ČOKOLADNA REZINA

V.lUlJN^--VAIIMI
ARGONAVTSKI KOLESARSKI MARATON ZA REKREATIVNE KOLESARJE IN ARGONAVTEKZA NAŠE NAJMLAJŠE
www.argonavtskimaraton.si
v nedeljo, 19. junija 2011, bo v okviru Argonavtskih dnevov na Vrhniki potekal rekreativni kolesarski maraton imenovan Argonavtski maraton, na atletski stezi nogometnega igrišča pa kolesarski maraton Argonavtek, ki bo namenjen najmlajšim.
>w
ZIC
»Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem
Vrhnil^a
__JNAVTSKI
MARATONT
ARGONAVTSKI KOLESARSKI MARATON ZA REKREATIVNE KOLESARJE, štart bo ob 10:00 urL
Maraton bo dolg 81 km inje v celoti speljan po asfaltiranih poteh na relaciji:
Vrhnika - Borovnica - Brezovica - Polhov Gradec - Zaloq - Planina nad Horjulom - Šentjošt - Podlipa - Vrhnika.
Pnihnv firarlpr
Šentioš
Pod 11 Da
Vrhnika
štart/cili
Dnhrnva
Rrpynx/lra
Pod Dec
Rnrn\/nira
Štart in cilj maratona bo na parkirišču med vrtcem Želvica in Športnim parkom na Vrhniki, kjer bo organizirana tudi gostinska ponudba. Vsak udeleženec maratona prejme praktično darilo, bon za prezplačen obrok ter medaljo.
NEPOSREDNI PRENOS MARATONA ZA VSE SPREMLJEVALCE IN OBISKOVALCE
Na prireditvenem prostoru bo organiziran neposredeni prenos maratona. Snemali bomo s mobilnimi telefoni Nokia N8, sianal oa bo oosredovan oreko mobilneaa omrežiaTušmobil v prireditveni orostor.
ARGONAVTEK KOLESARSKI MARATON ZA NAJMLAJŠE, KI SE BODO ZABAVALI POD STROKOVNIM VODSTVOM
Na nogometnem igrišču na Vrhniki bo organiziran otroški maraton Argonavtek, štart bo ob 11:00 uri. Argonavtek je prvi kolesarski maraton za otroke v Sloveniji izpeljan v obliki zabavne prireditve. Na omenjenem maratonu se bodo najmlajši pomerili na cca 400m dolgi progi in v treh starostnih sicupinah: od O do 3 let, od 3 do 5 let in od 5 do 7 let.
Glavni namen maratona je predvsem zabava, saj bo maraton potekal pod budnim očesom uveljavljenih animatorjev elcipe G-rega, ki bodo poskrbeli, da bodo otroci s svojim spontanim ravnanjem pričarali čudovito vzdušje tako za starše kot tudi obiskovalce.
Vsak udeleženec otroškega maratona pa bo prejel tudi majico in praktično nagrado. MOŽNOSTI PRIJAV V predprijavi do 17. junija 2011 :
Izpolnete prijavnico na spletni strani www.argonavtskimaraton.si Prijavnico v tiskani obliki najdete:
Turistično informacijski center Vrhnika, Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Jan sport. Pod Hruševco 34b, 1360 Vrhnika
Trgovina s sadjem in zelenjavo DG69, Tržaška cesta 3a, 1360 Vrhnika Avtomerkur d.d., Samova 14,1000 Ljubljana Avtomerkur BTC, Šmartinska 152,1000 Ljubljana Avtomerkur Novo mesto, Ljubljanska 91,8000 Novo mesto
Na dan prireditve 19. junija 2011 :
Na osrednjem prireditvenem prostoru med vrtcem Želvica in Športnim parkom na Vrhniki od 7:30 do 9:45 ure. Organizator: Športno društvo Agonija, C. Krimskega odreda 36,1360 Vrhnika
Sooraanizator: Zavod Ivana Cankaria za kulturo, šoort in turizem Vrhnika,Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
SE VIDIMO NA VRHNIKI v nedelio 19. iuniia 2011 ... s kolesom ali brez!
IMOKIA
Neoosredni orenos maratona omoaočata Nokia N8 in Tušmobil v sodelovaniu s Produkciio Bakster.

SIM
rin flfiO/i; rane«; Irliri i> tniinti
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
59
Katja Vidmar tik pod stopničkami
Log je gostil plezalno smetano
Log, 7. in 8. maj - Tekma svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Športnem parku Log, ki je prvič potekala na slovenskih tleh, je postregla z zanimivim plezanjem, težkimi balvanskimi problemi, odličnim ekipnim uspehom slovenske reprezentance, glasnimi navyači, domiselnim komentiranjem stand-up komika Pižame in ritmi Siddharte ter seveda z odlično organizacyo Športno-plezalnega društva Korenjak. Za piko na i je poskrbela slovenska športna plezalka Katja Vidmar, ki se je zavihtela tik pod stopničke.
Kaj je balvansko plezanje?
Balvansko plezanje je najmlajše med tekmovalnimi plezalnimi disciplinami, saj se je kot tako uveljavilo šele pred dobrim desetletjem. Tekme za svetovni pokal so organizirane od leta 1999 in potekajo na umetnih plezalnih stenah. Balvani so lahko visoki le toliko, da najnižji del ple-zalčevega telesa nikoli ni več kot tri metre od tal, zato za varovanje ni treba uporabiti vrvi. Pri
tovrstnem plezanju prideta do izraza zlasti moč in dinamika gibanja plezalca, manj pa vzdržljivost, ki je pomembnejša pri težavnostnem plezanju.
Na posameznem balvanu ne sme biti več kot dvanajst oprimkov, po navadi štirje do osem. Zmagovalec je tisti, ki zbere največ vrhov v najmanj poskusih.
Pod okriljem Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) vsako leto na različnih prizoriščih po svetu organizirajo tekmovanja za svetovni pokal v treh disciplinah športnega plezanja - hitrostnem, balvanskem in težavnostnem. Slednjega Slovenca že tradicionalno prireja v Kranju, letos pa je Slovenca prvič gostila tudi najboljše bal-vaniste, saj je bila po zaslugi Sportno-plezalnega društva Korenjak izbrana za organizacyo enega izmed desetih tekmovanj za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Dvodnevno tekmovanje je gostila Občina Log - Dra-gomer, kjer se je 7. in 8. maja na drugi tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju pomerila vsa svetovna plezalna elita. Na startni listi smo v kvalifika-ccah videli 89 tekmovalcev iz devetnajstih držav, ki so plezali na petih balvanih. V nedeljskem
pokal v balvanskem plezanju je za to naše okolje izjemen in zgodovinski dogodek. Mi smo na to zelo ponosni, v tem projektu smo združili moči z društvom Korenjak in tako je do tega dogodka prišlo."
Katja Vidmar: Dala sem vse od sebe
V Športnem parku na Logu sta se v finalu tekme svetovnega pokala športnih plezalk in plezalcev v balvanskem plezanju za stopničke borili dve Slovenki. Ob odlični organizacci, bučnem aplavzu, domiselnemu komentiranju in ritmih Siddharte je zmanjkala le pika na i, slovenske stopničke. Te je naša najbolje uvrščena plezalka Katja Vidmar zgrešila le za las. Vidmarjeva je sicer ostala brez preplezanih vrhov, vendar je na treh prišla vsaj do treh četrtin smeri in tako dobila največ bonus točk, kar je na koncu zadostovalo za četrto
in koncentrac^e," je po finalnem nastopu pojasnila naša najbolje uvrščena tekmovalka Katja Vidmar, ki je po daljši odsotnosti s tekmovanj dokazala, da se lahko meri z najboljšimi na svetu. Se pred enim mesecem je bila prepričana, da bo nastopila le na tekmi na Logu. Po nepričakovanem uspehu bo sedaj znova razmislila, ali se bo še na kateri tekmi svetovnega pokala pridružila reprezentanci:'"4li bom še kaj tekmovala, me je danes vprašalo že veliko ljudi. Začela sem veliko plezati v naravni steni, kjer imam največ ciljev. Ta tekma je bila za vmes. Dobro sem trenirala z našo reprezentanco in se dobro pripravila. Pred tekmo nisem imela nobenih posebnih pričakovanj razen tega, da res dobro obplezam in to mi je danes uspelo. Pri bolderjih je vse možno, lahko si prvi, lahko si pa čisto nekje zadaj. Vse je mogoče in danes sem pokazala, da je to to.
je pohvalila domače občinstvo. "Danes mi je dalo veliko energie, publika me je kar vzdignila, da sem dala iz sebe še več kot bi dala drugače."
Natalia Gros šesta
Druga finalistka domačinka z Dragomerja, Natalya Gros, je finale odlično začela in po prvem krogu tekmovanja zaostajala le ta Avstrcko Anno Stohr, v nadaljevanju pa je bila nekoliko manj uspešna. "Najbolj sem zadovoljna z uvrstitv^o v finale, s plezanjem v finalu pa ne tako zelo. Mogoče nisem dobro prepoznala prave kombi-nac^e samih gibov na steni. V tistih ključnih trenutkih, ko bi morala od sebe dati piko na i, je ni bilo. Četudi sem bila mirna in sproščena, na steni niso bili pravi občutki, ki bi me popeljali kakšno mesto višje, kar sem si želela. Je pa bilo vzdušje res fantastično, zelo sem vesela, da so se gledalci odzvali v tako velikem številu," je po finalu povedala Grosova, ki ji je v finalu zmanjkalo nekoliko napadalnosti, ki
Občina Log - Dragomer je gostila tekmo svetovnega pokala v balvanskem plezanju, ki je bila prvič organizirana na slovenskih tleh.
V loški steni so se pomerili najboljši plezalci in plezalke iz devetnajstih držav sveta.
polfinaluinfinalupaso tekmovalci plezali po štirih balvanih. Log pa ni gostil le trenutno najboljših plezalcev, temveč tudi številne slovenske plezalne legende in druge eminentne goste. Za naše sta med drugimi navcala nekdanja najboljša slovenska športna plezalka Martina Čufar, dobitnik kersnika in alpinist Tadej Golob ter evropski poslanec Ivo Vajgl. Da je tekmovanje potekalo na Logu, ni naključje, saj v njegovem športnem parku stoji edinstvena umetna plezalna stena, ki je trenutno največja balvan-ska plezalna^ stena na prostem v Slovenci. Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina je navdušen, da je ena najmanjših in najmlajših slovenskih občin z le 3500 prebivalci gostila tekmovanje najvišjega ranga: "Svetovni
mesto. Uspeh je dopolnila Nata-lca Gros, ki je na koncu zasedla šesto mesto ter še šest Slovenk in Slovencev, ki so si priplezali polfinale.
Vidmarjeva je tekmovanje v kva-lifikaccah začela nekoliko manj odločno in se med polfinalistke uvrstila s 15. mestom. Tam si je z dvema osvojenima vrhovoma priplezala šesto mesto, zadnje, ki je še vodilo v večerni finale. "Tekma je bila odlično izpeljana, vzdušje je bilo super in mi je dalo že v polfinalu dodatno spodbudo, čeprav sem v kvalifikac^ah čutila tudi nekaj treme. Dosežka sem vesela, dala sem vse od sebe. Vse smo se res borile, čeprav smo bile utrujene od polfinala. Malce mi je vseeno žal, ker sem bila v tretjem balvanu zelo blizu, v četrtem pa sem naredila s^ajen skok, vendar mije nato za vrh zmanjkalo nekaj moči v rokah

Pred enim mesecem sem rekla da ne bom več tekmovala, sedaj pa ne vem, moram malo razmislit " je o načrtih dejala Katja Vidmar, ki
Mina Markovič je tekmo končala na 11. mestu, novinka petnajstletna Katja Kadič na 18.. Pri moških se je na prvo mesto povzpel Francoz Guillaume Glairon Mondet, pred Rusom Dimitriyem Sharadutdinovom na drugem mestu in Avstrccem Kilianom Fischhuberjem na tretjem. Klemen Bečan je bil kot najboljši Slovenec 13., po koncu kvalifikace pa je celo vodil: Čeprav a je Bečan ostal brez finala, je s svojim nastopom zadovoljen. "Splezal sem prvi bolder. Publika je pomagala, zlasti pri zadnjem balvanu, kjer sem siguren, da mi brez njih ne bi uspel ta skok, ki je bil zelo težak in verjetno grem lahko še parkrat poskusit pa mi zopet ne bi uspelo, če bi bila zadaj tišina." Bečan je pojasnil, da se je polfinale odločalo na drugem in tretjem balvanu, ki pa ju ni uspel preplezati: "Zelo majhno napakico si naredil, pa si šel hitro dol, ker oprimki so bili zelo slabi, drseli so, ni se jih dalo dobro držati, tako, da bi lahko šel lepo čez. Vendar to je postavljeno za najboljše na svetu in mora biti težko, drugače bi bilo brez veze," je še pripomnil Klemen Be-čan. Jernej Kruder je končal na 15. mestu, Klemenov brat Jure Bečan je tekmovanje zaključil na 18. mestu, debitant Domen Škofic pa tik za njim, na 19. mestu.
V	sobotnih kvalifikaccah so se poslovili Jure Raztresen na 25. mestu, Maja Vidmar na 27 in Mateja Hokraut na 28. mestu.
Največji ekipni uspeh slovenske reprezentance
V	slovenski reprezentanci so s predstavo Slovenk in Slovencev na drugi tekmi svetovnega pokala zadovoljni. V sobotnih
zadnjega balvana. Mislim, da je to dobro izhodišče za naprej," je dejal trener Simon Margon, ki je bil navdušen tudi nad nastopom slovenskih debitantov:" Katja je marsikoga presenetila, čeprav je na treningih kazala dobro formo. Tudi ostali, Domen in Jure sta se dobro izkazala. Praktično vsi so med dvajset najboljših, tako da mislim, da je tudi za njih dobro izhodišče za naprej, predvsem pa dobra motivac^a za nadaljnje treninge. "
Tekma organizirana na najvišjem nivoju
Sportno-plezalno društvo Korenjak z Loga je z organizacco tekmovanja postavilo mejnik in nova organizaccska merila na mednarodni ravni, je prepričan trener Margon: "Po ogledu vseh tekem na katerih sem do sedaj bil, na vseh svetovnih pokalih je tukajšnja organizac^a na enem najboljših, če ne na najboljšem nivoju do sedaj." Kot je pojasnil vodja organizaccskega odbora Lorin Moscha, so bili mednarodni delegati navdušeni. "Finalni nastop, ki so si ga ljubitelji plezanja lahko ogledali tudi v živo prek interneta, je podrl vse rekorde, preko 300.000 ogledov in »chatov« v času finala. Šov, katerega glavni akterji so bili Jani, Sergej in Pižama, je presegel pričakovanja. »Takšnega šova ne pripravno niti v Kitzbuhlu ,« je zatrdil Werner Gachter, eden izmed delegatov IFSC. Tudi glavni delegat Graeme Alderson je izjavil, da je podobne stvari že videl, vendar takšnega »performanca« pa še ne. Jani Hace, Sergej Randelović in Boštjan Gorenc - Pižama so skupaj s publiko dokazali, da so eni največjih! " Društvo Korenjak je tako z več kot 50-člansko ekipo, ki
Pri moških se je na prvo mesto povzpel Francoz Guillaume Glairon Mondet, pred Rusom Dimitriyem Sharadutdinovom na drugem mestu in Avstr^cem Kilianom Fischhuberjem na tretjem.
Slavila je Avstr^ka Anna Stohr pred Japonko Akiyo Noguchi drugem mestu in Američanko Alex Puccio na tretjem.
na
V spektakularnem finalnem šovu smo v steni videli dve Slovenki, Katjo Vidmar in Natal^o Gros.
Katji Vidmar so se stopničke izmuznile za las, osvojila je odlično četrto mesto.
Klemen Bečan je po prvem mestu v kvalifikaccah izpadel v polfinalu.
jo je pokazala v kvalifikacijah: "S svojim plezanjem v kvalifikacijah sem zadovoljna. Sicer sem splezala samo dva balvana od petih, ampak sem pristopila na prav način. Plezala sem odločno, napadalno, le v tistih ključnih trenutkih sem malo preveč pocincala, kar me je stalo dveh vrhov oziroma dveh balvanov."
Zmaga Avstr^ki Anni Stohr in Francozu Guillaumu Glairon Mondetu
V ženski konkurenci je slavila Avstrcka Anna Stohr pred Japonko Akiyo Noguchi na drugem mestu in Američanko Alex Puccio na tretjem. "Prvi favoriti-nji sta bili Anna in Akiyo, praktično zmagovalki svetovnega pokala v zadnjih treh letih. Nekako sta res superiorni in ju je res težko premagati," je o razpletu finala na Logu povedal trener slovenske reprezentance Simon Margon.
kvalifikacijah so Slovenci s kar osmimi polfinali dosegli največji ekipni uspeh, ki so ga nadgradili še z dvema finalnima nastopoma. "Lahko rečem, da sem skoraj v celoti zadovoljen z nastopom vseh tekmovalcev od kvalifikac^, polfina-la, do finala. Žal se nam je v finalu medalja malo izmuznila. Celo dve Slovenki sta bili v igri praktično do
so jo večinoma sestavljali starši otrok, ki trenirajo v klubu, ter ob pomoči članov AO Kranj ter Rašiških martinčkov dokazalo, da lahko naredco tisto, kar se zdi nemogoče in da lahko to na-redco ODLIČNO.
Vesna Erjavec
(foto: Vesna Erjavec in Anja Armič)
Podjetja, ki so finančno podprla tekmovanje: Pivovarna Union, Mobitel, Petrol, Siol, Spar, Fructal, Iglu Sport, Karibu, Expo biro, Gordeja, 3Gen, Geoportal, Petzl, Etis, Europlakat, nLb, Strojno ključavničarstvo Marko Popit, Treking šport, Toshiba, Avto Span, Jan šport, Zavarovalnica Tilia, Uniplast inžiniring, Kniss, Zadruga Novaki, Radio 1, Pizzerca Parma, Pizzerca Fo-culus, Hestia-pro, DFG Consulting, Santomas, P-team, AB lift, Mediabus, Lapis Holds, Gordeja, City Wall, Vigrad, Elektro Ur-banca, Samsung, Hestia pro, Kabi, M hotel, Agencca 101, VRD, Liberlani demokrati, Gutnik, Ruckus, Svet komunikacc, Mizarstvo Vidmar, Uvroplus.
Pokrovitelj tekmovanja je bila Občina Log - Dragomer.
60
NAŠ ČASOPIS
N/
Sport in rekreac^a
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Ze 29. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo
Drenov Grič, 2. maj 2011 - Na teku je zmagal Žirovec Peter Lamovec, ki je za 14 kilometrov dolgo traso potreboval 48 minut in 33 sekund. Med nežnejšim spolom je bila najhitrejša Valentina Rebec, ki je progo pretekla v uri in petih sekundah. Najhitrejši na sedem kilometrov je bil Borut Malavašič s časom 24 minut in 32 sekund, med ženskami pa je s progo najhitreje opravila Sara Jesenko s časom 27 minut in 20 sekund.
Prebivalci Drenovega Griča, Lesnega Brda ter bližnjih in malo bolj oddaljenih slovenskih krajev so se zopet množično udeležili tradicionalnega teka po mejah Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo, ki je letos potekal že devetindvajsetič. Trasa, dolga sedem kilometrov, je bila tako kot vsako leto speljana po obronkih Krajevne skupnosti Drenov Grič - T,esno Brdo. Tekači na 14 kilometrov so se
dolgi progi.
Zmagovalec Peter Lamovec nam je zaupal, da je bil tek predvsem trening za svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, ki bo letos v Slovenci: "Tek je bil res zgolj za trening, saj so bili tu zelo dobri rekreativni tekači, ni pa bilo nekih zelo profesionalnih tekačev. Tako da, je bil res zelo dober trening in praktično je bilo to zame, v tem trenutku, ko sem v fazi trenin-
Žirovec Peter Lamovec je zmagal na 29. teku po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo.
Tudi najmlajše, ki so tekli na 500 metrov in en kilometer, je zanimalo, kako so se izkazali.
ga, še veliko boljše, kot da bi bil tek zelo hiter." Sicer pa je Lamovec pred leti na tem teku že slavil, kot je povedal, se je takrat preizkusil na krajši, sedemkilometrski trasi: "Letos pa sem ponovno prišel, ker me je na ta tek povabilo veliko prijateljev, pa tudi po radiu sem slišal veliko povabil na ta tek. Tako, da sem rekel, da letos pa moram res priti."
Organizator Športno društvo Dren je poskrbel, da si bodo tekmovalci letošnji tek po mejah krajevne skupnosti resnično zapomnili, saj so zmagovalci v posameznih kate-
Na letošnjem teku se je pomerilo 251 tekačev.
po poteh krajevne skupnosti podali skupaj s sedemkilometraši, ki so svoj nastop zaključili po enem krogu, tekači na najdaljši progi^pa so traso pretekli dvakrat. Sicer pa se je v Sport-nem parku Dren na Drenovem Griču zbralo kar 251 tekačev, med njimi tudi precej otrok,
Vi crt fûVli r» ■ri RHO tviûfrr^^r r^ vi rrM-r» ■ri V i 1 rM-r» ûf ûr
gorijah prejeli bon za večerjo v vrednosti 40 evrov. Najhitrejši tekač Lamovec se bo na večerjo v vrednosti 200 evrov odpeljal kar v limuzini. Med drugim so organizatorji med obiskovalci izžrebali še srečnico, ki je prejela telefon.
Vesna Erjavec (foto: ve in aa)
Zahvala
Ob letošnji izvedbi 29. TEKA DREN 2011 po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo se v imenu Organi-zac^skega odbora za vso izkazano pomoč najlepše zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pripomogli h kakovostni izpeljavi prireditve.
Sponzorji in donatorji: KONGO hotel & casino, Ljubljanska cesta 65, SI-1290 Grosuplje, ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d., Ljubljanska cesta 3a, SI-6503 Koper, TOLEA d.o.o. / Megaphone, Robova cesta 6 SI-1360 Vrhnika, JANUS TRADE d.o.o., Koroška cesta 53c SI-4000 Kranj, Samsung mobile pooblaščeni prodajalec za Slovenko, MODNI DEŽNIK d.o.o., Drenov Grič 4, SI-1360 Vrhnika, DG 69 d.o.o., Trgovina s sadjem in vrtninami, Drenov Grič 69, SI-1360 Vrhnika, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, Tržaška cesta 9, SI-1360 Vrhnika, JFM ELEKTRONIK Franc Jelovšek, s. p., in MARTIN JELOVSEK, ki skrbi za pravilno ozvočenje, Drenov Grič 152, SI-1360 Vrhnika, FRIZERSKI SALON MI-TRILAS, d.o.o., Podsmreka 7/B, SI-1356 Dobrova, JAVNO PODJETJE KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o., Pot na Tojnice 40, SI-1360 Vrhnika, GOSTILNA in PIZZERIA PONVICA, Pod gradom 5, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, VIGRAD, d.o.o., Celie. Kocbekova c. 030A. SI-3707 Tjubečna. SMU-
ČARSKI CENTER in HOTEL CERKNO, Sedejev trg 8, SI-5282 Cerkno, SD KOBLA, Cesta na Ravne 7, SI-4264 Bohinjska Bistrica, VOGEL SKI CENTER, Ukanc 6, SI-4265 Bohinjsko Jezero, TAPETNISTVO MALOVRH ROBERT, s. p., Velika Ligojna 74, SI-1360 Vrhnika, ZAVOD SENT VRHNIKA, Drenov Grič 7B, SI-1360 Vrhnika, MIZARSTVO Franc Jelovšek s.p.,Drenov Grič 42, SI-1360 Vrhnika, FRANC CIU-HA, STUDIO ZENIT, Marko Jelovšek, s. p., Drenov Grič 111, SI-1360 Vrhnika, KS Drenov Grič - Lesno Brdo, Drenov Grič 25, SI-1360 Vrhnika, PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, Drenov Grič 25, SI-1360 Vrhnika, ki je, kot vsako leto, nesebično priskočilo na pomoč in poskrbelo za rediteljstvo in usmerjanje prometa, DAMJAN MIKLAVČIČ Gostinske storitve, s. p., Lesno Brdo 85, SI-1360 Vrhnika, ki je poskrbel za obrok za vse tekmovalce, in njegovima pomočnikoma Jožetu Podboju in Jožetu Glaviču, SILVO OGRIN, ki je povezoval celotno prireditev, JURE HODNIK, ki je tudi letos fotografsko dokumentiral celotno prireditev, in nenazadnje GOJC ZALOKAR s celotno EKIPO - TIMING LJUBLJANA, Društvo za izvedbo športnih programov, Staničeva 41, SI-1000 Ljubljana, ki je zopet poskrbelo za profesionalno odmerjene čase. S športnim pozdravom in se vidimo prihodnje leto na 30. teku. Zastopnik SD Dren,
Tnma ž Tel nvšek
iA VESELICA pod šotorom s SKUPINO KRI
Gosti: trebušne plesalke SIRENE, ans. PEKLENSKI MUZIKANIIE, hannonikašica KARMEN RAZBORNIK, ans. NE GA LOMT skupina 4PUY. pevke IRIS, NIKI in ANDREJA ZALJEfELJ ter GAŠPER RIFEU.
www.sportno-drustvo-bevke.si
PROGRAM PRTRFDTTVF- Q TEK BEVKE 2011
600
800
«•nn
1100
ČAS
do
do
do
ob
ob
do
ob
ob
800
Q:45

1000
11-nn
1200
12:30
izi-nn
AKTTVNOST
TUTRANTT POLETT Z BALONT BALONARSKEGA DRUŠTVA URANOS
PRUAVE OTROCT
PRNAVE ODRASLI
START - OTROCT (500 in 1.000 m, ločeno)
START - ODRASLI (7 km în 14 km)
GLASBENA ANTMACNA ZA OTROKE S ČAROVNIKOM GREGOM
START - TNVALTDT HAND BTKE (10,4 km ^ 4 krogi))
WA7nT AQTTTI'V/WTiyTTTTATiTV/TTIk'A
Pozdrav podžupana občine Vrhnika g. Janka Skodlarja
in predsednice KS Bevke ge. Nataše Tešar
Pokale bo podelil BOŠTJAN BUČ, atlet leta 2010
Prireditev bo povezoval radqski in TV napovedovalec FRANCT
mjTUlJNTUT
PO RAZGLASITVI USPEHA ŠPORTNIKOV SE BO NADALJEVALO PESTRO ŠPORTNO IN
7 AH zn/Arr> nrtnrtT nArr.

tiz.m
iQ.nn
o-i .nn
PLESNO NAVNAŠKO AKROBATSKA SKUPINA ZABTCE
TOROnAM 7 A OTWOk'T;
PANORAMSKI OGLED LJUBLJANSKEGA BARTA
Tli'A \/T?TNT A \/T;ct;T Tr-A T)r»r» čr»Tr»T?r»^/T i
Zabavali nas bodo SKUPINA KRILA z gosti:
UPVI^A KTTlí-T
ANSAMBET. PEKTTNSKT MU7TKANTJF
nr rcM/i cfimrAT/i T^ttjt: T T/^TJTC
GAŠPER RIFELJ
PEVKA ANDREJA ZALJETELJ
T>j}mcTn^rTTr^r A/TT zi	TAT7 zi ccrAirf/^T/
nn/fzi TJ}TC
TJ A T^A/TrM^TTT^ A T>Tr^ /1 f/1 DJl/TCAT T? /1	ATrf
/1 A7C/1 ji/TDcr Air/1 T/~\A/rr
Cf ITT>rA7/l /I TtJ /IV
TTÎ CD I 7C ATI? TiT TTC AT f I? C TD CATC
Prireditev bn v vsakem vremenu sai bodo za streho nad glavo poskrbeli Šotori Petre !
ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO REVKE www «pnrtnn-Hru«t^7n-bpv^P si
Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.
30. maj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	N/ Šport in rekreacca	NAŠ ČASOPIS 61
		
Novičke
v
Športne
zveze
Vrhnika
Komis^a za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis, kateri predseduje naš predstavnik Matjaž Justin in v kateri je tudi naš član Danilo Todorovič, je na prvi seji pregledala štiriinštirideset pravočasno prispelih vlog. Ugotovila je, da je deset vlog popolnih, štiriintrideset pa nepopolnih. Med nepopolnimi se je proti pričakovanju znašla tudi naša vloga. Zahteve iz poziva za dopolnitev vloge nismo mogli izpolniti, zato smo na 1. izredni seji izvršnega odbora sprejeli nekaj sklepov in jih posredovali komis^i. Na drugi seji je komi-s^a ugotovila, da so vsi pozvani pr^avitelji dopolnili vloge. Predsednik je še povedal, da lahko pričakujemo podpis pogodb konec jun^a.
V	maju smo nadaljevali z iskanjem možnosti za začasno ureditev balinišča pri lUV, ki ga uporabljajo člani Balinarsko-šport-nega kluba Blagajana Vrhnika. Najcenejša rešitev je sposoja agregata, razmišljanja pa potekajo tudi v smeri vložitve vloge za novo odjemno mesto na obstoječem objektu, kar pa seveda lahko naredi samo lastnik objekta.
Dolgoročna rešitev problematike je prav gotovo skupno balinišče pri Društvu upokojencev Vrhnika, s čimer bi razbremenili tudi predvideno natrpanost športnih panog v prihodnjem Športnem parku Vrhnika. Glede tega smo se športniki in športni delavci sredi maja skupaj z vsemi tremi vrhniškimi krajevnimi skupnostmi razveselili »Sodbe v imenu ljudstva«, v kateri je Upravno sodišče RS odločilo, da se dokončno zavrne tožba Športne un^e Slovence.
Zaradi pospešitve obnove stadiona na Vrhniki smo vzpostavili povezavo med vodstvom občine in Atletsko zvezo Slovence. Prvi sestanek je uspešno za nami, potekajo tudi aktivnosti za vzpostavitev povezave z Nogometno zvezo Slovence. Z našim sodelovanjem je bil pri županu opravljen tudi pogovor glede problematike strelišča v Črnem orlu. Streha namreč pušča, strelci lovco vodo v vedra ^S skupnimi močmi smo dosegli, da je v postopku izvedba nujnih vzdrževalnih del na strehi objekta, kar bo zagotovila Stanovanjska zadruga Vrhnika, ki je upravljavec tega objekta.
Za šport na lokalni ravni je razveseljiva tudi aktivnost Olimpcskega komiteja Slovence -Združenja športnih zvez. Izvršni odbor OKS bo obravnaval predlog za vzpostavitev novega programa financiranja, ki bi zagotavljal sistemsko podporo delovanju občinskih športnih zvez prek razpisa Fun-dacce za šport. Obravnaval bo tudi predlog priprave dopisa županom o pomenu in vlogi občinskih športnih zvez ter začel izvajati aktivnosti za pripravo in uskladitev ustrezne dopolnitve Zakona o športu v zvezi z možnostjo upravljanja javnih športnih objektov s strani tudi športnih društev in športnih zvez in ne samo s strani oseb javnega prava, kot sedaj določa Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
V	maju smo bili na 29. teku po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo, 4. junca se vidimo na 9. teku v Bevkah, 18. junca pa na praznovanju 30-letnice delovanja ŠD Dren na Drenovem Griču.
Vzpostavili smo novo spletno stran www. sportnazveza-vrhnika.si. Nekaj vsebine smo na strani že pripravili. Prosimo vas, da nam posredujete informacce o dogodkih v vaših društvih in kakršne koli predloge v povezavi s to stranjo, saj bo le tako postala »naša športna stran«. Za vse informacce nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan.
Športna zveza Vrhnika
Dolinšek na ekstremni dirki
Letošnja kolesarska dirka okrog Slovence je uspešno za nami. Že štiri leta sem sanjal o njej. Letos pa sem se le odločil in skupaj s prijatelji prišel na štart DOS-a. Temu sem tudi podredil zimske treninge tako, da sem imel letos do štarta že 5.800 km. Zares pa se je začelo v sredo, 11. maja, z novinarsko konferenco, potem pa še z vodji ekip o samem poteku dirke in predvsem o pravilih dirke. Zvečer med gala večerjo smo imeli še žrebanje štartnih številk.
Naslednji dan smo imeli vse popoldne tehnične preglede spremljevalnih avtomobilov in koles. Popoldne pa je bil čas namenjen še zadnjim pripravam, ogledu Po-

stojne in Postojnske jame ali pa še kakšni minutki spanja. Zvečer ob 19. uri pa se je na 1138,6 km dolgo
dirko pognal prvi tekmovalec. Na štartu je bilo 57 tekmovalcev, od tega ena ženska in osem dvojic iz
desetih držav. Dirka se je končala v nedeljo, 15. maja, s slovesno raz-glasitvco ob 18. uri. Do cilja tako ali drugače ni prišlo sedemnajst tekmovalcev.
Na tem mestu bi izrekel eno veliko zahvalo za podporo in sponzorstvo za to dirko. V prvi vrsti Športnemu društvu Bevke, kolesarski trgovini A2U za kolo, kolesarski trgovini Jansport z Vrhnike, Ton-ki bar z Vrhnike, Helios grup, HG trade, Mavrici.
V avgustu se podajam na novo dirko Pariz-Brest-Pariz in je ravno tako dolga skoraj 1200 km. Poteka pa le vsaka štiri štiri leta. Zato smo imeli že lani in še letos kvalifikacije na razdaljah (200, 300, 400, 600 in 1000 km). Hvala vsem!
Stane Dolinšek, član ŠD Bevke
Novice iz MNC Vrhnika Dren • Novice iz MNC Vrhnika Dren • Novice iz MNC Vrhnika Dren
Zimska liga U9 - finalni turnir
Naši fantje so odigrali prisluženi finalni turnir Zimske lige MNZ Ljubljana in so se tako uvrstili med štiri najboljše (od dvajsetih) ekipe celotne ljubljanske regce. Igrali so proti moštvom: Olimpca, Domžale in Livar. Na turnirju so doživeli tri poraze z minimalno razliko. Dosegli so tudi veliko zmago. Dokazali so, da lahko enakovredno igrajo proti "večjim" ekipam, da se niso uvrstili v finale zaradi udarjanja žoge s sredine igrišča, ampak zaradi svoje srčne ekipne igre. Zmagali so tudi zato, ker se zavedajo, da je poraz tudi šola za prihodnost. Ob koncu so se povezali in glasno pritrdili: »Vrhnika in Dren - boljši ni noben!« V vednost preostalim ekipam: čakajo vas težke tekme. Fantje, hvala vam za prikazane igre v »zimski ligi«
Dejavnosti selekc^e U-14
Ekipa starejših dečkov (U-14) pod vodstvom trenerja Sebastcana Zalarja je v sezoni 2010/2011 dosegla dobre rezultate. Starejši dečki so začeli s tekmovanjem v 3. MNZ ligi in se po spletu srečnih naključc uvrstili v 2. MNZ ligo. Prvotno je bil cilj uvrstitev v 2. ligo, z napredovanjem pa se je cilj spremenil v željo po obstanku v 2. ligi. Po 13. krogu prvenstva in zasedenem 7. mestu so se želje nekoliko povečale. Ekipa je ob končanem rednem delu tekmovanja zasedala sredino lestvice in se tako uvrstila v zaključne boje za prvaka in s tem posledično za uvrstitev v 1. MNZ ligo. Ekipa ima, kot omenjeno, glede na tekmovalna pravila MNZ lige in ob dobri igri ter kančku sreče celo možnost preboja v 1. MnZ ligo, kar bi bil uspeh nad pričakovanji. Dober rezultat ekipe je posledica zavzetega dela fantov in trenerja, saj so s pripravami začeli že v avgustu. Tudi pozneje je bila ekipa zelo zaposlena.
Imeli so kar nekaj tumirjev in prijateljskih tekem, celo s sovrstniki iz Bosne in Hercegovine. V oktobru 2010 so namreč obiskali mesto Bužim, kjer je bilo poleg športnega druženja v ospredju tudi navezovanje prcateljskih stikov.
V	istem mesecu so fantje obiskali Udine in bučno vzpodbujali mlajšo selekcco U-8, ki je odigrala turnir s sovrstniki iz Italce in Slovence. Hkrati so si vsi skupaj ogledali prvenstveno tekmo UDINESe - PALERMo, kar je bilo seveda posebno doživetje.
V	marcu 2011 je ekipa odšla na petdnevne priprave v Italco, v znano letovišče Lignano. Nekdanja olimpcska vas je nudila dobre možnosti za trening, pa tudi možnost navezovanja prcateljskih stikov s slovenskimi in tujimi športniki. Fantje so odigrali še dve prcateljski tekmi in se odlično zabavali, seveda ob trdem delu.
V	naslednji številki Našega Časopisa bomo objavili še novičke iz vrst mlajših dečkov, članov in preostalih selekcc. Ne zamudite, pestro bo.
Za konec pa: Brž v naše vrste in nogometna zvezda bo rojena, saj pri nas velja:
»NOGOMETU DAJEMO NOVO PERSPEKTIVO.«
Več o samem delovanju MNC Vrhnika - Dren in predvsem o potekih tekmovanj, uvrstitvah, predstavitve posameznih selekcc, itn. pa v naslednjih številkah Našega Časopisa.
MNC Vrhnika - Dren
Vabimo k vpisu v Nogometni center MNC Vrhnika - Dren:
-	Nogometni Vrtec na Drenovem Griču
-	U-8 (otroci stari 7 in 8 let)
-	U-9 (otroci letnika 2001)
-	U-10 (otroci letnika 2000)
VSE TRI SELEKCUE TRENIRAJO NA DRENOVEM GRIČU!
-	U-11 in U-12 (otroci letnikov 1999 in 1998)
-	U-13 in U-14 (igralci letnikov 1997 in 1996)
-	kadeti U-16 (letnika 1995 in 1994)
-	mladinci (letnika 1993 in 1992)
-	člani
VSEH PET STAREJŠIH SELEKC^ TRENIRA NA VRHNIKI!
Za vse informacce smo vam na voljo na GSM številko 041 686 415 ali pa se zglasite v MNC Vrhnika - Dren v času posameznih terminov treningov.
Pridružite se nam, saj:
»Nogometu dajemo novo perspektivo!«
MNC Vrhnika DREN
Zlata plaketa nogometnemu trenerju Stevu Joveškoviču
Zveza nogometnih trenerjev Slovence je v ponedeljek, 18. aprila 2011, v Velenju zaslužnim nogometnim trenerjem podelila priznanja.
Za tridesetletno trenersko delo je zlato plaketo prejel trener Nogometnega kluba Dren Steva Joveškovič. Nekdanji igralec Nogometnega kluba Usnjar in Nogometnega kluba Dren se je po končani igralski karieri vključil med aktivne trenerje. Steva, ki ga prcatelji poznajo pod imenom Kepo, ima licenco trener UEFA, trener A. Čeprav je še vedno redno zaposlen, je 59-letni Steva svoj prosti čas namenil treniranju posameznih selek-cc v NK Dren in NK Dragomer. Ste-va je prvi nogometni trener v Občini Vrhnika, ki je za svoje delo prejel zlato plaketo Nogometne zveze Slovence in Zveze nogometnih trenerjev Slovence. Zadnjih deset let si skoraj ne moremo zamisliti dela Nogometnega kluba Dren brez njegovega požrtvovalnega dela. Ni le trener, temveč tudi športni delavec, ki se poloti vseh del v športnem parku. Vodstvo kluba mu želi še veliko uspehov pri delu v prihodnje in mu iskreno čestita za prejeto plaketo. Čestitkam se pridružujejo tudi igralci NK Dren in NK Dragomer.
France Brus

Steva Joveškovič z zlato plaketo Zveze nogometnih trenerjev Slovence
62
NAŠ ČASOPIS
N/
Sport in rekreac^a
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Tradicionalni veteranski turnir Os^'ek 2011
Veterani NK Dragomer smo 6. maja odpotovali na tradicionalni mednarodni nogometni turnir štirih ekip, ki je bil letos v Osyeku. Proti Slavonii smo odrinili že v petek popoldan. Po nekaj postankih smo na cilj prispeli v poznih večernih urah, kjer so nas^ z lepo dobrodošlico pričakali domačini. Snidenje pryateljev je bilo res prisrčno. Čeprav je bila vožnja sorazmerno dolga, ni bilo ovir za dobro zabavo do jutranjih ur. V soboto dopoldan je sledil sproščen ogled mesta Osyek, predvsem starega mestnega jedra, kjer se bohoti lepa katedrala sv. Petra in Pavla, zgrajena med letoma 1894 in 1898.
Letošnji turnir v Os^eku je imel humanitarni značaj, saj se je ob tej priložnosti zbralo 10.000 kun, namenjenih hrvaškemu Karitas, ki deluje na območju Os^eka. Zato se je vse skupaj začelo nekoliko bolj uradno kot po navadi. S svečanim odprtjem so namreč začeli člani KUD-a Zlatni Klas iz Višnjevca, ki so najprej zaigrali himni. Potem so zaigrali in zapeli nekaj slovenskih pesmi in nato še nekaj hrvaških, nakar je vse štiri ekipe in druge prisotne med drugim pozdravil in nagovoril tudi predsednik mestnega sveta mesta Os^eka, g. Gordan Matkovič, ki je tudi športni direktor NK Os^eka. S tem je bil veteranski turnir uradno odprt.
Sledilo je žrebanje parov in ponovil se je Lošinj izpred dveh let. V polfinalu smo se pomerili z Dobrovčani in po rednem delu se je tekma končala pri rezultatu 2 : 2, nakar so sledile dramatične enajstmetrovke. Na nogometnih igriščih se redko doživi, da mora penale streljati več kot cela enaj-sterica. No, v našem primeru pa že. Oboji smo bili izjemno natančni in na koncu smo končali pri rezultatu 14 proti 13 za Dragomer. V finalu smo se
pomerili z domačini, ki pa smo jim morali priznati premoč in prehodni pokal je tako ostal v Os^eku. Vsak sicer rad zmaga, toda namen tega turnirja je vse prej kot tekmovalnost. Po vsem videnem in doživetem so si domačini konec koncev tudi zaslužili zmago. Najprej so nas ves vikend gostili kot kralje, na koncu pa je treba priznati, da so bili vendarle boljši tudi na igrišču. Po koncu tekmovanja je sledila podelitev nagrad, ki jih je podelil domačin Robert Spehar, nekdanji igralec Os^eka, Bruggea, Monaca in Sportinga iz Lizbone, sedaj pa predsednik NK Os^eka. Poleg pokala za drugo mesto smo dobili tudi najboljšega vratarja turnirja, Marka Čudna. Letos
se je na koncu, poleg sila resnih nagrad, podelilo tudi nekaj malo manj resnih nagrad, in sicer: lento za največjo napako v igri, lento za največji pivski trebuh med igralci in lento za najlepšega nogometnega veterana. V zelo hudi konkurenci smo imeli do konca v izboru svoje predstavnike, vendar jim ni uspelo dobiti lente. Sledila je zabava do jutra, že spet.
Slavonci slovio kot izjemni gostitelji in naši pr^atelji iz Os^eka oz. Višnjevca so to tudi potrdili in dokazali. Namen tega tradicionalnega turnirja je predvsem druženje in pr^atelj-stvo štirih ekip in dveh narodov in trudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje.
(as) NK Dragomer
Številni pasji športi na Vrhniki
Sportno-kinološki klub Vrhnika na prosto- ^-
rnem vadišču med Sinjo Gorico in Ligojno ■ - ■ i-fc izvaja številne pasje športe. Že vrsto let je najbolj priljubljen agility, letos pa je izvajamo tudi t. i. rally obedience. To je športna disciplina, pri kateri vodniki in psi na progi, ki jo vnaprej pripravi sodnik, opravljajo predpisane, med seboj povezane naloge. Namenjen je vsem psom, rodovniškim in ne rodovniškim. Glede na težavnost nalog je rally obedience razdeljen na štiri težavnostne razrede. Vsi tekmovalci morajo začeti v razredu RO-I. Proga vsebuje (odvisno od ravni tekmovanja) 15 do 19 postaj (brez starta in cilja) z različnimi nalogami, ki jih morata opraviti pes in vodnik. Naloge (72 različnih) obsegajo vaje v gibanju, vaje na mestu in premagovanje ovir. Vaje v gibanju vključujejo spremembe v smereh in načinu gibanja ter večje ali manjše kroge, osmice, slalome, gugalnice, mize in razne figure okoli stožcev. Vaje na mestu terjajo upoštevanje zahtev, kot so: sedi, prostor ali stoj v različnih zaporedjih, ostajanje na mestu, prilagajanje psa vodnikovemu položaju, vodenje na daljavo in podobno. Tekmovalec/izpitnik ima na voljo tri minute časa, v katerem mora opraviti vse vaje. Med tekmovanjem/izpitom ni dovoljeno uporabljati hrane, igračk in dotikov, vodnik pa lahko psa nenehno spodbuja z besedami in s telesno govorico. Tudi svoja povelja, s katerimi zahteva od psa, naj opravi določeno nalogo, lahko vodnik izrazi na različne načine: z besedami, znaki in/ ali svojo telesno govorico. Strogo prepovedana je tudi vodnikova grobost do psa v kakršni koli obliki in se kaznuje z izločitv^o. Prgavo na tečaj
rally obedienca ali druge tečaje (mala šola, poslušnost, agility ...) lahko sporočite na skk.vrh-nika@gmail.com. Informacije o delovanju SKK najdete na spletni strani www.skk-vrhnika.si.
Tenis, odbojka na mivki!
Igrišči sta odlično pripravljeni! Rezervirajte si termin! Ne odlašajte, raje povabite še pr^atelje in se ob pr^etnem druženju sprostite vsakodnevnih bremen! Informac^e in rezervac^e: 041/632-366 (tenis) in 051/261-165 (odbojka na mivki) Sportni park Bevke je odličen prostor za piknik, rojstnodnevno zabavo ali sindikalno srečanje ...
Medobčinska liga v balinanju 2011
Rezultati 5. kroga
1.	liga
Logatec - Sinja Gorica 4 : 0 PVD Sever - Dolenjgrad 3 : 1 Gruden Dren - Horjul 1 : 3 Dobrova - prosti
Lestvica: 1. Sinja Gorica (12), 2. PVD Sever (11), 3. Dolenjgrad (10), 4. Logatec (10), 5. Horjul (10), 6. Gruden Dren (5), 7. Dobrova (2).
Rezultati 5. kroga
2.	Liga
Kranjci - OZVVS 4 : 3 Jama - Toshiba 3 : 1 Invalidi - Sd Povž 2 : 2 Blagajana - prosta
Lestvica: 1. Kranjci (18), 2. Blagajana (12), 3. Jama (10), 4. Toshiba (6), 5. OZVVS (6), SD Povž (6), Invalidi (2).
Enajst odlič^' na turnirju Kimon open 2011
Turnir KIMON OPEN 2001 v Ljubljani je Karate klubu Vrhnika prinesel enajst medalj in dve nagradi za najmlajša ude-
leženca turnirja! Turnirja, ki je potekal v soboto, 16. 4. 2011, v Ljubljani, se je udeležilo kar devetnajst naših tekmovalcev.
Klub so odlično zastopali: Andraž Peklenk (1. mesto kihon, 1. mesto kata), Sara Arh (2. mesto kihon), Andrej Matevc (3. mesto kihon), Sara Arsič (1. mesto kata), Nejc Cvetko-vič (1. mesto kata, 2. mesto kihon), Bine Cvetkovič (1. mesto kihon), Luka Ogrin (2. mesto kata), Lea Albreht (3. mesto kata), Bine Tavčar Marolt (3. mesto kihon), Sergej Arh, Simon Gar^elčič, Aljaž Hodnik, Tinkara Sluga, Brina Arsič, Klemen Kondardi, Benjamin Husaković, Žan Svetlin in Tja-ša Kovač. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke! (mp)
Karate
Vrhničani blesteli v Bohinju
V soboto, 7. 5. 2011, so se vrhniški karateisti udeležili 13. Pokala Bohinja - mednarodnega turnirja v karateju, ki ga je organiziral Karate klub Bohinj v sodelovanju s Karate zvezo Slo-ven^e. Tekmovanja se je udeležilo 333 tekmovalcev iz petintridesetih klubov. Barve kluba je tokrat zastopalo deset tekmovalcev, ki so ponovno dokazali, da sod^o v sam vrh karateja in dosegli vrhunske rezultate: Bine Cvetkovič - 2. mesto - kata (malčki), Nejc Cvetkovič - 3. mesto - kata (mlajši dečki), Sara Arsič - 2. mesto - kata (kadetinje), Aleksandra Radovič -1.
mesto - borbe +60 kg (članice), Kristjan Buh - 3. mesto - borbe -75 kg (člani), Darja Gorjup - 2. mesto - kata (veteranke), Mateja Peklenk - 1. mesto - kata (veteranke), Andraž Peklenk - 4. mesto - kata (starejši dečki). V boju za odličja smo imeli še Brino Arsič in Aljaža Hodnika, ki pa sta kljub dobrim nastopom žal izpadla iz boja za odličja.
Vsem skupaj iskrene čestitke in zahvala našemu trenerju. Ne smemo pozabiti tudi na naše zveste navijače, ki so nas vzpodbujali! (mp)
Vrhniške ritmičarke osvojile prvo, drugo in tretje
mesto
V soboto, 14. 5. 2011, je v športni dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška potekalo 3. prvenstveno tekmovanje v ritmični gimnastiki program A1. Tekmovanje je bilo tudi kot kvalifikac^a na Državno prvenstvo, ki bo 4. 6. 2011 v Ljubljani.
Pomerila so se dekleta iz naslednjih klubov: dSRG Branik Maribor, SZ Bor Trst, ^KRG Narodni dom, kSRG Siška, Sd Kranj, Sd Moste, Sd Sokol Bežigrad - SrG Zala, Sk Bleščica, DRG Gumica, dSr Murska Sobota in domačinke iz GD Vrhnika. V prvem delu tekmovanja so se dekleta pomerila v skupinskih sestavah.
Pri mlajših deklicah so se vrhniška dekleta izvrstno iz-
kazala. Skupina GD Vrhnika 1, v sestavi Laura Jelovšek, Ivona Vukičević, Urša Troha, Urška Bašelj, Lena Bogataj, Tjaša Rozman Muha so zasedle 3. mesto. GD Vrhnika 2 v sestavi pa izvrstno 7. mesto. Naj dodam, da je to za ta dekleta šele drugo tekmovanje, saj so začela trenirati letos.
V kategorii deklice so naša dekleta Nina Žižmond, Lina Groznik, Manca Rozman Muha, Nastja Podvratnik, Sara Jazbec prikazala čudovito sestavo in si pritekmovala najboljši rezultat v tej sezoni, 4. mesto. Dekleta imajo v vaji tri kolebnice.
Naslednje naše so tekmovale kadetinje Tina Kolar, Meta Mramor, Metka Močilar, Žana
Erznožnik, Ajda Ratkovič z vajo z obroči. Dekleta je končno spremljalo tudi tisto malo športne sreče, ki jo športnik potrebuje, saj so zasedle prvo me^sto.
Članice imajo letos dve tekmovalni vaji, in sicer eno z obroči in eno brez pripomočka. Dekleta so z vajo z obroči v sestavi Neža Celarc, Katja Grum, Klavdjja Makuc, Daniela Kalizan, Spela Jilek zasedle izvrstno 2. mesto, saj je bila tudi konkurenca dobro pripravljena. Pri drugi vaji pa so sodelovale Neža Celarc, Katja Grum, Klavdja Makuc, Tina Grum, Anja Mikuš, Danijela Kalizan. Z zelo zanimivo koreografijo so si dekleta pri-telovadila prvo mesto.
To sezono sta tekmovali tudi Ana Jazbinšek in Neža Čuk. Obe dekleti sta s treningi začeli šele v tej sezoni in tako hitro napredovali, da sta osvojili dovolj znanja za tekmovalno vajo s kolebnico. V kategoriji mladink pri parih sta se v svoji prvi telmovalni sezoni zelo dobro izkazali in brez večjih napak osvojili 9. mesto.
V drugem delu tekmovanja pa so se pomerile tekmovalke posamično, v kategorijah kadetinje, mladinke in članice, z različnimi rekviziti.
GD VRHNIKA, Ines Jerina
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
63
Veseli Triglavci na Hruškem vrhu
Maj je eden najlepših mesecev v letu s prečudovito naravo, bogatim z cvetjem in živimi pomladanskimi zelenimi barvami. Planinci Planinskega društva Vrhnika - pohodna skupina Veseli Triglavci smo se podali na pohod z Dovjega (760 m) na Dovško Babo (1891 m), Hruški vrh (1776 m), Rožco (1587 m) do Planine pod Golico (942 m). Izbrali smo ravno pravšnji dan za pohod, saj so prav v tistem obdobju travniki in rovti na južnem pobočju Karavank od Dovške Babe do Golice posejani z belimi narcisami ali ključavnicami, kot jim rečejo domačini.
Letos so narcise pohitele, saj tudi najstarejši domačini ne pomn^o, da bi cvetele kar štirinajst dni prej kot po navadi. V času našega pohoda so bile najlepše malo pod grebenom in travniki so bili zares pobeljeni s temi dišečimi cvetlicami. Na dan našega pohoda je bil tudi praznik narcis, tako da je bil obisk planincev in turistov na Planine okrog Golice kar velik.
Začetek našega pohoda je bil pri potoku Mlinca nad Dovjim, od koder nas je pot vodila do Planine Gorelj-še, kjer smo imeli krajši počitek. Višje kot smo se vzpenjali, bolj se je spreminjal gozd iz listnatega v iglavce in vmesnimi travnatimi jasami in pašniki, ki so čakali živino za pašo. Počasi smo prispeli mimo Bele peči na gozdno cesto, ki se vzpenja na Planino Dovško Rožco in po njej naprej na markirano pot, ki nas je pripeljala do koče na Dovški Rožci.
Po dveurni hoji in strmem vzponu in 890 m vzpona sta se prilegla počitek in malica pred kočo, ki žal to ni, saj ne obratuje in je na tako lepi lokac^i, s katere je res lep pogled na Jul^ce. Za tak vzpon se prileže krepka malica, saj smo se že kar navadili, da vsak prinese nekaj in potem skupaj pomalicamo ob kramljanju in razgledovanju po okoliških vrhovih.
Tokrat prvič letos na našem pohodu nismo imeli jasnega vremena in so se meglice podile na višini okoli 1600 m in nam zakrivale razgled na Julijce in tudi dež
nas je presenetil, tako da smo morali vedriti pod streho ob koči. Ko je prenehalo deževati, smo se odpravili proti Dovški Babi in naprej po grebenu Babe do Hru-škega vrha, ki je bil tudi cilj tokratnega pohoda. Hruški vrh je prav nad karavanškim predorom in z njega je zares lep razgled na Jul^ce od dolin Krma, Kot, Vrata do Martuljkove skupine. Južno pod nami so bile Jesenice in Dovje - Mojstrana, na avstr^ski strani pa je bila dolina Drave. S Hruškega vrha nas je pot vodila prek Rožce do Jeseniške planine, kjer smo si pri pastirskem stanu vzeli čas za počitek in uživanje na toplem soncu. Od Jeseniške planine nas je pot vodila mimo Debele peči po lepem smrekovem gozdu, poraslem z borov-ničevjem, do Svetega Križa na Planini pod Golico. Kot po navadi smo se tudi tokat ustavili na turistični kmet^i na zasluženo malico. Turistična kmet^a Betel na Planini pod Golico nam je tokrat ponudila dober gorenjski ričet s klobaso ter domačo sladico.
Za nami je bil 6-urni pohod z višinsko razliko 1130 m vzpona po prečudoviti naravi in ne preveč zahtevni poti, ki poteka po južni strani Karavank in je primerna za vsakogar z normalno fizično kondic^o. Vredno je obiskati opisani del planin v tem letnem času, saj boste v lepem vremenu uživali v lepem razgledu in v obilici cvetja, ki ga je obilo po travnikih in pašnikih.
V pohodni skupini Veseli Triglavci upoštevamo, da obiskujemo kraje in planine, ki v sojih letnih obdobjih ponujajo značilnosti, ki so zanimive in izstopajo s svojo lepoto tako, da je samo še vreme tisto, ki prekriža račune. Pr^etno vabljeni, da se nam pridružite in uživate z nami. Naslednji pohod bo 18. jun^a na Dobrač v Avstr^i, na katerega vas vabimo že sedaj. Utrinke z našega pohoda si lahko ogledate na spletni strani PD Vrhnika, pohodna skupina Veseli Triglavci, in na strani facebook. Lep planinski pozdrav!
Simon Zalar
11. pohod okoli kartuzye Pohodniki in konjeniki po stopinjah menihov	
JS^B ■H J^nHp «r^^^^HVI	Bistra, 30. april - Leta 1220 je koroški vojvoda Bemard Spanheimski pripeljal prve menihe na takratno Kranjsko. Njegov sin Ulrik Spanheimski je leta 1260 z darilno listino dokončno zagotovil obstoj kartuzije v Bistri. V več kot petsto letih njenega obstoja so kartuzijani s svojo vlogo zelo vplivali na takratno življenje na kulturni, politični in gospodarski ravni. Spomin na omenjeno kartuzijo smo obudili s sedaj že tradicionalnim 11. pohodom po poteh nekdanje kartuzije v Bistri. V enajstih urah so pohodniki in konjeniki prečkali ozemlja štirih občin: Vrhnike, Borovnice, Cerknice in Brezovice. Pot je bila dolga 44 km. Vodja pohoda, Dušan Miklošič, sem se v imenu organizatorjev ŠD Žaba Bistra, Konjeniškega društva Vrhnika in Turističnega društva Borovnica zahvalil vsem udeležencem in jim podelil lične medalje. Marjanu M. Dolinarju - Avtoprevozi, s. p. - pa se zahvaljujem za logistiko na pohodu. Na fotografiji: Udeleženci pohoda ne Menišiji 1 Dušan Miklošič
Nord^'ska hoja
Tek na smučeh je kot predhodnik nord^-ske hoje narekoval in oblikoval tehnike hoje - teka, ki se tudi danes uporabljajo.
Zimske olimp^ske igre v francoskem Cha-monixu leta 1924 so spodbudile razvoj teka na smučeh in posledično iskanje novih in novih možnosti treniranja pozimi in tudi poleti. Tako so skandinavski tekači začeli s treningi teka - hoje s palicami tudi poleti. Kombinac^a hoje, teka s palicami po močvirnatem in neravnem terenu jim je omogočala lažje prehode takih območ^, hkrati pa so krepili tudi mišice zgornjega trupa. Uporabljali so tako imenovani dvotaktni diagonalni korak, ki je sestavni del klasične tehnike pri tekačih na smučeh. Po zgledu tekmovalcev v smučarskih tekih so začeli posnemati "suhe" poletne treninge tudi rekreativci. Dvotaktni diagonalni korak, ki je tako blizu klasični obliki hoje (gibanje nasprotna roka - nasprotna noga), je postala tehnika rekreativcev pri hoji-teku s palicami. Leta 1980 so na Finskem poskusili z množično propagando hoje-tekaspalicami, saj sodejav-nost želeli približati širši množici. Deset let ni bilo velikega odziva, nato pa eksplozija rekreacije hoje - teka na smučeh. To so izkoristili v finski industriji in začeli z množično izdelavo jalic, čevljev in vseh drugih pripomočkov za lojo - tek s palicami pod znamko "NORDIC WALKING". Skoraj isti čas se je tudi v Ameriki zelo razvila ta oblika rekreacije pod imenom "POWER WALKING". Pri nas se je ta oblika rekreacija pojavljala pod imenom hoja po smučarsko, a so jo zaradi primernega prevoda NORDIJSKA HOJA ljudje hitro vzeli za svojo. Med pomembnejšo opremo pri nordijski hoji sod^o palice, tekaška obutev in športna oblačila. Palice so glavni del opreme pri nord^-ski hoji. Ker ta oblika rekreac^e spada med časovno dalj trajajoče in poteka v naravi, je za optimalno in učinkovito izvedbo treba imeti opremo, ki je udobna in nam omogoča pravilno izvedbo tehnike. Pri palicah je treba paziti na ustrezno dolžino palic, kakovost
Predstavitev varne hoje
Planinska sezona že močno trka na vrata vseh ljubiteljev gora, ki so med tem že osvojili kateri vrh v kraškem robu ali se povzpeli na vrhove sredogorja, ki obkrožajo našo Planino.
In ravno tam je bila v soboto, 23. aprila 2011, predstavitev varne hoje z uporabo varovalnih kompletov v organizac^i Vodniškega odseka Planinskega društva Vrhnika. Mogoče dan ni bil najbolj posrečeno izbran, kajti bil je del podaljšanih praznikov, a akcija je vseeno stekla in se bo v naslednjih letih nadaljevala.
Večina nas bo osvajala vrhove, kjer predstavljena oprema in način gibanja ne bosta potrebna, vendar se bomo morebiti znašli na zelo zahtevni turi, pri kateri hojo zamenja plezanje in takih podvigov se lotevajmo samo primerno izkušeni in opremljeni.
Za tovrstne vzpone potrebujemo dodatno tehnično opremo: čelado, plezalni pas ter sa-movarovalni komplet. Opremo si je mogoče izposoditi tudi v našem planinskem društvu in nekaterih trgovinah s planinsko in alpinistično opremo. Pri plezanju uporabljamo pravilo treh opornih točk. Vse oprimke, stope in žične vrvi vedno preverimo, preden
materialov, iz katerih so palice, obliko ročaja z zanko in vrsto krpljice. Dolžina palice je izjemno pomembna, saj omogoča pravilno gibanje mišic rok in trupa. Poznamo praktično in teoretično izbiro primerne dolžine palic. Praktičen nasvet je, da se držimo vzravnano pokonci in smo v čevljih. Roke imamo sproščene in prislonjene ob bok tako, da je kot v komolčnem sklepu 90 °. Palice primemo 1 do 2 cm pod vrhom ročaja tako, da je roka na sredini ročaja in palice pravokotno na podlago. Teoretično izbiro pravilne dolžine so iznašli strokovnjaki in tako dandanes proizvajalci ponujajo naslednjo formulo: priporočljiva dolžina palic = 0,72 x telesna višina. Oblika ročaja z zanko je pomembna zaradi daljše aktivnosti, pri kateri bi lahko nastale poškodbe in žulji v predelu dlani, zato mora
ne pri vzponih in težje dostopnih pobočji, saj jih lahko preprosto zložimo in pospravimo v nahrbtnik.
Palice iz enega kosa so zelo priljubljene pri rekreativcih, ki žel^o imeti svoje palice točno po meri. Prednost teh palic je, da nimajo navojev in zato je manjša možnost poškodbe palice.
Sestava palic je različna. Osnova sta lahki sestavini carbon in fiberglas. Njuno razmerje določa togost in ceno palice. Krpljice pri palicah za nord^sko hojo so precej majhne in imajo na kocu pravilno oblikovano konico, katere namen je stabilnost palice pri vbodu v podlago. Konica je izdelana iz zelo trpežne kovine, redkeje kot krpljice je v rabi guma. Slednja se uporablja predvsem v namene rehabilitac^e, saj je primerna za vadbo v notranjih prosto-
STUDIO FORTE IN PULZ SPORT VABITA NA TRENING TEKA, NORDIJSKO HOJO IN KOLESARSKE IZLETE.
StudioForte
Brigadirska 12, Vrhnika- Verd M 051 77 04 77, T 05 9928 025 E info@studiofbrte.si, www.studioforte.si
STUDIO FORTE
biti oblika ročaja ergonomsko oblikovana. Vrh ročaja je rahlo zaobljen in tako dovoljuje, da dlan pri zaključku odriva s palico za boki nemoteno zaključi odriv. Pašček, v katero se vpne dlan, je treba pravilno nastaviti, tako da prenesemo težo na palico prek paščka in pri tem z dlanjo ne zdrsnemo pod ročaj. Poznamo tri velikosti paščkov (velik, srednji in majhen).
Steblo palice naj bi zagotavljalo dobro oporo in preneslo težo telesa. Proizvajalci ponujajo dve vrsti palic: teleskopske in palice iz enega kosa. Teleskopske palice so nastavljive po dolžini in jih lahko uporablja več ljudi. Prednost teleskopskih palic je, da so uporab-
Učna ura pod vodnikovim nadzorom
jih obremenimo! Ne zaupajmo jim svojega življenja, ne da bi preverili njihovo stanje! Na poteh pazimo, da ne prožimo kamenja. Priporočljivo je, da se na te ture odpravimo v okviru organizirane ture planinskega društva ali v spremstvu gorskega vodnika.
Da bi nam bilo vse to pred sezono malo bližje, smo vodniki našega društva to pred-
rih.
Obutev mora biti primerna aktivnostim, ki potekajo v naravi. Lahko so tekaški čevlji, treking čevlji ali pohodniški, vendar moramo pri pohodniških paziti, da niso previsoki, saj bi to onemogočalo pravilno tehnično izvedbo nord^ske hoje.
Oblačila morajo biti športna, lahka in primerna za aktivnost v naravi (tek, hoja). Preveč ohlapna oblačila nas lahko zavirajo pri aktivnosti, prav tako moramo biti pozorni na vremensko napoved in se temu primerno obleči. V primeru spremenljivega vremena je treba obleči več kosov oblačil.
Blaž Kavčič
stavili na dokaj primernem skalnatem terenu tik pod razglednim stolpom na Planini nad Vrhniko. Najprej smo s pomočjo vrvne tehnike z uporabo 30 m vrvi, klinov, vponk, trakov in pomožnih vrvic opremili steno, ki se spušča v korita, jo zaobšli in se po drugi strani ponovno vrnili na izhodišče. Tako zavarovana pot je bila pripravljena in čakala je le še planince, ki jih tako gibanje v gorah zanima in bi se radi seznanili z njim.
Pred samim začetkom predstavitve smo si vodniki ob vznožju stolpa ogledali neverjetno idealno steno, ki je že kalila prejšnje rodove vrhniških alpinistov. Odločili smo se, da jo bomo v bližnji prihodnosti zopet odtrgali »zobu časa« ter jo obudili in starim klinom se bodo pridružili novejši, vse to pa pod nadzorom Vodniškega odseka.
Ob uri, ki smo jo napovedali za začetek predstavitve, sta naš načelnik Vodniškega odseka, Boštjan Ravnik, in planinski vodnik Primož Pečlin ob pomoči drugih vodnikov najprej udeležence poučila o teorii, predstavila opremo in način gibanja in »hajd'« v steno. Udeleženci so z zanimanjem poslušali nasvete vodnikov in po opravljeni poti pod njihovim varstvom so tudi sami preizkusili ta način gibanja v gorah. Bili so navdušeni.
Besedilo in fotografija: Milan Jerman
64
NAŠ ČASOPIS
N/
Šport in rekreacca
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Sončki na Mrzlem in Špičastem vrhu
Drugi torek v aprilu smo se v lepem, vendar mrzlem jutru odpeljali proti Žirem. V Račevi je bilo še bolj mrzlo, kajti travniki so bili pobeljeni s slano. Na poti mimo romarske cerkvice sv. Ane in mimo ograde z jeleni, ki so radovedno pokukali izza vzpetine, smo bili še toplo oblečeni. Pred vzponom na greben Ledinskega griča so se topla oblačila že preselila v nahrbtnike. Najprej skozi smrekov, nato skozi nežno zelen bukov gozd se je steza bolj ali manj strmo vzpenjala po grebenu. Kmalu smo zagledali kmetco Belin in Mrzli vrh. Namesto žafranov, ki so letos cveteli prej kot po navadi, smo se razveselili regrata. Kaj so tisti večer mnogi imeli za večerjo, ni težko ugotoviti.
S pomočjo našega Vojka, ki pozna imena vseh gričev, hribov, vrhov in dolin, smo spoznali bližnjo in daljno okolico. Časa smo imeli dovolj. Kljub imenu je bilo na Mrzlem vrhu prcetno toplo in nikamor se nam ni mudilo. Vračali smo se prek travnikov mimo cvetočih
sadnih dreves, se ustavili na kmetci »slavnih« pri Cornu in nadaljevali proti vasici Brezni-ca. Pot nas je vodila ob mejnih
gozda nad Zadlogom. Na njegovem vrhu se nad krošnje dreves dviguje razgledni stolp, ki omogoča enkraten razgled
Sončki pod Špičastim vrhom
kamnih iz leta 1920, ko je tod potekala rapalska meja. Sledil je le še spust v Žiri, kjer smo ob kavi, pivu in sladoledu počakali na avtobus.
Prvi torek v maju smo Sončki obiskali Špičasti vrh, ki je s 1127 metri nadmorske višine najbolj izstopajoča vzpetina vzhodnega dela Trnovskega
na valujoče zelenje bližnjih gozdov, na Zadloško ravan v vznožju in na mnoge bližnje in daljne gore.
Pohod smo začeli v Podtiso-vem Vrhu, v severozahodnem delu Zadloga, kjer sta dve zanimivi stoletni kmečki doma-čci. Mimo samotnih domačc Male gore smo se nato povz-
peli na rob planotastega sveta Trnovskega gozda in pri kapelici ob cesti iz Zadloga proti Primorski skrenili levo v svet Mrzlega Loga. Tam smo obiskali samotno domačijo Kalar, ki leži v globoki kraški kotanji sredi gozdov in je zapuščena že nekaj desetletij. Vrnili smo se na cesto in nad seboj že zagledali naš cilj, stolp na Špičastem vrhu. Po gozdnih poteh smo se od zahoda povzpeli na greben, kjer so odcvetali zadnji petelinčki, čemaž pa se je že pripravljal k cvetenju.
Na stolpu se je razvnel pogovor, kaj vse se vidi. Tisti z ostrim vidom so videli celo kupolo radarja na Ljubljanskem vrhu. Vendar dolgo nismo vztrajali, hladen vzhodnik je vlekel čez greben in hladil naše razgrete hrbte. Mimo novih hiš nekdanje kmetce Na Kobilici smo se spustili do Zgornjega Žgavca, od koder ni bilo več daleč do ceste Črni Vrh-Ajdovščina.
Sonja Repnik in Sonja Zalar Bizjak Fotografija:
Tatjana Rodošek
Mladi planinci na Jelenku
V soboto, 26. 3. 2011, se je 42 mladih planincev Planinskega društva Vrhnika odpravilo na pohod na Jelenk (1107 m) nad Spodnjo Idrco. Na izhodišču smo se ozrli naokoli in videli, da se vsi vrhovi v okolici strmo dvigajo nad dolino. Kmalu smo to tudi »okusili«, saj pot nikakor ni hotela postati položnejša. A je z vsakim korakom višje razgled na Idrcsko-Cerkljansko hribovje postajal mogočnejši in pokrajina lepša in zanimivejša. Na začetku skozi gozd, nato pa čez travnike in pašnike mimo visokogorskih kmetc z mogočnimi kozolci. Na tretjini poti proti vrhu je šlo nekaj starejših osnovnošolcev z dvema vodnikoma po zahtevnejši poti, preostali pa smo nadaljevali po lažji. Na kmetci, od koder sta obe skupini nadaljevali pot naprej skupaj, smo imeli krajši postanek ter srečanje z domačinom, ki nam je ponudil čaj. Toplo in sončno vreme nas je spremljalo vse do vrha, na njem pa čudovita travnata planota. Vsakdo si je lahko izbral svoj prostor, kjer si je privoščil malico na mehki travi. Otroci so si za malico vzeli malo časa, saj je sledilo odkrivanje okolice travnika in lovljenje, ki sta ga spremljala vriskanje in smeh. Igranje in lovljenje bi se nadaljevalo lahko do večera, če ne bi vodniki opozorili otrok, da je treba sestopiti še v dolino in se pravočasno pripeljati do Vrhnike. Ob novici, da je igre

konec, so se otroci malo nakremžili, a je nezadovoljstvo kmalu
minilo, saj je hojo proti Spodnji Idriji spremljalo nekaj petja, pri
katerem uglašenost ni bila najpomembnejša. Do avtobusa smo
prišli vidno utrujeni, tako da je vožnja do Vrhnike potekala v
tišini in »kinkanju«. Na koncu je bilo veselo snidenje s starši.
Fotografije si lahko ogledate na www.pd-vrhnika.si. Se vidimo
na naslednjem izletu.
'	Tomaž Strzinar
Franjo Brglez, Kekčevapotepanja. 100 družinskih izletov čez breg in dol, 1. izdaja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011. 307 str.
Pametno je že v zgodnji mladosti voditi otroke v naravo, tudi v gore. Prvič je to zdravo, drugič pa pomembno, da jim gore približamo in priljubimo tudi za poznejša leta. Taki izleti ne smejo biti prenaporni in ne vsiljivi. Združeni morajo biti z zanimivimi dodatnimi programi, predvsem pa s primerno družbo. Otroci potrebujejo predvsem otroke, staršev pa ne vedno. Če pa se starejši znajo približati otroški duši, lahko izpolnco vse potrebno za prijeten dan.
Predvsem pa je pomembno, da za družinske izlete, ki se jih udeležujejo tudi mladoletni otroci, izberemo primerne ciljne točke. Poti do njih ne smejo biti predolge ali prenaporne. Novi vodnik družinskih izletov, ki ga je izdala založba Mladinska knjiga, Vam to omogoča. V njem je sto izbranih izletov z različnih koncev naše domovine, šest med njimi pa poteka tudi na slovenskem etničnem ozemlju na drugi strani italcanske oziroma avstrcske meje: Ojstrnik (59) leži pav na meji med obema državama.
Večina izbranih ciljnih točk je na Gorenjskem, manj na Primorskem, Štajerskem in Zasavju, še manj na Dolenjskem in Notranjskem. Zakaj tako, saj je tudi tam lepo. Že naslov knjige Kekčeva potepanja to opravičuje, saj je Kekec živel na Gorenjskem, kjer so bili tudi posneti filmi o njem.
Izbrane poti si v knjigi sledco po abecednem redu. Zato si na hitro malo teže izberemo primerno pot v naši bližnji okolici. V tej bogato opremljeni knjigi, ki vsebuje poleg mnogih lepih fotografij gora, vrhov, pokrajin, krajev, zanimivih kulturnih spomenikov ter življenja v naravi, si lahko ogledamo tudi zelo lepo pripravljene in pregledne celostranske zemljevide okolice vsakega pohoda. Pogrešamo pa vsaj pregledni zemljevid Slovence z vrisanimi zaporednimi številkami posameznih ciljev.	Ciril Velkovrh
PLANINSKI TABOR V
PODLJUBELJU (1. 8. - 10. 8. 2011)
Kaj bomo počeli:
►	posteljo bo zamenjala spalka,
►	osvajali vrhove,
►	se preizkusili v plezanju in spoznavali naravo,
►	večere preživeli ob tabornem ognju,
►	spoznali nove prijatelje.
Namenjen je osnovnošolcem od 3. razreda dalje, ki imajo radi naravo in gore.
Več informacij o taboru: www.pd-vrhnika.si

^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Turistično informacijsi(i center
TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54;e-pošta:tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure.
Mladi planinci na Kopitniku
V soboto, 14. 4. 2011, je mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika organiziral planinski pohod na Kopitnik. To je 914 metrov visok hrib v Posavskem hribovju in po obliki spomi-
nja na kopito, od koder verjetno izvira njegovo ime. Pred OŠ Ivana Cankarja na Lošci se nas je zbralo 41 pohodnikov. Od tam smo se odpeljali z avtobusom. Med vožnjo se je predvajala risanka Madagaskar, tako da je vožnja do izhodišča hitro minila. Od železniške postaje v Zidanem Mostu, kjer smo izstopili z avtobusa, nas je pot najprej vodila ob cesti, a je kmalu zavila mimo hiš v gozd. S strumnim korakom smo po označeni poti sledili vodniku Andreju. Čeprav je bila pot dolga in na nekaterih delih strma, je čas ob sproščenem pogovoru hitro minil. Na vrhu smo ožigosali planinske dnevnike, nekateri so metali na koš, ki je stal v bližini koče, drugi pa smo v miru pojedli malico. Potem smo se pred kočo še fotografirali in se skozi gozd odpravili proti dvajset minut oddaljenemu vrhu. Ta je na prepadnih skalah, zato se je bilo treba razdeliti v več manjših skupin, da ne bi nastala nesreča. Čeprav se je sonce sramežljivo skrivalo za oblaki, je bil razgled z vrha čudovit. Sledil je le še sestop v dolino po zelo vijugasti poti proti Rimskim Toplicam, kjer nas je že čakal avtobus. Na poti nazaj smo si gledali risanko Madagaskar 2 in med tem kdaj tudi »zakin-kali«. Fotografije s pohoda si lahko ogledate na naši spletni ■ inika.si
Tine Turšič
strani - www.pd-vr
Zadnje športne novice
R^'avec med zlatimi lokostrelci
Echmiazdin, 21. maj - Na evropskem mladinskem pokalu EM-POK v Echmiazdinu v Armenci je kadetska ekipa: Vrhničan Jan R^javec, Kamničan Klemen Štrajhar in Logatčan Kristjan Bauer v razburljivem finalu premagala Italco in osvojila zlato
medaljo v ukrivljenem olimpijskem loku. V kvalifikacijah so dosegli tudi nov evropski rekord 3927 krogov in izboljšali italijanskega za 8 krogov. Na prvenstvu sta osvojila bronasti medalji tudi kadet Klemen Štrajhar v ukrivljenem-olimpijskem loku in mladinec Aljaž Mavsar v sestavljenem loku.(gt)
Aleš Prek osvaja Evropo
Portugalska, 22. maj - Vrhničan Aleš Prek je na portugalski gorski dirki Rampa Internacional da Falperra znova slavil v skupini N evropskega gorskega prvenstva. Največji tekmec našemu vozniku v mitsubishcu lancerju je bil znova Srb Du-
šan Borkovič v podobnem dirkalniku, ki pa je na vseh treh vožnjah v povprečju zaostal za lanskim slovenskim avtomobi-listom leta za okoli dve sekundi. S tem uspehom je Prek letos slavil že tretjič! (gt, foto avtomagazin)
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 65
©
REPUBLIKA SLOVENUA
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
www.upravneenote.gov.si/vrhDika/. e: ue.vThnika@gov.si Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika t: 01 7507 850, f: 01 7507 880
Obvestilo o zamenjavi orožnih listin
Na področju Upravne enote Vrhnika v letu 2011 poteče veljavnost nekaterih orožnih listov za lov in varnost, ki so bili izdani v letu 2001. Na podlagi določb Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo in 85/09, v nadaljevanju ZOro-1) je bil izdan nov Pravilnik za izvajanje Zakona o orožju (Ur. list RS, št. 40/05), ki v četrtem odstavku 10. člena določa, da se obrazec orožnega lista za varnostno orožje izda z veljavnostjo desetih let, za lovsko in športno orožje pa z veljavnostjo dvajsetih let. Po preteku veljavnosti se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev izda nov orožni list. Državljane, ki imajo pr^avljeno stalno prebivališče na območju Vrhnike in so imetniki orožnih listov za lov ali varnost, pozivamo, naj prever^o veljavnost orožnih listov ter da bi se izognili morebitnim nevšečnostim pri nošenju orožja, pravočasno oddajo vlogo za izdajo novega orožnega lista. K vlogi za podaljšanje oz. zamenjavo orožnega lista je treba predložiti:
-	predhodno izdani orožni list,
-	fotografijo v velikosti 35 x 45 mm v črno beli ali barvni tehniki,
-	potrdilo o plačilu upravne takse v višini 27,12 evra (takso se poravna ob oddaji vloge na blagajni upravne enote).
Za dodatne informac^e smo vam na voljo na tel. št. 01/ 75 07 868 ali na elektronskem naslovu ue.vrhnika@gov.si. Kontaktna oseba je Marko Grujičić, svetovalec za področje orožja.
Pred potovanjem preverite veljavnost svojih dokumentov Z veljavno osebno izkaznico lahko potujete v vse države Evropske un^e, in sicer: Avstr^o, Andoro, Belg^o, Ciper, Češko, Dansko, Estonko, Finsko, Francko, Grč^o, Irsko, Italko, Lat-v^o, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Nemč^o, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Slovaško, Španko, Švedsko, Veliko Britan^o, Romunko in Bolgar^o.
Z osebno izkaznico lahko državljan Slovence na podlagi dvostranskih sporazumov^potuje tudi v Švico, Bosno in Hercegovino, Makedonko, Črno goro in na Hrvaško.
Vlogo lahko vložite le osebno na kateri koli upravni enoti. Istovetnost ob vložitvi vloge izkažete s staro osebno izkaznico, lahko pa tudi z drugim identifikac^skim dokumentom (potnim listom, vozniškim dovoljenjem ali drugo javno listino, ki jo je izdal državni organ in je opremljena s fotografijo). Vloga se izpiše računalniško, sami pa preverite le pravilnost izpisanih osebnih podatkov in se lastnoročno podpišete. Vlogi morate priložiti eno fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm, ki mora kazati vašo pravo podobo oziroma ustrezno potrdilo fotografa o izdelani e-fotografiji.
Cena, ki vsebuje plačilo obrazca s personalizac^o in upravno takso, znaša:
-	17,39 evra za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let (polnoletne državljane),
-	13,52 evra evra EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 leta (za državljane do 3 leta starosti).
Upravna enota Vrhnika
Q
Ljubljansko barje
KRAJINSKI PARK
o
«N
fN O
>W
l9^Argonavtski dnevî în Noč na Vrhniki
Dai borovnic

f
V/
» icuzn- » 'í-i-íífe

A
GRAlDIBENA DELA IN IZKOPI
RazniÍ2:kopii * ToaR[1t(zri5l(ikoz^vozzi * Adakaac|je - aovzgoadnje
* Hreaznje dRaoišč * Rz^riih r^k^irirp
Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 135oVrhnikia, T:017^553 418
T: :id'4:2 (01^
Od nabave do izvedbe:
ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC
keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje
d.o.o. VRHNIKA
delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00
Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika
Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490
iílílKO
gumarstvo orodjarstvo plastika
Podjetje Siliko, d. o. o., je eno najhitreje rastočih podjety v Slovenci. Ukvarjamo se s proizvodnjo izdelkov iz gume, večinoma namenjenih avtomobilski industryi. Poleg proizvodnje imamo lastno orodjarno z razvojem in konstrukcyo.
Smo stabilno in konstantno rastoče podjetje, ki zaposluje že 190 oseb.
Zaposlimo na novo 4 sodelavce:
•	TEHNOLOG (vsaj V. stopnja izobrazbe tehn. smeri - strojni tehnik, inženir strojništva)
•	NASTAVLJALEC STROJEV (vsaj IV. stopnja izobrazbe tehn. smeri)
•	KONTROLOR KAKOVOSTI (vsaj V. stopnja izobrazbe tehn. smeri)
•	PROJEKTNI VODJA (inženir strojništva, nujno odlično znanje angleškega ali nemškega jezika)
Zaželene so izkušnje s področja gumarstva ali plastike.
Za več informac^ smo Vam z veseljem na voljo. Prosimo, pošljite prošnje na naš naslov ali po e-pošti.
SILIKO, d. o. o., Brezje 10, 1356 Dobrova
Tel.: 01 364 80 80
Faks: 01 364 80 85
GSM: 031 815 747
Marjeta.borstnik@siliko.si
www.siliko.si
^ METRE L'Mehanika
METREL MEHANIKA, sestavni deli in naprave, d. o. o., Ljubljanska cesta 80, Horjul
Smo uspešno podjetje s 50-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite.
Zaposliti želimo:
Tehnologa
-	VII. stopnja izobrazbe strojne smeri
-	znanje nemškega ali angleškega jezika
-	delovne izkušnje s področja tehnolog^e obdelave pločevine
Vzdrževalca
-	V. ali IV. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri
-	izkušnje na področju vzdrževanja stavb in elektroinstalaci (samostojno delo)
-	zaželene izkušnje pri servisiranju strojev in naprav
-	osnovno znanje računalništva
Nudimo ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in dobre možnosti za strokovni razvoj.
Prgave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov Metrel Mehanika, sestavni deli in naprave, d. o. o., Ljubljanska cesta 80, 1354 Horjul, ali na elektronski naslov bernardakoncan@-metrel.si. Za dodatne informac^e lahko pokličete po telefonu 01/7558-264.
vw
SERVIS VULKANIZERSTVO
-	prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI
-	priprava vozila za tehnični pregled
-	testiranje zavor in amortizerjev
■	zavorni servis menjava amortizerjev
-	menjava olja
■	vulkanizerske storitve na osebnih vozilih
66 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
NfiPOT
' O-
••• •
v •
«L -
L ••
Po ugodnih cenah nudimo l<valiteten material za:
h' CENTRALNO OGREVANJE
Š' VODOVOD
ii' KOPALNIŠKO OPREMO
GOTOVINSKI
POPUSTI
HIT POLETJA
TOPLOTNE ČRPALKE IN SOLARNI PAKETI.
NA POTd.o.o.
Tržaška cesta 513a 1351 Brezovica
T: 01365 75 00 F: 01 365 75 05 M: 041 546 328
E: napot@siol.net I: www.napot.si
ÍŽ7 AvtoMerkurïovœ
Tel. 01/30 66 020, www.avtomerkur-hyundai.si
Izkoristite poletje in odpravite odvečne kilograme!
Poletje je čas, ko lahko najhitreje in najučinkoviteje oblikujemo svoje telo in se brez večjih naporov in odrekanj znebimo odvečnih kilogramov in centimetrov. Ne zamudite priložnosti!
BLIŽNJICA DO USPEHA - KOMBINACIJO POLETNIH TEMPERATUR IN METODE LINEA SNEL-
LA®!
Redna telesna aktivnost je ključen dejavnik pri doseganju in dolgoročnem vzdrževanju ustrezne telesne teže. Tega se zavedamo tudi v centrih za oblikovanje telesa Linea Snella, kjer smo razvili svetovno priznano metodo Linea Snella®. Metoda našega dela temelji na spoznanju, da je delovanje encimov, zadolženih za pretvorbo maščobe v vir energije, najaktivnejše, ko je telo izpostavljeno temperaturi 37°C. Za to ugotovitev je nizozemski znanstvenik Van't Hoff prejel Nobelovo nagrado.
V središču programov Linea Snella je zato uporaba aparata Thermoslim, v katerem poteka vodena ciljna vadba ob konstantni temperaturi 37°C in pod vplivom infrardečih žarkov. V Thermoslimu lahko izvajamo več kot 200 vaj, s tem pa ciljno odpravljamo maščobo v kritičnih predelih. To pripelje do zmanjšanja kilogramov in obsega, izboljšanega mišičnega tonusa, bolj elastične
kože in hitrejšega metabolizma. Učinkovitost vadbe se še poveča v poletnih mesecih, saj visoke zimanje temperature podaljšajo ugodne učinke opravljene vadbe. To je tudi razlog, da za dosego želenih rezultatov potrebujemo manj časa in terapij kot v ostalih letnih časih. Po vadbi v Thermoslimu sledi še sprostitev v Bodywar-mu, kjer negujemo kožo, da ostaja mehka in elastična, ne glede na izgubo kilogramov. Redna kontrola rezultatov in svetovanje omogočata sprotno prilagajanje programa vašim individualnim potrebam. Širok izbor najsodobnejših komplementarnih terapij (ultrazvok-kavitadja, vibracijska vadba) pa omogoča še boljše in hitrejše rezultate.
ULTRAZVOK - KAVITAC^A; REVOLUCIONARNA NOVOST, ZNANA TUDI KOT »NARAVNA LIPOSUKC^A«
V centrih LINEA SNELLA po vsej Sloveniji vam nudimo najsodobnejšo metodo za odstranjevanje celulita in maščobnih oblog. Ultrazvok - kavitac^jski sistem, ki ga uporabljamo v centrih LINEA SNELLA, je v svetu na prvem mestu med terapjami za odpravljanje celulita in odvečnih maščobnih oblog, saj deluje s frekvenco 400 kHz, kar omogoča izjemno učinkovitost in hkrati varnost. Z ultrazvok - kavitac^jo neposredno učinkujemo na maščobno celico, saj tresljaji, ki jih sproži v globino tkiva omogočajo, da se maščobna celica odpre, limfa pobere odpadne produkte, ki jih maščobna celica izloči, in ti se z urinom odstranijo iz telesa. Maščoba iz odprtih maščobnih celic pa se v obliki trigliceridov izloči v krvni obtok, kjer se porabi kot vir energije, zato je priporočljivo, da se po končani terapji poslužimo tudi lažje
telesne vadbe.
Že po končani 1. terapii je viden konkreten rezultat -tako na CELULITU kot na OBSEGU!
Samo v centrih LINEA SNELLA ultrazvok -kavitac^ski sistem združuje kar 4 različne terapie:
•	Kavitac^jsko terapjo
•	Terapjo z infrardečimi žarki
•	Kromoterapjo
•	Vakuum terapjo
S tem smo še dodatno razširili spekter delovanja in omogočili, da so učinki še hitrejši, boljši in celovitejši!
ČAS JE ZA VITKO LIN^O IN ODLIČNO POČUTJE!
Če želite shujšati in oblikovati svoje telo ter ste odločene narediti nekaj za boljše počutje, nikar ne izpustite priložnosti, ki vam jo nudjo topli meseci. Zaradi optimalnih vremenskih pogojev, ki so idelna kombinac^a naši terapii, je pot do želenih rezultatov krajša in dostopnejša.
PRIDRUŽITE SE NAM V SVETU LINEA SNELLA!
V letošnjem poletju lahko tudi vi doživite pravo celostno preobrazbo! Vabimo vas na brezplačen pregled, ki je popolnoma neobvezujoč, zaradi izredne učinkovitosti programov pa dajemo tudi pisno jamstvo za uspeh! Pripravili smo vam tudi izjemo poletno akc^o!
Za naročilo na brezplačen pregled izpolnite spletni obrazec ali pokličite na 01/750 10 21.
http://www.lineasnella.si/
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS
67
TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA
URGENCA- DEŽURNI ZDRAVNIK	112
	
ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA	
uprava	75 55 110, 75 55 111
splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec.	75 55 135
nadomestna zdravnica Mirjam Levstik Bravničar,dr.med.	narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si
	
	
dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med.	75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si
splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec.	75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si
zobni rentgen	75 55 143
fiziolog^a	75 55 132
laboratory	75 55 133 laborator^@zd-vrhnika.si
patronažna služba	75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si
glavna medicinska sestra	755 51 15, 051 390 920
dispanzer za otroke in šolsko mladino	
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.	75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si
Sreten Nakićenović, dr.med.spec.	75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si
Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med.	75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si
Branka Čegovnik, dr.med.	5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja	75 04 033
Matej Leskošek, dr.dent.med.	narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica	75 47 104
mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer	75 66 414
mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si
	
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA	
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.	75 53 847
Dunja Piršič Koren, dr.med.	75 05 418
Primož Rus, dr.med.	75 04 755
ZASEBNI PEDIATER	
Gregor Caserman, dr.med.	051 632 120
ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA	
Mar^a Munda, dr.med.	75 48 300
Majda Žagar, dr.med.	75 48 300
i AViTlQŠ0L-A ,
^ AVTOTRADE,VRHNIKÀ ^
Tečaj cestno prometnih predpisov za kategorije k, B, ElcB, H, C in C+E.
Pričetek tečaja 6. 6. in 4. 7. 20011 ob 17.00 uri
v prostorih Avtotrade d.o.o., yrhnika
*Možnost opravljanja izpita v Ljubljani ali Postojni
*Možne prijave preko internata Informacije na tel. št.: 041/601 707 Dušan Kužner; ali 01 750 51 99.
*V sodelovanju z Rdečim križem organiziramo tečaj Prve pomoči
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA	
Mar^a Žakelj, dipl.m.s.	031 880 745
ZASEBNI PSIHIATER	
Irma Kuhar, dr.med.	75 55 150
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA	
Mitja Miklič, dr.med.	75 51 269
FIZIOTERAPUA	
Irma Brus, višja fizioterapevtka	75 53 361
Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka	75 53 361
Mar^a Murn, višja fizioterapevtka	75 51 628
ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI	
Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.	75 02 333
Judita Cvelbar, dr.dent.med.	75 53 785
Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.	75 02 345
Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont	75 05 295
Jožef Keršič, dr.dent.med.	75 57 310
Melan^a Legat, dr.dent.med.	75 66 003
Mar^a Ogrin, dr.dent.med.	75 02 492
Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)	75 47 190
GINEKOLOŠKA AMBULANTA	
Mar^a Il^aš Koželj, dr.med.	75 04 539
ZASEBNI ZOBOTEHNIK	
J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj	75 53 227
lo, pa ne veste, kam z njim? Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem? Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik malega oglasa.
Brezhibno žensko trekking Rogovo kolo na osemnajst prestav prodam za 50 evrov. Tel: 031 373 331 ali 01 75528 47 (Vrhnika).
Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami inštruiram ke-m^o za popravne izpite in maturo.
Inf.^o tel.: 031 352 124, Zlat-ko Sorn.
DEKOR senčila
Dekor senčila d.o.o. Ljubljana PE Vrhnika, Pod Hmševco 44g,Vrtinlka Tel.: 01 755 47 88 www.dekor-senclla.sl dekor.senclla@slol.net
Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah		
Datum	Zobozdravnik	Naslov ordinacye
28.05.2011	mag. Miljenka Knezović, dr.stom.	ZP Borovnica
		
03.06.2011	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
04.06.2011	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
10.06.2011	Matej Leskošek, dr.stom.	SZA Ivan Cankar
11.06.2011	Matej Leskošek, dr.stom.	SZA Ivan Cankar
17.06.2011	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
18.06.2011	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
24.06.2011	Mar^a Ogrin, dr.stom.	OS Anton Martin Slomšek
25.06.2011	PRAZNIK	
		
01.07.2011	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
02.07.2011	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
08.07.2011	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
09.07.2011	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od 08.00 do 12.00 ure.
RAČUNOVODSTVO
BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p.
Računovodske storitve Davčno svetovanje
OkcijO
Za nove stranke prvi mesec brezplačno
BoJtjan Žirovnik s.p.
Verdie
1360 Vrhnika
GSM: E-mail:
041/801-801
bostjan5005@yahoo.com
Peter Caserman s.p.
Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA
Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680
•	izpušni sistemi iVOVA«, AG, WAL^/ř
•	katalizatorji A^OVAA"
•	športni izpušni sistemi CSC, REMUS
•	menjava olja in oljnih filtrov
•	vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,
•	AVTODIAGNOSTIKA,
•	priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,
•	pnevmatike LASSA, MAJO:/S,FC7LĐA.
»> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «<
A VTOPUN
PLINEKS skupina m PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!!
OPTIK & OČESNA ORDINACIJA
JELOVČAN VRHNIKA
STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05
68 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
noilk
Cůtůi^ka Jíl LKeqíma
îe Vi^ïE^p kůj- beast? pOČeli lalûî^« pDlâ^Q? Pridrulilú le noîln^ pDEûpiJaîUnn avanlufoml
Mnu^Ui v^s bKimQ pcitnd|nn|p. Oprortilll i pOtopIJoiko
■DprqîTio Irh lo I vqmil pc7laDl|cill V naîoiTi pi>(apl|ciSiflm Hřntiiř ah ofcîolfcfinlH deiHnociksh
VSE i A PÛTAPUANJÉ. POTAPLJANJE řA VSAKOGAR
i v R H N■KA
/ Sinja Gorica 11,1360 Vrhnilď Loi 750 51 99 www avtotrarifî si
RENT X CAR CENITVE KASKO ŠKODE
N^em vozila že
Od 29 eur
na dan
v času popravila nudimo nadomestno vozilo.
Pri nas Isliito opravite cenitev Sitode na vašem vozilu za zavarovalnice:
POPUST NA .SrPVI.SNr .STOPITVr 7A .STAPr.l.ŠA vnii
-15 % na vozila stara od 5 do 8 let - 35 % na vozila starelSa od 8 let
VIII KANI7rD.SKr STODITVr
PRCNONTAŽA, CENTRIRANJE IN SKLADIŠČENJE 4 PNEVMATIK 45€ PRENONTAŽA. CENTRIRANJE IN SKLADIŠČENJE 4 onevmatik na alu DiatiSčih 55€
ki IMATKKI SISTm
PREGLED KLIMATSKE NAPRAVE 20 €
PREGLED IN POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE 40e
PREGLED. POLNJENJE IN ČIŠČENJE KLIMATSKE NAPRAVE 50 €

PODADIHO
IfNhUilLlUJilil^ïj]
EEfHI Kïï)* Ibiwa Lh'h
um iHOBvanoíWVANJL
IFTNOVNirrO


'■i-X
FUIPMU A» 7.77T
ntfpij»noEvo
DB
T t ■
- -/n. i. . ■ ■ . .
Lekarna Zlatica Vrhnika,
TC Spar, Ljubljanska c. 29, Vrhnika

Delovni čas:
pon. do pet.: 8.00 - 20.00 ure sob.:	8.00 - 13.00 ure
Vabimo vas v Lekarno Zlatica, v trgovskem centru Spar na Vrhniki.
Dne 2. 6. 2011 med 11. in 16. uro v lekarni organiziramo brezplačno merjenje ravni sladkorja v krvi.
Istočasno vam bomo predstavili izdelke blagovne znamke Lekarne Ljubljana.
Vljudno vabljeni!

LEKARNA LJUBLJANA
zvesta vašemu zdraviu
VEČ O UGODNI PONUDBI SI LAHKO OGLEDATE NA NAŠI INTERNETNI STRANI
httD://www.obnova.si
Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714
Nudimo vam sveže rezano cvetje
V-M	7-M/1 V^ii-iV/1 1 r\ 1/1 v
Delovni čas: vsak dan od 8 00 do 12 00, 14 00 do 1800- sohota- od 800 do 12 00
30. maj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Oglasi	NAŠ ČASOPIS 69
		

KAMNOSE9TVO
-	OKENSKE POLICE
-	STOPNICE -KUHINJSKI IN
KOPALNIŠKI PULTI
-	POR.TALI
-	3ALKONSKE 03R03E
-	NA<3I^03NI SPOMENIKI
Dolničar d.o.o.,sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950
mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net

Pošle so ti moči, zavrla si oči, zdaj boš mirno sj)ala, a v naših srcih vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Bernarde Podobnikar
roj. VRHOVEC 1926-2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Alojzu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Brezje, april 2011
MIZARSKI SERVIS: -POPRAVILO POHIŠTVA -MENJAVA KUHINJSKIH FRONT,PULTOV -VODIL,ROČAJEV,....
-MONTAŽA IN DEMONTAŽA VAŠEGA POHIŠTVA -MONTAŽA VRAT
IZDELUJEMO: -NOTRANJE POHIŠTO PO MERI -MASIVNA NOTRANJA VRATA -STOPNICE...
PREVOZI S KOMBIJEM
UROŠ JESENOVEC s.p. NOTRANJSKA CESTA 26 1360 VRHNIKA
gsm: 031/846-361 gmail: grilcu@gmail.com
ZAHVALA
V 90. letu je končala svojo življenjsko pot naša draga
Mar^'a Habe,
Malnarjeva mama
Iskrena hvala vsem, ki ste nanjo mislili v času njene bolezni, hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Brileju za duhovno oskrbo in gospodu Gregorcu za lepo pogrebno mašo. Posebna zahvala tudi pevcem CPZ sv. Pavla za lepo petje. Hvala tudi vsem, ki jo boste še naprej ohranjali v svojem spominu.
Vsi njeni
Cenik oglasov v glasilu Naš časopis
Enota mere	Cena v EUR z DDV
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev	4,51
% strani	225,34
V strani	450,68
cela stran	901,35
zahvale	67,60
Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za Vi strani in 1/1 stran (agenc^ski popust).
CHEVROLET
10 let garancije

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA
Kupon za
10%. ._____
na serviSne Storitve
popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela
MoUšo ^
^ SELISKARI
Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252
e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si
www.avtohisa-seliskar.si

ZAHVALA
V 98. letu starosti se je od nas poslovila draga mama, stara mama, prababica in tašča
Nežka Jerina
Tišlerjeva mama s Stare Vrhnike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaš-čanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, molitve in vse, kar ste darovali v dober namen. Iskrena zahvala gospodu župniku Blažu Gregorcu za sočutne poslovilne besede in opravljeno sveto mašo. Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru sv. Pavla za lepo petje. Našo posebno zahvalo izrekamo osebju Doma upokojencev Vrhnika za dolgoletno nego in skrb za našo drago mamo. Hvala dr. Heleni Rožmanc Drašler, gospodu Jožetu Brileju in vsem, ki ste pogosto obiskovali našo mamo. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, Društvu upokojencev Vrhnika in vsem, ki ste se tako lepo poslovili od naše drage mame.
Žalujoči: vsi njeni Vrhnika, maja 2011
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja ^
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in stare mame
Bernarde Dobnikar
iz Osredka pri Dobrovi 27. 4. 1930 - 30. 3. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, pr^ateljem za vse izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala tudi župniku in podjetju Hipnos za lepo opravljen pogrebni obred. Ob koncu še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni April 2011
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le solza in duša ve, kako boli, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, prastarega ata, brata in strica
Jožeta Petelina,
1916-2011, iz Borovnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, so-vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevke za gregor^anske svete maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Mar^i Munda in sestri Mateji ter patronaž-ni sestri Mar^i iz ZD Borovnica za skrb za njegovo zdravje, pomoč in obiske; zahvaljujemo se zdravniškemu in negovalnemu osebju Infekc^ske klinike v Ljubljani za zdravljenje in skrbno nego v zadnjih štirih tednih njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste molili zanj. Hvala duhovniku p. Podobniku za darovano sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Pieta. Posebno lepo se zahvaljujemo Mileni in Andreju Stipančevič za vso nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali in spodbujali v času bolezni ter ga pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njegovi Borovnica, Brezovica, Šentjernej
POGREBNE STORITVE
ANTON VRHOVEC
WMÊM
1360 Vrhnika, Drenov Grič 128
s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617
70 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	30. maj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč daleč je. Življenje celo si garala, vse za svoje drage dala, sedaj pošle so ti moči, zaprla trudne si od. Zdaj pa se med svojimi, ki pred tabo so odšli, mirno odpoč^.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mami, tašča, babica in prababica
Angelca Velkavrh,
rojena Perpar, 18. 9. 1923 - 2. 5. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala zdravstvenemu in patro-nažnemu osebju Vrhnika in osebju UKC-IPP Ljubljana. Hvala Pogrebni službi Pieta, pevcem, trobentaču in Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Log - Dragomer in Vrhnika ter Andreju Jermanu Blažiču za izrečene poslovilne besede in praporščakom. Žalujoči: hčerki Bojana in Ljuba z družinama, vnuki in pravnuki Dragomer, maj 2011
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
Egidij Erbežnik
iz Zaklanca (1934-2011)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in za darovane svete maše. Zahvaljujemo se župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Zaklanec, april 2011
ZAHVALA
Boleče je bilo slovo od naše drage
Mar^'e Pejič
z Vrhnike, Kurirska pot 8 (27. 1. 1937 - 8. 5. 2011)
Radi bi se zahvalili sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem za izrečene in pisne besede sožalja, za cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo cenili in spoštovali, imeli radi in z nami delite lepe misli nanjo. Ostaja v naših srcih.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob slovesu naše mame, babice in prababice
Rože Puš,
rojene Šribar 1922-2011
se njena družina iskreno zahvaljuje sosedom iz Devc, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Lepa hvala tudi zastavonošem KOZZB Dobrova, upokojencem, gasilcem in g. župniku Golobu za opravljen obred.
Vsi njeni Dobrova, april 2011
ZAHVALA
V 93. letu starosti je za vedno odšla od nas skrbna mama, babica in teta
Betka Ogrin,
rojena Voljč, iz Stare Vrhnike (1917-2011)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje, in vsem, ki ste sodelovali na pogrebni slovesnosti. Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali in pomagali (patronažna služba, zdravnica) ob njeni dveletni bolezni.
Hči Germana s sinom Primožem, sin Franc z družino
ZAHVALA
Frančišek Buh
2. 10. 1923 - 10. 5. 2011
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke. Najlepša hvala domačim gasilcem za organizacjo pogreba, vsem gasilcem Sinje Gorice in športnemu društvu. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika, osebni zdravnici dr. Drašler-jevi in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, Vinku Kršmancu pa za izrečene besede.
Vsi njegovi Bevke, maj 2011
Počivaj v miru, naša draga Metka.
Vse rože sveta v tvoj spomin, vse zvezde na nebu s^ejo zate.
Ko mislimo nate, zaslišimo pesem, toplota kot odeja zav^e nam srce.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Marjete Kmet
(11. 7. 1924 - 29. 4. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prjate-ljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter^vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Žagarjevi, sestrama Damjani in Marji. Hvala tudi družini Brancelj, Zvezi borcev za pomoč in lep govor, pevcem in Pogrebni službi Pieta za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni April 2011
Naj bo zemlja ti lahka. Nikoli nisi rekel, da ne boš pomagal in srce boli od žalosti.
Stanislav Mele,
rojen 25. 4. 1942, umrl 14. 4. 2011 v Blatni Brezovici
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, pa tudi vsem, ki ste pomagali. Zahvala Slavki, Gorazdu, Andrej-ki, ki so mi stali ob strani. Zahvala tudi župniku za lep obred in Vrhovcu ter pevcem.
Žalujoči: Jerneja, Mira in Vlasta z družinama ter brat Jože in sestri z družinama
ZAHVALA
Dr. Bojan Kukec
(1952-2011)
Ob boleči izgubi moža, brata, strica in svaka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prjateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove. Zahvaljujemo se prjateljem pevcem za pesmi slovesa. Zahvala tudi govornikom, predsedniku slovenske odvetniške zbornice Mihi Kozincu, predsednici območne odvetniške zbornice Alenki Košorok Humar in odvetniku Stanetu Maurju za občutene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Tatjana, sestra Marinka ter brata Cic in Janko z družinama
ZAHVALA
Mici - Mar^'a Lukančič
roj. Suhadolnik 17. 8. 1922 - 21. 4. 2011
Iskrena hvala sorodnikom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču.
Vsi njeni
ZAHVALA
Zapustila nas je
Pavla Košak,
roj. Skopec, iz Stranske vasi 1917-2011
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje in sveče.
Vsi njeni Stranska vas, april 2011
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Igor Dolenc
(1961-2011) z Vrhnike
Z žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebno se zahvaljujemo zdravniku Sretanu Nakićenoviću in medicinski sestri Saši, dekanu Blažu Gregorcu, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
30. maj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Nagradna križanka	NAŠ ČASOPIS 71
		
Ime in priimek:
Točen naslov:
Križanka »Cankar«
Maj je mesec ljubezni, na Vrhniki pa zaradi Cankarjevega rojstva tudi mesec kulture. V omenjeni občini so ob tej priložnosti pripravili Cankarjeve dneve, ki sta jih zaznamovala šport in kultura. Nekaj utrinkov iz pestrega dogajanja smo vključili tudi v tokratno križanko, ki jo je sestavil Jakob Susman. Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 14. jun^a. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo deležni denarnih nagrad (80, 60 in 40 evrov).
Naslov uredništva:
Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika
TWT	•	•	«V^I^V	t
Nagrajenci prejšnje križanke:
1.	nagrada (80 evrov): Ema Brlan, Laze 33, 1353 Brezovica
2.	nagrada (60 evrov): Ema Kobe, Laze 6, 1353 Borovnica
3.	nagrada (40 evrov): Majda Žgavec, Voljčeva cesta 2, 1360 Vrhnika
Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj čimprej pošljejo na uredništvo (lahko tudi po elektronski pošti) EMSO, davčno številko, številko tekočega računa in ime banke pri kateri ga imajo odprtega.
Rešitve križanke »Prazniki« (vodoravno): pomlad, oblani, mletev, li mo, anamit, spomladanska, ar, vila, ded, kan, idol, ds, kanonik, elegani, semena, ena, ep, jo, mur, etniki, mentol.
Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): Rešitev (vodoravno): pelat, niansa, Aladin, sardela, radikalec, adar, Anja, Rurik, Ono, deficit, Rozin, Doris, potok, neres, Koper, galan, karamel, LDS, Akira, Alia, ihta, otesanost, novinka, Tajska, Adonis, retar.
^^ nSTRO KLUB
. ' * ns-îROLOGun " ; . \ ^ *nnGELSKEKHRTG . • ^ *U.EDeŽEUflLSKGRflRTG
* flní0L0CIHJfllI10J(flíajflH(KÍ.P * (jiNw^vTJic í.mm
1	2	3	4	5				6	7	8	9	10	11
12					13		14						
15						16				17			
18					19				20		21		
	22			23					24	25			
		26						27					
	28						29						
30						31						32	
33				34	35					36			37
38			39		40				41				
42				43				44					
45									46				
SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir
VODORAVNO:
1. češki pisatelj (Čapek); 6. uporaba stiptika; 12. francoski kjiževnik (Louis, 1897-1982); 14. udeleženec, organizator narodnega tabora; 15. kdor recitira; 17. stara prestolnica Japonske; 18. izpuščaj; 19. majhen grm; 21. čednost, urejenost, elegantnost; 22. točaj; 24. operni spev; 26. Salomonov učitelj; 27. ozek pas kože med lasmi, počesanimi na dve strani; 28. najpomembnejši ep kirgiške ljudske književnosti; 29. slovenski pravnik (Stojan, 1920-1989); 30. najvišji vzor, ideal; 31. električni števec; 33. desni pritok Donave pri mestu Passau; 34. zdravilišče pri Padovi v Italiji; 36. slovenski pianist (Šuler); 38. šala, potegavščina; 40. resničnost, stvarnost; 42. londonski nogometni klub; 44. ruski pesnik (Nikolaj Nikolajevič); 45. orientalska slaščica iz kuhanega škroba in sladkorja; 46. mehko sukana preja, ki se uporablja za votek;
NAVPIČNO:
1. barva igralnih kart; 2. zapor; 3. razumskost, smotrnost; 4. prebivalci Egipta; 5. zlitina za spajanje kovinskih delov; 6. indijsko žensko vrhnje oblačilo, ki se ovije okrog telesa; 7. Tadić, Boris; 8. električno nabit delec; 9. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo prašičev; 10. država v zahodni Aziji; 11. napad, naskok; 13. poudarek; 14. slovenski skladatelj (Matija); 16. trenutek, hip; 20. slovenski slikar (Ivan, 1898-1958); 23. Odisejeva domovina; 25. naprava za merjenje pretoka; 27. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode, delanec; 28. sveti verz v hinduizmu in budizmu; 29. predel, področje; 30. kanja; 31. nekd. vzhodnoazijska utežna enota; 32. enakomerno gibanje; 35. večji lovski pes, navadno lisast; 37. topel napitek iz praženih kavovih semen; 39. kurir; 41. manjši otok v zadrskem arhipelagu; 43. Nataša Urbančič;
NAS ČASOPIS
Izdajatelj : Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medlih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Sivic. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra
72 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Prlkličite poletje

Mobitel Ena
5€*
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 12 mesecev.
a *
^ .
Nokia X3 Touch&iype
^^	Samsung
Galaxy 5S1
49€*
* Sklenitev novega naročniškega razmerje aii podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na nakete Povezani 45/77
' Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.
-30%
POPUSTA NA AVTOPOLNILEC
ob nakupu akcijskega aparata
Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d.
meg(g)phone
TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika 01 755 71 61, 041 342 000
Tolea d.o.o. pooblaščen posrednik Mobitel d.d.
rabLieni računalniki in prenosniki
barvno in CB fotokopiranje
Drintanie iz USB kliučev ,
^^ Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika
M: 041 26 48 48, T: 01 750 51 70
E: prodajaramoLekservis.com
www.molekservis.com