GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVII. KAMNIK, 6. OKTOBRA 1987 S septembrske skupščine Kdo je odgovoren? Skoraj že ne mine sestanek, da se razpravljala ne bi spraševali, kdo je odgovoren za to ali ono stvar. Tudi na zadnji skupščini so delegati Križa, Komende in Most spraševali, zakaj na dnevnem redu ni odloka o ureditvenem načrtu KO-1 Komenda, ki je pogoj, da čimprej začnejo graditi mrliške vežice, za katere se denar iz samoprispevka nabira že od spomladi. Z deli pa nc morejo začeti predvsem zaradi kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki še do dneva, ko je potekala septemberska skupščina, niso poslali prostorskih ureditvenih pogojev, oziroma je njihovo soglasje bilo negativno. Ker pa je prišlo prepozno (na dan, ko je skupščina že potekala), obravnavanja tega problema sploh ni bilo možno dati na dnevni red skupščine. Delegati so potem zahtevali, da se odnosi v kranjskem Zavodu že končno razčistijo, da se ugotovi odgovornost, saj le ta po mnenju delegatov ni majhna. V ko-mendskem primeru denar, zbran s samoprispevkom namenjen za zidavo mrliških vežic, sedaj v banki izgublja vrednost, ker brez smernic kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ne morejo začeti z gradnjo. O odgovornosti so delegati govorili tudi pri naslednji točki - to je bila analiza izvajanja resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Kamnik 1986 -1990 za prvo polletje letošnjega leta. Konferenca delegacij Titan je načela vprašanje o razvoju oziroma nerazvoju kamniškega turizma in gostinstva. Delegatom iz Titana se namreč zdi. da poročevalci pri poglavju Turizem in gostinstvo ponavljajo stare, neizpeljane naloge. Krepi se prepričanje, so menili delegati, da smo leto in pol po sprejetju dolgoročnega plana razvoja turizma na nižji razvojni stopnji. Titanovce moti način reševanja izkoriščanja termalnega vrelca v Vasenem. Tudi rekreacijski športni objekti po mnenju delegatov niso v tako dobrem stanju, kot opisuje gradivo oz. analiza stanja, še zlasti to velja za stadion v Mekinjah in bazen. Delegati so na skupščini med drugim sprejeli Odlok o zazidalnem načrtu B-9 Bakovnik del BM-3 Zarja, seznanili so se s potekom del pri usklajevanju dolgoročnega plana z republiko. Sprejeli so tudi osnutek odloka o določitvi dimnikarskih območij, osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu, ki govori o možnosti odpiranja zasebnih trgovin z živili v naši občini, odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za ob- Družbene dejavnosti v čedalje večji stiski Kako omogočiti preživetje družbenih dejavnosti v naši občini in kako rešiti nakopičene probleme v kamniški matični knjižnici, so med drugim razpravljali člani predsedstva občinske konference SZDL na svoji zadnji seji v septembru. Cela vrsta sprememb in intervencijskih zakonov je družbene dejavnosti pripeljala v popolno negotovost. Čeprav ravno področja kot so šolstvo, zdravstvo, zahtevajo nek stabilen, celovit sistem, se prav na teh področjih pojavljajo nenehna nihanja. Na seji so člani predsedstva soglasno ugotovili, da morajo ta področja nemoteno delati, ne glede na medletna večja nihanja in težave gospodarstva. Vsaj tako bi moralo biti. Tako pa v teh dejavnostih danes komaj še zagotavljajo denar za svojo redno dejavnost in najnujnejše investicije. Vse ostale, ki smo jih začrtali v srednjeročnem družbenem planu, pa bodo po besedah vodje strokovne službe SIS morale počakati boljših časov. Člani predsedstva, ki so se seznanili s tem, po vsej republiki enako težkim položajem družbenih dejavnosti, so razmišljali tudi, kako bi njihov položaj izboljšali v naši občini. Vsekakor na tem področju ni več dovolj ugotavljati, da interventno reševanje teh zadev ni ustrezno. Vprašamo se lahko tudi, ali smo v občini programe res tako razširili, da nas novi predpisi tudi zato še bolj »tepejo«? Letos je bila tudi stopnja zaposlenosti v družbenih dejavnostih relativno visoka. Sprijazniti se je tudi treba, je rekel vodja strokovne službe SIS Jože Zagore, da se je visoka rast dohodka v družbenih dejavnostih končala. Še posebno v težkem položaju bo po novem letu kultura in telesna kultura, saj naj bi bili po novem financirani iz ostanka dohodka. Predsednica Kulturne skupnosti Kamnik je na seji ponovno opozorila na najbolj bolečo točko kamniške kulture - na knjižnico. Dejala je, da je zaradi nakopičenih problemov že nekaj časa ogrožena matičnost naše, s knjigami zelo bogate, vendar v neprimerne prostore stisnjene knjižnice. Tem problemom pa se je v zadnjem času pridružila velika kadrovska problematika, saj nimajo ravnatelja, pa tudi nasploh je ob tako velikem številu knjig in obiskovalcev v knjižnici premalo zaposlenih knjižničarjev. Težave so po besedah Mojce po-dobnik že tako hude, da motijo normalno delo in samoupravne odnose v knjižnici. Opozorila je tudi na neurejene odnose s Kulturnim centrom, ki naj bi bil nosilec kulture v občini in naj bi poleg muzejske in galerijske dejavnosti skrbel še za knjižnično dejavnost. Slednjo (pa tudi skrb za ostalo kulturno dejavnost v občini, kamor vsekakor spada tudi gledališče in kino) pa je Kulturni center, ki tega imena prav gotovo ne zasluži, so menili člani Pripravljalni odbor za postavitev spomenika akademiku dr. Francetu Steletu vabi na ogled razstave njegovih del od 5. do 10. oktobra med 9. in 12. uro v dvorani nad kavarno Veronika. Vabljeni predsedstva, popolnoma zanemaril. Prav zato bi bilo po mnenju razpravljalcev treba ugotoviti vso odgovornost za nastali položaj oziroma kulturno zmešnjavo v naši občini. Predsednica kulturne skupnosti Mojca Podobnik je ob tem še poudarila, da bi bilo stanje še veliko slabše, če za kulturo v našem mestu ne bi skrbela Zveza kulturnih organizacij (katere prvobiten namen naj bi bil le skrb in povezava med kulturnimi društvi v naši občini), seveda pod okriljem kulturne skupnosti. Zato so člani predsedstva ponovno zahtevali, da se razmere v kulturi v Kamniku končno razčisti in za to bo vsekakor najboljše mesto skupščina, kjer se bodo neposredno odgovorni zagovarjali kar pred delegati uporabniki. Na seji je bilo tudi rečeno, da center še vedno ni primerno uredil problema kino predstav in organiziral prireditvene poslovalnice. Še preden pa se ugotovi, kdo je odgovoren, da kadrovskih težav v knjižnici še niso premagali, je treba nemudoma dati razpis za vodjo knjižnice. ROMANA GRČAR dobje 1986- 1990, odlok o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev v SRS. Med pobudami, predlogi in vprašanji delegatov pa je izstopalo predvsem vprašanje delegatov o odgovornosti občinskih inšpekcijskih služb, ki dovoljujejo, da so zaposleni v slaščičarni Šutna, kjer je pred kratkim prišlo do zastrupitve s sladoledom, brez izpita o higienskem minimumu. Občinska sanitarna inšpektorica je delegatom najprej na kratko pojasnila vzrok za obe zastrupitvi v naši občini (tudi Svilanitovo, ki pa delegate ni nič zanimala), povedala je, da so slaščičarno Jur-ček po tistem zaprli, v slaščičarni Šutna pa je sedaj dovoljena prodaja kave, brezalkoholnih pijač, suhega peciva in peciva, ki je termično obdelano. Delavci, pri katerih so našli v brisih stafilokoke, v slaščičarni sedaj ne delajo. Inšpektorica je še pojasnila, da na Žalost včasih tudi njihovi službi kaj »uide«, delavci se v slaščičarni hitro menjajo, izpiti o higienskem minimumu so vsakih šest mesecev in očitno so v slaščičarni Šutna čakali na jesenski rok. Na žalost! Kajti zaupanje ljudi je težko znova dobiti, ko ga enkrat izgubiš; slednje velja za maloda-ne vsa področja življenja, saj so ljudje spričo težav, s katerimi se srečuje naše gospodarstvo in vse pogostejših afer izgubili že praktično ves optimizem in zaupanje. ROMANA GRČAR Uresničevanje programov samoprispe vko v Kamniški občan s tokratno prilogo prinaša pregled prizadevanj in uspehov krajevnih skupnosti pri uresničevanju tistih programov, ki so jih občani z referendumi o samoprispevku \ letu 1986 izglasovali kot njihov neposredni prispevek za izboljšanje pogojev bivanja in dela v predstojećem srednjeročnem obdobju. Za nami je dobro leto dni, od kar so bih' krajevni samoprispevki uvedeni, zato je prav, da se kljub poročilom na zborih občanov, v delegatskih klopeh in organih krajevne samouprave tudi preko našega skupnega glasila čimbolj celovito seznanimo, da pride informacija o uspehih, pa tudi težavah, praktično do slehernega občana. To bo tudi priložnost, da se pokuka v sosednjo krajevno skupnost in preveri, ali smo bili sami dovolj uspešni in pripravljeni za sodelovanje. Čeprav so bili izglasovani krajevni samoprispevki, je potrebno ponovno poudariti, da se njihovi programi vključujejo v usklajen srednjeročni družbeni plan občine, predvsem na tistih področjih, kjer imamo tudi pomembne občinske načrte. Programi komunalne in cestne prenove ter vzdrževanje krajevnih cest in poti so našli osrednje mesto v vseh krajevnih skupnostih, finančnim sredstvom pasov krajevnih skupnostih dodali veliko prostovoljnega dela. Gledano iz skupnega zor-nega kota, se rezultati kažejo v mnogih novih pridobitvah, od modernizacije cest, vodovodov, kanalizacije, javne razsvetljave, do nekaterih družbenih objektov. So pa tudi številne ovire, ki vplivajo na uspešnost uresničevanja programa. Na prvem mestu je to visoka inflacija, nedoseganje postavljenih finančnih načrtov Samoupravne komunalne cestne skupnosti, kjer so vzrok za neurejen način zbiranja sredstev seveda predvsem bistveno spremenjeni pogoji gospodarjenja OZD in bančnega sistema, ne nazadnje pa si nove ovire postavljamo tudi sami, v občini, kjer je največ slabosti v nepravočasni pripravi in sprejemu prostorskih aktov. Od uveljavitve krajevnih samoprispevkov (t. S. 1986 oz. 1. 6. 1986) do 30. 6, 1987je bih zbranih skupaj 427 milijonov din. Seveda različno od KS do KS, dejansko porabljenih pa žal h 68%, kar zahteva od organov krajevne samouprave še bolj učinkovit pristop, od strokovnih organov v občini pa več pomoči. Da so rezultati aktivnosti krajevnih skupnosti in Samoupravne komunalno cestne skupnosti v danih pogojih vendarle vidni, govore zbrani podatki in prizadevnost vodstev krajevnih skupnosti, da čim več načrtovanih nalog uresničijo do konca leta 1987 ter pripravno izhodišča za usklajen pristop v prihodnjih letih. OK SZDL KAMNIK Zadnji opomin za Kmetijsko zadrugo Izvršni svet naše občine je na svoji zadnji seji pred septembrsko skupščino poleg ostalih problemov obravnaval, lahko rečemo že tudi nadaljevanko o melioraciji na območju Komende, Križa in Most. Kmetijsko zadrugo so na površno narejena dela opozarjali že spomladi. Melioracijski sistem namreč po treh letih še vedno ni narejen za tehnični Zadnje dni avgusta je v okolici Kamnika stekla še ena gradnja. Cestno podjetje Ljubljana je s sredstvi krajevne skupnosti Godič, krajanov zaselka Brezje, Cestno komunalne skupnosti Kamnik in Gozdnega gospodarstva, pričelo z obnovitvenimi deli na cesti Godič—Brezje. Kljub temu, da pogoji dela niso najboljši, bodo delavci zemeljska dela dokončali do konca leta in tako omogočili normalno prevoznost in lažje pluženje v zimskih razmerah. Krajani Brezij in Godiča, ki so sprožili to akcijo upajo, da se bodo morda že v naslednjem letu našla sredstva še za položitev asfalta. Matic Romšak prevzem. Tudi inšpektorji so za pregledovanje in dokazovanje njegove nestrokovne izdelave zapravili že mnogo preveč časa. Gradbeni inšpektor je na seji ponovno opozoril predstavnike Kmetijske zadruge Emona, da brez odprave številnih napak na sistemu ne bodo dobili uporabnega dovoljenja. Škoda pa je na melioracijskih jarkih že skoraj tolikšna, kolikor je stal celotni sistem. Zaradi.višje ležečega naselja se v melioracijske jarke namreč izteka tudi kanalizacija in tudi zato je vegetacija (plevel in mulj) v ceveh še bujnejša. Jasno pa je, da se s tem namen sistema popolnoma izniči. Cevi so zama-šene, voda se nabira na površju, namesto, da bi odtekala po za to narejenih melioracijskih ceveh. Sicer pa so se na sistemu pokazale poškodbe, ki kažejo na jasno pomanjkljivost izvajalčevega dela, na malomarnost in nestrokovnost. Zato je nujno treba urediti vzdrževanje, treba pa bo tudi čimprej regulirati rečico Pšato. ki prav na tem območju poplavlja. Na seji so opozorili, da so na tem območju poleg težav na odma-kalni napravi problemi tudi zaradi neizvedene komasacije in, po besedah predstavnika Kmetijske zadruge, zaradi nesodelovanja in celo »nagajanja« prebivalcev na tem območju. Ob tem so ponovno opozorili na sporen Burgerjev propust. Nasprotno pa je kmetijska inšpektorica trdila, da Kmetijska zadruga z melioracijsko skupnostjo zelo slabo sodeluje. (Člani melioracijske skupnosti so kmetje na tem območju.) »Ker smo zaradi površnosti zadruge izgubili že preveč denarja, bomo na prvi seji občinske skupščine predlagali začetek kazenskega pregona proti vsem, ki so odgovorni, da se melioracijska dela vlečejo že štiri leta, če do 15. novembra ne bo mogoč tehnični pregled omenjenega sistema,« je poudaril predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih. Kmetijski zadrugi Emona so na seji izvršnega sveta postavili tudi končni rok za odpravo neštetih gradbenih pomanjkljivosti, na katere so opozorili občinski inšpektorji. Rok je 30. oktober. Če do tega datuma ne bodo odpravili vseh pomanjkljivosti, bo izvršni svet vložil tožbo za izterjavo vloženega denarja (iz občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu), hkrati pa občini Domžale predlagal, naj začne postopek za ukrep družbenega varstva v Kmetijski zadrugi Emona. Emoni do tehničnega pregleda tudi ne mislijo izplačati niti dinarja več - o plačilu za opravljeno delo se bodo pogovarjali kasneje. Člani izvršnega sveta so razpravljali tudi o pripravah na melioracijo Tuhinjske doline, ki naj bi jo končali do leta 1990. Za razliko od že omenjene komend-ske, bodo namesto zadruge, s katero ima Kamnik slabe izkušnje, pripravljalna dela in vso organizacijo (inženiring) vodili strokovnjaki iz Razvojnega zavoda Domžale. R. GRČAR O gradnji pošte v Kamniku Občane in delovne organizacije obveščamo, da poteka gradnja POŠTE skladno s terminskim planom. Združeno delo v občini je pravočasno zagotovilo potrebna sredstva za soudeležbo pri sofinansiranju zgradbe. Tako je skoraj mesec dni pred rokom plačan celoten znesek iz naslova združevanja za gradnjo pošte. Občane obveščamo, da je zaradi manjšega odziva DO na razpolago še nekaj deset telef. priključkov, zato prosimo, da se tisti, ki niso doslej razmišljali o telefonskih priključkih, odločijo za prijavo. Celoten seznam prijavljenih naročnikov bomo skozi celotno obdobje gradnje telefonskega omrežja obdelovali računalniško. To pomeni, da vmes ne bo možno naročiti telefona. Naslednji seznam za nove naročnike se bo oblikoval po letu 1991 in po takratnih cenah za posamezni priključek. Občane obveščamo, da je treba za uvrstitev na seznam plačati akontacijo v znesku 100.000 na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik št.: 50140-654-48017. Pristojne službe Sklada stavbnih zemljišč in predstavniki podjetja za PTT promet pripravljajo elemente za pogodbe, s katerimi bodo precizirane naloge investitorja in roki gradnje. S tem bomo zmanjšali vpliv inflacije na minimum in občanom zagotoviti telefonske priključke po najnižji možni ceni. ANDREJ DRMAL Odgovorno, varno in gospodarno V kamniško-domžalskem in na širšem območju imajo lastniki stanovanjskih hiš in delavnic kar lepo število peči za centralno ogrevanje izdelek Hidrometal iz Mengša. Konstrukcijo peči je že pred več kot 20 leti zasnoval mojster Obak iz Črnuč.Te peči sobile primerne za stavbe, ki so imele dimnike in zračnike preseka 15x15 cm. V visokopritlični stavbi vlek dimnika ni bil prevelik, zato je bila najbolj primerna Oblakova peč. Ne trdim, da danes ni tako, vendar današnje peči v glavnem priključujejo na močnejše dimnike, ki imajo seveda boljši vlek. Ker je peč v osnovi še vedno enaka, prihaja pri močnejšem vzgonu do hitrega izgorevanja, zato si ji je osnovni namen zameglil. Veliko peči, izdelanih pred 15 leti in več, je bilo že potrebno zamenjati, veliko jih je v Mengšu še tekoče izdelajo, zato želim s tem prispevkom opozoriti predvsem varno kurjenje, kajti prav v zadnjem času je bilo že nekaj začetnih požarov iz teh peči. Ker je vlek dimnika prevelik lastniki stranske odprtine (premera 40 mm) zapirajo z lesenim čepom, da ne prihaja preveč zraka v peč in seveda kurjava tako hitro ne izgori. Ko tako neodgovorno ravnamo, si delamo levjo uslugo. S tem preprečimo vstop zraku, ki ga v strojništvu imenujemo sekundarni zrak. Primarni ali glavni zrak vstopa v peč skozi spodnja večja vrata ali manjša, vgrajena v teh. Ta vratica so preko verižice povezana z regulatorjem vleka, ki samodejno odpira in zapira, glede na temperaturo kotla. Pomen sekundarnega zraka pri zapitih spodnjih vraticah pride do še večjega pomena. Vstopajoči zrak omogoča, da vsi plini iz- U to kova usnjena kolekcija spet nagrajena Polletje je naokoli, začenjajo se sejemske prireditve. Tako je v Beogradu od 15. do 20. septembra predstavljal na 9. mednarodnem sejmu usnja in obutve svoje izdelke - usnje, usnjeno konfekcijo in galanterijo, tudi VTOK. Kolekcijo razstavljene usnjene konfekcije in galanterije sta sestavljali dve skupini izdelkov. Prva skupina, »tanagra«, je predstavljala mini krila - zgoraj široka, spodaj zožena ali celo stisnjena, kompletirana z dolgimi ravnimi jaknami brez ovratnikov, krajšimi od krila za okrog 10 cm. Celotna skupina je bila izdelana v ovčji napi - črne jakne in barvasta krila v kombinaciji z draperijo in naborki. Barvno povezavo celotne skupine so dopolnjevali kovinski okraski, kombinirani z usnjem v barvi kril. V istem slogu je bila izdelana kolekcija torbic in pasov. V drugi skupini so bili predstavljeni elegantni kratki plašči v A liniji, spodaj zelo široki, kompletirani z mini krili, katerih pas je zelo povišan, skoraj do prsi. Ta skupina je bila izdelana iz svinjskega velurja v svetlejšem rjavem tonu, kombinirana s perforacijo istega materiala in drobnimi dodatki - »usnjenimi rožami«. Konfekcijo so dopolnjevali galanterijski izdelki - torbice, pasovi, denarnice v rjavem svinjskem boksu, kombiniranim z rjavim prešanim lakom. Celotno kolekcijo konfekcije in galanterije sta zopet zasnovali naši kreatorki Tatjana Fugger in Martina Bregant ob sodelovanju teama modelarjev in šivilj. Med dokaj konkurenčnimi kolekcijami usnjene konfekcije IUV Vrhnika, »mode« Veliko Gradište in drugimi, je bila skupina »tanagra« v strokovni žiriji ocenjena kot najboljša. Dodelili so ji najvišje priznanje te sejemske prireditve, »ZLATO KOŠUTO«, kar je za jugoslovanski pro- stor na področju usnjene konfekcije pomembna in cenjena nagrada. Drugo pomembno priznanje je bilo dodeljeno kreatorki Tatjani Fugger s predstavitvijo usnjenega kompletna na ocenski izložbi UKIM (Udruženje kreatora i modelara Jugoslavije). To izložbo ocenjujejo potrošniki in posebna strokovna žirija, ki podeljuje nagrado »trend« najboljšemu avtorju kolekcije. Tatjana Fugger je kot najboljši avtor predstavljenega izdelka prejela nagrado »zlati prstan«. Sejem je bil po nagradah sodeč uspešen, ves v slogu mini kril, kar v času vseh mogočih kriz naše domovine zveni kar malce ironično. No, moda se običajno ne ravna po gospodarskih gibanjih - vsaj naših ne, ker jo kreirajo v razvitejšem svetu. Naša želja in namen ob nagradah je seveda, da bi vsi predstavljeni izdelki našli pot do končnega potrošnika, ker so ti naša najpomembnejša žirija za ocenjevanje doseženega. Boj za uvrstitev med najboljše torej ostaja, nagrade nam bodo pri tem eno od orožij, moralna spodbuda in obveza za nadaljnje delo. MIIIELA GLAVAČ gorijo. Če je vstop tega zraka onemogočen, nam kurjava slabše izgoreva, obenem pa neizgoreli plini ustvarjajo eksplozijsko zmes, ki se ob primerni temperaturi vname in nahitro izgori. Pri hitrem izgorevanju (eksploziji) lahko dimnik, ali pa tudi ne, prevzame nadpritisk v kurilni komori, velikokrat pa nadtlak odpre vratica za vsipavanje kurjave. Ta vratica imajo konstrukcijsko slabo zapiralo, pa se le ta ob podobnem nadpritisku odprejo. Ko nadpritisk odpre vratica, ustvarja za sabo podtlak, ki z vakuumom izvleče gorljivo snov (žerjavico). Ta seveda pade ravno pred peč, kjer imamo pripravljene trske in šaro za naslednji dan. Tehnika kurjenja je dvojna. Nekateri najprej zasujejo peč do vrhnjih vratic z premogom in nato zgoraj zakurijo z trskami in drvmi. Ta način imenujemo od-gorevanje, za katerega je obvezno, da imamo stranske cevi odprte, v nasprotnem sploh ne gori. Drugi je vsem poznan način z pregorevanjem, ko zakurimo drobiž z drvmi in zasujemo z premogom. Pri tem načinu se velikokrat ustvarijo opisani pogoji takrat, ko imamo zaprte cevi, premog pa visoko zasujemo. Povečano nevarnost predstavlja tudi kurjenje z odpadnimi ivernimi kosi. Znano je, da so iverke izdelane iz lesenih ostruž-kov, ki so pod visokom pritiskom zlepljeni z raznimi vezmi in lepili. Ti odpadki so težko vnetljivi, vendar, ko se vnamejo, ustvarjajo veliko dima in dimnih plinov. Ustvarjajo pa tudi eksplozijsko mešanico, ki je zelo nevarna, če imamo zaprte stranske cevi. Glede na več podobnih požarov in večletne prakse pri montaži in poznavanje raznih peči vas opominjam na varno kurjenje. Če imate močnejši dimnik oziroma večji vlek, si rajši pomagajte z vgraditvijo zaporne lopute v dimnik nad pečjo. Tako bo vaš dom varen in topel, ogrevanje pa gospodarno. VINKO PETEK Prireditve ob tednu otroka Bliža se mednarodni dan otroka, 5. oktober, ki smo ga v Jugoslaviji spremenili v teden otroka in traja letos od 5. do 12. oktobra. V Kamniku bomo organizirali dve prireditvi za otroke. V petek, 9. 10., bodo tri brezplačne kinopredstave za otroke v kinu Dom v Kamniku. Ob deveti in šestnajsti uri bo na sporedu Policijska akademija, ob enajstih pa Poletje v školjki. Vabljeni so vsi otroci, posamezniki in organizirane skupine. V soboto, 10. 10., pa bo na Titovem trgu otroški bolšji sejem, kjer bodo otroci lahko prodajali rabljene igrače, knjige, oblačila in podobno. Sejem bomo popestrili s spremljevalnimi dejavnostmi. Pridite, ne bo vam žal! OZPM Kamnik Teden boja proti sladkorni bolezni Od 12. do 18. oktobra 1987 bo potekal teden boja proti sladkorni bolezni v Jugoslaviji. S svojim programom se bo temu tednu pridružilo tudi Društvo za boj proti sladkorni bolezni v Kamniku. V skladu s tem programom sta za Kamniškega občana o tednu boja proti sladkorni bolezni in o sladkorni bolezni v Kamniku govorili vodja diabetološke ambulante v Zdravstvenem domu Kamnik, dr. Jana Plavc in višja medicinska sestra, Darka Iz delovnih organizacij IDEJA: Ni deviz, ni surovin, ni dela Zaradi težav v deviznem poslovanju (nerealizirana bančna plačila tujini) v Ideji v poletnih mesecih nekaj dni »niso imeli dela«. Torej, ker niso imeli prepotreb-nih (uvoženih) surovin, so morali v tej delovni organizaciji za teden dni ustaviti proizvodnjo v tkalnici. Slobodan Miladinovič je povedal, daje tudi sedaj položaj še dokaj kritičen. »Prej smo vse devize odstopali oziroma jih združevali z Gorenjsko predilnico, prek njih smo tudi uvažali surovine. Prav zato nas sedaj ne tretirajo kot izvoznike, četudi 17 odstotkov celotne proizvodnje izvozimo, vendar pod tujim imenom,« je povedal direktor delovne organizacije. V sodelovanju z italijansko firmo IATA v Ideji uvajajo nove izdelke, to so izdelki za prekrivanje restavracij in večjih zunanjih površin. Pripravljajo se tudi na obnovitev stare šole v Homcu, kjer ima Ideja že leto dni obrat za proizvodnjo senčil, markiz in vertikalnih žaluzij. Prostore imajo sedaj v najemu, upajo pa, da bodo našli skupen jezik s krajevno skupnosti, ki naj bi jim prostore odstopila, da bi jih Ideja obnovila za svoje potrebe. Nadaljnji razvoj delovne organizacije naj bi po besedah Slobo- dana Miladinoviča šel predvsem v smeri razvijanja novih sistemov vodil za posebne tipe zaves, splošno naj bi izdelovali predvsem izdelke za opremljanje objektov. Sicer pa so v zadnjem obdobju v Ideji kupili šest novih žakard-skih strojev, dobili so novega tehničnega direktorja, ki se vozi iz Tržiča. V kratkem bo poskrb- ljeno tudi za boljše pogoje delavcev v tkalnici, saj bodo obrat opremili s klimatskimi napravami. Direktor je ob koncu povedal, da je bila razprodaja njihovih izdelkov v maju zelo odzivna in podobno napovedujejo že naslednji mesec; konec oktobra, torej. R. GRČ AR Prodnik: Sladkorni bolezni moramo v zadnjem času posvečati zaradi velike razširjenosti vse več pozornosti. Teden boja proti sladkorni bolezni je priložnost, ko lahko seznanimo o tej bolezni tudi širšo javnost. Sladkorna bolezen je kronična in neozdravljiva motnja presnove. Za njo oboli nad 3% prebivalstva, kar za občino Kamnik pomeni okrog 800 ljudi. V naši posvetovalnici imamo registriranih že 500 bolnikov. Natančni vzroki za nastanek sladkorne bolezni niso znani. Včasih se pojavi bolezen že v mladosti, še večkrat pa v srednjih letih in starosti. Pri tej drugi skupini največkrat omenjajo kot vzrok za nastanek bolezni nepravilno in prekomerno prehrano. Ne glede na vzrok nastanka bolezni pa je potrebno čimprejšnje in redno zdravljenje. Osnova zdravljenja je dieta za sladkorne bolnike, poleg tega pa nekateri potrebujejo št tablete ali hormon insulin. Če se sladkorna bolezen ne odkrije pravočasno ali se ne zdravi redno, lahko pride do usodnih posledic. Sladkorna bolezen namreč vodi so sprememb na ožilju in s tem do bolezni srca, ledvic, možgan, oči, živčevja in žil na spodnjih okončinah. Več možnosti za nastanek sladkorne bolezni imajo predebeli ljudje, tisti, ki imajo v sorodstvu že kakšnega diabetika in žene, ki so rodile otroka težjega od 4500 gr. Znaki sladkorne bolezni so prekomerna žeja, pogosto in obilno uriniranje, hujšanje in srbenje spolovila. V kolikor spadate v katerokoli od zgoraj omenjenih ogroženih skupin ali pri sebi opažate katerega od zgoraj navedenih znakov bolezni, se s svojim zdravnikom pogovorite o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja. Zdravstveni dom Kamnik Posvetovalnica za diabetike O otroških zabavah malo drugače Pred dnevi je naše mesto zapustil zabavni park, ki je naši mladini iz že tako plitkih žepov speljal še poslednje bankovce in kovance. Kar štirinajst dni so namreč lahko zapravljali denar na igralnih avtomatih, vrtiljaku ali v ta-koimenovanem avto parku. Ker pa za tako vrsto zabave med starši ni bilo pretiranega odziva in ker je mladina včasih iz parka odhajala slabe volje in razočarana, bi bilo zanimivo razmisliti, kakšno korist so imeli od »veseljakov«. Bili pa so res veseljaki v pravem pomenu besede. Vsaj eden od njih je svoje komplekse zdravil na zelo nepravi način. Prodajalec žetonov, Mari- borčan Oto Šmigovec, je namesto prijaznosti, ki jo njegov poklic zahteva, raje uporabljal fizič-,ne prijeme. Zakaj je maltretiral otroke ali napadal goste ne bom razglabljal, neprijetno se mi zdi le to, da to lahko počne skoraj nekaznovano. Delavci PM so ga sicer opozorili, vprašanje pa je, če bo prijava sodniku za prekrške kaj zalegla. Zato mislim, da bi morale pristojne službe občine, ki so Maksu Zevniku iz Mojstrane dovolile postaviti park, v bodoče temeljito razmisliti ali so mladini poleg kruha potrebne take vrste igre. Mislim, da ne. MATIC ROŠAK Jeseničanke v Kamniku V krajevni skupnosti Jesenice-Plavž je zelo aktivna ženska sekcija pri krajevni konferenci SZDL; 16. septembra so organizirale obisk ženske sekcije pri društvu upokojencev Kamnik. Pripeljale so se z avtobusom in si z zanimanjem ogledale kulturne in druge zanimivosti Kamnika. Obiskale so tudi nekaj trgovin, balinarke pa so se med seboj pomerile v balinanju. Srečanje med »že kar dobrimi znankami« je minilo v prijetnem razpoloženju. Jeseničanke pa so s tem prihodom v Kamnik vrnile Kamničankam spomladanski obisk na Jesenicah in Golici. St. S. Udeleženke srečanja Kam po ozimnico? Kamnik ima kar lepo izbiro ozimnice, zlasti je trenutno pestra ponudba sadja in zelenjave. Med mnogimi, ki prodajajo ozimnico, je tudi prodajalna nasproti sodišča, »Borinci«. ki gostuje v Kamniku že vrsto let. Vedno dobro založena prodajalna, odprta tudi ob sobotah in nedeljah, ponuja vrsto kakovostnega sadja, predvsem jabolk. Tako lahko kupec dobi jabolka jonatan po 320 din, zlati delišes po 400 din in ajdared po 500 din za kg. V naslednjih dneh bo mogoče pri njih nabaviti tudi krompir, poleg paprike, čebule in vseh drugih pridelkov, kijih je možno že sedaj dobiti v vseh količinah. Vse kaže, da si bodo Kamničani lahko izbirali med številnimi ponudniki ter se pravočasno oskrbeli z najnujnejšim za zimo. St. S. Uresničevanje programov samoprispevkov OBČINA KAMNIK ZAVOD ZA DPUN STROKOVNA SLUŽBA KS OBČINE KAMNIK PREGLED ZBRANIH TER RAZPOREJENIH SREDSTEV SAMOPRISPEVKA TER DRUGIH SREDSTEV ZA OBDOBJE 1. 5. oz. 1. 6. 1986 do 30. 6.1987 ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK ČRNA V krajevni skupnosti Črna je bil uveden 2% samoprispevek s 1. 5. 1986 z naslednjo namembnostjo: - asfaltiranje in vzdrževanje cest, razširitev pokopališča, ureditev PTT omrežja, ureditev vodovoda, sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter ureditev okolja in spominskih obeležij. ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 13.998.000 2. Dotacija SO za funkcionalne izdatke in del. s. 572.000 3. Prispevek za sofinanciranje programov in planov KS 1.255.000 4. Izredni prihodki (obresti vezanih sredstev) 1.943.000 5. Prenos sredstev 1. 5. 1986 2.872.000 Prihodki skupaj: 20.640.000 RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. Funkcionalni izdatki 568.000 2. Vzdrževanje in popravilo cest (Kališe-Ogradnik, Žaga-Podstu- denec, ceste v Praprotno, druge lokalne poti) 2.801.000 3. Vzdrževanje vodovodov 2.081.000 4. Vzdrževanje drugih komunalnih objektov (AP Podlom, pokopa- lišče) 497.000 5. Cement za spodnjo Črno 165.000 6. Odvoz smeti 277.000 7. Izdatki za pluženje snega 542.000 8. SLOinDS 1.237.000 9. Praznovanje ob Dnevu žena, dedka Mraza, pogostitev starostni- kov 322.000 10. Dotacije organizacijam in društvom - GDČrna 100.000 - Vodovodni odbor 172.000 - RKČrna 26.000 - KO ZB NOV Črna 55.000 - Šola v naravi 120.000 - KOSZDL 50.000 - Pevsko društvo Svoboda Črna 200.000 - SDČrna 200.000 11. Drugi odhodki 270.000 ODHODKI SKUPAJ 9.683.000 Saldo 10.957.000 Po planu za leto 1987 bomo ostanek sredstev ter še zbrana sredstva namenili za: - dograditev vodovoda Gozd - sofinanciranje gradnje mrliške vežice v Stranjah - pridobitev avtobusnega postajališča - razširitev telefonskega omrežja DUPLICA Samoprispevek v krajevni skupnosti Duplica je bil uveden s 1. 6. 1986 po stopnji 1,5% z naslednjo namembnostjo: - 20% financiranje programov delovanja družbenih organizacij in društev, varstvo okolja in spominskih obeležij, delovanja krajevne skupnosti in vzdrževanje Kulturnega doma Duplica - 46,6% za komunalno urejanje in opremo osnovne šole Duplica - 33,3% za urejanje cest ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 76.800.000 2. Dotacija SO za funkc. delegatskega sistema 659.000 3. Prispevek za sofinanciranje programov in planov KS 1.419.000 4. Plačilo najemnine za dvorano 894.000 5. Izredni prihodki (obresti vezanih sredstev) 2.547.000 6. Prenos sredstev 1.6. 1986 8.000.000 RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. Funkcionalni izdatki 2. Komunalno urejanje - šola - telefonska mreža - igrišče za odbojko - športno igrišče ob Kamniški Bistrici - ureditev lokala - frizerski salon 2.968.000 19.116.000 3. Urejanje cest in vzdrževanje 6.000.000 - rekonstrukcija poti v bazo SGP Gradbinec - rekonstrukcija ceste Matija Blejca - rekonstrukcija dostopne poti do šole 4. Dotacije društvom, vzdrževanje kulturnega doma - OŠ za nakup opreme 16.000.000 - OŠ za šolo v naravi 1.154.000 - KO SZDL Duplica 388.000 - Društvo invalidov Kamnik 150.000 - GD Duplica 710.000 - DPD Svoboda 1.600.000 - ŠDVirtus 2.160.000 - NK Enotnost 350.000 - ZRVS Duplica 80.000 - OO ZSMS Duplica 200.000 — Strelska družina 40.000 - RK Duplica 190.000 - KO ZB NOV Duplica 250.000 - Društvo prijateljev mladinske šahovske sekcije 40.000 - ZTKO 1.700 - Vzdrževanje in funkcioniranje kult. doma 1.797.000 — rekreacija 760.000 ODHODKI SKUPAJ 53.954.700 Saldo 36.364.300 Po planu za leto 1987 bomo ostanek sredstev ter še zbrana sredstva namenili za: - rekonstrukcijo Groharjeve ulice - opremljenost prostorskega dela KS s klopmi - sodelovanje z OŠ Duplica - ureditev igrišč - razširitev telefonskega omrežja GODIČ Samoprispevek v krajevni skupnosti Godič je bil uveden s 1. 6. 1986 po stopnji 2% z naslednjo namembnostjo: - ureditev pločnika pri cesti R-314 - rekonstrukcija cest v Godiču - ureditev vodovoda Kršič-Brezje - sofinanciranje pokopališča in mrliške vežice v Stranjah - sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstva okolja in spominskih obeležij ZBRANA SREDSTVA: Krajevni samoprispevek 17,591.000 Dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 412.000 Sofinanciranje programov in planov KS 214.000 Združevanje sredstev - Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu 1,500.000 - DO Kočna Kamnik 1,000.000 - prispevki občanov 3,695.000 izredni prihodki 1,854.000 Prenos sredstev 31. 5. 1986 8,142.000 34,408.000 PRIHODKI SKUPAJ: RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. Funkcionalni izdatki 2. Rekonstrukcija cest v KS - vzdrževanje krajevnih poti, pluženje snega 3. Vzdrževanje vodovoda 4. Javna razsvetljava 5. Sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev - OŠ Kamniškega bataljona Stranje 92.000 - ŠD Jurij Libnik 38.000 - GD Kamniška Bistrica 200.000 - KO ZZB NOV Godič-Kamniška Bistrica 10.000 1,438.000 8,090.000 3,387.000 844.000 204.000 ODHODKI SKUPAJ: 14,303.000 PRIHODKI SKUPAJ: 90.319.000 Saldo 20,105.000 Po planu za leto 1987 bomo ostanek sredstev ter še zbrana sredstva namenili za: - rekonstrukcijo cest Godič-Brezje - ureditev povezovalnih ulic v KS Godič - pripravljalna dela - mrliška vežica v KS Kamniška Bistrica - sofinanciranje programov družbenih organizacij in društev v KS Dušan Jesenik, tajnik samoupravne interesne cestno komunalne skupnosti: »Komunalna infrastruktura je problem v občini, kiju temu, da v mestu imamo razmeroma urejen komunalni standard. Zadnja leta pa se vse bolj uveljavljajo tudi zahteve obmestnih skupnosti po komunalni ureditvi. Napeljava električne energije ni več tako aktualna, saj jo imajo že vse gorske kmetije, bolj pereč problem so zveze. Zato so naši usmerjeni predvsem v gradnjo cest; želimo zagotoviti prav vsakemu zaselku na območju naše občine nemoteno povezavo z mestom. Stare gorske ceste namreč ne zdržijo več vse bolj frekvent-nega prometa, uničujejo pa jih tudi huda neurja. Ker pa govorimo vse bolj o prestrukturiranju gospodarstva, katerega cilj je tudi modernizacija industrije na periferiji, moramo vsem, ki želijo ostati na domačijah, zagotoviti ustrezne pogoje za proizvodnjo, kamor sodi tudi cestna povezava z mestom. Zato je komunalna skupnost združeila izvirna sredstva s samoprispevkom, saj se zavedamo, da krajani radi pomagajo pri komunalnih delih, če se le najde kdo, ki financira projekt. Mi smo, na primer, v našem desetletnem planu predvideli rekonstrukcijo lokalnih cest, ki naselja povezujejo z regionalnimi cestami. To pa je tako zahteven program, da ga finančno ne bomo zmoglji. Letos ga bomo izpolnili le 35 odstotkov, kar je absolutno premalo, vendar nam sredstva kaj več ne omogočajo. Predvidevali smo sicer, da se bodo finančna sredstva združevala na več načinov, da investitor ne bo le komunalna cestna skupnost s pomočjo krajevnega samoprispevka in prispevka občanov, ampak tudi združeno delo in gozdno gospodarstvo, ki nam zaenkrat le bolj simbolično pomagata. Tako veliko število zuačetih projektov ostaja nedokončano ali pa niso dokončani v dogovorjenem roku. Poglejte, v Kamniku se istočasnop gradi nova pošta, pa zdravstveni dom, avtobusna postaja, kanalizacija, cesta na Brezje in še in še. Nujno potrebna je še modernizacija mnogih zastarelih vodovodov, vendar sedaj praktično ni denarja za to. Mi imamo izvirnih sredstev, vezanih k samoprispevku v letošnjem letu okoli 90 milijonov, približno enako bodo zbrale krajevne skupnosti, nadaljnih 60 milijonov pa bomo dobili še s strani gozdnega gospodarstva (10 milijonov) in delom ljudi (50 milijonov, novih seveda). Za primerjavo naj povem samo, da en kilometer ureditve ceste stane 100 milijonov dinarjev. Kljub cenam in pomanjkanju sredstev smo optimisti, delamo naprej in se borimo za dodatne denarne vire. K sreči ljudje ne kritizirajo neizpolnitve nekaterih nalog, kar je potrdila tudi skupščina, ki ve, da smo vsa razpoložljiva sredstva vgradili v delo. Nimamo prav nobenih sredstev na žiro računih, saj bi bilo to v nasprotju z našo operativnostjo. Preden končam, bi poudaril še izredno slabe pogoje za najemanje kreditov, ki so v preteklosti omogočili marsikatero gradnjo. Letos smo le tri ceste gradili na kredit in sicer Šmartno-Gradišče, iz Godiča na Brezje in Tunjice-Laniše. Naredili smo torej precej, še vedno pa premalo, z obzirom na naše potrebe. Za vzdrževanje javnih komunalnih naprav smo v prvem polletju porabili že 60 odstotkov vseh sredstev, za vzdrževanje lokalnih in regionalnih cest pa 51 odstotkov. Še bolj zanimiva, pa tudi skrb zbujajoča pa sta podatka, da smo za razširjeno reprodukcijo javnih komunalnih naprav v prvih šestih mesecih namenili le 19 odstotkov prihodkov, za razširjeno reprodukcijo lokalnih in regionalnih cest pa le 8 odstotkov. . Do sto odstotne izpolnitve načrta, je torej še zelo daleč. ČRNA Naj za začetek postrežemo z informacijo, kaj vse bodo v Črni še storili z denarjem zbranim s samoprispevkom. Zgraditi nameravajo novo avtobusno čakališče za zaselek Podlom na Nagrotovi ridi, dograditi vodovod na Gozd in izvesti nove priključke na vodovodno omrežje. Ne bodo zanemarili že obstoječih cestnih povezav, kmalu bodo začeli s pripravljalnimi deli za novo cesto Šunce-Požariče, krajem, ki edini še nima cestne povezave z dolino. Precej stvari pa so že zgradili; ena največjih pridobitev je zagotovo novo vodno zajetje v Šuncah, ki praktično postavlja probleme z vodo v pretekli čas. Tudi v cestnih povezavah je marsikaj novega, o tem priča novih 800 metrov ceste Kališc-Zavrh, kjer se domačini niso ustrašili prijeti za lopato in tako krepko prispevati k hitrejši gradnji. Do Krivčevega so razširili in utrdili cesto v dolžini sedemsto metrov, pa tudi na lokalni cesti Kališe-Ogradnik, ki je dolga 1,5 kilometra, so opravili vsa vzdrževalna dela. Prizanesla jim ni niti narava, saj so morali na cesti Žaga-Podstudenec kar dvakrat odstraniti velik zemeljski plaz. Kot sta dejala Jože Galin, predsednik sveta krajevne skupnosti in Tine Romšak, predsednik SZDL, je bilo delo dovolj dobro organizirano, dober pa je bil tudi odziv prebivalcev na posamezne prostovoljne delovne akcije. Otvoritev vodnega zajetja v Šuncah Iz sredstev SICKS Kamnik, območne vodne skupnosti Ljubljanica--Sava, s sredstvi samoprispevka in ob materialni pomoči Rudnika kaolina in kalcita, so v KS Črna zgradili vodno zajetje, raztežilnik in primarni cevovod v dolžini 980 metrov. Izvajalca del, SGP Graditelj in Komunalno podjetje Kamnik, sta v maju začela z gradbenimi deli, že lani jeseni pa so krajani opravili več Uresničevanje programov samoprispevkov KAMNIK - MEKINJE Samoprispevek v krajevni skupnosti Kamnik-Mekinje je bil uveden s 1.5. 1986 po stopnji 2% z naslednjo namembnostjo: - za pridobitev in opremljanje zemljišč - za gradnjo kanalizacijskih sistemov - urejanje cest, ulic in javnih površin - razširitev telefonskega omrežja - kabelsko TV - gradnjo JR - dograditev učilnice v OŠ Mekinje - delovanje KS - vzdrževanje ulic in javnih površin. ZBRANA SREDSTVA: 1. krajevni samoprispevek 32,500.000 2. dotacija za funkcion. deleg. sistema 426.000 3. sofinanc. progr. in planov KS 446.000 4. združevanje sredstev: SKG Kamnik 500.000 prisp. občanov 10,330.000 KS Godič 20.000 5. izredni prihodki 6,714.000 6. prenos sredstev 30. 4. 86 6,200.000 PRIHODKI SKUPAJ: 57,136.000 RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. delovanje KS - funkcional. izdatki: 1,148.000 2. gradnja kanalizacijskih sistemov - dokončna ureditev kanalizac. Drnovškova - Dom upokojencev 538.000 3. urejanje cest, ulic in javnih površin - ureditev ulice Neveljska pot - Prašnikarija 5,713.000 - rekonstrukc. lokal, ceste Mekinje-Nevlje 8,841.000 - rekonstrukc. ceste Jeranovo-Breg 13,639.000 - rekonstrukc. Drnovškovee ulice 5,344.000 4. kabelska TV 18,764.000 5. sofinanc. delovanja družb, organiz. in društev - OŠ F. Albrehta 220.000 - OŠ Kam. bat. Stranje 65.000 - OŠ T. Brejc 5.000 - OŠ 27. julij Kamnik 15.000 - Društvo inval. Kamnik 25.000 - OOZSMS 130.000 - KO ZZB NOV Kamnik 10.000 ODHODKI SKUPAJ: 54,457.000 Saldo 2,679.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek in še zbrana sredstva namenili za: projektno dokumentacijo UN M-Z Samostan Mekinje dokončno ureditev kabelske TV ureditev cest, ulic in javnih površin pridobitev javne telefonske govorilnice. KAMNIK - NOVI TRG Samoprispevek v krajevni skupnosti Kamnik-Novi trg je bil uveden s 1. 5. 1986 po stopnji 1,5% z naslednjo namembnostjo: - za rekonstrukcijo lokalnih cest - komunalno prenovo - sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 7,460.000 2. Dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 452.000 3. Sofinanciranje programov in planov KS 252.000 4. Združevanje sredstev: Stan. zadruga obč. Kamnik 13,291.000 SIKCS občine Kamnik 2,390.000 Sklad stavbnih zemljišč 2,000.000 prispevki občanov 2,806.000 5. Izredni prihodki 603.000 6. Prenos sredstev 30. 4. 1986 490.000 PRIHODKI SKUPAJ: 29,744 000 RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. Delovanje KS, DPO in društev: - funkcionalni izdatki 318 000 - DPO in društva - OOZSMS 219 000 - OŠ Toma Brejca, Frana Albrehta 155 000 - Društvo invalidov Kamnik 20 000 - Komisija za zdravstvo in social. skr. 105 000 2. Za rekonstrukcijo lokalnih cest: - Soteska B-8 Perovo 11,731 000 - Ulica Perovo 1,040 000 - Rekonstrukcija Perkove ulice 6,006 000 3. Komunalna prenova - ureditev kanalizacije in ceste Perovo 2,138 000 - pripravljalna dela za ureditev JR Perkove ulice 186 000 SKUPAJ ODHODKI: 21,918.000 Saldo 7,826.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek ter še zbrana sredstva namenili za: - razširitev telefonskega omrežja - pripravljalna dela za kabelsko TV - za komunalno prenovo KAMNIK - PEROVO Samoprispevek v krajevni skupnosti Kamnik-Perovo je bil uveden s 1. 6. 1986 po stopnji 1,5% z naslednjo namembnostjo: - za združevanje sredstev s SIKCS za komunalno obnovo KS - urejanje prostora v KS, varstvo okolja in spominskih obeležij - ureditev kabelske TV - delovanje KS, DPO in društev ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 33.132.000 2. Dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 467.000 3. Sofinanciranje programov in planov KS 904.000 4. Združevanje sredstev - prispevki občanov 600.000 5. Izredni prihodki 3,313.000 6. Prenos sredstev 31. 5. 1986 6,200.000 PRIHODKI SKUPAJ: RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. Delovanje KS: - funkcionalni izdatki - komisija za zdravstvo in socialno skrbstvo - OŠ za šolo v naravi - KO ZZB NOV Kamnik - Glasbena šola - dvorana - GD Titan Kamnik - GD Kamnik - OOZSMS - Društvo invalidov Kamnik - Društvo izumiteljev in avtorjev teh. izboljšav - HS Zikova 1 - Balinarska sekcija 44,616.000 1,749.000 439.000 403.000 10.000 200.000 202.000 120.000 140.000 30.000 30.000 114.000 120.000 Urejanje prostora v KS, varstvo okolja in spominskih obeležij: - rekonstrukcija poti do postajališča Bevc 3,010.000 - parkovne klopi ter zabojniki za smeti 4,194.000 - vzdrževanje krajevnih poti 25.000 - ureditev JR Pot 27. julija 1,600.000 - rekonstrukcija ceste Podlimbarskega pot 7,000.000 ODHODKI SKUPAJ: 19,386.000 Saldo 25,230.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek in še zbrana sredstva namenili za: - rekonstrukcijo križišč Ljubljanske, Kovinarske, Steletove, Kranjske ulice - ureditev otroškega igrišča v okviru ZN B - 2 Perovo - razširitev telefonskega omrežja - projektno dokumentacijo za kabelsko TV KAMNIŠKA BISTRICA V KS Kamniška Bistrica je bil uveden samoprispevek s 1. 5. 1986 po stopnji 1,5% z naslednjo namembnostjo: - za sofinanciranje programov komunalnih naprav - rekonstrukcije lokalnih cest - delovanje družbenih organizacij in društev ter - varstvo okolja in spominskih obeležij ZBRANA SREDSTVA: 1. krajevni samoprispevek 2. dotacija za funkcioniranje deleg. sistema 3. prisp. za sofinanc. progr. in planov KS 4. prispevek občanov za vodovod KS Črna za vodovod Slevo KS Godič za vodovod 5. prispevek občanov za ceste GG Ljublj. za cesto Zvržina SS za interv. v kmet. 6. SIKOS Kamnik; sred. po sklepu 10. seje sveta Odbora za svob. menj. dela 7. SIKOS Kamnik; sofinanc. ured. javne razsv. 8. izredni prihodki (obresti, reki. oglasi) 9. prenos sredstev SKUPAJ RAZPOREDITEV SREDSTEV: 1. funkcionalni izdatki 662.000 2. popravilo krajevne poti Kregarjevo 9.302.000 3. vzdrž. in ureditev ostalih cest v KS ter nabava desk za pluženje snega 17.345.000 4. ureditev javne razsvetljave v Zagorici in Županjih njivah 2,533.000 5. vzdrževanje vodovoda 1.443.000 6. pripravljalna dela za vežico, vzdrž. pokopališča Stranje (elektro-energ. ipd. ter nabava zabojnikov in odvoz smeti 2.963.000 7. gradnja javne telef. govorilnice v Stahovici 400.000 8. ostali odhodki: praznovanje kraj. praznikov, dneva žena, pogost, ostarelih, izd. za SLO in DS 1.049.000 9. dotacije: za šolo v naravi 311.000 GD Kam. Bistrica 500.000 KS Tunjice za spomenik dr. F. Steletu 10.000 ZZB NOV Kam. Bistrica - Godič 100.000 LD Stahovica 15.000 29,239 000 499 000 557 000 1.610 000 57 000 424 000 1,434 000 200 000 300 000 2.000 000 365 000 1.006 000 734 000 38.425.000 ODHODKI SKUPAJ 36.633.000 Saldo 1.792.000 Po planu za leto 1987 bomo ostanek sredstev ter še zbrana sredstva namenili za: - rekonstrukcijo ceste v Stolnik - vzdrževanje lokalnih cest - vzdrževanje vodovoda - pripravljalna dela za mrliško vežico KOMENDA Samoprispevek v krajevni skupnosti Komenda je bil uveden s 1. 6. 1986 v višini 2% z naslednjo namembnostjo: Direktor Komunalnega podjetja Kamnik, Andrej Skodiar, je otvoril novo vodno zajetje, ki je velikega pomena za vse krajane... kot 500 delovnih ur pri poseku, spravilu lesa in kopanju jarkov za cevovod. Zajetje samo je izredno bogato z vodo, saj daje kar 10-15 litrov vode v sekundi in bodo tako naselja Smrečje, Krivčevo, Pod-studenec in Žaga za nadaljnjih deset do petnajst let preskrbljena z odlično pitno vodo. Ne smemo pa pozabiti, da je na območju zajetja še dovolj izvirov, ki omogočajo znatno povečanje zmogljivosti. DUPLICA Vtkanost dela krajevne skupnosti v življenje krajanov je vsestranska. Že dosedanja vlaganja sredstev krajevnega samoprispevka so reševala vrsto odprtih vprašanj, ki krajanom veliko pomenijo, zato ni bilo težav pripraviti sprejemljiv in za krajane zanimiv program. 1,5% samoprispevek, za katerega so se odločili lani, bodo uporabili zlasti za: - dokončanje osnovne šole na Duplici (v šolstvo so skupaj z izobraževalno skupnostjo sovlagali že do sedaj. S tem posegom Želijo osnovno šolo skupaj s pripadajočimi objekti usposobiti do načrtovanega nivoja in s tem dati možnost za vsestranski razvoj otroka) - širitev telefonskega omrežja (za te namene bo KS prispevala 20 milijonov din pri gradnji novega poštnega objekta na Duplici) - širitev kulturnih in športnih objektov - pomoč društvom in organizacijam, ki se vključujejo v vse oblike življenja KS Teniško igrišče, zgrajeno s samoprispevkom. - urejanje ulic (ulica ob delavnici Kureta in ceste na Bakovnik ter reševanje drugih lokalnih komunalnih vprašanj) Poleg naštetih vprašanj bodo v KS Duplica s krajevnim samoprispevkom omogočili še: - sodelovanje pri realizaciji nalog v drugih krajevnih skupnostih - vlaganje sredstev v vzdrževanje in obnovo kulturnega doma na Duplici - možnost sodelovanja z drugimi dejavniki nalog pri urejanju Korenove poti in ureditev nivojskega križanja ceste in železnice ter urejanje zelenic v letu 1988 - odpravljanje drugih problemov, kjer je zainteresirana KS. Predsednik sveta KS Duplica Janez Kukovič opozarja tudi na vrsto nerešenih zadev v KS, ki presegajo pristojnosti KS. Odlaganje smeti in odpadkov ostaja slej ko prej odprto, moti jih enostranska urbanistična obdelava trase industrijskega tira skozi Duplico, moti jih prometna ureditev Kamnika in se vprašujejo, zakaj za reševanje takih problemov ni razpisan natečaj, ker je s tem dana večja možnost najboljših rešitev, itd. Krajevni samoprispevek, brez katerega ni mogoče pričakovati reševanja odprtih problemov, za KS Duplica pomeni glavni vir financiranja in hkrati pomeni uspešno uveljavljanje krajevne samouprave. GODIČ V Godiču so največjo pozornost namenili gradnji in rekonstrukciji povezovalnih ulic in njihovemu asfaltiranju. Tako so asfaltirali cesto ob vrtnariji v dolžini 350 metrov, odcep proti kapelici, ki je dolg sto metrov in odcep proti trafo postaji v dolžini 200 metrov. Pri vseh treh ulicah je del sredstev primaknila tudi SICKS Kamnik in krajani sami, ki so prispevali od 20 do 25 starih milijonov. Prav gotovo je največja naložba rekonstrukcija lokalne ceste Godič-Brezje, po predračunu znaša vrednost del več kot devet starih milijard. V tem primeru združujejo sredstva samoprispevka, soprispevek občanov, del denarja bosta prispevali tudi SICKS kam-nik in Gozdno podjetje. Ob tem je potrebno omeniti veliko delovnih ur, ki so jih udarniško opravili krajani sami, saj so posekali drevje in prestavili kozolce na trasi bodoče ceste. Tudi izvajalec, Cestno podjetje, je že pričel z zemeljskimi deli, ki naj bi bila dokončana pred zimo. Tudi s spremljevalno infrastrukturo niso zaostajali, saj so dokončali javno razsvetljavo v Zgornjem Godiču. Še vedno pa ni rešen problem vodovoda na Kršiču, saj tam občasno primanjkuje pitne vode, še posebej v poletnih mesecih. Uresničevanje programov samoprispevkov - 50% za komunalno dejavnost - 25% za gradnjo 6 učilnic, zaklonišča in večnamenskega prostora pri šoli Komenda - 17,5% za obnovo in vzdrževanje cest - 7,5% za sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstva okolja in spominskih obeležij. ZBRANA SREDSTVA: 1. krajevni samoprispevek 2. dotacija za funkcioniranje delegat, sistema 3. sofinanciranje programov in planov KS 4. združevanje sredstev: - OVS Ljubljanica-Sava - prispevki občanov - SIKOS - sklad stavbnih zemljišč 5. izredni prihodki 6. prenos sredstev 1.6.86 41.155.000 641.000 1.171.000 1.000.000 1.500.000 10.080.000 6.300.000 950.000 2.500.000 PRIHODKI SKUPAJ: RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. funkcionalni izdatki 65.297.000 2.370.000 vzdrževanje in ureditev komunalnih objektov - JR Komendska Dobrava, Breg, Nasovče 2.192.000 — saniranje in ureditev Kramarjevega objekta, popravilo mostu čez Pšato - odkup stavbe in zemljišča za mrliške vežice sofinanciranje UN KO-1 Komenda strešniki, vzdrževanje stare vežice - ureditev parkirišč, igrišč, pločnikov - postavitev krajevnih oznak - meteorna kanalizacija na Mlaki, ureditev okolja 2.900.000 22.650.000 750.000 650.000 320.000 obnova in vzdrževanje ceste - zimsko vzdrževanje cest 1.760.000 - preplastitev ceste na Goro, popravilo mostu čez Knežji potok, popravilo odcepa proti Podborštu, rekonstrukcija Glavarjeve ulice, vzdrževanje lokalnih cest po naseljih KS Komenda 24,222.000 sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in dru- štev ter varstvo okolja in spominskih obeležij Društvo upokoj. Komenda 240.000 - GD Komenda 550.000 — PD Komenda 500.000 - OOZSMS 233.000 — KK Komenda 1.400.000 - ŠP Komenda 900.000 - KO ZZB NOV Komenda 90.000 — OŠ Komenda-Moste 742.000 - COŠ 27. julij Kamnik 19.000 - Čebelarsko društvo 80.000 - Društvo invalidov Kamnik 10.000 - obnova spomenika PP Glavarja 100.000 ODHODKI SKUPAJ 62.678.000 Salso 2.619.000 Po planu za leto 1987 bomo ostanek sredstev ter še zbrana sredstva namenili za: - ureditev mrliške vežice - rekonstrukcijo ceste Komenda-Nasovče - prometno signalizacijo — dotacije društvom in DPO. KRIŽ Samoprispevek v krajevni skupnosti Križ je bil uveden s 1. 6. 1986 z naslednjo namembnostjo po stopnji 2%: - gradnja pločnika ob regionalni cesti Moste- Križ s kolesarsko stezo, - ureditev vodovodnega rezervoarja v KS, - dopolnitev hidrantne mreže, - sofinanciranje gradnje mrliških vežic, - ureditev AP, - adaptacija gasilske shrambe, - rekonstrukcija ceste Križ-Komenda, - sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in dru- štev ter varstva okolja, - sofinanciranje šolskih prostorov OŠ Komenda -Moste. ZBRANA SREDSTVA: 1. krajevni samoprispevek 7,106.000 2. dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 417.000 3. sofinanciranje programov in planov KS 138.000 4. izredni prihodki 774.000 5. Prenos sredstev 4,357.000 PRIHODKI SKUPAJ: 12,792.000 RAZPOREDOTEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. delovanje KS: - funkcionalni izdatki 402.000 2. sofinanciranje gradnje mrliških vežic 1,613.000 3. ureditev avtobusnega postajališča 508.000 4. adaptacija gasilske shrambe 2,140.000 5. sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev - Društvo upokojencev 50.000 - Društvo invalidov Kamnik 30.000 - OŠ Komenda-Moste 39.000 - KO ZZB NOV Moste, Križ, Komenda 30.000 - Čebelarska družina Komenda-Moste 30.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek ter še zbrana sredstva namenili za: - ureditev gasilske shrambe - pridobitev snežnega pluga - rekonstrukcijo vaških poti - projektno dokumentacijo za gradnjo kolesarske steze in pločnika. MOSTE Samoprispevek v krajevni skupnosti Moste je bil uveden s 1. 1986 po stopnji 2% z naslednjo namembnostjo: - sofinanciranje programov komunalne prenove - cestna obnova — rekonstrukcija - gradnja šolskih prostorov - delovanje družbenih organizacij in društev. ZBRANA SREDSTVA: 1. krajevni samoprispevek 23,800.000 2. dotacija SO za funkc. deleg. sistema 592.000 3. sofinanc. progr. in planov KS 743.000 4. izredni prihodki 3,975.000 5. prenos sredstev 30. 4. 86 4,700.000 PRIHODKI SKUPAJ: 33,810.000 RAZPOREDITEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. funkcional. izdatki 943.000 2. sofinanc. progr. komunal, prenove — vzdrževanje in urej. okolja 800.000 — meteorna kanaliz. in lokalni hidrant 96.000 - dograditev prehoda preko Tunjice 400.000 - vzdrževanje prostorov KS 37.000 - vzdržev. avtobus, postaje., odškodnina 575.000 — vzdrževanje GD Moste 754.000 - mrliških vežic in ureditev pokopališča v Komendi 4,986.000 3. cestna obnova - rekonstrukcije - zimsko vzdrževanje cest in pločnikov 600.000 - rekonstrukc. ceste »proti gmajni« 2,192.000 — razširitev ceste pri trgovini 350.000 4. delovanje družb, organizacij in društev - OŠ za šolo v naravi 191.000 - KUD Moste 1,549.000 - GD Moste 500.000 - Dom upokojencev Komenda 180.000 - Čebelarsko društvo Komenda 100.000 - KO ZZB NOV Komenda 90.000 - OOZSMS Moste 150.000 - KO SZDL Moste 5.000 - RK Moste 130.000 — Društvo inval. Kamnik 50.000 ODHODKI SKUPAJ: 14,678.000 Saldo 19,132.000 Po planu za leto 1987 bomo ostanek sredstev ter še zbrana sredstva namenili za: - gradnjo mrliških vežic in pokopališča - dograditev JR (javne razsvetljave) »Suhadole« in ob šolskem objektu - pridobitev projekta dokumentacije JD in DL ter središča Suhadol. MOTNIK Samoprispevek v KS Motnik je bil uveden s 1. 5. 1986 po stopnji 2% z naslednjo namembnostjo: - ureditev »vage« - napeljava telefonskega omrežja - ureditev vodovoda v Motniku in Mali Ravni - postavitev TV pretvornika - regulacija Motnišnice - povezava vasi Srobotno-Koprivnica - ureditev pokopališča in mrliške vežice - ureditev avtobusnih postajališč - rekonstrukcija cest Motnik-Zajasovnik-Srobotno - sofinanciranje progr. delovanja družb, organiz. in društev ter varstvo okolja in spom. obeležij PRIHODKI: 1. Krajevni samoprispevek 5,364.000 2. Dotac. SO za deleg. sistem in funkc. izd. 431.000 3. Prisp. za sofin. progr. in planov KS 120.000 4. Prispevek občanov za telef. napelj. 245.000 za grobarino 640.000 5. Prispevek KS Vransko, sanacija mostu po poplavi 155.000 6. Izredni prihodki (obresti, rač. sklada OS) 950.000 7. Prenos sredstev 6,269.000 SKUPAJ: RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA 1. Funkcionalni izdatki 2. Ureditev vodovoda Motnik, Mala Raven, Loka 3. Vzdrževanje in pluženje cest 4. Vzdrževanje javne razsvetljave 5. Izdatki za SLO in DS 6. Prazn. Dneva žena, kraj. pr., dedka Mraza 7. Dotacija OŠ Toma Brejca za ŠVN GD Motnik 14,174.000 524.000 1,867.000 432.000 32.000 44.000 285.000 12.000 100.000 ODHODKI SKUPAJ 3,296.000 ODHODKI SKUPAJ: 4,842.000 Saldo 7,950.000 Saldo 10,878.000 Po planu za leto 1987 bomo ostanek ter še zbrana sredstva namenili za: - ureditev vodovoda na Malo Raven - ureditev mestne tehtnice - ureditev pokopališča - razširitev telefonskega omrežja v zaselkih Zg. Motnika V Godiču izboljšujejo povezovalne ulice To so po besedah predsednika KS, Toneta Podjeda, glavne novosti zgrajene s pomočjo samoprispevka, potekajo pa tudi že priprave za gradnjo mrliške vežice, ki naj bi jo zgradili skupaj s KS Kamniška Bistrica. KAMNIK - MEKINJE S predsednikom sveta krajevne skupnosti, Jožetom Hočevarjem smo se pogovarjali o vseh večjih pridobitvah, ki so bile uresničene s pomočjo samoprispevka. Zgrajeno je bilo precej novih stvari, del sredstev je bil namenjen tudi vzdrževanju obstoječe infrastrukture. I ' Cesta Nevlje - Mekinje je že dobila grobo asfaltno podobo Med večja dela sodi izvedba zemeljskih del in asflatiranje regionalne ceste Nevlje-Mekinje, kjer se je izkazalo zgledno sodelovanje obeh krajevnih skupnosti, Samoupravno interesne cestno komunalne skupnosti Kamnik in seveda Cestnega podjetja Ljubljana. Ravno tako so iz sredstev samoprispevka uredili križišče Breg -Vrtnarija v dolžini priblino 200 metrov. Sredstva samoprispevka pa so bila le osnova za ureditev Prašnikarije, kjer so precejšen del V Mekinjah so s sredstvi samoprispevka in soprispevka krajanov razpredli mrežo kabelske televizije. denarja prispevali tudi krajani sami in SICKS Kamnik. Soprispevek krajanov je bil potreben tudi pri asfaltiranju Drnovškove poti in pri izvedbi kabelske televizije. Za slednjo je vsako gospodinjstvo prispevalo po 7,5 starih milijonov. To so glavna že izvršena dela v krajevni skupnosti, naslednja osrednja naloga pa je financiranje ureditvenega načrta centra Mekinj, ki ga bo izdelal Biro Kamnik. Če bodo še naprej gradbene odbore sestavljali ljudje, ki si prizadevajo za hitro dokončanje gradnje, se krajanom ni treba spraševati kje in kako bodo vložena njihova sredstva samoprispevka. KAMNIK - NOVI TRG O problemih, težavah in uspehih, ki jih je sprožila akcija krajevnega samoprispevka v KS Novi trg nam je dal nekaj podatkov predsednik sveta KS, Boris Zeilhofer. V program samoprispevka so lani na prvo mesto postavili komunalno infrastrukturo (rekonstrukcija lokalnih cest, komunalna prenova, kabelska televizija, telefonsko omrežje). Sredstva samoprispevka letošnjega leta so namenili predvsem za telefonsko omrežje, del sredstev pa so porabili za sofinanciranje razsvetljave v Perkovi ulici. Sredstva zbrana do konca prihodnjega leta bodo namenjena za kabelsko televizijo in telefonsko omrežje, kjer lahko krajani precej zmanjšajo stroške s prostovoljnim delom. Le na ta način je možno vplivati na višino zneska, ki ga bo dolžan plačati vsak novi telefonski naročnik. Zato upamo, da poziv Borisa Zeilhoferja za prostovoljno delo ne bo izzvenel v prazno. Uresničevanje programov samoprispevkov NEVLJE Samoprispevek v krajevni skupnosti Ne vije je bil uveden s 1. 5. 1986 po stopnji 2% z naslednjo namembnostjo: - 45% za komunalno dejavnost - 30% za rekonstrukcijo lokalnih cest - 20% za prostore KS v sklopu adaptacije šole - 5% za sofinanciranje programov delovanja organov, organizacij in društev, varstvo okolja in spominskih obeležij ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 2. Sofinanciranje programov in planov KS 3. Dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 4. Združevanje sredstev - SIKCS - Prispevek občanov za kabelsko TV 5. Izredni prihodki 6. Prenos sredstev 30. 4. 1986 PRIHODKI SKUPAJ. RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 33,934.000 768.000 569.000 1,770.000 300.000 2,544.000 3,200.000 43,085.000 1. Funkcionalni izdatki 1,143.000 2. Komunalna dejavnost - vzdrževanje cest in pluženje 1,077.000 - kanalizacija (sofinanciranje primarnega voda) 7.750.000 - vodovod Soteska 392.000 - Javna razsvetljava 199.000 - javna telefonska govorilnica 1,270.000 - kabelska TV 300.000 - APVrhpolje 4,470.000 3. Rekonstrukcija lokalnih cest — cesta Mekinje-Nevlje 9,668.000 4. Prostori KS - sofinanciranje za projektno dokument. 8,388.000 - za vaški dom 175.000 5. Sofinanciranje programov organizacij in društev v KS - društvo invalidov Kamnik 10.000 - mladinsko in športno društvo Nevlje 180.000 - GD Nevlje 300.000 - OŠ Nevlje 190.000 - RK Nevlje 80.000 - ZRVSMekinje-Nevlje 53.000 - OOZSMS 210.000 SKUPAJ ODHODKI: 35,855.000 Saldo 7,230.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek in še zbrana sredstva namenili za: - prostore KS v sklopu adaptacije šole - cesto Hrib-Poreber - vodovod Poreber - vzdrževanje cest - sofinanciranje družbenih organizacij in društev PODGORJE Samoprispevek v krajevni skupnosti Podgorje je bil uveden s 1. 6. 1986 po stopnji 6% z naslednjo namembnostjo: - ureditev pokopališča in gradnja mrliške vežice - ureditev AP ob regionalni cesti - pridobitev JR - gradnja pločnika od Svetčeve ulice do ceste na pokopališču - rekonstrukcija lokalnih cest - sofinanc. progr. delovanja družb, organiz. in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij - razširitev telefonskega omrežja ZBRANA SREDSTVA: 1. krajevni samoprispevek 11,177.000 2. dotacija za funkcion. deleg. sistema 431.000 3. sofinanc. progr. in planov KS 260.000 4. izredni prihodki 4,263.000 5. prenos sredstev 14,816.000 30,947.000 RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. delovanje KS - funkcionalni izdatki 826.000 2. ureditev pokopališča 132.000 3. vzdrževanje cest 15.000 4. varstvo okolja 47.000 5. sofinanc. progr. delovanja družb, organizacij in društev - KOSZDL 36.000 ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 1,580.000 2. Dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 493.000 3. Sofinanciranje programov in planov KS 34.000 4. Združevanje sredstev: SIKCS občine Kamnik 1,740.000 ZD Kamnik 260.000 Solidarnostna sredstva 570.000 Sklad za intervencije v kmet. 500.000 5. Prenos sredstev 30. 4. 1986 700.000 PRIHODKI SKUPAJ: 5,877.000 Razporeditev sredstev po namenu samoprispevka: 1. Funkcionalni izdatki 125.000 2. Vzdrževanje in pluženje cest 4,427.000 3. Ureditev športnega igrišča v Šmartnem 200.000 4. Izgradnja vodovoda 214.000 5. Ureditev okolja (pokopališča) 27.000 6. Dotacija organizacijam in društvom - - OŠ Toma Brejca 120.000 - Društvo invalidov 6.000 5,119.000 ODHODKI SKUPAJ: Saldo 758.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek in še zbrana sredstva namenili za: - rekonstrukcijo ceste Šmartno-Rakitovec SELA Samoprispevek v krajevni skupnosti Sela je bil uveden s 1. 6. 1986 po stopnji 2% z naslednjo namembnostjo: - 65% rekonstrukc. ceste Podhruška-Sela - 20% obnova OŠ T. Brejc - podružnica Sela - 10% obnova pokopališča Sela - 5% sofinanc. progr. delovanja družb, organizacij in društev ter varstva okolja in spominskih obeležij ZBRANA SREDSTVA: 1. krajevni samoprispevek 2. dotacija za funkcionir. deleg. sistema 3. sofinanc. progr. planov KS in SAS 4. združevanje sredstev - SIKCS - GG Kamnik - KS Srednja vas - prisp. občanov 5. prenos sredstev 31. 5. 1986 7.735.000 573.000 272.000 681.000 1.500.000 1.337.000 1.690.000 270.000 14.058.000 PRIHODKI SKUPAJ RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA 1. funkcionalni izdatki 2. rekonstrukc. ceste Podhruška-Sela - vzdrževanje in pluženje krajev, cest 3. ureditev kanalizacije OŠ Sela 4. sofinanc. progr. delovanja družb, organizac. in društev ter varstva okolja in spominskih obeležij - ureditev okolja 210.000 - dotacija OŠ za šolo v naravi 41.000 414.000 7.341.000 1.507.000 1.640.000 SALDO 2.905.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek in še zbrana sredstva namenili za: - ureditev AP Kavran, Podhruška - vodovod Markovo-Podhruška - obnovo mrliške vežice na Selah. SREDNJA VAS Samoprispevek v krajevni skupnosti Srednja vas je bil uveden s 1. 5. 1986 po stopnji 2% z naslednjo namembnostjo: - za komunalno in družbeno urejanje območja KS - vzdrževanje obstoječih komunalnih in drugih objektov v KS - za delovanje KS ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 12.090.000 2. Dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 513.000 3. Sofinanciranje programov in planov KS 317.000 4. Združevanje sredstev: SO Kamnik - solid. sredstva 500.000 SIKCS 2.200.000 prispevek občanov 3.224.000 5. Izredni prihodki 436.000 6. Prenos sredstev 30. 4. 1986 680.000 ODHODKI SKUPAJ: 1,056.000 PRIHODKI SKUPAJ 19.960.000 Saldo 29,891.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek ter še zbrana sredstva namenili za: - rekonstrukcijo lokalnih cest - razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice. PŠAJNOVICA Samoprispevek v krajevni skupnosti Pšajnovica je bil uveden s 1. 5. 1986 po stopnji 2% z naslednjo namembnostjo: - za izvedbo kanalizacije v posameznih vaseh - dokončanje telefonskega omrežja - gradnjo hidrantnega omrežja oz. požarnih rezervoarjev - sofinanciranje pokopališča Češnjice - ureditev nekategoriziranih javnih poti - rekonstrukcija lokalne ceste Šmartno-Veliki Rakitovec - lastne potrebe KS - sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstva okolja in spominskih obeležij RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. Delovanje KS 317.000 2. Komunalno in družbeno urejanje območja KS - kanalizacija Potok, Loke, naselja v Tuhinjski dolini 1.882.000 - vodovod Loke 1.676.000 - projektna dokumentacija vodooskrbe v Snoviku 538.000 - obnova cerkve sv. Tomaža-Loke 1.962.000 3. Vzdrževanje obstoječih in drugih objektov v KS - vzdrževanje in pluženje cest 5.594.000 - sofinanciranje gradnje ceste Podhruška-Sela, Vaseno 5.452.000 4. Delovanje družbenih organizacij in društev - OŠ Toma Brejca 42.000 - OOZSMS 130.000 - GD Srednja vas 180.000 - LD Srednja vas 30.000 - KO RK Srednja vas 90.000 - Društvo invalidov Kamnik 10.000 - KVD 130.000 ODHODKI SKUPAJ 18.033.000 Saldo 1.927.000 Če bodo narekovale potrebe, bodo priskočili na pomoč s krajevnim samoprispevkom, tudi pri gradnji soseske B3. Sočasno z B3 se bo namreč delala vsa infrastruktura za krajane, ki živijo na tem območju. Zato je pripravljenost še toliko bolj razumljiva. Tudi Novotržani čutijo prometno neurejenost našega mesta. Vsak dan so v svojem kraju priče prehitri in neprevidni vožnji ter popolni nevidljivosti v križišču iz smeri SENŠRM. Pozivajo pristojne službe, da porušijo zvočni zid, za telovadnico srednješolskega centra. Za boljšo vidljivost naj se ta problem čimprej uredi, prav tako zahtevajo tudi semaforizirano križišče. Davka z dragocenimi človeškimi življenji krajani Novega trga niso pripravljeni plačevati. S sredstvi samoprispevka bodo pomagali urediti spominski park pred SENŠRM. Tudi na bodočo sosesko B8 niso pozabili. KAMNIŠKA BISTRICA Že sama velikost in otežkočen dostop do posameznih zaselkov v krajevni skupnosti narekujeta predvsem vlaganja v izboljšanje cestne povezave. Te prednostne naloge se tako krajani, kot tudi predsednik sveta KS, Janez Cevka, dobro zavedajo in zato poskušajo probleme na tem področju čim prej odpraviti. To dokazujejo novi metri asfaltiranih površin in tudi veliko udarniških ur, ki so jih opravili krajani sami. Pri cesti na kregarjevo kar 850 udarniških ur pri ročnih zemeljskih delih, razširitvi in vgrajevanju materiala. Poleg vloženega dela je v celotni vrednosti 420 metrov dolge ceste, ki znaša 9,3 milijona, pomemben soprispevek krajanov v vrednosti 1,4 milijona. Podoben je bil tudi način financiranja lokalne ceste v Stolnik, kjer so krajani sami prispevali 1,72 milijona dinarjev, ostali znesek, ki znaša preko dve stari milijardi, pa je prispevala krajevna skupnost. Tako je bilo položeno kar 720 metrov nove asfaltne površine in s tem omogočen hiter dostop do nekaterih domačij. Del sredstev iz samoprispevka so namenili tudi rednemu vzdrževanju cest in napeljavi javne razsvetljave v Županje njive in Zagorico, kjer pa dela še niso v celoti končana. Ta del javne razsvetljave naj bi stal 1,5 milijona, seveda če bo zgrajen še letos, tako kot je predvideno. Iz sredstev samoprispevka so skupaj s KS Godič financirali idejni projekt mrliške vežice v vrednosti 80 starih milijonov in osnovali gradbeni odbor, ki bdi nad vsemi pripravljalnimi deli. Skupna ocena je lahko torej pozitivna, zgrajeno je precej, lahko pa bi bilo še več odziva s strani krajanov samih, vsaj kar se tiče prostovoljnega dela, saj vse prevečkrat delajo samo nekateri! KOMENDA KRIŽ MOSTE Vinko Petek, predsednik sveta KS Križ, Peter Razpotnik, predsednik sveta KS Moste in Stane Zamik, predsednik skupščine KS Komenda, so se želeli pogovarjati o uresničevanju programov samoprispevka skupaj. Kot so rekli, so krajevnim skupnostim dolga leta očitali, da delajo vsaka zase in daje to neracionalno. »Zdaj smo, sicer z nekaj peripetijami, našli skupen jezik in skupen cilj, pa kljub temu ne gre brez zapletov, so rekli in dodali, da imajo »predsedniki prvič možnost javno povedati, kaj v krajevnih skupnostih delajo z denarjem iz samoprispevka.« Začetek skupnega urejanja vprašanj, ki so v interesu vseh treh krajevnih skupnosti, je gradnja mrliških vežic, ki so zajete tudi v programih samoprispevka in ki so jim vse tri krajevne skupnosti v preteklem in letošnjem letu namenile prednostno mesto. Toda, kot so povedali sogovorniki, vse kaže, da bo en sam papirček, eno samo soglasje, porušilo ne le predvideni program samoprispevka, ampak med ljudi vneslo tudi nezaupanje. Že zdaj, kot je dodal Peter Razpotnik, so se pogoji za uresničitev načrta od oblikovanja in Uresničevanje programov samoprispevkov Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek in še zbrana sredstva namenili za: - ureditev podpornega zidu v Lokah - vzdrževanje nekategoriziranih poti v KS Srednja vas ŠMARCA Samoprispevek v krajevni skupnosti Šmarca je bil uveden 1.5. 1986 po stopnji 1,5% z naslednjo namembnostjo: - za ureditev kanalizacije - ureditev javne razsvetljave - ureditev in posodobitev javnih površin - dokončanje večnamenske dvorane VVZ - za telefonsko omrežje - sofinanciranje programov delovanja družb, organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. ZBRANA SREDSTVA: krajevni samoprispevek dotacija za funkcionir. deleg. sistema sofinancir. progr. in planov KS združevanje sredstev SIKCS izredni prihodki 1. 2. 3. 4. 5. 6. prenos sredstev 30. 4. 86 22,640.000 503.000 351.000 1,000.000 11.000 405.000 PRIHODKI SKUPAJ: RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA 1. funkcionalni izdatki 2. ured. kanaliz. in vodovod, omrež.-projekt, dok. 3. ureditev in posodobitev javnih površin - vzdrževanje cest, poti - ureditev železniške postaje - ureditev igrišča - vzdrževanje nasadov 4. vzdrževanje večnamenske dvorane - vzdrževanje VVZ 5. sofinanc. progr. delovanja družb, organiz. in društev - KOSZDL - KD Šmarca - OOZSMS - GD Šmarca - KO ZZB Duplica - Športno društvo Virtus - glasbena šola 24,910.000 1,858.000 2,950.000 200.000 992.000 2,533.000 42.000 13,606.000 169.000 140.000 89.000 77.000 530.000 100.000 100.000 1,186.000 ODHODKI SKUPAJ: 24,572.000 Saldo 338.000 Po planu KS za ieto 1987 bomo ostanek in še zbrana sredstva namenili za: - ureditev večnamenske dvorane — ureditev kanalizacije. ŠMARTNO Dvoodstotni samoprispevek v krajevni skupnosti Šmartno je bil uveden s 1. 5. 1986 z naslednjo namembnostjo: - 75% za komunalno in cestno dejavnost - 25% za vzdrževanje obstoječih objektov v KS ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 2. Dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 3. Sofinanciranje programov in planov KS 4. Združevanje sredstev občanov in drugih UDS 5. Izredni prihodki 6. Prenos sredstev 11,285.000 435.000 223.000 9,814.000 1,908.000 5,338.000 29,003.000 PRIHODKI SKUPAJ: RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. Delovanje KS - funkcionalni izdatki 1,093.000 2. Komunalna in cestna dejavnost - rekonstrukcija ceste Gradišče-Šmartno 21,551.000 - ureditev športnega igrišča 4,131.000 - ureditev JR 320.000 - omrežje Ravne 805.000 3. Vzdrževanje obstoječih objektov v KS - vzdrževanje vodovoda 390.000 - vzdrževanje pokopališča 27.000 - vzdrževanje doma KS 269.000 - vzdrževanje cest 98.000 4. Sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev: - OŠ Toma Brejca 95.000 ODHODKI SKUPAJ: 28,779.000 Saldo 224.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek ter še zbrana sredstva namenili za: - rekonstrukcijo ceste Buč-Praproče - razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice - dokončno ureditev športnega igrišča pri OŠ Šmartno - pripravljalna dela za AP - pridobitev JR - Buč. Šmartno ŠPITALIČ Samoprispevek v krajevni skupnosti Špitalič je bil uveden s 1. 5. 1986 z naslednjo namembnostjo po stopnji 1,5%: - 40% za rekonstrukcijo in vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest - 44% za komunalno obnovo - 16% za obnovo in vzdrževanje objektov ter ostale potrebe KS Špitalič ZBRANA SREDSTVA: 1. krajevni samoprispevek 2. dotacija za funkcionir. deleg. sistema 3. sofinanc. progr. in planov 4. združev. sredstev: SIKCS občine Kamnik 5. prenos sredstev KS 3.184.000 419.000 101.000 1.000.000 904.000 PRIHODKI SKUPAJ 5.608.000 RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA 1. delovanje KS - funkcionalni izdatki 903.000 2. rekonstrukc. in vzdržev. krajev, in lokal, cest 1.291.000 3. komunalna obnova - ureditev vodovodov v KS 1.734.000 - ureditevJR 721.000 4. sofinanc. progr. delovanja družb. org. in društ. - OŠ za šolo v naravi 12.000 - KOSZDL 120.000 - OOZSMS 60.000 - Društvo upokojencev 10.000 ODHODKI SKUPAJ 4.851.000 Saldo 757.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek ter še zbrana sredstva namenili za: - ureditev vodovodov v KS - rekonstrukcijo lokalnih cest. TUHINJ V krajevni skupnosti Tuhinj so uvedli samoprispevek v višini 2% s 1.5. 1986, z naslednjo namembnostjo: - 75% za komunalno in cestno dejavnost - 25% za ostale potrebe KS ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 17.296.000 2. Dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 579.000 3. Sofinanciranje programov in planov KS 560.000 4. SIKCS Kamnik - preodkazilo sredstev OVS Lj.-Sava 5.000.000 5. Prispevek občanov 420.000 6. Izredni prihodki 1.147.000 7. Prenos sredstev 30. 4. 1986 1.720.000 PRIHODKI SKUPAJ 26.722.000 RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. Funkcionalni izdatki 392.000 2 Funkcionalni izdatki Komunalna in cestna dejavnost - ureditev kanalizacije 11.545.000 - vodovod Mali Hrib - Laze - Vrh, Laze - Vrtače 122.000 - projektna dokumentacija vodovoda v Zg. Tuhinju 1.180.000 - vzdrževanje in pluženje cest 1.308.000 3. Za ostale potrebe KS - vzdrževanje JR in tokovina 504.000 - vzdrževanje kulturnega doma Laze 450.000 - vzdrževanje pokopališča 26.000 - ureditev okolice v Zg. Tuhinju 112.000 - vzdrževanje vodovoda 171.000 4. Sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev - GD Tuhinj 35.000 - Prosvetno društvo Tuhinj 340.000 - KO ZRVS Tuhinj 17.000 - Strelska družina Tuhinj 75.000 - OOZSMS Tuhinj 15.000 - Športno društvo Tuhinj 183.000 - OŠ za šolo v naravi 450.000 - KOSZDL 20.000 ODHODKI SKUPAJ 16.945.000 Saldo 9.777.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek in še zbrana sredstva namenili za: - ureditev kanalizacije, melioracije ceste - gradnjo, obnovo in vzdrževanje vodovodov TUNJICE Samoprispevek v KS Tunjice je bil uveden s 1. 6. 1986 po stopnji 1,5% z naslednjo namembnostjo: - dograditev vodovod, omrežja v Tunjicah in povezava vodov, sistemov kamniški vodovod-vodovod Laniše - razširitev pokopališča in gradnja mrliške vežice - vzdrževanje krajevnih cest (Strehovec-Škle, Tunjiška mlaka-La-niše, Tunjice-Gmajnica - obnova in razširitev JR - ureditev avtobusnega postajališča - razširitev telefonskega omrežja - sofinanc. progr. delovanja družb, organizacij - varstvo okolja in spominskih obeležij. PRIHODKI: 1. krajevni samoprispevek 8.060.000 2. dotacija SO za deleg. sistem in funkc. izd. 429.000 3. prispevek za sofinanc. progr. in pl. KS 191.000 4. prispevki občanov - asfalt, ceste na Laniše, 3.220.000 priključitev na vodovod 47.000 5. SIKCS Kamnik - vodovod Vinski vrh 800.000 6. OO ZSMS Tunjice - sred. za gradnjo igrišča 600.000 7. obresti od vezanih sredstev 1.741.000 8. prenos sredstev 8.672.000 SKUPAJ 23.760.000 Križ - Gradnja Kulturnega doma sprejema programa pa doslej, bistveno spremenili in v Mostah prav ob tem primeru čutimo, kolikšna je moč administracije in tehnobiro-kratov. Prednostni nalogi, gradnji vežic, smo podredili vse ostale načrte, zdaj pa hodimo od vrat do vrat, da bi dobili manjkajoče soglasje, in če ne bomo mogli izpeljati te naloge, so vprašljive tudi vse ostale iz programa samoprispevka in vprašljiv je tudi samoprispevek nasploh. Marsikaj pa zraste na črno, je še dodal Peter Razpotnik, pa se nihče ne obregne ob to, naš denar pa leži neizkoriščen, ker nimamo spomeniško varstvenega soglasja. »Pa saj nam ne gre za to, da bi iskali krivca,« je pridal Stane Zarnik, »radi bi le uresničili sprejeto nalogo, saj je bila prav gradnja mrliških vežic osrednji motiv, ki je pritegnil ljudi, da so glasovali za samoprispevek.« Sicer pa so bili vsi trije predsedniki nekoliko nejevoljni tudi zato, ker je premalo pomoči pristojnih služb, ko v krajevnih skupnostih urejajo take ali drugačne probleme. »Ko se je skrčil obseg dela v matičnem uradu, je bilo obljubljeno, da bo na ta račun več pomoči krajevni samoupravi. Pa ni nič iz tega,« je povedal Vinko Petek. »Naša sreča je, da imamo v krajevnih skupnostih najrazličnejše strokovnjake, ki se radi odzovejo, ko je treba pomagati za našo, krajevno stvar.« Moste — Noro križišče Ker so vsi trije tako zagnano - »nihče od nas ni računal, da mora predsednik opraviti toliko trdega dela,« je rekel eden od njih -govorili o gradnji mrliških vežic in o tem, koliko se bo gradnja podražila zaradi zastojev oziroma težav z dokumentacijo, je bilo skoraj težko zvedeti še kaj o načrtih treh sosednjih krajevnih skupnosti, povezanih s samoprispevkom. V KS Križ, je povedal Vinko Petek, sta še dve večji nalogi; prva je ureditev prostorov za krajevno samoupravo in za hrambo gasilskega orodja - delo že poteka - druga pa ureditev kolesarske steze, namenjene predvsem otrokom oziroma njihovi varni poti v šolo in nazaj. »Tudi to je skupna naloga dveh krajevnih skupnosti, ki bi jo radi uresničili spomladi. Odkar je pouk v šoli dvoizmenski, vsak dan eden od staršev pelje skupino najmlajših šolarjev do šole in po pouku nazaj domov, ker po cesti, ki je z obeh strani obdana še s koruznimi polji, otrok samih ne upamo pustiti, saj je cesta zelo prometna.« O načrtih v Komendi je Stane Zarnik rekel, da je zapisanega več kot bo, kot kaže, mogoče uresničiti, saj sredstva samoupravne komunalne cestne skupnosti ne dotekajo, kot je bilo planirano. Sicer pa so v Komendi več kot so predvideli dali za cestno infrastrukturo. Poleg ureditve ceste na Goro in Glavarjeve ulice so postavili tudi most čez Pšato, ki bo kar precej šolarjem za polovico skrajšal vsakodnevno pot v šolo. Tudi v krajevni skupnosti, kot je dejal Peter Razpotnik, so največji del samoprispevka namenili komunalnim objektom, med drugim so že prestavili cestišče pri Kralju in uredili središče krajevne skupnosti, zdaj delajo razsvetljavo v Suhadolah. Tudi v Mostah že razmišljajo o rebalansu programa samoprispevka, ker verjetno vsega sprejetega ne bo mogoče uresničiti. Komenda — Gradnja mostu čez Pšato Uresničevanje programov samoprispevkov RAZPOREDITEV SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA 1. funkcionalni izdatki 399.000 2. gradnja vodovoda Vinski vrh 1.905.000 3. lokacij, dokument, za grad. mrliških vež 216.000 4. vzdrževal, dela na lokal, cesti v Tunjicc 11.000.000 5. ureditev krajevnih cest 1.113.000 6. vzdržev. javne razsvetljave 21.000 7. ureditev igrišča 237.000 8. sofinanc. progr. delov, družb, organiz. in društ. - za šolo v naravi 90.000 - športnemu društvu 15.000 - prisp. Turist, društvu 100.000 9. drugi odhodki: pogost, starost. 49.000 ODHODKI SKUPAJ 15.145.000 Saldo 8.615.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek ter še zbrana sredstva namenili za: - ureditev JR - rekonstrukcijo cest - ureditev »Hribarjevega mostu« - ureditev otroškega igrišča pri OŠ v Tunjicah. VOLČJI POTOK Samoprispevek v krajevni skupnosti Volčji potok je bil uveden s 1. 6. 1986 z naslednjo namembnostjo po stopnji 2%: - za delovanje KS - ureditev 2. AP - rekonstrukcija lokalne ceste Rudnik-Hudo - rekonstrukcija lokalne ceste R-371 Volčji potok-Radomlje - rekonstrukcija lokalne ceste Volčji potok-Rudnik - pričetek gradnje kanalizacije - izvedba hidrantnega omrežja Rudnik - komunalna ureditev Arborctuma - zunanja okolica - napeljava telefonskega omrežja za Volčji potok in Rudnik ZBRANA SREDSTVA: 1. Krajevni samoprispevek 2. Dotacija za funkcioniranje delegatskega sistema 3. Sofinanciranje programov in planov KS 4. Združevanje sredstev: SIKCS — prispevki občanov 5. Izredni prihodki 6. Prenos sredstev 31. 5. 1986 398.000 530.000 183.000 413.000 150.000 108.000 1.040.000 PRIHODKI SKUPAJ 9.822.000 RAZPORED SREDSTEV PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. Delovanje KS - funkcionalni izdatki 323.000 2. Vzdrževanje in pluženje cest 706.000 3. Ureditev odvodnjavanja v novem naselju 90.000 4. Projektna dokumentacija za večnamenski objekt 178.000 5. Sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev - OOZSMS 69.000 - krajevni praznik 55.000 ODHODKI SKUPAJ 1.421.000 Saldo 8.401.000 Po planu KS za leto 1987 bomo ostanek in še zbrana sredstva namenili za: — pridobitev večnamenskega doma - projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste Duplica-Ra-domlje VRANJA PEČ Samoprispevek v KS Vranja peč - 2-odstoten - je bil uveden 1.5. 1986 z naslednjo namembnostjo: - za gradnjo telefonskega omrežja - rekonstrukcijo javnih cest - rekonstrukcijo lokalne ceste Kamnik-Vranja peč-Vaseno, odsek Sp. Palovče-Zg. Palovče - za sofinanc. progr. delovanja družb, organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij. I. ZBRANA SREDSTVA: 1. krajevni samoprispevek 3.661.000 2. dotacija SO za funkc. delegat, sistema 408.000 3. sofinanc. progr. in planov KS 85.000 4. SIKCS Kamnik - plač. rač. - vzdrž. lokal, cest Rl/86 1.001.000 5. SIKCS Kamnik - preodk. sred. OVS Ljublj. po sklepu IO seje Odbora za svob. menjavo dela z dne 16. 10. 500.000 6. prenos sredstev 1.679.000 SKUPAJ 7.334.000 II. RAZPOREJENA SREDSTVA PO NAMENU SAMOPRISPEVKA: 1. funkcionalni izdatki 17.000 2. vzdrževanje in pluženje cest ter priprava gramoza in peskokopa V. Lasna 3.929.000 3. izdatki za SLO in DS 7.000 ODHODKI SKUPAJ 3.953.000 Saldo 3.381.000 PLAN ZA LETO 1987 - sofinanc. del na cesti Kamnik-Vranja peč-Velika Lašna-Va-seno - sofinanc. del na cesti Sp. Palovče-Dovčan in Sp. Palovčc-Bevk - sofinanc. del na cesti Velika Lasna-Rreserje. PŠAJNOVICA SREDNJA VAS O že realiziranih in pa o načrtovanih projektih je Brane Žibert, tajnik sveta KS, povedal naslednje: »V KŠ Pšajnovica je bil samoprispevek skoraj sto odstotno izglasovan, predvsem zaradi alternativnega programa, ki si ga je KS zastavila. Največji del samoprispevka smo namenili asfaltiranju ceste Šmartno - Rakitovec in Pšajnovica -Gabrovnica. Naša KS je po številu prebivalcev najmanjša v občini, je tudi zelo slabo razvita, saj so vse lokalne ceste (okrog 10 km) makadamske, zelo slabe. Dela, ki naj bi zagotovila boljšo prevoznost, so že v teku, saj določamo traso, pa tudi projekt bo izdelan do konca leta. V okviru KS poteka še akcija za pridobivanje zemljišč in sodelovanje s KS Šmartno, saj mislimo ustanoviti skupni gradbeni odbor. Dela torej potekajo predvsem po zaslugi dobrega sodelovanja z sosedi ter občinskimi in drugimi organi. V letu 1988 planiramo še dela na trasi, seveda v okviru finančnih možnosti, ki so, iskreno povedano, odvisne predvsem od posluha širše družbene skupnosti. Pričakovali smo tudi pomoč s strani združenega dela, vendar smo naleteli na gluha ušesa ali na nezainteresiranost za takšne akcije. Naslednja naloga, ki je že realizirana, je dokončanje telefonskega omrežja, potem ureditev nekategoriziranih javnih poti. Konec leta 86 in v začetku leta 87 smo opravili rekonstrukcijo in posip ceste na odcepu Gabrovica - Rakitovec. Poleg tega ima naša KS sklenjen še samoupravni sporazum o vzdrževanju celotnega cestnega omrežja na področju KS, v letnem obdobju. KS ima prav v ta namen zaposlenega tudi cestnega delavca, seveda honorarno. Moram priznati, da so ceste sedaj dosti bolje vzdrževane, kot so bile prej, ko je nad njimi bedelo Cestno podjetje. Poleg zgoraj navedenih nalog smo del samoprispevka namenili še dokončanju, oziroma vzdrževanju hidrantnega omrežja, sofinanciranju pokopališča Češnjice, lastnim potrebam delovanja KS in sofinanciranju programov dela družbenih organizacij in društev ter varstvu okolja in spominskih obeležij.« Jože Hribar-Tuhinj je o akcijah, ki jih je sprožil samoprispevek, povedal: »Razprava o srednjeročnem planu razvoja KS in v zvezi s tem razpis referenduma in izglasovanje samoprispevka je bila zelo živahna in uspešna. Rezultat te uspešnosti je tudi odstotek izglasova-nega samoprispevka. Levji delež ga bomo namenili komunalnim delom. Na žalost pa se stvari že zatikajo, saj sredstva, ki jih je namenila komunalna skupnost, še zdaleč ne bodo zadoščala. Zato menim, da bi bilo potrebno izpeljati večjo politično akcijo, s katero bi v občini zagotovili, da bi bil dohodek komunalne skupnosti v okviru plana, saj delovne organizacije ne izpolnjujejo vseh obveznosti in s tem postavljajo pod vprašaj programe krajevnih skupnosti. Mislim da bi bilo treba izdelati prednostno listo izvajanja programov v zunanjih krajevnih skupnostih. Prednost naj bi dobili pomembni objekti, ne glede na lokacijo, in pa tisti, pri katerih bi bili pripravljeni sodelovati tudi krajani; bodisi s prostovoljnim delom ali finančno pomočjo. V naši KS smo absolutno prednost dali asfaltiranju lokalnih cest (12 km makadamskih cest), za nami pa je že izgraditev dela kanalizacije. To je prav gotovo pomemben delež k realizaciji komunalnih del, čeprav si krajani bolj želijo modernizacijo cest. Omenil bi še predpise, ki delno ovirajo gradnje, saj ni zbranih dovolj sredstev, da bi na podlagi predračunov sploh začeli neko delo. Vrednost denarja neprestano zmanjšuje tudi inflacija, zato je nujno čim bolj pohiteti s pomočjo zunanjim krajevnim skupnostim, da se uresniči vsaj del zastavljenih načrtov.« Janez Petek, predsednik skupščine KS Nevlje: »Samoprispevek je bil namenjen predvsem za komunalno dejavnost in rekonstrukcijo cest, pa tudi za gradnjo prostorov KS v sklopu adaptacije šole in za sofinanciranje programov dela organov, organizacij in društev, varstvo okolja ih spominska obeležja. S strani občanov je bil dobro sprejet, programi so bili predstavljeni tako, da tudi pri realizaciji nismo naleteli na nerešljive težave. Del sredstev smo namenili za komunalno dejavnost, kamor štejemo manjša vzdrževanja cest in pluženie v zimskem času. kanalizacijo, to je, sofinanciranje primarnega voda (kanal Nevlje - Vrhpolje je že v gradnji), dokončanje vodovoda Soteska, izboljšavo omrežja javne razsvetljave, javno telefonsko govorilnico pri samopostrežni trgovini v Nevljah in za avtobusno postajo Vrhpolje 2, ki je že dokončana. Skupaj s KS Mekinje in Komunalno skupnostjo smo rekonstruirali lokalno cesto Mekinje - Nevlje, del sredstev pa smo namenili tudi sofinanciranju adaptacije šole, saj smo plačali projekte. Verjetno se bo že v začetku oktobra začela gradnja novega prizidka k stari šoli. Sredstva, ki so nam ostala, bomo vložili v šolo, vaška skupnost pa bo poskusila realizirati vodovod na Poreber, ki je že dolgo pereč problem, kot tudi cesta Soteska - Hrib - Poreber. V letošnjem letu bomo naredili projektno dokumentacijo ter nekaj zemeljskih del. Največ težav imamo pri pripravi dokumentacije za šolo, kjer pomagamo investitorju, OŠ Frana Albrehta, a upam da bo tudi to v nekaj dneh steklo. Z družbeno političnimi strukturami v redu sodelujemo, še posebej sedaj, ko je v načrtu adaptacija šole. Prav tako se ne moremo pritoževati nad sodelovanjem s Komunalno skupnostjo, saj pravkar poteka skupen projekt - gradnja kanalizacije (smo soinvestitorji). Nekaj teh sredstev bomo seveda dobili povrnjenih, ko se bo gradila lokalna kanalizacija. Če omenim še ureditev ceste iz Olševka na Tučno, bi bilo o samoprispevku zaenkrat povedano vse.« SELA Predsednik sveta KS Sela Stane Urankar nam je o uresničevanju programa krajevnega samoprispevka v tej KS pomagal oblikovati nekaj pomembnih vtisov. S sredstvi samoprispevka so že delno rekonstruirali cesto Podhru-ška-Sela, dokončati pa jo nameravajo prihodnje leto. Poleg sredstev samoprispevka je v obnovo ceste vloženih tudi precej prostovoljnih prispevkov krajanov. Kar nekaj sredstev so porabili za obnovo osnovne šole Toma Brejca - podružnica Sela. Pri tej akciji se je pokazala velika pripravljenost za prostovoljno delo, za kar velja krajane posebej pohvaliti. Tako bo otvoritev obnovljene šole že 18. oktobra. Nekaj krajevnega samoprispevka so namenili delovanju društev in družbenih organizacij. Za vnaprej pa načrtujejo: obnovo pokopališča Sela in gradnjo mrliške vežice, postavitev dveh avtobusnih postajališč Kavran in Podhruška. Potreb in želja je kar precej. Ker je zbrani dinar vsak dan manj vreden, skrbno pazijo, da ga takoj vložijo in ga oplemenitijo še z rezultati prostovoljnega dela. V krajevni skupnosti Srednja vas je pri reševanju problemov že dalj časa uveljavljeno prostovoljno delo krajanov, ki oplemeniti zbrana sredstva samoprispevka, brez katerih bi marsikatera potreba ostala nerealizirana. V programu 2% krajevnega samoprispevka so smelo načrtovali dotok sredstev za napeljavo vodovoda v novo naselje na Lokah, delno modernizacijo lokalne ceste na Vaseno. financiranje načrta za izvedbo kanalizacije v vsej krajevni skupnosti. V deluje načrt modernizacije lokalne ceste Potok - Snovik. Predvidevajo, da bodo še to leto pričeli urejati igrišče, kjer bo po besedah predsednika sveta KS Albina Pirša, potrebno veliko prostovoljnega dela. S prostovoljnim delom in dodatno zbranimi sredstvi so obnovili oporni zid pri pokopališču na Lokah. Prav tako so prostovoljno zbrali dodatna sredstva za obnovo zunanjosti kulturnega spomenika — podružnične cerkve sv. Tomaža na Lokah. V načrtu imajo dokončanje lokalne ceste na Vaseno, še letos bodo skušali narediti čimveč vodovoda v vasi Snovik, tako da bi spomladi krajani tega zaselka le dobili zadostne količine pitne vode, ki jim je sedanji vodovod ne omogoča. Z napeljavo novega vodovoda v Snovik pa bo zagotovljena tudi voda za prepotrebno hidrantno mrežo, saj je gasilni dom precej oddaljen. V teku so priprave za gradnjo avtobusnega postajališča. Po besedah predsednika sveta KS je upanje, da bodo le našli skupni jezik z lastniki zemljišč in strokovnjaki, ki določajo lokacijo postajališča. Ob tem velja omeniti tudi pobudo krajanov Srednje vasi, da bi v vsej Tuhinjski dolini uredili enotna avtobusna postajališča (primer: Savinjska dolina). Na vprašanje, če naletijo na kakšne ovire pri uresničevanju zastavljenih nalog, smo zvedeli, da so sredstva, ki jih SIS za komunalno-cestno dejavnost namenja za potrebe zunanjih KS preskromna. Prvotno je bilo rečeno, da samoprispevek le ne bo glavni vir za izpeljavo zadanih nalog. Izpad sredstev komunalno-cestnc skupnosti ruši izvajanje programov krajevnih skupnosti. Krajani so opravili več kot 4000 ur prostovoljnega dela. Zato imajo moralno pravico pričakovati tudi pomoč od širše družbene skupnosti. SMARCA »V krajevni skupnosti smo s sredstvi samoprispevka dokončali gradbena dela pri obnovi kulturnega doma, kamor je bilo vloženega tudi veliko prostovoljnega dela. S to pridobitvijo je dana možnost vlagati sredstva samoprispevka v oživljanje aktivnosti v domu kot so: knjižnica, otroško varstvo, delo družbenopolitičnih organizacij in društev, glasbena šola, učilnica za tuje jezike, šport in še kaj«, je povedal predsednik sveta KS. Sofinancirali so gradnjo štirih tenis igrišč v športnem parku na igrišču Virtus, skupaj z DO in KS Duplica. Za ureditev kanalizacije v kraju so že poravnali 1/3 stroškov za izdelavo načrtov, ostalo pa bo prispevala SIKCS in občinski sklad za urejanje stavbnih zemljišč. Za gradnjo nove pošte v Kamniku bodo tudi krajani Šmarce prispevali za telefonske omrežje v KS in sicer 45 milijonov din. Vsako gospodinjstvo ima možnost dobiti telefonski priključek. Novo telefonsko omrežje naj bi pokrivalo potrebe v tem kraju do leta 2000. Omrežje bodo gradili postopoma, odvisno od dotoka finančnih sredstev. Predsednik sveta KS Šmarca ing. France Pucelj nam je v pogovoru v zvezi s tem še posebej poudaril, da je vse odvisno od pravočasnosti dokumentacije organizatorja gradnje pošte in pošt- Kulturni dom v Šmarci nega omrežja v občini. Krajani so s svojim prostovoljnim delom pripravljeni priskočiti na.pomoč, da bi bilo omrežje čim hitreje dokončano, kajti bojijo se nenehnega naraščanja cen. Tudi sicer obljubljajo, da bodo denar iz samoprispevka obogatili še s prostovoljnim delom. TUNJICE Širok program nalog je narekoval uvedbo samoprispevka tudi v tej krajevni skupnosti. S tem so si krajani zagotovili dokaj solidno osnovo za reševanje najbolj perečih problemov. Najbolj razveseljivo pa je, da krajani že vidijo rezultate izglasovanega 1,5% krajevnega samoprispevka. Lansko jesen je bil dograjen in dan v uporabo vodovod Vinski vrh. Letos so poravnali stroške tehnične dokumentacije za gradnjo mrliške vežice. V teh dneh potekajo rekonstrukcijska dela na delu lokalne ceste proti Lanišam. Za to investicijo so zbrali 9 milijonov iz samoprispevka, 4 milijone s prostovoljnimi prispevki, 1,25 milijona din pa predstavlja prostovoljno delo krajanov. To je velik zalogaj za majhno krajevno skupnost, sta povedala Ivan Nograšek in Valentin Zobavnik, predsednika sveta in skupščine KS. Dobršen del samopri- Pogovore so pripravili: Janez Balantič, Vera Mejač, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar Modernizacija ceste v Laniše spevka namenjajo izboljšavi vaških poti. Tudi tu »pomaga« prostovoljno delo. Zadnji primer, ki je pohvale vreden: za izboljšavo vaške ceste na Košiše so le za material uporabili sredstva samoprispevka, vse ostalo pa so rešili s prostovoljnim delom. Za prihodnje obdobje imajo v načrtu dograditev javne razsvetljave, gradnjo mrliške vežice, tudi v bodoče bodo sredstva namenjali za izboljšavo in posodabljanje vaških poti. Pomagali bodo tudi kulturno-športnemu društvu Tunjice in OO ZSMS Tunjice pri gradnji športnega igrišča. Ne bodo pozabili na potrebe delovanja društev in družbenih organizacij, ki so v kraju dokaj aktivni. V KS Tunjice so vidni rezultati stalnega stika vodstva KS s krajani, saj le tako slišijo njihove predloge in zahteve. Vodstvo KS potrebe prouči in nato predlaga skupne akcije, ki so do sedaj dale že precej lepih rezultatov. Ob tej priliki pa ne smemo pozabiti omeniti sredstev, ki so jih Tunjičani zbrali za spominsko obeležje domačinu, dr. Francetu Ste-letu. Odkritje doprsnega kipa pri Osnovni šoli Tunjice bo v nedeljo, 4. oktobra 1987. VOLČJI POTOK Dolgoletna želja vseh krajanov Volčjega potoka in Rudnika, ki tvorita to krajevno skupnost, bo po programu krajevnega samoprispevka uresničena spomladi 1988. Zgradili borno večnamenske prostore. Lastni prostori bodo omogočili še poživiti že sicer razvejeno aktivnost in vključiti v življenje KS včeji del 340 krajanov. Že dolgo je tlela med krajani, zlasti pa med člani sveta KS, misel, kako zagotoviti nemoten razvoj KS spričo prostorske stiske. 2% krajevni samoprispevek je bil na referendumu sprejet v preteklem letu v dobršni meri zaradi dobrega programa in zato, ker je na prvo mesto postavil vprašanje prostorov, pa tudi zaradi drugih bistvenih nalog. Postavili bomo montažni objekt - brunarico ob gozdiču med Volčjim potokom in Rudnikom, s tlorisom 8x 12 m, ki bo služil kot večnamenski prostor za delo KS, delo družbenopolitičnih organizacij, za potrebe teritorialne obmrambe in za vse ostale potrebe KS. Vrednost montažnega objekta bo znašala 18,5 milijona dinarjev. Skoraj 2/3 zneska bodo vplačali že letos, ostanek pa prihodnje leto. Zadnji dve leti so vsa finančna sredstva varčevali namensko, zato' bodo gradnjo lahko zaključili v predvidenem roku. Druga pomembna naloga pa je širitev telefonske povezave s svetom. Čeprav imajo nekaj telefonskh priključkov, pa to še zdaleč ne pokriva vseh potreb. Pogled na prodajni center Arboretuma. Naslednje področje, ki so mu v tej krajevni skupnosti posvetili posebno skrb je urejanje komunalnih zadev. Asfaltiranje ceste Volčji potok-Rudnik v širši program, ki ga bodo poskusili realizirati takoj, ko bodo dane možnosti. V ta okvir sodi tudi avtobusna postaja in rekonstrukcija ostalih cest, pri čemer pa računajo tudi na soudeležbo krajanov. Poleg teh nalog v Volčjem potoku želijo rešiti še vrsto drugih problemov in sicer: - kanalizacijo (izdelan imajo projekt o možni priključitvi na kanalizacijo v Radomljah oziroma Duplici), - rekostrukcija električne napeljave, - urejanje okolja v Arboretumu pri čemer naj bi prispevale tudi druge samoupravne interesne skupnosti. Sodelovanje na tem področju je že sedaj vzorno, zato pričakujejo pripravljenost tudi v prihodnje. Predsednik sveta KS Janez Škrjanec poudarja, da so v njihovi KS storili že veliko, precej cest so uspeli posodobiti in rešiti vrsto drugih zadev, pomembnih za življenje krajanov. Ostalo pa je še dosti problemov.k jih bodo kratkoročno ali dolgoročno razreševali v skladu z materialnimi možnostmi. Pri reševanju množice pomembnih zadev pa bi po njegovem mnenju morali sodelovati tudi drugi, saj je v manjših KS, po številu prebivalstva, dotok sredstev skromnejši in ne omogoča uresničevanja življenjsko pomembnih zadev kraja. Kljub takim in podobnim težavam bodo krajani, po besedah predsednika sveta KS, tudi v prihodnje še krepili sodelovanje in se trudili, da rešijio kar največ odprtih problemov in vprašanj, pri čemer se bodo opirali tudi na materialno pomoč krajanov in drugih nosilcev nalog. M-Eta, Živilska industrija Kamnik, Kajuhova pot 4 objavlja prosta dela in naloge poslovodja trgovine Pogoji: - trgovski poslovodja - 1 -2 leti del. izkušenj - organizacijska sposobnost, komunikativnost, koope-rativnost in splošna iznajdljivost - 8 tednov poskusnega dela vožnja viličarja v sezoni in dela pri predelavi povrtnin v nesezoni Pogoji: - dokončana osemletka - izpit za voznika viličarja - 6-12 mesecev delovnih izkušenj Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na zgoraj navedeni naslov. Nataša Pavli Ljubljanska 91 Domžale blok SPB 2 tel. 723-566 Cenjenim kupcem nudim kompleten izbor vseh vrst etu-ijev, moške in damske listnice, denarnice, moške in ženske pasove ter opravljam popravila usnjenih izdelkov. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure SE PRIPOROČAM! Plastenka - Predelava plastičnih mas 61235 Radomlje, C. Radomeljske čete 55 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: delavec pri predelavi plastičnih mas eno delovno mesto Delo je triizmensko Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo je 3 mesece. Za eventualna vprašanja se oglasite v jutranjih urah v upravi podjetja. DO Komunalno podjetje Kamnik, p. o. Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja prosta dela in naloge opravljanje sprevodniških del Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - osnovna šola - 6 mesecev praktičnih izkušenj Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja Občine Kamnik razpisuje dela in naloge 1. urbanističnega inšpektorja Pogoji: VII. stopnja izobrazbe, smer gradbeništvo ali arhitektura, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja dela objavlja dela in naloge 1. čistilke I. stopnja izobrazbe, 3 mesečna poskusna doba Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba Občine Kamnik, Titov trg 1. INTEGRAL Integral DO Ljubljanski potniški promet, TOZD Obmestni potniški promet Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge več sprevodnikov za področje Ljubljana-Kamnik s stanovanjem v Kamniku ali najbližji okolici Pogoji: končana osnovna šola Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela po Pravilniku o delovnih razmerjih TOZD. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: INTEGRAL, kadrovska služba, Celovška 166, Ljubljana. TOZD Kemija, proizvodnja kemičnih izdelkov, r. o., Mengeš, Kolodvorska 27 objavlja prosta dela in naloge na lokaciji Mengeš vzdrževalci — strojni ključavničar za strojno-mehanko vzdrževanje kemijske opreme z enoletnimi delovnimi izkušnjami in poskusnim delom 60 dni - delo je organizirano v izmenah Kandidate, ki želijo skleniti delovno razmerje, prosimo, da svoje ponudbe pošljejo v 8 dneh po objavi kadrovsko-pravnemu sektorju delovne organizacije Lek, Ljubljana, Verovškova 57. Komisija za delovna razmerja Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku razpisuje prosta dela in naloge: 1. negovalka - poln delovni čas, za določen delovni čas (nadomeščanje bolniške in porodniškega dopusta) Pogoji: III. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri -bolničar 2. kuharska pomočnica - poln delovni čas, določen delovni čas (nadomeščanje med porodniškim dopustom) Pogoji: končana OŠ in tečaj iz higienskega minimuma Vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo 8 dni po objavi na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43 a. Dom upokojencev Kamnik Neveljska pot 26, Kamnik na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 medicinski sestri - izvajanje medicinske nege Pogoja: - izobrazba V. stopnje - 3 mesečno poskusno delo 2. 3 negovalke - negovanje oskrbovancev in pomoč pri medicinski negi Pogoja: - izobrazba III. stopnje ali z delom pridobljene delovne zmožnosti - dvomesečno poskusno delo 3. 2 perici - pranje in likanje perila Pogoja: - osnovna šola - 2 mesečno poskusno delo 4. 3 sobarice - vzdrževanje higiene stanovanjskih prostorov Pogoja: - osnovna šola - enomesečno poskusno delo Za opravljanje navedenih del bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: DOM UPOKOJENCEV KAMNIK, Neveljska pot 26. Katarina Je ran — najstarejša prebivalka Šmarce Neveljski gasilci imajo novega pomočnika Že nekaj tednov namreč v Gasilskem domu počiva nov, modern avtomobil, ki bo nedvomno močno prispeval k boljši požarni varnosti v neveljski krajevni skupnosti, pa tudi v vsej občini. Se preden na kratko opišem prevzem vozila, nekaj besed o neveljskem gasilskem društvu in o njegovi bogati zgodovini. Ustanovljeno je bilo pred 63. leti, leta 1924. Po štirih letih so od Mengšanov kupili prvo briz-galno na ročni pogon, ki je po vasi potovala s pomočjo konjske vprege. Po letu 30, koje bil zgrajen sedanji dom, je kaj hitro ročno brizgalno zamenjala motorna. Vojna je preprečila nadaljnjo modernizacijo, a le za nekaj let, saj so se potem kar vrstili nakupi, nove motorne brizgalne in gasilskega kombija, ki je dokaj uspešno služil kar 15 let. Letos, ko že drugo leto poteka akcija občinske gasilske zveze za modernizacijo voznih parkov gasilskih društev, je na vrsto prišlo tudi neveljsko GD. Nakup vozila je financirala SIS za varstvo pred požarom občine Kamnik, ki zbira sredstva med občani, zaposlenimi v gospodarstvu in negospodarstvu. prostorov v domu. Za ta dela so na voljo že vsa soglasja, tudi lokacijsko dovoljenje, čaka se le še na izdelavo načrtov in gradbeno dovoljenje. V pogovoru s poveljnikom Jožetom Osenarjem ni bilo zaslediti niti senčice dvoma, da jim to ne bi uspelo, saj gasilci upravičeno upajo na pomoč vseh krajanov, ki še kako dobro poznajo pojem PROSTOVOLJNO DELO. MATIC ROMŠAK Katarina Jeras — Jeran se je rodila 29. aprila 1896. Je najstarejša v Šmarci. Ker se njeno življenje nagiba že proti 92. obletnici, sem jo sklenila povprašati o njem. Da ni bilo prav z »rožicami postlano«, sem se nadejala, toda resničnost me je presenetila in pretresla... Odprla mi je njena hči Nežka. Vstopili sva v »sobo«, ki se mi je že od vsega začetka zdela nenavadna - kakor bi ji nekaj manjkalo. Šele kasneje sem ugotovila, kaj me moti: v njej je bila krušna peč, star predalnik, dve postelji, miza s tremi stoli, še nekaj drobnarij in konec! Nikjer nobene televizije, centralne kurjave, kav-čev, foteljev, širokih knjižnih polic... Rekli boste, da sem pač stopila v kmečko izbo in da to ni nič nenavadnega. To je res, toda videli boste, da je položaj vseeno drugačen... — Kakšna je bila vaša mladost? »Rojena sem bila na kmetiji na Velikem hribu pri Zg. Tuhinju. Ko sem odraščala, je bilo najbolj žalostno, da se mati več kot 10 let ni premaknila iz postelje, to je do Franciju Štebetu Naslednja Neveljčane, naloga, ki čaka pa je povečanje V torek, 8. septembra, smo se na komendskem pokopališču poslovili od Francija Štebeta, dolgoletnega člana SK Kamnik, smučarskega skakalca in tesarskega mojstra iz Žej. Pri delu se je tako hudo poškodoval, da je umrl za posledicami nesreče. Nikoli nismo pomislili, da bo tO žalostno slovo prišlo tako nenadoma; še včeraj si bil med nami veder in nasmejan. Prehud je prepad med svetlobo in temo. med dnevom in nočjo, med življenjem in smrtjo, da bi dojeli vso žalost in praznino tvojega odhoda. Tvoje življenje se je izteklo na poti samostojnega delavca mojstra, družinskega očeta in športnika. Od osnovnošolskih klopi si bil tekmovalec in funkcionar v smučarskem športu. Tvoje veselje so bili smučarski skoki. Spominjam se, kako si kot mlad fant prvič zarezal smučino na zalctiš-ču skakalnice. Treniral in tekmoval si po vseh krajih Slovenije, najraje pa v Planici. Pogosto si prihajal na skakalnico v Kamnik in kljub velikim delovnim obveznostim pridno pomagal pri življenju v klubu. Hvaležni smo ti za vse, pogrešali te bomo kot športnika in prijatelja. Vse je relativno in minljivo, le smrt je končna in v tem žalostnem slovesu, ko nam v bolečini zastaja beseda, nam je v tolažbo spoznanje, da je bilo tvoje življenje prepolno veselja do dela, saj se ti je na nasmejanem obrazu videlo, kako rad si živel. KLEMEN PIBERNIK svoje smrti. Bila je nepokretna in pomagali smo ji, kolikor smo ji mogli - toda saj veš, kako je z boleznijo na kmetiji! V potu svojih žuljev smo delali, kolikor smo mogli in kmetija je »šla naprej« le stežka. Šolala se nisem, saj se je takrat le malokateri kmečki otrok vpisal v šole. Bilo ni ne denarja, pa tudi doma na kmetiji so potrebovali mojo pomoč. V Kamnik smo zahajali le redko, saj smo bili precej oddaljeni od njega, vendar je bil veliko slabše urejen kot sedaj!« — Poleg I. ste doživeli tudi II. svetovno vojno... »Poročila sem se dokaj pozno - s 35 leti - 'j. Janezom Jeranom. Takrat sem se tudi preselila iz Zg. Tuhinja v Šmarco. Imela sem dva otroka, toda...« - Ob tej misli so se pričele Katarini Jera-novi tresti ustnice, pa tudi njeni hčerki Nežki so stopile solze v oči ob tem spominu. Misli ni dokončala, vendar se je kasneje izkazalo, kaj se je zgodilo... »Moj mož Jane/ je neke noči odšel v partizane. Od takrat nisem imela več mirnih noči. Vsak večer sem čakala, kdaj se vrne, a ga nisem dočakala. Leta 1944 so ga Nemci ob Sp. Idriji po tridnevni bitki skupaj z oficirji zajeli, polili z bencinom in zažgali. Ko sem to izvedela, nisem mogla verjeti in še danes ne verjamem*, da je mrtev . . . Takrat se je razvedelo, da sem imela moža v partizanih. Neki zagrizeni »nemčur« nam je že pred tem grozil, da nas bo vse pobil in tako se je za nas zgodila dvojna tragedija: poleg moževe smrti je ta »nemčur« z brzostrelko izstrelil rafal proti moji starejši hčerki Heleni, ki je takrat oglušela. Z njo smo se stežka sporazumevali, živela je le s težavo in v tretjem desetletju svojega življenja umrla...« - Kako ste občutili nastanek Nove Jugoslavije? »Seveda smo vsi z veseljem in ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica MIHE SUŠNIKA p. d. Žnidarjevega ata z Gozda se iskreno zahvaliuiemo sosedom. sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma Društva upokojencev Kamnik in ZZB NOV Kamnik za lepe poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Avgusta 1987 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, sina, starega očeta, brata, strica in svaka IVANA RODETA z Žal 9/a se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem, sodelavcem iz tovarne Stol in govorniku iz Stola, tovarišu Miheliču, za tople besede slovesa, sodelavcem iz OŠ Toma Brejca, društvu upokojencev in gospodu župniku za lepe poslovilne besede in opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Stranje, Ljubljana, september 1987 Ko sem Se živela, ljubila sem vas vse, zdaj ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE CIBAŠEK rojene PODGORŠEK se najtopleje zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za požrtvovalno pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Brumnu in sestri Jani za lajšanje bolečin in nego, pevcem in duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hčerke Marinka, Metoda in Marta z družinami, sestra Pepca in brat Maks, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo Komenda, Moste, Akra, Mengeš, Celovec, avgusta 1987 ZHAVALA Ob izgubi moje drage žene MARIJE SLADIC rojene ŠTRUKELJ z Jakopičeve 27, Duplica se toplo zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem iz Stola za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo v njen zadnji dom. Hvala gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: mož Darko in drugi njeni Septembra 1987 radostjo sprejeli novo - jugoslovansko, pravično - vlado. Obetalo se nam je veliko, toda po vojni je bilo vse razdejano, družine so bile brez svojih članov, vladalo je veliko pomanjkanje ... Pri nas smo že pred vojno komaj shajali, po vojni pa smo ostali čisto brez vsega. Denarja ni bilo, kmetijstvo se je vedno bolj razvijalo, stroji za obdelovanje so postajali vedno boljši, toda mi smo si jih mogli privoščiti. Komaj, komaj smo imeli dovolj sredstev za nakup konja...« — Kako se počutite na stara leta; doživeli ste visoko starost, kako? »Ja, veš, visoka starost je pri nas že v rodu - oče je doživel 96 let, brat 94, jaz jih imam 91 . . ., sicer pa je po mnenju hčerke »skrivnost« v hrani: vse življenje sem jedla samo zelje, močnik, za žejo pa pila mleko. Zdravja nisem najboljšega, počutim se slabo, prste imam od dela in revme že čisto krivenčaste, delati ne morem več, pa bi rada, veš! Zelo rada imam živali - če pri hiši, v kateri živim, ni psa, me je strah - kdo me bo pa čuval in kako bom vedela, če je kdo prišel?« — To je čisto res, kajti pri hiši je kar nekaj psičkov in mačk in Katarina Jeran pravi, da bi rade volje komu odstopila kakšnega kužka. Tudi cvetice ima rada. Okoli hiše in v njej je bilo vse polno šopkov, venčkov cvetja,... In kdor ima rad živali in rastline, ni slabega srca . .. Tale intervju ni čisto po pravilih, saj je pisan večinoma le po pripovedovanju Katarinine hčerke Nežke, ki je podatke povezala iz veliko pripovedovanj svoje matere - njeno pripovedovanje pa je Katarina Jeran le potrjevala. Ves čas našega pogovora pa je ponavljala svojo večno željo: »Daj no, reci, napiši, da sva ostali sami - brez moža in očeta; komaj plačujeva davke in elektri ko! Jaz dobim invalidsko pokoj nino, Nežka pa še prispevek zi postrežnino, to so pa tudi vsi na jini dohodki!« »Tudi pralnega stroja in splol nobenega pripomočka nimava« je potožila Nežka, »mamo pa ji potrebno tudi oprati in nahraniti-Pozimi pa je še posebej hudoj vsak dan jo moram vzdigovati n( krušno peč, pri tem pa sem si it precej poškodovala hrbtenico ...« Nežka bi rada izkoristila to priložnost in se zahvalila vsem kme tom in drugim iz Šmarce - tet seveda tudi Zvezi borcev, ki so jima kdajkoli doslej pomagali Kaj še Katarino Jeran ohranja »veselo«? Pesem? Da! S hčerke Nežko velikokrat zapojeta kakš no staro, narodno pesem in se 1 njo razvedrita. Tako sta tudi me ni zapeli nekaj pesmi: Cvetela sem kot rožica, Kaj se mi je sinoi sanjalo in Smrek'ce povejte vč Seveda zna Katarina Jeran še mnogo pesmi, ki ne bi smele za toniti v pozabo. Vendar tudi pri petju »igra« pomembno vlogo hči Nežka. Kajti Katarino včasihj prevara spomin, če pa jo Nežka opomne, takoj najde pravo pot... Uroš Breskvar, Urška Fidier, Barbara KastelicJ OŠ Toma Brejca Kamnik Preklic Mestek Rado, Klavčičeva 9, se opravičujem Skamen Matevžu za žalitev, storjeno v teleksu dne 15. 8. 1984. Poceni prodam pralni stroj Gorenje. Mejač, Ljubljanska 3/a, tel. 832-350 Komfortno trisobno stanovanje na Matije Blejca prodam za gotovino in kredit. Pisne ponudbe pod šifro »ugodno« pošljite na uredništvo Kamniškega občana NOVO Odprtje biro »Grad«, Fincin-ger Zorislava, v soseski stara cerkev Ljubljana, za zvezo obrtnih združenj z dejavnostjo organiziranje in svetovanje s področja gradbeništva, prometa z nepremičninami in sodno cenilstvo gradbene stroke. Informacije na tel. 553-144, non-stop, Vodnikova 8, Ljubljana. V Kamniku ali okolici išče sobo dijakinja 3. letnika agroživilske šole. Bradež Patricija, Jakopičeva 5, Kamnik, tel. 831-339 Iščem manjše stanovanje s telefonom in sanitarijami, po možnosti neopremljeno, za opravljanje mirnega intelektualnega dela. Tel. 831-751, popoldne in zvečer. Jata farma Duplica nudi kokošji gnoj dvakrat tedensko iz farme Duplica. Gnoj naložimo z lastnim nakladalcem. Cena ugodna. Priporočamo nakup! Bodoča zakonca najameta sobo s kopalnico. Plačava dobro, lahko tudi pomagava. Brunšek Franc, Černetova 31, Ljubljana, tel. 551-656, popoldne. Varstvo na našem domu za dveinpolletnega sina in enoletno hči iščemo z januarjem. Tel. 831-322, Veršnik. Poceni prodam štiridelno omaro za dnevno sobo v temno rjavi barvi (dolžina 3,6 m), francoski raztegljiv kavč z dvema foteljema, rjav žamet in avto 126 P, 1. januar 78. Tel. 832-867 ali 832-801 Mlad par najame stanovanje. Tel. 831-011 int. 340 od 13,15 do 14. ure. Balantič Cveto, Cankarjeva 50, Kamnik. Sobo išče dijakinja IV. letnika veterinarske šole. Pokleka Ljubica, Gerbičeva 51 a, Ljubljana. Sobo išče samski moški (nekadilec, m alkoholik) z novembrom. Plačam dobro, lahko tudi pomagam pri raznih delih. Smrekar Silvo, Volčji potok 27, Radomlje, tel. 831-811 int. 318 Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Tel. 831-625. Nova knjiga Ivana Sivca Zaklad iz Bistrice Pri ČZP Kmečki glas je pred nedavnim izšla enajsta knjiga Ivana Sivca z naslovom Pozabljeni zaklad. Namenjena je predvsem mlajšim bralcem, saj roman prikazuje otroštvo dveh skupin dečkov in deklic z levega in desnega brega Bistrice. Sami si med seboj nagajajo, da so komarji oz. žabarji. marsikaj pa se močno zaplete, ko se med bratovščino Splošna plovba Bistrica-Sava vrine skrivnostni tujec — Francoz Mersi, ki je prišel v naše kraje po napotkih skrivnostne šifre, podčrtane v Kuharskih bukvah Valentina Vodnika, iskat zaklad iz časa Ilirskih provinc. Na Mengeškem polju, v bližini Homca, se je odvijala velika bitka med Napoleonovo vojsko in Avstrijci, prav v tej bitki pa so Francozi ob prebegu čez Bistrico izgubili večji zaklad, ki je do nedavna še vedno ležal v Kamniški Bistrici. Če ne bi bilo kapitana Fliperja, prvega častnika Zvižga-ča in krmarja Burna, bi bilo morda še vedno tako, kot se je zgodilo. Toda premeteni »hribovski pomorščaki« so ob prihodu tujca, ki jim je hotel zaklad izpuliti iz rok, krepko pljunili v roke, tako ali drugače pa so jim pomagali tudi nasprotniki z drugega brega Bistrice, usodno posega v dogajanje tudi ravnatelj Olio. za njim se plazi hišnik Nemirni nos, del ključa do zaklada ima žagarica Nora Mica, ki koplje zaklade že več desetletij s pomočjo Kolomo-novega žegna, nastopata pa tudi gostilničarjeva hči Počasnela in njena velika nasprotnica Rokcr-ca. Za pravo detektivsko zgodbo z bregov naše Kamniške Bistrice, z raznovrstnimi pustolovščinami in tudi s prvo ljubeznijo, smo tako in tako povedali že preveč, vsekakor pa gre za napeto domače mladinsko branje, ki pa bo bržčas všeč tudi starejšim bralcem, ki se bodo lahko spomnili na svoje igre ob svojih velikih ali manjših rekah. Literarni kritiki pravijo, da gre za uspešno mladinsko pripoved, ki lepo prikazuje tako igre otrok ob vodi kot zgodovino, ki se nevsiljivo razkriva v ozadju. Tudi sam avtor, Ivan Sivec, doma iz Most pri Komendi, živeč pa v Mengšu, meni, da mu je prvi mladinski roman dobro uspel, predvsem tudi zato, ker je v zgodbo vpletel veliko svojih spominov na mlada leta ob Tunjici in Pšati, ki pa zdaj zaživijo z novo dimenzijo v napeti zgodbi iz današnjega časa, stopetinsedemde-set let po odhodu Francozov iz naših krajev. In še nekaj: Kmečki glas in Pionirski list sta ob tem pripravila zanimivo nagradno akcijo, ki jo bosta speljala do konca novembra, za nagrado pa je pravi Napoleonov zlatnik v vrednosti dvajsetih starih milijonov in dvoje koles BMX. V knjigi se je avtor namreč poigral tudi z mladimi bralci in nekje vmes zapisal šifro, ki jo bo treba sporočiti v uredništvi omenjenih listov. Tako ne gre samo za razkrivanje zaklada iz preteklosti, ampak ima roman tudi dodatno zanimivost, ki pa seveda prav nič ne obremenjuje osnovnega teksta: namen nagradne igre je le v tem, da bi še dodatno popestrila branje, ki je resnično zelo obsežno. Pozabljeni zaklad Ivana Sivca namreč obsega kar 376 strani, izredno lepo pa ga je ilustrirala akademska slikarka Dunja Kofler. Roman je izšel v nakladi sedem tisoč izvodov, kar je za naše razmere ogromno, vendar zanimanje mladih in tudi starejših bralcev potrjuje, da zaklad iz francoskih časov ni vznemiril samo Kamniča-nov in Domžalčanov v širšem pomenu besede. Utrinki iz kina Dom Ker smo to rubriko v našem časopisu že nekaj številk zanemarjali, je zadnji čas da to popravimo in spet objavimo »utrinke«. Zadnje vesti iz »hiše razvedrila« niso prav nič spodbudne. Obisk namreč žc od marca drastično pada, tako da Kino podjetje Kranj z vstopnino ne pokriva več niti najemnine, ki znaša okrog 50 starih milijonov mesečno, kaj šele električnega toka, ki ga porabijo. Zato se postavlja vprašanje kako naprej, saj je 3500 gledalcev na mesec res premalo; še posebno če upoštevamo, da se ti gledalci razdelijo na več kot šestdeset predstav. Upravitelj kina, Pavel Hadalin, nam je povedal, da so že potekali pogovori, da bi kino preselili na Duplico, kar pa prav gotovo ni prava rešitev. Boljša je videti zamisel, da bi na terasi pred kinom vsaj v poletnih mesecih odprli improviziran bife in tako prenesli živ-žav ven iz središča mesta. Gotovo je oddaljenost od mesta, eden iz med vzrokov za slab obisk, pa tudi poletne prireditve v mestu in visoke cene vstopnic. Naslednje leto naj bi bili po načrtih distributerjev vsaj poletni meseci bolj produktivni kot letos. Seveda le pod pogojem, da tudi Kamnik dobi lastni kino. Možnosti za ta projekt so za kavarno Veronika, kjer je prav uporaben, a na žalost neizkoriščen prostor. Ostane le še en problem, pridobitev vseh dovoljenj in soglasij?! Program, ki so ga v zadnjih dneh vrteli na platnu, je bil prav zanimiv in kakovosten in prav tak bo tudi naslednje dni. Najprej pa nekaj besed o tem, kar je že za nami. Spet smo si lahko ogledali uspešnico ameriške produkcije Top gun, pa drugi del Karate Kida in kar četrti del Rockva, ki, zanimivo, postaja z vsakim nadaljevanjem mlajši. Pa pustimo te spektakle na miru, saj je bilo o vsakem od njih že dosti povedanega in se raje ozrimo na odlično kriminalko z naslovom FX Umor s trikom. Naslov sicer ne pove veliko, več pa odlična igralska zasedba z Brvanom Brownom in Brianom Dennehv-em na čelu. Prvega ste si lahko dneve in dneve ogledovali v nadaljevanki Pesem ptic trnovk, kjer je igral na moč pridnega moža »male« Meggy. V naši zgodbi pa je igral filmskega mojstra, katerega naloga je bila ustvarjanje specialnih efektov. Po naročilu specialne vohunske službe je moral zrežirati umor mafijskega šefa, ki naj bi prepričal ostale ma-fijce, da jim njihov »boss« ni več nevaren. Operacijo je izpeljal, le s to napako, da je maskiranega, lažnega šefa zares ubil, saj so mu agentje specialne službe zamenjali slepe naboje s pravimi, njega pa so po uboju poskušali odstraniti na isti način. Se ve, da jim ni uspelo, pač pa jih je mojster specialnih efektov na učinkovit način razkrinkal, brez pomoči policije, ki jo je režiser Ro-bereet Mandel prikazal kot trop nesposobnih ovac, z enim samim pastirjem, ki pa se je v sami zgod- bi skoraj izgubil. Pa vseeno ta pastir, ki je imel poročniški čin, na koncu, skupaj s filmskim junakom, pobere 15 milijonov dolarjev, ki so bili namenjeni skorum-piranemu šefu specialne službe in velikemu bossu. Zgodba torej ni bila nič posebnega, fantastičen pa je bil lov na ljudi, ki ga je brez strelnega orožja, a z vsem mojstrstvom svojega poklica uspešno zaključil glavni junak. Z nekaj besedami: to je bil film za sprostitev, ob katerem se ni bilo treba vprašati, kaj sploh delam v kinu, če lahko pravljice berem doma. V dneh po izidu Kamniškega občana vas vabimo na ogled ameriške družbene drame. Nekaj vijoličastega, ki jo je režiral Ste-ven Speilberg. Več kot dve in pol uri dolg film je v letu 86 dobil celo kopico nagrad, med katerimi velja omeniti »zlati globus« za najboljšo žensko vlogo, pet nominacij za nagrado »zlati globus« in enajst nominacij za nagrado oskar. Še igralska zasedba: Dan-ny Glover, Whoopi Godberg, Margaret Avery in Oprah Win-frey. MATIC ROMŠAK Rojevanje nove avtobusne postaje poteka brez krčev, pa tudi vreme gre delavcem zelo na roko Kamniški bazen pa tudi septembra še ni nudil osvežitve; morda jo bo decembra — na ledeni ploskvi Štos poletja v Kamniku Le zakaj bi bil TOF boljši kot mi - KAMNIČANL Ce ima on svoje štose, jih bomo imeli tudi mi, oziroma smo jih imeli. Skozi vse poletne mesece smo se namreč lahko zabavali ob zgrešenih, pa zapoznelih investicijah, ki pa nas niso niti približno tako razburile kot nekaj primerov stekline. Če ste v tem trenutku pomislili na penaste turiste, ki jih je bilo poleti zelo lahko opaziti v našem mestu, se motite. Pena je bila namreč znak lakote ali pa jeze zaradi brezuspešnega iskanja fostišča, v katerem bi se dalo aj pojesti. Naj bo dovolj za uvod. Naj vas najprej požgečkam z omembo kamniškega olimpijskega bazena, ki je toliko let do sedaj nudil osvežitev kopanja željnim Kamniča-nom. Letos smo se kopali bolj v lastnem potu, saj deževnica, ki se je od časa do časa natekla v razvaline bazena, ni zadoščala niti vaterpolistom kamniškega kluba. A vseeno dela tečejo, kar je pohvalno. Nam kopalcem pa ostane upanje, da prihodnjo sezono ne bo več inflacije ali pa da bodo naši vrli hotelirji na »našem« Jadranu vsaj za 300% znižali cene. Sicer pa tudi novoletno odprtje bazena ne bi bila slaba rešitev. Kopali se torej nismo, bolj žalostno pa je, da tudi jedli nismo kaj preveč, se je izjasnil eden oa turistov, ki je obiskal Kamnik. Bo kar držalo, saj je večina gostincev odšla na dopust skupaj s svojim lokalom prav julija in avgusta, turiste in njihove želodce pa prepustila lastni iznajdljivosti. Čast kamniškega gostinstva sta reševali le gostilna Pod skalco in pa Planinka (vaške »oštarije« so izvzete). Najlepši vtis pa se je o Kamniku dal dobiti ob koncu tedna. Vsi, ki smo letos morje vsaj »vohali«, poznamo ziv-žav večernih ur, medtem ko je bil Kamnik po 22. uri skoraj mrtev. Pa naj še kdo poudari, KOOOLIKO storimo za turizem - dejstvo je, da prav malo. Le kako bi si drugače razlagali dejstvo, da je prehod pri Maleševi galeriji dobil ime »urinov prehod«. Zato ker se gremo turizem ali pa gostinstvo, saj je vseeno, pri tem pa ne znamo poskrbeti niti za najosnovnejše zadeve - zagotoviti dovolj UPORABNIH stranišč ali pa vsaj nočnih posod. Teh najbrž ne bomo dobili, zagotovljena pa nam je že nova avtobusna po- staja. Bil je že zadnji čas, saj stara ni nudila niti malo zaščite pred vremenskimi neprili-kami. Tu pa se poraja še eno vprašanje. Zakaj je trenutna postaja premaknjena skoraj do Metalke? Mar se res ni dalo odkriti kotička, ki bi bil meščanom s severa dostopnejši. Pa bomo že zdržali, saj pravijo, da hitra hoja krepi človeka ... in uničuje sklepe. Nadaljujem s poučno zgodbico, v kateri je glavna oseba »bistri lovec«. Tudi letos seje v naši občini pojavilo nekaj primerov stekline, ki pa so jo naši lovci, pa tudi občani sami, hitro zatrli. Ena od lisic je strašila tudi po eni od okoliških vasic, zato so vaščani poklicali na pomoč lovca. Po ogledu terena, v tem primeru koruzne njive, je »pomoč« predlagala, da bi v koruzo poslali otroke, ki naj bi lisico napodili pred puško. Na srečo do realizacije predloga ni prišlo, saj si lahko mislimo, kakšne bi bile posledice, če bi bila lisica stekla. Očitno je »stric s puško« prebiral pustolovske romane, v katerih so omenjeni črnski goniči, ki so podili leve pred puške bele gospode. V nadaljevanju storije pa še o parkirnih prostorih v Kamniku. Imamo jih sicer nekaj, niti približno pa ne dovolj, zato se včasih ob obisku mesta zazdi, da ima že vsak meščan svoj avtomobil, miličnikom pa, da je že vsak voznik vsaj enkrat plačal kazen za napačno parkiranje. Iz mesta pa spet v naravo, na Stari grad. Res je že močno star, pa si vseeno ne zasluži podobe, ki jo nudi. Okna so razbita, prostori uničeni in oplenjeni, tako da se naključni obiskovalec kaj hitro odpravi v dolino. Previdnost je namreč mati modrosti in nikoli ne veš, če se prvotni naseljenci Rokovnjaških jam v Kamniški Bistrici niso morda preselili na Stari grad. Zaraščen in zanemarjen je namreč prav po njihovem okusu. Ta (ne)zanimiv pregled bom končal z obsodbo divjega smetišča ob Nevljici. Ta rečica je bila še nekaj let nazaj pravi raj za vaško mularijo in navdušenje ljubitelje tihih samot, danes pa je že postala ekološki problem, ki se bo morda z izgradnjo kanalizacije vsaj delno omilil. Dokončno pa bi ga lahko rešili le, če bi spoznali, da narava ni naravno smetišče in se bolj splača smeti odpeljati na za to določen kraj, kot pa... za Nevljico. Namen prispevka je bil spodbuditi k razmišljanju, kritike in ocene prepuščam drugim, tistim, ki imajo ob tekočih zadevah škarje in platno. MATIC ROMŠAK • Iz doma upokojencev O razstavi ročnih del Razstava, pripravljena ob otvoritvi našega tretjega prizidka, je prikazala trud nas stanovalcev, ki je bil vložen zato, da si ohranimo, večamo in vračamo delovno sposobnost. Namen teh STOL Interier Duplica vabi na ogled razstave fotografij Dragana Arriglerja, ki je odprta od 18. septembra do 6. 18. novembra. VABILO Odmevni dogodki v Arboretumu Volčji potok bodo 16., 17. in 18. oktobra v prodajnem centru. Uvodno predavanje o vrtnih biserih bo imel v petek, 16. oktobra ob 18. uri direktor Arboretuma, Miha Ogorevc. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Po predavanju bo otvoritev razstave slikarja Franca Miheliča. 17. in 18. oktobra pa bodo cenjenim kupcem na voljo naši strokovnjaki. Obeležje teh dni bo tudi 10 odstotni popust pri nakupu rastlin. dejavnosti je tudi, da bi nam bil dan lepši in krajši, ne samo živo-tarjenje. Ta oblika dela se je pri nas razživela v zadnjih letih in je v 13. letu obstoja doma dosegla večji obseg, ker prej ni bilo zanjo dovolj primernih prostorov. V novem prizidku pa bodo za delovno terapijo pogoji idealni. Razstavljalo je 60 naših stanovalcev, veliko pa jih je sodelovalo pri skupinskem delu. Delovna te-rapevtka je ob ogledu razstavljenih predmetov razložila tehnike in način izdelave posameznih ročnih del. Te tehnike niso prirejene samo za krajšanje časa, ampak imajo namen krepiti telesne in duševne funkcije. Tehnik je večvrst: pletenje, kvačkanje, vezenje, šivanje, kar smo videli v prvem razstavnem prostoru. Največ je bilo pletenih izdelkov in zanje veliko zanimanja. Dalje makrameji, to je delo z vrvicami oz. vozljanje (poznamo kar 50 vrst vozlov z različnimi nazivi, so navadni, ploščati, turški, zaviti, jožefinski itd.), tapiserije, delo z volneno nitjo in iglo, intarzije ter vžiganje v les, lepljenke z volno, barvanje steklenic in kozarcev in lepljenje plastike - jogurtovih lončkov, tkanje, gobleni in še kaj. S svojimi izdelki so sodelovali tudi moški stanovalci. Za vsa dela je bilo potrebno več potrpljenja, kot pri zdravih. Omeniti je treba še povprečno starost 80 let, tfrej zmanjšanost fizičnih in psihičnih sposobnosti (opešanje vida, prizadetost rok). Delajo pa tudi mlajši invalidi. V izdelke je vloženo veliko truda. Za materiale in tehnike skrbi delovna terapevtka, material kupuje Dom. Delo stanovalcem ni plačano, nagrade so kavica ali izlet. Trud stanovalcev ni bil zaman. Izrečeno je bilo veliko pohval in lepih zapisov v knjigi vtisov. Razstava je presenetila, vzbudila občudovanje in čestitke. Udeležili so se je tudi predstavniki drugih domov in ustanov. Prišli so oddelki šole iz Kamnika, tako da so lahko mladi videli, kako »izpolnjujejo svoj prosti čas dedki in babice.« Pohvaljene so bile pridne in umetniške roke, kar je bilo v zadoščenje razstavljalcem in vsem, ki delajo v Domu. MARIJA LAVRIČ Odbojkarski mozaik • 10. oktobra se prično vse lige Člani 1. moštva OK Titan-Kamnik igrajo prvo prvenstveno tekmo v I. SOL doma s kranjskim Triglavom, drugo pa 17. okt. v Ljutomeru z novim članom OK Ljutomer-Agroplod, tretjo 24. okt., zopet doma, s P. Narodni dom (Ljb). Članice OK Kamnik v II. SOL-ccn-ter igrajo prvo tekmo 10. okt. v Šentvidu s tamkajšnjim TVD Partizanom, 17. okt. doma v TVD P. Moste (Ljb) in 24. okt. v Novem mestu. Člani II. ekipa OK Kamnik pa v II. SOL-ccntcr igrajo prvo tekmo 10. okt. doma s TVD P. Braslovče. 17. okt. v Celju z OK Celje in 24. okt. doma s P. Narodni dom II. • Članice OK Kamnik bodo v prvenstveni sezoni 1987/88 igrale v tridelni II. slovenski ligi in sicer v skupini center, kjer bodo poleg njih igrale se OK Pionir (N. m.), Partizan-Belt iz Črnomlja, OK Celje, P. Braslovče, P. Šentvid. P. Moste in OK Krim II. Trenira jih prof. Olga Šraj. • II. moštvo OK Kamnik-moški bodo tudi igrali v tridelni II. SOL in to v skupini center. Z njimi bodo nastopili še: P. Črnuče, Mokronog, Celje, Šempeter II, Pionir II, P. Braslovče, P. Narodni dom II. Kamničane bo tudi v tej sezoni vodil in treniral trener Božidar Gole. • Letošnji turnir trojk v počastitev občinskega praznika je bil 25. julija. Med 15 moškimi ekipami so zmagali mladi Blejci (Jerala. Petriček, Gorazd Ferjan) pred ekipo »Trim« v postavi Kosmina (Pionir), Prevorčnik (Nar. dom), Čopi (Bovec). Kamniška trojka Novak. Štrajhar, Obolnar je bila tret- ja. Trojka P. Tabor iz Ljb. pa je premagala Kamničanke (Jenko, Novak, Gregorič) z 2:1. • Člani OK Titan-Kamnik so se udeležili treh turnirjev. Na prvem, 1. avg. na Ljubnem, so zmagali in osvojili lep pokal, na drugem, 8. avg. v Braslovčah, pa so bili drugi za mariborskim Stavbarjem. Slabše so se odrezali 26. sept. na turnirju v Izoli, kjer so izgubili z Novomeščani 2:0 in s P. Narodni dom (Ljb) 2:1. • Na avstrijskem Koroškem, 11. sept. so se članice OK Kamnik srečale blizu Broda ob Baškcm jezeru v tamkajšnjem zveznem športnem centru z igralkami II. avstrijske zvezne lige iz celovškega kluba »Hvpobank VK« in jih premagale s 3:2. II. moštvo članov OK Kamnik pa je s prvo ekipo »Hvpobank VK« izgubilo srečanje na 5 nizov s 4:1. Celovčani so člani II. zvezne avstrijske lige. • Slovenski finale za Vu-pokal za člane je bil 12.9. v Kamniku, v dvorani OS na Duplici. Člani OK Titan-Kamnik so s tesnim porazom s 3:2 (9, -13, -4, 8, 5) proti ekipi II. zvezne lige Salonit iz Kanala skoraj pripravili drugo največje presenečenje letos, ko so v predtekmovanju po zmagi nad Narodnim domom porazili še zveznega ligaša »Pionir« iz Novega mesta. Na Duplici je bil seveda najboljši mariborski Stavbar, član I. zvezne lige, ki je obakrat zmagal s 3:0, proti Salonitu na 14, 11,6 in proti Kamničanom na 2. 12 ter 8. Mariborčani so zaigrali zares lepo in navdušeni gledalci so lahko uživali v visoki kakovosti te igre. Zasluženo so kot pokalni zmago- valci SRS za leto 1987 prejeli pokal OZS. • Kadeti in kadetinje OK Kamnik letos v ligi. V novoustanovljeni slovenski ligi bodo lahko nastopili mlajši mladinci-ke. rojeni 1973 in mlajši. Tekme bodo potekale vzporedno z ostalimi ligaškimi tekmovanji in to ob nedeljah dopoldne. Dosedanji sistem napornih turnirjev bodo tako končno opustili. Kadete Kamnika pripravlja trener Romeo Ungar, sicer član I. moštva, kadetinje pa trenerka Mojca Lipovšek. • V Kamniško-zasavsko-domžal-ski območni ligi, ki jo organizira OK Kamnik, so v prvem jesenskem delu prvenstva 1987/88 od štirih turnirjev odigrali že tri. Na lestvici vodita P. Domžale in Old boys, Kamnik z 8,5 točkami, sledijo P. Preserje 6, P. Trbovlje 5 ter ŠD Virtus. Duplica in OK Kamnik III (mladi) s po 4 točkami. Rezultati tekem: Domžale so igrale proti Preserjam 3:0, Kamniku III 2:1, Old bovsem 1,5:1,5 in Trbovljam 2:1, Old boysi pa proti - Kamniku 1112:1, Preserjam 3:0,Trbovljam 2:1, Preserje proti Kamniku III 2:1, Trbovljam 2:1 in Virtusu 2:1. Trboveljčani pa so še zmagali proti Virtusu z 2:1 in Virtus je zmagal nad Kamnikom III z 2:1. an Oj, Triglav moj dom, kako si krasan Kamniški odbojka rji so praznovali Turistična zanimivost Podjetnost in iznajdljivost Tunjičanov seje že večkrat dokazala. Tudi pri predstavljanju svojega kraja so pokazali, da vedo, kaj siželi videti popotnik, ki prispe v njihov kraj. Na križišču ceste Tunjiška Mlaka-Laniše so postavili lep miniaturni kozolec, ki vsakega prišleka prijetno iznenadi, še posebej, ker si ob tem lahko ogleda smeri - kažipot po KS Tunjice. Skromna, a simpatična turistična zanimivost. Marsikoga bo mogoče prepričala, da je za predstavitev domačega kraja včasih potrebna le dobra volja in domiselnost, ki pa bo prav gotovo v korist kraja. Mar ne bi kazalo nekaj podobnega pokazati tudi v drugih krajih kamniške občine, če naj verjamemo, da ima turizem še velike možnosti razvoja. St. S. V nedeljo, 20. septembra, so se kamniški odbojkarji zbrali na igriščih pri kopališču, kjer so slovesno proslavili 40-letnico njihovega kluba In 60-letnieo igranja odbojke v Kamniku. Slavnostni govornik je bil dolgoletni predsednik klubu ing. Roman Po-gačar, ki je orisal 60-letnl razvoj te tako privlačne in zdrave športne panoge. Že leta 1927 so se za to igro navdušili kamniški »gozdovniki«, nato skavti (oboji predniki današnjih tabornikov) ter v športnem klubu SK Kamnik, zadnja leta pred vojno pa tudi v obeh telovadnih društvih. Pravo načrtno in kontinuirano delo pa se je pričelo šele po drugi vojni, leta 1947. Takrat se je skupina fantov odločila, da bodo od vsakodnevnega igranja za zabavo na prostem na starem sejmišču (kjer sedaj stoji Alprem) in pod Prašnikarco (na sedanjem severnem delu atletske steze) prešli na načrtno vadbo. Vključili so se v takratno Fizkulturno društvo Kamnik in že v septembru 1947 so nastopili z dvema vrstama na prvem prvenstvu okraja Kamnik v Mengšu, kjer so tudi zmagali. Najbolj delaven pri organiziranju njihovega dela je bil Janez Žvo-kclj, kije leta 1949, ko so se odbojkarji pridružili novoustanovljenemu Sindikalnemu športnemu društvu Kamnik, postali prvi predsednik odbojkarske sekcije. Že jeseni tega leta so se po marljivi vadbi uspeli uvrstiti v I. slov. odbojkarsko ligo, leta 1954 pa so prvič napredovali v II. zvezno ligo, v kateri so v teh 40 letih tekmovali kar polnih 9 let. Ena največjih odlik kamniških od-bojkarjev je bila stalna skrb za načrtno delo in vzgojo mladih. Zato osvojitev republiškega pionirskega naslova leta 1968 in 1970, republiškega naslova mladink v letih 1954 in 1967, pogoste uvrstitve mladincev na drugo ali tretje mesto v republiki, pa tudi šesto mesto med 32 ekipami na turnirju bratstva in enotnosti v Beogradu 1985, niso zgolj naključje. Skupaj z moško odbojko so v Kamniku vseskozi skrbeli za razvoj in uveljavitev tega športa tudi med dekleti. Ta so imela vzor v Tilki Završnik, ki je po osvoboditvi vrsto let uspešno igrala v državni reprezentanci in bila tudi njena kapetanica. Kamničanke so uspešno igrale v republiških ligah v vseh povojnih letih, leta 1960 pa so v Slavonskem Brodu zaigrale tudi v kvalifikacijah za uvrsitev v II. ZOL. Imenu Tilke Završnik-Gajšek pa je treba dodati še nekaj drugih odličnih kamniških odbojkarjev. Omenimo le Marto Štele, Ladislava Debeljaka, Franca Podjeda, Janeza Slabajno in Grego Hribarja, ne nazadnje tudi Jožeta Ulčarja, morda najboljšega od-bojkarja v Kamniku doslej, ki pa je žal mnogo prezgodaj tragično umrl leta 1964. Ob jubileju se velja spomniti še mnogo drugih klubskih aktivistov pri uveljavljanju odbojke v sindikalnih športnih organizacijah, v ŠŠD, pri organizaciji območnih lig in sodelovanju z osrednjo republiško organizacijo. Pri tem se v klubu zavedajo, da uspešnega delovanja ne bi bilo brez pomoči Kamnika in njegovih delovnih kolektivov, posebej še Titana in Svilanita. Za uspešno in požrtvovalno delo v klubu so dobili klubska priznanja -plakete: Roman Pogačar, Tone Štele, Marjan Novak, Primož Kajzer ter Milan Windšnurer.k Vsi prisotni, zlasti številni odbojkarji, so bili ob proslavi še posebej veseli obiska njihovih častnih gostov. Predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, Matevž Kumer, se je v imenu OZS zahvalil klubu za odlično delo in jim izročil odlikovanje: plaketo OZS. Zelo so bili veseli tudi prisrčnih čestitk predsednika ZTKO Kamnik, Janeza Andrejašiča. Izmed najstarejših predvojnih igralcev odbojke v Kamniku so bili prisotni dr. Miloš Levičnik in dr. Niko Sadnikar, pa Milan Ter-pinc, Milan in Stane Podobnik. Od tekmovalcev, ki so nastopili leta 1947 v Mengšu, pa so prišli: Janez Žvokelj, Ivan Jakopec, Janez in Jcrner Štele, Dušan Slatinšek ter Milan VVindšnu-rer. Od prve šesterke sta manjkala samo dva Roman Nefima in Pavle Abramič. Lepo je bil pozdravljen tudi prvi voditelj odbojkarjev pri Fizkul-turnem društvu Kamnik, Peter Klavčič. Poročilo o slavju, ki se je nadaljevalo s tekmami generacij skozi ves dan, naj zaključimo z besedami predsednika, tov. Pogačarja: »Za 45-letnico si želimo samo to, da bi igralci dosegli cilje, ki so si jih kot tekmovalci zadali ob 40-letnici, da bi obdržali zdrav kolektiv in vzdržali pri načelih, ki dolgoročno edino nekaj veljajo. - an Društvo upokojencev Kamnik je avgusta pripravilo planinski pohod na Triglav. Planinci—po-hodniki so krenili na pot zgodaj zjutraj. Za avtobusom so se pripeljali do Rudnega polja. Od tu so z veseljem pričeli meriti korake proti Vodnikovi koči na Velem polju in nato na Kredarico, kjer so prenočili. V koči je vladalo prijetno planinsko vzdušje, kar je bilo dobrodošlo, kajti zunaj je bila prava zima, ki je trajala še ves naslednji dan. Proti večeru se je vreme malo izboljšalo, zato so se planinci še bolj veselili prihodnjega dne. Tudi vremenar na Kredarici je zagotovil, da bo vreme lepo. V velikem pričakovanju so se odpravili k počitku, a spanec ni in ni hotel priti. Veselo so kramljali in prepevali planinske pesmi. Zgodaj zjutraj so bili priča čudovitim prizorom. Iz doline jih je pozdravila prekrasna jutranja zarja, z vrha Triglava pa jih je v svoj objem vabil znameniti Aljažev stolp. Od vznemirjenja so se pred odhodom še slikali. Stane je dajal še zadnje napotke, kako je treba hoditi previdno, saj je bila pot zaradi zapadlega snega in mraza (minus 4°C) kar precej težka. V slabih dveh urah so planinci srečno prisopihali na želeni cilj. Razpoloženje je bilo prisrčno. enkratno. Po opravljenih formalnostih, ki spadajo k takemu dogodku, so se začeli spuščati v dolino proti Doliču, Prehodavcem in za tisti dan zaključili pot pri koči pri sedmerih triglavskih jezerih. Naslednji dan so v slabem vremenu nadaljevali pot čez Komno, v kočo pri Savici. Tu so se preoblekli, okrepčali in oddali planinske razglednice, katere so vse štiri dni ponosno opremljali z žigi v spomin na naše prelepe Julijce. Vožnja z avtobusom proti domu se je zelo prilegla. Kamniški upokojenci so radi vzeli s seboj tudi nekaj planincev, ki niso upokojenci - hvala jim. Razlike med generacijami ni bilo na poti prav nobene. Spoznala sem čudovite človeške vrline, ki jih drugje skoraj ne moreš biti deležen. Od 29 planincev nas je bilo prvič na Triglavu kar 14, zato so nas tapravi planinci res skrbno vodili. Hvala Stanetu Simšiču za skrbno vodenje pohoda, prav tako tudi Jožetu Kalanu in ostalim, ki so nam tudi vseskozi nesebično pomagali, tako da smo vsi srečno dosegli cilj. Beseda hvala je seveda premalo za nepozabna doživetja, kajti ti ljudje so se pripravljeni žrtvovati na vsakem koraku za prijatelja, znanca ali tujca. VERA MEJAČ Mala kinološka šola Junija, ko so kamniški kinologi končali s šolanjem letošnje generacije psov, ki so ob koncu tečaja opravljali izpit, se njihovo delo ni končalo. Skozi vse poletne mesece so se tako kot med tečajem dobivali trikrat tedensko, se ukvarjali s psi in jih pripravljali za ponovni izpit, ter organizirali tudi prostovoljne delovne akcije. Na delovnih akcijah so urejali okolico vež-bališča in vežbališče samo, postavili nov, večji protor zraven že obstoječega. Septembra so pripravili vsakoletno srečanje kamniških kinologov, piknik, ki je bil letos prvič na vežbališču. Pričel se je v popoldanskem času z nasto- Ljudje in viharji na Lhotse Sharu Med nebom in zemljo do Nepala Mesece trajajoča odpravniška agonija je končno minila. Brez shujševal-ne kure sem odpotoval nekaj kilogramov lažji. Udobje v letalu je bilo po silno napornih pripravah za nas pravo razkošje. Ko se je 371 ton težki Boeing 747, s 410 potniki, dvignil z letališča Schiphol v Amsterdamu, na tisoče kilometrov dolgo pot, sem se z olajšanim pogledom poslovil od zasneženih polj in značilnih holandskih mlinov, ki so vse bolj tonili v megleno praznino nad staro celino. Te trenutke si nisem želel prav ničesar. Skušal sem vsaj nekaj ur preživeti čisto brezskrbno in tedaj sem se spomnil svarila žene, ki mi je pred odhodom rekla: »Le kdaj te bo pamet srečala!« Besede je povedala čisto mirno, v neizbežni tesnobi slovesa, bojazni in upanju na srečno vrnitev. »Pa jo je res sama dobrota«, sem pomislil, lahko bi mi tudi rekla, da sem neumen. Pritajeni nemir potnikov po vzletu je ponehal, klepet je postal vse glasnejši. Sedeli smo sredi letala pred velikim ekranom. Silni hrup letalskih motorjev je skoraj do popolnosti oglušel v brezmejnem prostoru neba in v udobnem sedežu sem prisluhnil večno lepim zvokom Bethovnove Devete simfonije, kije bila nepozabno veličasten poklon začetku našega potovanja. Kot m6ra se je vame ponovno vrnil nemir, ob misli na trnova pota, ki sem jih moral prehoditi, da smo sploh lahko odpotovali. Denar; koliko znoja smo tudi s prijatelji, ki so ostali doma, prelili in koliko časa namenili za piškavo vrednost pol druge stare milijarde v devizah. Koliko dni, tednov in mesecev smo bili odtujeni domačim in družinam. Tudi takrat, ko sem bil doma, sem sedel za pisalnim strojem in pisal prošnje, predračune, delal načrte in pazljivo zapisoval vse podrobnosti, ki jih je treba rešiti do odhoda. Na tako odgovorno in dolgo pot sem odhajal prvič, zaskrbljen, pa vendar trdno odločen doživeti Himalajo čim višje, v njeni lepoti in krutosti, s prijatelji. Ko človeka zgrabi, ne zna nazaj! »Cene, boš pil belo ali črno vino, mogoče pivo?« me je šaljivo obzirno vprašal Milan, plavolasa stevardesa pa je ljubeznivo čakala na moj odgovor. »Sok,« sem kot zapeljan abstinent nepremišljeno bleknil, potem pa globoko skesan čakal na naslednje vprašanje, kaj bom pil, medtem ko so moji možje veselo nazdravljali s čisto kapljico. Na Dunaju je deževalo in neokusna podoba zime je po vzletu letala hitro izginila pod svimi oblaki. Po letalu se je kmalu razširila vest, daje med potniki himalajska odprava, stevardesam smo na kostime pripeli značke, pilotom pa nadeli na glave kape turističnega društva Kamnik. Ja, reklama je draga zadeva, za teh nekaj eksponatov smo v Kamniku plačali dvajsettisoč dinarjev. Važnost je grda lastnost, pa smo čisto malo vseeno bili, ker so se potniki tako spoštljivo spogledovali za nami, pri stevardesah pa smo postali najboljši potrošniki žlahtnih napitkov, mogoče tudi zaradi resnice, da je to skoraj zadnje razkošje do odhoda na goro. Pristanek letala v Dubaju, na jugovzhodu Arabskega polotoka, je bil kratek, zastražili so ga do zob oboroženi vojaki, verjetno iz previdnosti pred napadom teroristov. Mimo vojakov smo previdno smukah v letališko zgradbo in si potešili prvo radovednost v bogato založenih izložbah z značilnimi izdelki arabskega in izdel- kov najsodobnejše tehnike razvitega sveta. V letalo je vstopilo nekaj novih potnikov, v značilni arabski noši. Nekateri smo bili tu prvič in vtisi so nepozabni. Holandsko je zamenjala tajska posadka, v letalu so se pojavile vitke, črnooke lepotice. Zapuščamo Arabski polotok in skozi vse močnejšo temo občudujemo obrise njegove osvetljene obale ob Perzijskem zalivu, letalo pa se silovito dviguje in zaplove proti Indiji in Bangkoku na Tajskem. Stevardese so vsem potnikom razdelile volnene odeje, brez njih bi bila noč prehladna. Pred nočnim filmom se je na ekranu pojavvila silhueta pik-pan-terja. Naš Filip, »tačrn«, smo mu rekli včasih tudi brez zlobe, je resen mož, rad pa je hudomušen z vzgojnim humorjem, zato nas je z nasmeškom očetovsko posvaril: »No, moji otroci odprave, oglejte si še risanko, potem pa spat!« Zaviti v odeje smo si ogledali zanimiv film Dempsey and Makepeace, predvajan tudi Že v Sloveniji. Noč je hitro minila, saj smo po okusni topli večerji in kozarčkih »ruj-nega« tudi sladko spali. Zoro smo dočakali nad modrino morja Bengalskega zaliva. Letalski motorji so bleščeče žareli v ognjenem siju vzhajajočega sonca, ki se je kot ognjenik rojeval nekje v deželah Daljnega vzhoda. Bangkok, glavno mesto Tajske, dežele, o kateri vemo prav malo. Pred poldnevom smo še doživljali mrzlo in zasneženo staro celino, tu pa je že bujno zeleno, vroče in vlažno. V letališki zgradbi je kot v Meki. »Dober dan«, nas je v štajerski slovenščini, očitno presenčena, prijazno pozdravila ženska v najlepših letih, in mi smo prav tako presenečeni »po moško« zijali za njo, ko se je izgubljala med babilonsko množico potnikov. Pa naj še kdo reče, da Slovenke niso korajž- ne punce. Tomo je bil zaradi izkušenj iz prejšnjih odprav odličen potovalni referent, zato je hitro in uspešno opravil rezervacijo za polet iz Bang-koka v Kathmandu. Imeli smo dan časa, zato smo v hotelu Malaysia hitro odložili osebno prtljago in odšli na potep po neznanem mestu. Bila je nedelja, 1. marec, po kranjsko dan počitka, tu pa so delali, in kdor ima delo, dela. Mora! Boj za kruh in bate - njihova denarna enota, je neusmiljen. Odnos med gospodarjem in podrejenim je očiten. Butast in strašljiv se nam je zdel promet po levem pravilu, nesreč pa presenetljivo ni, vozniki so spretni in mirnih živcev. Kakšna razlika od nas. Postali smo torej levo usmerjeni desničarji. Za pokušino smo si ogled mesta omislili z motornimi rikšami. Vožnja je bila skoraj vratolomna, kot v dunajskem PratruL manjkal je samo še lu-ping. Metrsla razdalja med vozili je razkošje. Vsi so Križaji, pri vijuganju so neprekosljivi. Hitreje, glasneje in nesramneje, to je očitno ossnovno pravilo in nuja, kdor hoče kam priti. Ulice so mavrične reke pločevine na kolesih in modrega smrdljivega dima. Prometni policaji nutrudljivo žvižgajo, vozniki pa sredi mesta vztrajno pritiskajo na svoja trobila; prometni direndaj je popoln. Omejitev hitrosti so mestni možje rešeU prepogosto z izboklinami čez vso širino ceste. Kdor tega ne opazi ali ne spoštuje, se lahko kesa še na onem svetu. Tujci so majhni ljudje, zato je bil Milan, naš največji Član odprave, zanje pravi velikan. Smo v moderni veleblagovnici. Ljubkim prodajalkam, ki so mu segale komaj do popka, je bahavo kazal svoja dolga stopala in hotel natikače. »No, no!« so vljudno odkimavale in se prisrčno smejale ob pogledu na njegove kiklopske noge. Vroče je in soparno. Stikamo po mestu in slikamo, kar se komu zdi zanimivo. Kupujemo najnujnejše, poceni je, kljub ceni jugodolarja. Vse bolj razumemo, kje smo mi. Pozabili smo resnico, da je v delu moč. Voznik rikše nas je v slogu kamikaze pripeljal do templja Emarald Budna. Škoda, lahko smo ga občudovali le od zunaj, čas je bil naš gospodar. Zlate kupole bleščeče žarijo v zahajajočem soncu. Zbiramo se v našem hotelu Mala-ysia, utrujeni od potepanja po mestu in potovanja, na katerem smo preživeli šest časovnih obdobij. Tujci so v tej deželi vaba za vsakršne ponudbe. Na ulici, v hotelu, kjerkoli, s prospekti in vsiljivo vljudnostjo ponujajo masažo in seks. »Pismo, povsod je bol k'prnas!« »Ja, kdo vam je pa kriv, d'ste Gu-renc, pa še pajsarsk puvrh.« Ni dostojno, da bi ponavljal vse izrečene modrosti mož. Junaško smo prestali zapeljivo skušnjavo in si za dobro spanje privoščili vsak po vrč piva. Ne vedoč, kdo se je s kom okoristil, smo naslednji dan odšteli petsto batov - enainštirideset dolarjev za prevoz do letališča in v lepem vremenu odleteli proti Nepalu, v Kathaman-du. Vijoličasta dekoracija letala in lepe črnolase stevardese, v najlepših barvah oblak iz indijske svile, s šopki svežega, dišečega cvetja, sta nas v hipu prijetnega presenečenja utopila v neki sanjski svet eksotične dežele. Na severu so se končno zableščali vrhovi Himalaje in mi smo kot uročeni, od radostnih vtisov, obnemeli ob pogledu na rjavo pokrajino Nepala, ki se je ob rekah že pomladno prebujala. CENE GRIUC Nadaljevanje prihodnjič pom šolanih psov, ki so prikazali, kar so jih naučili v tečaju. Pripravili so tudi srečolov; ob tem bi se radi zahvalili vsem DO in drugim, ki so kakorkoli pomagali pri srečolovu s svojimi dobitki in sploh pri izvedbi piknika. Za dobro razpoloženje so prostovoljno poskrbeli fantje ansambla KRT. Kinologi tudi letos, kot vsako leto, s svojimi psi varujejo drevesnici v Kamniku in Godiču, zato opozarjajo »nočne obiskovalce« drevesnic na previdnost, kajti pasji ugriz gotovo ni prijeten, poleg tega pa bo moral »nočni obiskovalec« še kazensko odgovarjati! Kinološko društvo letos že drugič organizira t.i. malo šolo za pse, namenjeno mladim psom v starosti 6 do 12 mesecev ter njihovim lastnikom. Njen namen je, da bi s praktičnimi prikazi, nasveti in navodili izvedeli, kako morajo ravnati s psom oz. ga pripraviti na morebitno kasnejše šolanje. V tem mini tečaju, ki ga bo KD izvedlo brezplačno, bodo lastniki štirinožnih prijateljev izvedeli vse o vzgoji in negi psa. o prehrani, boleznih, zaščitnih cepljenjih in še kaj. Bistvo »male šole« je, da bi bili psi lastniku in njegovi družini v pomoč in razvedrilo, ne pa vedno privezani na vrvici ali zaprti v stanovanju. »Mala šola« se bo pričela v petek, 9. okrobra 1987 ob 16. uri na vežbališču KD (prostor za tovarno KIK, v naselju Košiče; cesta proti Tunjicam). Maja M Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire. Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.