Hojka Kraigher OHRANJANJE GOZDNIH GENSKIH VIROV S SEMENARSKIM PRAKTIKUMOM Hojka Kraigher OHRANJANJE GOZDNIH GENSKIH VIROV S SEMENARSKIM PRAKTIKUMOM Maribor, julij 2024 Naslov Title OHRANJANJE GOZDNIH GENSKIH VIROV S SEMENARSKIM PRAKTIKUMOM Conservation of Forest Genetic Resources With Seed Practicum Avtorica Author Hojka Kraigher (Gozdarski inštitut Slovenije) Recenzija Review Franc Batič (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) Mitja Kaligarič (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko) Lektoriranje Language editing Tea Kačar (Tea Kačar, s. p.) Tehnična urednika Technical editors Katja Kavčič Sonnenschein (Gozdarski inštitut Slovenije) Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Slikovne priloge Graphics material Avtorice risb: Anja Rupar, Eva Margon, Klara Jager, Marija Prelog, Marina Gabor, Metka Kladnik, Teja Milavec. Risbe so uporabljene z dovoljenjem avtoric. Avtorici fotografij: Melita Hrenko, Hojka Kraigher. Viri so lastni, razen če ni navedeno drugače. Kraigher (avtorica), 2024 GDK klasifikacija GDK classification Maja Peteh (Gozdarski inštitut Slovenije) Oblikovanje in prelom strani Design and page break Lenka Trdina (Dvokotnik, Lenka Trdina, s. p.) Risba na ovitku Cover drawing Avtorica: Eva Margon, 2024 Enoletna mladica hrasta Založnik Published by Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj Issued by Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija https://fnm.um.si, fnm@um.si Izdaja Edition Prva izdaja Izdano Published at Maribor, julij 2024 Vrsta publikacije Publication type E-knjiga Dostopno na Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/890 Izdajo sofinancirajo Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Mini-CIP - Kataložni zapis o publikaciji strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Goz-Univerzitetna knjižnica Maribor darski inštitut Slovenije, projekt LIFEGENMON LIFE12 ENV/SI/000148, projekt LIFE SySTEMiC LIFE 18 ENV/IT/000124, 630*2:631.53.02 raziskovalni program ARIS Gozdna biologija, ekologija in tehnologija (P4-0107) in več ciljnih raziskovalnih programov ARIS (V4 2222, V4 2015, V4 1438. V4 1616). Projekta LIFEGENMON in LIFE SySTEMiC sta bila financirana iz programa KRAIGHER, Hojka LIFE, finančnega instrumenta EU za okolje in podnebne ukrepe. Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenskim praktikumom [Elektronski vir] / Hojka Kraigher. - 1. izd. - E-knjiga. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2024 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/ catalog/book/890 ISBN 978-961-286-885-7 (Pdf) Sofinancerji: doi: 10.18690/um.fnm.3.2024 COBISS.SI-ID 200970755 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press Besedilo / Text © Kraigher (avtorica), 2024 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednaro-dna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Uporabnikom se dovoli reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navedejo avtorja in širijo avtorsko delo/predelavo naprej pod istimi pogoji. Za nova dela, ki bodo nastala s predelavo, je tudi dovoljena komercialna uporaba. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/ ISBN 978-961-286-885-7 (pdf) 978-961-286-886-4 (mehka vezava) DOI https://doi.org/10.18690/um.fnm.3.2024 Cena Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika For publisher prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru Citiranje Attribution Kraigher, H. (2024). Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.fnm.3.2024 KAZALO PREDGOVOR .............................................................................................................................................................................................................................1 1 UVOD ............................................................................................................................................................................................................................ 3 1.1 Ohranjanje gozdnih genskih virov in program SIFORGEN .................................................................................................................... 4 1.2 Fenologija .....................................................................................................................................................................................................................6 2 OD SEMENA DO SADIKE ....................................................................................................................................................................................................7 2.1 Cvet, seme in plod ..................................................................................................................................................................................................8 2.2 Rast in razvoj semena in sadik ........................................................................................................................................................................10 2.2.1 Anatomija in kemična sestava semena lesnatih rastlin ......................................................................................................11 2.2.2 Kalitev .............................................................................................................................................................................................................11 2.2.3 Fiziologija kalitve ...................................................................................................................................................................................... 13 2.2.4 Staranje semena ...................................................................................................................................................................................... 14 2.2.5 Dormantnost (počivanje) semena................................................................................................................................................... 14 2.2.6 Analize kakovosti semena ...................................................................................................................................................................16 2.2.7 Fiziologija kalic ..........................................................................................................................................................................................16 2.3 Osnove drevesničarstva ......................................................................................................................................................................................18 3 FIZIOLOGIJA CVETENJA IN SEMENENJA GOZDNEGA DREVJA ............................................................................................................................ 19 3.1 Periodičnost cvetenja ..........................................................................................................................................................................................20 3.2 Reprodukcijski cikli.................................................................................................................................................................................................21 3.3 Zasnova in spodbuda cvetenja ........................................................................................................................................................................21 4 OSNOVE GOZDNE GENETIKE .........................................................................................................................................................................................25 4.1 Mendlovi in Morganovi zakoni .........................................................................................................................................................................26 4.2 Populacijska genetika, evolucija in nastanek vrst ................................................................................................................................. 27 5 TEHNOLOGIJA GOZDNEGA SEMENARSTVA IN DREVESNIČARSTVA ................................................................................................................29 5.1 Semenenje gozdnih drevesnih vrst ...............................................................................................................................................................30 5.2 Nabiranje, čiščenje in razvrščanje semena ................................................................................................................................................31 5.3 Sušenje semena......................................................................................................................................................................................................33 5.4 Shranjevanje semena ...........................................................................................................................................................................................34 5.5 Postopki dela pri vzgoji sadik v drevesnici ................................................................................................................................................36 5.6 Vzgoja kontejnerskih sadik ................................................................................................................................................................................ 37 5.7 Vzgoja mikoriznih sadik ....................................................................................................................................................................................... 37 5.8 Vplivi drevesničarske prakse na genetsko pestrost – od sestoja do sadike se genetska pestrost manjša ..............38 6 ZAKON O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU ....................................................................................................................................... 41 6.1 Razlaga pojmov po Zakonu o gozdnem reprodukcijskem materialu (2002) .............................................................................43 6.2 Minimalne zahteve za proizvodnjo reprodukcijskega materiala znanega porekla ................................................................45 6.3 Minimalne zahteve za izbrane semenske sestoje ..................................................................................................................................45 6.4 Gozdni semenski objekti za proizvodnjo kategorij »kvalificiran« in »testiran«......................................................................46 6.5 Proizvodnja gozdnega reprodukcijskega materiala ...............................................................................................................................46 6.6 Glavno spričevalo o izvoru.................................................................................................................................................................................48 6.7 Partija gozdnega reprodukcijskega materiala ..........................................................................................................................................48 6.8 Rezerve reprodukcijskega materiala .............................................................................................................................................................49 6.9 Primerjava pristojnosti nacionalne zakonodaje in zahtev EU .........................................................................................................50 6.10 Pomen, pristojnosti in sosledje predpisov .................................................................................................................................................51 7 PODZAKONSKI PREDPISI O GRM ................................................................................................................................................................................53 7.1 Razmejitev provenienčnih območij ...............................................................................................................................................................54 7.1.1 Semenarski okoliši (1951–1986) .........................................................................................................................................................54 7.1.2 Semenske enote (1986–2002) .............................................................................................................................................................55 7.1.3 Razmejitev Slovenije na provenienčna območja (2002–) ....................................................................................................55 7.2 Seznam vrst, za katere velja ZGRM................................................................................................................................................................. 57 7.3 Postopki ob odobritvi gozdnih semenskih objektov ............................................................................................................................58 7.4 Postopki ob certifikaciji GRM ............................................................................................................................................................................58 7.5 Pregled sosledja postopkov ob odobritvi GSO in certifikaciji GRM ...............................................................................................59 8 GOZDNI SEMENSKI OBJEKTI .......................................................................................................................................................................................... 61 8.1 Semenjaki ali sestoji za proizvodnjo GRM kategorije »znano poreklo« .....................................................................................62 8.2 Izbrani semenski sestoji .....................................................................................................................................................................................62 8.2.1 Opis in nega izbranih semenskih sestojev .................................................................................................................................63 8.2.2 Nekatere težave pri izboru in negi semenskih sestojev .....................................................................................................65 8.3 Organiziranost oskrbe s semenom in sadikami......................................................................................................................................66 8.4 Sistemske težave gozdnega semenarstva in drevesničarstva (povzetek iz l. 2017) ................................................................68 9 PODATKI O SEMENU IN SEMENARSTVU ZA IZBRANE DREVESNE VRSTE .....................................................................................................71 9.1 Bukev ( Fagus sylvatica L.) .................................................................................................................................................................................. 72 9.1.1 Cvetenje in semenitev ........................................................................................................................................................................... 73 9.1.2 Nabiranje in dodelava žira .................................................................................................................................................................. 74 9.1.3 Nabiranje in dodelava žira .................................................................................................................................................................. 74 9.2 Hrasti: dob ( Quercus robur L.) in graden ( Quercus petraea Liebl.) ................................................................................................ 76 9.3 Veliki jesen ( Fraxinus excelsior L.) .................................................................................................................................................................. 79 9.4 Ostrolistni javor ( Acer platanoides L.) ........................................................................................................................................................ 81 9.5 Gorski javor ( Acer pseudoplatanus L.) ........................................................................................................................................................82 9.6 Črna jelša ( Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) .....................................................................................................................................................84 9.7 Divja češnja ( Prunus avium L.).........................................................................................................................................................................85 9.8 Izbrani iglavci ...........................................................................................................................................................................................................88 9.8.1 Bela jelka ( Abies alba Mill.) ................................................................................................................................................................88 9.8.2 Evropski macesen ( Larix decidua Mill.) .........................................................................................................................................88 9.8.3 Navadna smreka ( Picea abies Karst) ..............................................................................................................................................89 9.8.4 Bori (Pinus spp.) .......................................................................................................................................................................................89 9.8.5 Duglazija ( Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) ...................................................................................................................90 10 VIRI ..........................................................................................................................................................................................................................93 10.1 Učbeniki, protokoli in tematske monografije ............................................................................................................................................94 10.2 Drugi viri ......................................................................................................................................................................................................................94 10.3 Pregled slovenske zakonodaje s področja GRM......................................................................................................................................96 11 SEZNAM PRILOG .................................................................................................................................................................................................................97 Priloga 1: Protokol o ravnanju s sadikami gozdnega drevja od izkopa v drevesnici do njihove posaditve v gozd v primerih, ko sadike zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije iz sredstev proračuna RS ......................99 Priloga 2: Dokumenti za odobritev semenskih objektov in situ ..........................................................................................................102 Priloga 3: Obrazec za poročanje o pridobivanju gozdnega reprodukcijskega materiala za pridobitev glavnega spričevala ..............................................................................................................................................................................107 Priloga 4: Glavno spričevalo o izvoru (primer) .............................................................................................................................................108 Priloga 5: Spričevalo IRSKGLR o mešanju gozdnega reprodukcijskega materiala ......................................................................109 Priloga 6: Izvid kakovosti Gozdarskega inštituta Slovenije ....................................................................................................................110 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom PREDGOVOR Leta 2000 smo zaradi potreb po učnem materialu in tudi zaradi razlag prilagajanja slovenske zakonodaje s področja gozdnega reprodukcijskega materiala evropski pripravili skripta z naslovom Semenarski praktikum. Že leta 2000 smo poudarjali pomen gozdnega semenarstva in drevesničarstva za uspešno in aktivno sonaravno trajnostno in multifunkcio-nalno gospodarjenje z gozdovi kot eno od osnov slovenske gozdarske šole. Po letu 2001 so si sledile vse pogostejše dolgotrajne suše, leta 2014 je žled prizadel 40 odstotkov slovenskih gozdov, kar je v naslednjih letih pospešilo stopnjevanje podlubnikov, že oslabljene gozdove so v kasnejših letih prizadeli še hudi vetrolomi. Tako prizadeti gozdovi si sicer lahko sami opomorejo po naravni poti, vendar je pot do obnove gospodarsko zanimivih gozdov dolga, v vmesnem obdobju pa prihaja do zapleveljenja in prenamnožitve rastlinojede divjadi. Velikopovršinske ujme so prizadele tudi sposobnost naravne obnove in genetsko pestrost naravnega mladja, ki bo zato v prihodnjih desetletjih še manj sposobno prilagajanja na spreminjajoče se okolje. Zato se v gozdarstvo zno-va vrača zavedanje o pomenu strokovno ustreznega gozdnega semenarstva in drevesničarstva, ki temelji na domačem znanju in kapacitetah gozdnih semenarjev in drevesničarjev na območju Slovenije. Naravna obnova je v naših sonaravno gospodarjenih gozdovih še vedno alfa, ni pa več omega slovenske gozdarske šole – potrebna je sprememba v mišljenju, strategijah, načrtovanju in podpori področju! V okviru več ciljnih razvojnih projektov (CRP) smo si za nalogo zadali pripravo semenarskega praktikuma z osnovami ohranjanja gozdnih genskih virov kot podlago za trajnostno gospodarjenje z večnamenskimi gozdovi v času hitrih sprememb okolja, povečanih potreb po uporabi gozdnega reprodukcijskega materiala in za ohranjanje prilagoditvene-ga potenciala bodočih populacij gozdnega drevja spreminjajočemu se okolju. Torej, za ohranjanje genetske pestrosti gozdnega drevja v skladu s Slovenskim programom za gozdne genske vire SIFORGEN, ki soustvarja tudi Evropski program za gozdne genske vire EUFORGEN. Osnutek Semenarskega praktikuma smo kot delovno gradivo (v petih v spiralo vezanih izvodih) razdelili na de-lavnici javne gozdarske službe za potrebe Zavoda za gozdove Slovenije, gozdnih semenarjev in drevesničarjev leta 2019. Za recenziji tega osnutka se zahvaljujem zaslužnemu profesorju Francu Batiču in akademiku Ivanu Kreftu. Vendar je trajalo kar pet let, da smo gradivo dopolnili in dokončali, opremili z avtorskimi ilustracijami in kot učbenik z naslovom Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom predlagali v presojo Univerzi v Mariboru; za recenzenta sta bila pre-dlagana prof. em. Franc Batič, upokojeni profesor za botaniko in ekologijo rastlin, in prof. dr. Mitja Kaligarič, redni profesor za botaniko na Univerzi v Mariboru. S ponosom citiram recenzenta: »V delu so celovito predstavljeni vsi elementi, ki se nanašajo na gozdne genske vire. Podan je zgodovinski pregled te problematike, njeno uravnavanje v EU in Sloveniji. Na primeren način so predstavljeni biološke in genetske osnove gozdnih genskih virov, gozdarski tehnološki ukrepi za izbor in upravljanje semenskih gozdnih virov kot tudi z njimi povezane bistvene osnove semenarstva in drevesničarstva. /…/ Delo ocenjujem kot zelo pomembno, še posebej v času velikih okoljskih sprememb, ki ne prizanašajo niti našim gozdovom. Na enem mestu je po dolgem času opisano in predstavljeno stanje upravljanja gozdnih virov pri nas in v EU z vsemi strokovnimi, tehnološkimi in upravljavskimi osnovami. Kot takšno bo delo nepogrešljiv vir za vse, ki jih zanima trajnostna raba gozdov (lastniki gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, študenti, učitelji in raziskovalci na področju gozdarstva itd.), ter tudi za vse druge, ki jih zanimajo narava in okoljski problemi. /…/ Prof. em. Franc Batič, upokojeni redni profesor za botaniko in ekologijo rastlin« 1 Predgovor »Gre za zelo kompleksno zajeto tematiko, ki sega od osnov morfologije, kalitev, genetike, gozdarstva pa vse do zakonodaje. Poudarek je tudi na aplikativnem vidiku ('semenarski praktikum') – upravljanje semenskih gozdnih virov, vključno s semenarstvom in drevesničarstvom. /…/ Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom je torej zagotovo več, kot obeta naslov, saj se celovito loti obravnave gozdnih genskih virov z vseh vidikov, pri tem pa naredi koristno rekapitulacijo bioloških in gozdarskih osnov. Slovenija ima skoraj dve tretjini nacionalnega ozemlja pokritega z gozdom (če štejemo tudi zaraščene kmetijske površine), zato je vsebina pomembna in aktualna, tudi v luči velikih podnebnih sprememb (suše, lubadar) in sprememb v rabi tal (zaraščanje). Ta monografija je namenjena ne le gozdarjem in ožjim strokovnjakom s področja gozdov, temveč tudi študentom gozdarstva, biologije in ekologije (zadnje izobražuje tudi Univerza v Mariboru) ter vsem, ki jih gozdovi, njihovo upravljanje in ohranjanje zanimajo s kateregakoli vidika. Prof. dr. Mitja Kaligarič, redni profesor za botaniko na UM« Zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem, ki so prispevali k nastajanju tega učbenika: Za vsebinski pregled se zahvaljujem sodelavcem Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS): dr. Marjani Westergren, dr. Gregorju Božiču in dr. Petru Železniku, za razprave in posredovanje gradiv mag. Andreju Breznikarju iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ter Marini Herman Planinšek in Vladu Planinšku iz Drevesnice Omorika Muta. Uporabljeno je tudi lastno gradivo z delavnic in Priročnik o gozdnem genetskem monitoringu, ki je nastal v okviru projekta LIFEGENMON (2014–2020) LIFE for European forest genetic monitoring system, ki deloma sloni na skupnih poročilih programa EUFORGEN, predvsem o problematiki ohranjanja genetske pestrosti v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu (Gömöry s sod. 2021), in na gra-divih, nastalih v okviru projektov CRP, LIFE SySTEMiC (2019–2024) in drugih projektov. Hvala tudi sodelavkam in sodelavcem oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko GIS, ki so prispevali fotografije, predvsem Meliti Hrenko, in sodelovali pri oblikovanju in izboru risb, predvsem mag. Katji Kavčič Sonnenschein, ter avtori-cam risb, dr. Maji Peteh za pomoč pri urejanju referenc in klasifikacijo dela, lektorici Tei Kačar, oblikovalki Lenki Trdina in uredniku Gozdarskega vestnika za dovoljenje za poobjavo povzetka srečanja Sistemski problemi obnove gozdov. Zahvala sofinancerjem: Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter programu LIFE za sofinanciranje projektov LIFE, ciljnim raziskovalnim projektom (V4-1616, V4-1819, V4-2015, V4-2222), raziskovalnemu programu P4-0107 in javni gozdarski službi GIS. 1 UVOD Uvod 1.1 Ohranjanje gozdnih genskih virov in program SIFORGEN Gozdno drevje označujejo velikost, dolga življenj- cij) gozdnega drevja na spreminjajoče se razmere v okolju. ska doba in večinoma velika genetska baza, saj so proce- Zato je osnovna naloga ohranjanja gozdnih genskih virov si udomačitve in žlahtnjenja relativno mladi, začeli so se (GGV) ravno ohranjanje čim večje genske pestrosti pri vseh večinoma v petdesetih letih 20. stoletja (Nanson 2004). V postopkih gospodarjenja in upravljanja gozdnih virov, to- naravnih populacijah gozdnega drevja je genetska varia- rej predvsem pri gozdnogojitvenih ukrepih, ki naj temeljijo bilnost znotraj populacije praviloma večja kot med njimi, na »genetskem varstvu gozdov«, to je varstvu gozdov na in prav ta velika variabilnost znotraj populacij omogoča osnovi ohranjanja genetske pestrosti. Ukrepi za genetsko ohranjanje prilagoditvene sposobnosti (bodočih genera- varstvo gozdov obsegajo: ा Gozdnogojitvene ukrepe, ki upoštevajo pomen in možnosti ohranjanja genetske pestrosti obravnavanih populacij – sestojev gozdnega drevja in nasadov. ा Gozdnogojitvene ukrepe v podporo manjšinskim vrstam in populacijam gozdnega drevja na robu areala razširjenosti posamezne vrste ali populacijam gozdnega drevja, ki potrebujejo podporo za dolgoročno preživetje na posameznem rastišču. ा Ukrepe pri obnovi gozdov, ki vključujejo: ◊ Naravno obnovo gozdov v času močnega obroda, v populacijah z ustreznim številom matičnih dreves – semenjakov z ustrezno razvitim reproduktivnim delom krošenj. ◊ Obnovo s sadnjo in setvijo na območjih: • kjer je naravna obnova neustrezna po vrstni in genetski pestrosti, ali • kjer časovno ne zadošča ciljem trajnega razvoja gozdov, ali • kjer so bile zaradi velikopovršinskih ujm (požarov, vetrolomov, žledu ipd.), sanitarnih ukrepov zaradi prenamno- žitve bolezni in škodljivcev ali zaradi neustrezno izvedenih sečenj razgaljene večje površine gozdnih rastišč, ali • kjer so bile zaradi preteklih ujm (npr. žledolom, snegolom) poškodovane krošnje dreves v reproduktivni fazi, zato je zmanjšana genetska pestrost naravno prisotnega mladja, ali • kjer prostorski načrti opredeljujejo spremembo zemljišča v gozdne nasade in gozd. ◊ Obnovo z dopolnilno sadnjo in setvijo: • kjer kakovost naravnega pomladka ne zadošča za doseganje dolgoročnih ciljev ohranjanja gozdnih genskih virov in trajnega/vzdržnega razvoja mnogonamenskih in mnogopomenskih gozdov, ali • kjer želimo z dosadnjo in dosetvijo povečati vrstno in genetsko pestrost obstoječega mladja, ali • kjer želimo vključiti dodatne provenience posameznih vrst gozdnega drevja kot predpripravo gozdov na (ne)pričakovane podnebne spremembe. Ohranjanje GGV na podlagi izvajanja naštetih ukre- pov, posredovanja znanja o pomenu genetske pestrosti za SIFORGEN trajni razvoj gozdov, kot jih poznamo danes, komuniciranje je slovenski program za z deležniki na različnih ravneh, s ciljno in splošno javnostjo, ohranjanje gozdnih genskih virov. ter konkretni ukrepi za ohranjanje GGV posameznih gozdnih EUFORGEN drevesnih vrst in sledenje učinkovitosti izvedenih ukrepov z je Evropski program za gozdne vzpostavitvijo in izvajanjem genetskega monitoringa gozdov genske vire, ki deluje na podlagi so osnove Slovenskega programa za ohranjanje gozdnih resolucij ministrskih konferenc za varovanje gozdov v Evropi genskih virov ali na kratko SIFORGEN. (zdaj Forest Europe) od leta 1994. Navedeni ukrepi slonijo na mednarodnih strate- Slovenija sodeluje v njem že od gijah in soustvarjajo Evropski program za gozdne genske prvega sestanka nacionalnih vire, EUFORGEN, katerega članica je Slovenija že vse od koordinatorjev leta 1995. njegove ustanovitve: poročilo o slovenski gozdarski šoli in 4 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom gozdnih genskih virih v Sloveniji je bilo posredovano že kon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM 2002), na prvem srečanju upravnega odbora (Steering committee, usklajena z Evropsko direktivo o trženju GRM (EC/105/1999), SC) EUFORGEN v Sopronu na Madžarskem leta 1995, for- seznam gozdnih semenskih objektov (GSO, v katerih je po malno pa je Slovenija podpisala članstvo leta 1997. Sode- odobritvi dovoljeno pridobivati GRM različnih kategorij) pa lovala je tudi pri prvem evropskem projektu za organizira- se vsako leto objavi tudi v evropski bazi FOREMATIS (http:// nje skupne evropske baze podatkov o dinamičnih enotah ec.europa.eu/forematis/). Od leta 2018 sodelujemo na sre-varovanja (GCU ali slovensko Gozdnih genskih rezervatih, čanjih delovne skupine za GRM organizacije OECD, katere GGR) z imenom EUFGIS ter v več delovnih skupinah v vseh članica delovne skupine za gozdno seme in sadilni mate- fazah programa EUFORGEN, ki leta 2020 vstopa v šesto fazo rial smo od leta 2022 dalje, predhodno smo se udeleževa- delovanja. Strokovnjaki in neposredna srečanja v okviru li tudi rednih letnih srečanj evropske delovne skupine za programa so prispevali tudi k učinkoviti zasnovi nove za- GRM v okviru DG SANTE, ministrstvo pa že vse od vstopa konodaje s področja gozdnega reprodukcijskega materiala Slovenije v EU pošilja svojega zastopnika na redna letna (GRM) v Sloveniji, ki je od leta 2002, ko je bil sprejet Za- srečanja te skupine v Bruselj ali Pariz. Fotografija 1: Masovni obrod bukve: bukvice so na vseh vejah po vsej krošnji (foto Hojka Kraigher). 5 Uvod 1.2 Fenologija Gozdno drevje cveti navadno v naslednjem letu FENOLOGIJA po indukciji cvetnih nastavkov, večinoma od aprila do maja, opredeljuje rast in razvoj gozdnega drevja. pri številnih vrstah pred začetkom olistanja in rasti vege- tativnih poganjkov, kar omogoča lažje razširjanje peloda in Rast in razvoj gozdnega drevja pomembno opre- opraševanje. Zgodnje cvetenje pa prinese tudi večjo dov- deljuje fenologija – nastopanje razvojnih faz v okviru ve- zetnost za pozne spomladanske pozebe. V posamezni po- getativnega rastno-razvojnega ciklusa in razmnoževalnih pulaciji gozdnega drevja se lahko začetek cvetenja raztegne organov v okviru generativnega rastno-razvojnega ciklusa čez več tednov, lahko so tudi razlike v različnih delih kroš- pa tudi olesenitev in senescenca, ki v npr. zmernih klima- nje istega drevesa. Samoopraševanje je zmanjšano zaradi tih pomembno vplivata na sposobnost preživetja lesnatih različnega časa dozorevanja moških (protandrija – najprej rastlin pozimi. dozorijo moški cvetovi) in ženskih cvetov (protoginija – V zmerno toplem podnebnem pasu na sever- najprej dozorijo ženski cvetovi). Cvetenje vodi do oprašitve, ni polobli se leto začne s fazo dormance januarja in fe- bodisi z vetrom (anemofilija) ali žuželkami (entomofilija), ki bruarja, ki jo pogojujejo predvsem nizke temperature, pri poteka od enega do dva tedna v suhem vremenu, deževja posameznih tujerodnih vrstah pa tudi kratka fotoperioda. jo prekinejo. Pri večini drevesnih vrst oprašitvi takoj sledi Marca (enakonočje) učinek kratke fotoperiode ne vpliva oploditev, pri nekaterih pa se začne šele naslednje leto po več na dormanco, aprila in maja pa se začneta rast in ra- oprašitvi (bori, hrasti) ali v tretjem letu po njej (cedre). Plo- zvoj vegetativnih poganjkov, ki sta odvisna od povišanja dovi in storži navadno dosežejo končno velikost že julija, temperature okolja. V tem obdobju se začne tudi višinska rasti pa sledi obdobje dozorevanja, ki ga večina vrst doseže (aksialna) in debelinska (radialna) rast, ki se pri večini med septembrom in decembrom. Sledita odpadanje in raz- drevesnih vrst konča od julija do avgusta. Višinska rast širjanje semena, navadno jeseni, trajata pa lahko vse do se konča v poletnih mesecih, med koncem junija (bori) pomladi naslednjega leta. in koncem septembra (macesen), razen pri posameznih Dozorelo seme je pri posameznih vrstah lahko vrstah, kjer lahko ugodne razmere (vlažnost, gnojenje) po dormantno (npr. pri macesnu, jesenu, duglaziji), za preki- koncu rasti spodbudijo še dodatno rast v avgustu. Debe- nitev dormance pa je potrebna stratifikacija, tj. obdobje linska rast se pri večini vrst konča septembra. Krajšanje izpostavitve vlagi in mrazu, pri nekaterih vrstah pa izme- fotoperiode (jesensko enakonočje) sicer različno vpliva njavanju hladnega in toplega obdobja (topla, hladna, iz- na začetek mirovanja glede na vrsto in ekotip, vključuje menična stratifikacija), oziroma mehansko ali kemično tre- pa razvoj brstov, povečanje osmotskega tlaka in vsebnosti tiranje semena (skarifikacija). suhe snovi, zaustavitev debelinske rasti in olesenitev ter Gozdne drevesne vrste so lahko monoecične, shranjevanje založnih snovi. kadar so ženski in moški cvetovi na isti rastlini (cvetovi Razvoj generativnih organov se začne z induk- so lahko tudi dvospolni), in diecične, ko so na nekaterih cijo cvetnih nastavkov v letu pred cvetenjem, pri veči- osebkih samo cvetovi moškega ali samo ženskega spola. ni vrst junija do začetka julija (Wareing 1958, v Nanson Med obema oblikama so tudi prehodi, lahko se tudi pri 2004). To spodbudijo toplo obdobje suhih in sončnih isti vrsti pojavijo monoecična in diecična ali tudi triecična dni. Poleg tega mora imeti drevje na voljo dovolj za- drevesa z dvospolnimi cvetovi, npr. pri jesenih; diecična ložnih snovi, ki se uporabijo v času cvetenja (zato npr. moška drevesa navadno bolje priraščajo od ženskih, ker hrasti in bukev ne oblikujejo cvetnih nastavkov, če je bil se vsi asimilati porabljajo samo za rast drevesa, ne za pro- v predhodnem letu močan obrod). Na indukcijo cvetnih izvodnjo semena. nastavkov lahko vplivajo različni dejavniki, od hormonal- V naslednjih poglavjih podrobneje predstavljamo ne regulacije v naravnih sistemih (vključno z interakcija- cvet, seme, plod, cvetenje in obrod. mi s simbiontskimi organizmi) do stimulacije cvetenja v semenskih plantažah, npr. z indukcijo stresa (sušni stres, Poznamo monoecične, diecične in odstranitev dela krovnega tkiva) ali uporabo rastlinskih triecične drevesne vrste. hormonov. 6 2 OD SEMENA DO SADIKE Od semena do sadike 2.1 Cvet, seme in plod Vsebine so povzete predvsem po Mali flori Slovenije (2007). Cvet je kratek poganjek rozetastega tipa z ome- je pri tej vrsti lahko pojav različnih kombinacij spola cvetov jeno rastjo, na katerem so preobraženi listi, ki služijo spol- precej bolj kompleksen). Cvetovi golosemenk so večinoma nemu razmnoževanju. Cvetovi so dvospolni, če so v istem enospolni, rastline so večinoma enodomne. cvetu razviti prašniki in pestič(i). Enospolni cvetovi imajo Prenos pelodnega zrna na brazdo pestiča krito- razvite samo prašnike ali samo pestič(e). Rastline, ki imajo semenk in na semensko zasnovo golosemenk imenujemo na isti rastlini moške in ženske cvetove, so enodomne ali oprašitev. Samoopraševanje (avtogamija) je oprašitev s monoecične (leske, črna jelše, smreke, jelke, hrasti, bukve, pelodnimi zrni iz istega genotipa. Alogamija je oprašitev s gabri). Rastline, ki imajo na eni rastlini samo ženske cve- tujim pelodom, zoofilija je prenos pelodnega zrna z žužel- tove, na drugi pa moške, so dvodomne ali diecične (hmelj, kami, anemofilija pa z vetrom. tisa, vrbe, topoli, brini). Rastline, katerih populacije imajo na Pelodno zrno na brazdi pestiča vzkali in raste istih osebkih samo enospolne, ženske in dvospolne cvetove neposredno proti semenskim zasnovam. Po oploditvi se (ginomonoecične), moške in dvospolne (andromonoecične) začne semenska zasnova razvijati v seme. Nastanek zaro- ali samo dvospolne cvetove, so raznocvetne ali poligamne dka brez oploditve se imenuje agamospermija. Pri krito- (divji kostanj). Tridomne ali triecične rastline imajo na po- semenkah se razvije seme v plodnici, pri golosemenkah sameznih osebkih samo ženske, samo moške ali samo dvo- pa na površini plodnih listov. Partenokarpija pa je razvoj spolne cvetove (po Mali flori je primer veliki jesen, vendar plodov brez oploditve. Seme je mlada rastlina, živ organizem, v katerem V gozdnem semenarstvu so pomembni pojmi: so presnovni procesi upočasnjeni ali zavrti. Seme obdaja • embrio (sestavljen iz radikule, plumule in kličnih semenska lupina (testa). Ta je posebno močna pri semenih, listov), ki ne ostanejo v plodu. Popek (hilum) je mesto na semenu, • endosperm (rezerva hranilnih snovi, kjer je bil pritrjen funikel (popkovina, funikulus), s katerim pogosto je zelo tanek ali ga sploh ni), je bilo seme povezano s placento v plodnici (na plodnem li- • semenska lupina. stu). V notranjosti semena je kalček (embrio) in pogosto tudi hranilno tkivo (endosperm). Glede na način oploditve je en- dosperm haploiden (golosemenke), diploiden ali triploiden (sekundarni endosperm). Seme iglavcev ima endosperm, SEME medtem ko ga seme naših listavcev pogosto nima. Če ga je mlada rastlina, živ organizem, v katerem so nima, so rezervne hranilne snovi shranjene v kličnih listih, metabolični procesi upočasnjeni ali zavrti. ki zapolnjujejo večino prostora v semenu. Po oploditvi se plodni listi oziroma plodnica (so- kadar je to suho. Sejalni plod se odpira in semena se iz- delujejo lahko tudi drugi cvetni deli: cvetna os, ovršni listi tresejo, zaprti plod se ne odpira. Po svojem nastanku in itd.) razvijejo v osemenje (perikarp, lahko sestavljen iz ek- zgradbi so plodovi izredno različni. sokarpa in endokarpa) ter skupaj z dozorelim semenom tvorijo organ, imenovan plod. Ta je lahko enostaven, kadar nastane v glavnem iz plodnice (žir, želod, plodovi javorjev, brestov, gabrov, lip itd.), ali birni, kadar pri tvorbi sodeluje večinoma cvetišče, v/na katerem je več nezraslih pestičev (npr. jabolko, plodovi malinjaka, jagodnjaka ...) ); soplodje PLOD nastane iz celega socvetja (murva, figa ...). Plod je sočen, sestavljajo semena in osemenje. kadar je osemenje v celoti ali delno omesenelo, in suh, 8 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 1) Enostavni plodovi se razvijejo iz enega ali več zraslih pestičev. ा Enostavni sočni plodovi. ा Zaprti sočni plodovi: ob zrelosti odpadejo kot celota. Jagode: osemenje je v celoti omesenelo, nastanejo iz enega (češmin) ali več zraslih plodnih listov (borovnica). Koščičasti plodovi: omesenel je le zunanji del osemenja (eksokarp in mezokarp), notranji del je olesenel (koščica – endokarp); nastanejo iz enega (češnja) ali več zraslih plodnih listov (oreh, bezeg, oljka). ा Sejalni sočni plodovi: so sočne glavice (trdoleska, nedotika). ा Enostavni suhi plodovi. ा Sejalni suhi plodovi: ob zrelosti se plodovi odprejo in iztrese se seme. Mešiček se razvije iz enega plodnega lista. Ko dozori, se odpre po trebušnem šivu (teloh, ostrožnik, potonika). Posebna oblika mešička je strok, ko dozori, se odpre po trebušnem in hrbtnem šivu (grahor, fižol, nagnoj, robinija). Glavica se razvije iz pestiča, ki je iz dveh ali več zraslih plodnih listov in je eno- ali mnogopredalasta. Ko dozori, se odpre s podolžnimi loputami (divji kostanj); ali z zobci na vrhu (trobentica) ali s pokrovčkom, ki odpade (črni zobnik); ali se semena izsujejo skozi luknjice (mak). Lusk je posebna oblika glavice in se razvije iz dveh plodnih listov. Če lusk ni trikrat daljši, kot je širok, je to lušček. Ko dozori, se odpre z dvema loputama in semena odpadejo z osrednje pregrade, pretine (križnice). ा Zaprti suhi plodovi: njihovo osemenje se ne odpre, seme se zato ne razširja samo, temveč skupaj z osemenjem. Oreh ali orešek je enosemenski plod s suhim osemenjem. Monokarpne (nastali iz enega plodnega lista) imajo zlatice in sroboti. Sinkarpni oreški (iz dveh ali več plodnih listov) so lahko krilati (samare javorjev, jesena, krilati oreški breze, jelše, bresti) ali ne (lešnik, žir, želod, oreški ajde, konoplje). Orešku podobne oblike plodu so golec nekaterih gojenih trav (pšenica, rž, koruza), plevenec številnih trav in nekaterih žit (oves, ječmen) in rožka košaric (sončnica, regrat), katerih oplodje je zraslo s semensko ovojnico. Pri plevencu je s plodno ovojnico zrasla še predpleva in včasih tudi krovna pleva. Razpadni plodovi so pokovci in členasti plodovi. Pokovci so plodovi, ki razpadejo na toliko plodičev, kolikor je plodnih listov (kobulnice, javor). Plodiče pogosto povezuje plodonosec (karpofor pri kobulnicah) ali pa imajo priveske, ki omogočajo letenje (perutka javorja). Členasti plod: je večsemenski zaprti plod, ki razpade v enosemenske plodiče. Sem štejemo členasti strok – iz enega plodnega lista, ki prečno razpade v enosemenske plodiče (šmarna detelja), členasti lusk – iz dveh ali štirih plodnih listov, ki prečno razpade (redkev), in členaste oreške (ustnatice in srhkolistnice), ki ob zrelosti razpadejo v štiri enosemenske plodiče. 2) Birni plodovi se razvijejo iz cvetov z več plodnimi listi, ki dozorijo v samostojne plodiče. Plodiči so lahko birni koščičast plod (malina, robida) in jabolko (jablana, hru- ška). Birni oreški so lahko v celoti suhi (zlatica, prstnik) ali pa delno sočni – v tem primeru so lahko bodisi na omesenelem cvetišču (jagodnjak) bodisi v njem (šipek). RAZŠIRJANJE SEMEN: 3) Soplodja se razvijejo iz socvetij, ki dajejo videz eno- • Avtohorija – rastlina ima mehanizem za tnega plodu (figa, murva, ananas, hmeljni storžki). izmetavanje semen in plodov. Med soplodja lahko (s pridržkom, ker še ni plodnice) • Alohorija – poteka s pomočjo zunanjih dejavnikov (voda – hidrohorija, štejemo tudi storže iglavcev. Storži smreke, borov, jel- veter – anemohorija, ke imajo plodne luske olesenele, brinove jagode pa živali – zoohorija, človek). omesenele. 9 Od semena do sadike 2.2 Rast in razvoj semena in sadik Rast in razvoj pomenita, kako se rastline poveča- luje na osnovi fizioloških procesov v času rasti. Dedna za- jo in kako razvijejo različne oblike in vzorce listov, cvetov snova rastlin je večinoma shranjena v DNK v kromosomih, in korenin. Ločimo: ki s pomočjo prenašalne RNK regulira sintezo beljakovin ा Morfogenezo – to je razvoj oblike celic in orga- in encimov, ki povratno nadzirajo strukturo celic in odgo- nov. Odvisna je predvsem od regulacije smeri po- vor rastlin. Vzroki za genetsko variabilnost v rasti in razvoju večevanja celic in kontrole ravnine delitve celic. rastlin so lahko mutacije, rekombinacija in migracija genov. ा Diferenciacijo – to je proces, v katerem celice preidejo biokemične in strukturne spremembe za izvajanje določenih funkcij. Hčerinska celica doseže metabolične, strukturne in funkcionalne lastnosti, ki se razlikujejo od roditeljske celice. Rast in razvoj rastlin sta skupni odgovor rastline, rezultat interakcij med dedno zasnovo in okoljem, ki Rast in razvoj rastlin sta skupni odgovor rastline, deluje na osnovi fizioloških procesov v času rasti. rezultat interakcij med dedno zasnovo in okoljem, ki de- Stres (Larcher 1995) je definiran kot pomembna sprememba razmer v okolju glede na optimalne razmere za rast. Povzroči spremembe in odgovore na vseh funkcionalnih ravneh določenega organizma. Kvantifikacija vplivov specifičnih stresnih dejavnikov v okolju je težavna, ker: 1) posamezni dejavniki stresa vplivajo na rastline stalno, drugi samo občasno, 2) je pomen posameznih dejavnikov stresa v različnih fazah razvoja različen, 3) korelacije med spremembami dejavnikov stresa v okolju in rastjo rastline niso nujno v jasni vzročno-posledični zvezi, 4) se lahko rastni odgovor na stres pokaže šele po daljšem času, ko so fiziološki procesi toliko spremenjeni, da vplivajo na hitrost rasti ali razvojne procese, 5) so rastni odgovori odvisni od predhodnega prilagajanja (prekondicioniranja) na spremembe v okolju, 6) so vplivi stresa na rast odvisni od vitalnosti rastline, 7) so spremembe v morfologiji rastline, ki nastanejo v določenem času, v interakciji s fiziološkimi procesi, ki urav-navajo rast. Posamezne dejavnike okolja je možno analizi- vanje semen in kalic v primernem fiziološkem stanju. rati v nadzorovanih laboratorijskih razmerah, ki močno Že zelo kratkotrajen in blag stres v tem času spodbudi zmanjšajo variabilnost rezultatov in so ti lahko ponovljivi. nepravilnosti v fiziologiji rastline, drastično vpliva na rast Opozoriti velja, da niso vsi stresni dejavniki okolja škodljivi in razvoj v tem kritičnem obdobju in povzroči odmiranje za rastlino. Blagi sušni stres lahko npr. zmanjša kasnejše semena in sadik. poškodbe zaradi presajanja in plinastih onesnažil, vpliva Bistveni sestavni del semena je embrio, zato na kakovost plodov in lesa, spodbudi cvetenje in induci- je večji del skrbi pri dodelavi in shranjevanju namenjen ra odpornost proti zmrzali. Shranjevanje plodov v nadzo- vzdrževanju takih razmer, ki bodo ohranile embrio vitalen rovanih razmerah, npr. pri nizki temperaturi ali povečani in pripravljen na kalitev ob setvi ali sadnji. Začetek ras- koncentraciji CO , vpliva na njihovo kakovost in podaljša ti embria in njegov razvoj v sadiko vključujeta večino za 2 čas trženja. rastlino pomembnih življenjskih procesov: sprejem vode, Lesnate rastline so najbolj podvržene odmiranju dihanje, pretvorbo hranil v topne oblike, sintezo encimov v fazi mirujočega embria v semenu in med razvojem koti- in hormonov, metabolizem dušika in fosforja, translokacijo ledonov pri kalicah. Zato je naravna obnova gozdov pre- karbohidratov, hormonov, vode in mineralnih hranil v me- cej odvisna od razmer v okolju, ki so primerne za vzdrže- risteme in poraba hranil za razvoj rastlinskih tkiv. 10 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 2.2.1 Anatomija in kemična sestava semena lesnatih rastlin Semena lesnatih rastlin so zelo različna po velikosti, obliki, barvi in strukturi. Najmanjša so komaj vidna, največja dosežejo nekaj kilogramov. Njihova površina je lahko od gladke do nagubane. Seme je lahko opremljeno s priveski, kot so krilca, mesnata ovojnica – arilus, trnasti izrastki, bradavice, laski. Pravo seme je oplojena zrela semenska zasnova, ki vsebuje embrio, rezervo hranil in zaščitno ovojnico. V praksi se termin seme lahko uporablja v širšem pomenu kot funkci-onalna enota za razširjanje. V tem pomenu je lahko suh plod z enim ali več semeni in tudi pravo seme. Tudi v naši semenarski praksi pogosto zamenjujemo plod s semenom. Želod, na primer, ni samo seme, ampak plod, le da je plodna ovojnica tanka, olesenela in se ne odpira. Podobno velja npr. za bukov žir (slika 1) in krilate oreške brestov. Semena vsebujejo različne ko- Plodna ličine hranilnih snovi v obliki ogljikovih ovojnica hidratov, maščob in beljakovin. Škrob se Semenska shranjuje v škrobnih zrnih v sekundarnem ovojnica endospermu kritosemenk, megagametofi- Embrio: tu golosemenk in kotiledonih pri številnih plumula, kritosemenkah. Škrob je najbolj razširjen hipokotil, radikula rezervni ogljikohidrat, vendar ga nekatere Klična lista golosemenke shranjujejo le malo. Najpo- gostejši rezervni sladkor je saharoza, tre- haloza je v bukovem žiru, stahioza in rafi- noza pa v semenu metuljnic. Maščobe so v maščobnih te- lescih v obliki olj ali maščob, odvisno od razmerja med nasičenimi in nenasičenimi Slika 1: Prerez bukovega žira (foto Melita Hrenko) maščobnimi kislinami. Vsaj tri četrtine beljakovin v semenu je shranjenih v alevronskih zrnih, organelih premera 1–20 µm, obdanih z enojno membrano. V kličnih listih bukve izvirajo rezervne beljakovine iz serije delitev vakuol, v katerih so odložene rezervne beljakovine. Poleg beljakovin lahko proteinska telesca vsebujejo tudi mineralna hranila in kristale. Nekatere beljakovine so razporejene v jedru, mitohondrijih, proplastidih, mikrosomih in citosolu. Večina beljakovin je metabolično aktivnih, nekaj pa ne. Poleg beljakovin so v semenih tudi druge dušikove spojine, aminokisline in amidi. Druge sestavine semen so minerali, fosforne spojine, nukleinske kisline, alkaloidi, organske kisline, fitosteroli, pigmenti, fenoli, vitamini in rastlinski hormoni. 2.2.2 Kalitev Kalitev je sprožitev rasti embria, ki povzroči, da zelenih listov, so pa sposobni fotosinteze. Po vzniku se ne semenska ali plodna lupina poči in skoznjo zraste mlada delijo več vse celice kot v embriu, ampak se delitev omeji rastlina. Za rast embria sta potrebni delitev celic in njihova na meristematske cone rastnega vršička stebla in korenine. rast. Pri klitju se iz radikule razvije semenska korenina, iz Hitra kalitev semena je navadno zelo zaželena, plumule poganjek, rastni vršiček stebla, ki tvori steblo. Pri ker je tako seme krajši čas izpostavljeno napadom ško- hipogeičnem, podzemnem in prizemnem klitju se hipokotil dljivih žuželk, gliv, neugodnim vremenskim razmeram in ne podaljša in ostanejo klični listi pod zemljo (hrast, oreh, prehranjevalnim navadam ptičev in glodavcev. Vendar je kostanj). Pri epigeičnem, nadzemnem klitju (golosemenke, v zmerno toplem pasu pogosto za strategijo ohranjanja in bukev, gaber, jesen, večina javorjev, robinija) se hipokotil razširjanja vrste bolje, da seme ne vzkali takoj, ampak da podaljša, klični listi se nad zemljo razvijejo v zelene liste posamezna vrsta proizvede velike količine semena kot na- ali iglice, ki se po obliki lahko zelo razlikujejo od pravih ravno semensko banko. Med najpomembnejšimi dejavniki 11 Od semena do sadike okolja, ki vplivajo na kalitev semen, so voda, temperatura, Rastline s težkim semenom imajo navadno velike svetloba, kisik, različne kemikalije in interakcije med nave- rezerve hranil, zato lažje preživijo stres po kalitvi kot ra- denimi dejavniki. Za kalitev potrebne razmere v okolju so stline z majhnim semenom in omejenimi rezervami hranil. pogosto bolj kritične kot dejavniki, potrebni za kasnejšo V nadaljevanju je podrobneje predstavljenih ne- rast sadik. kaj dejavnikov okolja, ki vplivajo na kalitev semen. Voda in sušni stres: Nedormantno seme mora sprejeti, imbibirati, določeno količino vode, pred začetkom fiziolo- ških procesov, ki sodelujejo pri kalitvi. Absolutna količina potrebne vode je navadno majhna, enaka od dva- do trikratni masi semena. Po kalitvi mora biti voda stalno na voljo, njena količina pa se veča z rastjo in transpiracijo. Praktično vsa vitalna semena so sposobna sprejeti dovolj vode iz tal pri poljski kapaciteti tal za vodo. Vpliv talne vlage na kalivost semen je vrstno specifičen. Pogosto je odvisen od prevladujoče temperature. Seme, ki kali v optimalnem temperaturnem območju, je manj občutljivo za vodni stres. Poplavljenje: Začetek biokemičnih procesov, potrebnih za kalitev, je odvisen od razpoložljivosti vode in kisika. Vsebnost kisika v tleh se zmanjša ob zapolnjenju velikih por v zemlji z vodo. Na splošno kratkotrajna potopitev semen pod vodo stimulira kalitev, daljše potapljanje v vodi pa povzroči padec vitalnosti semen. Tudi preživetje semen pod vodo je vrstno specifično. Temperatura: Dormantno seme lahko za prekinitev dormantnosti potrebuje nizko temperaturo, po tem pa zahteva dosti višjo temperaturo za klitje. Nedormantno seme lahko klije tudi pri nizki temperaturi, vendar za to potrebuje veliko daljši čas. Minimalne, optimalne in maksimalne temperature, potrebne za klitje, so vrstno specifične. Razlikujejo se tudi med različnimi partijami semena. Nekatere vrste imajo široko območje optimalnih temperatur za klitje, druge ozko, nekatere lahko vzklijejo v enem temperaturnem režimu, druge potrebujejo dnevno-nočne spremembe temperature. Svetloba: Od vrste in njenega izvora in trajanja (tropske vrste, vrste zmernih klimatov ...) je odvisen potreben režim svetlobe, teme ali svetlobe in teme. Večina semenk (golo- in kritosemenk), ki za kalitev potrebujejo svetlobo, naj-hitreje kali pri svetli periodi od 8 do 12 ur. Valovna dolžina svetlobe je pomembna za nekatere vrste jesenov, brez, brestov in nekaterih golosemenk. Valovno dolžino rastline zaznavajo s fitokromom (s pigmentnim kompleksom za zaznavanje predvsem rdeče, šibkeje tudi modre svetlobe, ki jo rastline zaznavajo bolje z drugimi receptorji). Praviloma rdeča DEJAVNIKI V OKOLJU, KI VPLIVAJO NA KALITEV: svetloba (R, 650 nm) spodbudi kalitev, dolgovalovna rdeča • dostopnost vode svetloba (FR, 730 nm) jo ustavi. Pri menjavi obeh valovnih • sušni stres ali nasprotje, poplavljenje • temperatura dolžin je pomembna valovna dolžina zadnjega bliska svet- • svetloba lobe. V gozdnem sestoju pod krošnjami dreves je razmerje • dostopnost kisika med R in FR majhno. Dodatno opad prepušča predvsem • ustreznost substrata • fitotoksične kemikalije FR, kar lahko zavre kalitev. Na kalitev vpliva fiziološko sta- • alelopatija nje semen – imbibirana semena pri ustrezni temperaturi lahko kalijo tudi pri manjšem razmerju R : FR. Kisik: Za zgodnje faze kalitve je značilno intenzivno dihanje. Zato seme navadno potrebuje večje koncentracije kisika za kalitev kot kasneje sadika za rast. Relativno velike zahteve po kisiku izvirajo iz semenske ovojnice, ki deluje kot zapora za difuzijo kisika. Kisik ima pomembno vlogo v dihalni verigi, lahko pa deluje tudi kot inaktivator nekaterih inhibitorjev kalitve. Substrat za kalitev: Substrati za kalitev se močno razlikujejo po fizikalnih značilnostih, temperaturi in dostopnosti vode in mineralnih hranil. Mineralna tla so večinoma dober substrat, ker imajo veliko sposobnost infiltracije, prezračevanja in tesnega stika z molekulami vode. Šota in razkrajajoči se lesni ostanki so primeren substrat za kalitev, verjetno zaradi svoje kapacitete za zadrževanje vode. Primernost opada je odvisna od vrste rastline, količine in tipa opada in prevladujočih razmer v okolju. Opad vpliva na združbo rastlin neposredno (z vplivi na kalitev semen in preživetje sadik) in posredno (z vplivi na dostopnost svetlobe, vode in mineralnih hranil). Kemikalije: Fitotoksičnost različnih herbicidov, fungicidov, insekticidov, rastnih regulatorjev, sekundarnih metabolitov, gnojil in soli lahko zavre kalitev semen ali vpliva toksično na mlade sadike. Fitotoksičnost je odvisna od uporablje-12 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom ne kemikalije, njene koncentracije, vrste rastline, dejavnikov v okolju in načinu uporabe. Absorpcija v tleh lahko povzroči dolgotrajno učinkovanje na rastline, to pa nenormalno rast in mortaliteto sadik. Alelopatija: Kalitev semena in rast sadik sta pogosto zavrti zaradi naravnih kemikalij, ki jih izločajo druge rastline. Toksične spojine se lahko izločajo iz korenin ali nadzemnih delov z uplinjanjem, izpiranjem, izločanjem iz korenin in razkrojem rastlinskih tkiv. Vsebujejo različne fenilpropanoide (fenole, kumarine, kinone, tanine itd.), terpene (smole, mlečke, esencialna olja itd.), alkaloide in organske cianide. 2.2.3 Fiziologija kalitve Kalitev obsega: 1) imbibicijo vode v seme, 2) povečano dihanje, 3) pospešeno sintezo in razgradnjo encimov, 4) pretvorbo energijskih rezerv v adenozin trifosfat, 5) spremenjena aktivnost in razmerja rastlinskih hormonov, 6) razgradnjo rezervnih hranil in transport topnih produktov v embrio, kjer se sintetizirajo komponente celic, 7) pospešeno delitev celic in njihovo povečanje, 8) diferenciacijo celic v tkiva in organe. Vrstni red navedenih sprememb v semenu je lahko različen, lahko se tudi prekrivajo. Vedno pa je prva faza sprejem vode. Nekatere spremembe v semenu so podrobneje razložene v nadaljevanju. Imbibicija: Seme mora najprej sprejeti vodo, da močno naraste ob imbibiciji in se tudi razlikuje v naštetih se poveča hidratacija protoplazme in se lahko začne seri- treh fazah imbibicije. Velika poraba energije je potrebna ja metaboličnih procesov, povezanih s kalitvijo. Imbibicija tudi ob prekinitvi dormantnosti semena. tudi omehča semensko/plodno ovojnico, seme se napne, Sinteza in razgradnja encimov: Encimi so pri- tako da poči in lahko iz njega zraste semenska korenina. sotni v dormantnem semenu, vendar ob začetku kalitve Imbibicija poteka v treh fazah: pride do velikega povečanja v njihovi aktivnosti. Vzrok so 1) hitra imbibicija zaradi fizikalne hidratacije pro- sprememba encimov iz neaktivne v aktivno obliko, sinteza toplazme, celičnih sten in koloidov nastopa v novih encimov po imbibiciji ter hkrati razgradnja encimov dormantnem, nedormantnem, vitalnem in nevi- in sinteza novih. talnem semenu; Metabolizem fosforja: Fosforne spojine v seme- 2) sledi faza zastoja v imbibiciji, ker vodni potencial nu so nukleotidi, nukleinske kisline, fosfatni estri sladkor- semena naraste (vodni potencial je odvisen od jev in fitin. Pomembne so za pretvarjanje energije in akti- osmotskega potenciala, turgorja in matričnega vacijo encimov v presnovi. potenciala), v tej fazi se zelo poveča metabolična Metabolizem rezervnih hranil: Kalitev je pove- aktivnost semena; zana z velikimi spremembami v presnovnih procesih v 3) tretja faza nastopi samo v kalečem semenu, hranilnih tkivih. Celice, ki so prvotno sintetizirale netopen najprej zaradi povečanja prostornine celic se- škrob, proteine in lipide, jih zdaj hidrolizirajo. V času razvo- menske korenine, kasneje zaradi sprememb v ja semena poteka transport v založna tkiva; ob kalitvi pa vodnem potencialu. iz teh tkiv v meristeme kalice. Spremenijo se izvori (angl. Dihanje: Dihanje vključuje oksidativno razgradnjo source) in ponori (angl. sink). organskih sestavin, predvsem sladkorjev, škroba, maščob- nih kislin in trigliceridov, za pridobitev potrebne energije v obliki ATP (adenozin trifosfata), ki je potrebna za kalitev. ATP se porablja za sintezo novih celičnih komponent v sa- IMBIBICIJA – VPIJANJE VODE diki in sintezo encimov za razgradnjo hranilnih substanc. Seme se navlaži – sprejme vodo z difuzijo. Poraba kisika suhega semena je zelo majhna, vendar hitro 13 Od semena do sadike 2.2.4 Staranje semena Življenjska doba semena je zelo različna, od nekaj 1) za vsak 1 % manjšo vsebnost vlage v semenu se dni do več stoletij. Preživetje semen v zemlji je pomembno čas shranjevanja podaljša za 2-krat, z ekoloških vidikov, predvsem zaradi sukcesij in pojava ple- 2) za vsakih 5,6 °C nižjo temperaturo shranjevanja velov. Kratkoživo seme je seme z veliko vsebnostjo vode, se čas shranjevanja podaljša za 2-krat, npr. pri rodovih Taxus, Populus, Ulmus, Salix, Quercus, Betu-3) vsota temperature shranjevanja (v F) in relativne la in Aesculus. Glede na sposobnost izsušitve delimo seme vlažnosti (%) naj ne bi bila večja od 100, pri če- na ortodoksno (osušljivo) in rekalcitrantno (neosušljivo). mer je delež temperature manj kot polovico. Neosušljivega semena ni mogoče osušiti pod re- Seme z veliko vitalnostjo navadno hitro kali, sadi- lativno veliko stopnjo vlažnosti, ne da bi se hitro izgubila ke v naravi hitro rastejo. Izražanje vitalnosti semena je od- njegova vitalnost. Celo v popolno hidratiranem stanju na- visno od dednih zasnov, razvoja, proizvodnje, razmer shra- vadno hitro izgublja vitalnost (v nekaj tednih ali mesecih). njevanja in okolja ob kalitvi. S staranjem vitalnost semena Sem spadajo npr. želod, oreh, lešnik, kostanj, divji kostanj. upada: zmanjšata se kalivost in odpornost proti mikroorga- Osušljivo seme se lahko posuši do zelo majhne- nizmom, semenska korenina ob kalitvi je krajša, kotiledoni ga deleža vlage (navadno do 5 %, lahko do 2 % glede na ne zrastejo zunaj semenske ovojnice in končno seme umre. svežo maso). Za dani genotip je izguba vitalnosti osušlji- Podobno se dogajajo strukturne, biokemične in genetske vega semena, ki se shranjuje za dalj časa, odvisna od časa, spremembe. Zadnje vključujejo spremembe v DNK, cito- vlažnosti in temperature. Splošna navodila za shranjevanje plazmi, RNK in kromosomih (npr. cepitev kromosomov). tega semena zato navajajo: 2.2.5 Dormantnost (počivanje) semena Večina semen lesnatih rastlin iz zmernih klimatov Vzroki za dormantnost so: ima določeno stopnjo dormantnosti (počivajoča semena). ा nedozorel embrio, Tako seme ne vzkali ne glede na ugodne zunanje razmere. ा neprepustnost teste, Semena, ki ne kalijo ob nabiranju, imajo primar- ा mehanska odpornost teste proti rasti embria, no dormantnost. Tista, ki ob nabiranju lahko kalijo, kas- ा metabolični vzroki v embriu, neje pa to sposobnost izgubijo, razvijejo sekundarno dor- ा kombinacije naštetih vzrokov, mantnost. To lahko izzovejo specifične razmere v okolju, ा sekundarna dormantnost. npr. zelo visoka ali nizka temperatura, zakopanje v zemlji, Nekateri vzroki dormantnosti in njihova preplete- anaerobne razmere in potapljanje v vodi. nost so prikazani v nadaljevanju. Dormantnost je lahko prednost za seme, saj dolg Dormantnost teste: Vzroki so lahko neprepust- čas pri nizkih temperaturah, ki je potreben za prekinitev nost teste za vodo in pline, mehanska zapora za semensko dormantnosti, lahko prepreči kalitev v zmernih klimatih korenino, zadrževanje inhibitorjev v embriu in proizvodnja pred pomladjo. Seme nekaterih vrst preživi v tleh več let, inhibitorjev. Pogosta je pri metuljnicah in tudi pri nekate- kar omogoči preživetje vrste tudi v primeru poznih zmrzali rih borih in jablani. ali suše v preteklih letih. V krajih s suho in vlažno dobo Dormantnost embria: Včasih je embrio nezrel in dormantnost prepreči kalitev v času kratkotrajne vlažne potreben dozorevanja (npr. Viburnum, Ilex, Ginkgo). Pogo-dobe. Če so inhibitorji kalitve v testi, jih deževje izpere in s steje pa je morfološko dozorel, vendar ni sposoben ponov- tem omogoči kalitev v mokrem obdobju. Hkrati pa je dor- ne rasti in kalitve (jablana, hrasti, kostanj, hruška, gorski ja- mantnost tudi nadloga za drevesničarje. Ima torej fiziolo- vor, nekateri bori, ciprese, macesen, jelka, brinje). Fiziološka ški in praktični pomen. dormantnost se razvije v dveh stopnjah: seme jesena npr. lahko kali, če je nabrano, preden se naravno izsuši na dre- Dormantnost semena je: vesu. Dvojna dormantnost je posledica mehanske zapreke • primarna: prisotna ob nabiranju, teste in inhibitorjev: črni trn, brinje, tisa, bodika, cemprin • sekundarna: izzovejo jo razmere v okolju po nabiranju, idr. Pri rodu Acer imajo posamezne vrste dormantnost te- • kombinirana. ste (npr. gorski javor), drugi embrii (npr. ostrolistni javor) pa tudi vse vmesne stopnje obeh tipov dormantnosti. 14 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Zapletenost pojava dormantnosti pri semenu je embrio je dormanten in ne more zrasti iz semena, dokler razvidna npr. pri semenu jesena. Jesen (veliki in poljski) ga za nekaj mesecev ne izpostavimo zmrzali. Torej prvo po- ima suh plod – samaro, v kateri je seme dormantno, kalitev mlad kalitev preprečujeta rast embria in preprečen dostop pa se začne navadno vsaj eno sezono po odpadanju se- kisika. Zahteva po izpostavljanju zmrzali je v naravi dose- mena. Embrio je morfološko popoln, vendar mora ob im- žena drugo pomlad in kalitev se lahko začne drugo pomlad bibiciji zrasti vsaj na dvakratno velikost, preden pride do po odpadanju semena. Kalitev je lahko tudi počasnejša, kalitve. Toda rast embria zavira testa, ki preprečuje dostop zavreta jo lahko počasnejši razkroj teste in nezadostno kisika. Zato je rast zavrta, dokler dokler zunanje semen- zmrzovanje v drugi zimi. ske lupine ne začnejo razpadati. Tudi popolnoma zrasel SEZONA POLETJE ZIMA POLETJE ZIMA POMLAD Embrio raste Proces Proizvodnja Zmrzovanje semen Spremembe v rezervi hranil Razkroj teste embria KALITEV Začetek dormantnosti Nezrel embrio Tip dormantnosti Preprečen dostop kisika Zmrzovanje embria Shema 1: Kombinacija tipov dormantnosti pri semenu velikega jesena (Kozlowski in Pallardy 1997) Hormoni in dormantnost semen: V preteklosti zaradi aktivnosti meristemov. Tudi avksini niso povezani z so dormantnost semen pripisovali izključno rastlinskim dormantnostjo. Očitno gre za kompleksne interakcije med hormonom, vendar so mehanizmi bolj zapleteni. Koncen- hormoni in drugimi endogenimi dejavniki v tkivih okoli tracija ABA (abscizinska kislina, stresni hormon, povezan z embria in v njem ter dejavniki okolja. vodnim stresom, staranjem in inhibicijo rasti) je v korela- Prekinitev dormantnosti: Dormantnost lahko ciji s stopnjo dormantnosti semena jablane. Koncentracija prekinemo s postopki, ki vplivajo na metabolizem embria, ABA pogosto pade med stratifikacijo, vendar to ni nujno prepustnost teste za kisik in vodo in/ali zmanjšajo me- povezano s prekinitvijo dormantnosti. Giberelini, ki so jih hansko odpornost teste proti rasti embria. Uspešnost je tudi povezovali z dormantnostjo, so verjetno vključeni odvisna od vrste ali kombinacije tipa dormantnosti, pri predvsem v metabolizem ob kalitvi in rasti. Vsebnost ci- nekaterih semenih pa prekinitev dormantnosti ni mogoča. tokininov se navadno poveča ob kalitvi, vendar predvsem 15 Od semena do sadike Postopki: ा dozorevanje semena (izmenjavanje svetlobe in KAJ VPLIVA NA PREKINITEV DORMANTNOSTI: • dozorevanje semena temperature), • stratifikacija (nizke ali visoke temperature v ा stratifikacija pri nizkih (ali izmenično nizkih – vi- vlažnem mediju ali spreminjanje temperaturnih sokih) temperaturah v vlažnem mediju ali okolju, razmer) ा s kemikalijami (hormoni, peroksid), • kemikalije (hormoni, peroksid) • skarifikacija (mehanska ali s kislino ा skarifikacija (v koncentrirani žvepleni kislini ali »omehčana« testa) mehansko tretiranje teste), ा s toploto. 2.2.6 Analize kakovosti semena Na reprezentativnem vzorcu semena se izvedejo analize: ा čistosti (% čistega semena, nenormalno majhnega semena, mehansko poškodovanega semena, semena, ki so ga poškodovale žuželke, semena, ki so ga poškodovali glodavci, semena, okuženega z glivami, gluhega semena, semena drugih vrst, nečistoč, ki izvirajo iz čiščenja semena (npr. krilc, delov cvetov, vejic …), nečistoč mineralnega izvora (npr. pesek), drugih nečistoč), ा masa 1000 semen, ा delež vlage (%), ा vitalnost (%, za seme, ki je dormantno: test prerezanega semena, test izoliranega embria, rentgenski posnetki semena, barvni testi: indigo-karmin, tetrazol – TTC), ा test kalivosti (izvedba je odvisna od vrste; kalivost se izraža v %, iz krivulje klitja v časovnem intervalu in iz časa, ki je potreben za 50 % kalitev, pa je mogoče dodatno sklepati o fiziologiji in predvsem staranju semena). Mednarodno primerljive metode večinoma slonijo na metodi ISTA (angl. International Seed Testing Organization). Večinoma se izvajajo v štirih ponovitvah po 100 semen. Za potrebe inšpekcijskega in strokovnega nadzora se lahko izračuna tudi največje možno število proizvedenih sadik na kilogram semena (odvisen od % kalivosti ali % vitalnosti in od % čistoče semena). 2.2.7 Fiziologija kalic Pri rasti in razvoju kalic so nadvse pomembni klični listi, ki shranjujejo rezervna hranila in minerale, ak- KALITEV JE: tivno fotosintetizirajo in v rastne vršičke prenašajo za rast • HIPOGEIČNA: Kotiledoni ostanejo pod zemljo potrebne snovi. ali na zemeljski površini in so predvsem organi Hipogeične kalice: Kotiledoni ostanejo pod za shranjevanje rezerv hranil. zemljo ali na zemeljski površini in so predvsem organi • EPIGEIČNA: Pri epigeični kalitvi hipokotil raste hitreje kot epikotil. Tudi pri vrstah z epige- za shranjevanje rezerv hranil (slika 2). Rezerve zadoščajo ično kalitvijo pa lahko nadzemni kotiledoni za razvoj do popolne razvitosti prvih listov. Ti prevzamejo nekaterih vrst shranjujejo precejšnje količine funkcijo fotosinteze, dokler niso popolnoma razviti pravi rezervnih hranil. zeleni listi. Razvoj listov in število listnih odganjkov letno sta odvisna od razmer v okolju. Epigeične kalice: Fiziologija epigeičnih kalic je nato v druge, prav tako se rezerve črpajo najprej iz koti- bolj vrstno specifična. Nadzemni kotiledoni nekaterih ledonov, za razvoj drugih iglic pa že iz prvih iglic. Kalice v vrst lahko shranjujejo precejšnje količine rezervnih oglji- stadiju razvitih kotiledonov so posebno dovzetne za stres kohidratov. Bori pa jih npr. akumulirajo samo manjše ko- iz okolja. Rast primarnih iglic je odvisna od dostopnosti ličine, vendar zelo hitro začnejo fotosintetsko aktivnost. asimilatov iz kotiledonov. Nizke temperature ali majhne Po kalitvi je borova kalica ponor za ogljikohidrate. Mesto intenzitete svetlobe v stadiju kotiledonov lahko prepreči- sinteze se stalno premika od kotiledonov v prve iglice in jo normalni razvoj primarnih iglic bora. Po prenosu kalic 16 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom iz hladnega okolja v primerno temperaturo se takoj razvi- (npr. robinija). Kotiledoni vrst, ki imajo endosperm, pa tudi jejo primordiji primarnih iglic, ki tudi takoj zrastejo. posredujejo hranila iz endosperma v rastoča tkiva. Zgodnji Vrste, ki nimajo endosperma, imajo kotiledone razvoj kalic se lahko loči na tri faze (slika 3): prilagojene tako na shranjevanje hranil kot na fotosintezo 1 2 3 (a) (b) Slika 2: Shematski prikaz (a) podzemne (hipogeične) in (b) nadzemne (epigeične) kalitve (po Kozlowski in Pallardy 1997) (1, 2, 3: faze vznika) 1) v prvi fazi, od časa, ko kotiledoni pogledajo iz zemlje, se razširijo in razvijejo, se asimilati iz njih prenašajo predvsem v hipokotil in v korenino; 2) v drugi fazi razvoja, to je do razvoja listov, se asi- milati iz kotiledonov premikajo predvsem v rastni vršiček stebla in mlade liste; 3) v tretji fazi, ko se kotiledoni starajo, se funkcija dovajanja asimilatov koreninam prenese na prvi pravi list. Razvoj kotiledonov od funkcije shranjevanja, pre- nosa, fotosinteze do staranja zahteva velike spremembe v encimski aktivnosti. Kotiledoni različnih vrst tudi različno shranjujejo, porabljajo in sprejemajo mineralna hranila. V naslednji fazi zrastejo do končne velikosti, uporabijo se vse rezerve hranil za meristematska območja, diferenci- acijo celic in sintezo klorofila. V tem času kotiledoni do- sežejo pozitivno neto fotosintezo. Med staranjem začnejo rumeneti in končno odpadejo. Njihova življenjska doba je odvisna od vrste, navadno je krajša pri krito- kot pri golo- semenkah. Slika 3: Enoletna mladica hrasta (risba Eva Margon) 17 Od semena do sadike 2.3 Osnove drevesničarstva Rast in preživetje sadik sta odvisna od njihove izsušiti, zato je v hladilnicah zahtevana zračna vlaga nad 85 kakovosti, ta pa je odvisna od kakovosti semena, dreve- %. Ker take razmere spodbujajo uspevanje plesni, je treba sničarske prakse in ravnanja med izkopom v drevesnici in te zavirati z nizko temperaturo. Primerne temperature za sadnjo v naravi. shranjevanje so od +3 do –6 °C. Pozornost velja tudi foto- Kakovost sadik je rezultat več fizioloških in mor- periodi, obstaja namreč praksa shranjevanja sadik v kon- foloških značilnosti. Posamezni znaki obsegajo npr. status stantni svetlobi. Pomembni so tudi datum izkopa, začetek dormantnosti, vodna in prehranska razmerja, morfologijo, in skupni čas shranjevanja v hladilnici. Najdlje lahko shra- potencial rasti korenin, odpornost proti zmrzali in stre- njujejo sadike visoko na severu, in sicer osem mesecev. su. Posamezne znake je različno težavno ovrednotiti. Zelo Med shranjevanjem se porabljajo rezerve ogljikovih hidra- uporabna sta velikost sadik in debelina na koreninskem tov, za nekatere iglavce so bile izmerjene porabe od 0,4 do vratu, vendar lahko v posebnih rastiščnih razmerah, npr. 0,6 mg na gram dnevno. na sušnih rastiščih, majhna sadika z majhno površino za Ravnanje s sadikami: Presajanje sadik z »golimi transpiracijo bolje uspeva od velike sadike. koreninami« je dovoljeno samo, kadar so sadike v dor- Drevesničarska praksa mora biti usmerjena v mantnem stadiju. Korenine naj vseskozi ostanejo omo-ohranjanje tistih fizioloških procesov sadike, ki ji bodo po- čene, temperatura zraka mora biti nizka tudi v prostorih magali pri dobri rasti in preživetju v naravi. Izguba večjega zakopa in sortiranja. Slabotne sadike ali tiste, ki so jih poš- števila drobnih korenin pri presajanju lahko npr. povzro- kodovale žuželke, je bolje odstraniti. Izpostavljanje korenin či dehidracijo (osušitev) presajenk. Za uspeh presajanja lahko že v kratkem času povzroči inhibicijo rasti in vpli- in sadnje v naravi sta potrebna ustrezno razmerje med va na preživetje sadik. Tudi po sadnji v naravi so korenine koreninami in nadzemnim delom ter hitra rast korenin v pogosto izpostavljene izgubi vode, ker rastejo prepočasi, velikem volumnu tal, ki omogoča hitro absorpcijo vode in da bi sledile izgubam zaradi transpiracije. Presaditveni šok mineralnih hranil. Rezerve hranil so pomembne, ker rastli- lahko traja precej časa, lahko tudi več let. na lahko ponovno doseže pozitivno neto fotosintezo šele Rastni potencial sadik po sadnji v naravi: Rast več tednov po presajanju. Proizvodnja kakovostnih sadik sadik je odvisna od vrste in genotipa rastlin. Številne golo- zahteva pozornost pri vseh fazah dela v gozdni drevesnici: semenke rastejo dosti počasneje od kritosemenk. Razlike pri pripravi tal in gredic, načinu in gostoti sadnje, uporabi izvirajo verjetno iz vrstno specifične fotosinteze, indeksa li- gnojil, namakanju in kontroli bolezni in škodljivcev. Včasih stne površine, dolgoživosti listja in razporejanja asimilatov sta potrebna tudi spodrezovanje korenin (če se s tem ne v rastlini. Na rast vpliva tudi konkurenca z drugimi rastlina- poškoduje srčnih korenin, ne odpre površin za vstop pato- mi, trave npr. močno zavrejo rast sadik iglavcev. genih organizmov in če se čim manj vpliva na zmanjševa- nje genetske pestrosti zaradi morebitnega poškodovanja korenin hitreje in globje zakoreninjajočih se sadik) in kolo- nizacija z mikoriznimi glivami. ZGIBANKA: Protokol ravnanja s sadikami gozdnega drevja je Shranjevanje sadik pogosto zahteva ustrezne opisan v zgibanki, izdani v okviru projekta LIFE hladilnice, v katerih lahko sadike počakajo v dormantnem LIFEGENMON (LIFE ENV/SI/000148) (v prilogi 1). stadiju do sadnje v naravi. Med shranjevanjem se ne smejo 18 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 3 FIZIOLOGIJA CVETENJA IN SEMENENJA GOZDNEGA DREVJA 19 Fiziologija cvetenja in semenenja gozdnega drevja Raziskave cvetenja in obroda pri gozdnem drevju so v primerjavi z zelnatimi rastlinami dosti bolj težavne. Drevesa so večinoma prevelika za študij fiziologije cvetenja v nadzorovanih razmerah, imajo dolgo mladostno dobo, preden začnejo cveteti, dolge reprodukcijske cikle, kompleksno sestavo cvetnih brstov in nepredvidljiv vzorec iniciacije cvetov. 3.1 Periodičnost cvetenja Drevje v svojem razvoju preide skozi razmeroma dolgo mladostno dobo, ki je lahko pri različnih vrstah dol- Veliko drevesnih vrst ne cveti vsako leto – ga od enega do več kot 40 let (tabela 1). periodičnost cvetenja je dedno pogojena in hkrati Ločimo mladostno (juvenilno, vegetativno) dobo odvisna od razmer v okolju in odraslo (zrelo, reproduktivno) dobo, ki jo imenujemo tudi reproduktivna faza, ko je drevo »zrelo za cvetenje«. Prehod v to fazo je vrstno specifičen in odvisen od razmer cih. Tvorba storžev, plodov in semena je klimaksna faza v pri vzgoji. Po prehodu v reproduktivno fazo drevo zadrži dolgotrajnih reprodukcijskih ciklih, na katere lahko vpliva sposobnost cvetenja, periodičnost tega (tabela 1) pa tudi veliko različnih dejavnikov. Čeprav je periodičnost cvete- variira med vrstami in znotraj nje, odvisno od genetskih nja dobro dokumentirana, pa so vzroki zanjo pomanjkljivo zasnov posameznega drevesa. Razlike v periodičnosti cve- pojasnjeni zaradi kompleksnih interakcij več endogenih in tenja so posebno velike pri listavcih, manjše pa pri iglav- eksogenih dejavnikov. Tabela 1: Starost in frekvenca cvetenja nekaterih drevesnih vrst (prirejeno po Owens 1991 in USDA 2008**) DRUŽINA/DREVESNA VRSTA STAROST DO ZAČETKA SEMENENJA INTERVALI MED SEMENSKIMI LETI (leta) (leta) Acer platanoides 25–30 1–3/1** Alnus glutinosa 15–20/6–7** 2–3 Betula pendula 15 1–3/2–3** Fagus sylvatica 50–60/60–80** 5–15/3–20** Fraxinus excelsior 25–30/15** 3–5/1–2** Populus nigra** 8–12 1 Populus tremula** 8–10 – Quercus petraea 40–50/40** 2–5/5–7** Quercus robur** 20 2–4 Abies alba** 25–30 2–3 (4–6)* Abies grandis 40–45/20** 3–5/2–3** Larix decidua 25–30/10** 3–5/3–10** Picea abies 30–35/40–60** 3–5/4–13** Pseudotsuga menziesii 30–35 5–7 var. glauca** 20 3–10 var. menziesii** 7–10 (za proizvodnjo 20–25) 2–11 * V višjih nadmorskih višinah. ** Po USDA 2008. 20 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 3.2 Reprodukcijski cikli Pri večini drevesnih vrst zmernih klimatov so poznani trije reprodukcijski cikli: A) Najpogostejši cikel obsega dve leti od zasnove cveta, čez periodo zimske dormantnosti do sproščanja semen. Reproduktivni brsti so zasnovani poleti, do oprašitve pride naslednjo pomlad. Med opraševanjem in oploditvijo navadno mine le nekaj tednov. Razvoj embria in semena je hiter in brez prekinitev. Zrela semena se lahko spro- ščajo že pozno poleti v letu oprašitve. Zadrževanje semena čez ta čas je navadno določeno s podnebnimi ali biotskimi zahtevami, ki so vrstno specifične in odvisne od načina razširjanja semena te vrste. B) Drugi reproduktivni cikel je podoben prvemu, le da med oprašitvijo in oploditvijo navadno poteče eno leto. C) Tretji reprodukcijski cikel je tudi podoben prvemu, le da se razvoj embria in semena sicer začne, je pa pozno poleti ali jeseni prekinjen. Nezrelo seme prezimi in razvoj se nadaljuje naslednjo pomlad. 3.3 Zasnova in spodbuda cvetenja Iniciacija cvetenja obsega prehod nedeterminira- dejavniki okolja, ki delujejo na različne rastlinske organe. nega vegetativnega terminalnega ali aksilarnega apikalne- Večina ukrepov za izboljšanje cvetenja vključuje ga meristema (apeksa) v determiniran reproduktivni api- spremembe v dejavnikih okolja, število kombinacij je veli- kalni meristem, ki se razvije v cvet ali cvetni poganjek pri ko, njihovi učinki pa pogosto nezanesljivi ali kontradiktor- kritosemenkah oziroma v storž pri iglavcih. Klasična raz- ni. Uporabljajo se tudi neposredne aplikacije rastlinskih laga iniciacije cvetenja pri zelnatih rastlinah je, da povod rastnih regulatorjev v kombinaciji z drugimi ukrepi (gnoje- za cvetenje izvira iz različnih delov rastline, od koder se v nje, obrezovanje, redčenje itd.). nekaj urah ali dneh prenese v apeks, kjer preide iz vegeta- tivnega v cvetni meristem. Večina rastlin cveti odvisno od INICIACIJA CVETENJA dejavnikov v okolju, na primer od fotoperiode in tempera- Večina rastlin cveti glede na dejavnike v okolju, na ture. Pri lesnatih rastlinah pa ta »enostavni« klasični mo- primer glede na fotoperiodo in temperaturo. Pri del ne drži, ker je cvetenje odvisno od cele serije razvojnih lesnatih rastlinah pa ta »preprosti« klasični model ne drži, saj je cvetenje odvisno od cele serije dedno procesov, ti pa so zaporedno določeni s hormonalnim in/ pogojenih razvojnih procesov. ali mineralnim ravnovesjem v substratu ter spremenjeni z Morfološke in anatomske zasnove reproduktivnih brstov so vrstno specifične, čas in mesto zasnove cveta pa sta relativno uniformna znotraj posamezne vrste. Med dejavniki okolja pa so zlasti zanimivi: A) Temperatura. Visoke poletne temperature večinoma spodbujajo cvetenje, kar je za bukev opisoval že Linnaeus leta 1751. Podobni vplivi so bili opisani za brezo, bore, jelko, smreko in duglazijo. Učinke visokih poletnih temperatur, pogosto v kombinaciji z aplikacijo nekaterih hormonov (predvsem giberelinov) in sušnim stresom, so raziskovali npr. pri smreki, vzgojeni v rastlinjaku. B) Intenziteta svetlobe in fotoperioda. Večina študij kaže, da so vplivi jakosti svetlobe posredni, odvisni od osvetlje-nosti krošnje, nagiba terena, zasenčenja in genetsko pogojene razporeditve cvetnih brstov v krošnji. Veje, ki so bolj izpostavljene veliki intenziteti svetlobe, bolj obilno cvetijo. Redčenje je spodbudilo cvetenje pri nekaterih borih, duglaziji in nekaterih plodonosnih vrstah. Zastrtost krošnje je vplivala na razporeditev moških in ženskih cvetov pri javorju. Pri drevesnih vrstah fotoperioda nima tako neposrednega vpliva na cvetenje kot pri zelnatih. Pri treh vrstah bora cvetenje ni bilo odvisno od fotoperiode, medtem ko je pri smreki vplivala na razvoj in število storžev. V lončnih poskusih, pri katerih je mogoče ločiti vplive svetlobe in fotoperiode od vplivov temperature, so ugotovili, da sadike breze, smreke in bora, vzgojene pri stalni svetlobi ali v dolgem dnevu, cvetijo hitreje od kontrolnih sadik (pri starosti 10–12 mesecev v primerjavi s 4–5 leti) pa tudi dosti hitreje od drevja, vzgojenega v naravi (15–20 let) (podatke je zbral Owens 1991). Sklepali so, da je prehod v reproduktivno fazo pri teh drevesnih vrstah bolj odvisen od dosega določene velikosti kot od števila letnih rastnih ciklov. 21 Fiziologija cvetenja in semenenja gozdnega drevja C) Vodni stres in korenine. Pri boru, smreki, jelki, duglaziji in bukvi so ugotovili pozitivno korelacijo med povečano proizvodnjo storžev/žira in majhnimi količinami dežja. Vendar imajo korenine tudi bolj neposredno vlogo pri stimulaciji cvetenja, ne le posredne s sprejemom vode in hranil. Ta vloga je predvsem v produkciji rastlinskih hormonov, citokininov in giberelinov, ki se sintetizirajo v koreninah in prenašajo v nadzemne poganjke. Bolj neposredne rezultate vplivov sušnega stresa na cvetenje je mogoče dobiti le v lončnih poskusih. Ugotovili so, da sušni stres od –1,4 do –2,0 MPa pred zoro vpliva na večjo produkcijo storžev pri duglaziji. Obrezovanje korenin ali tudi poplavljanje koreninskega sistema lahko vpliva na ciklus aktivnosti korenin in s tem na cvetenje. Č) Mineralna hranila. Pri sicer enakih razmerah rasti drevje, ki raste na boljših tleh, ustvari več semen kot drevje na slabših rastiščih. Zato je uporaba gnojil eden od najstarejših ukrepov za spodbujanje cvetenja. Pri iglavcih je glavno hranilo, ki vpliva na cvetenje, dušik. Oblika dušika (amoniakalni ali nitratni) je odvisna od vrste drevja. Pri drevesnih vrstah s sposobnostjo simbiotične fiksacije dušika (jelše, metuljnice) so z različnim učinkom testirali uporabo fosfatnih gnojil. D) Drugi stresni dejavniki. Cvetenje lahko spodbudi vsaka poškodba drevesa, zato se za njegovo pospeševanje uporabljajo različne tehnike obročkanja, zavezovanja in davljenja dreves. S temi postopki naj bi se povečale koncentracije ogljikovih hidratov v krošnji z zaviranjem transporta proti koreninam. Teoretsko izhodišče je v spodbujanju velikega razmerja C/N, ki spodbuja razvoj cvetnih brstov in zavira razvoj vegetativnih. Mnenja o teh metodah so različna. Indukcija cvetenja je lahko tudi rezultat obrezovanja vej, cepljenja, upogibanja, ranitve, nabiranja smole, defoliacije in drugih biotskih vplivov (patogenov in škodljivcev), mraznih poškodb in poškodb koreninskega sistema, vendar ni na voljo preproste razlage za vplive vseh teh stresnih dejavnikov. Pomanjkljiva pozitivna razmerja med dejavniki endogenih rastlinskih hormonov v brstih, poganjkih in ko- okolja in cvetenjem so lahko povezana z endogenimi de- reninah ob različnih fazah razvoja je še vedno ena najbolj javniki v drevju. Dobremu semenskemu letu navadno sledi zanimivih težav bazičnih študij rastlinske fiziologije. Seme- leto brez semenenja ali s slabim semenenjem. Rast in ra- na pa naj bi bila po aplikaciji hormonov, če je primerno zvoj reproduktivnih organov porabita veliko metabolitov, časovno razporejena in kratkotrajna, enake kakovosti kot zato lahko drevo potrebuje eno leto ali več, da ponovno običajno seme. doseže ustrezno stanje za razvoj reproduktivnih poganjkov. Iz poglavja 3.1 lahko povzamemo, da je začetek Ustreznim notranjim razmeram morajo hkrati ustrezati tudi fruktifikacije povezan predvsem s prehodom iz vegetativ- zunanji dejavniki okolja, zato je periodičnost cvetenja in ne v reproduktivno fazo, periodiko cvetenja, hormonalno semenenja pri številnih drevesnih vrstah relativno redka. regulacijo in dejavniki okolja. Ukrepi za spodbujanje cvete- Kontrola cvetenja z uporabo rastnih regulatorjev nja lahko obsegajo v naravi prilagojeno redčenje sestojev, sledi trem namenom: večino drugih ukrepov pa je možno izvajati le v umetnem 1) preprečiti prezgodnje cvetenje, da bi se lahko okolju semenskih plantaž. Ti zajemajo vzgojo rastlin s večina energije porabila za vegetativno rast in cepljenkami, kar lahko vpliva na hitrejši prehod v repro- razvoj, duktivno fazo, obrezovanje krošnje in korenin, obročka- 2) spodbuditi cvetenje zrelega drevja za povečanje nje, vročinske ali sušne strese, škropljenje s hormoni ali obroda, injiciranje hormonov ali njihovih inhibitorjev ter uporabo 3) uravnavati cvetenje in obrod v krajših periodah. različnih gnojil. Glede na vrstno specifične odzive gozdne- Večinoma se kot spodbujevalci cvetenja pri iglav- ga drevja je možno cvetenje spodbuditi s kombinacijo cih uporabljajo različni giberelini, medtem ko ti lahko za- ukrepov na hormonalni in okoljski stresni osnovi. Vplivi virajo cvetenje pri kritosemenkah. Pomembna je časovna simbiontov in parazitov na cvetenje pa so še nezadostno razporeditev aplikacije giberelinov, ki naj bi bila pred ra- raziskani, med drugim zaradi multihormonskih vplivov na zvojem reproduktivnih brstov. Kombinacija drugih rastlin- rast in razvoj rasltin. skih hormonov, npr. avksinov, citokininov, abscizinske Zaradi visokih stroškov vzdrževanja klasičnih se- kisline in etilena lahko bodisi spodbudi bodisi spremeni menskih plantaž, nevarnosti opraševanja z neizbranim iz- odgovor rastline na gibereline, sami zase pa so navadno hodiščnim materialom (v bližini plantaž naravno prisotnim brez učinka. Hormonalna regulacija cvetenja in vsebnosti drevjem iste vrste) ter zaradi mnogo boljših možnosti ma- 22 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom nipulacije in spreminjanja okoljskih dejavnikov je šel ra- ki je lahko med opraševanjem v celoti pokrita z mrežo, si- zvoj semenskih plantaž tudi na lončne v rastlinjakih. Taka cer pa je lahko izpostavljena zunanjim vplivom ali pa so je npr. plantaža hibridnega macesna ( Larix x eurolepis) v ti modificirani glede temperaturnega, svetlobnega in vo- gozdarskem raziskovalnem centru v Graupi blizu Dresdna, dnega režima v nepokritem ali delno pokritem rastlinjaku. Fotografija 2: Storži smreke (foto Hojka Kraigher) 23 4 OSNOVE GOZDNE GENETIKE Osnove gozdne genetike 4.1 Mendlovi in Morganovi zakoni Genetika proučuje dedovanje in variabilnost ge- ga gena različna, se izrazi samo dominanti znak, recesivni nov. Vsak gen v DNK posameznega organizma ima speci- pa ne. Homozigoti imajo identične alele za določen znak, fično mesto (lokus) na določenem kromosomu. S spolnim heterozigoti pa imajo dva različna alela za isti znak. razmnoževanjem prihaja do rekombinacije genov dveh Po zakonu neodvisnega razporejanja se vsak par staršev, s tem pa do genetsko različnih potomcev. Spolno alelov neodvisno razporedi (segregira) v gamete. Mendel je razmnoževanje je glavni vir genetske pestrosti (različnosti) zakon razložil z opazovanjem dedovanja dveh neodvisnih zna- v potomstvu, drugi vir so mutacije. Prilagajanje na razmere kov (barva in oblika zrn, strokov in velikosti graha). Generacija v okolju v procesu evolucije temelji na genetski različnosti F2 ima štiri možne oblike fenotipa v razmerju 9 : 3 : 3 : 1. Men- v populaciji. Genetska pestrost med predstavniki posame- dlovi zakoni dednosti izražajo pravila slučajnostne razpo- zne populacije je osnova za evolucijo z naravno selekcijo. reditve neodvisnih lastnosti znakov. Vendar odnosi med genotipom in fenotipom na- vadno niso tako preprosti. Pri nepopolni dominanci kaže GENETSKA PESTROST – OSNOVNA RAVEN BIOTSKE heterozigot vmesni fenotip med dvema tipoma homozi- RAZNOVRSTNOSTI Prilagajanje na razmere v okolju v procesu gotov. Pri kodominanci heterozigot izraža lastnosti znakov evolucije temelji na genetski različnosti v obeh svojih alelov. Mnogi geni obstajajo v večjem števi- populaciji. Genetska pestrost med predstavniki lu alelov v populaciji. Sposobnost posameznega gena, da posamezne populacije je osnova za evolucijo z učinkuje na več (na videz neodvisnih) fenotipskih lastnosti, naravno selekcijo. se imenuje pleiotropija. Epistaza pomeni, da en gen vpli- va na ekspresijo drugega. Nekateri znaki so kvantitativni, Gregor Mendel je leta 1860 dokazal, da starši spreminjajo se zvezno. To nakazuje, da gre za dedovanje posredujejo svojemu potomstvu gene, ki obdržijo svojo na osnovi več genov, za aditivni učinek dveh ali več genov identiteto skozi serijo generacij. Opazoval je dedne znake, na en fenotipski znak. Kvantitativni znaki, na katere vpliva ki so izkazovali različne lastnosti pri sortah graha, pri kate- tudi okolje, so multifaktorski. rih je lahko prihajalo do pravega žlahtnjenja, torej so bili Teorijo dedovanja je naprej razvil Thomas H. Mor- potomci po samooploditvi staršev vsi iste sorte. Testirane gan, ki je gene lociral na kromosome. Povezani geni se znake pri križanju dveh varietet je opazoval od starševske dedujejo skupno in ne neodvisno, ker so na istem kromo- generacije (P) prek prve generacije potomcev (F1), potem somu (in pogosto fizično blizu skupaj). Vsak kromosom je s samooploditvijo le-teh v naslednje generacije potomcev sestavljen iz več sto in tisoč genov. Ti geni so povezani in se (F2 itd.): 75 % potomcev generacije F1 je kazalo dominantne ne dedujejo neodvisno. Nekateri geni so vezani na spolne lastnosti znaka, 25 % recesivne lastnosti, torej v razmerju 3 : 1. kromosome, njihovo dedovanje ne sledi pravilom Mendlove Mendel je razložil zakon z obstojem po dveh alternativnih genetike. Fenotipski učinki nekaterih na spol vezanih genov oblik istega gena, dveh (ali več) alelov, vsak potomec pa so odvisni od tega, ali izvirajo od matere ali od očeta. Tudi je podedoval samo po en gen (eno obliko oz. en alel) od geni, ki niso vezani na kromosome v jedru, ne sledijo pra- svojih staršev. Ob mejozi se prekrižata dva homologna kro- vilom Mendlove genetike: mitohondriji in kloroplasti ima- mosoma obeh staršev, ki se nato ločita, in po drugi delitvi jo svoje lastne gene. Kjer citoplazma v zigoti izvira samo iz pride do tvorbe štirih potomcev, vsak od njih nosi po en jajčne celice, so nekatere lastnosti fenotipa potomca odvi- par kromosomov, na vsakem kromosomu pa je ena serija sne izključno od materinskih citoplazmatskih genov. alelov. Razdelitev alelov za določen znak iz dveh staršev v različne gamete –potomce – razlaga zakon segregacije. Pri KATERI GENI NE SLEDIJO MENDLOVIM ZAKONOM: razvoju se izrazi samo dominantni alel oziroma samo pri - povezani, spolno vezani, geni kloroplastov in razporeditvi dveh recesivnih alelov se izrazi (pride do ek- mitohondrijev. spresije) recesivni znak. Če sta po oploditvi dva alela neke- 26 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 4.2 Populacijska genetika, evolucija in nastanek vrst Večinoma vsaka populacija ustvari veliko več po- ा če je populacija zelo velika, tomcev, kot jih lahko preživi v okolju. Ti potomci so različ- ा če je izolirana od preostalih populacij, ni in nosijo različne dedne lastnosti. Med letoma 1840 in ा če ni dedovanja mutacij, 1858 je Charles Darwin zasnoval teorijo razvoja vrst (razvoj ा če prihaja do slučajnostnega spolnega razmno- z modifikacijami) na podlagi naravne selekcije. Naravna ževanja, selekcija temelji na različnem uspehu preživetja in raz- ा če ni naravne selekcije. množevanja v neki populaciji, kar vodi do evolucije vrst, Mikroevolucija je spreminjanje v frekvenci alelov prilagojenih na različne niše v okolju. Vplivi okolja na iz- (ali genotipov) neke populacije od generacije do generaci- ražanje genov pa lahko dodatno povzročijo (tudi dedne) je. Vzroki za mikroevolucijo so: epigenetske modifkacije (Nanson 2004). ा genetski zdrs – slučajnostne spremembe fre- Populacija je omejena skupina osebkov iste kvence alelov v genofondu (zaradi slučajnostne- vrste. Vrsta je (poenostavljeno) skupina populacij, kate- ga vzorčenja osebkov), spremembe zaradi ozkega rih osebki se lahko medsebojno razmnožujejo in imajo grla – ekstremno zmanjšane velikosti populacije ali plodne potomce (v naravnih razmerah). Vsaka vrsta ima spremembe zaradi vpliva zasnovanja nove popula- neki geografski areal, v katerem so osebki neenakomer- cije z zelo majhnim številom izhodiščnih osebkov, no razporejeni, večinoma zbrani v nekaj populacijah. Po- ा pretok genov – populacija pridobi ali izgubi alele z samezna populacija je od drugih lahko izolirana, tako da migracijo plodnih osebkov ali gamet med različni- se genetski material izmenjuje samo občasno. Lahko pa mi populacijami, posamezna populacija neposredno prehaja v drugo na ा mutacije – spremembe v DNK posameznega nekem prehodnem območju, vendar se tudi v teh popula- osebka, cijah osebki v središču razširjenosti pogosteje križajo med ा neslučajnostno spolno razmnoževanje – posa- sabo kot na robu populacij. Zato so si načeloma v središču mezni osebki se pogosteje razmnožujejo z izme- razširjenosti med seboj bolj podobni kot z osebki iz drugih njavo genetskega materiala sosednjih osebkov populacij. Cel agregat genov v neki populaciji v določenem kot z drugimi, kar privede do križanj med soro- času se imenuje genofond. Sestavljajo ga vsi aleli na vseh dniki (angl. inbreeding); druga oblika je izbiralno lokacijah genov vseh osebkov te populacije. Diploidne razmnoževanje, ko posamezni osebki načrtno iz- vrste imajo vsak lokus zastopan dvakrat v genomu osebka, berejo partnerja za razmnoževanje, npr. čim bolj ki je lahko bodisi homozigot bodisi heterozigot za ta ho- sebi podobnega, mologni lokus. Če so vsi osebki neke populacije homozigo- ा naravna selekcija kot mehanizem adaptivne ti za isti alel, je zadnji fiksiran v genofondu te populacije. evolucije – vpliv selekcije za različne znake lahko Navadno pa sta dva ali več alelov istega gena v genofondu deluje kot stabilizator, usmerjen bodisi v poeno- zastopana z različno relativno frekvenco. Frekvence alelov tenje bodisi v delitev vrst. se odražajo v frekvenci genotipov. Frekvenco alelov (in v Med vsemi vzroki za mikroevolucijo samo narav- izvedeni različici tudi genotipov) v neki populaciji odraža na selekcija pripelje populacijo do prilagajanja na okolje. termin genetska struktura populacije. Drugi vzroki lahko delujejo pozitivno, negativno ali nev- Populacija, ki se ne spreminja, ima genofond, ki tralno glede prilagajanj na razmere v okolju. Naravno se- ga opisuje Hardy-Weinbergovo ravnotežje oz. enačba. Po- enostavljena oblika, ki opisuje samo dva alela, označena s p in q, je: GENETSKI ZDRS: Slučajnostne spremembe frekvence alelov v p2 – 2pq – q2 = 1 genofondu (zaradi slučajnostnega vzorčenja osebkov), spremembe zaradi ozkega grla – Enačba omogoča izračun frekvence posameznih ekstremno zmanjšane velikosti populacije ali spremembe zaradi vpliva zasnovanja nove alelov v genofondu populacije, če poznamo frekvenco po- populacije z zelo majhnim številom izhodiščnih sameznega genotipa, in obratno. Hardy-Weinbergovo rav- osebkov. notežje se v populaciji ohranja: 27 Osnove gozdne genetike lekcijo omogoča genetska različnost znotraj populacije in juje uspevanje in prilagajanje populacije na spremembe med njimi – variacija. Znotraj populacije jo označuje poli- v okolju (Nanson 2004). Sedanji areal razširjenosti je ve- morfizem za določen znak. Mere za genetsko različnost so činoma posledica več dejavnikov, npr. migracijskih poti delež (%) lokusov (genov), ki imajo dva ali več alelov v neki iz ledenodobnih refugijev, v katerih je bil genetski bazen populaciji; povprečni delež lokusov, to so heterozigoti med vrste lahko različen, pogosto zelo ozek. Torej je treba pri osebki v določeni populaciji; število alelov (ali pestrost ocenjevanju uspešnosti in adaptivnosti vrste na določe- alelov) na lokus; heterozigotnost in nukleotidna pestrost. nem arealu upoštevati tako ekološki kot zgodovinski vir Večina vrst izkazuje določeno geografsko različ- variabilnosti. Zato tudi ekološke razmere v posameznem nost, ki predstavlja razlike v genetski strukturi med popula- provenienčnem območju ne odražajo vseh potencialnih cijami. Pri zemljepisno veliki razširjenosti vrste, ki uspeva v nevarnosti za uspevanje populacij drevja in naravno po- več ekoloških območjih, lahko že v nekaj generacijah nasta- mlajevanje ni vedno optimalno, niti najbolj produktivno, nejo razlike med populacijami zaradi različnih selekcijskih niti najbolje prilagojeno na trenutne razmere v tem obmo- pritiskov, kar na velikih območjih privede do oblikovanja čju. Vedno je treba upoštevati tudi rezultate provenienčnih geografskih ras, znotraj teh do ekotipov, prilagojenih na poskusov in simulacije možnih sprememb razmer v okolju. posamezna okolja, in znotraj teh do populacij, ki jih v goz- Biološka vrsta je populacija ali skupina popula- darstvu imenujemo provenience. Torej, provenienca je po- cij, katere osebki se lahko v naravi križajo in imajo plodne pulacija gozdnega drevja – gozdni sestoj na določenem ze- potomce, ne morejo pa imeti plodnih potomcev s pred- mljepisno omejenem območju; tak adaptivni polimorfizem stavniki druge vrste. Na razvoj vrste vplivajo predzigotne se ujema tudi z genetskim polimorfizmom (Nanson 2004). K ovire, kot so izolacija habitatov, izolacija zaradi različnega polimorfizmu lahko poleg naravne selekcije pripomore tudi obnašanja/fenologije, časovna izolacija, mehanska izo- genetski zdrs. Posebna oblika geografske različnosti je kli- lacija, gametska izolacija, zmanjšana vitalnost križancev, nalna različnost, pri kateri je prehod od ene ekološke cone zmanjšana plodnost križancev in propad križancev. Kon- in geografske rase v drugo zvezen. Genetsko različnost oh- cept biološke vrste ni popoln, obstajajo izjeme. Zato so ranjata diploidija in uravnotežen polimorfizem – še vedno se razvili tudi drugi koncepti vrste: morfološki, spoznavni, se izmenjujejo geni med ekotipi in geografskimi rasami, kar kohezijski, ekološki, evolucijski idr. ohranja enotni – zvezni genetski bazen posamezne vrste. Nastanek vrst vključuje: Marginalne (robne) populacije gozdnega drevja uspevajo v ा geografsko izolacijo, ki privede do alopatrične omejujočih razmerah za uspevanje posamezne vrste, zato speciacije, se v procesu naravne selekcije hitro specializirajo in ob tem ा geografsko prekrivanje vrst, ki privede do sim- izgubljajo genetsko pestrost. Pri teh populacijah lahko po- patrične speciacije, stopno nastajajo vrste, prihaja do speciacije. ा genetske spremembe v populacijah, ki so lahko: Torej adaptivni polimorfizem vrste na velikem ◊ medvrstna hibridizacija, zemljepisnem območju ustreza skupni adaptivni sposob- ◊ agamospermija, nosti vrste na njenem celotnem arealu razširjenosti zaradi ◊ samoopraševanje. speciacije perifernih ras in fleksibilnosti ob prehodu genov Nasprotno se lahko z introgresijo ločene ali sko- med rasami. Prenos genov na velike razdalje se je izkazal raj ločene vrste združijo v eno v območjih introgresije, kjer za zelo pomembnega predvsem pri ohranjanju odpornosti prihaja do naravne hibridizacije. Taka hibridna vrsta je vrste proti podnebnim spremembam in drugim velikopo- npr. Abies borisii-regis v coni introgresije med Abies alba vršinskim motnjam. in Abies cephalonica. Težava pri identifikaciji hrastov in že- Upoštevati je treba, da prilagajanje vključuje ce- loda hrastov so npr. naravni hibridi med dobom in grad- loten biološki cikel, vegetativni in generativni, neke popu- nom, med puhastim hrastom, gradnom in dobom ipd. lacije, vendar pogosto predvsem reproduktivna faza ome- PROVENIENCA Tam, kjer se območja razširjenosti sorodnih vrst je populacija gozdnega drevja – gozdni sestoj na prekrivajo, lahko med njimi prihaja do NARAVNE določenem zemljepisno omejenem območju. HIBRIDIZACIJE. 28 5 TEHNOLOGIJA GOZDNEGA SEMENARSTVA IN DREVESNIČARSTVA Tehnologija gozdnega semenarstva in drevesničarstva 5.1 Semenenje gozdnih drevesnih vrst Začetek semenenja: Operativno pravilo je, da najprej, pri starosti 10–15 let, začnejo roditi drevesa z lahkim semenom, npr. breza in jelša, najpozneje, pri starosti 50–60 let, pa vrste s težkim semenom, npr. bukev in hrast. Na čas začetka semenenja odločilno vplivajo tudi zunanji dejavniki, zato na prostem rastoča drevesa začnejo roditi precej prej kot drevesa v gozdu. Periodičnost obroda: Obrod ni enako močan vsako leto, ampak večinoma periodičen. V semenskih letih, ki si sledijo za posamezno vrsto vsakih nekaj let, je obrod močnejši, vmes pa šibek ali ga ni. Jakost obroda: Za ohranjanje genetske pestrosti in ekonomiko semenarstva je pomembno oceniti jakost obroda. Iz semenarske prakse, na podlagi okularnih ocen, izhajajo značilnosti in rangiranje obroda, kot jih prikazuje naslednja tabela. Pri oceni rangov jakosti obroda sta sicer najbolj značilna predvsem prvi in peti rang, preostali lahko zvezno prehajajo iz drugega v tretjega in iz tretjega v četrtega. Tabela 2: Ocena jakosti obroda Rang Primernost za obroda Opis ranga Značilnosti Delež vej z obrodom (%) pridobivanje 1 obroda ni zdravo odraslo drevje ne obrodi ali le posamič in posamezne veje 0–10 % pridobivanje ni mogoče 2 slab obrod slab obrod, predvsem robnih in dominantnih dreves, količine zelo majhne, slabe kakovosti 11–40 % ne zadostuje za pridobivanje 3 dober obrod predvsem dominantnih in pogojno srednji obrod robnih dreves, slab obrod preostalega drevja, 41–70 % sprejemljivo za kakovost slaba pridobivanje 4 zelo dober obrod večine plodonosnih vej ekonomsko močan obrod robnih in dominantnih dreves, dober obrod 71–90 % primerno za preostalega drevja, količina in kakovost dobra pridobivanje 5 praktično vse veje v krošnji vseh dreves masovni obrod izbrane vrste masovno obrodijo, idealno za 91–100 % priporočljivo za pridobivanje GRM velike genetske pestrosti pridobivanje Obstajajo tudi bolj natančne metode, pri katerih se lahko: ा analizira število plodov na vejo iz 10–20 dreves v sestoju; ा prešteje število vidnih plodov/semen/storžev na vejo/na krošnjo v določenem času (npr. v 30 sekundah); ा z zbiranjem semena v merilce znanih dimenzij, ki se razporedijo enakomerno po sestoju (vsaj 5 merilcev), prera- čuna dobljena količina zbranega semena na hektar (uporabno za seme, ki ga raznaša veter); ा z metodo poskusnega nabiranja ugotavlja jakost obroda predvsem pri iglavcih: nabere se po nekaj storžev z nekaj dreves, storži se prerežejo in ugotavlja se delež polnega in praznega semena; ा z metodo povprečnih podatkov o optimalni proizvodnji semena za določeno vrsto na hektar v primerjavi s po-skusnim zbiranjem semena na drevo ali na določeno površino v posameznem letu. 30 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Svetloljubne vrste, vrste z lahkim semenom in vplivajo na (ne)uspešnost oploditve ali pa tako poškoduje-na prostem rastoča drevesa rodijo pogosteje, sencozdržne jo že oplojeni cvet, da se ne razvije v plod. Med zunanjimi vrste, vrste s težkim semenom in v sestoju ali senci rastoča dejavniki, ki največkrat povzročijo slab obrod kljub močne- drevesa rodijo redkeje. Pomembno je, da seme naberemo mu cvetenju, so nizke temperature, dolgotrajna suša med takrat, ko je obrod močan, in ga shranimo za leta, ko je cvetenjem ali v času zgodnjega razvoja ploda in napadi ra- slab, ali pa vzgojimo večje količine sadik. stlinskih bolezni ali žuželk. Zanesljivejša ocena je torej pri Napovedi cvetenja in obroda: Koristno je, če lah- naših vrstah večinoma mogoča šele takrat, ko so plodovi ko leto polnega obroda napovemo že vnaprej. Prva, ven- že dobro razviti oziroma 15–30 dni, preden dozorijo. dar zelo nezanesljiva napoved je možna že jesen prej, če Čas nabiranja: Čas nabiranja lahko odločil- imamo opraviti z drevesno vrsto, pri kateri se cvetni brsti no vpliva na poznejšo sposobnost kalitve. Zato je treba razlikujejo od listnih. Večje število cvetnih brstov posredno poznati stanje popolne zrelosti semen za posamezno vrsto že lahko napoveduje močnejše cvetenje. To je npr. mogo- ter srednji in povprečni čas dozorevanja semena te vrste če pri divji češnji, pri kateri so cvetni brsti v primerjavi z na določenem območju. listnimi izrazito okroglasti, manj zanesljivo pa npr. pri tisi, Plodovi so lahko tudi pomembna hrana za pri kateri so ženski brsti precej podobni listnim. gozdne živali, zato je za semenarsko prakso koristno, da jih Zanesljivejše so lahko poznejše ocene obroda na naberemo takoj, ko dovolj dozorijo. Pri divji češnji je to npr. podlagi številčnosti cvetov. Pri tem moramo upoštevati, da junija ali julija, pri tisi in sorbusih septembra ali oktobra, za začetno rast ploda pogosto zadostuje že oprašitev (tudi pri hruški drobnici oktobra ali novembra. s pelodom nekompatibilnih vrst), medtem ko mora za traj- Variabilnost semena: Seme se razlikuje glede na: no rast ploda tudi dejansko priti do oploditve. Tudi v tej ा položaj v krošnji ali storžu (angl. topophysis), fazi gre še vedno za ocene, saj je dejanski obrod močno ा starost sestoja (angl. cyclophysis), odvisen od številnih zunanjih dejavnikov, ki lahko bistveno ा rastiščne dejavnike (angl. periphysis). 5.2 Nabiranje, čiščenje in razvrščanje semena Pri nabiranju semena je treba najprej določiti semenskimi koreninami dolžine do 1 cm. Pri močnem na- potrebno količino, zrelost, trajanje proizvodnje in način padu plodov z ličinkami žuželk (predvsem vrste Balaninus) nabiranja. Takoj po končanem nabiranju v gozdu je pripo- dosežemo zahtevano kakovost s potapljanjem plodov v ročljivo seme očistiti pred transportom v končno dodelavo vodo. Najbolje je, da nabrani želod takoj posejemo v dre- za setev ali skladiščenje. vesnici, saj je dolgotrajnejše shranjevanje problematično. Nabiranje semena s tal: Nabiranje s tal je Ročno nabiranje bukovih plodov (žira) je za- najpreprostejši način proizvodnje semena. Tako se nabi- mudno. Zaradi trikotne oblike žir težko primemo s prsti, ra predvsem težko seme/plodovi, npr. želod, žir, kostanj, zato zbiralci v sestojih, kjer je obrod, pred odpadanjem po- oreh, jabolko, hruška. Poteka lahko ročno, z grabljenjem/ čistijo tla pod drevesi. Ko plodovi odpadejo, jih pometejo, pometanjem ali s posebnimi sesalniki. Možna sta tudi sle- z velikimi rešeti ločijo žir od drugih primesi in s potaplja- denje in uporaba zalog semena, ki si ga pripravljajo razni njem v vodo dobijo čisto, polno seme (plodove); težava glodavci. pri potapljanju v vodo je pesek, ki ostane na dnu skupaj s Dokaj uspešno je ročno nabiranje želoda hrastov. polnim semenom. Zračno suh žir, ki ima še vedno okoli 30 Pomemben je pravi čas nabiranja, kajti pred zdravimi plo- % vlage, očistimo z vetromlinom do skoraj 100 % polnosti. dovi začnejo najprej odpadati prazni in črvivi. Časovni in- Do odpreme se hrani na tleh v zračnem prostoru v največ terval nabiranja je odvisen od podnebnih razmer, tempera- 10 cm visoki plasti. Potrebno je vsakodnevno mešanje, si- ture in vlage, kajti ob ugodnem vremenu začne seme hitro cer žir hitro splesni. Najboljša je takojšnja setev. kaliti (predvsem graden). Dopustno je še zbiranje plodov s 31 Tehnologija gozdnega semenarstva in drevesničarstva Nabiranje z drevesa: Seme na drevesu se lahko macesen 10–15 kg storžev, bori v izbranih semenskih ses- obira s tresenjem drevesa, plezanjem, tresenjem in reza- tojih 15–50 kg, jelka 30–80 kg, smreka 40–100 kg, s pose- njem vej ali pa se drevje za nabiranje poseka. kanega drevja in posameznih dreves z nizko krošnjo pa za Za plezanje obstajajo različni pripomočki: sesta- macesen 40–60 kg, črni bor 80–100 kg, rdeči bor 30–50 kg, vljive lestve, nožni klini oziroma krampeži, podobni dere- jelko 80–100 kg in smreko 100–150 kg storžev. Za listavce zam, obroči za drevo (nem. Baumvelo), varnostni pas, ple- so količine naslednje: hrasta dob in graden 30–80 kg, bu- zalna vrv s sistemom škripčevja za vzpenjanje in spuščanje kev 20–50 kg, pravi kostanj 20–40 kg, oreh 20–40 kg, jesen po vrvi, ustrezna oblačila in osebna varovalna sredstva, 30–70 kg samar, gorski javor 15–35 kg, črna jelša 30–80 kg lahko tudi samostrel ali ročno nihalo za pritrditev vrvi v storžkov, siva jelša 10–15 kg storžkov, breza 25–50 kg, brest krošnjo. Pri nas se za plezanje na drevje navadno upora- 4–10 kg, gaber 15–25 kg, lipa 10–25 kg zrelih oz. 2–5 kg zele- bljajo lestve za deblo brez vej, med obiranjem pa se ple- nih plodov in češnja 10–20 kg koščic. zalci pritrdijo z varnostnim pasom. Nabiranje s stoječega Nekatere težave pri zbiranju semena: Največja drevja je eno najbolj nevarnih del v gozdarstvu. Posamezni težava je pridobivanje informacij o obrodu posamezne izdelovalci plezalne opreme so specializirani tudi za opre- vrste in njihovo preverjanje. To zlasti jeseni, ko se nabi- mo za plezanje na drevesa, promociji katere so namenjena ra več vrst, privede do pomanjkanja časa oziroma slabega tudi različna tekmovanja. usklajevanja pri izbiri sestojev. Pri zbiranju semena iglav- S tresenjem drevesa, plezanjem, tolčenjem in cev so težave v nevarnosti dela in razmeroma redkih moč- rezanjem vej s plodovi ali s posekanega drevja nabiramo nih obrodih. Seme se večinoma lahko skladišči dolgo, ven- plodove javorja in jesena (gre za krilate oreške – samare). dar predvsem pri macesnu, lahko tudi pri jelki, občasno Najbolje je obirati s stoječega drevja. Obiralci pod drevo prihaja do pomanjkanja razprostrejo ponjave, eden spleza na drevo in s palico klati Veliko večje težave se pojavljajo pri zbiranju se- po vejah. Na tleh ročno ločijo listje od plodov in te z mre- mena listavcev. Pri vrstah, pri katerih seme pobiramo s tal, žami še dodatno očistijo. Takšni plodovi so že pripravljeni so glavne težave bogata podrast, grmovni sloj in kamnitost za setev. Za skladiščenje jih še posušimo in shranimo v tal. Problematičen je tudi pretekli način gospodarjenja s plastičnih vrečah ali vrečah iz jute. semenskimi sestoji oziroma njihov izbor, pri katerem se je S tolčenjem po vejah nabiramo tudi plodove div- upošteval predvsem videz drevesa in sestoja, ki je pogosto je češnje, ki jih moramo še isti dan razkoščičiti, sicer pride pregost, krošnja pa je lahko zaradi tega slabo razvita in do vrenja, ki uniči kalivost. Z dvakratnim namakanjem v proizvaja le malo semena. To je najbolj opazno pri seme- vodi odstranimo prazne in črvive plodove. Ker koščica v nu, ki ga pridobivamo s tolčenjem po vejah. V takem ses- sebi zadrži še veliko vlage, seme najmanj tri tedne sušimo toju je dejansko nemogoče priti do semena. v senčnem in zračnem prostoru, če ga želimo skladiščiti, Zbiranje semena z žerjavi in s strojnim tresenjem drugače pa gre takoj po namakanju v vodi v drevesnice. zaradi drage naložbe in majhne količine semena, ki jo pot- Seme iglavcev (smreka, jelka, črni bor, macesen) rebujemo, za zdaj v Sloveniji še ne pride v poštev. Vendar je v storžih, ki jih je treba potrgati z vej. Obiranje na sto- pa za zbiranje želoda in žira čedalje pogosteje pod drevesa ječih drevesih spada med najtežja dela v gozdarstvu. Pri polagajo mreže ali uporabijo sesalnike. plezanju si obiralci pomagajo s krampeži, gasilskimi var- Zbiranje semena ob poseku dreves zahteva veli- nostnimi pasovi in lahkimi sestavljivimi aluminijastimi ko usklajevanja, od soglasja lastnika za posek ustreznega lestvami. V krošnji se obiralec priveže z varnostnim pasom števila dreves do časa poseka ob zrelosti semena, priso- okoli debla, z rokami trga storže in jih shranjuje v mreže ali tnost nabiralcev na delovišču (ob upoštevanju varnosti meče na tla. Njegov pomočnik jih pobira v vreče in nosi do pri delu) oziroma pripravljenost skupine za pridobivanje kamionske ceste, kjer jih skladiščijo do prevoza v sušilnico. semena takoj po poseku, saj ga lahko divjad z različnih Po koncu nastopijo težave z odstranjevanjem smole s kože. listavcev čez noč že popolnoma obere. Nabiranje z gladine vode: Z gladine vode se lah- ko nabira seme jelše, predvsem v nižinskih poplavnih goz- ZGIBANKA: dovih, in sicer z mrežami in siti. Protokol pridobivanja semenskega materiala, delov rastlin in puljenk je opisan v zgibanki, izdani v okvi- Učinek nabiranja semena: Povprečne dnevne ko- ru projekta LIFE LIFEGENMON (LIFE ENV/SI/000148). ličine semena pri nabiranju s stoječega drevja za iglavce: 32 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Ekstrakcija semena: Ekstrakcija semena je lahko Ekstrakcija z odstranjevanjem mesnatega zuna- iz storžev ali plodov. Potrebna je za olajšanje dodelave in njega dela plodov: Majhni mesnati plodovi se lahko za se- skladiščenje, zmanjšanje kvarjenja in ustrezno manipula- tev posušijo in uporabijo kar celi. Zelo mesnate in sočne cijo pred setvijo in za setev. plodove je treba takoj razkoščičiti, da osemenje ne zavre in Ekstrakcija s sušenjem: Storži ali plodovi se lahko ne zmanjša kalivosti. Tako je npr. seme češnje, jabolk, jere- posušijo na zraku ali v sušilnici. Posamezne vrste iglavcev bike, hrušk, skorša, breka, gloga, tise idr. Ti plodovi se lahko se lahko sušijo na soncu in pri relativno visoki tempera- najprej zmečkajo ali previdno zmeljejo, vendar le toliko, turi, pri tem se lahko uporabljajo posebna pokrita sita, v da se ne poškoduje tudi seme. Potem se močno izpirajo katerih se (ob vsakodnevnem obračanju) storži odprejo in z vodo. Paziti je treba, da ne pride do anaerobnih vrenj seme pade skozi rešetke v razmeroma kratkem času 4–5 v pulpi ali v vodi z namočenimi plodovi. Z vodo očiščeni sončnih dni. Po sušenju se po potrebi seme očisti, odstra- plodovi so tudi že ustrezno pripravljeni. nijo se storži, krilca in razne druge nečistoče. Sušenje v Čiščenje in sortiranje semena: Obsega vse po- sušilnici z ventilatorjem je možno pri temperaturi 45–55 °C stopke za odstranjevanje nečistoč in razporeditev semena za iglavce, seme večjega števila listavcev pa se ne sme su- po velikosti. Posebni postopki se uporabljajo za odstra- šiti pri temperaturi, višji od 20 °C. Uravnavati se mora tudi njevanje krilc, sejanje in sortiranje semena. Po velikosti hitrost vetra, da ne odnaša lahkega semena iz sušilnice. se seme navadno razporeja s pomočjo vibracijskih mrež Storže macesna, ki so polni smole, je treba po sušenju še in različno velikih sit. Za odstranjevanje gluhih semen se dodatno rašpati, saj sicer ostane pribl. tretjina semena navadno uporabljata vodno izpiranje in potapljanje seme- ujeta v njih. na v vodo. Ekstrakcija s tolčenjem plodov: Se uporablja za oreh, gaber in razne tujerodne vrste. 5.3 Sušenje semena Seme je živ organizem in vsaka napaka pri njego- Sušenje je treba začeti takoj po čiščenju ali vi dodelavi lahko vpliva na spremembe vitalnosti, kalivosti odstranitvi plodne ovojnice, in to pri nizkih temperaturah, in dormantnosti. Vsak posamezni postopek pri dodelavi in po možnosti med 15 in 20 °C, s pretokom zraka, ob niz- shranjevanju je treba raziskati v laboratorijskih razmerah in ki relativni zračni vlagi (idealno pod 10 % relativne vlage razviti v količinsko popolnoma drugačnih razmerah v praksi. (RH)) v prostoru, v tankih plasteh, natančno do določenega Poleg vrst se razlikuje tudi fiziologija semen iz različnih enot odstotka vlage. Bukov žir se za dolgotrajno shranjevanje, semena, različnih akcesij, nabranih v različnih semenskih po podatkih v literaturi za 10 let, npr. optimalno shranjuje objektih v različnih letih in ob različni kakovosti obroda. Pri pri 8–9 % vlažnosti in pri –5 do –10 °C. Razlika 1 % vlažnosti času in metodah nabiranja semena, pri čemer velja poseb- lahko pomeni nesorazmerno veliko spremembo v kalivosti na pozornost nepoškodovanju matičnega sestoja, čiščenju, semena po shranjevanju oziroma lahko 1 % večja vlažnost raznih načinih predhodnega tretiranja semen in drugih po- zahteva približno 1 °C višjo temperaturo shranjevanja. stopkih pri dodelavi omenjamo predvsem postopek sušenja. Razmerja med preživetjem semena, časom shra- Sušenje je eden najbolj zahtevnih postopkov pri njevanja, temperaturo in vsebnostjo vlage v semenu kvan- dodelavi semena. Za shranjevanje je priporočljivo seme tificira naslednja formula: čim bolj izsušiti, stopnjo izsušitve pa je treba določiti za vsako vrsto posebej. Bolj posušeno seme se lahko shra- v = K – p / 10 K – C log m – C t – C t2, i E W 10 H Q njuje pri nižji temperaturi in dlje časa. kjer je v verjetni odstotek preživetja semena po SEME p dneh shranjevanja pri m % vlažnosti semen in pri t °C, K i je živ organizem, ki nastane po oploditvi iz cveta in je konstanta, odvisna od partije semena, K , C , C in C pa E W H Q se uporablja za razširjanje po prostoru. so konstante preživetja, odvisne od vrste semena. Ta enač- ba nakazuje, kako je preživetje ortodoksnih vrst semena v 33 Tehnologija gozdnega semenarstva in drevesničarstva zračno suhem shranjevanju odvisno od razmer okolja, v želoda ne sme biti debelejša od 15 cm. Če je debelejša katerem so shranjene. ali če ni izmenjave zraka, pride do vnetja. Želod zaradi ve- V praksi se med sušenjem lahko testira vlažnost like vlažnosti ob nabiranju intenzivno diha in pri tem se semena oziroma s tehtanjem ugotavlja, ali je že doseglo za- sprošča toplota. Če se ta ne odvaja dovolj hitro, se lahko želeno izsušenost (DM %). Treba je poznati izhodiščno vla- v želodu temperatura dvigne tudi do 70 °C, pojavi se vne- žnost (M %), ki se določi s tehtanjem, sušenjem pri 103 °C tje in nato izguba vitalnosti. Zaradi odvajanja toplote in 17 + 1 ura in ponovnim tehtanjem (po protokolih ISTA 2000). učinkovitejšega sušenja je treba želod pogosto premešati. Kontrola izsuševanja do zaželene vlažnosti temelji na nas- Pred trajnim shranjevanjem ga posušijo do vlažnosti okrog lednji formuli: 45 %, vendar je dejanska vlažnost odvisna od partije se- mena; vlažnost želoda ob odpadanju z dreves se razlikuje masa semena (g) pri zaželeni vlažnosti DM % = klinalno od zahoda proti vzhodu, kjer je praviloma nekaj % (100 – začetna M %) × začetna masa semena ( g) manjša kot na zahodu, zato je tudi shranjevanje možno pri (100 – DM %) manjšem deležu vlage, okoli 40,5 % (Žitnik 2003). Pomemben je tudi postopek ponovne rehidracije Primer: 125,3 g semena z vlažnostjo 52,1 % želimo posušiti semena ob koncu shranjevanja, saj se lahko ob imbibiciji na 15 % vlažnost. (vsrkanju vode v seme) mehansko poškoduje. Zato pogos- Izračun: masa semena pri 15 % vlažnosti: ((100 – 52,1) %)/ to predpisujejo postopek v 100 % RH, vendar ne v nepos- ((100 – 15) %) × 125,3 g= 70,61 g rednem stiku z vodo. Prav vsak postopek pa je treba posebno razviti v Zelo problematično je npr. sušenje želoda. Sušijo laboratoriju in pozneje izpopolniti za prenos v prakso ozi- ga tako, da ga začasno shranijo v suhem in pokritem pro- roma za dodelavo (in shranjevanje) velikih količin semena. storu, v katerem je omogočeno izmenjavanje zraka. Plast 5.4 Shranjevanje semena Shranjevanje semena je eno najbolj problema- V preteklosti so v Sloveniji shranjevali predvsem tičnih področij v semenarstvu. Lahko ga shranjujemo seme smreke, ki ga lahko brez težav shranjujemo več de- kratkoročno od nabiranja do setve ali pa dolgoročno setletij. V zadnjih desetletjih zaradi povečevanja deleža li- več let ali celo desetletij. Kratkoročno se shranjuje pred- stavcev v obnovi s sadnjo čedalje bolj naraščajo potrebe vsem čez eno zimo. Pri manjših količinah je primerna po shranjevanju njihovega semena. Vendar je to proble- tudi jesenska setev ali shranjevanje v naravnem okolju, matično. Kratkoročna možna rešitev je, da se s setvijo ozi- saj bi bila lahko investicija v nabavo ustrezne opreme roma sadnjo počaka do naslednjega zadostnega obroda, neprimerno večja od možnih prihrankov. Pri večjih ko- dolgoročno pa je treba razviti učinkovite metode shranje- ličinah semena je priporočeno shranjevanje v nadzo- vanja, ki bodo tudi preproste in poceni, saj si glede na ko- rovanih razmerah, saj so tako izgube manjše, vitalnost ličino nabranega in uporabljenega semena v Sloveniji ne po shranjevanju je večja in odprava dormantnosti bolj moremo privoščiti kompleksnih in dragih metod. uspešna. Dolgoročno (večletno) shranjevanje pa je smi- Glede na sposobnost dolgotrajnega shranjevanja selno samo v umetnih razmerah. Uporablja se zaradi razdelimo semena v dve skupini. V prvi so ortodoksna ali zagotavljanja semena v letih, ko ni obroda, saj večina sušljiva semena, ki se jim v končni fazi dozorevanja vla- dreves obilno obrodi neredno v razmiku nekaj let. Zara- žnost bistveno zmanjša. Po nabiranju jih lahko v nadzoro- di negativnega vpliva človeka na naravo in podnebnih vanih razmerah še dodatno posušimo do nekaj odstotkov sprememb postajata čedalje pomembnejši tudi vzposta- vlažnosti in nato shranimo pri temperaturah globoko pod vljanje in vzdrževanje semenske hranilnice za uporabo 0 °C. V teh razmerah sta razvoj patogenih gliv in biokemič- v semenarstvu in sestavin gozdne genske banke, npr. na dejavnost v semenih skoraj popolnoma ustavljena, zato semenske banke, v kateri ima dolgoročno shranjevanje jih lahko hranimo več let ali desetletij brez občutne izgube eno ključnih vlog. vitalnosti. Tej skupini pripada smrekovo seme. 34 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom V drugi skupini so rekalcitrantna ali neosušljiva pustnost semenske lupine, nedozorelost embria, priso- semena, ki se jim med dozorevanjem vlažnost ne zmanj- tnost inhibitorjev rasti itd.). ša bistveno. Zato imajo po odpadanju veliko vlažnost, ki Več kot 50 % gozdnih drevesnih in grmovnih vrst lahko znaša več kot 40 %. V umetnih razmerah jim te ne ima počivajoče (dormantno) seme. V naravi se dormantnost moremo dodatno zmanjšati, ne da bi se jim pri tem ob- odpravi v ustreznih razmerah. Odpravljanje v nadzorovanih čutno zmanjšala vitalnost. Zato jih ne moremo shranje- razmerah imenujemo stratifikacija, odstranjevanje mehan- vati pri temperaturi globoko pod 0 °C, ker bi voda v njih ske dormantnosti teste pa skarifikacija. Dormantnost lahko zmrznila, kristali vode pa bi poškodovali tkivo. Ta semena odpravimo na različne načine: z nabiranjem še nedozorele- zato shranjujejo pri temperaturi okoli 0 °C. V teh razme- ga semena, ki ga nato takoj stratificiramo (jesen, gaber, lipo- rah sta razvoj patogenih gliv in biokemična dejavnost le vec), in s stratifikacijo zrelega semena pred shranjevanjem, upočasnjena, zato lahko semena praviloma shranjujemo med njim ali po njem. V poenostavljeni obliki izvedemo brez občutne izgube vitalnosti le nekaj mesecev oziroma stratifikacijo tako, da seme posejemo in ob ugodnih razme- do naslednje pomladi. rah bo narava sama odpravila dormantnost. Boljšo učinko- Semena delimo tudi na dormantna ali počiva- vitost dosežemo s stratifikacijo v nadzorovanih razmerah, ki joča in nedormantna ali nepočivajoča. Nepočivajoča (ne- je primernejša za večje količine semena zaradi investicij v dormantna) v ugodnih razmerah (toplota, vlažnost) takoj nabavo opreme. Ločimo hladno stratifikacijo, ki poteka pri vzklijejo, počivajoča (dormantna) pa v ugodnih razmerah nižjih temperaturah, in toplo stratifikacijo, ki poteka pri viš- vzklijejo šele, ko je odpravljen vzrok dormantnosti (nepre- jih, obe pa potekata v vlažnem mediju. Obstajajo vse možne kombinacije navedenih skupin semena: ा sušljiva (ortodoksna) + nepočivajoča (nedormantna), Zahtevnost ा sušljiva (ortodoksna) + počivajoča (dormantna), shranjevanja ा neosušljiva (rekalcitrantna) + počivajoča (dormantna), narašča ा neosušljiva (rekalcitrantna) + nepočivajoča (nedormantna). Zaradi tega je razvijanje optimalnih metod shra- škroba pri daljšem shranjevanju že- njevanja semena zelo kompleksna in težavna naloga. Na loda, shranjevanju želoda pri nizkih Gozdarskem inštitutu Slovenije smo med drugim prispe- temperaturah do –9 °C (Žitnik 2003) in vali k razvoju nekaterih metod shranjevanja semena in večletnega shranjevanja jelovega se-odstranjevanja dormantnosti: pomena fitinske kisline v mena (več ekspertiz). povezavi z razpoložljivim fosforjem v tleh, sladkorjev in Slika 4: Črni topol: faze razvoja moških cvetov (mačic) (risba Marina Gabor) 35 Tehnologija gozdnega semenarstva in drevesničarstva 5.5 Postopki dela pri vzgoji sadik v drevesnici Vzgoja sadik gozdnega drevja je večleten proces, v katerem si sledijo posamezne faze dela: • priprava tal, • presajanje sadik in oskrba večletnih sadik, • setev, • izkop in priprava sadik za prevzem. Priprava tal obsega: Setev obsega: Presajanje sadik in oskrba večletnih sadik: ा setev rastlin za zeleno ा analizo čistoče in kalivosti semena, Naslednje leto vzgoje sadik se opravi: gnojenje, ा razkriljanje, ा spomladansko dognojevanje z umet- ा jesensko oranje, ा namakanje v vodi, nimi gnojili, ा gnojenje, ा dezinfekcijo in zaščito pred glodavci ा pletje se izvaja redkeje, saj so sadike ा brananje ali frezanje tal, in ptiči, dovolj goste in zastirajo površino, ा oblikovanje gredic, ा stratifikacijo, ा sadike zalivamo le po potrebi ob dalj- ा oblikovanje vrstic, ा setev, prekrivanje in valjanje semena, ših sušnih obdobjih, ा škropljenje s pesticidi, ा zalivanje in škropljenje s fungicidi, ा sadike redno ščitimo s fungicidi proti ा zalivanje. ा pletev, glivičnim boleznim. ा dognojevanje, ा pre- ali ozimljanje. Sejanke presajamo spomladi, razen pri smreki v glavnem poleti. Pri presajanju moramo vedeti, kakšna je ciljna vzgojna oblika sadik. Od nje je namreč odvisno njihovo število na enoto površine. 1 + 1, 1 + 2, 2 + 2, 2 + 3, 1/2 ali 1 + 2 so simboli, ki nam povedo starost sadike, in sicer: eno leto in dve leti. To pomeni, da je sadika rastla kot sejanka eno leto in kot presajenka dve leti, njena skupna starost pa je tri leta. Iglavce, kot so smreka, bor, duglazija itd., presajamo po dveh letih, ker so sadike pri tej starosti dovolj visoke. Hitro rastoče vrste, npr. macesen, presadimo že po prvem letu. Te vrste vzgajamo kot presajenke še dve leti. V tem času se koreninski pletež obogati in tudi sadike so dovolj visoke za sadnjo na terenu. Listavce presadimo po prvem letu. Za večino vrst: gorski javor, veliki jesen, bukev, hruška, lesnika, jerebika itd., je najboljša vzgojna oblika 1 + 2, le za češnjo in črno jelšo je primernejša 1 + 1. Izkop sadik in priprava za prevzem: Pri izkopu sadik smo še posebej pozorni na to, da: ा strojni ali ročni, ा je čas od izkopa do sadnje čim krajši, kar je še posebej ा različne vzgojne oblike in razvitost korenin, pomembno v sušnih spomladanskih mesecih, ा razvrščanje po velikosti in kakovosti, slabe se zavrže, ा so sadike po izkopu in sortiranju čim prej zakopane ा obrezovanje sadik, vezanje v šope, v zemljo, ा shranjevanje v zakop ali hladilnico (vreče, +2 °C), ा so sadike med prevozom zaščitene pred izsušitvijo. ZGS je v sodelovanju z GIS pripravil Protokol o ravnanju s sadikami gozdnega drevja od izkopa v drevesnici do posaditve v gozd v primerih, ko sadike zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije iz sredstev proračuna RS (priloga 1). Kakovostna sadika je po izvoru in vzgojni obliki primerna za posamezno rastišče, je zdrava in vitalna, v posebnih primerih je lahko tudi kolonizirana s primernimi koreninskimi simbionti. Primerna velikost sadike se lahko razlikuje glede na rastišče; kombinacija vrst pri sadnji je posebno vprašanje; način sadnje naj bi bil prilagojen tako talnim kot vegetacij-skim razmeram. Večjo pozornost bo treba nameniti tudi zaščiti in ekonomičnosti zaščite sadik pred divjadjo. 36 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 5.6 Vzgoja kontejnerskih sadik Zaradi enostavnosti ravnanja s sadikami pri tran- ा razvoj ustrezno oblikovanih zabojnikov ustrezne sportu od drevesnice do gozda in možnosti sadnje med velikosti za sadiko, ki omogočajo »zračno obrezo- vegetacijo se določen delež sadik vzgoji v kontejnerski vanje« korenin in preprečujejo njihovo zavijanje, proizvodnji. Zabojniki so omejujoči glede prostora za rast kar prispeva k ustreznemu razvoju koreninskega korenin. Manjša je možnost, da pride do čezmerne navla- sistema; v navadnih zabojnikih se namreč kore- žitve ali izsušitve koreninskih sistemov in napada patoge- ninski sistemi pogosto zavijejo, kar po presaditvi nih organizmov, saj proizvodnja vsaj do prvega presajanja v gozd privede do nepravilne razrasti korenin in sejank poteka v, kolikor je mogoče, kontroliranih razmerah zmanjšane stojnosti takega drevja ter zmanjšane steklenjakov in plastenjakov, zaradi tega so proizvodnji stabilnosti bodočega sestoja. stroški višji kot pri sadikah z golimi koreninami. Zato taka Vzgoja sadik v zabojnikih je iz navedenih vzrokov proizvodnja zahteva: razmeroma draga, zato si drevesničarji prizadevajo za čim ा gradnjo ustreznih prostorov, navadno plastenja- večjo kalivost semena v njih. Večinoma posejejo v vsako kov ali steklenjakov z dodelanim sistemom za »celico« po dve ali tri predpripravljena semena, ki naj bi prezračevanje, hlajenje in zaščito pred soncem, imela čim večjo kalivost, blizu 100 %, naj bi bila čim bolj ा gradnjo stojal za zabojnike, ki naj bi bili vsaj 10 cm izenačena po velikosti in naj bi imela časovno usklajeno dvignjeni od tal, kalivost. Torej se za potrebe kontejnerske vzgoje uporablja- ा izdelavo namakalnega ali zamegljevalnega sis- jo velikostna gradacija semena, razni postopki predpripra- tema, po možnosti z avtomatiko za merjenje in ve in izločanje semena drugačne kakovosti od večinske, odmerjanje namakanja, ter sistema za demine- kar vse privede do zmanjševanja genetske pestrosti tako ralizacijo vode, vzgojenega gozdnega reprodukcijskega materiala. ा načrtovanje in zaščito sadik pred škodljivimi or- ganizmi in za gnojenje, Za potrebe kontejnerske vzgoje sadik je potrebna ा razvoj ustreznih talnih substratov za zabojnike, ki velikostna gradacija semena, določeni postopki lahko vzdržujejo vlago, jih je mogoče pri presa- predpriprave in izločanje semena drugačne janju sadik preprosto odstraniti s korenin, zago- kakovosti od večinske, kar vse privede do zmanjševanja genetske pestrosti tako vzgojenega tavljajo optimalno prehranjenost in niso preveč gozdnega reprodukcjskega materiala. ugodni za razvoj patogenih organizmov, 5.7 Vzgoja mikoriznih sadik Mikoriza je sožitje med glivo in rastlinsko kore- sadnje na terenu koristno ugotoviti, katere kombinacije nino in deluje kot organ za sprejem vode in hranil (Frank vrst in sevov gliv ter vrst in populacij gozdnega drevja 1885, npr. v Kraigher 1996). Pri ektomikorizi, pri kate- je najbolj združljivih in primernih za posamezna rastišča, ri drobne korenine naših sestojnih drevesnih vrst (npr. ter se lotiti izolacije in vzgoje primernih gliv, namnožitve smreke, jelke, macesna, borov (pri borih in macesnu se njihovega micelija in kolonizacije korenin sadik gozdnih lahko pojavlja tudi ektendomikoriza), bukve, hrastov, drevesnih vrst. brez, manj tudi topolov, vrb in jelš, pri katerih pa so raz- Glive, ki nastopajo v ektomikorizi, večinoma spa- vite tudi druge oblike koreninskih simbioz) popolnoma dajo v skupini prosto- in zaprtotrosnic (asko- in bazidiomi- obdaja gliva, ta popolnoma prevzame funkcijo sprejema cet) in nekatere je mogoče izolirati in namnožiti kot micelij vode in hranil v rastlino. Sadika, ki ima korenine, kolonizi- ali izolirati njihove spore za potrebe kolonizacije gozdnega rane z ektomikoriznimi glivami, ki ustrezajo drevesni vrsti, reprodukcijskega materiala. Posamezne vrste teh gliv so provenienci in rastišču, je bolj uspešna pri presaditvi v tudi komercialno zanimive, npr. nekatere vrste gomoljik gozd; mikoriza nadomešča začetno gnojenje in pospeši (tartufov), jurčkov, lisičk in drugih užitnih in v kulinariki za- rast v prvem letu po presaditvi. Zato je z vidika uspeha nimivih mikoriznih vrst gliv. 37 Tehnologija gozdnega semenarstva in drevesničarstva Kolonizacija – mikorizacija sadik lahko poteka na ा možno je uporabiti tudi talni inokulum, torej na- več načinov: ravno prisotno mešanico micelija in spor gliv, pri- ा s sporami mikoriznih vrst gliv je možno »oblepiti« sotnih v naravnih talnih substratih, ki niso tretira- seme gozdnega drevja, ki je vključeno v posebne fo- ni s fungicidi ali toplotno obdelani. lije za setev v drevesnici; ta postopek je v uporabi V slovenskih drevesnicah je večina sadik z golimi npr. v gozdnih drevesnicah na Češkem in Slovaškem, koreninami naravno mikoriziranih. V drevesnici Omorika ा spore mikoriznih vrst gliv se lahko vključijo v Muta je npr. naravno več vrst mikoriznih gliv, med temi pa blatno rozgo, v katero se pomakajo korenine sa- prevladuje vrsta Thelephora terrestris Ehrh., ki za sadike dik gozdnega drevja, gozdnega drevja ni posebno koristna, jim pa tudi ne škodu- ा spore ali micelij mikoriznih vrst gliv je možno do- je. Zato bi bilo tudi tu primerno pristopiti k načrtni vzgoji z dati v talni substrat v drevesnici ali zabojnikih, izbranimi vrstami in sevi mikoriznih gliv koloniziranih sadik. 5.8 Vplivi drevesničarske prakse na genetsko pestrost – od sestoja do sadike se genetska pestrost manjša V okviru programa EUFORGEN (Evropski program no načelo je, da se izhodiščna genetska pestrost, ki smo jo za gozdne genske vire) je delovna skupina za gozdni repro- zajeli v partijo semena ob pridobivanju GRM v sestoju, sko- dukcijski material pripravila pregled vpliva semenarske in zi postopke dodelave, shranjevanja, vzgoje sadik in sadnje drevesničarske dejavnosti na genetsko pestrost GRM. Glav- nazaj v gozd samo manjša (shema 2). Pridobivanje GRM Dodelava, shranjevanje in kalitev semena Drevesničarstvo in vzgoja sadik Sadnja Shema 2: Genetska pestrost GRM se od sestoja do sadnje nazaj v gozd manjša. Postopki v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu, ki vplivajo na zmanjševanje genetske pestrosti, povzeti po poročilu delovne skupine EUFORGEN (Gömöry in sod., 2021): ा Pridobivanje GRM: ◊ nabor (izbor dreves), čas (fiziološko zrelo – nezrelo seme) in način pridobivanja (s cele krošnje, dostopno s tal, stran krošnje …). • Postopki dodelave in kalitve semena: ा ekstrakcija, termoterapija/kemoterapija/enkapsuliranje, sušenje, selekcija po velikosti, ा shranjevanje, stratifikacija/skarifikacija, postopki kalitve (v kalilnikih, na gredici), ा hitrost kalitve (izločanje kasneje kalečih genotipov). • Izločanje/selekcija/standardizacija semena in/ali sadik: ा za semenarje neprimernega semena (vrstna čistost v direktivi EC), ा za drevesničarje sadik (standardizacija, predpisana z direktivo EC samo za sredozemske vrste hrastov in potaknjence topolov). 38 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom ा Presajanje in spodrezovanje za potrebe optimizacije razmerja med poganjkom in koreninskim sistemom: ◊ uniformiranje koreninskega sistema – sadike vrst, ki imajo globoko primarno (srčno) korenino, so bolj poškodovane in vplivane. ा Gnojenje in zaščita pred boleznimi in škodljivci: ◊ dedno pogojena odpornost posameznih provenienc in klonov proti boleznim in škodljivcem, ◊ poskusi z različnim režimom gnojenja z N-pripravki – velike in optimalne koncentracije N-razlike med družinami, majhne koncentracije brez razlik (več vrst borov), ◊ razlike v zaključku rasti in odpornosti proti zmrzali – vezano na režime gnojenja. ा Mikorizacija: ◊ uporaba mikoriziranih sadik bukve in hrastov v Nemčiji – kot nadomestno gnojenje (Kottke in sod. 1987), ◊ odvisna od režima gnojenja, uporabe pesticidov in od naravno prisotnih vrst in sevov gliv v drevesnici, ◊ učinkovitost sožitja, odvisna od vrste in seva glive ter vrste in provenience gozdnega drevja (Gianinazzi-Pearson in sod. 1984, Hazard in sod. 2017), ◊ uporaba v gozdnih in zunajgozdnih nasadih (stranski gozdni proizvodi; Grebenc in sod., v pripravi). ा Shranjevanje sadik: ◊ obdobje, trajanje in režim shranjevanja, ◊ v turških polpuščavskih razmerah prisotnost srčnih korenin in induciran sušni stres pred izkopom povečata us-pešnost preživetja po sadnji – vpliv na večjo genetsko pestrost po uspešni sadnji, ◊ zaključek rasti in odpornost proti zmrzali dedno pogojena – neprimeren čas izkopa lahko zmanjša genetsko pestrost. ा Vegetativno razmnoževanje: ◊ potaknjenci, somatska embriogeneza (SE), mikropropagacija. ा Kontejnerske sadike: ◊ ekstremna standardizacija semena in sadik, ◊ možnost sadnje ob različnih letnih časih in razmerah, ◊ cena proizvodnje – hitrost in cena sadnje, ◊ izkušnje 2017/2018 na postojnski OE: miši. ा Manipulacija in spremljanje kakovosti sestojev po sadnji: ◊ protokol manipulacije s sadikami od drevesnice do gozda, ◊ načini in čas sadnje (iglavci–listavci, kontejnerske sadike …), ◊ zaščita sadik (divjad, glodavci, uporaba kemičnih sredstev …), ◊ načrtovanje sadnje, ◊ spremljanje uspešnosti sadnje, ◊ spremljanje vplivov nege na kakovost bodočih sestojev. Slika 5: Črni topol: faze razvoja ženskih cvetov (mačic) (risba Marina Gabor) 39 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 6 ZAKON O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU 41 Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu cembra 1999 (EC/105/1999), je skupno navodilo, ki predpi- OSNOVNI POGOJ STABILNOSTI GOZDOV suje nujen strokovni nadzor in omogoča prost trg. Vsaka je obnova z rastišču prilagojenim gozdnim država članica na podlagi minimalnih meril iz te direktive reprodukcijskim materialom (za naravno pomlajevanje ali obnovo s sadnjo in setvijo). s svojo nacionalno zakonodajo in podzakonskimi akti do- loča odgovorne nosilce in postopke pri strokovnem nad- Obnova gozda je ena najbolj odločilnih faz v nje- zoru, razmejitev provenienčnih območij in primernost govem življenju. V njej se oblikujejo dedne zasnove bo- uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala v njih ter dočega gozda, ki pogojujejo stabilnost bodočih sestojev. načine za ohranjanje stabilnosti in biodiverzitete v svojih Osnovni pogoj stabilnosti gozdov je obnova z rastišču pri- gozdovih. Ti postopki lahko vsebujejo predpise o rezerv- lagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom (za narav- nih količinah semena, o semenski hranilnici, semenski no pomlajevanje ali obnovo s sadnjo in setvijo). Potrebe banki in širši gozdni genski banki v posamezni državi. V po prilagojenosti gozdnega reprodukcijskega materiala nadaljevanju so povzeti bistveni členi, izrazi in postopki rastišču se kažejo v razmejitvi provenienčnih območij in iz Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu, zahteve predpisih o uporabi gozdnega reprodukcijskega materiala za registracijo izhodiščnega materiala in postopki za cer- v njih, ki se v času hitrih podnebnih sprememb prilagajajo tifikacijo GRM. potrebnim ukrepom za genetsko varstvo gozdov. Evropska direktiva o trženju gozdnega reproduk- ZAKON O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU cijskega materiala v okviru Evropske unije, sprejeta de- (ZGRM 2002) vključuje: • zahtevo po ohranjanju gozdnih genskih virov EVROPSKA DIREKTIVA O TRŽENJU GRM (GGV) v gozdovih in zunajgozdnih nasadih, je skupno navodilo, ki predpisuje strokovni nadzor • značilnosti tradicionalnega in z Zakonom o in omogča prosti trg v Evropski uniji. Osnovne gozdovih (ZOG 1993) predpisanega trajnostnega zahteve so usklajene z OECD Shemo za gozdno seme sonaravnega in multifunkcionalnega in sadilni material. gospodarjenja z gozdovi. 42 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 6.1 Razlaga pojmov po Zakonu o gozdnem reprodukcijskem materialu (2002) Reprodukcijski material obsega: 1) Semenski material: semena, storži, plodovi in soplodja, namenjeni za proizvodnjo sadilnega materiala. 2) Rastlinski deli: potaknjenci, material za potaknjence, izsečki (eksplanti) ali embrii za mikropropagacijo, brsti, grebenice, korenine, podlage, cepiči in kateri koli deli rastlin, namenjeni za proizvodnjo sadilnega materiala. 3) Sadilni material: rastline, vzgojene iz semenskega materiala (sadike), iz rastlinskih delov in puljenke (rastline iz naravnega pomlajevanja). Gozdni semenski objekt je izhodiščni material za proizvodnjo reprodukcijskega materiala, ki je lahko skupina semenjakov, sestoj, semenska plantaža, starši družine, klon ali mešanica klonov: ा Skupina semenjakov so drevesa znotraj določenega območja, s katerih se pridobiva seme. ा Sestoj je prostorsko omejena populacija dreves z enovito sestavo. ा Semenska plantaža je nasad izbranih klonov ali družin, ki je izoliran ali se z njim gospodari tako, da se prepreči ali zmanjša opraševanje iz zunanjih genskih virov, in v katerem način gospodarjenja omogoča pogost in obilen obrod ter preprosto pridobivanje semena. ा Starši družine so drevesa, namenjena pridobivanju potomcev s kontroliranim ali prostim opraševanjem, z enim znanim staršem kot materinskim drevesom in s pelodom drugega starša (sestrska družina) ali skupine staršev (polsestrska družina). ा Kloni so skupina potomcev (rameti), pridobljena iz enega osebka (ortet) na vegetativen način (s potaknjenci, mikropropagacijo, cepiči, grebenicami, deljenjem itd.). ा Mešanica klonov je mešanica znanih zakoreninjenih klonov v znanih razmerjih. Kategorije reprodukcijskega materiala: 1) Reprodukcijski material znanega porekla je pridobljen iz gozdnega semenskega objekta, ki je lahko sestoj ali skupina semenjakov znotraj enega samega provenienčnega območja. 2) Izbrani reprodukcijski material je pridobljen iz sestoja kot gozdnega semenskega objekta, ki raste znotraj enega provenienčnega območja in ki je bil fenotipsko izbran na ravni populacije. 3) Kvalificirani reprodukcijski material je pridobljen iz gozdnega semenskega objekta, ki je lahko semenska planta- ža, družina staršev, kloni ali mešanice klonov in katerega sestavni deli so posamično izbrani na podlagi fenotipa. Testiranje lastnosti ni obvezno. 4) Testirani reprodukcijski material je pridobljen iz gozdnih semenskih objektov, ki so lahko sestoji, semenske plantaže, starši družin, kloni ali mešanice klonov, in katerega nadpovprečne lastnosti so dokazane s primerjal-nim testiranjem ali ocenjene z genetskim ovrednotenjem sestavin izhodiščnega materiala. Tabela 3: Kategorije, v katerih se lahko trži posamezna vrsta reprodukcijskega materiala glede na osnovni material, iz katerega je bil proizveden. KATEGORIJA GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA Tip osnovnega materiala znanega porekla izbrani kvalificirani testirani skupina semenjakov X sestoj X X X semenska plantaža X X starši družin(e) X X klon X X mešanica klonov X X 43 Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu Reprodukcijski material, ki se trži, mora biti opre- terial, namenjen uporabi za sadnjo in setev v primeru po- mljen s spremno listino. Če je ta barvna, potem rumena manjkanja reprodukcijskega materiala na področju RS, in označuje material znanega porekla, zelena izbrani materi- predstavlja obvezne rezerve reprodukcijskega materiala za al, rožnata kvalificirani material in modra testiranega. potrebe trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v RS. Avtohton sestoj ali avtohtona skupina semenja- Slovenska gozdna genska banka je nadzorovana kov je gozdni semenski objekt, ki se je stalno naravno po- ali gojena populacija gozdnih lesnih rastlin, ki se upravlja mlajeval. Pri obnovi sestoja s sadnjo ali setvijo se je ta za namene ohranjanja vrst in njihovih genskih skladov. izvajala samo z reprodukcijskim materialom, pridobljenim Sestavljajo jo gozdni semenski objekti, ki vključujejo iz istega gozdnega semenskega objekta ali sosednjega av- gozdne genske rezervate in sestoje za genetski monitoring, tohtonega gozdnega semenskega objekta. posebni osebki ali populacije gozdnega drevja, živi arhivi Indigen (naraven) sestoj ali indigena (naravna) gozdnih drevesnih vrst, testni nasadi, semenska banka in skupina semenjakov je gozdni semenski objekt, ki je lahko drugi biološki materiali. bodisi avtohton gozdni semenski objekt ali pa gozdni se- Semenska banka je dolgoročno shranjena zbirka menski objekt, nastal s sadnjo ali setvijo reprodukcijskega reprezentativnih vzorcev semenskega materiala iz semen- materiala, ki izvira iz istega provenienčnega območja. ske hranilnice in drugih virov. Izvor je kraj, na katerem raste avtohton sestoj ali Izvoz je vsak iznos pošiljke repr. materiala s ca- skupina semenjakov; izvor neavtohtonih sestojev ali sku- rinskega območja Evropske unije (veljavno za območje R pin semenjakov je kraj, iz katerega je bil reprodukcijski ma- Slovenije) ter vključuje tudi ponovni izvoz in začasni izvoz. terial prvotno prinesen. Uvoz je vsak vnos pošiljke reprodukcijskega ma- Provenienca je krajevno opredeljeno nahajališče teriala na carinsko območje Evropske unije (veljavno za katerega koli sestoja gozdnega drevja. območje R Slovenije), ne glede na namen vnosa, razen Provenienčno območje za vrsto ali podvrsto je vnosa zaradi tranzita. površina ali skupina površin s podobnimi ekološkimi raz- Tranzit je vsak prenos pošiljke reprodukcijskega merami, v katerih imajo sestoji ali skupine semenjakov po- materiala čez carinsko območje Evropske unije (veljavno dobne fenotipske oz. genetske značilnosti, ob upoštevanju za območje R Slovenije). višinskih stopenj. Glavno spričevalo (certifikat) o izvoru je listina, Proizvodnja pomeni katero koli fazo pri pridobi- ki potrjuje izvor reprodukcijskega materiala. vanju in dodelavi semenskega materiala v seme in vzgoji Spremna listina je dokument, ki spremlja repro- sadilnega materiala iz semena ali rastlinskih delov (kot npr.: dukcijski material pri trženju. nabiranje, obiranje in drugo pridobivanje semenskega ma- Rastlinski potni list je dokument, ki spremlja ra- teriala, rastlinskih delov, šib za neposredno uporabo in pu- stline ali dele rastlin pri vsakem premiku znotraj EU v skla- ljenk iz izhodiščnega materiala, sušenje, luščenje, čiščenje, du z določili zakonodaje s področja varstva rastlin. kalibriranje, shranjevanje, pakiranje, označevanje, priprava Primerjalni test je statistično zastavljen poskus, za sadnjo, ugotavljanje elementov kakovosti in drugo). v katerem se reprodukcijski material ovrednoti v primerja- Partija je natančno določena in fizično omejena vi z enim ali več vnaprej določenimi standardi. količina reprodukcijskega materiala, proizvedena v dolo- Standard je sestoj, nasad ali rastlina, ki izkazuje bolj- čenem letu in določenem gozdnem semenskem objektu. še lastnosti glede na povprečje v nekem območju in je pred Trženje je prodaja ali dostava drugim osebam, začetkom primerjalnega testa določen kot primerjalni kriterij. vključno z dostavo po pogodbi o storitvah, razstavljanje z namenom prodaje, ponujanje za prodajo. PROVENIENCA Dobavitelj je katera koli pravna ali fizična oseba, je krajevno opredeljeno nahajališče katerega koli ki opravlja dejavnost proizvodnje z namenom trženja ali sestoja gozdnega drevja. PROVENIENČNO OBMOČJE uvažanja reprodukcijskega materiala. za vrsto ali podvrsto je površina ali skupina površin Pridobivanje semenskega materiala in puljenk v s podobnimi ekološkimi razmerami, v katerih imajo gozdovih je funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin sestoji ali skupine semenjakov podobne fenotipske oz. genetske značilnosti, ob upoštevanju višinskih po predpisih o gozdovih. stopenj. Semenska hranilnica je skladiščen semenski ma- 44 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 6.2 Minimalne zahteve za proizvodnjo reprodukcijskega materiala znanega porekla Osnovni material mora biti skupina semenja- kov ali sestoj, ki raste v enem provenienčnem obmo- čju, odobren po predpisanem postopku, med katerim se Zahteve za semenske objekte za proizvodnjo GRM »znanega porekla« v Sloveniji vključujejo strožje predlagani sestoj oceni na podlagi meril 1–7 iz Direktive kriterije, kot jih predpisuje Evropska direktiva EC/105/1999 in ZGRM (razlage v poglavju 6.4). EC/105/1999. Minimalno število dreves, s katerih se nabira GRM, je za večinske drevesne vrste 25, optimalno pa vsaj 50 dreves, ki rastejo vsaj eno, bolje dve višini krošnje da- Znani in navedeni morajo biti naslednji podatki: leč drugo od drugega. Za manjšinske vrste je minimalno ा provenienčno območje, število dreves 10, bolje pa nad 25, v ustrezni oddaljenosti ा lokacija, vrisana na karto, drugo od drugega, da z gotovostjo ne gre za naravne rame- ा nadmorska višina/višinski razpon, te istega klona. ा matična podlaga in po možnosti združba, Pri izboru se upoštevajo fenotipski kriteriji: ा območna enota, po možnosti krajevna enota, ा pri iglavcih splošno prilagojenost na rastiščne gozdnogospodarska enota, katastrska občina, razmere, ravno rast in ustrezno oblikovanost oddelek in odsek, krošnje, ा izvor, ki je lahko avtohton, neavtohton, naraven ा pri listavcih pa poleg tega še čim manjšo zavitost ali neznan. vlaken; razsohlost, če je prisotna, je dovoljena Pri neavtohtonem ali nenaravnem izvoru mora samo v krošnji. biti podan izvor osnovnega materiala, če je ta znan. 6.3 Minimalne zahteve za izbrane semenske sestoje Sestoj je ocenjen glede na specifični namen, za katerega bo reprodukcijski material uporabljen. Glede na to se smiselno upoštevajo zahteve iz točk 1–10. Namen uporabe se navede v Registru gozdnih semenskih objektov RS. 1) Izvor: Na podlagi zgodovinskih virov ali na drug takšne starosti in razvojne faze, da se lahko me- primeren način mora biti ugotovljeno, ali je rila za izbiro nedvoumno ocenijo. izbrani sestoj avtohton/naraven, alohton/nena- 5) Enovitost: Drevje v sestojih mora kazati normal- raven ali neznanega izvora. Za alohtonega/nena- no stopnjo variabilnost morfoloških znakov. Če ravnega mora biti podan izvor, če je znan. je treba, se odstranijo drevesa slabše kakovosti. 2) Izolacija: Sestoji morajo biti dovolj odmaknjeni 6) Prilagojenost: Sestoji morajo kazati ustrezno pri- od sestojev slabše kakovosti iste drevesne vrste lagojenost ekološkim razmeram v svojem proveni- ali varietete, ki lahko tvori križance z drevesno enčnem območju. To se izraža s sposobnostjo ses- vrsto v izbranem sestoju. To je še posebej po- toja, da trajno uspeva na svojem rastišču, torej da membno, kadar so sestoji v okolici neavtohtoni/ se uspešno generativno ali vegetativno pomlajuje; nenaravni ali neznanega izvora. generativno pomlajevanje pomeni, da so v sestoju 3) Velikost populacije: Sestoji morajo biti sestavljeni zaznani cvetenje, obrod (v ustreznih časovnih pe- iz ene ali več skupin dreves s primerno razporedi- riodah), naravno pomlajevanje (seme vzkali) in da tvijo in v ustrezno velikem številu, tako da je možno mladje tudi preživi. Pri tujerodnih vrstah se pri kri- ustrezno medsebojno opraševanje. V sestojih mo- teriju prilagojenost zapiše potencialna invazivnost rata biti število in gostota dreves dovolj velika, da vrst oz. ocenjevane populacije gozdnega drevja. se izločijo neželeni vplivi opraševanja v sorodstvu. 7) Zdravstveno stanje in odpornost: Drevje v ses- 4) Starost in razvojna faza: Sestoji morajo biti tojih na splošno ne sme biti napadeno s ško- 45 Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu dljivimi organizmi, izkazovati mora odpornost razmerah in se z njimi podobno gospodari. proti neugodnim podnebni in talnim razmeram 9) Kakovost lesa: Pri izbiri sestojev se mora upošte- (izvzeto je onesnaževanje) na svojem rastišču. Na vati kakovost lesa; v določenih razmerah lahko posebno neugodnih rastiščih se lahko označi- postane to merilo tudi odločilno. jo tudi posebnosti glede odpornosti populacije 10) Oblika rasti: Drevesa v sestojih morajo kazati po- gozdnega drevja proti takim razmeram, npr. proti sebno dobre morfološke znake rasti, predvsem onesnaženosti tal s svincem ipd. stegnjenost in simetričnost debla, ustrezno razrast 8) Volumski prirastek: Na splošno mora biti volu- krošenj, tankovejnatost in ustrezno naravno odmi- mski prirastek sestoja večji od povprečja preo- ranje vej. Poleg tega mora biti delež vilasto razraslih stalih sestojev, ki rastejo v podobnih ekoloških dreves in dreves s spiralno zavitim deblom majhen. 6.4 Gozdni semenski objekti za proizvodnjo kategorij »kvalificiran« in »testiran« GRM kategorije »kvalificiran« je poizveden v nizacijo del in zasnovo zasaditve, torej minimalno števi- semenskih ali klonskih plantažah. Za potrebe zasnovanja lo klonov in ponovitev istega klona v plantaži, prostorsko take plantaže je treba pripraviti register plus dreves za po- razporeditev, sistem nege in redčenja ter sistem nadzora samezno drevesno vrsto, ki ustreza fenotipskim znakom, nad cvetenjem in opraševanjem. Načrt z vsemi potrebnimi določenim na ravni posameznega drevesa. V Sloveniji so sestavinami nato odobri inštitut in izda strokovno mnenje dodelani kriteriji za odobritev plus dreves za divjo češnjo kot osnovo za zasnovo plantaže. Ko je ta zasajena in pred in črni topol, register pa je še relativno pomanjkljiv, saj so začetkom proizvodnje GRM, je treba ta semenski objekt še formalne zahteve za odobritev vsakega drevesa enake kot odobriti, pri čemer se preveri ustreznost zasaditve, števila za odobritev celega sestoja. Ob tem se je treba dogovoriti klonov in ponovitev teh v plantaži. Hkrati se določi tudi tudi za soglasja o pridobitvi cepičev ali potaknjencev s po- največje dovoljeno število semena ali sadilnega materiala sameznih dreves (ortetov) za proizvodnjo sadilnega mate- iz posamezne plantaže. riala za zasnovanje semenske ali klonske plantaže (število GRM kategorije »testiran« lahko izvira iz semen- klonov – rametov na posamezno plus drevo – ortet). skih objektov in situ (izbran) ali ex situ (kvalificiran), ki Za zasnovanje semenske in klonske plantaže je ustrezajo vnaprej določenim standardom ali so bili testi- pomembno določiti oddaljenost od sestojev iste vrste, ki rani v testih potomstva. V Sloveniji ta kategorija gozdnega bi lahko vplivali na mešanje genetskega materiala, orga- semenskega objekta še ni registrirana. 6.5 Proizvodnja gozdnega reprodukcijskega materiala Zaporedje postopkov, ki so potrebni za začetek in nadzor proizvodnje gozdnega reprodukcijskega materiala, je prikazano v nadaljevanju. 1) Evidentiranje gozdov s poudarjeno funkcijo proi- 3) Postopek za odobritev gozdnega semenskega zvodnje gozdnega reprodukcijskega materiala izvaja objekta se začne na podlagi vloge lastnika ozi- Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju zavod). roma drugega uporabnika gozda na Gozdarski 2) Za proizvodnjo gozdnega reprodukcijskega ma- inštitut Slovenije. Vlogo za odobritev gozdnega teriala, ki je namenjen trženju, se lahko uporab- semenskega objekta v državnih gozdovih, ki so v lja samo z odločbo odobren gozdni semenski lasti Republike Slovenije, vloži družba za gospo- objekt. Postopek za odobritev gozdnega semen- darjenje z gozdovi v državni lasti (SiDG). Lastnik skega objekta vodi Gozdarski inštitut Slovenije (v oziroma uporabnik gozda lahko pooblasti zavod, nadaljevanju inštitut) po upravnem postopku na da ga zastopa v postopku za odobritev gozdnega podlagi komisijskega ogleda. semenskega objekta v njegovem gozdu. 46 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 4) Inštitut z odločbo odloči o odobritvi gozdnega v času cvetenja (semenske plantaže) oziroma semenskega objekta. V odločbi se navedeta vr- pred začetkom proizvodnje. sta odobrenega gozdnega semenskega objekta 6) Zaradi odobritve gozdnih semenskih objektov, in kategorija reprodukcijskega materiala, ki se v namenjenih proizvodnji reprodukcijskega mate- njem proizvaja, predpišejo se pogoji za proizvo- riala v kategorijah »znano poreklo« in »izbran«, dnjo semenskega materiala in puljenk v gozdnem se določijo provenienčna območja. Predpis o semenskem objektu. razmejitvi provenienčnih območij, katerega se- stavni del je tudi karta provenienčnih območij, vsebuje tudi podrobnejša priporočila za upo- Za odobrene gozdne semenske objekte, ki se bodo uporabljali za proizvodnjo reprodukcijskega rabo reprodukcijskega materiala v posameznih materiala v kategorijah »izbran«, »kvalificiran« in provenienčnih območjih in na nadmorskih viši- »testiran«, inštitut izdela smernice za nego, ki so nah. obvezna vsebina gozdnogospodarskih načrtov. 7) Za gozdne semenske objekte zavod poleg evi- denc po predpisih, ki se nanašajo na gozdove, 5) Za odobrene gozdne semenske objekte, ki se vodi tudi podrobnejše evidence o stanju sesto- bodo uporabljali za proizvodnjo reprodukcij- jev in skupin semenjakov ter evidence o cvetenju skega materiala v kategorijah »izbran«, »kva- in semenenju v gozdnih semenskih objektih ter lificiran« in »testiran«, inštitut ob odobritvi o tem redno poroča inštitutu. Inštitut vodi evi- izdela smernice za nego, ki so obvezna vsebina denco o količini, vrsti in kakovosti proizvedenega gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na- reprodukcijskega materiala. črtov. Zavod načrtuje gospodarjenje z gozdnimi 8) Inštitut vzpostavi in vodi register gozdnih se- semenskimi objekti in svetuje njihovim lastni- menskih objektov. Vpis v register se opravi po kom v zvezi s funkcijo proizvodnje semenskega uradni dolžnosti na podlagi izdanih odločb o materiala in puljenk. Odobren gozdni semenski odobritvi. objekt, namenjen proizvodnji izbranega, kvali- ficiranega ali testiranega reprodukcijskega ma- teriala, zavod pregleduje najmanj enkrat letno; Inštitut vzpostavi in vodi register gozdnih semenskih semenske objekte za proizvodnjo GRM katego- objektov. rij »kvalificiran« in »testiran« inštitut pregleda Slika 6: Črni topol: ženski cvetovi in ženska mačica s semenskimi kapsulami (dolge bele svilnate dlačice, ki dajejo puhast in bombažu podoben videz) (risba Marina Gabor) 47 Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu 6.6 Glavno spričevalo o izvoru Če je reprodukcijski material proizveden v potrdila na inštitut v analizo in uvrstitev v aktivni del slo- gozdnem semenskem objektu po določilih ZGRM, se zanj venske gozdne genske banke, namenjen certifikaciji GRM, izda certifikat o izvoru. morebitni inšpekcijski kontroli in uvrstitvi v gozdno gensko/ Dobavitelji morajo zavodu (za semenske objek- ekstrahirano DNK ali semensko banko (dodelano seme). te in situ) ali inštitutu (za ex situ) pravočasno, najkasne- Inštitut na podlagi poročila zavoda najkasneje je pa en teden pred predvidenim začetkom proizvodnje v en teden po končani proizvodnji v gozdnem semenskem gozdnem semenskem objektu, napovedati začetek pro- objektu oziroma en teden po prejemu zapisnika o dode- izvodnje, da si zagotovijo izdajo glavnega spričevala o lavi od proizvajalca GRM, če so izpolnjeni pogoji iz smer- izvoru. Na odgovorni krajevni enoti ZGS oddajo vlogo za nic, zapisanih ob odobritvi objekta, in če izvor nedvoumno pridobivanje GRM, ki vsebuje tudi soglasje lastnika se- ustreza zapisanemu v poročilu ZGS, izda semenarju – dre- menskega objekta za pridobivanje GRM. vesničarju glavno spričevalo o izvoru. V času proizvodnje zavod nadzira potek pro- Zaradi zagotavljanja enotnih evidenc lastnik naj- izvodnje v gozdnem semenskem objektu in izda potrdilo pozneje en teden pred začetkom proizvodnje sporoči zavo- o pridobivanju GRM. Pred koncem proizvodnje v gozdnem du čas in količino proizvodnje reprodukcijskega materiala semenskem objektu pošlje predpisano količino rastlinske- za lastne potrebe. ga materiala (živo vejico s tremi brsti, seme, plodove ali storže) z vsakega drevesa, s katerega je bil pridobljen GRM, za semenski material in tudi zapisnik o dodelavi z vpisa- GLAVNO SPRIČEVALO O IZVORU Če je reprodukcijski material proizveden v nimi količinami pridobljenega in dodelanega semena (npr. gozdnem semenskem objektu po določilih ZGRM, pridobljenih storžev ali plodov in dodelanega semena) ter se zanj izda certifikat o izvoru. reprezentativni vzorec dodelanega semena, skupaj s kopijo 6.7 Partija gozdnega reprodukcijskega materiala V vseh fazah proizvodnje mora biti reprodukcijski material ločen po partijah, vsaka pa mora biti opredeljena z naslednjimi podatki: 1) številka certifikata o izvoru in koda države, 2) botanično ime vrste ali križancev vrst, 3) kategorija, 4) namen, 5) vrsta gozdnega semenskega objekta, 6) registrska številka gozdnega semenskega objekta iz registra gozdnih semenskih objektov, 7) provenienčno območje – za reprodukcijski material znanega izvora in izbrani reprodukcijski material, za preostale kategorije pa, kadar je to treba, 8) izvor reprodukcijskega materiala (avtohton, naraven, znan (navedba izvora), neznan), 9) leto obroda (za semenski material), 10) starost in tip sadilnega materiala (sadik, puljenk, potaknjencev), 11) genska spremenjenost. Slika 7: Črni bor: faze olistanja - razvoja iglic (risba Klara Jager) 48 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 6.8 Rezerve reprodukcijskega materiala kupu, skladiščenju in sprotnem obnavljanju reprodukcijske- Zaradi preprečevanja pomanjkanja določene vrste ga materiala. Če ni mogoče skladiščenje reprodukcijskega in kategorije semen in drugega reprodukcijskega materiala na tak način, ga zavod sam skladišči v lastnih oz. materiala, ki bi ogrozilo stabilnost gozdov, okolja, genskih virov in biodiverzitete na območju najetih skladiščih. Republike Slovenije, se v okviru javne gozdarske Dobavitelj oz. oseba, ki ji je reprodukcijski material službe organizira SEMENSKA HRANILNICA. iz semenske hranilnice zaupan s koncesijo ali po pogodbi o skladiščenju, ne sme brez dovoljenja zavoda tega materiala Zaradi preprečevanja pomanjkanja določene vrste odtujiti oziroma z njim drugače razpolagati. in kategorije semen in drugega reprodukcijskega materia- O uporabi rezerv reprodukcijskega materiala od- la, ki bi ogrozilo stabilnost gozdov, okolja, genskih virov in loča zavod s programom vlaganj v gozdove. Ta določa vrsto biodiverzitete na območju Republike Slovenije, se v okviru reprodukcijskega materiala, namen in način uporabe, rok in javne gozdarske službe organizira semenska hranilnica. način nadomestitve uporabljenih rezerv, če jih je treba na- V semenski hranilnici shranjeni vzorci semenske- domestiti, ter ob prodaji tudi ceno reprodukcijskega materi- ga materiala se obvezno uvrstijo tudi v semensko banko, ki ala in njen delež, namenjen financiranju rezerv. je sestavni del slovenske gozdne genske banke, ki jo vodi Sadilni material, vzgojen iz rezerv semenske hra- Gozdarski inštitut Slovenije. nilnice, je po programu zavoda namenjen uporabi za obno- Dejavnost oblikovanja in uporabe rezerv repro- vo gozdov na območju Republike Slovenije. dukcijskega materiala opravlja zavod, posamezne naloge pa Sredstva za oblikovanje in vzdrževanje semenske lahko tudi koncesionarji. hranilnice ter za odkup in skladiščenje obvezne rezerve re- Usmerjanje razvoja semenske hranilnice in gozdne produkcijskega materiala se v proračunu Republike Sloveni- genske banke ter strokovne naloge glede kontrole kakovosti je zagotavljajo po programu vlaganj v gozdove, ki ga pripravi in izvora semenskega materiala izvaja inštitut. zavod. Za sanacijo velikopovršinskih ujm se lahko pridobijo Najmanjšo količino in vrsto reprodukcijskega ma- tudi sredstva EU iz Programa razvoja podeželja. teriala, ki se mora hraniti v semenski hranilnici, načrtuje zavod v programu vlaganj v gozdove, določi pa jo minister V semenski hranilnici shranjeni vzorci semenskega s predpisom. materiala se obvezno uvrstijo tudi v SEMENSKO Zavod skladišči obvezno rezervo reprodukcijskega BANKO, ki je sestavni del SLOVENSKE GOZDNE GENSKE BANKE, ki jo vodi Gozdarski inštitut materiala, ki ni zajeta s koncesijo, kot povečano komercial- Slovenije. no zalogo pri večjih dobaviteljih na podlagi pogodb o na- Slika 8: Črni bor: faze olistanja - razvoja iglic (risba Klara Jager) 49 Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu 6.9 Primerjava pristojnosti nacionalne zakonodaje in zahtev EU Direktiva ES o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (EC/105/1999) postavlja osnovno raven strokovnega nadzora in izmenjave informacij o proizvodnji in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, ki jo lahko posamezna država članica EU nadgradi s svojo nacionalno zakonodajo. Direktiva Evropske komisije zahteva: ा katere provenience gozdnega drevja bo določila ा nadzor gozdnega reprodukcijskega materiala v za uporabo v gozdovih/provenienčnih območjih direktivi navedenih gozdnih drevesnih vrst, ki se na ozemlju svoje države, uporabljajo v gozdarske namene, ा ali bo predpisala načine za ohranjanje stabilnosti ा trženje samo predpisanih kategorij gozdnega re- in biodiverzitete v gozdovih na svojem ozemlju z produkcijskega materiala, obveznim odkupom načrtovanih količin gozdne- ा sledljivost gozdnega reprodukcijskega materiala ga reprodukcijskega materiala iz semenskih v vseh fazah proizvodnje in trženja, objektov na svojem ozemlju zaradi zasnovanja ा jasno kartno razmejitev provenienčnih območij semenske hranilnice, in njihov opis, ा ali bo v svojo zakonodajo s tega področja uvr- ा možnost prostega prenosa in trženja gozdnega stila tudi dodatne vsebine, ki nimajo nobene reprodukcijskega materiala znotraj vse EU. skupne točke z omenjeno direktivo, npr. vsebine, Od države članice EU je odvisno: pomembne za sistem ohranjanja gozdnih gen- ा kako bo zasnovala sistem strokovnega nadzora in skih virov, vsebino in način delovanja slovenske pooblaščenih organizacij za strokovni nadzor, gozdne genske banke, gozdnih genskih rezerva- ा katere dodatne vrste gozdnega drevja bo uvrstila tov ipd. v svoje nacionalne sezname, Shematsko je razmejitev med evropsko in naci- ा ali bo določila strožja merila za izdajo odločbe onalno tematiko prikazana v sliki 5. Vendar je slovenska za gozdni semenski objekt, namenjen proizvodnji zakonodaja hkrati zasnovana na zahtevah po ohranjanju reprodukcijskega materiala znanega porekla, gozdnih genskih virov (po 2. členu ZGRM), iz česar izhajajo ा kako bo zasnovala sistem razmejitve in razmejila tudi podzakonski akti. provenienčna območja, Shema 3: Razmejitev med evropsko in nacionalno vsebino zakonodaje s področja trženja gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) in ohranjanja gozdnih genskih virov EVROPSKE ZAHTEVE: Pregleden sistem sledenja GRM od lastnika do kupca in prosti trg v EU Imenovanje Nacionalna pooblaščenih zakonodaja Predpis o obveznih organizacij rezervah Postopek izbora semenskega Predpis o provenienčnih objekta in izdaje certifikata območjih in uporabi GRM v njih 50 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Shema 4: Slovenski Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu je zasnovan tudi na zahtevi po ohranjanju gozdnih genskih virov, kar natančno določajo podzakonski akti. ZAKON O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU Obstoječa praksa Direktiva EU in TRG Provenienčna območja Register SO Certifikacija GRM 6.10 Pomen, pristojnosti in sosledje predpisov Obnova gozda je ena najbolj odločilnih faz v času njegovega obstoja in ena najpomembnejših aktivnosti, ki vpliva na njegov razvoj. Osnovni pogoj stabilnosti je obnova z rastišču prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom (za naravno pomlajevanje ali za obnovo s sadnjo in setvijo). Časovno je obnova odvisna od gozdnogojitvenega načrtovanja oziroma serije gozdnogojitvenih ukrepov. Sledi kakovostna obnova s sadnjo/setvijo, ki je primarno odvisna od fiziologije in tehnologije shranjevanja, vzgoje in sadnje gozdnega reprodukcijskega materiala. Kompleks strokovnega usmerjanja je neposredno povezan in odvisen od strokovnega nadzora vseh faz dela, torej nadzora izvora in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala, v gozdnih drevesnicah pa tudi zdravstvenih pregledov tega. Postopek strokovnega usmerjanja in nadzora obsega: 1) obnovo z rastišču prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom, torej predpis o razmejitvi provenienčnih območij in priporočil za uporabo GRM v njih, 2) časovno usklajenost, ki glede na seme in sadike pomeni predvsem usklajenost obnove sestojev z načrtovanjem ustrezne količine in kakovosti sadilnega materiala, vključno z ukrepi v semenskih objektih, sestavnih delih gozdne genske banke, ter z vodenjem semenske hranilnice, 3) pregledno zasnovan strokovni nadzor gozdnega reprodukcijskega materiala na podlagi nacionalno preverjenih postopkov in institucij, vključno z inšpekcijskim nadzorom in mednarodnim sodelovanjem pri prenosu semena in sadik čez državno mejo. Slika 9: Črni bor: faze razvoja moških cvetov (risba Klara Jager) 51 7 PODZAKONSKI PREDPISI O GRM Podzakonski predpisi o GRM Populacije dreves se z naravno selekcijo prilaga- avtohtoni sestoji. S tem preprečujemo tudi vnos tujega ge- jajo lokalnim razmeram v okolju. Selekcija vpliva na pri- netskega materiala, ki bi lahko zaradi medsebojnega opra- lagajanje populacij na lokalne razmere na genetski ravni, ševanja vplival na avtohtoni genetski material in oslabil zunanji odraz različno izraženih dednih zasnov se pokaže v naravno stabilnost sestojev. Da zadostimo tej zahtevi, ome- fenotipu. Zato moramo pri sadnji oziroma setvi upoštevati jujemo provenienčna območja, ki so geografsko zaokrože- genetsko variabilnost med posameznimi populacijami dre- na in znotraj katerih imajo populacije določene drevesne ves. Zaradi ohranjanja naravne stabilnosti sestojev je pri vrste podobno genetsko zasnovo. Zato je priporočljivo, da sadnji oziroma setvi najbolj primerna uporaba reprodukcij- se gozdni reprodukcijski material, nabran v določenem pro- skega materiala s podobno genetsko zasnovo, kot jo imajo venienčnem območju, uporablja samo v tem območju. 7.1 Razmejitev provenienčnih območij Najboljše metode za razmejitev provenienčnih ob- dreves. Pozneje lahko provenienčna območja dopolnjujemo in močij so provenienčni poskusi in analize DNK, saj lahko s temi preverjamo na podlagi rezultatov iz provenienčnih poskusov in metodami določimo razlike v genetskih zasnovah med posa- analiz DNK. Meje provenienčnih območij praviloma tudi prila- meznimi populacijami dreves. Vendar so metode provenienč- gajamo administrativnim mejam, ki so po možnosti na terenu nih poskusov dolgotrajne in logistično zahtevne, analize DNK označene, zaradi lažjega določanja provenienčnih območij na pa še niso dostopne za vse vrste in populacije na območju terenu, praktičnih potreb gojiteljev v posameznih območnih Slovenije. Trenutna in začasna rešitev je v izločanju proveni- enotah ZGS pri načrtovanju in zaradi lažjega nadzora nad sad- enčnih območij na podlagi naravnih dejavnikov (kamnina, tla, njo oziroma setvijo. Celotna Slovenija je razdeljena na posa- relief, vegetacija, lokalno podnebje itd.), za katere predvideva- mezne višinske pasove, ki še bolj kot provenienčna območja mo, da vplivajo na genetsko raznolikost posameznih populacij opredeljujejo primernost za uporabo GRM. 7.1.1 Semenarski okoliši (1951–1986) Prvo razdelitev Slovenije na sedem provenienč- snih vrst. Hkrati je bilo tudi predvideno, kje naj se nabrano nih območij, ki so se imenovala semenarski okoliši,1 je pos- seme uporablja za setev na terenu in v drevesnicah. Zasno- tavil Maks Wraber leta 1950. Poudaril je biološke osnove vali so sistem večjega števila gozdnih drevesnic, razpore- gozdnega semenarstva in drevesničarstva, nujnost načrtno jenih po zemljepisnih območjih in višinskih vegetacijskih urejene, usmerjane in nadzirane semenarske službe, pred- pasovih. Pri izboru semen(ar)skih sestojev so upoštevali fi- vsem izvora (provenience) in izbora (selekcije) gozdnega tocenološke (fitosociološke), biološko-ekološke, genetske, semenja. Na osnovi geografskih, geološko-petrografskih, sistematične, tehnološke in gospodarske kriterije. Razde- podnebnih in vegetacijskih območij, opredeljenih na litev, ki je bila narejena na podlagi vegetacijskih enot, po- podlagi fitocenologije, so v tem času razdelili Slovenijo meni temeljno rastiščno razdelitev Slovenije in tako dobro na sedem gozdnih semenskih okolišev: Triglavski, Kam- izraža tudi podnebne vplive. V naslednjem desetletju, do niško-Savinjski, Pohorsko-Kozjaški, Podravsko-Pomurski leta 1961, je Miran Brinar tudi zapisal podrobna načela in (subpanonski), Posavsko-Dolenjski, Postojnsko-Kočevski metode za izbiro semenskih sestojev ter pripravil podrob- (planinski gozdnati kras) in Kraški semen(ar)ski okoliš. S no karto razmejitve semenskih okolišev (slika 4), kasneje sodelovanjem strokovnega sveta za semenarstvo in dre- so bili semenarski okoliši razdeljeni še na višinske pasove. vesničarstvo, uprave za urejanje gozdov in Gozdarskega Razdelitev Slovenije na semenarske okoliše je inštituta Slovenije je bilo na terenu izločeno večje število dobila tudi pravno veljavo v Zakonu o semenu in sadikah gozdnih semenskih sestojev, namenjenih za trajno proizvo- (1973): »Gozdno seme in sadike se smejo uporabiti samo v dnjo kakovostnega semena, ter določeni semenski predeli, mejah višinskih pasov in semenarskih okolišev, kjer je bilo kjer so nabirali kakovostno seme domačih gozdnih dreve- gozdno seme pridelano.« 1 V uporabi sta bila termina semenski in semenarski okoliš. Iz praktičnih razlogov, prevajanja slovenske zakonodaje v angleško, v sedanjih predlogih uporabljamo soroden termin provenienčna območja, ki ima jasen angleški prevod. 54 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Slika 10: Karta gozdnih semenarskih okolišev Slovenije iz leta 1971 (Register, 1971) 7.1.2 Semenske enote (1986–2002) V času prve revizije semenskih sestojev v letih drevesno vrsto oziroma skupino drevesnih vrst. Razdelitev 1982–1985 je Marjanca Pavle uveljavila razdelitev Slovenije na semenarske enote se je v praksi uporabljala do leta za potrebe semenarstva na semenarske enote. Semenar- 2002, na tej podlagi je bila izdelana tudi druga revizija se- ska enota je skupina podobnih gozdnih združb na enaki menskih sestojev, ki jo je prav tako vodila M. Pavle do leta matični podlagi (karbonatna, silikatna) in v istih višinskih 1997. Žal je bila razporeditev semenarskih enot neprimer- pasovih (0–399 m, 400–699 m, 700–999 m, > 1000 m). Repro- na za kartno predstavitev provenienčnih območij in težav- dukcijski material, nabran znotraj določene semenarske na zaradi velike razdrobljenosti na terenu, zato je bilo tre- enote, se lahko uporablja samo v njej. Semenarske enote ba ob usklajevanju semenarske zakonodaje z evropskimi niso zemljepisno zaokrožene celote, ampak so razdroblje- zahtevami razmejitev provenienčnih območij po sprejetju ne po Sloveniji. Določijo se za vsako mesto nabiranja ozi- ZGRM leta 2002 opredeliti na novo. roma sadnje in setve posebej. Določene so za posamezno 7.1.3 Razmejitev Slovenije na provenienčna območja (2002–) V skladu z Direktivo EC/105/1999 smo območje območnimi enotami – gozdnogospodarskimi območji in Slovenije razmejili na provenienčna območja (Kutnar in sod. administrativnimi mejami – katastrskimi občinami, kar 2002). Ta so zasnovana v smislu nadaljevanja v smeri, ki jo je omogoča natančen pregled nad proizvodnjo in priporo- začrtal Wraber leta 1950 in izpopolnila M. Pavle leta 1987. Iz- čeno uporabo GRM v posameznih gozdnogospodarskih popolnitev temelji na podlagi nove fitogeografske razdelitve območjih (GGO) in gozdnogospodarskih enotah (GGE). Slovenije, kot sta jo predlagala Mitja Zupančič in Peter Žagar 7. člen Pravilnika o določitvi provenienčnih ob- leta 1995. Za posamezne vrste so zasnovana tudi na podlagi močij (2003) vključuje naslednje usmeritve za uporabo: populacijsko-genetskih raziskav. Podobna delitev na podla- gi ekološko sorodnih območij je sprejeta v nekaterih drugih evropskih državah, npr. v Nemčiji (BML 1999). Pravilnik o določitvi provenienčnih območij Podlaga za razmejitev so širša ekološka obmo- vključuje priporočila za uporabo GRM. čja, ki jih na terenu podrobneje razmejujejo meje med 55 Podzakonski predpisi o GRM » (1) Zaradi usmerjanja uporabe GRM se uporablja na- (2) Če v semenskih objektih določenega provenienčnega slednja lestvica primernosti uporabe GRM: območja in višinskega pasu ni na voljo najbolj primer- 1. najbolj primerna: v določenem provenienčnem nega ali zelo primernega GRM in tega ni na voljo niti v podobmočju in višinskem pasu uporaba GRM, pro- semenski hranilnici, se lahko, vendar največ za potre- izvedenega iz semenskega objekta v istem podob- be enega leta, shranjuje oziroma uporablja tudi GRM močju in višinskem pasu, za primerno oziroma manj primerno uporabo. 2. zelo primerna: v določenem provenienčnem ob- (3) Če več kot 10 let ni na voljo niti GRM za manj primerno močju in višinskem pasu uporaba GRM, proizve- uporabo, se lahko shranjuje oziroma uporablja, ven- denega iz semenskega objekta v istem proveni- dar največ za potrebe enega leta, tudi GRM za izjemo- enčnem območju in istem višinskem pasu, ma primerno uporabo. 3. primerna: v določenem provenienčnem območju (4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je zaradi in višinskem pasu uporaba GRM, proizvedenega ohranjanja gozdnih genskih virov v šavrinskem prove- iz semenskega objekta v sosednjem proveni- nienčnem podobmočju dovoljena le uporaba GRM iz enčnem območju in istem višinskem pasu, tega podobmočja.« 4. manj primerna: v določenem provenienčnem ob- Ta člen so kasneje večkrat dopolnili, tako da je po močju in višinskem pasu uporaba GRM, proizve- zadnji uskladitvi dovoljena, po predhodni pridobitvi stro- denega iz semenskega objekta v preostalih pro- kovnega mnenja inštituta, tudi uporaba GRM iz določenih venienčnih območjih in istem višinskem pasu, provenienčnih območij iz sosednjih držav (Avstrije, Hrva- 5. izjemoma primerna: v določenem proveni- ške in Madžarske) na določenih območjih in nadmorskih enčnem območju in višinskem pasu uporaba višinah v Sloveniji. GRM, proizvedenega iz semenskega objekta v preostalih provenienčnih območjih in sosed- njem višinskem pasu. Provenienčna območja (ekoregije in podregije) 31 11 Julijske Alpe 12 Z Karavanke - Kamniške Alpe 32 13 Savinjske Alpe - V Karavanke 20 Pohorska Pohorsko 33 31 Goričko 20 32 Murska ravan Predpanonsko 13 33 Slovenske gorice - Ptujsko p. 24 Haloze - Dravinjske gorice 12 Alpsko 35 Obsotelsko gričevje 11 34 36 Krško - Bizeljsko gričevje 43 37 Bela Krajina 35 41 Škofjeloško h. - Savska dolina 42 Posavsko hribovje Predalpsko 42 43 Savinjsko Šaleško območje 41 51 Suha kraj - J Zasavsko hrib. 52 Mirnsko - RAduljsko hribovje 51 53 Bohor 54 Gorjanci 71 52 36 61 Trnovski gozd 51 62 Notranj. - Snežniško pogorje 62 Preddinarsko 63 Kočevsko - Ribniško pogorje Dinarsko 71 Goriška Brda - Vipavska d. 54 72 Kras - Vremsko gričevje 72 73 Brkini Submedit- 63 74 Šavrinsko gričevje eransko 37 73 Predpanonsko gozd 74 območje Slika 11: Razmejitev provenienčnih območij v Sloveniji 56 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 7.2 Seznam vrst, za katere velja ZGRM Direktiva EC/105/1999 navaja 48 vrst in umetnih interesu države, da regulira vse gozdne drevesne vrste, ki križancev, za katere veljajo usmeritve iz direktive, ki jih se uporabljajo za sadnjo v gozdu in trajnih gozdnih nasa- je treba prenesti v nacionalno zakonodajo; dovoljena je dih, vključno npr. s protivetrnimi zaščitnimi pasovi, par- dopolnitev predpisov iz te direktive, ki so lahko strožji od kovnimi gozdovi v urbanem okolju ipd. Zato je Slovenija navedenih, za vsako izjemo pa je treba na EC nasloviti ar- že v prvi seznam vrst uvrstila nekaj dodatnih vrst, leta gumentirano vlogo za oprostitev posamezne zahteve. Zad- 2010 je seznam dopolnila z vsemi avtohtonimi drevesnimi nje je uporabila Slovenija leta 2005, ko je EC Sloveniji in vrstami, od leta 2019 pa potekajo prizadevanja, da bi nanj Danski z odločbo odobrila izbris posameznih tujerodnih in uvrstili tudi večje število grmovnih vrst, ki so pomembne za ti dve državi ekonomsko nezanimivih vrst iz nacionalne- za stabilnost gozdnih ekosistemov in katerih uporaba (fi- ga seznama vrst, za katere velja ZGRM. nanciranje uporabe) bi omogočala uvrstitev na seznam Iz načela ohranjanja gozdnih genskih virov je v vrst, za katere velja ZGRM. Tabela 4: Seznam vrst, za katere velja ZGRM; zaradi preglednosti so izpuščeni avtorji vrst. Abies alba Larix kaempferi Prunus avium Acer campestre Phillyrea latifolia Abies cephalonica Larix x eurolepis Pseudotsuga menziesii Acer monspenssulanum Pinus mugo Abies grandis Larix sibirica Pyrus pyraster Acer obtusatum Pistacia terebinthus Abies pinsapo Malus sylvestris Quercus cerris Acer tataricum Populus alba Acer platanoides Picea abies Quercus ilex Alnus viridis Populus nigra Acer pseudoplatanus Picea sitchensis Quercus petraea Carpinus orientalis Populus tremula Alnus glutinosa Pinus brutia Quercus pubescens Celtis australis Prunus mahaleb Alnus incana Pinus canariensis Quercus robur Cercis siliquastrum Prunus padus Betula pendula Pinus cembra Quercus rubra Ficus carica Pyrus amygdaliformis Betula pubescens Pinus contorta Quercus suber Fraxinus ornus Quercus crenata Carpinus betulus Pinus halepensis Robinia pseudoacacia Ilex aquifolium Salix x spp. Castanea sativa Pinus leucodermis Sorbus aria Laburnum alpinum Taxus baccata Cedrus atlantica Pinus nigra Sorbus aucuparia Laburnum alschingeri Ulmus laevis Cedrus libani Pinus pinaster Sorbus domestica Laburnum anagyroides Ulmus minor Fagus sylvatica Pinus pinea Sorbus torminalis Laurus nobilis Quercus crenata Fraxinus angustifolia Pinus radiata Tilia cordata Mespilus germanica Juglans regia Pinus sylvestris Tilia platyphyllos Olea europaea Larix decidua Populus x spp. Ulmus glabra Ostrya carpinifolia Vrste, izbrisane z Odredbo EC 2005 Vrste iz nacionalnega seznama, večina dodanih z odredbo leta 2010 Tujerodne drevesne vrste v veljavni odredbi Vrste, ki so predpisane v Evropski direktivi 57 Podzakonski predpisi o GRM 7.3 Postopki ob odobritvi gozdnih semenskih objektov V skladu z Zakonom o gozdnem reprodukcijskem ogleda z GIS predstavnik ZGS pripravi dokumentacijo: opi- materialu (2002 s kasnejšimi spremembami in dopolnitva- se sestojev in kartno gradivo: pregledno lokacijsko karto v mi) so semenski objekti lahko: merilu 1 : 25.000 in TP 1 : 5.000 z vrisanimi mejami in števil- ा semenjaki ali sestoji gozdnega drevja za proizvo- kami parcel, oddelkov in odsekov, ter podatke o lastniku/ dnjo GRM kategorije »znano poreklo«, lastnikih parcel, na katerih uspeva semenski objekt. ा sestoji gozdnega drevja za proizvodnjo GRM ka- Na komisijskem ogledu, ki ga vodi GIS, sodelujejo tegorije »izbran«, pooblaščeni predstavniki GIS, ZGS in lastnik ali pooblaš- ा nasadi drevja za proizvodnjo GRM kategorije čenec lastnika oz. upravitelja; po potrebi se k terenskemu »kvalificiran«, ogledu povabijo tudi drugi izvedenci, dendrologi, fitopato- ा sestoji ali nasadi drevja za proizvodnjo GRM ka- logi, semenarji ali drevesničarji. Med ogledom na terenu se tegorije »testiran«. sestoj oceni v skladu z zahtevami na ocenjevalnem listu, v Odobritev GSO za kategoriji »znano poreklo« in opisni list se vpišejo podatki o sestoju/objektu, dostopno »izbran« se začne na podlagi prejete vloge lastnika semen- pot do objekta ter med GIS, ZGS in lastnikom/upraviteljem skega objekta; v primeru izkazane potrebe za pridobivanje oz. pooblaščencem dogovorjene usmeritve za nego se- gozdnega reprodukcijskega materiala ZGS evidentira predvi- menskega objekta in pridobivanje GRM; te usmeritve pos- doma primerne semenske objekte in začne postopek prido- tanejo obvezen sestavni del gozdnogospodarskega načrta bivanja vloge za odobritev lastnika – komunikacija z lastni- enote. Na podlagi kvantifikacije meril v ocenjevalnem listu ki je večinoma odvisna od pristojnih revirnih gozdarjev ali se ob koncu ocene objekta in v primerjavi s kakovostjo drugih krajevno ali območno odgovornih strokovnjakov ZGS. drugih sestojev iste vrste v širšem območju komisijsko do- Po uskladitvi datuma ogleda med lastnikom, loči, ali se predlagani objekt odobri in v kateri kategoriji predstavniki ZGS in odgovornimi za vodenje komisijskega (»znano poreklo« ali »izbran«). 7.4 Postopki ob certifikaciji GRM Registrirani dobavitelj mora vsaj sedem dni pred Količino pridobljenega GRM vsak dan na obraz- nameravanim pridobivanjem na krajevni enoti ZGS (v prime- cu ZGS podpiše odgovorni na terenu, navadno je to revirni ru pridobivanja v semenski plantaži pa na inštitutu) sporo- gozdar, skupno količino pa s podpisom overi območni vodja čiti svojo namero z oddajo vloge za pridobitev glavnega spri- za gojenje gozdov. Strokovni pooblaščenec ZGS (revirni ali čevala o GRM (priloga 6); z vlogo jamči o pridobitvi soglasja vodja gojenja) ali dobavitelj, ki GRM pridobiva v GSO, med lastnika ali upravitelja GSO ali njegovega zakonitega poob- pridobivanjem z vsakega drevesa, s katerega je pridobil GRM, laščenca, da se s pridobivanjem GRM na zadevni lastnini odvzame vzorec (rastlinsko tkivo – vejico s tremi spečimi po- strinja. Op. p.: ker je glavni strošek pri pridobivanju GRM ganjki ali seme v predpisanih količinah v skladu s pravilni- pridobivanje, dodelava in shranjevanje GRM, je navadno do- kom o spričevalih …), ga shrani v papirnato vrečko in skupaj s govor usten, pogosto poteka na podlagi dogovora o blagovni kopijo potrdila ZGS takoj pošlje na GIS za potrebe preverjanj menjavi, npr. dostavi nekaj sadik sadnega drevja ipd. izvora ob izdaji glavnega spričevala ali kasnejših identifikacij Če gre za pridobivanje GRM v skladu s srednjeročni- GRM. Dobavitelj dostavi na GIS tudi reprezentativno odvzet mi potrebami za obnovo gozdov na območju Slovenije, je vloga vzorec celotne partije dodelanega semena skupaj z zapisni- opravičena plačila upravnih taks. ZGS vlogo pregleda, sprejme, kom o dodelavi, v katerem sta zapisani izhodiščna količina dobavitelju v sestoju ali na karti podrobno predstavi odobren v sestoju pridobljenega GRM in količina dodelanega GRM. gozdni semenski objekt in zahteve za pridobivanje GRM ter do- GIS najkasneje v 14 dneh po pridobitvi dokumentacije loči potek strokovnega nadzora ZGS za pridobitev potrdila ZGS izda glavno spričevalo o izvoru (priloga 7). Če dobavitelj ali ZGS to o pridobivanju GRM v GSO in situ. Če pridobivanje GRM ne po- zahteva, lahko GIS izdela tudi analizo kakovosti semena in nato teka pod nadzorom ZGS, odgovorni v OE ZGS po koncu pridobi- izvid o kakovosti (priloga 8). Analizo kakovosti lahko izdela tudi vanja na potrdilo ZGS vpiše: »Ni potekalo pod nadzorom ZGS«. dobavitelj sam po mednarodno priznani metodologiji (ISTA). 58 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 7.5 Pregled sosledja postopkov ob odobritvi GSO in certifikaciji GRM 1) ODOBRITEV SEMENSKIH OBJEKTOV po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) 1. Stranka vloži vlogo na predpisanem obrazcu na GIS. Taksa: vloga – 50 točk (tarifna številka 1), odločba – 200 točk (tarifna številka 3). Stranka je: ा lastnik, ा dobavitelj, ki mu je lastnik, z notarsko overjeno pisno izjavo, odstopil pridobivanje reprodukcijskega materiala za določen ali nedoločen čas, ा vsaka druga oseba, ki ima pooblastilo o zastopanju lastnika v postopku odobritve. 2. Vlogi se priložijo: ा notarsko overjena izjava o odstopu pridobivanja reprodukcijskega materiala, ा pooblastilo o zastopanju lastnika, ा kvalificiran: načrt gospodarjenja, ा testiran: rezultati testov, ा gensko spremenjen: dovoljenje za sproščanje v okolje. 3. Če je vloga pomanjkljiva, mora GIS v 3 dneh od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zahte-vati dodatne podatke iz uradnih evidenc, dobiti jih mora v 15 dneh. 4. V kategorijah »znano poreklo« in »izbran« GIS pridobi od ZGS opisni list. Stroške izdelave opisnega lista krije ZGS- Javna gozdarska služba (JGS). 5. GIS izdela: ा usmeritve za nego: sestoji, ा usmeritve za pridobivanje: skupine semenjakov, sestoji, 6. GIS izda odločbo o odobritvi. Roki za izdajo odločbe: ा skrajšan ugotovitveni postopek: 1 mesec, ा poseben ugotovitveni postopek: 2 meseca. 7. GIS vnese objekt v register. 8. Stroške, ki nastanejo v postopku odobritve, GIS zaračuna stranki. O stroških GIS odloči v odločbi. 2) PREGLED SEMENSKIH OBJEKTOV 3) IZBRIS SEMENSKIH OBJEKTOV (ZUP) 1. ZGS enkrat letno pregleda objekte kategorije 1. Po uradni dolžnosti, če objekt ne ustreza zahtevam. »znano poreklo« in »izbran«. Taksa: odločba – 200 točk (tarifna številka 3). Stroški: JGS. 2. Na zahtevo lastnika objekta. 2. GIS enkrat letno pregleda kategorije »kvalifici- Stroške postopka izbrisa krije lastnik, o stroških ran« in »testiran«. odloči GIS v odločbi. Stroški: JGS. Taksa: vloga – 50 točk (tarifna številka 1), odločba – 3. Na zahtevo lastnika ZGS/GIS pregleda objekt. 200 točk (tarifna številka 3). Stroški: lastnik. 59 Podzakonski predpisi o GRM 4) PRIDOBIVANJE REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA (ZUP) 1. Dobavitelj sedem dni pred začetkom pridobivanja reprodukcijskega materiala (v objektih in situ) vloži na ZGS pisno vlogo dobavitelja za pridobitev potrdila Zavoda. V plantažah in klonih je GIS namesto ZGS. Taksa: vloga – 50 točk (tarifna številka 1), potrdilo – 50 točk (tarifna številka 6), spričevalo – 30 točk (tarifna številka 6). 2. Če dobavitelj ni lastnik, mora vlogi priložiti: ा notarsko overjeno izjavo o odstopu pridobivanja reprodukcijskega materiala, ा pisno izjavo o enkratnem odstopu pridobivanja reprodukcijskega materiala, ा pooblastilo o zastopanju lastnika. 3. Med pridobivanjem ZGS (GIS) občasno nadzira nabiranje: ा sestavi zapisnik o kontroli, ा odvzame vzorec reprodukcijskega materiala, ki ga posreduje GIS, ा dobavitelj dnevno vpisuje podatke o količini nabranega reprodukcijskega materiala na vlogo. 4. ZGS izda vlogo kot potrdilo dobavitelju, kopijo potrdila pošlje na GIS. Stroške, nastale v postopku, ZGS s sklepom zaračuna dobavitelju (cenik izdela MKGP). 5. GIS izda glavno spričevalo: najkasneje 7 dni po končanem pridobivanju ali končani dodelavi. Glede na to, kaj je dobavitelj zahteval v vlogi, GIS izda glavno spričevalo: ा takoj ko dobi potrdilo in vzorec od ZGS, po izdaji spričevala odvzame vzorec dodelanega semena za gensko banko, ा po dodelavi v semenarni, kjer GIS preveri količino in vzame vzorec dodelanega semena za gensko banko. 6. GIS stroške, nastale v postopku, s sklepom zaračuna dobavitelju (cenik izdela MKGP). Če gre pri vseh postopkih za odobritev semenskih objektov in certifikacijo GRM za potrebe srednjeročnega na- črtovanja potreb po GRM v Sloveniji v skladu z načrti ZGS, so postopki oproščeni taks, stroški za odobritev pa so del nalog v okviru javne gozdarske službe. Slika 12: Veliki Jesen: Faze olistanja (risba Metka Kladnik) 60 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 8 GOZDNI SEMENSKI OBJEKTI 61 Gozdni semenski objekti Gozdne semenske objekte po prilagojenem upravnem postopku odobri Gozdarski inštitut Slovenije na podlagi vloge lastnika/ov in/ali upravljavca/ev objekta in komisijskega ogleda, na katerem se oceni, ali objekt ustreza predpisa-nim kriterijem. GIS mu dodeli identifikacijsko številko, ki s prvo številko označuje provenienčno območje (1 do 7 oziroma 0, če je provenienčno območje vsa Slovenija), in ga uvrsti v register gozdnih semenskih objektov, ki ga vsako leto januarja objavi v Uradnem listu RS, in doda na evropski seznam FOREMATIS. V letu 2019 je bilo v Sloveniji odobrenih skupaj 380 semenskih objektov, od teh 104 za pridobivanje GRM, ki »ni za uporabo v gozdarstvu«. Med drugimi je večina za proizvodnjo GRM kategorije »izbran«, manj za »znano poreklo«, za GRM »kvalificiran« je odobrena samo ena semenska plantaža, za kategorijo »testiran« pa semenski objekt v Sloveniji ni registriran. Opozoriti velja, da je lahko namen, za katerega se pridobiva GRM v posameznem semenskem objektu, označen z: 1 – »za večnamensko gozdarstvo«, 2 – »ni za uporabo v gozdarstvu« ali pa »z Namen, za katerega je pridobljen GRM, je lahko omejenim lesnoproizvodnim pomenom« – 1 – »za večnamensko gozdarstvo«, tak semenski objekt je za uporabo v gozdar- 2 – »ni za uporabo v gozdarstvu«, stvu, vendar je prednostno namenjen ohra- 3 – »z omejenim lesnoproizvodnim pomenom«. V opombi je zabeleženo, če gre za gozdni genski njanju gozdnih genskih virov, rezervat ali ploskev za genetski monitoring. 3 – »z omejenim lesnoproizvodnim pomenom«. 8.1 Semenjaki ali sestoji za proizvodnjo GRM kategorije »znano poreklo« Zaradi potreb po ohranjanju gozdnih genskih ko do 40 %. Tak semenski objekt je lahko sestoj ali skupina virov in pomanjkanja GRM je v Sloveniji odobreno večje semenjakov, za avtohtone drevesne vrste mora biti pravi- število gozdnih semenskih objektov za proizvodnjo GRM loma naravnega izvora, le za smreko in črni bor je lahko kategorije »znano poreklo«. Vendar morajo tudi ti GSO neavtohton ali neznanega izvora; za semenske objekte, ki ustrezati merilom za odobritev, kot so zapisana za GSO za niso naravnega izvora, se doda opomba, da sestoj izvira iz kategorijo »izbran«, le kriteriji 8, 9 in 10 se pri odobritvi ne GRM lokalnega izvora oziroma iz lokalnih drevesnic. upoštevajo (gl. 6.4); delež dreves z večjimi napakami je lah- 8.2 Izbrani semenski sestoji Semenski material za obnovo gozdov s sadnjo lagi fenotipskih značilnosti populacije dreves v sestoju. v Sloveniji pridobivamo predvsem iz izbranih semenskih Praktične koristi izbranih semenskih sestojev je sestojev. Ti predstavljajo najboljši del populacij neke dre- opredelil že Wraber (1951): vesne vrste glede lastnosti, ki so pomembne za bodoči »1. Zagotovljeni sta zanesljiva provenienca in dobra razvoj in donos te drevesne vrste v gospodarskem gozdu. kakovost gozdnega semenja. Cilj gospodarjenja s semenskim sestojem je prilagojen 2. Omogočena je uspešna kontrola nad zbira- vlogi proizvodnje semena in obsega proizvodnjo kako- njem in porazdeljevanjem semenja, ki mora biti vostnega semena z odlično dedno zasnovo ob sočasnem smotrno glede uporabe v mejah semenskega uresničevanju drugih gozdnogospodarskih ciljev. Seme iz okoliša in zunaj njega. naših semenskih sestojev po evropski shemi kategorizaci- 3. Vse rasne odlike gozdnega drevja, ki jih vsebujejo je gozdnega reprodukcijskega materiala spada v kategori- določeni gozdni sestoji, se s pravilno rajonizacijo jo »izbran«. Zanj so znani podatki o provenienci, podneb- semenskih okolišev ohranjujejo in utrjujejo. nih razmerah v tem območju in serija drugih podatkov, 4. Razmejitev gozdnih semenskih okolišev in izlo- izhodiščni material (semenski sestoj) pa je izbran na pod- čitev semenskih sestojev je znanstvena in prak- 62 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom tična osnova za selekcijo gozdnega semena, to 8. S točnimi podatki o provenienci in selekciji je za stopnjevanje dobrih rastnih lastnosti in za gozdnega semenja bo močno narasla njegova vzgojo kolikor toliko čistih vrst z ustaljeno dedno vrednost pri prodaji v tujino.« osnovo oziroma veliko vitalno silo. Trajnostno, mnogonamensko in sonaravno gos- 5. Rajonizacija semenskih okolišev določa ustrezen podarjenje z gozdom zahteva pri obnovi s setvijo in sadnjo razpored gozdnih drevesnic v horizontalnem in dosledno upoštevanje porekla semena in nenehno se- vertikalnem smislu ter omogoča smotrno upora- lekcijo semenskega materiala. Mladje, ki ga oblikujemo s bo gozdnih sadik. pomočjo obnove gozda s sadnjo ali setvijo, mora biti spo- 6. Semenski okoliši so realna podlaga za načrtova- sobno s svojo genetsko zasnovo uresničiti vse gozdnogo- nje gozdnega semenja tako glede absolutne koli- spodarske cilje v bodočem gozdu. Vrsta ukrepov v izbranih čine kakor tudi glede količinskega razmerja med semenskih sestojih zato predstavlja žlahtnjenje gozdnega drevesnimi vrstami. drevja. Z njim poskušamo izboljšati genetske zasnove pri- 7. Z upoštevanjem prejšnjih meril se bo dvignila hodnjih populacij gozdnega drevja v skladu s predvideni- kakovost gozdnega semenja in gozdnih sadik ter mi cilji, obenem pa ohraniti široko genetsko pestrost, ki bo s tem seveda tudi gozdna proizvodnja po kako- populaciji in vrsti zagotavljala varnost v primeru nepredvi- vosti in količini. dljivih sprememb v okolju. 8.2.1 Opis in nega izbranih semenskih sestojev Opis in analiza stanja sta osnova načrtovanja ne- Kvalitativna analiza sestoja na osnovi fenotipa govalnih ukrepov v semenskih sestojih. Podrobna analiza vseh osebkov je podlaga za načrtovanje ukrepov, s kate- stanja gozdnega sestoja se izvede že v postopku izbire se- rimi bomo izboljšali genetsko sestavo sestoja oziroma za menskih sestojev posameznih drevesnih vrst. Analiza sta- žlahtnjenje določene gozdne drevesne vrste. Cilji žlahtnje- nja obsega ocenjevanje in presojo: nja določene drevesne vrste so opredeljeni z lastnostmi, ा potreb po izbranih semenskih sestojih določene ki jih želimo pri tej vrsti izboljšati, programi žlahtnjenja pa vrste v obravnavanem provenienčnem območju določajo metode, postopke in selekcijske kriterije, s kateri- in višinskem pasu, mi bomo dosegli genetsko izboljšanje. Ukrepi v semenskih ा informacij o rastišču in sestoju, sestojih so pomemben del programa žlahtnjenja določene ा sestoja na podlagi fenotipskih značilnosti vseh vrste. Z njimi ne podiramo genetske strukture populacij, osebkov, zagotavljamo pa stalen proces njenega izboljševanja. Za- ा sestojev obravnavane drevesne vrste v okolici radi tega velja ocena, da je prav nega semenskih sestojev semenskega sestoja. glavna komponenta sonaravnega žlahtnjenja populacij Osnovne informacije obsegajo podatke o ras- gozdnega drevja in sestavni del »žlahtnjenja brez žlahtnje- tišču, gozdni združbi, velikosti sestoja, lesni zalogi, pri- nja« (El Kassaby in Lstibůrek 2009). rastku, številu dreves obravnavane drevesne vrste, sta- Morfološki in fenološki znaki, ki so merilo se- rosti sestoja, sestojni zasnovi, negovanosti, mešanosti lekcije pri hrastih, so lahko bolj ali manj dedno pogoje-drevesnih vrst itd. Te informacije nam pomagajo obliko- ni. Okolje in gozdnogojiteljski ukrepi lahko na izražanje vati ustrezen dolgoročni gozdnogojitveni cilj za semen- lastnosti teh znakov bolj ali manj vplivajo. Zaradi dolge ski sestoj in seznam gozdnogojitvenih ukrepov, s kate- življenjske dobe, zato tudi dolgih dob za izvedbo prove- rimi bomo ta cilj dosegli. Potrebni podatki so navedeni nienčnih testov, in problematike organizacije testov po- v opisnem listu za semenski sestoj, ki je sestavni del tomstva, ki najbolje dokažejo dedne zasnove lastnosti dokumentacije vsakega semenskega sestoja. Ti podat- obravnavanih znakov, zaradi vezanega dedovanja in last- ki so tudi osnova gozdnogojitvenega načrta, ki je zara- nosti znakov, ki so rezultat izražanja večjega števila ge- di poudarjenosti funkcije proizvodnje semena nekoliko nov, je natančna ločitev med dednimi lastnostmi in vplivi kompleksnejši in zahteva več informacij kot gospodarski okolja težavna. Večji ali manjši vpliv dednosti na določen gozd, kjer ta funkcija ni tako poudarjena. znak je prikazan v naslednji tabeli. 63 Gozdni semenski objekti Tabela 5: Relativni vplivi dednosti in okolja na izraženost znakov pri bukvi in hrastu ter ukrepi v izbranih semenskih sestojih ZNAK Dedni vplivi Vplivi okolja Vplivi nege Ukrep ravnost debla majhni veliki veliki upoštevati razsohlost veliki možni majhni odstraniti zavitost debla veliki majhni majhni odstraniti nadomestni poganjki majhni veliki veliki vrednostni vitalnost veliki veliki srednji upoštevati razpoke na deblu – suhe srednji veliki srednji upoštevati razpoke na deblu – mokre majhni veliki srednji odstraniti pozno olistanje veliki majhni majhni podpirati debelina vej veliki srednji srednji upoštevati polnolesnost srednji veliki veliki podpirati dolžina krošnje srednji veliki veliki upoštevati oblika krošnje veliki veliki veliki povečati poškodbe zaradi bolezni in škodljivcev srednji veliki srednji upoštevati Seznam selekcijskih meril se lahko še podaljša. V (semenski sestoji so sestoji s posebno kako- Franciji vključuje fizikalne in kemične lastnosti lesa – de- vostjo lesne mase, zato je pomen tega cilja pose- belino prevajalnih elementov, skrčke in napetosti lesnih bej poudarjen), vlaken v različnih smereh, debelino branike, barvo lesa, ा uresničevanje vseh drugih funkcij gozda, kot so vsebnost taninov itd. varovalne in socialne (njihov relativni pomen je Pri žlahtnjenju se je treba odločiti za posamezno rezultat ovrednotenja v širšem prostoru). merilo ali manjšo skupino meril selekcije, zato jih je pri- Negovalni ukrepi (redčenja) v semenskih sestojih poročljivo rangirati, določiti rang posameznega merila za so usmerjeni predvsem v: vsa drevesa v izbranem semenskem sestoju in pri ukrepih ा selekcijo glede na določene ciljne lastnos- nege izločati predvsem drevje z najslabšimi karakteristika- ti (odstranjevanje osebkov z nezaželenimi la- mi, ki so pretežno dedno pogojene. stnostmi, predvsem tistih, ki so bolj odvisni od Z dolgoročnim gozdnogojitvenim ciljem v semen- genetske zasnove), skem sestoju določimo tisto njegovo bodoče stanje, ki bo ा povečevanje obroda semena (sproščanje krošenj), zadovoljilo naše potrebe. Pri tem je treba upoštevati, da ा vzdrževanje ustrezne strukture sestoja (razpore- semenski sestoj uresničuje več funkcij kot normalni go- ditev, stojnost, obstoj polnilnega sloja, zadrževa- spodarski gozd. Tako je dolgoročni gozdnogojitveni cilj nje naravnega pomlajevanja), sestavljen iz več komponent: ा varovanje genetske pestrosti (velikost populaci- ा proizvodnja semenskega materiala z izvrstno ge- je, ki se medsebojno oprašuje), netsko zasnovo, čim večje genetske pestrosti, ा povečevanje vrednostnega prirastka sestoja ा proizvodnja velikih količin kakovostnega semena (lesnoproizvodna funkcija ni manj pomembna, le v določenem časovnem obdobju, sečnja kakovostnih dreves je zadržana za čas, v ा zagotavljanje razmer za nabiranje semena (ustre- katerem bo sestoj uporabljan za proizvodnjo ka- zna struktura sestoja), kovostnega semena). ा izpolnjevanje lesnoproizvodnih funkcij sestoja 64 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 8.2.2 Nekatere težave pri izboru in negi semenskih sestojev Izbrani semenski sestoji so bili v preteklosti za- Posledica je slab obrod tudi v času semenskega leta za stopani predvsem pri iglavcih, večina semenskih sestojev določeno drevesno vrsto v okolici izbranega sestoja. iz časa prvih registrov in revizij je bila odobrenih za smre- V preteklosti tudi ni bilo dovolj pozornosti posve- ko. Z vzpostavitvijo Zavoda za gozdove Slovenije se je iz- čene razvojni fazi izbranega sestoja. Pogosto so bili izbrani bor sadik za sadnjo prevesil na listavce, zato je bilo tudi v fazi pomlajevanja, tako da je bil v njih razvit obilen sloj število semenskih objektov za te močno povečano. Ven- mladja ali gošče, ki onemogoča nabiranje semena s tal. dar še vedno ne zadošča vsem potrebam po vseh vrstah Po letu 2002 vključujemo v izbor semenskih se- v vseh provenienčnih območjih in nadmorskih višinah. stojev tudi faze starejših drogovnjakov, z relativno inten- Izbrani semenski sestoji so pogosto premajhni, zato je zivnimi ukrepi, odvisnimi od strukture in starosti sestoja število dreves, ki se medsebojno oprašujejo, premajhno. ter od predvidenega časa proizvodnje semena kategorije Z uporabo semenskega materiala iz takih sestojev bi lah- »izbran« v posameznem sestoju. Predvsem pa poskuša- ko zasnovali večje spremembe v genetski strukturi bodo- mo kot semenski sestoj odobriti čim večje površine goz- čih sestojev (učinek ozkega grla iz poglavja o genetiki). dov (optimalno okoli 100 ha za večinske vrste oziroma V preteklosti je bilo poseganje v izbrane semen- večje število skupin drevja manjšinskih drevesnih vrst), ki ske sestoje zelo omejeno zaradi strahu gojiteljev, da bi predstavljajo isto populacijo gozdnega drevja (se medse- izgubili pozitivne značilnosti fenotipsko superiornega bojno oprašujejo), v katerih je mogoče skupinsko posto- sestoja. Zato so ti sestoji pogosto pretesni, nega ni bila pno gospodarjenje, ki privede do mozaične strukture za izvajana, krošnje so utesnjene, zaradi starosti se pogosto proizvodnjo GRM primernih delov takega sestoja. tudi niso več sposobne odzvati na morebitno sproščanje. Fotografija 3: Veja s storži v času masovnega obroda smreke (foto Hojka Kraigher) 65 Gozdni semenski objekti 8.3 Organiziranost oskrbe s semenom in sadikami Brez vzpostavitve celovitega sistema, ki zagotavlja ter programi vzgoje sadik po drevesnih vrstah, količinah in trajno oskrbo s semenom in sadikami, sonaravno usmerja- proveniencah. Za nemoteno oskrbo drevesnic s semenom nje razvoja gozda s sadnjo in setvijo kot dopolnilo naravni je treba imeti na voljo prehodne zaloge za leta, ko semen- obnovi ni izvedljivo. Vzgoja sadik je praviloma večletna. skega obroda ni. To vlogo opravlja semenska hranilnica. Zato je potreben srednjeročni program (za 5–10 let) potreb Zaradi navedenih težav s proizvodnjo semena v izbranih po sadikah in zbiranju semena, ki je podlaga za načrtno semenskih sestojih pa po potrebi odobrimo tudi navadne vzgojo sadik, po potrebi pa tudi za setev na prostem. Sre- semenske sestoje ali skupine semenjakov za proizvodnjo dnjeročni program je treba letno dopolnjevati. Na podla- omejene količine semena v določenem letu. Kot primer le- gi gozdnogospodarskih načrtov, letnih programov obnove tne proizvodnje GRM v Sloveniji navajamo podatke o izda- gozda in srednjeročnega programa potreb po sadikah ter nih glavnih spričevalih (tabela 6) in podatkih ZGS (tabela 7) semenu se izdelajo letni načrti in načrti zbiranja semena za pridobljen GRM v Sloveniji za leti 1998 in 2018. Tabela 6: Zbiranje semena v izbranih semenskih sestojih, navadnih sestojih in skupinah semenjakov v Sloveniji v letih 1998/1999 (posamezne partije je zbral in uporabil ZGS v istem območju) in 2018. VRSTA DREVESA Količina semena (kg) Količine, potrebne za ZGS Količine glede na izdane v letu 1999 certifikate v letu 2018 Abies alba 69 69 92 Fagus sylvatica 1.316 538 Fagus sylvatica – puljenke 200.000 Quercus petraea 600 1.429 4.950 Quercus robur 600 1.151 7.620 Acer pseudoplatanus 136 414 90 Acer platanoides 160 Fraxinus excelsior 98 537 0 Fraxinus ornus 10 0 Prunus avium 94 30 540,5 Carpinus betulus 3 4.200 Ostrya carpinifolia 10 0 Alnus glutinosa 1 2,8 Sorbus torminalis 1 1 0 Pseudotsuga menziesii 1,3 Castanea sativa 2.600 Malus sylvestris 1,3 Pyrus pyraster 1,3 66 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Tabela 7: Sadnja in setev semena in sadik v Sloveniji v letih 1998 (samo za obnovo gozdov po rednih sečnjah, sanitarne sečnje niso upoštevane; za sanitarne sečnje je lahko dodatno potrebnih do 1,3 mio. sadik letno) in 2018. Setev semena VRSTA DREVESA (kg) v l. Sadike (v 1000) Sadike (%) v l. Sadike v l. Sadike (%) v l. 1998/2018 v l. 1998 1998 2018 2018 Picea abies 24 789 46 488.233 48 Abies alba 4 18 1 10.298 1 Pinus silvestris 5 41 2 5.865 1 Pinus nigra 414/32 3 1.200 < 1 Larix decidua 51 21.400 2 Drugi iglavci 4 2.083 < 1 Fagus sylvatica 4 229 13 309.598 30 Quercus petrea 20/5 152 9 15.580 2 Quercus robur 724/1.460 68.225 7 Plemeniti listavci 353 21 Trdi listavci 11 1 Hitrorastoči listavci 61 4 Drugi listavci 31 5 Fraxinus excelsior N. Z./3 Acer pseudoplatanus 49.110 5 Prunus avium 21.695 2 Alnus glutinosa N. Z./0,5 17.000 2 Carpinus betulus 3.730 < 1 Populus spp. 2.805 < 1 Tilia platyphyllos 2,420 < 1 Sorbus aucuparia 842 < 1 Crataegus spp. 650 < 1 Malus sylvestris 595 < 1 Acer platanoides 575 < 1 Juglans regia 551 < 1 Castanea sativa 527 < 1 Ulmus minor 400 < 1 Pyrus pyraster 382 < 1 Sorbus domestica 38 < 1 Sorbus torminalis 27 < 1 Sorbus aria 1 < 1 SKUPAJ 1.710 100 1.023.830 100 67 Gozdni semenski objekti 8.4 Sistemske težave gozdnega semenarstva in drevesničarstva (povzetek iz l. 2017) Povzemamo sklepe srečanja Sistemski problemi obnove gozdov, ki je bilo novembra 2016 na Slovenski aka- demiji znanosti in umetnosti (SAZU). Sklepi so bili obja- vljeni spomladi 2017 v Gozdarskem vestniku. Slika 13: Naslovnica Gozdarskaga vestnika, v katerem so izšli prispevki iz srečanja Gozd in les: Sistemski problemi obnove gozdov. Povzetek in zaključki znanstvenega srečanja GOZD in LES: Sistemski problemi obnove gozdov (poobjavljeno z dovoljenjem Gozdarskega vestnika in lektorirano) 4. razred za naravoslovne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Svet za varovanje okolja SAZU in Gozdarski inštitut Slovenije so 24. novembra 2016 organizirali že tretje tradicionalno znanstveno srečanje GOZD in LES, tokrat z naslovom: Sistemski problemi obnove gozdov. Srečanja so se poleg akademikov udeležili predstavniki vseh ključ- nih deležnikov v slovenskem gozdarstvu, predstavniki ministrstva, znanstvenih in izobraževalnih institucij, načrtovalcev in upravljavcev, lastnikov gozdov, kmetijsko-gozdarske zbornice, lesarskega grozda in semenarji drevesničarji. Gozdove vse bolj ogrožajo hitre klimatske spremembe, ki imajo za posledice ekstremne vremenske pojave, npr. obsežen žledolom februarja 2014, prerazporeditev obdobij padavin in posledično povečano pojavljanje bolezni in škodljivcev, npr. podlubnikov v letih 2015 in 2016. Zato je treba dopolniti sistem gospodarjenja z gozdovi, ki je sicer v Sloveniji že desetletja med najbolj naprednimi – sonaravnimi v svetu. Žal v razmerah razgaljenja večjih površin, problematike propadanja posameznih drevesnih vrst in ob poškodovanju krošenj v delih, kjer poteka razvoj semena, v reproduktivnem delu, naravna obnova ne more vedno zagotavljati uspešne obnove v podporo vseh funkcij gozda. Vloga gozdov za ohranjanje biotske pestrosti s postopnim prehodom prek različnih sukcesijskih faz, npr. prek faze t. i. zapleveljenja, ni prizadeta, je pa razvoj lesnoproizvodne in nekaterih drugih funkcij prestavljen v bolj oddaljeno prihodnost. Za lastnike gozdov, lesnop-roizvodno industrijo in celotno družbo je zato treba dopolniti obstoječo doktrino sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na osnovi prevladujoče naravne obnove v obnovo, podprto s sadnjo in setvijo v večji meri, kot je sedanjih 3 % letne obnove gozdov. Ta lahko namreč pripomore k hitrejšemu prehodu v lesnoproduktivno fazo; z uporabo različnih drevesnih vrst, ki se v obstoječih združbah pojavljajo v manjšini in ne zagotavljajo ustreznega mladja, lahko močno razpršimo tveganje za bodoče ujme, z uporabo genetsko pestrega gozdnega reprodukcijskega materiala pa prispevamo k ohranjanju prila-goditvenega potenciala bodočih gozdov na podnebne spremembe in druge dejavnike, ki ogrožajo obstoj in vse različne vloge gozdov. Na proizvodno funkcijo gozdov opozarjajo tudi predstavniki upravljavcev, načrtovalcev in lastnikov gozdov ter lesnopredelovalne industrije, ki v zadnjih letih doživlja preporod, saj je les tradicionalno glavni slovenski obnovljivi naravni vir za zagon gospodarstva. Na posvetu z naslovom Sistemski problemi obnove gozdov so se predavatelji in drugi udeleženci srečanja GOZD in LES, ki je bilo novembra 2016 na SAZU, kritično dotaknili stanja gozdnega semenarstva in drevesničarstva v Sloveniji, ki zaradi prehoda na pretežno (več kot 90 %) naravno obnovo v zadnjih dveh desetletjih izgublja tradicionalno znanje, drevesnice se ukinjajo, proizvodnja sadilnega materiala je od časa pred osamosvojitvijo Slovenije padla na desetino. Ob problemih posameznih drevesnih vrst (bolezni jesena, hrastov, jelše in že starejših pojavov bolezni brestov in kostanja, prenamnožitve lubadarja na smreki, ki je bil izrazito poudarjen v zadnjih dveh letih) je potrebna ocena primernosti drugih 68 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom vrst in provenienc gozdnega drevja, potencialno tudi (omejeno in preudarno) uporabe tujerodnih vrst, ter uporaba večje-ga števila vrst za obnovo zaradi razpršitve tveganja. Načrtovanje obnove gozdov poteka v okviru javne gozdarske službe na Zavodu za gozdove (ZGS) Slovenije v tes-nem sodelovanju z lastniki gozdov. Direktor ZGS, D. Oražem, je zato poudaril, da so s podnebnimi spremembami gozdovi in gozdarstvo postavljeni v bistveno drugačne razmere, kot so vladale še nedavno. Pred dilemami niso le lastniki gozdov, lesnopredelovalna industrija, gozdarska politika in najširši krog uporabnikov gozdov, pač pa tudi javna gozdarska služba. Slednja je z ustreznim usmerjanjem sanacij ter povezovalnim delovanjem eden od ključnih pogojev za ustrezen gospodarski gozd prihodnosti brez prevelikih tveganj in v dobro gozda kot ekosistema, njegovih lastnikov, uporabnikov in družbe kot celote. V okviru načrtovanja gospodarjenja z gozdovi strokovne službe pripravijo pregled srednjeročnih potreb po semenu in sadikah posameznih drevesnih vrst po proveniencah in nadmorskih pasovih. Pridobivanje semena je odvisno od biologije vrst, saj te ne obrodijo vsako leto, shranjevanje semena od njegove biologije. Na primer neosušljivo seme hrastov, ni mogoče shranjevati več kot eno zimo, da je še kaljivo. Kaljivost semena naših iglavcev pa lahko shranjujemo tudi več desetletij. Čas vzgoje sadik katerih koli drevesnih vrst pa je vedno večletna. Zato je srednjeročno načrtovanje pomembno tako za ustrezno shranjevanja zalog semena v semenski hranilnici ZGS kakor tudi za razpoložljivost ustreznih vzgojnih oblik sadik za saditev v gozdovih. Ob spoznavanju vplivov okolja v času razvoja semena in vzgoje sadik na fiziologijo, fenologijo in uspevanje mladega gozda v kasnejših letih po sadnji (raziskave izražanja genov – vplivov epigenetike na fiziologijo drevja) je pomembno pridobivanje semena v času močnega obroda, ko je seme kakovostnih zasnov in genetsko pestro, vzgoja sadik pa naj poteka na lokacijah, ki čim bolj ustrezajo klimatskim razmeram sestojev, v katerih bodo posajene. To pomeni, da moramo nujno podpirati lokalne ali vsaj pokrajinsko razporejene drevesnice, pri tem pa velja opomniti, da je bilo gozdnih drevesnic v preteklosti v Sloveniji, kot je v svojem prispevku omenil dr. N. Ogris iz GIS, vsaj 45, še pred tremi desetletji jih je bilo 16, danes pa so samo še tri delujoče gozdne drevesnice, medtem ko je največja gozdna seme-narska organizacija pred nekaj leti propadla. Pri tem velja opomniti, da posamezne gozdne drevesnice svoje delovanje za potrebe gozdarstva že vrsto let financirajo tudi iz svoje hortikulturne dejavnosti, kot je s pregledom poslovanja predstavil V. Planinšek iz Drevesnice Omorika z Mute. Ustrezno načrtovanje gozdnega semenarstva in drevesničarstva temelji na dolgoročnih in srednjeročnih načrtih obnove gozdov s porabo semena in sadik čim večjega števila gozdnih drevesnih vrst, primernih za uporabo v različnih provenienčnih območjih in nadmorskih pasovih. Zaradi nerednega obroda je nujno prilagodljivo financiranje pridobivanja, dodelave in shranjevanja semena, zaradi večletnega sistema vzgoje sadik pa morajo srednjeročni načrti predvidevati obnovo za vsaj pet let vnaprej, ki naj upošteva vse večje potrebe po sanaciji že v okviru redne obnove s sadnjo in setvijo. Za izvedbo teh načrtov je treba prilagoditi sistem javnega naročanja za celotno obdobje načrta, pri planiranju pa predvideti minimalni, optimalni in maksimalni obseg obnove s sadnjo in setvijo (glede na predvidene ali povečane finančne okvire). V okviru obnove s sadnjo in setvijo se je v zadnjih 15 letih uporabljalo od 25–35 različnih vrst gozdnega drevja, vendar prevladuje količinsko le nekaj vrst, in še vedno predstavlja okoli 40 % vseh sadik smreka. Pri odločitvi o podpori in sadnji drevesnih vrst je treba upoštevati trende vplivov podnebnih sprememb na uspevanje vrst: T. Levanič, GIS, je opozoril, da je v nižinah trend negativen in da bodo spremembe v temperaturnem in padavinskem režimu predvidoma pripeljale do propada nižinskih gozdnih ekosistemov, v visokogorju pa je učinek vsaj prehodno pozitiven. Pri izbiri vrst sta R. Brus in L. Kutnar opozorila, da se je treba izogibati čistim, velikopovršinskim enovrstnim sestojem, uporabiti je treba čim več različnih drevesnih vrst in s tem razpršiti tveganje. Primerno je uporabiti predvsem vrste, s katerimi že imamo izkušnje, in obenem začeti pogumneje preizkušati še nove, lahko tudi tujerodne. Kadar ni možnosti za naravno naseme-nitev, kadar so poškodovane večje površine gozdov, obstaja nevarnost razvoja erozijskih procesov, ali gozdnogojitveni cilji niso dosegljivi zaradi motenj v pomlajevanju, kadar želimo izmenjati obstoječo, rastiščem neustrezno drevesno sestavo ali pa povečati biotsko pestrost sestojev, je obnova s sadnjo in setvijo nujno dopolnilo naravni obnovi, je opozorila M. Westergren s sodelavci (2018). Pri tem je pomembno vzdrževanje znanj s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva ter fleksibilno financiranje tega. Hkrati pa je treba izboljšati celotno verigo, od semena do vitalne sadike v gozdu, ali, kot opozarjajo fitopatologi, N. Ogris in D. Jurc, poleg zagotavljanja zdravih sadik je treba sistemsko zagotoviti kakovost, s standardom ali poslovnikom kakovosti določiti zahtevane lastnosti sadik, način izkopa, prevoza, manipulacije s sadikami pred sajenjem, način sajenja in oskrbe po sajenju, saj je od vseh teh zahtev odvisna uspešnost umetne obnove gozdov 69 Gozdni semenski objekti s sadnjo. Poleg tega je treba zagotoviti redno testiranje prisotnosti skritih, latentnih in kriptičnih škodljivih organizmov s poudarkom na fitoftorah (rod Phytophthora) v gozdnih drevesnicah. Pred dilemami pa ni le javna gozdarska služba, ki prehaja v dopolnitev pretežno sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ampak so pomembne zahteve lastnikov gozdov, lesnopredelovalne industrije, gozdarske politike in najširšega kroga uporabnikov, predvsem naravovarstva, ki je tradicionalno primarno pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi. J. Krč iz Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete (BFG) je poudaril, da skrbna in strokovna izvedba gozdne proizvodnje (sa-nacija po ujmi prizadetih površin) pozitivno vpliva na uspešnost pomlajevanja sestojev – tako z vidika sestave mahov, zeliščnih in grmovnih vrst kakor tudi strukture (sestave, gostote, vitalnosti in višine posameznih drevesnih vrst) bodočega sestoja. Zato je treba vzpostaviti razmere (sistem za zagotavljanje kakovosti), s katerimi bodo zagotovili čim večji delež kakovostne sanacije po ujmi prizadetih površin. M. Humar iz Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete (BFL) pa je poudaril, da lahko s primernim načrtovanjem rabe lesa in povezovanjem med strokami bistveno zmanjšamo ekonomsko škodo zaradi lubadarja in obarvanj lesa. Če lubadarke pravočasno pospravimo iz gozda, se mehanske lastnosti lesa ne poslabšajo. Po drugi strani glive modrivke pozitivno vplivajo na permeabilnost, zato je ta les laže impregnirati z biocidnimi proizvodi za zaščito lesa. V nekaterih državah je pomodrel les še posebej cenjen in iskan za izdelke z večjo dodano vrednostjo, torej je poudarek pri rabi in vrednotenju takega lesa na inovativni uporabi in promociji. Ob izrazito neugodni lastniški strukturi pa je poleg bioloških problemov pomembno razmisliti o organiziranosti združevanja lastnikov pri nastopanju na trgu in organizaciji del v gozdovih, kot je opozoril državni sekretar M. Podgoršek iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gozd in biotska pestrost v njem ne potrebujeta posegov gozdarstva, vendar, kot je poudaril direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo J. Jakša, ob tako obsežnih ujmah, kot sta pričujoči, načrtno gospodarjenje ne more temeljiti zgolj na naravni obnovi gozda, temveč moramo naravi pomagati s sadnjo ustreznih drevesnih vrst. Zagotoviti moramo proizvodno funkcijo gozda za v prihodnje. Lastniki gozdov ne morejo čakati več desetletij le na naravno obnovo gozda in stoletje ali več na ustrezno sestavo gospodarsko zanimivih gozdnih drevesnih vrst. V času, ko beležimo 30-letnico svetovnega IUFRO kongresa v Ljubljani, v okviru katerega je prof. D. Mlinšek v svetovno gozdarsko stroko uvedel načela sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, se gozdarska stroka sooča z novimi izzivi klimatsko pogojenih sprememb v gozdnih ekosistemih, ki nujno vodijo tudi do ukrepanja in razvoja doktrine gospodarjenja z gozdovi. Vstopamo v fazo, ko je naravna obnova še vedno alfa, ni pa več tudi omega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Nujno je ukrepati, preden izgubimo tradicionalna znanja, dokler je še mogoče obuditi slovensko semenarstvo in drevesničarstvo, in s tem zavarovati gozdne genske vire, gozdne ekosisteme in vse funkcije gozdov v Sloveniji. Povzeli: H. Kraigher, A. Kranjc, N. Torelli in M. Zupančič, poudarke iz predstavitev so posredovali predavatelji in drevesničarji. 70 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 9 PODATKI O SEMENU IN SEMENARSTVU ZA IZBRANE DREVESNE VRSTE 71 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste 9.1 Bukev ( Fagus sylvatica L.) Slika 14: Navadna bukev: habitus (risba Marija Prelog) Bukev je v Sloveniji najbolj naravno razširjena zadnjem obdobju so bile napisane diplomska naloga o gozdna drevesna vrsta. Po podatkih programa razvoja goz-visokofrekvenčni elektrofotografiji in vitalnosti semen, dov v Sloveniji bi lahko v skupni lesni zalogi slovenskih predvsem bukve, pripravniška naloga o preizkušanju vi- gozdov potencialno obsegala 58 % lesne zaloge, dejansko talnosti semen s tetrazolom (Čater 1995), doktorska di- pa zajema 29 % skupne lesne zaloge. Glede na popis goz- sertacija o genetski variabilnosti bukve v Sloveniji (Brus dov izpred 30 let (1990) je razširjena na cca 900.000 ha (v 1999), kasneje pa še več raziskav o vplivih gozdnogojit- 75 % vseh oddelkov in odsekov), približno enakomerno v venih ukrepov na genetsko pestrost (Westergren in sod. vseh nadmorskih višinah, 84 % na karbonatni in 14 % na 2015) in identifikaciji izvora partij semena iz semenskega nekarbonatni podlagi glede na skupno površino gozdov v leta 2016 (Westergren in sod. 2017) ter ekspertiza o do- Sloveniji. Njena naravna razširjenost v Sloveniji je posle- delavi, shranjevanju in kalitvi bukovega žira (Finžgar in dica naravne širitve iz ledeniških refugijev in sorazmerno sod. 2016). majhnega deleža sadnje v zgodovini slovenskega gozdar- Sadnja bukovih sadik obsega vse večji delež ob- stva pred ustanovitvijo ZGS. nove s sadnjo in setvijo v Sloveniji. V letu 1997 je bilo npr. Raziskave genetike, morfologije, fiziologije in v redni sadnji uporabljenih pribl. 250.000 sadik bukve in gojenja bukve v Sloveniji je vodil predvsem dr. M. Bri- 64.000 puljenk, za sanitarno sadnjo pa še več kot 500.000 nar v letih 1950–1973. Zanimivosti iz tedanjih raziskav so sadik bukve; v letu 2018 pa se je za vzgojo sadik porabilo bile možnost pojavljanja taksonomsko nepopolno opre- dobre pol tone bukovega žira, posadilo se je tudi 200.000 deljene vrste balkanske bukve ( Fagus moesiaca (Domin, puljenk; skupaj je sadnja sadik bukve obsegala skoraj tre- Maly) Czecz.) v Sloveniji, katere značilnosti so vezane med tjino vseh sadik. Obnovo gozdov s sadnjo in setvijo bukve drugim na sposobnost zakoreninjanja potaknjencev, po- omejujejo nereden obrod in visoki stroški shranjevanja pulacija bukve s skorjo, podobno hrastu, in druga popu- žira za daljše obdobje, kar vpliva na težave pri izvajanju lacija s skorjo, podobno brezi. V okviru fiziologije seme- ali zakasnitev izvajanj gozdnogojitvenih načrtov. V nada- na in kalitve je bil tedaj poudarek na raziskavah vplivov ljevanju je prikazanih nekaj osnov o fiziologiji cvetenja kolinov na kalitev in alternacijo gozdnih drevesnih vrst in obroda bukve ter problematika shranjevanja, dorman- ter vplivov ekotipov in rastiščnih ras na kakovost žira. V tnosti in načrtovanja usklajene kalitve bukovega žira. 72 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 9.1.1 Cvetenje in semenitev Bukev doseže v sestoju reproduktivno zrelo fazo med 60. in 80. letom starosti, posamezna drevesa pa pri starosti od 40 do 50 let. Cveti približno ob istem času, kot ozeleni, od začetka aprila do sredine maja. Cvetovi so mo- noecični, ločeni moški in ženski cvetovi na istem drevesu. Občutljivi so za pozebo. Bukev je vetrocvetka, iz vsakega oprašenega ženskega cveta se razvije posamezen plod, bu- kov žir, ki po 2–3 (4) skupaj v bodičastem ovoju sestavljajo bukvico. Bukovo seme (pravzaprav gre za plod) dozoreva septembra in oktobra. Bukov žir odpada posamič do kon- ca novembra. Sprostitev plodov pospešujeta veter in dež. Male trioglate piramide so dolge okoli 1,5 cm. Perikarp je sorazmerno debel, gladek in svetleč. Z izsuševanjem se- men se barva spreminja od temno do svetlo rjave. Zrel žir ima 20–30 % vlage, odvisno od vremenskih razmer. Endos- perma nima. Vsebino semena zapolnjujejo dva zvita koti- ledona in os embria. Seme je užitno. Proizvodnja bukovega žira se začne v sestojih navadno pri starosti 70/80 let in lahko traja do starosti več kot 200 let. Semenski obrodi so neredni, odvisni od mikroklimatskih razmer. Polni obrod se lahko pričakuje na vsakih 5–10 let, nepopolni pa na 3–5 let. V vmesnih letih bodisi ni semena na drevesu bodisi se razvijejo posame- zna semena, ki pa so večinoma prazna, gluha. Prvo seme, ki odpade v septembru, je navadno slabe kakovosti, gluho ali vsebuje parazite – žuželke. Nekatere značilnosti buko- vega žira so prikazane v naslednji tabeli. Tabela 8: Značilnosti bukovega žira (1 – povzeto po Suszka, Muller, Bonnet-Masimbert 1996, 2 – povzeto po Regent 1980) Število žira na kg – pri nabiranju (vlažnost 25 %)1 3.000–5.000 – po sušenju (vlažnost 8 %)1 3.500–5.800 – pri nabiranju (vlažnost 22–30 %) 3.600–6.800 2 (povpr. 4.600) Masa 1000 plodov 150–300 g 1 (povpr. 250 g) Masa 1 hektolitra plodov cca 50 kg sveži žir, 1 39–45 kg suhi žir Slika 15: Navadna bukev: faze razvoja ženskega in moškega cvetenja in plod navadne bukve (risba Marija Prelog) 73 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste 9.1.2 Nabiranje in dodelava žira Nabiranje žira je skoraj vedno s tal. Če se nabirajo ा v zračnem puhalniku za odstranjevanje lahkih zaprti plodovi s podrtega drevja, jih je treba razprostre- nečistoč, ti v tanki plasti na suhem prostoru, dokler se ne odpre- ा v zračnem situ, v katerem se pri različnih di- jo, potem se posamezni žiri ločijo s stresanjem in seja- menzijah mreže (npr. zgornja z 9-milimetrskimi, njem. Priporočljivo je nabiranje takoj po odpadanju, da se spodnja z 8-milimetrskimi odprtinami) v curkih zmanjšajo izgube zaradi glodavcev in ptic ter razvoj bolez- zraka odstranijo kamenje, majhen žir in lahke ni. Čiščenje tal pod drevesi izboljša razmere za nabiranje. nečistoče. Žira, ki odpade prvi, ni priporočljivo nabirati. Po tujih standardih je sprejemljiva čistost partije Najbolj razširjeno je ročno nabiranje. Druge me- žira 85–95 %. tode vključujejo uporabo mrež in preluknjanih folij, po- Žir spada med ortodoksno seme, kar pomeni, metanje pod drevjem in sesanje s prenosnimi sesalniki. da se lahko njegova vlažnost pred shranjevanjem močno V vsakem primeru se nabere mešanica plodov, žira, vejic, zmanjša brez vpliva na vitalnost. Stopnja izsušitve je od- listja in kamenja. Prvo čiščenje se lahko opravi na tere- visna od predvidenega časa shranjevanja in uporabljene nu, pri čemer se izločijo kamenje, pesek in večji del listja. metode sušenja, vendar v nobenem primeru temperatura Nato se žir v tanki plasti razprostre za nekaj tednov v bliži- med sušenjem ne sme presegati 18–20 °C. ni mesta nabiranja. Vsaka partija se razprostre ločeno po Pri shranjevanju čez eno zimo se lahko bukov žir tleh, kjer se delno posuši. V tem času se žir vsakodnev- izsuši do 20–25 % vlage in shrani pri 3 °C v suhem substra- no ročno premeša. Drug način razvrščanja in čiščenja je tu (v šoti ali vermikulitu) ali pa se izsuši na 12 % vlage in z uporabo vodnih usedalnikov, vendar je v tem primeru potem shrani pri 3 °C do konca zime, ko se začne pred nujno takojšnje delno sušenje žira. kalitvijo z vlažnim predpostopkom pri isti temperaturi. Pri Mešanica žira in nečistoč se prevaža v vrečah iz shranjevanju za dlje kot eno leto je nujno znižati stopnjo jute ali v mrežah do mesta dodelave. V Sloveniji je do za- vlažnosti na 8–9 % pred začetkom shranjevanja, ki poteka prtja potekala dodelava v podjetju Semesadike Mengeš, pri –5 do –10 °C v hermetično zaprtih posodah. Suši se kasneje pa v Drevesnici Omorika na Muti in na Gozdarskem lahko pri 18–20 °C z ventilatorjem, kar se lahko prekinja inštitutu Slovenije za potrebe semenske hranilnice Zavoda s sušenjem brez pihanja. Sušenje lahko traja od nekaj ur za gozdove Slovenije. Ob prihodu je vlažnost žira navadno do nekaj dni, odvisno od relativne zračne vlage in vlažnos- med 25–32 %, zato se ga najprej dosuši (48 ur na zraku ali ti partije semen. Kapaciteto sušenja je mogoče izboljšati v sušilniku pri 18–20 oC). Nato gre na mehansko čiščenje, z uporabo suhega zraka s kondenzacijo zračne vlage na odvisno od tipa in količine nečistoč: površini kondenzatorja, v katerem kroži hladna voda, ali ा v vodnem usedalniku za odstranjevanje gluhih na površini hladilnega sistema v hladilniku. Po sušenju je semen, treba žir ponovno prečistiti. 9.1.3 Nabiranje in dodelava žira Ločimo kratkotrajno shranjevanje čez eno zimo Bukov žir se lahko shranjuje tudi v hladni jami, (do spomladanske setve) in dolgotrajno shranjevanje za- vendar je treba v tem primeru tri tedne pred setvijo dodati radi nerednega obroda (do pet ali šest let). veliko količino vode, potem pa žir vsakodnevno do setve Kratkotrajno shranjevanje lahko poteka v mediju/ premešati. Setev sledi, ko semenska korenina preseže dol- substratu ali brez njega. Izbor metode je odvisen od načina žino 1–2 mm. odstranjevanja dormantnosti žira pred setvijo. Tradicionalne Bukov žir, ki se izsuši pod 20–25 %, se lahko uskla- metode shranjevanja temeljijo na vzdrževanju vlažnosti nad dišči tudi v suhem substratu (vermikulit ali pesek). Meša- 25 % v času shranjevanja, lahko s pomočjo vodnih razpršilni- nica se nato shrani v hladilnici (3–4 °C), substrat pa se kov in z vključitvijo hladne periode (vendar brez zmrzovanja). pred setvijo nekajkrat navlaži, da se prekine dormantnost Tako se lahko bukov žir (brez substrata) razprostre nepos- semena. V Franciji poleg tega uporabljajo tudi shranjeva- redno na gola gozdna tla in prekrije s plastjo slame ali listja, nje bukovega žira z 12 % vlago v hermetično zaprtih poso- pozneje pa s snežno odejo. Postopno tajanje snega povzroči dah pri 3 °C, čemur sledi predobdelava s substratom ali imbibicijo semen, ki je potrebna za prekinitev dormantnosti. brez njega. 74 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Za vse te postopke je težko določiti stopnjo dor- Določanje stopnje dormantnosti semena (X) za mantnosti in zato tudi čas predobdelave, saj se manjša bukev: Na vzorcu 25 semen (za vsako posamezno partijo) dormantnost razvije med časom shranjevanja, predvsem se določi stopnja dormantnosti (X) s testom kalivosti 10 % kadar je delež vlage več kot 20 %. Zato je priporočljivo tudi vitalnega semena (razvoj semenske korenine) pri 3 °C (na pri kratkotrajnem shranjevanju uporabiti enako metodo filter papirju ali mokrem vermikulitu v hladilni komori) pri kot za dolgotrajno shranjevanje, saj je tako lažje določiti vlažnosti 30–32 % (nikoli do 34 %!); vitalnost semena se stopnjo dormantnosti in čas predobdelave semena. določi s TTC-testom. Čas X je lahko od štiri do maksimalno Dolgotrajno shranjevanje je potrebno zaradi ne- 20 tednov, odvisno od partije semena (provenienca, leto rednega obroda bukve. Uspešne metode so razvili v sode- obroda, način in čas nabiranja itd.). lovanju med Francijo in Poljsko, med drugim uporabljajo tudi shranjevanje pri povečani koncentraciji CO . 2 Hladna stratifikacija bukovega žira A) Hladna stratifikacija semena v mediju: ा seme se tretira na suho s fungicidom (proti glivi Rhizoctonia solani J. G. Kühn), ा nato se popolnoma navlaži kontaktno z vlažnim medijem (ne v čezmerni mokroti), ा nato se v vlažnem mediju shranjuje pri 3 °C do pojava semenske korenine pri 10 % vseh vitalnih semen; odvisno od X lahko ta čas traja od 1 do 3 mesecev; časa te stratifikacije ni mogoče podaljševati, čeprav lahko traja še pribl. 50 dni, preden vzkalijo vsa semena. B) Odstranjevanje dormantnosti brez medija s predhlajenjem: ा seme se pri 3 °C navlaži na 30–32 % (nikoli do 34 %!), ा sledi tretiranje (mokro) s fungicidom, ा nato se hrani pri 3 °C pri vlažnosti 30–32 % (nikoli do 34 %!) za čas X + 2 (ali X + 4) tedna; čas X je odvisen od stopnje dormantnosti semen in je pomemben za nadaljnje shranjevanje (čas X je lahko od štiri do maksimalno 20 tednov, odvisno od partije semena); lahko se uporabi tudi konstanten čas 6–10 tednov; ा ker je raven vlažnosti zadostna za prekinitev dormantnosti, ne pa tudi za kalitev, je tako mogoče popolnoma prekiniti dormantnost vsega semena pred kalitvijo v drevesnici ali v testu kalivosti. V vsakem primeru se seme namesti v manjše vzgoje v drevesnici (1 + 2 ali 1 + 3). V Franciji in na Poljskem pokrite pladnje, na katere se napiše datum začetka po- sejejo nedormantno seme navadno konec aprila ali na za- stopka in predvideni datum zaključka postopka. Pladnji četku maja, od 5 do 7,5 kg semena na gredico, veliko 100 se namestijo v hladilno komoro in občasno kontrolira vla- m2, v vrstice, pri čemer vzgojijo od 8000 do 32.000 sadik na žnost in pojav okužb (enkrat na teden do dva, na koncu 100 m2. Prekrivna plast je debela 2–3 cm. Navadno je treba stratifikacije najmanj enkrat tedensko). V primeru okužb zatirati glive iz rodov Phytophthora, Pythium in Rhizocto- je treba okuženo seme odstraniti, preostalega pa oprati in nia. S setvijo v tunele je možno vzgojiti uporabne sadike namestiti v nov medij. že v enem letu. V vsakem primeru je potrebna ustrezna Analize kakovosti semena: Testiranje semena se kakovost tal, ki omogoča dober razvoj korenin. izvaja po splošnih protokolih ISTA. Velikost odvzetega vzor- ca je 1000 g, delovnega vzorca pa 500 g. Zaradi dorman- tnosti navadno test vitalnosti zamenja test kalivosti. Upo- rabijo se lahko analize prerezanega semena, najpogosteje IZVOR ILUSTRACIJ: Priročnik za gozdni genetski monitoring je uporabljen TTC-test, rentgenografija daje manj podatkov o semenu. Po prekinitvi dormantnosti so poleg testov kali- Bajc, M., Aravanopoulos, F., Westergren, M., Fussi, vosti v uporabi tudi testi vznika kalic, ki dajo boljšo infor- B., Kavaliauskas, D., Alizoti, P., … Kraigher, H. (Ur.). 2020. Priročnik za gozdni genetski monitoring. macijo o sposobnosti partije semena za kalitev. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, založba Setev v drevesnici: Za sadnjo v gozdarstvu se Silva Slovenica. http://doi.org/10.20315/SFS.168 uporabljajo 40–80 cm visoke sadike, ki potrebujejo 3–5 let 75 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste 9.2 Hrasti: dob ( Quercus robur L.) in graden ( Quercus petraea Liebl.) Slika 16: Hrasti: habitus doba (levo) in gradna (desno) (risba Eva Margon) Hrasti v slovenskih gozdovih obsegajo 8 % lesne vseh treh vrst. Drugje, predvsem na vmesnih rastiščih med zaloge. Naravno je prisotnih šest ali sedem vrst: Q. robur L. optimumi hrastovih vrst, pa proces diferenciacije ni kon- (7 % v lesni zalogi vseh hrastov), Q. petraea (Matt.) Liebl. (82 čan, posledica je množica vmesnih, hibridnih ekotipov %), Q. pubescens Willd. (2 %), Q. cerris L. (8 %), posamezni hrastovih vrst. Pojav hibridov omejuje natančnost podat- Q. ilex L. in Q. crenata Lam., obstajajo pa tudi zapisi o Q. kov iz popisov gozdov, tako da poučen gozdar lahko zabe- virgiliana, za katerega pa se je kasneje izkazalo, da gre za leži tudi uspevanje hrasta doba v nadmorskih višinah in križanca puhastega hrasta z gradnom in dobom (Jerše in na rastiščih gradna (nad 1000 m visoko), prav tako je na Batič v Gozd V 2007). Vneseni vrsti sta Q. rubra L. in Q. palu- prehodnih rastiščih v Krakovskem gozdu mogoče opaziti stris. Letni posek vseh hrastov je reda velikosti 90.000 m3. pojav križancev in posameznih čistih osebkov gradna. Nižinski hrastovi gozdovi so med najbolj spreme- Letno število sadnje sadik hrasta je 150.000 za njenimi gozdnimi ekosistemi v Sloveniji. Večinoma so bili obe večinski vrsti (pribl. 9 % vseh sadik), količina želoda pa spremenjeni v kmetijske površine ali pozidani. Tako je areal od okoli 300 kg do več ton letno za vsako vrsto. Za obnovo hrastov zelo fragmentaren, populacije so majhne, izolirane, kraških pogorišč se dodatno zbere in poseje še okoli 100 pogosto pod stalnimi vplivi onesnaževanja in spreminjanj do 300 kg semena cera in hrasta puhavca. ravni podtalnice. Največji kompleks dobovih gozdov je v ob- močju občasno poplavljenega Krakovskega gozda, ki obsega pribl. 3000 ha. Graden uspeva tudi na bolj sušnih rastiščih, večinoma do 700 m nadmorske višine, občasno tudi nad 1000 m visoko, vendar je tudi ta podatek treba preveriti za- radi morebitnih zamenjav popisovalcev z dobom. Skupino sistematsko sorodnih hrastovih vrst – doba, gradna in puhastega hrasta v Sloveniji označujejo velika genetska in morfološka pestrost, pogosta med- vrstna križanja z introgresijo genov ene vrste v drugo in nedefinirane ekološke niše posameznih hrastovih vrst. Vir vrstne pestrosti pri hrastih je njihov genetski sistem. V evolucijskem smislu je razvoj proučevanih hrastovih ta- ksonov danes na različnih stopnjah. V nekaterih okoljih je diferenciacija doba, gradna in puhastega hrasta končana, kar se kaže v ločenih in morfološko različnih populacijah Slika 17:: Hrast: listi in plodovi doba (risba Eva Margon) 76 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Dob in graden dosežeta v sestoju reproduktivno zrelost okoli 50.–60. leta, na prostem že okoli 30.–40. leta. Optimum za proizvodnjo kakovostnega semena je med 100 in 220 leti starosti. Hrasti so enodomni, opraševanje pote- ka z vetrom. Cvetijo v maju in juniju. Pri dobu so posebno zanimivi pozno odganjajoči osebki in populacije, ki so za- želeni s stališča odpornosti proti pomladanski pozebi in škodljivcem. Cvetenje je lahko relativno redno vsakih nekaj let, vendar je proizvodnja semena močno odvisna od vre- menskih razmer, tako da dober obrod ni pogost. Želod zraste do svoje polne velikosti do konca av- gusta. Prvi želodi začnejo odpadati že poleti v primeru suše, v avgustu in septembru je navadno velik delež gluhih se- men in semen, ki so dom raznim škodljivcem. Želod obeh vrst fiziološko zrelost in ustrezno kakovost navadno doseže oktobra. Podatki o želodu so navedeni v naslednji tabeli. Slika 18: Hrast: listi in plodovi gradna (risba Eva Margon) Tabela 9: Značilnosti želoda doba in gradna (1 – povzeto po Suszka, Muller, Bonnet-Masimbert 1996) Dob1 Dob Graden1 (Francija, Poljska) (Krakovski gozd) (Francija, Poljska) Število želodov na kg 145–500 (povpr. 250) 130–650 (povpr. 375) Masa 1000 želodov 2–7 kg (povpr. 4 kg) 4,6–7 kg (povpr. 6 kg) 1,5–5 kg (povpr. 3.1 kg) Masa čistega želoda na hektoliter 60–80 kg 50–80 kg Masa želoda na drevo (120 let, krošnja s 120 m2, močan obrod) ~ 20 kg Masa želoda na ha (dober obrod) 1–2 t/ha Zaradi naravnih križancev med dobom in grad- 90 % čistost. Shranjuje in prenaša se v tankih plasteh in nom je v semenskih sestojih priporočljivo izvesti mor- vrečah iz jute. fometrične analize listja v opadu. Z multivariantno analizo Seme je neosušljivo (rekalcitrantno) in njegova vsaj petih značilnosti listov je mogoče relativno natančno vlaga ne sme pasti pod 40–42 %. Zaradi velike fiziološke določiti taksonomsko pripadnost posameznega drevesa in aktivnosti lahko temperatura semena pri shranjevanju in povprečje za populacijo. Načeloma se sme kot izbran se- transportu hitro zraste, vlažnost pa pade. Želod pogosto menski sestoj odobriti samo čist sestoj ene vrste. nosi spore patogene glive Ciboria batschiana Buchw., ki Želod se nabira ročno s tal oktobra. Posamezni ga mumificirajo. Zato seme navadno škropijo z benomilom delavec ga lahko nabere od 20 do 50 kg dnevno. V sestoju in podobnimi pripravki (0,4 g/kg želoda), v večjih dreves- se pred nabiranjem lahko razprostrejo mreže ali pa posku- nicah pred shranjevanjem uporabljajo tudi termoterapijo ša najti shrambe veveric, ki zberejo najbolj kakovosten že- (od dve do dve uri in pol v vodi pri natančno 41 °C). Shra- lod. Želod je občutljiv za udarce, zato je treba pri zbiranju njevanje semena je težavno, navadno obdrži vitalnost pri in ravnanju z njim paziti. Ob nabiranju ima seme večinoma veliki vlagi (40–45 %) pri okoli –1 °C samo čez eno zimo ozi- 77 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste roma do največ 18 mesecev (v laboratorijskih razmerah v V drevesnicah v Franciji proizvedejo na gredice, majhnih količinah pa tudi do tri zime). Z razvojem metode velike 100 m2, okoli 7000 sadik iz cca 35 kg želoda. Gostota daljšega shranjevanja želoda se ukvarja več skupin razi- setve v Franciji je okoli 25 želodov na tekoči meter. Na Polj- skovalcev v Evropi, za zdaj še neuspešno. Želod ni dorman- skem posejejo na isti površini v drevesnici okoli 55 kg želoda ten in lahko vzkali že jeseni. Postmaturacija in predkalitev v vrstice, nerazporejeno na gredico pa 250–300 kg. Prekrijejo želoda sodita v okvir raziskav razvoja metode shranjevanja ga s 3–5 cm debelo plastjo zemlje ali drugega materiala. De- mladih klic ali izoliranih embriev. lež kalivosti v drevesnici je manjši kot v testih: normalna ka- Analize kakovosti semen: Velikost vzorca je 2,5 kg livost za želod doba s 44 % vlažnosti je do 100 %, s 37 % vla- za testni vzorec, 1 kg za delovni vzorec, kar zajema pribl. žnosti 89 %, želod iz Krakovskega gozda je pri 37 % vlažnosti 500 želodov. Za teste kalivosti se po metodi ISTA odreže 1/3 kalil v 82 %. Povprečen delež kalivosti v odprti drevesnici na želoda in odstrani testo. Poljskem je okoli 50 % za dob in 70 % za graden. Slika 19: Hrasti: faze moškega cvetenja (risba Eva Margon) 78 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 9.3 Veliki jesen ( Fraxinus excelsior L.) Veliki jesen je splošno razširjena vrsta, ki uspeva od nižin do nadmorskih višin nad 1000 m. Uspeva na okoli 120.000 ha gozdov, večinoma v manjših skupinah ali posa- mič. Za obnovo gozdov s sadnjo in setvijo se je do pojava jesenovega ožiga ( Chalara fraxinea, Hymenoscyphus fraxi- neus (Baral in sod. 2014), Chalara fraxinea (Kowalski in sod. 2006, Hymenoscyphus pseudoalbidus (Queloz in sod. 2011) letno nabralo v povprečju od 200 do 400 kg semena in zasa- dilo okoli 100.000 sadik oz. 5 % vseh sadik za sadnjo v okviru rednih gojitvenih del. Po letu 2010 se sadike jesenov zaradi priporočil fitopatologov v drevesnicah in za sadnjo v goz- dovih praktično ne uporabljajo, čeprav bi bilo za ohranitev vrste primerno načrtno razmnožiti proti bolezni bolj odpor- ne osebke in s finančnimi spodbudami podpreti povečano sadnjo sadik velikega jesena, saj bi le tako lahko ohranili tudi to vrsto (in sorodne) v naših gozdovih. Biologija cvetenja je zapletena, saj navadno eden od obeh spolov cvetov na drevesu odmre, tako da dobimo moška ali ženska drevesa, ki se lahko razlikujejo tudi po fe- notipu rasti. Jesen reproduktivno zrelost doseže med 30. in 40. letom starosti. Cveti redno na vsaki dve do tri leta. Slika 20: Veliki jesen: habitus (risba Metka Kladnik) a) b) c) č) d) Slika 21: Veliki jesen: faze cvetenja, ženskih in moških cvetov. a) dvospolni (vrh), moški (levo), ženski (desno), b, c, č) moški cvetovi, d) ženski cvetovi (risba: Metka Kladnik). Samare, ki so pritrjene v grozdih, se postopno tobra in novembra, nabiranje zelenega semena pa konec razvijejo do konca septembra ali oktobra. Avgusta so še avgusta. Zelene samare ni mogoče shranjevati, takoj gredo zelene, nato se postopno osušijo na drevesu in spreme- v setev. Jesen potrebuje nekaj mesecev tople stratifikacije, nijo barvo v rjavo. Samare so dolge okoli 4 cm in široke ki ji sledi nekaj mesecev hladne. Samare, ki so posejane, 6–8 mm, v vsaki pa je po eno seme. Embrio se razvija sredi dokler so še zelene, imajo na voljo ustrezen čas za dozo- endosperma do približno polovice svoje končne velikosti revanje embria pred začetkom hladne periode. Čas prve ob zrelosti semena. tople periode je zelo kritičen, če je prekratek, je uspeh Značilnosti samar velikega jesena: masa 1000 setve zelenih samar slab, seme preleži in vzkali šele drugo samar je od 65 do 100 g, število samar na kg je 10.500 do pomlad. Zato je bolje nabirati rjavo seme. Seme, nabrano 15.500, masa 1 hektolitra samar pa je od 15 do 20 kg. oktobra in novembra, je treba shraniti v drevesnici in po- Nabiranje zrelega semena navadno poteka ok- sejati po predtretmaju drugo pomlad po nabiranju. 79 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste Ob nabiranju je vlažnost samar lahko okoli 50–60 %, zato jih je treba sušiti pri temperaturi pod 20 °C v tanki plasti, do vlažnosti 8–10 %. Seme je osušljivo, možno je dolgo shranjevanje pri temperaturi od –3 do –5 °C za 10 let. Krajše shranjevanje je možno v zračni senčni lopi v vrečah iz jute. Prekinitev dormantnosti: Zaradi zapletene oblike dormantnosti je potrebna topla in hladna stratifikacija, v mediju ali brez njega. V mediju: Seme se navlaži v celoti v stiku z medijem (šota : pesek v razmerju 1 : 1); po potrebi se lahko tretira s fungicidom (v Franciji bakrov oksikvinoleat); vlažnost medija se kontrolira vsak teden. Brez medija: Seme se postopno navlaži s škropljenjem na 55–60 % vlage (pri tej vlagi se prekine dormantnost, seme pa še ne začne kaliti). Nato se tretira s fungicidom in shrani v plastični posodi, ki ne sme biti hermetično zaprta (omogočeno mora biti omejeno kroženje zraka). Stopnja vlažnosti se določa vsak teden s tehtanjem. Postopek: Najprej se seme stratificira v toplem 6–16 tednov (navadno 16 tednov) pri 15 °C ali pri 20 °C (čas rasti embria v semenu, dokler ne napolni 80–90 % dolžine semena; možno ga je kontrolirati z vzdolžnim rezom pod lupo), nato 16 tednov pri 3 °C (odstranjevanje dormantnosti embria). Shranjevanje semena: Po stratifikaciji se lahko seme bodisi: ा takoj poseje (oziroma testira kalivost z metodo ISTA ali po postopkih iz Francije pri 5–15 °C (14 h + 10 h) in Poljske pri 3–20 °C (16 h + 8 h) 8 tednov na filter papirju; ा shrani vlažno nedormantno pri –3 °C za največ 8 tednov; ा postopno posuši pri okoli 20 °C na 8–10 % vlage in shrani nedormantno za dve leti ali več pri –3 °C do –5 °C. Analize kakovosti semena: Testni vzorec po metodi ISTA je težek 400 g, delovni vzorec 200 g. Zaradi dormantnosti se izvajajo samo testi vitalnosti: ा z vzdolžnim prerezom po namakanju 18 ur v vodi; uporablja se za % polnih, praznih, parazitiranih in mrtvih semen, navadno za hiter test pred na- biranjem; vitalnost nakazuje bel embrio v belem endospermu, vendar mora biti preverjena z vital- nostnimi barvanji; ा TTC: seme se odstrani iz samare in namaka v vodi 18 ur; potem se odreže 0,5 mm vzdolž obeh strani in ponovno namaka od 8 do 24 ur pri 30 °C v temi v 1 % TTC pri pH 6,5–7,5 (sveže seme se namaka samo 8–10 ur); po izpiranju z vodo se endosperm razreže na polovico in pregleda embrio, ki mora biti povsem obarvan; dovoljene so samo manjše nekroze v endospermu daleč stran od embria; ा indigo-karmin in rentgenografija se manj upora- bljata za jesen. V drevesnici pogosto zelene samare sejejo konec poletja, vendar je uspeh lahko zelo različen. Shranjeno seme je priporočljivo sejati od marca do aprila po uporabi različnih metod prekinitve dormantnosti. Pomembno je, da je topla perioda dolga okoli 16 tednov. Seme se prek- rije z 1–2 cm peska. Na Poljskem posejejo 2–3 kg samar na gredice, velike 100 m2, v vrstice in pridobijo okoli 8000 sadik ali vprek na gredico za vzgojo do 30.000 sadik. Go- stota setve vitalnega semena na m2 je 40–60, izplen 30–50 sadik. V plastičnih tunelih se seje 160–200 vitalnih semen za vzgojo do 80 sadik. Slika 22: Veliki jesen: listi in seme (samare) (risba Metka Kladnik) 80 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 9.4 Ostrolistni javor ( Acer platanoides L.) Ostrolistni javor je splošno razširjen v različnih Shranjevanje: Samare ostrolistnega javorja se le nadmorskih višinah, raste posamič ali v manjših skupinah. redko shranjujejo, ker so semenska leta precej pogosta. Če V gozdarstvu se le redko sadi, zato ga prikazujemo pred- se shranjujejo, se pri vlažnosti 8–1 %, v zaprtih posodah, vsem za primerjavo med ortodoksnim in rekalcitrantnim pri –3 do –10 °C. Seme je odporno proti nizkim temperatu- semenom istega rodu. ram tudi pri veliki vlažnosti. Reproduktivno starost v sestoju doseže pri 40 le- Odstranjevanje dormantnosti: Uporablja se hla- tih, na prostem pa pri 20. Cvetovi so dvospolni, cveti aprila dna stratifikacija pri 1 ali 3 °C za 6–14 tednov v vlažnem in maja, opraševanje je s čebelami. Seme sestavljata dve mediju; v tem primeru seme najbolje kali po koncu stra- samari, zraščeni pod topim kotom, večjim od 90°. Sama- tifikacije, prav tako pri 3 °C. Možni sta tudi hladno-topla ri se pred odletavanjem ločita. Seme je ob zrelosti rjavo, stratifikacija in hladno-topla kalitev, vendar v tem primeru nima endosperma, embrio je popolnoma zelen tudi pri lahko zelo upade kalivosti pri minimalni nepravilnosti; pri- dormantnem semenu. Seme dozori septembra, samare poročljivo je tudi zamrzovanje semena pri –3 °C za 0–20 odletavajo oktobra in novembra z vetrom. Semensko leto tednov pred kalitvijo pri menjavanju temperatur, ki se po- je bodisi vsako leto bodisi vsaj na dve do tri leta. stopno dvigajo od 1–3 °C, 1–5 °C, 1–10 °C, 1–15 °C, 1–20 °C Značilnosti samar ostrolistnega javorja: masa do stalno 20 °C. 1000 samar je 100–400 g (povpr. 140 g), število samar na kg je 2800–10.300 (povpr. 6300). Vitalnost semena je navadno reda velikosti 75 %. Nabiranje poteka septembra, preden samare spremenijo barvo v rjavo. Po tem času zlahka odletavajo z vetrom. Po- samezno drevo lahko v semenskem letu proizvede do 15 kg samar. Masa semen, ki jih lahko delavec nabere na dan s posameznega drevesa, je 2,5–5 kg. V sestoju je nabiranje veliko bolj težavno. Sušenje: Zeleno seme (začetek oktobra) ima nava- dno delež vlage 49–59 %; rjavo seme (konec oktobra in zače- tek novembra) pa 32–41 %. Seme se suši pri 17–19 °C v suhem prostoru približno en teden, da pade vlažnost s povprečnih 35 % na 11,5 %. Po drugem tednu sušenja pade na 8 %. Slika 23: Ostrolistni javor: seme (risba Teja Milavec) Test vitalnosti: 1. Z rezanjem (samo za svež semenski material): 1) seme se odstrani iz ovojnice, 2) prešteje se prazno in poškodovano seme, 3) ostanek semen se prereže; težava so zeleni kotiledoni, ki so lahko zeleni, tudi če je seme mrtvo, 4) živo seme je z veliko verjetnostjo tisto, katerega prerezana površina se sveti, kotiledoni so imbibirani, seme ni niti najmanj poškodovano, 5) če se ta test izvaja na suhem semenu ali semenu, ki je bilo dlje časa shranjeno, se lahko rezultati izrazijo samo kot % polnih semen. 2. TTC: 1) 4 x 50 ali 4 x 100 semen se namoči v vodi za 18 ur, 2) odstrani se perikarp, 3) odstrani se majhen del semenske ovojnice in seme ponovno namoči za nekaj ur v vodi, dokler ni popolnoma imbibirano, 1) do 3): suho ali dlje časa shranjeno seme se namesto tega raje hladno stratificira pri 3–5 °C za 10–14 dni, 81 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste 4) gole embrie se nato namoči za 5–8 ur pri 30 °C v 1 % raztopini TTC v fosfatnem pufru (pH 6,5–7,5), 5) vitalno je seme, ki je povsem obarvano ali kjer radikula ni obarvana ali kjer so manjše nekroze na distalnem delu kotiledonov, 6) nevitalno je seme, kjer so vidne nekroze v bližini embrionalne osi. Test kalivosti po metodi ISTA (1996): Samare se lahko čez zimo shranjujejo tudi v goz- ा hladna stratifikacija (zmrzovanje) v vlažnem me- du, prekrite z listjem ali v jamah, pomešane s peskom. diju (pesek in fina šota) pri 1–5 °C za dva meseca Vendar lahko pri tem prihaja do prezgodnje kalitve v mi- (semenu se odrežejo krilca); kontrola vsak teden, lih in vlažnih zimah. Če so samare posušene, jih je treba ा nato test kalivosti na pesku ali papirju v 21 dneh stratificirati na hladnem od maja do jeseni, konec jeseni pri 20 °C. se vlažnost medija poveča, seme se poseje spomladi nas- V drevesnici: Samare ostrolistnega javorja se lednje leto. Seme pogosto začne kaliti pred setvijo in niti lahko takoj po nabiranju (med 15. septembrom in 15. ok-znižanje temperature pod 0 °C ne ustavi tega procesa. tobrom) poseje v drevesnici ali po krajšem shranjevanju Priporočajo shranjevanje samar pri pribl. 10 % delno posušenih semen ali po sušenju in kratkoročnem ali vlažnosti v zaprtih posodah pri –3 do –10 °C. Po odmrzo- dolgoročnem shranjevanju pri nizkih kontroliranih tempe- vanju se lahko stratificirajo pri +3 °C za čas, ki se določi raturah. Po setvi se prekrijejo z 2–3 cm zemlje ali mešanice na podlagi kontrolnega vzorca v stratifikaciji. Čas setve se žagovine in peska. Na gredico 100 m2 se poseje 4 kg samar lahko izračuna na podlagi informacije iz kontrolnega vzor- v vrstice ali dvakrat toliko po celotni gredici. Kalivost je ca. Pri tem postopku se prezgodnjo kalitev lahko ustavi z navadno v območju 50–90 %. Na omenjeni gredici se lahko znižanjem temperature na –3 °C za do 8 tednov. Vse faze vzgoji 10.000–30.000 sadik. te dodelave semena se izvajajo v nadzorovanih razmerah, neodvisno od zunanjih dejavnikov. 9.5 Gorski javor ( Acer pseudoplatanus L.) Gorski javor je splošno razširjena vrsta. Raste v Gorski javor semeni redno vsake dve do tri leta, vseh nadmorskih višinah posamič ali v skupinah v meša- obilno, od 20. leta na prostem, od 40. leta pa, če raste v nih sestojih. V Sloveniji je najbolj razširjen na karbonatni sestoju. podlagi, čeprav uspeva tudi drugod, predvsem v višinskem Značilnosti samar gorskega javorja: masa 1000 pasu od 400 do 1000 m visoko. samar s krilci je 66–180 g (povpr. 120 g), število samar s Cveti od aprila do maja, pred in med olistanjem. krilci na kg je 5500–16.000 (povprečno 11.000) samar. Cvetovi tvorijo grozdasta socvetja, ki so lahko dolga 13–20 Nabiranje: Ob odletavanju se samari ločita v sa- cm. Cvetovi so dvospolni, vendar navadno bodisi prašni- mostojni letalki. Veter lahko raznese vse samare s posa- ki ali pestiči propadejo, tako da lahko delujejo samo kot meznega drevesa v enem dnevu. moški ali ženski cvetovi v različnih razmerjih obeh spolov. Nabiranje poteka pred vetrovnim obdobjem, ko- V socvetju so bazalni in osrednji cvetovi navadno ženski, nec septembra do srede oktobra, ko samare spremenijo končni pa moški. Enospolna socvetja so redka, prav tako barvo iz zelene v rumeno. Takoj jih je treba posejati ali so redka enodomna drevesa. Cvetovi različnih spolov do- stratificirati, pri čemer lahko predčasno začnejo kaliti. zorevajo v različnem času, čas cvetenja je 7–15 dni. Opraše- Seme se lahko nabira na tleh ali z drevesa, s tresenjem ali vanje je večinoma z žuželkami. plezanjem, ali s posekanega drevja. Plodovi so zbrani v grozdu, ki je lahko dolg do S predhodnim čiščenjem na terenu se odstrani listje 29 cm, število plodov na grozd pa je od nekaj do več kot 30. in peclje grozdov. Transportira se v vrečah z velikimi odprtina- Vsak plod sestavljata dve samari, ki sta zrasli pod kotom 60 mi, da se prepreči razvoj plesni. Končno čiščenje je s sejanjem do 90 °C. Samare so dolge 36–55 mm in vsaka vsebuje po eno ali prepihavanjem. Krilca lahko ostanejo na semenu. seme brez endosperma v velikosti graha. Samare dozorevajo Sušenje: Vlažnost samar ob nabiranju je 42–55 % jeseni, ko postanejo krilca svetlo rjava s temnejšimi žilami. sveže teže. Seme gorskega javorja je neosušljivo (rekalci- 82 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom trantno), delež vlage ne sme pasti pod 24 % (za celo samaro). Pri shranjevanju za eno zimo sušenje ni potreb- no, za daljši čas pa se seme s krilci posuši na 24–32 % vlage oziroma čisto seme na 30–42 % vlage s kroženjem zraka pri temperaturi 18–20 °C. Sušenje v naravnih razmerah je oktobra in novembra težavno zaradi puhastega sloja, ki izolira seme perikarpa. Shranjevanje: Samare se eno zimo lahko shranju- jejo v vlažni šoti pri 3 °C in 40–50 % vlagi semen in zraka. Če seme začne kaliti, se ga shrani v šoti pri –3 °C. Za daljše shranjevanje se seme osuši na 24–32 % vlage, shrani v zaprte posode za en dan na 0 °C, nato za ves čas shranjevanja na –3 do –5 °C. Pred uporabo se ponovno prestavi za en dan na 0 °C. Slika 24: Gorski javor: seme (risba Teja Milavec) Odstranjevanje dormantnosti: ा V mediju (5–14 tednov, izjemoma do 20 tednov): ◊ po tretmaju s fungicidom se seme navlaži v vlažnem mediju (šota, pesek ali mešanica 1 : 1), ◊ nato se shrani pri +3 °C, dokler 10 % semen ne začne kaliti (navadno za pribl. 14 tednov); tako seme se lahko takoj poseje ali shrani pri –3 °C do kalitve, ◊ pri +3 °C je kalivost zelo počasna (8–12 tednov). ा Brez medija: ◊ seme se postopno navlaži do 44–50 % (celo seme) ali 50–58 % (brez krilc), ◊ sledi tretiranje s fungicidom, ◊ seme se nato stratificira v tanki plasti pri +3 °C v plastičnih posodah, narahlo pokritih s plastično folijo (ne zaprto); vlažnost se kontrolira vsak teden, ◊ čas za stratifikacijo se določi glede na stopnjo dormantnosti (čas X – enako kot za bukev), ◊ po stratifikaciji brez medija je mogoče seme dve zimi shranjevati pri vlažnosti 24–32 % pri –5 °C v zaprtih posodah. Test vitalnosti: ा Z rezanjem (3 x 50 ali 3 x 100 semen); težava so zeleni kotiledoni, ki so lahko zeleni, tudi če je seme mrtvo; rezultat se lahko izrazi samo kot % polnih, praznih in parazitiziranih semen. ा TTC: 1) seme se hladno stratificira pri 3–5 °C za 10–14 dni, 2) odstranita se perikarp in del semena, 3) nato se seme ponovno namoči v vodi za nekaj ur, 4) gole embrie se nato namoči za 5–8 ur pri 30 °C v 1 % raztopini TTC v fosfatnem pufru (pH 6,5–7,5), 5) vitalno je tisto seme, ki je popolnoma obarvano ali pri katerem radikula ni obarvana ali so manjše nekroze na distalnem delu kotiledonov, 6) nevitalno je tisto seme, pri katerem so vidne nekroze v bližini embrionalne osi. Test kalivosti po metodi ISTA (1996): ा hladna stratifikacija (zamrzovanje) v vlažnem mediju (pesek in fina šota) pri 1–5 °C za dva meseca (semenu se odrežejo krilca); kontrola vsak teden; ा nato test kalivosti na pesku ali papirju v 21 dneh pri 20 °C. Izboljšave analize kalivosti: ा po hladni stratifikaciji (7–20 tednov) je bolje tudi test kalivosti izvajati pri +3 °C, ा po hladni stratifikaciji lahko določamo kalivost tudi z alternacijo temperatur med testom kalivosti med 5 in 15 °C (zadošča 3–4 tedne za popolno kalitev semena), 83 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste ा test vznika v drevesnici: 4 x 50 semen, predtretiranih v mediju do začetka kalitve; nato se krilca odrežejo in seme posadi v posode z vlažnim medijem pri temperaturi 3–20 °C (16 h + 8 h dan) za 12 tednov (vznik se šteje vsak teden). Setev v drevesnici: Setev svežih semen je mogoča takoj po nabiranju v jeseni. Pri setvi shranjenih semen je potrebna stratifikacija. Na Poljskem posejejo na gredico, veliko 100 m2, v vrstice 3,5 kg samar ali 8–10 kg po celotni površini. Tako je možno vzgojiti 10.000–30.000 sadik. Gostota setve je 160–300 samar na m . Posevek je treba zaščititi pred ptiči in glodavci, včasih proti pozebi, navadno se zasenči. V Franciji vzgojijo sadike v plastičnih tunelih v enem letu na dognojeni šoti. Gostota setve je okoli 160 samar na m2, ob poprečno 50 % uspehu setve zraste pri tem okoli 80 sadik na m2. Na Poljskem so številke dvakrat večje. 9.6 Črna jelša ( Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) Črna jelša raste v Sloveniji predvsem v nižinah in do 700 m visoko, lahko tudi višje, vendar je nad 1000 m redka. Več je je na karbonatni podlagi, predvsem ob vodo- tokih, in na vlažnih tleh. Cvetni brsti so zastavljeni v prvem letu, cvetenje, opraševanje, oploditev in dozorevanje plodov pa sledijo v naslednjem letu. Rastline so enodomne. Cvetijo pred oli- stanjem, med februarjem in aprilom. Moški cvetovi visijo na koncih vej kot mačice, ženski cvetovi so združeni v dva do tri storžke, ki se razvijejo na bazi vejic, kjer rastejo poleg storžkov preteklega leta. Novi strobili imajo izrazit pecelj, dolgi so 1,5–2,5 cm. Opraševanje je z vetrom, spomladi, vendar do oploditve pride šele poleti. Seme dozori v »storžkih« septembra ali oktobra. Strobili pri tem olesenijo in lahko dolgo ostanejo na drevesu. Odprejo se po prvem ostrem zimskem mrazu, seme odletava vse do pomladi. Plod je krilati orešek, ki vsebuje seme brez endosperma. Kalivost semen je največja, če nabiranje poteka Slika 25: Črna jelša: storžki (risba Teja Milavec) oktobra, pri kasneje nabranem semenu pa upada. Drevesa v sestojih začnejo semeniti pri 30 letih, Naravno pomlajevanje je uspešno na golih mi- na prostem pri 15. Semenijo lahko vsako leto, vendar je neralnih tleh ali v humusnem sloju, kjer ni kompetitivnih močan obrod samo na vsake dve do tri leta. Na semene- plevelov in druge vegetacije, v ugodnih vlažnostnih in nje močno vpliva vreme v času cvetenja in tudi eno leto svetlobnih razmerah. Kalivost je v povprečju okoli 40 %, prej, ko se tvorijo nastavki cvetnih brstov. Značilnosti se- zmanjšujejo jo polomljene luske iz storžkov in napadi gliv. mena črne jelše: 1000 semen tehta 0,7–1,5 g, v kilogramu Storžke nabirajo novembra in decembra. Za ki- jih je 500.000–780.000, masa čistega semena v 1 hektolitru logram semena je treba nabrati okoli 15–20 kg storžkov. storžkov je 1,5 kg, teža 1 hektolitra storžkov je 30 kg, masa Ob dobrem obrodu lahko en delavec nabere do šest kg semena iz 100 kg storžkov iz semenske plantaže v Nemčiji storžkov. Zaradi velike vlage je treba storžke hitro prepe- je bila 9–19 kg. ljati v semenarno v dodelavo. Zrelo sveže seme ima vlažnost 8–9 %. Veter ga Sveži storžki se namestijo v suh in dobro pre- lahko raznaša v radiju 30–60 m okoli drevesa, lahko pa ga zračen prostor, kjer se postopno odpirajo naslednjih ne- raznaša tudi voda, zaradi krilc namreč plava na njej. Spo- kaj tednov. Odpiranje se pospeši z dodelavo v sušilnici za sobno je kaliti tudi po 12 mesecih. iglavce pri 27 do 38 °C. Sušenje pri 20 °C traja 20–25 dni, 84 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom pri 40–45 °C pa samo dva dni. Seme, ki ostane v storžkih, del dneva pa je 20 °C. Delež kalivih semen in energija se izloči s stresanjem v vrtečem se bobnu. Če se izloči s klitja se izračunata po sedmih in 14 dneh. ISTA-protokoli tekočo vodo na situ, shranjevanje ni možno. predpisujejo 20–30 °C (16 ur + 8 ur dan). Prvo štetje je Za čiščenje se uporabljajo sita z odprtinami 3 mm po sedmih dneh, zadnje 21. dan. Kalivo je seme, pri kate- (za večje nečistoče) in 1,5 mm (za prah ipd.). Vendar je pogos- rem je semenska korenina zrasla vsaj do polovice dolžine to težko ločiti polno in gluho seme. Tako je bila npr. v Nemčiji semena. Pri vsakem štetju se odstrani vzkaljeno in gnilo zapisana čistost 60 %, kalivost tega semena pa 40 %. seme. Kalivost je izražena kot povprečje kalivosti štirih Seme ima 8–9 % vlažnosti ob izpadanju iz storžkov vzorcev semena. in tako se lahko shranjuje za največ 2–3 leta. Za dolgotrajno Za sadnjo v gozdu se navadno uporabljajo sadike shranjevanje ga je treba posušiti do 5 do 7 % vlažnosti s vzgojne oblike 1 + 0. Setev je navadno marca–aprila. Upo- sušenjem pri 30 °C 48 ur in tako se lahko shrani za pet let. rabi se 0,5 do 1 kg semena na 100 m2. Pokrovna plast je de- Seme z vlažnostjo okoli 10 % intenzivno diha pri bela pribl. 5 mm. Manj semena se poseje v vrstice, dvojno sobni temperaturi. Tudi pri 2–4 °C. Če ne pade % kalivosti, količino pa za setev po celotni površini gredice. Tako lahko takemu semenu pade energija klitja, kar kaže na staranje. vzgojijo 12.000–35.000 sadik na gredico. Vendar je mogo- Zato ga je treba čim bolj posušiti (seme je osušljivo, orto- če pri visoki kakovosti semena vzgojiti 20.000 sadik tudi s doksno). Seme s 7 % vlažnostjo je mogoče shranjevati več setvijo samo 150–200 g semena na gredico. Kalivost v dre- let pri –4 do –10 °C. Za daljše shranjevanje je priporočljivo vesnici je navadno majhna (5–15 %). Za vzgojo kakovostnih sušenje na 3 % vlažnosti. sadik je potrebna primerna gostota setve: za vzgojo sadik 1 Seme lahko v naravi takoj vzkali v ugodnih sve- + 0 je ustrezna gostota 60 sadik na m2, za vzgojo 2 + 0 sadik tlobnih in temperaturnih razmerah. Po sušenju pa je kali- pa samo 15–20 sadik na m2. vost močno zmanjšana in nanjo je mogoče vplivati s stra- Zelo pomemben dejavnik za uspeh setve je vla- tifikacijo svežega semena v važnem mediju pri 1–5 °C za žnost tal. Priporočajo setev jelše takoj po taljenju snega. 180 dni. Še bolje je po tej stratifikaciji seme zamrzovati V marcu in aprilu je optimalna vlažnost zgornjih 10–30 cm 3 dni pri –20 °C. Na splošno velja, da je sekundarno dor- tal. Sadike prenašajo tudi občasne poplave. Kasneje sadike mantnost jelše mogoče odstraniti oziroma izboljšati kali- bolje uspevajo v bolj suhih tleh. vost suhega semena s 30–60-dnevno stratifikacijo v snegu, Sadike je mogoče vzgajati tudi v lončkih. Sejejo pesku ali mešanici peska in šote pri 1–5 °C. se v lončke premera 7 cm, v maju se jih presadi v 8-litrske Masa odvzetega vzorca za analize kakovosti je 8 lončke. Pri vzgoji sadik v lončkih je pomembna inokulacija g, masa delovnega vzorca pa 4 g. Analizo vitalnosti je mo- s simbiotičnimi bakterijami iz rodu Frankia, ki v korenin- goče izvesti z rentgenografijo semen, s katero se dobi in- skih gomoljčkih fiksirajo dušik iz zraka. formacija o polnem, gluhem, parazitiranem in poškodo- Sadike jelše so zelo občutljive za sušo ob pre- vanem semenu. Samo polno seme se potem lahko izbere sajanju in izkopu za sadnjo v gozdu in že po nekaj urah je za analizo kalivosti. Test kalivosti se izvaja na Jacobse- preživetje močno zmanjšano. Gole korenine je treba takoj novem kalilniku, kjer se temperatura po poljskih proto- prekriti z zemljo. Med transportom pa je treba koreninski kolih enkrat dnevno za dve uri dvigne na 27 °C, preostali sistem zaščititi pred izsuševanjem. 9.7 Divja češnja ( Prunus avium L.) Divja češnja uspeva posamič ali v skupinah v me- Češnje dozorijo junija, na više ležečih območjih šanih sestojih od nižin do 700 m, redko tudi nad 1000 m. tudi julija in avgusta. Obstajata dve divji obliki, rdeča in Pogosteje raste na karbonatni podlagi. črna češnja – črnica. Vsak plod vsebuje eno koščico (endo- Dvospolni cvetovi cvetijo v aprilu in maju. Opra- karp) z malo podolgovatim semenom, prekritim s semen- ševanje je s čebelami. Cvetovi so zelo občutljivi za poze- sko ovojnico, ki prekriva endosperm iz ene plasti celic, ki bo. Oprašitvi ne sledi vedno oploditev zaradi inkompati- je odebeljen okoli radikule in obeh zunanjih površin ko- bilnosti alelov. Tako prihaja do intersterilnih skupin, ki jih tiledonov. Koščica je olesenel endokarp, nepravilno ime- je treba upoštevati pri odobritvi semenskih objektov in novan seme. Ob zrelosti lahko velik del obroda pospravi- snovanju semenskih plantaž. jo ptice. Zrele češnje popadajo na tla, lahko jih raznašajo 85 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste ptice, druge živali in človek. Seme lahko pod opadom in snegom preleži eno ali več zim. Kalitev je odvisna od pre- kinitve dormantnosti v ugodnih razmerah: ob veliki vlagi, prezračenosti in določenem zaporedju spreminjanja tem- perature. Češnje lahko v sestoju obrodijo od 15. leta nap- rej, na prostem pa že po šestih letih. Čeprav cvetijo vsako leto, je obrod nereden, ker je odvisen od spomladanske pozebe, neugodnega vremena za opraševanje s čebelami ipd. Pri zgodnji obliki češnje, pri kateri plodovi dozorijo v 60 dneh, je embrio nepopolno razvit in ne kali. Pozne oblike češnje, ki dozorijo v 80 dneh, imajo navadno delež kalivosti okoli 100 %. Značilnosti semena in plodov češnje: število čistih koščic v 1 kg je 6000–8100 (povpr. 6700); teža 1000 koščic je 125–166 g (povpr. 150 g); masa koščic v 100 kg plodov je 12–18 kg. Slika 27: Divja češnja: habitus (risba Teja Milavec) Češnje se nabirajo ob zrelosti, z roko z drevesa, s tresenjem drevesa ali pa se zberejo na mreži pod dre- vesom v času odpadanja. Češnje je treba zaščititi pred vrenjem. Najbolje jih je prevažati v sodih z vodo. Majhne količine se lahko razkoščičijo z roko ali z doma narejeni- mi razkoščičevalniki. Koščice je treba dobro izprati z vodo. Večje količine se čistijo z vrtečimi se maceratorji in z vodo nad siti. Med endokarpom in semenom je lahko mehur- ček zraka, zaradi katerega tudi polno seme plava na vodi. Zato je treba plavajoče koščice, ki naj bi bile gluhe, vzorčno zdrobiti, da se preveri kakovost tega semena. Koščice češenj se nikoli ne sejejo neposredno po nabiranju. Če je zaželeno delno odstraniti dormantnost s toplo stratifikacijo, se seme poseje na začetku oktobra. Tako seme po topli periodi pridobi tudi potrebno hladno stratifikacijo. Med čakanjem na setev se lahko seme delno osuši ali pripravi za dolgotrajno shranjevanje. Češnja spada v osušljivo seme, možno jo je osušiti na 9–10 % vlažnosti. Po izpiranju z vodo se seme razprostre v tankem sloju na tleh, občasno se premeša. Po sušenju površine se seme suši naprej pri 20 °C v zračnem prostoru okoli 10 dni. Sušenje se lahko pospeši s prepihovanjem pri isti temperaturi. Vlažnost cele koščice ni enaka vlažnosti semena: vlažnost 9–11 % za koščico pomeni 6–8 % vlažnost semena. Shranjevanje v naravi je možno 2–3 leta. Shranje- vanje suhih semen je možno pri nizki temperaturi, –3 °C, za 3 leta ali pri –10 °C za dolgoročno shranjevanje. Po koncu Slika 26: Divja češnja: faze cvetenja (risba Teja Milavec) shranjevanja je treba postopno odmrzniti seme. 86 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Koščice češnje imajo visoko stopnjo dorman- tnosti. Samo seme, ki ima povsem odstranjeno dorman- tnost, je sposobno normalne rasti. Izolirani embrii npr. pa zrastejo v fiziološke pritlikavce. Prekinjanje dormantnosti ima več različic, vse so zelo dolge. Tipično se seme stratificira: Dva tedna pri 25 °C, dva tedna pri 3 °C, dva tedna pri 25 °C, 12–16 tednov pri 3 °C (oziroma do začetka kalitve). Lahko se tudi začne pred tem s šestimi tedni pri 3 °C ali pa se pred teh šest tednov doda še dva tedna pri 20 °C. Stratifikacija lahko poteka v mediju ali brez njega. Za analize kakovosti semena je odvzeti vzorec 900 g, delovni pa 450 g koščic. Vlažnost se določa na ce- lih koščicah ali pa ločeno za koščico in seme. Vitalnost se določa z rezanjem, s TTC, indigo-karminom ali rentgenog- rafijo. Test kalitve zahteva približno polletno toplo-hladno stratifikacijo. Za setev v drevesnici se uporablja stratificirano seme, ker zmrzal, sneg ali preveč moče lahko prekinejo potek odstranjevanja dormantnosti. Nedormantno seme v drevesnici kali v 50–70 %. Na Poljskem sejejo 4 kg koščic na gredice, velike 100 m2, v vrstice oz. luknjice in 10–13 kg na celo gredico. Tako vzgojijo 13.000–25.000 sadik na gredico. Pod pokrovom je možno vzgojiti 80–100 sadik na m2, kar ustreza 160–200 kalivih semen na m2. Slika 28: Divja češnja: razvoj plodov (risba Teja Milavec) 87 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste 9.8 Izbrani iglavci 9.8.1 Bela jelka ( Abies alba Mill.) Jelka doseže reproduktivno fazo pri 60 letih, polni obrod je vsakih 4–6 let, delni na 2–3 leta. Cveti maja, seme dozori v septembru. Ker storži razpadejo na drevesu, jih je treba obirati s plezanjem pred dozorevanjem v septembru. Storže se splača nabirati, če je na prerezu vidnih vsaj 50 % polnih semen. Liter svežega semena navadno tehta okoli 400 g. Sveže seme ima 8–11 % vlage. V 1 kg storžev je teh 15–30, v 1 kg semena pa 14.000–23.000 semen brez krilc. V 1 storžu je 260–290 semen. Daljše shranjevanje je možno pri različnih deležih vlage in pri različni temperaturi v zamrzo- valniku, najbolje pri 8–10 % vlagi pri –10 do –15 °C v her- metično zaprtih posodah. Embrio jelke je dormanten, zato je treba pred setvijo odstranjevati dormantnost s hladno stratifikacijo 3–7 tednov. Slika 30: Bela jelka: habitus in kalica (risba Anja Rupar) Slika 29: Bela jelka: razvoj ženskih (levo) in moških (desno) cvetov (risba Anja Rupar) 9.8.2 Evropski macesen ( Larix decidua Mill.) Evropski macesen doseže reproduktivno fazo pri 25–30 letih, na prostem pa pri 10–15 letih. Obrodi vsakih 5–10 let. Cveti od marca do maja, storži dozorevajo od sep- tembra do novembra istega leta. Seme odpada od sep- tembra do pomladi. Storži se zbirajo od januarja do maja s stoječih ali podrtih dreves. Možno je tudi razprostreti mreže na snegu pod večje površine v sestojih. Storži se sušijo na soncu in mehansko odpirajo v bobnih s strgali, ko dosežejo 15 % vlage. V 1 kg semena je 200.000–270.000 semen. 100 kg storžev vsebuje 4–7 kg semena brez krilc. V 1 kg semena s krilci je 750–800 g semena brez krilc. V 1 kg storžev je teh 220–280. V posameznem storžu je do 80 semen. Okoli 60 % semen je lahko gluhih. Seme s 6–7 % vlažnostjo se lahko dolgotrajno shranjuje pri 0–10 °C. Kali- tev je počasna zaradi dormantnega embria. Priporočljiva je hladna stratifikacija od nekaj do šest tednov. Slika 31: Evropski macesen: storž (risba Teja Milavec) 88 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 9.8.3 Navadna smreka ( Picea abies Karst) Smreka obrodi od 30. do 50. leta, optimalno v starosti 100 let. Cveti od aprila do junija, storži dozore- vajo od oktobra do decembra in celi odpadajo od okto- bra do aprila. Nabirajo se s plezanjem, sušijo na soncu in razpadajo, ko dosežejo 25 % vlage. V 100 kg storžev je poprečno 9,4 kg semena s krilci, v 1 kg semena s krilci je 550 g semena brez krilc, v 1 kg storžev je teh okoli 32, v posameznem storžu je okoli 400 semen. Sveže nabrani storži imajo oktobra okoli 30–40 % vlažnosti. Po sušenju na soncu je bila vlažnost storžev 16 %, semena pa 10 %. Seme z manjšim % vlažnosti dlje časa obdrži kalivost. V semenski banki slovenske gozdne genske banke je imelo seme iz obroda leta 1965 leta 1995 še 70 % kalivosti. Slika 32: Smreka: storž (risba Teja Milavec) 9.8.4 Bori ( Pinus spp.) Črni bor obrodi od 30. leta naprej, rdeči že 10 do 20 let prej. Semensko leto je vsaka 3–4 leta za črni bor, vsakih 3–10 let za rdeči bor. Cveti od maja do junija, storži pri črnem boru dozorevajo od septembra do oktobra, pri rdečem od novembra do decembra, obakrat naslednjega leta. Seme odpada od marca do aprila tretje leto. Storži se nabirajo s plezanjem. V kilogramu storžev je za črni bor povpr. 140.000 semen brez krilc, za rdeči bor 175.000 se- men. Črni bor ima v 100 kg storžev 2–4 kg čistega semena, v 1 kg semena s krilci je 800 g čistega semena, v 1 kg storžev je teh do 50. Rdeči bor ima v 100 kg storžev 1–2 kg čistega semena, v 1 kg semena s krilci 700 g čistega semena, v 1 kg je do 160 kg storžev. Seme, posušeno na 8 % vlago, je mogoče dolgotrajno shranjevati. Seme rdečega bora ne potrebuje stratifikacije pred setvijo. Seme črnega bora je treba stratificirati 30–60 dni v vlažnem mediju pri +5 °C. Slika 33: Črni bor: habitus (risba Klara Jager) Slika 34: Črni bor: seme s krilcem in brez (levo), zrel odprt storž (sredina) in veja z moškimi strobili in ženskimi nezrelimi prvoletnimi storži (desno) (risba: Klara Jager) 89 Podatki o semenu in semenarstvu za izbrane drevesne vrste 9.8.5 Duglazija ( Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) Od sedmih vrst iz rodu Pseudotsuga Carr. je naj- zato priporočamo pridobivanje semena vsaj z 20 dreves bolj razširjena duglazija ( Pseudotsuga menziesii (Mirb.) duglazije; v semenski plantaži, ko bo odobrena, pa prido- Franco), ki uspeva naravno od zahodne severne Mehi- bivanje semena samo v primeru cvetenja vseh klonov. Na ke (19°S, 97°N) do vzhodnega dela Britanske Kolumbije podlagi večinsko prisotnih dreves ene ali druge skupine (55°S, 128°N) (Stein in Owston 2008). Fosilni ostanki so bili in verjetnih epigenetskih vplivov zunanjih razmer na fizi- najdeni v Severni Ameriki od zgodnjega terciarja naprej, ologijo semena in mladja priporočamo delitev Slovenije kasneje tudi na Japonskem in v Evropi (prav tam). Zaradi za duglazijo na dve provenienčni območji: provenienčno komercialne uporabe lesa jo sadijo zunaj njenega aktual- območje 1 naj vsebuje pohorsko in alpsko regijo, pro- nega areala razširjenosti, v Evropi, Čilu, na Novi Zelandiji venienčno območje 2 pa preostale ekološke regije (prav in v Avstraliji. tam). Opisani sta dve obliki, obalna (var. menziesii ali Duglazija lahko v višino zraste več kot 100 m, v viridis) in kontinentalna (var. glauca), ki se križata v not- debelino do premera 4 m in doživi 1300 let. Cveteti zač- ranjosti Britanske Kolumbije. Uspevata na različnih nad- ne pri 7 do 10 (var. menziesii) oziroma 20 letih (var. glau- morskih višinah (275–3260 m n. m.) in v različnih rastiščnih ca). Čas med masovnimi obrodi je od 2 do 11 let. Moški in razmerah, zato so njeno območje uporabe v S. Ameriki raz- ženski storži začnejo odganjati pozno pozimi oziroma spo- delili na šest semenskih con, ki nadomeščajo provenienč- mladi, približno eno leto po zasnovanju teh brstov. Cvete- na območja. Za več znakov so ugotovili klinalno genetsko nje poteka od marca do junija, storži dozorevajo od konca variabilnost pri obalni in kontinentalni obliki duglazije. julija do začetka septembra, seme se sprošča (z gravitacijo Znaki vključujejo preživetje, rast, obliko rasti, fenologijo, in vetrom) od avgusta do marca, večinoma pa septembra odpornost proti boleznim in škodljivcem, odpornost pro- in oktobra (USDA 2008). ti nizki temperaturi, tehnološke značilnosti in kemično Moški »storži« poraščajo večino krošnje na strukturo lesa, programe žlahtnjenja pa so začeli že pred proksimalnem delu enoletnih vejic, povesijo se pri dolžini 60 leti (prav tam). Za obe varieteti velja, da odpornost proti okoli 2 cm; so od rumene do temno rdeče barve. Ženski suši narašča od severa proti jugu in od zahoda proti vzho- storži se razvijejo bolj distalno na enoletnih poganjkih du (Westergren in sod. 2018). predvsem v zgornjem delu krošnje. V času sproščanja pe- V Evropi so jo začeli saditi v 19. stoletju, večina loda so še pokončni, dolgi okoli 3 cm, njihova barva je od nasadov je v Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji (http:// temno zelene do temno rdeče. Na posameznih drevesih so www.euforgen.org/species/pseudotsuga-menziesii/). storži iste barve, razlikujejo pa se barve moških in ženskih V južni Evropi so se bolje izkazale priobalne proveni- strobilov. Opraševanje poteka, ko vsaj polovica storža iz- ence iz Oregona, medtem ko na višjih nadmorskih vi- raste iz brstnih lusk, in lahko traja od 6 do 10 dni. Do oplo- šinah najbolje rastejo provenience z območja tranzici- ditve pride okoli 10 tednov kasneje (Allen in Owens 1972, v je med obema varietetama, včasih imenovane tudi var. USDA 2008). Za zrele storže so značilne trirobe brakteje, ki caesia (Westergren in sod. 2018). V Sloveniji so največje so vidne izven storževih lusk. Na vsaki sta po dve semeni. strnjene površine na Notranjskem, kjer je tudi največji Število polnih semen na storž je zelo različno. Pri var. gla- odobren semenski sestoj za pridobivanje gozdnega re- uca okoli 20 do 30 na storž z iste lokacije, pri var. menziesii produkcijskega materiala kategorije »izbran«. Naravno pa 4 do 54 na storž (Olson in Silen 1975, v USDA 2008). pomlajevanje duglazije je bilo v Sloveniji zaznano na več Povprečna proizvodnja čistega semena v sestoju je okoli lokacijah, na notranjskem, kočevskem, novomeškem in 0,45 kg na drevo. Obilnost obroda je mogoče potrditi šele celjskem območju in na Pohorju. Na podlagi molekular- 2 meseca pred odpadanjem semena. Vzroki, ki vplivajo no-genetske analize 215 dreves iz sedmih sestojev in (za nanjo, so poleg periodičnosti cvetenja slabo opraševanje, zdaj še neodobrene) semenske plantaže na novomeškem spomladanske pozebe, odpadanje storžev, žuželke in drugi območju so ugotovili, da je celotna genetska pestrost v škodljivci na storžih (vsaj 9 pogostih vrst v S. Ameriki) ter Sloveniji manjša od tiste v naravnem arealu, heterozi- drugi dejavniki (Owens idr. 1991, v USDA 2008). Potencial gotnost pa je podobna, medtem ko je zadnja v nemških fruktifikacije pa je možno oceniti že 12 mesecev prej glede in avstrijskih sestojih večinoma tudi manjša kot v na- na število ženskih brstov ali 17 mesecev vnaprej po oceni ravnem arealu. Skladno s priporočili iz srednje Evrope moških brstov. 90 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom škodo zaradi bolezni in škodljivcev (npr. izpiranje s hladno ali vročo vodo, fungicidi, varekino, peroksidom, etanolom, polietilen glikolom ali etilenom (prav tam)). Stratificira se večinoma seme brez medija po imbibiciji 24 ur v vodi za 3–6 tednov pri 2–5 °C. Kalitev pogosto ni enaka ugoto- vljeni vitalnosti (TTC); odvisno od lege semena pri kalitvi. Predpripravo semena in čas stratifikacije je treba določiti za vsako partijo posebej. V drevesničarski praksi uporabljajo sadike z goli- mi koreninami 1 + 0, 3 + 0 in 1 + 1, 1 + 2, 2 + 1, 2 + 2 ali eno- letne kontejnerske sadike. Pri drevesničarskih postopkih je treba upoštevati ukrepe za ohranjanje genetske pestrosti sadik. Stratificirano seme se večinoma poseje pozno po- Slika 35: Duglazija: vejica s storžem (risba Teja Milavec) zimi ali zgodaj spomladi, da se izognemo poškodbam čez zimo. Po imbibiciji za 24 do 48 ur se podhladi (navadno v Storži se začnejo nabirati 3–4 tedne pred dozo- 2 kg vrečkah) pri –5 °C za 28 do 60, včasih tudi do 90 dni. revanjem semena, od avgusta naprej. Oceno zrelosti je Stratificirano seme se lahko shranjuje za poznejšo upora- najbolje opraviti na prerezu storža – seme mora biti zla- bo pri 2 °C za 3 mesece ali osušeno na 7–15 % vlažnost pri to do temno rjave barve, krilca svetlo rjave, embrio mora –7 do +3 °C za 9 ali več mesecev. napolnjevati večino volumna in biti rumeno zelene barve. Za proizvodnjo sadik z golimi koreninami se Ekonomsko upravičenost pridobivanja semena ocenimo seme poseje na globini od 3 do 6 mm: za 2 + 0 sadike je na podlagi štetja polnih semen – priporočajo, da je takih gostota enoletnih sadik 161–323/m2, za 1 + 1 pa 538–753/m2. vsaj 5 na prerez; za oceno števila semen na storž se šte- Priporočen pH tal je 5,0–6,5. Gnojenje se večinoma konča vilo na vzdolžnem prerezu pomnoži s faktorjem 4,5 (USDA julija ali konec avgusta. Kontejnerske sadike je mogoče za 2008). Ustrezno shranjevanje storžev v suhem in dobro pre- sadnjo pripraviti v enem letu, priporočeni pH substrata je zračenem prostoru pri temperaturi od 7 do 10 °C za 2–4 me- 4,5–6. Za izboljšanje kakovosti se lahko sadike prvo leto sece lahko prispeva h kakovosti semena. Storži se odpirajo vzgajajo v kontejnerjih, drugo leto pa na gredici. pri izgubi 35–51 % mokre mase. Sušenje poteka od 4 do 60 Za povečanje proizvodnje se lahko uporablja tudi dni na zraku oziroma od 2 do 48 dni v sušilnici pri 32–43 °C. vegetativno razmnoževanje s potaknjenci. Ti se zakoreni- Pri ekstrakciji je treba upoštevati, da višje temperature in nijo v prvem letu, jeseni presadijo in po naslednjem letu grobo rokovanje (robustni stroji za ekstrakcijo) močno ško- so uporabni za sadnjo. Potaknjenci iz juvenilnega lesa se dijo semenu. Seme se shranjuje pri 5–9 % vlažnosti (na bolje ukoreninjajo in imajo manj plagiotropnih lastnosti osnovi mokre mase). Veliko kalivost (85–87 %) so pri obalni kot potaknjenci iz starejšega lesa. Juvenilni les se lahko duglaziji zaznali še po 25 letih shranjevanja pri –18 °C, pri ohranja z obrezovanjem matičnjaka. temperaturah od 0 do 5 °C pa je upadla v nekaj letih. Ustrezno olesenele sadike se lahko shranjujejo Večinoma je treba seme duglazije stratificirati ali precej časa pri temperaturi okoli ničle. Sadnja poteka veči- predpripraviti na kalitev s postopki, ki hkrati zmanjšujejo noma od pozne jeseni do pomladi. 91 10 VIRI Viri 10.1 Učbeniki, protokoli in tematske monografije • Fosket, D. E. 1994. Plant growth and development: a molecular • Raghavendra, A. S. 1991. Physiology of trees. New York, John approach. New York, Academic Press. Wiley & Sons. • Hartmann, H. T. in Kester, D. E. 1983. Plant propagation. New • Raven, P. H., Evert, R. E. in Eichhorn, S. E. 1999. Biology of plants. Jersey, Prentice Hall. New York, W. H. Freeman & Co. • ISTA, 2020. International rules for seed testing. Bassersdorf, • Regent, B. 1980. Šumsko sjemenarstvo. Beograd, Jugoslovenski International Seed testing Association. DOI 10.15258/istaru- poljoprivredno-šumarski centar. les.2020.f • Salisbury, F. B. in Ross, C. W. 1991. Plant physiology. Belmont, • Kotar, M. in Brus, R. 1999. Naše drevesne vrste. Ljubljana, Slo- Wadsworth. venska matica. • Suszka, B., Muller in C. Bonnet-Masimbert, M. 1996. Seeds of • Kozlowski, T. T. in Pallardy, S. G. 1997. Growth control in woody forest broadleaves - from harvest to sowing. Paris, INRA. plants. London, Academic Press. • Teiz, L., Zeiger, E., Miller, I. M. in Murphy, A. (ur.). 2015. Plant • Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, physiology and development. 6th ed. Massachussetts, Sinauer B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Associates. Fischer, M. A., Eler, K. in Surina, B. 2007. Mala flora Slovenije: • USDA, 2008. The woody plant seed manual. 2008. (Agriculture ključ za določevanje praprotnic in semenk. 4., dopolnjena in Handbook, 727). Washington D. C., United States Department of spremenjena izd. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije. Agriculture, Forest Service. • Nanson, A. 2004. Génétique et amélioration des arbres foresti- ers. Gembloux, Les presses agronomiques de Gembloux. 10.2 Drugi viri • Ascoli, D., Maringer, J., Hacket-Pain, A., Conedera, M., Drobyshev, • Brus, R. 1999. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) I., Motta, R., Cirolli, M., Kantorowicz, W., Zang, C., Schueler, S. in v Sloveniji in primerjava z njeno variabilnostjo v srednji in ju- Westergren M. 2017. Two centuries of masting data for Europe- govzhodni Evropi: doktorska disertacija. (Univ. v Ljubljani, BF, an beech and Norway spruce across the European continent. Odd. za gozd. in obn. gozdne vire). Ecology, 98, 5, 1473. DOI: 10.1002/ecy.1785 • Čater, M. 1995. Preizkušanje vitalnosti semen s tetrazolom • Bajc, M., Aravanopoulos, F., Westergren, M., Fussi, B., Kavaliau- (TTC): pripravniška naloga. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slove- skas, D., Alizoti, P., Kiourtsis, F. in Kraigher, H. (ur.). 2020. Priroč- nije. nik za gozdni genetski monitoring. Ljubljana, Gozdarski inštitut • EC/105/1999, 2000. Council Directive EC/105/1999 of 22 De- Slovenije, založba Silva Slovenica. DOI: 10.20315/SFS.168 cember 1999 on the marketing of forest reproductive material • Bele, J. 1995. Pridobivanje semena jelke. Gozdarski vestnik, 53, (EC/105/1999). Official Journal L 011, 15/01/2000 P. 0017 - 0040. 3: 156–160. • El Kassaby, Y. A. in Lstibůrek, M. 2009. Breeding witho- • Beltram, V. 1962. Posebni pospeševalni ukrepi v gozdnem se- ut breeding. Genetic Research, 91, 2: 111-20. DOI: 10.1017/ menarstvu in drevesničarstvu. Gozdarski vestnik, 20: 39–48. S001667230900007X. • Božič, G. 2002. Genetske raziskave naravnih populacij smreke • Eleršek, L. in Batič, F. 1989. O svežosti sadik kot prvini njihove (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji: doktorska disertacija. (Bio- kakovosti ter o načinih njenega ugotavljanja. Gozdarski ve- tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). stnik, 47: 427–434. • Breznikar, A. 2001. Nega semenskih sestojev. V: Bogovič, M., • Finch-Savage, W. E. in Blake, P. S. 1994. Indeterminate deve- Grecs, Z. in Kraigher, H. (ur.). Gozdno semenarstvo in drevesni- lopment in desiccation-sensitive seeds of Quercus robur L. čarstvo: strokovni seminar: program in prispevki, Kostanjevi- Seed Science Research, 4: 127–133. ca na Krki, 11. 10. 2001. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: • Finžgar, D., Hrenko, M., Štupar, B. in Kraigher, H. 2017. Interno 14–19. poročilo fenoloških opazovanj in testov vitalnosti semena • Breznikar, A., Kump, B., Csaikl, U., Batič, F. in Kraigher, H. 2000. bukve (Fagus sylvatica L.) na ploskvi za gozdni genetski moni- Taxonomy and genetics of chosen oak populations in Slove- toring pri Studencu za leto 2017. Ljubljana, Gozdarski inštitut nia. Glasnik za šumske pokuse, 37: 361–373. Slovenije: 22 str. • Brinar, M. 1961. Načela in metode za izbiro semenskih sestojev. • Finžgar, D., Hrenko, M., Štupar, B. in Kraigher, H. 2015. Dodelava Gozdarski vestnik, 19: 1–20. in shranjevanje semen navadne jelke (Abies alba Mill.): za[s] • Brinar, M. 1965. Bukove rase in diferenciacija različkov glede nova za eksperiment. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti. Gozdarski ve- 11 str. stnik, 23: 257–288. • Gianinazzi-Pearson, V. 1984. Host-fungus specificity, recogni- • Brinar, M. 1967. Nekatere morfološke značilnosti bukve in nji- tion and compatibility in mycorrhizae. V: Verma D. P. S., Hohn hova odvisnost od reliefa in genetske divergence. Zbornik goz- T. (ur.). Genes involved in microbe-plant interactions. (Plant darstva in lesarstva, 5: 7–50. Gene Research). Vienna, Springer: 225–253. DOI: 10.1007/978-3- 7091-8739-5_8. • Brinar, M. 1971. O ekološki in dedni pogojenosti razhajanja nekaterih morfoloških, fenoloških in anatomskih značilnosti • Gömöry, D, Himanen, K., Tollefsrud, M. M., Uggla, C., Kraigher, naše bukve. Zbornik gozdarstva in lesarstva,10: 5–64. H., Bordács, S., Alizoti, P., A’Hara, S., Frank, A., Proschowsky, 94 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom G. F., Frýdl, J., Geburek, T., Guibert, M., Ivanković, M., Jurše, A., • Kraigher, H., Grecs, Z., Vomer, B. in Žitnik, S. 2000. Strokov- Kennedy, S., Kowalczyk, J., Liesebach, H., Maaten, T., Pilipović, ne usmeritve, operativna organiziranost in nadzor oskrbe z A., Proietti, R., Schneck, V., Servais, A., Skúlason, B., Sperisen, gozdnim reprodukcijskim materialom. Gozdarski vestnik. 58, C., Wolter, F., Yüksel, T. in Bozzano, M. 2021. Genetic aspects in 9: 405–411. production and use of forest reproductive material: collecting • Kutnar, L., Zupančič, M., Robič, D., Zupančič, N., Žitnik, S., Kralj, scientific evidence to support the development of guidelines T., Tavčar, I., Dolinar, M., Zrnec, C. in Kraigher, H. 2002. The de- and decision support tools. European Forest Genetic Resour- limitation of the regions of provenance of forest tree species ces Programme (EUFORGEN), European Forest Institute. in Slovenia based on ecological regions. Zbornik gozdarstva in • Grecs, Z. 1996. Obnova gozdov s saditvijo – korak k višji kako- lesarstva, 67: 73–117. vostni ravni gozdarske operativne stroke. Zbornik gozdarstva • Kutnar, L., Žitnik, S. in Kraigher, H. 2000. Razmejitev proveni- in lesarstva, 51: 133–143. enčnih območij na osnovi fitogeografskih kriterijev. Gozdarski • Grecs, Z. 2000. Obnova gozdov s sadnjo in setvijo ter operativ- vestnik, 58, 9: 355–360. na organiziranost oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materia- • Larcher, W. 1995. Physiological plant ecology: ecophysiology lom. Gozdarski vestnik, 58, 9: 401–404. and stress physiology of functional groups. Berlin, Heidelberg, • Grecs, Z., Kraigher, H. 2000. Gozdno semenarstvo in drevesni- New York, Springer čarstvo: od sestoja do sadike: zbornik. Ljubljana, Zavod za goz- • Lipovšek, M. 1961. Pridobivanje macesnovega semena. Gozdar- dove Slovenije: Gozdarski inštitut Slovenije. ski vestnik, 19: 95–97. • Hazard, C., Kruitbos, L., Davidson, H., T. Mbow, F., Taylor, F. S. A. in • NPRG. 2007. Resolucija o nacionalnem programu razvoja goz- Johnson, D. 2017. Strain identity of the ectomycorrhizal fungus dov. 2007. Ur. l. RS, št. 111/07. laccaria bicolor is more important than richness in regulating plant and fungal performance under nutrient rich conditions. • Pavle, M. 1985. Proučevanje in biološko vrednotenje semen- Frontiers in microbiology, 8, 1874. DOI: 10.3389/fmicb.2017.01874 skih sestojev. Optimalna proizvodnja in predelava lesa. Lju- bljana, IGLG. • Horvat-Marolt, S. 1970. Stanje in razvojne tendence v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu. Ljubljana, IGLG. • Pavle, M. 1987. Semenski sestoji v Sloveniji: register. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. • Horvat-Marolt, S. 1978. Kakovost in izbor sadik gozdnega drevja v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 36, 5: 211–221. • Pavle, M. 1990. Izbor in testiranje semenskih objektov. Ljublja- na, IGLG. • Jerše, M. in Batič, F. 2007. Morfološka analiza puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in • Pavle, M. 1990. Izbor in testiranje semenskih objektov. Ljublja- lesarstva, 83: 35–45. na, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. • Konnert, M., Szasz-Len, A. in van Loo M. 2018 Molecular markers • Pavle, M. 1990. Raziskave semena in kalitve: elaborat. Ljublja- used for genetic studies in douglas- fir (Pseudotsuga menzie- na, IGLG. sii (Mirb.) franco) V: Neophytou, C, Konnert, M. (ur.). Technical • Pavle, M. 1992. Stanje in vrednotenje semenskih sestojev guidelines for molecular genetic analysis in non-native forest gozdnega drevja v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 50, 5-6: 277–287. tree species of Europe. (Studia Forestalia Slovenica, 160). 1st • Pavle, M. 1993. Oblikovanje semenarskih enot na osnovi goz- ed. Ljubljana, Slovenian Forestry Institute, Silva Slovenica Pu- dnih združb. Gozdarski vestnik, 51, 5/6: 270–287. blishing Centre: 69-94. • Pavle, M. 1995. Determination of Norway spruce (Picea abies • Kottke, I., Guttenberger, M., Hampp, R. in Oberwinkler F. 1987. (L) Karst) germinability according to seed origin and to storage An in vitro method for establishing mycorrhizae on coniferous time in seed banks. Acta pharmaceutica, 2. suppl. 1: 223–225. tree seedlings. Trees, 1: 191–194. DOI: 10.1007/BF00193562 • Pavle, M. 1995. Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih se- • Kowalski, T. 2006. Chalara fraxinea sp. nov. associated with die- menskih sestojev. Gozdarski vestnik, 53: 426–434. back of ash (Fraxinus excelsior) in Poland. Forest Pathology, 36, • Pavle, M. 1997. Semenski sestoji v Sloveniji: register (2. revizija). 4: 264–270. DOI: 10.1111/j.1439-0329.2006.00453.x Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. • Kraigher, H. 1996. Kakovostne kategorije gozdnega reproduk- • Pavle, M., Smolej, I., Kraigher, H. in Brus, R. 1996. Noble broadle- cijskega materiala, semenske plantaže in ukrepi za izboljšanje aves in Slovenia. V: Turok, J., Eriksson, G., Kleinschmit, J., Canger, obroda. V: Potočnik, Igor (ur.). Kakovost v gozdarstvu: 2 (Zbor- S. (ur.). Noble hardwoods network: report of the first meeting, nik gozdarstva in lesarstva, št. 51). Ljubljana, Biotehniška fakul- 24–27 March 1996, Escherode, Germany. Rome, International teta, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Plant Genetic Resources Institute: 51–63. lesarstvo: Gozdarski inštitut Slovenije: 199–215. • PRGS, 1996. Program razvoja gozdov v Sloveniji. 1996. Ur. l. RS, • Kraigher, H. 2001. Novi predpisi na področju gozdnega repro- št. 14/1996. dukcijskega materiala. V: Bogovič, M., Grecs, Z. in Kraigher, H. (ur.). Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo: strokovni semi- • Regelungen …, 1999. Regelungen des Bundes über forstliches nar: program in prispevki, Kostanjevica na Krki, 11. 10. 2001. Vermehrungsgut: Unterlagen für die Überwachungsbehörden Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 1–8. und die Kontrollbeauftragten nach dem Gesetz über forstli- ches Saat- und Pflanzgut. Bonn, Bundesministerium für Er- • Kraigher, H., Bajc, M., Božič, G., Brus, R., Jarni, K. in Westergren, nährung, Landwirtschaft und Forsten. M. 2019. Forests, forestry and the Slovenian forest genetic re- sources programme. V: Šijačić-Nikolić, M., Milovanović, J., No- • SO, 1971. Semenski objekti. Ljubljana, Biotehniška fakulteta v nić, M. (ur.). Forests of Southeast Europe under a changing cli- Ljubljani, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. mate. (Advances in Global Change Research, 65). 1st ed. Cham, • Stein, W. I. in Owston, P. W. 2008. Pseudotsuga Carr. V: The wo- Springer International Publishing AG.: 29–47. DOI: 10.1007/978- ody plant seed manual. Bonner F. T. Karrfalt R. P. (ur). (Agri- 3-319-95267-3_3. 95 Viri culture Handbook, 727). Washington, DC, U. S. Department of • ZGS, 1999. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1998. Agriculture, Forest Service: 891–906. https://www.fs.usda.gov/ Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. rm/pubs_series/wo/wo_ah727.pdf • ZON, 1999. Zakon o ohranjanju narave. 1999. Ur. l. RS, št. 56/99. • Westergren, M., Bajc, M. in Kraigher, H. 2018. Izvor sajenih pro- • ZSS, 1973. Zakon o semenu in sadikah. 1973. Ur. l. SRS, št. 42/73. venienc duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.), Franco) v Sloveniji: poročilo. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. • Zupančič, M. in Žagar, V. 1995. New views about the phytoge- ographic division of Slovenia, I. Razprave IV. razreda SAZU, 36, • Westergren, M., Božič, G., Ferreira, A. in Kraigher, H. 2015. Insi- 1: 3–30. gnificant effect of management using irregular shelterwood system on the genetic diversity of European beech (Fagussyl- • ZUP, 2006. Zakon o splošnem upravnem postopku. 2006. Ur. l. vatica L.): a case study of managed stand and old growth fo- RS, št. 24/06, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20, 3/22 rest in Slovenia. Forest Ecology and Management, 335: 51–59. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 DOI: 10.1016/j.foreco.2014.09.026 • Žitnik, S. 2003. Vpliv metod dodelave in shranjevanje želoda • Wraber, M. 1950a. Gojenje gozdov v luči genetike. (Strokovna in doba (Quercus robur L.) na kakovost semena in sadik: dok- znanstvena dela, 2). Ljubljana, Inštitut za gozdarstvo in lesno torska disertacija. (Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani). industrijo LR Slovenije. • Žitnik, S., Brus, R., Bele, J., Herman Planinšek, M., Planinšek, • Wraber, M. 1950b. Fitosociologija kot temelj sodobnega gojenja V., Müller, C. in Kraigher, H. 2000. Praksa in razvoj v gozdnem gozdov. Izvestja, 1: 28–78. semenarstvu in drevesničarstvu. Gozdarski vestnik, 58, 9: 389– 394. • Wraber, M. 1951. Nova pota gozdne semenarske službe. Gozdar- ski vestnik, 9: 3–14. • Žitnik, S. in Kraigher, H. 1999. Vloga fitinske kisline pri shranje- vanju želoda gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.). Zbornik • ZG, 1993. Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 – gozdarstva in lesarstva, 59: 55–87. ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – • Žitnik, S., Müller, C., Clement, A, Bonnet-Masimbert, M., Han- ZGGLRS in 77/16). ke, D. E. in Kraigher, H. 2000. Physiology of acorns during long-term storage. Glasnik za šumske pokuse, 37:489–495. • ZGRM, 2002. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu. 2002. Ur. l. RS, št. 58/02, 85/02,45/04 - ZdZPKG, 77/11 10.3 Pregled slovenske zakonodaje s področja GRM • NPRG. 2007. Resolucija o nacionalnem programu razvoja • Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih gozdov. 2007. Ur. l. RS, št. 111/07. obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega • Odredba o seznamu drevesnih vrst in umetnih križancev. reprodukcijskega materiala (Uradni list RS, št. 153/21, 56/22 2010. Ur. l. RS, št. 4/10. in 92/23). • Pravilnik o enotnem obrazcu prijave pošiljke rastlin, rastlin- • Pravilnik o potrdilih in glavnih spričevalih za gozdni repro- skih proizvodov in nadzorovanih predmetov, gozdnega re- dukcijski material (Uradni list RS, št. 19/04, 55/12 in 155/22). produkcijskega materiala oziroma semenskega materiala • Pravilnik o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, kmetijskih rastlin za inšpekcijski pregled pri uvozu. 2002. Ur. št. 72/03, 58/12, 69/17 in 92/23). l. RS, št. 93/02, 93/04 in 129/20. • Pravilnik o ugotavljanju podatkov za seme gozdnega drevja. • Pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in 2003. Ur. l. RS, št. 127/03. objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in goz- • PRGS, 1996. Program razvoja gozdov v Sloveniji. 1996. Ur. l. RS, dnih rastlin. 1986. Ur. l. SFRJ, št. 52/86, 3/87 – popr. Ur. l. RS, št. 14/1996. št. 111/00, 93/01, 91/03, 91/03, 91/03, 91/03, 91/03 in 91/03). • ZGRM, 2022. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu. • Pravilnik o pogojih in postopku za odobritev gozdnih semen- 2002. Ur. l. RS, št. 58/02, 85/02 – popr., 45/04 – ZdZPKG in skih objektov, namenjenih pridelovanju gozdnega reproduk- 77/11. cijskega materiala v kategorijah »kvalificiran« in »testiran«. 2004. Ur. l. RS, št. 19/04. • ZON, 1999. Zakon o ohranjanju narave. 1999. Ur. l. RS, št. 56/99. • Pravilnik o pogojih za odobritev gozdnih semenskih objektov • ZSS, 1973. Zakon o semenu in sadikah. 1973. Ur. l. SRS, št. 42/73. v kategorijah »znano poreklo« in »izbran« ter o seznamu gozdnih semenskih objektov. 2003. Ur. l. RS, št. 91/03. 96 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom 11 SEZNAM PRILOG 97 Seznam prilog PRILOGA 1: Protokol o ravnanju s sadikami gozdnega drevja od izkopa v drevesnici do njihove posaditve v gozd v primerih, ko sadike zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije iz sredstev proračuna RS PRILOGA 2: Dokumenti za odobritev semenskih objektov in situ: • vloga za odobritev • opisni list • ocenjevalni list PRILOGA 3: Obrazec za poročanje o pridobivanju gozdnega reprodukcijskega materiala in pridobitev glavnega spričevala PRILOGA 4: Glavno spričevalo o izvoru PRILOGA 5: Spričevalo IRSKGLR o mešanju gozdnega reprodukcijskega materiala PRILOGA 6: Izvid kakovosti Gozdarskega inštituta Slovenije 98 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Priloga 1: Protokol o ravnanju s sadikami gozdnega drevja od izkopa v drevesnici do njihove posaditve v gozd v primerih, ko sadike zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije iz sredstev proračuna RS Datum: 16. 9. 2019 Protokol o ravnanju s sadikami gozdnega drevja od izkopa v drevesnici do njihove posaditve v gozd v primerih, ko sadike zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije iz sredstev proračuna RS 1. Namen protokola Uspešnost obnove gozda s sadnjo sadik gozdnih drevesnih vrst je poleg kakovosti sadik v veliki meri odvisna od ravnanja z njimi od izkopa v drevesnici do posaditve v gozd. Neustrezno ravnanje povzroča izsušitev in sušni stres, gnitje korenin, napad škodljivcev, plesni in bolezni ter s tem zmanjšanje vitalnosti sadik. Zmožnost regeneracije korenin (ki je v kritičnem obdobju po sajenju celo pomembnejša kot delež drobnih korenin ali laskov) je odvisna predvsem od vodne bilance sadik. Gozdna sadika naj bi bila pred sajenjem čim krajši čas izpostavljena suhemu zraku, močnemu vetru ali nepos-rednemu sončnemu obsevanju. Do izsušitve lahko pride: ा med izkopavanjem v drevesnici, ा v drevesnici med čakanjem na prevoz, ा med prevozom, ा po končanem prevozu zaradi pozno in slabo opravljenega zasipa, ा med sajenjem zaradi površnega prenašanja sadik po delovišču. Namen tega protokola ravnanja s sadikami gozdnega drevja je zagotoviti ustrezno organizacijo dela v naštetih fazah, s katero bomo dosegli ustrezno uspešnost obnove s sadnjo. 3. Opis postopkov po posameznih fazah dela OD IZKOPA SADIK V DREVESNICI DO NAROČNIKOVEGA PREVZEMA (ZGS) Splošno vodilo je, da hitreje ko se sadike po izkopu v drevesnici posadijo, boljše možnosti za preživetje 1. imajo. FAZA Drevesnica oz. dobavitelj naj sadike do prevoza na delovišče hrani v temnem in hladnem prostoru oziroma v hladilnici ter zagotovi ustrezno skrb zanje. Med prevozom je treba sadike zaščititi pred vetrom in soncem zaradi možnosti fiziološke izsušitve. Transport je možen le z zaščitno ponjavo ali v zaprtem prevoznem sredstvu. 99 Seznam prilog NAROČNIKOV (ZGS) PREVZEM SADIK Sadike prevzame naročnik (ZGS) in preveri dobavo po količini, kakovosti, vzgojni obliki, izvoru in 2. ustreznost dobaviteljevega dokumenta, kot je ta določen v 15. členu Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu. FAZA Pri kontroli kakovosti in količinah vzgojnih oblik in višin se upoštevajo zapisane zahteve o kakovosti sadik v pogodbah o dobavi, sklenjenih z dobavitelji. Če dobavljene sadike ustrezajo naročilu, se dobavnica potrdi. PREVZEM SADIK OD ZGS S STRANI LASTNIKA GOZDA 3. Sadike prevzame lastnik oz. upravljavec gozda in preveri, ali so količine in kakovost po drevesnih vrstah FAZA skladne z izdano odločbo ZGS. Če sadike po količini in kakovosti ustrezajo odločbi ZGS, lastnik oz. upravljavec gozda podpiše (potrdi) potrdilo o prejemu, ki ga pripravi ZGS. V primeru delne dobave sadik se izdajo delna potrdila. 4. PREVOZ SADIK DO DELOVIŠČA FAZA Med prevozom je treba sadike zaščititi pred vetrom in soncem zaradi možnosti fiziološke izsušitve. Transport je možen le z zaščitno ponjavo ali v zaprtem prevoznem sredstvu. SHRANJEVANJE SADIK NA DELOVIŠČU V GOZDU Sadnja se mora izvesti takoj po dostavi na delovišče v gozdu oz. najkasneje v 10 dneh po tem. Ta časovni rok se določi z odločbo ZGS. V primeru kratkotrajnega shranjevanja sadik na delovišču je treba te ustrezno zaščititi pred izsušitvijo. 5. Znani sta dve metodi: shranjevanje v zasipu in shranjevanje pod metalizirano, odbojno folijo ali ponjavami. FAZA Pri shranjevanju v zasipu je treba šope sadik razvezati in po koreninah razprostreti vlažno zemljo (ne humus), in sicer tako, da so vse v stiku z njo. Pri večjem številu sadik je treba jarke izkopati strojno. Z zalivanjem je treba vzdrževati stalno vlažnost zemlje v zasipu, sadik pa ne smemo namakati ali zalivati po koreninah. Sadik ne shranjujemo v PVC-vrečah ali pod PVC-folijo, saj se v sončnem vremenu v njih oz. pod njimi zrak močno segreje, kar škodljivo vpliva na sadike in pospešuje razvoj plesni in bolezni. SADNJA SADIK Za sajenje potrebujemo vrečo ali torbo za prenos sadik; rovnico, kramp ali sadilnik za izkop jamice (kontejnerske sadike). 6. Površina, namenjena sajenju, mora biti dobro pripravljena. Sečni ostanki morajo biti odstranjeni FAZA ali zloženi v vrste tako, da ne ovirajo sajenja. Po potrebi se odstranijo (deloma ali v celoti) tudi zeli, grmovnice in drugo rastje na površini, predvideni za obnovo. Pri tem opravilu moramo biti pozorni, da oblikujemo take mikroklimatske razmere, ki bodo ugodno vplivale na nadaljnji razvoj sadik. Predvsem poskušamo ohranjati grmovnice in drevesa, ki lahko ublažijo sončno pripeko, sušo, pozebo ipd., ne smemo pa pozabiti, da so ti primerki lahko v prihodnje konkurenti posajenim sadikam oz. da pri njihovi poznejši odstranitvi lahko poškodujejo posajene sadike. 100 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Sadike morajo biti med prenašanjem po delovišču dobro zaščitene pred izsušitvijo in mehanskimi poškodbami in se morajo prenašati v platnenih vrečah. Najprimernejši način sajenja klasično vzgojenih sadik je v sadilne jamice. Pred kopanjem jamice odstranimo vrhnjo plast travne ruše, stelje ali zeli. Sadilna jamica naj bo primerno široka, da lahko na njenem dnu razprostremo koreninski pletež, oziroma dovolj globoka, da se ne poškoduje srčna korenina (npr. pri hrastih). Sadika naj bi bila posajena tako globoko kot v drevesnici. Pri izkopu razvrščamo prst, ločeno zgornjo humozno plast od spodnje svetlejše plasti. Pri sajenju kontejnersko vzgojenih sadik s sadilnikom naredimo v prst luknjo, tako da ga potisnemo do konca (motike) in zavrtimo najmanj 180° v levo in desno. Uporaba krampa za sadnjo je dovoljena le na kraških terenih. Nato nastali zamašek prsti dvignemo. Nikoli ne sadimo na zapleveljene površine. Sadika 6. mora biti posajena tako globoko kot v zabojnikih; preplitvo posajene se običajno posušijo. Zemljo okoli posajenih sadik potlačimo (zadostuje že močnejši pritisk z rokami ali z nogo), kar omogoča sprijem FAZA zemlje iz zabojnika s prstjo, v katero sadimo. Pri označevanju sadik s količki te tako zabijemo v sadilno jamico, da se ne poškodujejo korenine. Na dno sadilne jamice nasujemo humusno plast izkopane prsti in nanjo v naravni legi razprostremo koreninski pletež sadike. Če so korenine močno zraščene in prepletene, koreninsko grudo rahlo razrahljamo, zelo pozorni pa moramo biti, da je ne poškodujemo. Korenine nato zasipavamo s prstjo (najprej s temnejšo humozno, potem pa še s spodnjo svetlejšo) in jo sproti narahlo tlačimo z rokami. Ob korenini ne sme biti praznih prostorov. Jamico nato do konca zasujemo s preostalo prstjo in rahlo potlačimo z nogo, da ne poškodujemo korenin. Po sajenju okrog sadike tla zastremo s suhim listjem in travo, ki zadržujeta vlago in ščitita korenine pred izsušitvijo. Odgovornosti/nadzor Odgovornosti po posameznih fazah ravnanja s sadikami gozdnega drevja so: FAZE DELA ODGOVORNOST NADZOR 1. FAZA dobavitelj gozdarska inšpekcija 2. FAZA ZGS gozdarska inšpekcija 3. FAZA lastnik oz. upravljavec gozda ZGS 4. FAZA lastnik oz. upravljavec gozda ZGS 5. FAZA lastnik oz. upravljavec gozda ZGS 6. FAZA lastnik oz. upravljavec gozda ZGS, gozdarska inšpekcija 101 Seznam prilog Priloga 2: Dokumenti za odobritev semenskih objektov in situ: • vloga za odobritev • opisni list • ocenjevalni list Obrazec A: Vloge za odobritev gozdnega semenskega objekta Prostor za koleke …………………………. …………………………. (ime in naslov oziroma firma in sedež vlagatelja) Gozdarski inštitut Slovenije Ve na pot 2 Ljubljana ZADEVA: Vloga za odobritev gozdnega semenskega objekta Prosim za odobritev gozdnega semenskega objekta namenjenega pridelovanju gozdnega reprodukcijskega materiala v kategoriji: znano poreklo izbran Namen uporabe pridelanega gozdnega reprodukcijskega materiala v kategoriji »izbran« bo: ve namenski za sadnjo v gozdovih z omejenim lesnoproizvodnim pomenom. V primeru, da gozdni semenski objekt ne ustreza pogojem za odobritev v kategoriji »izbran«, se strinjam se ne strinjam, da se vodi postopek odobritve v kategoriji »znano poreklo«. Priloge: Podatki o lastniku gozdnega semenskega objekta in o lokaciji gozdnega semenskega objekta Izjava o lastništvu Pooblastilo o zastopanju lastnika gozdnega semenskega objekta v postopku odobritve Kraj in datum……………………………….. Podpis ………………………………………….. 102 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Obrazec B : Podatki o lokaciji in lastniku gozdnega semenskega objekta Podatki o gozdnem semenskem objektu Ob ina:………………………………………………………………………………………… Katastrska ob ina:……………………………………………………………………………… Parcelna številka:………………………………………………………………………………. Ime drevesne vrste:………………………………………………………………………………. Podatki o lastniku gozdnega semenskega objekta Ime oziroma firma:……………………………………………………………………….. Naslov oziroma sedež: Ulica in hišna št.: ............................................................. Naselje: ……………......................…...… Pošta ………………………Poštna številka Ob ina: ………………………………… EMŠO: / izpolni fizi na oseba in s.p./ Mati na številka: /izpolni s.p. in pravna oseba/ mati na številka enota v sestavi Dav na številka: Odgovorna oseba pravne osebe: Ime in priimek:……………………………………………………………………….. Ulica in hišna št.: ............................................................. Naselje: ……………......................…...… Pošta ………………………Poštna številka Ob ina: ………………………………… EMŠO: /izpolni fizi na oseba in s.p./ Mati na številka: /izpolni s.p. in pravna oseba/ mati na številka enota v sestavi Dav na številka: 103 Seznam prilog Opisni list Izpolni GIS Številka v loge: Koda l astnika: Občina: Katastrska občina: Parc. št.: Botanično ime vrste: Izpolni ZGS lokacija: gozdnogospodarska enota: oddelek, odsek: provenienca: provenienčno območje: zemljepisna širina: zemljepisna dolžina: pristojna krajevna enota ZGS: opis gozda: nastanek: površina: ha starost: prirastek: m3/ha/leto lesna zaloga: m3/ha drevesna sestava: 1. % 4. % 2. % 5. % 3. % 6. % gospod. prirastek: m3/ha/leto lesna zaloga m3/ha Razred rastišče: združba: rastiščni indeks: nadmorska višina: m naklon: % ekspozicija: tla: dostop: pripombe: izpolnil: i e m p rii e m k: kraj i n d atu : m podpis: 104 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Ocenjevalni list Številka v loge: Koda l astnika: Tip: sestoj skupina semenjakov Velikost populacije Izolacija Površina: Razdalja do najbližjega sestoja iste vrste, ki je: Število dreves / skupin dreves: Bistveno slabše kvalitete: Razdalja med drevesi / skupinami dreves: Neavtohton/neznanega izvora: Enovitost Stopnja variabilnosti morfoloških znakov: nizka normalna visoka Prilagojenost1: Sestoj je prilagojen / ni prilagojen rastiščnim razmeram Opombe: Zdravstveno stanje in odpornost Prisotni znaki bolezni/škodljivcev: Ocena odpornosti: Rastnost2: povprečna nadpovprečna podpovprečna Kakovost lesa3: podpovprečna povprečna nadpovprečna Oblika in način rasti Delež dreves z večjimi napakami: Kraj in datum: Prisotni: Ime in priimek: Podpis: Člani ko i m sije: 1. 2. 3. Ostali vabljeni: izpolni GIS po izdaji odločbe: gozdni semenski objekt4: je odobren v kategoriji »izbran« in mu je v registru je odobren v kategoriji »znano poreklo« in mu je v ni odobren gozdnih semenskih objektov dodeljena številka: registru gozdnih semenskih objektov dodeljena številka: 105 Seznam prilog Obrazec za izdelavo seznama A B C D E F G H I J K L M N O P R S Š eje ina širina ta višina ob enota na eno št. številka - podrobn n ina ame b S S Zap. Država Vrsta Kategorija Ident. Provenienca Zemljepisna Zemljepisna dolžina Nadmorska Tip Površina Izvor Izvor N Opombe Lastništvo O Katastrska Obmo ZG Krajevna ZG 106 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Priloga 3: Obrazec za poročanje o pridobivanju gozdnega reprodukcijskega materiala za pridobitev glavnega spričevala (ime in naslov prijavitelja) prostor za koleke (ime in naslov pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije) Na podlagi 14. lena zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02-popr.) se sporo a za etek pridobivanja gozdnega reprodukcijskega materiala v spodaj opisanem gozdnem semenskem objektu in prosi za izdajo potrdila o izvoru gozdnega reprodukcijskega materiala: regist. št. gozdnega semenskega objekta: kategorija: botani no ime: podroben opis kraja pridobivanja: ime in naslov oziroma firma in sedež dobavitelja: ime in priimek odgovorne osebe: lastnik gozdnega semenskega objekta: predviden as pridobivanja : od: do: Pridobivati se namerava: semenski material puljenke dele rastlin Glavno spri evalo o istovetnosti gozdnega reprodukcijskega materiala se želi pridobiti: seme; natančnejše podatke o količini pridelanega čistega semena se bodo Gozdarskemu inštitutu Slovenije sporočili naknadno, po končani dodelavi v lastnih prostorih; gozdni repreducijski material, pridobljen v gozdnem semenskem objektu. Kraj in datum: Podpis: Potrdilo o izvoru gozdnega reprodukcijskega materiala ZGS/ / / GIS/ / Podatki o pridobljeni koli ini: datum skupaj hl/kg/kom podpis Potrjujemo, da je bil zgoraj opisani gozdni reprodukcijski material pridobljen pod nadzorom Zavoda za gozdove Slovenije / Gozdarskega inštituta Slovenije v skladu s predpisi o gozdovih in predpisi o gozdnem reprodukcijskem materialu. Datum: Ime in priimek pooblaš ene osebe: Žig: Podpis: 107 Seznam prilog Priloga 4: Glavno spričevalo o izvoru (primer) GLAVNO SPRIČEVALO O ISTOVETNOSTI GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA izdano v skladu z Direktivo 1999/105/ES SLOVENIJA SI/22-010 Potrjujemo, da je bil spodaj opisani gozdni reprodukcijski material proizveden:  Skladno z direktivo ES;  Skladno s shemo OECD za gozdno seme in sadilni material. 1. Botanično ime: Acer monspenssulanum L. 2. Oblika : 3. Kategorija : 4. Tip gozdnega semenskega objekta:  semenski material  znano poreklo  skupina semenjakov  deli rastlin  izbran  sestoj  sadilni material  testiran 5. Namen: 1 6. Sklicna številka oziroma izkaz istovetnosti izhodiščnega materiala glede na nacionalni register: 7.0425 Mešanica: 7. Izvor  avtohton  neavtohton, in sicer: 8. Poreklo izhodiščnega materiala (neavtohton, če je izvor znan):  neznan 9. Država in provenienčno območje izhodiščnega materiala: Slovenija, Submediteranska Provenienca (kratko ime): Povir - Tabor 10. Nadmorska višina ali razpon višin lokacije izhodiščnega materiala: 400 m/m 11. Leto dozoritve semena / pridobivanja puljenk: 2022 12. Količina: 5,1 kg 13. Ali je partija, za katero se izdaja to spričevalo, nastala z delitvijo večje partije, za katero je bilo že izdano spričevalo ES?  Da  Ne Številka prejšnjega spričevala: Količina v prvotni partiji: 14. Trajanje vzgoje v drevesnici: 15. Ali je sadilni material vzgojen iz semena in naknadno vegetativno razmnožen?  Da  Ne Način razmnoževanja: Število razmnoževalnih ciklusov: 16. Ostale pomembne informacije: 17. Ime in naslov dobavitelja Zavod za gozdove Slovenije CE, Večna pot 2, 1001 Ljubljana Ime in naslov uradnega organa Žig Ime in priimek odgovorne osebe: Gozdarski inštitut Slovenije Hojka Kraigher Večna pot 2, Ljubljana Slovenija Datum: 5.12.2022 podpis 108 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom Priloga 5: Spričevalo IRSKGLR o mešanju gozdnega reprodukcijskega materiala (ime in naslov prijavitelja) prostor za koleke (ime in naslov pristojne enote gozdarske inšpekcije) Na podlagi 12. in 13. člena zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02-popravek) se prosi za idajo glavnega spričevala o istovetnosti gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega z mešanjem: provenienčno območje/provenienca: kategorija: botanično ime: podroben opis kraja pridobivanja: ime in naslov oziroma firma in sedež dobavitelja: Potrdilo o nadzoru nad mešanjem gozdnega reprodukcijskega materiala št. Podatki o mešanici: št. glavnega spričevala: leto obroda: gozdni semenski objekt: količina: Potrjujemo, da je bil zgoraj opisani gozdni reprodukcijski material pridobljen pod nadzorom gozdarske inšpekcije, v skladu s predpisi o gozdnem reprodukcijskem materialu. Datum: Ime in priimek pristojnega gozdarskega inšpektorja: Žig: Podpis: 109 Seznam prilog Priloga 6: Izvid kakovosti Gozdarskega inštituta Slovenije Gozdarski inštitut Slovenije Slovenian Forestry Institute Večna pot 2, SI - 1000 Ljubljana Izvid o kvaliteti semena št. (Certificate of quality of seed No.) Ime in naslov dobavitelja (Name and address of supplier): ZGS Slovensko in botanično ime (English and botanical name): Registrska številka semenskega objekta (Registration number of seed object): Številka glavnega spričevala (Number of Master Cetificate): Kategorija reprodukcijskega materiala (Category of reproductive material): Namen uporabe (Usage purpose): Provencienčno območje (Region of prevenance): Provenienca (Provenance): Leto v katerem so semena dozorela (Year of seed ripening): Teža partije (Lot weight): Vzorčenje opravil (Sampling done by): Število embalaž Datum vzorčenja Datum sprejema vzorca Datum zaključka testiranja Številka testa Number of packages Date of sampling Date of admission of the sample Date of conclussion of testing Number of test Analizni rezultati (Resuts of the analysis): velikost vzorca (size of sample): ČISTOST KALIVOST DELEŽ VLAGE PURITY GERMINATION MOISTURE CONTENT Uteži % Številčni % Weight % Število Number % % dni Čisto seme Drugo seme Inertni material Number Normalne klice Nenormalne klice Sveže seme Trdo seme Mrtvo seme sveže teže Clean seed Other seed Inert material of days Normal Abnormal Fresh seeds Hard seeds Dead seeds fresh weight seedlings seedlings Drugo seme (Other seed): / Opis inertnega materiala (Description of inert material): / Druge analizne metode (Other methods of analysis): Uporabnost (Applicability): Sumljivi Kalivost / vitalnost Teža 1000 Vitalnost [Številčni %] Živi embrii Mrtvi embrii embrii Gluho seme [Št. / 1 kg semen] semen [g] Vitality [Number %] Live embryos Dead Suspicious Empty seed embryos Germination / vitality Weight of 1000 embryos [No / 1 kg seed] seeds [g] TTC (Tetrazolium test) 7.9 Rentgen (X-ray) Izolirani embrio (Isolated embryos) Drugo (Other) Zdravstveno stanje (Health condition): Tip poškodbe/okužbe (Type of Poškodba/okužba z (Damage / Infection by) - Številčni delež poškodovanih/okuženih semen damage / infection) slovensko in latinsko ime (English and Latine name): (Number percentage of damaged / infected seeds): Opombe (Notes):/ Veljavnost certifikata (Validaity of the cetificate): 365 dni po dnevu izstavitve (365 days after issue) Analitik (Analyst): Jana Janša Pooblaščena strokovna oseba Responsible Officer Hojka Kreiger Datum (Date): Izvid je izdan v skladu z Zakonom o gozdnem reprodukcijskem materialu (Ur. l. RS, št. 58/2002 in 85/2002) in Pravilnikom o ugotavljanju podatkov za seme gozdnega drevja (Ur. l. RS, št. 127/2003) Certificate is issued in accordance with Forest Reproductive Material Act (Ur. l. RS Št. 58/2002 in 85/2002) and Rules for determing data on forest seed units (Ur. l. RS, št.127/2003) 110 Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom HOJKA KRAIGHER Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija hojka.kraigher@gozdis.si Učbenik je namenjen študentom in izvajalcem strokovnih nalog s področja ohranjanje biotske raznolikosti s poudarkom na ohranjanju genetske pestrosti, gojiteljem gozdov ter gozdnim semenarjem in drevesničarjem. Predstavitev osnov gozdne genetike, pomena in teoretičnih izhodišč za ohranjanje gozdnih genskih virov, Strategije za ohranjanje gozdnih genskih virov v Evropi in programa EUFORGEN in SIFORGEN (Slovenski program za ohranjanje gozdnih genskih virov). Predstavitev botaničnih osnov o strukturi semena in fiziologiji kalitve. Tehnologije pridobivanja, dodelave in shranjevanja ter kalitve semena gozdnih drevesnih vrst. Osnove vzgoje sadik v gozdnih drevesnicah. Evropska in slovenska zakonodaja s področja gozdnega reprodukcijskega materiaala. Primeri dokumentov, ki se uporabljajo pri odobritvi gozdnih semenskih objektov in certificiranju gozdnega reprodukcijskega materiala. Ključne besede: genetska pestrost, ohranjanje gozdnih genskih virov, gozdni reprodukcijski material, zakonodaja, certifikacija DOI https://doi.org/10.18690/um.fnm.3.2024 ISBN 978-961-286-885-7 Delo ocenjujem kot zelo pomembno, še posebej v času velikih okoljskih sprememb, ki ne prizanašajo našim gozdovom. Na enem mestu je po dolgem času opisano in predstavljeno stanje upravljanja gozdnih virov pri nas in v EU z vsemi strokovnimi, tehnološkimi in upravljavskimi osnovami. Kot takšno bo delo nepogrešljiv vir za vse, ki jih zanima trajnostna raba gozdov (lastniki gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, študenti, učitelji in raziskovalci na področju gozdarstva itd.), in tudi za vse druge, ki jih zanimajo narava in okoljski problemi. Strokovno in terminološko ocenjujem delo kot primerno tudi za uporabo na vseh stopnjah poučevanja, na katerih je vključena ta problematika. Prof. em. Franc Batič, upokojeni redni profesor za botaniko in ekologijo rastlin Slovenija ima skoraj dve tretjini nacionalnega ozemlja pokritega z gozdom (če štejemo tudi zaraščene kmetijske površine), zato je vsebina pomembna in aktualna tudi v luči velikih podnebnih sprememb (suše, lubadar) in sprememb v rabi tal (zaraščanje). Ta monografija ni namenjena le gozdarjem in ožjim strokovnjakom s področja gozdov, temveč tudi študentom gozdarstva, biologije in ekologije (zadnje izobražuje tudi Univerza v Mariboru) ter vsem, ki jih gozdovi, njihovo upravljanje in ohranjanje zanimajo s kateregakoli vidika. Prof. dr. Mitja Kaligarič, redni profesor za botaniko na UM Delo Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom predstavlja zgodovino organiziranega gozdnega semenarstva v Sloveniji, temelje biologije cvetenja, fiziologije semena in kalitve, osnove gozdne genetike in ohranjanja gozdnih genskih virov v Sloveniji in Evropi. Predstavljeni so veljavne zakonske osnove in podzakonski predpisi s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva, razmejitev provenienčnih območij in seznam vrst, za katere velja Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, ter postopki ob odobritvi in sledenju izvora gozdnega reprodukcijskega materiala. Na kratko so povzeti tudi priporočila za pridobivanje, dodelavo in shranjevanje semena ter postopki za kalitev semena izbranih gozdnih drevesnih vrst. Delo je pomemben pripomoček tako pri študiju gozdarstva kakor tudi pri delu v gozdnogojitveni, semenarski in drevesničarski praksi. Prispeval bo k načrtovanju potreb po gozdnih semenskih objektih, po semenu in sadikah za uporabo v gozdovih v Sloveniji ter k pomenu področja v slovenskem gozdarstvu v času, ko velikopovršinske ujme čedalje pogosteje onemogočajo uspešno in kakovostno naravno obnovo gozdov. Akademik Ivan Kreft, profesor za rastlinsko genetiko, ob recenziji osnutka dela leta 2019 Sofinancerji: Document Outline PREDGOVOR 1 UVOD 1.1 Ohranjanje gozdnih genskih virov in program SIFORGEN 1.2 Fenologija 2 Od semena do sadike 2.1 Cvet, seme in plod 2.2 Rast in razvoj semena in sadik 2.2.1 Anatomija in kemična sestava semena lesnatih rastlin 2.2.2 Kalitev 2.2.3 Fiziologija kalitve 2.2.4 Staranje semena 2.2.5 Dormantnost (počivanje) semena 2.2.6 Analize kakovosti semena 2.2.7 Fiziologija kalic 2.3 Osnove drevesničarstva 3 FIZIOLOGIJA CVETENJA IN SEMENENJA GOZDNEGA DREVJA 3.1 Periodičnost cvetenja 3.2 Reprodukcijski cikli 3.3 Zasnova in spodbuda cvetenja 4 OSNOVE GOZDNE GENETIKE 4.1 Mendlovi in Morganovi zakoni 4.2 Populacijska genetika, evolucija in nastanek vrst 5 TEHNOLOGIJA GOZDNEGA SEMENARSTVA IN DREVESNIČARSTVA 5.1 Semenenje gozdnih drevesnih vrst 5.2 Nabiranje, čiščenje in razvrščanje semena 5.3 Sušenje semena 5.4 Shranjevanje semena 5.5 Postopki dela pri vzgoji sadik v drevesnici 5.6 Vzgoja kontejnerskih sadik 5.7 Vzgoja mikoriznih sadik 5.8 Vplivi drevesničarske prakse na genetsko pestrost – od sestoja do sadike se genetska pestrost manjša 6 ZAKON O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU 6.1 Razlaga pojmov po Zakonu o gozdnem reprodukcijskem materialu (2002) 6.2 Minimalne zahteve za proizvodnjo reprodukcijskega materiala znanega porekla 6.3 Minimalne zahteve za izbrane semenske sestoje 6.4 Gozdni semenski objekti za proizvodnjo kategorij »kvalificiran« in »testiran« 6.5 Proizvodnja gozdnega reprodukcijskega materiala 6.6 Glavno spričevalo o izvoru 6.7 Partija gozdnega reprodukcijskega materiala 6.8 Rezerve reprodukcijskega materiala 6.9 Primerjava pristojnosti nacionalne zakonodaje in zahtev EU 6.10 Pomen, pristojnosti in sosledje predpisov 7 PODZAKONSKI PREDPISI O GRM 7.1 Razmejitev provenienčnih območij 7.1.1 Semenarski okoliši (1951–1986) 7.1.2 Semenske enote (1986–2002) 7.1.3 Razmejitev Slovenije na provenienčna območja (2002–) 7.2 Seznam vrst, za katere velja ZGRM 7.3 Postopki ob odobritvi gozdnih semenskih objektov 7.4 Postopki ob certifikaciji GRM 7.5 Pregled sosledja postopkov ob odobritvi GSO in certifikaciji GRM 8 GOZDNI SEMENSKI OBJEKTI 8.1 Semenjaki ali sestoji za proizvodnjo GRM kategorije »znano poreklo« 8.2 Izbrani semenski sestoji 8.2.1 Opis in nega izbranih semenskih sestojev 8.2.2 Nekatere težave pri izboru in negi semenskih sestojev 8.3 Organiziranost oskrbe s semenom in sadikami 8.6 Sistemske težave gozdnega semenarstva in drevesničarstva (povzetek iz l. 2017) 9 PODATKI O SEMENU IN SEMENARSTVU ZA IZBRANE DREVESNE VRSTE 9.1 Bukev (Fagus sylvatica L.) 9.1.1 Cvetenje in semenitev 9.1.2 Nabiranje in dodelava žira 9.1.2 Nabiranje in dodelava žira 9.2 Hrasti: dob (Quercus robur L.) in graden (Quercus petraea Liebl.) 9.3 Veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) 9.4 Ostrolistni javor (Acer platanoides L.) 9.5 Gorski javor (Acer pseudoplatanus L.) 9.6 Črna jelša (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) 9.7 Divja češnja (Prunus avium L.) 9.8 Izbrani iglavci 9.8.1 Bela jelka (Abies alba Mill.) 9.8.2 Evropski macesen (Larix decidua Mill.) 9.8.3 Navadna smreka (Picea abies Karst) 9.8.4 Bori (Pinus spp.) 9.8.5 Duglazija (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) 10 VIRI 10.1 Učbeniki, protokoli in tematske monografije 10.2 Drugi viri 10.3 Pregled slovenske zakonodaje s področja GRM 11 SEZNAM PRILOG Priloga 1: Protokol o ravnanju s sadikami gozdnega drevja od izkopa v drevesnici do njihove posaditve v gozd v primerih, ko sadike zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije iz sredstev proračuna RS Priloga 2: Dokumenti za odobritev semenskih objektov in situ: Priloga 3: Obrazec za poročanje o pridobivanju gozdnega reprodukcijskega materiala za pridobitev glavnega spričevala Priloga 4: Glavno spričevalo o izvoru (primer) Priloga 5: Spričevalo IRSKGLR o mešanju gozdnega reprodukcijskega materiala Priloga 6: Izvid kakovosti Gozdarskega inštituta Slovenije