PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja, 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 288 (12.320)
Trst, nedelja, 22. decembra 1985
TRST
Ul. Montecchi 6 PP 559
g:
8
£ m
5 S 2 2 ~ r
2 £
h
-n
>
G
1
1
8
I
C-
Z
g
-si
8
!>■
I
Ni vseeno kdo bo upravljal
ALEKSANDER SIRK
Po krajšem mrtvilu, ki je sledilo izvolitvi okoliških krajevnih uprav, se v krajevnem političnem življenju zopet nekaj premika. Bližamo se predstavitvi proračunov, ki so vsakokrat važna priložnost preverjanja ne samo znotraj večinskih strank, tokrat pa je ta obveznost vezana še na sporazum za upravljanje tržaške občine in pokrajine; na njegovi osnovi naj bi namreč s predstavitvijo proračunov prišlo do zamenjav, do tako imenovanih »štafet«, v vodstvih občine in pokrajine.
Potem ko je KD že začela kampanjo za Richettijevo potrditev, je župan ne povsem pričakovano z učinkovito potezo napovedal svoj odstop in se tako pokazal kot politik, ki spoštuje sporazume in si želi, da bi se to vprašanje čimprej rešilo v imenu jasnosti odnosov med strankami in v korist učinkovitega in neprekinjenega delovanja občinske uprave. Ob tej priložnosti se je tudi zavzel za vstop socialistov v večino, kar naj bi po njegovem predstavljalo rešitev raznih vprašanj pri nadaljnjem vodenju mesta in reševanju njegovih problemov. Socialisti so županovo potezo pozitivno ocenili, niso pa pozabili dodati, da vsi vozli postopoma prihajajo na dan in da občinska in pokrajinska uprava ne moreta več prikrivati svojega imobilizma.
Komunisti pa ocenjujejo še ostreje delovanje sedanjih krajevnih uprav, ki se sicer skušata prikazovati kot učinkoviti telesi, v resnici pa gre le za zunanji videz, dodajajo, ki ne sloni na realnih dejstvih. Zato je KPI mnenja, da je treba sedanji upravi zamenjati in prepričana, da je moč doseči med demokratičnimi strankami naprednejši programski dogovor, s katerim pristopiti k reševanju kriznega stanja, ki označuje to področje in pri čemer bi morale imeti krajevne uprave vidnejšo in učinkovitejšo vlogo. Ta programski dogovor bi treba doseči z izoliranjem Liste za Trst, poudarja KPI, saj je prav ta reakcionarna stranka zaviralni element, ki onemogoča stvarne izbire z realnimi osnovami, ki bi lahko pripeljale mesto, v kolikor uresničene, v boljše čase.
Kaj pa Lista za Trst? Zaenkrat se zavzema za razširitev sedanjih tržaških uprav s pristopom socialistične stranke, obenem pa poudarja, da morajo stranke deželne večine spoštovati sporazum, ki je bil podpisan ob izvolitvi druge Biasuttijeve deželne vlade in po katerem naj bi v deželni odbor vstopil tudi njen predstavnik. Do tega pa naj bi po njenem moralo priti istočasno z razširitvijo tržaških koalicij z vstopom socialistične stranke. Vendar pa je vprašanje Liste za Trst še v marsičem zapleteno; na razpravi o deželnem proračunu je s še večjo mero demagogije in protestništva zaostrila svoja stališča do izbir deželne uprave, ki gotovo zadevajo tudi Trst in njegovo pokrajino. Počakati bo tudi treba na njeno skupščino v začetku januarja, saj je splošno znano, da obstajajo v njenih vrstah globoki razkoli tako do vprašanja »štafet«, kot do vstopa v deželno večino.
Težko je reči v sedanjem trenutku, kakšne rešitve se bodo lahko rodile iz takega v skopih obrisih prikazanega trenutnega stanja. Gotovo pa je, da bo prav od teh izbir veliko odvisno, kakšno pot bo ubralo mesto, ali bo še dvignilo pregrado, ki ga ločuje od naravnega zaledja in se ob nostalgičnem obujanju starih časov še bolj zaprlo samo vase, ali pa bo prebilo te zapreke in osamilo vse tiste, ki z demagoškimi solzami stalno jam-rajo in se znašajo nad rimsko vlado. To je še posebno važno prav v tem trenutku, ko se v parlamentu sprejemajo razni ukrepi v korist Trsta in dežele, ki lahko predstavljajo °b sanaciji že obstoječega proizvodnega sektorja, neponovljivo priložnost za začetek novega obdobja. Prav zato je važno, kakšne uprave se bodo v tej perspektivi oblikovale na tržaški občini in pokrajini.
Tudi za slovensko narodnostno skup-host ni vseeno, kako se bo razvil po-btični položaj in kdo bo upravljal
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na včerajšnji tiskovni konferenci ob koncu leta i S
Craxi zmerno zadovoljen z obrač in v skrbeh za trdnost vladne večine
SANDOR TENCE
RIM — Predsednik vlade je do pred kratkim veljal za velikega optimista pri ocenjevanju gospodarskega in političnega položaja v državi, na včerajšnjem tradicionalnem novoletnem srečanju z domačimi in tujimi dopisniki pa se je njegov optimizem obarval z močnimi realističnimi odten-
ki, tako da je skoraj izgledalo, da hoče Craxi demantirati nekatere svoje zmagoslavne tone iz prejšnjih dni, ki so spravili v zadrego marsikoga v vladni večini. To seveda še ne pomeni, da je predsednik pesimist, prav nasprotno, le da se sedaj mogoče jasneje zaveda, da vladna stabilnost ni edini pogoj za dosego zastavljenih ciljev (dokončni izhod iz ekonomske krize in korak z ramo ob rami z najbolj razvitimi državami sveta), ampak, da je na tej poti potrebna tudi vsaj minimalna politična homogenost koalicije. Enotnosti v vladi res ni bilo nikoli, danes pa smo po »aferi« Achil le Lauro priča vse večji in hujši konfliktualnosti med zavezniki, ki živijo pod isto streho samo zato, ker nimajo druge hiše na razpolago. Craxi se tega zelo jasno zaveda in je upravičeno zaskrbljen.
Na srečanju s časnikarji je podal kolikor toliko pozitiven obračun leta, ki se pravkar izteka, ni pa hotel tvegati nepremišljenih napovedi za naprej. Priznal je, da je na ekonomskem in družbenem področju trenutno najhujši problem nezaposlenost (zlasti mladinska), med uspehe pa je uvrstil prizadevanja za zajezitev inflacije, ki bo ob koncu leta nekoliko presegla deset točk. Zavzel se je za čimprejšnji sporazum med sindikati in delodajalci ter izključil nove davke, medtem ko ni izključil poviškov javnih storitev še pred novim letom. Podčrtal je, da bo morala država prej ali slej obdavčiti velika premoženja in vrednostne papirje (BOT in CCT), tega pa ne bo storila leta 1986.
Glede političnega položaja in odnosov med strankami pa je bil Craxi nenavadno skop in skrajno previden. Priznal je, da odnosi v vladni
večini še zdaleč niso idilični in potrdil, da bo vladno preverjanje na programu takoj po dokončani odobritvi finančnega zakona. De Miti in Natti je lakonično voščil vso srečo pred kongresoma KD in KPI ter pokazal le določeno zanimanje (brez navdušenja) za nedavni komunistični predlog o »programski vladi«. Kdor bo preživel, bo videl, je skoraj dal razumeti predsednik vlade v odgovoru novinarjem, ki so ga spraševali o možnosti levičarske alternative s KPI.
Ministrski predsednik je ponovil ostre kritike sodnikom procesa Tobagi, poudaril pa je, da ni hotel s tem prizadeti samostojnosti sodstva. Predsednik vlade je tudi državljan, ki ima pravico do kritike in do svobodnega izražanja, je še podčrtal Craxi, ki se ni hotel dotakniti znanega spora z Višjim sodnim svetom.
Naslovil je nekaj kritičnih puščic na račun parlamenta, »ki bi lahko hitreje odobril nekatere pomembne zakone« ter se je diplomatsko izognil vsakršni polemiki v zvezi s podpisom znane konvencije o poučevanju verouka na državnih šolah. Na tiskovni konferenci je tekla beseda skoraj izključno o notranjih italijanskih problemih, medtem ko so mednarodna vprašanja ostala popolnoma v senci. Časnikarji so čisto »pozabili« na »afero« Achille Lauro in na vse njene posledice na sredozemskem in bližnjevzhodnem prizorišču. »Pozabili« so tudi na takratno vladno krizo in še na marsikaj. Morda pa je bolje tako. Craxi je bil na koncu zelo utrujen in sploh ni odgovoril nekemu tujemu časnikarju, ki je napovedal, da njegova vlada ne bo prestala letošnje zime.
Od jutri na pobudo univerze in NŠK
Na Pomorski postaji »Beseda in knjiga«
mrzlično se sprašuje, kot da bi se znašel sredi zapletenega križišča in ne bi znal naprej. Zato razbira svojo prehojeno pot.
Del italijanskega Trsta pa to svoje brskanje po spominu postavlja na napačno podlago; ne bere knjig in dokumentov. Kot da so v knjigah in dokumentih neke neprijetne resnice, ki je bolje, da ostanejo v arhivih in ne prodrejo v zavest ljudi. Seveda je to početje vsaj nekoherentno. Kdor želi, nekaj izvedeti, se resnice ne sme bati. V našem primeru tudi ne razumemo, zakaj bi se je, pa vendar jo nekateri odklanjajo.
Jutrišnja razstava Beseda in knjiga, ki jo bodo odprli na Pomorski postaji, je razstava, kjer lahko belo na črnem beremo pomemben del slovenske zgodovine, pa tudi tržaške. V slovenski protestanski reformi XVI. stoletja je beseda Trst jasno zapisana. V Trstu je bil Trubar, ki je bil povezan s škofom Bonomom.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Rok pred vsemi
Jugoslovanski smučar Rok Petrovič je premočno zmagal v Kranjski gori
NA 11. STRANI
ACE MERMOLJA
Trst se pogosto sprašuje po svoji bližnji in daljni zgodovini. Skoraj
RVpLA BK/hDA
elibup ik-Knjiga
Washington obtožuje SZ
WASHINGTON — Medtem ko se izteka veljavnost sporazuma o strateškem jedrskem orožju »Salt 2«, se v Ameriki detantu nasprotne sile trudijo, da bi dokazale, kako SZ krši sporazum. Bela hiša bo tako objavila dokument Pentagona, v katerem navaja, da SZ gradi silose za nove medcelinske rakete, da je še povečala mobilnost svojih raket in da skuša vse prikriti ameriškim satelitom.
Poleg Weiribergerjevih poskusov, da bi omilil uspeh iz Žt neve, so take trditve tudi neke vrste opravičevanje ameriške zavrnitve ponudbe Gorbačova, naj ZDA pristopijo k moratoriju
Spodbuden uspeh Mebla
Meblo je sinoči v 7. kolu druge ženske odbojkarske lige izbojeval na domačih tleh pomembno zmago s 3:1 proti Putinatiju iz Ferrare, hkrati pa je naša ekipa pokazala spodbudno psihično reakcijo po polomu v Fratteju in s solidno igro odpravila trdoživega nasprotnika. Sladokusci bodo pri tej zadnji ugotovitvi morda nekoliko zavihali nos: res je, da je bila tekma s tehničnega vidika dokaj skromna s številnimi napakami na obeh straneh mreže (Putinati jih je seveda zagrešil precej več), toda ne smemo pozabiti, da je Meblo sinoči nastopil brez Ljiljane Markovič, poleg tega pa je bilo srečanje še kar delikatno, saj ponoven spodrsljaj proti poprečno uvrščenemu nasprotniku bi pah nil našo ekipo v krizo.
Meblo je na te okoliščine reagiral, kot je treba. S kolektivno igro, v kateri so vse igralke dale svoj doprinos, ni z zagrizenostjo in premišljeno taktiko dopustil nasprotnicam, pri katerih se je izkazala št. 12 Cavallucci (najboljša na igrišču), da bi se razigrale, saj je bil poraz v tretjem nizu le sad slabega sprejema servisa naših.
Za zabavo je sinoči poskrbel tudi patetični glavni NADALJEVANJE NA 10. STRANI
Jadranovcem spodletelo
TRST — Proti tako izkušeni ekipi, kot je Maltinti iz Pistoie, ni mogoče pričakovati zmage, s tolikšnim številom napak pri metu, podajah in v drugih elementih igre. Jadranovci so namreč v prvem delu sinočnjega srečanja grešili kot za stavo (metali so na koš s katastrofalnim odstotkom, napravili so vrsto enostavnih napak, tudi pri navadnem polaganju na koš itd.).
V tem delu igre so skoraj vsi jadranovci (z delno izjemo požrtvovalnega Zarottija) odpovedali. Marko Ban, ki je prav včeraj dopolnil 25 let, se je sicer poletavno in požrtvovalno vrgej v boj. Pri tem pa ni imel sreče.
Tudi uvodne minute drugega polčasa niso obetale najbolje. Gostje so namreč v 21. min. vedili z 10 točkami (39:29), naši pa niso popustili in v 30. minuti celo stanje izenačili (54:54). Navijači so bili na nogah: pričakovali so, da bodo jadranovci le strli odpor gostov. Ni pa bilo tako ! Košarkarji iz Pistoie so v 35. min. zo-NADALJEVANJE NA 10. STRANI
Kačar svetovni prvak
• Ni vseeno
Včeraj pred zoro v neapeljski industrijski coni
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mesto in pokrajino. Vsi ukrepi, ki se sedaj sprejemajo na parlamentarni ravni v korist teh krajev, zadevajo celotno skupnost in torej tudi slovensko, ki je njen neločljiv sestavni del. Slovenci smo se vedno borili za celovit razvoj dežele in teh krajev; borili smo se obenem tudi za naš razvoj.
Ni vseeno tudi zaradi trenutnega stanja oziroma zastoja v zvezi z zaščitnim zakonom in zaradi histeričnih reakcij na krajevni ravni, ki so ponovno postavile celotno zadevo na mrtvo točko. Naj bo že kakorkoli, ni moč mimo neizpodbitnega dejstva, da je prav odnos, ki ga posamezne stranke imajo do Slovencev in njihovih zahtev po zaščitnem zakonu, še vedno ključno vprašanje tržaške stvarnosti. Gotovo je zato, da bo to vprašanje imelo veliko težo za pogajalsko mizo, ko se bo odločalo o bodočnosti krajevnih uprav, saj take reakcije, ki smo ji bili priča v zadnjem času, vzbujajo občutljivost tudi tistih krogov, ki so sicer pripravljeni sprejeti zaščitni zakon, obenem pa vzbujajo preplah pri tistih, ki odkrito zagovarjajo sprejetje zakona za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi.
Za jasnejše odnose bi zato bilo koristno, da bi se stranke izrekle o tem vprašanju, da bi problem zaščite slovenske manjšine ne postal predmet kakršnihkoli »zamenjav« in izigravanj, kot so nam v zadnjem času pokazali nekateri ukrepi predvsem tržaške občine.
ALEKSANDER SIRK
• Na Pomorski
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vez pa ni bila slučajna, saj je verjetno škoj Bonoma želel razširiti svojo misel preko Kraške planote v deželo Slovencev. Njegov učenec Trubar je to storil in hkrati še veliko več; dal je Slovencem prvo slovensko tiskano knjigo in v tej knjigi je Trst, kot smo v Trstu mi.
V Besedi in knjigi je torej tista resnična večnacionalnost Trsta, o kateri mnogi toliko govorijo, a nas hkrati nočejo omeniti kot sestavni in kostitutivni del te zgodovine in sedanjosti. Pa smo, kot je zapisano v knjigi.
A. M.
Eksplodiralo skladišče tekočih goriv 4 mrtvi in številni ranjenci v Neaplju
NEAPELJ — V strahoviti eksploziji skladišča tekočih goriv vsedržavnega podjetja AGIP na neapeljskem obrežju so včeraj izgubile življenje štiri osebe, ranjenih je nad 200, v bolnišnicah pa so zadržali le 19 ranjencev.
Do tragedije je prišlo ob 5.10 zjutraj, ko so s tankerja »Agip Gela« raztovarjali 10 milijonov litrov bencina super. Po pričevanju preživelih delavcev skladišča so skoraj ob koncu raztovarjanja slišali v sredini skladiščnega prostora tri zamolkle poke, takoj nato se je v ozračje tega največjega skladišča tekočih goriv v Italiji razširil smrad po bencinu. Trije delavci so se takoj podali proti smeri, kjer so prej slišali poke, a tedaj je strahovita eksplozija raznesla enega od osrednjih rezervoarjev. Od trojice je le eden preživel, ker je
nekoliko zaostal in ga niso plameni oplazili kot njegova dva tovariša. Eksplozivni val je bil tako močan, da je hudo poškodoval več bližnjih poslopij, ena od hiše ob ograji skladišča se je porušila, pod ruševinami sta izgubili življenje mati in hči. V krogu več sto metrov je eksplozivni val dobesedno snel s tečajev vrata in okna, šipe pa so popokale tudi kilometer daleč. V vzhodni industrijski coni Neaplja je nastala nepopisna zmeda. Eksplozija je oplazila neki potniški vlak, da so prekinili ves železniški promet. Po eksploziji se je namreč vneslo kar 26 rezervoarjev bencina, plinskega olja in petroleja.
Neapeljskim gasilcem so priskočili na pomoč kolegi iz vse Kampanije in sosednjih dežel, saj gori kar 40 milijonov litrov najrazličnejših ogljikovodikov.
V Rimu množična manifestacija proti južnoafriškim rasistom
RIM — Množična manifestacija z naslovom »Božič proti aparthaidu«, ki se je odvijala včeraj v Rimu, se je končala s protesti in z izzivanji skupine avtonomistov, ki so dejansko onemogočili bivšemu predsedniku Sandru Pertiniju, da bi govoril približno 15 tisoč udeležencem te manifestacije. Pertini, ki je govoril številnim političnim predstavnikom in množici udeležencev sprevoda po mestnih ulicah, je moral tako nekajkrat ostro nastopiti proti demonstrantom in jih je izrecno obtožil, da so provokatorji. Vendar zaman, poseči je morala policija, ki je pospremila demonstrante daleč od trga in šele tako se je manifestacija lahko nadaljevala. Pertini je govoril z veliko zavzetostjo in z veliko ostrino; obtožil je predvsem zahodni svet, da se ne zavzema proti rasizmu v Južni Afriki z enako zagnanostjo, kot se je zavzemal proti nacizmu za časa druge svetovne vojne. Pri tem je bivši predsednik republike opozoril, da je ves svet oddajal posnetek z avtomobilske dirke v Johannesburgu prav v dneh ko so južnoafriške oblasti obesile čmopolte-
ga pesnika Moloiseja. Pertini je še dodal, da morajo v Južni Afriki črnci živeti v nemogočih pogojih in da so delovne razmere v rudnikih nečloveške. Potem ko se je vprašal, kako se lahko belopolti Južnoafričani imajo za kristjane je Pertini zaključil svoj poseg z geslom »Črna Afrika črncem«. Poleg Pertinija so se manifestacije udeležili, kot že rečeno, številni politični predstavniki, med katerimi so bili tajnik KPI Alessandro Natta, rimski podžupan Pierluigi Severi, podtajnik CGIL Ottavino Del Turco in številni drugi. S prapori so bile prisotne številne občine in pokrajine.
Do manifestacije je prišlo glede na dejstvo, da je stanje v Južni Afriki čedalje bolj napeto in da prihaja iz dneva v dan do ostrejših posegov oblasti proti temnopoltemu prebivalstvu. Tako so policisti včeraj odpeljali Winnie Mandelo, ženo neoporečnega voditelja temnopoltih Južnoafričanov Nelsona Mandele iz črnega velemesta Soweta. Policija jo je odpeljala v neki hotel blizu mednarodnega letališča v Johannesburgu
Fanfani včeraj obiskal Furlanijo
VIDEM — Predsednik senata Amin-tore Fanfani se je včeraj mudil v Furlaniji, kjer je prisostvoval otvoritvi dveh pomembnih objektov: gre za nov odsek državne ceste na območju Čedada in za novo bolnišnico v Huminu. Nov odsek ceste povezuje državno cesto št. 356 Krmin -Čedad - Čenta z državno cesto 54 Videm - Podbonesec, jugozahodno od Čedada. Gre za 5,8 km dolg odsek, kj je stal približno 14 milijard lir, v katerih je seveda tudi vključen nov most čez Nadižo. Po uradni otvoritvi tega odseka se je Fanfani podal v Humin, kjer je najprej odprl novo bolnišnico, ki je bila zgrajena na kraju, kjer je stala bolnišnica pred potresom, nato pa si je predsednik senata ogledal nekatere zgodovinske in druge objekte, ki so jih obnovili v zadnjem času, med temi tudi hu-minsko cerkev, ki jo bodo uradno odprli 6. januarja.
Zaradi ubežnikov v italijanski ambasadi
Uradni protest Albanije
TIRANA — Albanske oblasti so uradno zahtevale od italijanskega veleposlaništva v Tirani, naj jim izroči vseh šest Albancev, ki so se zatekli v veleposlaništvo, z namenom, da jim omogočijo, da zapustijo Albanijo. Tiranska Vlada, kot poroča albanska tiskovna agencija ATA, ocenjuje dogodek kot nedovoljeno vmešavanje v notranje albanske zadeve in kršitev suverenosti Albanije. Iz teh razlogov, je napisano v sporočilu, Albanija ne more pristati na nikakršno koncesijo. Albanska tiskovna agencija ocenjuje šesterico, ki se je zatekla v italijansko veleposlaništvo kot ljudi, ki delujejo proti državi — eden naj bi bil celo bivši kolaboracionist — in poudarjajo, da takim ljudem ni mogoče dajati zatočišča. Pri tem se albanske oblasti sklicujejo tudi na politiko dobrega sosedstva, ki jo vodi Italija do Albanije.
Eleganca, praktičnost, ugodno počutje. To vam nudijo najnovejši modeli dežnih plaščev, površnikov in oblek AQUASCUTUM in BURBERRYS.
Za vaše dobro zimsko počutje pri
LINEA v TRSTU - Ul. Carducci 4
■ EU MUNII
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
UL Baiamonti 3 - tel. 820766 UL Di Vittorio 12 • teL 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
tttmonzhizzD
Olajšave pri plačilu
Vesel božič vam zeli
'juVLcun,
TOCT UL. MURATTI 4 I	I UL. CARDUCCI 20
/
Razstava Beseda in knjiga o naši, tudi tržaški, zgodovini
Jutri, 23. decembra, bodo na Pomorski postaji slovesno odprli razstavo »Beseda in knjiga — Slovenska protestantska reforma XVI. stoletja«, ki bo na ogled vse do 28. decembra. Pripravila sta jo Ljubljanska univerza in Narodna in univerzitetna knjižnica ob lanski 400-letnici prve izdaje Dalmatinove Biblije.
Na pobudo Tržaške univerze in naše Narodne in študijske knjižnice ter pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine pa bomo lahko razstavo videli tudi v Trstu. Razstavo spremlja ličen dvojezični katalog z uvodno besedo Jožeta Pirjevca in Borisa Paternuja.
Leti 1584 in 1986 sta časovno že zelo oddaljeni, a vendar živo prisotni v zgodovinski zavesti slovenskega naroda kot temeljna kamna, na katerih sloni zgradba njegove kulture : Jurij Dalmatin je leta 1584 izdal svoj veličastni prevod celotnega svetega pisma, leta 1586 pa je v daljnem Derendingenu, med wiirttenberskimi griči sklenil svoje viharno in ustvarjalno življenje Primož Trubar, o-če slovenske reformacije.
Potrebno je, da se na primeren način spomnimo teh dveh obletnic tu di v Trstu in to ne samo zaradi tega, ker v tem mestu žive poleg Italijanov tudi Slovenci in je zaželeno, da prvi spoznajo eno od poglavitnih orientacijskih točk na intelektualnem obzorju drugih. K proslavi bolj spodbuja ugotovitev, da v dolgem in včasih burnem sožitju teh dveh narodov ni bilo duhovnega srečanja, ki bi bilo plodnejše od tistega za časa reformacije.
Če hočemo to razložiti, moramo v glavnih obrisih prikazati Trubarjevo biografijo, spomniti se moramo njegove dolge življenjske poti, ki se je začela 1. 1508 v majhni vasici na Dolenjskem. Slediti moramo njegovim mladim korakom najprej na Reko v tamkajšnjo glagoljaško šolo, pa še v Salzburg in končno, na začetku leta 1524, v Trst. Tega leta ga namreč srečamo v krogu škofa Petra Bonoma, ki se je malo prej vrnil s cesarskega Dunaja, da bj preživel starost v rodnem mestu. Bonomo, človek evropske kulture in izkušnje ter humanistične miselnosti, ki se je zanimal za vse, kar je novega pri našal čas, se v malem Trstu šestnajstega stoletja ni prepustil sladkostim počasnega zatona, ampak se je zagnal v delo, v poučevanje in zavzeto izpolnjevanje svojih pastoralnih dolžnosti. Trubar je eden njegovih učencev, posluša ga, kako razlaga in komentira Vergila in Erazma Rotterdamskega v italijanščini, latinščini in slovenščini. In iz tega nauka si osvoji predvsem dvoje: spoznanje, da moraš gledati na svet, na Cerkev in na tradicijo z odprtimi očmi, brez vsakršnega strahu, in zavest, da lahko tudi jezik ljudstva postane jezik kulture.
Kako to, da je slovenščina našla svoje mesto v pouku Petra Banoma? Odgovor na to vprašanje je pravzaprav večplasten. Najprej je treba opozoriti na potrebo, da si škof privzgoji nekaj klerikov, ki bi znali razlagati evangelij v jeziku dobršnega dela »črede« v njegovi dušno pa stirski oskrbi. Dalje ne gre pozabiti na intelektualno vedoželjnost ruma-nističnega kova, ki se noče odpovedati prodiranju v svet visoke kulture v ljudskem jeziku pa čeprav je ta,
gledan z literarnega zornega kota, komaj v povojih. Tu pa je tudi novi smisel za slovenski svet, smisel, ki se začenja prebujati med intelektualci šestnajstega stoletja. Bonomo prihaja z Dunaja, kjer je na dvoru Maksimilijana I. pogosto srečeval dostojanstvenike in tudi na univerzi docente, ki so bili slovanskega rodu.
Pozna dve prestolnici (Moskvo in Carigrad) katerima je latinska tradicija tuja; tam je cesarjevim poslancem v pogajanjih z lokalnimi diplomati (pa naj so to bili Rusi ali Srbi) poznanje slovenščine zelo koristilo. Ali ni sam grof Žiga Herberstein v svojih znanih Rehru Mo-scovitarum Comentarii hvalil slovenščino1, ki se je je naučil v rodni Vipavi, ker mu je toliko pomagala v pogovorih z velikim knezom Vasilijem m. Ivanovičem?
Trubar je postal eden najbolj priljubljenih Bonomovih učencev; morda prav zato, ker je bil Slovenec in torej potencialni učitelj naroda, ki se je komaj začel zavedati samega sebe in šele prodirati v vedenje sosednjih ljudstev.
Tržaški škof mu • je pomagal s cerkvenimi beneficiji, da je lahko nadaljeval svoje študije na Dunaju. Ko je zapustil prestolnico, na katero so navalili Turki, ga je posvetil v duhovnika in ga poslal kot svojega vikarja na štajersko, čeprav je mladi duhovnik že v teh letih začel ostro kritizirati katoliško Cerkev, pri čemer se je navezoval na radikalizem švicarskih reformatorjev, ga je Bonomo ves čas ščitil in podpiral. Ko je moral leta 1540 bežati iz Ljubljane, kranjskega glavnega mesta, od koder ga je izgnal cesarski namestnik zaradi njegovega že povsem protestantskega pridiganja, ga je škof spet sprejel v Trstu in ga imenoval za kaplana na svojem dvoru in za slovenskega pridigarja v cerkvi Marije, kraljice morja.
Deset let pozneje, ko je Trubar že povsem pretrgal vezi z Rimom, je v Tiibingenu izšla prva slovenska knjiga: katekizem s priloženimi ver skimj napevi, molitvami in pridigo, tiskan v gotici in oblikovan po vzoru nemških protestantskih knjig. V tem času pa je slovenski pastor imel priložnost srečati drugega italijanskega humanista, ki je odločilno vplival na njegovo nadaljnje delo. To je bil Peter Pavel Vergerij mlajši, a-postolski nuncij na Dunaju in v Nemčiji, pa tudi koprski škof, a zdaj tudi on upornik proti Rimu in pribežnik pri gostoljubnemu . knezu Krištofu Wurtemberškem. Trubarjev odnos z nemirnim Koprčanom je bil povsem drugačen od tistega, ki ga je imel s škofom Bonomom. Ne gre več za odnos med učiteljem in učencem, med dobrotnikom in obdaro-valcem, temveč za srečanje - spopad dveh močnih osebnosti, ki se v svoji življenjski izkušnji čutita povsem enakopravni. Ob tem je treba vendarle opozoriti, da je Vergerij podprl Trubarja v njegovem prizadevanju za tiskanje slovenskih knjig. Prepričal ga je tudi, da zamenja gotico z latinico, predvsem pa ga spodbudil in opogumil za prevajanje besedila vseh besedil: Evangelija.
V naslednjih letih publicistično delo Trubarja in njegovih sodelavcev ni poznalo premora. Slovenski reformator je bil človek velikih organizacijskih zmožnosti in izredno spreten v zbiranju talentov, ki naj bi mu pomagali pri delu. To delo je navdihovala v prvi vrsti velika vera
v Boga in v odrešilno moč njegove besede, globoka ljubezen do svojega naroda in njegovega jezika ter titansko zaupanje v človekove ustvarjalne sposobnosti. Slovensko protestantsko gibanje, kakor so ga zastavili in oblikovali njegovi duhovni očetje: Trubar, Dalmatin, Kralj, Bohorič, je izredno široko in dinamično: ni mu dovolj, da obdeluje le svojo gredo, temveč gleda preko meja proti Hrvaški in vsemu slovanskemu svetu pa še proti Turčiji in njenim islamskim množicam ter celo proti Italiji, sedežu papeža in deželi njegovih zmot.
Nikdar več se v naslednjih stoletjih slovenske zgodovine ne pojavi človek s tako domišljijo in ustvarjalno silo, kakršen je bil Trubar. Nikdar ni bila na tako skromnih te- ' melj.’h zgrajena tako mogočna stavba, katere nosilni zidovi in stebri so knjige, predstavljene na tukajšnji razstavi. Res je, Trubarjev sen in upanje njegovih sodelavcev, da bo slovenska protestantska cerkev postala središče spreobračevanja za vso južno in vzhodno Evropo, sta prav kmalu propadla pod močnimi udarci protireformacije. Toda, če na verskem področju od teh naporov ni ostalo skoraj nič, se je marsikaj ohranilo na ravni kulture in narodnostne zavesti. Ostali sta beseda in knjiga, ki sta skozi stoletja oplojevali življenjsko izkušnjo in intelektualno iskanje, tesno povezano z nemško kulturo na svetu, italijansko na jugu in hrvaško na vzhodu, a vendarle v tem prostoru med Alpami, Jadranom in Panonijo, samosvoje in izraženo z lastnim glasom.
JOŽE PIRJEVEC
ELETROMARKET
HI-FI - AVTORADIO - TV OPČINE
Ul. dei Salici 1
Tel.: 211-155
PRILOŽNOST ZA VSE, KI LJUBIJO VROČE...
Turistična agencija INTEGRAL GOLFTURIST iz Ljubljane prireja izlet na daljno MALDIVSKO OTOČJE, pravi raj na zemlji, ki leži v Indijskem oceanu, okoli 2.000 km zahodno od Sri Lanke.
Program enajstdnevnega izleta (od 23. januarja do 2. februarja 1986) je zastavljen tako, da bodo izletniki lahko spoznali kar največ lepot, ki jih ponuja to, kot pol Evrope veliko koralno otočje.
Cena izleta je 220.000 dinarjev in 500 USA $, vanjo pa je vključen letalski prevoz od Zagreba do Maldivov in nazaj, gostinske storitve in vodstvo izleta, ter seveda vrsta zanimivih izletov po otoku.
Informacije o izletu vam bodo posredovali v poslovalnici Integral Golfturista, Ljubljana, Trdinova 3, telefon: 003861/310933, kjer se boste za izlet lahko tudi prijavili.
for hdu
Drevored XX. septembra 12 Telefon 040/763-318
vam nudi posebno božično darilo: 20% POPUSTA
Obv. občini 5.12.85
na vseh artiklih
Carbonare di Folgaria
!$r!
(TRENTO) Tel.: 0464/75106
nova najemnika Neva Tence in Zlatan Bogateč
iz Križa se priporočata.
Enotedenski smučarski paketi. Ugodnosti za šole. Domača hrana in prijetno počutje.
Hotel že redno obratuje.
Vsem prijateljem vesele praznike in jih vabimo na obisk.
-------- jfftMr/it» Waltritsch ---------
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
23.
V	Križni ulici v Šolskem domu je bilo 9 razredov osnovne šole, tako: a) prvi, mešani, razred: učiteljica Zora Klavžar, učencev 33, učenk 24, skupno 57; b) drugi, mešani, razred: učiteljica Justina Eržen, učencev 27, učenk 32, skupaj 59; c) tretji, deški, razred: učiteljica Adele Strel, učencev 59; čl tretji, dekliški, razred: učiteljica Alojzija Delak, učenk 53; d) četrti; deški, razred: učitelj Rafael Fajgel, učencev 57; el četrti, dekliški, razred: učiteljica Lavoslava Koršič, učenk 53; f) peti, deški, razred (peto in šesto šolsko leto) : učitelj Edmund Hrovatin, učencev 43; gl peti, dekliški, razred (peto in šesto šolsko leto)-. Učiteljica Irma Klavžar, praktikantinja Irma Pirjevec, yčenk 57; h) šesti, dekliški, razred (sedmo in osmo šolsko leto): učiteljica Ana Dovgan, učenk 54.
V	Ulici sv. Klare je v tem šolskem letu še vedno
delovala mešana paralelka prvega razreda, v katerem je bilo 18 učencev in 16 učenk, skupno 34 otrok; tu je poučevala Ljudmila Pirjevec.
V	Cipresni ulici pa je delovala še vedno mešana paralelka z dvema oddelkoma za prvi in drugi razred; učiteljica je bila Emilija Vodopivec, učencev je bilo 23, učenk 24, skupno 47 otrok. Na osnovnih šolah so poučevali verouk dr. Hilarij Zorn, dr. Andrej Pavlica, Alojzij Kovačič in Henrik Peternel.
Ljudske šole je vodil Josip Hrovatin. V njih je bilo 574 šolskih otrok, od teh 261 dečkov in 312 deklic.
V	istem šolskem letu je imelo Društvo Šolski dom 218 otrok v štirih vrtcih in sicer 58 otrok v vrtcu v Ulici sv. Klare, kjer je bila za vrtnarico Ana Likar, 53 otrok v Cipresni ulici, kjer je bila za vrtnarico Ana Batistič, 65 otrok v vrtcu pod Kostanjevico, kjer je zanje skrbela Marija Podgornik in 42 otrok v vrtcu v Devinu.
Prav tako so v tem šolskem letu delovale v Šolskem domu v Križni ulici še nekatere strokovne šole in sicer: 1) Strokovna šola za umetno obrt, vezenje in belo šivanje; poučevala je Ema Arko, učenk je bilo 40; 2) Strokovna šola za krojno risanje, krojenje in šivanje, ustanovljena v letu 1898; učenk je bilo 33, poučevala je Klementina Hrovatin; 3. Pripravljalni tečaj za učiteljice ročnih del, ustanovljena v letu 1899; pou-
čevali sta Ema Arko in Lavoslava Koršič, tečaj je obiskovalo 12 učenk šole za umetno vezenje; 4) Nadaljevalna šola za deklice, ustanovljena leta 1897; bila je to neke vrste nižja srednja šola, ki jo je obiskovalo 44 učenk; na njej so poučevali Alojzij Kovačič, Henrik Peternel, Lavoslava Koršič, Adele Strel, Irma Klavžar, Ivan Berbuč, Avgusta Šantel in Ernest Širca.
Poleg teh dekliških tečajev je v šolskem domu delovala tudi Obrtna nadaljevalna šola za dečke, ki je i-mela en pripravljalni tečaj in 2 razreda nadaljevalne šole. Učencev je bilo 106, nekateri so hodili v šolo ob nedeljah, tudi s podeželja. Voditelj je bil Franc Vodopivec, učitelji pa Ernest Širca, Vinko Levičnik, Franc Vodopivec, Josip Hrovatin, Edvard Prinčič, Matija Lavrenčič. Šola je bila ustanovljena že leta 1894. Med u-učenci so bili tudi že odrasli mladeniči do 25. leta.
V šolskem domu so imeli že v tem šolskem letu posebne tečaje za stenografijo, kjer je poučeval g. Šorli, in tečaja za deklamatoriko, ki ga je vodil Ernest Klavžar. V prvem je bilo 26 učencev, v drugem pa kar 56.
* * *
Tja do leta 1899 je Politično društvo Sloga vodilo vso politiko Slovencev v mestu in v Goriški deželi nasploh. S politiko so se več ali manj ukvarjali vsi najvidnejši možje v slovenskem taboru, vsakdo od njih pa se je pobliže zanimal za to ali drugo področje.
Na petkovi de v i n sko-n a brezi n s ki občinski seji
Ustanovljen odbor za proslavljanje 2000-letnice nabrežinskih kamnolomov
Pri devinsko-nabrežinski občini je bil ustanovljen (na petkovi občinski seji) odbor za proslavljanje dva-tisočletnice nabrežinskih kamnolomov, ki bo prevzel pokroviteljstvo in koordiniral razne pobude, ki so predvidene v široko zastavljenem nizu manifestacij. Odboru bo predsedoval župan Brezigar, sestavljali pa še preds|edniki Trgovinske zbornice, Kraške gorske skupnosti, Avtonomne turistične ustanove, nadzorništva za spomeniško varstvo, KD Igo Gruden in na zahtevo KPI tudi enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL (»odbor brez prisotnosti delavstva bi bil nekaj nezaslišnega« je dejal svetovalec Iskra).
Kot je dejal župan Brezigar, je občinska uprava v odbor povabila predstavnike omenjenih ustanov, ker so v svoje programe že vključile nekatere pobude, ki se nanašajo na te proslave, medtem ko jih sindikalna zveza doslej še ni. Na pobudo predsednika Trgovinske zbornice so bila odposlana vabila za vstop v odbor tudi drugim gospodarskim organizacijam, med temi tudi SDGZ. Občinska uprava misli vsekakor povabiti k udeležbi tudi deželni odbor-ništvi za industrijo in za kulturo, druge ustanove in zasebne organi-
zacije, ki bi se hotele vključiti bodo lahko na lastno željo pristopile v odbor.
Program prireditev še ni bdi dokončno izdelan: zaenkrat so predvidene štiri razstave (gospodarsko -promocionalnega značaja, zgodovinsko - etnografskega, zgodovinsko -arheološkega in razstava obrtniških izdelkov kraškega kamna) ; v tem okviru bodo razen predavanja in obiski za šole; predvidena je tudi izdaja publikacij in razglednic iz tistega obdobja; nadalje seminar kiparjev iz dežel delovne skupnosti Alpe - Jadran, gledališka manifestacija v več jezikih v samih kamnolomih in verjetno tudi priložnostni poštni žig. Osrednja pobuda, ki je trenutno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še želja, pa naj bi bila preureditev stare nabrežinske hiše v muzej o kamnarstvu.
Okrog županovega predloga se je v občinskem svetu razvila obširna razprava, v kateri je bila soglasno poudarjena važnost teh manifestacij. Komunistična skupina se je kritično izrazila glede sestave samega odbora (»prav bi bilo, da bi naša majhna a čvrsta uprava znala pokazati česa je sama zmožna« je dejal svetovalec
Iskra) in pomanjkanja prisotnosti delavskih predstavnikov. Svetovalec Širca je tudi izrazil dvom, da bi določeno obdobje zgodovine lahko prišlo do izraza s tako sestavi; obenem je predlagal, da bi v odbor povabili tudi SLORI in NŠK.
V svoji republiki je župan v celoti sprejel predlog o vključitvi sindikalnih predstavnikov (pred njim se je za to zavzel tudi socialist Caldi) z že omenjeno obrazložitvijo ter pristavil, da bo občina skušala privabiti tudi SLORI (»zaradi preobremenjenosti ni doslej pokazal interesa«) in NŠK (»če bi predlagala kakšno pobudo«). Dodal je tudi, da je taka sestava odbora velika pridobitev za občino. Sklep o ustanovitvi odbora je bila nato soglasno sprejet, kakor tudi soglasno je skupščina v nadaljevanju seje sklenila vstopiti v ustanavljajoči Konzorcij kraških marmorjev; tudi ta sklep sodi v sklop prizadevanj za valorizacijo nabrežinske-ga in nasplošno kraškega marmorja, da bi ta sektor ponovno zaživel in da bi se skušalo pritegniti čim več mladine, ki bi se lahko vključila v proizvodni proces obdelovanja kraškega kamna.
O drugih točkah dnevnega reda petkove seje bomo še poročali.
Praznična prireditev v Dijaškem domu
Srečo vsem ljudem sveta
Gojenci Dijaškega doma so tudi letos pripravili svojevrstno praznično voščilnico za svoje starše in prijatelje. S prisrčno in sproščeno prireditvijo, ki so jo ob pomoči vzgojiteljev sami pripravili in kjer so levji delež nosili prav najmlajši, osnovnošolci in nižješolci, so jim zaželeli sreče in veselja in jim pokazali, česa so se naučili pri domskih dejavnostih.
Reči je treba, da na naših šolskih prireditvah le redko vidimo toliko spontanosti in navdušenja, kakršnega ga lahko porodi le veselje, s katerim so otroci pripravili svoj nastop. Vzgojitelji pač v polni meri puščajo prostor njihovi ustvarjalnosti, ki mnogo več velja, kot še tako gladko izpeljan in izpiljen formalni nastop. V petek zvečer so tako starši videli hudomušen prizorček iz šolskih klopi, nastop komaj rojene dekliške pevske skupine, otroškega zbora Glasbene matice, telovadne skupine, ki v domu deluje pod okriljem Športne šole, nastop gojencev Glasbene matice in najmlajših recitatorjev. »Mi otroci bi storili korkoli, da bi svetu prinesli srečo. Če bi le mogli, bi lačne otroke sveta nasitili, zdrobili vse orožje in s pajčevino prijateljstva obdali ves svet. V očeh naših staršev in vseh odraslih pa bi prižgali lesk ljubezni in sreče.« Tako se je glasilo praznično voščilo gojencev Dijaškega doma.
V zgoniškem športno-kulturnem centru v počastitev 40-letnice društva
Veličastna prireditev v čast pevcev KD Rdeča zvezda
Danes v Zgoniku zborovska revija za Skupnost Družino
Kulturni delavci KD Rdeča zvezda iz Saleža so res na najlepši način obeležili 4(Metnico ustanovitve društva. Najprej so v zadnjem poldrugem mesecu v počastitev tega okroglega jubileja priredili kar sedem kulturnih večerov po raznih vaseh zgoni-ške občine, v petek zvečer pa je bilo v športno kulturnem centru v Zgoniku še izredno uspelo in ganljivo družabno srečanje vseh pevcev, ki so se od nastanka dalje vokalno udejstvovali pri Rdeči zvezdi. Bilo je to tovariško srečanje med pevci in pevkami dveh generacij, ki ju druži veselje do zborovskega petja in navezanost na materin jezik, kar je gotov porok, da se bosta pri Rdeči zvezdi kot trdni kulturni postojanki tudi v bodočnosti prenašali na mladi rod zavednost in ljubezen do svojega naroda z agilnim posredovanjem kulturnega izročila na širšem občinskem območju.
Ob prihodu kakih 120 povabljencev sta mladinca v narodni noši vsakomur izrekla dobrodošlico, nato pa se je v mali dvorani v res slavnostnem vzdušju začel formalni del prireditve, Id jo je prisrčno napovedovala in povezovala Anica Guštin. Po pozdravni pesmi moškega zbora Rdeča zvezda, ki je pod vodstvom Janka Simonete zapel Vrabčevo Zdravico in pozdravu gostov, med katerimi so bili zgoniški župan Miloš Budin, odbornica Tamara Blažina, bivši župan Jože Guštin, predsednik ŠK Kras Zvonko Simone-
ta, župnik Franc Fèlc, zastopnik KD Prosek Kontovel, predstavniki krajevnih sekcij KPI, PSI in VZPI ter trgovci, obrtniki in gostinci, ki so prispevali za tiskanje brošure, je prevzel besedo predsednik društva Rado Milič. Spomnil se je časa in okoliščin, v katerih se je takoj po osvoboditvi oglasila v Saležu slovenska zborovska pesem, ki je vse do danes privabila v vrste Rdeče zvezde okoli 180 pevcev iz vse občine in tudi izven nje, če pa je bil kdo zaradi nepopolnih arhivskih virov pomotoma izpuščen naj se javi pri društvenih odbornikih.
V 40 letih je zbor nastopal v moški, ženski, mešani in mladinski zasedbi, vodili pa so ga Janko Obad, Herman Milič, Mirko Obad, Mirko Guštin, Vesna Guštin, v zadnjih letih pa je pevovodja Janko Simoneta. Da bi se pevcem vsaj delno oddolžili za njihov trud, so za to priložnost izdelali in jim poklonili simbolična priznanja. Tako je zlato značko za več kot 20-letno pevsko dejavnost prejelo 14 pevcev, srebrno značko so za več kot 10-letno petje podelili trinajstim pevcem, kar 153 pa jih je prejelo bronasto značko. Posebne nagrade sta bila
deležna zaslužna veterana Dušan Gri lane in Robert Budin, ki pojeta že od ustanovitve dalje. Potem, ko je zbor zapel Maroltovo Barčico, je preko 100 pevcev stopilo pred zborovodjo in iz stoterih grl je zazvenela Ventu-rinijeva Zemlja, ki združuješ brate, pa še nekaj partizanskih.
Odbornica Silva Perčič je predsta vila lično in bogato brošuro, ki šteje 76 strani in tudi z bogatim slikovnim gradivom podrobno prikazuje zgodovinski prerez društvenega delovanja. Po uvodni misli župana Budina in predgovoru društvenega odbora je v brošuri predstavitev občine Zgonik, nekaj utrinkov iz NOB, zapisi o začetku prosvetnega delovanja in 40-letno društveno delovanje, dve strani sta v zahvalo in spomin posvečeni pokojnima zborovodjema Janku Obadu in Hermanu Miliču, v drugem delu pa je podrobneje podano delovanje pevskega zbora, dramske skupine, tamburaškega zbora, otroške in mladinske folklorne skupine ter otroškega pevskega zbora. Podatke je spričo nepopolnosti arhiva s pričevanji in zapiski posredovalo kakih 20 pevcev, po memben delež pa je nudil odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjinici.
Pozno v noč je nato v sproščenem vzdušju sledilo družabno srečanje ob obujanju spominov in kovanju načrtov za bodočnost. (B.S.)
Slovenska zborovska pesem bo danes, s pričetkom ob 17. uri mogočno zadonela v športno-kulturnem centru v Zgoniku, na pevski reviji, ki jo prirejajo zbora zamejskih lovcev in Vasilij Mirk ter Skupnost Družina z Opčin. Posebnost prireditve ni le v tem, da se bo na odru zvrstilo kar 6 zborov, v moški, ženski, mešani, mladinski in dekliški zasedbi, kar bo prav gotovo zadovoljilo vse okuse, temveč bo ves izkupiček dodeljen dobrodelni ustanovi Skupnost Družina, ki skrbi in lajša življenje prizadetim. Na reviji bodo sodelovali mladinski zbor Vesela pomlad z Opčin, moški zamejski lovski zbor Doberdob, ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, moški zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kon-tovela, dekliški zbor Vesna iz Križa in mešani zbor Milan Pertot iz Bar-kovelj. Spričo človečanske vsebine bo ta prireditev prav gotovo priklicala na tribune številne ljubitelje zborovskega petja iz našega širšega zamejskega prostora. (B.S.)
• V okviru božičnih prireditev, ki
jih je pripravila tržaška občinska u-prava, bo danes ob 11. uri nastopila v Tergesteu »Trieste Big Band«, ob 16.30 bo v gledališču Cristallo lutkovna predstava Giannija Rodarija, ob 17. uri pa bo v Ferdinandeu koncert skupine »Cantatrc«. Lutkovno predstavo bodo v Cristallu ponovili jutri ob 16.30.
Protest delavcev Aquile v Novinarskem krožku
Končno neobremenjeno o tržaškem mitu
Zaradi stavke novinarjev
Deset dni brez Piccola
V Novinarskem krožku je bil včeraj dopoldne tradicionalni sprejem, ki ga pred božičem prireja vodstvo krožka samega sporazumno z ostalimi novinarskimi organizacijami. Srečanje je priložnost za izmenjavo voščil, za krajše poslanice, za kramljanje, skratka za tisti tudi neformalni stik med novinarji in predstavniki oblasti, ki je potrebno dopolnilo v obveščanju.
Tudi letošnje srečanje se ni izneverilo tradiciji, priložnost pa so izkoristili tudi predstavniki delavcev rafinerije Aquila, da bi opozorili na svoj nevzdržen položaj. V letakih, ki so jih razdelili prisotnim (zaradi števila gostov namreč niso prišli do
mikrofona) so že spet poudarili svoj odločen »Ne« zaprtju obrata, s čimer bi bilo tisoč uslužbencev ob zaposlitev. Da bi preprečili morebitno špekulacijo s ceno kurilnega olja za ogrevanje v Trstu pa so tudi sklenili, da dovolijo cisternam, da se napajajo v Aquili in torej ne bo več treba po nafto v Marghero.
To je, poudarja letak, božični dar uslužbencev rafinerije mestu tako da ni več razlogov za morebitno podražitev kuriva, o kater se je govorilo v prejšnjih dneh.
Po razdelitvi letakov so se nekateri predstavniki delavcev ustavili z deželnim odbornikom Rinaldijem na krajšem razgovoru.
Konfekcija Fany
Stefania Millo KAKOVOST - ELEGANCA
Velika izbira najboljših znamk po ugodnih cenah
ŽENSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE, posebno JAKEN, PLAŠČEV in KRZEN.
34147 2AVUE (TS) • Ul. Flavia dl Straniare 107 • Tel. 231-118
kVošči vesel božič in srečno novo leto
A
Večkrat se upravičeno pritožujemo, da italijanska javna občila prezirajo ali izkrivljajo (glej tržaški tisk) krajevni položaj. Prav pa je, da opozorimo naše bralce na članke ali oddaje, ki verodostojno prikažejo našo manjšino ter njeno vlogo in prisotnost v deželni stvarnosti. Eno takih oddaj z naslovom »Tržaški mit« smo si lahko ogledali v petek zvečer po drugi italijanski televizijski mreži. Pripravil jo je pisatelj in časnikar (istočasno je tudi evropski poslanec PLI) Enzo Bettiza, ki je poglobljeno in tenkočutno ocenil pretekle in sedanje mite našega mesta v državni in zlasti v evropski viziji. Pred njegovim mikrofonom so se zvrstili podjetniki, upravitelji in politiki, ki so sicer z različnih zornih kotov (z izjemo Cecovinija) soglašali, da Trst ne more živeti in se razviti v tesnih lokalnih in municipalističnih mejah, temveč mora strmeti po mednarodnih razsežnostih, ki mu jih ponujata zemljepisni položaj in bogata zgodovina.
Bettiza, ki je trenutno posebni poročevalec milanskega dnevnika »Corriere della sera«, je omenil Slovence kot polnopravni subjekt v tržaškem gospodarskem in družbenem življenju. Izrecno je omenli z nazivi v italijanščini in v slovenščini Slovensko stalno gledališče. Primorski dnevnik in Tržaško kreditno banko, pred mikrofon pa povabil tudi ravnatelja TKB in predsednika SDGZ Vita Svetino. Priča smo bili res veliki lekciji objektivne časnikarske etike, ki bi lahko bila za zgled mnogim našim kolegom, zlasti tukaj v Trstu.
SANDOR TENCE
• Podtajnik pri predsedstvu vlade Amato je sporočil, da bo v prvih dneh januarja pri predsedstvu vlade sestanek z ožjim zastopstvom dežele F-JK, tržaških krajevnih uprav in sindikatov o problemu naftne čistilnice Aquila.
Tržaškega Piccola za deset dni ne bo v kioskih. Tako so sklenili včeraj na skupščini časnikarji po srečanju s predstavniki lastništva.
Uredništvo italijanskega dnevnika, ki je v četrtek proglasilo dva dni stavke v zvezi s pogajanji za obnovitev interne dodatne delovne pogodbe, je na ta način izredno zaostrilo boj za nove normativne in ekonomske izboljšave, potem ko je nekaj mesecev zaman čakalo na stvarna pogajanja s predstavniki grupe Monti. K tej dolgotrajnosti je nedavno prispevalo dejstvo, da je lastništvo zamenjalo upravnega direktorja tržaškega lista in da je odstopil tudi predstavnik grupe v upravnem svetu lista Giorgio Zicari. Očitno pa je tudi, da se lastništvu nikakor ne mudi z dogovorom, saj je bil odgovor na zahteve novinarjev nejasen in izmikajoč.
Še bolj kot potek pogajanj samih za interno pogodbo, ki je zapadla že pred petimi leti, pa so novinarje Piccola zaskrbele govorice o načrtu za tehnološki preustroj lista. Kaj točno predvideva načrt ni znano, govori se pa o redukciji osebja tudi v uredništvu samem. Od tod sklep o desetih dneh stavke, ki prizadenejo časopis prav v času, ko je reklamna kampanja na višku in ko lastnik od ekonomske propagande iztrži največ.
Nič slabega, bo morda kdo mislil o tej stavki, saj Slovenci imamo v Piccolu izrazitega nasprotnika. Morda pa se ravno iz sedanjih zaostrenih pogojev lahko razvije vsaj drugačno vzdušje in vsaj delno drugačen odnos do naše skupnosti, če bočno znali primemo spremljati dogajanje in ustrezno ukrepati.
• Tržaška občinska uprava bo vzela v začasno službo nekaj farmacistov. Zainteresirani morajo predložiti najpozneje do 31. decembra prošnjo, napisano na posebnih obrazcih, ki jih je moč dvigniti pri oddelku za osebje tržaške občine.
Glavni svet KZ o stanju kmetijstva na Tržaškem v letu 1985
Kmetijstvo kaže znake življenjskosti ni pa še deležno potrebne pozornosti
V četrtek se je sestal glavni svet Kmečke zveze v Trstu. Pod vodstvom predsednika Alfonza Guština in ob skoraj polnoštevilni udeležbi članov je obravnaval najaktualnejša vprašanja na področju kmetijstva na Tržaškem ter podal splošen obračun leta, ki se izteka.
Kot prva točka na dnevnem redu je bil triletni izredni načrt za razvoj kmetijstva in živinoreje ter valorizacije ozemlja Kraške gorske skupnosti. Program, kot znano, predvideva prispevke v skupnem znesku 2 milijard lir zadrugam in zasebnim kmetovalcem za investicije, nabavo opreme in strojev, nove nasade, tople grede in podobne pobude na področju živinoreje, vinogradništva, cvetličarstva in drugih rastlinskih kultur. Prošnje za prispevke s potrebno dokumentacijo bodo zainteresirani lahko vložili od 3. januarja 1986, ko bo razpisan natečaj, do 2. aprila 1986, ko bo zapadel rok. Glavni svet je ponovno izrazil vabilo vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na območju Kraške gorske skupnosti, naj dodobra vzamejo v poštev možnosti prispevkov, ki jih nudi triletni načrt. Za podrobnejše podatke se lahko obrnejo na Kraško gorsko skupnost pa tudi im strokovne organizacije. Med razpravo o tej točki je glavni svet KZ med drugim poudaril, da bi podobni prispevki morali v bodoče v večji meri upoštevati zasebne kmetovalce. Od 2 milijard Mr prispevkov jih je v načrtu KGS 70 od sto namenjenih zadrugam in le 30 od sto zasebnikom.
Glavni svet KZ je nato pregledal stanje kmetijstva na Tržaškem v letu, ki se izteka. Vremenske razmere niso bile ravno naklonjene. Na začetku leta je huda zmrzal povzročila dokajšnjo škodo zlasti na novih oljčnih nasadih. Poleti pa nastopila dolga suša, ki je v večji ali manjši meri prizadela vse pridelke. Kljub temu pa so kmetijske dejavnosti na Tržaškem v tem letu zabele-
žile nekatere pomembne uspehe, npr. na področju vinogradništva, kjer lahko računamo' s kakovostnim pridelkom in na področju vrtnarstva in cvetličarstva. Stanje živinoreje se ni izboljšalo, vendar je treba računati s splošno krizo, ki pesti to področje v EGS. Spodbudni pa so rezultati, ki so jih v tem letu dosegle zadruge, od Cvetličarske zadruge do Kraške mlekarne.
V tržaškem kmetijstvu je skratka mogoče ugotoviti nekatere pomembne znake življenjskosti. Uspešnejše bi lahko bilo, ko bi mu pristojne oblasti in ustanove odmerile večjo pozornost. V prizadevanjih za gospodarski preporod tržaške (in goriške) pokrajine, pri katerih je, kot znano, soudeležena tudi džava, kmetijstvo ostaja v ozadju. Da bi se stvari vsaj delno drugače obrnile, bo KZ nastopila pri pokrajinskih in deželnih vodstvih poli tičnih strank, zlasti tistih, ki za to problematiko kažejo določeno zanimanje.
Na razvoj tržaškega kmetijstva negativno vplivajo tudi številna odprta vprašanja, od neizdelanega seznama podjetnikov, ki se vleče od leta 1977, do imenovanja novega načelnika pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Večjo naklonjenost bi marala do kmetijstva kazati Trgovinska zbornica, odprta ostajajo vprašanja upravljanja jusarskih zemljišč, pravične poravnave škode, ki jo povzroča divjad itd.
Glavni svet KZ je med drugim pozitivno ocenil pobude zgoniške občine, ki je kupila značilno kraško stavbo v središču Zgonika. V njej bi moral nastati center, ki bi med drugim deloval v prid ovrednotenju domačega vina. Glavni svet je tudi pozitivno ocenil srečanje s krajevnimi kmetovalci, ki ga je pred kratkim priredil devinsko - na-brežinski župan.
KPI potrjuje:
NE termoelektrarni!
Vodstvo tržaške komunistične federacije KPI je včeraj izdalo tiskovno noto, s katero je ponovno negativno ocenilo možnost, da bi v tržaški pokrajini zgradili termoelektrarno na premog. Po vrsti utemeljenih razlogov, zaradi katerih nasprotuje izgradnji takega objekta, je pokrajinsko vodstvo KPI ponovno izrazilo sobdar-nost miljskemu prebivalstvu in občinski upravi in oponmilo tržaški občinski odbor, da bi ne nudil alternativnih lokacij za termoelektrarno na premog in pa deželni odbor, da bi ne vsiljeval unilateralnih izbir brez demokratičnega posvetovanja vsega prebivalstva iz tržaške pokrajine.
Obračun dolinske socialistične sekcije
Dolinski socialisti so se v četrtek sestali, da bi skupaj pregledali delo, ki ga je sekcija opravila od upravnih volitev do danes. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi pokrajinski tajnik Seghene, so obravnavali razne pro-blede, tako krajevnega, kot širšega pokrajinskega značaja. Med drugim je bila izražena zaskrbljenost nad vse bolj kritičnim gospodarskim položajem na Tržaškem, zlasti pa nad u-sodo žaveljske rafinerije, v kateri je zaposlenih precej dolinskih občanov. Razpravljali so tudi o odnosih med strankami, ki upravljajo občino in izrekli mnenje, da bi bilo treba te odnose še poglobiti v občo korist.
Župan Brezigar izdal odredbo naj lastnik očisti »Caravello«
Na Opčinah predstavili ploščo »Primorska poje«
Župan devinsko - nabrežinske občine Brezigar je izdal odredbo, na osnovi katere mora Dario Azzano, predsednik delniške družbe »Sistiana golfo«, ki je lastnica zemljišča nekdanje »Caravelle« v Stesljanskem zalivu, v roku 20 dni očistiti in bonificirati omenjeno zemljišče. Odlok je izdal na osnovi zaključkov, do katerih je prišla higiensko - zdravstvena služba Krajevne zdravstvene enote po ogledu omenjenega zemljišča, kjer je našla take odpadke, ki na osnovi veljavnih normativov ogrožajo javno higieno; načelnik sektorja za javno higieno in okolje pri KZE je zato predlagal, naj se zato v tem smislu ukrepa proti omenjenemu lastniku, kar je občina storila tudi na osnovi drugih zakonskih predpisov.
Kolikor bi družba »Sistiana golfo« tega ne izvršila v predvidenem roku, bo občinska uprava sama bonificirala omenjeno zemljišče, lastnik pa bo seveda moral povrniti stroške za to delo.
Stranke podprle zahtevo po kontingentih
Zveza trgovcev tržaške pokrajine - Unione commercianti je včeraj priredila še eno tiskovno konferenco — na katero je povabila zastopnike vsen krajevnih političnih sil — posvečeno vprašanju posebnih kontingentov bencina in drugih vrsta blaga za Trst. Po uvodnih posegih predsednika zveze Dei Rossija in predsednika združenja črpalkarjev, so se za govorniškim pultom zvrstili predstavniki Liste za Trst, Krščanske demokracije, Komunistične partije, PSDI in MSI, medtem ko je podžupan Trauner nastopil v imenu svoje, liberalne stranke, in občinske uprave.
Z razHčnimi odtenki so vse stranke izrazile svoje soglasje in podporo zahtevi po razširitvi režima posebnih kontingentov z goriške tudi na tržaško pokraijno, ki so jo vsaka po svoje tudi utemeljile. Slišati je bilo tudi bojazni, da bd se meje z Jugoslavijo v prihodnosti zaprle, s čimer bi se Trst znašel z nezadostno distribucijsko mrežo avtomobilskih pogonskih goriv, katerih velik del si sedaj Tržačani zagotovijo onstran meje. Vsekakor je mnoge govornike motila ta tako imenovana odvisnost od jugoslovanskega bencina, pa tudi mesa, zaradi česar od rimske vlade terjajo posebne ugodnosti, ki naj bi jih dosegli z davčno razbremenitvijo za številne vrste življenjskih potrebščin in predvsem bencina.
V Prosvetnem domu na Opčinah so včeraj predstavili novo ploščo s posnetki pevskih zborov, ki so sodelovali na letošnji reviji Primorska poje. Gre za izbor 17 pesmi v izvedbi 16 pevskih zborov. Od teh je sedem pevskih zborov iz zamejstve, in sicer po tri iz tržaške in goriške pokrajine ter en pevski zbor- iz Beneške Slovenija.
Ploščo, ki bo nedvomno razveselila številne ljubitelje zborovskega petja, so predstavih predsednik Združenja pevskih zborov Rudi Šimac, referent za zborovsko petje pri Zvezi slovenskih kulturnih društev Ignacij Ota in Ivo Jelerčič, ki je skrbel za tehnično izvedbo plošče. Med drugimi po-seji naj omenimo predsednika Glasbene matice Adrijana Semena, ki je spregovoril, tudi v imenu Tržaške kreditne banke; ta denarni zavod je namreč, skupno s koprsko in novogoriško podružnico Ljubljanske banke ter z goriško Kmečko banko, o-mogočil izid plošče.
Do predstavitve je prišlo v okviru seminarja za zborovodje z obeh strani meje, ki sta ga skupno organizirala Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. Strokovni predavanji na seminarju sta imela Mirko Slosar in Matevž Fabjan. Ta seminar sodi v okvir redne-
V čelnem trčenju v Drevoredu Campi Elisi
Tragična sobota za mlada avtoličarja: eden ob življenje, drugi hudo ranjen
Včeraj zjutraj, malo pred zoro, se je v Drevoredu Campi Elisi pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 21-letni Aleksander Potočnjak iz Ul. sv. Frančiška 51, njegov prijatelj in sopotnik, 23-letni Maurizio Sterni iz Ul. Bazzarini 22, pa je bil hudo ranjen. Nesreča se je zgodila v nepojasnjenih okoliščinah —- sploh ni znano namreč, ali sta fnlada prijatelja, po poklicu avtoličarja, bila namenjena na delo, ali sta se vračala s kake zabave in sta bila torej zaspana ali nekoliko preveč vesela.
Dejstvo je, da je Potočnjak, ki je upravljal bmw z registracijo iz Catanie, na ravnem odseku pred križiščem z UL. Coletti, z veliko hitrostjo zavozil na levo stran cestišča in čel-
no trčil v nasproti vozeči avtobus št. 11, ki je na srečo bil prazen in namenjen na postajališče ob Nabrežju. Vozil ga je šofer Giancarlo Pini, ki je po trčenju, čeprav nepoškodovan, bil tako prizadet, da ni spravil besede iz sebe. Od avta je ostala sama skrotovičena pločevina, tako da so gasilci potrebovali celo uro, da so ranjenca lahko potegnili iz razbitin. Za Potočnjaka je upanje izplah-nelo že ob prihodu v bolnišnico, kajti med prevozom je njegovo srce nehalo biti. Stdmija so sprejeli na oddelek za oživljanje, njegovo življenje pa visi na nitki, saj je utrpel zelo hude notranje poškodbe, večkratne zlome udov in udarce v glavo. Zdravniki so si pridržali prognozo, z intenzivno nego pa upajo, da ga bodo iztrgali iz objema smrti. Sinoči, ob zaključku redakcije, je njegovo stanje bilo še vedno zelo hudo, vendar se ni poslabšalo.
Na sliki: pokojni Aleksander Potočnjak (levo) in Maurizio Sterni
Jutri zgoniški občinski svet
Jutri ob 20.30 se bo še zadnjič letos sestal zgoniški občinski svet, ki
bo med drugim odobril razpis natečaja za mesti uradnika oziroma kvalificiranega delavca-mehanika s funkcijo šoferja in bo porazdelil prispevke krajevnim društvom.
razna obvestila
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu — Donizettijeva ulica 3 — bo jutri, 23. decembra, ob 20.30 Zvonko Vidau prikazal svoje diapozitive. Zbral jih je pod naslovom »Moj pogled na treking in pot po Nepalu«.
V	športno-kultumem centru v Zgoniku priredijo lovski pevski zbor Doberdob, zbor V. Mirk - Prosek-Konto-vel in Skupnost družina Opčine »Pevsko revijo« danes, 22. decEmbra, ob 17. uri. Sodelujejo: pevski zbor Vesela pomlad - Opčine, pevski zbor Grbec in Skednja, dekliški Vesna iz Križa in mešani M. Pertot iz Barkovelj. Vabljeni! čisti izkupiček gre dobrodelni ustanovi Skupnost družina Opčine.
Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa prireja v Ljudskem domu v Križu silvestrovanje s plesom in zabavo, čakala vas bo glasbena skupina Karamela iz Obale. Vabila so na razpolago po šolah, pri članih koordinacijskega odbora in v kriškem Ljudskem domu 29. in 30. t. m. od 17. do 19. ure. Pridite!
ga sodelovanja med obema organizacija, ki poleg prirejanja tradicionalne revije Primorska poje skrbita tudi za strokovno izpopolnjevanje pevovodij z obeh strani meje.
N. L.
Skupina »Jaka Štoka«
v
danes v Sempolaju
Danes ob 17. uri bo v šempolajski osnovni šoli gostovala amaterska dramska skupina »Jaka Štoka« s Proseka - Kontovela, Id se bo predstavila občinstvu z igro »Pika Nogavička«; prireditelj pobude je domače kulturno društvo »Vigred«.
• Vladni komisariat sporoča, da bodo 3. in 4. januarja 1986, ob 8.15 na ekonomski fakulteti tržaške univerze pismene naloge javnega natečaja za 378 mest upravnega tajnika.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Paule Perello
Zorine mame,' se iskreno zahvaljujemo župniku Gerdolu, pevcem od Sv. Jakoba, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Vide Vodopivec vd. Cergoli
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in sočustvovali z mami.
SVOJCI
Trst, 22. decembra 1985
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob tragični izgubi našega
Borisa Maliča
se zahvaljujemo vsem znancem in. prijateljem, ki so nam stali ob strani s tolažilnimi besedami.
Žalujoči družini Malič in Mikolj
Trst, 22. decembra 1985
Dne 20. t.m. nas je zapustila naša draga
Antonija Racman por. Župančič
Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo mož, otroci, zet, snahe in vnuki.
Trst, 22. decembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustila nas je naša predraga mama in nona
Pavla Radovič vd. Jazbec
Pogreb drage pokojnice bo danes, 22. t.m., ob 14.30 iz hiše žalosti v Nabrežini v domačo cerkev.
Žalostno vest sporočajo žalujoči hčeri in sin z družinami ter drugo sorodstvo.
Nabrežina, 22. decembra 1985
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Černe vd. Košuta
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, ge. Fani in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Križ, 22 decembra 1985
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in none
Viktorije Raženi vd. Marsetti
SVOJCI
Trst, 22. decembra 1985
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Marja Zobca
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem iz Boršta in znancem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala osebju bolnišnic, dr. Rimondiniju in g. Živcu in g. Kosmaču za ganljive poslovilne besede.
SVOJCI
Gropada, 22. decembra 1985
24. 12. 1983
24. 12. 1985
Minilo je dve leti, odkar se je tiho poslovil od nas dragi
Danilo Žagar
z ljubeznijo se ga spominjata
žena Silvestra in hči Danila z družino
Padriče, Repen, 22. decembra 1985
Univerza v Trstu Univerza v Ljubljani Tržaška pokrajina
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Narodna in študijska knjižnica v Trstu
VABIJO NA RAZSTAVO
Beseda in knjiga
Slovenska protestantska reforma v XVI. stoletju
TRST - Pomorska postaja
Otvoritev jutri, 23. decembra 1985, ob 18. uri
SLOVENSKO kJ,STALNOxj. ^GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Nòel Coward
HUDOMUŠNA PRIKAZEN
Režija:	DUŠAN MLAKAR
DANES, 22. dec., ob 16.30 — ABONMA RED C - prva nedelja po premieri v soboto, 28. dec., ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 29. dec., ob 16. uri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika
gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Aurand Harris »Pavliha in Mica« jutri, 23., in v torek, 24. t. m., ob 10. in 12. uri v Portorožu; v četrtek, 26. t. m., ob 10., 12. in 14. uri v Pri-dvoru; v petek, 27., in v soboto, 28. t. m., ob 10., 12. in 14. uri v Kopru.
VERDI
Danes, 22. decembra, ob 16. uri (red D) ponovitev opere »Rusalka«.
ROSSETTI
Danes, 22. t. m., ob 16.00 bo Teatro Manzoni predstavil Sardoujevo delo »Divorziamo!«. V glavni vlogi igra Alberto Lionello. Režija: Marco Ferrerò. Predzadnja predstava.
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 zadnja predstava.
V	petek, 27. t. m., ob 21. uri (edina predstava) bo gledališka skupina La Cooperativa Laltrospettacolo predstavila »Niente domande« z Enzom Jannac-cijem. Za abonente 20% popust. Informacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 040/69406 in 68311).
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 23. decembra, ob 20. uri: E. Rostand »Cyrano de Bergerac«.
V	sredo, 25. t. m., ob 19.30: Kemal Gekič, klavirski recital.
Okrogla dvorana
V	petek, 27. t. m., ob 22. uri: Nočni program. M. Sherman »Mesija«.
koncerti
VERDI
Danes, 22. t. m., ob 11.00 bo v mali dvorani gledališča Verdi zadnji letošnji nedeljski koncert. Vstopnice pri gledališki blagajni (tel. 631-948).
Godbeno društvo Prosek priredi 26. t. m. tradicionalni koncert. Sodeluje a-materski oder J. Štoka.
A
Vesel božič ter uspehov polno novo leto želi članom, prijateljem ter društvom
SK DEVIN
Godbeno društvo Nabrežina priredi
DANES, 22. T. M., OB 16.30
tradicionalni zaključni letni koncert
v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodeluje:
MOŠKI PEVSKI ZBOR I. GRUDEN
Godba na pihala Vesna - Križ, priredi danes, 22. t. m., ob 18. uri v Domu A. Sirk
BOŽIČNI KONCERT
Dirigent: Livio Sulčič Vabljeni!
--- NOVO ------
PAOLO PAROVEL
»L'identità cancellata«
Vsiljeno poitalijančevanje priimkov, osebnih in krajevnih imen v Julijski krajini od 1919 do 1945
V TRŽAŠKI KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 040/732-487
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »Chorus Line«. Režija Richard Attenborough.
Eden 15.20 — 22.00 »Giochi carnali in libertà« in »Happening, desideri maliziosi«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Amici miei -HI.».
Excelsior IL 16.30 — 21.45 »La messa è finita«. Nanni Moretti.
Fenice 18.00 — 22.15 »La foresta di smeraldo«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Santa Claus, la storia di Babbo Natale«. Dvorana št. 3	15.15 — 22.00 »Bleu
sensation«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 16.00 — 22.15 »E’ arrivato mio fratello«. Renato Pozzetto.
Capitol 15.30 — 22.00 »II cavaliere pallido«. C. Éastwood.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Vicini di casa«.
Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Igra:	Ma-
donna.
Alcione 16.00 — 22.00 »Innamorarsi«.
Radio 15.30 — 21.30 »Sabrina e le sue prestazioni particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih druStev in organizacij
KD F. Venturini priredi tradicionalno silvestrovanje v kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Igral bo narodnozabavni ansambel Taims. Vpisovanje na sedežu društva. Pohitite!
SKD Vigred vabi vse otroke pa tudi starše danes, 22. decembra, ob 17. uri v šempolajsko osnovno šolo na ogled igre Pika Nogavička v izvedbi amaterske dramske skupina J. Štoka Prosek - Kontovel.
KD Krasno polje - Gročana prireja silvestrovanje za člane in prijatelje. Poskrbljeno za glasbo. Pohitite z vpisnino. Za informacije tel. 040/226-529.
Kje naj bi silvestrovali? V prenovljenih prostorih SKD Barkovlje, kjer bo poskrbljeno za zabavo ob zvokih glasbe, s pristnimi domačimi jedmi in pijačo. Vstop z vabili. Za informacije tel. 040/69297.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da se vršijo predavanja o vinogradništvu in vrtnarstvu.
čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan MILČI. Iz srca mu voščijo Marko in Ada.
Danes praznuje 80. rojstni dan MILKA GRGIČ - Tagumjeva. Za ta visoki jubilej ji prisrčno čestitajo in želijo še na mnoga zdrava leta vsi domači.
ŠANTA in JOŽE ŽERJAL
bosta 26. t. m. praznovala 50 let skupnega življenja.
Prisrčno jima čestita
ZŽI Boljunec
J
V četrtek, 26. t. m., bosta praznovala 50-letnico poroke ŠANTA in JOŽE ŽERJAL Iskreno jima čestita in kliče še na mnoga leta
KD F. Prešeren iz Boljunca
26. t. m. praznujeta zlato poroko
ŠANTA in JOŽE ŽERJAL Iskreno jima čestitajo
Nevija, Germano, Magda in Nadja
Godbeno društvo Prosek čestita svojemu članu
ALJOŠI STARCU
za velik uspeh na tekmovanju v Parizu.
Ob zlati maši, ki bo božična polnočnica v openski župnijski cerkvi, iskreno čestitajo
g. FRANČKU MALALANU
in mu želijo še mnogo zdravih let
sestra, brata in drugo sorodstvo
razstave
KD Vesna obvešča, da je v foyerju Doma A. Sirk na ogled razstava najnovejših Černigojevih grafik s sledečim urnikom: danes, 22. t. m., od 11. do 13. in od 18. do 20. ure.
KD J. Rapotec - Prebeneg. Slikarska razstava Milka Bambiča, Piera Co-nestaba in Mira Kranjca. Urnik: vsak dan od 17. do 20. ure.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 22. decembra DEMETRIJ
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 13.24 in zatone ob 2.57.
Jutri, PONEDELJEK, 23. decembra VLASTA
Vreme včeraj: temperatura zraka 7,9 stopinje, zračni tlak 1026 mb raste, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 10,5 stopinje.
Plimovanje danes: ob 6.05 najvišja 39 cm, ob 13.29 najnižja —37 cm, ob 19.40 najvišja 7 cm. Napovedi za jutri: ob 0.09 najnižja —8 cm, ob 6.36 najvišja 42 cm, ob 13.57 najnižja —45 cm, ob 20.30 najvišja 12 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Kevin	Rinaldis,
Gianluca Faustini, Marta Mariani, Sa-manta Coretti, Simone Della Bosca.
UMRLI SO: 76-letni Alberto Guštini, 85-letna Nazzarena Zanetti por. Miccio, 90-letni Vittorio Zanetti, 80-letna Adele Sencic vd. Petrich, 75-letni Giordano Pitacco, 82-letna Maria Pacor vd. Marini, 76-letna Maria Peheschiar, 78-letni Giovanni Sain, 87-letna Flora To-narelli por. Subelli, 83Jetni Domenico Dionis, 72-letna Anna Cavaheri vd. Fo-mularo, 82-letna Norma Missadin vd. Lizzul, 76-letni Francesco Tozza, 57-letni
Benedetto Perla, 77-letni Diego Michelazzi, 73-letna Maria Uderzo, SOJetna Antonia Racman por. Zupančič.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.

TRST Ul Mo z i «ni
5/	<-^53-36/
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
LOTERIJA
BARI	78	35	I	19	69
CAGLIARI	23	35	43	88	20
FIRENCE	7	42	60	78	35
GENOVA	41	IT	18	60	67
MILAN	68	67	44	22	30
NEAPELJ	84	46	86	16	18
PALERMO	78	50	39	34	16
RIM	19	7	26	80	62
TURIN	40	85	31	75	66
BENETKE	65	56	43	78	68
ENALOTTO
211 X 2 2	2 1 X 2X1
KVOTE:
12 — 22.734.000 lir 11 —	735.000	lir
10 —	77.000	lir
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča, da je na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8 na ogled ministrska okrožnica, ki obravnava premestitve na šolah vseh vrst in stopenj za šolsko leto 1986/87. Rok za vlaganje prošenj zapade: za otroške vrtce 5.1.1986, za osnovne šole 25.1.1986, za nižje srednje šole 15.1.1986 in za višje srednje šole 5.2.1986.
Zainteresirani bodo dobili na sedežu tudi obrazce za vlaganje prošenj. SSŠ obvešča tudi, da je razpisan natečaj za strokovno osebje (ITP) in da zapade rok za vlaganje prošenj 2.1.1986.
Vse informacije in tudi razpis natečaja bodo dobili zainteresirani na sedežu SSŠ vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure.
Izšla je nova knjiga
ZORE TAVČAR
POKLICAL Sl ME PO IMENU
Dobite jo v
Tržaški knjigarni
mali oglasi
PRODAM tomos v dobrem stanju. Tel. 040/942-760 po 20. uri.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Bajti.
VAJENCA, starega 15-16 let, veščega slovenščine, takoj zaposli elektrome-hanična delavnica v štandrežu. Tel. 0481/21915.
KUPIM nekaj litrov domačega olja. Tel. 040/910-142.
PRODAM smučarske čevlje št. 39/40 castinger in št. 41/42 san marco. Tel. v večernih urah na št. 040/567-939.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da je začel delovati kiosk s cvetjem pred glavno goriško bolnišnico.
PRODAM ford fiesta 1100 L bele barve, letnik ’79, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. 040/825-656.
PRODAM klavir v zelo dobrem stanju. Telefonirati na št. 911-824.
RAZSTAVA kraške umetne obrti BOR bo odprta v nedeljo, 22. decembra, od 10. do 18. ure v Nabrežini, cesta za šempolaj.
IZGUBIL se je mucek, siamske pasme na Opčinah,. Repentabrska ul. Kdor ga je videl naj tel. na št. 040/212-061 ali se zglasi v Repentabrski ul. 33.
PRODAM originalen moto guzzi airone sport 250 za lir 1.700.000. Tel. na št. 040/825-421.
SLOVENEC z opravljeno trgovsko šolo išče kakršnokoli stalno službo. Tel. 003861/346129.
DUCATI, starejši letnik, lahko tudi v slabem stanju ali poškodovan, najraje mono-desno, iščem. Tel. 003865/26036.
ZAPOSLIM hišno pomočnico. Jožica Rupp, Ul. Rossini 14, Gorica (tel. št. 86349).
PRODAM hišo z vrtom v šempolaju. 117.000.000 lir, možnost dogovora. Tel. št. 571-121 int. 40 zjutraj.
OSMICA pri Piščancih pri Silviotu Fer-lugi. Točimo belo in črno vino.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna uL 44 - Opčine, Trst.
RESTAVRACIJA VOLNIK
sprejema rezervacije za silvestrovanje
Tel. na št. 040/227-349
Igra ansambel Pomlad
Odbor Zveze vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
vabijo
člane in prijatelje na tradicionalno
NOVOLETNO DRUŽABNOST
ki bo 30. t. m. ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
VABLJENI !
Odbor
KD F. PREŠEREN iz Boljunca
vabi na
tradicionalno
štefanovanje
Običajno lučanje bo ob 14.30. Prireditev bo ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Nastopajo: tamburaški ansambel KD F. Prešeren ter gledališče Brez tretjega iz Kopra z novo Jelačinovo komedijo Agencija za ločitev.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 18 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaie nakupe
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 8 (pr. UL RoeeetM) TRST	Telet on 77-28-88
CENTRO HOBBY LEGNO (ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL)
•	ladijski podi
•	razni furnirji
• iverice različnih vrst rezane po meri
• raznovrstni pripomočki
TRST - UL Errerà 8
Telefon 040/823-553
(Industr. cona pri Italcementiju)
OGNJEMETI
1945-1985
40 LET PROFESIONALNOSTI ZAGOTAVLJA VARNO ZABAVO BREZ OPEKLIN OPOLNOČI
BERNARDI
.v.%-.-.;.XvXv:*X%vM*MvMvXvX*XnvX*X*X*Xì
Trst (Roian) - Ul. s. Ermacora 2 Tel.: 414667
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
želi vesele božične praznike
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio
tv - radio - tv
Nedelja, 22. decembra
italijanska
Ponedeljek, 23. decembra
italijanska
Prvi kanal
Prvi kanal
9.00 Evrovizija:
Olang - sankanje
10.30	Milan kliče Varšavo
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	TG 1’una - nedeljska rubrika
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
13.55	Toto TV - vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti
14.00	V teku nedelje. . . vodi M. Damato
14.20.15.20	in 16.25 Športne vesti
15.30	Discoring - tedenska oddaja o glasbi in ploščah
18.20	90. minuta - športna rubrika
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
20.00	Dnevnik 1
20.30	Voglia di cantare - TV nadaljevanka
22.15	Športna nedelja
23.30	Colonna sonora - glasbena oddaja
00.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	V poklon Luigiju Dallapiceoli
10.50	Moda
11.30	Zoccoletti olandesi - film Nastopa Shirley Tempie
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Zdravniški nasveti
13.30	Piccoli fans - glasbena oddaja s Sandro Milo
14.55	Viva Las Vegas - film
Ljubljana
8.50	Poročila
8.55 Živ Žav: Smrkci - risanka
9.50	Sokoli - TV nadaljevanka
10.15	Cervantes - TV nadaljevanka
11.05	16. festival narodne glasbe -Ptuj ’85
11.35 625, oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.20 Mostovi
14.55	Pesem ptic trnovk - TV nadaljevanka
15.40 Mozaik kratkega filma: Mikronezija vetrovi spremembe - kanadski film
16.25	Poročila
16.30	Videogodba
17.15	Trenutki odločitve - film
18.45 Knjiga
19.05	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.50 Vreme
20.00	Štefica Cvek v žrelu življenja -humoristična nadaljevanka
20.55	Športni pregled
21.25	Beseda da besedo - Pogovor s ing. Pavlom Žavčarjem - Matjažem'
22.00	Poročila
CANALE 5
8.30	Alice - TV film 9.00 Elo - TV film
9.30	Nabožna oddaja
10.15 Programi prihodnjega tedna 11.20 Glasbena oddaja
13.30	Buona domenica - vodi Maurizio Costanzo
14.30	Orazio - TV film
17.00	Forum - vodi C. Spaak
19.00	Dalle 9 alle 5 - TV film
20.30	II giro del mondo in. ottanta giorni - film
23.45 Poje Frank Sinatra 00.45 R molto onorevole Mr. Pulham -film
RETEQUATTRO
8.30	Prima di sera - TV film 10.10 II giuramento di Zorro - film
12.00	Matt Huston - TV film
13.00	Muppet Show - lutkovna serija
13.30	Jumbo Jumbo
14.00	Amici per la pelle
14.50 Due marinai e una ragazza -Canta che ti passa - film
17.30	II tesoro della foresta pietrificata - film
19.05 Retequattro za vas - programi prihodnjega tedna
19.30	New York, New York - TV film
20.30	W le donne -. variete
23.00	Filmske novosti
23.30	U mio amico Jekyll - film.
ITALIA 1
8.30 Bim Bum Barn
10.30	Sette strade al tramonto - film
12.00	Hardcastle and McCormick -TV film
pam železnina
IVI Domjo 132 - Tel.: 281282
TRST (industrijsko cono)
•	STROJI
•	ORODJA
•	TEHNIČNI IZDELKI
za: obrlnišlvo, industrijo, kmetijstvo, dom in hobby.
televizija
16.10 Dnevnik 2 - Stadio studio športna rubrika
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.25 Srečanje s kinematografijo
18.40	Športne vesti
18.50	Ceste v San Fraciscu - TV film
19.50	Dnevnik 2
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.30 Cavalleria rusticana - opera
21.40	Dnevnik 2 - Nocoj
21.50	Skrivnostni dr. Cornelius - TV nadaljevanka
23.35 Oddaja o medicini
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.50	Živali, ki jih je treba rešiti -dokumentarec
Tretji kanal
10.15	Šport
10.45 Glasbena oddaja
11.15	I giorni dell’ira - film Nastopata G. Gemma in L. Van Cleef
13.05	Dancemania - glasbena oddaja
14.05	In cerca di Titina - spomin na igralko Titino De Filippo
14.55 Tenis
19.00	Dnevnik 3
19.20 Deželne športne vesti
19.40	Poje David Bowie
20.30	Športne vesti
21.30	Una vita così 22.03 Dnevnik 3
A lige
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo
23.15	Glasbena oddaja
Koper
12.15	Primomercato - predstavitev in prodaja
14.15	Smučanje - svetovno prvenstvo
15.00	Velike izdaje - TV film
16.30	Risanke
17.30	Veliki greben - TV film
18.00	Kolesa sreče - TV film
18.30	Opera narave - dokumentarec
19.00	Nepokorjeno mesto - TV nadaljevanka
20.30	Kitajec v Scotland Yardu - TV film
21.30	Nobelovi nagrajenci - Rudyard Kipling
22.00	Tatort - TV film
23.30	Dokumentarec
Zagreb
10.20 Poročila
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija dober dan
14.00	Grizly Adams - mladinska nanizanka
14.50 Nedeljsko popoldne
16.40 Divjanje - film
18.15	»Dinar v armadi« - dokumentarna oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Rodna letina - TV nadaljevanka
20.55 Športni pregled
21.30	To je mesto - Ston - reportaža
postaje
13.00	Grand Prix
14.00	Deejay Television
16.00	Domenica sport - športna rubrika
18.00	Sanford and son - TV film
18.30	'Risanke
20.30	Drive In - variete
22.45	Diabolico complotto del dr. Fu Manchu - film
00.45 Cannon - TV film
01.45	Strike Force - TV film
TELEPADOVA
8.30 Gran Bazar - predstavitev in prodaja
10.30	Commercio e turismo - rubrika
13.00	Dražba
14.00	II ritorno del Santo - TV film
15.00	I nuovi Rookies - TV film
16.00	Dottor John - TV film
17.00	Rubrike
17.30	L’incredibile Hulk - TV film
18.30	Risanke
20.30	Arrivederci Baby! - film 22.40 Športna rubrika
23.45	Spazio 1999 - TV film 00.45 Chips - TV film
TRIVENETA
13.30	Dražba
17.00	TV film
18.00	Filmski program
18.30	I baroni della medicina - film
20.00	Dražba
21.00	I figli della mia fidanza - film
22.30	Monitor
00.30 II comandante - film
TELEFRIULI
10.30	Zelena dežela
11.00	Si o no - predstavitev in prodaja
13.25 Dober dan Furlanija
13.30	Glasbena oddaja
14.00	Nagradno tekmovanje
15.30	Classe mista - variete
17.00	Glasbena oddaja
18.30	Sindaco e la sua gente
20.30	Anonimo veneziano - film
22.30	Dick Van Dyke - TV film
23.00	Roberta pelle Glasbena Oddaja
01.00	Lahko noč Furlanija
9.30	Televideo - poskusni program
10.30	Lucien Leuwen - TV nadaljevanka
11.35	Risanke
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo. . . kdo igra ? - opoldanski spored z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo. . . kdo igra - Zadnji poziv
14.15 Quark - znanstvena oddaja
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Operazione cioccolata - mladinski film
16.30	Športne vesti
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic - otroška serija
18.00	Osmi dan
18.30	Parola mia - nagradno tekmovanje, ki ga vodi L. Rispoli
19.35	Almanah in Vremenska razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Film sorpresa 22.45 Dnevnik 1
22.55	Srečanje s kinematografijo
23.00	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
9.30 Televideo - poskusni program
11.55	Cordialmente - vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - aktualnosti in nagradna tekmovanja
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Kruh in marmelada - otroška oddaja
Ljubljana
8.50 in 10.35 TV v šoli
12.40 Poročila
17.30	Poročila
17.35 čarodej potepuh - poučnozabav-na oddaja
17.45	Ali veš?
17.50	Vsak petek nov začetek - TV nanizanka
18.25	Podravski obzornik
18.45	Slovenska ljudska pesem - Štajerska - Poje Koroški akademski oktet
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
19 55 Vreme
20.10	Tereza Humbert - TV nanizanka
21.10	Aktualno: Avto - gibalo napredka tudi pri nas
21.50	Glasbeni večer
22.45	TV dnevnik II
Koper
14.15 TV - Novice
14.20 Sherlock Holmes - TV film
14.45	Mala zgodovina glasbe
15.00 Zdravnik in pacient - medicinska oddaja
15.45	Glasbena oddaja: Poje Donatella Rettore
16.30	Risanke
17.30	Kanadska narava - dokumentarec
CANALE 5
10.15	Alice - TV film
10.45	Facciamo un affare - nagradno tekmovanje
11.15	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
12.00	Bis - nagradno tekmovanje 12.40 n pranzo è servito - nagradno
tekmovanje
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	Signori si nasce - film
15.30	L’isola del tesoro - TV nadaljevanka
17.30	Doppio slalom - nagradno tekmovanje
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	Cest la vie - nagradno tekmovanje
19.00	Risanke
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	H più grande spettacolo del mondo - film
22.30	Pojeta Roberto Vecchion|i in Lucio Dalla
00.30 Raffles - film
RETEQUATTRO
9.00 Una lacrima su viso - film
10.30	Soldato Benjamin - TV film 11-00 II giorno più corto - film
12.45	Ciao ciao - risanke
16.00	II mondo intorno a noi
17.30	II circo delle stelle
18.30	II richiamo della foresta - film
20.30	Un amore splendido - film
22.45	Canto d’amore - film
ITALIA 1
8.30 Bim Bum Barn - otroška oddaja
10.30	Epos - TV film
11.30	Sugai’ Time - TV film
12.00	Lo zio d’America - TV film
12.30	Another Day - TV film
13.00	Nemici amici - TV flim 13.20 Help - nagradno tekmovanje 14;,15 Deejay Television - glasbena
televizija
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Danes in jutri
18.30	Športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Iz našega žepa - oddaja o potrošništvu
21.25	Hill Street noč in dan - TV film
22.15	Dnevnik 2 - Nocoj
22.25	Studenec življenja - rubrika o judovskem življenju in kulturi
22.50	TV film
23.15	Šola in vzgoja
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
24.00	Nočni kino: Gringo getta il fucile
Tretji kanal
12.00	Šport: plavanje
20.05 »In cerca di Titina« - 3. nadalj.
12.30	Nekoč je bil. . . glasbenik
13.00	Molly’s not dead - balet
13.30	Koncert - Bachove in Beethovnove skladbe
14.00	Una giornata con Conrad Green
15.00	Dokumentarec
15.45	Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
18.lt' Glasbena oddaja
19.00	Deželne športne vesti 20.05 Šola in vzgoja
20.30	In cerca di Titina - spomin na igralko Titino De Filippo
21.00	G. Rossini:
»Stabat Mater« - koncert
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces
23.20	Dnevnik 3
23.50 Medicinska oddaja
18.00	Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov - oddaja v živo
18.55 TV - Novice
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednje vesti:
GORICA — Posvet katoličanov TRST — Obvezne čelade za motoriste NABREŽINA — Občinski svet o proslavah 2000-letnice kamnolomov TRST Predstavili knjigo Duška Jelinčiča
ZGONIK — Prireditev KD Rdeča zvezda
SESLJAN — Reportaža o delovanju socialnega centra ŠPORT
NABREŽINA — Odbojka: Meblo -Putinati Ferrara
TRST — Košarka: Jadran - Maltinti Pistoia
OPČINE — Nogomet: Opicina - Zarja
19.30	TV D - Stičišče 19.50 Dokumentarna oddaja
20.30	Ta nori šport
21.00	Film: Rimske zgodbe
22.00	TV D - Vsedanes 22.10 Zou Zou - film
.22.45 Baraxi - dokumentarna oddaja
postaje
oddaja
15.00	A-Team - TV film
19.00	Gioco delle coppie - nagradno tekmovanje
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanka
20.30	Buon anno musica - glasbena oddaja
23.30	II più grande amatore del mondo - film
TELEPADOVA
8.30	L’incredibile Hulk - TV film
9.30	Ellery Queen - TV film
11.00	Ben Richards l’immortale - TV film
•12.00 Chips - TV film
13.00	Risanke
14.00	Love story - TV film
15.00	Chips - TV film
16.00	Rubrika
17.00	Risanke
20.30	La più bella avventura di Las-sie - film
22.30	II ritorno del Santo - TV film
23.30	Šport: košarkarska tekma Li-bertas Livorno - Segafredo Gorizia
TELEFRIULI
12.25 Danes v deželi
12.30	Andrea Celeste - TV film
13.30	Nogometna tekma Triestina -Brescia
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	I cercatori d’oro - TV film
19.00	TV dnevnik
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Nogometna tekma Bari - Udinese
22.30	TV dnevnik
22.45 Si o no - predstavitev in prodaja
Glasbena oddaja
01.00	Lahko noč Furlanija
radio
Nedelja, 22. decembra
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Lučka v ogledalu«, radijska igra; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: »Večni sopotnik», sklop velikih pesnitev. 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 17.15 Petnajstletnica ustanovitve Tržaškega okteta, posnetek proslave.
RADIO KOPER (Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 7.30 Za zdravje; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 Drugi prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Drejče; 14.30 -
16.00	Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Humoreska.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 8.45 Siamo tutti nel pallone; .30 Dragi Luciano; 10.35 Prost vstop;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 14.30 Kaj je novega?; 15.00 Športna oddaja; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Time music ; 20.00 Nočni spored.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna: Peter Alliss: Posteljni golf; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene opeme melodije; 17.50 - 18.30 Zabavna radijska igra, Michael Brett: Mit za ženske; Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci.
Ponedeljek, 23. decembra
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček;
7.40	Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu (ponovitev);
8.40	- 10.00 Glasbeni mozaik: Sloven-
ska popevka; Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Franz Joseph Haydn:	Stvarjenje;
11.30	- 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Mednarodno zborovsko tekmovanje »Guido d’Arezzo«; Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta; Glasbene skice; 15.00 Igraj se z nami tudi ti!; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; Glasbene. skice; 17.10 Mi in glasba: violinistka Monika Skalar in pianist Aci Bertoncelj; 18.00 Kmetijski tednik;
18.30	Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis;
13.00	Danes na vlu Radia Koper;
13.40	Iz dejavnosti glasbene mladine;
14.00	Novosti naše diskoteke: 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo;
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdrava, otroci; 10.35 Prost vstop; 11.00 Kviz, ki ga vodi Fred Bongusto; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Zdravo, otroci!; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz. . .; 17.45 Tenis; 18.10 The guitar club; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Nočni spored.
jugoslovanska televizija
zasebne
jugoslovanska televizija
zasebne
V pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov
Mrzlično predpraznično vzdušje danes goriške trgovine odprte
Tudi danes bodo goriške trgovine odprte, saj si trgovci nadejajo, da bo marsikdo, potem ko je v teh dneh dobil trinajsto plačo, kupil marsikaj neobičajnega. Že prejšnjo nedeljo, ko so goriški trgovci odprli trgovine, je bilo v njih veliko vrveža. Marsikdo si je samo ogledoval razstavljeno blago, drugi pa so tudi kupovali. Goriškim trgovcem se je tako nedeljsko odprtje trgovin izplačalo. Kako ne bi, saj prav pred prazniki ljudje gredo skupinsko, družinsko, v trgovino po nakupe. Nedelja pa je tak dan ko nihče nima drugih opravil. Zaradi tega je tudi ogled blaga v trgovinah bolj umirjen. To dobro vedo videmski trgovci, ki trgovine pred prazniki odpirajo že več let, ne samo dve nedelji. Letos so bile v Vidmu trgovine odprte že ves december. V njih se je kar trlo ljudi, ki so prišli iz vse Furlanije, iz Goriške ter tudi iz Koroške, marsikdo tudi iz Slovenije.
V več krajih naše dežele so trgovci skupinsko priredili loterije. Za prodano blago dajejo listke. V Vidmu to delajo že več let. To v več mestnih okrajih oziroma ulicah. Enako akcijo so sprožili v Čedadu, v Codroipu, v Ronkah, v Gradišču, in še kje. Pri nas pa ne. Zveza trgovcev je dala pobudo in tudi nekaj denarja za razkošno mestno razsvetljavo, občinska u-prava pa je plačala električno energijo. To pa je sprožilo proteste tudi v občinskem svetu. Nekateri sveto-
svetljava samo v nekaterih ulicah.
V marsikateri trgovini in tudi na ploščadi ljudskega vrta približno petnajst kramarjev prodaja božična drevesca. Ploščad se je spremenila v lep gozdiček. Smreke prodajajo po ceni od dvanajst do trideset tisoč lir, kar je seveda odvisno od velikosti in kvalitete drevesc. Neki Goričan, Slovenec, ki se s tem poslom ukvarja že dolgo vrsto let, nam 'je povedal da je, vsaj doslej, bila prodaja smrek bolj slaba. Sicer pa upa v današnji dan ter v dva zadnja dni pred božičem. Pritožuje pa se, da se že nekaj let domačim prodajalcem pri-
poldanskem času lahko odprte le cvetličarne. Enak razpored velja za četrtek, 26. t. m., in za sredo, 1. januarja.
Javni lokali bodo v prihodnjih prazničnih dneh (24., 25., 26. in 31. 12.) lahko odprti neprekinjeno tudi v nočnih urah. Tak ukrep so sprejeli na kvesturi.
Poseben umik bodo na božič in novo leto upoštevali na progi št. 6. mestnega avtobusnega podjetja (glavna pošta — pokopališče). Urnik je naslednji: odhodi izpred glavne pošte ob 10., 11., 12., 15. in 16.05, odhodi izpred pokopališča ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25.
vaici so noten veneti zaKaj iaKa raz-	pokrajine, ki zbijajo cene. To doma-čim kramarjem seveda ne koristi,	KD OTON ŽUPANČIČ
		
Gospodarska zadruga Vrh če-	koristilo pa bo najbrž kupcem.	v Štandrežu
stita predsedniku	Za vse trgovine v tem in v naslednjem tednu ne bo obvezne tedenske	vabi na
dr. LEOPOLDU DEVETAKU	zapore	SILVESTROVANJE
ob prejetju priznanja SKGZ. Pri-	Danes, 22. t.m., bodo trgovine lab-	v Domu A. Budala
družujeta se KD Danica in sek-	ko odprte, isto velja za jutri, 23.	Informacije in prijave pri odbor-
cija VZPI Vrh.	t.m. Na božič, v sredo bodo vse trgovine zaprte, izjemoma bodo v do-	nikih društva.
Cotičev! so odprli novo trgovino
Kozarček za srečo in uspeh. Tako so včeraj spremljali kupce v novi Cotičev! trgovini v Sovodnjah, ki so jo odprli prav včeraj in kjer bodo še naprej prodajali domač kruh iz domače pekarne, pecivo in podobne stvari, ki sodijo v tako trgovino. Izraz »domač« je na mestu, saj Cotiče-vi prodajajo kruh, ki ga pečejo v
Predrznost pravijo, da pomeni že pol uspeha. Na to je najbrž pomislil moški, ki je v petek zvečer, nekaj minut pred 19. uro, oropal urad italijanskega avtomobilskega kluba (A CI), na mednarodnem mejnem prehodu pri štandrežu. Imel pa je pri tem tudi pomagača — meglo, ki je bila tačas zelo gosta in ki je omejevala vidljivost na 20 do 30 metrov in tako je lahko pobegnil.
Policijski organi, ki se ukvarjajo s primerom, imajo na razpolago bolj malo elementov in najbrž bo preiskava zelo otežena. Moški je bil po opisu uradnice Marine Flaibani, ki je bila tačas v prostoru, skupaj z zaročencem, visok okrog 180 centimetrov, oblečen v jopič vojaškega tipa zelenkaste barve, imel pa je zakrit o-braz. V uradu takrat ni bilo nobenega klienta. Nekoliko neobičajno je bilo vedenje roparja, ki ves čas pravzaprav ni spregovoril niti besedice, ampak je svojo namero pokazal z gibi. Na mizo pri okencu je naslonil puško s prikrajšano cevjo in pokazal na prenosno železno blagajno, kakšen meter stran, v kateri je bila sprav-
lastni pekami in to pravzaprav že ves čas po vojni. Takrat sta Janko in brat Franjo začela s tradicionalno pečjo na drva, pa se je bilo treba px>stopoma prilagajati novim iznajdbam in novi tehnologiji, delo' v pekarni pa že tudi prevzemajo mlajši. Ob odprtju nove trgovine, Cotiče-vim lahko samo čestitamo in želimo uspjeha.
Ijena čedna vsota denarja, vsega o-krog šest milijonov lir. Blagajno je uradnica porinila skozi okence — prostor namenjen uradnikom je namreč pregrajen s stekleno pregrado — ropar jo je zagrabil in odhitel z njo iz urada. Stekel je v smeri prometnega vozlišča na Tržaški cesti, zatem pa je izginil v megli. Ni znano, če je imel v bližini parkiran avto, ali pa če se je iz obmejnega postajališča oddaljil kar pieš. Ni mogoče niti povsem izključiti tretje možnosti, to je, da je rop opravil kdo od šoferjev preko stotine tovarnjakov, ki gredo vsak dan tu preko. Priznati je treba, da gre vsekakor za precej drzno dejanje, saj je sicer na območju mejnens orG- cnr o; prejšnja prisotnost policije, finančne straže, prav nasproti urada ACI (na desni strani mejnega prehoda, ob vstopu v Italijo) pa so prostori carinarnice.
Po dosedanjih ugotovitvah je bilo v blagajni 5.725.000 lir.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò - Ul. 1 maja 94, telefon: 73328.
čestitke
V Šempetru je včeraj praznovala 85. rojstni dan Štefanija Škorjanc. Še na mnoga leta ji kličejo nečaki in bratranci iz Števerjana.
Dejan Štekar praznuje 15. rojstni dan. Čestitajo mu stric Bruno, teta Cvetka, bratranec Jožko, Nives in Damjan z družinama.
Ob 3. rojstnem dnevu Andreje Fittoli ji čestitajo nono Bruno, nona Cvetka in Jožef.
SMREeK
vabi na
ŠTEFANOVANJE
ki bo v četrtek, 26. decembra, ob 20. uri v diskoteki Tifanny’s v Pierisu.
Igral bo ansambel TAIMS
kino
Gorica
VITTORIA 15.15—22.00 »Mamma E-be«. Prepovedan mladim pod 14. letom.
CORSO 15.30—22.00 »A me mi piace«. VERDI 15.30—22.00 »La gabbia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00 — 22.00 »Mamma
Ebcv.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 10.00 »Vrnitev Jedija«. 16.00, 18.00 in 20.00 »Bojevniki izgubljenega sveta«.
SVOBODA 17.30 »Tootsie«. 19.30 »Operacija Banzai«.
DESKLE 17.00 »Zgodba o zajčku«. 19.30 »Štiri piesti proti Riu«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34, telefon: 84972.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega
Andreja Zottija
se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin, še posebej župniku Žoržu ter cerkvenemu pevskemu zboiu.
Žena, sin, hčeri in vnuki
Štandrež, 22. decembra 1985
V petek nekaj pred 19. uro
Rop v uradih avtomobilskega kluba na mejnem prehodu pri Štandrežu
Železna zvezda repatica na glavnem trgu v Tržiču
Tržiški delavci so v petek zvečer postavili na glavnem trgu v tem mestu veliko železno zvezdo repatico, ki so jo sami napravili v ladjedelnici. Z njo so hoteli počastiti božične in novoletne praznike poudarjajoč sodobnost teh praznovanj. Lani in predlanskim so namreč na istem trgu postavili železno božično drevesce.
Pobudo so izpeljali v petek zvečer po sprevodu po tržiških ulicah. Delavci so hoteli s tem opozoriti na še vedno nevzdržno stanje v ladjedelnici, pa čeprav čujemo v zadnjih dneh ugodne vesti o novih naročilih in o možnosti za povratek na delo vsaj tistih, ki so sedaj v dopolnilni blagajni.
Urniki gostišč ob praznikih
Javni lokali v goriški pokrajini bodo ob prihodnjih božičnih in novoletnih praznikih lahko odprti neprekinjeno tudi v nočnih urah. Tak ukrep velja za noč med 24. in 25. decembrom, med 25. in 26. decembrom in med 26. in 27. decembrom ter za noč med 31. decembrom in 1. januarjem. Lokali so lahko odprti do 6. ure zjutraj. Tak ukrep so sprejeli na kvesturi. Lastnikom ali upraviteljem lokalov ni treba vlagati posebnih prošenj.
Skrb za cestno omrežje
Na pokrajini je bil te dni sestanek med pokrajinskim odbornikom za javna dela Edoardom Bressanom in županoma Mariana in Romansa. Razpravljali so o urejanju nekaterih odsekov pokrajinskih cest na območju obeh občin ter o možnosti, da bi pokrajina prevzela urejanje (in seveda tudi lastništvo) nekaterih občinskih cest. Taka rešitev se omenja pred-
vsem za okrog 4 kilometre dolg odsek občinske ceste med Fratto in državno cesto št. 252.
Nezgodna kronika
Deset dni se bo moral zdraviti 14-letni Damjan Primožič iz Pevme štev. 53/a zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, v petek popoldne v Ulici Degli Scogli v Gorici. Fant se je peljal z motornim kolesom, ko je prišlo do trčenja s fiatom 126, ki ga je upravljal 46-letni Franco Moscarello iz Gorice. Nesreča se je zgodila nekaj pred 17. uro.
Megla in zelo zmanjšana vidljivost pa sta po vsej verjetnosti botrovali nesreči, ki se je zgodila nekaj po 19. uri v Štandrežu, na glavni ulici, kjer je Dario Bevilacqua iz Gorice, Ulica Locchi 7, z avtom trčil v parkiran citroen. Bevilacqua se je ob tem precej pobil in so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni.
razna obvestila
VZPI - ANPI sekcija Dol - Jamlje priredi silvestrovanje v gostilni Peric (pri Miljotu) v Dolu. Vabljeni člani in prijatelji. Prijave sprejemajo v gostilni Peric ter odbornika Ettore Moro in Mario Semolič.
SPD Gorica obvešča, da se bo tečaj smučanja na Nevejskem sedlu pričel v nedeljo, 5. januarja 1986. Razpored in umik avtobusov bodo pravočasno sporočih.
Občinska uprava v Sovodnjah in kulturna ter športna društva v občini vabijo na udeležbo na znanem pohodu »Po poteh partizanske Jelovice«. Pohod bo 12. januarja 1986 od Selc do Dražgoš. Organiziran bo avtobusni prevoz. Prijave pri odbornikih društev do 31. decembra. Udeležba na omenjeni prireditvi sodi v okvir sodelovanja s pobrateno občino Škofja Loka.
A
S®
MARKET S. ANDREA
vam želi vesele božične praznike in nudi
GUBANCO »PIDA«	1 kg	5.900	lir
MANDORLA! »SPERLARI« mehak (cena za 1 kg 19.600 lir)	250 g	1 4.900	lir
GRAN SPUMANTE »GANCIA« (cena za 1 liter 4.466 lir)	75 cl	3.350	lir
WHISKY »CHIVAS« (cena za 1 liter 27.866 lir)	75 cl	20.900	lir
TARI UFO N E »MOTTA« (cena za 1 kg 10.478 lir)	940 g	9.850	lir
SEMENSKO OLJE KAVA »GORIZIANA«	1 1	1.170	lir
rdeča vrečka	500 g	4.950	lir
Vsem klientom, ki bodo nakupili za 60.000 lir blaga DE-SPAR - MARKET S. ANDREA daruje listek Loterije Italia, ki je povezana s televizijsko oddajo »FANTASTICO 6« in s tem možnost, da sodelujete pri žrebanju bogatih nagrad (prva nagrada je 500 milijonov lir).
r\J
EKNOMEC
rz -b
GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032
STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE —
REGISTRATORJI SWEDA
BOŽIČNA
DREVESCA!
Gorica, Ulica Carducci, 47
Priporoča tudi ostale artikle: semena, sadna drevesca, itd.
BOŽIČNA	elektro
RAZSVETLJAVA!
Gorica, Ulica Mameli, Z
Nudi tudi ves potrebni instalacijski material, televizorje in električne kuhinjske pripomočke!
Zabavne Cowardove Hudomušne prikazni v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča
Ob jubilejnem koncertu Tržaškega okteta
Če ima bralec teh vrstic v mislih znane angleške ali ameriške nadaljevanke tipa družine Jejjerson ali Moj prijatelj Arnold in če še ni videl Cowardove Hudomušne prikazni, bo takoj vedel pri čem je, ko se bo odločal za ogled nove predstave Slovenskega stalnega gledališča. Premiera je bila sicer v petek, naše razmišljanje pa bo slonelo na sredini predstavi, ko je mladinski abonma privabil v dvorano Kulturnega doma številno najstniško publiko, ki je tokrat z veliko pozornostjo sledila dogajanjem na odru in velikokrat nadomestila »televizijski smeh«, in mrmranje, katerega poznamo (posnetega) s televizijskega ekrana ob takih in podobnih serijah.
Na tipičnem prizorišču neke dnevne sobe-knjižnice, kjer je vse v statiki, tako da samo oko kamere dinamizira določene detajle (scena je delo Nika Matula) se pisatelj Charles pripravlja na novi roman, vendar mora zbrati vse elemente zanj iz prve roke, zbrati mora gradivo, saj bo knjiga obravnavala okultne vede, spiritizem, klice in materializacijo iz onostranstva. Anton Petje, ki je poosebljal to podobo v neverjetno mladostniški obleki (učinkoviti kostumi tipične TV komedije so se izoblikovali v šivanki in zamisli Marije Vidau, ki je z veliko mero smisla optično ponazorjevala posamezne karakteristike in osebnost nastopajočih), je predstavil angleškega jlegmatika. Skrajno uravnovešen gospod srednjih let, malce predrzen in nemara tudi zvit obenem, se svoje igre — priklicevanja iz oblakov svoje rajnke prve žene najprej le malce ustraši, ko se Elvira zares v njegovih očeh in zavesti materializira. Potem pa se stvari prilagodi in živi svojo »astralno bigamijo« že kar všečno, dokler mu vsa stvar ne začne presedati in zahteva, naj se Elvira in njegova druga žena Rut vrneta nazaj v eter. To se tudi zgodi in stari maček je spet svoboden ženskar... Vloga torej, ki je zahtevala velik občutek za
mero in udinjanje angleškemu humo rju, kar je za Slovence nemara še toliko teže. Na tej ravni pa igralec ni nikoli pretiraval, tako da je bil kompleten televizijski lik v tipičnem prepisu miljeja na gledališke deske.
Seveda, take igre zahtevajo predvsem življenje v dvoje, pri čemer je družinsko jedro ustvarjala še Bogdana Bratuževa v vlogi Rut. Njeni besedni dvoboji v prisotnosti njej nevidne Elvire s soprogom so vzbujali vseskozi smeh, saj se je tudi Bratuževa ujela v igro na stopnji, ki jo je zahteval celoten koncept uprizoritve: bila je užaljena, ukazovalna, odpuščajoča, histerična ^zlobna ženska, na koncu celo za kanček maščevalna, ko je lahko dala duška svojim očitkom v obliki razosebljene osebe, kar se je zgodilo po njeni smrti. Vendar igra ne bi bila igra, ko ne bi bilo znanega trikotnika: tega je predstavljala že omenjena Elvira, prva Charlesova žena (umrla je pred sedmimi leti), ki se po spiritistični seansi prikrade v življenje in hišo pisatelja. Miranda Caharija je bila v tej obleki seveda duh, vendar kakšen! Najprej zares brezosebna, potem pa čedalje bolj realna, dokler svojega početja ne materializira v umoru Rut, kar je bila usodna napaka, saj je hotela ubiti Charlesa, ga imeti samo zase tudi v skrivnostni neskončnosti. Skratka, začetka tiha, ta njena diskretnost pa v razvoju stopnjevana do vsiljivosti in posestnosti.
Ta okvir sta dopolnevala še dr. Bradman (Alojz Milič — posrečena komičnoresna podoba zdravnika) in njegova soproga (Barbara Jakopič — ne preveč bistra glava, ki s svojim jezikom marsikaj zakuha) pa Alda Sosič, ki je v lepem in sigurnem slogu tipizirala služkinjo — usodno osebo celotne komedije, saj je bila nekakšen vsega kriv medium. Posebno poglavje zasluži v tem našem zapisu prav gotovo Mira Sardočeva kot gospa Arcati. Bil je to neverjeten lik,
milo rečeno ekscentrične gospe, ki stalno pada v transe in vse zakuha s svojimi magičnimi in skrivnostnimi močmi, do skrajnih meja potegnjena igra, globoko razpoznavna v fizičnem in glasovnem naporu igralke, ki z neverjetno vitalnostjo, fantazijo in profesionalnostjo posreduje malo čez les obrnjeno, a vseskozi odločilno figuro komedije.
S tem mozaikom figur smo najbrž v zadostni meri ponazorili dokaj nadnaravno vsebino celotne Cowardove kompozicije, ki se giblje izrazito na ravni humorja in nima pretenzije kakorkoli posegati na področja intimnejših strasti ali psiholoških 'in patoloških stanj. Dušan Mlakar je to pravilno percepirai in bral celotno pisno-uprizoritveno platformo v luči že na začetku omenjenega okolja. Izpostaviti je hotel predvsem spektakularno stran, razgibati predstavo v njeni dia-logirani podobi, v strastnem menjavanju situacij, ki naj ne bi pustile dihati: komaj se ena še dobro ne izteče, že je tu drugi obrat in tako dalje...
žal se ta vrtoglavica zaenkrat še ni posrečila: besedne replike delujejo preveč upočasnjeno, vendar prepričani smo, da je to le stvar časa, saj se prav v navidezni enostavnosti uprizorjenega skriva zelo velik napor, za to enostavnostjo je garaško delo, ki mora privesti do skrajne in natančne uigranosti, tehnične izpiljenosti celotne postavitve. V tem je tudi moč Hudomušne prikazni, ki ne more nuditi ničesar drugega kot duhovitih prebliskov in estetskega doživetja, kar je za praznični in razposajeno frivolni čas teh dni že dovolj. Najbrž bi na koncu kazalo spregovoriti še o prevodu Dušana Tomšeta, ki nas ni po vsem prepričal, predvsem na mestih hitrih dialogiziranih situacij in pa o nevsiljivi glasbi Ilije šureva. Vendar dovolj. Potrjevanje učinkovitosti pričakujemo na številnih gostovanjih.
MARIJ ČUK
V torek, 17. decembra 1985 je bil v Kulturnem domu v Trstu svečani koncert Tržaškega okteta ob 15-letni-ci delovanja. O delu in pomenu okteta je spregovoril pevec okteta Boris Pangerc. Tržaški pevci so zapeli skladbe treh živečih tržaških skladateljev — Vrabca, Merkùja, Cerala in tri priredbe slovenskih ljudskih pesmi. V slavnostnem programu je sodeloval ženski nonet Vitra iz Ribnice s katerim Tržaški oktet že dolgo sodeluje. Pevke iz Ribnice so za to priložnost v svoj program vključile praizvedbo, Gobčevo Ave Marijo na besedilo Borisa Pangerca.
Ob praznovanju 15-letnice so tržaški pevci pripravili številne koncerte po Italiji (na Kvirinalu jih je sprejel nekdanji predsednik italijanske republike Sandro Pertini) in koncertno turnejo po Jugoslaviji (v Beogradu jih je sprejel v Palači federacije član predsedstva SFRJ Stane Dolanc). Tržaški oktet je bil u-stanovljen leta 1970. Prvi nastop je imel v Nabrežini pod umetniškim vodstvom Ivana Sancina (Sancin je danes basist Ljubljanske Opere). Oktet se je kmalu razvil v homogeno glasbeno skupino, ki sodi med najuspešnejše slovenske komorne pevske skupine. Danes je umetniško vodstvo Tržaškega okteta, ki ga sestavljajo: Boris Pangerc, Rudolf Žagar, Marko Arduini, Ladislav Komar, Vinko Milič, Rudolf Stopar, Valter Kovačič in Vinko Škerlavaj, zaupano Janku Banu in Mirku Slosarju.
Tržaški oktet deluje na stačišču slovenske in italijanske kulture, za-
BERITE
>Novi Matajur«
to je njegovo glasbeno poustvarjanje zelo pomembno za Slovence, ki živijo v Italiji. Jedro njihovega repertoarja sestavljajo skladbe slovenskih tržaških skladateljev. Visoka poustvarjalna umetniška raven in program sta dokaz, da je tržaška pokrajina še živo središče slovenskega glasbenega življenja in ustvarjanja (tu so ustvarjali slovenski skladatelji že v obdobju čitalnic, na tekmi našega stoletja in danes). Program Tržaškega okteta sestavljajo poleg že omenjenih zborovskih skladb tržaških avtorjev, slovenske ljudske pesmi iz Furlanije - Julijske krajine, Benečije in Rezije ter Kanalske doline, koncertne obdelave ljudskih pesmi narodov in narodnosti Jugoslavije in Italije ter pesmi drugih narodov. V njihovih programih srečamo pesmi od gregorijanskega korala do današnjih zborovskih stvaritev. V petnajstih letih so tržaški pevci mnogokrat koncertirali po Sloveniji, Jugoslaviji in Avstriji (Koroški). Prepotovali so vso Italijo. Italijansko občinstvo je začelo spoznavati in sprejemati slovensko pesem. V italijanski javnosti so se začela širiti imena »naših« skladateljev: Vrabec, Malič, Ota, Špehonja, Merku, Hvalica, Vodopivec, Harej in druga. Ob nastopih Tržaškega okteta pa je najpomembnejše za italijanske poslušalce prist-ški oktet prejel številne čestitke do-pesmi.
Ob praznovanju obletnice je Tržaški oktet prejel številne čestitke domačih kulturnih društev, pevskih zborov in številne čestitke iz Jugoslavije ter Italije. Priljubljenost Tržaškega okteta med poslušalci najbolje pokažejo prisrčne besede njihovega prijatelja Pavla Bonatija iz La Spezie: »Imel sem osem bratov, ki so se razkropili po svetu. Z oktetom sem dobil drugih osem bratov!«
MIRKO SLOSAR
Rusalka v italijanski verziji
Z današnjo zadnjo uprizoritvijo Dvoržakove opere »Rusalka« se za letos tudi zaključuje operna sezona gledališča Verdi. Nadaljevala se bo 9. januarja z nastopom slovitega Gadesovega baleta.
Vključitev »Rusalke« v repertoar gledališča Verdi je bil pomemben dogodek, saj tržaško gledališče tega romantičnega dela iz slovanske operne produkcije doslej še ni imelo priložnosti videti, pa tudi na drugih italijanskih opernih odrih je izredno redek gost. Dodatno vrednost tržaški uprizoritvi daje dejstvo, da je bila sploh prvič v Italiji izvajana v italijanski verziji po zaslugi tržaškega muzikologa Fabia Vidalija. Za njegov prevod je mogoče reči, da je dovolj dobro ujel melodiko izvirnega besedila, da pa vendarle ni mogel povsem polnovredno prenesti v italijanski jezik slovanski duševnosti lastne miline,
Kvapilova pravljična zgodba »Rusalke« ni povsem izvirna. Pojavi se na začetku let 1800 v prvem razcvetu romantike in se potem skozi najrazličnejše variacije vleče skozi vse stoletje do začetkov naslednjega, v katero sega tudi Dvoržakova »Rusalka«. Motiv vodne vile, ki si ob pojavi lepega princa zaželi človeške ljubezni, se zato spremeni v človeško bitje a doživi razočaranje in se povrne v svoj pravljični vilinski svet, poznajo Nemci in Skandinavci, Rusi (Puškin) in Italijani in drugi narodi. Doživel je številne literarne, gledališke in glasbene obdelave. Do Dvoržaka je prišel pravzaprav že na začetku zatona romantike, vendar je njegova »Rusalka« še vsa romantična ima pa tudi že močne vplive nacionalne muzike, ki je prav na češkem s Smetano, Dvoršakom in Janačkom dobila svoje glasnike. Za razliko od drugih obdelav tega pravljičnega motiva je prav Dvoržakova »Rusalka« vsa prežeta z ljudsko slovansko glasbo, seveda umetniško prekvašeno in prepleteno s simfoničnimi potezami, tako značilnimi za ves Dvoršakov glasbeni opus.
Iz teh razlogov je bila vključitev »Rusalke« v Verdijev repertoar po eni strani hvalevredna, po drugi pa tudi tvegana poteza, ki pa se je v končnem obračunu nedvomno izplačala (za razliko od povsem ponesrečene postavitve Smetanove »Prodane neveste« pred leti). Predvsem ji je uspelo pričarati čudoviti pravljični svet s sceno, ki jo je zasnoval Sergio D’Osmo, kateri bi lahko samo v drugem dejanju očitali nekaj nepotrebnega kiča. Na njej je režiser Peter Werhahn dovolj smiselno in ubrano vodil oder in dosegel lepe efekte. Celotno postavitev pa je nadkrilila muzikalna izvedba pod taktirko Gianfranca Masinija. Izjemno razpoložen orkester je vodil z lahkotnim tokom, tako da je prihajala lepo do izraza bogata lirična melodika partiture in celo njena slovanska spevnost je na trenutke zaživela v blagozvočnosti in ritmu.
Pri nosilcih glavnih vlog pa smo le pogrešali ustreznejšo glasovno barvitost. Morda se je značilnostim Dvoržakove romantične glasbe še najbolj približal basist Paolo Washington kot povodni mož Vodnik, ki je tudi pojavno ustvaril nadvse lep lik. Rusalka sopranistke Rite Lantieri je bila kot pajčolan iz vilinskega sveta, prepričljiva tudi v svoji človeški podobi, a njen glas vendarle ni pričaral dosledno ustrezajoče mihne, kar je bilo zlasti opazno pri čudovitem spevu »Meseček bledi« v prvem dejanju. Ježibaba Katie Angeloni je bila glasovno premalo čarovnica, teno rist Beniamin Prior pa je Princa pel glasovno dokaj nesproščeno. V ostalih vlogah so izstopali Cinzia de Mola kot kuharček, Stelia Doz kot tuja princezinja in Gianni Vanzelli kot lovski čuvaj. Trio gozdnih vil so koreografsko in pevsko lepo ponazorile Rita Susovsky, Ivana Turchese Colavito in Silvana Mazzieri.
Občinstvo je opero, ki je skozi ponovitve rastla kot celota, proti pričakovanju dobro sprejemalo, kar bi lahko bilo vodstvu gledališča spodbuda za pogostejše poseganje v slovansko operno zakladnico, (jk)
DOMA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Življenje in delo Cirila in Metoda na slovenskem simpoziju v Ljubljani
Dne 11. decembra sta Slavistično društvo Slovenije in Znanstveni inštitut filozofske fakultete v Ljubljani priredila znanstveni simpozij, posvečen 1.100. obletnici Metodove smrti. To je bila ena izmed zadnjih prireditev, ki so se -zvrstile letos v okviru Metodovega leta. Simpozij, na katerem so udeleženci spregovorili predvsem o Ciril-Metodovi dediščini na Slovenskem, pa tudi poglobili različne aspekte zgodovinskega obdobja, v katero se vključuje poslanstvo slovanskih apostolov, je potekal na filozofski fakulteti.
Izšla je monografija o ljudskih plesih
Pri ZTT je v teh dneh izšla monografija sedmih domačih avtorjev o ljudskih plesih, pesmih in noši Slovencev na zahodnem robu. Knjiga bo prav gotovo v veselje vsakemu strokovnjaku narodnega blaga, pa tudi strokovnjakom, ki jih zanima ta del primorskega ljudskega izročila. To je živobarvno popotovanje od Tržaškega zaliva do Kanalske doline preko Goriške, Benečije in Rezije.
S polic Tržaške knjigarne se knjiga kot nalašč ponuja za božična in novoletna darila.
Udeležence so pozdravili v imenu SAZU akademik prof. dr. Bratko Kreft, za filozofsko fakulteto dekan prof. dr. Nace Šumi, za Slavistično društvo Slovenije prof. dr. Aleksander Skaza. Jutranje ure so bila posvečene predvsem zgodovinskim in cerkvenopravnim problemom. Spregovorili so profesorji teološke fakultete: Metod Benedik o cerkvenopolitičnem ozadju Kocljevega delovanja, France Dolinar o posebnosti Cirilovega in Metodovega delovanja na področju anglosaškega misijona salzburške cerkve, Stanko Ojnik o cerkvenopravnem in političnem ozadju Metodovega poslanstva, Otmar Črnilogar o Metodovem značaju, ki ga razberemo iz papeških pisem. V zadnji številki slovenske teološke revije Acta ecclesiastica Slove-niae, ki je bila posvečena zgodovinskim virom, ki pričajo o delovanju svetih bratov, so bila objavljena tudi pisma papežev Hadrijana H., Janeza Vlil., Stefana V. v latinskem originalu in slovenskem prevodu, ki ga je preskrbel prof. črnilogar.
Zgodovinska problematika se je nadaljevala tudi popoldne s predavanjem docenta Alojza Jembriha z ljubljanske filozofske fakultete, ki je o-bravnavalo poreklo Cirila in Metoda v glagolskih brevirjih. Ostala predavanja so bila posvečena specifično slovenski problematiki. Prof. Martina Orožen je spregovorila o molitvenih obrazcih starejših obdobij v osrednjem in vzhodnem delu knjižnega jezika, t.j. o podobnostih in razlikah, ki se pojavljajo v starejši obredni terminologiji. Gre vsekakor za problem,
ki je bil do zdaj še premalo osvetljen v strokovni literaturi in ki bi mu bilo treba posvetiti večjo pozornost. Prof. Jože Toporišič je spregovoril o prizadevanju Stanislava Škrabca za slovenski bogoslužni jezik v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, Fedora Ferlu-ga - Petronio pa o Cirilu in Metodu v delih slovenskih pesnikov in pisateljev. Na žalost je zaradi bolezni odpadlo predavanje o preučevanju Cirila in Metoda pri Slovencih prof. Janeza Zora, ki je letos sodeloval že na vseh pomembnejših simpozijih, posvečenih Ciril-Metodovi dediščini.
Na koncu je predavala še docentka Aleksandra Derganc z ljubljanske filozofske fakultete in sicer a različnih tradicijah, ki se odražajo v dveh učbenikih, v prvi slovenski slovnici Adama Bohoriča (1584) in prvi cerkveno-slovanski slovnici Ukrajinca Meletija Smotrickega (1619). V zvezi z zadnjim referatom je posegel v diskusijo beloruski profesor Aleksander Suprun iz Minska, ki je osvetlil različne kulturne tradicije, ki so se prepletale na stičišču zahodnega in vzhodnega slovanskega sveta (Poljske in Ukrajine) in na odmev, ki so ga imele kasneje pri oblikovanju knjižnih jezikov.
V zaključni debati so udeleženci poudarili pomembnost tega srečanja, ki je načelo vprašanja starejših obdobij naše kulturne zgodovine, in izrazili upanje, da bi tovrstni znanstveni problemi, ki zadevajo našo preteklost, bili deležni tudi v bodoče vse večje pozornosti in to ne samo ob jubilejnih slavjih slovanskih apostolov.
FEDORA FERLUGA-PETRONIO
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE
nudi posebno božično znižanje cen

B E LF E
RF

bassetti
Vsem prijateljem in vaščanom želi
prijetno praznovanje božičnih praznikov!	DANES IN JUTRI ODPRTO!
Boks: srednjetežka kategorija
Jugoslovan S. Kačar svetovni prvak
PESARO — Jugoslovanski profesionalni boksar Slobodan Kačar je sinoči v Pesaru osvojil naslov svetovnega prvaka v srednjetežki kategoriji (verzija IBP).
Po točkah je premagal Američana Eddia Gregoryja, ki se mu je upiral vse do zadnjega.
Kačarju se je sicer poznalo, da ni navajen boksati 15 krogov, vendar pa se je tokrat vse srečno izteklo.
Dvoboj je bil zelo trd, saj sta oba boksarja porabila čisto vse energije. Dva sodnika sta dala svoj glas Kačarju, ameriški sodnik pa Gregoryju.
Odločilen je bil glas italijanskega sodnika, ki je dosodil zmago Jugoslovanu kar s 145:140.
Davisov pokal: po porazu v igri dvojic
Le čudež lahko reši ZRN
MÙNCHEN — Dosti bolj gladko, kot je bilo pričakovati je improvizirana švedska dvojica Wilander - Ny stròm v dobri uri nadigrala Zahodna Nemca Beckerja in Maurerja v drugem dnevu finalnega dvoboja za Davisov pokal. Le čudes bi danes Nemcem lahko še omogočil, da bi premagali Švede, saj je le malo' verjetno, da bi lahko Westphal ugnal Edberga, sploh pa ni rečeno, da bo Becker boljši od Wilanderja.
Končni izid včerajšnjega srečanja dvojic je bil 6:4, 6:2 in 6:1. Šveda sta igrala odlično, zlasti na mreži in sta s svojimi voleji skušala ugnati predvsem Maurerja, ki jima nikakor ni bil dorasel, saj je kar petkrat izgubil igro, ko je bil na servisu.
Kombinacija v Trbižu
TRBIŽ — Zahodni Nemec Hans Peter Pohl je osvojil prvo mesto v smučarskih skokih za nordijsko kom-
binacijo za svetovni pokal v Trbižu. Drugi je-bil Norvežan Andersen, tretji pa njegov rojak Boegseth.
Svetovni rekord Zelezovskega
ALMA ATA — Sovjet Igor Zele-zovski (22 let) je izboljšal svetovni rekord na 500 m v hitrostnem drsanju s časom 36”49.
Boks: Jong - Kwan prvak
SEUL — Južni Korejec Chung Jonk - Kwan je osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka v mušji kategoriji verzija IBF), s tem da je s tehničnim k.o. v četrtem krogu premagal svojega rojaka Kwon Sun -Ghana.
ROKOMET 1. italijanska liga
Forze Armate — Cividin Jagermei-
ster 16:27	.
Košarka: v prvi jugoslovanski ligi
Petrovič nezadržen v Ljubljani
Smelt Olimpija - Gibona 103:111 (37:37)
SMELT OLIMPIJA: Mičunovič, Polanec, Vdove 2, Subotič 24, Hauptman 14, Todorovič 2, Tovornik 35, Djurišič, Kotnik 8, Kovačevič 18.
LJUBLJANA — Smelt Olimpija je tokrat doma zaigrala zelo dobro in požrtvovalno, vendar pa ni dobila pravega orožja proti vedno razigranemu Draženu Petroviču. Slednji je namreč dal 46 točk, pa tudi Čutura je bil so-lidetti s svojimi 16 točkami. Vseeno pa je tokrat Olimpija dokazala, da se lahko v domačih tekmah enakovredno bori z vsakim nasprotnikom. Pri O-limpiji se je izkazala celotna ekipa, posebno pa Tovornik, Subotič in Kovačevič.
OSTALI IZIDI 12. KOLA Budućnost - Zadar 92:90 (44:52); Partizan - Borac 82:81 (35:42); Ši-benka - Jugoplastika 93:76 (43:33); Rab,otnički - Bosna 77:74 (37:37); Sloga - Crvena zvezda 104:92 (60:50).
LESTVICA
Gibona Zagreb 24, Zadar 18, Budućnost Titograd 16, C. zvezda Beograd in Partizan Beograd 14, Šibenka Šibenik 12 in Bosna Sarajevo 10, Borac čačak in Jugoplastika Split 8, Smelt Olimpija Ljubljana 7, Sloga Kraljevo in Rabotnički Skopje 6. (nb)
Sabonisu »Euroscar«
MIT,AN — Sovjetski košarkar Avri-das Sabonis je drugo leto zaporedoma osvojil »Euroscar Basket« (anketa »La Gazzetta dello Sport«) s 130 točkami pred Draženom Petrovičem (Jug.) 54 in San Epifaniom (šp.) 18. Pri ženskah je prva Madžarka (Ne-methova.
Poraz tržaških košarkaric
TRST — V včerajšnjem srečanju ženske A l lige so košarkarice trža škega moštva Latte Carso izgubile proti Lanerossiju iz Schia po podaljšku z 79:80 (36:41; 74:74).
Trener jugoslovanske reprezentance
M. Milutinovič dal ostavko
BEOGRAD — Zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance Miloš Milutinovič je včeraj dal ostavko. Vzrok naj bi bil ta, da se »plavi« niso uvrstili na svetovno prvenstvo v Mehiko.
Nogomet: nosilci skupin
PARIZ — Včeraj so objavili seznam nosilcev skupin evropskega nogometnega prvenstva, ki bo leta 1988 v ZRN. Nosilci so: Anglija, Danska, Portugalska, Nizozemska, Španija, Belgija in Francija.
MLADINSKA KOŠARKA
Državno kadetsko prvenstvo: Itala So.Te.Co. - Jadran Farco 77:97 (36 proti 39). Carbonara je dal 51 točk.
MLADINCI: Dom Gorica - Bor 63:61
(25:36)
MLADINSKA ODBOJKA
»UNDER 18« - MOŠKI: Sloga - Intel- 1904 0:3 (6:15, 6:15, 7:15).
ŽENSKE: Sokol - Friuexport 0:3 (7:15, 6:15, 1:15)
Košarka: včeraj v promocijskem prvenstvu
Dragoceni zmagi borovcev in Brežanov
Bor Radenska — Ferroviario 96:88 (43:43)
BOR RADENSKA: Korošec 22 (8:9), Volk 21 (4:8), Barut 7 (1:1), Pieri 8, Pregare 13 (1:3), Kneipp 20 (0:4), Š. Semen 4, A. Semen, Canciani.
Borovi člani gredo na novoletno pavzo z osmimi točkami v razpredelnici. Na včerajšnji tekmi je od samega začetka slabo kazalo Borovim košarkarjem, ki se na noben način niso mogli »odlepiti« od prizadevnih in trdoživih gostov. V drugem polčasu (od 10. do 15. min.) so borovci strnili svoje vrste, zaigrali nekoliko bolj angažirano v obrambi in ustvarili razliko 18 točk, ki so jo do konca srečanja upravljali. V Borovih vrstah bi tokrat poudarili zelo dober nastop Kneippa, ki se vrača na običajne nivoje, ter prepričljiv nastop Pavla Volka. (Cancia)
Intermuggia — Breg Adria-therm 70:82 (28:45)
BREG ADRIATHERM : Koren 8, R. Žerjal 15 (6:10), Meneghetti, Sosič 12 (2:5), B; Žerjal 2, Slavec 10 (2:3), Mezzavilla 30 (8:13), Zobec 5 (5:6).
Breg Adriatherm je to tekmo dobro začel, vendar pa se mu je nasprotnik do 10’ močno upiral. Delni
izid ob polovici polčasa je bil 26:21 za Brežane. Nato pa so naši igralci zaigrali še odločneje ter v zadnjih desetih minutah prvega polčasa dovolili nasprotniku, da je dosegel le sedem točk.
V drugem delu tekme je Breg začel oprezneje ter štedil z močmi za konec tekme. Tokrat so namreč v Bregovih vrstah manjkali Kapič, Čok in Race, vseeno pa jim je uspelo zadržati prednost, saj se jim niso nasprotniki nikdar nevarno približab. Pri Bregu je treba pohvaliti vse zaradi požrtvovalnosti. (Leo Koren)
Kontovel Electronic Shop — Li-bertas 65:68 (42:28)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Sterni, Grilanc 11, Ušaj, Vremec 11, Štoka 18, Kojanec 5, Lisjak 1, Čuk 2, Starc 18, Sedmak.
Po izredno dobrem prvem polčasu, ko so vodili kar s 15 točkami razlike, so Kontovelci v nadaljevanju popustili in srečanje izgubili. Naši so predvsem izgubili glavo proti nasprotnikovi agresivni obrambi. Tekma je bila v drugem polčasu izenačena, naposled pa so slavili gostje. Naši so bili premalo požrtvovalni v tem delu tekme.
Edina, ki sta se borila, sta bila Čuk in Štoka. (D. Starc)
Odbojka: v ženski D ligi
Slovenska derbija domovkam in Brežankam
Dom — Edera 81:94 (39:58)
DOM: M. Dornik 7 (1:1), U. Dornik 4, Coretti 14 (2:2), Ciani 2, Ce j 10, Kristjančič 10 (6:10), Uršič 20 (1:2), Golob 14 (0:2), Nanut.
Domovci so v šestem kolu promocijskega prvenstva na domačih tleh izgubili proti solidni ekipi Edere. Gostje so naše v prvem polčasu iznenadili s hitro in učinkovito igro. Že v peti minuti so vodili z 12 koši razlike. Vodstvo so nato gostje še povečali. V 7’ d.p. pa so vodili že z 31 točkami.
Gojkovičev! varovanci so nato zai grali nekoliko agresivneje, obramba je delovala dobro. To jim je omogočilo, da so se približali nasprotniku do samih 6 točk. Toda v poslednjih minutah je naše zapustila sreča, i-gralci Edere pa so tako zasluženo zmagali. Vseeno pa lahko pohvalimo Uršiča in pa učinkovitega Goloba, ki se je požrtvovalno boril tudi v obrambi. (M. Čubej)
Dom Agorest — Kontovel Electronic Shop 3:2 (6:15, 4:15, 15:9, 15:11, 15:9)
DOM AGOREST: Orel, Roner, Za-vadlal, Mulič, Plet, Kocjančič, Humar, Primožič, Petarin, Grahek, Kojanec, Pahor.
KONTOVEL ES: Prašelj, Danieli, Daneu, Conestabo, Maver, Štoka, Ukmar, Gruden, S. Danieli.
Goriški Dom je slavil tudi v drugem letošnjem derbiju. Tekma je imela dva popolnoma različna dela.
V prvih dveh setih je namreč še-sterka Kontovèla popolnoma gospodarila na igrišču tudi zaradi popolne statičnosti domovk. Goričanke so grešile kot za stavo in to v vseh elementih igre.
V	tretjem setu smo bili priča drugemu delu, kjer so se goriške odbojkarice prerodile in se zagrizeno borile za vsako točko. Peti set pa je bil le formalnost. »Belo-rdečim« se pozna, da so še zelo neizkušena še-sterka, toda s to zmago so dokazale, da počasi vendarle dozorevajo, (lero)
Breg Agrar — Sloga	3:0
(15:6, 15:3, 15:7)
BREG AGRAR: Možina, Ksenija in Vilma Kocjančič, Franka, Elena in Elizabet Žerjal, Tavčar, Maranzina, Malmenvall, Komar, Slavec in Stepančič.
SLOGA: Drnovšek, Guštin, Kokoro-vec, Maver, Milič, Mijot, Morpurgo, Pro in Susuč.
V	slovenskem derbiju so brežanke premagale vrsto Sloge. Domačinke so tokrat zaigrale zbrano in odločno, tako da so izbojevale najprej prvi set in še bolj prepričljivo drugega. Tretji niz je bjl izenačen do 7:7 potem pa so gostiteljice izbojevale še potrebne točke. (D.M.)
MOŠKA D LIGA Sikkens — Naš prapor 3:1 (15:5, 15:10, 7:15, 15:7)
NAŠ PRAPOR: D. in P. Klanjšček, Legiša, Sošol, A. in M. Prinčič, Mi-kluz, Pintar, Trinovero, Bevčar.
Tokrat je ekipa Našega prapora zaigrala dobro, vendar pa je bilo še vedno preveč napak v sprejemu. Tekma je bila lepa, ekipa Sikkens pa je tokrat dokazala, da ni nepremagljiva. S tako igro in z nekoliko več športne sreče (manj poškodb itd.) bo Naš prapor prav gotovo popravil svojo lestvico, saj je vodilnemu Sikkensu nudil močan odpor. (B.M.)
OK Val — San Sergio Trst 0:3 (4:15, 9:15, 4:15)
VAL: Mučič, Vogrič, Devetak, Ba-stiani, Brajnik, Zavadlal, Cej, Lutman, Juren.
Tokrat valovci so odigrali eno naj-slabših tfekem-prvenstva. Odpovedali so predvsem pri sprejemu, tako da se niso mogli upirati nasprotnikovi igri. Skušali so občasno reagirati, toda nezbranost nekaterih igralcev je bila usodna. Trener Boris Jelovič je pošiljal na igrišče vse razpoložljive igralce, toda zaman, (zip)
MOŠKA C-2 LIGA Val — Volley bali Maniago 3:2 (13:15, 13:15, 15:13, 15:8, 15:6)
VAL: Juren, Aleš, Petejan, Lavrenčič, Faganel, Plesničar, Čemic, Mervič.
Najprej moramo reči, da si Volley bali Maniago ne zasluži tako nizke uvrstitve na lestvici, saj je zelo homogena in solidna ekipa. Tega niso domačini pričakovali in so v prvih
dveh setih tesno klonili. V tretjem setu, ko je zgledalo, da bo Maniago slavil s čistim 3:0 pa je nastal preobrat.
Valovci so začeli igrati kot znajo ter osvojili preostale tri sete in s tem tudi dragoceni točki. Zasluga za zmago gre tudi predvsem živahnim navijačem, ki so bili pravi sedmi mož na igrišču, (zip)
Vivil — Olympia Electro Ter-pin Gorica 1:3 (15:13, 5:15, 13:15, 12:15)
OLYMPIA ELECTRO TERPIN: Štefan Cotič, Marko Cotič, Igor Cotič, Simon Terpin, Andrej Terpin, Kovic, Domik, Špacapan.
Olympia je prišla do drugega para točk po igri, ki ni bila bogve kako navdušujoča, vendar se je pokazalo, da ko gre zares, naši znajo poprijeti. Proti Vi vilu, ki zaseda zadnje mesto na lestvici, so naši pokazali zagrizeno igro, vendar se je poznala živčnost pri posameznih akcijah, tako da niso vedno le-te uspele, kakor bi marale. Kakorkoli že, važni sta dve točki, ki bosta še kako dragoceni v letošnjem prvenstvu. (M.S.)
Inter 1904 — Bor JIK banka 3:0 (15:13, 15:13, 15:8)
BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Bitežnik, Budin, D. in G. Gasparo, Škabar, Zubin in Pernarčič.
Po petih zaporednih zmagah so odbojkarji Bora JIK banke potegnili krajši konec v mestnem derbiju z Interjem 1904. Gostje tokrat niso igrali najbolje. Slab je bil sprejem, pa tudi podajači niso naleteli na najboljši dan. Vsi trije so prišli v telovadnico samo petnajst minut pred pričetkom srečanja, kar se jim je ✓ izdatno poznalo. Poleg tega je še Pernarčič igral z vročino. Izenačena sta bila prva dva niza, v tretjem pa je bil domačin občutno boljši.
(G.B.)
ŽENSKA C-2 LIGA Bor Friulexport — Ceramiche d'Arte 3:0 (15:12, 15:3, 15:8)
BOR FRIULEXPORT: Kus, Stopar, Centazzo, čač, Favaretto, Fičur, Godina, Debenjak, Cergol in Bandi.
Odbojkarice Bora Friulexporta so po pričakovanjih premagale tudi zastopnice iz Ville Vicentine. Gostje niso bile dorasel in enakovreden nasprotnik, pa čeprav so v prvem setu izbojevale več točk, kot je bilo pričakovati. Ko so domačinke zaigrale tako kot zanjo in zmorejo, so zbirale točke kot na tekočem traku. To je bil peti uspeh borovk v letošnjih šestih nastopih. (G.F.)
Sloga — Virtus Vigonovo 3:0 (15:13, 15:11, 17:15)
Trajanje setov: 24’, 20’, 30’. SLOGA: Adam, Dmovšček, Filipovič, Križmančič, Malalan, Milkovič, A. in M. Sosič, M. in V. Viđali.
Z zmago proti solidnemu Virtusu so slogašice sinoči osvojile svojo drugo letošnjo zmago. Zaigrale so končno zelo samozavestno, predvsem pa so znale vsiliti tekmi svoj pečat i-gre. Na mreži so bile malodane neustavljive, dobro pa je tokrat deloval tudi blok. Virtus se je sicer v borbo zagnal z veliko srčnostjo, predvsem pa se je resnično izkazal z igro v polju, saj so igralke iz Vigo-nova reševale včasih tudi nemogoče žoge. Šlo je skratka za lepo, dinamično tekmo in prav gotovo so številni gledalci tokrat prišli na svoj račun. (Inka)
nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. strani
Jadran
VROČE SMUČI
K2
SPALDING
□INASTAR
DINAMIC
ATOMIC
FISCHER
BLIZZARD
KASTLE
TUA
ROSSIGNOL
HEAD
MAXEL
TEČNO
DANES IN JUTRI ODPRTO
tomma
TRST, UL. MAZZINI 37-39
im
port
pet zanesljivo vodili (61:69). Jadra-novci pa se niso predali in 1’40” do konca tekme zaostajali le za dve točki (70:72). Spretni gostje pa so v zadnjih in odločilnih potezah »kaznovali« vsako Jadranovo napako in zmagali s tremi točkami razlike,
»Škoda. Jadranovci bi lahko v tem srečanju tudi zmagali. V prvem polčasu pa so napravili preveč napak. V drugem so značajno reagirali. Gre pa priznati košarkarjem Maltintija, da so igrali taktično dokaj dobro in vidi se, da je to zelo izkušena ekipa. Čeprav so izgubili, pa po mojem jadranovci zaslužijo pohvalo zaradi borbenosti. V končnici tekme so imeli tudi smolo,« je po tekmi dejal trener tržaškega Stefanela Puglisi.
»Po mojem se je ponovila slika iz tekme v Monzi, le da smo mi tokrat igrali kot košarkarji Victorsa. To je: v prvem polčasu smo bili zelo
slabi, v nadaljevanju nekoliko boljši, kar pa ni bilo dovolj za zmago,« je iTACUnr dejal Jadranov pomožni trener Massimo Raseni.
In še to: Klavdij Starc še ni o-kreval po poškodbi, nared pa bo za nadaljevanje prvenstva, po novoletnih praznikih. Njegova odsotnost se je tudi včeraj poznala. (B. Lakovič)
Jadran - Maltinti 73:76 (29:36)
JADRAN: Ban 19 (5:8), Gulič 11, Žerjal 6 (1:2), Čuk 8 (6:8), Zarotti 13 (3:3), Rauber 8 (2:4), Sosič, Daneu 8 (4:4), Klobas, I. Starc.
MALTINTI PISTOIA: Malanima 8 (2:2), Corsi 4, Della Rosa 2, Ulivi, Daviddi 8 (2:4), Paludi 13 (1:2), Buccini 14, Maoggi, Fabris 24 (2:2), Giunti 3 (1:1).
SODNIKA: Vivaldi in Spetti iz Mi lana. PM: Jadran 21:29, Maltinti 8:11. ON: Jadran 18, Maltinti 26. PON: Corsi (31). 3 TOČKE: Gulič 1, Ban 1; Paludi 2. GLEDALCEV: 2.000.
sodnik iz Benetk, ki je v drugem nizu pokazal pravcati repertoar neumnosti, ki so razburile, konec koncev pa tudi zabavale, še kar številno občinstvo, (a. k.)
Meblo — Putinati Ferrara 3:1 (15:11, 15:12, 12:15, 15:2)
MEBLO: Maver, Klemše, Žerjal, Neva in Mira Grgič, Kralj, Foraus, Garbini, Ukmar, Umek, Ušaj, Per-tot.
TOČKE: Meblo 41:57 (Maver in Žerjal 10, Klemše 8, Kralj 5, M. Grgič 4, N. Grgič 3, Ukmar 1); Putinati 21:40.
ZGREŠENI SERVISI: Meblo 10, Putinati 19.
OSTALI IZIDI: Pordenone - Trega-rofani Padova 3:1, Fiamma Vicenza - Nervesa 1:3, Mogliano Veneto - Spi-nea 3:0, Volley Conegliano - OMA Armes 3:1, Fratte - Volley Fiesso 1:3.
Smučanje: v včerajšnjem slalomu za svetovni pokal v Kranjski gori
Nepopisno veselje ob zmagi Roka Petroviča
KRANJSKA GORA —• Iz 30-35-tisočglave množice se je dvignil en sam glas, eno samo nepopisno navdušenje, kot bi ga sama hotela ponesti do cilja, ga obvarovati zadnjih vrat, ki so mu bila dan prej usodna. Tokrat pa Petroviču sreča ni obrnila hrbta, zmagoslavje je bilo popolno. Na izredno zahtevnih progah, na katerih je padla vrsta zvenečih imen, začenši s Križajem, lanskim zmagovalcem slaloma v Kranjski gori Girardellijem, pa Gruberjem, Burgle-rjem, ki niso izpeljali niti prvega teka, je znova dokazal vse svoje tehnično znanje, potrdil je, da prepričljivo sodi v sam svetovni vrh.
»Proga je bila zelo, zelo težka«, jc dejal Petrovič, čim je prišel skozi cilj, umirjeno, kot bi meril vsako besedo posebej, kot da ne bi hotel, da ga zanese navdušenje, ki je vladalo okrog njega. »Težave sem imel edinole z mrazom,« se je nasmehnil, saj svojega veselja ni mogel še dalje skrivati in je nadaljeval: »Po1 startu sem sicer imel nekaj težav, potem pa je šlo bolje. Nekje ob merjenju vmesnega časa, mi je povsem steklo. Seveda mi je ljubša ta zmaga doma, kot tista v Sestrieresu (kjer je dosegel svoj prvi uspeh v svetovnem pokalu, ko je prehitel Križaja in Eda-linija op. ur.) tu pred svojimi ljudmi
je vzdušje veliko lepše.«
Na prvi progi, po spustu svetovnega prvaka Nilssona, zmagovalca iz Madonne di Campigio, je sicer kazalo, da se bolje ne bo dalo narediti, saj Šved vozi izredno, brez napake. Našel pa se je Petrovič, ki je zmogel še bolje. Prehitel ga je za celih 52 stotink sekunde in tudi v drugem spustu dosegel sploh najboljši čas. Nekateri so v zadnjem času pravili, da so Petrovičevi uspehi predvsem sad njegove moči. Na izredno zahtevnih progah (prvo je postavil trener jugoslovanskih slalomistov Šparovec, drugo pa vodja švicarskih slalomistov Hafler), pa je Petrovič potrdil,
da je tudi tehnično izredno podkovan. V zlati knjigi pokala Vitranc se je tako povsem zasluženo pridružil Križaju, edinemu Jugoslovanu, ki je doslej zmagal na podkorenskem smučišču (leta 1979, ko je bil najboljši tako v slalomu in veleslalomu ter pred tremi leti, ki je zmagal v slalomu).
O izredni težavnosti včerajšnje preizkušnje priča tudi število teh, ki niso prišli do cilja. (V prvi progi se jih je uvrstilo le 38 od skupno 82, kolikor jih je startalo, nič drugače ni bilo niti v drugem spustu). Italijani so bili v začetku v precejšnjih težavah, saj se je Erlacherju obudila stara poškodba in sploh ni star-tal. Izgubili pa to takoj Tòtscha in Edalinija (lani 5. v Kranjski gori). Izkazalo pa se je, da imajo trenutno res izvrstno, ekipo, saj se je po prvem teku veteran De Chiesa, sploh najstarejši tu v Kranjski gori, u-vrstil na odlično 4. mesto, Pramotton
je bil 7. in Tonazzi mesto niže. Drugi tek je bil sicer za De Chieso in Tonazzija usoden, čast pa je rešil mladi Pramotton: »Poleg tega, da sem bil najboljši med Italijani«, je izjavil Promotton, sem tudi dosegel svoj najboljši rezultat doslej. Tega si danes nisem čakal.« Pošteno pa je še pripomnil : »A imel sem tudi srečo, saj jih je v drugem spustu veliko odstopilo.« Izpadlo jih je kar 13 med njimi Stenmark, presenečenje vleslaloma Gaidet in zmagovalec veleslaloma Gaspoz.
Danilo Bizjak
LESTVICA SLALOMA
1. Petrovič (Jug.) 1’44”83; 2. Nils-son (Šve.) r45”63; 3. Strangassinger (Av.)	1’46”92; 4. Pramotton (It.)
1'47”63; 5. Frommelt (Liecht.) 1’47”90; 6. Julen (Švi.) 1’48”30; 7. Heidegger (Av.) 1’43”32; 8. Shaw (ZDA) 1'48”38; 9. Bouvet (Fr.) 1’48”50; 10. Halvars-son (šve.) 1’48”55; 11. Ishioka (Jap.)
1’49”83; 12. Hangl (Švi.) 1’49”95; 13. Kohlbichler (Av.) r49”96; 14. Berge (Nor.) 1’50”12; 15. Wasmeier (ZRN) 1’50”13; 16. Okabe (Jap.) 1’50”93; 17. Benedik (Jug.) 1’52”25.
LESTVICA SLALOMA ZA SP
1. Nilsson (Šve.) 57; 2. Petrovič (Jug.) 50; 3. Križaj (Jug.) 40; 4. Edalini (It.) 27; 5. Frommelt (Liecht.) 26,16. Erlacher (It.) 18; 11. Pramotton (It.) 12; 13. Tonazzi (It.) 10; 24. Benedik (Jug.) 4; Kuralt (Jug.) 4; 27. Giorgi (It.) 2.
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Girardelli (Luks.) 80; 2. Miiller (Švi.) 70; 3. Wimsberger (Av.) 65; 4. Petrovič (Jug.) 62; 5. Nilson (Šve.) 57; 6. Alpiger (Švi) 55, Križaj (Jug.) 55; 8. Erlacher (It.) 53; 9. Strolz (Av.) 46; 10. Stenmark (Šve.) 44; 11. Gaspoz (Švi.) in Mair (It.) 36; 13. Stock (Av.) 31; 14. Hoflehner (Av.) 30; 15. Pramotton (It.) in Henning (Šve.) 29; 17. Edalini (It.) 27; 22. Tonazzi (It.) 23; 38 Totsch (It.) 11.
V pomembni tekmi doma proti Brescii
Triestina zopet okrnjena
Drevi ob 17.30 v tržaški športni palači
Stefanel proti Livornu
Trener Triestine Ferrari še ni izbral postave, ki se bo danes ob 14.30 na Grezarju pomerila s tretje-uvrščeno Brescio. Zagotovo ne bosta igrala poškodovana Bagnato in Strappa, Salvadè pa je diskvalificiran. Iz forme sta tudi Dal Prà in Di Giovanni, toda najmanj eden od dveh bo moral stopiti na igrišče. Še tako obsežen igralski kader torej ne zagotavlja tržaškemu trenerju mirne plovbe, današnje srečanje pa je gotovo eno tistih v katerem Triestina nujno potrebuje zmago in podporo svojih navijačev.
Pri Brescii, ki je novinec v ligi, bo odsoten bivši »Tržačan« Ascagni, vsi ostali igralci, med katerimi je tudi De Girgis, pa so dopotovali v Trst.
DANAŠNJI SPORED; Ascoli - Bologna; Cagliari - Arezzo; Catanzaro - Vicenza; Cesena - Sambenedet-tese; Cremonese - Lazio; Genoa -Monza; Palermo - Campobasso; Pe-
rugia - Empoli; Pescara - Catania; Triestina - Brescia.
V ITALIJANSKI A LIGI
Udinese v Bariju
Zadnje letošnje kolo v italijanski nogometni A ligi je dokaj revno. Nekoliko izstopa le srečanje med Verono in Torinom, Inter pa se bo moral na domačih tleh pomeriti s prerojeno Sampdorio, ki bo 31. decembra odigrala zaostalo tekmo z Juventusom. Ta bo doma opravil formalnost z Leccejem, medtem ko gostuje videmski Udinese v Bariju, kjer bi se nedvomno zadovoljil s točko, domačini pa bržkone merijo na zmago.
DANAŠNJI SPORED; Atalanta -Milan, Bari - Udinese, Fiorentina -Pisa, Inter - Sampđoria, Juventus -Lecce, Napoli - Avellino, Roma - Como, Verona - Torino.
Tržaški Stefanel čaka drevi ob 17.30 drugi zaporedni »match« za obstanek v ligi. V Trst prihaja namreč Livorno, ki ima na začasni lestvici le točki več od Tržačanov. Gre za srečanje, ki ga Tržačani ne smejo izgubiti, repriza prejšnjega kola, v katerem so varovanci trenerja Puglisija igrali proti Mulatu. Če bodo Bertolotti in tovariši zmagali tudi drevi, bi se verjetno znebili neprijetnega zadnjega mesta, črno majico pa bi pustili Opelu in Benetto-nu, ki sta pred težkima gostovanjema in morda tudi Mulatu, ki se bo doma pomeril z Di Varese. Največ v tržaškemu taboru pričakujejo od Colemana.
DANAŠNJI SPORED:	Simac -
Marr; Scavolini - Berloni; Bancoro-ma - Benetton; Arexons - Granarolo; Silverstone - Mobilgirgi; Mulat - Di Varese; Riunite - Opel; Stefanel -Livorno.
A-2 liga
DANAŠNJI SPORED: Cortan Livorno - Segafredo; Yoga - Giorno; Fantoni - Filanto; Jolly - Mister Day; Ippodromi - Sangiorgese; Ri-vestoni - Annabella; Pepper - Fermi.
Včeraj: Liberti — Fabriano 78:70.
snežne razmere
Misurina 20 - 40 cm; Sappada 25 -60; Madonna di Campiglio 30 - 100; S. Martino di Castrozza 10 - 40; Corvara - Colfosco 15 - 35; Ortisei 10 -40; Selva di Val Gardena 10 - 40; Canazei 20 - 45; S. Candido 20 - 60; Pian di Cansiglio 5-25; Brixen 10
-	40; Fiancavano 40 - 50; Nevejsko sedlo 90 - 110; Sesto Val Pustena 20
-	60; Val Senales 20 - 100; Mokrinje 70 - 90; Rogla 40 - 50; Krvavec 25; Kranjska gora 45 - 90; Vogel 65; Kanin 90.
V PRIREDBI ŠD MLADINA
Februarja spet pokal Skdanc
Športno društvo Mladina iz Križa pripravlja svojo 10. obletnico delovanja. To bo niz številnih množičnih športnih in kulturnih prireditev, ki se bodo začele v nedeljo, 16. februarja, s smučarskim tekmovanjem v Ravasclettu za pokal Skdanc. To bo pravzaprav obnovitev neke tradicije, saj so predstavniki tega športnega društva iz Križa tako tekmovanje že priredili zadnjič marca 1983 in bo torej oživitev spadala prav v okvir slavnostnega jubileja.
Na tem tekmovanju, katerega so že začeli pripravljati, bodo nastopili predstavniki vseh zamejskih smučarskih društev in odsekov, prisotni pa bodo tudi gostje. O tekmovanju samem in o desetletnici društva bomo seveda še pisali.
Pogovor s slovenskim atletom, petkratnim deželnim rekorderjem
F. Ruzzier: »V hoji sem se uresničil«
Dvajsetega oktobra na tržaškem občinskem stadionu »P. Grezar« pri Sv. Soboti. Publika nestrpno pričakuje nogometno tekmo Triestina - Genoa. A pred tekmo en atlet sam hiti Po atletski stezi okoli nogometnega igrišča. Publika ga bučno spodbuja, saj atlet poskuša naskok na deželni rekord v hoji na 50 kilometrov. Atletu je uspelo, ljudje pa so njegov u-speh bučno pozdravili. Ta atlet je Slovenec iz Lonjerja Fabio Ruzzier.
»Fabio, vsak pošten intervju začne z naštevanjem uspehov, pa tudi z o-pisom prehojene poti, z življenjskim '»kurikulumom« atleta samega. Kar sam mi pomagaj pri tem trudu...«
»Star sem 32 let, z atletiko pa se ukvarjam že od daljnega leta 1967. Takrat me je pri Boru treniral Voj ko Cesar. Ukvarjal sem se s krosi in s teki na srednjih razdaljah, nato pa z metom kopja. Sicer pa sem bil dalj časa deseterobojec, in v tem svojstvu sem dosegel nekaj uspehov na deželni ravni. Leta 1973 sem prestopil v CUS, dve leti kasneje pa sem pri lonjerskem športnem društvu usta-novil atletski odsek. V tem odseku jem bil pač organizator, trener, pa se tekmovalec povrhu. Vendar pa sem se takrat predvsem posvetil tre-fierstvu, tako da sem bolj redko tekmoval skoraj na rekreacijski ravni. Pri Adrii smo celih sedem let tekmovali v vseh kategorijah, od leta 7983 pa zaradi novih pravil italijanske atletske zveze samo v mladinskih. Naše zlato obdobje je bilo okoli {eta 1977. ko smo imeli v mladinski konkurenci kakih 35 atletov, ki so vsi
dosegli rezultate deželne vrednosti. Nujno moram omeniti naše takratne deželne prvake, ki so: Dario Druško-vič in Alfred Zudek (hoja), Mirjam Gregori, Sandra Sumberaz in Kristina Sumberaz (meti), Marisa Viller, Lara Milano in David Gregori (kros) ter Vasilij Pečar (četveroskok).«
»Fabio, ti si torej trener in tekmovalec. Vendar pa si prav v zadnjem obdobju dosegel svoje največje uspehe: ničmanj kot pet deželnih rekordov v hoji. In hoje si se lotil še kar pozno...«
»Res je. Hojo sem začel trenirati povsem naključno in sicer kot... trener hoje Alfreda Zudka. Pri CUS sem nato imel idealne pogoje za vadbo in sem torej s hojo, ki me je kot športna panoga navduševala, nadaljeval. Seveda z vztrajnim treningom napreduješ in tako sem letos prišel do res dobrih rezultatov. Imam pet deželnih rekorkov v hoji, ki jih bom tu obnovil: enourna hoja (12 km 647 m), 15 km (Ih lt’11”), dveurna hoja (23 km 648 m), 30 km (2h 32’06”) in najbolj prestižni rekord na 50 kilometrov, ko sem za mnogo prehitel Sterpinov rekord s časom 5h 22”44”00. Ta rekord je seveda sad celoletnega
trdega treninga, ki sem ga to poletje še posebno poostril. 180 kilometrov na teden: to je bila norma, ki sem se je držal in z njo dosegel svoj do-sedaj največji uspeh.«
»Kaj pa sedaj?«
»Moja športna panoga, v kateri se res realiziram je pač hoja, zato bom z njo nadaljeval pri tržaškemu društvu CUS. Poleg tega pa sem tudi atletski trener Adrie, tako da mi a-tletika v dvojnem svojstvu tekmovalca in vaditelja pobere mnogo časa.«
»Kaj pa tvoji nastopi na vsedržavnem merilu?«
»Letos spomladi sem nastopil na državnem prvenstvu v hoji na 50 km, vendar pa so me, ko sem bil odlični sedmi, v dvajsetem kilometru diskvalificirali. Za sabo je bilo mnogo deželnih in državnih rekorderjev... Pravila hoje lahko namreč imajo zelo »široko« interpretacijo, tako da je še kar precej »kuhinje« na tem področju. Državno prvenstvo za leto 1986 v hoji na 50 km pa bo v Sestu S. Giovanni pri Milanu in zato upam, da bo vse potekalo brez zunanjih vplivov.«
Razgovor zapisal DUŠKO JELINČIČ
auMPic^
TRST - Ul. del Bosco 10/a Tel.: 773902
BOŽIČNA PRODAJA
S POPUSTI
OD 20 00 50 00 STO
pri TRENIRKAH in COPATAH ZA TENIS
Obv. občini
domači šport
Danes
PROPAGANDA
9.30	v Skednju: Servolana - Sokol
NEDELJA, 22. decembra 1985
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
obvestila
14.30	v Miljah: Muggesana - Vesna;
14.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Zarja
3. AMATERSKA LIGA
10.30	v Podgori: Juventina - Fincan-tieri; 14.30 v Tržiču, občinski stadion: Romana - Mladost; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje Medea
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
,11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Le Volpi
KOŠARKA
MLADINCI
13.00 v Trstu, šola Suvich: Barcola-na B - Polet
S P D T
sporoča, da bo naslednja redna odbo-rova seja na sedežu društva jutri, 23. t. m., ob 20.00.
Z S š D I
sporoča, da bo 28. t. m. v Tolminu slavnostna prireditev »NAŠ ŠPORTNIK ’85«, na kateri bodo, ob neposrednem poročanju Radia Trst A in Radia Koper, podelili priznanja najboljšim športnikom, trenerjem in odbornikom iz Primorske in našega zamejstva. ZSŠDI daje na razpolago avtobus za interesente in tiste, ki bi si radi prireditev ogledali. Za vse podrobnejše informacije sta na razpolago oba urada ZSŠDI v jutranjih urah.
S.A.C.A.T.
IMPORT - EXPORT nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
rini o mine!
vošči vsem odjemalcem in prijateljem vesel božič in srečno 1986
RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA
TRST - TRG GOLDONI 8 . TELEFON 793-605
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tskoci račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 141512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubljona Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775275. tlx. 460270 EST 1, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	Drimorski	TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - T!x 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	JSL JB&mJbL aJUte	JUL JL	dnevnik	Izdaja L	ZTT	Član talSanak» in tiskaj ^Trst	|M|9I1	časopisna» '	1	založnikov F1EG
	22. decembra 1985	
Turška vlada je bila prisiljena uradno priznati
Mučenje nič več javna tajnost
ANKARA — »Obesili so me za roke, me tolkli z gorjačo po podplatih, mi prek elektrod spuščali električni tok v prste in spolovilo ter mi grozili, da me bodo pahnili v bližnji prepad, potem pa uradno izjavili, da sem si vzel življenje«. To je povedal na tiskovni konferenci upokojeni šolnik Nuretin Edik s pripombo, da je mučenje trajalo celih enajst dni, in to samo zato, da bi povedal, kje je sin, ki naj bi bil naključno vpleten v neko politično afero.
Mučenje zapornikov v jetnišnicah in na komisariatih je v Turčiji endemičen pojav, za katerega se je že dolgo vedelo, a o katerem se javno ni smelo govoriti. No, pod pritiskom leve opozicije, zlasti pa svojcev mučenih, so oblasti bile prisiljene javno priznati, da je mučenje res razširjeno, toda — kot je evfemistično ponazoril predsednik vlade Torgut Ozal samo zato, ker policisti niso zadostno usposobljeni za zasliševanja, ker, skratka, vse premalo uporabljajo »sodobno izpraševal-no tehniko«...
Po letu 1980, ko je bil izvršen vojaški udar, naj bi po zatrdilu pravosodnega ministrstvo obsodili zaradi
neprimernega ravnanja z jetniki 450 vojakov in policajev. Toda prijav zaradi mučenja je bilo v tem času več kot 5.000 in svojci nesrečnikov vedo povedati, da je kaznovanih bilo v resnici le okoli sto mučiteljev. Ih se znašajo nad jetniki na vse mogoče načine, fizično in psihično, ne glede na to, če so nedolžni ali ne. Predvsem velja to za politične zapornike, ki jih v vojaških kaznilnicah v Metrisu in Sagmalcilarju blizu Istanbula surovo pretepajo ali ure in ure puščajo gole na snegu samo zato, ker nočejo obleči zaporniškega dresa. Če pa se proti vi jo poniževalnim telesnim preiskavam, na njihovi koži lepo ugašajo cigarete. Pri mučenju seveda zverine še posebno uživajo, ko imajo v krempljih žensko.
Srhljivi problem mučenja bo leva opozicija seveda s pridom izkoristila med volOno kampanjo (volitve bodo leta 1988). Nek socialdemokratski poslanec je v ponedeljek prinesel v parlament napravo za mučenje z elektriko in naglasil: »Kaj takšnega ni mogoče dolgo prenašati, zato jetniki priznavajo tudi zločine, ki jih niso zagrešili«, (dg)
Božični nakupi kot nalašč za ponarejevalce bankovcev
ZA TELEVIZIJSKI FILM
Kitajci snubijo Michela Platinija
PEKING — Kitajska kinopro-ducentska družba Chinese International Sound and Picture Art Company pripravlja serijo televizijskih filmov o nogometnem svetu. Prvi je bil že izdelan in v njem nastopajo izključno domači nogometaši, za junaka drugega filma pa bi družba rada imela francoskega zvezdnika Michela Platinija, ki zdaj igra pri tu-rinski enajsterici Juventus. Kaj pa cachet? »Najprej nam mora Platini povedati, če ga naša pobuda zanima«, je rekel scenograf Long Yang, »potem bomo pa videli, saj nam nihče ne brani najetja tujega posojila...«.
RIM — Božični čas je tudi čas trinajstih plač, je čas velikanske denarne mase — 15.500 milijard lir, s katero si družine v Italiji privoščijo ono, česar si drugače ne bi mogle. Tolikšna množica bankovcev je kajpak sila vabljiva za ponarejevalce, katerih »dvojniki« se zlahka in mimogrede pomešajo med zakonit denar iz papirja. To pa pomeni, da moraš pri plačilu kupljene dobrine temeljito popaziti na ostanek, skratka, znati ločiti pregovprno ljulko od plevela. Kar ni lahko.
Na pazljivost opozarjajo v prvi vrsti sami denarni zavodi, ki naglaša-
jo, da si v teh dneh v hipu lahko ob 100.000-lirski bankovec. Kar tako na prvi pogled ni mogoče izslediti ponarejenega bankovca, tudi zato ne, ker se je tovrstni protizakoniti posel poslednje čase močno izpopolnil in se iz obrtniške prelevil v pravo industrijsko dejavnost. Vzemimo ponarejene 50.000-lirske bankovce:	skoraj
popolnoma enaki so znamenitemu »Botticelliju« iz leta 1977. Edina razlika med tehnološkim dosežkom emisijskega zavoda Banca d’Italia in kopijo je ta, da serijska številka na prvem nikdar ne preseže meje 700.000, medtem ko je na drugi natiskano »VA 827077«.
SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA KOPALNICE SANITARIJE - BOJLERJI POPRAVILA KOPALNIC IN KUHINJ
UL. MADONNINA 43 Tel. 768787
Sr	Sr Sr Sr Sr Sr Sr Sr Sr Sr Sr Sr Sr
Vsem prijateljem želimo veselo razpoloženje ob božičnih praznikih in srečno novo leto
VATOVeC
TRST, Ul. Machiavelli 28	Telefon 69-076
... ugodne cene, vljudnost, domačnost...
S> Sr Si SSt & S. S Sr Sr Si Sr St St S, Sr Sr <S « Si « Sš Sš
Namesto križarjenja - zapor
MIAMI — Policija iz Fort Lauderdalea na Floridi ni vedela, kako bi stopila na prste 2.000 delinkventnim povratnikom - skrivačem, pa se ji je naenkrat posvetilo: razposlala jim je vabila na »brezplačno in vznemirljivo križarjenje po oceanu«, seveda pa na vabilih ni bilo policijskega pečata. No, odzvalo se je trideset možakarjev, ki so se na pomolu Fort Evergladesa pred vkrcanjem na ladjo pozanimali najprej, koliko je na ladji barov in kakšna bo hrana. Edino to jim ni šlo v račun, da so v luške funkcionarje preoblečeni policaji nekam radovedno prelistavali osebne dokumente in si nekaj tudi zapisovali v notes. Naposled so pohcisti vse lepo strpali v dva kamiona in odpeljali v zapor. O njihovem razočaranju ni treba besedi. Toda zakaj se jih je odzvalo le 30? Ker je washingtonska policija nekaj dni prej s podobnim trikom spravila v keho sto nepridipravov, proti katerim je bila izdala tiralico.
Tobačne tovarne na trnih
NEW YORK — Finančni izvedenci ameriških tobačnih tovarn, katerih letni promet znaša 60 milijard dolarjev (102MO milijard lir) mrzlično sledijo procesu, na katerem skuša znameniti kazenski pravnik Melvin Belli dokazati, da je zavarovalniški funkcionar John Galbraith, 69 let, podlegel srčnemu infarktu zaradi kajenja. Pokojni je kadil cigarete druge največje tobačne tovarne v ZDA R.J. Reynolds, od katere Galbraithovi svojci zdaj zahtevajo odškodnino v višini enega milijona dolarjev (1,7 milijarde lir).
Honorar, ki ga bo prejel za svoje odvetniške u-sluge in ki ga bo tvoril za zdaj še nedoločen odstotek morebitne odškodnine, bo Belli (italijanskega rodu) namenil raziskavam o raku. Če bo sodišče dalo prav Galbraithpvim svojcem, bo to hud udarec za vse izdelovalce cigaret in drugih tobačnih izdelkov, saj se bo nanje bržkone vsul pravi plaz sodnih postopkov iz vrst svojcev umrlih kadilcev.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
■CAUaTure:
	'		—		
-•>	ft.	-	■	VIA	' BAITiST! 23	
	[M				
			—	L—	
Najnovejši modeli škornjev in čevljev za toplo zimo
želimo vsem našim klientom vesele praznike
Stefani Claudio
TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206

krzna
EVm OD MHl-HIH PRaCVTEL']-IC 7E EM CAPTERÒ rD»K07
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu
NOVO ZASTOPSTVO
AUSTIN ROVER
RAMOcnovra
TOMAUTO
Ul. Nizza 15 — Tel. 0481/83923 — GORICA STANISLAV TOMAŽIČ
vam nudi po zelo ugodnih cenah MINI, METRO, MAESTRO, MONTEGO, ROVER itd. NADOMESTNI DELI IN SERVIS
izredno visoko ocenimo rabljena vozila