12
ŽENSKI SVET
DECEMBER L.XI.	1933
v lastnem interesu
ne bodite lahkomiselni pri negovanju lepote. Tisoči žena najdejo svojo areČo in zadovoljstvo, ker so slednjič prišle na pravo pot lepotne nege. Poslužite se tudi
Vi te prilike!
Hko Imate jako mastno lice^ se Vam delajo ogrci In velike pore, ki se ne dajo prikriti tudi z najdebelejSo plastjo pudra ali šminke, flko pa redno masirate svoj obraz zjutraj in zvečer s Pore-mlekom, boste dobili presenetljivo naglo izredno lepo in čisto polt Ena steklenica z navodilom Din 52'-.
Mladostno lepoto obraza oliranite s stalno uporabo dokazane fine Porenal - kreme. Mastna Porenal-krema, uporabljana preko noči, varuje, pomlajuje in obnavlja kožo, a suha Porenal-krema, kot podloga pudru, zožuje velike pore, drži odlično puder in olepšava obraz. Porenal-kremam je odveč vsaka reklama, kajti učinkovanje presenečaj Ena tuba suhe ali mastne Din 18'
liajfinejSi puder, ki odlično drži, a ne prepušča znoja, zelo fino parfimiran, nežen, v prekrasnih barvah, zajamčeno neškodljiv, to je Porenal-puder, edinstven svoje. Vrste. Ena škatlica Din 24'—.
Olepšavajo^e Porenal-mllo ustvarja blago, Istoimensko penasto kremo, ki blagodejno deluje ne samo na čistočo, temveč tudi na lepoto obraza in tok. En komad Din 12"—.
Dlačice Izginejo za vedno z obraza, rok, nog, prsi itd., ako uporabljate Erbol-prašek. Delovanje naglo In zanesljivo in ne škodi koži. En lonček z navodilom Din 15'—.
SoIntnC' pege Iii fumene madeSe odstranite
naglo in zanesljivo z uporabo holandske mlečne kreme. (Jspeh preseneča, a učinkovanje je naglo, En lonček Din 15-—.
Mesto mila pasta Majalis umije Vaš obraz Ir^ obenem uspešno neguje lice, Ta pasta se priporoča damam, ki ne prenesejo niti najblažjega mila. a hočejo vćndar imeti sveže umito In čisto lice. Velika steklena doza Din 15 —.
Že 50 let naJboijSa barva za lase, zajamčena v zanesljivosti delovanja, trajna, enostavna v uporabi, prekrasne barve od zlatorumene do črne, je samo Oro-barv'a. Ena garnitura z navodilom Din 30-.
Izpadanje las In prhljaj momentane prenehata z uporabo vode od kopriv, Najstarejše In edino zanesljivo sredstvo za uspešno nego las, ki postanejo bujni in bleščeči. Velika steklenica Din 50'—.
lie pozabite, da so roke zrcalo vsake ičene,
toda ako želite, da Vam bodo lepo bele, gladke in mehke; kljub hišnemu poslu ali sportu in pisarni, nadrgnite jih s samo malo specialno Jefais Blanc kremo. 1 tuba Din 10'—.
DevISke grudi — ponos vsake žene, zadobe z masažo eliksirja Eau de Lahore lepe oblike In napetost, Steklenica z navodilom Din 40'—.
Zahtevajte povsod ali pisite glavni zalogi: NOBJ1.IOR PARFUMERIÜA, ZAGREB ILICA 34
ZEn^K! bUtT
, Originalne platniCC
! za „ŽENSKI SUET" za use letnike imaju zalogi KNJIGOUEZNICfi J. DEŽflflN, LJU.BLJflNfl[
Wolfova ulica št. 8 I	cena platnicam z vezavo Din 18 — (brez poštnine)
» » » 10'— > » I mapa za priloge	• 5-50 > »
j	Izvršuje vsa Itnjigoveška dela solidno in ceno
Čitajte zadnjo stran priloge „JiRŠ DOM"?
ŽENSKI SVET
DECEMBER 1933	LJUBLJANA	LETO XI - 12
O VZGOJI NAŠE ŽENSKE MLADINE
Anica Černejeva
/""^as, ki osamosvaja ženo, dajajoč ji lastno življenjsko delo, dolžnost iii od-V^govornost lei- priznavajoč ji polno človeško vrednost in pravico, postavlja .breždvomno posetien žensko-vzgojen problem. Postavlja ga tuidi psihologija svojevi'stne ženske duševnosti. Krivo razumevajo t^njo po emancipaciji oni, -ki jo istovetijo z željo po enakosti z moškimi ali smalirajo kot poklicno kon-km-enco z njim. V bistvu je vsa emancipacija žene vendar leosveščanje, t. j. prebujanje zavesti o samovrodnosti njenega življenja. „Žensko gibanje" je apel na človeka v ženi, pa se da pravilno razumeti in oceniti le z občečloveškega vidika, tako da bi skoraj postavili paradoksno ti'ditev: ,^ensko vprašanje" v svojem bistviu ni žensko vprašanje.
Duševne dvospolnosti emancipacija noče in nc more zabrisati, saj bi to bilo negiranje življenjskih dejstev in življenjskih nujnosti. Kot je vsako izkoreninjeno življenje brczdomstvo in osebna tragika, bi pomenjala specifična ženska duševnost z vtisnjenim pečatom moškosti tragiko duševnega b r ezido m st v a. Tega se žena zaveda,.zato oÄdanja očitke, ki izvirajo iz nerazumevanja ali iz hotnega potvarjanja njenih teženj. Odjdanja pa tiidi nasilna razlikovanja in psihološko icrivična naziranja, ki so jo stoletja podrejala in po sili tradicije res podredila proti volji stvarstva in proti ido-stojanstvu človeka. Zena noče biti v socijološkem smislu več zajedalka, niti rastlina ovij alka, temveč samoraslo drevo, ki sirka ž lastnimi koreninami življenjske sokove matere zemlje, ki z lastno močjo kljubuje viharjem- in ki jo njeno lastno hrepenenje dviga v višine.
Ni rčs, da se eniancipirana žena odteguje rodbini in odtujuje svojemu najsvetejšemu poklicu, ni res, da hoče njena duhovna rast zadušiti glas prirode in peseni srca, res je le, da stopa po njej žena kot polnovreden in notranje zgrajen človek v življenjska sožitja in to ne iz družabnih ozirov ali iz čuta lastne nemočnosti, temveč po jasno doživeti življenjski nujnosti, s katero teži dvoje, radi duševno-telesne dvospolnosti po sebi nepopolnih bitij k združitvi in izpopolnitvi: S svojimi zahtevami po priznanju v javnem življenju ne misli žena konkurirati možu, zaživeti hoče le posvoji pravici do osebnostnega izživljanja v niznih področjih življenja in kulture.
Emancipacija ali osamosvajanje torej ni prienačevanje žene možu, pač pa je p r i h 1 i ž e v a n j e človelca in človeka, dviganje na skupno ra . nino polnega človeškega življenja. To ipribliževanje se vrši brez škode za naji-itost, iki vlada med spoloma in ki naj kot zdrav prirođen izraz privlačevanja aH odbijanja ostane. Vsi, ki so boidisi v študiju, bodisi v delu tovar iški drugovali s kolegi drugega spola, bodo priznali, da ta „napetost" z vso svojo individualno barvitosjo, menjajočo se od srečanja do srečanja, v tovarištvu ni otopela, kaj šele, da bi jo bilo drugovanje uhilo. Zdi se, da jo le prefini in prečisti, kar ne more biti na kvar niti evgeniki zakona, niti duhovnemu sožitju samemu.
Žena hoče p r i r o dn e j š eg a in bolj splošno človeškega odnosa med možem in seboj, zato naj 'bi bila tudi vzgoja žensike mladine prirod-
2B7
nej ša. Nesođoiino in pogrešno je vzgajanje, ki naglasa vsepoivsođ spol, nikjer človeka. Brezdvomno je v človeški duševnosti poleg specifično moških ali ženskih potez in lastnosti toliko občečloveških, da je poedinec najprej čJovek, potem šele mož ali žena. In brezdvomno je mladostna doha čas splošnegazorenja človekovega, dasi je obenem prebujanje fanta odnosno dekleta v doslej brezspolnem človeškem individiju. Neštetokrat čujemo vprašanje, da li je mogoče prijateljstvo med zaistopnikoma raznega spola. Neštetokrat se glasi odgovor negativno in vendar pravi Edvard Spranger, ki je v psihologiji pač _avtoritativen, da so najgloblja, in duhovno najplodnejša prijateljstva med raznospolnimi duševnostmi. Vzga-jajmo tako, da bodo tališna prijateljstva mogoča in da bodo medsebojna oplojevanja v toplini čistega človeškega odnosa če.šča in bogatejša.
Rezullat enostranske in pretirano „ženske" vagoje je žena, ki je vedno le „žeiika". Večni opomini, ki opozarjajo na vedenje pred moškimi, vzgojijo dekle, ki je v moški družbi povsem drugačno kot v ženski in ki se pred" fanti kar ne zna vesiti prirodno in neprisiljeno, pa je zato afektirano in koketno, večkrat celo izzivajoče. Mislim, da je treba v času mladega prebujanja mnogo večje .širokogrudnosti in predvsem mnogo več zaupanja. Vzgojitelji naj bi ne nadzirali prebojoče mladega razvoja in ne sumničili mladega iskanja, naj bi prehitro ne odkrivali erotičnega prizvoka v njem in ne odpirali mlađih oči samo v eno smer. Posebno matere naj bi ne bile nezaupljive in ozkosrčne na eni, prenestrpne in preskrtine na drugi strani, da ne vzamejo mlademu dekletu njene nereflektirane sigurnosti in zavestno brezsmcrnega, zato pa tem lepšega in tem mlajšega iskanja. Mislim, da bo priroidnejši odnos med dekleti in fanti rodil večjo življenjsko iskrenost, ta pa manj pretvarjanja in pirik r i v a n j a v času zbližanja in manj razočaranja v realno življenjski zajodnici, kakor je zakon.
Dalje naj vzgoja žensko mladino sprošča in osamosvaja. Nujno potrebno je namreč, da vzgojimo duševno-duhovno svobodnejšo in življenjsko samostojnejšo ženo, ne da bo ostala, temveč da bo sposobna ostati sama in živeti vendar polno in vredno človeško življenje. Tradi-cijonalna vloga žene je skozi sto- in stoletja določala vzgojo, ki je podčpta-vala odvisnost in podpirala ženino bodisi res priroidno ali pa pridobljeno, vsekakor pa že habituelno potrebo, da se „nasloni". Takšna vzgoja je dandanašnjemu času in njegovemu odrazu v izpremenjenem načinu življenja neprimerna, ako bi že ne bila ženi koit človeku krivična.
Naše meščanske rodljine dovoljujejo fantu, ki zori v življenje, še precej . .svobode. Dekle utesnjujejo ia nadzorujejo do skrajnosti. In vendar nadzorstvo in kontrola v razdobju, ko se mlado življenje zave svoje lastne poti in se iz te zavesti upre vsakemu prisilju, ni več vzgojno sredstvo. Saj vemo, kakšen sad obrodi v neštetih primerih! Prijateljski odnos med vzgojiteljem in gojencem je uspe.šnejši od kontrole in pravo duhovno vodstvo močnejše od nadziranja. Osebnostna sila vzgojitelja in vzgojni vpliv rodbine morata vendar delovati neodvisno od prostora in časa. ter bdeti v življenju mlađega človeka samega, da poglabljata njegov lastni etični odnos do vprašanj, ki stopijo nujno v sredino mladega zanimanja. Prirod-nejša vzgoja bo v tem pogledu pač tudi boljša in etičnejša vzgoja. Seveda, dekletu je treba poleg tega s a m o z a v es t n e j š e vzgoje, ki mu bo dala, da se čimprej zave svoje lastne moči in odgovornosti ter da zaživi na „lastno pest'.
V bodoči ženi pa je zato vsekakor treba gojiti zavest p o In o vr e d-n o s t i, dočim naša vzgoja še vedno vzbuja čut manjvrednosti v njej, saj naglasa že od rojstva njeno manjšo fizično odpornost, njeno telesno slabost in družabno brezpomembnost, ji zabranjuje svobodnejši razmah v tem-
258
prramcntnojši igri, se smeje njenim načrtom za bodočnost, jo radi njenega spola ali radi telesne „lepote" razbremenjuje pri duhovnem delu in ji talco često sugerira duševno zaostalost za fanti. Uspeh talcšne vzgoje je dekle, ki si želi le zatišja, ne pa močnega, vse hislvo oplojujočega doživetja, je nesamostojna in neavtonomna žena, ki nima lastnega mnenja in ki je njena duša le instrument roke, kateri je slučajno izročena. Tako dekle gleda življenje okoli sebe skozi prizmo rodbinske mentalitete, govori in misli, kakor misli in govori njen fant, pozneje vrednoti in obsoja, kar obsoja in vrednoti njen mož.
Po mojem mnenju ogoljufa tradicijonalna vzgoja ženo za najboljši đe,l življenja ali bolje, za pravo življenje sploh, ker ji ne da do nje same, do intenzivnosti polnih in samolastnih doživetij. Saj je vendar „vsa pristna življenjska energija energija lastnega vrednostnega doživljanja" (Spranger). Človek brez te energije ostaja le na pol človek, ne po svoji, temveč po krivdi onih, ki so zdravemu mlademu razvoju pristrigli krila. V ozkosrčni ženski vzgoji dolgih vekov leži brezdvomno velik del razlogov za vse ono v dosedanjem življenju in izživljanju žene, kar daje najčešiči in najsplošnejši dokazni materijal za njeno kulturno brezplodnost. S ; v ar i t e 1 j s t vo je vendar najvišje človeštvo. V njem je izraz zadnje svobode in emancipacije duha. Komur je vzgoja odmerjala ozek, preozeit svet, komur je življenje prihranjevalo delo na samem sebi in zapiralo najmočnejšim oblikovalnim silam pota do njegove duševnosti, se mu je na splošno bilo težko dvigniti do samostojnosti in samozavesti kulturnega tvorca. Vzgoja naše ženske mladine naj se s posebno ljubeznijo posveča produktivnim silam, ki so dekliškim dušam pač dane, toda često že v klici ubite, prečesto vse zasanjane. Res jih zato mnogokrat pogrešamo v njih, res je v visokem odstötku primerov same ne pogrešajo, toda — skoraj bi rekla — vzgoja je moje upanje. Njim, ki jo vodijo, ne moremo dosti povedati, kakšne važnosti je mlado osamosvajajije v mišljenju, čuvstvovanju, vrednotenju in hotenju, torej v življenju v obče. Ako — ali bolje — ker ga začutimo v ženski mladini manj in redkeje, naj bi ga vzgojitelji tembolj cenili in podpirali.
Naš čas razbitih sil in življenj kriči po o s e h n o s tn i vz g o j i, ki ji je cilj človek v najglobljem in najvišjem pomenu besede. Brezdvomno je je ženska vzgoja doslej najobčutneje pogrešala, zato mora sodobno vzgajanje pri oblikovanju mlade ženske duševnosti tembolj stremeti , za njeno lastno vrednostno usmerjenostjo, za duhovno zgrajenostjo njenega bistva in fundacijo njenega življenja, za enotnim in skladnim likom človeka v njej. Ta lik mora nujno biti zasidran v prirodni oblil^i rastočega bitja, saj nam je v njej dan najprimernejši načrt za vzgojno delo na bodočem človeku. Vzgoja ddsleta bo torej ostala ženska vzgoja, to se pravi, podpirala bo vse pozitivne strani svojevrstne ženske duševnosti: njeno duševno celotnost, ki ne dopušča zlahka cepljenja duševnih sil in ki daje ono toplo človeško noto vsemu ženinemu doživljanju, njeno močno povezanost z dihom življenja in prirode okoli nje, njeno sintetično gledanje na pojave in probleme itd.
Ob preranem razbitju in prehitrem vezanju dekletove notranje poti je rast do osebnostnega lika prekinjena, duhovna zgrajonost otežkočena. Odtod toliko „ženskih" lastnosti z izrazito negativnim obeležjem, ki so le splošen pojav premale vzgojenosti in kultiviranosti. Mnoga domača vzgoja gre še vedno predvsem za tem, da bi vzgojila dekle za moža, ne za njo samo. Najsvobodnejša iskanja, najlepša prijateljstva se presojajo le po možnosti zakona, zunanji izraz notranjega razhajanja je sramota za rodbino in pega na dekliški časti. Ničesar ni v mojih besedah, kar bi opravičevalo raz-
259
s I p a v a n j e najglobljih darov srca in življenja. Msilim, da je treba v tem pogledu nmogo ve6je zbranosti in varčnosti, mislim celo, da je to poglavje, ki nujno spada pod pojem osebnostne vzgoje naše ženske mladine. Le to ho6em reči, naj odrasli ne vežejo, kjer se mladina sama še ne veže, oziroma kjer se ne čuti več vezana. Saj je res, kar pravi Oskar Wilde, da je človek lep le v prostovoljnih združenjih. Seveda je v tem smislu lepota isto kot dobrota, ki je mir in sreča srca. Pustimo, da zraste mladost najprej do sebe, da bo moglo inlado iskanje zrasti polnovredno do drugih, bodisi v tišini doma, bodisi v širini javnega dela.
Starši naj poskušajo doumeti, da se na prehodu iz otroške v mladostno dnbo trgajo mlada življenja od onih, ki so jih rodila in z ljubeznijo svojih src gojila. Ob doživetju samega sebe in odkritju lastnega notranjega sveta se vzbuja v mladem človeku zavest osamitve in odtujitve, ki se često bolestno izraža na zunaj in težko odjekne v mislih, polnih skrbi in pripravljenosti. Odpirajo se lastna mlada pota, ki jih moramo priznati, saj je sleherno življenje cilj dn dolžnost zase. Ljubezen postaja krivica, kadar slepo priklepa in veže, postaja ovira na otrokovi življenjski poti, kadar ne more uvideti, da zaživi mlad človek svoje življenje. Pre-uiočna rodbinska vezanost je često usodna za mlado rasL in osebnostni razvoj bodočega človeka, najčešće za našo žensko mladino, ki jo rodbina mnogokrat duševno in duhovno tako izčrpa, da ji zmanjka sil za lastni dom, kaj šele za delo na svojem osebnaštnem liku ali cclo v poldicu.
Vzgoja, ki hoče dati življenju samostojno, duhovno in materijalno neodvisno, ose b n o s t n o ženo, pa naj bi sleherno deklet vzposobila za samostojno življensko delo, za poklic. Ne zato, da ga bo izvrševala in z njim „konkurirala" možu, temveč zato, da postane v polni meri svoj človek in da ji pot v zalcon ni edino možna življenjska pot. Problem ženskega poklica, ki ga najpravičncjši ne znajo dosti pravično rešiti, rešuje pojem osebnostne vzgoje sam. „Pot do osebnosti", priznajo pedagogi, „vodi le preko „delovnih" področij, za katere je človek notranje poklican"'. Ako ima torej žena kot človek pravico, da zraste do svojega osebnostnega lika, se ji nujno mora priznati tudi pravica do poti, t. j. do dela, za katerega čuti v sebi nagnjenje. Da ga čuti v smeri raznih poklicev, o tem danes vendar ni treba ,še dokazov! Seveda jo vabijo in zadovoljujejo prvenstveno nekateri poklici, in sicer takšni, ki ustrezajo njeni prirodni duševni usmerjenosti, v katerih se lahlio toplo osebno izživlja. Toda vprašanje poklicne upravičenosti spet ni ozko „žensko" vprašanje, temveč splošen problem človekove notranje poklicanosti in sposobnosti. Ko bi že mogli razumeti ljudje, da ženski poklic ne pomenja borbenega stališča in protesta, temveč nujno življenjsko stališče današnje žene, ki ji ga narekuje globoko občutena zahteva po osebnostni rasti in osebnostni poti.
Pod pojmom sodobne ženske vzgoje smatramo torej vzgojo, ki bo našo žensko mladino v večji meri sprostila tradicijonalnih vezi, jo osamosvojila in notranje zgradila oz. ji pomagala pri zgraditvi njenega duhovnega človeka, vzgojo, ki bo vse pozitivne strani specifično ženske duševnosti pravilno vrednotila in zato podpirala v rasti in razvoju, in končno vzgojo, ki bo dala njeni življenjski poti samolaslno in polno vrednost in sicer za njo samo kot za vse one, ki jim bo žena iz globin svojega bogatega življenja dajala. Prepričana sem, da bodo generacije gradile nova, globlja sožitja in da bodo bodoča življenjska drugovanja lepša, bogatejša in smiselnejša. Ponovno naglašamo: ne izenačevanje ali tekmovanje, temveč približevanje, človeško enaliovredno prejemanje in enakopravno dajanje je naš cilj. Le oni, ki so začutili njegovo nujnost in njegov pomen, bodo upravičeno vzgajali našo žensko mladino v novi čas.
260
ALENKA BI RADA OTROKA
Mila Pachnerova — Iv. Vnk
I liho je hilo -v razredu. 45 otroških glav je bilo sklonjenih nad klopmi.
Peresa dvanajstletnih deklic so škripala po čistih lisüh zvezkov. Ce je splcA kdo dihal, se je komaj slišalo. Otroške prsi so izpustile močnejši vzdihljaj samo tedaj, ko je roka na koncu stavka postavila piko.
Učiteljica je sedela na katedru in čitala knjigo.. Za hipec so se dvignile njene rjave oči in izpod ščipalnikov pogledale po razredu.
Tu in tam je rekla z brezzvokim in zaito hladnim glasom: „Krčmarova, ne glej k sosedi!"
Ali: „Dobro te vidim, Prohaskova!"
Pravzaprav učiteljica ni bila preveč rvedava, kaj bo iz teh črnolasih in plavolasih glav, ko dorastejo, in kaj jih čaka v življenju. Vedela je, da se bodo ob koncu leta umaknile izpod njenega nadzorstva morda za vedno. Ako bo včasih srečala to aH orno, bodo ali bančne uradnice ali morda istoitalio učiteljice, kakor je sama.
Naloga, katero so deklice pisale, je imela napis: „Kaj pričakujem od bodočnosti?"
Razložila je otrokom, ,kako naj obdelajo nalogo. Najboljša učenka je pod njenim vodstvom napisala na tablo osnovne točke. •
Deklice so že pisale nad tričetrt ure. Tam v predzadnji klopi je vstala Markova. Kakor vedno, je tudi tokrat nalogo prva spisala. Stopila je h katedru z utrujenim koraliom slabokrvnega dekleta. Dasi je bila stara šele .dvanajst let, se je vendar zdela kot šestnajstletno dekle. Poklonila se je pred učiteljico, kakor je bilo to v navadi, in položila zvezek na rob mize.
Učiteljica je odložila knjigo in kator da je še le sedaj opazila učenko, se je nasmehnila: „Kaj, Markova, ti si že spisala? Nisi morda preveč hitela?"
„Ne, prosim, gospodična. Ta naloga ni tako težita," je odgovorilo dekle. Imela je lep glas, ki se je slišal nekoliko starejši, nego je sama bila.
„Dobro," je rekla učiteljica in zopet spustila pogled na svojo knjigo. „Sedi, Alenka, in rdlMmur ne šepeči!"
Markova, je sedla na svoje mesto, si podprla brado v dlan in gledala .. . Druga, ki je oddala nalogo, je bila Stibralova, za njo pa Pechova rni Jelena Krausova... Ko je zazvonilo k odmoru, je pred učiteljico ležalo 42 zvezkov. Troje deklet je z negotovim pogledom prosilo učiteljico, da jim dovoK še pisati med odmorom.
Učiteljica je bila danes nenavadno Ijubeizniva. Morda jo je zanimala knjiga, ki jo je čitala. Dovolila je. Ostale deklice so se razbežale na dvorišče, da se naužijejo teh deset minut svežega zraka.
Štiri mjoute po ^^'onjenju je zaprla učiteljica knjigo, a .tri glave so se iz iklopi dvignile k nji. No, zgodilo se ni nič. Samo knjigo je prečitala. Po-bimala je z glavo, naj delajo dalje, in pomembno je pogledala uro na svoji roki.
261
Iz dolgočasja je vzela zvezek Alenke Markove. Bila je to najbolj zanimiva učenka. Njene naloge je prav rada čitala.
Če bi dekleta opazovale obrajz učiteljice, to je čitala, bi bile opazile, da je njen obraz' naglo zardel, da je namršila čelo, zamajala z glavo in se ji je pogled poostril. Ko je prišla k nji Zitova, da ji odda zvezek, je rekla: „Teci na dvorišče in naj pride takoj Markova sem."
O, kako rada je zbežala Zitova iz zadušljivega razreda na dvorišče, na solnce. In kako resno je stopila med sončenke in potegnila Markovo za rokav: „Alenka, čuj, učiteljica te kliče v razred!"
Markova je odskakljala po eni nogi v razred. Bilo je to nekaj zanimivega, da prav njo Itliče učiteljica. Gotovo ji bo nekaj važnega povedala.
Ko je stopila v razred, je bila tam samo še ena učenka, Zvoničkova. Učiteljica je ravno vzela njen zvezek in je rolda: „Dovolj je. Itak ne mio-reš končati, ko si celo uto napisala samo polovico strani! Napisati moraš to doma za kazen, ali lepo."
Piočakala je, da je Zvoniökova odšla. Markova je stala pred učiteljico bojazljivo, dasi si ni bUa svesta nič slabega. Učiteljičin glas je bil strožji nego navadno. Bila je jezna! Ali zakaj?
„Stopi sem," je rekla. „Bliže... Se bliže! Saj nimaš vendar zvezanih nog, ali kaj?"
„Prosim, ne, gospodična!"
Rjave oči pod ščipalnikom so se srečale z živimi ćrnimi očmi dekleta. V njih ni bilo nič grdega, to je videla učiteljica.
„Markova, kaj si se drznila napisati v šolski zvezek?"
„Prosim, gospodična ..."
„Molči, kadar govorim jaz... 12 letna deklica bi se morala sramovati tega, kar si napisala! Kako ti je moglo kaj talcega pasti na um!"
Alenka molči in že se ji v očeh nabirajo solze. Povesila je glavo. Solze ji padajo na slabo očiščena tla dii se razlivajo v majhne, črne pege.
„Glej, kaj bom naredila s tvojim delom," je rekla učiteljica in iztrgala iz zvezka tri strani. In ko jih je hotela še raztrgati na polovico, je deklica zagrabila za njene roke:
„Gospodična, prosim vas ..
„To je nezaslišano! Ti si docela pokvarjeno dekle," je rekla učiteljica... —
Odmor je potekel. Zazvonilo je. Učenke se zbirajo zopet na svoje sedeže. Učiteljica se sedaj jezi, zakaj ni za trenotek šla na sveži zrak in da ni imela časa pojesti koščka kruha z medom. A po čigavi krivdi? Po krivdi te male ničvrednice. Zato je ponovila še bolj strupeoo kakor prvič:
„Ti si- docela pokvarjeno dekle! Ne maram te videti! Jutri naj pride mama k menil"
Markova je zajokala, ko je sedla na svoje mesto. To so vse součemke videle. In da ni oidzvonilo, bi jo bile vpraševale, zaikaj joka. Alenlca je pritisnila robec na oči, da zaustavi solze.
Pouk se zopet začne.
262
Markova ne zna, kaj je z njo, niil^ogar ne vidi, samo nepresilano sliši: „Docela pokvarjeno dekle ... Ne maram te videti..."
In kar je iz vsega še najhujše: „Jutri naj pride matna k meni!" —
Drugo uro je šla ućiteljica v kcoferenčno sobo. Najboljša učenka je v dostojni -razdaljenosti nesla za njo 44 zvezkov. Zadnji, 45. zvezek je nesla učiteljica sama. Naito je govorila z učiteljem Horakom, pa.tudi s samim gospodom ravnateljem, da bi ji svetovala, kako naj posito-pa z učenko Markovo. Preden je ravnaitelj prečital, kaj je napisano, je godrnjal skozi zobe: „Te dvanajstletne, hudič vedi!"
Učitelj Horak pa je nekako slutil, da reč ni tako huda... In glejte, ■kaj je napisala Markova v šolski zvezek:
„želim od življenja samo eno, in to, da imam otroka! V prvi vrsti naj bo dekletce, ker hi ga oblačila v lepe oblekce, kar pri fantku ni mogoče. In ko bo odraslla, bi bila moja najboljša prijateljica. Imeti dete, to je resnično najlepSa reč. Mislim, da je vsaka mamica srečna, ko ima hčerko ali sinčka. A če bi moji otroci bili pri tem tudi lepi, bi želela, da bi imela Se enega cdi več otrok, in vse bi jih dobro vzgojila in vsak bi mi bil sreča in radost. Moiiti se, me ravno ne veseli, ker bi se za svoje otroke lahko pobrigala sama. Delala bi, a v prostem času bi živela samo za nje, šivala bi jim in pleila nogavice."
„Gospodična kolegica," je rekel ravnatelj, ko je prečital. „Umirite se. Zdi se mi, da ta otrok ni nič hudega mislil! Vprašajte jo in pogovorite se z njo, obrazložite ji, kar je v njeni nalogi pogrešno."
Učitelj Horaik je bil istega mišljenja. Ali učiteljice niso mogli prepričati ...
Ko je drugi dam prišla v šolo gospa Markova, je zvedela pred Alenko, ki je plakala, to kočljivo reč. Malo je je bilo sram, malo je pobožala svojo hčerko, ah je dala prav učiteljici, ker je res, da se talrane stvari ne. smejo pisati v šolske zvezke.
Zakaj ne, tega Alenki ni nikdo pojasnil. In tako je bilo v njeni duši in v srcu za dolgo časa čuvstvo, da je docela pokvarjeno dekle.
IZ „RAZGOVORA	Y MRAKU"
Anica černejeva
I.	II.
Ko pride naš čas.	Vse smemo,
hoče le nas.	če vemo.
Sleherna roka	da je vredno življenja,
se nam odmika.	Le razdajati,
v zadnje spoznanje	se ne smemo
nam ni vodnika.'	v blodnjah svojega
Ne, detece, ni ga!	hrepenenja —
Se mati, ki luči	v žejno in bolno
življenja prižiga,	iskanje lepot,
ne more za nami.	Močne moramo biti,
Ko iščemo v sebi človeka,	da gremo svojo lastno
smo sami.	življenjsko pol.
263
NAŠA SREDP/jEŠOLSKA ŽENSKA MLADINA
Dora Vodraikova
P kom osmih let dela na ženskem srednješolskem zavodu se mi je-iz obsežnega izkustva polagoma zgradila slika o duhovnem obrazu našega dekleta. Ta slika he more biti povsem enotna, ker je razdobje osmih let ludi kulturno razvojno toliko obsežno, da zamore znatno spremeniti človeka in njegov pogled na svet, saj živi v stalni vplivni odvisnosti od kulturnega ozračja 'in njegovih sprememub. Enotnost pa mora utrpeti marsikaj tudi radi razlike socijalnega ozračja, iz katerega prihaja dekle v šolo. To zlasti je treba poudariti o ženski mladini, ki je v večji meri kot moška odvisna od svojega družinskega okolja, ki je vse tesneje zvezana z življenjem družine in se le malokdaj izloči iz njega. In vkljub temu, da se n. pr. „meščanska" in „delavska" miselnost, zlasti pri dekletih v višjih razredih, močno izenačujeta, še vodno ostajajo razlike, ki bi jih bilo treba upoštevati. Zalo hočem podati sliko tipološko in jo končno osvetliti še z razmotrivanjem o žensko-mladinskih odnosih do šole, do kulturnega življenja, do politike, religije, do seksualnega vprašanja in do ženske kulture vobče.
Tipi, ki jih hočem podati, niso po psihološko-teoretičniih kriterijih zgrajeni abstraktumi, temveč plastične slike, ki in kakor so se mi porajale v skupnem sožitju v razrednem delu, ali pa v ožjem osebnejšem stiku s poe-dinimi učenkami. Baš to odkrivanje in osvajanje notranjih likov učencev je najzanimivejši del psihološko-pedagoškega dela: ko začno posamezni obraar polagoma stopali iz meglene celote in se vedno ostreje odražati na ozadju tistega svojevrstnega duhovnega organizma, ki anu pravimo razred in kateremu posamezni krepkejši pofedinci določajo življenjski ritem in ozračje ter mu ustvarjajo javno mnenje in življenjske ideale. To so uajsamoniklcjši, naj-alttivnejši, v dekliških razredih najidealnejši učenci. In ti postanejo učitelju kaj kmalu vidni, šele polagoma se mu začno bližati tudi drugi: bežen smehljaj pritrjevanja in zadovoljstva, ki ga je deležna tvoja opazka; komaj dočutljiva skepsa na gotovih obrazih, ki stalno spremlja tvoja pojasnjevanja in utemeljevanja; toplota, ki spričo nekaterih posebnih vprašanj prežari ves razred, pa cela dolga vrsta komaj vidnih refleksov v obrazih, očeh in kretnjah, v katerih začutiš najodkritosrčnejši odgovor na tvoje delo: ne verjamem ..., saj to mene nič ne briga..., saj vem, kaj hočeš, moja misel je kot tvoja..., priznam te ..., pa saj je vse lepo, toda..., neizčrpno odtenkov je in in na podlagi vseh teh se neopazno oblikuje slika za sliko, dokler ti svet vseh teh življenj ne postane viden in tako domač in tvoj, da se kretaš v njem z neko posebno domovinsko pravico, z neko posebno ljubeznijo in zavzetostjo... Posamezne slike se spajajo v celote z neko čisto konkretno vsebino,, in te celote bi hotela pokazati. Pripomniti pa še moram, da se oziram predvsem na dobo od 16. 1. dalje, ko se je izvršila že neka globlja individualizacija z ozirom na življenjsko usmerjenost in ideale.
S alon sko - r o m ant ični tiip z esletsko-družabnim • življenjskim idealom. V takem dekletu se s težnjo biti svojevrstno lepa, nerazrešljiva, eksotična, duhovita, združuje težnja po čim krepkejši in obsežnejši umetniški izobrazbi. Glasba, litetaitura, estetska kultura vobče jo privlači in veže. Realni življenjski problemi je ne zanimajo. Zivi nad vsemi brigami sveta. Za socijalna in politična vprašanja nima smisla in smalra, da bi jo tovrstna zanimanja notranje zmaličila. Živi v svetu „lepote", v svetu svojih sanj. Globlji vrsti tega tipa je estetska kultura že tudi smoter, manj globoki vrsti pa je estetska kultura predvsem sredstvo, da se bo vzposobila za tekmo v dru-žaiinem adejstvovanju in se v svojem družabnem krogu uveljavila kot fino-
264
čutno, duhovito, kultivirano, „poželjeno" dekle. lu ta smoter spremeni tudi način zanimanja dela in kultiviranja. Tako dekle samo koketira z umetnostjo in znanostjo in se lepotici s svojimi „spoznanji" v svrho svoje družabne izgla-jenosti in privlačnosti. Etično še nižjo stopnjo pa pomeni tip civilizi-P^	spada več pod zgorajšnjo oznako: je brez globlje
etičnorživljenjske ambicije, zato se vdaja svoji zunanjosti; živi brez pravega smisla za kakršnokoli delo, v šoli ne uspeva, leze za silo; imaš vtis, da sedi pred teboj lutka iz frizerske izložbe. Ta tip je najbližji seksualnemu tipu, ki se izživlja v umišljenih ali dejanskih erotično-seksualnih pustolov-sranah raznih vrst, ki gre „za možem" in se sublimira v zavestnem, često silno rafmiranem koketstvu. (Ne mislim s tem oa tisto prirodno žensko ko-keterijo, čije bistvo je dajanje in jemanje, ki ustvarja napetost v psihofizični spolnosti m neko potrebno aromatično ozračje med spoloma in ki ie eotovo smotrena.)	,
Mater insko - družabn i tip. Življenjski ideal takemu dekletu je družma, mož, otroci. Sanja o lepem domu, o sijajnem možu, ki bo z njo doživljal lepote „zemlje dn neba", s katerim bo živela v najčudovitejšem soglasju, kateremu bo vzgajala otroke, mu ustvarjala toploto najbogatejšega doma, kateremu se ho vsa in brezpogojno razdajala... Ima smisel za žrtev, se priznava k potrebi odpovedi, čuti, da je družina tisti delokrog, ki jo bo utešil, izven tega zanjo ni doma in izpohiitve. Otrok je bistveni predmet njenega zanimanja in pričakovanja. Vsa zažari, če poulj nudi priliko, da govoriš o otroku, o tistem čudovitem majcenem bilju, ki bo nekoč stopilo v njeno življenje. Ne da bi se ne zanimala tudi za druge probleme življenja — a vendar jasno pokaže, da je vse drugo zanjo postranskega pomena. lu zgodi se, da vam v pristnem vzhičenju zatrjuje: „Ne moža, samo otroka bi hotela..." Ta tip ni naj redkejši.
Poklicno delovni tip. življenjski ideal takega deiktela je poklicno delo, v katerem bo našlo svoje življenjsko udejstvovanje, svoj smisel, pa tudi svojo samostojnost. Značilna zanjo je težnja za čim večjo duhovno avtonomijo, za čim globljim spoznavanjem resničnosti brez pridržka in prikiivanja, za čim pravilnejšo raz^TStitev vrednot, za čim plodnej-šim izoblikovanjem svojega duševno-duhovnega bistva. Skuša prodreti do smiselnosti, se bori za nespotvorjenost, iskrenost, resničnost z ostrim kriticizmom napram videzu, besedi, napram lastnemu delu in teženju. Iz svojega lastnega sveta skuša priti v svet iz\'en sebe, začutiti njegovo problematiko, se podrediti njegovim nalogam in se pripraviti za delo, s katerim bo tudi ona pomagala graditi boljši svet in soustvarjati boljšega človeka. A kljub idealizmu je vsa prirodna, kljub resnobi vsa sočna in prožna; kljub resnemu teoretičnemu prizadevanju — ni pozersko učenjaška: vsa zakoreninjena v resničnem življenju, v njegovi bedi in bogastvu; vsa budna in bistra v opazovanju, razmikajoča svoj pogled v vedno širše obzorje, pa nikjer begava in površna; vsa razgibana — pa nič zanesenjaška; vsa delavna, pa vendar vsa sproščena; vsa borbena, pa vendar nič nasilna; vsa prepričana — pa vendar ne fanatična.
V svojem razmerju do moža (katerega ne zanika in pozna vitalno njegovo vrednost za njeno življenje) je skeptična. Ne sanjari drzno, računa z nujno razvojnimi zakonitostmi v razvoju razmerja med možem ki ženo in je neverjetno dalekovidna. Talco mi izjavlja dekle, ki ji mladost še vsa rosna sije z obraza: „Ne poročim se, saj vem, da je potem vse drugače in nič \eč tako lepo in da možu ne bom pomenila več tega, kar pomenim fantu.. Pa še dostavi s tragi&no-prodirnim in vprašujočim pogledom: „Tisto razočaranje pa mora biti ženi res hudo..." Saj si dekle svoje obljube ne bo držalo, a značilen zanjo je ta stvarni pogled kljub spoznanju in priznavanju Ijmbe-
265
ženske vrednote. Tudi ta tip izkazuje globlje in plitvejše vrste in se zmaliöi v „moškem" tipu. Izpodrinil pa je že skoro docela šolski tip dekleta, ki mu je osebna ambicija v šolskem delu edini in najmočnejši motiv, ki izven dela v šoli ne vidi ničesar drugega in je pri tem (brez samostojnosti in podjetnosti in poslušna in ubogljiva prav brez kritike ...
Z orisainimi tipi nikakor nisem mogla in hotela biti izčrpna. Z njimi naj je podana le neka splošna slika, v koje okvir se uvrščajo najrazličnejše individualnosti v svoji pestrosti in barvito.sti.
Oglejmo si o d n o s ženske mladine do š o 1 e. Če je moška mladina v nekem bolj ali manj borbenem, odklonilnem stališču do šole, je pa usmerjenost ženske mladine manj odklonilna, v celoti bolj pozitivna. Dekle navadno ne trdi, da ji šola ničesar dati ne more, da ji je nadležna in oviralna. Zato, ker od nje marsikaj pričakuje, slavi tudi svoje želje in zahteve nanjo, in to v večji meri kakor fant, ki se ozira raje po izvenšolskih voditeljih, ker Šolskim ne zaupa. Dekle namreč a nekim zaupanjem pričakuje od šole svoje življenjske orientacije, da se bo nekdo pobrigal za njeno notranjo rast, za njen vsestranski, resnično bogati razvoj. In če njen učitelj vidi svojo nalogo le v tem, da jo nečesa nauči in to njeno učenje ocena, mu to silno zameri, ker pričakuje od njega več. Zato toži: „Saj nam nihče ničesar ne pove", kar pomeni, cia ji tistega ne povedo, kar je zlasti zanjo tako zelo važno, kar jo talco zelo skrbi in zanima: življenje isamo. Zato jo tako silno potolažena, če ji jpoveš kaj o dekletu, o njenem iskanju in teženju... O sebi hoče slišati; to, česar se uči, hoče začutiti v življenjski perspektivi, v življenjski bližini. To gledišče je tudi kriterij pri ocenjevanju njenih učiteljev. To ocenjevanje se je v marsičem spremenilo, je precej drugačno kot v polpretekli dobi, ko se je dekle kar nič užaljeno vdano zasmehljalo omledni opazki o njeni ženski neumnosti in obratno tudi sama skušala „osvajati" s svojimi ženskimi slabostmi. Dekle na višji stopnji gleda danes svojega učitelja dokaj kritično, kar naj nam ponazore sledeče opazke: „Kako je domišljav; misli, da nas bo s svojo gladkobcsednostjo ,prevaril' — ko pa za vsemi besedami nič ni.. Ali: „Najbolj mrzim njegovo večno ,nadrejeno' stališče, zlasti kadar izjavlja: za dekleta je že dovolj, več vam ni treba..."; ali — „Ta je pa predaval radi sebe, saj se mu njegova samovšečnost bere iz besed in kretenj..."; ali: „Hoče bili duhovit s svojim cinizmom, pa ne ve, kaljo nam to nič ne pomeni". Take ocene kažejo na ostrino opazovanja .in na kvaliteto vrednočenja. Kakšen učitelj je njen ideal? Tak, ki zna in hoče stopiti v osebnejši stik z njo, pa pri tem ni vsiljiv, in prizna njeno edinstveno osebno vrednosit in se zanima za njeno življenje in njega interese. Tak, ki je v svojem predmetu na višku, a ni suhoparno učenjaški, temveč zna poiskati zvez z življenjem in konkretnih ilustracij — pa tudi sam ves stoji v življenju, in kot živ človek nekaj j e in svoje lastno življenje izžareva. In zadnje je najvažnejše. Mladina ima oster čut za kvaliteto človeka; in marsikateri učitelj bi poizkusil skočiti iz „svoje kože", iz svojega stereotipnega, po njegovem mnenju edino zveličavnega vzgojnega postopka, če bi se tega ocenjevanja zavedel.
Tudi njen smisel za kulturno ž i v 1 j e n j e se budi in raste. Z veseljem in zanimanjem sledi kulturnemu dogajanju in se odziva pobudi za kulturno udejstvovanje pa najsi zgolj v receptivncm smislu. Ponovno izraža željo, da bi ji šola ustvarila stik s kulturnim prizadevanjem sodobnosti, da bi jo čimbolj približala središču kulturnega dogajanja. Znak, da se njena objektiTOa usmerjenost jačd, da ji njeno subjektivno življenje ni več edina briga, da si že napravlja prodor iz ozkega kroga osebnih interesov v širšo tvornost objektivnega deia. Problemi sveta, katerega dinamika v vedno ožjih krogih oklepa njeno lastno življenje, postajajo tudi njeni problemi in njene naloge.
266
Zato ji luđi politika ni več stvar, s katero naj se ukvarjajo samo moški. Saj je začutila tesne odnose med njo in svojo lastno življenjsko usodo. Pre-cejšnje je število (tistih deklet, ki bi hotele stvarne in temeljite razjasnitve o političnih, gospodarskih in socijalnih vprašanjih, ki se nikakor nočejo zadovoljiti s frazami in si ne morejo osvojiti svojega političnega nazora kar mimogrede, temveč hočejo realnih osnov in jasnih vidikov za svoje gledanje. Mladostni skepsi o možnosti pravičnega urejanja družbe od strani „starejših" se pridružuje ostri krilicizeim. In le tistemu se ho dala navdušiti, kdor jo bo mogel in znal prepričati, .to se pravi, kdor se bo skuišal oddolžiti njenemu razumskemu teženju za spoznanjem tudi v političnem dogajanju. Demagoško vpliv^je na golo instinktivno plat odklanja. In tako oceni polit, govornika: „To je nekaj — najraje imam, če mi navaja dejstva in pusti, da sama mislim." Le tovrstna gradnja polit, naziranja ima edina izobraiževalno vrednost in je vsaj jprilično trdna.
Njen odnos do religije. To je pač najkočljivejše vprašanje in težko rešljivo baš radi pomanjkljivega materijala. Vendar se mi zdi, da mi moje „impresije" vendar dajo legitimacijo, da poizkusim donesti nekaj k rešitvi tega vprašanja.
V ženski duševnosti je težnja za nadčutnim, duhovnim, skrivnostnim itak močnejša kot v možu. Zato je njena religiozna alUivnost in potreba večja, in svet religiozne resničnosti je zanjo kljub „novi miselnosti v smeri realno stvarnega" še vedno svet njenega bogatega izživljanja, svet njenega zatočišča v begu iz vsakdanje, trde istinitosti. Vendar moram ločiti tu več vrst religiozne usmerjenosti in načina religioznega življenja.
1. I>ekleta, ki so živela v družini v verskem ozračju in imajo docela trdno zgrajen .sistematičen verski nazor, tudi praktično vrše verske dolžnosti in imajo tudi svoje bolj ali manj bogato notranje religiozno življenje. Njihovo religiozno življenje ni doživelo kakih večjih notranjih pretresov, razvijalo se je v varni negi družine in versliih družb in ima-kot tako neko stabilnost in usmerjenost in življenjsko trdnost. Dobiva vedno novih pobud.
% Dekle, ki je prišlo iz družine brez izrazitega verskega ozračja, pa je vendar dobivalo versko „vzgojo" v šoli, si prisvoji nekatere elemente, ki ji v življenju morejo služiti. Moli, kadar je v potrebi — toda njeno življenje je brez religioznega izžarevanja, brez religioznih vidikov.
3.	Dekleta z duhovno močnim življenjem z negacijo konfesije, z bofbo za duhoynost.
4.	Dekleta, ki so ali radi svoje površnosti in zgolj zunanje usmerjenosti popolnoma desintcresirana na kakršnemkoli religioznem problemu, ali pa so radikalne materijalistke. Pripomniti moram, da je teh slednjih zelo malo. Religiozne „krize" pubertete večina deklet sploh ne doživlja. Iz svoje roman-tično-erolične religiozne ekstatike zgodnje mladoisti se prebudi v bolj ali manj toplo umirjenost, v kateri se njena religija ali poglablja, ali pa se sprevrže v neko hladno izvrševanje verskih in moralnih dolžnosti, ali pa se umalme močnejšim življenjskim pretresom. Njena „skepsa" je manj destruktivna, manj elementarna in nima za posledico borbe, temveč „laissez faire" ... Prepričanih ateistlc skoraj nimaite med dekleti.
Verski pouk v šoli ima na njen religiozni razvoj, na tvoritev njenega svetovnega nazora kaj malo vpliva — podobno kot drugi šolski predmeti, ker se giblje vse preveč v smeri golega podajanja verskih dejstev, verskega siislema. Morda zato ne more graditi notranjega religioznega sveta, ker se smatra preveč „za šolsld predmet". Naj bi jemal ozir na tistega živega iskajočega mladega ćloveka, ki je dostopen, hrepeneč in poln pričakovanja, ki pa hoče tudi z lastno dejavnostjo prodirati dalje in tudi iskati; na človeka, ki stoji sredi tokov časa, ki ga vlečejo sem ter tja, in hoče najti
267
skladja med vero in življenjem... In vse to je vendar tako težko... Naj ne skuša predvsem in samo vzbujati verovanja, temveč pobuditi tiste energije, ki pretočijo duhovne sUe v življenjska dogajanja. Naj ne bo popustljiv, a širokogruden in ves življenjsko zakoreninjen. Ženska religiozna vzgoja, pa naj ne bo pretežno erotično motivirana, naj se skuša najti sinteza med njeno erotično aktivnostjo in njeno sposobnostjo za „čisto" doživljanje religiozne resničnosti. Morda le ni nemogoče, da bi vendar tuidi religija zajela mladega
človeka.	,	, . ,,
Odnos ženske mladine do seksualnega vprašanja. V tem oziru je najtežje dostopna. Vendar se mi zdi, da ne gledam napačno, ce trdim, da je v njej buden čut za etos seks. življenja, ki je dan edmo z erotičnimi odnosi, in da je po veliki večini tozadevno občutljiva, m da so njeni ideali vendar še svetli in lepi in da je njen življenjski povdarek bolj na erosu kot na seksusu, Je pa bolj prirodna kakor nekdaj in slmša pntr ido biološke in psihološke jasnosti v tem vprašanju.
Za žensko gibanjev splošnem se manj zanima, kar je razumljivo, če pomislimo, da ima sama s seboj že tako mnogo opravka. Pač pa se mnogo bolj kot prej zaveda svoje človeške rednosti in se skuša v to smer razvijati — kar je pač temelj prave ženske emancipacije.
Ko tako opazujem žensko mladino, vidim v njej mnogo dragocenih stremljenj, najdem v njej marsikateri osebnostno močen lik, ki čaka svojega življenjskega delokroga in bo uspel. V to verujem.
O DEKLIŠKI DUŠI
Avgusta Gaberščikova
V mislih mi je, da bi morđla govoriti o rosni kaplji in o mavrici, ki sije v njej; o roži in o dehtečem zralm okrog nje; o studencu m njegovem žuborenju. Pa je o vsem tem vsakomur že toliko znanega — m vendar... Ali je sleherni doživel vse te skrivnosti tako, da bi v njih ne videl vsak dan kaj novega? Ali je sleherna od mater in vzgojiteljic videla do dna ono mladost, ki jim povzroča skrbi; ki-jih teži, ker zahteva toliko misli in pažnje; ki žali, ker odklanja vsa dobra hotenja in svojevoljno postavlja ovire na poti do sebe; ki je samosvoja in uporna, da ji skoraj ni mogoče svetovati?
Oj, ta dekliška mladost, ki se odreka vsemu, tudi zadnji, najiskrraiejši skrbi in je vendar vsa nežna in nebogljena ter potrebuje mehkih, blagih rok, odprtega srca in lepih dobrih besedil Ta uboga kresničlia, ki išče poti skozi temine in ne ve, da ima dovolj luči, čeprav je majhna! To ubogo mlado vejevje, upogibajoče se v najrahlejšem vetru, meneč, da je vihar! Kaj res ni moči najti poti do nje?
Tako nenadoma pride. Neko jutro si obleče daljše krilo, vidi v zrcalu svoj obraz. Prvič ogleduje, je li lepa ali grda, in v topli zavesti ali grenkem razpoloženju stopi na ulico, in je deklica. Nihče ne ve zato. Nihče ni zaslutil; tudi ona sama ne, le v srcu je nemirno in tesno. Počasi, počasi, izginjajo obrisi: dom, šola. Prihaja pomlad. Medlo jo sluti, vsa je v pričakovanjih, toda povsod samo prostor, nikjer ničesar oprijemljivega. Vsaka beseda rodi bolečino. Deklica bi želela spati, sanjati pravljice o brezkrajni deželi; sanjati o sebi in še o nekom, ki prihaja v belem svitu, naglo — veter se je ujel v njegov plašč in ihti. Čaka. Od nikoder sna, saj so že davno izumrle pravljice, in bajke.
Čas mineva, duševno odelo belega hrepenenja kopni nevidno, kakor sneg raz mlado njivo. Že ležijo grude gole, prva spoznanja zarežejo globoko in boleče. Življenje je pred njo, ki ga mora sama ugledati vriskajočega, razkošnega, svetlega. Zdaj je treba iz selje zapeti pesem, priboriti si iz svoje moči solnca in lepote.
268
Mnogih src se dotakne tuje spoznanje. Lažno cvetjc prekrije mlaide duše: vstopijo v vrvež, po parketih se sučejo in se smehljajo. — iščejo, iščejo.
V	njih je vse prazno, zakaj usoda mladosti je la, da šele skozi bolečino in temo zašije hogata in polna.
Hodijo rned ljudmi in vsaka od njih je ko val na vodah; razigran,_ nemiren, iskreč se med kajnenjem, temneč med zelenjem, zibajoč solnce, oblake, jasinino, drevje in cvetje na svojih rokah. — Da bi vendar kdo prišel nepoznan in tih, pa bi videl deklico in prisluhnil temu, kar poje v njej. Morda bi zaslišal pesem stoterih vprašanj, prošnjo po luči; pesem, ki' narašča, se širi, pada, vzdrhteva, toži in čaka — in bi'postal. Tesnobne so ure, ko se bližu neki svet, tuj, nespoznan, pobi lepot. Vanj je treba hoditi z močnim hotenjem, kakor z leščcrbo skozi zasneženo goščo, in najti prave poli.
Nekoč se odpre rosno pop je, zažari solnce. S korakom, ki je gibek ko srnin skok, hodi deklica v svojo pomlad. „Kaj je v tebi?" vprašuje obzorje. „Mladost, skrivnostno svetišče. Mladost, tajinstveni plamen. Mladost, še vedno iščoča."
Delitenju cvetja in toploti sobica dvigne dlani. V mraku sreča tujca, romar je najčešče, beden, zapuščen, nagne prgišče in mu da piti okrepčila. Romar blagoslavlja čudežni kelih in misli o pesmi srebrnih studencev, ali pa pridrži bele lahti. Mladost najde ljubezen. V njej bi rada rastla, se očistila, v njej bi bila deklica rada lepa. Toda žal, da je vse le prečeslo razdajanje.
V	času, ko kliče življenje samo po visokem spevu, je v njih vse razkosano. Žal, da tako često mladost prerano zori.
Če pomislim na vse, vem, da ljudje premalo poznajo svet dekliške duše. Vse premalo vedo, koliko je v njem trdega iskanja in resničnih bolečin. Če bi vedeli za to, morda bi mogle mlade oči večkrat sijati v radosti. Morda pa je prav v bolečini ob razstanku z vsemi, ob odtujevanju vsemu ki v klicih iz osamelosti ona najgloblja lepota dekliške duše. Mogoče je mladost prav zato mladost, ker je zavita v svojevrstno mračnost in zasanjanost. Mogoče je njena največja pravica, da se zalsriva, umika. Öe je lako, ali je potem še tako globoko razumevanje odveč, vsa pripravljenost zastonj?
Ne, bodite pripravljeni! Zakaj trenotki so, ko mlada duša krikne tiho v negotovost in pričakuje, da se ji odzove. Blagoslovljen oni, ki razume.
TAM DALEC . .
Majda S t e b1 a j e v a Tam daleč je, vstajalo jutro in polja so v julij dehtela, škrjanćki budili se v rži, šumela je v travah čebela, tam daleč je pelo življenje.
A v sobici beli in tihi mraik modre oči je zastrl. Komaj so v svet vzhrepeoele, je žarek v njih že umrl.
Tam daleč je vstajala jutro in z roso umivalo svet, a v sobi je tiho zvenelo življenje dvajsetih lel.
* V spomin na lepo, belo mladost Andreje Senekovičeve, ki ie odšla od nas, stara 20 let in teden dni. Bilo je v zgodnji jutranji uri, 18. julija, komaj 3 tedne po maturi na državni učiteljski šoli v Ljubljani.
269
TVOJA MLADOST
Anica	CernejeTa
Tvoja mladost je kot bela,	Tvoja mladost je kot v strunah
ozarjena pot:	srebrnih nemir:
k dal Ljnim ciljem tekoča,	samemu sebi pojioći,
belih dni iskajofia	drobno srce božajoifci
bela pot.	plahi nemir.
Tvoja mladost je kot v rosni	Tvoja mladost je kot topla
kaiplji sijaj:	odprta dlan:
v travnih bilkah \';ise6i,	v šolnini dam hrepeneča,
v solnčnih žarkih drhteči	zadnjih bogastev proseča
rosni sijaj.	topla dlan ...
Tvo
a mladost je kot tiha	Tvoja mladost je kot setev
adka skrivnost:	v bodoče dni:
v rahle slutnje odeta,	v lostre braizde vsejana,
v tihih urah izpeta	v trdi čas razmetana
sladka skrivnost.	setev bodočih dni.
SKAVTIZEM IN NJEGOVA IDEJA
Fides Now.y
Vsalca velika in lepa ideja je sprva skrita. Nepoznana, raste v posameznih, se razs'ija in ko dozori, jo je treba pokazati svetu, da jo spozna in zajame. Tako je tudi s skavtizmom. Skrito je vzbrstela misel nanj v nekaterih, nosili so jo v sebi, dokler je ni Anglež Sir Baden Povfel odkril svetu. Mi pa smo poklicani, da dovršimo njegovo delo tudi pri nas.
Morda je marsikdo že videl razpete bele šatore na jasi ob reki, na travniku ob gozdu ali ob morju. Morda ste že slišali o večernih tabornih zabavah, ko sedimo okrog ognja, kramljamo, pojemo, gledamo v rdeče plapo-lanje in v zvezde. Ta ali oni bi vedel, da hodimo vsak teden na svoje redne sestanke posameznih skupin, kjer razpravljamo o umetnosti, literaturi, tehniki in še marsičem in kjer pripravljamo za božićnico, ki jo priredimo siromašnim. Marsikdo nas je srečal v širokem zelenem klobuku s pisano ruto okrog vratu. Le malokdo pa je pogledal v naše pravo življenje in v našo ideologijo. Ne le da mnogi skavtizma ne poznajo, mnogi so celo zelo napačno poučeni o njem. Pravijo, da sltavtinje ali, kalior jih imenujemo, planinke, postanejo preveč samostojne, izgube na svoji ženski odvisnosti in ponižnosti, da ne poznajo skromne pokorščine doma. Res je, da skavti nimamo izrecnega zakona, ki bi nam narekoval pokorščino staršem, vendar je to pri nas nekaj, kar je razumljivo že iz skavtske miselnosti same. In baš s samostojnostjo, s tem, da se navadimo živeti neodvisno taborno življenje, Iger si same kuhamo, peremo, postiljamo in sploh preskrbujemo vse potrebno, spoznamo, koliko dobrega nam napravijo naši dragi; naučimo se marsičesa, da jim tem lažje pomagamo. Tudi taborni red in disciplina gotovo nista spro-ščenje proti življenju doma, temveč sta le dobra šola za uboganje. Posebno rada bi poudarila, kako neresnične so govorice, ki jih tolikokrat čujemo, namreč, da so si planinke in skavti medseboj predomači, da žive preveč skupno in da je ravno to zbliževanje posebna privlačnost taborečim. Ti, ki tako govore, so o nas slabo poučeni in ne vedo, da imamo ravno v tej stvari zelo stroga pravila. Na vsakem taboru mora biti starejša gospa, ki pazi na pravilne običaje in lep življenjski način. V splošnem so moški obiski itak
270
prepovedani. Zgodi se sicer, da brata skavta, Id ravno popotuje skozi kraj, prijazno sprejmemo in pogostimo, a to na popolnoma tovariški način, ki bi ga niti najstrožji sodnik ne mogel grajati. Ce tabore v dogledni razdalji planinke ali skavti, jih po svojih običajih povabimo na taborno zabavo, kjer sedimo okrog ognja, pokažemo vsak svoje posebne zmožnosti v igranju na kitaro, bai-moniko ali violino, kjer se „dvorni šaljivec" posameznih čet ali kol še posebno potrudi in izkaže in kjer se naučimo, če smo iz različnih krajev naše velike jugoslovanske domovine ali celo iz drugih držav, drug od drugega narodnih pesmi in se po končani slovesnosti prijateljsko raziđemo. Tudi pri teh svečanostih bi nas moglo opazovati najstrožje oko. Na take «abave prihajajo skoro vedno tujci im gostje iz okolice, tako da tudi takrat nismo popolnoma sami.
Poleg naših pa je še mnogo drugih skupin, zlasti takih, ki ne pripadajo nobeni organizaciji in nobenem draštvu, ki postavljajo svoje šatore in so nam slično oblečeni. Morda se dogaja pri njih to ali ono, česar bi naša še posebno stroga disciplina ne dopuščala. Pogostokrat zamenjavajo take skupine z našimi' in zato moramo neredko nositi očitke, za katere nismo dali povoda.
Drugi spet mislijo, da je naša disciplina vojaška ali vsaj prevojaška. Vsaka disciplina ima svoj smoter in tudi naša je utemeljena v skupnih interesih, v naših idejah. Pri nas ima vsaka žrtev svoj logičen vzrok in svojo vrednost. Discipline in logike pa ravno najbolj manjka ženam prejšnje generacije. Gotovo bi ustvarile nmogo več koristnega, če bi pri svojih zborovanjih ne govorile vse vprek, če bi za malenkostne besede ne bile užaljene, če bi bile vedno logične in bi mesto za svojimi samoljubtiimi interesi šle na delo za stvari same ter bi se podrejale samo ob sebi razumljivi skupni disciplini. Morda se kaže ravno tu razlika med možem, ki si je pri vojakih in v javneni udejstvovanju pridobil smisel za disciplino ter spoznal njeno potrebnost, in med ženo prejšnjih generacij, ki ni imela prilike, da hi jo razumela.
Kar sem dejala do sedaj, se zdi skoraj kakor zagovor proti vsemu _na-paČJiemu podtikanju skavtizmu. Sedaj pa vam hočem prosto govoriti o njem samem.
Vedno je bila mladina nositeljica novih idej, vedno je ona ustvarjala prihodnjost. Tudi sedaj, v času pretiranega realizma in brezobzirnega materijalizma, je vzrastel nov rod, ki se ga posurovelost povojnega, ravno minulega časa ni doteknila, ki zopet hrani v sebi vero v ljudi, up v boljše čase in ljubezen do vsakega posameznega, ono ljubezen, brez katere sploh ni življenja. In ravno to luč ljubezni do bližnjega nosi vsalt skavt in vsaka planinka po ozki stezici za Baden Powel-om in jo prinaša svetu. Pokazati hočemo človeštvu, da ni tako težko, pomagati bližnjemu in se ogrevati medsebojno. Mnogo tega se že naučimo na taborih. Kalco prijetno je, da nam sanitetna šefinja z vedno isto prijaznostjo zaveže prst, namaže rano z jodom ali izdere trn. Kako lepo je, če ta ali ona postelje posteljo mesto mene, ko mi je to ravno neljubo opravilo, ali če zakurim mesto druge iin s tem zanetim ogenj prijateljstva. Saj je kljub naši disciplini sto prilik, da si druga drugi, tako samo po sebi razumljivo, pomagamo, brez misli na korist ali praktičnost, ko smo prepuščene same sebi. To izkazovanje prijateljstva pa nas veže dolga leta in ravno zato se kakor otroci božičnega večera veselimo dne, ko gremo — na tabor.
Kot si vi zavežete včasih vozel na robec, da ne pozabite veznega ključa, gledaliških vstopnic ali zobozdravnikovega računa, tako si vsako jutro napravi planinka v dva vogla svoje rute vozla, ki jo spominjata, da mora napraviti dve dobri deli. Saj ni treba, da vsak dan komu reši življenje ali dušo. Prilike za njeno veliko dobro delo so itak bolj darilo njej sami kot drugemu, ker ji dokazujejo, da je res poklicana prinašati luč. Že če stari mami po-
271
iščem -vedno izgubljena očala, če grem mesto mame k oddaljenemu čevljarju, če prijazno pomagam bratu pri domači nalogi, sem napravila dobro delo, upravičena sem odvezali vozel v ruli — in kakšno veselje je v tem!
Skavtinja pa ne prinaša ljubezni le človeštvu, tudi živali ima rada, zakaj kdor ni do živali, tudi do ljudi ni usmiljen. Cvetlice so planinki drage, pusti jih, da cveto in jih ne trga iz njihovega življenja, saj ji je narava svetišče, pusti jo nepoškodovano v svoji krasoti, veseli se nad njo, ki ji je sveta kakor vse lepo.
Zelo važen je tudi zakon: skavtinja bodi vedno dobre volje! Kalcor nam. je soinčni dan Ijuibši od kislega, deže%'nega vremena, tako imamo raje vesel, smejoč se obraz, kaior pa vedno mračnega. Marsikatera planinka, ki včasih sicer prismodi riž ali je nerodna pri odbojki, je vendar zelo priljubljena, ker se rada smeji.
Planinka naj bo varčna in zmerna, saj mora že na laboru izhajati z malimi denamimi sredstvi in jesti preprosto hrano. Vino in kajenje ji je prepovedano, ker bi ji ta dva strupa odvzela mnogo moči, ki jo drugače lahko prepotrebno uporabi.
Končno še skupno imenujem oba zakona o odliritosrčnosti in čistosti v mislih, besedah in dejanju. Ali si moremo miisliti kaj lepšega kakor človeka, ki mu pogledamo v jasne, odkritosrčne oči, in vemo, da mu smemo verjeti? Ali si moremo misliti kaj, kar bolj oplemeniti človeka kot čistost? Saj ravno čistost ga napravi za gospodarja samega sebe, ga razsužni vseh strasti, da z lalikoto spoznava vse, zlasti pa svojo dušo in ji je sam sodnik. Tako pa smo prišli k jedru skavtskc ideje, k temu, kar nosimo v globini svojih hotenj, k samovzgoji. Mnogi veliki možje, ki so iskali vzgoji pravo pot, so dejali: „Kogar ,vzgajaš, nauči ga, da bo razmišljal o sebi, pa se ti bo vzgojil sam". Že v jasnejših časih so to spoznali, koliko potrebneje je šele sedaj, ko nam manjka toliko zunanjih dobrih vplivov, da posežemo sami v vzgojo svojih 'duš. In to hočemo po svojih močeh in s polno zavednostjo napravil. To hočemo vsak dan v malem, v pomembnih trenotkih pa v velikem izvesti. To hočemo radi nas samih, radi človeštva, ki smo mu kot mladina poklicani ustvariti lepšo bodočnost.
In zato vas prosimo vse, razumite nas, pomagajte nam, da nam bo delo olajšano in blagoslovljeno.
VPRAŠANJE UČNIH KNJIG ZA ŽENSKO ŠOLSKO MLADINU
Dr. Ivan Lah
Vprašanje učnih knjig za žensko mladino je v najožji zvezi z vprašanjem ženskega šolstva. Dolsler stojimo na stališču koediiltacije, je naravno, da inorajo biti tudi učne knjige enalce, ker je nemogoče, da bi v istem razredu in istočasno rabili dva učbenika za isti predmet. Ako pa imamo ločene šole ali vsaj ločene razrede, bi se dalo razmišljati tudi o tem vprašanju. Svoj čas,-ko smo imeli še višje dekliške šole in liceje, je bilo samo po sebi razumljivo, da smo poskrbeli za te šole posebne čitanke, ki so se ozirale predvsem na žensko vzgojo. A takrat je bilo še marsikaj drugače. Takrat so tudi založništva izdajala posebne zbirke pod naslovom „Mädchenromane", poskrbljeno je bilo že v predpisih in v učnem načrtu, v internatih in v domači vzgoji, da smo v deklici predvsem vzgajali bodočo ženo, rekli bi, ženo iz boljših krogov, ki se bo znala vesti, ki bo vedela, kaj zahteva bon-iton, Id bo vzorna žena, dobra mati, skrbna gospodinja in kolikor toliko narodna dama in javna delavka. Zato so posečale te višje ženske šole večinoma le hčerke iz boljših hiš, ki so bile namenjene za zakon. (Kdo pa je takrat mislil na samostojne
272
ženske poklice! Le v skrajnem slučaju je prišel v poštev poklic učiteljice ali ekspeditorice; drugih ženskih poklicev ital; ni Mlo.) Dela'vskih hčerk iz ubožnih predmestnih hiš v teh šolah ni bilo. Zalo se je lahko že s čitankami usmerila vsa vzgoja v en sam cilj: splošna ženska izobrazba, ki je potrebna meščanski hčerki v njenem bodočem življenju. V ta namen je hilo treba posebnih učnih knjig in celo posebnih bibliotek, da se je pridna deklica popolnoma zasanjala v svoje bodoče življenje. Pridno se mora učiti, biti mora snažna in redna, misliti in govorili sme samo to, kar je dovoljeno, vesti se mora „fino" in vedno misliti, kaj se spodobi, potem pa bo prišel nekoč „on", kakor v vseh tislih lepih romanih, ki jih je preeitala celo vrsto, vzljubila se bosta in zasnuliil jo bn, ocvesla bo, balo ji bodo pripravljali, ona pa bo delala vizite; in polem pride poroka in svatba in ženitovanjsko potovanje (oj, kam neki pojdeta!) in potem zakonski raj, otroci, gospodinjslvo... Že zdaj jo vzgajajo samo za to. Pa je nekega lepega dne življenje čudno grdo pogledalo, nikjer ni bilo nič kakor v romanih, njega ni bilo od nikoder, Ireba je bilo misliti na kj-.uh. delo, življenje ... Tako so začele posebne višje ženske šole izgubljati svoj pomen. Naenkrat ni hila ženska več posebno bitje, niti ne oni nažnd spol, ki ne zmore tega, kar moški, sploh niso veljale zanjo nikake izjeme — torej tudi ni Ireba posebne vzgoje, nič ni več na svetu, kot je bilo nekdaj, treba je misliti na službo, zaslužek, obstoj. Nekaj časa se je izhajalo še z ženskimi šolami, potem je bilo treba mislili na konkurenco z moškim. Torej je treba istih šol, iste vzgoje, istih knjig. Koedukacija! Talco smo poslali v penzijo vse one posebne knjige, ki so včasih odkrivale — ne brez primernih naukov — mlađim deklicam daljnje svetove. Leže zaprašene, kolikor jih nismo sežgali, po spodnjih predalih, kjer počivajo tudi druge podobne znanilke preteklega sveta. Z njimi vred leže na kupih zbirke dekliških romanov, lako skrbno izbranih in vestno napisanih od raznih čed-nostnih avtorjev in avtoric in pregledanih in odobrenih od vzornih vzgojiteljev. O, kje so ti časi! Pa niso še talio daleč! Se mi smo jih videli. Ali so imeli morebiti vendar le nekaj dobrega na sebi? ...
Za svojo osebo sem proti koedukacija. Ako mora biti, jo moramo smatrati za potrebno zlo. Kajti mogoče je samo dvoje: ali smo že tako nivelizitrali spol, da ni nikalte razlike več, potem smo ubili v mladini najlepši del njene mladosti, ali pa tega nismo storili — in upajmo, da se nam to kljub vsem modernim časom ne bo posrečilo — potem pa jc koedulcacija nemogoča in v posebnih slučajih škodljiva, pa naj že vpliva raziiurjevalno ali pomirjevalno na spolni razvoj mladine. (Eni trdijo eno, drugi drugo.) Tu seveda ne bomo reševali teh vprašanj, povedal sem le, kaj sodim o tem iz lastne skušnje. Seveda bo kdo rekel: ti si stari romantik in s takimi ljudmi se ne da debatirati o naših modernih vprašanjih. Pa dobro. Preidimo torej zopet na vprašanje o čitankah. Pralctično so posebne čitanke za ženske šole in razrede pri nas nemogoče že iz finančnih ozirov: dasi imamo sedaj že precej, ženskih razredov, je vendar nemogoče, da bi zanje izdali posebne, za žensko vzgojo primerne čitanke. Kdo pa bi jih založil? Sicer ni prav, če se šolske knjige prehitro menjavajo, kakor se to zidaj godi pri nas — posledice teh eksperimentov čutijo najbolj starši — ravno tako pa W bilo nemoderno, če bi imeli eno čitanko n. pr. 20 let, kar bi bilo nujno potrebno; preden bi se pri sedanjem številu slovenskih srednješolk čitanka za en razred razprodala. Ne vem, kako so to vprašanje rešili na češkem. Poljskem in drugod, kjer je dana možnost, da imajo ženski raizredi . svoje čitanke, pri nas — kakor sem rekel — bi bilo to že iz praktičnih ozirov nemogoče. Pa govorimo o tem teoretično! Kaj pa je slovenska čitanka? Gotovo najvažnejša knjiga vsakega razreda! (Naj ne bodo gosp. malematikarji, zgodovinarji etc. razžaljeni!) Čitanka ni samo za pouk slovenskega jezika, tudi ni samo pripomoček za razne
273
slovniške preizbuse — še manj za učenje na pamet — čitamka mora. biti živa knjiga, ali, če hočete, Imjiga življenja, na kateri se razvija življenjski nazor učenca. Gotovo je, da mora imeti čitamka tudi svoj šolski namen, da se razvija estetski čut, smisel za lepoto jezika in oLlilce, spoznavanje del in imen iz narodne in svetovne literature, a obenem mora čitanka podajati pravilne nazore življenja, vplivati vzgojno na mladino, odkrivati ji svet dn jo seznanjati % idejami velikih domačih in svetovnih mislecev. Pri nas se zdaj vrši zanimiv spor o tem, kaj naj bo čitanka: eni hočejo v njej imeti filološki aparat (to so jezikoslovci), drugi hočejo v njej imeli patriotsko ozir. državno-tvorno agitacijsko sredstvo (to je drž. uprava), v resnici pa naj ho čitanka le delno izpopolnilo slovnice, t. j. slovnica naj se podaja le v glavnih obrisih, vse drugo je stvar vaje, pa-akse, samostojnega deila na podlagi sestavkov v čitanki, t. zv. nacionalna vzgoja pa mora biti zapopadena že v duhu šole in se naj o tem natančneje govori samo na podlagi izbranih tekstov ob poseibnih prilikah pred 1. decembrom, pred kraljevim in Vidovim dnem. Drugače pa mora čitanka oblikovati estetsko in življenjsko naziranje dijaka in mora biti v tem smishi urejena. Iz tega sledi, da bi bilo treba za deklice res posebnih čitank, kjer bi se ozirali pred vsem na njihov svel (alio ne bi s tem padli nazaj v predvojne nazore). Gotovo je, da nje zanimajo druge stvari kakor dečke. Posebno odstavki iz življenja velikih žen, o njiüiovem delu, o poslanstvu žene v človeštvu bi že zgodaj pripravljali mladi ženski naraščaj na bodoče poklice. Vse to je seveda teorija! Pri koedukaciji je nemogoče spuščati se v vprašanja, Id bi ne — nivelizirala, dasi bi nasprotno morda vzbujala že v tej dobi spoštovanje do ženskega uma in dela. Rekel sem, da je to problem. Principijelno bi morali biti za to, da bi imeli za ženske razrede posebne čitanke, če smatramo čitanke res za kaj drugega kot za
—	pouk jezika. Sedanje čitanlce, pa naj bodo starejše Westrove ali novejše,
—	ki so plod dela kar petih' avtorjev — se ne ozirajo na razliko šol in razredov in podajajo samo to, kar je po predpisiih za te in te razrede potrebno. Seveda je še vedno od profesorja ozir. profesorice odvisno, ali se v ženskih raizredih prilagodi bolj ženskemu miljejn in se pri tej ali oni priliki spusti v vprašanja, Id se zde bližja in važnejša za ženske. Tudi posebne ure, kjer iSe da učenkam beseda, da predavajo in referirajo v svojem čtivu in doživljajih, so primerna prilika, da 'piride do veljave predvsem oni svet, ki ga čitanka vsled svoje splošnosti ne more upoštevati. Sicer je res in naravno, da se marsikatero berilo samo po sebi v ženskih razredih obravnava in podaja drugače, čeprav šola saiha ne dela razlik ne v knjigah ne v zahtevah. Isto velja glede dijaške knjižnice, kjer se najbolj čuti, kaj zanima mladi ženski svet. Dasi nimamo več izbranih dekliških romanov, vendar še mlaide duše najbolj posegajo po tem, kar ustreza njihovim sanjaan, in ne vem, čemu bi jih v tem motili, ker življenjske resnice bodo imele še vedno dovolj. Ne vem, kako sodijo o svoji poti skoai današnjo srednjo šolo one, ki so jo hodile: ali se jim zdi lepše to, kar je bilo enakega, ali ono, kar je bilo ločenega? Treba bi bilo tudi določiti kriterij: ali presojamo vse to s stališča srčne sreče aJi praktičnega živiljenja. Ako gre samo za kruh, potem seveda odpaide vse moje filozofiranje. In danes je tako. Življenje več ne dopušča misliti nä oni lepši svet. Zato je edino, kar je mogoče, da v šolah, kljub eniotnim šolskim knjigam, vendar-le vidimo pred seboj ne samo črke, predpise in paragrafe, ampak mlade duše, ki so kot rože željne toplega solnca, in da se kot vzgojitelji vedno zavedamo, da kljuib vsej enakosti ni vse eno, kdo hodi z nami po cvetju naših čitank, in da vsaj ta najlepši del njihovega življenja — poleg skupnega znanja — obogatimo s tem, da jim odlcrivamo one zaldade in lepote, ki so jim v tej dobi najvišja radost, pozneje v življenju pa najboljša duševna dota, da si po njej uravnajo svoje cilje in pota. Kajti ne knjiga, duh je, ki oživlja.
324
ŠE O KRIZI DANAŠNJE VISOKOŠOLKE
Meta Karenova
V7,—8. štev. Žen. Sveta piše avtorica članka „O krizi današnje visoko-šolke" med drugim: „Ni moj maaaen, raizpravljaiti o dopustnosti pretiranega stremljenja po esteütnd zunanjosti, to je pri ženah, M ne študirajo. Odločno pa obsoj am to pri študiraj očih ženskah. Trdim: njih vedenje, namreč vedenje visokošolk, ki študirajo iz snobizma ter prihajajo k predavanjem kakor na neke vrste zabavo, morda celo razkazovat obleke ali spretnosti v ^ozmetiki, je poglavitni vzrok krize današnje visokošolk e, a kot ikr.izo smatram to, da izgublja javnost čedalje bolj zaupanje v resnost njihovega dela." (Podčrtala M. K.). Mislim, da kriza današnje visoko-šollce mi v pretiranem stremljenju po estetični zimanjostii, temveč je treba njen vzrok idtati čisto'dr.ugje. "Visokošolke, ki prihajajo na univerzo le iz zabave, ki študirajo iz inode, ise kaj lamalu naveličajo predavanj, ki jih ne zanimajo, in ker izhajajo povečini iz takozvanih „boljših" rodbin, si pač lahko pmivo-šćijio lepše vrste zabavo. In taloo polagoma zapuščajo univerzo. Kolikor jih vendar ostane, so v manjšimi. Tudi visokošoloi kaj kmalu spoznajo, kaj vodi te vrste ženske na luniverzo, jih temn primemo cenijo in z njimi postopajo. Če :pa vidijo v isvoji tovarišici. voljo in sposobnost do dela, jo sprejmejo kot sebi enakovredno. Tudi ima tu priliko, da se med njimi' s svojim delom uveljavi. Se^'eđa je še vedno veliko visokošolcev, ki nikakor nočejo uvideti, da ženska ni rojena samo za kuhinjo in vzgojo otrok, kakor trde oni, temveč da se miore enakovredno moškemu uveljaviti tudi ona z resnim delom na umvei-zi in v javnosti. Zdi se mii pa, da so fli visokošolei že v manjšini in da visokošolfci, ki se zaveda svojih zmožnosti, ne bo pretežko, iiti preko mneoja teh svojih tovariše-v.
Toda, da preidem k pravim vzrokom krize današnje viisoko-äoÄe, iM jo jaz vidim predvsem v slabih ekonomskih prilikah, katero občuti ona 'bolj kakor današnji visdkošolec. Večina visokošolk izhaja iz uradniškega in delavskega, torej danes ekonomsko precej S'labo situiranega sloja. Ker nimajo dovolj denarja na razpolago; so prisiljene stanovati po cenenih, slabih, često vlažnih m temnih sobah in študirati ob nezadositni hrani. Skušajo si pomagati z instrukcijami. To je poleg podpore od doma (ki je pa ni deležna vsaka,) edino sredstvo, s katerim se prežiivlja v študijskih letih. Zelo iredke so namreč ome visokošolke, ki bi dobivale kakoršnokoli druigo podporo v obliki denarja (štipendije, ustanove i. t. d.), ali hraee po akademsOsih menzah. Dočim imajo visokošolei svoje domove dn menze, kjer dobe ceneje soho in hrano, mnogi tudi oboje' brezplačno, nimajo visokošolke ne enega kolegija, ne ene menze. Res si tu in tam katera visokošolk na ta aJi oni način pribori brezplačno hrano y kaki akademski menzi, vendar so te zelo, zelo redke. Še redkejše so podpore. Pred nedavnim je dobila neka izredno sposobna visokošolka, ki živi v obupnih razmerah, vinjeno prošnjo s pripoanbo, da kdor nim'a denarja za študiran je, naj ne študira, (kakor da bi bil študij privilegij samo za imovnte). Poznam tudi druge visokošolke, ki so večkrat prisiljene jesti samo po enltrat na dan. Da študentke ob taki nezadostni hrani kvaintitativno ne morejo dajati toliko, kakor bi lahko dajale, če bi živele v boljših gnjotnih prilikah, je naravno, čeprav njih delo kvalitativno ni slabše.
Mislim, da je. skrajni čas, da tudi visokošolke, katerih število iz leta v leto narašča, dobe svoj kolegij (ikakor ga imajo n. pr. v Beogradu,) in menzo. Da niso dobile do zdaj ne enega ne drugega, so s nekoliko pač sanne Icrive, ker se do zdaj niso zato prav nič potrudile. Pred dvema letoma se je sicer neki krog žena bavil z mislijo o ustanovitvi ženskega kolegija, pa .so kmalu
275
vsi naJrti pađK v vodo. Dokler visofeošoike same ne bodo odločno zahtevke in zagovarjale .jxrtrebo menze m žen. kolegija, ipaž ne bodo mčesar imele.
Vprašanje je, če se bo iz dosego obeh (kolegija in menze) slabi socijalna' položaj visokošolk res spremenil. Za nekatere da. Še vedno pa bo velika ve-«na deklet prisiljenih živeti v zdravstveno neprimernih sobah m študirati ob nezadostni hrani. A kako odpomoči tudi temu? Mislim, da je tu edini jzhod, da se izboljša ekonomski položaj vseh slojev, da bo tudi danes najslabse situirajiim mogoče dovoljno podpirati svoje študirajoče otroke. Pa ne s^o to 'Čira bodo ti zopet pričeli živeti, kakor dma pravico živeti vsalt človek, ćim se bo niih ävljenjski slandant zopet dvignil vsaj nad eksistenčni mmimum, ne bodo več silili svojih otrok na univerzo, temveč jih bodo pošiljali na razne strokovne šole ali jih dali učiti kAe ol>rti, ker bodo videli, da je tudi tem slojem zopet mogoče iživeti in ne životariti, kAor životarijo danes. S tem pa bi odpadel tudi ves balast, ki prihaja na univerzo. Prenehalo bi tudi talio-zvano kruhoborstvo, ko je radi slabih gmotaih raamer skoraj vsakemu. VJSoko-šolcu in visokošolki edini oilj, priti am preje do diplome in kruha, pa čeprav še s tako povprečnim znanjem. Z odpravo slabih ekraiomsfcih razmer m z iz niih izvirajočega kruhoborstva bi se končala tudi kriza pri v is oko-šolcih in vdsokošolkah, kriza, ki ima pri obeh svoj glavni izvor, ne kakor trdi -ga. Ada Zgurjeva vsaj za akademičarke. v pretiranem stremljenju po cstetični zunanjosti, temveč predvsem v skrajno slabih gmotnih prilikah, v katerih se danes nahaja skoraj vsa študirajoča mlađana.
DELAVSKO DEKLE - K PSIHOLOGIJI NJENEGA ZNAČAJA
Angela Vođetova
Raziskovalka razmer mlade delavke, nemška pisateljica Fraiizen-Hellers-berg pravi: „Življenje mlade delavke v mestu je žalostno poglavje. Nihče, ki življenjski potek teh bitij bližje opazuje, ne more iti mimo. ne da bi doživel oni duševni pretres, ki je napotil mene, da sem začela s temi rM-iskavanji. Pretresljivo ne vpliva samo spoznamje, da so Ijndje kratko dobo njihove mladosti obsojeni preživeti pri neprestanem delu v tovarnah in idelav-nicah. Pretresljivo je predvsem razmerje med tem tragičnim pritiskom in sodbo, katere je deležna ta zatirana mladina celo pri resnih psihologih in vzgojiteljih. Tu ne morejo pomagati novi paragrafi in ukrepi, ne novi zaltomi, temveč edmole spoznanje m nova miselnost." Te besede narekuje mladi socijalni delavki strašno nerazumevanje, na katero je naletela s strani teljev In vzgojiteljic" v raznih „vzgajališčih in poboljševahiicah" mladih deklet, ki so podlegle vplivom in nevarnostim, katere prinaša ozračje mdu-strijskih Icrajev zlasti mlađim delavkam. Na tako nerazumevanje naleti človek povsod; in vendar, kdor se je le nekoliko poglobil v njihovo mladostno, zlasti pa detinsko dobo, mora razumeti marsikaj, nad čemer bi se drugače spodtikal.
Že kot malemu otroku ji življenje-drugače potelia kot drugim otrokom, katerih starši žive v blagostanju. Čez dan, ko je njena mati na delu kot po-strežnica ali v tovarni, je mala deklica pri sosedi, kjer često po ves dan pre-joče, saj ljudje, ki imajo dosti lastnih otrok in skrbi, nimajo smisla za tujega otroka. Zvečer pa je mati izmučena, a jo čaka še toliko opravila, da res nima časa za otroka. Koma:j da ga nakrmi in za silo očedi — a tiste toplp prisrčnosti, ki je hrana in svetloba mali otroški diiši, mu skoro ne more dati.
276
Ce je kdaj preželo njeno dušo hrepenenje po materinstvu, je bilo gotovo združeno z željo in voljo, ustvariti svojemu otroku toplo gnezdeče in lepo življenje. Toda vsled skrbi in napora v službi in doma duša polagoma oto-peva, vedrost gine v bolestni zagrenjenosti, ki je posledica pretežkega življenja. Ali je mogoče, da bi ostala materina bridkost brez posledic za razvoj nežnega bitja?
Ko deklica tolilto zraste, da bi se ji šele prav prilegle igrače, jo že čakajo dolžnosti: pestovati mora mlajšega bratca, paziti na najmlajšo sestrico v zibelki. Tako poteka jivljenje do šole. A tudi tu za delavskega otrolia ni vedno najboljše. Že to, da se po svoji zunanjosti, po slabši obleki razlikuje od drugih, ustvarja zlasti pri deklici občutek manjvrednosti. Tudi so gospo-ski otroci napram revnejšim neverjetno brezsrčni, posebno ker že v mladih letih uživajo večjo naklonjenost in obzirnost od vseh strani, česlo tudi v šoli. Da delavski otrok me more uspevati v šoli tako kot otrok premožnih staršev, lahko razume vsali, kdor pomisli na njegove domače razmere. Kako naj spiše nalogo dekle, ki prihaja iz družine z dvanajstimi člani, a pri hiši sta samo dva stola In kolikokrat pozabim na to, ko jo ocenjujem! A koliko jih je zlasti v srednjih šolah, ki nikdar ne pomislijo na oti-okove domače razmere! In vendar so te razmere zlasti danes pogosto nad vse brezupne; oče in mati se pehala za zaslužkom, družinsko življenje je neurejeno, notranje vezi med starši in otrokom komaj obstojajo. Slabim vplivom, katerim je otrok izpostavljen, se pridružijo še obupne stanovanjske razmere, ki ustvarjajo vse polno možnosti za razkroj v duši mladostnika. Pomislimo samo na delavska stanovanja po revirjihi In temu se pridruži še najhujša katastrofa današnjega časa, ki je najbolj zadela delavca — brezposelnost. Nekdo je zapisal: kdor bi se samo enkrat z razumevanjem in sočutjem zamislil v ta le,gla gorja, bi si^ne mogel nikdar več od srca nasmejati.
Vse te okoliščine, v katerih se delavski otrok razvija, puste na njem ne-i^^brisne posledice, ki pridejo do močnejšega izraza navadno šele v poznejši dobi. Ker je ženska narava bolj prožna, bolj sprejemljiva za zunanje vplive, je umevno, da je razvoj dekleta veliko bolj odrejen po okoliščinah in razmerah, v katerih živi, kot pa razvoj dečka. Tej naravi sprejemljivosti, ki prav v teh razmerah ni v prilog ženi, se pridruži še zakoreninjeno pojmovanje o ženski manjvrednosti, ki se javlja v delavski družini prav izrazito: fantje veliko več veljajo, starši jim mnogo več dovolijo, veliko bolj skrbe za njihovo izobrazbo, za katero morajo pogosto prispevati deldeta s svojim zaslužkom.
Pri nas ni nihče pokazal življenja naše proletarske žene v tako žarko resnični luči kakor Zofka Kvedrova v ciklu „Misterij žene". V tej zbirki je v kratki, značilni sliki podana tudi usoda delavskega dekleta: nedelja je, dan prostosti za člane delavske družine; oče in sinovi gredo z doma, a dekle, hčerka, mora ostati doma, da zajkrpa obleko — bratom in očetu. Ves teden so vsi enako delali, a v nedeljo: oni prosti, ona dela — zanje. Toda to je umevno samo ob sebi: to je usoda proletarske žene od vekomaj.
V tem spoznanju prav lahko razumemo lastnosti in vobče zadržanje delavskega dekleta v važnih življenjskih vprašanjih in odnosih do svoje okolice.
Predvsem je odnos do moža, ki prihaja pri delavskem dekletu vse di-u-gače do izraza kot pri meščanskem. Dočim je meščanka pri iskanju moškega veliko bolj oprezna, je delavka mnogo bolj prostodušna in lahkoverna. Psihološko je to povsem razumljivo: vse življenje je pogrešala mehkih, čuvstvenih vplivov, katerim je tako dostopna zlasti ženska duša, in prvi, ki ji govori o ljubezni, ji odpre nov svet. Poleg tega ipa dvigne njeno zavest o manjvrednosti lastne osebe do samozavesti, saj sedaj je ona središče v življenju
277
. drugega človeka, maža, ki ji obeta lepšo bodočnost. Temu svojevrstnemu zanosu sledi gotovo prevara, toda upanja ne zatre: drugi bo boljši in bolj pošten! Kako razumljivo torej, da si išče drugega! Saj imeti fanta, lo je svetlo poglavje iz črne knjige njenega življenja, četudi so posledice pogosto hude in usodne za vse življenje.
Mnogi se zgražajo še nad marsikako napako delavskega dekleta. Zlasti pogrešajo varčnosti: denar zapravlja za kino-predstave in za gosposl^e cunje. A tudi to je utemeljeno v njenih življenjskih prilikah. V kinu si kupi košček samoprevare, saj so predstave preračunane na to, da človeka zamam-Ijajo, da ga za trenutek vodijo v blagostanje, po katerem hrepeneti je povsem človeško, skraüca, da ga odvračajo od,realnosti. A realnost delavskega dekleta je tako temna in težka! — Prav tako je z njeno obleko. Njen dom je tako boren, a domovi drugih so tako lepi in udobni, ljudje, ki v njih prebivajo, so spoštovani in ugledni. Zopet primerjava, ki vzbudi zlasti v ženski (bolj kot v možu) težnjo za podvigom. Ker je nemogoče kaj drugega doseči, pa se vsaj obleče „gosposko". Vsaj na zunaj se hoče približati svetu, iz katerega se čuti izobčeno. In tako vidiš včasih stopiti iz predmestne barake presenetljivo „šik" postavico. Navidezna eleganca jo oškoduje za njen ubožni dom in mračno okolico.
Delavsko dekle živi mnogo bolj kot meščanska dekleta sedanjosti in ne misli dosti na bodočnost, ki je bila vedno nesigurna, a vrši zlasti danes svoje delo v okoliščinah, ki se lahko spremene od danes do jutri. Zato se brez premisleka poslužuje sredstev, ki ji nudijo trenutno zadovoljstvo ali obrambo, pa najsi bodo kakoršnakoli.
Eno l;akih samoobrambnih sredstev navaja zgoraj omenjena nemška pisateljica, ko pripoveduje v svojih zapiskih, kalio so dekleta dostopna pohvalam svojih šefov, kako se pri tem nič ne ozirajo na svoje tovarišice, ki je pri aliordnem delu ne morejo dohajati. Delodajalec ali obralovodja dobro ve, kako je treba vplivati na primitivno samozavest delavke, ter ne štedi s priznanjem in pohvalo, namesto-da bi ji zboljšal plačo. To ustvarja med delavkami nezdravo ozračje, preipiri, tožbe, so na dnevnem redu. Zlasti akordni sistem je preračunjen na to, da ubija v delavki čut solidarnosti, saj. pospešuje tekmovanje za priznanjem in za zaslužkom ter preprečuje ustvaritev takih razmer, kjer bi se moglo zasidrati tovarištvo. Vobče je čut solidarnosti pri ženskah, zlasti pri mlajših mnogo manj razvit kot pri moških. Za to manjkata ženskam vzgoja in tradicija skupnega dela, kakoršne so bili moški deležni skozi stoletja.
Gotori'0 pa velja vse to o pomanjkljivem tovarištvu le za povprečno delavko, od katere se pa razlikuje zavestno organizirana delavka v vsem tistem, kar tvori bistvo duhovne strukture delovnega človeka: v pojmovanju svojega odnosa do delodajalca, do dela in plačila, po zavesti skupnosti, po ciljih in stremljenju svojega osebnega življenja. Zaveda se, da je njena usoda neločljivo združena z usodo njenega razreda, in to daje njenemu življenju povsem drug smisel. Toda koliko je lakih med delavkami? Med starejšimi se najdejo, toda med mlajšimi jih je prav malo, kajti za tako spoznanje morajo biti dani pogoji, zlasti pa so potrobni močni vzgojni vplivi. V razmerah, v kakoršnih živimo danes, pa je povsem razumljivo, da je edino stremljenje mladega dekleta iz delavskih vrst podvig v malomeščansko plast, pa četudi samo navidezen. V lo svrho se posluži sredstev, ki so ji pač na razpolago, neglede na koristi svojo okolicc. Ta nesolidarni način borbe za lastne koristi pospešuje zlasti današnja brezposelnost, ki naravnost porazno demoralizira vrste delovnih ljudi vsevprek, ne samo ročne delavce, temveč tudi uradništvo: .človek pozablja na svoje človeško dostojanstvo za košček kruha, kaj še, da bi mislil na koristi svojega tcr\'ariša.
278
Za preobrazbo miselnosti delavskega dekleta in žene vobče je potrebna predvsem vzgoja. To vzgojo bi morale vršiti strokovne organizacije, kajti dolžnost strokovnih organizacij ni le borba za zboljžanje materijalnega položaja organizirancev, temveč tudi vzgoja smisla za skupnost, vzgoja tovarištva, ki narekuje delovnemu človeku tudi marsikako odpoved in samozatajo za svojega druga, oziroma za skupno korist. To je etiSna stran vzgoje, ki je prav tako potrebna kot vzgoja k borbenosti.
Dosedaj strokovne organizacije vseh vrst glede ženske vzgoje niso vršile svoje dolžnosti, kajti voditelji se navadno prehitro zadovolje samo s številkami, neglede na kvaliteto članstva, na njegovo zavestno pripadnost k skupnosti. Zlasti za dekleta je važen tudi način vzgoje, kajti te se ne privabijo samo s parolami, ki so zanje brez vsebine.
Pri nas imamo več mladinskih delavskih pokretov, a dekleta se le malo uveljavljajo v njih. Dolžnost pokretašev bi bila, da se pobrigajo za to, da tudi dekleta privabijo v gibanje. Danes je ženska vržena v življenje pod istimi pogoji kakor mo.ški, zato je potrebno, da se uvrsti v življenje z istim spoznanjem.
Z
OD DOMA
Pavla Hočevarjeva
aikaj niste ostali doma na -lunetih, kaj silite v mesto povećavat število J brezposelnih, izgubljenih deklet! Doma bi bili ostali!
Tako sprejema voditeljica posclske posredovalnice novinke, ki prihajajo na jesen v mesto iskat službe. Milo se stori dekletu pri teh očitkih. Predno najde besedo, se ji misel dotalme slike v domači hiši: težko je bilo očetu in materi, ko je odhajala, branil ,pa ji ni nihče. „Pametna bodi in pridna, na Boga ne pozabi, pa boš imela srečo." Za temi materinimi besedami se je skrivala temna bojaizen in bridko spoznanje, da je hčerki pot od doma neizogibna, življenjsko nujna...
Zemlje je doma res nekaj, dela ^e več. Poleti se dekle ne utegne oddahniti, pozimi jo čakajo kupi šivanja. Saj je v družini 6 otrok, morda še več... Ali kaj, ko ga ni božjega pri hiši! Tista jajca in tisti krožčki masla, ki jih prodajo, niso niti za sol in milo; priredek gre za davke in zavarovalnino, kje je vse drugo? Ko bi si pozimi ne zaslužila nekaj z zobotrebci, poleti z jagodami, malinami in gobami, bi se niti takole za silo ne mogla obleči in obuti.
Oče in mati — oba sta še za kaj. Bratcev in sestric ni 'treba več pesto-vati in jih nositi za mamo na njivo; pasejo že in pri delu pomagajo. Odraslo dekle prav lahko pogrešajo pri hiši. V vasi tudi ni zasluživa zanjo. Tisti teden ob plctvi in žetvi jo res prosijo na vse strani, pa to je samo nekaj dni. In še glodajo, da ji. ne plačajo v denarju; jeseni ji dajo mernik krompirja, procanjo repe, sejavnico ječmena, saj pri njeni hiši itak ne pridelajo za tolikšno družino.
Pa bi naposled dekle le prestalo doma še nekaj let — kaj pa potem? Šivati bi so šla učit, ona ali katera mlajših sester, tudi sosedove se pojdejo — za vso vas pa je le ena šivilja dovolj! Tudi za pletiljo bi šla, morda bi si sčasoma nabavila lastne stroje — pletilj pa je že toliko!
Ali naj čaka doma, da pride nevesta k hiši, in dela potem zanjo, za njene otroke? Naj ostane do smrti za teto? Dokler jim bo delala, je ne bodo gonili od hiše, morda jo bodo celo radi imeli. Ko bo v letih in oslabela — da bi vsaj že umrla!
V starih časih so bile ženske res samo doma. Niso pa opravljale samo gospodinjskega dela, tudi prele so, šivale in plele. Če je bila pri hiši obrt, so
279
tuđi moškim pomagale (lonfta-rji, tkalci, klobučarji...). Za vsa ta dela sicer niso dobivale plače, toda izdelki so bili vendar gospodarske dobrine, ki so jih potrebovali doma ali jih zamenjavali in prodajali; premoženje družine pa se je množilo. Delo je imelo torej prav tisto gospodarsko vrednost, kakor jo Jima danes zaslužek v denarju. Domače izdelovanje se je obneslo samo v tisti dobi, ko še niso poznali strojev. S stroji so potem po tovarnah proizvajali te izdelke hitreje, lepše ,in ceneje. Tako je življenje s svojim tehničnim razvojem samo po sebi prineslo gospodarsJio in' socialno spremembo tudi v vas: žensko pridobitao delo v družini je prišlo ob veljavo, družina kupuje izdelke, ki jih je prej proizvajala sama, sedaj v trgovini; treba je denarja, ki je bil prej manj pomemben. Po eni strani preostaja ženi doma čas, po drugi manjka družini in njej sami denarja. Kajti mož morda pač pridobi pri gospodarstvu ali z drugim delom loliko, da preživlja ženo in male otroke, nikakor pa ne toliko, da bi mogle ob njegovih dohodldh živeli tudi sestre in odrasle hčere (ludi bratje in sinovi ne!), ki so si prej vse zaslužile s pridobitnim obrtnim delom pri hiši.
Pa bi dekle vendar ostalo še doma! Saj bi se lahko niožila. Brat, ki bo prevzel domačijo, ji bo izplačal doto. Malenkostna vsota je to; ali ker je več otrok in je treba vsem odšteti doto, ga bo to izplačevanje uničilo. Nevestina dota — če je je kaj! — ne more rešiti hiše. In slednjič, kje so tisti, ki se bodo potegovali za njeno roko in ji janičili oporo v življenju? Saj gre tudi vaški fant od doma. če ne prej, ga od vojakov ni najzaj. čim prej si dobi v mestu ali kje di-ugje stalno službico ali začasno delo, ali pa ga vztrajno išče in išče... in tako pogosto tudi on „povečuje .število brcEposeinih, izgubljenih" fantov v mestu.
Pa vendar niso pred vojno dekleta in fantje tako silili v mesto. Ali je sedaj več ljudi na kmetih? Ali jih vleče od doma želja po lažjem življenju, po luksuzu? Res, pred vojno ni mladina tako silila v mesto, silila pa je še dalj od doma — v Ameriko. Fantje v jame, dekleta v „salone" za točajke in pomivalke. Amerika jim je danes zaprta, zato se usmerjajo v mesta.
Beg naše ženske mladine od doma, beg s kmetov v mesta ni posledica pokvarjenosti, mržnje do preprostega življenja, nego je prav tista življenjska potreba, ki žene meščansko in uradniško deäile v šole, tovarne in urade, življenje samo sili ženo, da mora sama skrbeti tudi za svojo bodočnost. Spoznanje, da je očetov ali možev zaslužek nezadosten in nesiguren, ji je pa vzbudilo zavest lastne življenjske sposobnosti in polnega člove.škega dostojanstva: kmetsko dekle neče biti več doma za teto, sužnja bratu, svakinji in nečakom; neče več biti ti-pinka ob kaltršnemkoli možu, ki bi ga vzela le zato, da jo reši sramotnega samstva, čeprav jo pahne v skrajno bedo in trpljenje! Tudi vaško dekle misli ua svojo samostojnost in dostojanstvo v življenju, ob možu, ki si ga saana iizbere, ali pa tudi brez njega, če ne vidi sedanjosti in bodočnosti v domači vasi, gre od doma, v mesto. Redkokdaj v obrt in tovarno, največkrat za gospodinjsko pomočnico.
Škoda in usodno je le, da so dekleta za pot od doma talvo malo pripravljena. Ne starši, ne v šoli ne mislijo na to, izato vašlio dekle v mestu tako često zaide na ovinke ali navzdol. Za mestno delo ni vzposobljena, čuta lastne odgovornosti ji ni vzbujal nihče, zaupanja vase nima. Delodajalci jo izkoriščajo, navidezen blesk mestnega življenja jo opaja in zavaja. Sama je sredi tujih domov, tovarišice je ne dvigajo, ker same ne stoje više, za stanovsko organizacijo še nima smisla, oblast in zakon jo vidita le takrat, ko pride z njima v navzkrižje. Vendar bo v lem pogledu sčasoma bolje. Nadaljevahie šole, izobraževalna društva, gospodinjski tečaji širijo vaškim dekletom duševno obzorje, jim vzbujajo smisel za življenje na domači zemlji, obenem jim
280
pa dajejo tudi pripravo za pot v mesto, če ne bo v domačem kraju možnosti za obstanek.
Do zadnjih desetletij je bila zibelka slovenske inteligence v yasi. Vsi največji možje so bil iz kmetske hiše; kmetski sinovi iso bili po šolah najboljši, po službah najvestnejši, pri javnem delu najsposobnejši. Povojne gospodarske razmere so zinatno zajezile dotok inteledclualnih sil z .dežele, teon močneje pa so porinile na pot v mesto ročnega delavca in delavko. Dejstvo, da zapušča toliko mladine domačo zemljo, je dvakrat žalostno: izobilje delovnih moči po mestih in industrijskih krajih uvršča kmetskega fanta in delde v kadre brezposelnega mestnega proletarijata, naši vasi pa odmirajo pristni, zdravi sokovi. S to žalostno ugotovitvijo pa vprašanje o izseljevanju kmetskih deklet v mesto niltakor ni rešeno. Izboljšanje splošne gospodarske in socialne uredie, ponovni razmali male obrti, racionalizacija kmetskega go-spođar.stva, premišljeno in odgovornosti si svesto porajanje oti'ok. bo šele hiažilo življenjsko vprašanje kmetske mladine.
MOJA DUŠA MOLI NOCOJ
Erna M user jeva
Moja duša moli nocoj, moja duša joče in vpije z vetrom, ki tuli v scplembersko noč, moja duša trepečc, trepeče nocoj.
Moji duši se hoće dveh toplih dlarni,
dveh tvojih toplih dlani, o ti, iki te ni, ki te ni.
Moja duša ve in ječi:
nikjer ni dveh dobrih, toplih dlani.
Moja duša je vsa sama nocoj. Le veter, ki tuli v septembersko noč, bedi v to isamoito z menoj. Moja duša je sama in ve in ječi: Se vse bolj sama bom dolge dni, ko bo tulil veter ,nad grobom mi v noč, ko bodo široko strmele moje votle oči.
O, ne tu in nc tam ni tvojih toplih dlani, o ti, ki te ni, ki te ni, ki te ni.
ODLOMKI IZ MLADIH PISEM
Izbrani in zaupani v iskrenem doživetju lepote, ki mi je bila v mlađih pismih darovana, in v želji, da se dotakne beseda naše mladine, zoreče v polnem bogastvu, vaše lastne mladosti.
,MLADOST
.....Zakaj moram biti mlada in doživeli v vsakem trenutku še vso sebe?
Saj vem, da bom morala v svet, in slutim, da se bo nekoč ves razsul nad menoj ..."
..... To so moji večeri, ko raslem proč od sveta in zopet v svet in moram biti vendarle eno samo, ubogo življenje, ena sama prebogata mladost..."
„ ... Mislim, da je mlad človek velik, ker je mlad. Njegovo bogastvo je njegova mlado.st. Biti mlad, čntili, kako se prelivajo v telesu moči in sokovi,
281
slutiti življenje vsega okoli sebe in nositi v sebi zdravje, odpirati se vsalci misli, vsaki želji, piti in biti vselej trezen, živeti in umirati, dvigati se in padati, prejemati in dajati in vendar ostati sebi enak, to je ono veliko, to je najlepše..."
..... Zakaj sem tako mlnda in še tolikokrat rada poživim na površini
življenja, zakaj se ji predajam sama, da me absorbira v trenutkih, ki so tako majhni in brezpomembni, a me vendar napravljajo začasno nesposobno, da bi sledila klicem iz globin človeškega spoznanja? ..."
.....Majhno, majceno je to, če človek sloni ob šipi in za hip pozabi, da
je mlad. Res, ničesar velikega se mi ne zgodi. Takorekoč iz samih malenkosti je vse moje življenje, iz malenkosti solnca in senc. Vse veliko gre mimo njega, da je včasih žalostno in zapuščeno, včasih v razkošju vriskajoče. Vse to store malenkosti..."
..... Tako sem svobodna, lako prosta vseh spon, ki so me priklepale na
neko strogo in neizogibno življenje, kljub temu, da sem se ga .skušala ubranili in se strgati iz njegovih rok..."
„ ... Jaz pa sem tako mirna, tako daleč od razočaranj in vsega, kar muči mlade ljudi, da me je včasih kar strah ob vprašanju, kaj vse me še čaka, s čim si bom morala naknadno zaslužili lepoto svoje mladosti..,"
_____Kar je najbolj žalostno na stvari, je to, da smo mi mladi postavljeni v čas, ki skoro ni čas, ki je le svota razdobij. Kar je danes novo, je jutri že zastarelo. Težko nam je živeti v takem tempu. Zato se mnogi prodajo, zalo umirajo in umrejo. Da, mnogi zopet se ne morejo najti. A najti se bodo morali, da bodo prijeli za delo ..."
..... Kadar človek ne prejema nobene ljubezni, ne sme ničesar zahtevali. Nič krivičnega ni, če ni srečen, če mu je živeti težko. Jaz pa trkam, dasi tiho, vendar pogumno, te da povem, kako mi je. Saj veste, še živeti si skoraj ne upam več. V takem času je človek s samoto kot z bratom dober in le sredi cest zadiha globoko, spokojno ..
MAJHNO IN VELIKO ŽIVLJENJE
..... V meni je toliko v.^ega! V solncu sem objemala ,^kale in v mesečini sem se priklepala nanje. Kot do smrti žejna .lem se napajala z vsem, kar so mi dale, in^sedaj sem bolna od same lepote..."
„ ... V meni je, oh, ena sama osamljena ljubezen do vsega, kar ne vprašuje po ljubezni, kar je mrtvo: do polj, do stez, do drevja, do vod. Zdaj veste, kako daleč sem doma. Biti kje doma, je dobro, celo najboljše. Biti daleč doma, pa se pravi venomer potovati in nikamor ne priti, nikoli se čemu približati. Tak dom je žalostna tolažba..."
.....Mene pa čakajo sredi teh dni, ko je zunaj v mračnem zastoru megle vse spačeno in mrzlo, v dalji pota in polja. Ne ona, človek me čaka, ki je hodil včasih po njih in prenašal vse rože in pesmi na svoje poti. Da, na vlak stopim nek večer, v zadnji voz in skozi šipe bom gledala, kako bodo lonili signali in rdeče luči, kako bom y.?e biiie svojemu smehu..."
„Polegam kraj vode. Peni se, šumi in pada. Ob jezu se je ustavil soj: nenehoma tekoča voda se zlati v njem. Jaz polegam v travi in pijem vse to. Potlej stopim v vodo, vzvalovim gladino in si umijem v tem čudesu božjem svoj obraz. Oh, da bila kakor eno z vsem, kar je okoli menel.. ."■
282
TO SI „TI"
„ ... Mladina išče opore le v sebi sami. Vsak njen korak je iskanje svobode in razumevanja. Tiste svobode, ki izvira iz pravega spoznanja in lastnega doživetja te ali one vrednote ,in končne odločitve zanjo. Kolikokrat se zateče dekle k fantu brez globljih erotičnih nagibov, le zato, da bi našlo pri njem, mladem, košček razumevanja lastne mladosti. Mnogokrat fant ne začuti njene želje po sebi sami in jo potem — neizkušeno — vzgaja v drugo smer. Iz takega iskanja se sklepajo zakoni, za katere še ni prave zrelosti in življenjske nujnosti..."
.....Se nikdar nisem poskušala izzivati s svojo ženskostjo tam, kjer sem
začutila že pravo, prebujeno in iskajočo moškost, ki mi je čista in plemenita prav tako lepa kot moja lastna ženska posebnost..."
„... Včasih so morda takšna iskanja v bistvu le klic po človeku. Spol je samo sredstvo, ne smoter zbliževanja. Zdi se, da se šele v njih odkriva prava globina..."
RAZHAJANJA IN VRAČANJA
„ ... Moji starši so zelo dobri, pri nas je mnogo ljubezni, Da,, samo mene niso nikdar spoznali. Jaz pa sem prišla že na .wet lačna lepih in dobrih besed in toplote. Zgodilo se je tedaj, da sem videla, česa mi manjka. To, da otroci prehitro izpregledajo, je gorje ..."
.....Jaz spim v beli postelji in mati jo pregrinja zame. Joj, mene pa iako
boli, tako boli, ker je le ta postelja, ker so le te stene moj dom ..."
„ ... Res sem dovzetna za najrazličnejše vplive, ki prihajajo od ljudi, za katere lahko rečem, da so na nek način „moji". Mnogo tujih elementov je v meni — pač sadovi opozicije in neprestanih borb za svobodo! Zdim .se sama sebi kot točka, v kateri .se zbirajo in odbijajo neštete sile. Iz večnega upiranja in svobodoželjnosti stojim včasih že tik pred nevarnostjo in bolj ko čutim silo „od zgoraj", bolj sem iz dneva v dan nedostopna ..
.....Ne, nel Jaz svojo mater ljubim. Samo doživela je nisem tako, da bi
me bila sprejela. To je dvojno gor je: ljubili in ne ljubiti prav ..."
.....Preveč ,'iamosvoje sem preživela že mnogi večer, preveč se je	moja
misel križala z mislijo njih dobrih srci Meni je treba kesanja, meni je treba
izpolnitve. Ne, meni je treba šele pričakovanja, šele greha, meni je	treba vsega, vsega. — Morda samo to malo, da pišem .sedaj..."
POLNA RAST
„ ... Tako živi in vrtoglavi mladosti, kot je moja, .se pravi, na poti do sebe same zbrati vso svojo aktivnost in voljo ter z iskreno pazljivostjo slediti in premišljati o vsaki malenkosti, sprejeti jo z odprto dušo, da je mogoče začutiti daljna bogastva v enem samem toplem utrinku življenja..."
.....Kakoršnokoli bo moje življenje in moje delo, vedno bom po svojih
.silah skušala ustvarjati lik iz lepot, ki so prevzele in osvojile yso mojo dušo..."
„ ... Pomislite: in zdaj to nesrečno, samotno dekle upa zatajiti vse svoje, strniti se z njimi, ki so ji ljubi in tuji, in ostali z njimi, dokler ne pojde v svoje vstajenje — v poklic. Tam se bo srečalo s človekom. Do tedaj pa jo za-slanja Bog: zelo velik in dober je ..."
283
.,... Bojim pa se in skoraj že čutim, da bom morala še enkrat nazaj, da to pot ponovno sama prehodim. Premalo sledov je pustila v meni, morala jo bom do zadnjega doživeti in pretrpeti, da si ustvarim trdne temelje za svojo bodočnost. Le tedaj bom smela trajno ostati v svetu, ki mi je lep in drag..."
.....Nepoboljšljiva sem in vsako stvar hočem preboleli sama: sama se
sprostiti vseh jeklenih ovir na svojih cestah. Zato odklanjam sleherno pomoč. Zdi se mi vrednejše, če vse premagam iz svojih moči, da v bolečinah in trpljenju čutim svojo rast. Potem se šele smem ozreti in zaupati, kakšna je bila moja pot..."
.....-Za vsako ceno si bom skušala priboriti pravico „ustvarjanja" in bom
na svoj način živela v svetu, ki mi je blizu in odkoder bom dajala onim, ki bodo noteli in znali prav prejemati, žrtvovala bom vse, le da se rešim spon, ki duševno in duhovno utesnjujejo človeka. Ne vem, kaj vse me še morda čaka in koliko bom še morala trpeti radi svoje trde neizprosnosti in radi vsega, česar se v svojem življenju tako brezpogojno oklepam ..."
KNJIŽEVNOST IN UMETNOST
,	VASTETOVA: VRAŽJE DEKLE. Zgodovinski roman. Izdala in
zalozila Vodnikova- družba v Ljubljani 1933.
Razmah naših knjižnih dnižb je ®ovzročil obilen vsakoletni narastek slovenskega ljudskega pripovedništva. Snov tistih del te vrste, ki, so uspela, dokazuje, da tudi današnji ljudski pisatelj ustvarja po znamenitem programu Franceta Levstika iz 1. 1858. — del teh povesti namreč oblikuje našo zemljo in njene ljudi v smeri domaäijstva, del ,pa sega v zgodovino naše zemlje. Prvo skupino zastopajo n. pr. Finžgar Jalen! Kozak, Zoreč, drugo pa Pregelj, Bevk, Zoreč itd. Gotovo je, da sta to dve neizčrpni smeri, blizu zlasti ljudskemu zanimanju.
Zadnji skupini se pridružuje lika Vaštetovaz zgodovinsko povestjo (naziv roman ni opravičen) Vražje dekle. V njej oblikuje snov krške čarovnice ki jo je naslonila na Valvazoria. Ta zgodovinar si je pridobil velike zasluge s svojim obsežnim delom „Slava vojvodine Kranjske" (1689), ki nudi še danes mnogo gradiva slovenskemu zgodovmarju, zemljepiscu, narodopisen in jezikoslovcu. Junakinjo M. Trostovo je zamislila kot hčerko vihravega hrvaškega pesnika Vitezovića ter. učenko in pomočnico Valvasorjevo. Označuje jo kot Valvasorjev poskus, kako se razvije dull v popolni svobodi m obdan z največjimi dobrinami. Tako si prisvoji dekle za tisti čas za žensko nenavadno znanje m zelo svobodno pojmovanje duha ter človečanstva; prikazuje jo celo kot navdihovavko Valvasorjevega dela, dasi to ni utemeljeno ne v povesti niti v časovni možnosti — nasprotno: on je bil njen „pater spiritualis". Iz take usmerjenosti izvira njeno zatajevano nagnjenje k umetniku Grajžarju — ime je zgodovinsko —, ki ostane težko verjetno do tistega časa, ko se ona prisiljeno poroči z drugim in začneta skrivoma ziveti svoji ljubezni. Tedaj se pojavi nekak zli duh v osebi meniha, ki sproži proti njej čarovniški proces, iz katerega se reši po na;ključju.
Dejanje povesti se prične v času, ko Valvasor radi izdaje svojega glavnega dela obuboža. Njegov pomen je sicer označen, premalo pa izve neinformirani bravec o njegovi vsebini, kar povzroča, da Valvasorjeva osebnost ni dovoli začrtana v vsem svojem pomenu. Večja popolnost bi bila nujna zlasti radi tega, ker v prvi polovici dela pravzaprav Valvasor usmerja in obvladuje potek zgodbe. Iz junakinje govori — on sam. Sploh je prvi del vrsta kulturno-zgodovinskih slik; prikaz Valvasorjeve delavnice in muzeja; obisk Ljubljane, ki je pritegnjen tudi zato, da nas seznani s tedanjimi krajevnimi, javnimi in družabnimi prilikami — vendar je ogled Ljubljane podan premalo intimno z ozirom na inteligentna ogledovavca Marijo in Grajžarja. Kulturno podobo časa izpopolnjujejo izjave nastopajočih oseb o tistodobnih vprašanjih, opis čarovniške blodnje, ki je podan zelo neposredno in učinkovito itd. Velika pisateljičina zasluga je, da je spretno oživila zanimivo ter za našo kulturo važno osebnost Valvasorjevo in podala dokaj nazoren časovni okvir. Tudi to delo potrjuje sloves njenega zadnjega romana „Umirajoče duše" in dokazuje, da je njena moč v živem in natančnem ter nazornem podajanju domače kulturne zgodovine. V tem leži tudi veliki narodno vzgojni pomen takih del. Znanstveno gradivo, ki so ga objavili Radics, Stele i. dr. (Valvasorjev letnik Glasnika Muzejskega driištva za Slovenijo 1938), je tako oživljeno najširši javnosti v privlačni obliki.
284
!,„ Vp ta nasičenost s kulturnim osredjem in živahna dramatičnost prizorov polnih T'"''v' f™	pomanjkljivosti psiho osLga
W sT ele oh	dT™ '' ii-^ko nezavedno dejanje in nehanje glavnih oseb.
la se sele ob izgubah hipoma zavedo, kaj se im e dogodilo; dalje vse nejasno in omahliivo razmerje med Marijo in Grajžarjem, v katerim sti oba tiko neverleti^o nedejavna neaktivna), dasi vsled tega trpita čedalje bolj. Slično se nenadomrin prej nic pripravljeno pojavi Valvasorjeva ljubezen do gojenke. Marijina odločitev za po^ roko je v nasprotju z njenimi nazori o svobodi človeka. Slabo poučenega čitatelja ahko zavedejo do napačne sodbe taka mnenja nastopajočih oseb, kot je n pr oZ-lovazevanie, ki ga izraža Valvasor ob nastajanju Akademije operozov; ženin očitek, častihlepja - tu je tudi v objektivno napačnem smislu navedena kitica IZ Zizencelijevega posvetila knjigi: „mojo slavo oznanujte" gre nač za slavo_Kranjske, ne Valvasorjevo! In morda še kaj. Vsi ti nedostatki oa se pokažeio v ^drugačni obliki, če vemo, da je morala pisateljica že napisano delo na zahtevo za-~ obratno skrajšati. Gotovo je tako postopanje kočljivo in ga ie treba v pisateljicmem interesu obžalovati. Podoba njenega dela je sedaj gotovo izpačena, zakaj slovstvena umetnina so rodi iz duše kot zaokrožena celota in ji ie sleherna zunania okrnitev v kvar.
Glede sloga je potrebno pripomniti v glavnem to-le; jezik je čist in gladko tekoč: menjavanje spola v govoru (ko se Marija preobleče v Mihca) pa ne učinkuje nepo-sredno učinkovito, docela vsakdanji in novinarski so stavki, kot „To se reče —" „Krao je imelo zopet senzacijo" (136), napačna raba „mojo" namesto „svojo" (67) iri se kaj. Nujno pa je, da bi bil vsaj preveden navedek iz Molierove drame, .prav tako latinski izrazi „famulus" (= gojenec), „mater spiritualis" (=duSevna mati), „admonitio' {= opomin).
Vendar se bo povest priljubila, kar vsekakor zasluži, zakaj pisana je s toplo ljubeznijo do naše kulturne preteklosti in do svobode. Pisateljica je dosegla z nio uspeh, ki bo utrdil njen sloves med našimi sodobnimi pisateljicami — nedvomno zjivzcma med njimi prvo mesto.	Vera Dostalova.
• .TO VAN AMMERS-KÜLLER: UPORNICE. Samo na sebi je že precejšnja čarovnija, če kdo z močjo besede ustvarja pokrajine in stavbe, da v njih živeti ljudem njihove usode in jih riše z vsemi svojstvi, s katerimi je podana nujnost teh usod. Se veliko močnejši pa mora biti čarovnik, če tistega življenja, ki ga kakor metuljčka ujame med platnice svoje knjige, ne zajetna iz obdajajoče ga sedanjosti, marveč dviga družinsko skupino iz davno v prah razpadle dobe ter naprej razpreda njeno zgodovino. Razen te njegove velike magične moči pa je v tem primeru potrebno za čarodeja še, da ve za posebne reke, kateri so bili izročeni od ust do ust, da drži v roki tanko nitko, katero so mu predali predniki in ki ga vodi nazaj v pogreznjeni svet Tako sta mogla nastati dva pomembna romana tc vrste, in sicer Thomasa Manna „Buddenbrooki' in Johna Galsworthyja „Saga o Forstytih". Predstavljata dva razgibana družinska epa; prvi je ustvarjen v nemškem, drugi v angleškem svetu.
Podobne vrste roman z naslovom „Upornice" leži pred menoj. Od navedenih del se razlikuje že od vsega početka v dveh točkah: napisala ga je ženska in v glavnem opisuje žene. Saj nam nudi zgodovinski razvoj ženske emancipacije, razčlenjen v tri knjige, ki nosijo zanje značilne naslove: letnice 1840, 1873 in 1924. Za ozadje dejanja je izbrala nizozemska pisateljica Jo van Ammers-KUllerjeva učenjaško mesto Leyden in za ožje prizorišče hišo družine Coornveltove na Rapenburgu, ki je stara ulica v tem mestu. Ta hiša, v katero koj začetkom knjige vstopimo z Marizo,'glavno junakinjo romana, učinkuje na nas prav tako hladno kakor na ljubko, iz Pariza prišlo deklico. ki je otrok po starših prepovedane, z begom omogočene in s pregnanstvom'kaznovane ljubezenske zveze med hčerko Coornvelta, nizozemskega tovarnarja volnenih tkanin, in francoskim učiteljem glasbe. Po smrti vedrega francoskega „petit-papa-na" in za tisto dobo in svoje pokolenje nenavadno samostojne matere, ki je v vdovstvu kot modistka preživljala sebe in svojo hčerko, vzame družina Coornveltova otroka te* „grešne" ljubezni v svojo hišo. To -se pravi, Lodevijk Coornvelt, brat tiste, ki je nekdaj zbežala, in sedanji senior družine ter gospodar hiše na Rapenburgu ukrene tako s hčerko svoje nekdaj zelo ljubljene sestre. Nič hudega sluteč, upali s tem ogenj v svoji mirni, hladni hiši. Parižanko Marizo sicer prekrsti v pristno nizozemsko Miebetjo, toda preobrazba umsko razvite in izobražene Marize ostane omejena na novo ime in na to, da se dekle poVsem zunanje prilagodi prestrogim življenjskim običajem v leydenski meščanski hiši. V notranjosti ostane taka, kakor je bila, in njen vpliv na otroke Lode-vijka Coornvelta se kmalu pokaže. V vseh treh njegovih sinovih, v Hendriku, Klaasu in Davidu, užge ljubezen, razvname odpor v Saartiji, najlahkomiselnejši izmed hčera, in zanese iskro hrepenenja po osebno svobodnem ravnanju v dušo ljubke in globoko čuteče Keejetje. David jo v ljubezni močno razočara in Mariza pobegne z naskrivaj prisluženim denarjem nazaj v svojo ljubljeno Francijo, v prosto življenje, polno du-
335
hovnesa uđejstvovanja. — Iz tega prvega dela knjige, ki konča z Marizinim begom, zraste v nasiednjih dveh delih z-godba o „Upornicah". Pri vsakem izmed nadaljnjih odlomkov imamo občutek, kot da smo se vrnili po dolgi odsotnosti v nekdaj domačo okolico, kjer se je marsikaj tako zelo izpremenilo, da se moramo iele privaditi drugače urejenim prostorom in deloma postaranim, deloma dorastlim ljudem. Se često srečavamo znane osebe, zlasti Saartjo in Keejetjo. Postali sta ženi in materi in kar sta nekoč zase želeli, a ne dosegli, to se sedaj uresničuje pri njunih hčerah. Mariza se navduSuioče prepričana o ženskih pravicah vrne v Leyden, pridobi srca svojih nečakinj, gibanje se razširi in privede upor do pravega izbruha. Liza, Keejetjina hči, postane tedaj vodnica. V tej drugi knjigi deli z Marizo glavno vlogo, ter jo v tretji z naslovom „1924" sama prevzame. Učinkuje na nas kakor pojav, ki nosi ogenj porušenega življenja z vsemi prepričevalnimi idejami in močmi naprej in postane sama posoda tega ognja. V ostalem se v tem odlomku precej težko znajdemo v novem svetu vnukov in pravnukov pokojnega Lodewiika Coornvelta; skoraj se nam zdi, da smo se vrnili iz groba. Zaradi teh okolščin so nam sicer nekatere zveze manj Jasne, obenem pa ta zabrisanost poglablja časovno sliko. Z ostro obrisanega izhodišča gledamo predse in težje spoznavamo. Manj važno nam izgineva, jasno pa zagledamo glavno osebo, staro teto doktorico, iprejšnjo mlado boriteljico Lizo Wijsmanovo. Vidimo zmedo, v kateri kljub najboljši volji ne more več razumeti svoje okhce, ona, ki se ie vendar vedno zavzemala za pravico novih in posebtiih ®otl mladine. Doktorica Liza Wijsma-nova hoče prav gledati in na,posled vidi vse preveč, da bi,lahko dojela. V tem pokolenju žene ne posegajo več po orožju, ne stoje več v vročem boju za samostojnost, ampak uživajo sadove te hude borbe ali jih pa že v dvomu sučejo v rokah, če jih celo ne za-metavajo. Šele v tej mladini spozna stara, izkušena žena, da dobrina, ki jo je pomagala priboriti svojemu spolu, ni brez nevarnosti. Naposled umre v naslonjaču v svoji sobi, sama, isto svetlo noč, v kateri njena pravnukinja Puk, Izučena juristka, tajnica v banki in pripadnica Freudove psihoanalize, najde pot nazaj k svojemu prijatelju iz mladih let in k tisti večno stari, večno novi ljubezni, ki kljub vsej dragoceni samostojnosti je in ostane solnčno središče vsega ženskega življenja.
Gospa Jo van Ammers-Küllerjeva reši zanimivi zadatek knjige s tem, da nam poda natančen in dober popis dob s svojimi ljudmi in dogodki. Nosilci, zlasti pa nosilke dejanja tvorijo verigo, ki, sklenjena, kaže pot ženske emancipacije. V knjigi nikakor ne pogrešamo duhovitih domislekov in borbs In težkoče med različnimi generacijami so pravilno popisane. Prva knjiga je najboljša ter poda z zelo natančno izrisanimi podrobnostmi verno sliko biedernieierske dobe in njenih ljudi. To pa, kar delu manjka in kar. bi ga šele povzdignilo do prave umetnine, to je ravno ona velika moč čaranja, o kateri sem v začetku govorila. Pisateljici ie manjkala tista neznana sila, ki bi čarovniške reke napravila do zadnjega učinkovite, da bi iz opisovani in poročil zgrajeni svet obudiU v živega, da bi bralec vanj lahko vstopil in srečaval ljudi, ljudi iz mesa in krvi, o katerih bi vedel, kakšni so in kako se vedejo, kako govorijo, po-kašljujejo In pogledujejo, kako vsak izmed njih na svoj način doživlja svojo in tujo usodo. Res je, da se .pisateljici glede razdobij posreči nekaka perspektiva. V svojo podobo vnaša ozračje in ji daje naslikano globino. Vendar le slika, ne ustvarja pa tridimenzionalnega sveta. Kljub deloma minucijozni izdelavi slike nikakor ne moremo mimo teh ljudi, če jih hočemo prijeti, udarimo na hladno platno včasih prav dobrih portretov. Vidimo hišo na Rapenburgu, njene sobe so nam opisane, ampak stanovati v njih ne moremo. Vonj te hiše, čeprav označen, ne veje iz knjige. Pisateljica nam dogodke pripoveduje, a nas ne priteguje v njih tek. Izvemo mnogo, toda ne doživljamo globoko.	1	: I Vzrok teh napak je v tem, da avtorica te knjige sama ni ustvarila iz močnega notranjega doživetja, marveč da jo je izoblikovala takorekoč od zunaj na vznotraj. Ni vzbudila ljudi, ki so, ker so bili taki in ne drugačni, morali doživeti tako in ne drugo usodo, temveč napravila jih je za nosilce svojega nazora. V pričujoči knjigi gre predvsem za ta nazor, ne pa za del življenja, ki se v njej odigrava. To pa je zelo nevarno pri ustvarjanji! umotvora. Zakaj tendenca in nazor sta takemu upodabljanju raje škodljiva kakor koristna. Tudi največji umetniki, ki so gradili svoia dela na podlagi moralnih, socijalnih ali katerihkoli naziranj, so izvršili ta dela kot umotvore le kljub tendenčnemu namenu, ne 'pa radi njega. V njih je bil umetnik sllnejši kakor pa nosilec svetovnega nazora. Potegnil je slabejšega za seboj iz sfere njegovega mišljenja v razkošje svojih doživetji in prikazovanj, torej v pravi svet umetnosti. Navadno pa umetniku ni do tega, da bi pokazal svoje mišljenje, nego za to, da odvrže iz svoje življenja prepolne duše kos tega življenja in ga s tem ustvarja nanovo. — Knjiga gospe Jo van Ammers-Küllerjeve ni nastala niti na prvi, niti na drugi način. To se pravi, niti ni izredna umetniška potenca dvignila pisatellco nad sfero njenega mišljenja v valujoče, živo umetniško ozračje, niti ni iz lastnega močnega doživljanja, iz pristnega umetniškega čuvstvovanja dala iz sebe razgibanega sveta ljudi in usod. Radi tega manjka osebam in dejanju te knjige organska doslednost. Slika nam žensko emancipacijo tako, da v
286
prvi knjigi odobravamo Marizin upor, v drugi še razumemo burni začetek novega gibanja, v tretji pa skoraj za-dvomimo o nujnosti napredka ženske izobrazbe, ki je vendar njej in s tem tudi svetu prinesla toliko blagoslova. Kaže nam zlasti v tej knjigi okolnosti, ki jih moramo ocenlü deloma kot razvojne pojave, deloma pa kot take, fiijih vzrok tiči v lastnostih posameznih članov stare, bogate meščanske družine in v njeni dekadenci, kot da so posledice novega, boli prostega in duhovnega stanja v ženskem svetu. Ravno tu, ko bi kot nasprotje dobro označeni stari teti doktorici Lize Wijs-manovi morala z vso življenjsko resničnostjo pokazati, četudi še tako bežno, mlade članice Coornveltove rodbine, jih ne ustvarja na podlagi družinskih razmer, življenjskega načina in značajev, temveč nam poda, razen redkih potezah, prav malo značilne like, ki ji služijo za to, da prevali poglavitno krivdo vseh nepriličnosti na novo udej-stvovanje žena. Pokazati po njenem mnenju tako velike nevarnosti tega udejstvovanja je glavni namen knjige. Pri vsem tem pa pozablja, da pri močnih, borbenih in duševno zdravih ljudeh vse to ne bi nikdar priklicalo takih posledic, in izpleve takorekoč pšenico z ljuliko. — Vrnimo se Js izhodišču naše osrednje kritike. Osebe gospe Jo van Ammers-Külerjeve ne obstojajo dovolj resnično kot te in take, niso do najglobljega občutene in iz jedra njihovega bistva vzrastle. Njih okolica nas ne sprejme vase in njih doživljanje ne postane naše doživljanje.
Ljudje v Mannovih „Buddenbrookih" so nam znanci, kakor da so nam govorili marsikaj, česar ni v knjigi. Ce odidejo, ko odložiš knjigo, se vendar vračajo, ne da bi jo spet vzel v roke, stopajo nepričakovano .pred te s kakimi svojimi besedami in na čisto svoj način. Zato, ker žive. — Ljudje iz Qalsworthyjeve „Sage o Forsytih" nas zapredajo v svoje življenje. To pa včasih na čudno vsakdanji, skoraj, utrudljiv, včasih na ugnetajoč ali ginljiv način. Veliko jih je, veliko govorijo in doživljajo, nekateri umirajo. Ampak kar delajo, govorijo ali doživljajo, se res dogaja, in osatov puh na brkih spečega starega Jolyona res trepeče v njegovem dihu in neha trepetati, ko mu dih zamre, ko ne spi samo, ampak je mrtev. Samo lahen dih, samo lahek osatov puh-magika, čarovnija, življenje. —
Dobro napisana zgodba o „Upornicah" se konča pravtako z -blagim slovesom glavne osebe. Vidimo, kako stara gospa doktorica Liza Wljsmanova trudna po trdem boju, zmagi in razočaranju premine v veliki, hladni počitek. Le lahnega diha, malega osatovega puha ni.—	Lili Novy
ALMA KARLIN: DER TODESDORN UND ANDERE SELTSAME ERLEBNISSE AUS PERU UND PANAMA (Prismen-Verlag Berlin 1933.) — so zgoščene slike svojevrstne kulturne zaostalosti tamJcajšnjih prebivalcev. Pisateljica nas vodi skozi mistiko in primitvino praznovernost vseh plemen človeštva, ki so v skupnem življenju ustvarila mešanico ras in vendar ohranila svojo prvobitnost. Plemena so površno posnela našo kulturo in religijo, toda svojega bistva, svoje pranarave niso izpremenila. In kako bi jo tudi? Bujno tropsko rastlinstvo in živalstvo je pustila v dušah prebivalcev neko privrženost do te silne in nevarne narave in začrtalo drugo občutljivost in čustvovanje, kakor je naše. Pisateljica sama čuti - pa tudi čitatelj, da je Evropa kljub trenutnim zablodam drug svet, zelo trezen in — če porabimo Leibnicevo trditev: „da ie pač med vsemi mogočimi svetovi najboljši" — tedaj razumemo prepad, ki ije med našo in njihovo duševnostjo.
Pri teh južnjaških prebivalcih je posebno razvit seksualni nagon in krog njega se suče njih sreča in radost, bol iai žalost. Četudi jih je življenje iztisnilo iz pragozdov, iztisniti jim ni moglo lenobe in ipraznoverstva. Zagovori, talismani in vera v moč za-govorjenih predmetov jim prepleta življenjske dneve. Najvažnejše čarovnije so pač one, ki prikličejo dragega. Pisateljica nam našteva nešteto primerov, a iz vseh zveni le tragedija žene. Žene (brez izjeme barve polti) so amoralne, to se pravi, brez smisla za pojmovanje naše morale — in odtod tragika teh žena, ki je morda v naših očeh mnogo večja, kakor jo pa občutijo same. Zene so predmet pohotnosti, a tudi one same ne streme po višjih ciljih, kakor je uživanje telesa.
Marsikdaj se čitatelj ustavi med čitanjem in se vpraša; „Ali je mogoča takšna zaostalost! Kaiko morejo biti žene in možje prežeti s takim praznoverjem?" Pisateljica je marsikaj doživela, primerjala dogodek za dogodkom in se trudila biti objektivna. Svoja popotna opazovanja zaključuje v kratkem posnetku, kjer hoče znanstveno utemeljiti praznovernost in moč praznoverja. In tako razlaga razne pojave na podlagi jasnovidnosti, hipnoze, avtosugestije, okultizma, magnetizma,- drugi so spet navadna praznovernost, in nazadnje so tudi taki dogodki, ki se dado sploh težko pojasniti. Kniigj je dodan slovarček španskih in drugih besed.
Ker je pisateljica sama doživela tako nenavadne dogodke, si šteje v dolžnost, svoje izkušnje obelodaniti posebno ker je malo žena, ki bi kaj podobnega doživele.
Knjiga je napisana zanimivo in napeto. Dve vrsti publike bosta segli po njej: znanstvenik, ki se zanima za primerjalno psihologijo ali kulturno zgodovino, ter taki, ki Ijublio senzacije, podane prav na realističen način. (Alma Karlinova je naša rojakinja; živi v Celju.)	Marijana K o k a 1 i - Z e I j e zn o v a.
287
OBZORNIK
STOLETNICA JOSIPINE T UR N O O R A J S K E. Okoli leta 1850. stovenskeffa pripovedništva še ni bilo. Skromnim poskusom, ustvariti slovensko povest, pa se je že tedaj v začetku pridružila tudi slovenska žena. Bila ie to Josipina UrbanSičeva-Turnograjska.
Pretresljiva je usoda 211etne žene, katere umetni.ška nadarjenost in vnema sta obetali obogatiti slovensko slovstvo. Rojena ie bila Josipina dne 9. julija 1833. na gradu Turnn pri Preddvoru. Vpliv domače vzgoje in izobrazbe ter s slovanskim čuvstvovanjem prešinjena sodobnost je vzbudila v njej pisateljsko tvornost. Osemnajst-letna ie nastopila v javnosti, toda že dne 1. junija 1854. je v Gradcu umrla, potem ko ni bila še leto dni poročena z Lovrom Tomanom. Josip Stritar ji je v „Novicah" posvetil sonet na „prerani grob".
Nesreča je bila, da je nastopila Josipina Turnograjska v dobi, v kateri so bile' razmere za slovensko leposlovje neugodne. Slovenci so bili brez .leposlovnega lista.
V	literaturi je prevladovala domorođna in utilitaristična smer. A Turnograjska tem smerem ni podlegla. Snov svojim črticam je črpala iz zgodovine slovanskih narodov. Turnograjska je napisala vrsto povesti, katerih je devet izšlo v tisku, več jih je pa ostalo neobjavljenih. Večina tiskanih je izšla v „Slovenski Bčeli" 1. 1851., ki jo je urejeval Anton Janežič, nekaj pa v Razlagovem almanahu „Zora". (Ponatis teh del je izdal z literarnim uvodom dr. Ivan Lah v knjigi „Josipina Turnograjska" I. 1921.)
Na značaj njenih spisov je vplivala romantika s svojim zanimanjem za narodno preteklost in za prirodo ter ilirsko in slovansko gibanje. Prva je uporabila motiv Veronike Deseniške. V svoje povesti je vpletala izraze narodnega in svobodoljubnega navdušenja. Zlasti pa prikazuje ženske junakinje. V posebno odliko so pisateljici lepe prispodobe, s katerimi je prekosila vse povprečne sočasne pisatelje noviškega kroga. Tudi v opisovanju narave je s svojim finim ženskim instinktom pogodila marsikateri skoraj mojstrski opis. Spesnila ie, žal, samo eno- pesem „Zmiraj krasna je narava".
V	tej uesmi ie dosegla svoj višek. Pesem' je brez rim in polna nežnih in natančnih prisluhov narave. Ta pesem, brizg njene skrite, bogate pesniške duše, je ostala osamljena in priča o njeni zlomljeni pesniški duši.
Posebno skrb je posvečala jeziku svojih spisov, iz katerega je hotela ustvariti res umetniško posodo svojemu delu.
Bila je nežna, včasih nekoliko naivno, a v splošnem resno usmerjena pisateljica, • ki daje s svojim ikomaj pričetim delom slutiti, da bi ustvarila resnejše in večje umetniške vrednote.	Vera Dostalova.
slavistični Studu deklet na češkoslovaškem.
Po prevratu smo Slovenci dobili svojo univerzo in s tem možnost, da se naša mladina povsem izšola v domovini. Naraslo je število akademikov in akademičark, kajti te so si z zmago ženske emancipacije priborile dostop na vse fakultete. Največ žensk si je izbralo študij na filozofski fakulteti. Visokemu številu slušateljic filozofske fakultete ie v glavnem vzrok to, da jim ni neobhodno potreben študij v tujini, ki ga medicina in tehnika zahtevata. V tem dejstvu je velik nedostatek filozofsko naobražene akademičarke. Odtod njeno zapostavljanje pred slušateljicami medicine in tehnike, katere ie tujina obogatila za mnogo spoznanj in izkustev. Bivanje na eni sami univerzi lahko obogati, a daleko ne toliko, kakor menjava univerze za nekaj semestrov. Ne samo to, da nas obogati z znanjem tujega jezika, naše znanje se razširi, kajti dognano je, da človek v tujini pozornejše in z večjim zanimanjem dojema, vse mu ie mikav-neiše. Odtod deloma ona globoka izobrazba, s katero so se vračali naši predniki s tujih univerz. Tujina Jim je dala široko razgledanost in razgibanost, katere bi jim konservativno ljubljansko ozračje nikdar ne dalo.
Prve slovenske akademsko izobražene žene so prišle z Dunaja, deloma iz Nemčije in Poljske. Po vojni pa se je položai izpremenil. Razširili in poglobili so se stiki s slovanskimi narodi, in to predvsem z bratsko češkoslovaško državo. Sicer je že okoli leta 1900. študiralo mnogo Slovencev v Češkoslovaški, predvsem v Pragi, danes pa nam je postalo to naravnost cilj in smoter, saj je Praga središče slovanskega dela. Zato bi bilo v interesu vsake slušateljice slavistike; da doda svojemu študiju v domovini še nekaj semestrov na Češkoslovaškem.
288
Na Češkoslovaškem obstojajo sledeče univerze, ki bi prišle v poštev za slavi-stiko: v Pragi Karlova univerza; Masarykova univerza v Brnu in univerza Komen-skega v Bratislavi. Ni treba, da bi se usmerjale vse edino v Prago; gotovo da Praga äiroko obzorje, a manjše univerze, kakor v Bratislavi in Brnu, so manj komplicirane in maša slušateljica se bo tam gotovo prej vživela. Po dovršenem diplomskem izpitu se diplomirana slavistka labko poteguje za celoletno češkoslovaško štipendijo, med študijem pa za počitniško štipendijo. Zelo dobro bi bilo, če bi slavistka preživela nekaj «asa v Olomucu. To ljubko moravsko mesto ima v poslopju nekdanje univerze nameščeno Studijsko knjižnico, ki se je slično razvijala iz licejslce kakor ljubljanska. Danes ■ima okoli 200.000 zvezkov ter je tretja največja knjižnica v češkoslovaški republiki. Njen ravnatelj dr. Bohuš Vybiral, ki seznanja Čehe s prevodi iz naše literature, je vsakemu ljubezniv razlagalec olomuških književnih redkosti. Olomuc ima dekliški zavod Pötingeum, ki je podoben naši „Mladiki" v Ljubljani.
V	Pragi črpa slavistka svoje znanje, na univerzi v slovanski seminarski knjižnici, ki se je že zelo obogatila. Lahko zahaja tudi v knjižnico Narodnega muzeja, ki ima okrog 100.000 zvezkov v raznih slovanskih jezikih, ter javno vseučiliško knjižnico. Za slavistko pa je predvsem važen obisk Slovanske knjižnice, ki je nameščena v istem poslopju kakor vseučiliška knjižnica, v Klementinu. V tej ji bo šel na roko knjižničar Slovenec dr. O. Berkopec. V čitalnicah Slovanskega' instituta, v Mestni čitalnici in v akademski čitalnici ima vsaka, katera se zanima za slovansko sedanjost, na razpolago skoraj- vse slovanske liste in revije. V Pragi živi tudi prof. dr. Matija Murko, ki je na Karlovi univerzi predaval literaturo južnih Slovanov. Poleg znanstvenih nasvetov daje slavistki tudi moralno oporo s tem, da prireja vsako drugo sredo v mesecu v svojem domu sestanke, ki so shajališče vse v Pragi študirajoče mladine. Tudi društvo „Jednota slovanskih žen" bo slavistki pomagalo, da se prebije skozi težave velikega slovanskega mesta.
V	XII.' praškem mestnem okraju je „Budeč", kolegij slušateljic univerze. To je povsem moderna petnadstropna stavba s prostorom za tenis v ozadju. V tem poslopju stanujeta po dve slušateljici v eni sobi/ Dom ima menzo in koncertno dvorano, v kateri se vrše zabavni večeri. Tudi imajo slušateljice v domu svojo knjižnico. Letos 29; oktobra je bil v Pragi odprt Aleksandrov dijaški, dom, ki je projektiran v čisto modernem slogu. Tudi v tem domu je prostora za 20 študentk.
Pogoji za učna mesta slavistike" na naših šolah bi se lahko povsem izboljšali, če bi se tudi pri nas upoštevale reforme slavističnega študija v srednjih šolah na Češkoslovaškem. Tu predvideva novi, I. 193,3. izdani „Učni načrt za srednje šole" v VII. in VIII. razredu realne gimnazije obvezen pouk enega izmed slovanskih jezikov, bodisi ruščine, poljščine ali srbohrvaščine, po dve uri tedensko. Tudi moramo odstraniti mnenje, da je za slavistike možna edino namestitev na srednji šoli. Odlične slavistke bodo postopoma lahko zavzele lektorska mesta na nekaterih slovanskih univerzah. V interesu vsake posamezne slušateljice pa je, da si pridobi dobro-znanje vsaj enega izmed slovanskih jezikov. Kajti pripravljena mora biti, da bo informirala s predavanji inteligenco v manjših mestih o kulturnih in političnih razmerah slovanskih držav.
Študh' na filnznfični fakulteti, predvsem na slavističnem oddelku, je težak. Premaga te težkoče le študentka, ki je pridna in nadarjena obenem. Dobro bi bilo, če bi se po vzgledu praške univerze tudi pri nas uvedla pred vstopom na univerzo psiho-tehnična preizkušnja, ki bi ugotovila, ali zadostujejo moči in nadarjenost študentke za uspešen razvoj nameravanega študija. Predvsem pa bi bilo treba dati slavistkam po študijah več možnosti, da si izpopolnijo svoje znanje v češkoslovaški državi.
Dekletom, ki študirajo ostale stroke in se želijo izpopolniti v inozemstvu, pa je pravtako svetovati, da gredo v Češkoslovaško republiko in prinese domov orientacijo v vse poklice.	Vera Dostalova.
NAŠA ŠTUDENTKA NA FRANCOSKBM, Največ naših študentk študira v Parizu. Za resen študij so ostale univerze v provinciji ugodnejše, toda Pariz je „srce" Francije in tu se je zbralo vse, kar premore Francija najboljšega. Kdor hoče spoznati francosko kulturo tudi izven univerze, mora vsekakor v Pariz.
Študentki so odprta vsa vrata, če je enkrat prestala formalnosti za prekoračitev meje. Sicer pa gredo francoske oblasti Jugoslovanki povsod na roko.
Najugodnejše stališče ima gotovo štipendistka. Ne plačuje potnega lista, niti precej visokih taks na univerzi.	V
Štipendije deli francoski minister prosvete. Za filozofsko fakulteto sta razpisani letno po dve. Navadno podele eno študentki.
Štipendija znaša večinoma 8000 fr. za 10 mesecev. Potni stroški so vračunani. Mesečne obroke izplačuje Office Scolaire Serbe-Croate-Slovene, 24, rue des Ecoles v Parizu.
S to vsoto more študentka živeti, vendar precej skromno. Sobico v petem ali šestem nadstropju starega hotela (Maison meublee); v najbolj popularnih kuhinjah hrana, ki našemu organizmu ne zadostuje; pri vseh prireditvah slabša mesta.
289
Premožnejše študentke, ki ne uživajo štipendije, si ipridobe z vpisno talcso legitimacijo, ki jim nudi ipristop v univerzitetno kniiž.nico kakor seveda tudi k vsem predavanjem. Dovoljenje za hospitacijo na srednjih šolah si tudi z lahkoto pridobe.
Vsemu občinstvu je dnevno odprta ogromna knjižnica St. Genevieve. Najdragocenejša dela, predvsem rokopise, hrani Bibliotcque Nationale. Po kratkih formalnostih si študentka pridobi vstopnico tudi zanjo.
V	skrbi za moralno življenje pariških študentk so zgradili Francozi moderen dom; •prednost pa imajo Francozinje, ki se kar trgajo za lepe sobice. Pač pa ima dom tudi restavracijo, ki nudi vsaki študentki zdravo hrano (Concorde, rue Lhomond).
Za precej visoko ceno si pridobi tujka sobo v amerikanskem domu na bulvarju St. Michel. Ufeditev je idealna.
V	teh domovih kakor tudi večinoma v privatnih sobicah francoskega meščana doživi študentka to neugodnost, da ne sme na večerne prireditve brez iposebnega dovoljenja. Zelo koristno pa je, da v takem domu ne živi sama. kakor drobec ogromne mase, temveč ima takoj družbo, predvsem francosko družbo, do katere ni lahko priti.
M. Š.
V	PRAKTIČNE SOLE! Dandanes, ko je toliko brezposelne inteligence in se kljub temu srednje in visoke §ole vedno znova polnijo, je aktualno vprašanje: kam s temi mladimi močmi. — Cas in razmere zahtevajo, da si mladina sama čim prej zasluži svoj lastni kruh. Radi prenapolnjenja srednjih in visokih Sol in pomanjkanja tej iizobrazbi primernih služb pa to ni mogoče. Ozreti se je treba torej za bolj praktičnimi poklici in propagirati zlasti za žensko mladino razne strokovne šole. K temu sili:
1.	Cas sam in razmere.
2.	Dejstvo, da ie dovršena srednja šola z maturo le malo priporočilo za službe. — da čaka nad 600 brezposelnih absolviranih učiteljev zaposlitve.
3.	Dejstvo, da ie že dosedaj na ljubljanski univerzi okoli 2000 akademikov in akademičark. Kdaj bodo vsi dobili mesta?
4.	Dejstvo, da bo učenec dobil zaslužek prej po dovršeni strokovni šoli nego pa po ITletnem študiju z akademsko naobrazbo.
5.	Dejstvo, da ohranijo dekleta v teh šolah ono ženskost in nežnost, ki je pri akademično izobraženih radi napornega študija in ubijanja z inštrukcijami ogrožena.
S teh vid^ov z veseljem pozdravljamo strokovne ženske zavode, kakor so obrtna šola, osrednji zavod za žensko obrt, gospodinjske šole, trgovske šole in tečaji, dečji dom itd.
Izmed strokovnih šol .pride v poštev -prva Obrtna šola. Tu se poleg splošne izobrazbe nudi učenkam teoretično in praktično znanje za izvrševanje samostojne obrti.
Pouk traja 3 leta, — 2 leti v dveh strokovnih letnikih in 1 leto v šolski delavnici. Koncem tretjega leta morajo učenke polagati završni izpit. 2enska obrtna šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, če ostanejo absolvirane učenke v svoji stroki. Strokovne obrtne šole v Ljubljani, ki se nahajajo skupno s tehniško srednjo šolo in delovodsko šolo v istem poslopju, obsegajo več oddelkov: 1. kiparsko in rezbarsko šolo, 2. keramično šolo, 3. graversko in zlatarsko šolo, 4. žensko obrtno šolo s strokovnimi oddelki: a) za šivanje perila, b) za izdelovanje oblek, c) za vezenje (umetna dela).
Pogoji za sprejem so sledeči:
1.	Učenka mora biti stara 14—16 let.
2.	Dovršiti mora najmanj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole.
3.	V začetku leta mora plačati učenka šolnino Din 20.— za zdravstveni fond. Din 30.— za tiskovine, Din 50.— kavcija kot varščino za plačevanje običajnih šolskih prispevkov in izrednih odškodnin za povzročene škode na šolskem inventarju. Po odhodu učenke z zavoda se izplača cela kavcija, ako so poravnane vse šolske obveznosti, — sicer se pa izplača le ostanek po oclračunanem dolgu. Učenka se mora podvreči tudi strogi zdravniški preiskavi, da je telesno in duševno sposobna za strokovni pouk.
Takih šol imamo v naši državi več. Važnejše so v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Splitu itd., in so podrejene ministrstvu za trgovino in industrijo.
Za izpopolnitev v kiparski stroki služi umetniška akademija v Zagrebu, v keramični pa višje šole v inozemstvu, v Pragi, Brnu, kjer se morajo izkazati učenci pn strogem sprejemnem izpitu praktično dovolj izvežbane.
To bi bile v glavnem informacije te važne institucije. Drugih podrobnejših podatkov sedaj ni mogoče navajati, ker še ni stopil v veljavo novi pravilnik.
Kar se tiče učiteljic ročnih del, šivanja perila in izdelovanja oblek, moramo omeniti, da morajo dovršiti strokovno učiteljišče, ki je v naši državi samo v Zagrebu in Beogradu. Pouk traja 5 let. Žensko strokovno učiteljišče z diplomskim učiteljskim izpitom ima veljavo dovršene srednje šole z višjim tečajnim izpitom.
290
v prvi razred ženskega strokovnega učiteljišča se sprejemajo odlične učenke. Ki so dovršile nižjo gimnazijo ali meščansko šolo z nižjim tečajnim izpitom.
M. ToDOlovčeva. u .	V A JENKE. Po zakonu nastopi dekle (kakor tudi mladenič)
obrtniško ali trgovsko vajeništvo s 14 leti. Pri nas so zastopana dekleta le v krojaški, cesalni m pletilm stroki, ki zaposlujejo letos v Ljubljani okoli 300 vajenk, t. j. pri šiviljah, modistkah, pletiljah, frizerjih, nekaj tudi pri čevljarjih kot šteparice. V drugih obrtih so Izjernoma vajenke le hčere mojstrov. Mojstrice so združene v strokovnih organizacijah: šivilje in modistke pri Združenju krojačev in krojačic, pletilje pri Združenju pletilcev Vajenke morajo vso učno dobo redno posečati obrtno nadaljevalno šolo, ki je dvakrat na teden po 4 ure. Vajeniška doba traja 2 do 4 leta; v šiviljski stroki za perilo 2 leti, p obleko 3 leta. Po tem roku napravi vajenka pomočniški izpit, ki jo vzposobi za rokodelsko pomočnico. Po 3 letih pomočniške dobe napravi moistrski izpit in lahko postane mojstrica.
Rokodelske vajenke ne dobivajo plače, vendar jim dajejo nekatere mojstrice tedensko nagrado. Odteganje te nagrade smatrajo kot najizdatnejše kazensko sredstvo (tudi pri vajencih),- pretepanje in podobne kazni so splošno odpravljene,
Vajenke stanujejo večinoma pri starših, nekatere pri mojstricah, katere iih pa izkoriščajo tudi pri gospodinjskih delih. Ker so učenke povečini iz siromašnih 'slojev in jim je poleg malenkostne tedenske nagrade (če jo sploh dobivajo) morebitna napitnina edini dohodek, je umevno, da je njih gmotno stanje prav žalostno. Po novem zakonu je določena vajencem minimalna nagrada že v drugem letu vajeniške dobe.
Kdo vodi nadzorstvo nad obrtniškimi učenkami?
Zakon o zaščiti delavcev izvaja tzv. Inšpekcija dela. V njeno področje spaaa tudi nadziranje vajeniških stanovanj in delovnega časa. Delovanje tega urada pa, žal, ne more izboljšati žalostnih prilik vajencev in vajenk, zlasti tam, kjer žive mojstri sami v skrajno slabih razmerah.
Precej se zavzema za vajeništvo tudi Obrtniško društvo, ki skuša pomagati vajencem z moralnim vplivanjem na mojstre in mojstrice, s prirejaniem poučnih predavanj in tečajev ter z ustanovitvijo vajenskega doma. Skupna predavanja, ki jih je društvo prirejalo za moško in žensko mladino, se niso obnesla. Dejstvo, da je mladina baš v tej dobi najbolj neugnana, celodnevno strogo zaposljenje, pomanjkljiva duševna in srčna izobrazba, neprimerna družba v delavnici so razlogi, ki učinkujejo močneie kot najstrožja kontrola in vsa človekoljubna prizadevanja. Zato je bilo društvo spreielo ponudbo „Ženskega Pokreta"', da bi prirejalo vajenkam primerna predavanja. Radi nerazumevanja mojstric so morala, žal, predavanja prenehati.
Oktobra meseca t. 1. je Obrtništko društvo otvorilo v Ljubljani v Lipičevi ulici Vajeniški dom, ki je kljub skromnim začetnim sredstvom higijensko in vzgojno prav dobro in lepo urejen. Čudila sem se društvu in upravi zavoda, da sta tako] ob ustanovitvi mislila na ženski naraščaj prav tako kakor na moškega. Oba trakta sta projektirana z enako udobnostjo in sta popolnoma ločena. Namen doma je, dati gojencem higijensko stanovanje, zdravo hrano, dobro nadzorstvo in jih splošno moralno dvigniti (knjižnica, petje, predavanja itd.) Vsa oskrba znaša Din 350.— mesečno. V posebnih primerih dobe vajenci oz. vajenke tudi banovinsko podporo in doplačajo sami le Din 50.—. Ko bo organizacija vajeniško oskrbo popolnoma izvedla, bo uprava zavoda preskrbovala tudi učne mojstrice in bo podeljevala siromašnim gojencem in gojenkam brezplačno mesto v zavodu.
Vajenski dom priporočamo tudi podeželskim obrtniškim in trgovskim vajenkam, ki bi se rade v mestu izpopolnile v svoji stroki, pa nimajo sredstev, da bi plačevale draga privatna stanovanja.
Če premotrimo vse navedeno, se nam zdi nujno zahtevati, da nastopi vajenka učno dobo v primernejši starosti in z večjo izobrazbo kakor doslej. Treba je pa poudariti, da bi bilo baš za ženske udejstvovanje v nekaterih obrtih dosti bolj primemo in uspešno kakor n. pr. v pisarniških poklicih (vrtnarstvo, tapetništvo, pletarstvo, slaščičarstvo ...).	P. H.
ŽENE SESTAVLJALKE UCNIH KNJIQ. Do zadnjega časa so pri nas žene sestavile le nekaj strokovnih učnih knjig, povečini iz ročnega dela. Z jezikovnimi učbeniki sta se — mislim — bavili samo dve: Marica Oregoričeva (ital.-slov.) in dr. Angela Piskernikova (nemščina). Zadnje čase so se začele baviti s sestavljanjem učnih knjig Srbkinje. Njih učbenike je odobril Prosvetni svet in se tudi uporabljajo po srednjih in strokovnih šolah:
'Hernija za srednje škole. Persida llić-Vulič in dr. Aleksandra Leka); Domače gazdinstvo I—IV (Ljubica Sladojevič); Ritmička gimnastika (Lujza Jakšič); Učbenik za engleski jezik (H. M. Popovič-Stensfild); Mč-thode de lecture francaise (Jelisaveta Markovič); Chroix de .lecture peđagogi<Iues francaises (Z. Kabarič); Iz sloven a čke književnosti (Ljubica Jankovič); Teorija književnosti za srednje i stručne škole (Katarina
291
Bosrdaiiović ia Pavlina Lebl-Albala); Čitanka ja I., II., III. i IV. r az r e d s r e d-n j 1 :h s k 0 1 a (Zora VuloviÖ.
Zanimivo bi bilo izvedeti, če se te zbirke liai razlikujejo od moškiii, ali in v ture itd""	sestavke pisateljic, ali upoštevajo tudi ženo kot oblikovalko kul-
,. . FEMME slave, octobre-novembre, ima zopet temeljite sestavke iz živ-Ijenia m dela slovmskih zeii: Pranja Tavčarjeva, dr. Julija Malinova (Bolgarka), Dimrtrana Ivanova (BoJgarka), Adelajda Žekulina (Rusinja), Zofja Nalkowska (Polja-tanja); Desetletnica Ceäke ženske zveze; Kongres Open Door-a v Pragi; ocena knjige dr. Julke Giorgjevic-Chlapcove: Usodni trenotki ženskega gibanja. Zbirko poživljajo prav primerne slike. — Oitateljicam, ki razumejo francosko, prav toplo priporočamo to revijo; seznamla nh bo z žitjem in bitjem žene vseh slovanskih narodov. Članki niso le zbirka golih podatkov, temveč so temeljito in često kritično spisane študije Ust se lahko naroča potom „Ženskega sveta" in stane Din 90.— na leto. Prvi in drugi zvezek ki predstavljata dvojni številki, sta po Din 20.—.
žensko časopisje na poljskem. L. 1935, bodo . imele Polja-Jimje stoletnico prvega ženskega časopisa. Izhajal je skoraj 30 let in je prinašal predvsem, poročda in slike o modi. Istočasno, toda samo enkrat na leto, je izhajal drugi ženski list,_ki je bil pa posvečen samo leposlovju. Ženski list v pravem pomenu besede le „Brsljan , ki je začel izhajati 1. 1855. kot tednik in je razpravljal o ženskih vprašanjih, zlasti o pravici žene do dela In do poklicne izobrazbe. Mode in gospodinjskih sestavkov je imel prav malo. Izhaja še danes in je svoj program razširil. „Qlas žena" je socialisticna revija, ki izhaja že 25 lef Poljakinje imajo še mnogo drugih listov, v mozemstvu je najbolj znana v francoščini pisana revija „La femme polonaise".
V Varšavi je danes okoli 60 poklicnih novinark, po drugih mestih pa do 100. Niso več redki primeri, da so najtežji in najzaupnejši posli v uredništvu uglednih listov poverjeni ženam. Zanimivo je, da ,ie med novinarkami največ omoženih žen, ki imajo poleg novinarskega dela tudi družinske odgovornosti.
JUCiOSLO VENSKA NAROD.NA NOŠNJA je novo društvo, ki so ga ustanovih v Beogradu z namenom, da bodo širili narodni kroj. V odboru so poleg zastopnic ženskih društev tudi predstavniki drugih kulturnih udruženi, tekstilni strokovnjaki, zastopniki higijenskega zavoda, pravoslavne in katoliške cerkve i. dr.
2ENE IN RAZOROZITVENA KONFERENCA. Ob otvoritvi zadnjega zasedanja razprožitvene konference v Ženevi so priredile zastopnice svetovnih ženskih društev v Ženevi mogočno zborovanje. Nastopili so znani državniki in od-hčne politikarice ki so z veliko odločnostjo pozivali konferenco k odkritosrčnemu delu za razorožitev. Španska vlada je poslala v Ženevo' ženo. Izabelo Pallanzia, ki je na zborovanju povdariala. da se morajo vse žene združiti v enotno fronto proti vojni v geslu: Zena daje življenja — vojna jih uničuje. Neki drugi delegat pa je izjavil: f^e smejo odločati poedinci, ki gospodujejo narodom; šele takrat, ko bo'volja näroda gospodar narodom, bo mogoča resnična varnost.
Mogočno zborovanje so imele -tisti dan Čehinje v Pragi. V .resoluciji, ki so jo poslale razorožitveni konferenci, so zlasti poudarjale važno.st moralne razorožitve: Konferenca naj se zavzame za to, da ne bodo države širile po šolah duha mednarodnega sovraštva, pač pa naj se po šolah goji smisel za pomirjenje in prizanašanje med državami.
POSELSKA ŠOLA ZA DEKLETA S K iVl C 1 O V. „Kolo domacica , dobrodelno in prosvetno žensko društvo v Zagrebu, je delovalo doslej v pravcu slovenske gospodinjske šole na Mladiki v Liubljani. Pripravljalo je meščanska dekleta za poklic gospodinj.
S 1. decembrom 1933 pa je Kolo domaćica otvorilo Gospodinjsko šolo za kmečka dekleta. Namen ji je dvojen: vzgojiti na kmetih dobre gospodinje, ki naj bi poleg drugega pospeševale tudi promet tujcev, in pa izobraziti dekleta za poklic dobrih gospodinjskih pomočnic. Da pa bo mogoče izvršiti to velikopotezno akcijo, je Kolo domacica ustanovilo „Dom za samostojne ž e n e"; gospe, ki bodo stanovale v tem Domu, bodo torej posredno pomagale, da se dekleta s kmetov izšolajo za svoje bodoče delo. Saj bodo s tem, da plačujejo stanovanje in oskrbo, krile tudi že vsaj deloma trošek za oskrbo deklet, ki bodo imele v Domu brezplačno stanovanje, hrano in poduk. Samo za 'Opremo šolskih prostorov bo treba dekletom plačati mal prispevek. Zamisel je jako lepa in v .praksi vsekakor izvedljiva. V kuhinji, kjer se bo prirejala hrana za „samostplne gospe'', bo hkratu tudi kuharska šola za dekleta, ki bodo pod nadzorstvom učiteljic opravljala vsa, v gospodinjsko področje spadajoča dela. Želeti je, da se tudi v Sloveniji zgane .kako žensko društvo, ki bi s pomočjo države, banovine in občine ustanovilo podoben Dom, da dobe končno tudi naša podeželska dekleta zares praktičen strokoven pouk v vseh gospodinjskih poslih. Potreba je nujna.
292
VSEBINA 12. ŠTEVILKE
ANICA CERNEJEVA: O VZGOJI NAŠE ŽENSKE MLADINE MILA PACH^IEROVÄ — IV. VUK: ALENKA BI RADA OTROKA ANICA CERNEJEVA: IZ „RAZGOVORA O MRAKU" DORA VODNIKOVA: NASA SREDNJEŠOLSKA 2ENSKA MLADINA AVGUSTA GABERSCIKOVA: O DEKLIŠKI DUŠI MAJDA ŠTEBLAJEVA: TAM DALEĆ... ANICA CERNEJEVA: TVOJA MLADOST FIDES NOVY: SKAVTIZEM IN NJEGOVA IDEJA DR. IVAN LAH: VPRAŠANJE UCNIH KNJIG ZA ŽENSKO ŠOLSKO MLADINO META KORENOVA: ŠE O KRIZI DANAŠNJE VISOKOŠOLKE ANGELA VODETOVA: DELAVSKO DEKLE — K PSIHOLOGIJI NJENEGA ZNACAJA .	PAVLA HOCEVARJEVA: OD DOMA
ERNA MUSERJEVA: MOJA DUSA MOLI NOCOJ ODLOMKI IZ MLADIH PISEM KNJIŽEVNOST IN UMETNOST: lika Vaštetova: Vražie dekle (Vera Dosfalova) — Jo Tan Ammers-KUller: Upornice (Lili Novy) — Alma Karlinova: Der Todesdorn und '	andere seltsame Erlefinisse aus Perü (Marijana Kokall-Žel'ieznova)
OBZORNIK
PRILOGE: Naš dom — Modna in krojna pola — Ročno delo
ZcDiki Svet Izhaja viak mesec t Llablianl. Letna naročnina Dfai 64'—« polletna Din 32-—, ietrtletna Din 16 —, za U. S. A. DoL T—, za Avitrlio Sch. 10—. ostalo Inozemstvo Din 85.
Posamezna štev. 6 Din. Uredniitvo in oprava v Tavčarjevi oUcl 12/11. — Izdaja Konzorcij „Ženski Svet" v Ljubljani. Za konzorcij In arednlštvo odtovoma Marica Bartolova. TisjcaJi J. Glasnika nas!.. Univerzitetna tiskarna in litoerafiia d. d. v LlubllanL Odeovoren L. MiknS.
Preplačila za tiskovni sklad.
Ema Riljar Din 3; Nada Mikoš Din 1; Lenka Cuš Din 6; Milka Kačič Din 2; Katarina P.izzulin Din 2; Maksa Oross Din 1; Milka Malec Din —.50; Marija Visenjak Din 4; Vida Laiiova Din 3; Hmelak Slavica Din 5; Katarina Vari Din 2; Juiiiana Jug Din 2; Marica Koršič Din 1; Anica Ileršič Din 1; Tončka Vardjan Din 2;' Julka Matko Din 1; Anica Kramar Din 4; Jana Baraga Din 3; Ivanka Žužek Din 3; IVlici Zirer Din 4; Avsenak Gizeia Din 4; Malći Torelii Din 3; Josip. Pauser Din 4: Pavla Cuderman Din 3; Irena Dolenc Din 6; Mici Šušteršič Din 8; Ivanka Lazar Din 3; Marija Hander Din 2; Ivana Zoreč Din 2; Val. Vehovec Din 1; Milka Maihenič Din 2; Rezi Varšek Din 6; Marija Vrbnjak Din 6; Matjan Apolonija Din 6; Fedran Milka Din 2; Wudler Marica Din 6; Engelman Mira Din 3; Forte Pavla Din 2; Pavčič Marija Din 4. — Iskrena hvala vsem cenj. darovalkam!
Opozorilo čitateljicam!
V zadnjo številko Ženskega Sveta se ie vrinila v „Opozorilo čitateljicam'' neljuba pomota v navedbi cene za napovedano zbirko del Vide Jerajeve, zato popravljamo: Cena broširani knjigi v predplačilu Din 32.— pozneje Din 38.—
„ vezani ...........„ 40,— „ „ 48^
Pričakujemo od zavednih čitateliic čim več prijav, da kmalu lahko iziđemo. Naše delo sloni na naši složnosti! Belo-modra knjižnica v Ljubljani, Prečna ulica 2, pritličje.
Listnica uprave.
Naročnice v Italiji prosimo, da pošiljajo vse dopise naravnost na upravo v Ljubljano, Tavčarjeva 12 in ne več v Trst. Poštne položnice so pa še vedno v veljavi.
Čitajte zadnjo stran priloge „JiRŠ DOM" T
Odslel
boste tUdI VI cenele kupovali!
Poslažite se kataloga Kastner & Öhler-ja. Katalog prinaša na 154 straneh originalne sliko od več kot tisoč vrst blaga. Tega kataloga se poslužuje cca. 80.000 kupcev. Zadovoljstvo teli krogov smo pridobili s pošteno in korektno postrežbo. Jamčimo za vsako poedino blago. Vrnemo denar, ako blago ne bi ugajalo. Zatorej:
Ako si želite nabaviti velemestno blago ceneje kot doslej, piSite nam z dopisnica po katalog, ki vam ga pošljemo takoj in brezplačno.
JCasUut i ÖMeif * ZoiM
Ilica 4.
Ilica 4.
Največja trgovska in odpremna tvrdka v Jugoslaviji. Gk)Spodinje, kupujte pn
B. 2ILIÖ,
pf^^^j^ trgovina « želendno, porcelaaom in steklenino,
^' •^^^^Jubliana, Donafska c, 11., poleg „FIgovca"
vae ^gospodinjske poteebščine, kuhinjsko posodo, emajlirano in oi^äuminjasto, poTcelaiii'SteJdenino, razne modeme stroje za kn-hinjoy j[^iltii pribor, karnise i. t d.

m so
^oste obleč^ne^ ^ko liupite svof zimski plašč, obleko, barhent, flailel^ vsakovrstno blago za perilo pri tvrdki
R.jVliklauc „PRI ŠKOFU"
LJUBLJANA Lingarjeva - Medarska ulica, pred Škofijo.

Ug;odne cene I
Točna postrežba!

JANUAR 1933
NAŠ DOM
ŽENSKI SVET
LETO XI. - I
ZDRAVSTVO
Spanje je za vsakogar neobhodno potrebno. Spanje nas krepi in nas sveži ofl vsakdanjega dela ter daje novih moci. Ne-spavanje utruja in ubija telo in dušo, drazi živce, povzroča slabo voljo in jemlje veselje do vsakega dela. Človek skoraj lažje prenaša glad nego nespečnost.
Ako si kradete čas spanja, si kradete s tem živlienje in hitite smrti v naročje. Spanje mora biti redno in mirno, ako hočemo, da nam koristi. A dnevno sipanje nikoli toliko ne izda kot nočno.
Majhni otroci morajo spati vso noč in še precejšen del dneva. Saj pravi prislo-vica, da „rastejo v spanju". Ako opazuješ rastline, boš takisto dognala, da rastejo ponoči, ko se vsiplje nanje blagodejna rosa. Mladina od 10 let naprej naj spi najmanj 10 ur. Odraslim ljudem zadošča 7—8 ur spanja. Slabotne, malokrvne ženske naj spe 9 ur dnevno in naj tudi po obedu le?,ejo za kake pol ure. Pojdi zgodaj spat in zgodaj vstajaj. Saj gre zjutraj delo najhitreje izpod rok.
Spavaj v hiši na postelji m ne na tleh. Velike vrednosti je in neizmerne koristi za zdravje, da ima. vsaka oseba svojo posteljo. Zrači izdatno spalnico, posebno proti večeru še enkrat, da bo ponoči dovolj svežega zraka. Dobro je, kdor se navadi, da spi pri odprtem oknu. Vendar pa postelja ne sme stati tik okna. — Ležišče naj bo boli trdo kot mehko; odeja pa lahka.
Ponoči ne imej zavezane glave. Pokrij si noge, glavo .pa imej prosto. Preden ležeš spat si umij obraz, roke in noge ter si osnaži zobe. Se bolje je, da se umiješ s postano vodo po vsem telesu. Nobena stvar tako ne pospešuje zdravja kakor snaga.
Obleci se seveda tudi v nočno košuljo.
Vlažna postelja vzrok boleznim.
„Spati pod mokro odejo je kakor da si pokrit s svincem" je dejal neki zdravnik. V zimskem času se napoji posteljnina vlage iz zraka, sten in telesa .spečega človeka. V suhem, dobro zakurjenem stanovanju se posteljnina posuši, če pa je stanovanje vlažno in mrzlo in ne pride posteljnina dlje časa na zrak, postaja tako mrzla in neprijetna, da ne moreš zaspati. Zjutraj vstaneš ves ipremražen, prehlaien. Trganje po telesa in glavi se rado oglaša. Kašelj, pljučne in kostne bolezni izvirajo iz vlažne posteljnine. Ne pomaga pregrevati posteljo
z ogrevalko, vlaga je le ostala. Posteljnino ie treba zračiti in sušiti. Seveda je to v majhnih stanovanjih težko in sitno; a za ceno zdravja se ne smemo strašiti truda. Posebno škodljive za glavo so z vlago prepojene pernate blazine. Izpadanje las, izpuščaji, pešanje vida in sluha so posledice. Američanke pravijo, da presuši in zamori bacile mraz bolj kakcr toplota in devljejo pernice rade na mraz. Prav, toda potem se morajo še dobro presušiti na prepihu. Blazine in pernice bi treba na vsakih par let izprazniti in iperje preprati. Tudi novo perje je najbolj varno kokošjih uši in drugega mrčesa, ako ga opereš. Kadar umrje kak bolnik, bi bilo prav poslati njegove .pernice v razku-ževalnico. A to se redkokdaj zgodi. Suha vročina pa ni tako zanesljiva kakor je mokra, ki pobere tudi prah. Perje se opere lahko kakor žima v situ ah pa v široki platneni vreči. Tako vrečo namoči v kropu, kjer naj stoji do drugega dne. Skuhal v velikem kotlu milnico in prekuhaj perje. Ako postane milnica zelo umazana, jo premeni parkrat. Potem izplakni vreče v tekoči vodi, obesi jih, da odteče voda, iztisni m posuši perje na rešetih na solncu, kadar nt vetrovno ali na peči. Zimo in flanelaste odeje je treba tudi oprati, saj se naberejo tekom leta človeškega izhlapevanja in postanejo mastne in težke. Odeje iz vate postanejo posebno težke in neprijetne, ko se napije vata vlage. Take odeje je treba razparati, razčesati vato in oprati prevleko. A vse to delo opravi poleti. Pranje cele vatirane odeje ni praktično, vata se skrči v kepe in vse stepanje je ne spravi narazen. V vlažni sobi postane tudi peresnica vlažna, treba jo je večkrat dvigniti da se prezrači. Postelja bi ne smela stati ob vlažni steni.
Proti odebelelosti. Vsak predebel človek nai se mnogo giblje, hodi, telovadi in goji še druge športe. Turistika mu dela spočetka sicer težkoče, saj vsak odvisni kilogram teže jemlje telesu prožnost m veselje do gibanja. Ker morajo srce in pljuča pri tem močneje delovati, si odebelel človek domišlja, da njegovi organi tega ne zmoreio. Tako zapada čimdalje boli v ko-modnost. ki bi se je moral ogibati kakor najhujšega strupa. A to ni dovolj! Da ne odebeliš, oz. da shujšaš, ne uživaj mastnih jedi, kolačev in drugih sladic, ne uživaj juhe
1
eajne mešanice so najbollse
jNUN TEA IMPOPT lijubljana. Veena pot 15
Sff^	Telefon 2626
IB me pij niti vode; še manj pa seveda pivo ali vino. Kar najraje ješ in ti najbolj tekne, temu se ođre.kai. Za žejo uživaj zelenjavo, solato, Dripravljeno z oljem in linionovim sokom, ter raznovrstno sadje. Jako priporočljiva je pozimi oranžna kura. Zelo .dobro je tudi, da od časa do časa dva do tri dni ne uživaš ničesar drugega kaior dnevno sok 8—10 oranž. To čisti telesne sokove, pospešuje prebavo, dela telo vitko in bistri duh. Seveda naj ostane sok naraven in ga ne kvari s sladkorjem. NajpriporočljiveiSe sredstvo za shujšanje je, da opustiš vsako-dnevini zajutrek.
Da preženeš nahod, zavri v dveli litrih vode veliko pest žajblja, prideni še dve pesti soli in vdihavaj večkrat po dalje časa paro te tekočine. — Ali: napolni lonec s kropom in vrzi vanj približno kavno žličko kafre. Potem se nagni nad lo-' neo in vdihavaj skozi nos vodno paro, usta pa imej zaprta. To priprosto sređst%'0 olajša najtrdovratne'iši nahod, da človek lažje diha in mu ni tako težka glava.
Rdeče ozebliene roke drži večkrat na dan v gosti in topli iakuhl pšeničnih otrobov, obriši jih z mehko brisačo, nadrgni z žganjem in zavij v tlanelo ali natakni velike usnjate rokavice. Da ne postanejo roke rdeče, zmešaj 15 gr mila, IBgr kafre, 5 gramov terpenti-novega cveta in Sgr salmijakovega cveta. Milo nastrgaj in ga razpusti v cvetu, ravno tako kafro. S tem namazi vsak dan dvakrat roke. Pazi da si obrišeš vselej roke po vsakem umivanju z vodo, ki mora biti po možnosti zmeraj mlačna, in ne moči jih brez potrebe.	F.
Negovanje rok. Civilizacijo žene če-stokrat spoznaš po njenih rokah. Marsikatera žena dela prav malo, a ima vseeno zanemarjene roke. Druga opravlja vse hišne posle, pospravlja, kuha in morda celo pomiva, a ima po storjenem delu lepo negovane roke. Kako dosega to? Po vsakem delu, ki kvari roke, si jih umije s toplo vodo in ščetko, namaže jih z vaselinom ali kako drugo kremo in jih čez nekaj časa izbriše s precej ostro platneno krpo. Ako je bilo opravilo rokam posebno kvarno, si jih zdrgne s prav fino sipo, limonovim sokom ali celo prav na hitro z vodikovim dvokisom in jih nato dobro namaže z nivea — ali kako drugo kremo. Vsaka žena naj si sama napravi tekočino, ki je stokrat preizkušena in je priporočljiva bolj nego katerakoli draga krema. Zmešaj 1 del glicerina, 1 del limono-
vega soka in 2 dela kolinske vode. Namesto kolinske vode vzameš tudi lahko z deževnico razredčen fin špirit, vsakega polovico. Kolikorkrat si roke umijcš, tolikokrat si jih, potem dobro oteri in do suhega masiraj s to tekočino in roke bodo že po parkratni uporabi bele in mehke. Ako roke pri delu mnogo trpe, da so boleče, ako se luščijo, ako so presuhe, jim ta tekočina bolečine ublaži oziroma utrdi polt, da postane prožna. Razume se, da se varuj prehude vročine in ostrega mraza ter sploh vseh velikih izprememb temperature.
Sol ie prva pomoč, ako bruha kdo kri. Raztopi žlico kuhinjske soli v čaši vode in dajaj jo bolniku po žlici; na prsi mu položi ruto, namočeno v slano vodo in ožeto. Par žlic slane vode tudi večkrat pomaga proti omotici. Bledični, j etični in škro-fulozni ljudje naj se kopljejo v slani vodi. Obkladki vroče soli pomagajo proti trganju, protinu in zasedninam.
Čebula v gospodinjstvu imenitnikov ne igra velike uloge, ker je ne smatrajo za dovolj plemenito zelenjavo. Različni zdravniki so mnenja, da je zdravilna vrednost čebule nenavadno velika, a da so te vrednosti premalo poznane. Čebula je za .slab želodec baje neprebavljiva, ako jo pečeš na masti ali na surovem maslu. Surova pa je mnogo lažje prebavljiva. Njeni sokl čistijo kri, jo redčijo, a delujejo tudi prav dobro na kožo lica in ostalega telesa. Ker ie koža glavni vzdrževalec človeškega zdravja, je priporočati čebulo vsem onim, ki imajo nečisto kožo (mozolje i. dr.) in trpe na slabi prebavi. Čebula deluje najbolj, ako jo uživaš zjutraj. Razreži jo na drobno in jo pojej zmešano z jajcem. To velja zlasti za one, ki se čutijo zjutraj utrujene in nimajo teka. Čebula zelo dobro vpliva na želodčne soke .in jih draži, tako da tudi slabokrvni ljudje, ki nimajo teka in he čutijo volje za jed, postanejo redno gladni, ako so nekaj časa uživali čebulo. Čebula ie mnogo več kakor začimba, ker napravlja jedi tečnejše in lažje prebavljive. Pečeno goveje meso brez čebule predstavlja pet redilnih enot, s čebulo pa osem redilnih enot. Pozimi pospešuje uživanje čebule hitrejši obtok krvi in s tem zvišuje toploto telesa. Črevesne bolezni in drugih prebavnih organov se pojavljajo v mnogo manjši množini ondi. kjer uživajo čebulo, kakor v krogih, kjer čebulo prezirajo. Srbi in Hrvatje so zdravi in močni, ker uživajo dosti čebule in tudi česna.
LEPO VEDENJE
Kdo sem?
Sem neznatna stvarca velikega pomena. Nikoli nisem ravnodušna in brez zanimanja. Pomagam vsakomur.
Odpiram vrata, otvarjam srca in povsod
razpršim vse predsodke. Povsod pridobivam prijatelje in tvoji hiši
dobro ime. Vzbujam spoštovanje in občudovanje. Prav tako nalezljiva sem, kakor smeh. Ne kršim nikoli predpisov niti zakonov. Ljubijo me vsi, prav tako visoki ka^kor nizki, V vsakem dnevnem času koristim, a ne škodujem nikdar .nikomur. Mnogi me hvalijo, še nihče pa me ni grajal. Nič ne veljam, dokler me ne preziraš. Ako to delaš, pa iizgubiš prijatelje, blagostanje, srečo... Sem neznatna lastnost, imenujem se vljudnost.
Pri mizi. Večjega pomena kot marsikdo misli, je pravilno vedenje za mizo. Po tem, kako se vedeš pri mizi, kako ješ, te bodo tujci sodili. Splošna navada je, da sedi gospodinja na čelu mize, gospodar pa nji nasproti. Gostje naj sede' na desni in levi gospodinje na gornjem koncu ter na desni in levi gospodarja na dolnjem koncu mize. Tako imata oba najudobnejši .pregled ter izlahka gostom tudi postrežeta, ako bi bil strežnik kaj iprezrl. Ako je med gosti stara dama, ji gre vsekakor naj odličnejše mesto.
Goste je po možnosti namestiti tako, da pride med dve ženski po en moški ali narobe. Ako so pri mizi tudi otroci, naj gleda gospodinja na to, da se lepo in uslužno vedejo, da ne butajo ob mizo, ne' stresajo jedi pod mizo po dragocenih preprogah, ne razlivajo pijače in ne cmakajo nespodobno. Zato naj bo najskromnejši obed in večerja deci del šole za življenje, da ne bo kasneje roganja iii zgražanja med tujci. Cesar se Janezek ne nauči, tudi Janez ne zna.
Gospodar in gospodinja naj prihajata k mizi vselej čedno oblečena, obuta in počesana. Vsi člani rodbine naj se že iz zdravstvenih ozirov pred jedjo roke umijejo. Vsi člani obitelji naj prihajajo v obednico obenem, ne ipa šele na opetovano klicanje, ker to žali pri,stojnost.
Sedeti moraš za mizo naravnost, ne vstran obrnjen. Razume se, da se s komolci ne naslanjaj na mizo, nego imej roke nalahno prislonjene na rob mize nekoliko nad zapestji. — Preden začneš jesti, si razgrni prtič preko kolen, a si ga ne zatlači za telovnik ali ovratnik. Po obedu doma zloži prtič in ga vtakni v obroček. Gost naj ne zlaga prtiča, a naj ga tudi ne zmečka prav nemarno; položi naj ga predse na mizo.
Bila bi huda žalitev za gospodinjo, ako bi gost s prtičkom brisal svoj krožnik ali pribor.
Žlico drži s palcem, kazalcem in sredincem, ne pa s pestjo; prav tako drži tudi vilice. Žlico nosi v usta koncema, ne po strani. Ako je juha vroča, je ne pihaj-, nego mešaj jo z žlico in čakaj, da se shiadi. Prva začne vedno jesti gospodinja; njej , slede vsi drugi. Tudi ne vstajaj od mize, dokler gospodinja sedi.
Mesne kose jemlji s krožnika po vrsti ali s svoje strani, torej ne izbiraj in ne br--skaj po krožniku. Pri jedi držimo vilice v levici, a nož. v desnici. Noža nikdar ne uporabljaj kot žlico in ga v nikakem primeru ne vtikaj med ustnice. Nož torej uporabljaj izključno za rezanje. Niti omake, niti sladic ne jej z nožem!
Tudi ni lepo vse meso ali kakršnokoli jed razrezati na koščke in jih nato z vilicami v desnici nositi v usta. Odrezuj 'Vsak košček posebej z desnico in jih nosi vsakega posebej z vilicami v levici v usta.
Perutnino pravilno razrezati in jesti se je treba naučiti. Ako v tem nimaš vaje, si vzemi s -krožnika kos, ki ti ne dela težkoč. Kos drži z vilicami in obrezuj ga z nožem. Bolje je, da pustiš nekaj mesa na kosti, nego da jo vzameš v roko in oglodaš.
Ribe se jedo brez noža;v levico vzemi skorjo kruha, a v desnico vilice in si pomagaj s kruhom. — Prikuhe jej z vilicami. — Vkuhano sadje, kreme in hladetine ter sladoled jej le z žličko. Koščice sadja devaj z ustnico na žličko in jih polagaj na rob krožnika, — Zelenjave in salat ne reži, nego jej z vilicami.	'
Po jedi ne polagaj noža in vilic na krožnik križema, nego vzporedno, nikdar pa ne na prt —
Streči je gostom vedno od leve .strani. Začenja se vedno pri gospodinji ali pri najodličnejši dami in streže potem njenim sosedom na desnici okoli mize, a naposled gospodarju.
Sluga, hišna ali domača hči podaja torej jedila z levico od leve strani, da lahko gost jemlje z desnico. Odnaša pa krožnik in pribor z desnico od leve strani, dočim drži v levici pladenj, na katerem sklada posodo.
Kdor streže pri mizi, mora imeti zelo čiste roke.
Nespodobno je, ako začne gospodinja gostom pripovedovati, kako je vse drago, koliko velja pojedina, kako treba varčevati ali ako razlaga gospodar, počem so vina in kako drage so smodke.
Glavna skrb gospodinje bodi, da se pri mizi streže mirno in brez razburjenja ter da prihajajo jedila drugo za drugim še topla, urno na mizo in ne nastajajo dolgi premori.

PRAKTIČNA NAVODILA
Dvanaist zapovedi za gospoditiio.
1.	Imej svoje oči povsod, a ne bodi malenkostna.
2.	Ostani mirna, tudi če se pripeti v hiši kaj neprijetnega, ter ne zamenjavaj neprijetnosti z nesreCo.
.3. Brigaj se za obleko in ostale potrebe svoje rodbine, a ne kupuj onega, česar ti ni treba, da ne boš prodajala, kar nujno ipotrebuješ.
4.	Bodi varčna z denarjem, časom, pa tudi s svojimi .močmi.
5.	Skrbi, da bo teklo kolesje tvojega gospodinjskega stroja vedno tiho in nalahno, t j. ne zdihuj in ne razburjaj vse svoje okolice s tožbami o strašnih in neizmernih gospodinjskih poslih ter skrbeli.
6.	Kadar vidiš pred seboj gore, polne dela, tedaj pomisli, da prinaša vsak novi dan tudi nove moči. In ne ^pozabljaj, da je rana ura zlata ura.
7.	Zavedaj se, kako težko je služiti in bodi zato svojim poslom dobrohotna gospodinja.
8.	Izrekaj svoja povelja vedno razumljivo in določno.
9.	Družba v tvoji družini bodi kakor osvežujoč vetrič, ne pa kakor burja, ki vse razmeće in zmede.
11. Korakaj z duhom časa naprej in ne zaničuj novih iznajdb, ki ti morda olajšajo gospodinjstvo. Proučuj j.ih, preizkusi, in če so zares dobre, jih vpelji v svoji hiši in jih priporočaj .še drugim .gospodinjam.
11.	Premisli vedno dobro, kar hočeš storiti, da se ti za nobeno delo ne bo treba kesati.
12.	Razvrsti si dohodek, živi po proračunu, pa se v tem delu čiravečkrat kontroliraj.
Pomagaj si! Novodobno gospodinjstvo stremi za tem, da odstrani zastareli način hišnega dela ter da ženo duševno in .še prav posebno telesno razbremeni. Gospodinja in 'njena pomočnica še dandanes delata vsaj pri nas skoraj ves božji dan in vse — stoje! Da tak napor tekom let ne more ostati brez zlih iposledic, je jasno. Prej ali slej se pojavijo „bolezni gospodinj": krčne žile, zabrekle, v členkih odebelele ■noge, .ploskonožnost i. dr. Bolečine v križu, v ramenih in v zatilniku, ki jih čestokrat zdravniki zdravijo kot revmatizem, niso nič drugega kakor posledica večnega stanja. Sag žena, ki stoje dela v gospodinjstvu, ne utruja samo svojih nog: ker se pri delu navadno sklanja navzpred, nateguje do skrajnosti mišice rok. hrbta in ramen, tako da po dolge ure napenja hkratu vse mišičje.
Včasih bi bili smatrali ženo, ki dela v gospodinjstvu sedč, iza leno in gospodinje starih tradicij vzklikajo še danes: Ali sedč človek vendar ne more delati!
Pa ni res. Kmetijsko-gosipodinjska šola iz Šenčurja na Štajerskem nam je na lan-
skem jesenskem velesejmu na razstavi Domače ognjišče pokazala, kako lepo in udobno lahko sede pomivamo in tudi še marsikaj drugega delamo. Seve, imeti moramo za to pravo mizo in — pravilen stol! Stol, ki se da dvigniti in znižati, kakor pač zahteva dotično delo.
Kako, da naši iznajdljivi arhitekti za pohištvo še niso sestavili takega, vsem gospodinjstvom v mestu in ua deželi potrebnega stolai? Zakaj naši podjetni mizarji ne pokažejo na vsakoletnih svojih razstavah kuhinjskih miz in stolov, ki bi gospodinjam omogočali sedenje pri njihovem delu in bi izpreminjali naporna opravila v zabavo? In naše gospodinjske šole! Naj nam stopajo z dobrim vzgledom naprej in naj uvedejo vse ono, kar nam lajša delo in zato ■ lepša življenje!
Štednja pri kuhanju. Glede izdatkov za živež naj gospodinja postopa na sledeči način: V prvi vrsti naj določi vsoto, ki jo v razmerju s svojimi dohodki lahko izda mesečno za hrano, oziroma točno za obed, večerjo in za male obroke dnevno. Po teh ugotovitvah naj ,potem sestavlja jedilnike in naj pazi, da določene vsote ne prekorači. Računati, vnaprej računati, točno si vse izdatke in dohodke zabeieževati, to je najvažnejši in glavni svet, ki ga toplo polagam na srce vsaki gospodinji. Le na ta način moremo doseči celo v sedanji dobi vsesplošnih kriz vravnovešeno gospodarstvo. — Štedi ne samo z denarjem nego tudi s tvarino, ki jo uporabljaš. Glej, da prav nobena stvar ne pride v odpadke, ako se da še na kakoršenkoli način uporabiti. Tudi ne pozabljaj na ostanke iprejšnjega obroka, ker marsikaj se da z malo domišljije in znanja izpremeniti v drugo, zopet prav tečno in zdravo jed.
Štedi, toda ne skopari! Hrana naj bo dovolj izdatna, skrbno pripravljena In zadostna.
Štedi pa tudi s časom. Pripravi si ves materijal, ki ga potrebuješ za kuho vsega dne, da ne bo med pripravljanjem obeda ali večerje nepotrebnega tekanja v prodajalno ali k branjevcu, kjer je vse dražje. Za večerjo se da marsikaj pripraviti, napol ali popolnoma skuhati že opoldne ko treba v štedilniku itak bolj kuriti...
■Večino živeža si kupi gospodinja že prve dni v mesecu za ves mesec. Toda paziti mora ona kakor tudi njena pomočnica, da ne porabi kake stvari 'preveč, da torej izhaja do konca. Ugotovi naj, koliko sme porabiti n. pr. slad.korja, kave, masti, riža, mila i. dr. mesečno in tedensko, in samo sebe mora nadzirati, da ne prekorači določenih količin. Ako je prvih 14 dni morda preveč -potrošila, ima še naslednjih 16 dni čas, da ustvari v gospodinjstvu pravo ravnovesje. Ni to ravno prijetno, ali človek se tako navadi, da mu to večno računanje preide v meso in kri in ga niti ne občuti
Vedno elegantno ste oblečeni v tovami Jos. Reich
ako pustite Vaše obleke kemično Čistiti, plisirati, likati ali barvati
Ljubljana, Poljanski nasip
štev, 4-6
Pralnica in svetlolikalnica
več. Tem prijetnejša pa je zavest da bo shajala brez skrbi dotlej, ko dobi nov mesečni prispevek za gospodinjstvo.
Koristna ognja je oblast. Najlepša, najudobnejša in najmanj nevarna je električna razsvetlj-ava. Vsak umni gospodar delaj na to, da dobi njegova občina, trg, vas elektriko. Gospodinja pa mu pri tem s pametno besedo pridno pomagaj. Vodnih sil je v Sloveniji prav dosti. Na Gorenjskem je precejšnje število naprednih kmetovalcev, ki se niso strašili izdatkov in truda, pa imajo danes po vseh svojih prostorih, celo v hlevih električno luč. Še mnogo več pa je takih, ki so navezani na petrolejko in svečo in pripravljajo hrano zase in za živino na odprtih ognjiščih. Njim naj veljajo tale navodila:
Užigalice, špirit, petrolej, bencin in druge tekočine, ki ne smejo priti s plamenom v dotiko, hrani posebej in na varnem, da ne pridejo otroci do njih.
Svetiljke naj bodo vedno dobro oskrbovane. Gospodinja naj ne dopušča hoditi z odkrito lučjo v hlev, skedenj ali pod streho, kjer bi lahko nastal požar.
Reči, ki se lahko vnamejo, naj ne bodo blizu zakurjene peči aH ognjišča, tudi ne blizu dimnika pod streho. — Pepela ne nosi nikamor, dokler ni docela pogašen. Neod-pustljiva lahkomišljenost je, nositi žareč pepel celo na podstrešje. Mal ogorek že lahko oživi ves kup, zaneti ogenj in upepeli vso hišo. — V hlevu, na skednju, pod streho ne sme nihče kaditi.
Nočna luč naj stoji na porcelanastem ali glinastem podstavku in ne kar na mizi, ki je -morda še pregrnjena s prtom.
Ne dopuščaj, da bi prllival kdo petrolej Igo re čim svetiljkam. Ne čakaj, da bi pogorelo vse olje, nego zahtevaj, da se svetiljke osnažijo in nalijejo podnevi.
Ako se suši obleka, perilo i. dr. na peči ali ob štedilniku, je treba posebne pazljivosti, da se ne zapali.
Ce se je ,pa navzlic vsej previdnosti pripetila nesreča in nastane požar, tedaj naj gospodinja ne izgubi glave. Skušati je treba ogenj hitro pogasiti. Priti mora hitra pomoč. Goreče masti, olja in špirita ne gasi z vodo, nego skušaj plamen zadušiti s tem, da vržeš nanj plahto ali kaj drugega. Glavno je, da odvzameš ognju zrak. Ako se vname komu obleka, naj se vrže dotič-nik na tla, ali ga takisto ipokrij -s plahto, rjuho, prtom, da zadušiš ogenj. Nikdar ne sme goreč človek begati semintja, saj tako dobi plamen več duška in gori le še bolj.
Zavaruj svojo hišo, gosipodarska poslopja, pohištvo, živino, obleko in perilo
v zavarovalnici proti požaru! Zavaruj se, da se ti kdaj ne bo treba kesati tvoje brezbrižnosti!
Jabolka, izbrana in dobro pregledana, hrani za zimo vsako posebej v časopisni papir zavito v zaboju ali še bolje na polici v kleti, ki ima 2—5 stopinj nad ničlo. Ako je prostor presuh, da jabolka hitro uvenejo, poškropi tla večkrat z vodo, ali postavi vanj .posode z vodo. - --- Velo in zgr-bančeno sadje zakoplji za nekaj časa v zmerno vlažen pesek, kjer naj ostane tako dolgo, dokler ni koža zopet lepo gladka.
Zmrznjeno sad^e. Kakor hitro opaziš, da je sadie zmrznjeno, ga treba takoj segreti. Toda jako počasi in previdno ter polagoma. Ako bi pustili sadje še nadalje v mrazu, bi se napravilo v njem še več ledu in še večja bi bila nevarnost, da se pokvari. Zmrznjenega sadja ne smeš prijemati z gorkimi rokami, niti ga stiskati, ker je jako občutljivo. Najbolje je, da greješ prostor, v katerem je sadje, ne da bi se ga dotikala. Naglašam ponovno, da se mora vršiti to jako počasi. Taiko se sadie polagoma otaja in je dobro porabljivo, ako ni bilo že ipreveč zmrznjeno. Ce se sadje ne da več na ta način rešiti, tedaj ga piisti še nadalje zmrznjenega in ga kmalu porabi. Otajano sadje se namreč hitro pokvari .medtem ko so n. pr, zmrznjena jabolka, ki jih naliješ z vodo in skuhaš ali dušiš z vinom, prav dobra. Ako pa jabolka najprej otajaš in jih pustiš na zraku, dobe zaradi kemične pretvorbe čuden, neprijeten okus.
Barvana kava. Lepo zelena kava je redkokdaj po naravi taka. Nekoč nas je bolela glava po vživanju kave, ki je bila surova prav lepo zelena. Namočim par zrn • in voda je postala takoj zelena. Slabše vrste kave ali taka, ki je .marnirana', t. j. ki je prišla v morsko vodo, pobarvajo trgovci, da je videti lepša. O barvanju kave pravijo „Novice" 1. 1848., da je komaj nekaj let v navadi. Neki trgovec s kavo je zapazil, da öe dobila kava slabše vrste lepo lice, ker se je bilo natrosilo med njo slučajno nekaj oglja in indiga (plavila). Holandoi segrejejo slabšo kavo na železnih pečeh, pa postane lepo rmena. (Novice 1848.)	F.
Volno deni, preden jo uporabljaš za nogavice ali druge pletenine najmanje za 24 ur v mrzlo vodo. Na ta način zabraniš, da se nogavice v perilu ne skrčijo. Da se volna v vodi ne zmeša, preveži štreno v kratkih presledkih. Ko je bila dovolj dolgo v vodi, jo nalahno ožmi in obesi, da se posuši.
KUHINJA
Zajčja pašteta. Na željo narociiice priobčujemo: Kos že kvašeiicp zaica (hrbet ali obe zadnji nogi) nasoli. in dusl kakor navadno. Potem meso seseldiai aH zmelji, ,primešaj mu Vž litra vma m malo juhe in kuhaj to še nekaj časa, nakar pri-deni celo jajce in 3 polne žlice sardelnega masla, malo nastrganih limonovih olupkov, žlico sesekljanih kapar, polno zhco v luhu kuhanih, drobno zrezanih jurckov ali go-moljik, nekoliko limonovega soka, se malo soli in prav malo muškatovega oreška. Vsa zmes mora biti toliko gosta, da se bo pri pečenju strdila. Obloži namazan, z moko ali drobtinami posipan model v dnu in ob straneh s krhkim ali maslenim testom, po-krij dno ,po vrhu testa z rezinami slanine, na to naloži pripravljeni nadev malo manj kot do vrha, pokrij ga z rezanci slanine, kapar in dušenih juičkov ter pokrij vse to z okroglim pokrovcem iz testa, krhkega ah maslenega, kakoršnega si Dač pripravila. Napravi povrhu iz ostankov testa mrežico ali kak drug okrasek, pomaži z jajcem in speci pašteto v pečici. Daš jo lahko gorko ali mrzlo na mizo;
Za pašteto lahko porabiš tudi slabše dele zajca ali pa celo kos koštruna, ki ga deni za 2—3 dni v kvašo; kot začimbo mu prideni še nekoliko majaronovih plevic.
Postna zdrobova juha. 3 žlice pše-ničnega zdroba precej temno zarumeni na masti ali na maslu. Zalij z vodo ali s krompirjevko in pusti, ■ da vre 20 minut. Potem prideni sesekljanega zelenega peter-šilja. f>ređen neseš juho na mizo, razmešaj v skledi 2 rumenjaka, prideva! spočetka pomalem pripravljeno juho in ves čas mešaj, da se rumenjaka ne zakrkneta. K juhi daj opečene žemeljne kocke.
Zdrobova gibanica za juho. Zmešaj pol skodelice smetane, kakršno si prihrani od mleka, 1 jajce in približno 2 srednji zajemalki mleka. Prideni 3 žlice belega zdroba in tikoma preden namažeš nadev na testo, še malo sesekljanih segretih ocvirkov. Testo napravi vlečeno iz a litra moke, mlačne slane vode in malo olja; ako imaš beljak, ga pridem, lahko pa tudi izostane. Gibanico speci na namazanem pekaču; razrezi jo in jo deni v igoveju juho ali jo serviraj posebej k juhi.
Možgani z majonezo v šlioiikali. Za 6 oseb' vzemi cele telečje možgane, očisti jih in skuhaj v slani, nekoliko okisani vodi. Med tem pripravi sledečo majonezo: V skledi stlači prav dobro rumenjaka dveh trdokuhanih jajec, prideni še dva surova rumenjaka. Potem pridevaj polagoma. po kapljicah finega olja, pa neprestano mešaj. Olja je lahko K do . litra. Ako se majoneza preveč zgosti, ji primešaj kako žlico juhe in mešaj naprej. Potem prideni še gorčice po okusu, (približno dve kavni žlički) soli, limonovega soka in ako Imaš, par žlic (2—3) prav dobre in goste
kisle -smetane, a ni neobhodno potrebna. , Majonezo delaj vedno na hladnem. Primešaj končno na majhne koščke zrezanc možgane, naloži vse v školjke ali prav majhne karaeninaste posodice, ki so znotraj' videti porcelanaste, a zunaj .glinasto rumene ter imajo lično obliko malih modelčkov. Povrhu potresi malo sesekljanega drobnjaka in tupatam kako kapro. To je tudi za oko prav ustrezna predjed, ki jo serviraš po juhi. Ako nimaš- niti školjk, niti glinastih modelčkov, seveda lahko daš to majonezo tudi v stekleni skledi in s steklenimi krožnički in dezcrtnimi vilicami na mizo.
Riževe krustade. Za 5 oseb spraži 35 dek riža na 10 dekah maščobe s čebulo. Ohlajenemu rižu primešaj soli. in 2 deki nastrganega parmezana. Dober je pa tudi boli oster in malo posušen domač sir. Potlači na deski, da bo dva prsta visoko, izrezi' z vbodom za krofe kolačke, z inanj-šim obodcem pritisni po sredi, da dobiš luknjico. Povaljaj v jajcu in drobtinah in ocvri na masti. Potem srednji kolobarček Izloči in nadevaj krustade z možgani ali mešanimi jajci (jajčnim .podmetom). Daj s solato na mizo.
Kruliovka prekaša glede redilnih snovi vsako govejo juho in privošči si !o lahko tudi vsak siromašen človek. Posuši kosce rženega kruha do trdega ter jih stolci v raožnarju v moko ali zmelji kruh v mlinu in presej drobtine, da bodo prav drobne. Nato zavri liter mleka, raztepi v njem tri žlice te krušne moke, pusti naj vre par minut in juha je gotova. Ako raz-motaš v njej rumenjak, potem, ko si jo že vlila v- skledo, je seveda še boljša. Namesto mleka vzameš tudi lahko govejo juho ali celo vodo. Potem jo moraš ,pa zabeliti z maslom in osoliti. Na mleku kuhana kru-hovka je 'prikladna zlasti za otroke- in za stare ljudi, ker je lahko prebavljiva in ne ■ napenja.
Domača jetrna pašteta. >i kg telečjih ali prašičjih jeter, pol osminke kg .prekajene slanine, 4 trdo'kuhana jajca, sol, poper in gorčico po okusu. Slanino zreži ha kocke in jo .praži tako dolgo, da postane
..............................................................................................lil,a
# Trgovina z železnino %
f Venceslav Breznik |
> Ljubljana, Stritarjeva ul. 71
/	priporoča cent gospodinjam svojo bo-	\
y	gato zalogo kuhinjskih potrebščin, stro-	^
I	jev za gospodinjstvo, posodo raznih	I
s	izpeljav, jedilni pribor, srebraino itd.	|
S	Vedno najnižje konkurenčne cene.	=
i	I
................I..................................................................................
6
kakor steklena. Na listke zrezana jetra opraži na pripravljeni slanini; pridani še polovico precej velike zrezane in tudi opra^ žene čebule in jajca ter zreži maso 3- do 6krat na stroju in pašteta je gotova. Da ji daš lepo obliko, jo lahko naložiš v razne modelčke, ki jih prej oplakni v mrzli vodi. Sedaj po zimi lahko hraniš tako pašteto na mrzlem po cel teden.
Orehovi piškoti. Kolikor tehtajo 4 jajca, toliko vzemi sladkorja, vmešaj s 4 rumenjaki, iprideni za težo treh jajec ■moke, skodelico debelo zrezanih orehov, kavne žličke «pecivnega praška in sneg štirih beljakov: Polovico snega primešaj z moko, drugo polovico pa potem, ko si že dejala orehe. Vlij na namazan, z moko po-' sipan pekač, da bo za dva drobna prsta debelo in speci. Pečeno in ohlajeno razreži na kosce. Ta sladica je priprosta, ker je hitro narejena in je dovolj izdatna.
Dobri keksi. Umešaj H kg surovega masla, 3 cela jajca, Vs litra sladke ali goste kisle smetane, par zrn soli, 2 zavitka vanilina in 1 zavitek .pecivnega praška in ^/s kg sladkorne moke. Počasi pridevaj potem še moko, skoraj 1 kg. Zgneti vse v testo, ki mora biti precej trdo. Ko je na hladnem počivalo ^ ure, ga razvaljaj, in sicer ne vsega hkratu, nego v manjših delih, da se ne prime deske. Izreži z modelčki razne oblike, ki jih na namazanem pekaču svitlo-rumeno speci. Ako imaš dve pečici in dva pekača, gre delo iako hitro izpod rok in keksov napraviš iz navedene tvarirte ogromno, V trgovinah z železnino dobiš v cc-loto sestavljene modelčke, da izrežeš na en mah kar po 20—24 oblik. Izmed teh jih je po 6 in 6 enakih.
Išelske tortice .{brez jajec). 28 dek moke, 28 dek surovega masla, 14 dek sladkorja, 14 dek olupljenih, zmletih mandljev ali orehov, malo limonovega soka. Surovo maslo zdrobi med moko, prideiil sladkor in orehe ter tlači tako dolgo, da se sprime v testo. Počiva naj nekaj časa na mrzlem. Potem ga zvaljaj, a, ne vsega naenkrat — za nožev rob debelo, izreži z okroglim obodcem male kolačke, pečene še gorke namazi z marmelado, stisni po 2 in 2 skupaj in še gorke povaljaj v vanilijevem sladkorju. So izdatne in jako dobre ter jih hraniš lahko dalje časa.
Krompirjevi kroketi. Skuhaj v oblicah v slani vodi 5 srednjevelikih krompirjev. Posebej umešaj penasto veliko žlico maščobe (polovico surovega masla, pol masti), prideni celo jajce, stlačeni kuhani krompir, soli in naposled žlico moke. Postavi zmes na hladno, dokler -ne začneš cvreti. Napravi male cmoke, ki jih ocvri na masti.
Medeni kruh. Zavri kg medu. Ohlajenemu primešaj H kg sladkorja, ü kg pšenične moke, cimeta, klinčkov, .muškato-veda oreška, limonovih lupinic in "/s litra mleka. To naj stoji en dan na hladu. Naslednjega dne prideni 2 žlici ruma, pecivnega praška, 2 jajci in mešaj to 20 do
30 minut. Naposled dodaj 12 dek debelo zrezanih orehov. Pekač ali model dobro namaži, postupaj ga z moko in vlij testo vanj samo za dva prsta visoko, ker jako naraste. Peci v srednje vroči pečici. Ako hočeš, prevleči še s kakim ledom in razreži na rezine, A tudi brez ledu je medeni kruh prav dober.
Sirovi žepki brez iaiec. 30 dek moke, 30 dek surovega masla in prav toliko zdrobljenega kravjega sira, kavno žličko pecivnega praška in potrebne soli zgneti v testo, ki naj počiva % ure. Potem ga tanko razvaljaj in nadevaj s sledečim .nadevom: Vi kg zmletih orehov popari s prav malo mleka; prideni 1 rumenjak, iz beljaka sneg, malo limonovega soka in nastrgane lupinice. Pokrij kupčke nadeva s testom in izreži oblike žepkov, ki jih pomaži z jajcem in speci. Ako hočeš imeti žepke sladke, primešaj H skodelice sladkornega praha, a vzemi zato nekoliko manj (kakih 5 dek) sira, da ne bo testo premehko. V tem primeru tudi povrhu potresi žepke s sladkorno sipo potem, ko si jih namazala z jajcem ali mlekom in jih speci.
Krompirjevi krofi. Pretlači 6 srednjevelikih kuhanih olupljenih krompirjev, primešaj za jajce surovega masla ali masti, 2 žlici sladkorja, nekoliko soli, 1 rumenjak, K žličke pecilnega praška in toliko moke, da se da zgnesti mehko testo. Razvaljaj ga za prst debelo, izreži z obodom za krofe okrogle oblike, ki jih speci na namazanem pekaču. Na sredo vsakega pečenega krofa deni kupček sadne mezge ter posipaj krofe s sladkorjem.
Ali: Skuhaj v slani vodi tri velike, olupljene krompirje. Kuhane pretlači skozi cednlk v skledo. Prideni košček surovega masla, žlico sladke smetane, 2 rumenjaka ali 1 celo jajce, soli in približno 3 žlice moke. Dobro premešaj in devaj z žlico vložke v vročo mast, da se ocvro. Te vrste kroketi se jako dobro podajo k divjačini v omaki.
Buhtočki. Ako hočeš imeti dobre buhtočke, ki ti mnogo zaležejo in so prav dobri tudi še naslednjega dne, treba, da napraviš prav tako fino testo kakor za krofe. Saj potem pa tudi ne zaostajajo dosti za krofi: % kg moke, 15 dek surovega masla, 3 jajca (1 celo jajce in 2 rumenjaka), 18 kock sladkorja, 2 deki drožja, že vzhajanega, soli in potrebnega toplega mleka stepi v testo. Ko je vzšlo, ga zvaljaj, razreži na pravokote, ki jih nadevaj z marmelado, orehovim, mandljevim, makovim ali kakim drugim nadevom. — Se finejši: >S kg moke, 4 rumenjake, 1 celo jajce, 10 dek surovega masla, skodelico sladke smetane, 15 kock sladkorja, mleka in drožja dve deki. V ostalem postopaj kakor prej,
ONEN/NO SVEiE PRA7.ENA

TEKMOVANJE NAIBOUŠIH KUHARSKIH RECEPTOV.
se je završilo z decembrom 1. 1932. Receptov so naše naročnice poslale prav veliko število. 2al smo v njih pogrešale raznovrstnosti in originalnosti, tako da vseh teh receptov zaradi prevelike sličnosti ni bilo možno priobčiti. Predvsem nismo mogle vposlanih kuharskih receptov razvrstiti po vseh peterih skupinah, kakor je to določal razpis, ker se tekmovalke nanj niso ozirale:
Največ glasov je dobil recept 11. skupine pod naslovom „Telečji zrezki" v junijski številki in zato prvo nagrado.
Drugo nagrado so prisodile naše naročnice receptu V. skupine v julijski in avgustovi številki „Z e 1 e n j a č a ali zelenja k".
Tretjo pa receptu „Patližan (melancane) s paradižniki" v septemberskem zvezku Ženskega Sveta.
Vsi drugi glasovi so bili talco razcepljeni, da po njih ni bilo mogoče določiti nadaljnih nagrad.
Nekatere naročnice so hvalile Jezikovo klöbaso, češ, da mora hiiti pač izvrstna, toda za sedanje razmere predraga.
Drugim je ugajala „J e t r n a juh a".
Zopet druge so nam sporočile, naj priporočamo „Srbsko solato" (oktober). Za zimo so si jo pripravile in jim izvrstno služi kot primes k drugim solatam, n. pr. endiviji, zeleni, krompirjevi solati i. dr. Daje jim pikanten okus.
Dalje so nekatere odobrile in priporočajo:
„Zelena kot prikuha" in „Rdeče zelje" novemberska štev. in iz decem-berskega zvezka „Prav dobro potico" in „Jako dober rum".
„Iz naših braiev." Stenski koledar, uredil in izdal Cv^to Svigeli.
Koledar je urejen po tednih, vsak teden ima sliko naših pokrajin in prizorov iz našega življenja. Tako nam podaja bogato zbirko prvovrstnih in krasno reproduciranih slik. Da izdajatelju, ki je med najboljšimi našimi fotografi amaterji, ni Slo za dobiček, marveč da ga je pri tem vodila ljubezen do lepe rodne zemlje in do lepe slike, priča že izredno nizka cena koledarja, ki stane v razprodaji Din 38.—; naše naročnice ga pa dobž v naši upravi po Din 32.— {.po pošti Din 2.— več, priporočeno Din 5.—). Poštnina za inozcm.stvo Din 8.—, za Italijo L tO.— s poštnino vred.
Prav posebno opozarjamo na koledar tiste, ki imajo svojce v tujini in .ki bi se jih ob novem letu radi spomnili z darilcem. Mislimo, da ga ni našega človeka, bodisi v rudnikih Francije, Belgije, Holandske ali v ameriških tovarnah, .ki bi ne ibil vesel, ko bi gledal vsak teden lepo sliko, ki mu vzbuja spomine na rodno zemljo. In našim dekletom, razkropljenim širom sveta, koliko prijaznejša bi jim bila podstrešna sobica, če bi jih vsak teden pozdravila nova slika iz domovine, grmič planink, šopek narcis z Golice ... Naročnicam v inozemstvu prilagamo sliko iz koledarja.
GOSPODINJE, PREČITAJTE, KORISTILO VAM BO!
Z manjšini trudom in z manlšlml stro-	„Varekino" izdeluje tvrdka I. VITEK
ški kakor sicer, postane z uporabo tekočega	v Ljubljani, Veliki štradon 9.
pralnega luga „Vareklna" Vaše perilu sne-	Naprodaj je v vseh špec. trgovinah;
žnobelo. „Varekina" odstrani iz perila vse	kjet Je še nimajo, jo zahtevajte!
madeže, ga desiniiclra, mu daje prijeten---
vonj In — kar ie tudi važno — perila sploh	Služkinjo, 25—45 let staro, ki zna doni treba kuhati. Priporainjarao izrecno, da	bro kuhati in ki je vajena vseh drugih hiš-„Varekina" perilu absolutno nlć ne škoduje,	nih del, išče družina na deželi. 130 „Varekina" je posebno izvrstno sred-	Hiša v bližini Kranja, štiristanovanj-stvo za ribanje poda, miz, stolov itd,	ska, visokopritlična, nova, prosta davka, se Steklenica po Din 4 zadošča pri "pe-	proda za 90.000 Din. Poleg hiše zelenjadni rilu za 15—201 vode, pri ribanju za 25 do	vrt, v hiši vodovod, elektrika. Naslov za 301 vode,	informacije: Janez Spavec, Primskovo 89, Poizkusite „Varekino" prvič vsaj na	Kranj. 133 manjvrednem perilu in prepričali se boste,	Za spomlad iščem žensko, ki bi bila da jo smete uporabljati brez bojazni in z	zmožna voditi gospodinjstvo na vinograd-nspehom tudi za pranje najboljšega perila,	nem posestvu. L.ahko je tudi vdova z enim — Podrobna navodila so natisnjena na vsa-	otrokom. Zahteva se neoporečnost, čistost ki steklenici. Postopek je lahak in eno-	in pridnost. Ponudbe na upravo Ženskega staven.	Sveta.
NAŠ DOM
FEBRUAR 1933 ŽENSKI SVET
LETO XI. -2
ZDRAVSTVO
Pazite pri otrocih na nos! Nosnica, to ie tista, odprtina, ki živo zanima otroka. Ko spozna, da. vtakne v to luknjico ikonec svojega prstka, pride kmalu na misel, da bi shranil Jahko ikaj tam notri. Otrok si zabaše v nos kak kamenček, fižol, gumb, grah, majhne novce itd. Fižol in grah sta v nosu bolj nerodna kakor drugi trdii predmeti, v mokroti sluze -se napueta iTi jih je težko premakniti. Dostikrat niti mati ne ve, da si je -otrok kaj zabasal v nos. Neki gospod je pravil zdravniku, da mu teče že 53 let »noj iz nosa. Zdravnik mu je odstranil liz nosa breänjevo pcäko. Prl vsakem gnojenju im tiščanju v nosu je treba z otrokom k zdravniku. Sama nikari ne poizikušai jemati tujega predmeta iz nosu, ker ga zabašeš le še viSje. Res, da zleti včasih kaka majhna reč pni kihanju sama «z nosa, najbolje pa ie takoj k zdravniku, ki ima vso potrebno pripravo in o'tro'kov nosek hitro osvobodi neprijetnega gosta. Doma pia nikar ne poskušaj tega, ker se otrok lahko zaduši. Pripoveduj, že prav majhnim otrokom, da je vtikanje prstkov in itujih predmetov v nos silno grdo, predvsem pa nevarno. F.
Stara koža. Na kmetih pravijo, če kdo niima cvetočih lic: ..Staro kožo ima, ni zdrav." Pri mladih ljudeh je znak bolezni, ako se nabira in vene koža. Tu je treba takojšnje zdravniške preiskave. Gospodinja, ki dela po cele tedne v temnem in neprezračenem stanovanju, dobi uvelo kožo; pri nepretrganem delu v vroči kuhinji se pokaže na obrazu kakor maščobna lisa ali pa se sveti ves obraz od maščobe. Najboljše zdravilo je vsak dan na zrak in dobro prezračeno in čisto stanqvanje. Gorke kamelične kopeli ali kopeli iz izkuhe smrekovih vršl-čev okrepe velo' kožo in vzamejo maščobo. Po kopeli utrl kožo s sledečim mazilom. Tri žlice lavendeijevega, tri žlice bergamot-nega olja, šest žlic alkohola, 6 žhc desti-lovane vode in dve žlici bo,raksa zmešaj.
Koža dobi slab duh zaradi bolezni, hrane ali nezadostnega umivanja. Kože se prime duh po tobaku, po kuhinji, po pivnici, sploh po vsem. Dojenček, ki ni okopan, diši ves po mleku, odrasli imajo često-krat svoj posebni duh. Timijanove kopeli, utiranje arnike, umivanje z otrobi vzame duh. Glavno je dosti umivanja. Posebno hud
in nenavaden duh kože je znak bolezni, namesto dišečih vod je treba zdravljenja. F.
Proti preiilaieniu v ušesiii in glavi. Se-grej v pečici ali na peči prav dobro vrečico drpbinja od sena (seme ni drobiž) in jo polagaj na boleče mesto. Ako to večkrat dnevno ponoviš, kmalu ^preide bobnenje v ušesih, trganje in druge bolečine, ki prihajajo od prehlajenia. Tudi vroče vrečice mavke preženejo trganje in revmatizem, ako ni že preveč zastarel.
Za otekline v griu. Prevri pest sleza, bezgovega cveta, pljučnika in žlico medu, izpiraj z mlačnim čajem večkrat grlo in nos, od zunaj naveži z medom namazano krpo.
Če se grio rado gnoii. Kani vsak dan par kapelj arnikove tinkture v mlačno vodo in izpiraj si grb in nos zjiitraj iii zvečer. Vrat umivaj zjutraj in zvečer z mrzlo vodo in ga utiraj s slinovko.
iUilo nas brani okuženia. Umivaj si roke večkrat dnevno z milom in gorko vodo, posebno pred vsako ijedjo. Namili si jih prav močno in drgni jih, da bodo vse penaste-Na ta način se ubraniš raznih nalezljivih bolezni. Milo zamori iklice bolezoi, da si jih ne moreš z rokami spra'witi v usta, nos, oči. Tudi sol je dragoceno sredstvo, ki zabrani marsikatero okuženje. Ako uporabljaš milo raztopino soli .zvečer in zjutraj za grgranje in jo vsrkavaš tudi v nos,-odvrneš mnogo-Tcatero opasnost okuženja.
Zmetka ali plnjenec ostane, ko se izloči dz mleka maslo. Nima siicer več tolščfe, vsebuje pa še sirnino, mlečni sladkor in alkalične soli. Liter zmetke ima beljaikovin za štiri kurja jajca. Na Nemškem in na Holandskem hranijo slabotne otroke z zniet-ko; dobi se tam tudi „Medicinal-Butteij milch za črevesne in želodčne bolezni dojenčkov. To zmetko dobivajo iz pasterizirane, le nekoliko skisane smetane. Ker je ta zmetka le kislata, se kuha lahko, samo raz-tepati se mora, ko se segreva, da se izloči gladko simdna. Jed, ki ie kuhana na zmetki, se mora hitro shladiti in ne sme stati na toplem. Z zmetko lahko zamesimo, zalijemo žgance, kašo in drugo. Seveda mislimo tu na zmetko iz .sladke smetane, ki jo je imenoval Rockfeler „eliksir življenja". Ta mul-timilijonar je bil nekaj let velik revež. Bolni
9
Tj^ „BUDDHH
M
eajne mešaniee so najboljše TEA IMPOßT I^jubljana. Veena pot 15
Telefon 2626
želodec mu ni prenašal več drugega kakor malo mleka in biskvita. Dr. Nigger mu je svetoval, naj bi se zdravil s kislim mJekom; ker ga ni prenašal, je poizkusil z zmetko. Ta ga ;je spravila tako na noge, da je užival zopet lahko meso in da je bil v viis-oki starosti čil kakor mladenič. Skozi dolgo število let je užival Rockfeler po tri Htre zmet-ke na dan in žlico oljčnega olja pred kosilom. Zmetko ie dobj.val vsak dan svežo iz svoje farme v Contantico liill. Kamorkoli ie šel Rockfeler, so pošiljali za njim zmetko. Zmetka je staro zdravilo za želodčne in črevesne bolezni. Ona hladi in celi. Proti
bruhanju krvi in žolčni 'bolezni, proti žolčni mrzlici in za opešana prebavila je uživanje zmetke koristno. Popolnoma se pozdravi, kdor ie zapečen, če izpLje vsako ijutro na tešče par kupic zmetke, v katero je nare-zal malo svežega ma^la. Zmetka poživi trudnega in ohladi najhuijšo žejo bolj kakor vino ali voda. Piješ jo lažje kakor kuhano mleko. Dobro bi bilo, da bi prodajale mlekarne poleg sladkega mleka tudi zmetko. Na Nemšikem se dobiva „Buttermilch" in „Magermilch" in oni, ki si ne morejo privoščiti polnovrednega mleka, si pomagajo s pridom z z^metko.	F.
PRAKTIČNA NAVODILA
VRT
Prvo delo na vrtu.
Ko se začne daljšati dan iai pred isolnč-nimi žarki izginja sneg, tedaj že skrbna gospodinja razmišlja, kako si obdela svoj vrtiček. Cim manjši je, tem natančnejši načrt si TiaT>ravi, da izikoristi vsako ped zemlje in izvabi iz nie čim več sadu.
Ako nisi zemlje že v jeseni globoko prelopatila, gnojdla 'in jo pustila v gručah, da pod snegom premrzne, kar je pač najbolje, stori to vsaj sedaj v zgodnji pomladi. Ve^n-dar .se ne prenagli. Kajti dokler se zemlja tolilko ne osuši, da pri lopatanju (štihanju) vsaj deloma ne razpada, ni čas za obdela-vanje. V blatu lopatana zemlja 'Se aie da rahljati in zato ne priiiaša zaželjenih uspehov. Ce je še dovoli •zgodaj, naj prelopata-na dn pognojena zemlja leži nekaj časa v gručah, da zrak dobro prodre vanjo, Al^ jo liznova pokrije pomladan'ski sneg, ji to samo koristi, saj pomladni sneg je Siromaku gnoij, pravj naša narodna prislovica. — V suhem vremenu, cko se ni več bati prehudega mraza, zemljo z grabljami razrahljaj in poravnaj ter napravi 1 meter 20 cm široke gredicc. Ako je kopno lim zemlja dovolj • osušena, že lahko v toplejših krajih im na zavetnem prostoru sejemo protii koncu'februarja prvo solato, peteršilj, korenje, redkvico, Spinačo, grah. črni koran in sadimo česen i-n čebulo. Da pridržinio nekaj dnevne toplo'te, poknivamo vsaj nekaj časa posejane gredice na večer in preko noči s smrečjem, Ce je mogoče, sejmo prvo setev ob kaki južni steni, potem nam gotovo uspe.
Zaradii boljše razdelitve semena, lažjega obdelovanja in pletve. boljšega iiikori-ščanja zemlje in lepšega vtiska je priporočljiva setev v vrstah. V ta namen na-
pravimo ob napetš vrväoi is količkom na pripravljeni g-redi po tri, štirii do pet vodoravnih pliOkih jarčkov, v katere matrosimo seme redko iii 'kolikor mogoče enakomerno. Posejane jarčke pokrijemo s prstjo, ki mora prati v tesno zvezo )S semenom. Zato gredo rahlo potolčemo z lopato alii s kako desko. Dobro je tudn, da gredo nalahko poškropimo s postano vodo. Seme naj pride tako globoko v zemljo, da ga pokriva približno dva- do trikrat tako debela plast prsti, kakor je seme :samo debelo ...
Preden začno drevesa odganjati, jih poškropimo od tal do vrha z 10% mešanico drevesnega karbolineja (arborina) in 'Vode, t. j. v enem litru mlečne vode zmešamo desetinko 'litra arborina. Kasnejše škropljenje, ko drevje že odganja, opaln odganjke.
Že pred brstenjem, namreč koncem februarja ali v prvi poloviici marca, odkoplji tudi ob koreninah ribeza, kosmulje (agra-sa), mareUc, črešenj, višenj in ob jagodah malo pnsti, natrosi okrog čilskega 'SoMtra in zagrebi nazaj. Ta pomladanska gnojite v ima silen uöiaiek zlasti tedaj, ako sd v pozni jeseni že gnojila s hlevskim gnojem. Sadja bo obilo in debelejše bo.
V kleteh in zasipih shranjeno zelenjad preglej ob toplem vremenu in odstrani vse, kar je nagnitega. Natančno preglej tudi gomolje dalij (georgin), kan tin gladijol {meč-kov), Ako plesnijo, ijih potrosi z zdrobljenim bukovim ogljem in zrači klet.
Kompostni kup, kamor sd metala poleti, v jeseni in pozimi odpadke z vrta, iz kuhinje in gospodinjstva, smeti, lesni pepel (ne pa od premoga), dalje pepel od kosti, smotk in cigaret, .saje, gnoj od perutnine, listje, senene ostanke, drobiž iz drvarnice, živalsko drobovino in kri, pominje i. dr., vse to
JO
nam daje izvrsten gnoj. Na pomlad ga premeta! in premešaj, čim popiusti led, in ga polij z gnojnico. Kompost ie najboljše vrtno gnojilo, ker pomnožuje spr&tenino v zemljo, In ker so v njem razkrojene vse redilne snovii v talki obliki, da jiih raistline lahko takoj Liporabljaijo. Zato gospodinje, ki imate vrtove, ne metajte kuhinjskih in drugih odpadkov v smeti, uporabljajte jih za dragoceni kompost!
Iz lasine izkušnje priipo.ro-čam. Malo znana je pri nas novozelandska š plin a č a, ki pa je izredno okusna in hvaležna povrtnana. Lansko leto sem to debelo, težko ikaljivo seme sejala prav zgodaj spomladi. Pokrivala sem ga s smrečjem in gredo po potrebi škropila z mlačno vodo. Čakala sem več nego mesec dni, a novozelandske špinače ni bilo na .liz-pregled. Obupala sem lin .si pri znanki izprosila nekaj mladih sadik te izvnstne špinače. Posadila sem jih na drugo gredo, vmes pa isolato in vse skrbno gojila. Vzrast-la je špiinaia; a glej. prikazali so .se tudi tnije moji prvotni sejančki, in tako sem imela .sedaj novozelandsko špinačo na dveh polovičnih gredah. Zlasti ona, ki sem jo sama posejala, se je razrastla v mogočne, po tleh plazeče se grme in so W rastlinicc .sčasoma pokrile kar tri četrtine grede. Grme smo obirali in obrezovali, da so lahko poganjali novo zellenije, in špinače je bilo prav do pozne jeseni dovolj. — 'Novo zelandsko špinačo potaknemo v zemljo sredi ali koncem marca; ako vzkali in se prikaže pred začetkom maja, jo moramo preko noči še nekaj časa pokrivati, ker je za mraz občutljiva. Poletna vročina pa ji ne škoduje. Poseieimo pa lahko to špinačo tudi v lončke ali toplo gredo in presadimo sadike v razdalji 40—50cm; da prostor dovolj izkoristimo. posadimo vmes solato ali kolerabo.
Še manj znana je v na.šiih krajih blitva ali mangold, ki je z rdečo peso v najbližjem sorodstvu. Mangoldove bujne in sočne liste uporabljaš lahko vse poletje namesto špinače, beli mesnati peclji, v slani vodi kuhani in -z drobtinami in surovim maslom zebeljeni, pa so prava poslastica, ki na prav dostojen način nadomešča šparglje. Liste in peclie skupaj tudi lahko pripraviš podobno kakor kolerabo. Dalje so nemara kuhani mangoldovi peclji tudi prav dobri v solati.
Preskrbi si že sedaj seme mangolda; seieš ga lahko v marcu. Potakni ga v štirih vrstah na eno gredico po 15—30 cm vsaksebi v iiepregloboke razore. Mlade rastlinice prepalimo, da bo med vsalio 30 cm prostora. Ako ga pridno okopavamo in zalivamo, se mangold izredno hitro razvija. Ko se dovolj razkosati, začnemo lomiti največje zunanje liste s peclji vred. Cimbol-j ga oblomimo, tem močneje poganja nove liste. Malo večja greda mangolda je lansko poletje zadoščala trem rodbinam, pa še preveč ga je bilo. Posebno prijeten okus ima
mangoldova špinača, ako ji pji kuhanau dodamo malo itravniške IkisMce.
Za jesensko, zimsko in zgodnjo pomladansko porabo sejemo mangold še v maju ali juiiiju ali ceio pozneje. Seveda moramo posejano gredo zavarovati pred solncem. Pozimi natrosimo med vrsite preperelega gnoja, da rastline bolje prezimijo in dajejo v rani pom'ladi dovolj Mstov. Najboljše vrste mangolda ali blitve so širokolistni rumeni, švicarski rumeni in pa „lu.kulus".
Prvič sem lansko pomlad sejala tudi črni koren, ki mi je v globoki, že v prejšnji jeseni pregnojerii zemlji prav lepo uspel. V sveže gnoieni in plitvi zemlji zraste namesto ene več drvenih koreriim, ki niso dosti uporabne. Črni koren sejemo že koncem februarja ali v začetku marca v vrste po 4—5 na gredo. Ko izkali in nekoliko poraste, ga prepulirno. da stoje rastline po 8 do 10 cm na,nazeii. Ako ga vesitno plevemo, okopavamo in zalivamo, vzrastejo do jeseni za prst debele, precej dolge in ravne korenine, ki jiih ostrgamo, v slanem kropu kuhane in s surovim maslom zabeljene jemo kakor šparglje. a jih pripravljiamo tudi v omaki, kot prikuho ali celo ocvrte. Velika prednost črnega korena je, da ni niti najmanj občutljiv za mraz. Se o Božiču smo ga izkopali naravnost iz grede in ije bil izvrsten. Kolikor ga potrebujemo za zimo. ga izkopljemo iz zemlje in ga potaiknemo v klet ali na hodnik ali kamorkoli v pesek, pomešan s prstjo. Ostalo koreninje pa pustimo na vrtu v zemlji. Kopljemo ga lahko, kakor hitro odneha mraz in zemlja ni več trda. — Ako se črni koren v prvem letu ni dovolj razvil, ga pustimo rasti do prihodnje jeseni. V drugem' letu g.re sicer v cvet, a to okusu in razvoju korenin ne škoduje. Bolje je pa, da cvetje že v prvem razvoju porežemo in ga pustimo le toliko, kolikor ga potrebujeitio za seme. Pri ikopanju črnega korena moramo paziti', da krhkih korenin ne ranimo, ker izgube mnogo soka in potem niso več tako okusne. Za pridelovanje črnega korena treba precej prostora, ker raste vse poletje.
Omenila sem tri povrtnine, ki so se mi izvrstno izplačale. Ali hi morda vedela kaka tovarišica-naročnica Ženskega Sveta priporočati še kaj dobrega, za nas novega?* ______Dolgoletna naročnica.
* Opomba uredništva: Drage naročnice, predali Ženskega Sveta so Vam na izte-žaj odprti; oglasite se v „Našem domu", radi priobčim'o, kar bo uporabnega.
Cenena gorka greda. Sadike zelenjadi in cvetlic si liahko prav zgodaj vzgojimo tudi brez drage gorke ali gnojne grede, oz. si napravimo sami priprosto toplo gredo. Na prav solnčnem prostoru ob južni ali jugovzhodni strani kakega zidu ali vsaj z deskami zavarovanega mesta prav dobro in globoko prekopljemo zemijo v velikosti nameravane gnojne grede. To storimo v niar-
11
cu, ako dopužča vreme, pa že prej. Poravnano zemljo 30—40 cm viisoko pokriiemo s svežim gnojem ali kompostom, kq ga dobro poteptajmo, da se stisne. Dobro ie, dia dene-mo med vrste gnoja še tanke iplastt stlačenega listja. To pokrijemo za par 'dn-i z deskami in '.slamo, da se gnoj ugreje. Nato odstranimo deske, nasujemo na gnoj enakomerno dobre presejane kompostne prsti kakih 10 cm na debelo. Na tako pripravljeno gredo vtisnemo 80 cm širok in poljubno dolg ter vsaj 20 cm visok lesen obod (okvir). Vtisnemo ga v zemljo tako, da visi proti jugu za 5—8 cm. Ob zmianjdli straneh ta obod prisujemo s stlačenim listjem ali s prstjo par cm visoko. Sedaj napravimo iz lat še oknom podobne okvirje,-nanje oa-pnemo pergamentni papir, ki ga napojiimo s kakim cenenim oljem. V sili zadošča tudi bel ovojni papir. Prava steklena okna sn seveda boljša, a tudi ta služijo prav dobro. Dokler seme kali, naj bo topla greda zaprta z o)kn,i in še z deskami ali slamo tudi čez dan. Samo tupatam gredo opoldne, kadar j^ toplo, zračimo. V slabem in hladnem vremenu ter ponoči sploh vedno pokrivamo gorko gredo. V .ostalem pa se ravnamo po toploti in vremenu. Kmalu, toda počasi navajamo rastlinice na vnanji zrak.
Pri količkaj primerni oskrbi si na opisani način lahko preskrbimo doma vse sadike.
Nekaj o kožuhovini. Imeti kožuhovi-na.st ovratnik, boo, jopič, plašč..; dandanes ni več nezaslišan luksus . ali' pa znak posebnega bogastva. Saj .je tehnika krznarstva že tako razvita, da znajo po tovarnah tudi razne kože srednje in slabše vrste ^tako predelati in barvati, da so videti prav. lepe in so tudi trpežne. Vedeti moramo samo, kako nam je ravnati s ikožuhovino, da si vsak komad dolgo ohranimo.
Pri nakupu ne smemo pozabiti, da poletna koža živali ni tako trpežna in je bolj redka kakor zimska. Paziti moralno, da je koža -pravilno strojeiia, da ni zažgana in da nišo bile kožice pri šivanju preveč nate-govane. Vse si moramo natančno in po mnogih trgovinah ogledati, da doženemo, kaj je najboljiie in razmeroma najceneje.
Ako se je kožuh zmočil, ga nikoli ne obešaj v bližino tople peči ali štedilnika, nego na obešalnik, najbolje v sobo, da se počas-i osuši. Potem ga dobro stresaj, in dlaka se dvigne. Krtačenje kožuhovina slabo prenaša; krznarji ima-jo namesto krtač -nekake kovinaste češlje, kakršnega naj bi si nabavila tudi vsaka lastnica kožuha. Ako tega nima, naj kožuhovino s svileno ali platneno krpo nalahko drgne v smeri, kakor teče dlaka.
Nikoli ne stepaj kožuha, ko visi, marveč ga položi predse na mizo. in ga s šibo nalahko stepaj.
Ne nosi bde na roki, ker jo stiskaš k sebi in poškoduješ s , tem dlako. — Mufa, ki je letos zopet v modi, ne polagaj na ko-
žuhovinasto stran, nego ga postavljaj- pokonci, da se dlaka ne stlači.
Umazano belo kožuhovino zdrgnd z zelo vročo moko, zavij jo nato v rjuho in pusti do naslednjega dne. Potem iztepi in iztresi umazano moko.
Mastno kožuhovi-no osnažiš z zelo vročimi pšeničnimi otrobi. Drgni ž njimi po ■ kožuhovini, in vso nesnago izsrkajo. Ako treba, ponov-i ta način snaženja.
Kožuh na pomlad, preden ga odložiš, stepi, prečeši s češliem, obleci- ga v vrečo iz tanke tkanine in ga obesi v omaro.- Kjer ni moljev, tako ravnanje popolnoma zadostuje. Ako visi kožuh prosto, brez oblačila, se drgne ob driigfe obleke in se lahko dlaka .pomečka-in-ogoli. Seveda je treba poleti kožuh parkrat prezračiti in pregledati.
Potrebna popravila ih razpoke daj takoj -popraviti strokovnjaku, ker -sicer iz malega nedostatka lahko na-stane velika škoda. Porimi, da krznarji poleti nimajo dosti dela -in -so zato mnogo cenejši nego v sezoni.
Čiščenje steklenic in kozarcev. Iz posod. v katerih je bil preje špirit, rum, kis, olje ali mleko, je težko odstraniti duh. Lahko pa očistimo te posode duha z gorčično moko, zmešano z vodo. Zmes nallj v posodo ter pusti stati K)" minut. Nato pretresemo zmes v posodi, jo izlijemo in -splahnemo posodo s čisto vodo. Ce duh še ni odstranjen, ponavljamo to še.
Gorčična moka je tudi izvrstno čistilno sredstvo za roke, posebno če smo si jih onečedili z ribo ali čebulo.
Steklenice, ki so dobile znotraj megleno prevleko, očistimo z lugom iz lesnega pepela. Ce se steklo le ne očisti, vzamemo nekaj kapljic solne kisline, ki jo kanemo v posodo, v katero smo prej nalili nekaj vode. Za čiščenje steklenic po petroleju vzamemo močno vročo raztopino sode v vodi.
Aluminijasto posodo osnažimo s kašo, napravljeno iz zmesi bukovega oglja in la-nenega olia. Ce je posoda močno začmela, moramo to večkrat ponoviti.
Obleko, ki je bila dalj časa zložena in je zmečkana, .poravnamo na ta način, da jo ovijemo z vlažnim prtom in nato obesimo za 24 ur v kleti.
Predale, ki se težko odpirajo, namažemo po onih mestih, kje-r se dotikajo drugega lesa,- z milom. Se bolje je, -da tista mesta posujemo z zdrobljenim Jojevcem (kamen, ki se do-hi v drogeriji). Vzrok težkemu odpiranju pa je vlaga. Poleti ne opazimo te neprijetnosti.
Pranje in umivanje. Pri tem delu je glavno izplakovanje s -čisto vodo. So ženske, ki zniencajo perilo res do dobrega, a ga ne izperejo do čiste vode; tako perilo je sivo in cunjasto in ima neprijeten dali, posebno če se suši v hiši. Čehinja vrže pri pranju in pri zadnjem izpiranju malo moke v vodo. /rt oka pomaga, da gre blato boli proč m naredi perilo bolj krepko. Nekatere Čehinje naškrobijo sploh -vse perilo (prav malo) in je potem tako kakor novo. Perica, ki ni
1-9
Vdeno elegantno ste oblečeni v tovami Jos. Reich
ako .pustite! Vaše obleke kemično Čistiti, plisirati, likati ali barvati
Ljubljana, Poljanski nasip
štev. 4-S
Pralnica in svetlolikalnica
prav oprala blaga, zakrije to z močnim plavljeni em. Voda, v kateri izplakneš perilo zadnjič, mora Ijiti čista in perilo ne sme potem več dišati po milaici. — 2 umivanjem posode je tudi taka. Dosti in čiste vode je treba in skrbnega izplahova-nja. Kaj .pomaga, če je pomivalnik pota vode, pa vtakneš vanj posodo, ki je polna ostankov in masti — voda je takoj mastna in grda. Vse, kar se drži posode, je treba obrisati s papirjem ali malo poplahniti v 'posodo za pominje, črne lonce pobrišemo tudi na zunanji strani. Pesek in soda ter milo so važni pripomočki. Če se kaj drži porcelana, je za drgnjenje boljša sol kakor pesek, ki kruši. Tudi za emajlirano posodo ne sme biti predebel. Lepa čista voda za iz-plahovanje naredi posodo svetlo in lepo, tako da ni treba brisanja — samo da se posoda lepo odteče in posuši. Včasih gospodinja nima čednih brisač, pa z njimi še zamaže posodo, ki dobi duh po brisači. Posodo.odceja-jo navadno v kakem škafu,ali sušijo na polenih. Pri nakladanju v škaf dene pomivalka često črno posodo na belo — pa se odtaka fe loncev na krožnike; žlice in vilice pušča dolgo mokre. Lonce je treba devati vselej posebej, pa ne na polena, ki pridejo iz .kleti in ne vemo, kaj jih je obšlo ali oblezlo. Pribor pa je treba takoj obrisati, ko je umit. Jemlji vselej čisto vodo za pribor. Koščenih ročajev pri vilicah in nožih ne vtikaj v vodo. Ne pozabi izustiti roglje pri vilicah. Sploh se mora pribor svetiti, naj bo iz 5e tako slabega, blaga, čedna je žlica lahko — s črno žlico in rja.^timi vilicami pa se za-gabi najboljša jed.
Zoper ščurke ni boljšega sredstva, kot je zeleni strup, (Schweinfuttergrün). Dobiš ga v lekarni ali drogeriji, a samo na zdravniško pismeno dovoljenje. Zmešaj ga z rženo moko, vsakega polovico, in prideni še malo sladkorne moke. V par dneh boš izmela izpod ognjišča polno sme-tišnico ščurkov, ako se nišo morda že prej zavlekli v svoje luknje, kjer so poginili. Nekaj pa jih najdeš še naslednjega jutra omamljenih. Ako potrosiš zeleni strup na slanino, preženeš ž njim tudi miši in podgane. Treba pa velike previdnosti pred otroki, psi in mačkami, ker zelenilo je hud strup.	F.
Jajčie luptalce. Vidimo jih po smetiščih. Vaše babice pa so spravljale vsako lupinico. Devale so jih v lug, ker beli lupinica perilo. Dajale so jih kokošim, posebno pozimi ali če so nosile mehkuže. Umivale so ž njimi stekleno in porcelanasto po-;sodo. Napravljale so si iz lupinic lepotilo za
kožo. Lupinice so namakale po pet dni v vodi, odlile .potem vodlo in si umivale ž njo roke in obraz. Posušeno in v prah stolčeno lupinico so dajale otrokom proti mrzlici, slabim kostem in ob slabi prebavi, odraslim so jo zmešale s sladkorjem in žgano morsko gobo za golše in druge odebeline vratu.	F,
Proti plesnivosti. Na kraj, kjer stvari rade splesnijo, postavi posodo x apnom, ki napravi zrak suh in čist In prežene plesnobo,
Snažnost v hiši. Zamazano in zaprašeno stanovanje je slabo izpričevalo za ■ gospodinjo. Prav pa ni, ako iztepavamo prah kar na licu mesta iz pohištva ali ortie-tamo posamezne -dele, podobe, kipe i. dr. z omelom. Sicer je res, da spravimo na ta način prah .z dotičnih predmetov, toda ta način snaženja ima le hipen uspeh ter je škodljiv zdravju. Prah dvignemo z omelom v zrak, plava po njem, sili naprej, sledi nam po vseh sobah. Odpravili smo ga z mesta, kjer je mirno ležal,, povzročili smo njegovo gibanje in mu pripravili pot v pljuča. V prahu pa so strupene .snovi, bacili, ki povzročajo raane nalezljive bolezni. JVlarsi-kdo naleze bolezen potom prahu. To velja posebno za majhna, zaduhla mestna stanovanja, kjer ni dovolj zraka in ne blagodejnega solnca, ki pomori vse strupene kalL Zato pridno in najskrbneje snažimo svoja stanovanja; pri pospravljanju imejmo vsa okna na iztezaj odprta, da izženemo vsaj del prahu. Ne otepajmo predmetov v sobi, marveč jih znesimo na hodnik ali dvorišče. Idealen je za čiščenje stanovanj električni sesalec prahu, ki se gotovo izplača in zares dobro čisti. Toda uporabljati ga moreš le v ' stanovanjih z elektriko.
Pobarvana ali lakirana vrata In okna osnažimo najlepše s panamskim lesom oz. s skorjo, ki jo kupimo v drogeriji. Skorjo pristavimo v mrzH vodi, jo kuhamo približno 5 minut, .precedimo skozi sito, in umivamo s to tekočino z gobo vrata in okna. Vrata in okna izgledajo potem kot nova. Tudi z oljnato barvo pobarvane stene v kuhinji ali na hodniku osnažimo na ta način lepše kot z milom.
Neprijeten von! po česnu, čebuli, ribjem olju i. dr. odpraviš iz rok, ako jih odrgneš z zmleto gorčico. Tudi razno orodje in posodje, ki hudo diši po kaki tvarini, lahko osnažiš z zmleto gorčico.
Dobro in priprosto čistilo za na:-mizni pribor ije krompir. Zreži krompir, na več koscev ter jih potresi s iprahom od' opeke in odrgni ž njim nože in vilice. Ako
,13
ni orodje zelo zanemarjeno, zadoščajo za snaženje tudi sveži Icrompirievi olupki.
Madeže surovega sadia spraviš iz perila z razredčenim salmijakovim cvetom. Pomoči madežaste dele v to tekočino, pusti jih par hipov v njej, potem iz-plakni perilo v sorki vodi. Ako madeži ne izginejo, treba postopanje ponoviti. Tudi kislo mleko je dobro sl-edstvo proti madežem od sadja in vina, ako niso že zastareli in perilo medtem še ni bilo oprano. Torei še ipreden pereš madezasto perilo, namaka! madeže v kislem mleku, ipotem peri perila kaköT navadno. '	-
Sredstvo proti moliem. Namoči v ostrem špiritu pest kafre in zdrobljenega španskega popra. Zamasi steklenico in io pusti par dni stati vrhu ognjišča na toplem, a pazi, da ne pride ogenj do nje. Najbolje je. da si pripraviš to priprosto, a učinkovito sredstvo v jeseni, ko se sije solnce in postaviš steklenico lahko na solnce. Poškropi enakomerno in nadrobno kožuhovino s to tekočino, zavij jo v novo potiskan časopisni papir in nato še v sveze stare rjuhe.
Zakaj ne pri nas? Solnčnično seme uživajo Rusi in Rumuni kot slaščico in živilo. Nekdaj je slovela ta prekrasna podoba solnca tudi pri nas. Moka iz njenega zrnja je bila za najfinejše pecivo, olje za belilo in svečavo, luskine in opar-niki krma, steblo za predivo in plavute. Zdaj je solnčnično seme komaj za ptiče, tu in tam ga dajejo kokošim, .ko se golijo, ker dobiio po njem gosto perje in ležejo rade. Kunci dobijo lepo dlako, ako uživajo mastno solnčnično seme. Rusinje so znane po svojih bogatih kitah, mogoče da pospeši uži-
vanje semena rast las. Konj dobi ipo ovsu lepo'dlaiko, in narodi, ki živijo od ovsa, ne poznajo pleš. Morda ima seme soinčnice isti učinek.	F-
Da se ohraniio žimnice, je priporočljivo, da jih na obeh končnicah opremimo z držaji, kakor jih imajo navadno vzmeti na konceh. Za te držaje primemo žimnico, ko jo obračamo, da se ne pregiblje in mečka ter tako dlje traja.	Rosandra.
Sukno očistimo madežev, ako ga operemo v sledeči vodi: V 25 1 vode prekuhamo 250 g panamskega lesa, v precejeno pre-vreHco kanemo kakih 20 g salmijaka. Ako je sukno prav delikatno, denemo v prevre-lico äe 5 g kitove beline.
Ako hočemo navadne rdeče vrtnice napraviti bele, jih izpostavimo izparivanju žvepla, ki ga prižgemo na krožniku.
Plavilo je strupeno. Ako pride v kri, se zastrupi, zato . je treba paziti in ne plaviti, kadar imamo rano na prstu. Že marsikatera perica je umrla na tem. Zdaj pa poglejmo močno poplavkano perilo: na njem ležimo, vanj se oblačilno. Koža se poti, koža ima razpoke, pa leze vanjo stru-penina. Perilo, ki ni prano doma, navadno ni čisto oprano, ampak dobro poplavkano, ker zakriva plavilo sivkasto trarvo. Cisto perilo pa je lepo belo in vsakokrat ne potrebuje plavkanja. Kolikokrat imamo ranjen nos ali ustnico in se brišemo s takim po-plavkanirn robcem, nos se nam pa noče zaceliti, a ne zavedamo se, zakaj ne. F.
Pako peremo volnene nogavice, da ne izgube barve. Peremo jih v mlačni vodi brez mila, dokler niso čiste, v zadnjo mlačno vodo pa kanemo nekaj kisa, da obdrži volna barvo.
KUHINJA
Nekai navodil za pripravljanje jedil.
Preden začneš kuhati, se vsakokrat umij ter si opasaj čeden predpasnik, glavo si zaveži v belo rutico ali čepico. Osebe, ki kuhajo, si nikdar ne smejo zabadati ši-vank ali zaponk v obleko, ker bi lahko padle v kako jed. Bodi čista in natančna
. .................................................."In"..................................
Trgovina z železnino S
Venceslav Breznik i
Ljubljana, Stritarjeva ul. 7 {
priporoča ceni. gospodinjam svojo bo-	\
jato zalogo ktühinjskih potrebščin, stro-	5
ev za gospodinjstvo, posodo raznih	ß
zpeljav, jeditai pribor, srebrnino itd.	\
Vedno najnižje konkurenčne cene.	f
.................................................................H......I...............
ter ravnaj tako, da bo vsaka jed .-snažna in okusna. Ni dovolj, da potakneš kako stvar samo v vodo in jo vržeš potem v lonec; pregledati treba natančno, ali je res čedna In ali se je kaj ne drži. Mesa ne puščaj dalje časa v vodi, nego ga hitro operi. Suho meso peri v vroči vodi in s kr-.pico, da odstraniš vso nesnago. Pri čiščenju zelenjave moramo biti posebno oprezni, ker je med listi lahko kak polž ali gosenica, ki za dolgo časa zagnusi jed vsej družini. Da se to ne zgodi, je dobro, da namočiš solato ali drugo zelenjavo v slano vodo, pa pride gosenica gotovo na površje.
Sadje operem in obrišem, preden ga dara uživati rodbini. Saj je na sadju navadno mnogo prahu, blata, črvičkov; tudi potuje skozi mnogo morda prav nečednih ali celo bolnih rok, preden pride na trg. Morda so ga imele prodajalke spravljenega v umazani kleti, kjer se pode miši in podgane, ali ga je oblezJla kaka golazen. Zato mi povzročajo naravnost telesne bolečine ženske, ki grizejo na trgu sadje, še preden
U
je pregledano in oprano. Milo rečeno, se mi zdi tak postopek nepremišljen, in ne morem se ubraniti vtiska požrešnosti ob pogledu na take pojave, ki so pa prav pogosti.
Kuhinjske krpe morajo biti vedno čiste, zato iili je treba večkrat menjati. A v prvi vrsti treba znati paziti, da se krpe preveč ne zamažejo.
Poleg čistosti mora gospodinja tudi gledati na zunanjo obliko jedi in na posodo, v kateri prinaša jed na mizo. Nikakor ne za:došča, da je iirana samo užitna in prebavna, biti mora okusna tudi po svoji zunanjosti ter prijetna po duhu in okusu. Se tako imenitno pripravljena hrana nam ne diši, ako se postavi pred nas v okajenih kožicah, ako se pribora drže ostanki prejšnjih jedil, ako so namizni prti in .prtiči zamazani in aiko nam streže umazana in raz-mršena kuharica.
Uvaževati treba končno še, da vpliva vsaka enoličnost v hrani slabo na , ustroj vsega človeka ter da enovrstnost naravnost škoduje člove,škemu telesu. Dobrota in slastnost hrane nista odvisna le od cene živil, marveč tudi od tega, kako jih je kuharica pripravila. Ako žena v kuhinji ni natančna, ako ne kuha z ljubeznijo in zanimanjem, ni mogoče, da bi pripravila dobro in okusno kosilo.
Fini pustni krofi. Zmešaj v lončku 6 žlic toplega mleka, žlico sladkorja in 3 dkg kvasa ter postavi na toplo, da vzide. iWedtenustopi v loncu 12 dkg pr.esnega masla, žlico sladkorja in pol žhce soli. Ko se je to raztopilo, prilij 3 osminke toplega mleka, žlico ruma, malo vanilije ali limonovih olupkov, vmešaj dobro 6 rumenjakov. To stresi v skledo, v kateri je pripravljena moka (eOdrkg) in dodaj, še shajani kvas, vse . dobro premešaj in .stepaj tako dolgo, da bo testo delalo mehurčke in bo lepo gladko. Testo dobro pokrij in postavi na toplo, da vzhaja. Vzhajano testo stresi na desko, potreseno z moko, in ga razvaljaj za mezinec debelo. Lzrezi z okroglim obodcem, nadevaj na polovico krogov majhne, kupčke mezge in jih pokrij z drugimi krogi, tako da pritisneš tisto stran k nadevu, ki je bila prej zgoraj. Kroge pritisni' okrog in okrog ob kraju narahlo s pr.sti, da se gornje testo prime spodnjega, izreži z nekoliko manišim obodcem hlebčke, jih pokladai za dva prsta narazen na prtič, potresen z moko. ki je razgrnjen po-deski, ipokrij s prtlčem in postavi na toplo, da vzhajajo. Med tem pripravi v široki kozi mast ali maslo, ali vsakega polovico; raztopljene masti naj bo za dva prsta visoko. Ko so krofi vzšli in je mast vroča, jo postavi v stran ter pokladai vanjo vzhajane krofe tako, da stoji zgornja stran krofa spodaj v masti. Ne naloži preveč krofov naenkrat v mast, ker krofi zelo nara-tejo. Ko je koza polna, jo pokrij, da se
krofi vzdignej jih obrni in jih več tudi na drugi strai z lopatico iz mast: jih dobro potresi z
spodaj zarumene, nato le pokrivaj. Ko se krofi i zarumene, jih pobiraj devaj jih na papir in vanilijevini sladkorjem.
Boli navadni pustni kroH. Ti se pripravljajo kakor fini, le da testo takole napraviš: Zmešaj v lončku 3 žlice mlačnega mleka in 3 dkg kvasa in žličilco sladkorja ter pusti, da vzhaja na toplem. Raztopi 6 dkg presnega masla, dodaj malo soli, dve žlici sladkorja, dve osminki mlačnega mleka, malo ruma, malo limonove lupine, osmin-ko litra kisle smetane in tri do štiri rumenjake. To vlij v skledo, v kateri je pripravljeno 60 dkg moke, prideni še vzhajan kvas in stepaj, da bo testo lepo gladko. Vse drugo napravi kakor pri finih krofih.
Spehova ali ocvirkova potica. Napravi testo iz pol do 3 četrt kg moke, enega jajca, mlačnega mleka, malo masla ali masti, .soli in treh dkg drožja, stepi ga dobro in pusti ga vzhajati. Vzhajano in razvaliano testo pomaži .s sledečim nadevom: K kg mrzlih ocvirkov dobro sesekljaj ali zmelji v mesnem stroju, jih deni v skledo, primešaj 1 rumenjak, »/,1 kisle smetane in sneg enega beljaka. Namazano testo potresi z žlico sladkorja, ali kakor ugaja tvojemu okusu, in s ščepom cimeta in s pestjo krušnih drobtin, zvij testo, daj v kozico, postavi ga na gorko, da vzide in peci v srednje vroči pečici eno uro. Potico postavi toplo ali mrzlo na mizo.	Škocjanka.
Dvobarvni narastek; 15 dkg zdroba skuhaj gosto s "/» vode ali mleka. Hladno primešaj dobro utepenim 10 dkg sladkorja z dvema rumenjakoma, slednjič nalahko primešaj še sneg iz 2 beljakov. Polovici te zmesi zamešaj še 1 žlico kakava ali drobno stolčenega maka, da postane teinna, druga polovica ostane svetla. Naloži v model drugo vrh drugega ter kuhaj na sopari M ure.
Dobra, enostavna krema. To kremo delamo iz rumenjakov, mleka in sladkorja. Za vsaik rumenjak vzemi 1 deciliter dobrega, svežega mastnega mleka, eno zmerno zvrhano žlico sladkorne moke in poljubne dišave po okusu. Prideneš n. pr. nekoliko zelo močne črne kave, za 2 rumenjaka I žličico), kakao (istotako 1 žličko) ali razmeličano čokolado, ali samo vanilijo, ali main ruma, maraskina itd. Tekočih teh pridatkov sme biti sorazmerno le malo, da kreme preveč ne razredčijo, a morajo biti jaki v okusu. Ko imaš zmes skupaj, jo stepi v kotličku toliko, da se vse dobro premeša, potem pa postavi kotliček v široko kozo z vrelu vodo ter stepaj enakomerno. Voda v kozi
■es čas enakoine močno vre. Krema se bo najp: nila, potem se bo počasi začela gostiti. Paziti moraš, da ti ne bo zavrela, zato ne stepaj na prejaki vročini. Iz 4—6 rumenjakov »stepeš tako kremo v 10—15 minutah. Tedaj vtakni vanjo srebrno ali pločevinasto žlico, potegni jo ven in' obrni s hrbtom navzgor. Ce ne odteče vsa .krema, ampak čc ostane tanka plast na žlici.
ali
Pip.
DNEVNO SVEŽeij PRAXENA-
je zadosti gosta. Odmakni jo od ognja, stepaj še nekaj minut, potem jo dvigni iz kropa, še malo naralilo mešaj in zlij potem v porcelanasto skledo, kjer naj se ohladi. Tu-patam jo moraä narahlo premešati, da se ti enakomerno hladi in da se povrhu ne naredi „smetana", dno pa ostane redko. Se bolje je, če io do ohlajenia ves čas prav počasi mešaš. Ko je hladna, jo zlij v posodo, v kateri jo mishš servirati. Navadno je to steklena skleda, ali pa za vsako osebo po en ličen kozarec. Tako naj stoji krema na hladnem, najmanj 12 ur. Šele tedaj je pravilno gosta in postane „žametna". Povrhu daš lahko še spenjeno sladko smetano, poleg pa piškote.
Če hočeš peči prav mlado sviniino s kožo vred, rav-naj tako: Ko si jo oprala in obrisala, jo položi v ponev za pečenko s kožno stranjo navzdol. Prilij od strani toliko vrele slane vode, da ne seže prav do mesa, a da je slanina v vodi. Zavri in kuhaj nepokrito toliko časa, dokler ne postane koža tako mehka, da se da rezati. Tedaj dvigni .pečenko iz vode, obriši jo skrbno in kožo na-reži z ostrim nožem na 1 cm velike kvadrate, a ne odreži je od slanine. Odlij iz ponve vso vodo in položi nanjo pečenko, ki si jo med tem osolila, tako da bo koža zgoraj. Prilij od strani malo zajemačo svežega kropa in speci pečenko kakor prej. Ko se je povrela voda in se je iz pečenke v ponev nacedila mast, jo pridno polivaj po pečenki. Meso mora postati prav mehko in skozi in skozi lepo -belo. Glej, da se na dnu preveč ne zarumeni. Poleg take pečenke se izvrstno poda tudi pesa, topla zelinata solata in čežana liz kiselkastih jabolk.
Sarma ali nadevano kislo zelje. V kozico daj masti in precej zrezane čebule. Ko se čebula malo popraži, dodal dve žlici mo-
ke, malo pomešaj in dodaj še malo sladke paprike. Paziti moraš, da se čebula ne zarumeni preveč. Dodaj kislega zelja, ako le zelje preveč kislo, ga malo operi. Zalij malcw' z vodo in pusti kuhati. Preje pa še pripravi zeljnate klobasice na sledeči način: Vzemi svinjsko meso, ga zmelji ma stroju, meso naj bo boli mastno. Dodaj mesu malo riža, nialo osoli, popopraj, dodaj malo dobro stlačenega česna In eno celo jajce; ako^ je meso boli pusto, zmelji vmes malo slanine. Vse dobro premešaj, oblikuj v male klobasice in jih zavij v zeljnate liste od vložene zeljnate glave. Klobasice naloži na priprav-' lieno kislo zelje, nareži na tanke rezine pre-kajene slanine in jih položi po klobasicah. Dodaj še malo paradižnikove mezge, pokrij. in pusti kuhati, da bo vse mehko. Dodaj Se nekaj žlic kisle smetane, še malo pokuhaj in serviraj. Ako hočeš, da bo lepše videti, ko daš na krožnik, skuhaj še eno kranjsko klobaso, zreži jo na male koščke in jih položi po klobasicah!	Škocjanka.
Kislo zelje. kg kislega,- zelja operi, da ne bo prekislo, deni ga v kozicb, nareži zraven nekaj čebule na listke in debel strok česna prav na drobno. Prideni 30 dkg prakajenega prašičjega mesa, osoh, popopraj in kuhaj pokrito 2 uri.
Poročam Vam da
Vedno beli zobje_______
mmmmmoi^B^mmmm^Bm^^^^m jg 15 let
uporabljam zobno pasto "Chlorodont". Se nikdar na3 ni razočarala. Imeli smo vodno bele zobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabljamo že dali časa Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja ccla družina samo Chlorodont zobne ščetke. J Podffornik, T, . Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-. ter savračaite vsak nadomestek-
Važno zu vse!
Cen,ieiie naročnice prosimo, da si urede letos plačevanje naročnine tako, da bo lažje njim in nam. Predvsem pro-simo: ne odlaša.jte! Ko idbhite položnico, pošljite kolikor morete, toda pošljite, takoj, da se Vam položnica ne izgn-bi.
Ako ste položnico izgubile, jao reklamirajte je: dobite jo na Vaši pošti. Tako prihranite siroške za poštnino sebi in nam. Na tisto položnico napišite naš naslov in štev, našega čekovnega računa:
Listnica uprave.
Slov, nar. čitalnica v Clevelandu.
Poslano naročnino 2'— dolarja smo prejeli. Lepa hvala! Reklamirano številko smo odposlali.
G. Marica Staut, Milwaukee. Poslana 2'— dolarja smo prejeli in se Vam zahvaljujemo.
Službe iščejo:
Izučena prodajalka, govori tudi srbohrvaški in nemški jezik, išče primerne -službe.
Dve pridni deklteti, absolventki gospodinjske šole na deželi, iščeta službe v dobri družini. Priporoča ju naša naročnica. učiteljica dotične gospodinjske šole.
2(l.000'— Din posojila išče dama z malim otrokom, katera se nabaja tre-notno v -slkrajno težkem položaju. Pripravljena je plačati 20% obresti za dobo 10 let. Sigurnoßt zajamčena z državno službo in event, poroki.
16
MAREC 1933
NAŠ DOM
ŽENSKI SVET
LETO XI. - 3
CENJENE NAROČNICE,
ki letos še niso ničesar plačale, prosimo, da nann nakažejo vsaj četrtletni obrok naročnine. Z odlašanjem spravljate upravo v velike težkoče in ogrožate obstoj listal
UPRAVA
MATERINSTVO
Mladim materam.
Ne dopuščaj, da bi tvoj otrok z jokom ali s trmo kaj od tebe izsilil! Ne odnehaj nikoli v ničemer, kar smatraš za pametno in potrebno!
Ne dovoljuj, da bi se vedel otrok svojeglavo, neuljuđno ali celo sirovo napram komurkoli. Niti poslov, niti beračev, niti svojih tovarišev ne sme otrok nikdar zmerjati. Za mizo naj otroik molči, ako imaš goste in naj odgovarja le na vprašanja. Kadar si česa želi, naj izraža svojo prošnjo skromno; zahtevati ne"sme ničesar.
Ne dovoljuj, da bi se otroik silil v ospredje in bi odrival druge. Uči ga discipline in 'strpnosti tudi v .igri s tovariši. Navajaj ga, da govori vedno resnico. Lagati ne sme niti za šalo. Toda preudarno razločuj, ikako daleč sega bujna domišljija in kje se začenja resnična laž.
Ne dovoljuj, da bi se tvoj otrok komurkoli posmehoval, najmanje pa starejšim ljudem ali celo učiteljem.
Navajaj ga, da se vede in da govori zmerom mirno, da ne 'kričd, ne razbija, ne loputa z vrati in ne dirka po stopnicah gori in doli, nego mu odkaži za skakanje, tekanje in razgrajanje prostor, kjer ni nikomur nadležen.
Ne dovoljuj, da bi otrok nespodobno ugovarjal, jez.ikal, uporabljal nesramne ali nizikotne izraze, se izgovarjal na druge, to-žaril, te vedno klical na pomoč in drugim grozil s teboj! Vzgajaj mu moško značajnost in čut za lastno odgovornost.
Ne dopuščaj, da bi otrok trpinčil živali ali jih ubijal, niti ne mrčesa ne hroščev in ne metuljev. Ne koljj vpričo njega perutnine, ker vse to ga otopi in stori neusmiljenega. Vcepljaj mu ljubezen do vsega, kar je v naravi lepega in vzvišenega. Uči
ga, da ne trga brezmisel.no cvetja, ne lomi drevja in ne hodi po zeleneči in cvetoči ■ trati. Zaveda naj se, da je vsaka bilka, vsako tudi najmanjše bitje potreben delček vse mogočne narave.
Brigaj se z vso vnemo ne le za otroško telo, nego tudi za otroško dušo. Vzlic vsi ljubezni bod.i stroga, a pravična. Ne dajaj prednosti nobenemu svojih otrok. Vsak otrok je samosvoja cvetka ali drevesce. Vzgajati torej ne moreš vseh enako in po kakih gotovih pravilih. Značaji in sposobnosti so različne.
Uči otroke .ljubezni do bližnjikov, zlasti do nesrečnih ljudi in siromakov in ne pozabi: v vsem je glavna sila vzgoje tvoj in tvoje okolice vzgled!
Otroški Jezik. Hkratu s hojo si za čenja dete pridobivati tudi človeško govorico. In tu je treba paziti od vsega začetka, da se uče otroci pravilno in jasno govoriti. Na ta način starši lahko preprečijo težko odpravljive jezikovne napake otrok. Ne dopuščaj, da dete pači besede. Ako jih že ne more takoj pravilno izgovarjati, naj jih vsaj v tem ne posnemajo odrasli, marveč naj izkušajo navaditi otroke čtmpreje pravilnega izražanja poim.ov. — Razume se, da naj se uče otroci najprej pravilne in lepe materinščine, šele bo so te popolnoma zmožni, naj se vadijo kđkega drugega jezika. Sicer zmešajo vse in se niti enega jezika ne nauče temeljito. Mati naj vcepi svojim otrokom ljubezen in spoštovanje do svojega jezika; vzbudi naj jim razumevanje in.čut za blagoglasje izražanja. Mnogi še prav majhni otroci imajo razvit smisel za lep jezik, ako jih navajamo k temu. Seveda treba delati to neopazno, na izpre-hodu, pri igri, mimogrede, in ne v obliki
17
,ßlj	mesaniee so najboljše
TER IMPORT	''
dolgoveznega in morilnega poduka. Utati je treba včasih kako pesmico, pripovedovati iim v lepo izbranih besedah povestice, razlagati iiin nazorno kake pojme in izraze, a vedno tako, da se deca pri tem zabava m niti ne opazi, da ie takorekoč že v soli.
Kako potrebno je, da se mati izobražuje, čita, piše! Koliko lažje gradi potem svojim otrokom močan in nerazrnšljiv temelj izorailie.	,,
Igrače, zlasti ponarejene zivah, ra^m mali strojčki, vozički, čolmički in ladjice, dalje kamenčki, ki zidajo otroci z njimi cele stavbe, razne slikanice in knjige s slikami, punčke, priprava za šivanje, kuhani e i. dr., vse te igrače so učna sredstva. Po niih si pridobe otroci mnogo novih pojmov'in izrazov, dobe pa tudi veselje do dela. Razume se, da ni treba razvajati otrok in jim hkratu kupovati cele kupe igrač; saj ■potem jih ne zanima nobena. Tudi ni treba, da so igrače drage; mars-ikaj je možno doma narediti. Ako na igrači ni vse, kakor bi moralo biti, jo otrok v svoji domisliin že sam izpopolni. Spominjam se, da mi je v detinski dobi bila izmed vseh punčk najljubša ona, 'ki sera si jo s pomočjo matere sama naredila iz malo krp in koščka vrvice. In mali vnuček se je o Božiču najboli razveselil biča, ki je veljal par dinarjev, S letna vnukinja pa puščice za svinčnike in peresa, dasi je bilo pod drevescem razstavljenih še lepo število idrugili dragocenejših igrač. Treba torej, da znajo roditelji pravilno izbirati.
Dalje ne smejo biti matere pretesno-srčne ter se vedno bati za lepo oblekico, ki se bo zamazala ali raztrgala. Prav je, da se otrok že v zorni mladosti uči paziti ter mu vsaka nesnaga vzbuja neprijeten čut, toda kakor povsod, treba tudi tu najti pravo mero. Otroci naj skačejo, naj pišejo in rišejo, šivajo, kuhajo, pomivajo, seveda kolikor mogoče pod nadzorstvom in v prostorih, ki so zanje priikladtii. A navajati jih je treba, da svoje igrače po končani igri lepo pospravijo. Konjički in vozički, psički in mucke, punčke in celo male mizice m stolčki, skledice in ponvice, vse, prav vse mora iti zvečer — spat, t. j. na določeno mesto. Tako navajanje k redoljubnosti_ je neizmerne važnosti za vse bodoče življenje.
O kaznovanju otroka. Mati ne sme nikoli kaznovati otroka po svojem slabem razpoloženju. Danes, n. pr. zakrivi otrok kai malega, mati, ki je že slabo razpoložena in sitna, ga kaznuje, morebiti celo pretepe. Jutri stori otrok nekaj hujšega, toda mati ie dobre volje in mu ne stori ničesar.
Vselej mora mati dobro premisliti, preden otroka kaznuje in v kaznovanju mora biti vedno dosledna. Nekatere matere preveč pretijo otroku s kaznijo, aiko bo otrok storil to in to. Otrok stori res ono, a mati ne izpolni svojega obećanja. Otrok Itmalu uvidi, kako in kaj je z materinimi grožnjami in se zna po njih ravnati
Nikoli ne sme maiti otroka za kazen prikraišati na neobhodno Ijotrebni hrani. Brez 'kosila in brez večerje ga ne sme puščati. Za kazen ga lahko prikrajša na čem drugem, talko n. pr. da ob desetih ne dobi h kruhu jabolka ali orehov ali da ne dobi opoldne kakšne boljše jedi poleg navadne.
Da se ne poslužuje mati šibe, ki ni nikako vzgojno sredstvo, naj kaznuje otroka s tem, da ga ne vzame s seboj, kamor bi rad šel, n. pr. na izlet ali na iaprehod i. t. d. Toda če mati reče: „ne pojdeš z menoj! mora pri tem vztrajati in ne sme odnehati in če jo otrok še tako prosi in joka. Seveda mati tudi ne sme groziti s kaznijo za vsako malenkost. Kaznuje naj le v resnih primerih, drugače naj raje opravi z lepo besedo, ki navadno tudi pri otioku najde lepo mesto.
B.
Laž pri otrokih je zlo, ki ga je silno ■težko izkoreniniti. Saj čestokrat niti ne vemo, ali otrok vedoma laže ali deluje njegova domišljiia tako' bujno, da včasih ne. razločuje resnice od laži. Posebno majhen otrok često nekaj misli, pa se mu zdi, da se je res zgodilo. Kako otrokova fantazija živahno deluje vidimo, ako ga opazujemo pri igri. Mali deček jaha na palici, pa je uverjen, da sedi na konju. Dekhca se igra s punčko in se pogovarja ž njo, kakor da ie živa. So torej zlasti pri majhnih otrokih laži, ki niso laži, a vendar jih tudi ne smemo smatrati za resnico. Težka naloga roditeljev je, da male „lažnjivce" dobrohotno prepričajo, kako je njihovo pripovedovanje le izrodek njihove domišljije. Store naj to brez krika-in vika ter brez pahce.
Pri starejših otrokih preiko 12 let pa je laž že zavestna in. ako jo starši dotlej niso mogli izkoremniti niti zlepa niti zgrda, tedaj je rak rana, ki zastruplja dušo In srce, raste in se plodi ter grozi zadušiti v človeku vse dobro in plemenito. Laž je zlo, ki rodi vediio novo in večje zlo; zato matere, bodite same pravicoljubne in resnico-liubne celo v najmanjših malenkostih, da boste mogle isto zahtevati od svojih otrok. Kjer ne pomaga dobra beseda ali opetovano svarilo, ondi se ■poslužujte sprva mile, pozneje ostre kazni.
18
ZDRAVSTVO
Predvsem zdravje, potem nlčemernost.
Sedajiia lahka ženska oblačila so zdravju mnogo .priklaidnejša nego so bila nekdanja. Težke „flanele" in „batiranke" naših baibic, njih „maje", visoki stezniki in prav tako visoke čižme, vse to ie izginilo v davno preteiklost. Danaänje žene so zdravejše in boli utrjene, ne boje se zraka, ne mraza in ne solnca. Vse lažje prenašajo tudi velike vremenske izpremembe, ker mnoge izmed njih goje zmeren šport iti ne hodijo okrog vse zavite in odete ter zapete prav gori do vratu. Vse to je pametno in koristno.
Toda ne pretiravajmo v ničemer! Zene, ki so hodile vso zimo, dasi letos ni bila ostra, v prozornih tenčicah in hladnih svilenih nogavicah in odlagajo sedaj, ko se jedva bliža pomlad, ako je sploh še kaj odložiti mogoče, občutno škodujejo sebi in svojemu bodočemu zarodu. Preko vseh teorij utrjevanja, preko vse ničcmernosti sega naravni čut prijetne udobnosti in zdrave pameti, ki nam veleva: Ne sme nas tresti zima, ne smemo imeti mrzlih rok in nog, ako hočemo ostati zdrave in močne. Ako si odvzela telesu na kakršenkoli način veliko mero toplote, moraš to toploto zoipet nadomestiti ali dodati, ker sicer ie hitro konec -odpornosti napram mrazu, slabemu vremenu in mokroti. Posebno malokrvne žene, ki nimajo dovolj telesne toplote, naj bi, gledale na to, da s prelahko obleko ne' odvzamejo telesu še tisto malo gorkote.
V	splošnem naj žena pazi, da ima vedno tople noge in topel spodnji život. To je eden glavnih pogojev zdravja.
Ako noče nositi- dovolj močnih nogavic, naj si pod floraste ali svilene nogavice oblači še, par tankih volnenih nogavic brez šiva bele ali mesne barve, ki jih dobi v vsaki boljši trgovini. Tudi svilene nogavice, pomešane z volno, so lepe, trpežne in tople.
V	dežju, snegu in plundri se obvaruješ mokrote s „snežJkaraii", ki pa jih nosimo pozimi in na pomlad sploh ob .slabem vremenu. Seveda jih moramo odložiti, kakor hitro stopimo v predsobo aH vežo stanovanja. Imeti gumijaste snežke dalje časa in v toplem prostoru na nogah, je nezdravo; hoditi v njih po tujem stanovanju, je skrajno nespodobno.
Modo prijetno toplih volnenih žemper-jev in jopičev moramo z zdravstvenega stališča prav toplo pozdravljati. Najbolje zadržuje toploto telesa perilo iz trikoja, ki je brez girb in skoraj brez .šivov ter dovoljuje svobodno kretanje. Kogar rado zebe v roke, naj nosi volnene pletene rokavice, ki jih je dobiti v prav lepi izdelavi a si jih tudi lahko naredimo same. Samo dovoli velike morajo biti, da ne ovirajo krvnega obtoka.
Važno in vsega uvaževanja vredno je pravilo: Spomladi ne odlagaj prezgodaj tople obleke, a v jeseni se je brani, kakor dolgo le moreš.
Med zdravilen in redilen. Med prehaja kakor voda skoraj neposredno v kri, ogreva telo in izdatio izboljšuje sokove v človeškem telesu in je vobče jako redilno sredstvo. Pristni čisti čebelni med v zvezi s surovim maslom, mlekom ali čajem iz domačih rastlin jako pospešuje in vzdržuje zdravje. Posebno dobro zdravilo je med proti kašlju in vsem boleznim v grlu. Seve ga ne sme uživati bolnik samega, ker to preveč draži vnete dele vratu, marveč nui ga je dati na kruhu, mleku, vodi ali čaju. Med je tudi izborno sredstvo proti ncr-voznosti. Ljudje ki- ne morejo spati naj ga použijejo 1—3 žhce z mlekom ali lipovim čajem preden.ležejo spat. Ako hočeš imeti čisto in zdravo grlo, razmešaj v čaju iz svežih ali posušenih listov gozdnih jagod žličko medu in prav toliko pravega vinskega kisa in grgraj s to tekočino. A tudi-redilen ie med. Ržen kruh, surovo maslo in povrhu med ter skodelico mleka: ali si morete misliti boljšo večerjo za otroke in tudi za odrasle? Vendar pa opozarjam, da prav vsakdo ne prenaša dobro medu; nekaterim povzroča želodčne krče. A to le tedaj, če ga uživajo samega in v preobilni meri. V prometu je tudi mnogo umetnega medu, ki je škodljiv. Najbolj varno je kupovati med v satovju, ki je pa dražji. Pristni med se vlega kakor trakovi v skledo, ako ga vlivaš.
Mi kljubujemo preMaau, kašlju, i<atarju itd,
/(aiserjevimif^_
prsnimi karamelami
s 3Jelkami
jyo{mseuj£MnnahMmgin.JyersaxiiWüTiInPsxtL:
Mrzle noge. V stanovanjih, ki so nad kletmi ali nad .prostori, ki v njih nihče ne stanuje, so tla navadno izredno mrzla. Tudi preproge ne koristijo dosti. Temu od-pomoreš, ako položiš pod preprogo, kjer sediš, večkrat in na debelo zganjen časopisni papir.
Proti gubam na obrazu si polagaj dvakrat na teden mrzle obkladke. Pomoči večkrat zganjeno platneno krpo v prekuhano, toda hladno vodo in si pokrij ž njo obraz. Krpo pusti na obrazu, dokler se ne ogreje, nakar ponovi postopanje še nekajkrat. Seveda moraš v hladnem letnem času delati to na toplem, da si ne prehladiš glave. Končno se obriši in si namaži obraz z nivea-ah (kako drugo kremo.
Otrok uživa rađ surovo repo, korenje, bučo, kuhan grah in fižol. Otrok čuti, da mu je zelenjava potrebna. V otro&ki dobi se razvijajo kosti samo, če dobiva telo dovolj rudninskih snovi. Oddajalec teh snovi pa ie zelenjava. Cela vrsta otroških bolezni je posledica tega, da otrok ne dobiva prave hrane. Namesto na meso, moramo navajati otroka na zelenjad. Rumeno korenje pospeši
19
rast, odpravi gliste in vpliva sploh blagodejno na otrokovo zdravje. Za gliste mora užitl otrok surovo korenje. Slastno pa je nastrgano, dušeno, korenje, zabeljeno z maslom. Otro'k je rad surovo kislo zelje, kislo repo. Zdaj doikazuje vse vprek, kako zdravo je surovo kislo zelje. Tako se vidi, da otrok čuti in razume, kaj mu ie potreba. J.
Smej se, da boš zdrava. Vesel človek vpliva na svojo okolico približno tako kakor poletna to,plota na travnik 'In gozd. Smeh draži želodec in jetra, da krep-keje delujejo, ogreva telo in dafe očem lep blesk. Razširja .-prsi in izganja izrabljeni zrak iz pljuč. Žal najdemo prisrčen, odkrjt smeh vedno redkeje. Japonci se le smehljajo, v srednji Afriki pa žive celo narodi, ki smeha sploh ne poznajo, oziroma smatrajo smeh Evropejca za žalitev. Tako se zdi, da se je smeh pojavil šele tedaj, ko so
ljudska plemena dosegla že višjo stopnjo • kulture. Tudi otrok prijoka na svet, a se šele smehlja, ko se mu začne vzbujati duh. Žene, ki se boje za svojo lepoto, se ogib-Ijejo smeha, češ da povzroča gube v obrazu. Toda te male, ljubeznive gubice so edine, ki obraza ne postarajo in mu ne jemljejo čara, Cmernega človeka nikjer ne marajo, zmerno veselega pa vsi kličejo in ljubijo. Prav je, da nisi lahkomišljena in ne omalovažuješ resnobe življenja, toda ne pretiravaj niti v tem. Smej se, kadar le moreš, in življenje ti bo lahko!
Ako so lasje Izgubili naravni siiaj. si umij glavo in ko je že po,polTiorna suha. si uteri v kožo olivnega olja. In sicer po vrsti vsak drugi dan. Na vsakih osem dni pa si umivaj glavo, da ne bodo lasje preveč zamaščeni. Ako storiš tako nekaj časa, se ti bodo lasje zo,pet lepo svetili,
PRAKTIČNA NAVODILA
Vrtnarsko deio v marcu.
Preden začneš sejati in saditi, si napravi za vrt natančen načrt. Cim manjši je vrt, tem bolj s premislekom moraš delati, da ga dodobra izkoristiš. Napravi si seznam vseh tistih zelenjadnih vrst ,ki jih nameravaš na vrtu gojiti. Odloči se za ono, kar se ,v H:vo.iem podne^bju iposebno sponaša kar ti bo večkrat in dobro služilo in kar se najbolje iz,plača.
Nariši si na papir svoj vrt z gredicami in stezicami. Po tehtnem preudarku vpiši v načrt, kje bo-š sejala in sadila to in ono, kam si namenila drevje, ako je vrt še nov, kje misliš nasaditi cvetlice, kje vrtnice, kje okrasno in jagodno grmičevje itd.
Da večina vrtnih sadežev opeša, akn jih sejemo ali sadimo po več let prav na istem mestu, je pač že splošno znano. Nai-bolje je zato, da dosledno vsako leto izmenjavamo prostor za vsako zelenjadno pleme. Kjer 'je bil lansko leto peteršilj, kjer so rastle zelnate glave i. t. d., ondi mora priti letos nekaj drugega, povsem nesorod-nega. Tudi zato moramo imeti sipisan načrt. da ga naslednje 'leto brez težave lahko izpreminjamo. Temu menjavanju prostorov na vrtu pravimo kolobarjcnie.
V marcu mora biti že ves vrt dobro prerahljan, pognojen in «posnažen. Povdar-jam pa iznova, da v blatu obdelovana zemlja ne rodi zaželjenih uspehov. Poravnaj, pograbi m .pripravi le toliko gredic, kolikor jih potrebuješ za prve zgodnje setve in sajenje. Ostala prelopatana in pognojena zemlja naj ostane v brazdah. Trato pograbi z železnimi grabljami, da odstraniš razno navlako in ,mah. Potem jo do čistega pometi še z brezovo metlo. Uredi pota in jih posipaj s peskom.
Predvsem presadi zimsko solato, ki si jo bila posejala in že enkrat presadila v jeseni in je ostala preko zime na prostem.
Setve, ki so bile označene že v prej-Šnj.i številki Ženskega Sveta, izvrši, ako iih
še nisi. Peteršilj in korenje sej po možnosti blizu hiše, ker jih potrebuješ vsak dan. Prva solata berivka, špinača, radič (bolj v senci), por, česen, čebula,., so v marcu že lahko v zemlji. Takisto grah, črni koren in v zavetnih solnčtiih legah tudi redkvica. Zgodnja repa se ne izplača; vsaj v ljubljanskem oikolju Jie obrodi dobro.
Proti koncu meseca sejemo v solnčno zavetje še zelje, ohrovt, karfijolo, brsteče zelje (Sprossenkohl), brokole i. dr. za poznejše sajenje. To velja za deželo in za večje mestne vrtove. Za par gredic teh vrst ze-lenjadi kupi« sadike poceni na trgu a-Ii pri vrtnarju.
Drage pa so sadike cvetlic, ki si jih zato po možnosti vzgoji sama. Iznova priporočam zasilno gonko gredo, ako nimaš prave. Ali pa posej v posamezne zabojčke ali lončke mačelie, .petunije ali Slovenke, levkoje ali fajgelCke, letne plamenice (fbx trumond'i), cinije, vrbene, srednjcvisoke zaičke i. dr. Poslednje tri enoletnice so jako hvaležne zaradi lepih barv 'in bogatega cvetja vse poletje prav do pozne jeseni. Ker večinoma vse počasi ikale. jih sejemo zgodaj; dokler ne skale, jih miamo na toplem in svetlem prostoru, kje v hiši a ne na solncu. Nato jih počasii in previdno navajamo na hlad in solnce. Zalivaimo jih z nekoliko mlačno vodo, pozneje s hladnejšo.
Jagode okoplji, osnaži jih suhega listja; ako jim nisi v jeseni pognojila, stori to sedaj v mokrem dopoldnevu in sicer preden začno odganjati z gnojnico ali pa s čilskim so'litrom.
Lepotično grmičevje in ribez ter kos-nmljo in maline iztrebi, a dosti 'ne obrezuj, ker sicer ne bodo cvetele in ne obrodile. To storiš potem, ko je že vse odcvetelo in ko je obrodilo.
2e ozelenelo toplo gredo moramo pridno zračiti in škropiti, a vedno pozno v jutru. ker na večer ie nremrzlo.
20
Vedno elegantno ste oblečeni v tova™ Jos. Reich
ako pustite Vaše obleke kemično Čistiti, plisirati, likati ali barvati
Ljubljana, Poljanski nasip
ätev. 4-e
Pralnica In svetloiikalnica
Kakšen gnoi zahtevajo naše povrtiiine.
Zelje, ohrovt, koleraba, karfiiola, buče, kumare melanzaiie, paradlžttiki, solata, špi-nača zahtevajo sveže in zelo pognojeno zemljo. — Korenje črni koren, petršilj, zelena, bletva, rdeča pesa, redkvica in črna redkev uspevajo bolje v prejšnje leto pognojeni in globoki zemlji. —Stročnicam, tj. grahu, fižolu, bobu ugaja-posebno dobro na gredicahi, kjer je rastla prejšnje leto kore-nasta zelenjad in kjer je bila zemlja pognojena s kompostom ali s predelanim gnojem. Prst naj bo rahla in apnena. Na zemljišču, pognojenem s svežim gnojem, ženejo preveč v rast, a zarede premalo zrnja, — Čebulnicam, namreč čebuli in česnu, drobnja-ku in poru je Dovolji takisto v prejšnjem letu dobro pognojena vi-tna zemlja, a se slabo sponašajo na sveže gnojenem zemljišču; ženeje preveč v zelenje, čebulje se jim pa slabo razvija ima neprijeten okus, ni trpežno in se ga radi lotevajo zajedavci.
Gnojiti ne smeš hkrati z umetnim in s hlevskim gnojem. Sele ko zemlja in zrak eno vrsto gnoja pre(Jela,ta popolnoma, po-töm gnoji z drugo.
O stanovanju. Vsaia gospodinja vdahne lahko v svoj dom nekaj svojega dulia. Ge ljubimo svoj dom, bo iz njega odsevala vsa naša osebnost. V nobenem primeru pa no sme gospodinja .postati sužnja svojega doma; pospravljati in upravljati ga mora z razumom. Posebno zdaj, ko ši mnoge gospodinje srednjega stanu ne morejo jemati služkinje bodisi radi pomanjkanja prostora ali radi pomanjkanja sredstev in morajo vse delati same, ne smejo pretiravati s pospravljanjem, pri tem pa zanemarjati sebe.
Ponekod se v domu vse sveti; zavese prti in pregrinjala, vse je brezhibno; tudi najskrivnejši koti so brez vsakega prahu. Zdi se pa, da je ves prah pobrala nase in na svojo obleko — gospodinja sama.
Kdo bi popoldne spoznal, da je gospa v elegantni obleki in čeveljčkih ona,- ki je dopoldne pospravljala? „Saj je za dopoldne in za pospravi!ajije vse dobro," pravi taka gospodinja, a če slučajno pride kdo, ko je tako nemarno napravljejia, tedaj se začne tekanje, .loputanje z vrati, a prišlec ve takoj. kako in pri čem da je.
Toda taka gospodinja konča vsaj do kosila. So pa tudi gospodinje, iki v pospravljanju pretiravajo tako, da pravzaprav ni njihov dom nikoji pospravljen. To je nerodno za moža in za otroike in ni nič čudnega, ako mož beži v gostilno ali v kavar--o, otroci pa tia cesto. Taka gospodinja na-
maže in izkrtači tia, da so svetla kakor zrcalo, potem pa nameče nanje stara krila, stare predpasnike ali vreče, da bi kdo ne stopil na povoščeni parket. Srednja pot je tudi tukaj najboljša, pot, ki je nam ne more označiti nobena knjiga, ampak samo zdrav razum. Gospodinja naj pazi, da se njena zunanjost ujema z iepo oskrbovanim domom ob vsakem času.
Dasi je med možmi mnogo takih, ki so tem srečnejši, čim več jim žena gara, vendar je tudi dokaj takih, ki nočejo, da bi bila žena služkinja, da bi 'se zanemarjala duševno in telesno, Gospodinja mora ostati, -kljub temu, da opravlja v domu najnižje posle, vendarle vedno gospa.	B.
Kako krmimo kure, da pridno nesejo.
Zjutraj jim daj mlačno pičo iz kuhanega, zmečkanega krompirja, zmešanega s pše-ničnimi otrobi in malo mleka. Opoldne jim daš odpadkov iz kuhinje in nekoliko žita, zvečer pa samo žito, koruzo, ječmen, pšenico, pomešano s semenjem od solnčnih rož. Poleg tega je dobro, da dobe dopoldne in popoldne zeleno krmo, natnreč travo, solato, deteljo ali kaj podobnega. Na ta način krmljene kure nesejo mnogo jajec in rume-njaiki imajo lepo žolto barvo.
21
KUHINJA
Kuhinja — zrcalo gospodinje. Nikier in nikoli ne moreš take lahko in naglo presoditi, koliko razume gospodinja o gospodinjstvu in ali izpolnjujejo posli svoje dolžnosti, kakor če stopiš nepričakovano v kuhinjo. Kuhinja ob razlKnem dnevnem času, to je zrcalo, ki iz njega odsevajo vse vrline in vse slabe lastnosti kuharice,
Kakor drugod v gospodinjstvu, tudi v kuhinji ne zadošča, da bi delal človek samo z rokami, treba ie tudi glave. Dela! ves dan, da te bo oblival pot, tekaij sem-intja, vse ne pomaga nič, ako si ne znas dela prav urediti in razvrsüta, ako ne znas sproti brez napora in brez posebne in izdatne izgube časa pos.pravl!ati. Le gospodinja, ki dela s preudarkom, doseza uspeh.
Pri kuhanjn izgubiš prav malo časa, ako postavljaš vse, ji. pr. mlin za kavo, 'lonce, ponvice, sklede, krožnike, žlice m vilice, steklenice z oljem in kisom... po uporabi takoj zopet na svoje mesto. Nikoli ne puščaj vseh teh stvari na mizi, omari in po stolih, kjer nastane nepričakovano hitro velik nered in nevarna gneča. Imela sera hišno pomočnico, že staro in „izkušeno", ki je — kadar po mizah, omarah in stolih ni bilo več prostora, začela postavljati posodje in druge kuharske pripomočke kar po — tleh. Ker je trdovratno ostajala pri svoji grdi navadi, češ da pri JcuM ne utegne pospravljati,. sva se seve ločili...
Vihranie in beganje nekaterih gospodinjskih pomočnic po kuhinji ali stanovanju prav nič ne pospešuje dela, nego povzroča dostikrat le škodo. Kaj .pomaga razburjeno tekati semintja, aJto se dekle pri tem vsak hip kam zaleti, vedno kaj polije, pohodi, razbije ali raztrga. Ako meče lonce, pokrovke, krožnike, žlice in vilice vse vprek, da se vse pokvari, okruši in opraska. Taka pomočnica naredi mnogo škode. Vse sproti zamaže in dela vrhutega še hrup in ropot, da mu ne uideš, tudi če se zatečeš v skrajni konec stanovanja. Tudi v tem oziru je treba hoditi srednjo pot ter delati vse premišljeno, natančno, mirno in po gotovem redu, ki je vsak dan in vsak teden enak.
Špinača po novem. Prva in najvažnejša pomladanska zelenjava jc vsekakor špinača. Vsebuje mnogo železa, ie zelo bogata vitaminov, čisti kri in ureja prebavo. Prav posebno primerna je za deco. mladino, malokrvne in stare ljudi. Samo škoda, da špinačo mnogokje popolnoma napačno prirejalo. Naše stare matere in matere so špinačo na vodi kuhale, potem so odlile dragoceno Spinačnico in jo končno oblivale še z mrzlo vodo. Na ta način so ji odvzele malodane v.so hranilno^ vrednost. — Danes delamo vse drugače. Špinačo na surovem maslu ali olju parimo v posebni, prav za to namenjeni, čestokrat celo v dnu luknjičasti, pokriti emajlirani, ognjavami prsteni ali celo stekleni posodi, kar je najno-
vejše. Parimo jo nad kropom v lastnem soku brez dodatka vode. Niti soli ni treba, saj dajo rastline ob takem parjenju svojo naravno sol iz sebe, ki skorajda zadošča. Zdravniška veda v novejšem času itak za-metava sol, zlasti za bolnike.
A tudi parie-na špinača je izgubila že precej hranilnih vrednot. Da ostane špitiača polnovredna, jo pripravi takole: Izberi in operi špinačo vestno in skrbno v mnogih vodah in jo zloži na rešeto, da se dobro odteče. Potem jo znielji v stroju za meso. Je sicer to malo bolj zaimidno, kakor pa sekljati kuhano špinačo, Prehudo pa tudi ni. IKo melješ, včasih zavrti ročico (kljuko) nekoliko narobe, L j. v nasprotno smer, da sok lažje odteka. Zmleto špinačo dani na razbeljeno olje ali stopljeno surovo maslo v gori omenjeno posodo in jo pari nad vrelo vodo samo 5 minut Jako važno ie, da te dobe ne prekoračiš, saj vemo, da čimdalje časa izpostavljamo zelenjavo vročini,' tem več vitaminov gre v izgubo. Preden da.š špinačo na mizo, ji primešaj prav malo fino zmletih žemeljnih drobtin in jo začini z limonovim sokom in sladkorjem po okusu. Za odrasle lahko prideneš tudi čebule in muškatovega oreška ali popra.
Rezanci s pšeničnim zdrobom. Razbeli žlico masti in vsuj vanjo 10 dkg pšen.ičnega zdroba. Ko to nekaj časa mešaš, primešaj 4 žKce mleka in ko se povre, še kuhanfe rezance iz dveh jajec ali makarone, oz, jajnine. Mešaj in duši 5—10 minut, nakar je«'gotovo. To je dobra in cenena večerja. Zraven se poda paradižnikova ali vinska omaka.	.1. S.-l.
^	naših fmmii *
Makcuom, špageti iufUm zahiAe
Vampi s krompirjem. Na .precej veliki žlici masti zarumeni srednjeveliko čebulo, prideni 30 dkg skuhanih in sesekljanih govejih vampov; duši jih, da bodo mehki. Da jim odvzameš duh, primešaj še dva s soljo stlačena stroka česna, malo limono-vega olupka in sesekljanega zelenega ipe-terElja .Potem nareži v vampe 12 srednje velikih kuhanih krompirjev in duši na strani še H ure. Začini s soljo in poprom: za priboljšek dodaš lahko 5e žlico paradiž-
22
nikove mezge in malo nastrganega sira. Imaä ceneno in dobro večerjo. Zraven se ipođa solata ali kislo zelje.	.T. S.-l.
Črni riž. Skuhaj Yi kg svinjske glave, prav toliko svinjskih jeter in pljuč. Potem duši na masti in sesekljani .čebuli riž, približno y> kg, zalivaj ga z juho od glave in primešaj končno na debelo sesekljano glavo, jetra in pljuča. Kot začimbo prideni razen soli še malo popra, paradižnikove mezge in majaronovih plevic. To daje prav okusno in izdatno večerjo. Daš jo s solato, kislim zeljem ali kislo repo na mizo.
Izvrstna polenovka. Skuhaj namočeno polenovko, a ne premehko. Nato jo odcedi, izloči vse koščice in kožo. Že prej pripravi 4 srednjevelike, napol kuhane olupljene krompirje, na krožniku pa zmešaj 4 žlice drobtin, 3 žlice nastrganega parmezana ali kakega drugega posušenega sira, sesekljanega zelenega peteršilja, prav malo s soljo dobro stlačenega česna in potrebne soli. Razheli v kozi mast ali fino olje, zloži vanjo vrsto pripravljene polenovke, posuj
to s pripravljeno zmesjo, pokrij z vrsto na tanlce rezine zrezanega krompirja, posuj zopet z zmesjo in naloži vrhu tega plast polenovke in jo takisto posuj. To delaj tako dolgo, da porabiš vse. Potem vlij povrhu razbeljenega oMa,' masti ali surovega masla in duši polenovko še Vi ure do 20 minut v pečici. Tako pripravljena polenovka je najboljši način, kolikor jih poznam. Sir, pe-teršilj in česen ji odvzamejo skoraj ves neprijeten duh.
Ješprenček z jetri. Ješiprenček, bolj debel in qkrogel, namoči zvečer; naslednjega dne ga operi in odcedi in ga kakor riž pari na masti in čebuli ter zalivaj z juho, krompirjevko ali vodo polagoma, da ostane gost kakor dušeni riž. Naposled, ko je že mehak, primešaj ješprenčku Vi kg na listke zrezanih In na masti ter sesekljani čebuli spraženih telečjih jeter. Dobra so pa tudi svinjska jetra mladega prašička, zlasti-ako ijih namakaš par ur v mleku. Mnogo cenejša so. Jed, ki je prav izdatna, izboljšaš, ako ji primešaš malo paradižnikove mezge in sesekljanega zelenega peteršilja.
POSVETOVALNICA
Na željo naročnic, M se obračajo na Ženski Svet z raznimi vprašanji, uvajamo z današnjo števiUio
POSVETOVALNICO.
V njej nameravamo odgovarjati na razna vprašanja, tičoča se vzgoje, zdravstva, gospodinjstva, kuhinje, pa tudi vsega drugega, kar spada v delokrog žene, matere in gospodinje.
Taki pogovori na daljavo bodo brez dvoma ustvarili med nami duhovno vez, ki si jo iskreno želimo. Kažipot nam bodo za naše nadaljnje delo in zanimanje.
Ženski Svet hoče biti v svojem praktičnem delu „Naš Dom" svojim naročnicam in čitateljicam dober, odkritosrčen svetovalec, učitelj in prijatelj. Zato naročnice, le vprašujte. Vaše zaupanje nas veseli. Rade Vam odgovarjamo.
Naročnica v Trbovljali. Citala ste nekje, da je prati piave (blond) lase z rimskimi kamilicami, ako hočemo, da ostanejo svetli. Želite vedeti, kakšne so te, ker z navadnimi ne dosežete uspeha... Rimske kamilice so precej drugačne od naših in ne rastejo pri nas. Imajo večje cvetove, so močnejše in dražje. Uporabljajo jih samo za umivanje glave ali kvečjemu še za kake obkladke. Dobite jih v drogeriji. Potemneli lasje postanejo po večkratnem umivanju ž
njimi zopet svetlejši. Treba je pa tudi iz-plakovati lase v kamiličnem čaju, ki mu primešajte še sok i limone. Brunetke pa seve ne smejo pričakovati, da se jim bodo od rimskih kamilic posvetlili- lasje. Dobro se obnese za umivanje plavih las tudi nemško-Svedski izdelek „Champoo-Nur • blond", ki ga prodajajo po vseh drogerijah in menda tudi pri frizerjih. A tudi tu se pokaže učinek šele po večkratni uporabi. Plave lase sušite na solncu, ki jih beli. Crni lasje pa postanejo na solncu grdo bakrenordeče progasti.
A. G. Prekmurje: „Na vratu so se mi pokazale prve gube. Kaj naj storim?" vprašujete: Kakor čelo in lice, potrebuje tudi vrat oz. njegova polt dovoli maščobe. Umijte vrat z mlačno vodo in kakim milim milom. Namažite ga potem temeljito s kako mastno kremo prav do ušes in navzdol do ključnic. Potem si napravite sledeči ob-kladek: V skledo prav vroče vode namočite večkrat zganjen prtiček tako, da visita oba konca preko sklede in torej ostaneta suha. Ožmite hitro prtiček in si še vroč obkladek ovijte tesno in gladko okoli vratu, tako da prideta suha konca navzad J^ilnik^^rug preko drugega. Obkladek se mora posebno spredaj prav tesno prijemati vratu, zato na tilniku držite z roko oba konca. Dobro je, da vzdržite v tej „sti.skalnioi" 2 minuti. Ako vas obhaja čut, kakor da vas hoče zadušiti, jo odstranite. Obkladek je dražilo za stranske žile odvodnice; kakor hitro ga odvzamete, začno delovati s podvojeno
oNByNo svBtei PRAZENA	,1
silo. Obrišite vrat nalahno z mehko krpo in iznova vterite vikožo kremo, ki jo polt preko noči popolnoma vsrka. Naslednjega iutra si vrat nekoliko napudrajte, potem šele ga lahko izpostavite zraku. 'Ako obnovite to postopanje dva- do trikrat tedensko, vsekakor dosežete zaželjeni uspeh. Razun tega se izognete opasnosti, da vam ipostane vrat predebel ali presuh.
Ga. A. H. Brežice: Mastne lase perite v čaju od rožmarina. V zadnjo vodo za izplakovanje razmešajte dobro precejen sok ene limone in kavno žličko najčistejše pepelike (Pottasche), ki jo dobite v drogeriji. Z alkoholom pa ne umivajte las. Mastni lasje so včasih znak slabe prebave.
Ista: Da skorja potic ne bo imela žarkega okusa, nalijte v stare lončene modle vroče vode skoraj do vrha, nasujte vanjo precej sode, luga, ali še bolje „vima", t. j. prašek, 'ki ga dobite v trgovini. Postavite na štedilnik in ta voda naj nekaj časa vre. Potem modle še dobro umijte in. iz-•plaknite. Ponovite to postopanje vsakokrat, ko vzamete potice iz modlov, pa tudi preden denete zopet novo potico v model.
Ga. A. J. Dobrova, Plesen odpravite iz perila: Ako niso iplesM'vi madeži že pre-jedli tkanine, jih odpravite, če operete dotično tkanino v lugu, ki mu pridenete še nekoliko pepelike. Izplaknite perilo in ga belite še na zraku in solncu. ~ Ali namakajte plesnivo perilo nekaj ur v siratki, potem ga na nave-den način operi'te. Sveže madeže tudi lahko odstranite s tem, da namakate perilo v kisu ali ipa v raztopini od 20 gramov limonove kisline, pomešane v enem litru vode. Nato perilo izperite, požehtajte ter zopet izperite. Ako treba, ga belite na solncu.
Marinka. Noge vas pečejo ter vam hoja povzroča bolečine. Vlijte v manjši umivalnik približno 2 litra hladne vode, ki ji primešajte K litra vinskega kisa. V tej tekočini kopliifte nogi izmenoma tako, da držite vsako nogo ;po 'dve minuti v vodi. Tako delajte četrt do pol ure. Potem obrišite, naterite noge z mandljevim oljem in jih masiitaj+e počenši pri prstih navzdol proti peti. Končno oblecite ohlapne kratke nogaviice, da ne po-mastite posteljnega 'perila in ležite. Najlažje napravite to vsak večer. Tako postopanje vam v par tednih prežene bolečine, seve ako noge niso prehlajene. Proti trganju pa pomaga le toplota.
Dolenjka. Nov vrt imate, lepo nasajen s sadnim drevjem. Kaj bi še nasadili, vprašate, da bi čim preje obrodilo... Ne moremo Vam dovolj toplo priporočati ribeza in vrtnih jagod. Samo škoda, da niste tega zasadili že v jeseni, ker jagode, sajene v pomladi, bodo obrodile šele prihodnje poletje. Ribez bi se bil v jeseni dobro prijel in bi sedaj že prav krepko rasel. Skušajte dobiti kje morda na Grmu — večje grmiče, da ne bo Čakanje predolgo, Imam šele poldrugo leto star vrt, pa mi. je ribez preteklo poletje prav lepo obrodil. Gnojila sem mu pa prav izdatno in ga pridno zalivala.
Razen prekrasnih, icakor mala jabolka velikih jagod, smo bili tega prvega sadja silno veseli.
Mlada vrtnarica. Vrabci so Vam lansko leto pozobali vse semenje; kaj storiti, da se to letos iznova ne zgodi?... Navežite na niti ali vrvice stroke česna in preprezite s temi nitmi posejane grede. Česen baje tako smrdi vrabcem, da ne pridejo blizu. — Nedavno sem šla mimo nekega vrta. Na gredi je bila na nitih .nalahno privezana prav primitivna naprava s kraguljčki ali z zvončki. Kakor hitro je veter le malo zapihlial, so zazvonili. Nemara to z uspehom odganja vrabce, ki so res skrajno vsiljivi in nesramni.
ALT ŽE VEŠ?
Da se škrobljeno perilo ne prijema li-kaliiika, sko raztopiš med pripravljeni škrob nekoliko soli? —
Da pozimi perilo ne zmrzuie, ako raz-mešal v zadnji vodi za izplakovanje par pesti soli. —
Da si čiščenje nožev hi drugega pribora olajšaš prav izdatno ako držiš pribor preden ga začneš čistiti, nekaj časa naa vodno par.o? Nesnago potem lažje In hi^ treje spraviš z nožev. —
Da se razbeljena mast ali maslo pri cvrenju peni le takrat, kadar vržeš vanjo preveč hladnih krofov, flancatov ah česa drugesa. In če miriš pene potem z mrzlo lopatko, mast le še bolj razdražiš, da hiti kviäku in po štedilniku. Torej mrzel predmet v vreli masti povzroča penjenje. Pusti jo pri miru, da se bo enakomerno razgrela, pa bo nehala peni-ti se. Ako vržeš v masf par zrn soli še preden se ie razbelila, tedaj se ne peni in ne poika tako zelo.
USTNICA UPRAVE.
Ceni. naročnice opozarjamo na oglas Hotela-Pensiona „Jadran" v Jelši na Hvaru, pri katerem smo dosegle 10% popust za naše naročnice.
Mar. P. Domžale. Hvala za novo naročnico in za tople besede priznanja, ki so nas zelo razveselile. Priporočajte „Ženski Svet" še nadalje; čim večji bo krog naročnic, tem popolnejši bo list.
Cenjenim .naročnicam, ki so na poletje namenjene k morju, priporočamo
HOTEL PENSION »JADRAN«
v JELŠI NA HVARU.
Krasna lega, izvrstna postrežba, mir, nizke cene! Prospe,kti se dobe v upravi ,,Ženskega Sveta". Naroenlce ..Zenskeaa Sveta*' dobe 10% »enust.
24
APRIL 1933
NAŠ DOM
ŽENSKI SVET
LETO XL - 4
LEPO VEDENJE
Točnost — lepa čednost. Toänost je znak disciplinirane kulture. Zahtevamo jo od vsakogar, od najvišjega do najnižjega, zaikai brez nje bi nastal v kratkem silen nered. Tožnost olajšuje delo, točnost nam štedi čas, a öas je denar. Točnost je narodnemu gospodarstvu ipogoj, ki brez njega ni mogoče delovati. Angleški in amerfkansiki podjetniki in trgovci pravijo: „S človekom, ki ne zna biti točen, nočemo imeti opravka." In Cesto še dostavljajo: „To ni dostojen človek."
Točen mora biti trgovec v svojem dopisovanju, .kakor obrtnik in odjemalec v svojih računih. Točnost je najuspeSnejša reklama za vsako podjetje in najkoristnejša in najlepša' manira. ^ Tega naj bi se zavedali naši kavamarji, naši gostilničarji iin gostil-ničanke in naj bi v tem duhu vzgajali tudi svoje uslužbence.
Nedostojno in brezobzirno je^ ako prihajajo, ljudje netočno v cenkev, v gledipe, h koncentom, na seje, predavanja ali v urade. Drugi, ki so točni, morajo netočneže čakati in izgubljati čas. A koliko' časa se potrati zaradi nedostojnih zani'karnežev! Ako bi vodil kdo o tem statistiko, bi strmeli. ik'0. bi videli, da je miniio brez koristi ha tisoče dni in ogromno let.
Zato bodimo točni na seji, da nas ne čakajo ostali odborniki, točni' v uradu, da nas ne ča'kajo stranke, a možje naij bodo točni tudi na obedu in večerji, da jih ne čakajo žena, otroci in hišne pomočnice, ■ ki jim zaradi gospodarjeve netočnosti zastaja vse delo. Predvsem ipa mora biti seve točna žena gospodinja, ki naj skrbi, da pridejo zajtrk, obed in večerja pravočasno na mizo.
Kadar smo povabljeni na obed, moramo biti točni, sicer spravimo v slabo voljo obitelj, ostale povabljence in jim skvarimo jedila, neglede na obupanost, ki zavlada v kuhinji zaradi nas. Pet minut ipred začetkom .ali kvečjemu Se pet minut po določeni uri si še točna, kasneje te- more opravičiti Je še opeka ki ti je padla s strehe na glavo.
Točnosti se ne sme odtegniti niti najvišji dostojanstvenik in je praT tälko nedopustno, da da razglasiti svoj prihod na določeno uro, a -pusti čakati občinstvo pd cele ure.
■Ni ipa -dovolj, da smo točni v prihajanju, -točni .moramo biti tudi v odhajaniu. So ljudje, ki nikakor ne znajo najti pravega trenotka za odhod. Sede in sede,- dolgočasijo gospodinjo in -sebe, a se ne dvignejo. Pogosti' napisi v uradih „Cas je zlato", nam pričajo, da je na svetu tudi mnogo strank, ki ne vedo, da je treba biti v uradu kratek in iede-mat ter da urad -nikđkor ni prostor za zasebno kramljanje. Kakor imamo pravico zahtevati od u-rajdn-iika, da je točno na svojem mestu, prav tafeo sme uradnik z vso pravico pričakovati, da ga ne zadržujemo po nepotrebnem in ne jemljemo dragocenega časa njemu ter strankam, ki čakajo.
Imejmo vedno pred očmi, da je čas denar, a ne samo meni, -nego tudi mojemu bližnjiku, vsemu svetu, pa nam bp lahko biti vedno in povsod — točen.
Poslušaj! Malo je na svetu žen, ki znajo voditi v družbi poigovor. najdejo takoj duševne stike ter ustvarjajo vezi med novimi znanci in seboj. Še manj pa je takHi, ki zmajo z zanimanjem in sočustvovanjem —■ poslušati. 'Velika večina misli le, kaj bo odgovorila, ne pa na to, kar drugi povedo. V blagem, premišljenem in dobrohotnem molku tiči čestokrat mnogo več, kakor v bučnem govorjenju. Marsikaterega gosta pridobi gospodinja najzanesljiveje, ako ga posluša. Saj se gost večkrat niti ne zaveda, da je govoril skoraj le on. Zadovoljen, duševno dvignjen, potolažen odhaja, ker se mu je -nudila priilika, da si je mogel olajšati srce. Zato proučuj svoje goste, pozorno jih ■poslušaj, pokaži s par opazkami, da jih raz-■ umeS, in, vsi se bodo čutili v tvoji hi.ši d07 mače in se bodo pri tebi ,i'meni-tno zabavali'. -
Cenjene naroCnice, ki letos še niso ničesar plačnle, prosimo, da nam nakažejo vsa,t četrtletni obrok naročnine. Z odlašanjem spravljate npravo v velike težkofe in ogrožate obstoj lista!
Uprava.
25
yßX „BÜDDHfl*' Sajne meäaniee so najboljše
TEfl IMPORT I^juWjana. Veena pot 15 Telefon 2626
ZDRAVSTVO
Kosa iiai kličemo k bolniku. Na deželi, pa tudi v mestih med gospodo, imamo večkrat priliko opažati, kako iDrezbrižiii so nekateri ljudje nasproti bolnikom. A'ko zboli živinče, je vse na nogah in vse v skrbeh. Hitro je treba k živinozdravnikii. In prav je tako. Žival čuti in trpi ikajkor ljudje. Ali krona stvarstva je vendarle človek. Toda kako zanikariio se ravna marsikje, če zboli član rodbine. Na zdravnika se spomnijo navadno prepozno, ko se je morda v začetku neznatna bolezen že razvila smrtonosno. Ker pa -bolnišnica in zdravniki ob ta-kih usodnih zamudah oie znajo delati čudežev, se v našem ljudstvu le še bolj utrjiuje zavest, da . doktor ne zna pomagati.
Tembolj pa, zaupajo nekateri raznim mazačem, iki" jim je naš narod nadel značilno ime: konjederec.. O teh mazačih mislijo posamezniki, — hvala Bogu. da jih je čimdalje manj — da poznajo sikrivna čudodelna zelišča ali zdravila ter morda celo tajne zagovore, ki preženejo vsako bolezen. Kdor misli s svojo glavo, bo hitro spoznal, da je to velika neumnost.
Človeško telo je kakor fin in natančno izdelan stroj. Kakor pa se lahiko pri stroju kaj pokvari, da potem .ne deluje in ne teče pravilno, tako se tudi posamezni deli telesa lahko na sto in tisoč načinov poškodujejo. In takrat pravimo, da je človek obolel. Za bolezni pa imamo zdravila, lekarne, bolnišnice, zdravnike, Kakor more stroje popravljati le izvežban strokovnjak, prav tako lahko uspe.š.no zdravi le oni, ki v vseh potankostih pozna ustroj človeškega telesa, pBzna sestavine-rastlinskih, živalskih in rudninskih snovi in se je dolgo časa učil ob strani velikih učenjakov ;po bolnišnicah, kjer je imel priliko opazovati natančno naj-raznovrstnejše bolezni ter načine njih zdravljenja.
Pa naj hi kak .konjederec več vedel kaikor zdravnik? Toda tudi v današnjih časih se še najdejo ljudje, ki trdijo, da je ta ali ona ženska ozdravila človeika, ko so obupali nad njim že vsi zdravniki in mu nihče ni vedel več pomoči. Da, mogoče je tudi kaj takega. A to so izredni primeri. Po-' magala je narava sama, pomagal ie morda že prej zdravnik, zaslugo pa je odnesla konjederika, ki je bila slučajno zadnia pri bolniku. Da bi konjederka mogla izlečlti bolezen, ki ji skrben strokovniak-jidravnik ni kos, to more trditi le ipopolnoma neveden človek. A koliko človeških življeni imajo taki mazačl na svoji vesti!
26 ,
Ce torej kdo v hiši resno zboli, tedaj je prva dolžnost gospodinje, da pokliče zdravnika. A .le nikari predolgo odlašati. Spočetka so stroški majhni, pozneje so veliki in čestoikrat še brez koristi.
Delo — pomlajevalno sredstvo. 2e od pamtiveka so se ljudje bali bolezni in smrti, in želja po dolgem življenju se izraža celo v mnogih narodnih pravljicah in pnpo-vedkah vseh narodov. Tudi danes listi mnogo pišejo, 'kako naj človek živi, da si ohra.ni dalje časa svoje moči. Veščaki zdravniki pač v prvi vrsti priporočajo, da bodimo v vsaiem oziiru zmerni ter da zmerno delajmo telesno in duševno. Telesno gibanje pospešuje reden dotoik krvi v vse organe, tudi v možgane, kar je jako važno. Kdor pazi, da se mu vsi deli telesa primerno in ,'PO gotovem sistemu gibljejo, ostane se v pozno starost prožen in elastičen. Z gi banjem se hkratu na najlažji način vrši menjava tvarin v možganih in se izboljšuje kri v živčnih stanicah. A tudi duševno delo ■pospešuije, da se dotaka kri k možganom, kar je koristno in ipotrebno. Zato pa tudi ljudje, ki imajo svoj določen posel, svoj poklic vedno bolje izgledajo, so zdravejši in zadovoljne] Si, kaikor oni, ki žive brez dela. Morda tudi iz tega lahko izvajamo dejstvo, da mnogi upokojenci, ki so ostavili svoj urad in svoje delo, ne žive več dolgo. Zato priporočajo zdravniki bogatašem, ki so brez posla, naj se bavijo s čimerkoli, naj si sami nalagajo delo v korist svojemu bližnjemu: naj ustanavljajo šole, bolnišnice, 'knjižnice, naj se bavijo z leposlovjem in znastvom, a tudi z rokodelstvom, z obdelovanjem vrta 5. dr. Kajti le primerna duševTia hrana in primerno telesno gibanje ohrani človeka zdravega in zadovoljnega. Vsi veliki misleci, pesniki, 'pisateljii in znanstveniki; umirajo povprečno v visoki starosti. Krepka volja in zmerno delo mnogo rpripomoreta ik dolgemu življenju. Lenoba pa ie naj.škodliiT vejša zdravju.
Najboljšo in naieeneišo ustno vodo si lahko napravimo sami iz enega litra močnega žajbljevega (kaduljinega) čaja, ki mu primešamo malo zrnce dvojnoJcislega kalija in ,3 grame olja od poprove mete (mentha piperita). Ta tekočina se ohrani 10—14 dni. Vlij zjutraj in zvečer kaki 2 žlici te ustne vode v čašo mlačne vode in si tzplakuj ž njo usta. In utrdi se ti zobno meso, da ne bo krvavelo; ta ustna voda desiiiflcira usta in Krio, ako grgraä ž njo, zabranjuje tvorbe zobnega kamna in .prav zato ohranja zobe dolgo časa močne in zdrave.
KUHINJA
Pomladanska juha. Zreži s sekijačem precej drobno mJado zelenje od peteršilia, krebuljice, kisHce, rmana, mete, janeža, tr->potca, pehtrana, žajblja m š'pmače. DnSi vse na surovem maslu, na katerem si že prej zarumenila malo molke in čebule. Duši zelenje nekaj časa, potem ga zaMj z govejo ali kostno juho ali s krompiri evko, Naposled dodaj še malo kisle smetane in preden iieseš na mizo, razmotai v juhi še rumenjaik. Juho lahko začiniš še s poprom in limonovim sokom. Vlij jo na opečene žemeljne reeine.
Jetrna juha. V kozico daj masti, dodaj precej zreraiie čebule, en rumen, na rezime zrezan ikorenček in zrezana jetrca. To pr.aži nekaj časa; da se ti ne prižge, dodaj včasih malo vode ali juhe. Ko je vse dobro popraženo in je korenček mehak, dodaj malo moke, še malo popraži in zalij z juho, če nimaš juhe, pa z vodo, osoli in dodaj še popra po okusu. Ko se vse dobro pokuha, pretlači skozi sito, če ne gredo ietrca skozi sito, jih lahko zmelješ na stroj, ki ga rabiš za meso, in jih daj v juho,. Predno jo daš na mizo, ji dodaj še na maslu ali masti pra-ženih kruhovih rezin.	Škocjanka.
Meneštrina juha. Zreži na tanke rezance pol glave navadne rdeče pese, 1 rumeni koren, 1 kolerabo, ohrovtovo glavico in 2 krompirja. To duši na masti in sesekljani čebuli, da bo mehko. Posebej duši 20 dkg bolj mastnega svinjskega mesa in 20 dkg govedine, zrezane na koščke. Razume se, da moraš govedino dušiti preje, ker je bolj trda, pozneje pa prideni svežo svinjino. Ko je oiboje mehko, vzemi meso ven, na masti, kjer se je meso dušilo, napravi malo prežganja, zalij z ijuho, krom-plrjevko ali vodo, prideni že pripravljeno mešanico zelenjave in meso, aačini s poprom vršičkom majarona, kuhaj še nekaj časa, pa dobiš izvrstno juho. Še boljša je, ako raz-motaš v njej par žlic kisle smetane. Taki juhi prideneš lahko še marsikaj, n. pr. malo riža, ješprenčka, gob. leče i. dr.
.1. S-1.
Regrat ali cikorija je jako zdrava pomladanska zelenjava. Vsebuje mnogo rudninskih soli; vzbuja tak, ker draži prebavne žleze. Tudi za jetra ie koristen. Posebno dober je regrat, ki je rastel v peščeni zemlji ali kar v pesku, ker je bolj bel kakor travniški. Tudi regrat, pobran po krtinah, ima lepo bela in mehka .stebelca in je zato izvrsten. Regrat jemo v isolati in z gorkim krompinjem, fižolom ali lečo. — Ali ga skuhamo, odcedimo, pnpopramo in potresemo s sesekljanim .peteršiljem in česnom in še gorkega polijemo z olivnini oljem ali razto-p-Ijerlim surovim maslom. Lahko vlijemo nanj tudi sledečo marinado: Se.sekljaj zelen pe-teršUj, drobnjak, krebuljiico, malo česna, prav malo žajblja ni timftaina; temu primešaj dobrega namiznega o-lja, soli 'in vinske-ga- kisa. Namesto da bi regrat kuhala, ga
lahko tudi sa;mo popariš ali obliješ z gorko vodo,, da se zmehča. Kuhanemu regratu si namreč že odvzela precej redilnih ^novi,.
Vrtna kreša je prav zgodnja pomladanska solata, ki jo ponekod zelo čislajo. Zraste j.a!ko hitro, namreč v 2—3 tednih; potem jo porežemo. Porezana vkratkem zopet poraste. Priredimo jo v kuhinji kakor vsako drugo solato, namreč z oljem, kisom in soljo.
Ogrsko zelje. Praži na mas« in čebuli 0 kg govedine, 'A kg svinjskega mesa, /a kg teletine in 5 dek slanine, vse zrezano na kocke. Pnideni- žlico surovega masla, soli in sladke paprike. Posebej duši na masti in čebuH Vikg v vodi p,replafaij enega kislega zelja, in ko je to in meso dovolj mehko, zmešaj oboje in pridani še 'U litra dobre kisle smetane, ko si v njej razmotala kavno žličko moke. Prevri fenova in daj z jajni-nami, krompirjem ali kruhovimi cmoki na mizo.
Zelje z rižem. Zreži na rezance 2 glavici zelja; ako ga nimaš več, je prav tako dober ohrovt To duši na zarumeneli čebuli, da bo napol mehko. Potem prideni' 20 dkg izbranega in opranega riža; zalivaj z mesno ali kostno juho, tako dolgo, da je mehko. Ako zalivaš s kropom, ie treba vzeti več masti; v vsakem primeru je dobro, da primešaš tudi nekoliko paradižnikove mezge.	J. S.-L
Zrezki od rezancev. Kadar kuhaš govejo juho, skuhaj malo več nie.sa. Sesekljaj sa drobno z nekoliko čebule in zelenega pe-teršilja. Skuhaj v slani vodi rezance; pre-plaik.ni jih v mrzli vodi in jih dobro od-cedi. Zmešaj 1—2 rumenjaka ' z žlico masti ali surovega masla, prideni sekanico, prav malo iwpra, soU, žlico nastrganega sira, žlico kisle ali sladke smetane in naipo-sled makarone .aii rezance. Zmešaj dobro in napravi iz tega več okroglih zrezkov, ki jih povaljaj v drobtinah in jih lepo rumeno opeci. Zrezke narediš lahko že opoldne: in jih za večerjo samo spečeš. Daš jih z gulja-ževo ali kako drugo omako ali s solato na mizo. Za te zrezke porabiš lahko različne ostanke mesa, ocvirke, preostali riž, prideneš lahko dušene gobe in še marsikaj.
^ ZCata nasm (kanit *
jMimm
Makovom, spaqeü iufum zakuhe
27
Pečen puran. Obvezi ga s kosom slanine ali zavij v papir, namazan z maslom. Mlado žival peoi poldrugo uro, staro do 3 ure. Starega purana .prekuhaj] poprej. Purana pečejo vecrnoma z nadevotm, ki se naredi iz puranovega želodca, jeter in srea, jajca in kruha, dišav in mleka. 'Pri pečenju polivaj z maslom.
Rahla omeleta (omelet sufle). Ubil v skledo 5 rumenjakov, beljake pa postavi na hladno. Rumenjake in 5 polnih žlic sladkorja mešaj ure. Nato pnideni še 2% žHce moke, in sicer jo iprimeäaj ^ žlice kar k rumenjakom in sladkorju, druge 'A žlice pa trdemu snegu 'petih beljakov in to hitro in narablO' primešaj v skledo z rumenjaki. Vlij v ipekač na razbeljeno mast ali surovo maslo in speci omeleto v pečici lepo sve-tlorumeno. Namaži jo z marmelado in zvrni i;ez pol, da imaš pred seboj obliko knjige. Omelela zadož£a za 3—i osebe. Najlepše se speče rahla omeleta v ravnem železnem aH aluminijastem pekaču, ker se rada odloči. V emajBranem pa se rada prime dna.
Orehova rolada. Umešaj 5 rumenjakov z 10 dekami sladkorja, potem priden« 10 dek zmletih orehov, zavitek vanilina in trd sneg peterih beljakov. Namaži podolgovat pekač dobro z mrzlim surovim maslom, iposbpaj povrhu drobnih žemelinih drobtinic in razmazi pripravljeno orehovo testo enakomerno po pekaču. Speci hitro, a pomni, da pecivo ne sme biti trdo. Ko je še vroče, ga z ostrim nožem odloči od pekača in ga takoj zvij v rolado, ne da 'bi ga nadevala. Pokrij roloda s prtičem in ao pusti par ur ali do naslednjega dne. Potem jo odvij, kar se da prav lahko izvršiti in jo namaži s sledečim nadevom: Vs litra gosto stepene sveže slad-' ke smetane (pene) osladi, priimešaj ji malo zmletih orebov in 2—3 listke v rumu ralztop-Ijene bele želatine. Zvij zopet rolado in jo postaifi še za 2 uri na hlad, da se nadev strdi.	•
Ponarejen zajčji hrbet. Umešaj 6 dek surovega masla, 5 rumenjakov in 8 dek sladkorja. P.rideni deke zmehčane šokolade. 4 deke z rumom napojeniih žemeljntih drob-tin, malo cimeta, 6 dek zmletih mandljev in naposled sneg od 6 beljaikov. To testo vlij v podolgovat model, ki ima obliko zajčjega hrbta; seve ga prej namaži z mrzlim surovim maslom in posipaj z drobtinicami. Pečeni in že ohlajeni hrbet namaži na debelo s sledečo kremo: zmešaj 8 dek surovega ma-.sla, 5 dek sladkorja, 1 rumenjak, 8 dek v pečici zmehčane šoikolajde lin polovico zavitka vanilijevega praška^ V to kremo p,otakni v enakih presledikih na rezance zrezane olup-Ijene mandlie, ki jih prej v pečici zarumeni., Talko bo videti zajčji hriet ,kakor da je s slanino .pretaknjen. Ponekod mu pravijo tudi „jež". Za pretikanie potrebuješ ,30—35 mandljev.
.laholčna krema. Jabolka so na pomlad sicer že draga in redka, toda prav zato. ker sadja primanjlkuje, je nasledmia krema morda dobrodošla. Speci 1 kg jabolk-ganibovč-kov. in jih pretlači ali pasiraj.. Potem zmešaj
dobro 2 rumenjaka, 10 dek sladkorja, kavno žličico moke in 2 žljioi ruma; pnideni še a litra mleka ter stepaj to nad soparo ali na zaprtem štedilniku v gostljato kremo. Zavreti ne sfne. Ko se zgosti, jo odstavi in-primešaj pretlačena jabolka, 3 deke rozin, dve deki zmletih mandljev in naiposled- trd sneg dveh belnakiov. Naipokii s kremo posa-.meizne čaše ali sMclene sklediee, ki jih postavi na hlad. Posebno oikusna je ^krema^ ako deneš povrhu K litra spenjene sladke smetane.
Pomarančni Itompot. Olupi pomaranče in jih zreži na kolesca; prav tako zreži tudi olupljena kislasta jabolka. Posipaj oboje s sladkorjem in potij z belim aH rdečim osladkorjenim vinom. Ako stoji kompot par ur, je boljši.
Pomarančna pijača. Olupi 6—8 pomaranč prav skrbno, da ne ostane na njih ni-kake bele grenke kožice. Razrezi jih na večje -kolobarje in jih stresi v porcelanasto ali prsteno pD.sodo. Nalij nanje 2 litra belega vina in pusti to na hladu stati tri dni. Potem precedi tekočino skozi platneno krpo in jo nalij v steklenice, ki jih dobro zamaši. Je to izvrstna esenca za nekaiko oranžeado. ki jo serviraj zmešano z oslašeno navadno ali slatinsko vodo.
Pomarančni liker. Stresi v '/» Utra 90 do 95 procentnega finega špirita prav tanke olupke dveh pomaranč. To olajj stoji 14 dni na solncu ali na .toplem ognjišču. Potem kuha,] Xks sladkorja s. ^ IStra vode. ki naj vre 10 minut. Pobiraj vse nečedne pene, precedi in ko je ohlajeno, prilij preceieni špirit. Dobro zmešaj, .nailij v steklenice in zamaši. Mnogo boljši je liker, ako' uporabljaš namesto špirita pravo- žganje, ki pa ga mora: biti nekoliko več. Vsak doma narejen Idlker ni dober takoj,.nego se mora šele vleža-ti.
28
Vedno elegantno ste oblečeni v tovami Jqs. Reich
ako pustite Vaše obleke kemično čisti-tl, plisirati, likati ali barvati
■g==tr 11^=11 imm II ■■
Ljubljana, Poljanski nasip
žtev. 4.-6
Pralnica in svetlolikalnica
PRAKTIČNA NAVODILA
DELO NA VRTU V APRILU.
V	tem mesecu je na. vrtu največ dela. Hiteti treba, da dovršimo ono-, liar smo v marcu, zaradi slabega vremena ali snega in zime zamudili. Na zelenjadmem vrtu mora Uti vsa zemij a prekopana, da se ne razraste plevel. Vrt mora biti seda.) popolnoma urejen. Skoda je vsakega dneva zamude, kajti Sipomladi je zelenjava draga in redka, po^zneje ie poceni je je povsod dovolj.
V	aprilu nadaljujemo « setvami, ki smo jih začek marca meseca. Sejemo na planem že drugič solato, redikvico, dalje zelje, ohrovt, karfiiolo, .kolerabo, rožno zelje, grah, šp:inačo, .peso, por in razne cvetlice zgodnjice, kakor: rezedo, vrtni mak, portu-lak, vrtno lobodo, kapucinske, naprsteik, dišeči grahOT, ostrožniik i', dr. Proti' koncu aprila posadimo tudi lahko že nekoliko pritličnega fižola; v začetku maja pa za poiz-kušnjo tudi še malo preklarja ali natiškega fižola. Ko se .pokaže iz zemlje, ga na noč pokrivamo s papirjem ali smrekovimi vejami, alko se je bati slane.
Zadnji teden v aprilu začnemo presajati na .piano solato, zgodnje zelje, kolerabe, ohrovt. por, .na vrtu pa sejemo pozno zelje, pozni ohrovt, br.steče zelje in brokole ter vsakih 14 d,ni solato in kolerabo za poznejši čas. A vse to ne pregosto, da bodo sadike krepke in se ne pretegnejo. — Sadike po toplih gredah utrjujemo s .tem, da jih zračimo.
Za sajenje špargljev je april najugodnejši čas. Stare špargeljiiake treba iztrebiti, okopati ill urediti za rezanje, ki .se začne že koncem meseca. Sedaj je tudi čas, da pripraivimo zemljo za kumare, buče, melone in pairadižnike. Sadimo vse to pa šele sredi ma.ja.
Ne trpi zeraelj.ske skorje, temveč pre-rahljaj gredice pogosto, da bo zemlja lahko dihala. Rast bo potem /se bolj bujna In pridelek boljši. Ako si sejala in sadila v vrstah, pojde rahljanje urno izipod rok. — Ob suai ipridnrf zalivajmo, toda ob jutranjih urah in s oostano vodo'. - Travo «ejemo šele. proti koncu aprila, ker je občutljiva za mraz.
V aprilu se pojavijo sadni škodljivci. Najhujši izmed-njiih je zavi jač. N,j.egove bube preziinujejo v razpokah drevja in pod starim lubjem. Ko je sadje še prav majhno,, letajo zavijačevi metuljčki öd drevesa do drevesa in ležejo v vsaik sad ,po eno .jajčece. Tn taiko postane vse .sadje .črvivo. Preiščtt zato prav natančno vse razpoke,"
vso raskavo skorjo in pokončavaj zavijače. Proti krvavim ušem, šikrlupu, rji in drugim sadnim nadlogam poškropi drevje v ajprilu preden odžene z 2% bordoško mešanico. Za to mešanico vzemi m vsak liter vode 2 dek.i raztopljene bakrene galice in 4 dake ugašenega apna; pomaži s to tekočino tudi vsa debla. AH pomazi lin .poškropi drevesa z 10% arborinovo .mešanico, t. j. na 10 litrov vode 1 liter arborina. Ko se je brstje napelo in začne drevje odganjati, je za škropljenje prepozno, ket ■po.smodi popje. -- Vse drevje okoplji in napravi okoli njega široke kolobarje.
Vrtnice olbrežimo, pognojimo in pri-vežimo h kolom. Presajajmo tudii lepotično grmovije in po potrebi drevje. V maju, ko odganja, ni več čas za to. — IProti koncu meseca sadimo meč.ke {gladiiole), georgine ali dalije (n druge trajnice. Do Jcotica aiprila še lahko presajamo vrtne jagode. Tudi trato je čas prvikrat kosi+i.
Cvetlico: Shizantus hyibrida grandi-llora (kako se imenuje slovensko ali nemško, ne vem) pripo.ročam čitateljicam Ženskega Sveta prav toplo. Sejemo jih aprila ali maja meseca na stalni prostor ali v zaboje in .jih v maju presadimo. Cveto v živih rdeče-belo in skoraj vijoljčastih barvah, imajo .tudi lepo zelenje in se fcot visok. obrobek, sajene po 2—3 skuipaj, pre-■ krasno podajo. 'Gojimo jih pa .lahko tudi v posameznih skupinah ali celo v loncih. Poizkusite!
ft
Oniim go-spodinjam, iki imajo dovolj ' prostora, priporočam saditev amerikanske g a krompirja, ki mu pravijo ponekod tudi podzemeljska artičoka. To je gomoljasta, v vrsto soinčnic oz, ikošarnic spadajoča rastlina, ki zraste do jeseni v cel, več nego meter visok grm. Ima rumene, velikim marjeticam podobne cvetove s skoraj črnimi pirašniki. Gomolji so podo'lgovati in ra^kavi, drugače pa podobni krompirju; zore tako kakor krompjr, t. j. v pozni .jeseni. Sadimo po 2—3 gomolje. v eno samico. Amerikanski krompir .služi kot okras in pa kot meja ali da zakrijemo ž njim gnojišče aH ka.j drugega, očem nevšečnega. Prikladen je zlasti za nove vrtove, ki so še goli. da dorbimo hitro mnogo visokega in košatega zelenja. got molji, o.si:rgani ali olupljeni. so jako okusni in dajejo na listke narezani, dušeni na olju ali surovem maslu s sesekli.aTiim česnom," čebulo, zelenim peteršiljem in drobtinami
29
prav pikajitno, okusu artičok slično ied. Ugodno Je končno še to, da ie amerikanski krompir kakor tudi črni koren, popolnoma neobčutljiv za mraz in lahko ostane čez žimo na vrtu. Naidizemeljsko grmičevje ca porežemo.	^	Naročnica.
Proračun v gospodinjstvu. Vsaka država, vsaka občina, vsako podietie in konSno vsaiko gospodarstvo raž-deliuSe svoje izdatke in dohodke po nekem natančno zasnovanem načrtu; ta načrt se imenuje proračun. Pro--račun delamo koncem le'ta za bodoče leto. in sicer na temelju prejšnjega proračima.
Kakor si ne moremo misli'ti, da bi katerokoli gospodarstvo ali podietie moglo uspevati brez pro.računa in knjigovodstva, prav tako Jii mogoče govoriti o uspešnem gospodinjstvu v -posameznih hišah, alko dela gospodinja brez prevdarka, brez načrta in brez računanja.
Največje težave dela gospodinji pač, spraviti v sklad dohodke in izdatke. Clim manjši je dohodek, tem večja je skrb gospodinje, kar se pravi, da. treba več misliti, več računati... Mnogim mladim m neizku--šenim gospodinjam jemljejo denarne skrbi dušni mir in zadovoljstvo. Ker porabijo v prvi .polovici meseca preveč, ne morejo v drugi -polovici ohraniti ravnotežja. Skrbi se množe, dolgovi naraščajo od meseca do meseca kakor snežni -plarz, ki hiti navzdol.
V odstotkih od mesečnih dohodkov -iz-■ raženo bi bila morda jiaslednja .raizdelitev izdatkov vsaj približno -pravilna:
Stanovanie......25%.
Hrana.......36%.
Osebni izdatki .... 10%.
Gorivo, gospodinjska pomoč, izdatki za hišo oz. pDpra%'ila in izredni troski .po 6%. .skupaj . . 24%.
Mali izdatki.....4%.
Razsvetljava . . . . . 1%.
Skupaj torej 100%.
Plesnobo spraviš iz perila še na sledeči način; Raztopi v pol litra kropa žlico soli; primešaj čajno žličko salmijaika in iziperd v tej tekočini madežasto perilo. Potem ga obesi za tri ure na izrak, — a ne -na solnce, — nakar ga operi v čisti'mehki vodi.
Iz papirja, pergamenta in usnja spraviš mastne madeže z žgano magnezijo. — Zmešaj jo v gosto ka.šo s čistim špiritom in voido, vsakega enak del. To kašo položi na-madež; naslednjega dne ipa jo odstrani z mehko .ščetko.
Pliš ali baršun zlikaš: Obrni vroč H-kalnik tako, da bo äroka stran, s katero navadno likaš, gledala navzgor. Najbolje je, da si daš ipri kovaču napra-viti enostavno napravo, -držaj, ki v njem stoji narobe obrnjeni likalnik. Potem položi na likaltilk vlažno platneno krpo. ki naj io na obeh konoih drži kdo drugI, da se ne bo premikala. Sedaj vleči pliš narobe preko 11-kalnLka in krpe. tako da se bo para kadila i.z piliša. Nato vsak kos posebej takoj
skrtači z mehko krtačo. Prav .tako postopaj z zmečkanim baršunom (žametom).
Ali; Da obnoviš star baršun, iga iia-pni v okviir za vezenje, ipomaži sa narobe s tekočino iz polovice špirita in ipolovice .vode. Drži potem okvir z baršu-nom š p,ravo stranjo naivzdol nad vrelo slaidkorno vodo, nakar zlikaj baršun. To stori tako, da držita dve osebi okvir, 11 pa drgni z vročim 11-kahiiikom nalahno narobe bo baršunu.
Bele volnene čepice, šale i. dr. osnažiš prav lepo takole: Zmešaj ostro pšenično moiko z bencinom, da -dobiš gosto kašo. V njej dobro mencaj bele volnene predmete, tako, da jih vse premečkaš. Potem .položi izmencane stvari na brisačo in pusti, .da na zraku bencin Izlriaipi, ikar traja .precej dolgo. Sele ko je osnaženi predmet popolnoma suh, iztepaj moko tako .dolgo, da se nič več ne prašii iz volne; nato predmet polkaj narobe z ne -pievročim- likalnikom. Ta vrsta snaženja ae -ugodna zato, ker se volneni predmeti ipri tem ne -razvlečejo, nego ohran-ijo svojo prvotno obliko.
Nase nogavice. Slaba kakovost -sedanjih .tankih nogaviic -dela preglavice marsikateri ženi. Da bodo nogavice boilj trpežne, .prešli že novim pete in konce stopa-lov. Dri o-troškiii 'ti-ogavicah pa še mesta na kole-niih — z e-nakobar^mo močno preico v obliki redke mreže. Po vsakem perilu preglei vse nogavice, in ako je .pri kateri kaka nitka le .malo obrabljena ali kaka petlja raztrgana, zašij vse takoj, dokler je luknjica še majhna. Petlje, ki so ušle navzdol, pobeni s kvačko. Večje luknjice zakrpaj na soibi s krlžastim omrežjem. Jako raztrganiili nogavic pa ne knpaj, neg-o izrezi raztrgano mesto v obliki četverokotnika ter podloži na gobi večjo krpiioo. ki io .od-reži od stare neraibne, enakoba-rvne nogavice. Robove pritrdi nai-prei nalice, potem še narobe s križevnatim ubodom, ne da bi ■ te robove kaij podvihavala, ker bi bili sicer predebeli. To gre -jako hitro izpod rak in ie bolj trdno, kaikor če nogavico zakiipaš; tudi je cenejše, ker ne porabiš toliko -pre-jice, lin za občutljive noge priietneije. Tako zašite noga.vice lahko poraibiš za dom. Varčna gospodinja si namreč itudi noga-vlce pre-obleče, ko se vrne domov, in zahteva isto' -tudi od svo-jiih hčera.
Dobro je, da nove n-ogaviice .prej operemo ali vsaj v mlačni vodi zmočimo preden jih začnemo nositi in še vilaž-ne preko kupe likamo z malo vročim likalnikom -tako dolgo, da je krpa ^)opolno.ma suha. Ako postopamo tako. se nogavice " ne vskočijo. Pred vsakim iperil-o-fii, denem-o nogavice najprej v mrzlo vodo. ki ji ipnifmešamo nekoliko salmijakovega cveta. N-ogaviice peremo v mlačni, ne preostri mllniici, in sicer naiprei stopala, potem vse ostale dele. Peremo nalice in narobe; -ožemati jih ne smemo, o-iego jih zvijemo od konca st-opalov nawzdol in na ta način iztisnemo vodo iz njih. 0-beša-' mo jih -narobe, ko smo jim dali pravo obliko. S-vilene .noga-vice peremo v -milm-ci, ki ji primešamo nekoliko soli, ali v lu-skinastem
30
milu, ki ga prodajajo tudi iia tehtnico. Pri iz-plalkovanju primešamo zatinji vodi malo kisa, kar daje nogaviiicam prvotni svit. Nogavice treba pogostokrat menjavati; saj to ikoristi nogavicam in nogam.
lUnogostranska korist limone. Pred kakimi petdesetimi leti je bilo videti zlasti na deželi limono le v najboljših in premožnih hišah; danes pa jo uporaMjamo ma-lodane vsak dan v gospodinjstvu. Poleg pomaranč in paradižnikov so limone najbogatejše vitaminov in rudninskih snovi, zato zavzemajo tudi v prehrani in v zdravstvu važno mesto. Mrzla limonada je prijetno osvežujoča in živce pomirjujoča pijača.
Alko tožijo otroci, da jih boli vrat, ožmi 1—2 limoni, primešaj mnogo sladikorja in daj, to bolnikom jesti. Tudi naj gr,grajo z ilimonovo vodo. Zvečer pa naj pijo še v postelji vročo limonado, kar je dobro sredstvo proti prehlajenj'U. — Ljudje, ikL so pili preveč opojnih pijač, se Jcmalu streznijo, ako pijo močno linioflado ali črno kavo, pomešano z limonovim solcom; zadošča celo, da izsrkajp celo limono. Dalje uporaMjamo limonov sok v kuhinji 'pri raznih jedilih. Zelo 'priporočljivo je kisati jedi z limonovim sokom namesto s Msom. Za bolehne ljudi tudi solato začinimo ž limonovim sokom.
Kadar si umivaš glavo, prämesaj zadnji vodi sok ene Jimone in si v njej izplakni lase, ki ipostanejo lepo svetli ,in mehki.
Da je limonov sok izvrstno čistilno sredstvo, je dobro zna,no. Ako hočeš imeti nohte svetle, si jih večkrat, odrgni z limonovim sokom. Gospodinije, hi lupijo krompir in sadje i. dr., si osnažijo rdke najlažje z limonovim sokom. — Črnilo spraviš iz tal in iz .perila ter rjaste madeže odstraniš z gorkim limionovim sokom.
Ze prerezana limona se ohrani dolgo časa, ako jo pevezncš v kozarec s prav malo kisa. Ali io zavij v celofantni papir, da zrak ne -pride do nje. Nož, ki ž njim režemo Hmono, moramo takoj umiti in obrisati, ker knslina počrni in razjeda kovino.
Dobro le, da si gospodinja v času, ko je največ limon, t. ij. okoli Velike noči, pripravi Hmonov sok za dailje časa. Stori to na sledeči naičin: Ožmi na stislkalnici 16 limon, kar da približno pol litra soka. Precedi ga skozi redko platneno kupo in ga pusti stati v odprti steklenici 24 ur. Potem ga nailii v stekleničice, ki jih dobro zamaši in še zapečati ter spravi na hladen prostor. Tako ,pripravljeni sok hraniš lahko dve leti.
Nastrgani ali drobno sesekljani limo-novn olupki so ipniijetna in fina začimba mnogovrsitnim močnatim jedem. Devljemo jih tudi v rum ali liker, ker dajejo dober ■ okus. Shranimo si jih na ta način, da jih posušimo vrhu ognjišča, ko že ni preveč toplo. Ali .pa jih nastrgamo ali sesekljamo in pomešamo med sladkorno moko. Lahko tudi menjavamo: vrsto olupkov, vrsto sladkorja, dokler ni kozarec poln. Na vrhu mora biti sladkor; zavežemo s pergament-nim papirjem.
Na isti .način si naipravimo tudi -zalogo pomarančnega saka in pomarančnih olupkov. Prav sedaj je čas za to. Pomarančni sok ohraniš še zanesljiveje, ako mu -primešaš sladkor: na sok od 12 pomaranč K- kg sladkorja; pustiš ga prav tako-stati 24 ur, potem ga shraniš v dobro zaprtih kozarcih ali steklenicah.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3 s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13
•je .največja regulativna hranilnica v-Jugoslaviji.
I-m-EL vlog nad 430,000.000.— Din rezervnih zakladov pa nad 10 m-ilij-oiiov di^ narjev.
Za puipilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike,,. za pošilijanie po pošti pia svoje -položnice. Za vse vloge iamči mestna občina z vsem svojim nremožendem in davčno močjo.
Hranilniica kupu-je in -prodaja -tudi devize in va-lute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 201fi in 2616, -podružnice št. 2367. Poštni čekovni -račun centrale št. 10533, podružnice št. 16138.
Uradne ure za stranke so od 8—12.
POSVETOVALNICA
Nova naročnica v Egiptu. V tropskih krajih se po-javlja golša zaradi izpremem-be hrane in vode. Poskusite najpreje .sledečo dijeto: zjutraj: čaj z rženim kruhom, čajnim maslom, -marmelado, ko-m-pot. Opoldan : koruzna polenta ali žganci s svežo izelenjavo, salajio ali zelenim fižolom, grahom, špinačo. Juho samo -kr-otnipirjevo; kromipir v salati z mnogo olja, seveda olivnega, toda z llmo.no okisa-n in še komrpot ali sveže sadije, banane, -pomaranče. Popoldan: -kakor zj-iitraj, zvečer: kakor opol-dan. Karfijo-lo, arti-čoke, vse Izdatno z oljem zabeljeno. Ne uživajte nič pšenične make niti izdelkov iz nje, nič jajc, ne -mesa in mleka. IzpremenJbo čutite že po 1 tednu. Dijeta -nai traja 14 dni. Zdravila ni mogoče napisati, ako ne vem, kakšne pojave še imate poleg golše; oči. srce, ledvice, oziroma voda (seč) se mora preiskati in starost nazniaini-ti .	Dr. ,1. Gr.
Ga. P. K. Dobovec - Trbovlje. .Ali je možno žamet ali ba-ršun srednje vrste bar-vatl, je odvisno od kakovosti tkanine. Svetujemo Vam, da kupite v drogeriji barvo in poizkusite sami pobarvati manjšo krpico žameta. Navodilo dobite pri prašku nata-nčno napisano. Morda se Vam posreči. Poznamo več gospej, ki so z uspehom sa-me barvale obleke in celo nogavice. Da bi dajali baršun -kam v barvo.
of^No svaž.1
PRAZENA
se vsekakor ne bo izplačalo. Sicer pa lahko tudi v barvalnico oddaste za poizkušnjo samo 'kupo žameta in se odločite šele potem, đfo vidite uspeh.
V. H. Littbljaöa Oube, taikozvane vrečice pod očmi odstranite aiH vsaj zmtmiäate s parnimi kopelmi Na lonec slanega ikropa natahnite ovoj kartona cilindnične obliKe tako, tla se ibo popolnoma oiprijemal lonca in para iz niesia ne bo mogla nhaja'ti. Nagnite se nad ta ovoj, da se vam bo kadila para v obraz; to naj traia 10—15 minut. Potem si obrišite nalahno ipott in namažite ves obraz, posebno pa pod očmi s kako mastno kremo, ki si io vterite v kožo na ta način, da nalahno nda^rjaite s kazalcem, sredincem in prstancem obeh rok po obrazu tako dolffo, da „stepete" ves obraz. Tudi to stepanie mora trajati kakih 10 minut. Pod očmi stepajte samo z dvema, « kremo namazanima prsbomaL Se bolje je, ako vzamete namesto kropa vrel lipov, .kamiliičen ali rožmarinov čaj. Seveda treba to postopanje Tišiti dosledno vsaik dan ali vsaj vsak drugi dan, najbolje izvečer preden ležete spat. Kri v obraziu 'se .bo začela redne-je pretakati in gube se gotovo zabrišejo, ako ni že — prepozno.
ALI ŽE VEŠ?
Da presolieno jed izdatno izboljšaš, ako -napneš ipreko posode z mlekarn na-pojen čist iprtič in natreseš nanj iprav nad ■pasodo 2—3 žlice moke? Jed naj stoji tako približno četrt ure, da se moka napoji s slano paro.
Da daje regrat limenitno špinačo? Izberi in operi ga ter skuhaj. Potem ga od-cedi in isese-kljai .ter napravi prav tako kakor špinačo..
Da peteršiU, odtrgan aH izravan, ostane dolgo časa svež in zelen, ako povezneš nanj stekleno posodo: kozarec, stekleno skledico ali časo od kompota? Tako zrak ne ipride do peteršilja, pač pa vpliva svetloba nanj, in ta povzroča, da ne iivene. — Tudi drožie ali kvas ohraniš na enak način dolgo svež. Pomni pa, da peteršilja ali kvasa ne zavijaj nego ga . kar tako pokril s čašo,.' ki .naj stoji na hladnem in suhem mestu. --
LISTNICA UPRAVE. Q. Mahnič M., Cleveland. Posiani denar prejeli. Vaša naročnina je poravnana do ,31. XII. 1932.
OGLASNE NOTICE
Zveza gospodinjskih pomočnic v Ljubljani. združena s posredovalnico za službe, ima svoje zavetišče za brezposelne pomocnice v Šelenturguvi ul 7/1 nasproti glavne pošte. Izdaja za 12 Din letne naručnine, dobro urejevan mesečnik „Gospodinjska pomočnica". Organizacija deluje v najboltšem soglasju z.gospodinjami Toplo jo priporočamo gospodinjam, kakor tudi pomočnicam
Počitka potrebnim našim naročnicam priporočamo privatno letoviišče v krasnem kraju v neposredni bližin,i Dobrne. Celotna oskrba s .sadjem in nrlekom dnevno Din 30.—. Naslov v upravi našega lista.	' 138 '
Že s petimi leti se o-trok dahiko uči igrati na gosi! in se v tej dobi, nauči i'graje. PrvovrsOii pouk v igranju na gosli daje specijalni glasbemi pedagog Štefan Weber, v M'ostah, Slapni'ča.rjeva ,ul. 7.	139
Službe išče miliada, nesrečna , žena. Oprijela bi se vsalkega dela, kot prodajalka, 'blagajničarka, siprejela bi tudi mesto natakarice v boljši gostilni.	140
Gospodinjsko pomočnico, veščo vseh domačih del in kuhanja sprejme dvočlanska družina. Naslov v upravi našega lista. 141 Največjo izbero vsakovrstnih modnih listov dobite v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica.	142
Cenjenim naročnicam, ki so na poletje namenjene k morju, priporočamo
HOTEL PENSION
»JADRAN«
v JEI.Si NA HVARU.
Krasna lega, izvrstna postrežba, mir, nizke cene) Prospe^kti se ciob® v upravi ,,Ženskega Sveta".
Naročnice ..tenskeaa sveta» dobe 10 % popust.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ana J,: V „Ženi" ne -poveste nič krepkega. üola sentimentalnost.
Urša: Kinematograisko kratka razvoz-liavanja .problemov v literaturi mi niso všeč.
France H.: Spreimcm: Vlak, Šopek šmarnic. Tudi „Dekle", če .popravite vrstico; „Strto srce ji je p 1 n 1 o''. .A;ko ste v Ljubljani, se zglasite osebno.
Stana V.: i-'ovedali .ste novo, oriiginal-no misel, vklenili jo v formo stroge rime, ritem ste pa zanemarili. Ritem pa je še važnejši pogoj pesmi kakor rima.
54 najlepših basni
slavnega I. A. Krylova v mojstrskem prevodu
I BOGOMILA VDOVIČA |
Stane Din 30-
Knjigo naročite v knjigarni ali naravnost v tisi<arni ,,Merl<ur" v Ljubljani.
32
MAJ 1953
NAŠ DOM
ŽENSKI SVET
LETO XI. - 5
Cenjene naročnice, ki letos še niso ničesar plačale, prosimo, da nam nakažejo vsaj četrtletni obrok naročnine Z odlašanjem spravljate upravo v velike težkoče in ogrožate obstoj lista!
Uprava.
MATERINSTVO
Srce in mleko materino se ne moreta nadomestiti, pravi ljudska prislovica. Materino mleko ni mrtva tekočina, nego ima življenjska svojstva in sestavine, ki so za razvoj dojenčka najprimernejže. Zato se materino mleko v resnici ne more nikdar nadomestiti s- kakršnimkoli živalskim mlekom. Materino mleko prehaja iz prsi' naravnost v dojenčkova usteca; vedno je sveže in ni premrzlo in ne pretopio. Živalsko mleko pa se preliva iz posode 'v posodo; morda so bile roke, ki so kravo molzle, bolne ali nečedne, skratka živalsko mleko je izpostavljeno raznovrstnemu onesnaženju in oku-ženju.
Redkokdaj se dogodi, da mlada mati res nima mleka. Zdravniki trdijo, da je z malimi izjemami vsaka mati dobra dojilja. Ako nima mleka v obilici, ga ima vsaj toliko, da zadošča detetu za prve 3—4 mesece. Slaba dojilja je samo ona mati, ki po mnogih in vztrajnih poizkusili dojenja uvidi, da v resnici primanjkuje mleka in da ji zaradi tega dete strada in ne napreduje. — Tuintam naletimo tudi na matere, ki navajajo poleg zdravstvenih razlogov še druge ovire dojenja. Toda nikaka služba in uikake — najsibodo še tako prijetne ali važne društvene obveznosti niso dovolj tehten vzrok, da bi mati šiloma pretrgala prirodne vezi med seboj in detetom. Le težke bolezni, kakor jefika, splošna oslabelost, neozdravljiva duševna bolezen in kaj podobnega morejo odvrniti mater od 'njene prve in najvažnejše naloge — dojenja.
Znaki uspešnega dojenja. Ali dojenje uspeva, spoznamo predvsem po izgledu deteta. Pravilno in u.spešno dojeno dete lepo in redno napreduje. Telo mu je polno in jedro. koža rožnata in napeta. Njegov obraz je svež in vesel, pogled veder in bister. Spi mirno in trdno spanje, ki ga prekinja večinoma samo odločna zahteva po hram" v določenih presledkih. Ko se napije, kmalu zopet ponovno zaspi.
Vse drugačno je dete, ki ga mati prekomerno hrani. Mleka ima nmogo, pa se ji zdi škoda, da bi šlo v nič, češ naj ga otrok popije, močnejši bo. Spočetka tako dete nenavadno lepo napreduje, samo včasih vrže takoj po dojenju nekaj .mleka zopet ven. Ne mine dolgo časa, pa začne dojenček skoraj redno bljuvati, sedaj kasneje po dojenju, in sicer sesirjeno mleko. Prebava je neredna, blato vodeno. Dete ne napreduje več, po svoji naravi in po zunanjosti se je izpremenilo.
Dogaja se tudi, da dojenček ne dobiva dovolj mleka. Temu je krivo pomanjkanje materinega mleka, bolehno dete ali nepravilno dojenje. !Ko vzame mati otroka k prsim, dojenček vleče nekaj časa, včasih hlastno, včasih malomarno, a zmirom slat» požira. Kmalu se utrudi, popusti prsi in zaspi. Nekaj časa nato se zopet prebudi in joka. Ako bi mati dopustila, da strada, postaja dete nenavadno mirno, slabotno iti mršavo; čestokrat je zaprto in se malo moči. Vse to so znaki, da dobiva 'dojenček premalo hrane in je treba nagle odpomoči, ker sicer oslabi tako, da mu ni več rešitve.
Izbirčnost v hrani je grda otroška razvada. Zahtevaj, da jč otrok vse, kar prineseš na mizo. Sicer se res včasih primeri, da otrok kake jedi ne prenese, ker se ji ustavlja otroški želodec; s tako jedjo ga seveda ne smeš siliti preveč. Toda ne delaj prepogostokrat izjem, ker s tem preveč razvadi! želodec otroka. — Varuj tudi otroke sladkosnednosti! Ne izdajaj ponepo-trebnem denarja za sladkarije, ki kvarijo zobe, marveč navadi svojo rodbino na priprosto hrano, ki je najbolj tečna in zdrava. Sladkosnednost otroke včasih celo zapelje v tatvino. Ako namreč ne dobe, česar požele, izkušajo sami izmakniti iz shrambe slaščic ali pa jemljejo denar staršem, samo da si kupijo zaželjenih sladkarij. Strgost je tukaj povsem na mestu. Uči otroke zgodaj odrekati si in krotiti se v svojih pože-Ijenjihl
33
„ßÜDDHA" šajne mešaniee so najboljše
rifl TEA IMPORT I^jubljana, Vežna pot 15 jJOI	Telefon 2626
ZDRAVSTVO
Kako naj živimo spomladi. Ne obnavlja se na pomlad samo narava, tudi v človeku se vrši neka obnova. Njegov organizem je v prvih pomladnih mesecih posebno občutljiv, kar dokazuje utrujenost, oslabelost in silna razdraženost živcev v tej dobi. Velik del teh neugodnosti izvira iz telesnih razlogov; a marsičemu bi se dalo ogniti z razumno izbrano hrano. Zimska hrana je težka, gosta, mastna a zato' težje prebavljiva. Pomlad pa nam prinaša svežih povrt-nin, ki jih je možno prirediti na najrazno-vrstnejše načine. Zelenjava zareja in obnavlja kri in je lahko prebavljiva; zato jo zlasti priporočajo malo- in bledokrvnim dekletom, ljudem nečiste polti, onim, ki jim izpadajo lasje ali so nervozni in. nevraste-nični. Zelene prikuhe so bogate železnatih snovi in dovajajo člove.škemir telesu .prav ono, kar mu prodajajo zdravniki in lekarne za drag denar. Za tvorbo krvi je posebno važna špinača; dalje vse vrste zelene solate, ki jih lahko tudi kuhamo; nežne mlade koprive kot prikuha čistijo kri. Travni.ška in vrtna kresa vsebujeta dragocene rudninske snovi. Mesečno redkvico, luk, por, mlado kolerabo uživamo sirovo z oljem in limonovim sokom začinjeno ali dušeno. Blet-va ali mangold nam v pozni pomladi nadomešča špinačo. Pozabiti tudi ne smemo razni'.i kuhinjskih dišavnih zelišč, kakor so n. pr. drobnjak, peteršilj, pehtrau, -krebu-Ijica. koper, rreta, melisa, polaj i. dr. Vse to üobro sesekljano, pomešano s solato začinjeno z oljem, kisom ali limonovim sokom ter sesekljanimi, natrdo kuhanimi jajci, daje lahko prebavljivo jed, ki je zdravju Zelo koristna. Paziti treba samo, da je di-šavja malo, a tem več solate. Tudi travniška kislica je ponekod priljubljena. Pomladanska listnata zelenjad zelo ■ ugod-no prekinja zimsko enoličnost jedilnika.
Utrjevanje telesa. So ljudje, ki jim škoduje vsak prepih, da, vsaka majska sa-■ pica. Kadar jih zebe, se prehlade; kadar jim je vroče, se takisto prehlade, skratka vsaka izpremernba temperature je zanje usodna. Vso zimo in daleč v pomlad kašljalo, nahod pa se javlja malodane vse leto. A zakaj vse. to? Ker zamude pravi čas za utrjevanje telesa, ki zato .nima nikake odporne sile.
Kdor tega še ni storil, je sedaj skrajni čas, da se začne premišljeno in yztrajno utrjevati. 2e župnik Kneipp je priporočal umivanje z mrzlo vodo, polive na kolena.
kratke sedeče kopelji v mrzli vodi, nad vse blagodejne mrzle prhe itd. O koristnosti mrzle vode so izšle cele knjige; marsikdo jih ima, jih s pridom prebira in se ravna po njihovih navodilih. One žene, ki so v dnevnem vrvežu, v delu in skrbeh morda pozabile nase, pa opominjamo; ne zanemarjajte svojega in svoje rodbine telesa! Maj-nik je tu. Zjutraj vas vabi rosna trata, da bose hodite po njej. Ako nimate lastnega vrta in ni v vaši bližini trave, pa si napravite vsako jutro polive z mrzlo vodo ali stopite za 2, 3 minute vanjo. Potem se hitro nterite, oblecite in pojdite na delo. Tudi telo si umijte zjutraj z mrzlo ali postano. vodo, odrgnite ga z ostro brisačo in videle boste, kako prijetno vam bo krožila kri po žilah in s kakim veseljem in energijo se lotite svojih opravkov. Kdor ni vajen in se boji prehlada, naj se za začetek umije najprej s toplo vodo, a preko tega urno še z mrzlo; v .nekaj dneh se tako privadi, da mu tudi sama mrzla voda ne bo škodila in se bo, ko pride čas za to. lahko kopal na prostem. To ga gotovo še bolj utrdi in poživi. Ako se opoldne vrneš utrujena z dela, ako si se pri hišnih opravkih natekala, da te bole noge, tedaj si takisto privošči par minut za kratko mrzlo kopelj: stopi bo,sa v vodo, ali če moreš si napravi pršno kopelj, in v par minutah preide vsa utrujenost. Pa tudi one, ki ves dan sede in jim zato postane kri lena in težka, takale kopel izredno razgiblje. Glavno pravilo pa je, da ti je toplo preden se začneš umivati z mrzlo vodo. In tudi neposredno po umivanju te ne sme mraziti, zato si otiraj telo z brisačo iz debelega domačega platna. Nato hodi semintja, telovadi ali pojdi za svojim dnevnim delom. Kdor zjutraj nikakor nima prilike in tudi med dnevom 'ne utegne, naj se umije z mrzlo vodo zvečer tn .naj leže nato takoj v postelj. Vse to velja seve za zdrave ljudi; kdor nagiblje k revmatizmu in drugim podobnim boleznim, se sme kopati samo v topli vodi. Tudi malokrvna dekleta slabo prenašajo mrzlo vodo.
Večno uživanje belega kruha povzro-. ča lahko raka vseh vrst. Saj je bela-moka oropana vseh dragocenih redilnih snovi. V satovnicah in v klicah pšeničnega zrnja so rudninske snovi, vitamini in beljakovine, a vse to gre v otrobe; v beli moki pa ostaja malodane sam škrob. Za kruh bi morali uporabljati takoimenovano skupaj mleto pšenično in rženo moko, ki pri mletju ne izloča
34
vseh otrobov; a naši mlini niso tako urejeni, da bi ohranjali moki redilne snovi. Tako uživajo ljudje malovredni škrob, živalim pa dajejo najboljše in najdragocenejše od žita.
Svež kruh, jedva pečen, morda še topel, gre marsikomu v slast, a ie zdravju jako škodljiv. Težko ga je razgrizti, saj se z grizenjem delajo v ustih le kepe, ki kar same zdrsnejo po goltancu, ne da bi jih bili s slino dodobra omočili in predelali. Zato želodčni sok teh kepic ne more razkrojiti in leže kakor kamenje v želodcu ter motijo prebavo. Posebno sredica svežega kruha je škodljiva in bi ie prvi dan ne smeli uživati.
Ovsene jedi. Američani, Nemci, Angleži in Skoti uživajo radi kruh in druge jedi iz ovsene moke. Tudi pri nas so uživali še prejšnje stoletje ovsen in prosen kruh in močnik. Kar daje konju moč in lepo dlako, ne more škoditi ljudem. Ce se goli kokoš ali kunec, mu damo ovsa, sebi ga ne privoščimo. Ovsena hrana krepi telo, pospešuje rast las in dela lepo polt in zdrave zobe. Ovsena jed se prebavi lahko in dobro; kdor ima slab želodec, si ga popravi z uživanjem ovsenega močnika. Oves vsebuje okoli 11% beljakovin, 60% redilnih vnda-nov in vobčc več redilnih snovi, kakor vsa dniga žita. Ima v sebi tudi več maščobe kakor druga žita in ie v. njegovi maščobi približno 12% lecitina, snovi, ki je tako važna za rast in za- delovanje živčevja. Ovsena moka vsebuje 10—12% lecitina, ovsen pepel, apno, in kremenčevo kislino, soli, fosforno kislino in zeleznati oksid. Ovsen riž ima 10—15% beljakovine, 5—9% maščobe, 60 do (56% vodanov in približno ,3% redilnih soli. Anglež in Američan imata svoje ovsene jedi, ki prihajajo že stoletja na mizo. Američan ima vsak dan pri zajterku ovseno jed, in to kljub temu, da je Amerika tako bogata pšenice. Že dolgo izdelujejo drugod ovseno kosme za juho in ovseno kašo, ki je nadomeščala med vojno riž. Ta kaša i'e bolj slastna in redilna kakor riž, samo kuhana ni tako hitro, zato so jo gospodinje opustile, ko je prišel zopet riž v deželo. Ovseno kašo je treba ali namočiti zvečer ali opariti pred kuhanjem. Z oparjeniem izgubi oni okus, ki ni za vsakogar. Ovseno kašo pristavi vselej v mrzli vodi. Vode štirikrat toliko, kolikor je kaše. Ne sme. biti premelika, ker postane nekam spolzka. Za 3—4 osebe je dovolj 12 dek kaše hi pol-drug liter vode. Na mleku kuhana kaša potrebuje sladkorja in sladke skorje. Lahko jo kuhamo ka.kor proseno kašo s češpljami ali jabolki. Mesna juha z ovseno kašo je bolj slastna, če vtepeš vanjo rumenjak, malo masla in sira. Ž' ovsenim rlžem (kašo) se pripravi lahko vsaka jed, za katero jem-mljemo sicer riž: Kjer nI dobiti ovsene moke, se zmelje lahko oves na mlinčku za kavo. Ovseno moko primešajo Angleži šo-koladi in mleku, ovsene juhe dajajo otrokom in starčkom.
Žgan oves daje dobro in zdravo kavo. Za praženje je boljši nephan. Obkladki vročega ovsa so staro zdravilo proti trganju, krčem, zazobici, zobobolu. Kopeli v vodi, kjer se je kuhala ovsena slama, ugodno vplivajo pri kožnih boleznih. F.
Proti potenju rok. Zmešaj 75 gramov boraksa, prav toliko salicilove kisline, 2 grama borove kisline, 50 gramov glicerina in 5Ü gramov finega špirita. S to zmesjo si nadrgni trikrat na dan roke. Tudi otiranje s formalinovim špiritom čestokrat koristi.
Negovanje nog. Nogam treba posvečati isto ali šc večjo pozornost kakor drugim delorn telesa. Vsekakor je potrebno, da imamo vsaj dva para čevelj, ki 'jih nosimo izmenoma; to ne koristi samo obutvi nego tudi nogam. Predvsem skrbimo,- da bodo noge čiste; zato si jih umivajmo vsak dan. Ako jih umivamo v topli vodi. jih koncem ■kopeli vtaknimo za minuto ali dve v mrzlo vodo, da si na ta način noge utrdimo in pospešimo krvni obtok. Razume se, da treba nogavice pogostokrat menjavati. Nohte na nogah SI porežimo približno v.sak teden, toda ne zarežimo ob straneh -pregloboko, ker ondi, kjer režeš, raste noht najhitreje in se rad zaraste v meso. — Kdor se poti, naj si pere noge redno v vroči .slani vodi ali v vodi pomešani s kisom. Nato naj si vtcre v noge 2—3%nega formalinovega špirita ali naj jih napraši z 10—20 procentnim formalinovim ali salicilovim pudrom. .Prav pogosto povzroča potenje preozka ali pretežka obutev. Popolnoma napačna in neosnovana je vera, da potenja nog ne smemo odpraviti, češ, da bi se pojavila kako druga bolezen, ako zatrcmo potenje. Saj je prav potenie, bolezen, ki jo treba zdraviti kakor vsako drugo.
Kurje oči so navadno posledica niče-mernosti. Dobe jih oni, ki nosijo pretesno ah nepravilno ukrojeno obutev. Da odstraniš kurje oči, kopiji noge vsak dan dalje časa v vroči slani vodi, potem namaži vsako' posamezno kurje oko s salicilnim mazilom in zaveži noge oz. Ovij dotična mesta. Po takem postopanju se otrdela koža navadno sama odlušči. — Ali pa s pomočjo čopiča pomaži po dvakrat na dan kurje oči s kolodije.m, ki ga dobiš v lekarni. Po večkratnem mazanju se koža odloči, nakar iznova maži s kolodijem. dokler kurje oko docela ne izgine. Rezanje kurjih oči- ie jako nevarno; lahko si zastrupimo kri. Zato poizkusimo prej vse drugo, preden se lotimo kurjih oči z nožem ali škarjami. Pazimo zlasti pri otrokih, da nosijo dovoli velike in komadne čevlje.
Da lasje prezgodaj ne osive, si jih večkrat umivaj z mlačno vodo, pomešano z vinskim kisom; 2 dela vode, en del kisa. A -ne izplakui jih s čisto, marveč tudi s kisom pomešano vodo. Po takem postopanju se že v kratkem času lasišče in lasje okrepe.
35
PRAKTIČNA NAVODILA
Vrt v maju.
Mesec majnik je čas veselega prese-nečanja, pa tudi' čas dela in skrbi. Cim se je vre-me izboljšalo, se toplota zvišala in je gorak pomladanski dež omočil zemljo, je solnce mahoma na sadnem drevju in grmičevju odprlo na tisoče in tisoče cvetličnih čal ki se družijo v orjaške rožnate in bele šopke Tudi na zelenjadnem vrtu so grede □zelenele in nudijo očem prijeten pogled.
Najbohotuejše pa raste plevel, ki ga treba z vso vztrajnostjo uničevati, zeleni adne rastline pa okopavati. Na tri tedne bi morala- priti pri pletvi na vrsto vsaka gredica, ako nočemo, da nam plevel zaduši velik del pridelka. Pozorni moramo biti zlasti na trajni plevel, ki ga je treba izruvati prav do zadnje koreninice. — Dosti dela daje tudi zalivanje in škropljenje. Zalivajmo po možnosti le v jutranjih in dopoldanskih urah, ker večerno zalivanje gredice zelo ohladi, posebno dokler so noči še hladne.
V prvi polovici meseca maja 'sejemo na prosto nadzemsko in podzemsko kolerabo, pozni ohrovt, rožni in listni kapus, kar-fijolo, letno redkev in letne solate, zlasti štrucarico, da je bo dovolj za presajanje. - - Pripravimo -tudi grede za kumare, buče in melone ali dinje. V ta namen izkopljemo za vsako vrsto posebej in na drugem mestu sredi grede podolgem četrtmetra globok jarek, ki ga 'zasujmo s svežim hlevskim gnojem, ga pohodimo in pokrijmo s prstjo, ki smo jo izmetali iz jarka. Ker se bučnice nerade vdomačijo v tuji zemlji in traja precej časa, preden začno rasti, poizkusim letos sejati vse to kar na stalno mesto, torej na pripravljene grede. Ako bo toplo, storim to kmalu po prvem maju. Dva dni prej pa bom seme v posodicah večkrat dnevno v kuhinji poškropila s poštano vodo, da bo zmeraj vlažno in bo poteiti hitreje kalilo. Ako bo vzklilo prezgodaj, ko bodo noči še hladne, nameravam pokrivati rastlinice preko noči s cvetličnimi lončki in morda še s slamami. Tudi za paradi-žnike bi veljal tak poizkus.
Sadike bučnic, melancan, paradižnikov m paprike sadimo na planem po 15. maju. Ker so vse te vrste jako občutljive za mraz, jih moramo takisto varovati slane. — Lansko leto sem napravila poizkus saditi ananas.. Kupila sem jo prejšnje poletje na trgu in spravila seme. Potaknila sem ga v lončke, da je predkalilo, in posadila potem dve rastlinici v jako g'nojeno in sprsteni-nasto zemljo na zelo solnčnem in zavetnem mestu. Vzraslo in dozorelo je par plodov, ki pa so bili nekoliko manjši od kupljene ananade. V boli toplem .podnebju nego je Ljubljana, bi se poizkus nemara docela posrečil. — Melone treba tudi v lončkih na gorkem predkaliti, ako ne tvegamo, da jih kar posejemo .
Nizki fižol samo za prvo poletno potrebo je bilo treba saditi koncem aprila ali
36
vsaj v začetku maja. Preklar ali natiški fižol sadimo prvi ali drugi teden anajnika, za jesenski pridelek pa tudi še pozneje. V vsako plitvo jamico denemo 4—5 zrn. v dveh do treh vrstah na gredi. Pripravno je, da najprej zataknemo kole, .potem pa šele sadimo. — Grah sadimo lahko v maju že drugič; pozneje zaradi vročine ne uspeva več dobro.
Koncem meseca maja sejemo radič in endividijo. Za zgodnjo setev je primerna rumena širokolistnata endivija. Ako je solnce žgoče, pokrivamo setev spočetka s smre-čevino ali žakljevino. Radič sploh lepše uspeva na nekoliko senčnatem prostoru, raste hitreje in je nekoliko mehkejši.
Pregoste setve moramo pravočasno razredčiti in opleti. — Ob deževnem vremenu zalivajmo Jelenjad z razredčeno gnojnico iz kurjekov, kravjekov in golobjekov.
V suši napadajo mlade setve zemeljske bolhe, ki čestokrat uničijo pozne setve kapusnic. Poškropi jih večkrat z 2% mešanico tobačnega izvlečka, t. j. na 6 litrov vode vzemi približno Vs litra tobačnega izvlečka. Ako potreseš te setve s sajami, pepelom, cestnim prahom ali s pepelom od šmodk in cigaret, tudi odženeš bolhače.
Cvetlične gredice in rabate obsadimo s poletnimi cvetlicami iz gorke grede, ali truŠčic In lončkov, v kolikor smo si jih pripravili. Za razmnoževanje pvetlic trajnic (primule, arabis, vijolice, zimzelen) je majnik najugodnejši čas. ,Ko odcveto, jih raztrgamo na -manjše dele in posadimo v rahlo zemljo Jia stalno raesto. Poganjke lahko od-ščipljemo in jih potaknemo v vlažen pesek, pomešan s prstjo. Te poganjke treba po-
Vedno elegantno ste oblečeni Jos. Reich
ako pustite Vaše obleke kemično Čistiti, plisirati, likati ali barvati
Ljubljana, Poljanski nasip
štev, 4-6
Pralnica in svetlolikalnica
malem, a pogosto in skrbno škropiti, da se vkoreniniio.
Sadno grmičevje, ribez, kosmuljo i. dr. zalivaimo z gnojnico. Proti listnatim in krvavim uälcam -na drevju škropimo po cvetenju z 10% arboritiovo mešanico. Tudi na vrtnicati se zarede uši; uničiš jih z razredčenim tobačnim izvlečkom in mazavim milom. (V 1 litru vode raztopi 1—2 dkg ma-zavega ali pralnega mila in dodaj žlico tobačnega izvlečka.) — Proti največjima škodljivcema sadnega drevja: škrlupu in jabolčnemu zavijaču se je v zadnjem času za male vrtove najbolje obnesel nosprasit, ki je sestavljen iz bakra in arzena. Na 5 litrov vode vzamemo ,38 gramov praška nosprasita in s to raztopino poškropimo dobro drevesa, takoj ko so odcvetela, torei ko se je cvetje osulo. Pravi čas za škropljenje je: v mirnem, suhem vremenu, če le mogoče zgodaj zjutraj ali proti večeru. Paziti moramo, da zadenemo vs'e dele drevesa; pri 2. in 3. škropljenju tudi vse plodove. Prvo škropljenje se je moralo vršiti še pred brstenjem, 3. pa izvedemo 3—4 tedne po 2. .škropljenju, ko .so mladi plodovi kakor oreh veliki. 2. škropljenje jc najvažnejše.
Pri letos posajenem drevju pazi, da je zemlja ob koreninah vedno vlažna, izato je ■zalivanje ob suši neobhodno potrebno.
Mravlje preženeš. Iz kuhinje ali shrambe preženeš mravlje na sledeči način: I^azmešaj za par dinarjev pivovarni-" škega kvasa v dveh litrih vroče vode: dodaj še 20 dek umetnega medu. V tej tekočini namoči gobe ali krpe in jih položi na mesta, kjer so mravlje. Sladki vonj hitro privabi mravlje na krpe, kjer poginejo.
Sveža jajca snoznarao: V IHru vode raztopimo */s kg soli .V to raztopino položimo jajca, ki jih hočemo vlagati za zimo. Ako so popolnoma sveža, potonejo na dno posode. Par dui stara ne sežejo prav do dna; pet dni stara plavajo po površju, a čim starejša so, tem več jih ie videti nad površino vode. Prav zelo se izplača konservi-rati jajca sedaj, ko so ccnena, iza zimske mesece. Prihranimo si na ta način najmanj 50 odstotkov.
Ali so orehi dobri, se prepričaš: Stresi orehe v posodo z vodo. Polnovredni orehi se potope takoj na dno, medtem ko ostanejo piškavi na površju ter se počasi potapljajo na dno; docela prazni pa sploh ostanejo na površini vode.
Zamazane čipke peri taikole: Zloži in sešij jih v zavoj. Pomoči ta zavoj parkrat
v gorko milnico ter ga vsakokrat ožmi, mencaU -ga ipa .ne smeš. Potem kuhaj čipke par minut v drugi milmci, iztisni pozneje milmoo in jih izplakni najprej v topli, kas-neje v mrzli vodi. Potem poplavi čipke nakoliiko z ultramarinom ali z navadnim plavilorm, afco so bile bele, škrobi üh in obpi zavoj na prepih, da se hitro osuši, bele ko so čipke že skoraj suhe, sparaj zavoj HI vzemi čipke narazen. Likanje ni vec potrebno.
Jako fine čipke ali vezenino o.snaži na sledecr .način: Navij jih gladko in tesno na steklenico od piva ali vina. Preko čipk ovuj krpo platna; oba konca sešij, da piaitno popolnoma pokriva čipke. Potem vtakni steklenico v mlačno milnico, kjer naj ostane 24 ur, nakar jo vzemi iz vode in ožmi z rokami oz. iztisni iz' čipk milnico. Nato postavi steklenico v mlačno vodo, kier ostane par ur. lii zopet iztisskarj vodo in poma-kai v novo čisto vodo, dokler ne iztisneš vse milnice in .je voda popolnoma čista. Naposled naj stoji steklenica iznova .par ur v čisti vodi. Ko izžemeš vodo iz čipk, vtakni steklenico poslednjikrat v vodo, kateri pa je pnimešsino nekoliko raztopljenega gumija. Tu se zopet čipke namakajo kake pol ure. Potem iztisni vodo iz njdih in zavijaj steiklenico taiko dolgo v suhe krpe, da ne čutiš nikake mdvrote več. Končno postavi steklenico na prepih, da se čipke hitro posuše. Potem odparaj platno in odvij čipke ki so kakor nove. To delo je sicer nekoliko zamudno, a se pri dragocenih vezeninah izplača,.
Obleko, ki se Je raztrgala na vidnem mestu popravi takole: Naravnaj razporek in prilepi narobe dotičiiega mesta angleški obliž, ki ga pa ne smeš zmočiti. Potem pa položi na lice razporka zmerno vroče železo, toda le za malo časa, kajti ako vročina predolgo deluje na obliž, se skvari ves lep in je torej obliž uničen. Na ta način zalepljeni razporek se skoraj nič ne pozna. Za debelejše in močnejše blago, n. pr. za sukno, uporabljaj namesto obliža gu-taperho.
Na jedilno orodje mora polagati vsaka vestna gospodinja največjo pozornost. Ce se ji jedilno orodje v stanju, v katerem se nahaja, ne zdi več uporabno, naj ga da renovirati. To delo ji izvrši po zmerni ceni tvrdka Josip Hafner, Ljubljana, Prisojna ulica 5. Več glej v oglasnem delu!
.37
KUHINJA
Smrčki, preslice (mavralii) so prve spomladanske gobe. Zal jih ljudje vse premalo poznajo in upoštevajo. Zrastejo od aprila do konca maja po toplem dežju ob gozdnih obronkih, tudi po svetlih gozdih, po gorskih travnikih na ilovnatih ali peščenih tleh. Razločujemo takoimenovane užitne, dalje, okrogle in koničaste mavrahe. Vse te gobe so po svoji obliki podobne malim stol-pičkom, preslicam ali smrekicam in so votle, na klobuku jamičaste ter rjave ali ru-menorjave barve; kocen .pa je belkast in tudi votel.-Mavrahi so vsestransko uporabni in so zelo okusni. Ocvrti mavrahi prav lahko nadomeščajo meso in so prikladni posebno za postne dni. Smrčke ali mavrahe sušimo lahko tudi za zimo in jih pripravljamo kot juho, omako ali namesto mesa za rižoto. — Užitne mavrahe je lahko razločevati od strupenega smrdljivega mavra-ha, ki ima prvotno obliko jajca; ta kožnata jajčna lupina sa razpoči, in iz nje prodre mavrahu podobna gi)ba. Jajce in kocen sta rumenkastobela; klobuk pa je. kakor pri pravem mavrahu, jamičat in prevlečen z Zelenkasto ali rjavkasto sluzo, ki razširja skrajno neprijeten duh po mrhovini.
Ocvrti mavrahi. Operi užitne mavrahe v mlačni vodi, pusti jih nekaj časa v njej; nato jih stresi na cednik. da se od-tečejo. Večje prerezi čez pol, ali jih odpri, kakor školjko. Manjše pusti cele. Nasoli jih, povaljaj v moki, jajcu in drobtinah in jih ocvri na maslu ali masti.
Pražeiii mavrahi. Razpolovi, operi in osuši mavrahe. Zarumeni na masti ali presnem maslu sesekljane čebule, potem prideni gobe in zelenega sesekljsmega peteršilja. Praži to nekaj časa v par žlicah vina in ko se mokrota posuši, postupaj nekoliko z moko, ki jo prav malo zarumeni, nakar dodaj še malo zajemalko juhe, par žlip kisle smetane, ipopra in soli.'
Mavrahi z jaici. Duši očejene in zre-zane mavrahe na presnem maslu s sesekljano čebulo, česnom in zelenim peterši-Ijem; ko so že mehki, ubij vanje par jajec in mešaj tako dolgo, da se jajca nekoliko strdijo, vendar mora ostati jed še toliko redka, da je podobna gostija« kaši.
Mavrahi v obari. Deni zrezane mavrahe v bledorjavo prežganje, zalij jih z juho in jih kuhaj nekaj časa, okisaj jih nekoliko; kot začimbo prideni zelenega peteršilja, soli in popra in ako hočeš naposled tudi v mrzli juhi razmotan rumenjak. Tej obari se dobro poda kuhan, na .kocke zrezan krompir, ki ga pa ne sme biti preveč.
Pikanten špinačni, narastek. Duši na masti ali maslu K kg š-pinače. Sesekljaj jo in zmešaj s tremi rumenjaki; pridMi 5 žlic žemeljnih drobtin, 2 žlici parmezana ali prav toliko dušenih, sesekljanih gob, prav malo muškatovega oreška, potrebne soli in sneg treh beljaikov. Naloži to v namazan, z drobtinarni posipan model in speci nara-
stek v pečici. Narastek daj v modln na mizo. Najbolje je, da za to uporabljaš glinasto, ognja varno posodo.
Špinačni zrezki. Skuhaj K-kg špinace napol, odcedi jo dobro in sesekljaj. Umešaj 5 dek masti ali surovega masla,. 1 rumenjak, 3 žlice pšeničnega zdroba, prideni še potrebne soli, popra, sneg 1 beljaka in špi-načno sekamco. Ako treba, primešaj tudi še malo drobtin Napravi iz tega male zrezke, povaljaj jih v moki, jajcu in drobtinah m iih ocvri. Daj jih .s solato na mizo.
Por ali luk na način špargljev., Očisti in operi por, ki je ostal preko zime na vrtu, obrezi ga tako, da ostanejo samo lepo beli deli. Ako je debel, iprereži vsakega po dolgem čez pol- in tako pripravljenega skuhaj v slani vodi kakor šparglje. Dobro jc, da prideneš vodi za noževo konico jedilne sode' Potem poberi por z lopatko na krožnik, posipaj ga z .drobtinami in dobro zabeli s surovim maslom. Prav tako lahko napraviš tudi mlado čebulo, ki je iako zdrava, ker pospešuje prebavo.
Pomladanske rezine. Nareži 'kruh na tanke rezine, talko da 'bo polovica rezin belih,. polovica pa rženih. Namaži jih s surovim maslom, obloži z venčki od vrtne kreše in krebuljice, vrlin teh venčkov pa naloži kolesca trdokuhanih jajec, tako da bodo zeleni vršički gledali izpod njih. Posoli in popoprai, na sredo rumenjaka pola-,gaj cele ali polovične rdeče redkvice, med kolobarčke jajec pa zloži male pramene očejenih sardel ali vloženega lososa. Povrhu potresi še s sesekljanim zelenim drob-njakom ali peteršiljem.
Mainikovo vino. Odreži preccj velikemu šopku prvenca (Waldmeister, Aspe-rula odorata),-opojno duhteče bele cvetove pod prvo zvezdo zelenih listov, nalij na to cvetje dobrega belega vina, prideni še sladkorja, da bo vino sladko, in neolupljeno, na kolesca zrezano pomarančo. To naj stoji 5—6 ur, da se vino navzame prvenčevega vonja, nato ga precejenega serviraj v šampanjskih čašah. Predolgo cvetje nc sme ostati V'Vinu, ker postane sicer vino grenko in motno. Prvenec raste v bukovih gozdih in cvete v drugi polovici jnajnika. V Ljubljani ga prodajajo tudi na trgu. Alio ga posušiš v senci, ga lahko shraniš za zimo in ga prirediš kakor .svežega, i
Sirova močnata jed. Zmešaj M kg suhega kravjega sira. 3 jajca, par žlic goste sladke smetane, 4 deke žemeljnih drobtin, nekoliko rozin, prav malo nastrganih limo-novih olupkov in sladkorja po okusu. Namaži ta nadev za prst debelo na shajano testo, ki si ga z dvema kuhalndcama ter deloma še z moknatimi prsti razvlekla po namazanem pekaču tudi za prst debelo. Cim finejše je testo, tem bolje. Kolač, ki je jako izdaten, peci pol ure v pečici. Sir se ne sme dosti zarumeniti, marveč mora ostati mehak, sicer kar nek_am izgine.
3&
Pikantne bržole. Potolči bržole vsako posebej, odstrani kosti in ikožo ter jili na-soli in malo potresi z moko. Potem jih na hitro speci na masti in jih polagaj v kozico. Spraži .precej na rezance narezane čebule, tako da se začne malo rumeniti, prilij juhe, malo pokuhaj in vlii na bržole. Preje pa še pripravi malo na rezine zrezaiiega korenčka, ako imaš kaj zelenega graha ali fižola v stročju, na vsako bržolo daj eno malo kislo kumarico m par gobic, za vsaico bržolo noževo konico sladke paprike, malo gorčice, ako imaš, tudi nekaj kaper, in malo na rezine zrezanega krompirja. Pokrij in duši tako dolgo, da je vse mehko, in dodaj še nekaj žlic kisle smetane. Se boljše so, kadar imaš svež grah.
Kava, naša iprva jutranja hrana, je dobra le tedaj, ako jo pravilno pripravimo. Pravilo nam bodi, da kupujemo raje dražjo, torej boljšo kavo, pa jo za enkratno kuhanje vzemimo manjšo količino, ker cenene kave moramo vzeti več, pa še nikoli ne dosežemo onega okusa in vonja, ki ga mora imeti dobra kava. Pri praženju izgmbi kava na teži .20—25 odstotkov. Ako pomislimo, da doma pražena kava ni niikdar tako prijetno dišeča in pravilno mešana kakor kupljena, vidimo, da je skoraj urriestneje ikupovati praženo kavo, ki pa je vzemimo le toliko, kolikor ie potrebujemo za teden dni. Tako bomo imeli vedno sveže praženo kavo.
Gospodinja, ki hoče pražiti kavo do-m.a, nai jo najprej prebere in opere; saj je dolga pot, ki jo je potrebovala kava do nas. Bngve, kakšne živali so lazile in skakale po njej; v kakšnih umazanih in za-duhllh shrambah je bila natovorjena. Posušeno kavo pražimo po možnosti v docela zaprti posodi, ki j.o imamo prav v ta namen. Je to bobnu slična ponev, ki se dobro zapira, v sredi na vrhu pa ima nekako kljuko, ki. jo vrtimo, da se kava pri praženju neprestano meša. Pravilno pražena kava ie svetlorjava, krhka, ako zrno prelomimo, in brez leska Kava, ki se sveti, kaže, da so eterična "olja iz nje že izpuhtela in je talko izgubila .mnogo vonja. Ko začne kava rjaveti, je treba posebne pazljivosti, da je ne prežgemo. Ko je gotova, jo stresemo na globok krožnik, ki ga pokrijemo z drugim krožnikom. Potem tre-seroo semintja, da se kava v svoji lastni vročini ne prežge. Nato jo spravimo v porcelanasto, stekleno ali kovinasto posodo, ki se dobro zapira. Dobro je, da vzamemo vsakokrat dve vrsti kave, ki pa žgemo vsako posebej in jo šele potem zmešamo. Ako pridenemo surovi zrnati kavi košček kruha, zrezanega na kocke, in pražimo oboje skupaj, se kruh navzame vonja kave, in nadomešča žitno kavo ter kavino primes. — Clm drobnejše zmleta je kava, tem boljša je, ko je kuhana. Isto velja tudi o kavnem samovarju: čim drobnejša in bolj gosta je mrežica, ki preceja, tem počasneje propu-
šča vrelo vodo. kar dobro vpliva na kako-vosit kave.
Na Bolgarskem mešajo h kavi pražen in zmlet grah, kar daje kavi močan in vo-njiv okus. — Ako dodaš zmleti kavi pra-žene zmlete peške šipkovih jagod (Hagebutte), diši kuhana kava po vaniliji. ■— Jako dober vonj in okus ima črna kava, če ji primešaš, ko jo melieš, grenak mandeli.
Ako kuhaš kavo v kavnem samovarju, tedaj potrebuješ ma K litra vode, kolikor se je računa približno za 6 oseb. 6—8 dek zmlete kave. Kavino primes pristavi z mrzlo vođo; ko prevre. jo počasi vlivaj v samovar iia zmleto kavo. Navadno pa ne kuhamo tako močne kave. Ako zakuhamo kavo kar v loncu, dobro prevremo najprej kavino primes, nato vsujemo kavo, ki naj ponovno zavre, nakar jo odstavimo in vlijemo vanjo kaki dve žlici mrzle vode, da se izčisti; potem jo precedimo v porcelanasto ali kovinasto ročko. Ta roSka naj ne stoji na štedilnikovi plošči, nego v vroči vodi; tako ostane kava bolj sveža in nima -okusa po postanem. Važno je, da je .kava vedno dobro pokrita. Za turško kavo .računamo na malo skodelico zvrhano kavno žličko fino zmlete kave in nekoliko manj sladkorja, ki 'ga zakuhamo s kavo vred. Te kave ne precejamo, marveč jo i goščo vred nalijemo v skodelice. Navadno jo kuhamo in serviramo v pristnih kovinastih turških posodicah „džezvah", poleg pa damo male takisto kovinaste posodice, ki so v njih porcelanaste skodelice. Gostje si kavo sami nalivajo.
Kavna esenca. Nasuj v dva samovarja Vi kg prav fino zmlete in dobre kave. Hkratu zarumeni prav zelo M kg, sladkorja, zahj ga z litrom vroče vode, ki jo potem zavri in jo vlij na kavo v oba samovarja. Ko se esenca ohladi, jo nalij v manjše steklenice, ki jih dobro zama.ši in zapečati ter jih hrani na hladnem. Taka esenca je jako pripravna, kadar hočeš urno skuhati črno kavo. Treba le napolniti skodelice z vrelo vodo ter priliti v vsako žlice esence. Za belo kavo pa vlij približno 3—4 žlice escnce v skodelico vrelega mleka. Esenca je boljša, a tudi škodljivejša nego navadno kuhana kava. Saj je prirejena iz same čiste kave brez vsake primesi.
Pomarančna bovla. Odrgni pomarančo ob kg sladkorja. Potem zreži 3 pomaranče na kolačke, katere olupi ter odstrani peške. Deni jih v skledo na sladkor, nalij nanje % litra belega in 'A litra rdečega vina. Potem pokrij skledo in jo postavi na hlad. Preden daš bovlo na mizo, jo precedi in dodaj še steklenico slatinskc vode.
JJlilllCai._
DtCVNO fl^mi
POSVETOVALNICA
Ga. Fr. K. Maribor. Gumijaste škor-
nle shranite preko poletja: Namažite jih dobro, tudi po podplatih, z glicerinom, ki ste mu primešala Vi vode. Ko se osuše, jih spravite na vsaj nekoliko zračen prostor, a tako, da ne pride prah do njih, ker se prah prime glicerina.. Med poletjem še 1 do 2krat zbrišite škornje in jih nanovo nama-žHe s prej omenjeno tekočino. Tudi pozimi, ko gumijaste snežke ali škornje nosimo, jih najlepše snažimo z rajzredčenim glicerinom. Oumi ostane voljan in nepremočljiv.
Vrtnarica z Dolenjskega^ Želite, vedeti, kako se imenuje sredstvo, ki v zele-njadnih semenih zamori bakterije. — To je prašeJt, imenovan Uspulum; dobite ga gotovo pri Kmetijski družbi ali v Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani. Ščepec tega praška, ki ga dobro razmešajte s semenom, zadošča, da uničite vse kvarne glivice v semenu.
Počitek materi.
Trudimo se, trpimo; —.vsaka po svoje!
In ti, ljubi mati. si tista, ki najbolj
trpiš.
Zate skoraj ni oddiha,. Prva si na nogah, da je že vse pripravljeno, kadar vstaja družina — in Zadnja v postelji, ko drugi že snivaj o. Nikdo ne sluti tvojih bolečin, saj ne potožiš nikomur: nikdo ne ve, kje te boli saj ti moraš biti krepka, močna kot drevo, da te veter ne omaja. In vendar si tudi ti rahlo bitje, ki le težiko kljubuje vsem viharjem. Potrebna si počitka, vsaj enkrat v letu. Pomagaj si! Prilika je ugodna. Za nekaj dni prepusti družino skrbnemu soprogu, saj je oče tvojih otrok. Gospodinjstvo ti vodi sorodnica ali dobra prijateljica, ki te malo razbremeni: ti pa pohiti k morju, — v Kraljevicol
V Dečjem domu Franje Tavčarjeve najdeš lep miren kotiček, ki ti pomiri živce in okrepča tvoje telo.
Solnčno je tam, kakor nikjer. Morje se blešči modrozelenkasto, kot bi bilo pokrito s srebrno tančico pod vedno jasnim modrim nebom. — Sešle se boste ondi starejše in mlajše, vse pod eno streho, saj Dom je prostoren, — ima več sob, čedno jedilnico in 'prostorno teraso, ki nudi krasen razgled daleč naokrog. Tu si kakor doma m ostaneš lahko kolikor časa hočeš, — teden dni. 1Ü dni ali tudi ves mesec, Dom je materam odprt od začetka maja do konca junija i 1. Oskrba ni draga: za vse. stanovanje, hrano in vso postrežbo plačaš dnevno le 35 Din; za otroke, k! jih imajo mamice s seboj, le 25 Din.
Vabimo tudi gospodične, saj so tudi one po napornem zimskem delu .potrebne oddiha v pomladnem solncu. Nikomur ne bo žal teh izdatkov, — prepotrebni so za okrepitev zdravja. — Pridite! Cim več vas bo, tem krajši vam bo čas! Med pljuskanjem morja bo zvenel veseli smeh srečnih kolonistk.
Prijavite se Kolu jugoslovenskih sester v Ljubljani, Rimska cesta 9. — Tam dobite tudi podrobne informacije.
Dečje kolonije pa bodo v juliju in avgustu pod nadzorstvom Kolašic.
Anka Celnarjeva.
Odgovor ge. N. L. in gdč. J. D. v T. Na ra'z-polago so nam bili letniki treh nemških strokovnih listov gospodinjskih pomočnic. Le-ti so: „Die Hausgehilfin", glasilo Drž. zveze gospodinjskih pomočnic v Avstriji, ki izhaja na Dunaju. Drugi list enakega: imena in smcrnic pa izhaja v Berlinu. Oba lista sta zasnovana na krščanski podlagi In pospešujeta strokovno in umsko izobrazbo hiš. pomočnic in se borita za njihove pravice; sta pa oba za miren sporazum med gospodinjo in pomočnico. — Tretji list, „Die Hausangestellte", je zasnovan na social-demOkrat. podlagi in je precej borben. Pri vseh teh listih sodelujejo poleg pomočnic samih tudi odlični pisatelji in z.nanstveniki s poučnimi članki.
Primerjale smo naše glasilo .,Gospodinjska pomočnica" z nemškimi listi in z veseljem -moramo priznati, da naš list prav nič ne Zaostaja vza listi večmilijonskega nemäkega naroda, nego da je v marsičem še boljši. Zato so naše služkinje lahko ponosne na svoj list! Pa tudi gospodinje store prav, .da list naročajo in priporočajo!
List izhaja mesečno in se naroča pri upravi „Gospodinjske pomočnice", šelen-burgova ul. 7, .pri ge. Darinki Vdovič, trgovina s papirjem. Gradišče, ali pa v trafiki. Igriška, ulica št. 3 Naročnina letno Din 12. ____M. K._
ALI ŽE VEŠ?
Da si lahko prihraniš mnogo časa, ako napraviš prežganie za ve5 dni skupaj? Kadar ga potrebuješ, razrnešaš žlico ali dve, kolikor ga pač potrebuješ, v mrzli juhi ali vodi in prideneš prežganje 'Prikuhi oz. juhi ali mesu, ki naj potem še dobro prevre.
Da ostane linolej lep, ako ga umiješ na vsäke 2—3 tedne z mešanico od pol mleka in pol vode in ga na tri mesece otereš z rumenim vnsJfom, zmešaiiim s terpentinom?
Cenjenim naročnicam, ki so na poletje namenjene k morju, priporočamo
HOTEL PENSION
»U ADR AN«
v JELŠI NA MVARU.
Krasna lega, izvrstna postrežba, mir, nizke cene! Prospe^kti se dobe v upravi ,,Ženskega Sveta". Naročnice „Senskega Sveta" (lebe 10°,, pepHst.
40
JÜNIJ 1933
NAŠ DOM
ŽENSKI SVET
LETO XI. -6
Cenjene narocnice» ki letos še niso ničesar plačale, prosimo, da nam nakažejo vsaj polletni obrok naročnine. Z odlašanjem spravljate upravo v velike težkoče in ogrožate obstoj lista!
Uprava.
MATERINSTVO
Nega dojenčka. Poleg pravilne in primerne prehrane je najvažnejši pogoj dobrega otrokovega uspevanja — s n a ž-nOrSt. Vsakodnevno umivanje iin popolno kopanje v mlaCni vodi, ki naj ima v prvih ' mesecih približno 35» C ali 28° R je neobhodno potrebno. Počasi in polagoma se žlaisti v, poletnih mesecdh uporablja boli hladna voda. Od pretople vode se -otrokovo telo razvadi in je potem jako dovzetno za prelilajenje. Vendar pa svarim pred premrzlim umivanjem. Otroci, ki niso po naravi zelo krepki, zaradi premrzlih kopeli navadno še boli oslabe, koža jim postane suha in naguibančena.
Tu treba hodita neko srednjo pot. Reveži so otroci, ki se morajo bati vsake sapice, vsaJie kapljice dežja, sploh vsake izpremembe vremena. Zato naj mati skrbi, da ji'h že v najnežnejši dobi primerno utrdi. To stori najlažje s fcopelmi in s tem, da pušča svojo deco kolikor možno na svežem zraku.
V vodi naj ostanejo dojenčki 5—8 minut, a v tem času jih ije treba otirati z mehko platneno krpo. t<o je dete po vsem životu umito, ga zavij v staro platneno rjuho ter povrhu še v gorko ruto. Pusti ga, da se nekoliko osuši, obriši še mokre dele prav do suhega, zlasti ondi, kjer se koža dotika, n. p. ipod pazduho in med no-gicami. Včasih smo štupaU vneta mesta z riževo moko, v novejšem času pa jih mažejo s čistim vazelinom. kar je vsekakor boli priporočljivo.' Po kopanju dete hitro obleci in zavij. Nikari pa ga ne povezuj v tesne svežnje in povoje, da se ne more ganiti, da ne more premikati .niti rok niti nog! Udobnejše je to gotovo za matere, ker ostanejo otroci gorki, tudi če so mokri, toda do'bro. zdravo to ni in ne pospešuje razvitkai otrokovega telesa. Tesno povezovanje rok in nog povzroča detetu muke in se mati- moti, ako misli, da bo otrok, ki ga tesno povija zato ravno vzrasel. Ako se otroku pozneje skrivijo kosti, ni iskati vzroka v tem, da ni bil v prvih mesecih povijan, nego v slabotnosti aH celo v bolezni v kosteh, ki ji pravimo angleäka bolezen ali rahitis.
Zibanje dojenčka je skrajno nespametno. Tudi ga ne nosi sem in tja in sploh ga ne pestujl Navadi dete, da zaspi brez vsakih nepotrebnih in nezdravih pripomočkov, ki delajo materam mnogo truda in so otrokom 'naravnost škodljivi. Nasiti ga, zavij ga narahlo v suhe plenice, položi ga v .posteljico, pokrij ga, ugasni luč in pusti, da dete samo zaspi. To je ediino pametno in zdravo. iVlorda bo včasih otrok jokal in kričal, a potrpi, ne udajaj se, kajti če odnehaš parkrat, te otrok prisili, da sa boš m.orala pjfenašatii, zibati in ujćkati brez miru in počitka dolge mesece. Potrpi torej spočetka nekaj noči, da boš imela mir in počitek kasneje. Tudi najmanjši otrok se čudovito hitro razvadi in odvadiš ga potem le z največjimi žrtvami. Seve, kadar otrokov jok ni togoten, marveč bolesten, kar mati hitro razločuje, tedaj se potrudi, da otroku pomagaš, ker je vsekakor bolan. V takem primeru pa otroka ne pusti jokati.
O poslušnosti. Otrok mora ubogati že prav z malega. Če preide poslušnost od najnežnejše otroške dobe v navado, zadostuje le en sam pogled, ena sama beseda, da otrok stori, kar mu velevamo. Ako pa otroka ne navajamo k poslušnosti, ko je še prav majhen, ako se staršem še lepa zdi njegova nepokorščina, ter se smejejo ali celo hahajo z razpo.šaienostrai svojega otroka, ni čuda, če pridejo taki starši kmalu, a vendar prepozno do spoznanja, da jim je otrok že zrastel čez glavo ter da jim bo delal preglavice doma, v šoli in povsod. Kar so zamudili, se da le s težavo odpraviti, kajti trma in razposajenost sta prešla otroku že v meso in kri.
Kakor je napačna taka. popustljivost, tako je napačna prevelika oblastnost roditeljev, s katero hočejo ugnati otroško trmo. S krikom in vikom skušata mati in oče izbiti otroku njegovo svojeglavnost, a ves njiju trud bo zaman, če bosta s svojim vedenjem do otroka nedosledna.
Ako mati poljublja otroka zdaj do blaznosti, zdaj ga zopet odbija: ako mu daje zdaj naalaskavejša imena, a ga čez nekaj časa zopet zmerja, ne bo otrok resno jemal ne laskanja ne zmerjanja. Tu greše
41
starši največkrat nad otrokom. Otrok nima pred njimi niikoli miru; pos&bno matere ne dado, da toi otrok nemoteno živel v s v o -j e m svetu. Vedno imu ukazujejo, vedno ga svarijo in vedno opominjajo. Otrok ne sme stati, ne sedeti, ne tekati in ne igrati se po svoji volji, ampak le po volji odraslih oseb svoje okolice. In vsi op oralni, prigovarjanja in kazni so odvisni'le od razpoloženja takozvanih vzgojiteljev: matere, očeta, te-te in raznih drugih sorodnikov." Vsi ti ljudje naj bi se-zamislrli v dušo svoje male žrtve in naj bi se postavili v duhu vsaj za nekaj časa na mesto ubogega otroka! Potem bi gotovo postopali vse bolj prefniš-Ijeno.
Telesno kazen, palico in batine so odpravili ali vsaj skušajo odpraviti za odrasle, a šiba in udarci naj bi se vedno bili vzgojno sredstvo za otroka!
Komenski primerja vzgojitelja, ki uporablja šibo, z glasbeniikom, ki obdeluje svoj razglašeni instrument s 'pestmi^ namesto,, da bi ga uglasil z uš.esi.
3iba ne bo otroka nikoli pri-pravila k poslušnosti, dobroti in pridnosti. Skušal sc bo šibi. ogniti' le z zvijačo in potuhrijenostjo. Telesna kazen zapušča v otro'ku zagrenje-nost in željo pa im'ajŠčevanjiU, vzbuja v njem hinavstvo in priliznjenost
Ellen Keyeva -piše, da dela šiba bo-jazliivca še bolj bojazljivega -in trmastega otroka še bolj trmastega, trdosrčnega še ' bolj trdosrčnega. Šiba, da podpira oni dve čuvstvi, ki sta na svetu izvor vsega hudega: namreč sovraštvo in .strahopetnost. Dokler bodo ljudje smatrali šibo za vzgojno sredstvo, tako dolgo 'bosta ti dve čuvstvi obvladali človeštvo.
Le z milo, -pa odločno besedo ukrotiš trmastega otroka, le z bodrečo besedo in z bodrečim vzgledom vcepljaš hojazljivcu .pogum in samozavest.
Siba ali strah pred njo je izsiUla marsikatero neresnično priznanje in prav gotovo je šiba ubila v marsikaterem• otroku njegovo podjetnost, iznajdljivost in zamorila njegovo domišljijo.
S šibo hočejo-vzgojitelji odpraviti pri otroku laž, kakor, da bi- kdo govoril resnico, ako je bil tepen! Da to^ ne drži, vidimo pri odraslfh. Iti so bili radi laži v otroških letih večkrat tepeni a kljub temu še vedno lažejo.
Siba- vzbuja v otroku le brutalnost; otrak uporablja isto metodo napram .§vo-jim mlajšim . bratom in sestram, naipram svojim tovarišem in napram živalim.
V deželah, kjer starši otroke najbolj pretepajo, so pri odraslih pretepi, pest" in nož na dnevnem redu.
Dober vzgled. „Koga vzgajati se pravi vplivati na njegovo srce. .Na srce koga drugega pa lahko vplivamo samo s sugestijo, ki so otroci zanjo ja^ko dovzetni; z lastnim dobrim vzgledom.' Otrok vadi, da žalim ljudi, kadar sem razdražen, da prepuščam drugim delo, ki bi ga lahko opravil
sam, da ne premaguje.m svojega pože-Ijenja, da se strašim truda za druge ter. iščem Je zabave zase. Opaža, da sem ošaben in domišljav na svoje imetje ali družabno stališče, .da govorimo slabo o drugih,! da vpričo drugih ne govorimo tako kakor za njihovim hrbtom... Vse to vidi in sliši ' otrok. Vidi pa tudi popolnoma nasprotna dejanja: dobrohotnost, iidanost, delavnost, požrtvovalnost, vzdržljivost, odkritosr&nost... In to ima zaaij mTiogo večjo privlačno moč kot najipametnejši in oiajlepši poduki,. In tako obstoji 99 stOitMk odgoje v tem, da daje človek dol^er vzgled, da izboljšuje svoje živlgenje in se izpopolnjuje."
ZDRAVSTVO
Strupeni piki Ako te piči strupena živalica: pajk, škorpijon, čebela, osa ali sršen, izderi najprej .želo, ako je ostalo v koži, ter izpiraj opikano mesto s karbolovo vodo ali pa ga omoči s kapljico salmijaka. Vsekakor bodi pozorna, če otroka kag opika, zlasti če začne 'opikano raesfco zatekati in postaja svetlo in višnjevo. Najbolje je, da pelješ otroka k- zdravniku. Doibro- ije tudi, da polagaš na opikano mesto obkladke svinčene vode.
"Kačii piki so opasnejši in hujši, nego piki omenjenih živalic. Ako hočeš, da kačji pik ne škoduje, mora'š čim hitreje odstraniti strup, da se ne zmeša s krvjo. V ta namen krepko obveži ud nad rano. Nato strup lahko izsirkaš iz rane; seveda le tedaj, ako imaiš docela zdrava usta in ustnice. Kačji pik ne škoduje, dokler se ne zmeša s krvjo. Drug boljši in zamesljlvejši pripomoček je, 'da rano hitro i z ž g e š, n,. pr' z razbeljenim nožem, ogljem, smotko, ali s •kako r.azjedijivo tekočino, n. pr. z močno karbolovo kishno, solitarno kislino, raz-jedljivim kalijem. Obenem daj opikanemu piti žganja ali močnega vina toliko, da se skoraj opijani. To se navadno sploh ne zgodi, ker je alkohol protistimp kačjemu strupu. Seveda pa nemudoma pokliči tudi zdravnika.
Driska je navadno izraz katarja v črevih. Bolnik naj leže v postelj in si devlje gorke obkladke na trebuh. Enakomerna toplota gotovo dobro de. Tudi ti koristi žlica ricinovega olja, da se čreva popol- . noma izpraznijo in ;se odstranijo razkirojeni sokovi, kil vedno iznova povzroča'jo drisko. Učinkovito sredstvo je tudi, ako seda bolnik na po'sodo po možnosti gorkega močnega kamilčnega čaja, da se mu vsi trebušni organi dobro pregrcjejo. Hkratu je strogo paziti, da uživa samo take jedi, ikii ne raz-dražiio črev: sluzaste riževe juhe, pre- " žganko, ovseno kajvo, gosto šokolado na vodi, ruski čaj itd. Pardnevni post je včasih tudi prav uspešen. Marsikomu pomaga šokolada, kakršno uporabljamo v kuhinji, torej n e mlečna. Ako driska le ne neha, vzemi dva- do trikrat na dan malo žličico tanina. Zavlješ ga lahko' v obla.t
42
—^jSff^"	---------------------------------------------------—
čajne mešaniee so najboljše
TEÄ IJVIPOHT l»jut)ljana, Veena pot IB Telefon 2626
Tudi 10—15 kapljic opija pomaga proti driski. Vendar pa ne ieiijlji podobnih sredstev prehitro, namreč, dokler se niso čreva izpraznila. — Pri ma;jimih otrocih je driska, oz. črevesni katar vedno prav resna bolezen in je zato najbolje, da pokličeš zdravnika. Zdraviti je katar s stradanjem; kvečjemu da dobiva .dete od časa do časa ruski čaj. oslajen s saharinom.
Zdravilna želišča. Cas je tu, ito mora misliti gospodinja nato, da si za zimo pripravi razna zdravilna zelišča in čaje, ki vse'bujej'o zdravilno moč proti različnim boleznim. Ta zelišča moramo vsako leto sveže nabrati ali kupiti. Sušiimo jih v senci in jih hranimo v vrečicah iz blaga ali papirja, ali v steklenih posodah, ki se. dobro zapirajo.
Kamilice so takorekoč sredstvo za vse. Uporabljamo jih kot ičaj, za obkiadke iii kot soparo. Za bolečine v želodcu in trebuhu, proti griži in krčem, za pomirjenje živcev pijemo kamilčni- čaj. Že dojenčkom ga dajemo, a prav bledega, ker sicer škoduje. Ako se solze oči ali sd utrujene, po-kiadamo nanje tople obkiadke kamilčnega čaja. Proti nahodu in zobobolu pomaga kainilčna sopara. V kamilčni izkuhi si peremo đavo in lase. — Dobro je, da si napravimo tinkturo. V steklenico natresemo kamiiičnega cvetja, naiijemo mani' žganja in postavimo za dva tedna na solnce.
Polaj (!P,ulegium). Caj od njega uporabljamo proti živčnim boleznim, omotici, krčem. Zeue, ki jisn sili kri v glavo, naj pijejo polajev čaj.
Lipovo cvetje. Caj proti kašlju in pre-hlajenju, kadar treba, da se bolnik poti. Lipov čaj z medom lahko nadomešča ruski čaj.
Bezgovo cvetje. Stara prislovica pravi: ko grež mimo bezga, se odkrij. Cvetje in jagode, list, lubje in korenina, vse nam koristi. Caj iz cvetja je kri čistilen, ureja prebavo in povzroča lahko potenje. .JVIezga iz bezgovih jagod, razmeäana v vroči vodi je proti prehladu in griži. Posušene liste uporabljamo kot čaj proti zapeki in kot obkiadke za vodene otoke, boleče bule itd.
Preslica (Zinkraut) je vodoodvajalni čaj. Sedeče kopeli v vodi, kjer se je kuhala preslica, pomagajo proti dolgotrajnim krvavitvam, preobilnemu perilu. Z rastäino samo snažimo kovinasto posodo.
Kadulja (žajbeli) celi rane in sploh gnilobo, čisti pljuča. Proti kašlju pij kaduljo, kuhaiio na mleku z medom. Da
ustaviš' nahod, vdihavaj soparo žajblja. Da izčistiš zainašena jetra, ledvice, pljuča, pokvarjeni želodec, pij kaduljev in pelinov čaj. Rane na nogah izpiraj s kaduljevim čajem in pokladaj obkiadke nanje.
iVlaterina dušica, timijan, raste po soinčnih gričih divja; negujern'o pa jo tudi na vrtovih. Služi v kuhinji kot začimba. Caj materine dušice je krepčilo za živce in za bolezni, ki izhajajo iz opešanega' živčevja. Kopeli in tinktura krepe kosti, toke in noge.
Tavženfrože in pelin, čistijo kri, urejajo , prebavo, ■ pospešujejo tek, krepijo želodec.
Gabez (črni koren) raste po mokrotnih travnikih in ob cestnih jarkih; spoznamo ga po visokem kosmatem steblu in modrem zvončastem cvetu. Imenuje se tudi .kostni cBlivec. Uporabljamo ga proiii prehiajenju drobovja, kašlju, krvotoku;' proti bolečinam v kosteh pomagajo tople kopeli v gabezovi prekuhi ali bbfciadki.
Trpotec, njegov sok uživaj z 'mlekom in medom ali s kandisom proti kašlju, hri-pavosti. S sokom izpiraj rane. S trpotče-vim čajem si umivaj glavo. Okrepi iasišče in je proti izpadanju-las.
Melisin gorak čaj ustavi krče v maternici. Miri živce in' kri, krepi želodec, ureja prebavo. Za mrzle noge zmešaj tinkturo melise in amike' in utiraj zvečer in zjutraj; okrepi živce in mišice.
Meta pomaga proti bruhanju, pokvarjenem želodcu, zasedeni krvi. Uporabljamo jo kot čaj, obltladke in za kopel.
Listi gozdnih jagod urejajo prebavo.
Lapuh in planinski mah mehčajo kašelj, čistijo pljuča in grlo.
Rožmarin krepi živce in čreva, preganja neješčnost. Proti otekHnam pomaga mazanje z rožmarinovim oljem. Opešane noge kopiji v rožmarinovi vodi.
Slez (ajbiš) je za izpiranje oči, vnetja in oteklin v vratu in čeljustih. Proti prehladu v ušesih in grlu koristijo ajbiševe soparne kopeli.
" Arnika je najboljša kot tinktura ali mazilo. Celi zunanje in notranje rane; krepi lena čreva. Cvetje nastavimo na žganje in ga pustimo 14 dni nai solncu.
■Vijolice. Čaj vijolic, pomešan z lipovim in malviinim čajem je učinkovite) sredstvo proti prehladu.
Polovico lekarne je sestavljene iz lekov, ki jih dajejo zelišča. Stvarnica nam ■ jih ponuja, poslužimo se jih.
43
Vedno elegantno ste oblečeni v tovarni JOS. RelCh
ako pustite Vaše obleke kemično Čistiti, plisirati, i^ati ali barvati
Ljubljana, Poljanski nasip
šiev. 4-S
Pralnica in svetlolikainida
PRAKTIČNA NAVODILA
Vrt v iuniiu.
Pletev, okopavanje, raliliawje zemlje in zalivanje in Škropljenje so na dnevem
Kakor hitro je z gredic pobrana prva zelenjad: redkvica, glavice zimske solate, kolerabice, berivka, grab, ne odlašal z io-patenjem, da nasadiš in pose ješ kmalu kaj drugega. Dober vrtnar nima niti en dan nobene grede neobdelane; Ako si gnojila prvikrat s hlevskim gnojem, uporabljaš sedai lahko umetni gnoj. Za 10 kvadratnih metrov potrebuješ ü kg žveplenokislega amonijaka, 20 dkg kalijeve soli in 30.dikg superfosfata. Zmešaj ta tri gnojila, raztrosi jih po gredah, nalabko podkoplji in počakaj nekaj dni, potem šele sej ali sadi.
Junij (druga polovica) je najprimernejši čas za sejanje širokoUstnate endivije; sejemo tudi jesensko redkev, repo, zadnje kolerabe, zaidnji grah, ki pa zaradi vročme že manj o'brodi, pozno solato m še enkrat korenček, ako ga uporabljaš tudi za pri-kuho. Ako je solnce že pekoče, nalahno pokrivamo setve sredi dneva s smrečjem.
Presajamo tudi ipozno zelje, ohrovt. podzemsko kolerabo, rožnati kapus, rdečo peso. zeleno in por, ako tilsmo tega storili že v- maju. Sadimo tudi buče, kumare ni melone, ki ,smo jih vsejali v lončke ali za-bojčke. ako jih še nismo .koncem maja. Ka-pusnice obsipavamo in zalivamo ob dežju z gnojnico.
Paradižniki se že bohotno razraščajo; porezavati treba sproti številne poganjke iz korenin in zalistnike, tako da imamo ob količkih ali na brajdi iz vsake rastline samo po tri glavna stebla, ob brajdi kvečjemu štiri. Vse vrhove treba privezovati, da ne omahnejo in se ne polomijo. Ako pustimo preveč poganjkov, to slabi rastlino in zato malo rodi. — Paradižnik potrebuje mnogo vlage in rahljaiUja; treba ga je okopavati in zasuti.
Takisto moramo tudi fižol okopavati, In ko malo odraste, osuti.
Bučnice zalivamo ob dežju z gnojico, kakor hitro so se dobro prijele.
Kjer se pojavijo polži, -potresi na večer ob suhem vremenu v prah zdrobljeno živo apno. To uničuje polže in izboljša zemljo.
Listne uši na vrtnicah, drevju in na ribezlju pokončuj na ta način, da škropiš rastline z 1% tobačnim izvlečkov ali ipo-■ makaš kar vršičke vanj. Lahko primešaš tudi nekoliiko mazavega mila. — Vrtnice treba tudi enkrat v tednu žvepljati in na
2—3 tedne škropirti z bordološko zbrozgo, da jih obvarujemo plesni in rje. Bordološko brozgo dobiš, ako razmešaš v 5 litrih vode 5 dek raztopljene bakrene galice in 10 dek ugašen'ega apna.
Proti zavijaču- in škrlupu treba drevje tretjič škropiti z nosprasitom, kakor je bilo povedano že v prejšnji številki „Zen. Sv^ ta". Ako nimaš nosprasita,. si napravi 1% bordološko brozgo, ki ji dodaj še na 61iteov brozge 3 grame schweinfurtskega zelenila.
Pritlično sadno drevje p i n c i r a j m o . to se ipravi, da letošnje poganjke ustavimo v rasti, jim odščipavajmo vršičke. Vse enojne poganjke ki rastejo po voditeljicah na pritličnih marelicah, jablanah in hruškah in dosežejo dolžino 15—20 cm, prikrajšamo. 'Pincirati moramo zlasti poganjke, ki so zrastli tiik pod letošnjim poganjkom voditeljice, ker jemljejo moč voditeljici. Vrha voditeljice pa ne ■smemo nikoli pincirati. S pinciranjem pospešujemo rodovitnost drevja. Pinciramo še ves junij.
Trobentice, arabis, iberis in druge cvetlice ki so odcvetele, raztrgamo na dvoje in jih razmnožimo. Zimsko iberis razmnožimo tudi lahko s potaknjenci v pesek. Uredimo cvetlice na oknih in ibalkonih. — Krizanteme prikrajšujemo, da se okrepe. Proti fconcu meseca prenehamo s prikrajšanjem; odslej odstranjujemo slabotne- in nadštevilne odganjke, da dobimo v jeseni velike cvetove.
iMolii se radi vgnezdijo v kožuTiovlno in volnene obleke ter napravijo s tem mnogo škode. Kakor hitro postane na pomlad toplo, zlezejo te krilate živalice iz svojih skrivališč; najlažje jih zapaziš zvečer, ker hite vedno k luči. Molji ležejo jajčeca v blago; iz teh se izležejo škodijlve.gosenice ali črvički, ki lahko zgrizejo vso obleko. Te gosenice treba skrbno zasledovati in -preganjati, preden -se razvijejo spomladi v metuljčke. Molji se zlasti raidi lotevajo obleke, v katero so - mastni madeži. Zato je treba obleko natančno pregledati, obrniti vse žepe, o-dpraviti vse madeže, šele potem jo smemo spraviti čez poletje.
Da preženeš molje, stepaj večkrat ■obleko, natresi na žerjavico dalmatinskega praška in drži nad tem dimom obleko. Kar je .možno likati, poliikaj z vročim likalnikom, da požgeš molje. — Da ohraniš kožuhovi-no in -obleko moljev, si napravi tale pripomoček. Zmešaj Va I vinskega cveta in prav toliko terpentiiiovega š-pirita in raztopi v tej zmesi 30 gramov kafre. Tekočino hrani
U
v dobro zamašeni steklenici. Predenn jo uporabljaš, jo dobro potresi, da se tekočina premeša. Namoči ž njo večkrat zganjen pivnik iji ga na nekaterih mestili položi med obleko in kožuhovino. Tudi svežega-tislcar-skega črnila ne prenesejo molji. Prelepi čist zaboj s svežim časopisnim papirjem, da ne bo nikjer nikake špranje, natresi na dno ■kafre, spravi obleko v zaboj, vmes deni s prej imenovano tekočino napojene pivnike, ■pokrij obleko zopet s svežimi čašniiki, za-bij zaboj in ga spravi na hladen in zračen prostor.
Shranievanie jajec se dobro obnese v vodotopnem steklu (Wasserglas) ali ga-rantolu. Vendar pa ^taka jajca -kolikortoliko izgube na okusu; tudi je težko beljak stepsti v sneg. Shranjevanje v apneni vodi takisto ni docela neoporečno, dasi se na vse te načine shranjevana jajca dohro drže in jih brez skrbi lahko uporabljamo še o Božiču. Da kakovost jajec ne trpd, se moramo posluževati pri shranjevanju suhih sredstev, predvsem prosa ali pepela. Presejrao pepel od bukovih drv in ga natresimo za 2 do 3 prste visoko v zabojček. Položimo jajca za eno uro v mrzlo slano vodo; potem jih obrišimo do suhega in potikaiimo drug poleg drugega, vendar tako, da se ne dotikajo, z ozkim koncem navzdol v papel. Nato na-sujemo nanje pepela, potaknemo novo vrsto jajec, ki jih zopet pokrijemo s plastjo pepela. To delamo toliko časa, da je posoda polna. Na vrhu mora biti toliko pepela, da jejec ni nič videti. Razume se, da morajo biti jajca popolnoma sveža, skozi luč pregledana. Zabojček hranimo na hladnem, temnem in sidiem prostoru.
Hišno opravo čistiš. Oprava po naših sobah se vkljub vsakodnevnemu skrbnemu brisanju zamaže in zapraši in postane temnejša. Da jo ohraniš vedno čisto in enako, jo odrgni vsako četrtletje z zmesjo, obstoječo iz dveh delov petroleja in enega dela terpentina. In sicer pomakaj volneno krpo v to tekočino in dobro odrgni ž njo omare, postelje, mize i. dr. Krpo parkrat preme-njaj,, da bo zmeraj čista. Pohištvo ne sme biti mokro od tekočine, nego se mora samo svetiti.
Kokoši pridno neso, ako j<im pomešaš nied pico sesekljanega žajbija, mete, ma-jarona, timijana in rožmarina. Popari otrobe in ko se ohlade, pomešaj zelenjavo mednje. Kure to rade jedo in potem mnogo nesejo.
Siaia luiM Amml
Jaimm
Maktvconi, &pageU, iuhim zakuhe
LEPO VEDENJE
SliTomnost je dandanes redka cvetka, ki jo najdemo skoraj le še v starih herba-rijih. Saj je res, da ponižnost le ovira napredek človeštva. Kdor je preskromen, z vsem zadovoljen, v življenju ne pride daleč. Prehiteli in vstran potisnili ga bodo ■drugi, ipodjetnejši, smelejši, brezobzirnejši. Ootova mera skromnosti, pa je vendarle trden .temelj srečnega življenja. Lahko si želi_ človek marsikaj in prav bi bilo da sk,uša to iz lastne moči in lastne pridnosti doseči. Toda vkljub mnogim zahtevam, ki jih stavi mlad človek na življenje, se mora vendar zavedati, da je želja pač le želja, ki se lahko uresniči, a ni da bi se morala. Prav pametno je, ako smatra človek vsako uresničeno željo za ncikaik čudež, za prijetno iznenađenje. Koliko srečnih dni bo doživel na ta način. VsekaJcor bolje, kakor pa če zahteva vse polno od življenja, a je potem bridko razočaran in obupan, ko se mu !ne izpolni.
„Moram'' je lepa beseda, polna globokega pomena, ki krepi voljo in odpira široko pot v življenje, ako jo uporabljamo na pravem mestu in o pravem času. A ie tudi nevarna in pogubonosna.
„.Moram imeti krasno opre^mljeno stanovanje, lepe obleke, moram iti na počitnice, ^moram .živeti) udobno, ,moram j .. moram!" Toda življenje si ne da ničesar ukazovati, urejeno je na svetu tako. da nas mora biti mnogo, mnogo skromnih zato, da nekateri žive v razkošju.
Starši ne morejo ugoditi vsem zahtevam svojih razvajenih hčerk, možje se boje žen, ki bi jim bile samo dragocena dekoracija, marveč potrebujejo delovne tova-rišice. In tako prihaja čestokrat razočaranje za razočaranjem. Marsikatero dekle mish potem, da .je nedolžna žrtev krivične in neusmiljene usode ter se 'niti ne zaveda, da nosi Krivdo vse nesreče v la.stni, od življenja mnogo preveč terjajoč} duši.
Zaiitevaimo malo od drugih, a mnogo od sebe! To naij nam bo zlato življenjsko pravilo. Vadimo svojo voljo, da nam bo podložna. Občudovanja v,reden je človek in srečen je, kdor se zna obvladovati ter zna brziati svoje želje, .da ne podleže že pri iprvem udarcu.
Zato pa naj otrocine pričakujejo preveč od -življenja in naij ne precenjujejo svoje lastne osebe. Dolžnost staršev je, da skrbe po možnosti za svoje otroke. Vsaka mati zeli svojemu otroku boljšega in lepšega življenja -kot ga ima sama. Toda v tem stremljenju naj ne gre predaleč in naj ne razvaja o-troka. Oče skromen delavec, mati postrežnica, hči pa fina gospodična. To ni samo nespametno, nego tudi silno opasno, ker privede lahko otroke do tega, da se sramujejo svojih staršev. Otrok naj ima, česar potrebuje, a ne več, ako roditelji tega ne zmorejo. Ako mu prinesemo vedno vse na krožniku in mu suženjsko strežerao.
45
mora postati končno sebičen ter zahteva vedno več.
Učimo torej otroke, da bodo za svojo osebo zahtevali malo, potem jim bo to malo, kar jim bo pozneje nudilo življenje, prinašalo srečo in zadovoljstvo. Cenijo naj malo, da postanejo vredni 'velikega.
Danes vse toži o slabih časih. Toda marsikdo je v precejšnji meri sam kriv svoje bede, iker živi preko svojih razmer. Poglejmo na ulico, kako se Ij'udje objačijo, gostilne, kavarne so polne, pa ne samo bogatašev, nego tudi siromasnih uradnikov in delavcev. Potratnost, lahkoživost. bahar-jenje je skoraj splošno. Naše babice so znale štediti. zato so ljudje bogateli ah pa so vsaj žirveli brez skrbi... Današnji rod zapravlja sebi in otrok-om. Zato je bede vedno več na svetu.
Dr. Ljudmila Strmšek;
NAŠA LOJZKA
8. ma'ja.l933.
Ne vem, a^li je bil taikrat v predvojnih časih mesec maj zares boli soilnčen in topel, ali se mi ]e zdel le toliko lepši, ker je bilo nama srce še 1:akio mlado in otroško nedolžno — takrat pred dvajsetimi .leti, ko si me pozdravila prvikrat, draga Lojzka, še danes se spomnim na Tvoj globoki poMon, kako si mi hotela poljubitp roko, a nisem pustila, nisem Ti hotela biti milostna gospodična, sama še mlada, še srednješolka. Če mislim tako nazaj na ta čas, se mi zdi, •da ibi se morala učiti od Tebe, ki si naravnost vzgled .potrpežljivosti', vztrajnosti,, srčne dobrote in udanosti v Božjo voljo.
V nemškem Gradcu Te je vzela moja mamica v službo, saj kot vdova Slovenca, čeravno sama Nemka, je hotela imeti pri sebi le slovensko dekle. In • kakor zvesta svoji " gasopdinči, takio zvesta si ostala, Lojzka Orajfoner, tudi materinskemu jeziku in veri. Nisi pozaJbila nikdar, da si se rodila v naših lepdh Slovenskih goricah — v Selcah, fari Sv. Riiperta, v ubogi kmečki koči.
Čeravno si slovensko dekle, Ti je bila vendar že v petem letu Tvoje službe pri nas podeljena v Gradcu posebna ^lagrada in priznanje za zvestobo in pridnost -od žensekga društva. Le malo je bilo število deklet —■ 14 jih je menda bilo, ki so bile takrat deležne srebrne svetinje — Ti pa si bila med njimi.
In kaj si nam bila, draga Lojzka, v onem groznem vojnem čas'u= Ti ne bom pozabila nikdar. Oni košček mesa, za katerega si čakala v najhujši' zimi od 4. do 8. zjutraij, aH oni krompir, ki si ga privlekla v nahrbtniku po več ur daleč — misliš, da mi je prišel iz spomina? Še danes Te vidim z vročo premoga na hirbtu, zanj si stala ure in ure..v hudi zimi, da sem se mogla pri topli peči pripravljati za visokošolske izpite. Nehote se tu spomnim one
lepe Erjavčeve povesti o mravlji, ki je dvajset in devetkrat skušala, da odnese treščico na svoje mravljišče, a je padila z bremenom vred ravno tolikokrat nazaj, in vend'air ga je spravila tridesetič srečno v svoj domek. In ravno taka mran^lja si bila Ti v služibi naše rodbine.
Prišli so pa tudi 'dnevi, ki so bili družinski prazniki — nikdar nisi na tak dan pozabila moliti na nas. Še danes, po petnajstih letih čutim blagoslov Tvojih rok, ki so mi nasule rože na- itot, ko sem prestopila prag naše hiše ob strani svo^jega moža.
Pred par dnevi je bilo, ko sem prejela od Tebe menda edino pismo, ko pišeš: „Jaz nevredna služkinja Vaše dobire matere se Vam zahvaljujem za Vašo skrb, -ki jo imate zavoljo moje 20-letnice in Vas' obenem prosim, da ibi se iie trudili zaradi mene, ker sem trdno prepričana, da ni mo'ja zasluga, kar 5em v teh 20 Jetih storila,, ampak se moram zahvaliti ljubemu Bogu, da mi je dal zmerioni mDč in -možnost, da to službo z>merom z veseljem nadaljujem. Mojo ljubo sta.ro go'spo mi ije dal ljubi Bog. ker je vedel, da jo jaz neskončno rada imam in bi šla skO'Zi ogenj za mojo ubogo gospo, če bi' bilo> po'tresbno ..."
Tako piše Lojzka Grajfoner, ki je .v naši hiši skozi 20 let, skozi ves vojni in povojni čas in v zadnjih 10 letih ne samo služkinja, ampak tudi usmiljenka ob strani moje težko bolne mamice.
V resnici, na Tebi se najj izpolnijo one lepe besede Kristusove: „Pridite k meni vsi, ki ste obteženi, in ijaz vas bom poživil na sodnji dan".
46
kuhinja
Zeliščna omaka. Prideni trem trdim rumenjakom 2 žličice gorčice, olja, vin&ke-kisa, sol. belega .popra, žlico vina, par žlic mrzle juhe, žličico sladkorja, kuhane pese, kislih kumaric, ®eter,šilia, prav malo .pehtra-na in drobnjaka, vse dobro sesekljano.
.lagodov kolač. Zmešaj dobro 28 dek surovega masla, 6 rumenjakov, 28 dek sladkorja, prideni 28 dek moke in naposled sneg šestih beljakov. Speci to na namazanem pekaču. 2e nekoliko ohlajeno pecivo riamaži povrhu z oslajenim -snegom od treh beljakov. potresi povrhu z jagodami in postavi še za toliko časa v pečico, da se sneg malo strdi. Potom potresi s sladkorjem in serviraj narezano. To sladico napravi, kadar imaš kaj beljakov odveč.
.lagodove tortice. Napravi testo iz 19 dek moke, % surovega masla, 6 dek sladkorja in ü rumenjaka. Razvaljaj za pol prsta bedelo in izreži z obodcem kroge. Iz ostankov testa oblikuj svaljke. ki jih položi' ob robu izrezanih kolačkov. Preden to narediš, pomaži robove z beljakom, da se bo , testo dobro . prijelo. Te kolačke, ki imajo sedaj' okroginokrog debel rob, speci. Napravi iz 3 beljakov sneg, in ko je že skoraj trd, mu primešaj 8K dek sladkorja. Na ohlajene tortice polagaj na vsako kupček jagod, obrizgaj jih skozi zavitek ali z žlico s snegom im obrasi z osladkorjenimi jagodami. Peči ni treia več.
Jagodova mezga. KolikSr rdečih gozdnih jaigod, toliko težo sladkorja mešaj neprestano 2 uri. Potem napolni s .to mezgo kozarce, deni povrhu čist, okroglo zrezan papiT, ki si ga pomočila v rum, v katerem si raztopHa malo silicilovega praška. Zaveži kakor običajno; najbolje s celofatnim papirjem. Ta mezga je izvrstni pridatek k razttim močnatim jedem. Uporabljaj pa jo potem, ko je sladica že pečena kajti pre-vrete in pogrete jagode izgu.be svoj prvotni fini okus. Ako jo imaš na hladnem, suhem prostoru, se mezga prav dobro ohrani. Naročnica nam sporoča, da jo ima še od minulega leta.
Crešnieva torta. Vzemi 3 jajca in isto težo presnega masla, prideni' še 1 jajce in toliko sladkorja, kolikor tehtajo 4 jajca ter isto težo moke. Umešaj po vrsti surovo maslo, sladkor in rumenjake, da dobro naraste. Nato prideni sneg iz beljakov, ki mu prideneš 2 žlici sladkorja, in naposled že pripravljeno moko. Deni v namazan in z moko posipan tortni obod, potresi s surovimi črešnjami, ki si jih poprej potresla z moko. Peoi prav počasi dobro uro. Crešnje uporabljaj cele ali izloči koščice.
Črešnjev kolač. Mešaj pol ure 14 dek surovega masla, 15 dek sladkorja, 18 dek moke m sok ter olupke ene limone. Namazi pekač, potresi ga z moko in ga pokru s pripravljeno maso; povrhu ga enakomerno obloži s celimi črešnjami, ali pa po-
beri prej koščice iz njih. Za to dobiš malo pripraivo, ki ti zelo olajša delo. Ko je kolač pečeuj^ napravi sneg iz treh beljakov in mu primešaj 3 žlice sladkorja. Narahlo ga raz-.maži po pečenem kolaču in še nekoliko po-peci. Namesto črešenj vzameš tudi lahko jagode. V času, ko ni črešenj, pokrij prav tako pečeni kolač z oslajenim snegom, ki rau primešaj ploščico v pečici omehčane šokolade in malo orehov.
Crešnieva mezga (marmelada). Kuhaj Ikg sladkorja v Vi litra vode, da se že malo potegne, ko kane od žlice. Zrelim in in sladkim- črešnjam odstrani s strojčkom koščice in kuhaj lUkg tega črešnjevega mesa v sopari. To se pravi; posodo s črešnjami postavi na štedilnik v večjo posodo kropa In pus-ti, da črešnje vro tako dolgo, da se zmehčajo, t. .j. približno 20 minut. Potem stresi črešnje v sladkor in kuhaj dalje, dokler se črešmie popohiomai ne raz-• kuhajo in je -mezga dovolj gosta. Ako hočeš, da bo mezga bolj gladka, jo pasiraj, preden jo streseš v sladkor. — Višnje pripravi prav tako, samo da vzemi več sladkorja; na Ikg visenj Ikg sladkorja.
Črešnje so najbolj pripravne za vku-havanje v patentne kozarce, ker imaš najmanj dela ž njimi. Drugo sadje moraš po večmi lupiti, nekatero celo .prevreti; pri črešnjah vse to odpade. Opereš jih, vložiš v kozarce, zaliješ z 20—30% sladkorjem, jih zapreš in skuhaš v Weckovem loncu. Ako nunaš Weckovega lonca, je dober vsak drug velik lonec z mrežastim podstavkom, tako da kozarci ne .stoje prav na dnu. Pokrovko z okroglo odprtino za toplomer si daš lahko narediti, toptomer pa posebej kupiš. Crešnje kuhamo v sopari 15—18 minut
■ Črešnje -na drug način. Kdor nima patentnih kozarcev, lahko konzervira črešnje na sledeči način: 5 kg trdih, opranih in osušenih črešenj stresi v Ikg sladkoria, ki si ga prej _10.minut pustila vreti v .jitra vode. Crešnje naj samo dobro prevro, potem jih vzemi iz soka; sok sam pa naj vre še par minut Ohlajene črešnje stresd v velik kozarec in nalij nanje mrzel sok, ki si mu primešala % litra žganja ali špirita in 5 gramov posebej v majhni količini razme-sanega salicila. Kozarec dobro zaveži.
Višnjev liker. Skuhaj I z V/i litra vode. 10 gramov 10 g dišečih klinčkov in Potem deni v steklenico, ki in ima širok vrat, 1 kg visenj, vlij ohlajeni in prece-jeni sladkor nanje ter prideni toliko slivovke ali vinskega žganja, da bo ste.klenica polna, t j. približno iK litra. Steklenico dobro zamaši in jo postavi za 3 tedne iia solnce. Višnjev liker ie tem boljši čim starejši je.
's kg sladkoria celega cimeta, šibico vanilije, obses-g 5 litrov
Misli na bodočnost! Cešplieva letina ie Wla lansko leto izredno obilna. Celo v Ljubljani, kjer ie sadje vedno drago, so bile čeSplje razmeroma poceni. Največ so pa ceäpeli in sliv požgali v žganje, tako da je letos slivovka mnogo cenejša, nego je bila druga leta. tKaterai izmed gospodinj more, naj si spravi slivovko na zalogo ali naj si pripravi razne likeri.e. Sicer nikakor ne maramo pospesevatr uživanje alkohoJa, toda vemo, da je vsaka gospodinja srečna, ako more gostu postreči s čašico domačega žganja ali Jikerja, Tudi dober rum si lahko napravimo iz vinskega žganja, iz domače slivovke, iz tropinovca ali iz sadjevca.
Orehov liker ie med najboljšimi izmed likerjev. Pomni "pa, da so želeai orehi za liker najbolj uporabni okoli sv. Petra in Pavla, ali kvečjemu še prav v začetku julija. Pozneje so že prezreli in in zato pregrenki. Na liter slivovke vzemi 15 zelenih, na kolesca zrezanih orehov, pri-deni še par klinčkov, malo celega cimeta, olupke ene pomaranče in ene limone ter prav malo muškatovega oreška. Paziti je, da noben vonj ni premočan in velja pravilo, da raje premalo kakor preveč. Postavi tekočino za 3 tedne na solnce, a jo vsak dan krepko postresi, da se tekočina premeša. Potem precedi Jiker skozi krpo in ran dodaj a kg z J^litra vode očiščenega sladkorja. Namesto slivovke uporabljaš lahko 90—96% čisti špirit, toda špirit je itak dražji od slivovke ali kakega drugega žganja in ni liker, napravljen na špiritu, nikoli tako dober, kakor z žganjem.
Višnjev cvet. Stolci 1 'A kg zrelih in opranih, višenj s koščicami vred, stresi jih v steklenico, nahj nanje l'A litra slivovke in %kg sladkorja, prideni par kUnčkov, vanilije in tnalo celega cimeta, zamaši in postavi na solnce za 3 tedne. Potem precedi skozi gosto krpo in nalij v steklenice, ki jih dobro zamaši in zapečati. Na preostale višnje naliješ lahko iznova liter slivovke. Mnogo ljudi dela višnjev cvet popolnoma brez sladkorja,
Jagodovec. 2 litra gozdnih jagod polij z litrom prekuhane vode .in pusti to stati 12 ur. Nato precedi skozi krpo, ne da bi stiskala. Potem vzemi na 1 liter soka 1 kg sladkorja in postavi na hladno; pomešaj večkrat, da se stopil sladkor. Ko je popolnoma stopljen ioi je tekočina gladka, jo nalij v steklenice, ki jih zamaši s prektihanirai zamaški in jih naposled še zalij s parafinom. Ta jagodovec obdrži svoj naravni okus in daje z vodo razmešan. imenitno hladilno pijačo.
.lagodov liker. Stresi v steklenico 2 do 3 litre poolnoma zrelih, a še celih, očiščenih jagod in nalij nanje sledečo tekočino: 1 liter žganja (vinskega ali slivovke), 1 liter vode in % Jitra črnega dobrega vina. Zaveži steklenico s celofantnim papirjem in jo postavi za 14 dni na solnce. Potem prideni skorjico cimeta, košček kolmesa (prsni koren, acorus calamus), 1—2 klinčka in 3 zrna nove dišave (Nengewürz) in Vi do
K kg sladkorja. To naj stoji še 3 tedne na soincu. Nato odlij tekočino, jagode stlači in precedi vse skozi gostO' krpo. Nalij v steklenice, ki jih dobro zamaši.
Gospodinje, ki liočejo vestne in zanesljive pomočnice pri svojem gospodinjskem delu, naj se zaupno obračajo na novo ctvorjeno posredovalnico za službe, katero vodi „Zveza gosBOdmjskih pomočnic". Zveza deluje v najboljšem soglasju z gospodinjami, ker skuša pri vsaki priliki iz.poj)ol-niti pomočnico v njenem zinanjn ili jo primerno poučiti v vseh dolžijo'stih, ki jih nalaga služba. Zveza skrbi, da pomočnice izrabijo prosti čas v svoje dobro, da ne za-ideijo v slabo družbo, ne rdzmetaivaijo za neprimerne zabave svojih težko pnisluženih novcev. Izobrazuje jih z raznimi predavanji in tečaji. Posredovalnica je pogosto prava posvetovalnica za dekleta, ker je priključeno tudi zavetišče, v katerem lahko prebijejo pod nadzorstvom svoj brezposelni čas in potožijo svoje «orje. Zavetišče oddaja tudi prenočišča po nizki ceni. V .svrbo privzgoijitve stamoviske zavednosti izdaja Zveza tudi lastno glasilo „Gospodinjska pomočnica"-, ki stane celoletno Din 12 in se naroča nasproti glasne pošte v hiši Ja-dransko^podmiavske banke v Selenbutrgovi ulici 7/1.	__
Eleonora S. K. Pošljite nam svoj'pravi naslov, da Vam zamoremo javiti naslov specijalista.
■ Hišna pomočnica srednjih let, vaiena vseh del v gospodinistvul, se priporoča.
145
„Naš pravi domači izdelek!"'
48
NAŠ DOM
JULIJ,-AVGUST 1953 ŽEN SKI SVET LETO XL - 7-8
Cenjene naročnice, ki še nimajo poravnane naročnine, prosimo, da se po-služijo priložene položnice čimprej, da se jim ne izgubi.
Upoštevajte, da so tudi za. nas kritični časi in pošljite vsaj četrt- ali polletni obrok, ako ne morete plačati celoletne naročnine naenkrat. Uprava.
ZDRAVSTVO
Kako jemljemo zdravila. Prašlje, kroglice, .pastile, maščobe, čaje in teliočine, sploh vsa zdravila treba hraniti na suhem in hladnem mestu.	,
Cas, kdaj vzamemo kako zdravilo, določi najbolje zdravnik. Vendar pa so neka splošna pravila, ki se jih vobče lahko poslužujemo.
Zeleznatili proizvodov nikoli ne jemljemo na tešče, marveč med jedjo ali tako) po jedi. Pri tem se poslužujemo — ako so tekoči — slamice ali steklene cevi, da jili posrkamo, ne da bi priäla tekočina v do-tiko z zobmi. Železo namreč razjeda emajl zob.
Sredstva za bolji tek jemljemo pol ure pred jedjo. —.Sredstva za prebavo takoj po jedi
Sredstva proti glistam ali kaj podobnega dajemo na tešče ali .pol ure pred jedjo.
Kdor jemlje leke za spanje, jih vzame pol ure prej preden leže spat..
Kroglice za iztrebljanje je vzeti na večer, da delujejo zjutraj. Kroglico položimo globoko na jezik in jo požremo z malo vode ali kake druge pijače. Jako občutljive osebe lahko jemljejo te vrste zdravila z vkuhanim sadjem.
Kapljice nakapamo na sladkor ali v
vodo.
Tekočine jemljemo po odredbi zdravnikovi na mali ali veliki žlički ali v posebni čašici. Ako treba, spijemo nato malo črne kave, vina, limonade ali soka od sadja, pojemo košček sladkorja ali kruha. Jako ugodno je izpiranje .ust s kako aromatično vodo, n. ;pr. z melisno ali žaibljevo. Kinin in brom jemljemo na vodi ali mleku.
Mnogi se boje jenmti ricinovo olje; najmanje ga čutimo, a"ko ga popijemo s črno kavo, ki j.r pridenemo nekoliko limonovega soka, ali z zelo vročo juho.	'
Nalezljive bolezni se širijo zlasti poleti potom sadja, mleka ,in z neposrednim dotikanjem. Po mnogih krajih se še marsikdo nezaupno posmehuje, ako kdo trdi, da je ta ali ona bolezen nalezljiva. Mnogi kar nočejo verjeti tega, češ, zakaj pa ta in oni ni zbolel, dasi je bil pri bolnilfu ali je občeval z osebami, ki so bile z bolnikom v dotiki?
Toda vsako telo ni enako dovzetno za vsako posamezno bolezen, kakor tudi v vsaki zemlji ne uspeva vsak sad. Nalezljive bolezni so kakor seme, ki se plodi in obrodi, če pride v tla, sebi primerna. Tudi v gotovih boleznih, kakor n. pr. v jetiki, griži, škrla-tici, so. silno majhne, očem nevidne žive kali, ki jih bolnik izdihava ali jih izpljujt, ali ostanejo v bolnikovem perilu, v posodi, ki jo je uporabljal boliiLk ali kje drugje. Po-.-polnoma razumljivo -je, da prehajajo te kali lahko potom dihanja ali z jedml v drugo osebo. Ce ie ta oseba nagnjena k dotični bolezni, se omenjene kali razmnože in oseba oboli. To bi se ne bilo zgodilo ako bi ta človek ne bil naiezel bolezni drugod.
Da se obvaruješ nalezljivih ali kužnih bolezni, skrbi, da vlada povsod najstrožja snažnost in natančnost. V sobo, kjer leži bolnik, naj imajo vstop le osebe, ki strežejo bolniku in pa zdravnik. Vse, kar je prišlo z . bolnikom v dotiko,- treba razkužiti takoj. Perilo in posode deni za več ur v oster ing, ki mu primešaj karboia. Osebe, ki so bile z bolnikom v dotiki, se morajo vsakokrat, ko gredo k drugim, preobleči in se umiti s kar-bolovo vodo. Zdravje je največji zaklad, ki ga je treba čuvati in hraniti z vso skrbjo.
Proti kratkovidnosti. Da se ubrani pri otrokih ikratkovidnost, se treba ravnati po sledečih zapovedih:
Pri delu od blizu (čitanju, pisanju, šivanju i. t. d.) naj bo oko oddaljeno tretind metra od dela. Tudi ne sme otrok držati glave postrani. Ako otrok vkljub vsem opominom gleda od blizu, je skoraj zanesljivo gotovo, da je kratkoviden. Pelji ga k zdravniku. Ce potrebuje očala, naj jih dobi, ker z napenjanjem se oči kvarijo.
Zmožnosti oči ne smemo do skrajnosti uporabljati. Veliki napori škodujejo vsakemu organu in so le za kraitek čas mogoči.
Z delom, ki je naporno za oči, treba večkrat prenehati; oči se morajo tupatam odpočiti .na ta način, da gleda oko druge predmete, najbolje zeleno naravo. Med delom, ki oči zelo na.penja, je tudi priporočljivo, da ležemo včasih za nekaj minut in mižimo. Oči se hitro apočijejo in se očesni živci zopet okrepe, da lahko s podvojeno
49
silo nadaljujemo. Nikoli pa ne napenjajmo ■oči, a'ko ni to v resnici potrebno.
Negovanje zob. Zdravi zobje -dajejo obrazu in ustam lepoto, in njih izguba ie izguba lepote v obrazu. Zobje dajejo tudi jasnost in blagogla.snost človeškemu govoru. Da se ohranijo zobje gn-ilobe, je predvsem potrebno, da so čisti. Že prav maihne otroke treba navajati na uporabo zobne Sčetke. Dokler si še ne znajo sami čistiti zob, morajo opravljati to odrasli. Koliko mani obolenj zob, čeljusti, grla bi bilo, ako bi si ljudje temeljito in redno snažili usta! Zobe si moramo čistiti pravzaprav po vsaki jedi, najmanje pa zjutraj in zvečer, preden ležemo spat. Zmerno trda ščetka, ki ne sme biti preširoka, nekoliko topla voda in zml&ta kreda najbolje vrše svojo dolžnost pri čiščenju zob. Včasih se poslužujemo še zdrobljenega prahu od lipovega oglja, par kapljic imonovega soka ali žajbljeve ustne vode, ki 'smo jo priporočali v eni izmed prejšnjih številk. Svariti je pred ostrimi in dragimi zobnimi pastami. Tudi prevroča ali premrzla voda in jedila zelo škodijo zobem.
Jutranja rosa je staroznano izvrstno sredstvo za gojitev kože. Na počitnicah na deželi ali Mor ima lasten vrt, naj bi se zjutraj umival le z roso, ki je je vse polno na travi in prav .poisebno na listih zelja in ohrovta. Ako si omočimo obraz z roso in pustimo, da se v senci posuši, ne da bi obraz brisali, bomo imeli izredno mehko in kakor svila gladko polt.
Kopel za obraz. Ne samo telo, ne le glava z lasmi, tudi obraz potrebuje večkratnih kopeli, ako hočemo, da ostane polt čim dalje časa sveža in napeta. Za tako kopel si pripravi dve skledi: eno z mrzlo, drugo z vročo vodo. Da bo razlika tem večja deneš lahko v -mrzlo vodo po-leti tudi . se košček ledu. Umivaj se z rokam-i ali s pomočjo -mehke platnene krpe; začneš z vročo vodo, takoi nato se umiješ še z mrzlo in menjavaš tako 5—6 krat. Ne zadošča, da si samo brizgaš vodo v obraz nego treba se umivati, da izvajaš hkrati nekako masažo. Umivanje z vročo vodo naj traja vsakukrat še enkrat tako dolgo kakor umivanje z mrzlo vodo. Mila ne uporabljaj nikakega. Končaš z mrzlo vodo. Potem se narahlo obriši in namazi s kako dnevno kremo. Vendar pomni, -da m priporočljivo uporabljati vedno iste kreme, ker se je -polt preveč navadi m končno nima več pravega učinka.-
Pol ure odmora po obedu naj bi si privoščila vsaka žena brez izjeme. S tem pa še ni rečeno, da naj takoj, ko odloži zhco, leže in zaspi. Nikakor ne, trdno spanje na poln želodec ovira prebavo in povzroča razne motnje v človeškem organizmu. Zene, -ki'nagibljejo k debelosti, naj se po obedu pol ure gibljejo, opravljalo kako lahko delo, se izprehajajo, ker sicer prav gotovo postanejo še inočiieiše. Sele, ko je zavžita hrana vsaj deloma prebavljena, smejo leči; a tu-di tedaj ne za več
50
ur, nego samo toliko, da se nekoliko spro-ste vsi udje. Slabotne, nervozne, prekomerno suhe osebe -pa store prav, ako ■kmalu po jedi ležejo in počivajo vsaj eno uro. Talk odmor dela čudeže, pomiri živce, o-krepi -mišice in daje novih m-oči za na-dalnje -delo.
Griža se pooavlja zaradi nepravilne hrane a-li zaradi prehlajenja spodnjega telesa. Navadn-o pa jo -bolnik naleze Po--javlia se najraje v času, ko -sadje dozoreva. Na kmetih jo dobe otroci, ker jed-d zeleno m nesnažno sadje. Je zelo nevaTna in zahteva, veliko število človeških žrtev. Nastopa kot kužna -bolezen, se' iako hitro razširja in kosi na desno in levo. Pojavi se kot krvava driska. Bolnik ima -neznosne bolečine v trebuhu in križu in izloča naposled še nekaiko sluzo, pomešano s krvjo. Ker je gnza smrtno nevarna, treba čimprei poklicati zdravnika in se ravnati natančno po njegovih predpisih. Hrana mora biti zelo piaia in tekoča: prežgaiika, precejena riževa juha, kuhana na vodi, -ruski čaj z" zhcko konjaka črna -kava, a še tega milo. zelenjave, sa-dja, goveje -juhe bolnik- ne sme uživati. Strogo je paziti, da bolnikovo perilo -111 njegova po,soda ter ostanki jedi zdravimi ljudmi. Vse ie treba ze v bolnikovi sobi razkužiti
Grda navada, k! škoduje zdravju. Mnogo ljudi ma navado, da si pri štetju papirnatih bankovcev osliniajo prste z ustnicami oziroma z jezikom: Pri tem ne pomislijo, kako umazani so stari bankovci, prelio koliko nečistih rok in še nečistejših žepov in denarnic so že romali. Ako bi odstranili le nekaj nesnage s teh papirjev in bi JO raztopili v vodi ter postavili pod povečevalno steklo, bi_ videli neštevilo drobnih klic najopa_snejsih nalezljivih bolezni. Kdor si^ pri sestevanju bankovcev ali pri obračanju listov v knjigah z ustmi moči prste, nosi vse to včasih smrtonosno blato, naravnos; v usta in si sam koplje svoj grob!
Umivanje glave se ne sme vršiti prepogosto m tudi ne preredkokdai. Kdor si umiva glavo in pere lase vsak teden, ne Piišča lasišcu dovolj časa, da bi proizva-wlo dovolj maščobe, ki je potrebna za dobro uspevanje las. Na ta način prekomerno negovani lasje postanejo sčasoma suhi, krhki m pusti, lomijo se in se na konceh cepijo. Ako puščamo lase predolgo neoprane, pa izg-ube svoj lesk, sprljemljejo se in so videti vsi potni in mastni. Zato treba tudi v -tem oziru hoditi neko srednjo .pot: ne preveč in ne premalo. Kdor -si pere lase na vsake 4 tedne, stori nekako najbolj prav. Natacnejšega pravila za vsakogar ni možno, navesti ker so nekatera lasišča že po svoji naravi jako mastna, medtem ko so druga suha. Priporočljivo je umivanje z be jaki, ki jih stepemo v sneg. S snegom 2 beljakov si dobro in te-meljito zdrgnemo lasisce, potem -si glavo v mlačnih vodah izpiramo tako dolgo, da ostane končno voda popolnoma čista. Mila pri takem umivanju ne uporabljajmo.
LEPO VEDENJE
Tašče — kamen izpodtikljaja. Niso vse enake in zato ne smemo vselj presojati po nekaterih hudobnicali brez ta,kta iti manire. Ako hočemo biti nepristranski, moramo priznati, da so zlih tašč često krivi zetie sami, 'ker se vedejo napram njim alr napram ženam nedostojno, oholo, neprijazno. Zet, ki npošteva materinske pravice, ki ne ugasnejo do smrti, ne more ■ priti v konflikt z dobro iti za mladi zakonski par sknbno taščo. Omikanec vedno uvažuje, da so starejši ljudje ustaljenih, morda zastarelih načel, a iz spodobnosti in spoštovanja jim ne bo rigovarjal.
Tudi sinaha, ako je dobra in uvidevna, ne bo zamerila taščine kritike, ako je izražena dostojno, izvira iz želje koristiti in se ne ponavlja prepogosto. Tašče, ki vsako sinahino delo obgodrnjajo, vsako njeno še tako plemenito mišljeno namero zlo tolmačijo, tašče, ki se s služkinjami ali z drugimi tujimi osebami vežejo proti svojim zetom ali sinaham, pa so strašne. Življenje v hiši, kjer se tašča vtika v vse, celo najintimnejše zadeve, je neznosno. Neznosno pa je tudi, ako tašča kljubovalno molči in ne poinaga mladi, še neizkušeni sinalii z nasveti, a se iji potem roga, ako je kaj pogrešila.
Neka Angležinja, ki je bila primorana živeti velik del leta s svojo taščo, ie sestavila svoje izkušnje v sledeče pouke in migljaje:
Tašča, ne bodi ljubosumna, ker tvoj sin ljubi mene in ker jaz -ljubim tvojega sina. Zato ker ljubi mene, ni treba, da ima tebe manj rad. Ne pozabljaj, da sta ti dve ljubezni razli'čni.
Ne pravi mu, da sem dovolj sposobna, da bi mu lahko nudila vso udobnost. Morda si ga ti s svojo skrbljivostjo mučila boli, nego ga mučitn jaz s svojo dozdevno brezbrižnostjo. Na vsak način pa si mu škodovala, ker ga nisi usposobila za praktično življenje.
Ne ponavliaj in ne zagotavljaj, da bi bilo vse bolje, ako bi ti vodila gospodinjstvo! Delam, kar in kolikor morem in se rajši učim od življenja, nego od teorije.
Ne (pravi, kakšne partije bi bil lahko napravil tvoj sin! Ponosna sem, da je izbral mene' in ne kazi vedno iznova najine sreče!
Niti z nedolžnimi rečmi naju ne od-tuiuj ter ne sej neprijateljstva med naju! Nasprotno, zvišuj skladnost v naši do-tnačnosti!
Ne pripoveduj mi o grehih svojega sina; daši ga ljubim, nisem slepa.
Ne govori o obiteljskih rečeh v prisotnosti .poslov!
Bodi napram meni odkrita in iskrena. Kakor se v gozd kriče, tako odmeva.
Ne govori, da izdajam za svoje obleke preveč denarja. Tvoj sin me rad vidi lepo
oblečeno in jaz se krasim njemu v east.
Ne opominjaj me neprestano k stedln-vosti. Pobrigava se sama, da iziiajava s svojimi prejemki.
Dolžnosti gospođini. K lepemu vedenju spadajo tudi navodila, kako naj gospodinja ravna s svojo pomueiiieu, Qa !0 vsestransko izobrazi in izomika.
:<o pride posel v službo, ga sprejmi dobrohotno in prijazno, da dobi takoj zaupanje do tebe. Tekom dne mu razgrni ves hišni red, kar storiš najlažje najprej pri delu polagoma ustno, polem mu izrod še kratka pismena navodila. Dobro ie namreč, da napišeš poslu dnevni red vsega tedna. Seveda moraš iz lastne IzKusnje vedeti, da je možno ta red tudi res izvršiti
A niti to ne zadošča. Potrebno je, da si prve dneve skoraj vedno poleg pomočnice in da tudi sama pokažeš to ali ono. Da je to mogoče, mora biti gospodinja sama izvežbana, sicer j^e uživa pri svojih poslih ugleda.
Pri vseh navodilih, ki jih daješ poslom, bodi mirna in ne pregostobesedna. Pomni pa, da si ni mogoče vsega zapomniti v par urah.
Bodi natančna, a ne zahtevaj takoj popolnosti. Bodi potrpežljiva in dobrohotna, zlasti če vidiš, da se posel trudi, da bi ti ustregel. Navajaj pomočnico takoj v začetku, da dela samostojno in po vrsti.
Da se ne vzgnezdijo v hišo kake malomarnosti, mora gospodinja- poslu pri vsaki priliki dokazati, da vse vidi in vse sliši. Kjer ne zadošča rahla beseda, treba mirnega m nuurohotnega posvarila. Ako je res potrebna večja strogost, naj gospodinja ostro, vendar brez žaljivih besed in na samem brez prič zahteva, kar ima posel storiti ah opustiti. Ne delaj pa zaradi vsake malenkosti krika in vika. Dobra beseda izda čostokrat več kakor nervozno jezikanje.
Ako je pomocnica zaslužila pohvalo. Jo izrazi v polni meri. Priznanje množi v niej veselje do dela, io vzpodbuja in bt» dri. Težko je v hiši, kjer po^el ne najde priznanja niti graje in v resnici ne ve, ali gospodinja sploh opaža njegovo prizadevanje in njegov trud.
Po nekaterih hišah so majhni ali napol odrasli neodgojeni in razvajeni otroci. Gospodinjina dolžnost je, da vsak.otrokov pregrešek napram pomočnici, n. pr. zmerjanje, sirovo vedenje, takoj kaznuje. Paziti mora, da je na obe strani pravična in nepristranska.
Tudi med posli samimi se varuj vsake pristranosti. Bodi z vsemi enako prijazna in dobra ter ne poslušaj nikakega obrekovanja. Posla, ki dela zdražbo med svojimi tovariši, ne trpi v svoji družini.
Kadar ima posel težko delo, mu privošči kak priboljšek. Ako si ž njim zado-volina in se čuti pri tebi kot hišni član, se ga spomni včasih s kakim malim daril-
51
cem. Napraviš mu veselje in ga navežeš na hišo.
Skrbi, da dobi vsak posel, kar mu gre. Plača ne sme nikoli zaostajati. Navajaj pa IUQ1 posJe, da stedijo svoj denar m mislijo na starost.
Rodbinskih razmer ne razkrivaj nikdar pred posli. Ne bodi prezaupna, dokler ne spoznaä Sioveka, ki si ga vzela v hišo. Vendar pa tudi ne bodi preveč bojaaljivii in ne žali pomočnice s tem, da prav vst zaklepaš pred njo. Imej pazno oko, a ne smatraj vsakogar za tatu. Tudi se nikar ne prenagli in ne obdolžuj nepremišljeno. Včasih se po nesreči kaj izgubi ali založi.
Privošči svojim poslom dovolj počitka ter si uredi tako, da jih ob nedeljah ne obremenjuješ preveč. Tudi pomočnica naj ima svoje svobodne ure. — Tudi ne oviraj poslov v izvrševanju verskih opravil. Spoštuj njihovo versko prepričanje.
Bodi svojim poslom- voditeljica, učiteljica in svetovalka, ako so se izkazali vredne tvoje naklonjpjiosti. Navajaj jih, da se ravnajo do sledei;A\ navodilih.
Dolžnosti liišiiih pomočnic. Ko je pomočnica sprejela službo, vstopi tudi v krog nove družine. Prevzela je celo vrsto novih dolžnosti, ki naj jih izpolnjuje dobrovoljno in zvesto. Stori naj raje nekoliko preveč nego premalo, saj se ji to navadno dobro izplača. 'Pridna, vestna, urna, poštena in samostojna gospodinjska pomočnica je biser, ki se zanj gospodinje malodane tepejo. Zanje ni krize in ni brezposelnosti.
2 ozirom na svojo službo .pomni pomočnica predvsem:
Ko zjutraj vstaneš, se takoj umij in počeši, še preden si prijela kako kuiiinisko stvar v roke. Ko opraviš to in se čedno, dasi skromno in svojemu poslu primerno oblečeš, greš šele lahko na delo. Roke si pri delu, zlasti pri kuhi, pogosto umij ter vedno do suhega obriši, da ti ne razpokajol Umazanih rok si ne briši v kuhinjsko brisačo, marveč jih prej do čistega umij. — Ne zamenjavaj svoje ročne brisače s krpami za brisanje posode, 'čaš, loncev, prahu itd. Prav tako je brisanje krožnikov, žlič, vilic ali miz s .predpasnikom nedopustno, ker je neokusno.
^ No trati svojega časa in moči s postajanjem, klepetanjem, z malomarnim, počasnim m površnim delom! Opravi vsak posel vestno, natančno in o pravem času, naj se" ti ljubi ali ne.
Delaj pridno in zvesto, pa naj te kdo nadzoruje ali ne. A ne delaj samo z rokami, nep tudi z glavo. To se pravi: delal ■premišljeno, po načrtu, po vrsti, da ne tratiš po nepotrebnem svojih moči in svoiega časa. Marsikaj se da mimogrede in sproti narediti, ako nisi pozabljiva in brez glave. Ne maži sproti, kar si pravkar počedila.
Delaj veselo! Veselje in potrpežljivost nam lajšata trud in pospešujeta delo, nevolja m jeza pa ga obtežujeta in kazita. Vsak stan ima svoje križe in težave, in de-
ati vedno po volji drugih, kar mora ve-hka večma gospodov, gospej in služabnikov, cestokrat res ni prijetno. Toda pomi-imsliti treba, da posel- nima drugih skrbi, kakor izvrševati naloženo delo, medtem ko imata gospodar in gospodinja morda težave, o katerih se deldetu niti ne sanja
Bodi štedljiva! Varuj vsako reč v iiiši, kakor da je tvoja. Stedi; po možnosti pri kuhanju, kurjavi, razsvetljavi ter sploh- povsod, kjer moreš. Ce ravnaš tako, te bodo povsod radi imeli, in ko postaneš kdaj samostojna gospodinja, ti bo življenje lahko.
Bodi skromna in tiha. Ne vtikaj se v r9dbmskc zadeve; ne prisluškuj. Tajnosti hise naj- ti bodo svete in ne raznašaj jih po trgu.
Ne kriči po hiši, ne vihraj in ne butaj okoli sebe! Ne loputaj z vrati, marveč iih zapiraj tiho in previdno. Ne premetavaj posode, kakor da imaš žoge v rokah. Ne prerivaj glasno stolov in drugega pohištva, nego ga prestavljaj z obema rokama. Vsaj zjutraj m zvečer ne hodi po stanovanju v trdih čevljih; obuj si mehko domačo obutev.
Bodi tudi pri nečednem delu tako na-" pravljena da laliko urno odložiš, predpasnik ali. vrhnje krilo ter stopiš čedna pred kogarkoli.
Bodi strogo resnicoljubna! Saj m vredno da zaradi neumnih malih laži za vedno izgubiš zaupanje gospodinje.
Toaletne milo
(prvovrstno - cenele;!
MERIMA
Yo-Y»
kopalno milo, 6 duhov, močno peneče
velilto, komad Din 8.— malo, komad Din 4.30
Lanolin milo
mastno, za pusto, suho kožo, lepo duhteče veliko, komad Din 6.— malo, komad Din 4.—
Bor-Kream milo
P nečisto kožo, proti solnčnim pegam, krasno peneče. veUko, komad Din 7.—
BouaHet milo
močno duhteče, 5 cvetličnih duhov
veliko, komad Din 6__
malo, komad Din 4.50 manjše, komad Din 3,—
Smrekovo milo
podolgovati komadi, parfimirano s čistim smrekovim oljem, krasno peneče
komad Din 6.—
Drogerila Greaoričo.za.,. LJubljana, Prešernova hI. S
52
NAŠE STANOVANJE
Kakšno nai bo stanovanje? Zdravo, pripravno In uiiobno stanovanje je zlasti . za meščana več nego pol življenja. Zato treba dobro preudariti in pregledati stanovanje, preden si ga človek najame. Predvsem mora biti stanovanje zračno m solne no. Ako ima te dve lastnosti, potem smo lahko brez skrbi, da je tudi suho in zdravo. Niti rastline ne morejo uspevati brez zraka in solnca, še manj pa ljudje. Ako postaviš rastline v iklet, ti oblede, zdivjajo kvišku ter polagoma uvenejo. Prav tako usihajo, propadajo in zvehejo ljudje, ki stanujejo v temnih, zaduhhl beznicah, kamor skoraj nikoli s polno .močjo ne posije isolnce in Irier je zato zrak mokroten, zagaten in smradlijiv.
Kletna stanovanja so najbolj nezdrava, ako tiče docela ali vsaj napol v tleh. Okenca segajo prav malo nad zemljo, m so zato take podzemske sobe neprijazne, temne, mrzle in vlažne. Stene so čestokrat mokre od vlage in gob; zato pa se v njih tudi obleka, obutev i. dr. pokvari, večletni stanovalci pa bolehajo navadno za škrofu-lozo, kostno boleznijo, jetiko. revmatizmom in za raznimi očesnimi, ušesnimi in drugimi boleznimi. To velja večinoma za stanovanja v starih hišah. Po prevratu zidane hise pa imajo prav lepa prizemeljska stanovanja z velikimi okni, ki so docela nad zemljo in imata zato zrak in solnce prost dohod vanje. Talka stanovanja so neoporečna, samo ako jih dovolj zračimo; pozimi so topla, poleti hladna.
Tudi stanovanja v novih hišah lahko povzročijo prej omenjene bolezni, ker stene niso še dovolj suhe in tla še ne osušena. Ako greš v tako stanovanje, ga treba prej izdatno in dalje časa zračiti ter obenem kuriti, ponoči pa zapirati okna, da ne prihaja vlaga in megla v stanovanje. A tudi ko si že v stanovanju, naj se Se nadalje na ta način suši in zrači.
Podstrešna stanovanja so sicer zračna in suha, ä so pozimi jako mrzla, poleti pa sila vroča. Če moraš stanovati sredi mesta, je vsekakor bolje, da stanuješ visoko, kier ie dovolj čistega zraka in solnca ter lep razgled, kakor če prebivaš v mračnih kletnih stanovanjih.
Udobni kotiček v stanovanju. Poznamo odlična, po vseh pravilih mode in notranje arhitekture urejena stanovanja, ki jim pa včasih vseeno nedostaje toplote in udobnosti. Zopet druga stanovanja so priprosta, za pojme odličnikov celo siromašna, a izžarevajo prijetno domačnost, da se čutiš v njih kakor doma. Stanovanje ne sme vplivati kakor muzej kier je nastavljenih vse polno predmetov, potrebnih in nepotrebnih. Imeti mora prijetne, po možnosti zaokrožene, ne ostre kotičke, z naslanjači ali divanom, kamor lahko sedeš in pokrarn-Ijaš. Nedavno se,m videla zelo priprosto sobo s kotičkom, ki je stala v njem nava-
dna nizka železna postelj, svetlozeleno po-pleskana, pokrita skoraj do tal z doma stkano preprogo. Ob vznožju postelje le stala prav v ta namen narejena 25—30 cm globoka in natančno kakor .postelj široka polica, takisto pleskana svetlozeleno — s predalom za posteljnino. Tesno ob vzglavju je stala tudi taka polička, samo da je bila podaljšana in se je ob desni strani postelje razširila v malo mizico, ki je lahko služila kot nočna omarica ali ra silo tudi kot pisalna miza. Po pregmjeni postelji shkovite in lepo izvezene ali tkaoe blazine, na policah, ki so docela nadomeščale stranska nasionila divana, par knjig, vaza z živimi maki in svetilka. Postelja je popolnoma izginila. videla sem pred seboj prujeten divan Na vsak način je vse skupaj vzbujalo čut toplote in udobnosti. In kar je glavno, s pomočio priprostega mizarja si lahko sami napravimo tak divan, ki nam sluzi hkra-tu za postelj.	,
V drugem kotu dekliške sobe le bila v višini omare pribita trikotna zaokrozena deska, tako da je popolnoma izpolnjevala kot. Ob robu deske je ob poäiiklani deteli žici padala v gube nabrana bela batistna ali etaminasta zavesa, v sredini predeliena na dvoje, tako da sta oba dela segala nekoliko drug preko drugega. Pod -pohco m za zaveso so viseli lapo v vrsti obešalniki z obleko, prav kakor v omari. Take primitivne police zlasti za poletni čas kje na počitnicah prav dobro lahko nadomesčaijo omare za obleko ali za perilo in" vplivajo v sobi tako dekliško sveže.
Otrok naj spi sam zase. Jako .nespametne so matere, ki jemljejo svoje otroke k sebi v postelj. Otrok, ki leži navadno nižje od matere, vdihava porabljeni m izprijeni zrak, ki ga izdihava mati ter sope iz-parivanja materinega telesa kar le gotovo škodljivo. Koliko je mater, ki imajo v sebi kali jetike ali kake druge nalezljive bolezni za kar niti ne vedo, pa jih prenesejo na ta način na otroka. Zgodilo se je pa tudi že da je mati, utrujena od težkega dnevnega dela, trdno zaspala in je v spaiiju poležala svoje dete, da se je zadušilo. Nezdravo je že, ako spi mnogo oseb v eni sobi; a temu se seveda ni mogoče vedno ogniti. Se boli nezdravo pa Je, ako spi vec ljudi v eni sami postelji. Se neumestneje in zdravju neprikladno je končno, ako imajo ljudje v svojem stanovanju pse, mačke, kokoši ali celo teleta in druge živali in spe ž njimi v istem prostoru. Lepa je ljubezen do živih bitij, toda ta ljubezen naj ne sega tako daleč, da bi jemali pse in mačke k sebi v postelj. In če se dogaja, da imajo n. pr. na kmetih družina in živina skupno stanovanje, je to navadno le dokaz velike malomarnosti in nevednosti in priča le o zanikamosti gospodarja in gospodinje. Mal hlevček se kmalu in izlahka naredi brez velikih izdatkov in brez tuje pomoči.
63
PRAKTIČNA NAVODILA
Vrt v iuliiu in avsustu.
Opravila, ki .so bila našteta v iunijevi številki „Ženskega Sveta", veiiaio povečini tudi za julij in avKust Glavno delo v teh dveh mesecih je pač pletev, okopavanje in zalivanje.	,
Na zelenijadnam vrtu seienio šj zimsko endivijo na vsake 2—3 tedne, in sicer do srede avgusta; ako je vreiwe Japo in toplo, lahko tudi še pozneje. V istih presledkih jo tudi sadimo po 30—30 cm vsaksebi. Potrebuje spomladi dobro pognojeno zemljo ter dosti moče. Na solncu ne "sikali, zato jo spočetka pokrivamo s smrečjem.
Dalje seiemo ,v drugi polvici julija zimsko ali črno redkev, motovileč ter Spi-nacD za jesensko porabo. Tudi to seme treba dobro zateptati in zasenčiti pred morebitnimi vročimi solnčnimi žarki. - Sejemo še zadnjič koleraibe, fižol; tudi korenček je dobro ponovno sejati, da imamo za pozno jesen mladega za prikulio.
Dalje sadimo glavičasti ali rožnati ka-pus, ki se za pozno jesensko, za zimsko m sponiladno prikuho dobro Izplača, Sadike sadimo po 60—70 cm narazen precei globoko v zemljo, ker se sicer rade prevračajo pod težo glavic, ki jih ' nosi kocen. Vmes lahko še enkrat nasadimo solato. ... , P"™» ^elie, modri kapus, okrovt, kar-iiiole okopavamo in prisuiemo. Pogosto okopavanje in rahlanje zelo pospešuje rast. Karfijolam zasenčimo cvetno glavo. Zelju in ohrovtu obiramo jajčka in gosenice glo-govega belina.
Sejemo tudi dvoletne cvetlice za naslednje leto: turške naglje in drugo klinčke, šeboj, marjetice, mačehe, .potočnice, zvončnice i. dr. in trajnice: ostrožnik, volčji bob (lupinus), trajne zvončnice (campanule). '
Razno lepotično grmičje ter naglie, fuksiie, pelargoiiije in razne odcvetele trajne obrobke, kakor binkoštno travico, ara-bis, iberis i. dr. razdelimo oz. iih razmnožujemo- s potaknjenci v zemljo, pomešano v peskom. Spočetka zasenčimo in pokrivamo s šipo ter skrbimo zä stalno vlago
Vrtnicam režemo odcvetelc cvetove, brizgamo jih proti iišem s tobačnim izvlečkom (na 1 liter vode 1—2 žlici tobačnega izvlečka). Proti rji jih štupamo z žveple-nim prahom, ko mine jutranja rosa. — Da-lije in krizanteme ter visoke ciniie privezujemo h kolom.
Jagodam odrezujemo pritlike ali vi-tice, ker slabe materino rastlino. Ako tega ne delamo sproti, nam prepletejo vso gredo. Kadar hočemo vzgojiti nov zarod pa pustimo nekaj pritlik od onih rastlin, ki so rodile najlepši sad, da se dobro vkoreni-nijo. Pozneje iih odrežemo in posadimo na senčno gredico v sprsteninasto zemljo. |Ko dobe šop listov, t. i. koncem avgusta, jih presadimo na stalno gredo po 40—50 ein vsaksebi. — .lagodišče treba obnoviti na
54
vsaka 4 leta in napraviti na drugem mestu nov nasad. Eno leto še pustimo stare rastline, dokler nove dobro ne obrode. Potem jih zavržemo,
Dišavnice: pehtran, pelin, žaijbelj, timijan, majoran, porežemo v cvetju, zveže-mo v šopke in posušimo.
Paradižnike privezujemo h kolu ali brajdi in jih obrezujemo. Pustiti ne smemo, da zrastejo prcbohotno, ker sicer malo obrode. Najbolje je, da jim pusti.mo tri vrhove, vse druge pa sproti odstranjamo. Tudi zalistnike izrezujemo sproti, ker jemljejo moč rastlini. Paj-adižniki potrebujejo mnogo vlage, a le pri koreninah, ob dežju tekočega gnojenja.
Kumare, buče in melone smemo zahvati le z ogreto vodo. Stranski poganjki so navadno boM rodovitni kot glavni, zato pri glavnih odščipnemo vrh do štirih listov.
V juliju sadno drevje še vedno pin-ciramo, t, j. prirezujemo prevelike poganjke, da se glavne veje in deblo bolj okrepe; izrezujemo tudi pregoste mladike; samo voditeljico pri pritlikavcih pustimo neskraj-šano. Rast naravnavamo s privezovanjem; gledati moramo na pravilno obliko dreves. Ako je ka,ka mladika voditeljica preurna v rasti, jo upognemo navzdol, da zadržimo rast; če je njena soseda prekratka, da je torej drevo nesimetrično, pa privežemo vejico ikv.išku, kar pospešuje rast. — Mlado sadno drevje treba v suši zalivati vsak teden, a takrat temeljito in s postano vodo.
Proti krvavim -ušicam na jablanah škropimo z 10% arborinom (na 9 delov vode, I del arborina). — Žlahtno trto še enkrat poškropimo proti peronospori z mešanico	modre galice: m 9 delov vode IA dela galice in malo apnenega beleža.
Tudi v avgu.stu je še čas za razmnoževanje jagod; iproti koncu meseca jih sadimo že kar na stalno določeno, mesto.
Na zclenjadnem vrtu nadaljujemo, kar je zaostalo od julija. Sejemo še zadnjo endivijo, koncem meseca in v začetku septembra še nwtovilec, špinačo, črni koren za naslednje leto in mangold ali bletvo in pa zimsko salato, ki se jako dobro obnese. Jedli jo bomo še v jeseni kot berivko, spomladi pa jo presadimo in bomo imeli v maju krasne glave.
Sadimo v juliju vsejano endivijo za zimsko uporabo. Presajamo redkev, ako je zrasla pregosta. Sedaj že povezujemo endivijo, in sicer pomalem sproti, da je imamo vedno nekaj. Čebulo, česen in šalotike pospravimo. Semenske rastline začno zoreti; spravijaimo seme, obrezujemo paradižnike. — Ako treba zalivamo s postano vodo in razredčeno gnojnico. Presajamo prejšnji mesec vsejane cvetlice trajnice, naredimo potaknjence od vrtnic in drugega lepotičnega grmičevja.
delavka Pridem prav ceno do juhe; „Kupim za dva dinarja kosti, kjer delajo klo-
^■eii, pa je. Navadno dostavi še- Kruha so lačiii. " Seveda samili kosti iiič se , ko bi bile dobre mozgove vo ovske kost, Svinjske :kosti :so dobre! da' daio ncetu malo okusa, redilne juhe ,pa ni IZ niih, m marsikdo dobi po taki .juhi 17-
DrSniP	"" mesarjih veliko
r f« ^^ „mozgove" in za „rahle" kost . Mozeg iz kosti je bil že iamskim ore-bivalcem slaščica, juhe iz samih kosti oa niso nikdar cenili „iti veliki revež V osem-
i'Jnilrn'"	J'i razveselil Papin svet z
novico, da se skuha lahko krepka juh" iz
vedh s^ 'o	in
uveuii so ]o po ubožii cah in drugih zavn
■	"" Holandskem in FrSieo-
skem V bolnici sv. Ljudevita v Parizu so
Sstae'iuhe
kosti li v '	1730 '^'iiitov
kosti. Iz kosti so narejali tudi kocke za
ta v	""	Wäah
Pa že 1. 1791. je trdil član francoske akademue Proust, da dobijo reveži sTost-no juho kamen namesto kruha ker se iz preminja kostno staničje pri kuhanju'kosti v klej _ torej m kostna iuha drugega ka
kleieva brozfa, tn kocke za juho so samo kosci kleja. Praii-stovo mnenje je razočaralo javnost; a za-
. ° pregovarjali, toda poiz-kii.si na psih so dokazali, da je imel fran co,Ji znanstvenik prav. .Kostne juhe pa niso Judje zavrgli popolnoma,- ko so pmii na
Jln/TvlSf^Vf^'^^"'' Pndeväh ko-npr, hI	P® j® ""^so tako po-
ceni, da je üoIje kupiti meso kakor razne zvlecke m kocke, o katerih ne vemo nrav kaj je v niih. Vsekakor bolj redilna kakoi^ slabu kostna ali redka mesJia juha je p" eti dobra zelenjavna,, pozimi pa grahova ali
ludf^re^stcitir«.''^''^^™" —
sladwffj'^,^"?'	Podkadiš' s
Sladkorjem ah ce ga potrošiš" s sladkoriem m opereä. Pomaga tudi okisana voda Seveda nista ne meso ne juha od preprane^a mesa več tako dobra. Ce ima juha duh vrzi
?a vzemi"'nn	«'nj in
p vzeni pozneje ven; a i vrzi žareče
lesno oglje, da prevre' v iuhi in L ^oet
ud duh, pa kdor je zelo občutljivega že-fsvkf kuii'^'k ""	mesa. Boliši
iiica	"a^-'"- S^ekljai 4 trdokuhana
jajca m 2 srednjevelika v oblicah kuhana in
kuhinja
oliipljena krompirja, prideni v mleku namočeno m dobro izžeto željo, sesekljanega zelenega peteršilja, soh in popra ter 1 surovo jajce. Vse dobro stla« in zmešaj L naprav iz tega malih erezkorS j h povaljaj v drobtinah in ocvri na ma ti. Da Jih z zeleno solato na mizo.
šnin.?""'"™'	I'"«' par minut kg
spinače v ,par žlicah vode. Potem jo odcedi
Lžl m L " primešaj malo surovega "cela ^ten^"^' ^enieljnih drobtin, 3 dkg moke, nohrn	l'-'-''^' pop^'ä in muškata
^h^niL f^'f'	^ iriokro žhco
K^Tii	cmoke,
pitkn . ^^	21oži jih z lo-
Jlf zabili z ■	' Pa™«^anom in
aL nfm^	.^fumraelim maslom,
n.	''o™^elandske špinače, ki raste
lihJ "^Y P°™e jeseni, uporabljaš Mto .namesto nje liste od bletve (man-
mr.H.®'''"^^	pikantni omaki. 1 kg
mladega fizola v stročju zrežemo na po-dolzne repnoe. Na 1 decilitru olja preprt zii o ,35_dkg drobno zrezane čebule, prTde-
L	«a ^^^ do
časa po potrete- malo zalijemo s kromoli-IZl	° "'ho ah z vodo Si
? dižnZ P';"'^"^™« 30 dkg pretlačeiiih paradižnikov (po okusu tudi zrezano in ne
osoJinio m parimo vse do mehkega. Lahko pridenemo naposled tudi sesekljanega zele-
Mko tfrtff':?;-	v'ame o
laliko tudi 10 dkg presnega masla- v tem
primeru se dobro poda par žlic kisle sme
na mii'i	preden nesemo jed
na mizo. Lizol mora biti precej gostliat
nrprp.fp™^"' Paradižniki. Oprane paradižnike Pierezemo na polovico, odstranimo neškp
POm° Snin?""'™"'	ž đrZi,?ic™i
Sm sirom Parmezanom ali kakim
knm»?"^'"'^"''	® smetano. Dve
nä i.tkP P™",'" strsalniku zrežemo na lističe. Posolimo m pustimo stati I uro Potem nalahno izžememo vodo. zabel mo z
sokom■'pivrl'"''''?
Ali napravi Jfumare kakor običajno z
dodaš še'nT •'"J",'"	da
dodaš se par zlic kisle smetane
Fina mešana solata. 3 rumenjake mešamo s sibico z oljem, ki ga med meša-
59
„iem vkapamo toliko, da se zgosti kot krema. Nato pridenerto žlico «ekliane 5e-bule za okus sesekljano sardelo, kuliane nastlane pese, na kocke vrezanega krom-SSa fn kumare; 1-3 nastrgani l^'b»"'!. ^ Lnovega soka ali sadnega kisa P» "kusu, 1 trdo kuhano sesekljano laice Vse to zme
šamo, naložimo na stekleno skledo povrhu plešemo sesekljanega Orobniaka al. kte-buliice, ter okoli naložimo pečene paprike, paradižnike ali zelene solate.
Smetanova omaka za zmešaj 4 žlice kisle smetane, zlico vmskega i^r k žličke gorčice, žličko sladkorja m Sebne sdi S to omako lahko zabebs Äe solate, zlasti ^a S'-nato, —
nudi s kosom rženega kruha poleti ze kar dobro in lahko večerjo.	,
Ribe v marinadl Včasih se P"™"^
.iVako izdatno prikuho izvrsmo podajo. -/."Sskomfri. sLdel ali ka;kih to^j^ ših ribic očisti, osoU m nh nekoliko pi> väaj v moki. Nato jih speci na vročem X a tako, da ne bodo imele pretrde skor-ii Paz ti ie treba, da ribe ne razpadejo. So le olje Id zapalilo ga lahko worabiä za marinado. Pečene ribe poben iz olja m Th Sdi. Nareži tanko	&bule m Jih
na oliu svetlorumeno preprazi. To žaru
S^^nelo čebulo	^^^»^f S.inrP™
kisom, da dobiš prtblizno Vb 1 tekocme. l^i
deni prav malo rožmarina, ce	.fjf«
lovorja in kuhaj e par	p^^S
marinado vlij na ribe, ki jih hram v kaki ■ "orSasti ali stekleni posodi pokrite.
Ponarejena tonina. Najmanj Ikg le-■oeffa telečjega stegna razrezi tako, da do-Wš en s^lrok iiT tenak kos, ki ga potoloi flesenta kladivom. Sesekljaj ali zniebi v stroiu 5 očejenih sardel, žlico kapar _in kg pečene ali kuhane teletine; pridem se sesekljanega zelenega petrMja m prav dobro
zmešaj. To namazi na potolceno teletmo. Zvil, da dobiš obliko podolgovate klobase, ki jo zavij v prtiček in povezi tesno z vrvico. Pripravi osoljen krop, pridem mu vso zelenjavo kakor za govejo juho okisaj ga in deni vanj ponarejeno tonino. Vre naj dobro uro, nato odstavi in naj se meso v vodi ohladi. Pred uporabo odstrani k^o zreži meso na tanke rezine m ga obli! z majonezo ali z zehščno omako.
Mozgov kruhek. Razmešaj 15 dkg zmletih lešnikov, namazi na kosce kruha, naloži v skledo, zalij s sm^etpo m jajci. Ko se je napilo, peci v peeici /« ure.^Je
Mozgova gibanica. Zamesi vlečeno testo kakor za druge, gibanice ali zvitke m pnsti da počiva kake pol ure. Razmotaj 12 dkg sladkorja, 4 rumenjake, 15 dkg mozga, 10 dkg citronata in sneg beljakov.
Kazvled testo, namaži ga z raztopljenim Sta maslom, potem 2 razmotom, z^l m SkoT^ skorji pečeno, s ,sladko smetano, nihatiira ie dobra in zelo izdatna.,	,
°" Krompitievn polenta. kg krompirja skuhaj in pretlači na desko, primešaj 4 dig pretlačenega kravjega sira, 10 ^g moke, malo soli. Napravi podolgasto Mobaso, ki jo "av°i v prtiček in jo kuhaj 1 uro v slanem SIpu. Potem razvij, razrezi ,polento na kose in jo zabeli z drobtinami m presnim ma-
'"""'Marelični cmoki. Napravi j<"nipirievo testo iz ^/.stlačenega, v oblicah kuhanega krompirja in ostre bele.mcke ,^ surovega masla, enega jajca m dveh zlic kisle Imetane. Razvaljaj ga, razrezi na čvetero-kotnike in položi «a vsakega drobno marelico ki ji izloči peško, mesto nje pa vtakni med obe polovici košček sladkorj^ Ker so Sihane mlrelice jako kisle povali® vsako te v sladkornem prahu. Marelicne cmoke
delaj kakor češpljeve, skuhaj jih na slanem kropu; odceiene, dobro poisipaj s slad-ko"em to drobtinami in jih zabeli s surovim
Kmlieve šibice. Stlači v stiskalnici ali nastrgaj na strgalniku dva vehka, v obhcah ruhanTkTompi'ia. Prideni isto težo vega masla in isto tezo moke ter potrebne solf Maslo zdrobi v moko in s krompirjem
^red zgneti v testo. Oblikuj, kakor svmcmk
debele svalke, ki jih razrezi na 10-15 cm dolge šibice. Pomaži jih z raztepenim jai-cerS, potresi s kimijem in soljo m jih na namazanem pekaču rumeno speci.
Lešnikov kolač. Zmešaj 10 dkg zmletA. lešnikov, 6 dkg nastrgane šotolade 8 dkg sladkorik, 4 rumenjake, sneg 4 beljakov, žlico Se ter nekoliko "»»««h olupkov Sneci v dobro namazanem modlu. Pečem tolač prevleči s sokoladnim ledom ah ga oblii s šokoladno kremo.
Makova torta. Umešaj 10 dkg surovega masla in 3 rumenjake; Prideni 10 dkg koria, 10 dkg zmletega maka 10 dek zmletin oSv, 2 rebri šokolade, sok m oluge po limone, 2 žlici ruma m PO^l^avne zlicke pe cilnega praška; naposled se sneg treh be Ijakov. Speci v dobro namazanem obodu za
torte ali v modlu in posipaj se ^gorko torto rsladkorjem ali jo oblii s šokoladno ali
^'''"'aove p^ačinke z vinskim šado. Napravi testo za palačinke 20 dkg moke, celega jajca, nekoliko soli, 5 dkg sladkorja, no-
2£ato našiA (imniC
JalnUie
MakcvtoHi, luhim fzakuAe
60
%	.praška in približno
^ litra mleka. Speci palačinke lepo rumeno po agaj iili na Plitko .skledo, med.vsaio pa natrosi zmletih orehov ali lešnikov ki si iMh " ' f,Iadkoriem. Tako dobe pala-Ävi	""	»"^"ko torte.
Medtem napravi sado. 3 cela jajca dobro
Drili	^'""■Pineve moke,
mŠ n	sa lahko prav
^U—25 kock sladkorja. IVIotaj neprestano na vročem štedilniku, dokler se ne zgosti, prav zavreti pa ne sme. Oblij palačinke s šado in daj toplo na unizo.
Hirnn'i"''®'"	sif' ki ga lahko nare-
in J't	sesekljane če-
skn7i l-to. hIi-	Pretlačeno
Skozi sito dalje po.l žličke sesekljanega ki-mlia m zlicko sesekljanega drobnjaki; To
s^rafn'''^^^''^®''"'^'?^	kravjega
oanriS fi	^«'^eklianih kapar,
V® presnega masla, žličko finega olja, žhco gorčice iji potrebne soli ' lepi oW^ na Plitek krožnik m okras z zelenim neter
DoS	vrezanim.! trSb^l k
Dobro je, da_ pripraviš vsaik idodatek .posebej in mesas potem po okusu Ta sir ie precej oster, a izdate-	'
vsako plast posebej še z zmletimi orehi ali mandlji, .je seveda bolje in izdatneje.
rrfip/'""	mezga. Operi zrele ma-
relice, osusi Jih, razpolovi in izloči koščice Mresi neolupljene marelice v čisto kozo kjer se bodo .kuhale, vmes natresi sladkorja;' na l.kg marelic 1 kg sladkorja. To naj stoj cez noc. Naslednjega dne dobro premešaj in kuhaj mezgo 20 minut. Potem jo odstavi in JO mesaj na mrzlem neprenehoma celo uro; raje vec nego manj. Mešaš lahko v isti posodi, kjer se je kuhala. Salicila ali kakega drugega pridatka ni treba. Napolni mezgo v Kozarce; ko se je napravila .povrhu kožica ■dem povrhu v žganje namočen pivnik in dobro zavezi s celofantnim papirjem ali s
fZ^T"""""-	marmelada
ima krasno zlatorumeno barvo in se na hladu dobro ohrani.
drn^i?'"'''"'-'"'.®'" p^pe^nec (suhor) 3 dkg 2 temXli " litra mlačnega mleka! ^ d.Kg moke m scepcem so . To nai vzhaia da bo testa petkrat več nego ga je bito sp': cetka. Segrej v lončeni skledi SSidfce moke obenem raztopi v V» 1 mleka 3 dkg sladJ • teT'nnV'"*' pripravljeno drožje ifsttaj štrore ki ••	'Ptxlo'govate ozke
Jlrnf;-, ' Shajajo na deski. Nato jih zvrni na namazan pekač, pomaži jih z raV-tepenim jajcem in jih speci. Ohlajene štruce
L-i v Hrfi^'r	rezine, ki jih po-
ohrani, lahko
.»^i»®"""''	2reži raznovrstno
sadje: mare ice, jabolka,'hruške, breskve, Äf«."'»PW- "'«Pi Hnö v^.fJ v®"'^'"',P ribezelj, ml-
■^loži vse v stekleno skledo, a posipaj vsako vrsto posebej s sladkornim praskom; nalij z behm vinom, ako hočeš, pridem se par zhc konjaka in postavi skledo
sladolSa.
Sadna večerja. Vrsto vrtnih ali gozd-" ■Oluplienih, na četrtinke zrezanih marelic, oboje dobro posipano s sladkornem, pustimo stati pol ure; potem na-' hjemo vrhu tega mrzlega mleka in damo z rzemrn krtihom na mizo. Najpriklađneje je, da pripravimo vsa.komur večerjo že kar na
^azfčlih'^'v?'!"^- fi^^f ^ ^^ PoslužSo lahko letni™ ll?'	P^ä v dotičnem
■ iwSi TrPr. borovnice, rbraelj, maline, zgodnje hruške, jabolka melone, ananas, oranže i. dr. Ako posipljemo
kaknr^lv?'"^''"!" il^^asih bolj potrebna kakor jed. Posebno bolniku. Vse, kar je oslajeno m zlasti, kar je okisano, nam shladi opečena usta. Gospodinja pripravi za poletje odcedek IZ jagod, malin, kopin, črešenj n drugega sadja. Iz madljev, iz bučnih, di ije^ vih, cespljevih m kumarovih pešk dobivamo Pijaco, ki pomiri kri. Tudi mak daje dobro Opari 30 gramov makovega'seXa° oplakni p m., stolci, zalij z V« 1 kropa in
7 Hmnin	™ okisaj
z miono. - Jabolka razreži na tanko, polu v porcelanasti skledi s kropom, (2 kisi abolki za itra) odlij, ko so stala pol ure if i- - ° J' r a 1 i m o n a d a : Na po
Iknri. fn r r®	stolčenega slad-
kor a m sok hmone. Je vselej boljša, če postoji pol ure. -- S.l adk o m a nd j e v o
n zaliiVjPri"'	raandljev, stotoi
, 'A	Naj postoji pol ure
dp »T,^? t" P^'^^r^^ai in odcedi. Nekdaj smo delali mleko iz mandljevih ali drugih pešk z
tTSn Hh M^fr'	^ lesenim ba-
ticem Jih iztiskali v cuiici v vodo dokler je
postala mlecnata. To je bUa pred petdesetimi leti .navadna pijača bolnikov. - Hladilna Pijaca je tudi tamaridina izkuha; dobi še tudi po lekarnah tamarindin sok. V vročini pn delu na kmetih pomaga kaplja dobrega vinskega kisa, da ne škoduje Wzla voda krhlji in jagode so pri takem delu prava slaščica, ce pomislimo na potnika v puščavi
ki SI hladi usta s ka-- y » .ivi,
menčki. — Kolmaževa korenina je tudi dobe: lek, če ni na dolgi poti vode. — Bolja pa je američainska 11 monada : V porce lanasto skledo iztisn tri limone, zreži lupi', nico in stresi "/s kg stolčenega sladkorja sok.,Ko je stalo tri ure prilij y, litra močneg belega vina in lite vrelega mleka. Pre mešaj, precedi in po
Je
stavi na led. - ^ ^ "hlnanV Tlioi:
pom r^araskinom. Mora stat, dve v
Sa^ie'^na zalogo. Zrelo, toda še trdo J ittrcai rveiic ali pa pusti majhne '"I?!«' c' Zlož^ ilN' steklene kozarce "' sledeäm ktsorn: ^o-r-^na.
odstr.^o
Štrgalnikora) skorjico 1 limone na! "e da so sladkor s tom m mrzlo^pdu
po grozdiu. '■ay^f'	.li ga daš poleg
rereife.^m"ranil™a|irt£sadie.dra-
vo ie treba: 1. da je sadie zdravo, ce o m dä'pHde Simboli sveže, "rez đolge|a^leza-nja in potovanja v	3 so
metični pokrovi,	biti suh
rirden'men\To:!fert"SÄ n'aiboliS.
^'^šmev cvet II. Velik kozarec, kaikor
LFSr^i^sÄrsiiii
Mai cimet, f.bice, kolmes f ^ °
Senico. v 4 tednih ie ««nievka goto^ _ Prav na te načine napraviš tudi sresmev
''""■jVlaliiiovec. Maline pretlačimo in iih pustimo stati 24 ur. Potem iztisnemo sok, ki naj
nai v fs-lO minut. Pene, ki so na .površni, Tobiramo s srebrno žlico. S^ vec naliiemo v steklenice, ko se ohMi, za maäimo s prekuhantai, v zganjii namočenimi zamaški. Naslednjega dne se zapečati mo ali zalijemo s paralinom.
Surov malinovec napravimo kakor kuhanega, samo da .^^ajnemo na Z 1 soka 2 kk sladkorja. 3 deke	p
iev prašek za vkuhavanje sadja. Pustimo prav tako stati dvakrat po 24 ur, vse doto oremešamo. precedimo, nalijemo v steklenice "afežemo s krpicami, đa_ne eksplodira, in shranimo na hladnem, zračnem prostoru.
Dober borovničevec Stlači halnico 3 litre borovnic (£rn,c) P."'« ^^Ste nrpkiihane hladne vode, pridem se 4 dkg vLske kisimrv prahu {Weinsteinsäure) ter
tn stati 48 ur Nato priveži čisto
Äerl^kÄ^br«^
daj skledq	sok
ÄÄ-v^^^eSrkiTza^?
Itt s krpico brcz.zamaškov, B<n.ovn e-
vec, ki ga PriP''^^!"?"^^! in obdrži prednost, da ga m treba	.
^ato vse dragocene snov, neizpremen.ene, a se vseeno ne pokvari.
Rnrnvničevec na drug načm. 3 litre bo-
S Xde 4 dkg kisline vinskega kamena,
Lklenice in ^vezemo z redko tkano pico. Se jako dolgo ohrani.
Bovla v dinii (meloni). P'"«»' prezrelo dinjo čez P.° ^	Äj ^til
SsSiÄaSÄrs
kon
Vzemi za vsaKO sadje'posebej	P°;
poCna suh in čist primerno velik lonec in zloži vanj eno plast fpokrij jo s popolnoma suhim |eset im ■
Hrano (ločeno) po žaganj« Cez P» P"; vezni lesen pokrov, IJntrdi " <p«nn na lonec in za,koplji lonec na vrtu gloloto v zemljo. Na ta naan shranje-ne slive se držijo 4 mesece, grozdje se ao zori in ostane do poletja.
Na iedihio orodje mora polagati vsaka
vestna gospodinja največjo pozornost Ce
se ji jedilno orodje_ v staniu, v fteren se nahaia, ne zdi več upo/abno naj ga da renovirati. To delo ji izvrs, po ^^rn ceni
tvrdka Josip Haiuer, Ljubljana Pr'isojna
ulica 5. Več glej v oglasnem delu!
6'2
POSVETOVALNICA
Qosp. o. K. v P. Na važa vprašanja glede nadalinega šolanja gdčne. hčerke smo dobili sledeče informacije:
Pravih gospodinjskih šol na Hrvat-skem ali v Slavoniji ni. Obstojajo samo gospodmiski tečaji in sicer: v Gospiću (Sniesečm), v Petrinju (6 mesečni),
sečnih	Zagreba (lOme-
V	Kanajetu na Krku (6mesečni), v Novem Vinodolu (gmesečni).
Y	vseh teh tečajih se izobražujejo dekleta v gospodinjskih poslih vsekakor samo za domačo uporabo.
Pač pa je v Futogu poleg Novosada visja državna gospodinjska učiteljska šola, katere namen je, usposabljati dekleta za ucite jski poklic v nižjih gospodinjskih šolah ter za vodstvo gospodinjskih tečajev ali samostojnih go.spodinjstev. Ta šola sprejema učenke, ki so z odličnim ali vsaj dobrim uspehom položile malo maturo na gimnaziji ali realki.' Stare pa ne smejo biti vec nego 17 let. Zavod je združen z mteniatom. Prispevek za stanovanje, hrano m šolanje velja Din 500— mesečno. Učna doba 4 leta. Koncem 4. leta moraio učenke teoretični in prak-ticni zprt Učenke s tem izpitom imajo pra-vico ljudsko so skih učiteljic: imajo namreč pnbhzno iste place in pravico do peuziie
tn?	.P"'®® «biräjnih predme-
tov tudi se .vrtnarstvo, perutninarstvo, mle-
dfn?ska dSa	gospodarska in gospo-
_ Morda'bi se odločila za poklic zaščitne ali o,skrbne sestre.
11. h,7	■"•"'ii':« Marije v
Lmbliani, Lipičeva uL, bo bržča.s v ieseni otvorjen enoletni tečaj za privatne nego-valke. A za to je treba samo 2 razreda meščanske so e. Mesečna oskrba (stanovanje m hrana) velja Din 600— mesečno
^ečno šolnine
„ ■ P?	mesto samo v
privatm službi. Povpraševanj je dovolj.
V Sletno šolo za zaščitne sestre ie '
sprejem šele maja I. 1934. ker letos ni prostora in ne kreditov.
Za 31etno šolo se plača Din 600,— mesečno za vso oskrbo. Samo za šolnino brez hrane m stanovanja pa Din 100— mesečno. Starost .najmanje 18 let, a ne več nego 24. Zadošča 6 gimnazij ali realk.
_ Absolventke imajo pravico na službe državnih zaščitnih sester v Dečjih domo-dpave. v poliklinikah, ambiilato-rijih, okrožnih uradih za zavarovanie delavcev Itd.
. Seve je treba za tako službo veselia m ljubezni do otrok in bolnikov, sicer ne gre.
Mesta je prcej težko dobiti, v državni službi namreč. Ako hoče iti absolventka v
privatno službo, pa jo lahko dobi. Zadene včasih prav dobro.
Priporočamo končno še kak trgovski tečaj in pa temeljito izvežbanie v steno-paiiji. Zares dobra in urna stenografka baje lahko dobi mesto, kakor n. pr. tudi še vedno manjka zares dobrih obrtnic šivilij oz. krojačic. A biti moraio prvovrstne.
Ga. R. O. v M. Da se kažejo na niti celo leto starem pohištvu znaki črvivosti vsekakor priča, da je bil črviv že les, ki ga je nnzar za izdelovanje pobitštva uporabljal. Izprašite skrbno vse luk.niice z bnzgalno žogico, da odstranite vso lesno moko. Nato nabrizgajte v luknjice etra, bencina ali petroleja, žveplenega ogljika, salmijaka ali terpentina, — eno izmed navedenih sredstev — nato pa zamažite vsako^ iuknico posebej s klejem. ki ga dobite pn steklarju. Vse to treba delati pri močni dnevni razsvetljavi, ker morate postopati lako nata.nčno. Tudi dim žvepla bi uničil lesne crvičke, toda bati se je. da Vam dira pokvari polituro. Poizkusiti bi morali na manjšem komadu, ali se da to izvršiti brez škode. Sicer bi Vam pa moral vse obnoviti brezplačno mizar, ki je delal pohištvo oz. oni, ki je prodal slab les,
,Ga. S. M. v G. V današnii Posveto-valmci je odgovor na prvo Vaše vprašanje. Prosimo prečitajte! 6mesečnih tečajev p privatne negovalke letos ni in iih menda tudi ne bo. Ako bi bili. Vas obvestimo
Pogoji za vstop v babiško šolo: Dobiti morate dovoljenje od svojega žu-paiistva oz. od sreskega načeistva za vstop v babisko šolo. Kakor se uradno razglaša, se v državno babiško šolo v Liubljani sprejiiie letos v redni učni tečaj 20'iičenk. Kandidatka ne sme biti mlaiša od 18 in ne starejša od 35 let. Ce je omožena, mora imeti moževo pismeno dovoljenie overovljeno od pristojnega o.blastva; če ie ločena pa mora to dokazati s potrdilom duhovnega ali civilnega sodi.šča. Dovršiti je morala , najmanj štiri razrede osnovne šole prvenstveno pa se sprejme ona, ki ie dovršila kak razred srednje šole. Kandidatka za brezplačno učno mesto mora biti državlianka Jugoslavije ter mora z ubožnim spričevalom dokazati, da ne more plačevati učenia v babiški šoli. Učenka, ki se .šola ob svoiih stroških, plačuje po 500 Din na mesec Vse učenke ki se uče ob svoiih ali državnih stroskih, imajo LStanova.nie in hrano v Soli ter morajo plačati 2000 Din. in sicer 1000 Din takoj pri vstopu, ostalih 1000 pa do poteka prvega leta šolanja ra nabavo babi.ških priprav m učnih pripoinočkov. Tečai za babice traja 18 mesecev ter se začne dne 1. .septembra. Prošnje zi sprejem ie vložiti nn,kasneje do 1. avgusta letos pri upravi državne babiške šole v Liubljani. Stara pot 3, po pristojnih sre.skih načelstvih.
Franja B. v M. Res se nam zdi že skoraj nemogoče, po tolikem (ležiu m slabem vremenu, toda brez dvoma bomo imeli tudi letos vroče dni. Hvar Vam toplo pn-poročamo. Mislimo, da bo hote! „Jadran v Jeki kakor nalašč za Vas. Pošljite nam takoj svoj naslov, ako želite da Vam pošljemo prospekt, ali pa piäite naravnost na hotel „Jadran", v Jelši na Hvaru. Kot nasa naročnica dobite ondi 10% popusta.
ASoda in napačna uporaba tuik. Nikjer nismo tako navezani na tujke kakor ravno v modnih zadevah. Modo delajo v Parizu, vsi modni predmeti imajo ondi svoj izvor in so ondi krščeni, večinoma s takimi imeni in izraizi ki jih sploh ni mogoče točno prevesti. Naj se mučimo, kolikor hočemo, preden najdemo svoj izraz za nov pojav, je šla moda že inimo in i-zraza, ako smo ga skovali, ne potrebujemo več.
Večkrat pa se zgodi, da se poslužujemo tujega izraza prav brez potrebe, ker imamo za isti .pojem lep domač izraz. Da. ce-stokrat se poslužujemo tujke z vso nerazsodnostjo in napravimo iz nje spakedranko, ki je nikdo ne razume. Tak nesmiiselm iz-ra2 ki ga čitamo v vsaki izložbi, je n. pr. „volneni delen". Delen je francoski „de laine", kar pomeni „iz volne". Pravilni frai> coski izraz za to tkanino je „voile de lame , kar pomeni dobesedno: tančica iz volne. Naš „volneni delen" ni torej drugega, nego voloneni iz volne". Ce že hočemo obdržati francoski Jzraz, imenujemo ga s polnim imenom „voile de latae (voal de len), ali če že hočemo tudi okrajšano ,4e len nikar pa ne volneni delen.
Naši dnevniki javljajo, da se „lika — garderoba". „Vsak lahko počaka, ^ ™ f'" kajo — garderobo". Garderoba jc soba, kjer se hranijo obleke. Beseda je sestavljena iz garder", ki pomeni hraniti, čuvati m "robe", ki pomeni oblako. Francozi so imenovali „garderobo" tudi prostorček, kjer so hranili naslonjač za opravljanje telesne potrebe, in je tako prešel izraz tudi na da-našnie stranišče. Garderoba se torej sploh ne da likati; zlika se samo obleka, plasc, ki v njej visi.	, , ^
Tako se večkrat smešimo, ker hočemo biti „nobel" in nam domači izrazi mso dovolj fini.	__
ali že veš?
Da osnažiš korita iz umetnega kamna z umetnim plovcem (Bimsstein), in sicer z bolj trdim. Moči kamen in drgni s plovcem po niem.	... ■	, „
Da mramornafe in emajlirane lijake najlepše umiješ s petrolejem? _
Da muhe odganja pelin? V vročih poletnih dneh ga imejmo na kuhinjskem m shrambinem oknu.	, ,. -
Da ostanejo ocvrte sladice dalje časa krhke, ako dodaš testu nekaj kapljic '1 do 2 žlički) alkohola?
Da bledi rumenjaki lepo porumene, ;:lio jih malo posoliš?
Da vsaka sladica lepše uspe, iko moko preseješ vsakokrat, preden testo za-
Da svežo torto lepše zrežeš, ako pomočiš nož v mrzlo vodo?
Da obnoviš staro porcelanasto posodic, ki kaže temne madeže, ako ga dobro namiliš in še mokro odrgneš s finim pre-sejanim peskom?
Da treba pri prežganju deti na mast prej mako, in iko «e je ta že nekoliko po-praižSla šele čebulo? To se pravi, da se čebula hitreje zaruuiem nego moka. Ako W dela oboje htatu, se ti čebula zazge.
OGLASNE NOTICE
strokovna kniižnica „Ženskega Sveta".
Da ustrežemo mnogim' našim naročnicam, M si žele čimveč risb za ročna dela in krojev, smo začeli izdajati posebne knjižice izbrane vsebine, za razne vrste perila: žensko, moško, otroško, posteljno, namizno, za posamezne tehnike ročnega dela itd.
Kot prvi zvezek te zbirke je izšla lična knjižica „Dekliško perilo", namenjena v prvi vrsti naši srednjesolski ženski mladini. Knjižica je lepo ilustrirana, vsebuje mnogo modelov za raz-■ novrstno dekliško perilo. Na krojni poli je 18 krojv za 12 letne deklice in odrasle mladenke; priloga prinaša tudi preko 40 krasnih vzorčkov za belo in barvano vezenje.
Knjižica bo dobrodošla posebno dijakinjam in učiteljicam. Glej oglas na Modni prilogi.
Zbornik „Krog". V prvih dneh julija bo izšel „Krog", zbornik leposlovja, umetnosti in razprav v založbi sotrud-nikov in v uredbi R. Ložarja. Sodelavci bodo: Mirko Javornik, Edvard Kocbek, Rajko Ložar. Bogomir Magajna, Pino Mlakar, Boris Orel, Bogo Pregelj. Božo Vodušek, Vilko Ukmar in drugi. Knjiga bo obsegala 160 strani revijalnega formata z originalno glasbeno prilogo Y. Ukmarja ter 8 prilog na umetniškem papirju z reprodukcijami plesa Pie jn Pina Mlakarja,- del ljudske upodabljajoče umetnosti, del Fr. Goršeta, M. Maleša, arh. F. Tomažiča, Fr. Pavlovca, in drugih. Cena knjigi znaša 35 Din, če se naroči naprej na naslov; Zbornik „Krog", Ljubljana, Bleiweisova cesta 20/111.
64
NAŠ DOM
SEPTE.VIBER 1933 ŽENSKI SVET
LETO XI. - 9
zdravstvo
Alkoholizem in ženstvo. Ni dovolj, da gospodinja skrbi za telesni blagor svpje obiteiji s tem, da ji pripravlja olnistio hrano, čedno stanovanje, zašito obleko, toda si ne ve pomagati, ako zadene člana rodbine kaka nezgoda. Dobra gospodinja mora tudi znati zabrani evati razno zlo in mu z vsem! mogočimi sredsrfcvi nas:pratovati. Naj-poigubonosnejše zlo jpa je popivanje: alkohol, ki ne daje ničesar, nego samo jemlje, jemlje. Kava, čaj, tobaik tudi vsebuje strup, in zato_ razhurjajo in uničujejo živce ter povzročajo bolezni. Toda v primeru z alkoholom je' vse drugo nedolžno, malenkostno.
Kaj pa je alkohol? Alkohol je strupena tvarina, ki je v raznih množinah v vinu, pivu, žganju, kaikor tudi v vseh drugih opojnih pijačah. Največ alkohola je v žganju, in sicer četrtina tekočine; v vinu ga je devetina, v pivu pa ipetnindvajsetina. Kdor izpije liter vina ali dva litra piva, povžiie približno toliko alkohola kaikor tisti, ki je izpil četnt litra žganja. Konjak, rum dn razni likerji vsebujejo skoraj isto množino alkohola kaikor žganje.
Alikobd je strup, ki v večjih množinah užit lupijani ter naredi človeka duševno nezavestnega, telesno brez moči. Vpliva prav občutno na možgane, podlkopava in slabi razum, značaj in telo. Nobena nesreča ni Slovencem več škodila kakor al-kohoil, nezmerno nživanje žganja, vma, piva in drugih opojnih ipijač. Alkoholizem je postal kuga, ki terja svoje neštevilne žrtve iz vseh slojev ljudstva in škoduje sedanjemu rodu bolj nego kolera ali jeti-ka. — Skoraj vse bolezni na ledvicah so posledica alkohola. Tudi srce zboli zaradi uživanja alkohola. Največ pa tnpe po opojnih .pijačah jetra, ki pri pijancih nenavadno odebele in ovirajo dihanje. Katar v g o 11 a n C u, v želodcu in č r e v i h so bolezni,' ki bolujcjo na njih največ pivci. Tudi hripavost in pljučni katar povzroča prekomerno uživanje alkohola. Nezdrava odebelelost nastane na isti' način kakor vehka jetra. Proün se pojavlja pri ljudeh, ki predobro žive in mnogo pijejo. Tudi sladkorna bolezen se čestoforat pojavlja oindi, kjer mnogo pijejo.
Prav talko hude kakor telesne so tudi duševne posledice alkohola. Uživanje opojnih piiijač vodi za seboj celo vrsto živčnih boleani, pričenši pri navadnem vnetju živcev, pa tja do alkoholičaie metavice (epilepsije). Vse te bolezni pa vodijo v — blaznico.
Kdor pije nezmerno, postane surov, podivjan in toip. Alkohol jemlje ljudem razsodnost, uvidevnost, voljo in zamori podjetnost Značaj pijanca se polagoma popolnoma izpremeni. Delati ne mara in tudi ne more, pijäce potrebuje vedno več Ln vedno močnej'še. Opojne pijače namreč povzroču-jejo vnetje želodčnih sten; to dela vročino v želodcu, in odtod zmeraj hujša žeja. Pivec, ki je prejšnji dan mnogo pil, je naslednjega dne še bolj žejen. Tako čestokrat malo zlo povzroča hndo nesrečo, ker strast po ipijači se stopnjuje, od dne do dne. Ker sta pijancu srce in razum skoraj popolnoma otopela, gleda takorekoč brez razumevanja ter naravnost bebasto, kako propada domačija, kako stradajo žena in otroci. Mračen in obupan zre v bodočnost, a nima volje,, da bi nehal piti. Izgovarja se, da išče v pijači pozabljenja ter javka in zdi-huje nad nesrečo, ki jo povzroča sam. Tako se bllžaia gospodarski in nravstveni propad. Statistika nam kaže, da je prištevati skoraj polovica zločincev med alkoholike. Koliko prepirov, pretepov, .ubojev in umorov se vrši dan na dan zaradi preobilo zaužitega alkohola! In to tudi danes, v času najlmjše krize in brezposelnosti.
Stara vera in običaj je, da mora ob porodu biti v hiši žganje in vino. Dojenček pa z matennim mlekom vsrkava strup-al-kohol. Ponekod v naših krajih dajejo matere otrokom s seboj v šolo za kosilo kruh in — žganje. Tako se je pijančevanje mno-gokje razpaslo zaradi nevednosti in iz stare navaide.
Najbolje je zato, da se človek sploh ne navadi alkohola. Matere, žene in gospodinje imajo vzvišeno nalogo: pazijo naj strogo, da ne dobi mladina nikakih opojnih pijač, ki so zanjo najpogubonosnejši strup. V Sloveniji je nad 6000 gostiln in žganje-točev. V .Ljubljani zapijo ljudje vsak dan okoli 100 tisoč dinarjev. Vsa Jugoslavija zapravi za opojne pijače letno približno 10 miljard Din. Kako bogata bi bila naša država, kako zdrava, ako bi se omejilo pijančevanje vsaj na polovico!
Za strašilni zgled. Stari Spartanci so imeli navado, da so enkrat v letu upijanili svoje' sužnje; pogled nanje je služil kot strašilni zgled mladeničem. In res so bili Spartanci' jako trezni in skromni.
Piianec — bolnik. Naša vzgoja naj gre za tem, da smatramo vsakega pijanca za bolnika, ki ga treba zdraviti, kakoi vsako drugo bolezen. Alkoholikov ne sme-
65
mo zaničevati in zasmehovati, postopati moramo ž njimi z usmiljenjem. Zdravimo pa pijanca kakor tudi kadilca edino le z vzgojo njegove volje. Drugod imajo zdravilišča tudi za alkotolno bolne ljudi. Kjer sodelujejo v boju proti alkoholizmu država, občine, cerkev, šola, razne oblasti, adravaiiki, društva ioi posamezniki, vsaik v svojem delokrogu ter ipo načrtu in sistematično, ondi je iizdatno padla poraba alkohola. Sadje jejmo po možnosti sveže in surovo ali posušeno ali ga predeluimo v brezalkoholne sadne sokove; iie izipremi-njajmo ffa v strup, ki nam je v pogubo in nesrečo!
Malokrvnost je lahko posledica težke bolezni, pa tudi narobe, iz nje se lahko razvije težka bolezen. Mestni otroci so navadno boH blede polti; ako jih pošlješ na ikmete, kjer je dovolj svežega zraka, jiim lica kmalu zdravo ipordeče. So pa tudi taki ljudje, ki so bledi, dasi imaijo dovolj krvi in so zdravi. Malokrven je oni človek, ki mu ni bleda samo koža, marveč tudi zobno meso in očesna mrenica; poleg tega mu je koža uvela in suha. Toda ne samo suh, tudi debel človek je laliko malokrven. Ma-loikrvine ljudi hitro .in zelo utrudi vsak telesni in duševni na;por, razburja jih vsaka malenkost, pogosto jih boli glava, vrti se jim v glavi ter se celo oiiesveščajo. Navadno imajo tadi slab tek in prebavJjajo neredno. — Qlaivno sredstvo proti malokrvnosti sta sveži zrak, dobra, tečna hrana — zlasti mleko, močnate jedi, zelenjava in sadie — ter mir. Posebno se je treba ozirati na malokrvnost pri oitroku, zlasti pri deklicah. Navadno se pokaže malokrvnost iin šibkost orajprej v razdraženosti in slaibi volji, ki se loti otroka ori vsaiki malenkosti; Ako postane tak otrok siten, razposajen, treba roditeljem posebnega potrpljenja ter pravega takta, da spoznajo, kafeo treba ravnati ž njim. Na mestu ni prevelika strogost, a tudi ne pretirana popustljivost. Treba ie dobro študirati otrokovo stanje in ga me takoj kaznovati; saj navadno izvira otrokova porednost in sitnost iz njegove telesne nemoči in šibkosti. Taik slaboten telesni ustroj tudi oiima zaidosti duhovne moči. da bi se obvladal, in prihaja čeistokrat oditod otrokova razdražlji-vost.
Nevarnost okuženia pri otroških boleznih. Ta nevanios^t je pni različnih nalezljivih boleznih razliüna. Pri da vici ali difteriji pričenja nevamiost okuženja s pojavom oblage, t. j. (ko začne v vratu zatekati in se rdečiti; končana pa še ni, četudi je že ohlaga izginila, ampak traja še nekaj dni. ^Fo prebiti davfci naj bo torej bolnik še kaka dva tedna iočen od drugih. — Pri ošpicah je nevarnost ravno od začetka, ko ni še na koži ničesar spoznati. To je krivo, da navadno bolnika prepozno odstranimo od drugih. — Pri zahrbtni ä k r-latici je v nasprotju z ošpicami nevarnost v začetku manjša kakor v času, ko že ®ine bolezen: kal škrlatice ohranja
dalje časa svoj učinek. Sele ko preteče šest tediuov po izbruhu bolezni, lahko' pridejo zdravi otroci v dotiko z bolniiikom. Skrlatico pa nalezejo lahko tudi odrasli in se zgodi, da prav pri odraslih zahteva smrtne žrtve. Pravočasna izolacija (izločitev od zdravih) ima uspeh. Bolnikova soba mora biti po öolezni zelo dobro razkužena, ker se kali škrlatice ohranijo tedne, da, cele mesece. Sploh je treba pri škrla-tioi, ki rada pušča zle posledice, izvesti izolacijo kar najstrožje In razkuževanje silno natančno. — Pri o s i o v s k e m k a š-1 j u tiče nevarnosti le v izmečkih in pljunkih: prenaša se ta dolgotrajni kašelj na--vadno s tem, da bolnik zakašlja v kako oseho. Razširja se pa tudi potom žlic, vilic in nožev, M jih je uporabljal bolnik; dalje pri igranju na tleh, kjer se nahajajo bolezenske kali. Ker je nevarnost v prvLh dneh pri tej bolezni še malenkostna, ima pravočasna izolacija bolnikov navadno uspeh.
Umivanje glave je za ženske neprijetna stvar, ker preteče precej časa, preden se lasje popolnoma posuše. Poleg umivanja z navadnimi ali rimskimi kamilicami s pridevkom limonovega soka priporočam tudi še naslednje: Kadar imaš v kuhinji odveč beljakov, stepi 2—3 beljaike v sneg in si s tem snegom prav dobro zdrgnl lasišče. To delaj' tako dolgo, da porabiš ves sneg. Potem si začni glavo izmivati s troplo vodo, tako toplo, kakor jo preneseš, tedaj vsaj toliko kolikor znaša telesna toplota: 30» R. Najbolje je, da eden vliva vodo preko glave, drugi pa pere z rokami lase ,in glavo. To dela tako dolgo, da sneg popolnoma izgine. Nato sledi kratek poliv s hladno vodo, — ako je iz vodovoda, mora stati vsaj par ur v kuhinji ali sobi, da ni premrzla. Tej zadnji vodi prideni sok ene limone. Razloček med toplo in mrzlo vodo je izvrstno dražilo za lasišče, ki krepi lase in oživlja kozo, tako da izdatneje hrani lase. Umivanje las samo z gorko vođo, kakor je običajno, slabi in. omlahuje lase. Umito glavo si hitro posušimo na solncu ali s tem da zavijamo glavo v pogrete rjuhe in lase, če treba končno še malo pahljamo. Preurno sušenje las z električnimi ali plinskimi napravami, ki vroč zrak pahljajo skozi lase, je škodljivo in čestokrat povzroča izpadanje in sivenje las. — Nekateri lasje Imajo lastnost, da po izpiranju izgube vso maščobo in dobe drugo barvo. Takim lasem' je treba dodati umetno nekoliko maščobe. Dobra mast za lase je ricinovo olje, ki las ne onesnaži in se najbolj približuje naravni lasni maščobi. Kdor hoče ricinovo olje parfumirati, naj mu pridene par kapljic bergamotnega ali rožnega olja.
Zdravje in novih moči, oddih in počitek najde vsakdo v poznani Rogaški Slatini. Več pove oglas na zadnji strani.
14S
Ste
poravnali naročnino
66
PRAKTIČNA NAVODILA
Vrt v septembru. Tudi v septembru ie glavna naloga obdelovalca vrta, da zatira plevel, kajti iče gre v seme, se ga naslednje leto ni mogoče iznebirti. Rast po-ieaiuie, pridelki zore. Ako je suša. treba izdatno zalivati in oJcopavati, da se zemlja okrog zoreSih rastlin preveč jie zbije. — V prvi polovici meseca seiemo motovileč, zimsko solato, špinačo. Motovilca se bomo lahko posluževali že v pozni jeseni, pozimi, ako ne bo preveč zasmeženo in .spomladi. Isto velja za zimsko solato. Kot berivka nam bo v jeseni dobro služila. Proti koncu meseca septembra presajamo zimsko solato na posebne gredice v plitke jarke, ki jih pozneje v 'naihuiSi zimi, ako ni snega, pokrijemo s smrečjem. A kakor hitra odneha mraz, treba zračiti, da solata ne zgnije. — Endiviijo v začetku še lahko presajamo za letošnjo porabo; ono, ki se je že razvila, pa po potrebi zvežemo, da postane rumena, — Da pospešimo zorenje, porežemo paradižnikom vrhove nad zadnjim nastavkom. Tako bomo dobili debelejši sad. Zalisitnike še vedino odstranjujemo; takisto tudi vse suhe in uvele liste. Zelenih in zdravih listov pa ne smemo rezati, ker s tem oiviramo razvoij sadežev. Isto velja tudi za zeleno: okopavajmo jo, a ne režimo listov.
Koncem meseca sadimo za naslednje leito zimski česen in išalotko; imeli bomo debele sadove. Tudi peteršilj in korenček lahko sejemo že sedaj namesto v zgodnji pomladi. Seveda treba prej gredice pre-lopatiti in s predelanim gnojem .gnojiti.
Zrele semenske rastline porežemo in jih obesimo v senco, da pozore. Pobiramo tudi seme cvetlic, kumar, melon, buč, paradižnikov, za kar si izberemo najlepše sadove.
Pripravimo prostore za saditev drevja. Jame izkopljlmo, a jih pustimo odprte, da se zemlja dolbro prezrači in nasrka koristnih snovi. Sadili pa bomo v prihodnjem mesecu. Skrbimo že sedaj za dobra, prvovrstna drevesca iz zanesljive drevesnice.
Spomladi cvetoče cvetlice in čebulnice sadimo na stalno mesto. Ako so že v zemlji, jih okopljemo in jih obložimo s preležanim Snojem. Krizantemam odščipava-mo popke, da ;bo imelo vsako steblo kvečjemu po dva tlo tri cvete. Potam bodo ti cvetovi veliki, lepi in močni.
Proti koncu meseca spravimo na varno cvetlice lončnice, ki smo jih imeli čez poletje na vrtu. Tudi nekaj krizantem presadimo v lonce, ida jih po potreibi lahko umaknemo slani. — ■ Delamo potaknjence ribeza in vrtnic vzpenjalk v pesek, poime-šan s prstjo; ako še nismo tega storili že spomladi ali poleti. Skrbimo za toploto in vlago. — Otrebimo in okopljemo jagode in jih pokrijemo z drobnim gmojem, tako da ostanejo srčki prosti.
Kako pripravliamo mešani gnoj. Izberi na vrtu oddaljen, skrit kotiček; dobro
je, da tu izkoplješ jamo, od treh strani pa zasadiš že spomladi kake visoke rastline, n. pr. koruzo, podzemeljske artičoke ali kaj drugega, da ti kompostni kup zakrivajo. Ako teiga nisi storila, pa naslednje pomladi ne pozabi, ker pogled na kup gmoja ne dela prijetnega vtiska. V jamo ali na kup znašaj : vse odpadke z vrta, liste, ki jih obiraš, nerabno solato, listje, pepel od drv, ostanke jedil, saje, živalski gnoj, zlasti kurjeke in kravjeke, drobiž iz drvarnice, živalsko ■ drobovino, kri in še marsikaj drugega. Vse. to večkrat zalivaj s pomijami in z gnojnico ter vsaj parikrat na leto premetaj. Razpadanje raznih snovi zelo pospešuje apno. Zato je dobro, da pomešamo med ta me-šanec nekoliko živega apna ali sipino od starega zidovja. Tudi v prah zdrobljeno oglje ,ie dober pridevek za kompostni -kup. Zlasti v jeseni je na vrtu in v kuhinji vse polno .raznih snovi, ki spadajo ma kompost, n. pr. olupki krompirja in sadja, zeljne vehe, nagnita povrtnina i. dr. Skrbeti moramo, da imamo vsako pomlad na razpolago kup že predelanega komposta, ki je za vrtno rasthnje prava slaščica. V godnem kompostu so razkrojene redilne sno.vi, ki jih rastline v največji meri potrebujejo in jih tudi takoj uporabijo.
Mrčes. Bolhe se rede v prahu in nesnagi, Zato je tudi najboljše in naizanesljiveje sredstvo proti bolham — čistost. Pometaj, briši, iztepavaj, krtači in temeljito zrači postelje, pa gotovo ne boš imela v stanovanju dosti 'bolh. Dobro sredstvo proti bolham je dalmatinski -prašek, ki ga poštupaj po tleh, in če de nadle.ga le prehuda, tudi po postelji. Tudi kamilice baie preženejo bolhe. Mrčes, kaikonšen so stenice, uši in bolhe, povzročajo oz. prenašajo lahko pegasti in povratni legar. Zainikarna je gospodinja, ki se ne bra,ni z svemi razpoložljivimi sredstvi te nadlege, saj odipira vrata na iztežaj raznim boleznim.
Proti mišim in podganam pomaga, fosforjeva mast. Namazati jo treba na slanino, kruh, svežo mast, a tako, da pride mazilo po možnosti v sredino vsakega koščka. Fosfor se namreč v temi sveti in tudi diši; vse to o.đganja živalice. Po nekaterih državah imajo uradno določen dan za' preganjanje miši in podgan, ki je obvezen za vso .državo. Posestniki dobe vsi hkratu nakazila za strup; vsi gospodarji obenem nastavijo potem strup in nesejo pokončane podgane na urad, ikjer dobe za večje steblo celo nagrado. Določen je zato isti dan za vse hišne posestnike, da živali ne uidejo poginu, tu.di če bi ušle v druge hiše.. Tako prisilno ipofcončavanje se je povečini jako dobro obneslo. Paziti treba samo, da ne pridejo druge živali in ljudje, zlasti otroci do strupa.
Lepljivi papir zoper muiie si lahko napravimo sami. Skuhamo enako množino ricinovega olja, medu in kolofonije, da do-
67
bomo tekoče lepljivo sredstvo. To namažemo na papir precej na debelo in pustimo, da se nekoliko osuši. Potem nastavimo-muham. Ricinovo olje zastrupi muhe.
Kukce, ki vrtajo po lesu hišne oprave, zamoriš s iterpentinora,, ki ga nabrizgaj v zvrtane luknjice. Nato zamaši te luknjice še z vročim tekočim lepom. Seve treba postopati jako previdno, da ne pošikoduješ pohištva.
Pisava ali risba s svinčnikom ne po-
bledi In se ne zabriše, ako aalaJmo potegneš' 'preko nje s čopičem, ki ga poonakaj v sveže isladko irnJeko, ali jo pobrizgaj s fiksattivom.
Pletene stole snaži .po možnosti na prostem, na dvorišču ali vrtu. Najprej s krpo odstrani prah, naito jih odrgni s pomočjo mehke ščetke z gorko milnico, ki ji primešaj nekoliko salmiijaka; Oplakni s čisto vodo in hitro na iprepihu posuši. Orti-menele pletenine odrgni z vodo, ki ji primešaj vodikovega dvbkjsa. Najlepše jih prenoviš, aiko jih najprej osnažiš im posušiš, potem pa lakiraš z rjavim špiritovim lakom.
Madeže tobaka «praviš lz blaga: na-drgni jih z rumenjakom, ki si ga rasme-šala z nekoliko špirita. Nato z vodo za madeže, ki jo mora imeti vsaka gosipod:inja pri hiši; naposled izperi z vročo vodo.
Od tobakovega dima rumene prste osnažiš s iplovcem (Bimstein), milom in toplo vodo.
Belimo perilo najlažje in najlepše na solncu, ki ima tudi še v jeseni veliko be-lilino moč. Perilo raaprostrenio kakor platno po travniku ali po Sistem pesku in ga polivamo vedno na novo, kakor hitro se (PO-^ suši. Nikoli pa .ne smemo lz.po.stavljati solncu suhega perila, ker. solnce sicer razjeda vlakna. Tudi razne madeže obelijo solnčni žarki, ako dotične komade močimo in jih devijemo na solnce.
Rumenkasto perilo, ki je ležalo dolgo časa v omari, obelimo' tudi na sledeči način: Pusti navadno ali spinjeno mleko stati tako dolgo, da se popolnoma sMsa. Potem namakaj v tem mleku perilo, iinejše manje, debelejše dalje časa. Nato ga dobro iz-mencaj, - najprej v splnjenem ali kislem mleku, kjer se je namakalo, potem v mlačni milnici in končno ga izplakni v tekoči vodi ali v kaJti drugi vodi, kateri si pridejala malo boraksa. Obesi ga na solnce. Ako bi perilo še ne bilo belo, treba postopanje ponoviti.
Barvastega ali pisanega perila: obleke, predpasnikov i. dr. n e namakaj. Iz lastne izkušnje vem, da je to gospodinjskim' pomočnicam, celo najboljšim, silno težko dopovedati. Tako se zgodi, da vsak hip kaj uničijo, ako jim nisi vedno za petami. '.— Barvasto perilo torej izmencaj v gorki milnici; ako je stanovitna barva in je zelo zamazano, ga lahko izmencaš tudi v .gorkem lugu. Nikdar pa ne smeš barvastega perila kuhati, četudi misliš, da je stanovitne ibarve.
Kajti lahko se motiš. — Zlasti pa mora biti belo in barvasto perilo strogo iočeno. — "V milnici zmencano perilo takoj izplaknl ob teikočam potoku ali doma pri vodovodu in ga takoj obesi v senoo. Ako leži mokro perilo zvito nekaj časa na kupu, laliko postane progasto.
Za barvasto perilo, zelo občutljive barve uporabljaj milo v luskaii, iki je finejše. Ali pa raztopi v navadni milnici malo galuna, ki ne razjeda barve. Za rdeče, rožnato, rumeno in vijoličasto, perilo prilij milnici četrtino kisa, ki ohrani barve neizpre-menjene. Ako je živordeče perilo obledelo, prideni zadnji vodi, v kateri ga izplaku-ješ, kisa, pa bo dobilo zopet prvotno barvo. Za perilo zelene, modre in sive harve prideni poleg Isisa zadnji vodi tudi Se malo plavila, ki ga dobiš v prodajalnah v steklenicah.
Zelo umazano barvasto perilo poškropi s tekočino iz enega dela bencina in dveh delov salmijakovega cveta. Na to nalij toliko mehke vode, da bo popolnoma pokrila perilo, ki ga tako pusti čez noč. Naslednje jutro ga Izmencaj v milnici in izperi v tekoči vodi. Barva ostane neizpremenjena.
Kositarno ali dnasto posodo lahko očistiš, da se avell kakor srebro. To stori takole: Umlj najprej posodo v lugu In jo očedi s pepelom od drv. Potem zdrobi prav dobro v pečici posušene soli, deiii to sol na volneno krpo in odrgni ž njo posodo.
Pri kupüvan'iu riža glej, da je zrno celo, prozorno, polno in čisto. Riž ne sme dišati zatohlo ali kislo. "Vse rumenkaste vrste so slabše od belih. Ce kupiš večje množine rlža, ga vzemi prej malo na poizkušnjo.Riž se ne more ponarediti, pač pa riževa moka. Prava je zelo bela in prhka. Zatohel aH kiselkast riž je treba večkrat opariti in oplak-niti z mrzlo vodo. Nemci imajo sploh navado, da perejo riž, ni pa te navade v Avstriji, Tržačanka pravi tudi, da izgubi riž pri ■pranju. Treba ga je malo povaljati v čistem prtičku, da se izbriše prah. Vsekakor ga je treba v gorki vodi oprati in še v mrzli vodi splaknlti. Pri kuhanju se ne sme riž mešati. Riž ne sme biti kuhan kakor močnik, vsako zmce riža mora ostati celo.
Pozor na denar! V tržnih .dneh, ko se zbira na živilskem trgu veliko kupovalk in prodajalk, se včasl sliši iz gruče ljudi vik in krik. Kmalu se dozna, da je nekdo ukradel ročno torbico z vsem denarjem ku-povalki. Ki je torbico imela položeno kar vrhu nakupljenih živil. Se večkrat je spreten uzmovič odnesel prodajalki ves iz-kupljeni denar, ki ga je imela kar na vozičku.
Na jedilno orodje mora polagati vsaka gospodinja največjo pozornost. Ce se ii jedilno orodje v stanju, v katerem se nahaja, ne zdi več uporabno, naj ga da o.bno-viti. To delo jI izvrši po zmerni ceni tvrdka JOSIP HAFNER, LJUBLJANA, Prisoj^na ul. 5. "Več glej v oglasnem delu.
145
68
Storite svofo dolžnost in pošiilfe vsaj en obrok!
Pravilno kurjenje štedilnika. Na deželi imajo še po mnogih krajih odprta ognjišča, na kateriii zbeži velilf del toplote brez vsake koristi v dimnik in po hiši. Tako ognjišče požre ogromno drv, da bi si kmetiška gospodinja že v enem letu skoraj prihranila na drvih troske, ki bi jih imela s postavljanjem zaprtega ognjišča ali štedilnika. Poleg tega bi imela manje truda in trpljenja, boljši zrak v hiši in čedno kuhinjo.
V mestih imamo povsod štedilnike. — Drva, trske in premog, ki ga potrebujeä zjutraj, pripravi že prejšnji dan popoldne ali zvečer ali kar za več dni skupaj. Pepel pa poberi zjutraj in sicer redno vsak dan, da se ti istje ne zamaši. Seveda ne izkoplji pepela morda iz istja na tla pred štedilnik, da bi imela še enkrat delo ž njim in da bi ga morala na novo pobirati s tal v za-bojček ali stnetišnico. Kotel napolni še zvečer z vodo. . Sploh mora biti kotel vedno poln in zakrit, da se ne prežge in voda ne zapraši. Tudi treba kotel večkrat docela izprazniti, ga osnažiti in potem zopet naliti z vodo.
Zakuriš najlažje s suhimi trskami, ki jih naloži križem na nekoliko papirja ali na lesene stružke. Potem vtakni med papir ali v stružke gorečo vžigalico, zapri vratca in odprtino na vrhu štedilnika, in kmalu bo začelo goreti. Nikoli ne >kuri s petrolejem ali s špiritoin, ker to je drago, pa še silno nevarno. Ako nimaš trsak, jih napravi sama s tem, da prav drobno razsekaš drva. To stori v drvarnici s selcirico, ne pa v kuhinji z nožem takrat, ko treba že kuriti. _
Kadar drva že gore, naloži povrhu premoga, toda ne preveč, da ne zadušiš ognia in ti- ne bo treba dolgo čakati, da se ogenj razgori. Pazi, da ne nastane v štedilniku jprevelik prepih, ter miej spodnja vratca le malo odprta ali celo popolnoma zaprta, kakor pač zahteva ustroj štedilnika, ki ga treba opazovati, da spoznaš njegove dobre in slabe strani.
Sjiočetka zakuri dobro, da se štedilnik povsod segreje. Ko je že dovolj vroč, pa prideva! polagoma goriva in izrabljaj premišljeno ogeni, ne da bi ga tratila pone-potrebnem.
Pozor na mast! IVlaščo-be imamo v naši državi toliko, da lahko zahtevamo po trgovinah in pri mesarjih neoporečno čisto svinjsko mast, Pa se dogodi, da ima trgovec sivkasto ali kakor zapaljeno mast. Kdor zabeli ž njo, pokvari jed: Take masti ni da bi kupoval, saj nismo več v vojnem času. Dostikrat ima mast čuden duh, ta je z očrevine. Mast, ki je pomešana z lojem, se drobi rada, trda je in ima zoprn duh, ko zavre. Se pozna pri jedi. NajboJjo mast dobiš, ako topiš slanino doma ali si napraviš zaseko. Mnogim gospodinjam delajo preglavice ocvirki, ki jih noče družina jesti. Zato pride ceneje, ako kupuje mast. Mora pa biti od zanesljive tvrdke. V Gradcu so imeli med vojno zanimivo pravdo. iWestne-mu tržnemu nadzorstvu se je zazdela sumljiva pošiljka holandske masti. Dva veteri-
narja sta preiskala mast in opazila, da ima. drugačen duh in okus kakor navadna svinj- ■ ska mast. Zaplenili so cel vagon. Pred sod-nijo se je razkrila umazana kupčija.
V Ameriki raztope maščobo poginolih živali in to mast prodajajo za mazanje strojev pod imenom „vhite grease" (Kadaver-fett). Da bi ne mogli prodajati te masti za človeško hrano, jo polijejo s netrolejem. Iznajdljivi trgovec se pa domisli, da bi naredil kupčijo s tako mastjo, in jo pošlje na Ho-landsko, kjer so mast očistili, prekuhali in poslali v promet kot „garantirano čisto svinjsko mast". V Nemčijo ni mogla ta mast, zvijačno je prišla v Avstrijo. Zadnje leto vojne smo imeli v Ljubljani neko strašno smrdljivo mast, pa revež je bil vesel, da jo je dobil.	F.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, je največja regidativna hranilnica v Jugoslaviji. Vlog ima nad 420,000.000.— Din rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev.
Za pupilarne naložbe ima sodno depo-zitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Telefon štev. 2016 in 2616. Poštno čekovni račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so od 8. do 12M ure.	146
................
Izšel ie prvi zvezek strokovne knjižnice ^Ženskega Sveta":'
,,Dekliško perilo"
ilustrirana knjižica z navodili, krofi in risbami za krojenje in vezenje vsakovrstnega dekliškega perila.
Knjižica stane Din 6'— s poštnino vred: denar je poslati z naročilom.
....................................
Ako potrebujete kozarce za vku-havanje znamke
ÜLTIEFI
m
it
fr
kakor tudi navadne kozarce za vlaganje kumare, sadja itd., se blagovolite obrniti na tvrdko
„Cehostaklo" B. Lisek
Ljubljana, Komenskega 20.
Telefon 31-iO.
NAŠE STANOVANJE
Spalnica. Zanjo ne ♦določaj najslabše najmanjše in mračne luknje, ki bi morala ostati ves dan zaprta, da je ne vidi nepoklicano človeško oko. Najbolj zdrava in najiprikladnejša je za spalnico soba. ki leži proti vzhodu ali jugovzhodu. Kako prijetno je, če zbude človeka zjutraj solnčni žarki in ga preženejo iz postelje. Tako spalnico lahko odpreš že v najzgodnejši pomladi rano zjutraj, in solnce "ti izčisti zrak, kakor bi ga ne mogla nobena druga stvar. Okna imaš iahko odprta ves dan. Do večera se spalnica ravno prijetno ohladi in zrak v njei izčisti in osveži, kar je za zdravje nepopisne vrednosti.
Zgodaj v posteljo in zgodaj iz postelje — ta stari modri rek bi morah vsi upoštevati. Toda prav v sedanji dobi se je tudi ta za zdravje tako važni rek obrnil na-glavo. Ljudje — mnogo preveč jih je so si napravili iz noči dan in iz dneva noč. Ponoči so budni, podnevi spe, posebno taki, ki niso vezani na službeno 'jutranjo uro. Spanje, ki ga spimo podnevu, ne zaleže niti zdaleka toliko, kolikor nočno. Kako je vabljiva postelja 'PO poštenem, trudapolnem delu! Zdi se nam kakor varno pristanišče po hudi vožnji na razburkanem morju. Tistih 8—9 ur spanja nas poživi, da se zjutraj zopet čili in veseli lotimo dela. Potreba spanja je pri človeku različna. Ta potrebuje več, drugi manj ur; dočim so nekateri že po šestih urah spočiti in naspajii, se drugi ne morejo predramiti niti po devetih urah. Ootovo je, da kdor mnogo sanja, potrebuje več, kdor spi brez sanj, pa manj ur spanja. — Da bomo dobro spali, naj bo naša post-elja priprosta, snažna, vsak dan prezračena.
Na vzmeteh naj bo zimnica — nikdar ne bodi naše ležišče pernica; in tudi za vzglavje je boljše imeti žimo ali volno nego perje, vsled katerega se glava poti in se porajajo mu^ne sanje. Ležati moramo vodoravno, glava naj bo le malo višje. Kupi blazin druga vrh druge so le za bolnike, tako astmatične kakor bolne na srcu. Za zdrave ljudi zadostuje nizko, ne pre-mehko vzglavje. Cez dan je postelja najlepša, ako je pogrnjena z lahkim, belim pregrinjalom. Raznobarvne blazine vseh likov in tehnik nikakor ne spadajo na posteljo.
Ob vznožju postelje dobro služi ko-modna otomana, kjer se odpočijemo bodisi po obedu ali tudi, ko se ne počutimo dobro, pa ne tako slabo, da bi bilo treba leči v posteljo. Leči v posteljo oblečeni ne smemo nikoli; bodisi da smo v domači, še slabše pa, če ležemo nanjo z obleko, v kateri smo prišli.s ceste. To je nehigijenično, ker zanesemo na posteljo prah in razno drugo nesnago z ulice. Da ležemo v posteljo, se moramo sleči in obleči nočno obleko, na otomani se pa lahko odpočijemo kar oblečeni.
V spahiico spadata še dve omari, ena za shranjevanje perila telesnega kakor posteljnega, druga pa za obleke. Omara za perilo 'je gospodinji naijbolj pri srcu. Tu ima lepo urejeno x svoje in svoje rodbine telesno perilo; morebiti še ono od svojega bališa. Tu mora biti v^e tako v redu, da gospodinja tudi v temi -kar iztegne roko in dobi takoj, česar ji je treba. Spodnje police so za posteljno perilo: rjuhe in prevlake prav tako lepo zložene druga na drugo. Ni pa dobro, ako uporabljamo vedno isto perilo, bodisi telesno bodisi posteljno; nositi moramo zaporedoma vse. Ko dobimo oprano perilo nazaj, ga denemo na dno pod vse drugo in ijemljemo zopet z vrha. Dandanes si žene ne le zaradi še trajajoče draginje, ampak tudi zaradi naglo menjajoče se mode ne napravljajo več celih skladovnic perila.
Namesto velikih umivalnJkov z mra-mornato ploščo je v modi sedaj v spalnicah mala nizka omarica aH mizica s predali in z zrcalom, kajti nove hiše imajo, hvala Bogu, že skoraj vse kopalnice, kjer se labko umivamo po mili volji in kjer se nam ni treba bati, da bi oškropih in zmočili parketna tla. Uvidevnost gospodinje in njen dobri okus ji bosta svetovala po velikosti spalnice, kam naj še postavi mizica s stoh, kam stojalo za vsaj eno zeleno rastlino. Ža okna so najboljše bele ali vsaj svetlobarvne zavese iz kake tanke tkanine, enake posteljnemu pregrinjalu. Zavese.iz težke, temne jute, baršuna, pliša, kakršne so bile včasi v modi, so izginile po vsej' pravici. Nabralo se je v njih dosti prahu, prati jih pa ni bilo mogoče. Nikakor ni prav, da bi zaradi zaves branili solncu in zraku dostop v spalnico, ki naj bo največja in najlepša, pa tudi .najsvetlejša soba našega stanovanja.	B.
Kopalne banje čistimo. Važ.na točka dnevnega reda v gospodinijstvu je, da vsak kopalec takoj po kopanju banjo sam osnaži. Isto velja za Školjko. Sredstva, ki z njimi banjo snažimo, morajo biti vedno pri rokah, t. j. na kaki poli6k(i ali v mali omarici v kopalnici. Emajlirane, pa tudi dnugo-vrstne banje in umivalfnike snažimo z gorko milnico, fci ji lahko primešamo malo salmijakove-ga cveta. Tudi so v proira,etu razna čistilna ^sredstva, ki se v ta namen povečani jako dobro obnesejo. Pleskane banje očistimo s toplo vodo idi soljo, ki ž njo drgnemo po notranjosti banje. Koisitame banje snažimo s toplo milnico in prav drobnim peskom ali primešamo milnici soli ali sode. V kositarne banje vlivajmo vedno naj)prej mrzlo, potem šele toplo vodo, ker pastane kositar po vroči vodi raskav. — Porcelanaste, mramomate in prstene banje snažimo prav tako kakor emajlirane.
Kdor lista ne vrne, ie dolžan plačati naročnino!
70
kuhinja
PiščanSeva čorba. Za 5 oseb vzemi 2 ipdščanca, ikj ju zreži na lepe ikosce. Zarumeni na dveli žlicah maslii dve drobno zrezani čebuli, prideiii potem paprike in na to vnzi tafcoii meso oid piSčancev. Duši to tako dolgo, da ipostane metilko. Istoičasno na prav malo vode pristavi 4—5 patliža-nov; ko so mehti, jih pasd-rai. Potem meso posuj z žlico moke. Ko se zarumeni, zalij s ipripravljeno juho od piščancev, prideni pretlačene patližane in Ikuhaj to še pol ure. Tudi to juho zbolišaš, ako vli.ieš v sikledo rumenjak in priideneš par žlic kisle smetane.
Mešana prikuha. Ra-zbeli 3dJcg masti, zarumeni na njej prav bledo 1 im poä kocke sJaidkoria, mato ipmdeni četrt kg na imale kocke zrezane pese, četrt kg kotleratie iii pol !kg graiha. To pani pokrito, da postane mehko; potem odikrij, pari še Jiekoliko, da ostane sama mast, nakar prideni žlico moke, zarumeni in zalij z jidio ali voido. Začini s soljo in poprom ter naj še malo časa vre. Praiv tako lahko prirediš sladko repo, špdnačo ali bletvo ter podizemeljsiko kolerabico, dalje; korenje, grah in ohrovt. Lahko pa vzameš tudi šitiiri zelenjave hkratu ali pa samo dve. Paiziti treba samo, da parimo one povrtnine dalje časa, ki so bolj trde, in doidamo mehkejše pozneje. Začinimo pa iahlko še s čebulo, čeisnom in zelenim peteršiljem.
Jaica s paradižniki. Olupi 2—3 paradižnike '(vtakni jih v krop, pa se kožica takoj odloži), zreži jih na kolesca, osoli na cedilce, 'da voda odteče. Potem opražii na olju sesekljane čebule, česna in zelenega peiteršilija; prideni paradiižtiike in mešaj, da se vse raizpusti. Naposled vlij v to par jaiec ter mešaj dalje, da postane srednje gosfljato. Daš lahko kot predjed ali s fcrom-Piriem na mizo.
Nadevani paradižniki. Razpolovi lepe srednjeveliike paradižnike, izloa peške, na-soli in popopraj ter hitro pari na olju, maslu ali masti. Medtem napTavi jajčni po'dmet (na oiliu ali maslu ocvrta, mešana jajca), primešaj sesekljanega zelenega peteršilja in drobnjalsa ter napolni s tem podmetom paiitjene paradižnike. Postavi še za minuto v pečico, nato posuj s praženo čebulo in daj na mizo. S presnim^ maslom in kruhom daje to vitaminov bogato in tečno večerjo. Pomnil samo, da so paradižniki hitro mehki in treba paziti, da ne razpadejo.
Piščanci, mladi, se spečejo posebno lepo in so izredno okusni, ako jih zaviješ v perigamentni papir, ki ga iprej napoji z olivnim oljem ali presnim maslom. Četrt ure prej, preden neseš na mizo, odstrani papir in zarrimeni piščance. Tudi stare kokoši pari na ta način. Meso ostane sočno in okusno.
Sladka polenta. Skuhaj iz koruznega zdroba polento, a kuhaj jo tričetrt ure. Potem razbeli masti in presnega masla, vsakega polovico; zajemaj z žlico polento.
poraakaj te žličnike v zabelo ta jih polagaj na lope! krožnik. Potresi polentine žličnike z drobtinicami, .sladkofjem dn cimetom in idaii jed gorko na mizo. Je jako izdatna in elasti za otroke primerna večerja, zlasti še, ako ji sledi nekoliko surovega sadja.
Breskova gibanica. Naredi vlečeno testo iz beljaka, malo mleka, moke, dveh žlic olja in potrebne soli, kakor za jabolčno. gibanico. Ko je pol ure počivalo, ga razvleei dn potresi z drobtinami, ocvrtimi na presnem maslu, z breskvami, olupljenimi in narezanimi na listke in s sladkorjem. Oibamoo zvij narahlo in jo speci v namazanem pekaču.
Mešana mezga. Namesto kompota lahko narediš iz prej naštetega sadja tudi mezgo (marmelado). Ker se hruške najbolj nerade räzpuste, je dobro, da jih pasiramo in zrežemo kakor prej, češplje olupimo ali jim samo iizločimo koščice. Sadje kuhamo sicer kakor za kompot, samo dalje časa, da se popolnoma razkuha in postane meizga dovolj gosta. Vode in sladkorja vzamemo isto množino. Pri kuhanju treba sko-■ 'raj neprestano mešati, da se mezga ne pripali. Zgoraj naznačena miožina da'skoraj 10 kg mezge, ki je izvrsten pridatek k priprostim močnatim jedem ali h kruhu. Posebno fin okus daje temu sadju vaniliiia, ki jo pustimio kar v kompotu oz. v mezgi. Seveda lahko poizkusijo gospodinje pripraviti kompot v manjši množini. Prepričale se bodo, da je prav dobra zlasti mezga.
Izvrstno mezgo (marmelado) iizfcuhaš tuši iiz dveh delov jabolk in dveh delov kutin. Olupi 2 kg kutin, skuhaj jih na vodi, da bodo mehke, potem jih stresi na ced-nik in jih pasiraj z nekoliko kuitinove vode. Prekuhaj še jabolka v isti kutinovi vodi in jih takisto pasiraj. Na vsak kilogram pre-tlačene mezge vzemi 80 dkg sladkorja, ki ga kuhaj z malo nmožlno vode % ure. Ko si primešala pripravljeni sladko'r, kuhaj mezgo še tako dolgo, da ne premoči pivnika, ako jo kaneš nanj. Se gorko marmelado naloži v kozarce, pokrij s papirjem, namočenim v žganje, in ko se popolnoma ohladi, zaveži'. Kutinove vode ne zametaj, nego io uporabi za kuhanje dnevnega sadja. Mezga je že prav dobra, ako vzameš samo Vi ali % kutin, ostalo pa jabolka. Marmelado pikantnega okusa dobiš tudi, aiko zmešaš Ys že s'kuha-ne in zgoščene ter seveda pasirane paradižnikove mezge in "/s pasirane češpljeve mezge. Na vsak kilogram te mezge, ki jo kuhaj skupaj še tako dolgo, da je dovoli gosta, vzemi 80 dkg sladkorja.

Okusen in cenen kompot. Kuhaj v treh litrih vode 2K .kg sladkorja 'in šibioo vanilije približno S minut. Meidtem .po'biraj s sladikO'ria pe^ie. Nato pridem 3 kg okupljenih, na o&mi'nke zrezanih- hrušk, 3 kg prav talko olupMenih in zreizajaih jabolik in malo .pozneje 3 kg češpeM, 'ki jih lahiko prej popariš in olupiš. LaMco pa deneš tudi ne-olupljeme s koščicami ali brez kosčdc ter razipoiovljBne. Sadje večkrat premešal, zlasti potem, ko so že češplje vmes, ker se rade pripalijo. Ko je vse dovolj mehko, a ne razkuhano, primešaj ka-voio žliako sali-cilnega praška, napolni s tem še gorkim konipotom kozarce; vrhu vsakega deni na sadje na okroglo zreizan kos pergamentnega papirja, iHi ga namoči v žganje; tudi med to žgainje razmešaj	ßalicila. Kozarce
zaveži 'kaicoT običajno s pergamenom ali celofantnim pajpirjem.
Zdra\11na moč sadja. Sadina [kislina uničuje mikrobe. Sadje ima do 92% vode, zaiio nam tako izborao gasi žejo in pomaga, . da doveidemo telesu dovolj mokrote. V sadju je muiogo viftarainov, ki so tajko potrebni za našo pravilno prehrano. Bogata vEitaminov" so .zlasti jabolka, dalje hruške, grozdje, pomaranče, limome, maline, jagode, orehi, lešniki. Sušenje lin kuhamje zamori vitamine. Ocehi, mandlji, Ješmki, .po- ' sebno kolkosovi m para-orehi imajo dosti beljakovin in maščobe. Tako tudi bamane. Največ sladkorja je v grozdju in renkJod-kah; kostanj, smokve, će&plje so zelo re-dilni. Najbolj navadni sad, jaboJiko, preprečuje zavapnenje žil, krepi in oživlja živce. varude bolezni udmee. Proti mož^ganski bo-lezui, za vneto grlo in žleze pomaga čaj ■\z jabolčH'ih olupkov. Poleti je izvrstno hladilo za žejo odlitek od kuhanih ikrluljev. Naj uživamo jaibolka zjutraj, zvečer ali podnevi, vedno 'SO koristna in pospešujejo prebavo. Pač pa ne stonijo kisla jabolka onim, ki imajo pr&več želoidone kisline. Zdravilo za kašelj: nareži kislih jabolk, na-lij nanje vode toliko, da jih pokrije, in prevri. .Posebej kuhaj 20 gr. rožr'čev na pol litru vode, dokler se ne omečijo rožiči. Voda na jabolkih naj stojd 24 ur. I^tem od-cedii in prilij še vodo od rožičev; zmesi in deni na IHer tekočine kilo kandisa. Kuhaj, dokler ne powe za par prstov. Je posebno za otroke. Tudi suhe smokve,, kuhane z ro-žički, so dobre proti kašlju. Smokve pomagajo tudi proti opešani prebavi in pljučni bolezni. Oroz-dje prerodi kri, če&plje redijo in odganjajo; mandljevo mlelco je staro zclraviilo za vročničnfe bolezni, limonov sok je pomoč pri zastruipljenju in ranah, pri ndnici in vnetju. PornaraBcni sok je posebno zdravilen za živce, varuje kužnih bolezni in slovi na Angleškem kot pomoč zoper rahniis. Otroika, ki ni mogel shoditi, je hranil zdravnik skoraj s samim pomarančnim sokom 'in otrok je kmalu shodil in dobil zobe. Da si želi otrok sadja, je torej upravičena zahteva narave. Srečni otroci na kmetih, ki pridejo malo lažje do sadla, dočim je v mestu lin tovarniškim otrokom
sadje že nekaj nedosegljivega. Kmečki otroci so žive zdrave barve, ker uživajo sadje. Treba bi ^bilo povsod saditi sadna drevesa namesto okrasnega drevja, da bodo dobivali otroci in odrasli več sadja in nmnj krompirja.
ZCatOi naših hmnii
Jainine
Makcuotti, &pageU, fuhine zahihe
Kislo zelie ie pravo ljudsko hranilo.
Vsaka .^ospodinča, iki ima iprimer&n ipTostor, naj 3>i si ga doima stkiisala ■mal so-dićelc ali večji ionec. Posebno .oikusno je feislo zelje, ako ■pomešamo vanje, ■preden ga kisamp, iiekaj nastrganih. kislih jabolk. Kislo zelje vsebiiije mnogo rudmnskih snovi in vitaminov; njegova posebna prednost pa je, da se dela v njem mlečna kislina, ki pospešuje ■prebavo, čisti telo in ■uniouje v njem mnoge stnipene bakterije. Največjo hranilno in čistilno vrednost pa ima kiislo zelje, do-ikier je surovo. Zato uživajmo neituhaiiLO, samo 'Začinjeno z'oljem; za odrasle pmde-nemo kvečjemu še malo popra in ktalja. Tako zelje obnavilja m čisti kti' ter dela polt gla.đfco in- mehko. Suro>vo kislo zelje daim^o lahko kot piedaed k obedu na imSzo; vzbuja teik. Sok kislega zelja pa ga-si žejo. — Kuhano kislo zelje se naljbolj poda k fižolu in sploh k vsakemu sočivju, ki je v zvezi z zeljem mnogo lažje prebavljivo.
ALI ŽE VEŠ?
Da se črvi oe zarede v ■siru, ako položiš med njega krčevec ali sv. Janeža rože?
Da je že skrajni čas, da poseješ motovileč in zimsko solato?
Da zeleni paradižniki ipordeče, aiko jih deneš v mrvo? A se ne smejo dotikati drug drugega.
Da napravi neslana kumarova voda polt svežo In mehko?
Da ščetine na ščetkah zopet otrde, ako jih pomočiš v močno raztopino galuna in vode?
LISTNICA UPRAVE.
Q. Malinič Mary, Cleveland. Poslano svoto smo prejeli, lepa hvala! ■Priporočajte „Ženski Svet" tudi drugim. Pozdrav-■Ijeni!
Priv. dečja sestra, ki je absolvirala šolo za socijalno in higijensko zaščito matere in dece, išče mesta. Ponudbe na našo upravo.	147
72
Plačati naročnino za svoj list iiai bo častna zadeva vsake žene!
NAŠ DOM
OKTOBER 1953 ŽEN SKI SVET
LETO XI. - 10
ZDRAVSTVO
Čebelni strup proti revmatizmu. 2e
1. 1888 je dr. J. Tertsch v Mariboru izdal znanstveni spis. ki razlaga, da z vceplie-niem Cehelnega pika lahko o<zđravimo revmatične bolnike. Da se to zdravljenje ni udomačilo, je vzrok ta, ker je zamudno in povzroča bolečine. V poslednji dobi sta dr. Pollack in dr. Kretscliy napravila raztopino čebelnega strupa za vbrizgavanje. Imenuje se apikozan po latinski besedi apis. To novo sredstvo je brez beljakovine in ima v nasprotju s svežitn čebelnim strupom to dobro lastnost, da ne razkraja krvi. Na dunajski kliniki so napravili z aoikozanom razne zdravilne poizkuse; in dognali so, da deluje novo zdravilo pri ishiji sijajno, ,pri revmatizmu prav dobro, pri protinu "pa skoraj nič. Vbrizgani čebelni strup ne dela dosti drugih telesnili težav.
Mleko — protistrkp. Ako kdo kaj strupenega zavžije, n. pr. strupene gobe ali karkoli drugega, je najbolje, da mu damo piti mleka. S tem se strup v želodcu razredči. Samo ,pri zastrupljenju s fosforom (užigalice) ali s španskimi muhami mleko nima nikakega učinka. Dalje treba pri zastrupljenju skrbeti, da se želodec čithpreje izprazni, bodisi s prisilnim bljuvanjem ali s kakim odvajalnim sredstvom, ki deluje hitro, ricinovo olje ali, kar je še bolje, s klistiro. Najbolje pa je seve, da gre dotič-' nik .k zdravniku oz. v bolnišnico, da mu izperejo želodec.
Pihati vroče jedi — nespodobno. Marsikdo ima grdo navado, da piha v prevročo juho, kavo ali kako drugo skoraj vrelo jed. Prvič je to jako nespodobno, drugič je pa nehigijenično. Cestokrat vidimo, da kuharica piha v vrelo mleko, ker se boji, da bi skipelo ali hoče s pihanjem zadržati smetano v posodi, kadar preliva mleko. Negle-de na to, da je tako ravnanje neokusno, saj s pihanjem razpršuje v jed tudi drobne, očem nevidne kapljice sline, je predvsem z zdravstvenega vidika nedopustno. Vsakdo ima v sebi kali raznih bolezni; morda S[> pri njem niso razvile, možnost pa je, da se razvijejo v bolezen v drugem človeku, ako jih prenesemo pntom pihanja nanj.
Hipermanganov kisli kaiii spada v vsako hišno lekcriio. Par zrnc, raztopljenih v vodi, da postane vijoličasta, služi za grgranje pri vnetju v vratu ali angini. Hiper-mangan se uporablja dalje za izpiranje ran; takrat mora biti tekočina bolj svetla. Meso, ki že malo diši. a . .r.dar še uporabno, operemo v svetli raztopini hipermangana in duh se izgubi.
Modna zmota« ki je z zdravstvenega staljšča ni mogoče dovolj grajati, so visoke pete, ki jih na svojih čevljih ne nosijo samo mestne gospe in gospodične, marveč tudi gospodinjske pomočnice, delavke in v novejšem času celo kmetice, torej žene, ki so skoraj ves dan na nogah. Pri takih čevljih visi peta noge takorekoč v zraku, in potem pride šele opetnica ali peta čevlja. Zato hodijo ženske v čevljih z visokimi opetnicami vedno tako kakor da so na poševni strmini; vsa teža telesa sili navzpred, na podplate, zato ni čudno, da ženske težko hodijo in se jim dela trda koža na podplatih. Posebno škodljive so visoke pete za noseče žene; čestokrat so samo one vzrok krčnim žilam. Pete naj bodo kvečjemu 4 cm visoke.
Paičolana, ki je zopet v modi, z zdravstvenega stališča ni mogoče odobravati. Morda res nekoliko varuje obraz prahu, vetra in mraza. Res pa je tudi, da paičolan lovi prah, krati vid, škoduje koži in nosu. Posebno pajčolani s pikami so kvarni očesu. Poleti in ob gorkem vremenu je uporabljanje pajčolana že zaradi tega nesmiselno, ker se nositeljica v njem nahaja kakor v parni kopeli in zaradi tega sili kri v glavo in proti možganom. A tudi v hladnejšem letnem času, kakoršen je n. pr. sedaj, pajčolan ni priporočljiv. Kajti čim hladnejša je zunanja temperatura, tem bolj škodi paičolan. Pogosti nahodi, rudeč nos, lahka vnetja očesnih vejic in očesne sluznice, hrapava lica — vse to je posledica pajčolana. Zlasti pozimi. Vse naštete nadloge se razvijejo, ker se gorki zrak, ki ga izdihavamo, sesede v mrežici pajčolana v obliki prav malih kapljic, ki često zmrznejo in tvorijo najmanjše ledene kristale; ti pa oškodujejo v.ce dele kože, ki pridejo ž njimi v dotiko, zlasti nos, brada in lica. Pri hudem mrazu celo zaradi vpliva paičolana lahko otrpnejo kožne žilice, kar ima za posledico, da se razvije znana rndečica in modrina nosu. Proč torej s pajčolanom. ki pokriva obrazi Priporočljivi pa so pajčolani, ki zakrivajo jedva polovico čela, zadržujejo klobuček, da ga veter ne odnese in dajejo vsaj malo toplote.
Megla in dež jako dobro vplivata na kožo obraza in rok. Znano je, da žene južnih dežel mnogo preje ostare, kakor žene severnih krajev. Vroč, suh zrak jim povzroča gube, medtem ko vlaga ohranja polt svežo in napeto. Vroče in pekoče solnce ima mnogo dobrih lastnosti, toda obraz, ki je mnogo izpostavljen žarečim žarkom, se
413
izsuši, da postane polt Itakor usnjena m nagubana. Vročina dobro vpliva na polt obraza in vsega telesa, ako je vlažna. Prav zato se ob morju tako dobro počutimo, ker ondi vročina nikdar ni suha, nego je tudi v zraku polno soli, ki dela vlago. Na Cejlonu, Javi in ob indskili morskih krajih ostanejo žene izredno dolgo sveže in mlade, ker vdihavajo vedno vlažno vroč zrak. Torej ne saimo solnca. tudi vlage, megle in dežja potrebujemo za dobro uspevanje telesa.
Prehrana na pljučih bolnih.
Pljučna tuberkuloza nas razjeda in se zato imenuje jetika. Zato je treba dobiti v močni prebrani" protiutež iproti prevehke-mu huišanju. In res nas uči izkušnja, da ■posebno obilna in dobra prehrana zdravljenje pljučnih bolezni pospešuje, v neozdravljivih primerih pa življenje podaljša.
Pri tem pa niso -vsa hranilna sredstva enakovredna. Maščo'be so za bolnika na pljučih bistveno prikladnejše, kakor pa ogiiikovi hidrati. (.Ogljikov hidrat' je kemični izraz za sladkor in vse vrste škroba, za sladkor v kuhinji, kakor tudi v sadju in rastlinstvu in takisto za škrob v krompirju in drugih rastlinah.) Posebno dobra so hranila z veliko vsebino beljakovine; njim .pripisujejo naravnost varnostni vpliv proti učinkom tuberkuloznih bacilov. Francoski fiziolog Charles Richet je
na živalskih poizkusih ugotovil, da zlasti sirovo meso in izžeti sok iz sirovega mesa zavira potek tuberkuloze. Na tuberkulozi obolele živali, ki jih je s tako hrano krmil, so ozdravele, druge so poginile. Za človeka je prehrana s sirovim mesom nekoliko te, žavnejša, ker se nam taka hrana pač upira.
Od maščob se v prehrani jetičnih priporočata zlasti sladkor, smetana in presno maslo, dalje rumenjaki in ribje olje; svinjske masti 'pa ne priporočajo posebno.
Da ogljikovi hidrati niso tako dobri kot sirovo meso, sok iz njega in pa maščobe, smo že omenili. Uporabljati jih pač moramo, ker so kot stransjia jed k mesu -potrebni, a nimajo specifično ugod-■nega vplivanja na potek tuberkuloznega obolenja in nam v nasprotju s prej omenjeno hrano ne nudijo nobene varnosti proti tuberkulozi. Morda je celo to res, da obilno uživanje ogljikovih hidratov. — zlasti krompirja — .pri .manj ipremožnih slojih razširjenje tuberkuloze celo iiospešujejo. Tako n. ipr. vemo, da je pri Ircih, kojih glavna hrana je krompir, umrljivost na tuberkulozi trikrat tako velika-kakor pri meso uživajo-čih Amerikandh. Seveda so pa še drusi vzroki (podnebje i. t. đ.).
Alkohol v lahki obliki se lahko pri bolnikih iz psihičnih razlogov še naprej dovoli. da jih obdržimo pri dobrem teku.
.Zdravje'.'
LEPO VEDENJE
Na cesti in v javnosti.
Prvi pogoj pravilnega vedenja je umer-jenost v vsakem pogledu in vsakem položaju. Dobro vzgojen človek, ki ima okus in takt, n. pr. nikoli ne kriči na cesti, da lahko vsi pred njim in za njini shšiio, kaj se pogovarja. Tudi ne maha z rokami, ne gestikulira in ne .postaja vsak hip, da mora ž njim postajati tudi njegov spremljevalec, ki se mu morda mudi in jc nestrpen. Vendar pa tudi ne govori pretiho; ne šepetaj, da te ne bo treba prekinjati: Kako, prosim, kaj, prosim? — Ne smej se na ves glas. ne kaži s prstom na ljudi in predme-t«, skratka, vedi se tako, da vzbujaš čim mani pozornosti. Pozornost vzbujaj s svojim duhom, s točnimi, lahko rezkimi, dovtipnimi, a dostojnimi odgovori, z bistro, duhovitih domislekov polno konverzacijo, ne pa s kričavostjo. Strašna so nekatera mlada in tiidi starejša dekleta in gospe, ki se brez vsakega povoda glasno smejejo, cvilijo. vrešče, v napačni domnevi, da se na tak način očitujejo temperament, živahnost; razigranost in dobra volja. Ko bi vedele, kako čestokrat gredo na živce vsej družbi!
Po cesti hodi tako, da se ne zaletavaš v druge. Ako se to po nesreči vendarle zgodi, tedaj se opraviči z „oprostite!" Pri umikanju pazi, da se umakneš vedno na desno stran. Na ulici ne meči po tleh odpadkov, papirja ali kakoršnihkoli smeti. Ka-
kor doma, naj gleda tudi na ulici slehern človek na snago in red. Tako bo vedno povsod čisto in tujci bodo poleg naše narave občudovali tudi naš smisel za redo-Ijubnost in čistost.
Kadar hodiš s starejšo ali odličti,eišo osebo, tedaj ji da! hoditi na svoji desnici; samo ako je na desni, strani pot slabša, naj gre ob tvoji levici. Na pločniku je boljša stran ob hišah; hodi torej na cestni strani. Ako gredo tri osebe skupaj, gre najstarejša ali najuglednejša na sredi, najmlajša na levi. Vendar pa treba urediti vse to neopazno in mimogrede in ne begati nervozno semintja. V gneči stopa moški pred žensko, da ji dela prostor. Po ozkih stopnicah takisto stopaj .moški pred žensko, ako ne more hoditi ž njo' vštric.
Na ižprehodu nagovarjaj znance le, če si sama in je dotičnik sam. Pridružiti se smeš odličnejši osebi le, ako te povabi. Ako nagovarja žensko na cesti neznan moški, ki -se ne predstavi, naj ga pusti brez odgovora in naj gre urno dalje. Seve, če vprašuje tujec za ulico ali kaj podobnega, naj mu prijazno odgovori in pokaže pot. Dekle pa, ki išče na ulici poznanstva s tujimi ljudmi in se vsakemu nagovoru odzove, ne more zahtevati zase spoštovanja in uvaževanja.
Ne govori in ne kriči nikoli z ene strani ceste na drugo stran, nego stopi preko
74
ceste, a le tedaj, če je res nujno in potrebno. ~ Ako srečaš pohabljenega človeka ali ie kakorkoli od bolezni skvarjcn, ga ne ogleduj, nego idi mirno dalje. Nikar se ne oziraj po nesrečnežu! — Na vogalih in ovinkih zadržuj korake, da se ne zaleti.? v koga. — Ako imaš srečati koga med vrati, pusti onega, ki odhaja, najprej stopiti iz prostora, nato šele vstopi.
V vozu, kočiji, avtu pazi vedno, da vstopijo odličnejše osebe najprej in dobe boljši prostor. V vozu je najboljši prostor zadaj na desni in nato zadaj na levi. Iz voza stopajo gospodje pred damami, da jim lahko • pomagajo pri izstopanju.
.4ko v cestni železnici ali avtobusu odstopi gospod dami iz prijaznosti sedež, se mu mora dama za to uslugo lepo zahvaliti in ne sme misliti, da se taka uslužnost razume sama ob sebi. Prav je, da da gospod in. mladina obojega spola sedež tudi priprostim starim ali bolehnim ženam ter materam z otrokom v naročju, ne pa samo odličnim damam.
Na cesti, na izpreho.dih ter celo v gostilnah in kavarnah opažamo pri ljudeh,
zlasti pri moških še neko veliko neokus-nost: zobotrebec. Valjajo ga med zobmi in ustnicami, kakor cigareto. Obgrizujejo ga, govore ž njim v ustih in ga vrte zdaj v desni, zdaj v levi kot. To je zelo, zelo nespodobno. Žene naj pri svojih moških vplivajo, da se te grde nedostojnostt odvadijo.
Tudi v trgovini, gostUni in kavarni mora biti naše vedenje uljudno in prijazno. Zadirčnost, osorno odgovarjanje na vljudna vprašanja in na prijazno postrežbo stavljajo kupovalca ali gosta v prav dvomljivo luč. Pri izberi blaga se smeš poniu-diti dalje časa le tedaj, ako imaš res namen kaj kupiti. So ljudje, ki si dado raz-kazati cele hribe predmetov, končno pa ne kupijo .ničesar. Tako šikaniranje oseb, ki morajo biti že po svojem pokhcu uljudni in uslužni, je prav nepotrebno in neplemenito. Postavimo v duhu sebe na mesto - prodajalca, natakarja, markerja, pa bomo gotovo postopali tako, kakor zahteva resnična srčna ohka. Ne stori drugemu, česar ne želiš, da drugi tebi store!
PRAKTIČNA NAVODILA
Vrt v oktobru.
V	septembru in oktobru se pekatera zelcnjad še prav lepo razvija, n. pr. zelje, ohrovt, kitai.ski kapus, endivija. — Vse prazne grede pognojimo z gnojem, kompostom, straniščnikom In pepelom ter jih globoko prelopatamo, a jih pustimo v brazdah. Kolikor moremo pridobiti tekom zime saj, jih vse stresamo po gredah, saj do neke mere nadomeščajo gnoj,
V	izpraznjeni topli gredi vzimimo en-divijo, ohrovt. karfijole, peteršilj. zeleno in drugo zelenjad. Endivija ne sme biti preveč razvita, ker sicer zgnije. Najboljša in najtrpežnejša je zelenolistnata endivija, ki je bila sajena avgusta meseca.
Korenjad (repo, redkev, peso, korenje) porujemo in spravimo v zakope na vrtu ali v temno suho klet. Sej še poslednjikrat motovileč in špinačo. Posadi zimski česen. V truščice in lončke zasadimo peteršilj, malo zelene, drobnjak, majoran in dr., za zimsko uporabo. — Z vrta pospravimo fi-žolovke in druge opore in jih spravimo ■pod streho.
Ko se ie že bati hudega mraza, izko-pljemo še ostalo endivijo, in sicer ob suhem vremenu, ■ ko listi niso mokri, in jo vložimo v kleti v pe.'iek. Ako ie deževno vreme, izruvamo endivijo, .io pod streho posušimo, potem jo šele vložimo v klet. Pomni, da nobena mokra zelenjad ne sme v klet, sicer hitro zgniie. Klet nai bo odprta, kolikor mogoče dolgo, da bo zračna; šele ob hudem rnrazu zaprimo .in zade-lajmo okno. Zelenjad v kleti treba večkrat pregledati, ali ne gnije, in vse nagnito sproti odstranjevati. — .Ako je vreme ugodno in toplo, pa ne hitimo z uzimlje-vanjem.
Paradižnikom poVeži stebla, ako je na njih še kaj zelenih plodov. Obesi jih v kuhinjo ali kam drugam na toplo; polagoma bo sadež dozorel.
Posadimo že v začetku meseca gomolje hiacint, tuhpanov in narcis ter po-krijmo dotična mesta z listnatim gnojem.
—	Razmnožujmo in presaiaimo trajnice.
—	Ko pade -parkrat slana, .porežimo stebla dalij, kan in gladijo! (mečkov), gomolje vzdignimo iz zemlje, posušimo jih na zraku, a ne na soincu. ako bi ga še kaj bilo. Rotem spravimo v klet — Visoke vrtnice odvežimo, da jih sneg ne polomi. Pokrijemo jih pozneje.
■Drevje sadimo in presajamo, najbolje v drugi polovici meseca. Oktober ie tudi ugoden čas za rezanje in potikanje po-tovknjencev. n. pr. ribeza, španske kutine, vrtnic-vzpenjavk i. dr.
Pobirajrno še zadnja semena. Pognojimo drevju, ko smo kolobarje zrahljali, naložimo tudi povrhu gnoja, da ho drevesom toplo in vlažno. Osnažimo drevesa h-šaja in namažimo debla z arborinom (na 91 vode II arborina).
Osnažimo še enkrat vrtna pota in spravimo v shrambe in sobe vse občutljivejše lončnice. Oleandri, fuksije, granatna jabolka niso za mraz zelo natančna in ostanejo lahko Se nekaj časa zunaj.
Kumare ostane.io dolgo časa sveže in zelene, ako jih. potrgaš s peclji ob suhem vremenu. Obriši jih dobro s čisto krpo in pomaži vsepovsod z beljakom, da ne ostane niti eno mestece nenamazano. Pomaži najprej na eni strani, in ko se to posuši, šele na drugi. Tako lahko hraniš kumare skoraj do Božiča.
(O
Ćrvi v cvetližnih lončkih iDosineio, ako zalivaš cvetlice z vođo, v kateri si skuliala na listke zrezanega divjega kostanja.
Vlaganje iaiec v apno. Najcenejši način konserviranja iaiec ie vlaganie v apno. Za to uporabliamo lahko kak star cel lonec ali škaf. Apno zmešano s prekuliano hladno vodo, da dobimo gostljato tekočino. Nalijemo jo v posodo za kake štiri prste visoko in polagamo vanj o sveža, dobro umita in obrisana cela jajca tako da stoje pokonci drug poleg drugega. Ko je naložena prva vrsta, zalijemo z apneno vodo in zopet polagamo jajca; to tako dolgo, da je posoda skoraj polna. Na vrhu mora biti vsaj 18—20 cm visoko sama tekočina. Pomniti treba, da smemo uporabljati za vlaganje samo dobro vležano apno, ker se sicer razvija preveč toplote in bi še jajca lahko skuhala. — V apno vložena jajca ne izgube na dobroti, samo ako jih kuhamo, lupinia rada poči.
Najbolj priporočljivo vlaganje jajec. Izvrstno sredstvo za vlaganje jajec za zimo je hipermangahov kisli kalij, ki ga dobimo v lekarni. Za konserviranie v manjšem obsegu zadošča mala žličica hi-permangana, ki ga razmešamo v vodi. Tekočina rhora biti teitinordeča, potem je pravilna. V tej osoljeni, temnordeči tekočini namakamo jajca par ur, potem jih zložimo za pol dne na debelo krpo, da se osuše. Dobro je, da jih medtem enkrat obrnemo. Popolnoma suhe zaviiemo vsako iajce posebej v časopisni papir in jih vložimo v mivko {prav .droban pesek) ki smo jo prej v pečici dobro 'posušili. Na ta način «se sveža jajca lahko ohranijo neiz-premenjena po več mesecev. — Sicer je za konserviranie že pozno, a bolje sedaj kakor sploh ne.
Povodna perutnina, gosi in race so močnejše in manj občutljive nego kure in prinašajo tudi več dobička, samo prav jim ie treba streči. Goska znese 50—60 iaiec na leto in da 10—12 kg mesa. Raca znese 100—120 iaiec in da 4—5kg mesa. To pa le, ako gosi in race dobro neguiemo in hranimo. Povodna perutnina brez vode skorai ne more živeti, oz. se ne počuti dobro in ne uspeva.-I.e. kjer je kak potoček ali vsai kaka luža ali velika posoda vode, korito ali kai podobnega, ondi jo ie možno goiiti. Ako ipozimi potok -eamrzne, treba povodni perutnini nastaviti na dvorišču posodo vode, k,i io moramo vsak dan premeniti. Kurniki oz. hlevi imoraio: biti kolikor mogoče snažni in suhi. Jutrania piča nai obstoji iz zmesi kuhanega krompirja, repe, kuhinjskih pomij, otrobov in zmesne moke. Za večer je naiboli .pripravno zrnie. Tudi ne sme manjkati zvečer pitne vode. Oosi in race so vedno lačne, ako jim ne dajemo dovoli hrane, se ne rede. Po večernem pitaniu morajo živali takoj v hlev.
Rjaste madeže spraviš z nožev, vilic, škarii itd. Ce je ria še sveža, drgni ma-
deže z zamaškom iz probkovine (Kork), ki ga pomoči v olje. Na ta način ne opraskaš pribora. Tudi petrolej odpravi madeže. Seveda treba potem pribor v vroči vodi umiti. Pomoči s petrolejem rjasta mesta in jih odrgni čez nekaj časa z vročim pepelom. Drugo prav tako dobro sredstvo je čebelni vosek. Zavii ga v prozorno tkanino iz mula ah tula ter drgni ž niim po rjastem orodju, ki ga prej se-grei. Tako se naredi na orodiu iz voska nekaka kožica. Ta vosek odstrani z zdrob-lieno solio, ki odrgne tudi rjo.
Mastne roke si lahko popolnoma osnažiš, ako jih odrgneš z otrobi ali s pestio koruzne moke. To ie ugodno takrat, kadar nimaš pri roki vroče vode.
Da ostanejo plošče štedilnika čedne, jih večkrat namaži z krafitom, ki ga raztopi v vodi. Pri tem jih drgni s staro krtačo. Kovinski rob štedilnika pa vsak dan po glavni kuhi odrgni s finim pepelom in vodo in ga potem zbriši z zmečkanim časopisnim papirjem. Vsaj vsak teden enkrat do dvakrat pa ga osnaži s šmirgljem.
Pleteno pohištvo osnažiš ■ na sledeči način: Napravi močno milnico brez sode. S to milnico krtači pohištvo, potem ga iz-pcri z vročo vodo. In končno ga posipaj z žveplom, kar storiš najlažje z razprSilni-kom-, in pusti, da se hitro posuši. Potem z mehko, čisto krtačo odstrani še žveplo.
Pranje volnenih stvari je kočljivo in treba pri tem postopati jako previdno in natančno. JVtoda svetlobarvnih iersey-ob-lek, kvačkanih in pletenih žemperjev, bluz in telovnikov zahteva, da dobro preuda-rimo, kako naj iih snažimo. Da bi iih da-iali vsakokrat kemično Eistiü, bi bilo predrago. — Preden začneš prati pleteno obleko, io natančno premeri, kakor to dela šivilia. Torei: dolžino krila, "širino bokov in pasu, širino ramen," prsi, dolžino rokava. Oziraie se na te zapiske, nategni pri likanju posamezne dele z gorkim pa ne prevročim likalnikom, da dobiš prvotne mere. Pletenega ali kvačkanega oblačila ne smeš dvigati iz vode, ne da bi ga z drugo roko podpirala, ker se sicer že v tistem kratkem trenotku prekomerno potegne. Razume se da pletenih stvari nikoli ne mencaj in ne žuli nego iih samo na-lahkno stiskai in v vodi sem in tja premikaj. Ako se ie obleka zelo vskočila, tedai še vlažno z likalnikom raztegni v prvotne oblike. Likai vedno narobe in preko vlažne krpe. Ce se ie pa oblačilo preveč potegnilo, likamo nalahko preko, tako da se z likalnikom skorai ne dotikamo pletenine. Vročina likalnika navadno skrči niti. Peremo samo v mlačni ali hladni vodi in izpiramo prav mnogokrat, da pletenina izgubi duh po volni in milu. Poslužuiemo se milega, najbolje lusk-natega mila. Pletene stvari nikoli ne obešamo, nego' jih polagamo na zganjeno platneno rjuho. Dvoinata pletenina nai se ne dotika, marveč vtaknlmo vmes platneno brisačo, ki hitro vsrka mokroto.
KUHINJA
Naše gobe.
Jesen je čas Kobie žetve, ki je bogata takrat, kadar je dosti dežja, a tudi toplesta solnca. V mrazu Kobe ne rastejo. Ker vsebujejo gobe mnogo beljakoviti in drugih redilnib snovi, bi lahko njih izkn-riSčanje tvorilo prav važen del narodnega gospodarstva.
Pri nas pozna narod povečini le jurčke (Edelpilz), ki so v fesnici najboljši in vsestransko uporabni, dalje lisičke, medvedje parkeljce, pomladanske mavra-he ali smrčke in skoraj» nič drugega. Pa je vendar še tako veliko število okusnih užitnih, a razmeroma prav malo strupenih gob. Izvrstni .poznavalec gob, strokovnjak na tem polju, A. Beg piše:
„Neužitne so vse gobe. .ki so slabega, zoprnega, omotnega, rezkega, žveple-nega vonja in zoprnega pekočega okusa, četudi niso naravnost strupene. Najbolj zanesljiv je okus. V ta namen smemo brez skrbi prežvečiti košček vsake gobe, ker nobena ni tako strupena, da bi se nam s takim koščkom bilo treba bati za-striipljenja. — Užitne gobe so voljnega, sladkega okusa, sličnega sirovim orehom, lešnikom ali mandljem. Vonj svežih gob nas spominja na svežo moko, sveže testo aH sadje. Nekatere gobe diše po česnu, janežu i. t. d."
Gobe bi lahko tvorile bogat izvozni predmet, kakor žanjejo zanje milijone razne druge države n. pr. Nemčija, še posebno Bavarska, dalje Švica i. dr. A to bo mogoče šele takrat, ko bomo razne vrste gob bolje .poznali. Navajamo tu nekatere gobe, ki rastejo tudi pri nas in bi nam bile lahko lep vir dohodkov.
Karželj (Kaiserpilz) raste od junija do konca septembra. Je za jurčkom menda naša najboljša goba. Dokler je še prav mlada je ravno tako zavita v jajčast kožni mehur kakor mušniča. Ko prodre iz kože, je klobuk zlatorumen, pozneje po-marančasto rdeč brez belih krpic kakor pri mušnici. Lističi na spodnji strani klobuka so rumeni (pri mušnici beli!); kocen je tudi rumen in ti i votel kakor pri mušnici. Vonj in okus sta prijetna.
Bronasti goban ali ajdovec (Bronzen-riihrling) je zelo podoben navadnemu jur-čku. Klobuk :je temnozelenkasto rjave ali sploh temne barve. Kocen in lističi pod klobukom (plodovnica) žveplene ali temno-rumene barve. Meso je belo, toda prerezana goba postane kmalu rumena.
Rjava masleiika (Butterpilz). Klobuk je na sredi izbočen, tako da ima grbo, umazanorjave, rdečkastorjave ali rumen-kastorjave barve. Plodovnica (spodnji del klobuka) je nežno bledorumena; v mladosti je preprežena z mreno. Pozneje se potegne ta mrena proti kocenu in tvori vijoličast obroček ali manšeto. Kocen je nad obročkom posut z rjavkastimi, kosmiSastimi pikami. Meso je nežno, rumenkastobelo ka-
„Naš pravi domači izdelek!"
kor presno maslo in se ne izpremeni. Vonj je prijeten, po sadju, okus nekoliko kislast. Raste posebno pod mladimi smrekami in borovci po pa.šnikih in gozdnatih travnikih. Ta goba je sveža jako dobra za juhe in prikuhe. Za sušenje pa ni, ker je premehka.
Dežnica, solnčnik (parazolček, Schirm-ling raste od julija do novembra ob gozdnatih parobkih, najraje na peščenih tleh. Klobuk Ima v mladosti jaičasto, potem zvončasto obliko. Ko popolnoma doraste, je podoben razpetemu dežniku ali solnčni-ku. Barve je bclkastorjave. Povrhu klobuka so rjavkaste in belkaste luske, razvrščene kakor opekii na strehi. Kocen je do 30 cm visok, tanek, votel spodaj beti-často odebelel in skoraj bel, višje zgoraj je rjav in tudi luskast ter nosi pod klobukoin usnjat kolobarček (manšeto). Meso je belo, nežno in ima zlasti pri mlađih gobah izrazit vonj in okus po orehih. Za sušenie ni prikladen, pač pa je svež jako okusen.
Štorovke, hrastovke imenujejo v Be-lokrajini tudi panjice, ker rastejo na starih hrastovih štorih ali koreninah (nem. Stockschwamm). Klobuk je cimetorjave barve. Lističi pod klobukom so bledorjavi. Kocen je spodaj temnorjav, proti klobuku svetlejši, pokrit z luskami ter ima kožnat obroček. Meso je belkasto iii diši po sadju. Raste v celih skupinah (šopih) iz starih bukovih :ii hrastovih panjev, je prav dobra za juho, prikuhe in vlaganje v kis.
Lukovke ali česnjevke so prav male gobice, ki rastejo do pozne jeseni, vsakokrat po dežju in jih najdemo vedno po
mnogo skupaj. Klobuček je rumenkast rdečkastoriav, a kmalu dbledi in ima, ko ie starejši, neredno navzgor zavihane krajce. Kocen ie tanek, votel, Eol. Meso' diši izrazito po česnu. Služi kot ■ prikulia, še bolje so lukovke posušene in v prah zdrobljene kot zaSimba k raznim omakam in pečenkam.
Sivke ali zelenkaste solobice (Grün-iiclier Taubling) so naše najbolj pozne gobe, ki rastejo prav do zime in niso niti naj-mani občutljive za slano. Prinašajo jih precej tudi na ljubljanski trg. Klobuk ie najprej okrogel, potem raztegnjen, v sredini vdrt ter bledozelenkaste ali sive barve. Kocen je belkast, votel in precej debel. Sivka ie vsestransko uporabna; dobra je dušenii ali pečena. Male trde sivke vlagamo kakor jurčke v kis.
Vse gobe brez izjeme treba hitro osnažiti, razrezati in uporabiti oz. jih sušiti ali vložiti,. Več kot eno noč sobe ne smejo stati nerazrezane.'Nabirajte gobe po možnosti v suhem vremenu, a trgajte in kupujte in sušite le mlade, še trde gobe. Gnile in čr,vive gobe so ostudne in zdravju škodljive.
Oobov rižoto. Praži na masti sesekljano čebulo, ki ji prideni tudi malo strtega česna in sesekljanega ffeteršilja. Ko se začne čebula rumeniti, prideni kake dve pesti opranih, na listke zrezanih jurč-kov ali sivk; pari jih nekaj časa, nakar prideni še 30 dek izbranega in oprane.ga riža. Osoli in duši tako dolgo, da bo riž mehak. Kakor vsakemu rižotu, primešamo tudi gobovemu 1—2 olupljena paradižnika, ki naj. se parita z rižem vred.
Gobova polenta. Skuhaj polento kakor običajno; hkratu pa napravi gobovo omako iz kakršnihkoli gob in oblij ž njo polento.. Gobova omaka: Praži gobe na masti, čebuli, česnu, peteršilju, vse sesekljano; ko se vsa mokrota izpari, potresamo z žlico moke, zarumenimo in zalijemo z juho, malo mleka in par. žhcami kisle smetane. Zadošča pa tudi samo mleko. Osolimo in opopramo ter še malo poku-hamo. Pretlačen paradižnik omako še izboljša.
Z gobami nadevani paradižniki. Izberi lepe, še trde in ne prevelike paradižnike, odreži vsakemu pri vrhu kapico, iz paradižnikov pa izdolbi pesčevje ter jih povezni, da odteče voda iz njih Med tem praži na- olju ali masti sesekljani čebulL česnu in zelenem peteršilju drobno zrezane jurčke ali sivke, osoli jih in popopraj ter napolni s tem nadevom paradižnike skorai do roba, vendar da ostane mala jamica. Potresi povrhu nadeva fine drobtine, zmešane s parmezanom ali nastrganim domačim sirom. V vsako jamico vlij malo olja, pokrij s prej odrezanimi kajficami paradižnike, zloži jih v kozico in tudi vanje vlij nekoliko olja. Paradižnike duši v pečici 20 minut, najprej pokrite, pozneje jih ad-
ognjavarni posodi in jih
li krij. Pripravi jih
nesi kar v njej na mizo.
Gobova pašteta. Namazi ognjav kozico dobro s presnim maslom in p dno s sesekljanimi ostanki prekaieneg; zika ali telečje pečenke. Na to nalož
surovega, olupljeneg zrezanega na tenke praj in pridaj še i krompirja natresi pi surovih, sesekljanih (golobic), ki si jih prej o iri jim prirhešala nekolik'
>krii je->to
lekoliko ecej m gob: ju
diem
lenega peteršilja t posipaj z drobt'» presnim maslom ali Ako bi bila gornja vi krij z močnim papirje opalijo.
Gobov puding. Pr; snem maslu drobno zrt rumena, prideni dve re; čenega in izžctega kruh Tej ohlajeni tvarin sekljanih dušenih i
krompirja kifelCarja, Posoh, popo-kimlja. Vrhu debelo vrsto rčkov ali sivk ilila, popoprala iseklianega e čebule. Vse o -pokapaj s ipeci v pečici, prehuda, po
5kljan dobri
:obe ■
umenjaka
iži na olju zane čebule ;ini, v mleki a in duši pa __ primešaj 20 dek rčkov, če teh
di preda bo
mil
kisle smeta
ir
model
me
kuhaj v s li in oblij z vročil Govedina z raz a od pljučne peči ki jih opražimr
masti. D mehkega: se poduš mast. Po
)dam proti
ume
maj prti
damo š česna ii Nazadnj jenega, na rez hanega krompi du-šenih gob, st dotičnem letne al o
malo
koncu nai b sa tekočina in •m dodamo žlicq m zalijemo z juho in limonov olupek m ^se drob:
sneg dveh beljako osoli, kolikor treb drobtinami posip ipari 1 uro . zarjavelim
zelenjavo. H režemo na ;bulo na v in dušimo idkrito.
nke jüh'f
am
Potem laslom.
M kg
na re-oči do da samo in ko se ' I vina. do-peteršilja, sesekljano, vode parija, ku
ostan
:m
lik, povrhu
hämo se vat krož: Različno istočasno Sar: sestoji ii in krompirja, ti ho' poznamo pod im Sv. je priobčil
: še v malo zrezanega k' zelja, karfijole, gr-ah :ga fižola, kar je pač su na razpolago. Pok
kih prikuh ikuh
iara
streserno n naložimo re
____________ ki se skuh
kuhamo lahko skupaj ali minešlra. .Vsaka g( nekaterih zelenjav, sc ;j ■ vsako meš im šara :kai
ali šai
P taka
iam-osto
__apoI jul jed. Saj
zeli
poda %
radiživ
kislo
kromp
zme
osol
ijska
:nja
lajD
ša
mn
juh: ali
clja. P
Seveda :an ali pr ironi. Sli
rosta
kolerabe, repe šaro iz krom-i kaše ali riža, les tudi kak zre:
ter celo maka: ;lie in na kocke zre vsako posebej; nat prideni bledorjaveg. popopraj in še malo pokuhaj ihaš v šari kos prekajene svinji ;da še izboljša.
-aj.
podolgo-dne mesa. približno
sta jed, ki ;ivja, riža --.no priku-ili mineštra. ■eceptov ta-napol sebuje snovi, npirja, imorci a,' kislega se dobro itlačen pa-uhaj fižol, 1 . olupljen vse dobro prežganja. Ako . se
■edilnih kro
7S
Zdrobovi žgaiici. Razbeii presnega masla ali masti in praži na njem tako dolgo 1 pšeničnega- zdroba, da nekoliko zarumeni. Potenj prilij vrelega mleka, kolikor ga' zdrob popije, osoli in mešaj neprestano, dokler se ne ločijo od ponve majhni kosci ali žganci, ki jih daj kot prilogo li kakemu mesu v omaki ali kot samostojno led s kuhanim sadjem, Lahko jih še povrliu zabeliš .— Namesto, da mešaš potem, ko si že opražilo zdrob in prilila mleko, postaviš tudi lahko v pečico in dusiš žgance počasi. Mleko lahko tudi nadomestimo s slanim kropom.
Hranilna vrednost sira. Sir spada med najredilnejša hranilna sredstva. Sicer , je jako razširjeno pomotno mnenje, da je sir težko prebavljiv, kar pa ni res. Ako sir dobro žvečimo, torej ako ne požiramo celih koščkov, ako ga z zobmi zmeljemo v kašo, ga lahko prebavi tudi slab želodec. Danes, ko proizvajamo doma toliko dobrega sira, naj bi se ga gospodinje posluževale v večji meri. Včasih je bil sir nedostopna delikatesa, ker 'je bil silno drag, danes spada med cenejša hranila. Gospodinje naj bi dajale sir na mizo tudi nastrgan k rižu, makaronom, rezancem; razmo-tan v kakršnokoli juho, jo znatno izboljša. Pa ni treba, da je to dragi parmezanski sir, zadošča tudi posušen in nastrgan domač sir.
Teleääa kisla čorba (juha). Na 1 kg mesa, telečjega, a tudd lalilco «ovejega ali janječjega, malij v lonec 2 litra vode in vse (Pridatke, ki jih devljemo h goveji j.uhi, samo zelene ne. Ko je meso mehko, napravi sledeče iprežganje. Razbedi v kozi veliko žlico inastii in napravi sredoje gosto prežganje; ko je molka napol zarumenela, prideni 2 glavici drobno zrezane čebule in malo mušikatovega oreška. Mešaj dalje, dokler čebula me pomimeni.' Potem prideni sladke ipaiprike in zalij z nekoliko mlačno vodo, dobro raamešaj in ■zlij v lonec, M se v njem čorba kuha: Ro juha ponovno zavre, jo osoli in okisaS s kisom aii s tekočino kislega zelja. tPotem potegni lonec na stran, da juha ne bo več vrela.
Raz;mešaj v skladi za juho 1 rumenjak in 4 žlice dobre kisle smetane. Dolivaj počasi juho, a vedno mešaj. Juho itreba precediti in deni vanjo meso, zrezaiio na iepe koščke. Potieifcod kuhajo v itej juhi tudi karfijolo, korenčak, grah, malo krompirja in .dado vse to z mesom vred posebej na krožniku k ,iuhi na mizo.
Mrzei zdrobov narastek. 1 liter rnleka, 5 dfcg slatdikoTja, 1 vanilijo in par zm soli zavremo ter zakuhamo 24 dkg zdroba, ki smo ga zmešali v pol i hladnega mleka. Ko se to zgosti in zdrob skuhan, odstavimo ter še v toplega zamešamo trd sneg 3 belijakov. To zmes denemo v pudingov ali drug obod, s,plaknjen z mrzlo vodo. ter postavimo na hladno. — Pred serviranjem ga 'Zvrnemo ma skledo, oblijemo z malinov-cem ali äagodovim sokotm. Posebno primerna jed za otroke.
ZCata naših (vumii
j^o/wme
Jiakwumi, špageti, juhim iiahtAe
Mešana solata. Kakor je zelo dobra prifcuha, pripravljena iz dveh ali več različnih zelenjav, in. pr. mladega korenja, graha, stročjega fižola ali kolerabe in kar-ttjole, slaidke repe in špinače; kakor so dobre mezge, zmešane iz različnih vrst sadja, prav tako je tudi posebno dobra mešana solaita. Pripravimo jo takole: Stre-bimo malo krhke glavnate solate, dalje narežemo zelnate solate, kuhan krompir, dve kuhani, olupi j eni zeleni, zrežemo na re, zance 2 sladki papriki, malo kumaro; vse . dobro zmešano in pridenemo na tanke lisiike zrezano čebulo, ki smo jo prej namakali že narezano v vodi, da ni preostra, in pa par na rezine zrezanih paradižnikov, ki jih tudi že prej osolimo, da se izvodene in vodo odcediimo. Vso to zmes zabelimo s soljo, oljem., kisom, seseldjanim drobnjakom in česnom. Okrog naložimo trdo kuhana jajca in danio takoj na mizo. Taka solata z rženim kruliom poleti izadošča za večerjo. Seveda lahko mešamo prav vse vrste solate: peso, karfijolo, grah, lečo, zrnati fižol, a prevladuje naj glavnata hi zelna solata. — Jaiko dobro solato daje tudi zeleni kuhani grah, še .gorak zabeljen z oljem, kisom, 'sesekljamim peteišiljem in česnom. Ako ga za mekaj časa pokrijemo, se iprekvasi, da spominja njegov okus na rake, ki jih pripravimo tudi približno na ta način.
Ruska pijača. Zmešaj pol litra čaja, pol litra rdečega vina, sok ene limone ter sladkorja po okusu. Postavi na led in serviraj v čašah.
Konserviranje paradižnikov. tNov maloznan način.) Pretlači zrele paradižnike in pusti jih v skledi 2 dni; tretji dan jih pasiraj. Pasirane deni v vrečico, ki jo obesi, da voda odteče. Gosto mezgo postrgaj z žlico v kozo, dodaj soli (na 1 kg mezge polno žlico soli) nato kuhaj ozir. bolj suši mezgo na štedilniku in tudi na solncu, da je dobro suha. Iz te suhe mezge napravi na deščici klobasice, povaljaš jih v olju in povij v Celofan-papir. Shrani jih na suhem prostoru. Gospodinja si na ta način konzerviranja paradižnikov prihrani kozarce. Pri uporabi odrežeš poljubni košček tnezge, katerega raztopiš v malo topli vodi. _ __A. P.
Opozorlio. V septemberski številki 2. Sv. naj sledi v rubriki ,,K u h j n j a" receptu „Okusen in cenen kompot", recept „Mešana mezga" potem je ta recept razumljiv.
79
ALI ŽE VEŠ ?
Da je zelo napačno, ako deneš na svežo rano pajčevino? Lahko si zastrupiš kri.
Da more od 100 žen doiiti svoje otroke 95 odstotkov nekaj časa, ali popolnoma ali vsaj deloma?
Da se kolcanie takoj ustavi, ako na-kapaS na kocko sladkorja par kapljic kisa in to použiješ?
Da je povsem pogrešeno mnenje, da potenje nog odvaja iz telesa bolezenske snovi in se zato ne sme odpraviti. Potenje nog je bolezen kože in se lahko odpravi.
Da nobena stanica v človeškem telesu po preteku sedmih let ni več ista?
Da Indijsko pleme ne dobi kolere in Zamorec ne malarije?
Vonj po tobaku odpraviš iz zakajene sobe: Vlij v malo, plitko skledico nekoliko ogljenokislega amonija, prideni curek vroče vode in ipar kapljic kolin&ke vode ali sivkinega (lavendJjevega) olja. Skledico po- ■ stavi v zakajeno sobo in hitro bo zrak čist.
POSVETOVALNICA
G. N. H. Štajersko Kakšna bolezen je Omrtvični krč, vprašate. To je huda smrtno-nosna nalezljiva bolezen; ako se ne zdravi pravočasno, zastruplja kri.~ Latinski se se imenuje tetanus. Od človeka na človeka se ne prenaša, pač pa od živali ali iz zemlje na ljudi. Nastopa pri živinorejcih in kmetovalcih. Naleze pa samo tisti, ki ima odprto rano. Začenja se s krči v ustih, potem se razširijo ti krči po vsem telesu. Dandanes velja strog ukaz, da vsakogar, ki pride k zdravniku ali v bolnišnico z umazano od prsti onečejeno rano, cepijo s protistrupom. Vsak zdravnik mora imeti serum tetana. Tako se bolezen razvije samo ondi, kjer so jo v začetku zanemarili.
Frania B. Proti mastni koži in izpuščajem. Umivajte si obraz izmenoma vsak dan 5 X z vročo in 5 X z mrzlo vodo, in sicer tako, da si'pokladate na obraz obkladke najprej vroče, takoj nato mrzle vode; vroča voda naj vpliva na kožo še enkrat tako dolgo kakor mrzla. Nato po-kladajte za krajšo dobo na lice platnene krpice, ki ste jih pomočili v čist špirit. — Tudi večkratno umivanje z močnim (pristnim) belim vinom je koristno. Dalje jemlje maščobo kože še umivanje s svežim sokom od paradižnikov. Vporabljati pa morate samo eno izmed naštetih sredstev, toda vztrajno. Vsa ta umivanja se morajo vi-šiti nalahno, vse bolj s polaganjem, da se koža ne razdraži. Izpuščaji so čestokrat posledica slabe prebave in napačne prehrane. Nemara bi vam zelo koristila grozd-jeva ali jabolčna kura. Skušajte 14 ali vsaj teden dni uživati domalega samo grozdje: 1—2kg na dan ali tudi več; vmes samo malo kave s pičlim koščkom starega
kruha ali prepečenca ali kak domač čaj. To vam imenitno izčisti kri in osveži ves organizem.
Trepalnice, ki silijo v oči, si vsako jutro in na večer ter še med dnevom nalahno krtačite z malo in mokro krtačko od spodaj navzgor. Tudi vaselin je jako koristen, ker zmehča vejice, da se obrnejo hitreje navzgor; toda paziti treba, da vam ne pride v oči. Krtačko. prav za to namenjeno, dobite v drogeriji.
Qorenika. Vedeti želite, ikaikšno je suho mleko. Suho mleko iproizvajajo v posebnih napravah na ta način, da mleko do neke gotove vročine razgrevajo in mu s tem odvzamejo vso vodo. Mleko se torej izpre-meni v prah. Dobro suho mleJto vsebuje vse sestavine pristnega mleka, izvzemši vodo. Suho mleko je v prometu zlasti po velikih mestih, kjer je dovažanje mleka otežkočeno.
Cenjenim naročnicam
v Ljubljani ia okolici!
Mnoge gospe bi si rade. napravile ko-stta ali plašč, ne upajo si ga pa ukrojiti in jim ga nima kdo pomeriti. Vsem tem naznanjamo, da jim je vsak torek od 2.—3. v našem uradu v Tavčarjevi ulici 12/11 na razpolago strokovnjak, ki jim ukroji plašč ali kostim poljubne fazone točno po meri. Cez par dni jim plašč pomeri, popravi vse nedostatke in da vsa potrebna navodila. Pristojbina znaša Din 30.—. Upamo, da bo s tem marsikateri ustreženo in vabiino vse, da se poslužujejo te ugodnosti.
Listnica uprave.
Prosimo vse naročnice, posebno one v inozemstvu, da pišejo svoje naslove točno in zelo čitljivo!
Vse, ki še niste poravnale svoie naročnine, pošljite nam vsaj en obrok, da nam s tem prihranite ogromne stroške za opomine!!
Pri spremembi naslova je treba vedno navesti tudi stari naslov!
Reklamacije. Ako katera ne dobi lista, naj nam to sporoči na nefrankirani dopisnici, na kateri napiše na naslovni strani: „Reklamacija". Reklamacije so veljavne le tekom 1 meseca. Kasneje reklamirani zvezek je treba plačati posebej.
K boijši družini želi vstopiti 21 letna gospodična, ki je dovršila 3 letnike obrtne šole, se razume v gospodinjstvu in pri otrocih, zna nekaj kuhati. Naslov pri upravi.
151
Za inštrukcije se priporoča vestna gospodična stud. med. v Ljubljani. Naslov pri upravi.	152
80
NAŠ DOM
NOVEMBER 1953 ŽENSKI SVET
LETO XL - 11
ZDRAVSTVO
Kako si ohranimo zdravie?
Qlede ohranitve zdravja je dal dr. V. Czeniy, učenec znamenitega dunajsitega profesorja Biiirotiia, sledeča navodila:
1.	Tvoja dolžnost ie, da si ohraniš telo in dušo zdravo ter da se izogneš vsemu, kar bi moglo ti dve dragoceni dobrini ogrožati. Vsakomur ni dala narava veselega značaja, dobrohotnosti napram drugim in sposobnosti, da pravilno ocenjuje vsakdanje neprijetnosti in muke življenja, ki preže aia nas. Kdor si pridobi te lastnosti z vajo, ta bo svojega življenja v resttici vesel.
2.	Osem ur poklicnega dela, osem ur okrepčila, razvedrila in izobrazbe, osem ur počitka in spanja: to se mi zdi aiajbolje. Najbolj osvežujoč čas za spanje sta dve uri pred polnočjo in dve uri po polnoči, Cas razvedrila obsega dve uri za družino, prijatelje in javnost ter dve uri za pameten sport; tu mislim na izprehode po gorah in gričih, na jahanje, 'kolesarjenje, veslanje, plavanje, telovadbo, drsanje, smučanje in na lahko igro na prostem zraku.
3.	Hrana naj bo lahko prebavljiva, tečna. prilagođena razmeram in delu, ki ga posameznik opravlja. Pri nobenem od obedov (zajtrk, kosilo, večerja) naj hrana ne presega enega htra jedi in pijač. Kar je več, obtežuje želodec. Iz tega sledi dolžnost, da smo zmerni v jedi in pijači. Izključna rastlinska hrana nima toliko redil-nih snovi (kalorij), kolikor jih moreta želodec in črevo dobro predelati. Zato mora dobiti rastlinska hrana še zadostne množine beljakovin in maščobe v lahko prebavljivi obliki.
4.	Pazi se, da ne postaneš suženj po-slatic! Mislim tu na alkohol v raznih oblikah, na kavo, čaj, tobak. Vse to nima ni-kake hranilne vrednosti, a kaže, da je postalo po številnih rodovih kulturnemu človeku že kar neobhodno potrebno in se more le težko nadomestiti s čim drugim. So to sami strupi, ki so zaradi navajenosti sicer izgubili ost nevarnosti, ki nam .pa gotovo krajšajo življenje, ako jih uživamo v preveliki meri. Tobak in alkohol zrahljata živčni sistem in povzročata zvapnenje žil in s tem zgodnjo smrt. Kava in čaj motita spanje in ju po četrti popoldanski uri nikoli ne uživajmo. Vsaj enkrat v letu naj bi omenjene poslatice za nekaj časa popolnoma opustili. , ^
Gospodinisko delo ni treba, da se vidi na aadelanih rokah. Take roke niso dokaz pridnosti, nego prej dokaz površnosti. Umi-
vajmo si jih na sledeči način; Najprej jih odrgnemo s prerezano limono; potem se umijemo v topli vodi z ne preostrim milom in krtačko, da .postanejo roke popolnoma čiste. Naposled jih namažemo z mešanico iz dveh delov glicerina, enega dela špirita in enega dela limonovega soka.
Proti utrujenosti. Kopiji se v topli vodi, ki ji dodaj par pesti morske soli. Med kopeli o polagaj na obraz izmenoma vroče in mrzle obkladke; potem ga namaži z obrazno kremo. Lase privezi pri tem s paičola-nom, da se ne zmočijo in ne pomaste. Končno si telo oteri s kolinsko vodo. Lezi za pol ure in pokrij oči z obkladkom kamilč-nega čaja.
Utrujene noge kopaj v vroči vodi, ki ji dodaj žlico salimijakovega cveta; to okrepi noge. Deset minut zadošča, pa izgine utrujenost. Tudi vroča slana voda je zelo blagodejna.
Obraza si ne smemo prepogosto umivati z vodo iz vodovoda, ker je taka voda trda, zato izsuši kožo. da se delajo po njej brazde. Po možnosti se umivajmo z deževnico, z vodo iz potoka ali s prekuhano vodo, ki ji pridenemo nekoliko limonovega soka. — Da si obraz popolnoma očistimo, ga na-mažimo z dobro kremo, pustimo kremo nekaj časa na obrazu, potem ga nalahno izbrišemo s kosmiči vate, ki postane vsa črna. Maščoba je namreč odprla pore in raztopila nesnago. Sedaj šele si umijmo obraz s poslano vodo.
Lasje na obrazu ženske motijo in žalijo pogled; zato je prav, da se jih izkuša odstraniti. Lahko jili izpuliš s pinceto s korenino vred; toda to postopanje je prav boleče. Poizkušaj na drug način. Zmešaj Čajno žličko vodikovega superoksida, pol čajne žličke salmijakovega cveta in pol žličke vode. Pomakaj kosmič vate v to raztopino in potepljaj na dotičnih mestih nalahno in previdno, da se ,po možnosti samo laski zmočijo. Mo'kro mesto izpostavi svetlobi ali solncu. To ponovi vsak dan. Ako bi se koža vnela, treba takoj prenehati in z mastno kremo namazati, a ne drgniti. Tako postopanje prenese samo zelo zdrava koža. Sčasoma postanejo lasje svetli, končno se odlomijo in izginejo. Samo treba .potrpljenja; ki vodi do uspeha.
Proti velikim poram. Osnaži obraz kakor prej, potem raztopi v skodelici mlačne vode noževo konico galuna, pomakaj kosmič vate v to tekočino in si obraz pomoči, ne da bi drgnila. Galun stisne znojnice. To treba večkrat ponavljati. Tudi name kopeli
81
Ljubljana KRZNO SREČKO LflPflINE ^
Telefon 3737
Telefon 3737
Specijalna izdelaVa, predelaVa in modernizacija damskih krznenih plaščev», jopic in o\i^ratniko\^ in Vsa V to, široko spadajoča dela. Za gospode; izdelala llilllillilliiiliniillliii Večernih, promenadnih, športnih in loVskih plaščeV. I
obraza, ki jih menjava] z umivanjem z mrzlo vodo, stisnejo sčasoma pore. Ako so znojnice črne, tedaj zmešaj nekoliko v prah zdrobljenega plovca (Bimstein) in vodikovega superoksida. Pomakaj kosmič vate v to raztopino in previdno z lahkoto drgni po mestih, kjer so črne znojnice. Občutljiva koža se rada vname; potem treba prenehati tako dolgo, dokler se koža popolnoi-oiJ ne zaceli. Uspeh je možno doseči šele ipo opetovanem postopanju. Ko izginejo črne znojnice, treba začeti z galunovo raztopino, kakor je bilo pre] opisano. Vendar mora biti med prvim in drugim postopanjem par dni premora.
Vtiranje obrazne polti s kislim mlekom, limonovim sokom, pomešanim s polovico vode, s svežim sokom od kumar ali s sveže narezanimi krompirjevimi rezinami jako ugodno vpliva na kožo. Vsakokrat treba pustiti, da se sok na obrazu posuši; pozneje šele je obraz umiti z mlačno vodo.
Jajčna maska. Zmešaj rumenjak s par kapljicami limonovega soka, namaži to enakomerno na obra-z; pusti 20 minut, potem umij z mlačno vodo. Polt bo gladka in napeta.
Da ohraniš lepoto, mladost, svežost, je
najvažnejša — 'kopel. A ne samo poleti, nego tudi v jeseni in pozimi. Markiza Main-tenon, svetovalka in poznejša žena Ludvika XIV.. se je baje silno bala, da osta-ri. Vprašala je učenega zdravnika, kako si najdalje ohrani mladostno svežost. Zdravnik ji je dal polno steklenico z besedami: „Vsako jutro vlijte 2 'kapljici te tekočine v kopel in zgodi se po vaši želji." Važni pa nista bili oni kapljici, nego kopel sama na sebi, Gospa Maintenon je ostala do visoke starosti sveža in lepa. Toda v tistih časih je bila kopel nekaj redkega, težko dosegljivega. Danes je drugače: kopel je'dostopna vsakomur, samo da se je iz gole komod-nosti vsakdo ne poslužuje. Kopel pa ni samo čistihio sredstvo, nego je tudi sredstvo užitka, ki nudi pravilno uporabljano, telesu okrepčilo, moč in prijetno občutje, in ki s tem krepi tudi duha in pospešuje dobro razpoloženje. To okrepilo in osvežilo si poleg prijetnega počutka, ki ga nam nudi zavest čistote, lahko razlagamo še s tem, da s ko-pelio negujemo tudi kožo, ta tako velik in za življenje važen organ. S kopeljo dobiva koža življenjske pobude, kakor bi je na noben drug način ne mogla dobiti. Vse to in še marsikaj drugega nam pravi, da je kopel izrednega ipomena za naše zdravje in da se te enostavne pospeševateljice zdravja • mnogo premalo poslužujemo. Zlasti v mrzlem jesenskem in zimskem času radi odla-
šamo s kopanjem, .češ, saj ni vroče, ne potimo se; dovolj smo oblečeni, da ne pride prah do kože. Toda koža je tudi pozimi željna in potrebna temeljitega umivanja. Kako prijetno kroži po kopeli kri po vsem telesu, kako toplo nam je, ko smo se skopali in dobro z ostro brisačo odrgnili! Seveda pa moramo biti previdni: paziti moramo, da se pri kopeli ne .prehladimo. Od 'poletja v zimo moramo počasi navajati telo na brzo menjavo vročine in mraza. To do.sežerao s tem, da se vsak dan po vsem telesu urno umijemo z mrzlo vodo. Kadar je od sile mraz. se umijemo najprej z vročo vodo, a takoj nato še z mrzlo. Japonci, ki so snažni ljudje in žive zelo higijenski, se kopljejo najprej v vroči vodi, potem pa tekajo po snegu. A vse to je stvar preudarnega navajanja, iki se mora vršiti polagoma.
Ob prihodu zime se obolenja prehlada javljajo v izredno velikem številu. Prehladimo se zaradi vsestranskega večjega oddajanja toplote od strani telesa. Možnost prehlajenja je pri posameznih osebah zelo različna, ta ji je bolj izpostavljen, drugi manj. So ljudje, ki jim škoduje vsak ve-trič in jim že pohleven dežek, 'malo megle ali nekoliko mraza povzroča nahod, katar ali trganje. Drugi zopet se ob najneugodnejšem vremenu nikoli ne prehlade, ali vsaj' prav redkokrat. Seveda igra tudi veliko ulogo različni ustroj telesa. Krepak, živčno zdrav človek je odpornejši nego slabotna, malokrvna oseba, ki mnogo sedi v sobi in se malo giblje na zraiku. Možnost prehlajenja lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo 7. razumnim oblačenjem in is smotreniin utrjevanjem.
Utrjevanje nam dališa živUenie. Naj-naravnejše in najudobnejše sredstvo pri tem je, da se navadimo svežega zraka. Vsakdo naj bi se tudi v neprijetnem letnem času iz-prehajal najmanj po eno uro na prostem, čistem zraku. Otrokom taliisto ne odtegujmo tega dobrodelnega vpliva in jih pustimo tudi ob slabem zimskem vremenu vsak dan ven na prosto, seveda 'Primerno oblečene in obute. Neodpustna je pretirana obzirnost in strah, s katerim nekateri starši zapirajo pozimi otroke ves dan v zatohle sobe in jim ne privoščijo trohice svežega zraka, češ, da je zunaj grdo. Prav take pomehkužene sobne rastlinice se prehlade 'najhitreje, medtem ko so jako odporni otroci, ki gredo vsak dan na zrak, ki sankajo ali drsajo. Bolj ko hodimo tudi ob slabem vremenu na prosto, bolj 'ko vodimo otroke redno na izprehnd, tem manj smo izpostavljeni raznim obolelostim vsled prehlada in njih neprijetnim posledicam.
MATERINSTVO
Kako vzgojimo dobre gospodinje?
Na to vprašanje odgovarja modra
žena:
„Dajte svojim hčeram pravo vzgojo: šolsko in splošno izomiko!
Učite jih, da bodo znale kuhati dobro in tečno hrano!
Učite jih peči kruh In zabičite jim, da dobra kuhinja štedi na zdravniku in lekarni!
Učite jih prati, likati, nogavice krpati, gumbe prišiti, svoje lastne obleke in perilo šivati!
Podučite jih, da jim preprosta obleka bolje pristoja, kakor svilena toaleta, ki pa ni plačana!
Učite jih sprejemati samo zmerno in pametno modo!
Učite jih čistoče, reda in .snažnosti v vseh stvareh!
Navajajte jih, da bodo imele .smisel za delo na vrtu, za veličino narave in da bodo zaznavale lepoto poljskega cvetja!
Učite jih odkritega in prostodušnega mišljenja, govorjenja in ravnanja!
Učite jih delati!
Učite jih, ako imate sredstva za to, glasbe, umetnosti, a naj ne pozabijo, da vse to ni neobhodno potrebno za življenje!
Učite jih potrpljenja in odrekanja!
Navajajte jih, da bodo znale uživati male radosti, ki se jim nudijo mimogrede!
Učite jih izkoriščati dan in čas!
Učite jih, da bodo spoštovale tujo pravico, srečo in bolest!
Učite jih plemenitosti, postrežljivosti in dobrote!
Učite jih, da bodo imele vest in religijo!
Učite jih skromnosti iti zadovljnosti.
Učite jih, da sto para sestavlja dinar, ki že ima svojo ceno!
Učite jih, da sreča v zakonu ne zavisi od moževega denarja, marveč predvsem od njegovih solidnih in dobrih lastnosti!
Učite jih da je pošten rokodelec v priprostem delavskem suknjiču več vreden nego ducat elegantno oblečenih malopri-dnežev!"
Otrok — večni vpraševalec.
Otrok vprašuje več, nego more deset mater ali očetov odgovoriti. Pretirana je zahteva nekaterih vzgojiteljev, da je treba na vsako otroško vprašanje odgovoriti. Res pa je, da odgovarjaj na vprašanja, ki izvirajo iz otroškega resničnega zanimanja in iz istinite želje, da bi se o čem poučil. Toda vsak otroški „zakaj" nima globokega ali resnega izvora. Cesto smo priče, ko gre mati z otrokom po cesti ah se vozi na železnici in otrok jo neprestano vprašuje: mati je očividno utrujena, vendar z angelsko potrpežljivostjo odgovarja na vsako otroško vprašanje. Mati ni zaključila niti
svojega stavka, ko jo otrok prekine že z novim „zakaj". Končno slišimo nevoljno mater vziklikniti: „Ali otrok, nikar ne izprašuj tako neumno!" Pri tem si mislimo: Tako bi bila mati lahko pred pol ure odgovorila, saj otrok ne izprašuje iz želje po pouku in globljem pojasnjevanju, nego le zato, da se zabava, in da mu materino govorjenje preganja dolgčas. Ako bi mati otroka zdaj ponovno vprašala vse tisto, kar mu je pravkar razložila, bi se prepričala, da si ni otrok zapomnil niti enega njenega odgovora in da je bržčas sploh ni poslušal. Žrtev utrujene matere je bila torej z odgovarje-njem čisto brez koristi. Otroka je le raz-vadila, da brezmiselno vprašuje, a se za njene odgovore globlje ne zanima.
Pomnimo torej, da otroški „zakaj", pa „kdo" in „kdaj" nikakor niso zmeraj dokaz otroške duševne lakote ali vedoželjnosti, nego so često znak duševne lenobnosti. Marsikaj otrok že sam ve, a vendar sprašuje: marsikaj pa bi laliko vedel, ako bi ne bil v svojem razmišljanju len. Nikakor ni torej pravilno, da starši podpirajo duševno lenobo s tem, da jim odgovarjajo na vsako vprašanje. Edino pravilno je, da otroka s svojimi protivprašanji prisilijo, da najde_ otrok sam' odgovor. Ako se otro-ku posreči, da na protivprašanje pravilno od-govori,^ ima veliko veselje, in vednost, ki si jo je na ta način pridobil, je njegova last in mu ostane. Ako se otrok zaveda, da na svoja vprašanja ne bo dobil takoj odgovora, nego da bo moral na protivpraša-nja roditeljev sam odgovarjati, potem otrok ne bo več toliko brezmiselno izpraševal. Tako navadimo otroka misi'ti. S protivpra-šanji pa tudi doženemo, ali je bilo otroku resnično za pojasnitev, ali pa le za to. da sliši besede. Cesto vprašujejo otroci tudi stvari, ki se tičejo odraslih in si dovoljujejo s svojimi vprašanji sodbo. V takem primeru ne zadošča, da ga zavrneš: „Tega ti še ne razumeš," nego mu je treba odgovoriti tako, da se otrok sam zave neumestnosti svoje sodbe in da mu je jasno, da činov odraslih oseb zaradi svoje mladosti in neizkušenosti ne more razumeti. Načelo pa mora biti, da starši otrokom nikoh ne lažejo in da si pridobe s svojimi odgovori popolno zaupanje.
i!
Kaznovanje otrok. Kazen je vedno posledica kakega prestopka. Kdor se ne pregreši, tega ne moreš kaznovati. So ljudje, ki pretepavajo otroke iti še celo ženo zato, ker so jezni, razburjeni in imajo razdražene živce. To je velik greh roditeljev, ki ga otrok nikoli ne ipozabi in ne odpusti.
Prestopke odraslih, ki so se pregrešili zoper kazenski zakon, presoja in kaznuje sodišče. Vrše se dolgotrajne preiskave, pričevanja in razprave, samo da sodišče ugotovi, ali je toženec kriv ali nedolžen. Plemenit sodnik nosi v svoji duši
83
pravilo: Bolje izpustiti sto 'krivih, nego obsoditi enega ipraviönega.
A kako .postopajo starši v svojem domu, kjer so sodniki svojemu zarodu? Ali premislijo dovolj tehtno, zakaj kaznujejo? Ali pazijo na to, da s Drekomemiim kaznovanjem ne zamore v otrokih vero v njihovo dobrohotnost in ljubezen? Otroci se ne smejo očeta in matere pretirano bati. Ako jih čakajo za vsako malenkost hude besede in kaizni, potem jih čestokrajt prav ta strah pred kaznijo zavaja v — laž. Zato naj starši najprej poizkušajo z lepo prepričevalno besedo iai ako ta ne izda, šele s kaznijo.
Doraščajoči otroci. Najtežji čajs ie za roditelje, ko otroci doraščajo iai se začno razvijati v zrele, samostojne osebnosti. Napol odrasla mladina je v svojem stremljenju po samostojnosti čestokrat brezobzirna do staršev, zlasti do matere. Posebno nadarjeni otroci, ki so se že nekaj učili in so mnogo čitali — a vsega tega še niso prebavili — se radi domišljavo dvigajo nad
svoje, morda priproste starše. Tu treba velike previdnosti. S strogostjo mati ne opravi dosti, nego je na mestu prijaznost in ljubeznivost, ki pa seve ne sme iti predaleč. Vsekakor se morajo roditelji zavedati, da je v telesno in duševno zdravih otrokih mnogo življenjske moči, ki sili nevzdržno na dan, To je najnevarnejša doba, v kateri morata biti oče in mati popolnoma na svojem mestu. Nadzirati morata posebno, s kom mladina občuje, s čim se bavi, kaj čita. Dasi ne smemo biti pretirano ozkosrčni glede vprašanja, kaj naj naša mladina čita, moramo vendar gledati na to, da se otroci ne poglaiblja.jo -v današnjo nervozno, pretirano seuzitivno, mračno ali opolzlo slovstvo, kjer igrajo glavno ulogo moški ali ženski lenuhi, potepuhi brez volje, brez veselja do resnega dela in življenja, brez ciljev, brez značaja in brez smisla za čast in poštenje. Tako čtivo vpHva silno pogubonosno na mlade duše... Priprosta naravnost in dober vzgled delata pri odraščajoči mladini čudeže.
PRAKTIČNA NAVODILA
Vrt v novembru.
Na zelenjadnem vrtu ie v tem mesecu glavno delo spravljanje zelenjadi v zimske shrambe in v prezimovališča na planem. Suha, zračna klet je najboljše prezimova-'lišče. Za uzimljenje odberemo samo najboljšo, prvovrstno -zelenjad. Slabotna ne vzdrži zime, zgnije ali se posuši. Vso za uzimljenje namenjene zelenjad odberi, odstrani vse, kar je količkaj nagnitega, in posadi brezhibne komade v 'kleti v pesek ali lahko zemljo. Pomni, da se že .po-polnoma dorasla endivija ne drži; izbrati moraš mlajša, še ne docela razvito. Tudi ne spravljal zelenjadi z vrta v mokrem vremenu, niti rie v jutranji rosi, marveč v suhem. Ako ni mogoče drugače, spravi mokro zelenjad •kam pod streho, da se posuši, potem jo šele posadi v klet. Tudi nedorasle ^karfijole pre^ ncsi v klet in jih .posadi v ipesek ali zemljo. Gotovo bodo vsaj nekatere izmed njih napravile preko zime cvet.
Korenje, repo, redkev prezimimo najbolje v „jamJiicah", t. j. zakopljemo jih na vrtu prav v bližini hiše, da moremo vsak čas do njih, globoko v zemljo. Izkopljemo jamo, obložimo jo s slamo, nasujemo vanjo korenjad, pokrijemo s slamo in zasujemo ter napravimo vrhu jame še kup zemlje, da korenjad ne more pozebsti. Seveda izberemo samo nepoškodovane, suhe sadeže.
PeteršiU posadimo deloma v toplo gredo, deloma v kak zabojček, da ga imamo takoj .pri rokah, deloma ga pustimo čez zimo na vrtu. saj ne pozebe, ozir. ostane lepo zelen.'.. Kjer ni prav ^ude zime, ostane lahko na vrtu v zemlji tudi por, zelena, rožnati kapus, podzemeljska koleraba. Treba vse samo malo prisuti.
V prezimovališču pazimo, da vse, kar je gnilega sproti odstranjamo ter da shram-
bo, ozir. klet v suhem vremenu pridno zračimo.
Sadno drevje očistimo stare skorje in mahu,- pod njima so skrivališča sadnih škodljivcev. Kef so tudi v vrhovih razne gosenice, jajčeca metuljev in listnatih uši, vse po možnosti odstranimo, ozir. poberemo, potem pa še dobro pobrizgamo z ar-borinom in vodo (na 91 vode 11 arborina). In tudi debla in veje s čopičem pomažemo z 10% arborinom... Drevju izdatno po-.gnojimo. a ne prav ob deblu, nego v krogu pod ikrono. Tudi ribezu in kosmulji dobro pognoji.
Visoke vrtnice pripognetno in pritrdimo k.tlom; s slamo ali zemljo jih pokrijemo šele koncem novembra ali v začetku decembra, ako preje zelo ^ne zmrzuje. Nizke vrtnice samo prisujemo; ko začne zmrzo-vati, jim koremne malo pokrijemo z listnatim gnojem.
Za tulipane je skrajni čas. da jih posadimo na vrtu v zemljo ondi, kamor smo jim na spomlad določili mesto. Ako bi čebulic ne dali v zemljo, čez zimo propadejo.
Dalllam in kanam postrižemo kakih 10 cm nad zemljo steblovje šele tedaj, ko ' je slana zelenje osmpdila. Ko bi porezali še zeleno in od slane . nepoškodovano steblovje, bi s tem zelo oslabili gomolje.


RUDE IN KOVINE d. d. Ljubljana, MasarykoVa cesta 12 Telefon 27-27, .28-27

84
Važno delo ije v pozni jeseni gnojenje in obdelovanje praznih gred. Globoko jih prelopatamo, gnojimo, a pustimo zemljo v kepah. Tudi gnojenje z apnom se najbolje opravi jeseni.
Zelene paradižnike, ki v jeseni več ne dozore, .poberem in jih denem na slamo, da lie segnijejo. Uporabljam jih kot začimbe k rižu, änhi, sladkem zelju, ohrovtu itd.
Šunko ohraniš. Zašij jo v tanko blago, batist ali mul; potem jo na debelo na-, maži s sveže prirejenim mavcem (gipsom) okrog in okrog, da zrak ne more do nje. Svobodna- naj ostane samo vrvica za obešanje. Pred uporabo šunko potolči, da se mavec oddrobi, odparaj blago, umij šunko v gorki vodi in jo kuhaj ali .peci v testu, kakor navadno.
Ako zapaziš na kislili kumaricali plesen, jo previdno odstrani, dolij kisa, zavezi kozarce s pergamentnim papirjem in belo krpico ter kuhaj kumarice 20 minut v sopari, t. j. steriliziraj jih v 80° vročine. Mehke ne postanejo. Ako je plesen že napredovala, a so kumarice še nepoškodovane, jih umij v prekuhanem slanem kisu in jih nanovo oblij s takim kisom; potem iiii sterilizjraj.
Namizno orodje (pribor), zlasti ako je mastno, obriši najprej s časopisnim papirjem, in siccr takoj po uporabi. Potem nože in vilice zase, žlice pa zase operi, da se ne o.praskajo. Nože in vilice vtakni samo do ročajev v vročo vodo, da se ne zmehča klej, s katerim je pribor pritrjen v ročaje. Hitro pribor umij in ga takoj zbriši. Potem ti ga ne bo treba dosti snažiti. Ako ipa pustiš umiti pribor moker dalje časa, ti zarjavi, in mnogo dela imaš, preden ga oči-■ sti-š. Ako je potrebno, da drgniš nože in vilice s šmirgljem, zavij ročaje v cunjo, da jih ne umažeš in ne opraskaš. — Ako je srebrni pribor madežast in se ne sveti, ga položi za par ur v mrzlo vodo; potem ga zbriši s flanelo ali jelenovo irhovino. — Za strogo pravilo ti naj bo, da spraviš le popolnoma osnaženi pribor. Silno nerodno in znak velike malomarnosti je, ako šele ti-koma pred obedom ali večerjo snažiš namizno orodje.
Tudi kozarcev in steklenic ne puščaj, da se jih nabere cela vrsta. Pomij jih takoj, četudi je morda umazan samo eden ali dva.
Kruli osvežiš. Položi ga v posodo, ki jo postavi' v vrelo vodo. Ako je kruh star samo 1—2 dni, zadošča, da ga počasi se-greješ v pečici ali na pokrovki lonca, ki je napolnjena s kropom. A stori to tikoma pred uporabo, ker sicer kruh zopet otrdi in se ne da več osvežiti.
Steklene posode z motnim robom po-miješ prav lepo s kavno usedlino, ki ti ostane, ko si skuhala kavo. Uporabljaj pa to usedlino čim najbolj svežo, ker je učinkovitejša. Vrzi jo v posodo ali kozarec, ki ga hočeš pomiti, prilij mrzle vode in tresi sem-intja ali drgni s krpo. Potem izplakni z mlačno vodo.
Pri pomivanju kuhinjske posode ne
bodi površna. V loncih, ki se jih drže še ostanki jedi od prejšnjega dne, se kaj rado kaj prismodi. Tudi sajaste kolobarje, fci se narede na zunanji strani posode; treba vsak dan sproti odrgniti najprej z zmečkanim časopisnim papirjem 'in če treba, še z drobnim peskom in potem z vročo vodo splakniti. Vso posodo treba pomivati v dveh vo.dah, druga je za iz-plakovanje, ki jo po potrebi premeniš. Finega porcelana ne pomivaj v prevroči vodi, ker rad popoka.
O pranju in o pericah.
Pranje je vkljub neštetih iznajdb kemije in industrije še vedno trd „oreh" za naše gospodinje: brez truda in napora, brez mila in solnca perilo noče biti belo. Niti voda ni povsod enako dobra za pranje. Perilni stroji pa za mala gospodinjstva ne pridejo vpoštev.
Razni so načini pranja. Skoraj vsaka gospodinja ima takorekoč svoj recept, katerega se zvesto drži, četudi je morda že zastarel in nepraktičen. — Sicer pa ne kaže, da bi vse staro in preizkušeno zavrgli, saj je staro kvas za novo; ponavlja se in pride zopet v modo.
Pri nas je udomačeno pranje z namakanjem. Naše stare matere so za namakanje perila lovile deževnico in topile sneg. Ko je .prišla v modo soda namesto luga, smo se smejale našim babicam, da še lovijo deževnico. Danes je deževnica zopet v čisiih, in to celo pri filmskih zvezdnicah — saj si, nekatere izmed njih umivajo lase najraje z deževnico.
Torej, kako peremo pri nas?!
Na predvečer pranja odberemo perilo, raztopimo v mlačni vodi kakšen perilni prašek, in perilo namočimo. Naslednjega jutra perilo izmencamo v dveh vodah, namilimo in prekuhamo. — Ali pa: perilo sproti namočimo, nataremo z milom, zmen-camo na mizi, pustimo nekoliko časa, da se odmoći, potem izperemo na potoku, zložimo v čeber ter večkrat poparimo z lugom.
Tako pri nas! Kako pa drugod?
V Pragi perica perila ni namakala. Zgodaj zjutraj je prišla, zakurila je v pralnici in odbrala perilo. — Najprej se je polotila drobnarije. To je potopila v mlačno vodo, v kateri je raztopila nekoliko peril-nega praška ali pa sode. Potem je kos za kosom izmencala, namilila in odložila. Ko je bila z zadnjim kosom drobnarije gotova, je to perilo v mlačni vodi do čistega izprala, zopet namilila in takoj prekuhala. .Prekuhano perilo je potem devala v posebno posodo. Potem se je lotila drugega dela perila. Zopet je skrbno odbrala umazano od manj umazanega. Skrbno je pregledala vsak kos posebej, da vidi, na katerih krajih je potreba več mila in več obdelave. Za to pranje je vzela bolj majhno posodo in je vodo v enomer menjavala, V že rabljeni milnici ni marala prati. „Kar ie umazano, je umazano: ni za rabo"! je
425
rekla. Izpirala je z mlačno vodo. Posebno prva voda je morala biti precej topla. Cim toplejša je bila prva voda, temmanj je bilo potem treba izpirati.
Pač porabi praška perica nekoliko veC kuriva, nikakor pa več mila nego naša. Ona trdi, da se z namakanjem perilo le še bolj zamaže: nesnaga se v vodi razkroji in razleze še na ostale — sicer še čiste dele perila. In tedaj je treba več mila, več ognja m vec truda.
Praška perica ima zelo težko stališče. Praga je • industrijsko mesto. Na stotine dimnikov bruha dan za dnem goste oblake dima iz svojih dolgih rilcev. Ozračje je polno saj, ki padajo zopet nazaj na zemljo. Praška perica le redkokdaj „vjame" lep solnčen dan, da lahko razobesi perilo na prostem. Pa še takrat mora paziti. Neznatna sapica zaveje. popiha saje raz streh, in — perilo je črno. Večkrat se pripeti, da mora perica enoinisto perilo 'PO dvakrat oprati. Toda vkljub temu imajo Pražarike lepo belo perilo.	Konec prihodnjič
MALI NASVETI.
Dopoldne, ko se pripravljaš h kuhanju, pregrjii kuhinjsko mizo s časopisnim papir-ali s starim nerabnim prtom, da ti ne bo treba plošče pomivati.
Posodo pomivaj sproti, drugače se ti je med kuhanjem nabere taliko, da pn obedu nisi zlepa gotova, ali ti jo morda še med kuho zmanjka.
Že zvečer preudari, kaj boš kuhala naslednjega dne. Ako si še drugod zaposlena, si tudi vse takoj zapiši, da morda iznova ne pozabiš.
Moko kupuj po celo vrečo, ako denarno .to zmoreš in jo imaš kam spraviti. Dobiš jo že pri 50 kg za oO .para ceneje pri kilogramu, kar znaša Din 25.
Ves potrebni živež imej po možnosti doma. Neprestano tekanje po Vi kg sladkorja, Vil olja, škatlico vžigalic itd. vzame mnogo dragocenega časa. Tudi je tako na-•drobno nakupovanje vedno dražje. Papir, ki ti vanj prodajalec zavije malenkostne količine blaga, znese precejšnjo težo, ako bi ga zložila od več potov in ga stehtala.
Premoga takisto ne -kupuj po vrečah, ker ga tako nadrobno kupovanje silno podraži. Ako ga nikakor ne moreš takoj plačati, ga naroči na odplačilo v mesečnih obrokih. Toda bodi v takem plačevanju redna in natančna, ker sicer ne dobiš drugič blaga na upanje. Sicer pa jemlji na obroke le v skrajni sili; hrani raje denar in plačiij vse sproti, ker je takn najceneje in dobiš, vedno najboljše blago. Redni plačniki so v sedanjih časih precej redki in zato vedno zelo uvaževani.
Šivalni stroj", ki je mnogo v pogonu, je treba častiti vsaj enkrat tedensko. Z mehkim čopičem ali velikim gosjim peresom odstrani znotraj nesnago in prah. Nato kani v vsako luknjico malo petroleja in ženi nekaj časa prazen stroj. Pusti ga tako preko noči; naslednjega dne ga dobro iz-
briši in ga s strojnim oljem iznova namaži. Notranjost stroja lahko dobro osnažiš tudi s sesalcem za prah; vendar ga potem čisti še s peresom ali čopičem.
Da se pri šivanju na strel svila aH drugo tanko blago ne razvleče, položi ondi, kjer nameravaš šivati, pod blago svilen ali kak drug tanek papir in šivaj preko blaga in papirju. Papir potem previdno iztrgaj
Obutev, ki je postala na plohi trda, zmehčaš tako-le: Očedi jo z mlačno vodo, takoj zbriši in dobro vteri v usnje ricino-vega olja. Usnje ostane mehko, tudi ako bi se nanovo zmočilo.
Blatne snežke obriši z vlažno krpo; potem jih odrgni z drugo krpico, ki jo po-makaj v tekočino iz pol vode. pol glicerina. Na ta način ohraniš snežke vedno čedne.
Ako se je lijak zamašil, nastavi nanj narobe obrnjen večji lij (Trichter). Na ozki konec lija natakni gumijasto cev. kakršno uporabljaš za brizganje vrta. Drugi konec cevi natakni na vodovodno pipo. Da se Hi ne bo premaknil, ovij okoli njega krpo in dobro pritisni. Hkratu držimo cev vrhu lija, da ga pritisk vode ne more odstraniti. Druga oseba drži cev ob vodovodni pipi in pipo počasi odpre. Vodni curek navadno odplove odpadke, ki so se nabrali v grlu lijaka, ako niso preveliki.
KUHINJA
Kostanj ima mnogo redilnih snovi in siromakom prav mnogokrat nadomešča kruh. V naših krajih ie dovolj 'kostanja; škoda samo, da mu nihče ne posveča ni-kake skrbi in je zato skoraj povsod dro-ban. Da kostanj rodi lep, debel sad, mora imeti dobro zemljo in pa dovolj prostora. V gnječi drugih dreves pač raste, toda nc ■daje debelega sadu. Kostanj mora torej stati posamič; dalje ga je treba cepiti, kakor vsa druga žlahtna sadna drevesa. Cepiče ima na razpolago ljubljanski sadjarski strokovnjak, gosp,. šol. nadzornik Jos. Štrekeij. Kostanj bi bil pri nas lep vir dohodkov; saj je po mnogih kmetijah dovolj neizrabljenega prostora.
Ako hočemo, da si ohranimo kostanj čim dalje časa v zimo, ga oberimo zrelega, ko sam rad odpada in ga pustimo v jezicah na suhem in zračnem prostoru. Nadzornik g. J. Strekelj pa nasvetuje sledeče, že preizkušeno hranjenj-e: Kostanj poberemo z jezicami vred, ne da bi ga izluščili, in tudi že izpadle plodove. Vse skupaj spravimo v kako kad ali zaboj in -stlačimo kakor zelje. Da se vrhnja plast ne posuši ill da se izvrši nekako vrenje, pokrijemo to plast na debelo s kostanjevim listjem. Tako stlačen naj ostane kostanj v posodi kake tri tedne, lahko pa še dalje časa. Potem ga stresemo iz kadi, izluščimo iz ježic in ga sortiramo po debelosti. Takoj nato, da se ne posuši, vložimo kostanj v kako posodo med vlažni rečni pesek.
86
Na dno nasujemo za 2 prsta debelo peska, nato vložimo vrsto kostanja, ki ga zopet pokrijemo z dva prsta debelo plaistio peska, nakar pride iznova kostanj itd. Na vrhu mora biti pesek. Debelejše plasti kostanja kakor plod ob plodu ne smemo vlagati, ker bi se sicer pojavila plesen. Na ta način se ohrani kostanj do pomladi. Posodo s kostanjem hranimo v hladni kleti. Kadar hočemo kostanj uporabljati, ga zajamemo z vevnico s peskom vred iz posode, na rešetu ga očistimo peska in ga končno še operemo. Ostali kostanj v posodi zopet dobro pokrijemo s peskom.
Kostanjeva iuha. Skuhaj kostanj, olupi ga in pretlači. Temu pireju prilij redko prežganje iz presnega masla, moke in vode, juhe od kosti ali krompirjevke in dobro prevri. Kot začimbo prideni muäkatovega oreška in po okusu sladkorja. Tudi malo paradižnikove mezge se ji dobro poda. Juho vlij na ocvrte žemeijne kocke. . Kostanj tudi lahko surov olupiš in ko je kuhan, odstraniš tanko rjavo kožica. Tudi fižolovo juho zelo izboljšaš, ako jI primešaš malo kostanjevega pireja.
Ohrovt s kostanjem. Duši na široke rezance zrezan ohrovt na presnem maslu ali masti; ko se vsa tekočina izhlapi, priden! prav malo moke, zarumeni in zalij z malo juhe ali krompirjevke. Ko je. že vse gotovo, začini s poprom in kimijem ter prideni pečenega, olupljenega kostanja. Ako vzaraeš maroni, ga prerezi že pečenega na polovice. — Tako pripraviš lahko tudi višnjevo zelje. — Ali: Olupi pol kg lepega pečenega kostanja in ga stresi v 14 dek sladkorja, ki ga kuhaj prej tako dolgo z malo vode, da -se kaplja potegne, ko kane od žlice. V tem sladkorju pusti kostanj tako dolgo, da .se bo lepo svetil. Potem nakopiči gorkega na sredo krožnika, zloži okrog venec dušenega ohrovta in na ohrovt poševno narezane koščke pečene mesene klobase.
Kostanjev pire. Pristavi kostanj z mrzlo vodo in ga osoli; ko zavre, ga kuhaj 10 minut. Potem ga odmakni, jemlji z zajemalko posamezne plodove iz kropa -in jih olupi: odstrani hkratu tudi rjavo tanko kožico. Olupljeni kostanj deni v kozo, prideni kos presnega masla in toliko juhe ali vode, da je kostanj popolnoma pokrit. Zavri to in duši nato pokrito ob mili vročini tako dolgo, da se kostanj razkuha. Nato ga pretlači skozi sito ali cedilo, daj ga-nazaj v kozo, prideni še malo presnega masla in mešaj nad ognjem, -da se pire segreje. Ako treba, ga še osoli. Serviraj ga h klobasi-cam, pečenemu mesu ali kuretini. Dober je tudi kostanjev pirč s spenjeno smetano. Napravi okrog nakopičenega kostanja venec iz spenjene smetane.
Kostanjeva gibanica. Napravi vlečeno testo iz moke, beljaka, malo mlačne vode, malo olja in soli. Ko je dovolj počivalo, ga razvleci in namazi s sledečim nadevom: Pripravi » kg pečenega ali kuhanega tei olupljenega kostanja; sesekljaj ga na drob-
na zrnca. Nato vmešaj % kg presnega masla, 15 dek sladkorja, 4 rumenjake, H litra sladke smetane in primešaj končno trd sneg štirih beljakov. Namazi najprej z nadevom, povrhu potresi kostanj in pe.st žemeljnih drobtin. Namesto drobtin vzameš lahko tudi orehe ali mandlje. Zvij testo v gibanico, položi ga v podolgovat pekač, po-
lij z mlekom in speci v pečici.
*
Sirovi zavitki. Zgneti v testo enako težo m.oke, sladkorja, presnega masla in kravjega sira ter noževo konico pecivnega praška. To testo zvaljaj za nožev rob debelo, zreži ga na podolgaste krpice, katere namazi z mezgo, orehovim ali kakim drugim nadevom, piipogni jih nazaij, da bo nadev pokrit, ter jih speci na namazanem pe-ka!Ču.
Torta iz ajdove moke. Umešaj 14 dek presnega masla, primešaj prav toliko sladkorja, 3 rumenjake, nastrganega limonovega olupka, 2 žlioi ruma, 14 dek ajdove moke ■in sneg treh beljakov. Pečeno torto prevleči z rumovdm ali limonovim ledom ali pa jo potresi samo s sladkorjem.
ZCata tioše Amae
Joffuae
Jiakwumi, sptag^Ü, fuAim za&uhe
Žepk! od sekanice. Napravi krhko testo iz 12 dek moke, I rumenjaka, 5 dek presnega masla, žlice smetane in soli. Raz-valjaj testo; nadevaj ga s sekanico iz ostankov mesa, izreži žepke, ki jih ocvrl na masti. Nadev: Sesekljaj pečeno teletino, kuhano govedino, ali prekajeno meso, primešaj sesekljanega zelenega peteršilja, potrebne soli, malo smetane in nekoliko drobtin. Ako dodaš še jajce, bo bolje. Namesto da žepke ocvreš, jih tudi lahko spečeš. V tem primeru dodaj testu še noževo konico pecivnega praška, da bo rahleje.
Krompirjevi zrezki. Ako dobi gospodinja nenadoma goste, a ne utegne več pošiljati po meso, lahko napravi k mesnim še krompirjeve zrezke. Stlači par v oblicah kuhanih krompirjev, pridem 1—2 rumenjaka, malo opraženih sesekljanih gob in 2 sesekljani očiščeni sardeli. Stisni po dve žhci te mase v ploščate zrezke, ki jih povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobti-nah ter jih ocri na masti.
Fina domača salama. 2 kg svežega svinjskega mesa od gnjati in 1 kg sočne govedine, vse brez kož in žilic, drobno razse-kaj ali zmelji v stroju. Zavezi to v platneno krpo in obesi za 2 uri, da se odcedi ves sok. Nato zreži na drobno 80 dkg preka-jene slanine; prideni % litra črnega vina, ko
87
si-mu primešala malo soka od česna. Zmešaj vse s pripravljenim mesom, posoli in popopraj, prideni še 1 dkg soliitra; iznova dobro premešaj in pusti stati 1 uro. da se razsoli. Potem zreži debela goveja čreva H—y, metra dolge kose, zaveži jih na eni strani z vrvico in jih prav gosto napolni z mesom. Zavezi salame še na drugem koncu in jih na ipar mestih prebodi z iglo, da gre zrak iz njih. Salame obesi za 1—2 dni v dim od bukovih drv in brinje-vih vej.ic. Potem jih obesi na zračen prostor. Ko so dovoli suhe, jih obriši s krpico, ki 30 pomaitaj v olje, kateremu si primešala nekoliko soli in česna, ter jih končno povaljaj v ajdovi moki in obesi natg na hladen in zračen prostor. Salami delaš lahko pozimi, ko je mraz, in kvečjemu še v zgodnji pomladi, ako je hladna.
Čai z vinom. Pripravi 1 1 dobrega ruskega čaja. Odcejenemu prideni H litra boljšega belega vina. Prevri še enkrat, prideni sladkorja in nekoliko limonovega olup-■ka. Serviraš lahko vročega ali mrzlega. Ta čai ima to prednost, da lahko stoji dalje časa in ne potemni ter tudi na okusu ne izgubi. Za boljši okus prideneš lahko čaju tudi šibico vanilije preden ga prevreš z vinom. Ali primešaj že gotovemu čaju čašico vanilijevega likerja.
POSVETOVALNICA
Obupana gospodinia v V. G. Da vam
marmelada plesni, za to so lahko različni vzroki. Ali ste ipridejali premalo sladkorja, ali niso bili kozarci povsem čisti in suhi, ali niso bih dobro zaprti, da je mogel zrak do njih, ali pa hranite marmelado na nepravem mestu. Da popravite škodo, postopajte takole; Odprite kozarce in previdno odstranite plesen; ž njo odstranite tudi nekoliko marmelade, ki je v neposredni bližini plesni. Ako je bila marmelada pokrita s papirjem, že zadošča, da odstranite ta papir in marmelado v.kozarcih iznova pokrljete z okroglo iprireza-nim papirjem, namočenim v alkohol, -ki je v njem raztopljenega nekoliko salicilnega praška. Zavežite nato kozarce s pergamentom in kuhajte marmelado v teli kozarcih 15 minut pri 90° vročine. — Ako ie marmelada že precej poškodovana, odstranite plesen z nekoliko marmelade vred, stresite vse ostalo v kozo ii! prekuhajte marmelado na novo (15—20 minut). Toda dodajte prej še nekaj sladkorja. Se toplo marmelado napolnite v dobro pomite — najbolje — prekuhane in popolnoma suhe kozarce. Ko se docela ohladi, pokrijte marmelado v vsakem kozarcu z okroglim, kakor kozarec pri vrhu velikim papirjem, pomočenim v alkohol, in dobro zavežite. — V najslabšem -primeru primešajte prekuhani mezgi nekoliko saHdlnega praška: na Ikg mezge 1 gram. Dobro premešajte in postopajte nadalje kakor običajno.
„Naš pravi domači izdelek!"
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Vlog ima nad 420,000.000.— Din, .rezenvnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev.
Za pupilar-ne naložbe ima sodnO' depo-zitni oddelek, za varčevanje mladine izdala domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge -jamai mestna občina z vsem svojim premoženjem iti davčno močjo.
Telefon štev. 2016 in 2616. Poštno čekovni račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so od 8. do' 12'/ ure.
LISTNICA UPRAVE. Modna priloga izhaja vedno , vsaki drugi mesec, sicer ima hst le prilogo „Naš dom" in prilogo za ročna dela s krojno polo,
na kateri so narisami tudi modeli.
*
Da se i-zoEnemo neljubim pomotam, prosimo, naj vsaka, ki pošlje denar, napiše na zadnji strani položnice za kdaj je plačala naročnino. ^
Naročnice v Italiji prosimo, da naslavljajo svoje dopise naravnost na upravo v Ljubljani, pošt. predal 119 in ne več v Trst. Tržaške položnice pa še veljajo.
Starejši letniki „Ženskega Sveta" in
sicer od 1927 dalje vezani, so na prodaj. Vprašati je pri naši upravi.
NAŠ DOM
DECEMBER 1953 ŽENSKI SVET	LETO XL - 12
LISTNICA UPRAVE. Vse one, ki še dolgujejo naročnino za, tekoče leto, prosimo, da jo poravnajo vsaj deloma tekom decembra, sicer bomo primorani z novim letom ustaviti jim list.
zdravstvo
Očala v pozneiših letih. Ne samo na starost, marveč včasih še mnogo prej se pojavi pri nekaterih ljudeh daljnovidnost, t. j. da razločujejo stvari dobro le cd daleč. Ta pojav nastopi včasih že s 30., včasih s 50 letom. To je zelo različno. Vsekakor je prav malo ljudi, ki bi po 50. ali celo 60. letu še ne potrebovali očal. Polagoma izgubi oko zmožnost za delo od blizu, predvsem za čitanje in pisanje. Tu ne pomagajo nikake vode in nikaka mazila. Izgubo ostrega viđa moramo nadomestiti z očali, ki pa jih mora predpisati zdravnik-strokovnjak. Stekla teh očal treba na 2, 3 ali 4 leta izmenjati, a to vsakokrat po napisanih navodilih zdravnika. Kdor si sam izbira očala brez predpisov zdravnika, lahko prav zelo škoduje svojim očem. Tudi ie nespametna nečimernost, ki brani temu ali onemu uporabljanje očal. Ako ponepotrebnem napenjamo oči. Iker brez očal ne vidimo več dobro, nas začne boleti glava. Primerna očala varujejo oči in nam lajšajo delo. — Pri otrokih treba paziti, da si z gledanjem preblizu ne pokvarijo oči. Ako so pa morda že po naravi kratkovidni, jih .peljimo k zdravniku, da jim predpiše očala, ki navadno vid izboljšajo. Dandanes se tudi ženska več ne brani očal, če ni smešno ničemurna.
Deset minut jutranje telovadbe. Mnoge žene in dekleta ne utegnejo ali nimajo sredstev, da bi posečale redno telovadbo. Vsi pa imamo zjutraj na razpolago 10 minut za gimnastiko, ki ie najhujši sovražnik okorelosti in otrplosti udov. Telovadne vaje ne služijo samo v to, da se ubranimo ode-belelosti, ki preti mnogim v zreli in starejši dobi, marveč predvsem v to, da si krepimo najvažnejše organe, namreč: srce in pljuča. S pravilno telovadbo skrbimo za enakomerni krvni obtok in za dobro prebavo. Oslabeli živci se okrepe, vsi neprijetni telesni občutiti izginejo. To pa samo tedaj, ako telovadimo vztrajno in redno ter po gotovih predpisih, ki so jih ustvarili strokovnjaki. Ako bi začel na stara leta telovaditi človek, ki prej ni nikoli delal nikakih vaj. je skoraj gotovo, da bi si več škodil nego koristil. Telovadba mora torej bifi smotrena in starosti primerna. Treba se je čuvati preutrujenosti srca, t. j. izvajati sme-
mo samo take vaje, ki ne morejo škodovati ne srcu ne pljučam. Velike vrednosti so ta-koimenovne dihalne vaje. Vsaka gimnastična vaja je v zvezi s pravilno dihalno tehniko. Med vajami morama gledati, da se pljuča v zadostni meri napolnijo z zrakom: dihati je treba kolikor mogoče globoko. Toda obrabljen zrak je zdravju škodljiv, zato moramo telovaditi ob odprtem oknu ali vsaj v dobro prezračeni sobi. Telovadni sistemi so različni. Vsekakor so koristni razni počepi, ki delajo ude "gibke, dalje razne proste vaje z rokami in nogami in pa razne vaje, ki jih delamo leže. Te vaje zlasti krepe trebušne mišice in zavirajo nabiranje maščob-nih plasti. Urnejše pretakanje krvi povzroča hitrejše zgorevanje maščobnih snovi. Poslednje imenovana telovadba — namreč leže ali sede — pomaga trebušnemu pa tudi prsnemu in hrbtnemu mišičevju. Torej deset minut telovadbe redno vsako jutro, in prožni ostanemo še v visoki starosti!
Popoldansko spanje. Na vprašanje, ali ie opoldansko spanje koristno, je lahko odgovoriti, da vsaj škodljivo ni. Mnogi hvalijo prednost popoldanskega spanja, drugi zopet so njegovi veliki nasprotniki. Resnica pa je nekako na sredi. Za dojenčke in male otroke je spanje po jedi naravno in zdravo. Pri krepkih odraslih ljudeh spanje po obedu ni potrebno, s predpogojem, da je bilo nočnega spanja dovolj. In vendar je dosti ljudi, med njimi prav zdravih, ki potrebujejo po glavnem kosilu pol- ali celo večurnega spanja, da so popoldne zopet sveži .in čili. Zlasti so to taki ljudje, ki delajo naporno, posebno duševno in imajo živčno razburljiv poklic. Kdor potrebuje popoldansko spanje in mu dobro de, tako da je po njem res osvežen in okrepčan, naj si privošči brez očitanja opoldanski počitek. Sicer je med spanjem prebava nekoliko počasnejša, a to nič ne pomeni vspričo koristi, ki jih ima opoldansko spanje za onega^ ki ga res potrebuje. Prav pa je, da ne leže tikoma po obedu in si, ko leže, sleče vsaj vrhnjo obleko in sezuje čevlje. Kdor spi ves povezan in spet, se vsekakor ne more odpočiti. Tudi ne prespimo vsega popoldneva, da bi morda potem £uli pozno v noč.
89
LEPO VEDENJE
Cigarete in ženstvo.
Pravijo, da je kriza, da moramo šte-diti, do skrajnosti ätediti. Po se ozrite nao-krogl Danes gredo milijoni v dim. Kajenje je vsesplošno. Da kade telesno slabi in nedorasli mladeniči, se ne čudim več; to je v njihoviii očeh pač znak moštva. Toda da kadi tudi že večina deklic, ki so potrebne mleka in druge tečne hrane, je nezaslišano. Spočetka kade te mladenke vsekakor iz nerazsodne razposajenosti in iz čudiiih naziranj o tem, kaj je nobel ali „šik". kaj očituje temperament in „brušikoznost". Kmalu pa se kajenja, ki jim je sprva neprijetno, tako navadijo, da jim postane .potreba. In tako zapravljajo bodoče matere zdravje in denar. Jesti tako ne smejo dosti, ker si pač hočejo ohraniti vitko linijo; a to ni dovolj! Svoje pomanjkljivo hranjeno telo si še zastrupljajo z nikotinom. Mnoge nimajo niti za kruh, a za cigarete mora biti, da so blede in zelene ...
Toda ne samo dekleta, tudi zrele gospe in celo stare dame kade prav tako po javnih prostorih, kakor doma. V tem pogledu so si same vzele enakopravnost z moškimi. Saj je danes ppo mestih že prava izjema žena, ki ne kadi. Kakor moški, tudi ženske nosijo seboj svoje cigaretnice in vžigalice in puhajo dim po kavarnah, gostilnah in povsod ondi, kjer ni „kaditi prepovedano". Niti najmanje se ne ženirajo. Kakor moški, razširjajo te dame in damice — namesto vonja po svežosti in zdravju — smrad po tobaku in dimu. Razlike med študenti in študentkami, med gospodi in gospemi torej ni ni-kake več. Včasih so se mladeniči izomikali in pofinili v družbi žen. Danes se devojke čimdalje bolj navzemajo grobih fantovskih manir. Ob vinu in cigaretah si postajajo vsi enaki, in izrek o dekliškem cvetnem prahu se izpreminja v bajko iz davnih dni. Mnoga dekleta mislijo, da se morajo „sprostiti", da niso „sodobna", modema, napredna, ako v vsem, prav vsem ne posnemajo moških. Posnemajo pa samo zunanjosti, zle navade in razvade, ne pa tudi dobrih lastnosti.
Ena takih zlih navad je tudi kajenje, ki prazni denarnico in ogroža zdravje kadilca ter vse njegove okolice. Še prav posebno škoduje kajenje šibkejšemu ženskemu telesu, ki je še v razvoju, povzroča težke bolezni in motnje na srcu. pljučih in želodcu, starejšim pa pospešuje zaapnenje žil. Alkohol je strup, pa tudi nikotin je prav tako hud strup, ki je že v mnogih primerih povzročil najprej oslabelost srca ali jetiko, potem smrt.
A tudi ženski lepoti je nikotin velik sovražnik. Očem jemlje blesk in dober vid, polti svežost in rožnato nadahnjenost. Nekateri zdravniki celo trdijo, da je ženske ne-rodovitnosti včasih kriv — nikotin.
Matere, ki imajo še kaj vpliva na svoje doraščajoče hčere, naj bi gledale na to, da se vsaj naša ženska mladina ne navadi kajenja. Kajti kdor se ga navadi, ima le redko-
kdaj toliko energije, da ga zopet opusti. Gotovo je. da zares fina dama v javnosti ne puši.
Čuden običaj, ki ga ne moremo priporočati, se uvaja v poslednjem času po naših mestih. Ako hočeš seči komu v roke, pa ima slučajno rokavice na sebi, si začne z nervozno naglico puliti rokavico z desnice, češ: bonton zahteva, da si podajamo le gole roke. iPrav! Toda vsaka stvar ima svojo mero in svoje meje. Na cesti, na stopnicah, sploh zunaj kje srečam starejšo znanko, ki me hoče menda odlikovati s tem, da mi ponuja roko. Morda imam polne roke nakupljenih zavojev, torbico, dežnik... v tem primeru vendar ne bom slačila rokavice. Tudi pozimi, v dežju ne bom storila tega, in sploh na cesti ne. Samo v stanovanju, v gostilni, kavami storimo to; toda mimo in neopazno, brez vsake krčevitosti in naglice. Saj tu vendar vem skoraj vedno že vnaprej, ali bo treba komu segati v roko in se iznebim rokavice že prej, preden sem stopila v neposredno bližino znanca. Sicer pa pomnimo: Rokavico treba sleči tedaj, ako je tudi znanec, ki ga pozdravljamo brez rokavice. Kadar pa nam ponudi kdo orokavičeno roko, takrat tudi nam ni treba snemati rokavice. Torej nikjer pretiravati! In ne delati neprilik ondi, kjer jih ni treba!
Žvečenje tobaka, takoimenovanih klobas je pri Slovencih jako razširjeno. Leta 1935 sta n. pr. prežvečila samo dva sodna okraja v Sloveniji skupno 3754 kg tobaka v klobasah za 375.400 Din. Lahko si torej približno predstavljamo, ogromne vsote, ki jih izda vsa Slovenija za prežvekovanje tobaka. Kako veUka pa je poleg gospodarske škode šele škoda na zdravju! Sok prežvečenega tobaka namreč zelo oškoduje prebavila, t. i. goltanec, požiralnik, predvsem pa želodec, kjer čestokrat povzroča vnetje želodčne sluznice. Na ta način moti žvečenje tobaka redno prebavo in dela človeka sprejemljivejšega za druge bolezni. Prežvekovalec tobaka pa je tudi ostuden in ima vse črne zobe. Žene naj bi vplivale na to,da se naš narod odvadi te grde in nezdrave lastnosti.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Vlog ima nad 420,000.000,— Din, rezenvnih zakladov pa mad II milijonov dinarjev.
Za pupilarae naložbe ima sodno depo-zitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge jamoi mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Telefon štev. 3015 in 3616. Poštno čekovni račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so od 8, do 12M ure.
90
PRAKTIČNA NAVODILA
Vrt v decembru.
Kar je veljalo o zatiranju škodljivcev za oktober in november, isto velja tudi za december. Ako nas je dež oviral, namažimo in škropimo drevje vsaj sedaj z 10 odstotnim arborinom: bolje kasno kot sploh ne. Ce nas je slabo vreme zadržalo, da nismo sadili sadnih dreves, izkopljimo sedaj jame, da se do spomladi dobro prezračijo.
Ob ugodnem vremenu vozimo na vrt gnoj in prelopatajmo prazne grede. Toda zemlja naj ostane v gručah; poravnali jo bomo spomladi pred setvijo. — Kadar je lepo vreme, pregledujmo na prostem uzim-Ijeno zelenjavo in odstranjujmo sproti vse, kar je gnilega in plesnjivega. Zračimo s smrečjem pokrite grede. Le tako ostanejo zunaj prezimujoče cvetlice in zelenjad zdrave in odporne. — Kompostni kup preme-čemo. da bo hitreje sprstenil, in mu primešamo nekoliko apnenega prahu. — Tudi v kleti shranjeno zelenjad treba večkrat pregledati in odstraniti, kar Je plesnivega in gnilega. Vlažne gomolje dalij, gladijol (meč-kov) i. dr. potrosimo s prahom od oglja, ki vsrkuje vlago in zabranjuje plesen. — Cvetlice v kleti in po sobah zalivajmo po malem in z mlačno vodo. Velika moča škoduje; ob hudi suši pa uvene steblovje. Pazi, da v prostoru, kjer so cvetlice, ne pade toplota pod 0°. — Spravi orodje, popravi in dokupi, kar ie pomanjkljivega.
O pranlu in o perteah.
Konec.
Sarajevska muslimanska perica bi lahko služila s svojim načinom pranja za zgled našim podeželskim gospodinjam, ki stanujejo ob potokih in rekah.
Tudi muslimanka perila ne namaka. Perilo poveže v culo in gre s suhim perilom na potok. Tu si ipripravi med dva kamna, ognjišče za kotel. Kak priden bratec ji nanese dračja in zakuri pod kotlom. Ob potoku se nahaja vedno kje kak kamen, ki služi za perilnik. Ti kamni pa ne stojijo poševno v vodi, kakor pri nas. nego ležijo v vodi skoro vodoravno. Ob takem peril-niku mora perica — čepeti. Sploh pa opravljajo muslimanke večino dela čepe. Celo kuhajo čepe.
Perica zmoči kos perila v potoku, ga vrže na perilnik in ga tolče s peračo.* Umazana mesta sproti natare z milom in pre-žmika, potem pa takoj izpere. Ko je vse perilo tako pripravila, ga natare z milom in potlači v kotel, da se nekoliko prekuha. Potem jemlje kos za kosom iz kotla, ga izpere in sproti obesi na grmovje. Ko ■ ie z zadnjim kosom perila gotova, so prvi kosi že suhi. In tako se vrača perica največkrat domov s posušenim perilom.
Na zelo spreten način je prala velike kose perila: rjuhe in namizne prte neka
* Perača je podolgovat kos lesa, časih okrašen z lepimi rezbarijami. Peračo dobijo dekleta vedno v dar.
„Naš ppaui domači izdelek!"
stara sarajevska perica. Rjuho je natrla z milom, vrgla v močan hrastov škaf, pri-lila nekoliko tople vode in tolkla perilo s tolkačem, kakor tolčejo pri nas na kmetih krmo za prašiče. Nekoč jo je bolela roka. Ker ni mogla ne ožemati ne mencati, je poizkusila s tolčenjem. In obneslo se je: perilo je bilo lepo čisto oprano. Od takrat pere vedno tako. Med tolčenjem perilo večkrat obrne, da se povsod enako opere. Tudi izpira na ta način: škaf toliko nagne, da voda lepo odteče, nalije čiste, perilo po-tolče in ponavlja to vse dotlej, da je popolnoma oprano. Ni ji treba dvigati težkega škafa, ožemati in prekladati perila. Ne utrudi se: delo pa gre hitro od rok. Tako oprano perilo je belo kot sneg.
Italijanska perica pere po našem receptu. Le doli na .skrajnem jugu imajo po nekaterih krajih navado, da perilo namilijo in pustijo skoro suho po več dni na kupu, da se prepari kakor gnoj. Toda takšno parenje perilu zelo škoduje, ako traja predolgo.
V severnih krajih (Norveška, Svedija) pozimi ne perejo. Umazano perilo hranijo v posebnih prostorih, obešeno na drogovih. Perilo potem namakajo, mnogo parijo in iprekuhavajo, saj je perilo, ki je celo zimo ležalo, zelo porumenelo. To je seve zelo kvarno za tkanino.
Gori imajo — takozvano — spomladansko pranje. Takšno pranje traja potem cel teden ali pa še dalje, ako vreme ni ugodno.
Tudi pri nas perejo po nekaterih krajih na dolge obroke. S tem hočejo prihraniti pri drvih, milu in pri plači za perico.
91
Toda, perilo, ki dolgo leži umazano, se kvari; perica-se utrudi in naveliča in ne more lepo oprati. Tudi je nespametno hraniti umazano perilo v zaboju, namesto lepo oprano v omari.
Naročnice „Ženskega sveta" zanima, kako perejo n. pr. v Egiptu, kjer je baje toliko (muh in malo vode. - Tam doli ie mnogo naših naročnic, pa jih prosimo, naj katera izmed njih popiše, kako perejo tam domačinke. In še iz drugih daljnih krajev, kamor prihaja naš list, naj se oglasijo pridne perice!	M. Kepa.
Špranie v pečeh. Ako je med posameznimi pečnicami popustil klej', tedaj napravi gosto kašo iz mavca (gipsa), zmlete krede (Schlämmkreide) in vode. Zamaši dobro vse, odstrani z vodo vse. kar je preveč, zgladi, izbriši pečnice z vlažno krpo in pusti, da se počasi posuši. Med tem časom ne kuri peči.
Peči najlepše osnažiš s toplo milnico, ki ji prideni malo sode in salmijakovega cveta. Na visoke peči položi po vrhu več pol časopisnega papirja, ki ga vsak teden previdno zgani, da ne spraviš prahu v zrak, in ga nadomesti z drugim.
Zarjavele likalnlke dobro umijemo in suhe namažemo z voskom. Po preteku dveh, treh ur, posipamo likalnik s soljo in ga dobro odgrnemo z mehko krpo. Nato naj stoji likalnik v hudi vročini, da vosek izhlapi, nakar ga še enkrat dobro obrišemo. In likalnik je kakor nov.
Mastne ovratnike na suknjah in plaščih osnažimo najhitreje s šopom konjske žime, namesto da bi' uporabljali v ta namen ščetko, ki preveč moči sukno. Žimo pomakamo v mlačno vodo, ki smo ji primešali žlico salmi-jaka, pomešanega s špiritom. Vode ne sme biti več kot I liter. Ž ž^mo drgni potem po-mastnih mestih ovratnika, a pazi, da ga ne premočiš. Osuši ga s platneno krpo, ki hitro vsesa tekočino. Ovratnika ne likaj, nego ga samo pravilno raztegni, šele ko je popolnoma suh, gä lahko lahno polikaš.
KUHINJA
flle
e„MODfl"
Atelje za damsko garderobo
Jjjubljana Miklošičeva eesta št. 10
flpflLI Jfl GROŠELJ
Ogrska zelinata juha. Pripravi Vi kg kislega zelja in ga zreži na kratko. Nato zrežL na kocke slanino in jo cvri toliko časa, da bo kakor steklena, prideni veliko sesekljano čebulo in 2 žlici moke. Zarumeni in zali] deloma t zeljnico, deloma z govejo juho ali krompirjevko. Zelje ne sme biti taJco gosto kakor prikuha, nego mora biti redko, kakor so običajno juhe. Pokuhaj dobro. Pol ure preden neseš na mizo. ,nareži v juho par olupljenili, na kocke zrezanih krompirjev (2—3) in prideni tudi kako kranjsko klobaso ali hrenovko, ki naj se v juhi skuha. Zači-mi s soljo, kimljem in paradižnikovo mezgo; in ko je vse kuhano, zrežl klobaso na rezine.
Tečen obed. Zelenjavo vseh vrst: zelje, ohrovt, kolerabo, karfijolo, špinačo, krompir i. dr. očisti, zreži na velike kose in prevri na vodi; odcedi in zlagaj vrsto za vrsto v ognja varno, s -presnim maslom namazano posodo. Vmes deni Se Vi kg kokoši, kakršna je za juho in K kg na kosce zrezane govedine. Povrhu vlij K iitra goveje juhe ter pokapaj s presnim maslom ali oljem. Pari. 2—3 ure. Jed serviraj kar v posodi s parmezanom in opečenimi kruhovimi rezinami ali z rženim kruhom. Namesto parmezana uporabljaš lahko tudi posušen domač sir.
Govedina s paradižniki. Zreži kg go-govedine kakor za guljaš. Praži na masti 4 žlice sesekljane čebule; ko še ni rumena, a je že videti steklena, dodaj govedino in jo duši dobro zapjto, da ne uhaja para iz posode. Po preteku. 1 ure primešaj žlico moke in 3—4 kavne žličke paradižnikove pa&te, zalij z juho, dobro razmešaj m pari-približno še'2 uri, da bo meso mehko. Ako treba, še nekoliko zalij- in daj z rižem ali makaroni na mizo. Dobro se podajo tudi cmoki in kislo zelje.
Mlado prase, srbski odojak, ima iz--redno okusno in fino meso. Za Srbe ni pravega praznika, ako na Sveti dan nimajo opoldne na mizi pečenega celega prašička, Ako hočemo, da bo prase dobro, ne sme biu starejše od treh, kvečjemu štirih tedno-'. Bili mora dobro hranjeno in popolnoma sveže. Ako hočemo prašička -peči, ga četrt ure prea tem nasolimo znotraj, kakor običajnr>, na zunanji strani pa ga oteremo z raztopljeno soljo, da ne ostane niti mrvica soli cela. Koža je namreč tako nežna, da pri ^ečen-u razpoka, ako s-o 'na njej zrnca soli. V pekač, kjer bomo pekli odojka, položimo počez 4 čisto umita polena v debelim 3—4 cm; biti morajo tako dolga, kakor je 'pekač znotraj širok. Srednji dve poleni, morata biti malo debelejši. Prašiča položinio na ta polena v pekaču podolgem, kakor bi sedel, samo da ima prednje noge podvite. Glavo, drži po-koncu. Na ušesi nataknemo prašičku zavitka iz čistega papirja, namazanega z mastjo, da se pri pečenju ušesa ne ožgo. V gobček vtaknemo cel oreh in gobček zvežemo, da vanj lahko uhaja para. Da pri pečenju prašičkov trup ne omlakne, vtaknemo v trebuh
32
68567
dve možni, primerno veliki porcelanasti skodelici. — Ko je vse to opravljeno, razbe-limo 8 dek masti, polijemo prase in ga pečemo pri zmerni vročini, da se lepo zarumeni in postane meso krtiko. Ves čas pečenja ga pogosto mažemo s kosom slanine, ki jo nataknemo na vilice. Dobro je tudi, da prase od časa do časa z gosjim peresom mažemo z mrzlim pivom, vmes pa še s slanino. Prase se peče 3—314 ure. Eno prase zadošča približno za 12 oseb.
Za^rezanje prašička potrebujemo dolg ozek nož, sekirico in mesarico; vse pa mora biti ostro nabrušeno. — Ako je gospodinja vešča, zreže .prašička, a ga zopet sestavi, da je kakor cel. Tudi če je mani ljudi pri obedu je najlepše, da damo celo prase na mizo, ki mora biti vroče. .Poleg serviramo posiljeno zelje ali razne kisle in sladke solate. Prase jemo laiiko tudi mrzlo.
Prašička pečejo tudi na ražnju nad precej močno žerjavico. Treba ga pridno obračati in mazati s Slanino 3H—3 ure, dokler ni rumen kakor zlato.
Posamezne dele prašička lahko priredimo v papriki, kakor piščanca. Lahko pa tudi celega prašička nadevamo s kostanjevim, kruiiovira ali gobovim nadevom, prav kakor kuretino, samo da pri prašičku napolnimo trebuh in prerez zašijemo. Potem ga pečemo in damo gorkega ali mrzlega na mizo.
Tripe v omaki. I kg dobro očejenih govejih trip kuhaj s čebulo, česnom lavoi-jevlmi lističi in peterSiljem do mehkega, kar traja jako dolgo, t. j. 4—5 ur. Potem praži na masti ali maslu sesekljano čebulo in ze-leniavo, ki jo devlješ k juhi. Zarumeni na tej masti 2 žlici moke, zalij z juho, dobro prevri in precedi. Dodaj par žlic paradiž-nične paste, s soljo stlačen strok česna, sesekljanega peteršilja, soli in popra. Iznova prevri in stresi v to omako na rezance zre-zane trije in naj posoda stoji ob strani štedilnika. da se tripe dobro segrejejo, ni pa treba, da zavro. Preden ne.seš na mizo, lahko dodaš še Vt, kg na male kocke zrezanega kuhanega krompirja.
Parjena karfijola v pikantni omaki. Osnaži lepo karfijolo in jo prevri v slani vodi. Potem jo položi na cedilnik, da se odteče. Razrezi jo na manjše del^ in pari v presnem maslu in juhi, karfijolni, krompirjevi ali goveji. Posebej spraži na maslu ali masti nastrgano čebulo in 2 pesti seseklia-nih gob. ki jih prej popari in namakaj ter odcedi rjavo vodo. Dodaj moke, zarumeni in doli] nekoliko kariijolne juhe ter 2 kavni žlički sardelne paste ali 2 očejeni sesekljani sardeH in maščobo od karfijole ter osoli in popopraj. Končno primešaj še skodelico sladke sveže smetane (Obers) ali dobrega gostega mleka. Zloži v to omako do mehkega parjeno karfijolo in postavi posodo na kraj štedilnika, da ne bo omaka vrela. Na mizo daj karfijolo v ognjavarni posodi, kjer si jo pripravila, in sicer kot uvodno jed ali z rezanci ali pečenim krompirjem kot samostojno jeđ.
Jajnine s sirom. Skuhaj v slani vodi jajnine boljše vrste; najbolj prikladne so tanke brezcevne. Odcedi jih in oblij z mrzlo vodo ter zopet odcedi. Za Vi kg jajnin ume-šaj žlico presnega masla in 2 rumenjaka. Nastrgaj 15 dek govejih jeter, opraži jih na sesekljani čebuli; ko se ohlade, jih prideni pripravljenemu maslu'in rumenjakoma. Prideni še 3 pesti poparjenih, odcejenih, sesekljanih in praženih gob in par žlic kisle smetane ter dve polni žhci nastrganega sira, parmezana ali domačega. Dobro premešaj in naloži v nainazano kozo. Pokapaj po vrhu s presnim maslom in lepo rumeno opeci. Jajnine daj na mizo s kako omako ali z mešano solato.
ftole Amne
Snfnme
Makwumi, spageü, fuAim zakuhe
Ocvirkove pogačice. Zgneti v testo 30 dek moke, 10 dek drobno sekeljanih ocvirkov, 2 rumenjaka, 3 žlice ruma, 4 žlice kisle smetane, 2 deki vzhajanega, v Va litra mlačnega mleka raztopljenega drožja in potrebne soh. Testo naj vzhaja na toplem. Potem ga zvaljaj bolj debelo, izreži z manjšim obodcem za krofe kolačke, položi jih na namazan pekač, pusti še nekoliko vzhajati, potem speci pogačice v pečici, ko si jih povrhu namazala z jajcem.
Arancini. Sveže in zdrave pomarančne olupke namakaj v navadni vodi. katero en do dvakrat na dan menjavaj. Četrti dan kuhaj te olupke približno 1 uro v sveži vodi; nato odlij ter olupke v novi vodi dalje kuhaj toliko časa. da bodo mehki. Potem jih zreži na poljubne koščke ter jih stehtaj. Na H kg olupkov vzemi prav toliko sladkorja ter Vi litra vode. Kuhaj v tej sladkorni vodi olupke še tako dolgo, da se sladkor zgosti, olupki pa ostanejo še mokri. Jemlji s ple-tilno iglo košček za koščkom iz sladkorja in vsakega povaljaj v sladkorni sipi. V primeru, da postanejo nato še vlažni, jih zloži na papir, ki ga položi na pekač ter jih po obedu še v pečici, nekoliko posuši. Presuhi pa ne smejo biti.
Potice aH povitice so pač slovenska narodna jed. Delajo jih prav tako meščanke, kakor vaščanke. Fine mestne potice delamo par dni. medeno potico celo po teden dni pred uporabo, ker zelo namazane in zelo sladke potice niso popolnoma sveže niti dobre niti zdrave. Na srednje veliko potico računamo približno M kg moke. A tudi K kg moke da že lepo potico.
Za 2 potici zamesi IM kg moke 30 dek presnega masla. 2 celi- jajci in 4 rumenjake, 3 žlice sladkorja, približno K litra mlačnega mleka, 4 deke vzhajanega drožja in potrebne
93
soli. Namesto masla vzamemo tudi lahko dobro domačo mast ali vsakega polovico. Maščobo raztopimo v mleku, takisto tudi sladkor in sol. Jajca lin rumenjake raztepem, jim primešam malo že pripravljenega mlačnega mleka in zamesim testo kakor običajno.
Za dve bolj navadni potici, ki sta sveži tudi prav dobri, samo da sta rahli in pravilno pečeni, vzamem sledeče količine: iH kg moke, 15 deJc maščobe (masla, masti ali olja), 2 celi jajci, ! rumenjak, 3—4 deke drožija, soli; in mlačnega mleka. Sladkor lahko izostane.
Roziiiovo potičevie ali nadev. Za 1 potico mešaj 15 dek presnega masla, priden] 3 rumenjake, par žlic topljene smetane, ki si jo lahko prihraniš od domačega mleka in sneg treh beljakov. Namažii precej na tanko razvaljano testo s tem nadevom, posipaj s H kg izbranih in opranih ter osušenih rozin, sladkorjem cimeton in nastrganimi limonovimi olupJii. Ako hočeš polij tudi malo z rumom. Zvij testo tesno v potico, ki jo deni v namazan, z drobtinami posipan model in postavi na gorko, da potica vzhaija, nakar jo peoi. Ako je morda gornja vročina premočna, pokrij potico z močnim papirjem potem, 'ko se je že zarumenela. Če je spodnja vročina huda. pa dvigni potico na opeko ali železen trinog.
Mandljevo potičevje. Mandljeva potica spada med najfinejše, zato zahteva tudi fino testo. Za nadev 1 potice umeSaj zopet 15 dek presnega masla, ko se peni, pridem 3 rumenjake,par žlic topljene smetane, nekoliko nastrganih limonovih olupkov in sneg dveh beljakov. Namazi, povrhu pa potresi 35 do 40 dek slečenih in zmletih mandljev in ^ kg ali še malo več sladkorja.
Makovo potičevje. Stolci v možnarju ali zmelji v stroju litra maka, popari ga z mlekom, da dobiš gosto kašo, primešaj 2 rumenjaka in toliko toplega medu, da bo nadev dovolj sladak.
Figovo potičevje. Pripravi nadev kakor za rozinovo potico, samo namesto rozin zreži oprane fige na koščke, tako velike kot so rozine. Sicer delaij kakor pri roz-'novi potici. vendar je lahko figova potica bolj priprosta.
Sladice in pijače za Sveti in Silvestrov večer.
Gospodinjska krema. Stepi 5 beljakov v trd sneg; primešaj rahlo 5 rumenjakov in 3 polne žli'ce sladkorja. Stepaj dalje an zlij mešanico ob vednem mešanju v pol litra vrelega mleka. Pristavi na mil ogenj in stepaj močno zdržema. Ko se pokažejo prvi znaki, da bo krema zavrela, jo odmakni, stepaj še nekoliko, potem jo serviraj. Navadno serviramo to kremo gorko; ž njo tudi polivamo pudinge in narastke. Napravimo torej kakršenkoli! puding in ga oblijemo s to kremo.
Ako vlijemo v prejšnjo kremo kozarček ruma ali maraskina, ko je že gotova, dobimo rumovo oz. maraskinovo kremo.
Za mandljevo kremo kuhamo z mlekom 12 dek ohipljenih, zmletih mandljev ter dodamo še nekoliko nastrganega limonovega olupka, drugače postopamo kakor prej. Prav tako napravimo orehovo ali lešnikovo kremo. Ako hočeš servirati kremo mrzlo, kar je za Božični ala Silve;strov večer najpri-kladneje, tedaj jo stepaj še nekaj časa. ko si jo že odmaknila od ognja. Nato jo vlij v stekleno skledo in jo daj s piškoti, piškot-nirni cevkami ali z vaflji na mizo.
Vanlliieva krema v čašah. Razmešaj v čistem loncu 3 rumenjake, žlico moke, 4 žlice sladkorja. 2 praška vanilina in H litra mleka. To stepaj nad soparo vrele vode ali na neprevročem štedilniku, da se zgosti, zavreti pa ne sme. Potem stepaj še na hladu dalje. Že skoraj mrzlo kremo nalij previdno v čaše, a 3e do polovice. Drugo polovico Čase napol m s stepeno smetano-, ki jo pr&j osladi. To pa stori šele malo prej, preden postaviš čaše na mdzo. — Ako hoče.^, da se krema strdi, ji primešaj, ko je še nekoliko mlačna, 4 lističe, v par žlicah tople vode raztopljene želatine in postavi do polovice napolnjene čaše na hladno. V ostalem postopaj kakor prej.
Prav tako lahko narediš čokoladno kremo, ako primešaš mleku in rumenjakom nastrgane čokolade. Ali kavno kremo, če vzameš namesto mleka k rumenjakom močno kavo, ki ji primešaj toliko mleka, da bo precej temna, vendar ne črna. Za kavno kremo potrebuješ več sladkorja.
Punš. Kuhaj 45 dek sladkorja, V* litra vode in sok dveh limon, da se potegne; potem primešaj litra čaja, % litra ruma, sok štirih pomaranč in vanilijevega likerja po okusu; približno ^/le litra. Ako nimaš likerja, kuhaj šibico vanilije s sladkorjem, vodo in limonovim sokom. Punš precedi in daj vročega v kozarcih na mizo.
Vinski punš. Kuhaj v poldrugem litru dobrega rdečega vina VA kg sladkorja, pri-deni sok štirih pomaranč in dveh limon ter malo pomarančnih in limonovih olupkov. Nato vlij v vsako čašo malo vroče vode, priliij pripravljeni pimš in ruma po okusu gostov.
Ruski čaj z vinom. Pripravi navadni ruski čaj. ki ga prav dobro osladi. Posebej pa zavri za vsako skodelico čaja Ys litra dobrega črnega vina z malo limonovega in pomarančnega olupka. Osladi tudd vino, zmešaj oboje, prideni ruma ali konjaka po okusu ter serviraj.
Pomarančna bovla. Odrgni pomarančo ob K kg sladkorja. Potem zreži 3 pomaranče na kolobarčke, katere olupi in odstrani peške. Zloži jih v stekleno posodo za bovle ali v jušno skledo na pripravljeni sladkor. <Na to nalij % lüra belega lin %litra rdečega vina. Potem pokrij skledo in jo postavi na led ali sneg. Preden postaviš pijačo na mizo, prilij še steklenico selterske vode.
Kdor lista ne vrne. je dolžan plačati naročnino!
94
Ta dva čevlja sta nosila dva gospoda 6 mesecev.
Gospod A je negoval svoje čevlje A samo s ŠMOL-PASTO.
Gospod B je čistil svoje čevlje B nevede s slabšo kremo.
S ŠMOL-PASTO negovani čevelj A izgleda skoroda kakor nov, usnje je čudovito mehko, prožno, brez madežev in nepremočljivo.
Čevelj B je razpokan, lisast, zgrbančen, trd in tišči pri hoji; treba ga je vreei profi. Ne usnje, temveč krema za čevlje je temu kriva!
Gotovo želite tudi Vi štediti in imeti lepe čevlje kakor A?
Ne zahtevajte nikdar kreme izrecno
Ea čevlje, temveč
ir
Smoi^tvuirno^
za čevlje.
Tako izgleda zakonito zaščitena Šmolpasta:
25 najvišjih odlikovanj:
Paris, Rim, Wien, Budapest, Atene itd.
96
Krasno izbiro
POSVETOVALNICA I"> mfo vzamemo s krpo vred iz zabojčkov,
tako da primemo vse štiri vogle krpe in Svetujemo onim, ki dajo vezati „Žen- dvignemo. Ko ie milo docela strjeno, ga zreški svet", da izpuste prilogo „Naš dom" žemo s toplim nožem ali žico na manjše ter jo hranijo posebej. Prihodnje leto naj kose. Suši naj se še na zraku, potem dajo vezati same Driloge obeh letnikov, tako bodo imele lepo gospodinjsko knjigo.
P, V. v H. Podajamo recept za kuhanje mila, ki ste ga želela: V velik lonec zlijte 9 litrov vode, če le mogoče deževnice; pridenite 1 kg lužnice (Laugenstein), in ko zavre, še 3 kg loja ali kake druge maščobne odpadke. To naj vre 2 uri, a treba neprestano mešati; ker se zelo peni, namreč rado skipi. Zato mora biti lonec .precej večji kot za 9 litrov. Naposled stresite v tekočino še veliko pest soli, da se milo dobro sprime. Potem vlijte tekočino, ki se je že precej zgostila v male zabojčke. Vte zabojčke treba prej potisniti gosto, tanko tkano mokro krpo, tako da se popolnoma oprijemljc deščic in tudi vseh kotov znotraj. .Ohlajeno in strje-
zimskih volnenih rokavic, nogavic in vsakovrstnega damskega perila najcenejše nudi samo
Kogavice „Bemberg"
d. z o. z.
^ liHbljana, Miklošičeva 14 =
OB KONCU LETA
z današnjo številko končujemo XI. letnik „Ženskega Sveta". Zahva-Ijujemo se pri tej priliki vsem cenj. naročnicam, ki že dolga leta, mnoge že od prvega početka, s simpatijo spremljajo naše delo, ter jih prosimo, da nam tudi v bodoče ohranijo svojo naklonjenost.
Uredništvo in uprava si bosta vztrajno prizadevali, da bi po možnosti zadovoljili vse naše naročnice. Intelektualka bo lahko sledila v našem listu vsem pojavom, ki zanimajo moderno ženo. Praktična žena bo pa v prilogi „Naš dom", v „Modni prilogi" in v prilogi za ročna dela našla marsičesa, kar potrebuje za gospodinjstvo in pri šivanju zase in za svojo družino.
Kot novost bomo uvedli novo ugodnost. Vsaka naročnica, ki bo v redu s svojo naročnino, bo imela pravico, naročiti med letom en kroj zase ali dva otroška kroja, kar bo dobila zastonj. V vsaki modni prilogi bo po 4—5 modelov, med katerimi bo lahko izbrala kaj zase.
Mlade šivilje opozarjamo na našp novo rubriko v modni prilogi: „Krojni tečaj". Tiste, ki nimajo prilike, da bi v mestu obiskovale krojni tečaj, se Bodo lahko iz lista naučile krojiti po meri.
Kol nagrado za vsako prijavljeno novo naročnino nudimo na izbiro:
1.	i zvezek naše strokovne knjižice, katere 1. zvezek je že izšel pod naslovom „Dekliško perilo" (glej oglas), ali
2.	po 1 kroj (ali 2 otroška kroja) kateregakoli modela iz naše Modne priloge, ali
3.	1 risbo za zavese ali poslejlno pogrinjalo itd., ki je radi obsega ne moremo priobčiti na prilogi.
Za 2 naročnici daru jemo:
knjigo Dr. Zahof: „Spol, ljubezen, materinstvo" ali Meijrink: „Golem" roman.
Z a 3 nov e naročriice:
knjigo: Dr. Montflenj: „Moderna kozmetika" ali Kejfovd: „Knjiga vzorne domačije". Za 5 naročnic:
po eno knjigo iz gorenjih dveh skupin, ali Dr. Alma Sodnikova: Zgodovinski razvoj estetskih problemov ali lika Vaštetova: Umirajoče duše.
' -'
■ t