SLOVENSKI (LAS (LA VOZ ES LOV E N A) PERIODICO OUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA Ano (Leto) IV Buenos Aires, 31 de Mayo, Afio del Libertador General San Martin, 1960 Num. (štev.) 50 “STROGO MORAMO POSTOPATI SAMO DO SOVRAŽ NIKOV NAŠE DRŽAVE, DO SOVRAŽNIKOV NASE SOCIJALISTTČNE GRADITVE. DO LJUDI PA, KATERIM TA STVAR ŠE NI JASNA JE POTREBEN TOVARIŠKI ODNOS, TREBA JIM JE STOKRAT POJASNJEVATI, ZA KAJ GRE, DA BODO MOGLI RAZUMETI NAŠO STVARNOST IN NAŠE TEŽNJE.” Maršal Tito GOVOR TOV. E. KARDELJA V ODBORU ZA ZUNANJE ZADEVE LJUDSKE SKUPŠČINE F.L.RJ Jugoslovanska vlada ni pripravljena vec prenašati trpinčenje svojih diplomatskih uslužbencev v deželah Vzhodne Evrope 2|OB 58 ROJSTNEM DNEVU MARŠALA TITA Beograd, 17. maja. V dvorani hiko, Paragvajem in Urugvajem. Od- Sveta narodov je bila včeraj javna se bor je soglasno sklenil izročiti ta preja odbora za notranje zadeve Ljudske ! dlog rezidiju Ljudske skupščine F.L. skupščine F.L.R.J. Predsedoval ji je R. Jugoslavije. predsednik odbora tov. Petar Stambo j Potem je predsedujoči Petar Stambolič prebral pismeno vprašanje, ki ga je član odbora Mitar Bakič poslal zunanjemu ministru. Vprašanje se glasi: “Xa kakšnem stališču stoji jugoslo- lič. Na dnevnem redu ja bil med drugim odgovor zunanjenja ministra Edvarda Kardelja na vprašanja članov odbora s področja zunanjih odnosov j F.L.R.J ! vanska vlada in kakšna diplomatska Pomočnik zunanjega ministra Leo j sredstva uporablja, da zaščiti naše di-Mates je kratko utemeljil predlog o j plomatske predstavnike in državljane ratifikaciji trgovinskih pogodb z Me- v državah vzhodnega bloka”? Govor Edvarda Kardelja Zunanji minister tov. Edvard Kar -. nedostojne diskriminacijske ukrepe delj je v odgovoru na to vprašanje ; proti našim predstavnikom, vztrajno je ,-gkgl. j protestirala proti tem in podobnim u- Tovariši in tovarišice ljudski po k repom in mhtevala naj izzivalna in slanci! I žaljiva praksa preneha. Vprašanje, ki ga je sprožil tu tova Toda vlade vzhodnoevropskih držav riš Bakič. po pravici vznemirja našo ne je (ja ni^o opustile podobnih ukre-javnost in bilo je predmet mnogih pro |K>v, marveč so še naprej poslabševale testov in diplomatskih korakov nase vlade. Kakor je naši javnosti že znamo iz vrste objavljenih not zunanjega ministrstva in naših diplomatskih pi-ed- diskriminaeijski režim proti diplomat-skilim predstavništvom in na- šim predstavnikom posebno. Albanska vlada je zadnje čase preko svojih organov s posebno grobimi, žaljivimi in stavništev, kakor tudi iz vesti, ki jih poniževalnimi ukrepi do skrajnosti za je nenehno probčeval naš tisk, uporab- ! ostrila že tako nedopusten režim pri-l.jajo v državah Vzhodne Evrope malo tiska, terorja indiskriminacije nasproti ne že dve leti proti diplomatskim in ! poslaništvu F.L.R.J. v Tirani. Alban-drugim predstavnikom in uslužbencem | ska vlada je malone dve leti do skraj-P.L.n .r. grofu- diskrimnacijske ukrepe, i nosti otežkočala, preprečevala in one-kakršnih ne poznajo mednarodni od mogoča la delo jugoslovanskega pred nosi. Hkrati z ukrepi pritiska, gospo stavništva v Albaniji. Tako so na pri-darske blokade in propagandne gonje mer naše predstavnike javno in nepri-so imeli v agresivni politiki proti naši krito kontrolirali in spremljali policij-državi važno mesto poskusi, da bi dis-j ski organi, ki so jim grozili, jih vsak kretirali naše diplomatske predstavni j dan tudi po večkrat legitimirali, izzi-ke v teh državah, preprečili in onemo- 1 vali in zasmehovali na ulici. Poslaniš-gočili normalno, v nekaterih državah tvo F.L.R.J. v Tirani noč in dan blo- 25. t. m. so iz vseh -obmejnih krajev Jugoslavije mladinci, pionirji, fizkulturniki in najboljši delavci, ponesli v štafetnem teku proti Beogradu ter izročili maršalu Titu na i rojstni dan pozdrave vseh jugoslovanskih ljudstev. S pozdravi je bila izražena maršalu Titu hvaležnost vsega jugoslovanskega ljudstva za njegovo modro vodstvo v izgradnji socializma. Povsod so velike množice pozdravile štafete, delovni kolektivi in organizacije pa so jim prirejale prisrčne pozdrave. Ko so hitele štafete iz vseh krajev kolektivi tovarn, rudnikov, gradišč in [zadrug tekmovali, da bi s čim večjimi uspehi v proizvodnji in v izpolnjevanju nalog izkazali svoje-nnj učitelju vso svojo ljubezen in vsi svoje zaupanje. Bolj kakor kdaj prej se namreč ,ma v prvi vrsti s socialistično koslovaškem, o nediplomatskih zloči- | graditvijo, z industrializacijo, elek-nih, kakršnih pozna civilizirani svet j trifikacijo in socialistično preobrazbo kmetijstva — skratka s širokim socialističnim razvojem proizvajalnih sil; zavedajo se. da je graditev socialistične Jugoslavije temelj varnosti in ljudske blaginje, hkrati pa tudi velika pomoč mednarodni fronti miru in napredka. Po skoraj dveh letih nezaslišne kampanje klevetnikov lnformbiroja se danes v naši domovini delovni kolektivi prav oblasti nastopile proti vsem tistim, ki so na dami volitev poslancev Ljudske skupščine F.L.R.J. prišli na veleposlaništvo izpolnit državljansko in patrio-tično dolžnost. Diskriminacijski režim, ki so mu podvržena predstavništva F.L.R.J. na češkoslovaškem, Se je zlasti poslabšal zadnje čase. Razen nenehne, neprikrite policijske spremljave in terorja nad našimi predstavniki in uslužbenci veleposlaništva ter stanovanj naših pred stavnikov v Pragi in konzulata v Bra-i tislavi, legitimiranja in celo telesnih preiskav obiskovalcev naših predstavništev. preprečevanja sprejemanja .jugoslovanskega tiska za sama predstavništva itd. so začeli češkoslovaški varnostni organi aretirati naše diplomatske, konzularne in druge uslužbence. Tako so češkoslovaške oblasti 26. novembra 1949. brez utemeljitve ai-etira-le delegata Transjuga Zvonimirja Tomiča, .pozneje pa še nekaj jugoslovan skih predstavnikov in uslužbencev. Ne bom govoril o tem, kaj- .je omenil tovariš Bakič v svojem govoru o zločinih nad našimi državljani na češ- zelo malo. Posebno huda kršitev vseh običajev in prakse je, da češkoslovaške oblasti našim diplomatskim, konzularnim in drugim uslužbencem nočejo dati vizumov. Vizume odklanjajo za diplomatske in uradne potne liste, češkoslovaške oblasti so šle tako daleč, da so vsem Ustim, ki so čakali na vizume, odrekle živilske nakaznice, čeprav so jih nasilno zadrževali na češkoslovaš-kems tem, da jim niso dali vizumov. j Razen tega so češkoslovaške oblasti; socialistični graditvi lahko ponašajo zahtevale, naj zaprosijo za vizume za. z uspehi, kakršnih ne more poka- Maršal Tito sprejema pozdrave malih pionirjev V Argentini, daleč od domovine, Maršal Tito — Beograd, živeči Slovenci, ki prav tako obču- Ob vašem oseminpedesetem rojst-timo krvno in kulturno povezavo z nem dnevu Vam izražamo iskrene jugoslovanskimi narodi in njihovi- čestitke, borbene pozdrave in tople pa sploh sleherno delo nekaterih na-; kira policija, ki je postavila stalno diplomatske in uradne potne liste pre zati nobena dl Uga dlžava.^ ki Se je , . ___ šili predstavništev in celo sam obsta- j opazovalnico nasproti samega poslani- j ko notranjega ministerstva, čeprav ve- , vojni rešila kapitalističnih OKO- mj voditelji, smo Se »a rojstni dan Želje, da bi Jugoslavija pod Vašim nek jugoslovanskih diplomatskih pred-1 štva. Policijski organi so vdirali v sta- lja za vsa druga predstavništva prak- v"v> z uspehi, ki postavljajo na laz ! maršala Tita duhovno pridružili šta- : vodstvom tudi V bodoče dosegla naj- stavnikov v posameznih izmed njih. j novanja naših uslužbencev, na nekate- sa, da .jim izdaja takšne vizume z-ina obrekovalce in^ saboterje jugo- fetam in odposlali preko Širnega večje Uspehe V ZgTadnji Socializma. rili teh grobih diskriminacijskih j 1-e Pa 80 cel° merili z orožjem. S po- „je ministrstvo, ukrepov je bil na eni strani v tem, da vsera izmišljenimi in lažnimi obtožba- | Tudi v (Jrllgih državah Vzhodn.- Ev-,, bi diplomatska predstavništva F.L.R.J. izolirali od noi-malnega kontakta z jugoslovanskimi državljani, ki prosijo za savanske socialistične graditve. oceana naslednje voščilo: Uredništvo SLOVENSKI GLAS proti jugoslovanskim predstavništvom, mi je albanska vlada zahtevala, naj rope ^ položaj našlh predstavništev vrsto naših predstavnikov in uslužben- ne razlikuje osvečena tudi bodo-so napredni slovenski rojaki v Arne- 41m lnat<‘ram in novorojenčkom. Poleg liki mnogo prispevali tudi pri opremi št,'vilnil* posvetovalnic za matere, do-novih bolnišnic in drugih zdravstvenih mov za Ikh1očc matere itd., so bile po ustanov v Sloveniji. Preko SANSa so osvoh|večala ka-gocenega instalacijskega in sanitetnega l>‘" 'U * P°stt -i v porodnišnicah. Ta-materiala. S pomočjo amerlškihm ro- (> ( ani s 's< 1,1 ženam omogočeno, da rode v bolnišnici pod skrbnim zdrav-jakov je bila zlasti opremi ena orto- nižkim na(ly,orstvoilli č(^ftr se ,je ptMlska klinika v Ljubljani in otroška j . -« 1 .. . . umrljivost porodnic in novorojenčkov klinika, k. so zavetim slovenski ro- /elo zmailjšaIa| TaUo je „ jaki poslali posebno dragocena darila: vost 1>orodlllc v iotll, 1))2„ (Jo UK!7 več velikih rentgenskih aparatov, mo- znašala 7 smrtnih primerov na 1000 derno parno kuhinjo, kompletno stroj- porodnic, danes pa je padla pod 1 smrtno pralnico, avtomobil za prevoz o- ni primer na 100 porodnic. l*rav tako trok ter mnogo drugega instalacijskega je umrljivost novorojenčkov v primeri in sanitetnega materiala. Pri opremi je s pred vojno umrljivosctjo padla za bil dalje uporabljen tudi material polovico. Obenem se je zmanjšalo tudi 1 N M K in pošiljke ameriškega, Švicar- število mrtvorojenih otrok. Izmed 1» Celje — Bolnišnica za ženske bolezni in porodnišnica V SLOVENIJI GRADE MNOGE NOVE BOLNIŠNICE Poleg tovarn, šol, liidrocentral, železniških prog in modernih avttomo-hilskih cest grade danes v Jugoslaviji tndi mnogo modernih bolnlnic in dru-gili zdravstvenih ustanov, že prva leta po osvoboditvi se je mreža zdravstvenih ustanov povečala bolj kakor pred vojno dve celi desetletji. V SLOVENIJI GRADE M NOG K NOVE BOLNIŠNICE V Sloveniji grade mnoge nove bolnišnico in razširjajo stare. Aprila leta 1948 je bila odprta na Jesenicah nova bolnišnica, ki je ena izmed najmodernejših v Srednji Evropi. V’ Sežani bo letos dograjena in opremljena velika bolnišnica za tuberkulozne. V št. Petru pri Gorici dokončujejo bolnišnico za ozdravljenje kostne tuberkuloze, ki bo imela 160 postelj. Velike, lepe ambulante so v gradnji v Komnu, Kobaridu, dalje v Škofji Loki, na Jesenicah in v Zagorju. Bolnišnica v Celju bo povečana za 70 m dolgi operacijski trakt, že letos bo dokončana tudi bolnišnica za tuberkulozne v Novem mo- de vivir en paz con todas las naciones del mundo, preservando la inde- _ pendencia adquirida a traves de grandes luchas y sacrificios, defendiendo j stu pri gradu KameiiT Zdravilišče v , nosečnic las conquistas de Mavo con todas sus fuerzas. Vuffoslavia, en lucha por la independencia, por la Paz, y contra los I “ ------------------- conquistadores imperialista« esta al lado de todo lo que significa 25 de Mayo para los argentinos. MODERNA OTROŠKA KLINIKA Doslej so popolnoma urejena in odprta tri poslopja. V prvem je !) moderno opremljenih sob za bolne dojenčke. V drugem je velik ambulatorij za zunanje bolnike, ki sprejme dnevno 00 do 70 otrok. V tretjem so pa bolniške sobe za 70 predšolskih otrok. Vsi prostori poslopje ima 4svo.j laboratorij, rentgen, operacijsko sobo, knjižnico, ločene čakalnice za bolnike z nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi itd. V bližnji bodočnosti bo otroški kliniki priključen še kirurgični oddelek, infekcijski oddelek, defektološki ambulatorij in dom za male rekonvalescente. Poleg otroške klinike bo dobila Slovenija tudi CENTRALNI DEČJI DOM ki bo eden izmed najmodernejših v Srednji Evropi. Dečji dom, ki se gradi v Ljubljani na Vrazovem trgu, bo imel tri dvonadstropne trakte. Stavba je v surovem stanju že dograjena. V tem dečjein domu bo prostora za 150 otrok do treh let, 50 mater z dojenčki in 50 skega in kanadskega Ildečega križa. NAGEL PADEC NALEZLJIVIH BOLEZNI V Sloveniji deluje danes 2:10 poliklinik in ambulant. Leta 1947 je bilo v teh ustanovah 2,HOO.OOO zdravniških pregledov, leta 1040 pa že nad tri milijone. Zdravniki in zdravstveno osebje so pri tem opravili ogromno delo. Posledica stalne čuječnosti nad zdravjem državljanov je nagel padec nule- tisoč rojstev po osvoboditvi, ni bilo niti enega primera smrti zaradi porodnega prisada. NOVI KADRI ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Kakor je bilo za predvojne prilike značilno visoko število nezaposlenih zdravnikov, izmed katerih so mnogi dostikrat delali v bolnišnicah le za hrano, tako danes v Jugoslaviji zelo primanjkuje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Toda (udi pri Maribor — Porodnišnica: soba za dojenčke Nota veleposlaništva F.L.R.J. v Pragi zunanjemu ministrstvu Č.S.R. Veleposlaništvo F.L.R. Jugoslavije v Pragi je izročilo včeraj češkoslovaškemu ministrstvu za zunanje zadeve noto v zvezi z aretacijo in smrtijo v zai>oru Dimitrija-Mite Dimitrijeviča, predsednika Ljudske fronte Jugoslovanov na češkoslovaškem. V noti je rečeno: “Seoši-Ijanje paketov s hrano in perilom. Poleg tega je veleposlaništvo F.L.B. Jugoslavije v Pragi večkrat sporočilo ministrstvu za notranje zadeve Repu-hlike češkoslovaške ter tudi z ustnimi intervencijami opozarjalo na nečloveško in nezakonito ravnanje ter brutalne metode, ki jih uporabljajo ]K>licijski organi proti aretiranim jugoslovanskim državljanom. Toda ministarst vo za zunanje zadeve sploh ni odgovorilo na note, proteste in zahteve veleposlaništva, ravnanje z aretiranimi jugoslovanskimi državljani pa Je postajalo vsak »lan bolj surovo in kruto. Dimitrije Dimitrijevič je podlegel v zaporu v Brandysu nad Labo trpinčenju in mučenju ter je bil pokopan 28. aprila 1950. v istem kraju. Veleposlaništvu F.L.B.J. v Pragi je znano, da je bil Dimitrijevič prepeljan v Rrandys nad Lal>o malo pred svojo smrtjo. Ko so ga pripeljali v to ječo, je bil že izmučen, onemogel in ni mogel hoditi. V celici že ni mogel uživati hiane, vode pa, ki jo je zahteval, mu niso dali. Prav tako mu niso nudili zdravniške pomoči. Ko je bil žo v ago- niji. prej pa so mu še pokrili obraz, da >ra drugi priporniki ne spoznali. Samo ta spredaj navedena dejstva nedvomno dokazujejo, kakšne metode so uporabljali do jugoslovanskega državljana Dimitrija Dimitrijeviča, vzrok njegove smrti in kdo je zanjo odgovoren. Odgovornost za smrt Dimitrijeviča pred vso demokratično javnostjo je tem večja, ker gre za človeka, ki je bil med fašistično okupacijo v gestapovskih taboriščih v Terezinu in drugih zaradi svojega protifašističnega prepričanja, vdanosti svoji državi in prijateljstva ter solidarnosti s češkim in slovaškim narodom, katerima se v najtežili dneh njune zgodovine ni izneveril. Nečloveško in surovo mučenje, ki so ga morali trpeti ne le Dimitrijevič, marveč tudi mnogi dnigi aretirani jugoslovanski državljani v češkoslovaški, kakor tudi druga neenakopravna ravnanja nad Jugoslovani, ki žive v češkoslovaški, odkrivajo namene, ki jih hočejo s tem doseči. Vedno bolj jasno postaja, da je njihov namen, da bi za-strašill jugoslovanske, državljane v češkoslovaški, ker vsa do sedaj uporabljena sredstva propagande in pritiska niso imela nobenega uspeha, da bi spremenila njihovo odločnost in vdanost do svoje socialistične domovine. S tem zastraševanjem hočejo jugoslovanskim državljanom v čelioslova-ški onemogočili vsako zvezo z veleposlaništvom F.L.R.J. v Pragi in preprečiti, da bi veleposlaništvo ščitilo njihove koristi. Uporabljanje taklli skrajno drastičnih ukrepov je najbolj suro-\o maščevanje uad jugoslovanskimi državljani zato, ker so neomajno zvesti svoji državi in državnemu vodstvu, ker ne podlegajo sovražni )>olitiki in lažnivi propagandi vodstev držav Infonn-biroja proti F.L.R.J,, in ker navzlic nezaslišanemu terorju nočejo postati izdajalci svoje socialistične domovine Federativne ljudske republike Jugoslavije. Namen takega ravnanja je tudi, da jih bi prestralli češko in slovaško ljudstvo, oslabili ljubezen in simpatije, ki jih v nezmanjšani meri goje do narodov Jugoslavije, in raztrgali številne vezi prijateljstva in znanstva med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi državljani ter razbili solidarnost češkega V slovenskih vaseh so obnovili že skoraj vsa poslopja, ki jih je požgal in porušil okupator zljivlli bolezni. Z brezplačnim zdravljenjem in zatiranjem nalezljivih bolezni je bilo doseženo, da Slovenija ni-nm več bolnikov obolelih na kroničnih nalezljivih boleznih. vzgoji novega zdrastvenega kadra je bilo doseženih že nekaj lepih uspehov. Samo v Sloveniji je po osvoboditvi dovršilo srednje in nižje medicinske šole tnXn.|n .. ._ *. ...aimtVBlUh delavcev. Ogromni so uspehi, ki jih je slo-veneko ljudstvo doseglo pri obnovi v vojni porušenega in požganega podeželja. Kdor je takoj po osvoboditvi prehodil Relo Krajino, Dolenjsko, Slovensko Primorje, 'Notranjsko, Gorenjsko, Krško polje, Kozjansko, Maribor, okolico Ljutomera, ta pač ni hodil veselega srca okrog, čeprav je povsod videl velik delovni polet, obudovanja vredno premagovanje težav, se skoraj ni mogel otresti moreče misli, da foo-do minila desetletja, preden bo vse kar je ležalo v razvalinah obnovljeno. če pa danes prepotuje isto pot, marsikje ne bo mogel ugotoviti, ali je bila vsa porušena, ali požgana. Niti pet let še ni minilo, odkar si je delovno ljudstvo v Sloveniji zavihalo rokave in začelo graditi in obnavljati in še so pred zaključkom obnove podeželja. To je ogromen uspeh, ki marsikateremu tujemu opazovalcu ni razumljiv. Po končani vojni je bilo v Sloveniji vanjskih in gospodarskih poslopij. Noben okraj ni bil izvzet, najbolj pa so bile v razvalinah še železnice, ceste, porušenih in požganih 48.138 stano-deli. Na stotisoče ljudi in živali ni melo strehe nad glavo, a vrhu tega so ble v razvalinah še železnice, ceste, mostovi, številne tovarne itd. V prvih treh letih, ko so med tem že stekle vse železnice v Sloveniji in je začela obratovati večina tovarn, so obnovili nad 30.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij ali blizu 64%. Leta 194 8 in 1949 se je obnova podeželja nadaljevala. Zopet je država prispjevala milijonske kredite. Leta 1948 je bilo odobrenih kreditov za 200 milijonov, lani pa za okoli 170 milijonov dinarjev. V obeh letih je zraslo novih .5'0'00 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, tako da se je obnova že približala h koncu. V letošnjem letu bodo obnovili še 1.073 poslopij, dočim ostala ne bodo obnovljena, ker njihova obnova gospodarsko ni več potrebna. Leta 194 8 je bilo prostovoljno delo, opravljeno v zvezi z obnovo podeželja, vredno 161 milijonov din, lansko leto pa 66 milijonov dinarjev. Tako danes v Sloveniji že lahko rečejo, da je obnova podeželja v mariborski oblasti končana, da je treba v ljubljanski oblasti obnoviti le še manjše število poslopij v Beli Krajini in na Kozjanskem, nekaj več pa edino v goriki oblasti, kjer se je obnova tudi kasneje začela. Jugoslavija gradi zvezni institut za elektriSko gospodarstvo Elektrifikacija je eden glavnih j grajen. Poleg velikega glavnega po-pogojev gospodarskega dviga Jugo-; slopja bi imel tudi obsežno zgradbo slavije. Jugoslavija gradi danes ne- za visokonapetnostni laboratorij, in slovaškega naroda z narodi Jugoslavije, ki je tolikokrat prišla do izraza in se utrdila v odporu in borbi proti skupnemu sovražniku. Veleposlaništvo F.L.R.J. v Pragi — je rečeno na koncu note— najodločneje protestira proti nzakonitemu in nečloveškemu ravnanju, ki ga je moral pretrpeti tov. Dimitrije Dimitrijevič, ter kategorično zahteva: 1. da se veleposlaništvo F.L.R.J. v 1’ragi obvesti, iz kakšnih razlogov je bil zaprt Dimtirije Dimitrijevič in zakaj jo ležal v policijskih zaporih nad štiri mesece, 2. da se veleposlaništvu F.L.R.J. v Pragi pošlje mrtvaški list in izvid zdravniške komisije, o vrzrokili smrti Dimitrija Dimitrijeviča, 3. da se uvede preiskava proti policijskim organom, ki so odgovorni in krivi za smrt Dimitrija Dimitrijeviča, da so jih kaznuje in o tein obvesti veleposlaništvo F.L.R.J. v Pragi”. Dejstvo, da je neobnovljenih samo še 2.3% požganih in porušenih poslopij, ki so slovenskemu ljudstvu še potrebna, je velika zmaga njegove vere v lastne sile, v in novo življenje. šteto novih hidrocentral. Problemi, ki nastajajo s porajajočim se elek-* triškem gospodarstvu pa nujno zahtevajo tudi znanstveno obdelave. Zato je dal slovenski znanstvenik, akademik ing. Milan Vidmar pobudo za gradnjo Zveznega instituta za elektriško gospodarstvo. Zvezna vlada je pobudo sprejela. Za uresničenje tega velikega načrta pa ,ie bilo treba mnogo organizacijskih priprav. Februarja leta 1949 je akademik inž. Vidmar odšel na prvo znanstveno potovanje v inozemstvo z namenom, da si ogleda najboljše laboratorije za visoko napetost. Specialne tovarne so poslale svoje ponudbe, ki so zahtevale obši ren študij in mnogo diskusij z dobavitelji. V drugi polovici leta 1949 so začele rasti iz tal ob Hajdrihovi ulici v Ljubljani prve zgradbe novega instituta. Poleg njih teče naprej tudi znanstveno delo na važnih konkretnih problemih v provizoriju znanstvenega instituta, ki je urejen v 8 njegovo vodstvo j sobah neke druge stavbe. I Letos bo institut v glevnem do- posebno poslopje z veliko predavalnico (za 300 ljudi), veliko poskusno nadzemsko progo za pol milijona voltov ter več stranskih zgradb. predavalnici se bodo prirejale diskusije o perečih problemih, izobraževalni tečaji za člane elektri-fikacijske operative, poljudno znanstvena predavanja, kongresi, med njirfii tudi mednarodni. Institut bo obdeloval velike perspektivne probleme za novo petletko ter obenem reševal vse tkoče probleme. Znanstvjni institut za elektriško gospodarstvo v Jugoslaviji, ki bo zgrajen in opremljen pred vstopom v drugo petletko, bo tekmoval z najpomembnejšimi zavodi iste stroke v Evropi. Na lepo okrašenih Teraizijah v Beogradu se je vršila smotra prvih edinic Jugoslovanske Armade, ki so bile opremljene z modernim in popolnoma v domovini izdelanim orožjem. “FOTOKEMIKA” BO V PRVIH DVKH SERIJAH IZDELALA 11.000 FOTOGRAFSKIH APARATOV V tovarni “Fotokemika” v Zagrebu so začeli izdelovati fotoaparate. Strokovnjak tovarne ing. Vitali Ripkin je prvi poizkusil konstatirati fotoaparat domačega izdelka. Ker pa je bil pozneje premeščen, je prevzel to nalogo ing. šreder in jo tudi uspešno izpolnil. Pomagal mu je tehnik Jelinek. Kmalu so izdelali v tovarni prvih pet domačih fotoaparatov in potem ko so jih preizkusili, so začeli takoj izdelovati serijo 1000, za njo pa še drugo serijo 10.000 fotoaparatov. Ko bo tovarna “Mela-bakelit” izdelala še neko posebno orodje, bodo začeli izdelovati fotoaparate v velikih serijah. Naš tip fotoaparata je zelo preproge konstrukcije. To je boks-kamera 6x9, sestavljena iz 71 mehaničnih in 8 optičnih delov. Vsi deli so narejeni iz domačega materiala. Optične dele izdeluje tovarna “Optika” v Zagrebu. Strokovnjaki tovarne "Fotokemika” že konstruirajo zopet nov tip domačega fotoaparata. Nad dva in pol km dolg vlak s 6.251 tonami bremena e 1 u *********** V srešio 10; maja je bilo na postaji t Zalogu vse živahtno. Rezervna lokomotiva je vozila vagon za vagonom. K dolgi kači vagonov, naloženih z deskami, premogom, stroji, so pripeljali že nove in nove vagone. Za dva, tri, skoraj 2a pet vlakov jih je bilo. 32 zaviračev se je porazdelilo na svoja mesta. Strojovodja Rudolf Voje je na čelo vlaka zapeljal težak stroj, “Bor-zik’’ mn -pravijo. Vlak je bil pripravljen na odhod. Gruča gledalcev, načelnikov oddelkov, šefov postaj, so 'obstopili lokomotivo. Fotoreporterji in snemalec “Tri-glav-fihria’’ s tudi iskoristili ugoden trenutek. žvižgi vlakovodje, trije kratki žvižgi lokomotive in ob 13.35 uri so se kolesa človeške velikosti zavrtela. Vse je napeto opazovalo stroj in vagone. ka, kar se mu je tudi posrečilo, saj po 4 minutah vožnje je zadnji vagon zapustil zaloško postajo. Vedno hitreje so se vrtele neštete osi koles. Vlak je že dosegel 30 ih tudi 40 km hitrosti. Po teški soteski, ob zelenkastih valov Save je hitela lokomotiva kakor ogromna pošast. Kurjač in strojevodja sta imela polne roke dela, ker paziti sta morala, da je lokomotiva tekla enakomerno svojo pot. Izjave bivših partizanov ob . vrnitvi iz Jugoslavije Skupna bivših italijanskih partiza- je organizirala KPJ. S tem v zvezi smo nov, ki je pred kratkim na povabilo Zveze borcev narodnoosvobodilne Jugoslavije obiskala FLRJ in se udeležila prvomajske proslave v Beogradu, je i Tiela 12. maja v Rimu konferenco Zagreb je bil že odet v morje luči, j ;talijanske in tuje novinarje. Vodje ko je strojevodja ob 19.52 uri ustavil j gjrUpjne Oarlo Cuttolo, bivši komisar stroj na črnomercu. Strojevodjo R. divizi1e “italia”. je prebral skupno iz-Vojeta in kurjača F. Šinkovca so ob- javo y zvezi z njihovim bivanjem v Ju-stopili zavirači in jima čestitali k zma- gOS]aviji gi. \ lak z doslej najtežjo rekordno Predvsem je omenil, da so dejstva, obremenitvijo— je prispel srečno in ki so jih spoznali, presegla vsa pričale z 20 minut zamude. kovanja. * * * “Skratka — je dejal Cuttolo — smo Na svetu so stvari, ki se ne dajo v Jugoslaviji ugotovili in spoznali: Po- Nepre viden trzljaj lokomotive bi lah- ! meriti *n tehtati. Ena od teh je člo- polno svobodo jugoslovanskih narodov ko pretrgal vlak na dva konca. Vse je '' veško delo in ljubezen do domovine.: v priznavanju in aktivnem sdelovanju šlo prav in stroj je vse hitreje vlekel za seboj 253 vagonov, 6251 ton bremena, več kot 2 in pol kilometra dolg vlak, doslej najtežji in najdaljši v Jugoslaviji in verjetno na svetu. Strojevodja je največ pazil na izpeljavo vla- PRETRESLJIV USPEH TRŽAŠKEGA GLEDALIŠČA V SLOVENIJI Slovensko narodno gledališe za Svobodno tržaško ozemlje je gostovalo z delom Ostrovskega “Donosna služba" v Ljubljani in Mariboru. Po sodbi kritikov je pomenila predstava v umetnostnem pogledu pravo presenečenje. Tega uspeha pa se veselimo tudi vsi tržaški Slovenci, saj čutimo s svojim gledališčem, ki se mora dan na dan boriti z najrazličnejšimi težavami in ki ne more dobiti v Trstu nobene dvorane za svoje nastope. Po vrnitvi naših požrtvovalnih igralcev in umetnikov v Trst se še bolj utrjuje v nas prepričanje, da je treba z vsemi silami podpreti plemenita prizadevanja našega slovenskega gledališča, ki zasluži za svoj najnovejši uspeh toplo priznanje in iskreno občudovanje. Strokovnjaki, ki so pred 20 leti pustili pri graditvi socializma, ker je med v promet vojetov stroj, so predpisali vsemi trdna enotnost in strnjenost, iz-normo za obremenitev 1900 ton. Tu ražena v Ljudski fronti, kakor tudi za-so se ušteli. Voje je z njim prepeljal vestno zaupanje v KPJ in njeno vod-6.251 ton bremena. Ti in podobni stro- . stvo; kovnjaki so pozabili pri vsem na člo- popolno gotovost pri vseh, da vodi veško ljubezen do dela in je niso upo- i sprejeta pot graditve socializma delav-števali, čeprav je najvažnejša. Te lju- ] 'ki razred in narode Jugoslavije v naj-bezni do dela in do graditve pa ima boljšo bodočnost; naš delovni človek toliko, da ustvarja 1 nadaljevanje revolucionarnega duha. to, kar se zdi nemogoče. Tolike ima te ljubezni, da je stavba socializma v Jugoslaviji vsak dan trdnejša. NCV SVETOVNI REKORD V ŠTEVILU SKOKOV S PADALOM Poročnik jugoslovanskega letalstva Milivoje Doroša je skakal 17. maja dopoldne na letališču v Leskovcu. Doroša. je začel skakati zjutraj ob 3.30 uri in je v 11 in pol urali skočil 55 krat. To je nov dosežen rekord s katerim je potolkel rekord, ki ga je 9. maja v Kragujevcu postavil član Letalske zveze Jugoslavije Aleksander Stanič, ki je v 14 urali skočil 50 krat brez sredstev za zasilno odpiranje padala. ki smo ga spoznali že med skupno borbo za. osvoboditev ter zaupanje in ljubezen do sedanjega vodstva z maršalom Titom nr, čelu; dostojanstveno sprejemanje vseh žrtev, ki so jih vsilili jugoslovanskim narodom s sedanjo borbo, ki jo proti njim vodijo reakcija in informbiro- se prepričali, da izhajajo voditelji ljudske oblasti iz vrst najboljših delavcev, kmetov in naprednih intelektualcev, katerih socialistična zavest je tako razvita, da pomeni trdno poroštvo za o-brambo in obvarovanje ljudske oblasti; ne prvomajski proslavi smo se prepričali o tem, kako veliko je navdušenje ljudstva v borbi za socializem. To navdušenje se ne izraža samo v manifestacijah, marveč tudi v preciznih grafičnih podatkih o izpolnjenem ali začetem delu, ki smo ga v česu našega bivanja spoznali od blizu, kakor tudi v zvestobi sedanjemu vodstvu, posebno pa maršalu Titu; ob našem obisku pri marlšalu Titu, ki je potekel v najprismejšem duhu in trajal polne tri ure, smo se prepričali. da je popolnoma razumljivo zaupanje, ki ga goje jugoslovanski narodi do svojega voditelja. To pa prav zaradi zares demokratičnega in na-prt dnega duha, ki prežema Tita, zaradi njegove ljubezni do ljudstva, njegovega poznavanja težav, ki jih je treba prebroditi, in sil, s katerimi razpolaga v borbi za graditev socializma ter za premagovanje ovir, ki jih postavljajo in-foi mbirojevska vodstva nekaterih držav in komunističnih partij Jugoslaviji*; v njenem prizadevanju za neodvisnost, enakopravnost in mir med vsemi državami, velikimi in malimi. Prav tako smo imeli čast slišati od Nas ne bodo omajali ne hrup, ne grožnje in žalitve Pariz, 17. maja.—Organizatorji delovnih brigad francoske napredne mladine, ki bo letos delala v Jugoslaviji, so danes izjavili, da so že navezali stike z mladino Velike Britanije, Nizozemske in drugih držav za pošljanje delovnih brigad v Jugoslavijo. “Naš smoter”, so izjavili na današnji tiskovni konferenci v Parizu, “je, da zvemo za resnico o državi, ki jo danes toliko napadajo, predvsem tisti, ki so jo še do nedavna hvalili”. Predstavnici stalnega urada nacionalnega inicijativnega odbora delovnih brigad ugotavljajo: “Navzlic gonji in-formbirojevske agenture v Franclji se je prijavilo veliko število brigadirjev, in 1948 iz Severne Afrike in drugih prekomorskih dežel. Ti mladinci žive v Franciji. V nekaterih francoskih de-partmanih so že ustanovili iniciativne odbore”. Predstavniki stalnega odbora so podčrtali, da skušajo francoski in-formbirojevci razbiti to akcijo. Ti napredni mladinci so izpostavljeni brezvestnim napadom nekaterih krogov, posebno pa K.P. Francije, ki se ne sramujejo niti odkritih groženj. “Nas pa ne bodo omajali ne hrup, ne žalitve, ne grožnje. Nasprotno, sklenili smo, da bomo okrepili naše napore in odgovorili na vse obtožbe, ki jih sipajo na nas, ter pred svetovno javnostjo opravičili našo akcijo”, izjavljajo francoski ki so že delali v Jugoslaviji leta 1947 mladinci. KRATKE VESTI jevski voditelji. Na to borbo odgovar- maršala Tita izraze simpatije do delov-jajo jugoslovanski narodi z večjim nav- nega ljudstva Italije. Maršal Tito nam PRIMORSKE VESTI KRIVIČNA OBSODBA i NOV IZVRŠILNI ODBOR 0F ZA Pvod Okrožnim sodiščem v Gorici je , SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE bila sodna obravnava proti odgovornemu uredniku tržaškega “Primorskega dnevnika” tov. Stanku RENKU, ker je dopustil tiskanje članka z naslovom dušenjem za izpolnitev petletnega plana, za graditev socializma; zavestno navdušenje jugoslovanske mladine, ki se vse predala plodovitemu delu graditve, kakor tudi visoko zavest odgovornosti pii starih borcih narodnoosvobodilne vojne, ki napredujejo na poti graditve socializma v Jugoslaviji, zavedajoč se, da tako pomagajo k ures-niitvi socialistinih teženj tudi v drugih državah; ugotovili smo, da je reakcija kot sila izginila, ker je vse gospodarstvo, politično in kulturno življenje v državi trdno v' rokah ljudske oblasti, ki jo “Nič novega s Slovenci v Italiji’, ki po obtožbi “nespodobno” piše o italijanski vladi. Razpršiva se je vršila kljub temu, da je povsem jasno, da ne more sodišče na področju Italije soditi uredniku lista, ki ne izhaja na področju Italije. Tov. Renko ni prišel na raz- ! Na nedavnam kongresu Osvobodilne fronte izvoljeni odbor se je sestal na svojem prvem zasedanju, na katerem je bilo ogovora o ozadju gonje proti istrskemu okrožju, o vprašanju tržaškega guvernerja. Zadnji dogodki so pokazali pravilnost linije OF, ki se je izražala v obrambi demokratičnih pridobitev ljudske oblasti v jugoslovanski coni B in w borbi za demokratično I oblast v coni A. Glavni odbor se je za- tožence oprostilo. Spričo takšnih in podobnih značilnih primerov se ne sme-/ mo čuditi, če je Trst zaslovel kot eldo-rado zločinskih fašistov. pravo, pa je poslal goriškemu sodiču vzel za takšno ureditev tržaškega vpra-pismo, ki v njem dokazuje, da ni go- šanja, ki bo dejansko rezultat sporazu-riško sodišče pristojno obravnavati nje- j uia med prizadetima naroda. Na zasegov primor. Uradno postavljeni zago- i danju je bilo nadalje govora tudi o na-vomik tov. Renka dr. Gruden je odloč- šem tisku, mladinskih organizacijah in no vztrajal na stališču, da ni goriško 'Pranju dvorane za Slovensko gleda-sodišču v nobenem primeru pristojno Iišče v Trstu’ Izvoljeni 80 WU Za Posoditi odgovornemu uredniku “Primor- ! sc,lnika Hranko Babie- za PrveSa Paškega dnevnika”. Ne glede na to. da i Predsednika dr. Jože Dekleva, za dru-predstavlja članek samo svobodno kri- «ega podpredsednika Juli Beltram, za ... ... političnega tajnika Franc Štoka, za tiko, ki jo priznava tudi italijanska. ustava, je predsedstvo navedenega sodišča obsodilo tov. Renka na eno leto zapora in poravnavo sodnih stroškov. Naše ljudstvo pa se je tudi to pot lahko prepričalo, koliko je vredna lažna in toliko opevana klerodemokracija rimskih oblastnikov. Krivična obsodba kaže, da ne bo še konca gonje proti Slovencev in neprekinjenega utesnevanja člane pa: dr. Kukanja Angel, Mus Milan, Jelinčič Zorko, Kocjanič Valerija -Špela, Lipovec Franc — Tine, Praček Davorin Sila Milena, Prešel Miroslav, Škabar Marica, Vatovec Ernest, Bole Stanislav — Tomaž, Godina Albin — Xojo, Pahor Drago, Mesesnel Silvan. Hrovat Ladislav, Renko Stanislav, Kos-mina Mirko, Turk Danilo — Joco, Pavletič Edo, Jakomin Valerij (Pobe-osnovnih človečnostnih pravic slovenske gi), Hrovatin Pavel in Kuret Silvester, manjšine. Vse naše ljudstvo obsoja kri- MED NAŠIM LJUDSTVOM V Gorici so umrli; 93 letna gospodinja Jožica Pelicon-Tomaži, 73 letna gospodinja Angela Kos, 35 letna delavka Florida Vižintin. 37 letna gospodinja Vijolica Pisa, 57 letni uradnik Karel Kerševan, 80 letni upokojenec Alojz Krapež. 62 letni Valentin Cijan. V Rojanu je umrl daleč naokoli znani planinec Franc Vogrič. Njegovega pogreba so se udeležini tudi zastopniki Prosvetnega društva v Rojanu in Osvobodilne fronte ter Kmečke zveze, pri kateri je marljivo deloval. Poslednje slovo mu je izrekel predsednik tržaškega Planinskega društva. j« med drugim dejal; “Povejte italijanskemu narodu povsod, kamor koli boste prišli, da žele jugoslovanski n.-rodi italijanskemu narodu samo doli! o in dobre odnose z njim." • TRVGVK LIE, glavni tajnik Organizacije ZN je posetil Moskvo in se ra/govarjal z raznimi voditelji Sovjetskih narodov in Stalinom samem. Hotel je namreč pri Sovjetih posredovati, da bi popustili v mednarodni politiki in prenehali “mrzlo vojno" z zapadom. Ob povratku iz Moskve je Lie obiskal Pariz, London in potem AVashington, pa še ni javnosti povedal kakšen odgovor so mu dali v Sovjetski zvezi. • Stalni delegat č.S.R. v Organizaciji Z.N. Dr. Vladimir Houdek je podal ostavko na svoj položaj z utemeljitvijo, da češkoslovaška zaradi vmešavanja Sovjetske zveze v njene zadeve ni več neodvisna država. Houdek je postal stalni delegat č.S. Republike v Organizaciji Z.N. leta 1948. po odstupu Jana Papaneka. • A’ PERU je bil grozen potres, ka-| teri je skoro uničil starodavno mesto Vabimo vse naše stare tovariše in Cuzco. Nad 90% vseh poslopij je skoraj ' naP' ' dne ljudi v Italiji je kon- . popolnoma uničenih ali za stanovanje ca B Cuttolo — da se nam pridružijo nesposobne, število mrtvih je preko P1litem delu, da bomo izkazali spošto- IOO ranjenih je pa veliko več. 40.000 Vii^je junaškemu in hrabremu narodu, s katerim smo bili združeni v osvobodi lii vojni in smo zvezani še danes. Popasi vrnitvi iz Jugoslavije se navzlic vmhii lažnivim obtožbam, obrekovali.iem„ zlorabam in grožnjam čutimo ljudi je brez strehe in morajo prenočevati po zasilnih šotorih. • V SOUTH A M1SOV v Severni Ameriki je pri razkladanju bomb ena teh t ksplodirala in povzročila, da so se sl ižne z njimi v borbi za graditev so- i vsled nastalega požara še ostale raz- (‘ »lizma, ki jo vodijo pod vodstvom mar,šala Tita.” Ivo je prebral to skupno izjavo 36 ilsfljanskih partizanov, je Oarlo Cu-ttolo nato odgovoril na več vprašanj zastopnikov italijanskego in tujega tiska, ki so se posebno zanimali za položaj v Jugoslaviji, razpoloženje jugoslovanskih narodov ter odnose med Jugoslavijo in drugimi državami. letele, na kar je sledila grozna eksplozija vsega ostalega streliva, ki je bilo tam nakopičeno. Vsi prisotni delavci so bili na mestu mrtvi. Vse hiše v bližini so porušene in vsaj 5 km na okoli so popokale vse šipe na oknih. Vzrok nesreče ni znan, vendar tistim, ki pripravljajo municijo, lahko rečemo po starem pregovoru; “Kdor drugi m jamo koplje, ,sam v njo pade”. GLAS POVRATNIKOV Sovražniki naše domovine si še ve- I ter delam mizarsko delo. dno brusijo jezike po naselbini in ho- j Povem Ti, da za mene ni bilo še ni-čejo na vsak način in z najpodlejšimi koli tako dobro kot je danes. To po- • NASLEDNJI DAN po prej omenjeni nesreči se je par otrok vtihotapilo v tovarno strupa v Tipton-n. Ukradli so vrečico kroglic, kar je lastnike tovarne in policijo zelo zaskrbelo in prestrašilo, kajti z eno samo vrečico bi se lahko zastrupilo 10.000 ljudi. Poznejša poročila niso povedala, ako je kdo poskusil ta strup. To je drugi dokaz, da — kdor se med otrobe meša, ga svinje pojedo. — Oni pripravljajo municijo in stitipe ter druga uničevalna sredstva, ki kakor vse kaže, bodo najbrže najprej njih uničila. o SOVJETSKI DELEGAT PRI OZN je sporočil “trem velikim", ki imajo veliko silo podpisati mirovno pogodbo z Avstrijo, da Rusija ne bo razpravljala o tej zadevi, dokler ne dobi zadovoljivega odgovora na noto, katero jim je svoječasno poslala radi Trsta. SZ namreč zahteva, da Zavezniki izpolnijo kar je bilo sklenjeno v mirovni pogodili z Italijo in Trstom, namreč, da se zavezniške čete umaknejo iz Tržaškega ozemlja. • ČILE je poslala v Argentino trgovinsko misijo, katera ima nalogo povezati im tesnejše trgovske zveze med obema državama. Prej se je čile držala napram Argentini nekam posmehljivo, češ, “kaj pa nam Vi lahko pomagate”. Od kar pa je šel čilenski predsednik moledovati in prositi Trumana, naj mn pomaga, za kar pa ni imel nobenih pro-tiuslug in ni od njega nič dosegel, so pa sedaj dobri tudi domači prijatelj. • TURČIJA je dobla novo vlado in s tem tudi novega predsednika. Predvideva se radi tega velike notranje, kakor tudi zunanje sprembe. Posebno stari, konservativni elementi se vesele, ker pravijo, da bo Inonova diktatura odpravljena in si bodo sedaj spet lahko privoščili več žen, po šegah, ki so bile prej med njimi v navadi. lažni dokazati, da v Jugoslaviji vlada teror ter da naše ljudstvo moralno in materialno trpi. Vsaka izmišljotina in vsaka laž se pa tem “prijateljem” — izdajalcem našega naroda— izjalovi, kajti resnica ima zadnjo in odločilno V Trstu smo slovesno proslavili Prvi besedo. In kakšnih metod se ti gobez- maj in združili to proslavo s peto obletnic osvoboditve Trsta. Na trgu “Ro-i tondo” je bilo veliko množično zborovanje našega delavnega ljudstva, popoldan na prvomajskem stadionu pa velik fizkulturni nastop mladincev, mladink in pionirjev. vorek goriškega sodišča, ker vidi v njem poizkus novega udarca svobodi tiska in slovenskemu naprednemu tisku. DOKAZ ČRNO NA BELEM Glavni odbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze za Svobodno tržaško ozemlje se je obrnilo na zavezniško vojako upravo v Trstu s prošnjo za pojasnilo, kako je z vprašanjem zidave slovenskega gledališča v Trstu. Kakor znano, je bilo glede odstopa primerne dvorane za slovenske predstave v Trstu toliko ovir, da ni preostalo nič drugega ko misel na zidavo lastnega slovenskega gledaliča v Trstu. Glavni odbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze je prejel odgovor od “Urada za manjšinske zadeve” s sporočilom, da Je smatrati ves načrt za 6edaj kot ustavljen. Ta odgovor je za nas dokaz črno na belem, da nas tržaške Slovence zapostavljajo na vsak korak. Dobro vemo po vsem tem, kar doživljamo dan na dan, da bo tisti “za sedaj’’ precej dolgo trajal. Mestnega gledališča nam ne da- : jo na razpolago, tudi drugih dvoran ne. Le en izhod je še ostal iz te zagate; zidati lastno gledaliče. Toda tudi to ni mogoče. Takšni očiti protislovenski ukrepi utrjujejo v naših množicah bor-! beno odločnost in voljo za odpor. TALLER MECANICO INDUSTRIAL JUAN WEBER Avda. Mitre 2986 G. J. D. Peron F.O.NN.G.B. dači največ poslužujejo? širiti po naselbini lažnjive vesti o naših povratnikih. čeprav smo mi v našem listu o vsaki izmišljotini potom pisem dokazali resnico, vendar z njihovo gonjo ne prenehajo. I“red dvemi meseci je bil na dnevnem redu povratnik Srečko Krušeč, ki se je s prvo skupino povratnikov po- 1 DOBRO JE FAŠISTOM V TRSTU Značilen za prilike, v katerih deluje tržako sodišče je tale primer fašista Neumanna, ki je v letu 1943 na čelu skupine napadajočih fašistov organi-; ziral napade na tržaške slovenske go-: stilne. Pri tem je bilo ranjenih več i Slovencev. Sedaj se je moral Neumann s svojimi zločinskimi pajdaši zagovar-, jati pred tržaškim sodiščem, ki je prisodilo kolovodji Neumanu komaj eno leto zapora, dočim je vse ostale soob- mlad si bom pričel zidati lastno hišico in podjetje kjer sem zaposlen, mi nudi potrebna sredstva. V Ameriki sem životaril in delal 18 let, pa si nisem mogel postaviti košček strehe, medtem ko bom tukaj imel sedaj že lastno hišico in to pri vsem, ki pravijo, da je slabo. Tako vsaj pravijo tisti, katerim se ne dopade delati, temveč samo nas kritizirati in blatiti. Plačo imam mesečno in ta je ODLIČNA ter na težko izkaznico dobim življenskih potrebščin, ki mi zadostujejo in nisem ne lažem, ne žejen. Tudi pomladil sem se, za par let in se sedaj VELIK USPEH NAŠEGA ŠAHOVSKEGA MOJSTRA Ko se je prve dni aprila zaključil mednarodni turnir v Mar del Plati sta se tovariša Svetozar Gligorič — prvak turnirja —, in Vasja Pirc, po dobrem tednu bivanja v Buenos Airesu, povrnila v domovino. Tov. dr. Petar Trifunovič pa je v istem času odpotoval v Peru, kjer se je v glavnem mestu Limi vršil šahovski turnir. Na tem turnirju, ki se je končal v prvi polovici tega meseca je igral tudi dr. Trifunovič. Zmagal je naš večkratni jugoslovanski državni prvak dr. Trifunovič z 6 točkami in ostal edini neporažen (5 zmag in 2 spet ženim, kakor takrat, ko sem imel vrnil v Batuje pri Gorici, širilo se je 28 let. Leta mi delajo težko glavo, ker j remijaTTOr^OmestO je zasedel ^ nn nacAlhmi rocti #1 o cn »1» tam />Kla. ! >»•>»»» .»{alim —:~ i_ ji . _ . . , “ _ , _ gentinski mojster Guimard 5 m pol, KROJAČNICA “LA TRIESTINA” izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calder6n 3098 T.E. 50-6228 Devoto - Buenos Aires po naselbini vesti, da so mu tam obla- j mnogo mislim ria ženske in prav radi sti pobrale denar in ker se je on temu tega sem si poiskal Ljubico in se v upiral, ter izjavil, da je bil prevaran, ; kratkem poročim. ga potem še kaznovali in ga celo po- Mislim, da boš sedaj na jasnem ka-slali na prisilno delo. Tov. Srečko je ; ko “slabo” se mi godi pri nas in tisti padel” v nesrečo in danes tam “trpi”, gobci naj tam tulijo in si brusijo je- ŽELITE POSLATI V EVROPO po nizki ceni in zelo dobre čevlje? Našli jih boste v ulici Reconquista 1070 — Bs. Aires PAKETI ZA JUGOSLAVIJO IN DRUGE DRŽAVE Pakete s hrano in obleko pošiljamo po nizkih cenah. Po-šUjat-ev je zagotovljena. 5 let delovanja v tej stroki. F. B E I R A N CaJle Mendoza 1953, I1? nadstr., vrata A T. E. 73 - 5641 % kg kave $ 12.—; % kg čokolade $ 11.—; 5 kg meda $ 29.— 5 kg riža $ 30.— Pošiljka št. 58 Poiljka št. 71; <5 ke moke % kg Pačene kave* S kg moke, 2 kg 6ladkorja 1 kg surove kave, 2 kg riža. Vz kg čokolade ■ • • $50.— % kg popra ............ $ 50.— Pošilja se pakete s vsakovrstno hrano, kakor tudi z novo ali ali ponošeno obleko Povprašajte cene Podružnica v Bernalu FCNGR, ulica Santiago de Estero y Avenida La Plata En el Centro: Pasamar, calle San Martin 518 Zvest naročnik Slovenskega Glasa Marjo Krušeč, ki je doma tudi iz Batuj, se je hotel prepričati in zvedeti kaj je o tem resnice. Pisal je domov | tov. Srečkotu in ga naprosil naj mu ])ojasni o njegovem življenju v domovini. Ni dolgo čakal in prejel je odgovor, katerega je prinesel na naše ured-; ništvo s prošnjo, da ga objavimo. Po-vzameno nekaj iz tega pisma v katerem pravi: “Ko sem prispel domov sem šel v Ajdovščino in se tam zaposlil kot mi-j zar v delavnici avtomobilov. Lansko j leto se je to podjetje preselilo v št. | Peter pri Gorici in kjer je bila prej j delavnica so takoj postavili tekstilne ! stroje. Sedaj je tu velika tekstilna to-! varna in jaz sem ostal v tej tovarni Dr. FRANCISCO JOSE CESPA Dentista Cirujano Consultas de 15 a 20 hs. Ceronel L. Lista 5096 - T.E. 50-5782 Dr. A. KIRSCHBAUM Dra. MARIA KIRSCHBAUM ZOBOZDRAVNIKA Lope de Vega 3271 T.E. 50-7387 zike o nas kolikor hočejo’’. * * * Tov. Krušič nam je pokazal še drugo pismo, katero mu piše iz Batuj Ivan Birsa in v katerem med drugim čitamo: “Sedaj tu pri nas popravljajo in večajo tovarno in delalo bo lahko več delavcev. Delali bodo tudi mizarji. Pred kratkim so delavci imeli sestanek in veliko pojedino, ker so uspešno dokončali letni plan. Delavci so zadovoljni in delajo v večjim veseljem, kot prej, ko je bil Mulič gospodar. On je sedaj v Italiji. Naša BARKA gre naprej: “vse za petletni plan”. Vsi oni. ki so nas v času vojne zelo potrebovali, so nas opevali kot hrabre borce, velike junake in bili smo v svetu za vzgled. Takrat se je v Jugoslaviji prelivala kri in na naš račun so oni prihranili svojo. Obetali so nam vso pomoč 111 mesto te nas sedaj blatijo in delajo vse zapreke in bojkote. itd. Dr. HINKO HALPERN Specijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - Dep. C. T.E. 32-0285 in 0829 Pa nič zato, kakor smo premagali eno, bomo tudi drugo. Nobenemu ne bomo nič dolžni in tudi ne nobenemu podložni. Tistih ubežnikov in drugih, ki nas blatijo, takih umozavcev se pa nič ne bojimo in je boljše, da so šli od nas, ker takih ljudi mi ne potrebujemo. Bolje je, da nas je manj, toda dobrih in zvestih”. V nekem drugem pismu tudi stoji: “V tovarni, kjer je delalo pod Muli-čem 30 delavcev, je sedaj zaposlenih 140 delavcev. Zaposlene so tudi ženske, ki delajo bolj lahka dela. Ker je mnogo dela se dela v 3 zmenah. Zelo je pomanjkanje delovnih sil. Iz Batuj delajo skoro vsi in si obenem obdelujejo košček lastne zemlje”. OZNANILO S potrtim srcem naznanjam, da je v črničah na Vipavskem, dne 15. aprila t. 1., vsled neozdravljive bolezni, za vedno zatisnila svoje trudne oči FRANČIŠKA UŠAJ Pokojnica je bila stara 67 let. žalujoči Alojz Ušaj Buenos Aires, maja 1950. ARGENTINSKE VESTI TROZOS DE LA HISTORIA DE SAN MABTIN A BASE DE LA HI&TOlRIA D® SAN MARTIN OB RICARDO LBVBNE (Continuaci6n del ntimero anterior) BI fl de diciembre de 1800 so libra la bttt&lla de “Pasco”, entre el ejčrcito patriota de Arenales y el realista del general 0’ReilIy. KI triunfo acompan6 a los primeros. Los realista« fuei-on dlspersos. El general 0’Rellly fnč tornado prisionero. La batalla de Pasco. y la qne poco antes hobfa librado el ■nismo Arenales en “Nazcai”, lmblan propagado en el seno de las poblacio-nes del Perti, el espiritu de In revo-lnciin. £1 exito de la expedici6n libertadora de San Martin parecfa as egu rado. En el ejčrcito realista comenasaban a opa-w*r las prlnieras disenciones jr defec-riones tambičn. Soldados, oficlales j jefes, s© pasaban a las filas del ejčr-cito libertador: asi, el bata!16n de Nu-■nancia se sublevo y el jefe rortUsta Jon*' la Mar eatrego la fortale/A del Oallao. A de man, la anarquia comemia-ba a cundir entre los jefes y oficlales, iioinbrandose en w lugar al general La Serna. La« fuerzas jiatrlotas Itahian triunfado en Paracns, Pisco, Na«:« j Pasco; la sltuaci6n de De la Serna s« Iiizo diffcil y resolvlo abandonar 1» cindad de Lima el 6 de jnlio de 1821. San Martin entr6 en Lima el O de juiio, como ja lo habia nianifestado en su proclama. en caracter de liber-tador y no de conquistador. Los re-' prcscntantes del Cabildo recibieron al generalfsimo y el pueblo todo se pu*o l»jo suit auspicios. El primer acto de San Martin fue convocar “una junta general de vecinos de conosida probi-clad, patriotismo y luces, que en rrpre-sentaci6n de los hahltantes de la Capital expresase si la opinl6n general liallaba decidlda por la independeneia, ciijro voto le servirfa de norte para j>ro- ceder a su proclamaci6n o ojecutar lo que ella dlctara". Reunida 1« Junta, sus miembros declararon que era vo-luntad del pueblo peruano se procla-mase la independeneia. El 28 de julio de 1821 efectnfoe con toda solemnldad el acto d® la procla-imicion de la independeneia. En ese dia “salifi del palaclo de los vlrrejres una cabalgata precedida de la Unlver-sidd de San Marco* con sus ouatro colegios, las corporaclones religiosas, los jefes mllltaree, los oidores, el ajnn-tamiento y los princ lpales representau-tes de la nobleza indigena. Scjfufa el llbertador con su estado mayor, aconi-panarfo del gobernador polit ico de la ciudad. A su retaguardia marcliafoa la guardia clvica y los alabarderos de Lima y la escolta de hflsares del general. Por tiltimo el batallon nftmero 8 de los Ande«, voncedor en Ohacabuco y Maiprt, con las bandera« de las Provinci a.s Unidas del Rio de la Plata y de Ohilo y m£s a retaguar por primera vez la bandera naclo-nal del Peru invenlada por «51 on Plsco. Fuč saludado por un inmenso aplauso. Acallado por un momento el bullicio, el libertador axdamo con voz sonora y firme: '“El Peru es desde este momento libre e independiente por la volun-tad de los pueblo« y de la justlcia de su eausa, que Dios defiende”. Ratl6 el pondon por tres veces y prorrumpifi on un; jViva la patria! ;Viva la libertad! ;Viv« 1» independeneia!, que el pueblo repitl6 en medio del estampido de los canones. (Continuam) • PREDSEDNIK ,T. D. PERON in njegova soproga gospa Maria Eva Pnartc do Per6n sta pred tednom odpotovala v I*aran& (Entre RIos) In tako bila prisotna, ko je v torek, dne 23. maja prevzel posle novoizvoljen guverner general R. Albarifio. Velike mnoice ljudstva so sprejele predsednika in njegovo soprogo in jima ob tej priliki prirejale razne ovacije. • V NEDELJO 28. MAJA je prispela v buenosatreiko Inko iiAfnovefin anfon- ttnska potniška ladja “EVA PERON”, ki je bila zgrajena v Angliji ln je opremljena z najmodernejšimi napra-r.er general R. Albarlno. Velike množice ljudstva je v pristanišču pričakovala ladjo in jo ob prihodn pozdravila. • POMOČ V DENARNIH SREDSTVIH se bo tudi v bodoče lahko pošiljalo svojcem v Italijo in Svobodno tržaško ozemlje, toda to po prostem tečaju, ki bo seveda precej zvišan, kakor pa v primeri, ki jo bil do konec meseca maja. • J. M. FANGIO, znani argentinski avtomobilski dirkač, se je tadi letos v Evropi dobro izkazal. Vedno je med prvimi dirkači in v Monakovem je odnesel prvo mesto, ker je uporabljal veliko brzino, kar mu daje upanje, da postane svetovni prvak. • NOVA ŽELEZNICA se l>o v kratkem pričela graditi iz Rio Turbio v Rio Gallegos. V Rio Turbio so namreč pred par leti začeli izkoriščati jako bogato premogovnike in morajo sedaj ves premog prevažati z avtomobili, kar podražujo proizvodnjo, železnica bo premog prevažala naravnost v pristanišče Rio Gallegos, od koder bo potem po morju odpeljan v velika mesta. • Devadas Ghandi, sin prod letom umrlega indijskega voditelja Mahat ma, je obiskal Buenos Aires. Ob tej priliki je časnikarjem Izjavil, da ne pričaku- je v doglednem času nobene večje spremembe v mednarodni politiki in tudi ne kakega oboroženega spopada, • GOSPA MARIA EVA DE PERON je 2». t. m. obiskala mesto Rosario, kjer so ji prebivalstvo in oblasti pripravili velik sprejem. Predsednikova soproga bo obiskala tudi TucumAn, Ju. juy in Oatamarco ln sicer to 4., 5. ln O. junija. • č Kš K < >S1jOVA ŠH.I POSLANIK v Buenos Airesu, je izročil argentinski poslanski zlnirnici noto, v kateri češkoslovaški parlamentarci pozdravljajo na novo odprto poslansko zbornico in vse njene člane ter jim želijo obilo uspehov v prid argentinskemu ljudstvu ln svetovnemu miru. Argentinska zbornica se je češkoslovaškim tovarišem zahvalila, na kar je predsednik zbornice dr. Oiimpora povabil Poslanika C SR na kozarček “častnega vina”. • DNE 30. MAJA IZGUBI veljavo papirnat denar po 50 cts., 1 in 5 pesos, na katerem je nad podpisi predsednika in tajnika tiskano “Čaja de Oonversi6n”. Te vrste denarja je prav malo več v prometu. • BIL.TARDIST L. OA KREKA je odnesel prvenstvo na svetovnem prvenstvu biljarda, ki so je te dni odigral v Madridu. To je med drugimi nova zmaga, ki so jo Argentinci dosegli pri mednarodnem športnem tekmovanju. • \ liA PLATI se je vršila razprava proti L. Nčlidi Prior de Santillan, ker je pred letom doma v postelji usmrtila. moža. Med razpravo se je dokazalo, d« je imela Nelida v zakonu res grenko življenje, katero ji jo njen mož povzročal. Celo njegov oče je pričal proti njemu. Kljub vsemu pa je Nčlido sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Guverner koronel Merconte, pa je na prošnjo obtoženke podpisal pomlloščenje in mati treh otrok je danes že na svobodi. PO NASELBINI V stare kraje na obisk V sredo 31. maja, je s parnikom “Conte Grande" odpotoval v stare kraje naš rojak ln poznan baritonist, tov. Angel Hrovatin. Odpotoval je v spremstvu svoje soproge in mladoletnega sinčka. Tov. Hrovatin je namenjen v svojo rojstno vasico, ki leži v bližini Trsta In seveda spada ta pod Svobodno tržaško ozemlje. Njegov že osivel oče, ga zelo teško pričakuje ln tudi sovaščani se veselijo njegovega prihoda. Kako,, da ga ne bodo veselo sprejeli, saj je vsem znano, da tov. Angel sl Je, kot dober pevec, pridobil slavo v tem največjem mestu Argentine. Ne bomo tu podrobnejše opisovali o njegovih uspehih, ki jih Je svoječasno dosegel, ampak ozrimo se sa mnekoliko nazaj. Poročali smo pred kratkim, da tov. Hrovatin nastopa z neko italijansko družbo v gledališču “Marconi". Čeprav je ta družba pripeljala vse potrebne pevce iz Italije, so vkljub temu priključili tudi tov. Hrovatina, ki je takoj v prvih nastopih, « svojim krasnim glasom, vedno očaral občinstvo. Nastopil je v raznih opertah, kakor “Aida", “Rigoletto”, “Pagliacct” In drugih ter ie ob vsakem nastopu dosegel velike us|>ehc in mnogo priznanja od strani občinstva. Pel je skoraj celo sezono, skoraj do nejgovega odhoda. Kritika v buneosaii-eških dnevnikih, kakor tudi v italjansklh časopisih, je bila zelo laskava in vsi so priznali, da je tov. Hrovatin ros dober baritonist, kateri se bo WAVVJWAV.V.W.‘.W.%V.V.VS\W/AWA%W.V..WA\WV^ OTEL DISO Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estacion Nueva del FCNGR. Zh tiaše rojake najugodnejše cene. Lastnica naša rojakinja AMELIA VIDA KJUDER ALBERTI 1831 — T. E. 5370 MAR DEL PLATA i«AWJWVV^VV>VWWVWJVVVWVWUVVlA^»^VJWVVyVVVUWW,^,WV,/VTI ti $ Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela Gutenberg 3360 T. A. 50 - 3036 Nasproti postaj« tramvaja Lacroz« na Avenidi San Manin BUENOS AIRES z malo Izpopolnjenostjo kmalu povzpel na visoko mesto. Ako nas poročila ne varajo, se bo tov. Hrovatin po vrnitvi posvetil le odru, kar bo njemn in nam vsem v ponos. Za vse v zadnjem času dosežene uspehe pa našemu vrlemu pevcu Iskreno čestitamo! Dodati moramo tudi, da tov. Hrovatin ima namen obiskati našo domovino FLRJ. In ker on spada vedno med zveste sinove našega naroda, smo prepričani, da bo brezdvomno nastopil in pel v naši prestolici, — beli Ljubljani. Ob odhodu, želimo tov. Hrovatina in družini sreino potovanje ln njemu največjih uspehov! * Tudi nam vseim poznan tov. Ivo Sa-zunič, po rodu Hrvat, odpotuje v četrtek, dne 1. junija in je poleg drugih krajev namenjen obiskati Jugoslavijo. Tov. Sazuniča poznamo, kot aktivnega člana naših jugoslovanskih organizacij. Bil je predsednik dobrodelne ustanove “Koordinacljscki odbor za pomoč Jugoslaviji" ln pozneje blagajnik “Oen-tralm-ga jugoslovanskega sveta”. Z njegovo požrtvovalnostjo je tudi mnogo prispeval pri združitvi naših slovenskih društev. Kot zvest sin naše domovine in vsled n.iegovegu trdnega prepričanja, jo vedno do danes branil resnico in pravico naših narodov in njih voditeljev. Tov. 'Sazulču, želimo srečno potovanje, kakor tudi kratko bivanje na obisku v naši domovini! KROJAČNtCA ALOJZ KARARA tedeluje »ajfinejše obleke Quevedo 8SS14 euBaos Aires FABRICA »E MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta. de materiales de conetruccioa Avda. Fco. Belr6 8671 T.E. 00-9883 TRJGOVINA JESTVIN “TRfJT” STANKO MIHBLJ Oharca« 3120 T. K. TO-4057 MJBGANICA Y BLBOmOTEJCNDCA E. LOZEJ j W. COX Avda. Rlestra 115 T.E. 01-0650 Telefon 5i2 La Falta FRANC ŠTEKAR STAVBINSKI PODJETNIK Ramo n L. Kaleon 6371 T.E. 04-3084 NOVE SLOVENSKE SKLADBE V nedeljo, dne 4. junija ob 21 uri bo izvajal argentinski dirigent, Luis Gianneo s svojim velikim orkestrom pr<«ko radio postaje “Radio MunicipaV' (Občinski radio mesta Buenos Aii^ps) skladbo, katero je komponiral naš rojak Ciril Kren. Ciril Kren poseča že več let Konservatorij, katerega vodi Luis Gianneo, kateri je poznan, kot eden najboljših argentinskih glazbenikov. Kren je že pred nekaj leti poskusil svoj glazbeni talent z “Slovenskimi motivi”, katere je sam vodil na Proslavi našega narodnega praznika, kjer je žel velik uspeh. Ima tudi večje število pesmi za zbore in dinge skladbe. Cirilu Krenu, kateri si prizadeva vplesti slovenske motive v modeme skladbe, da bi tako bolj predstavil naš narod pred tujo javnostjo, k tem uspehom iskreno čestitamo in mu želimo v bodočo največje uspehe, kateri bodo tudi nam vsem v čast. •Vašim čitateljem pa priporočamo, da poslušajo njegove skladlbe, ter nam sporeče svoje mnenje. OPERIRAN JE BIL NA ŽELODCU v bolnišnici Alvear naš rojak Albert Troha, kateri je že več časa bolehal na želodčnih bolečinah. Operacija je izvrst,-lio izpadla in bolnik se vidno boljša, skelimo mu, da se čim prej, popolnoma zdrav, vrne med svoje v Caseros. ŠTORKLJA Na argentinski praznik 25. maja se je štorklja oglasila v hiši rojaka Ivana Pečenko, mlajšega, ter prinesla njegovi ženi Mariji zdravo dekletce. •Srečnim staršem čestitamo. Za tiskovni sklad SLOVENSKEGA GLASA so darovali: Josip Brišček $ 10.—; Cerkvenik $ 5.— ter F. Gomišček, M. Sosič, L. OraBdovič, S. Svagelj, J. Vrabec in lvai> Mozetič po $ 2.—. Skupno $ 27.—. Vsem darovalcem najlepša hvala! ŽELEZO - BOSTONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL aa načrte in preračune lieroaldea 1655 T.E. «7-1411 VREDNO POMAGATI, KAR BO TUDI NAM POMAGALO V Bolnišnici “Alvear” na Patemalu, v katero se je zateklo že veliko število naših rojakov iskati zdravniške pomoči, «e na predlog Ravnateljstva snuje Podporna organizacija, tako zvaiia “COOPERADORA”, katera bo imela namen zboljšati in modernizirati; električno razsvetljavo, električne peči, ter kupiti med drugim tudi nekaj novih operacijskih instrumentov. Ml Slovenci smo se vekrat zatekali v bolnišnico “Alvear” in tam iskali zdravniške pomoči. Vedno smo to našli in bili dobro postreženi ln zate upamo, da se bodo priglasili k “COOPER ADORI” tudi naši rojaki, kot redni člani, da s tem pokažejo svojo hvaležnost Bolnišnici, Celoletna članarina znaša samo $ 10.— (Deset pesov letno). članarino se lahko izroči v Bolnišnici “Alvear”, bolniška soba štev. 2, w tn<1t r!ot>t Ofl nlov^nske sestre vsa potrebna pojasnila. KAJ NAJ PIŠEMO . . . Nekaj naših rojakov se je oglasilo pri nas ter nas zaprosilo, naj bi posvečali več pozornosti novicam iz naše tukajšnje naselbine. Utemeljujejo ta predlog s tem, da ni sedaj nobenih prireditev in zabav, kjer bi se lahko vi-cH-li in pomenili, pa bi moral zato “Slovenski Glas” kaj več pisati, kako in kaj se med našimi rojaki godi. Mi smo s tem predlogom popolnoma zadovoljni, še bolj zadovoljni pa bi bili, če bi res tudi lahko našim čitateljem ustregli. Znano je, da smo prej take novice tudi mi dobili od udeležencev na omenjenih zabavah in sestankih. Nimamo in nikoli nismo imeli plačanih urednikov, ki bi take novice pobirali in zato smo že neštetokrat prosili in tudi sedaj ponavljamo, naj .bi nam take novice sami naši čitatelji preskrbeli, ker v nasprotnem slučaju, nam bo nemogoče jih objavljati, ker nam ne pridejo v roke. . * Prejeli smo večje število dopisov, kakor tudi nekaj pisem iz domovine, katere so nam poslali naši čitatelji. če niso prišle še na vrsto za objavo, je to le radi pomanjkanja prostora. Vee prejete dopise in pisma bomo objavili in prosimo Vas le malo potrpljenja. Dobro poznana Heladena “MARIO” Ituraingo 896 prodaja sladoleda in likerjev se priporočajo ZOBEC, PEČENKO in MEDVEŠČEK MERL0 TCNDE8 Hosteria "LOS CL A VELES" GOSTILNA IN PRENOČIŠČE ZA LETOVIŠČARJE "LA FULDA*' ■ Sierras de Cordoba Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA M0T0RES ELECTRICOS DINAMOS — PULIDORAS -5_________ ALTERNADORES — CONVERTIDORES ELECTRIOTECNICA INDUiSTRIAL BOMBAŠ — BOMBE AJDO RAS CASOS GALVANIZJA.DOS mm Bobinajes, Reparaeiones, Transformacio-ne« de Macjuinas Electricas en General, Exposici6n, Venta, Servicio Tecnico Domini^ LisjaH J. B. ALBERDI 7391 — T. E. 68 - 2475 — Buenos Aires BDIN*A SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja ltuiz Huidobro 4554-58 T.E. 70-01 la Riestavrracija “PRI ŠKODNIKU” Lastnik Jožef Škodnik Anu«co 20.12 T.E. 50-8905 TRGOVINA ČEVLJEV “BELTRAM” Vas po domače postreže Pridite, pa se boste prepričali! •Se priporoča ALBERT BELTRAM Donato Alvarez 2288 Buenos Airoa BAZAR “DANUBIO” D. UGLESSICH Avda. San Martin 2002 - T.E. 50-0838 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 J. Ingenleros T.E. 757-721 PRODAUALNA — TOBAKARNA prodaja časopisov, revij, slaščic, moškega in ženskega perila VLADIMIR BENKO Avda. Fco. Beiro 5700 Bs. Aires REINALDO WASSERMAN Mfidico Naaca 2381 T.E. 30-2845 TISKARNA RUDOLF ŽIVEC Harmiento 40 - Ouseros - T.E. 757-1101 FERDINAND COTIČ Trgovina z zeleznino Lope de Vega 2089 T.K. 50-1388 CATUEFACCION CIRIL PLESNIČAR Oalle Tronador 3203 — T.E. 70-0106 Buenos Aires KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5206 Buenos Aires Eleotricidad y Plomeria ‘‘JosS Rad*n” JOSE RADAN Bernaldea 1550 Buenos Aires JUAN S0PČIČ e HIJ0 H»rmig6n armado Cnel. Dominguea 2-14 - T.E. 052-0244 Villa Madeiri Mercado “LAS MAGDALENAS” CARNTCERIA “RAUBAR” Puestos 21, 24, 25 - Av. Fco. Beliti 5276 FIL0MENA BENEŠ de BILEK SLOVENSKA BABICA Lima 1217 - lis. Aires - T.E. 23 3389 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Inča« 5021 - T.E. 51-5184 STAVBINSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Tjaprida 2443 Florida HERRERIA DE OBRA Avda. Central 3720 - La« Hera« 3729 HUMAR y MAKUC TjE. 740-1010 Restavracija “Ivančič Rudolf” IVANČIČ RUDOLF Anasco 2B22 Siovatsa Glms LA VOiS SBIOVKNA RedacciOn j Administracij 11: Of»Ue OKRVANTOB 30» Buenos Alre» FRANQUWO PAGADO ConceeiOn N? 3IS« tarifa RJKDUOIDA Conceslftn N° MVS2 NAROČNINA: Za eno leto is,._ Za pol leta $ g,._ Za inozemstvo 3 dolar j**. Posamezna Štev. ao <*k. Registro Nacional de firopiedud Intelect.ual N? 327786 MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: [»deluje vsa v troko spadajoča, 4eia Paws de l©s Andes Rio < 'oha-Cior CArdoba SREČKO TUREL TRGOVINA JESTVIN TreUes 1402 T.E. 59-41«»* RECREO EUROPA“ Pripraven za nedeljske ialete v Tigr« Prevoz s postaje Tigre F.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnik ROVTAR Tigre, F.C.N.G.B. - T.K. 749-56» Rio Oarapaclmy Stavbeni kovač FRANC ČOHA CaldeW>n 2770 T.B. 50-0065 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTI NA” Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Majo 2606 Oor*mujs i)xtracciones de paHidas para jubllaeiones San Lorenuo 987 - Rosario (fHn. Fe) HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Šegu rola 1608-14 T.E. »17 6259 Buenos Aire« Krojaenica LEOPOLD UŠAJ A v»la. Fco. Bero llpto. 2 T.E. 50-45412 ViMu llevote KROJAČNICA FRANC MELINC Paz SoHlan 4841 T. E. 5» 135« IluenoK A i re* RADIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakorvrstna popravile izvrčiuje JAKOB KREBEIJ Cespede« 3783 (vogal Avda. Forest) T.E. 54-4650 SLOVENSKA TRGOVINA IX OBLA VNICA ŠIVALNIH STROJEV Izvrsujen popravila na doma MARIO SAUNIG Tinogasta 543« in 5351 T.E. «12857 Queseria y Fiambreria “La Ibdrica” CUERVO Y FERNANDEZ Avda. Fco. Beiro 5390 T.E. 50-8562 I Ituzaingo 4267 TRGOVINA — BAR Pripravni prostori za krogljanje JANKO POLLAK J. 1». Peita Krojačnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 264« T. A. 9® - V232 HOTEL “PR IM A VERA” PoUg kopališča — Odprt eelo l«to — C«n« amw»ie Oskrbujeta lastnika EDVARD GOBUZELJ in ZORA LAM Avda. LURO 2526 MAR DEL PLATA . T. E. $486 Talleres Graficos “Cordoba”, Gutenberg’ 3360, Buenos Aires