Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Poštnina plačana v gotovim
Leto IL — Štev. 7.
Celje, dne 12. februarja 1949
Cena 2 din
Kovinarji v Storah
so najboljši Kolektiv težke
industrije v Jugoslaviji
Delavci Železarne v Storah so člani
najboljšega kolektiva težke industrije
v državi. Pred dnevi so osvojili pre-
hodno zastavo zvezne vlade in denar-
no nagrado 300.000 din. Tako je partija
in vlada nagradila borbeni štorski ko-
lektiv za uspešno delo in izpolnitev
planskih nalog v drugem poletju 194».
Minulo leto j* bilo leto velikih de-
lovnih zmag štorskih kovinarjev. Med
prvimi kolektivi so izpolnili letni pro-
izvodni plan in ga do konca leta pre-
segli za 10%. P-av tako so izpolnili
plan kapitalne izjradnje in plan zni-
žanja proizvodnih stroškov.
Uspehi kolektiva se v veliki meri re-
zultat izpolnitev viokih obveznosti po-
sameznih obratov :felezame v počasti-
tev kongresa KPJ, kongresa KP Slo-
venije in Enotnih indikatov Jugosla-
vije. Zlasti v dneh trajanja kongresa
KPJ so štorski želearji zabeležili naj-
večje proizvodne učnke v svoji zgodo-^
vini. Stem so najlepše manifestirali
ljubezen in predanost komunistični par-
tiji in maršalu Titu.
V tretjem letu petletke so v Storah
sprejeli tekmovanje kot stalen način
svojega dela. Napovedali so tekmova-
nje vsem kolektivom črne metalurgije
v državi. V upravni odbor sindikalne
podružnice so na občnem.zboru izvolili
svoje najboljše borce za plan — več-
kratne udarnike in novatorje, ki bodo
povedli kolektiv do novih zmag. V pr-
vem mesecu tekmovanja so kovinarji
v Storah že pokazali, da je borba za
plan tretjega leta petletke v polnem
jeku. V dneh, ko mesto treh saržev
dvignejo proizvodnjo na 5 saržev, so
prepričani, da bo zmagovalni prapor
ostal v njihovi lasti tudi v tem pol-
letju. O tem govori tudi diagram žele-
zarne, ki je 30. januarja zabeležil v
martinarni 50,2% prekoračenja plana,
v livarni 16,4% in v valjarni 2,7%.
Po spremembi vodstva sindikalne
podružnice se je delovni kolektiv
v Cinkarni močno razgibal
»Pri nas, z našinr ljudmi se ne da
delati,« so zmeraj atrjevali funkcio-
narji prejšnjega odbra. »Topilničarjev
ne dobiš nikamor, ekmovanje se pri
nas sploh ne da orgiizirati. Vedno jim
govorimo, pa se jihiič ne prime.« Te-
mu pa ni vse take Delavci cinkarni-
škega kolektiva delo pod precej tež-
kimi pogoji. Obratio stari, razkosani,
slabo mehanizirani, troj i iztrošeni, kar
često postavi kolek/ pred zelo težke
probleme, — na difi strani pa slabo
vodstvo sindikalne ganizacije. Vse to
je brez dvoma vplalo na slehernega
delavca, mu vzbuja čut, da je treba
likvidirati s starimiačinom dela.
Priprave za izvbo občnih zborov
pododborov in poeje podružnice, so
docela razgibale Jektiv. Novo izvo-
ljeni odbor je Z3l razmišljati kako
uvesti boljšo orgaefii^ijo dela in skle-
nil čimprej orgfzirati tekmovanje
med pododbori, iiodbor mehanične
delavnice je na vodbudo upravnega
odbora izdelal tejovalne točke ter
napovedal skupno mojstri tekmova-
nje vsem pododbon in mojstrom v
kolektivu po nashjih točkah:
1. Čigav pododbcbo dosegel najviš-
je plan.
2. Čigav pododbcali oddelek bo v
rečji meri znižal oizvodne stroške.
3. Iz čigavega odka ali pododbo-
ra h6 prišlo več p4ogov za raciona-
lizacije in iznajdbe
4. Čigav oddeleltoo imel najmanj
upravičenih izostam.
5. Čigav oddelek imel najmanjše
število sicer opra-snih izgubljenih
delovnih ur.
6. Kateri oddelek Uoril več za dvig
strokovnega kadra.
K tem točkam tekvanja je podod-
bor nameščencev da še tri točke in
sicer:
a) Kateri pododboo najboljše po-
bral članarino (po ^to zaslužku),
b) s katerega pooora se jih bo
največ udeležilo j)rvoljnega dela.
c) kateri pododbor bo imel več štu-
dijskih sestankov.
V namenu, da se celotni sindikalni
aktiv spozna z napovedanim tekmova-
njem in z nalogami, ki stojijo pred
podjetjem, so sklicali skupno konferen-
co uprave in sindikalnega aktiva.
Upravnik podjetja je na tej konferenci
obrazložil navzočim proizvodni plan,
inž. Mikui pa investicijski plan podje-
tja. Plan je večji od lanskega in bo
treba pošteno zagrabiti, je poudarjal
upravnik. Grizold, ki je eden zelo po-
žrtvovalnih delavcev, pa je pristavil:
»če je tako, bom pa obvezo 600 prosto-
voljnih ur še zvišal.« Drugi so spet
ugibali, kaj bi pokrenili, da bi plan
čim prej dosegli. Predsednik podruž-
nice tov. Lužnar je prečital napoveda-
no tekmovanje. Po vseh točkah se je
razvila živahna diskusija, in po daljši
debati so navzoči sprejeli napovedano
tekmovanje v celoti. Predsedniki pod-
odborov so se obvezali, da bodo v naj-
krajšem času sklicali sestanke po od-
delkih v ta namen. Sestanki se že vrši-
jo.
Zelo dobro je uspel sestanek podod-
bora topilničarjev. Član ljudske uni-
verze je predaval o 100-letnici smrti
Prešerna. Perdavanju je sledilo spre-
jetje napovedanega tekmovanja. Po
daljši razpravi so tudi topilničarji spre-
jeli v celoti napovedano tekmovanje,
z dodatno točko, da bodo vsak mesec
sklicali masovni sestanek, na katerem
jim bo podana poljubna znanstvena
snov. Nadalje so se obvezali, da bodo s
prostovoljnim delom zbetonirali cesto
po dvorišču.
Nazadnje so še razpravljali o biv-
šem predsedniku tov. Lešeku. Poklicali
so ga, da bo pred njimi odgovarjal za
svoja dejanja. To je bil prizor spon-
tanega sodišča. Poizl-'.ušnje zagovarja-
nja niso nič pomagale. Skoraj vsak od
navzočih je imel nekaj povedati. Po
daljši razburkani debati so sklenili, da
Lešeka izlcljučijo iz kolektiva. S tem
je bilo zadoščeno vsem tistim, katere
je na kakršen koli način ogoljufal.
»Zdaj bomo hodili na sestanke. Delali
bomo kar se bo največ dalo in poma-
gali pri prostovoljnem delu,« so zaklju-
čili vsi delavci.
Prav ti zadnji dogodki v Cinkarni
so dokaz, da je kolektiv voljan dela,
treba mu je le pravilne organizacije in
poštenega vodstva, predanega stvari
socializma! ;
Delavci Tkalnice hlačevine v Celju so si postavili kontraplan, ki je 10,6 odstotka višji od določenega
Iz govorov naših predstavnikov ob
priliki sprejetja državnega proračuna
za leto 1949., iz novoletnega govora tov.
Tita, iz govorov Kidriča in drugih, lah-
ko jasno ugotovimo kakšne naloge na
gospodarskem polju dela nas čakajo v
letu 1949. in v okviru istega kakšne na-
loge se postavljajo pred sindikalne or-
ganizacije. Da bodo sindikati kos vsem
tem nalogam, se po nalogu GOESJ vr-
šijo volitve novih sindikalnih vodstev.
Tudi v Tkalnici hlačevine so pristo-
pili k izvedbi te naloge. Po dobrih treh
tedenskih pripravah, ko so se vršili se-
stanki pododborov sindikalne podruž-
nice in se je stari odbor pripravljal, da
poda obračun svojega dela, so se v ne-
deljo dne 6. t. m- vršile volitve. Dobro
pripravljeni referati predsednice in taj-
nika ter dobra tehnična izvedba, so da-
le občnemu zboru manifestativen zna-
čaj. Da ima kolektiv uspeha in vo-
ljo do dsla, da se zaveda svojih nalog
v gradnji socialističnega gospodarstva,
nam dokazujejo obveze kolektiva, pred-
vsem pa sprejetja koritra plana. Do se-
daj se je običajno prakticiralo, da je
vodstvo podjetja oziroma uprava sama
postavila protiplane. Za leto 1949. pa se
je na podlagi storilnosti dela posamez-
nikov in pravilnih tehničnih norm, vsak
posameznik obvezal, za koliko bo te
postavke dosegel oziroma prekoračil.
Z rekapitulacijo v^h individualnih
obve.?: se je pokazal presenetljiv uspeh.
Osnovni plan, ki že itak presega plan
iz leta 1948. za 12.5%. bo po obvezah
delavstva prekoračen še za 10.6%, kar
nam dokazuje zdravo miselnost kolek-
tiva, kakor zdravo delo sindikalnoj
funkcionarjev.
Tako so se na primer obvezali posa-
mezni oddelki:
Predilnica je povečala svoj plan za
+23.2%. Tkalnica B je povečala svoj
plan za 13.5%. Tkalnica A je povečala
svoj plan za 9.07%. Povprečno povi-
šanje plana znaša 10.6%. Sukalnica je
povečala svoj plan za 8.6%.
Oplemenjevalnica se je obvezala, da
bo vse blago ^oplemenila v 36 urah po
prihodu iz tkalnice, defektno blago bo-
do znižali na 0.2%, kvaliteto izboljšali
za 50%.
Druga obveza, ki bazira prav tako
na obvezah posameznikov, je oster od-
govor obtožbam informbiro j a ter doka-
zuje voljo, da stopajo še nadalje po isti
poti, ki so jo začeli. Kolektiv si je za-
dal nalogo, da bo izvršil 12.424 prosto-
voljnih delovnih ur. Z novo izvoljenim
sindikalnim vodstvom na čelu, bo te
obveze častno izpolnil.
Frontni pla sprejeti na množičnih sestankih dokazujejo pripravljenost članov OF izpolniti zastavljene si obveznosti
i NEKAJ   OBVEZNOSTI  IZ  POSAMEZNIH   PLANOV
Vaški odbor Tratna
V študijski krožek)do pritegnili
75% vsega članstva, ioaparat, ki bo
v frontnem kotičkudo nabavili iz
prostovoljnih prispev V vsaki hiši
bodo naročeni vsaj m časopis. Pri-
redili bodo skupen iz? Postojno, ka-
terega so bo udeležilcčlanov. Člana-
rino bodo dvignili za'>, prispevke za
socialni fond pa za 1 Pri popravilu
cest bodo delali skupOO prostovolj-
nih ur, napeljavi ele^e 1000 ur ter
zgradili krajevno opfno, kjer bodo
delali 500 ur.
Odbor OHec
Do 1. marca bodo čili frontni ko-
tiček, nabavili radidat in organi-
zirali redno poslušaiKnjižnici bodo
dokupili še 60 knji^tanovili bodo
šahovski krožek. V bodo vključili
95% vseh volivcev. U)vili bodo kul-
turno-prosvetno dr* in vključili
vanj 100 članov. So naročnikov
Prešernove knjižnice o dvignili od
85 na 150. Organizirđdo dva izleta.
Ustanovili bodo kmeo obdelovalno
zadrugo nižjega tipaPkončali bodo
kanalizacijo in splaniobcestne pre-
dele v trgu, pomagat^išnim lastni-
kom, da si probelijo -n vsaka dva
meseca očistili vse ŽJ ceste in poti.
Terenski odboi Zagrad
. Članstvo OF bodagnili v letu
1949. od 502 na 600lanarino bodo
zvišali povprečno ocdo 4 dinarje.
Prispevke za socialmd bodo dvig-
nili za 120%. Pri dokončni dograditvi
lokalnega vodovoda bodo delali 2000 ur
prostovoljno. Skupno s člani sindikal-
no podružnice rudnika bodo popravili
dvorano pri Steguju, kjer bodo imeli
prireditve in množične sestanke.
Krajevni odbor OF Vojnik
Do 1. marca bodo organizirali študij-
ske krožke po vseh vaških odborih. V
isto bodo tekom leta zajeli 25% vsega
članstva. Se v februarju bodo uredili
frontni kotiček in kupili radioaparat.
Komisija, ki je določena za pregled
knjižnice, bo izločila slabe knjige in
nabavila več novih naprednih knjig.
Do 1. maja bodo dvignili ševilo član-
stva za 10%, število naročnikov na ča-
sopise pa za 20%. Organizirali bodo 2
izobraževalna tečaja. Določili bodo tri-
člansko komisijo, ki bo kontrolirala
preskrbo in prehrano. Članarino bodo
dvignili za 25%, prav tako tudi pri-
spevke za socialni fond. Frontovci bo-
do pomagali pri ureditvi kopališča, ure-
ditvi cest, potov in nasadov ter fizkul-
turnega igrišča. Zgradili bodo zadružno
dvorano, za kar bodo takoj spomladi
pričeli s pripravljanjem materiala.
Krajevni odbor OF Dramlje
V teku leta bodo vključili vse prebi-
valce v OF. Članarino bodo dvignili na
5 din. Meseca maja bodo organizirali
skupen izlet na morje. V frontni koti-
ček, ki ga že imajo, bodo nabavili več
knjig in časopisov. V Lazah bodo usta-
novili kmetijsko obdelovalno zadrugo
nižjega tipa. Uredili si bodo matičnjak.
kjer bodo gojili žlahtno vinsko trto,
ter jo prenašali v vinograde. Pri grad-
nji zadružnega doma bodo opravili 3000
prostovoljnih ur.
S kulturnim tednom smo dostojno počastili
iOO letnico smrti velikega Prešerna
■ Vsa naša domovina proslavlja lOO-
letnico smrti genija Franceta Prešer-
na, oblikovalca slovenske poezije in do-
slednega borca za svobodo svojega
ljudstva. Tudi kulturne ustanove in
prosvetne organizacije v Celju so se
pridružile vsenarodnemu slavju in pri-
pravile celo vrsto prireditev, povezanih
v kulturni teden od 2. do 8. februarja.
S tem so še bolj kot druga leta mani-
festirale svojo radost nad uresničenjem
Prešernovih svobodoljubnih idej, ob-
enem pa so polagale obračun svojih
prizadevanj in nakazale smer svojega
nadaljnjega dela.
V sredo 2. februarja sta v Domu
ljudske presvete nastopala mešani zbor
in godba na pihala SKUD France Pre-
šeren. To naše najagilnejše društvo se
je na kulturni teden dobro pripravilo,
pokazalo pa je ob tem nastopu tudi
precejšnjo rast umetniškega ustvarja-
nja posameznih sekcij. — Pevski zbor
pod vodstvom požrtvovalnega pevovo-
dje tov. Vrežeta je z občutkom zapel
nekaj pesmi na Prešernovo besedilo ter
nekaj umetnih pesmi. Članica zbora
sopranistka tov. Saj kova je prikupno
zapela »Nezakonsko mater« in »Materi
padlega partizana«. — Godba na pihala
je pod vodstvom tov. Petermana od-
igrala tri skladbe, od katerih je bila
najbolje podana Zajčeva ouvertura
»Graničarji«.
Dramatska sekcija istega društva je
v petek 4. februarja postavila na oder
v Ljudskem gledališču Linhartovo dvo-
dejanko »Zupanova Micka«. Na žalost
sekcija ni segla po originalnem tekstu,
ampak si je izbrala čitalniško predela-
vo, v katero je Bleiweis vnesel mnogo
plitkega malomeščanskega humorja in
s tem preveč zakril Linhartovo pristno
revolucionarnost. V primeri z doseda-
njimi nastopi sekcija ob tej priliki si-
cer ni pokazala v pogledu umetniškega
podajanja vidnega napredka, čemur je
verjetno delni vzrok kratko odmerjeni
čas priprav, vendar so pokazali mnogo
voljo do dela. Tudi je bilo opaziti ne-
kaj novih moči na odru, kar je že samo.
na sebi pridobitev za sekcijo. S tako
pomnoženim ansamblom ter z vztraj-
nim, in sistematičnim delom bo dra-
matska sekcija SKUD France Prešeren
dosegla gotovo še marsikak uspeh. Od
vseh sekcij društva pa je dosegel naj-
višjo raven mešani zbor.
Pionirski odredi celjskih šol so na-
stopali v Ljudskem gledališču v soboto
5. t. m. Pionirji in njihovi učitelji so v
priprave vložili m.nogo truda in ljubez-
ni, zato uspeh ni izostal. Smiselna po-
vezava  točk preko  recitacij,  ljubkih
prizorov, nastopov malih harmonikar-
jev, zlasti pa nastop pevskega zbora
odreda Anice Cernejeve pod vodstvom
tov. Vrežeta, je tvorila skladno coloto
in prikazala malim poslušalcem lik ne-
smrtnega Prešerna v vsej njegovi ve-
ličini.
Višek prireditev kulturnega tedna je
bil brez dvoma »Večer Prešernove poe-
zije« v nedeljo 6. t m. v Ljudskem gle-
dališču. S povezavo izbranih F»rešer-
novih pesmi se je prirediteljem posre-
čilo prikazati Prešernov pogled na os-
novna vprašanja slovenstva in družbe.
Recitatorji, večinoma starejši člani
Ljudskega gledališča, so napravili s to
prireditvijo krepak korak naprej v go-
vorni kulturi. Okusna scena je obenem
s klavirsko spremljavo dala vsej pri-
reditvi, ki jo je povezoval v smiselno
celoto tov. Orel kot lektor, harmoničen
okvir. Resnična škoda pa je, da se je
prireditev, ki je na najlepši način pri-
bližala Prešernovo poezijo ljudstvu,
vršila pred razmeroma slabo napolnje-
no dvorano.
Peti večer kulturnega tedna v pone-
deljek 7. t. m. je prikazal uspehe celj-
ske Glasbene šole. Nastopili so gojen-
ci nižje in srednje stopnje. Spored je
obsegal nekaj solo-pevskih, večinoma
pa instrumentalnih točk, za zaključek
pa je nastopil šolski orkester pod vod-
stvom tov. Dušana Sancina. Gojenci
kažejo solidno znanje, vmes je tudi ne-
kaj izrazitih muzikalnih talentov.
Ob zaključku kulturnega tedna so
bili v torek 8. t. m. popoldne odprti
novi prostori Centralne ljudske knjiž-
nice, v kateri bo mogoče urediti tudi
ljudsko čitalnico. S to pridobitvijo so
ustvarjeni pogoji za razvoj te važne
kulturno-prosvetne ustanove.
Zvečer je bila v Ljudskem gledališču
slavnostna akademija z govorom tov.
Orla, dvema recitacijama (člana Ljud-
skega gledališča tov. Grobelnik in tov.
Bratina) in nastopom mladinskega zbo-
ra I. gimnazije pod vodstvom tov. Ku-
nčja.
V kulturnem tednu so bila predava-
nja o Prešernu v Medlogu ter poleg
večjih kolektivov (Tovarna emajlirane
posode. Cinkarna, Tkalnica hlačevine.
Metalna) tudi v manjših podjatjih in
ustanovah interne proslave z izbranim
sporedom.
Za ves čas trajanja kulturnega tedna
je študijska knjižnica pripravila v raz-
stavnem prostoru knjigarne »Naša knji-
ga« spominsko razstavo Prešernovih
del in del o njem, ki si jo je ogledala
šolska mladina in člani sindikatov v
večjem številu.
Študijska knjižnica
in Prešernov teden
Celjska studijska knjižnica je brez
dvoma ena tistih institucij v mestu, na
katere človek z veseljem pomisli. V
njej je izpolnjen eden izmed pogojev
za pravo kulturno rast mesta, v njej
diha tisto ubrano občutje, ki je možno
samo tam, kjer je nakopičena človeška
misel v stvarnih dokumentih — knji-
gah. Vrh tega jo odlikuje še okusna
oprema s čutom za zgodovino in sodob-
nost. Mesto Celje skoraj ne opazi, ka-
ko ta ustanova spremlja praznike, ki
jih je omogočila slovenska državnost.
Omenjam samo zadnji dve priložnosti,
ki jih je študijska knjižnica izrabila,
da se udeleži naših proslav na stroko-
ven, študijski način: Cankarjevo in
Prešernovo razstavo v Naši knjigi. Po-
glejmo Prešernovo razstavo, kako nam
govori o naši kulturni in politični ve-
sti! Najprej prikazuje dokumente iz
Prešernove biografije, ki jih hrani
Znanstvena knjižnica in Muzej v Ljub-
ljani. Cim bolj se oddaljujemo iz Pre-
šernove dobe, s tem večjim spoštova-
njem čuvamo, s tem večjo ljubeznijo
e'p>damo ^e dragocene stvari. Kaj vse
lahko razbere vešče oko znanstvenika;
ali pisatelja iz spričevala, vpisnic, se-
znamov profesorjev, prošenj za službo,
rokopisov pesmi in pisem! To so do-
kumenti neprecenljive vrednosti. Dalje
vidimo prvotiske Krsta, Venca, Gazel,
Zdravljice, V spomin M. Copa, celot-
nih poezij. Na teh, na videz tako po-'
hlevnih knjigah, se je zgodil čudež
vstajenja našega naroda. Pomemben del
razstave je »Prešeren v partizanih«.
Te stvari so za vse čase dokaz, da je
naša narodnoosvobodilna borba črpala
svoje sile iz vseh pozitivnih, naprednih
sil svojega razvoja, Prešernove verze
pa zapisala na svoje zastave. Bili smo
zapisani smrti, pa smo drugič — z njim
— vstali k življenju, kakršnega je videl
on. Skromnejši je prevodni del. Knjiž-
nica je dala, kolikor zmore sama in
kolikor ima v Celju v razvidu. Lepo so
urejeni »Sodobniki«. Tu imamo Čopovo
literarno zgodovino, Vrazova dela, Smo-^
letovega Varha, Cbelico v novomeškem
ponatisu, Korytkove »Pesmi kranjskigai
naroda«. Obsežno je zastopano »Pre-
šernoslovje«. Tu je Levstik, Stritar,
Toman, Leveč, Pintar, Aškerc, Prijatelj,
Kidrič, Punlar, 2igon, Grafenauer, Pir-
jevec, Koblar in vrsta mlajših prešerno-
slovcev, vse to raztreseno po' naših re-
vijah in zbornikih: LZ, DiS, NZ, Vedi,
Sodobnosti i. dr. Tu je Senoin Nagelj,
Jelovškova, Korš, Finžgar in Grošelj.
Razsitavo lepo dopolnjujejo leposlovna
dela o Prešernu ter slike Vrbe, Ribni-
ce, Ljubljane, portreti Prešerna, Lan-
gusove stvari.
Obiskovalec razstave, tak, ki si jo
zna ogledati, odhaja z nje bogatejši.
Marsikakšna stvar se mu v spominu
osveži, obnovi se mu pregled na pro-
blematiko našega naroda, v kolikor se
zrcali v literarni zgodovini, poleg tega
te Pa navdaja veselje nad tem, da Ce-
lje tudi na ta način more počastiti spo-
min našega največjega duha. Prav bi
bilo, če bi za tako razstavo Ijudsko-
prosvetni svet izdal kazalo, prospekt ali
-kaj podobnega. To stvar zasluži zaradi
svoje vsebine, zaradi dela, ki ga z raz-
stavo ima prireditelj in zaradi kultur-
no-zgodovinskega dokumenta. 2e zaradi
spomina na pesnika je namreč treba
primerno ceniti vsako resno, kulturno
delo. Tudi javno opozorilo bi bilo na
mestu in oficielna otvoritev s strokov-
nim uvodom. Ožina razstavnega prosto-
ra pa naravnost kriči po zavetju za ta-
ke razstave. Orel Tine.
stran 2.'
»CELJSKI TEDNIKc
Leto II. — Stev. 7.
Na III. redni letni skupščini MLO Celje so odborniki
ugotovili v splošnem uspešno delo ljudskega odbora
Dne 5. t. m. je   zasedala    mestna i
skupščina, na kateri je izvršilni odbor !
polagal račune o svojem delu pred iz- 1
voljenimi odborniki. Skupščina je po- '
kazala velike uspehe, ki smo jih do- '
segli v preteklem letu na področju de- I
la ljudske oblasti, pa tudi napake, ki i
so se medtem porajale. j
Tov. Skomina Rafko tajnik MLO-j a i
je podal izčrpno poročilo o dosedanjem j
delu. Že v začetku se je dotaknil re- I
solucije Informbiro j a in njenih posle- ]
dic na našo gospodarsko dejavnost. Na- ■
še ljudstvo je še enotneje izpolnjevalo j
vse planske naloge, povrhu še izdelo- '
valo tiste artikle, katerih dobavo so i
nam odpovedale naše soseden države. I
Kljub trdi borbi in pomanjkanju go- i
tovih surovin in izdelkov nam je uspe- '
lo, kakor v celi državi, tako v naši re-
publiki, pa tudi na področju gospodar-
ske dejavnosti MLO-ja Celje plan iz-
polniti, v nekaterih panogah pa tudi
preseči.
V preteklem letu je Izvršilni odbor
posvetil veliko skrbi organizacijski
uredi vi in reorganizaciji poverjeništev,
da bi tako zagarantiral uspeh pri ved-
no večjih nalogah, ki so bile postav-
ljene pred mestni odbor. Druga važna
naloga, ki je vseskozi spremljala Izvr-
šilni odbor pri njegovem delu pa je
bila, da z ustanavljanjem novih gospo-
darskih podjetij lokalnega značaja čim-
bolj dvigne življenjsko raven celjske-
ga delovnega ljudstva.
Tov. tajnik je nato obravnaval delo
vsakega poverjeništva posebej.
Posebno v trgovini in preskrbi je bilo prebredenih mnogo
težav
Najprej je obravnaval novo organiza-
cijsko strukturo poverjeništva, nato ori-
sal še posebno skrb, ki jo posveča Iz-
vršilni odbor prehrani in preskrbi na-
ših ljudi. Ko je navajal vzroke, zakaj
je bilo v preteklem letu pri preskrbo-
vanju še več nepravilnosti, je rekel:
»Predvsem zaradi tega, ker smo ime-
li v naši trgovski mreži še razne trgov-
ce špekulante, ki so zavirali nemoteno
izvajanje naše preskrbe. Zato je bilo
potrebno, da se ves stari špekulantski
trgovski aparat, ki mu ni bilo za sku-
pen interes, odstrani in da se razde-
ljevanje prehrane vnese v državni sek-
tor. Zato smo v prvi in drugi polovici
lanskega leta odpravili vso trgovsko
privatno mrežo in okrepili našo socia-
listično. Kljub temu, da smo našo tr-
govsko mrežo razširili in da je vsake-
mu zagarantirana prehrana in preskr-
ba, vendar smo imeli še precejšnje te-
žave in je prišlo večkrat tudi do ne-
pravilnosti in upravičene kritike.
Te težave so bile predvsem v počas-
nem dostavljanju preskrbnih artiklov
v našo trgovsko mrežo zaradi pomanj-
kanja prevoznih sredstev. Težkoča je
bila tudi v tem, da nismo takoj imeli
dovolj kadra na razpolago. Sprejeli
smo precej tečajnikov, ki pa so bili od
strani starejših poslovodij in nameščen-
cev zapostavljam in niso dobili nika-
ke pomoči.
Največja težkoča pa je tudi v tem,
da naše trgovine ne poznajo dovolj po-
treb našega prebivalstva in da se pre-
malo brigajo za asortimente, ki bi na-
šemu ljudstvu najbolj odgovarjali. Le
tako, da bomo mi pravilno razumeli
potrebe našega delovnega človeka in
nudili to, kar mu najbolj ugaja, bomo
dvigali njegov življenjski standard in
dosegli, da bo kulturno postrežen in
zadovoljen, ker le tako bo še več žr-
tvoval za izvedbo petletnega plana.
Nadalje je govoril o upravi za od-
kup, o posameznih odkupih, ki so bili
izpolnjeni vsi stoodstotno razen krom-
pirja. Omenil je tudi nepravilnosti in
napake pri odkupnem podjetju Sadje-
zelenjava, ki ni v zadostni meri pre-
skrbelo našega prebivalstva s potreb-
nim. O delavsko uslužbenskih restav-
racijah je rekel:
»Da naša ljudska oblast skrbi za
našega delovnega človeka je razvidno
tudi iz zvezne uredbe o ustanavljanju
delavsko uslužbenskih restavracij in
menz. K ustanovitvi istih je tudi lO
pristopil in smo jih na našem področju
ustanovili IG. Te restavracije nudijo
delavcu in nameščencu dobro in cene-^
no hrano. Da bodo iste res odgovarja-
le svojemu namenu, da bomo imeli v
njih res socialistične restavracije, jim
bomo v bodoče posvečali še več pažnje,
2e iz dosedanjih izkušenj lahko skle-
pamo, da bodo iste ogromno pripomo-
gle k dvigu življenjskega standarda.«
Kljub vsej skrbi Izvršilnega odbo-
ra in strogi kontroli trgovinske inspek-
cije pa je bilo zagrešenih več nepra-
vilnosti v raznih področjih prehrane in
preskrbe. Razpravo o trgovinskih in
preskrb ovalnih problemih je zaključil:
»Vse nepravilnosti, ki se še dogaja-
jo v naši trgovini nismo mogli odpra-
viti in tb zaradi premale množične
kontrole. Ce bodo naše delovne mno-
žice spremljale dogajanja v trgovini in
če bodo vse nepravilnosti s konkretni-
mi dokazi prijavljale naši oblasti, ji bo
mogoče, da se bodo vse napake, ki se
dogajajo v distribucijski mreži odpra-
vile.
Mestni odbor je socialnemu skrbstvu in ljudskemu zdravstvu
nudil ogromno pomoč
Tov. tajnik je o skrbi ljudske obla-
sti za izboljšanje socialnega stanja in
zdravstva govoril o obširni zdravstve-
ni dejavnosti, pregledih, podporah, o
dečjem domu, otroških jaslih, domu
igre in dela itd. O javni bolnici je
dejal:
»Stanje po kapaciteti je 517 postelj.
Število sprejemov v lanskem letu je
17.714, oskrbnih dni pa 152.057. V pri-
merjavi s predlanskim letom je bilo
sprejemov 5.911 več, oskrbnih dni pa
8,079 manj. Ce primerjamo leto 1947
z letom 1948 pa dobimo, da je bilo
sprejemov 2.295 več, oskrbnih dni pa
28.542 manj. Iz tega sledit da je bilo
prihranjenih zavodu 1,273.250 din, če se
računa 1 oskrbni dan z din 157.60 kot
dejansko stane po izkazanih računih.
Iz tega sledi tudi dejstvo, da je bilo
delo na oddelkih dobro organizirano in
pa tudi bolj ekspeditivno, kot v pred-
lanskem letu. V letu 1948 je bila umr-
ljivost v bolnici 2.06 odst.
Ker je bil odobreni kredit 16 milijo-
nov dinarjev v lanskem letu prenizek,
so se med tem letom pojavile potrebe
po dobavi raznega blaga, ki je bilo
plansko dodeljeno, se je moral proračun
naknadno zvišati za 5 milijonov.
Gradbena dela v bolnici ne napre-
dujejo tako, kakor bi morala napredo-
vati. To pa predvsem zaradi načrtov,
drugo zaradi tega ker gradbeno podje-
tje nima dovolj kadra na razpolago, da
bi pospešilo tempo gradnje posameznih
nujnih objektov v bolnici. Zaradi po-
manjkanja gradbenega delavsta in me-
hanizacije gradbenega podjetja ne bo
mogoče dovršiti nujna dela na opera-
cijskem traktu, na kuhinji in pralnici,
zaradi pomanjkanja načrtov pa na tu-
berkuloznem oddelku.
Druga važna ustanova je Zdravstve-
ni dom. ki se sestoji iz otroške polikli-
nike, posvetovalnice za matere in do-
jenčke splošne ambulante in protitu-
berkuloznega dispanzerja.
Ce pogledamo statistiko tega zavoda,
nam poda naslednjo sliko:
Obiskov otroške in šolske poliklini-
ke je bilo 9.840; splošno ambulanto je
obiskalo 1.764 oseb; rentgenskih pre-
gledov je bilo izvršenih pri šolskih
otrocih 1.714. cepljenj proti davici in
škrlatinki je bilo 1.850, posvetovalnico
je obiskalo 350, protituberkulozni dis-
panzer pa je imel 6.370 pregledov.
Razen zgoraj navedenih številk je
treba še omeniti obiske medicinskih
sester na domovih, predavanja itd., ki
jih je bilo v preteklem letu veliko.
Ogromno pažnje je Izvršilni odbor
polagal socialnemu skrbstvu in je bila
v ta namen izdana ogromna vsota. V
preteklem letu smo podpirali 103 po-
polnoma nepreskrbljenih revežev z me-
sečno podporo 700 din. Poleg tega smo
podpirali 214 deloma nepreskrbljenih
starih in onemoglih z mesečno podpo-
ro od 100 do 600 din. Revežem smo
preskrbeli 105 metrov drv, za obleko
smo doslej podelili 25.000 din.
V domu onemoglih v Celju imamo 61
revežev, v Vojniku 21, v Šmarju 1 in
v Radgoni 2 slaboumni osebi. Nereše-
nih prošenj za sprejem v dom je 15.
Da bi rešili vse nujne prošnje in da
bi skoncentrirali vse onemogle v enem
domu, smo adaptirali bivšo graščino
na Grmovju, v katero bomo v najkraj-
šem času preselili dom. Vendar pa ka-
paciteta ne bo zadoščala in bo nujno
potrebna še nadzidava enega nadstrop-
ja. V preteklem letu smo porabili za
investicije 850.000 din, kar ni zadosto-
valo in bomo v letošnjem letu morali
gledati, da zadostimo potrebam Doma
onemoglih.
V preteklem letu smo Izdali skupno:
1. Za izvendomsko  zaščito sociallno
ogroženih odraslih 2,044.585  din,
3. za oskrbnine za socialno ogrožene
odrasle v ustanovah izven okraja din
175.174.—,
3. kot pomoč za zdravljenje 4 ne-
premožnih v zdravilišču 31.220 din,
4. za zdravljenje in zdravila nepre-
raožnim 19.500 din,
5. za pogrebne stroške 11.444 din.
Težkoče pri poverjeništvu za komunalne zadeve bodo v tem
letu znatno zmanjšane
Ko je orisal delo in uspehe ter pro-
bleme gradbene uprave, prometnega
odseka in uprave komunalnih podjetii
je prešel na stanovanjska vprašanja:
»Najvažnejši problem v poverjeni-
štvu, ki ga ni mogoče rešiti in na ka-
terega je Izvršilni odbor polagal ogro-
mno pažnje, je stanovanjski problem.
S povečanjem naše industrije je dotok
delavstva v naše mesto iz dneva v dan
večji. S tem se tudi stanovanjska kri-
za iz dneva v dan veča. Po stastistiki,
ki jo imamo, smo v začetku prejšnje-
ga leta imeli 1.600 prošenj za stanova-
nje. Konec leta 1948 se je število pro-
šenj povečalo na 3.400, od katerih je
najmanj 1.600 nujnih. Za kritje naj-
nujnejših potreb primanjkuje ca 1500
stanovanj.
Ce se vprašamo za vzroke, zakaj se
stanovanjska stiska iz dneva v dan
veča. bomo videli, »da to predvsem iz
nezaintei-esiranosti posameznih uprav
državnih gospodarskih podjetij, ki se
no brigajo dovolj, da bi svojemu de-
lavstvu nudile osnovne delovne pogo-
je. Drugič zaradi pomanjkanja delovne
sile pri gradbenih podjetjih, zaradi
pomanjkanja materiala.
Da bi se trenutno stanovanjsko vpra-
šanje rešilo, je Izvršilni odbor prišel
do sklepva, da morajo vse tovarne po
uredbi o zaposlitvi delovne sile, če ho-
čejo isto dobiti, ji tudi zagotoviti pri-
merna stanovanja,
S tem. da bomo odstopili prošnje za
dodelitev stanovanj posameznim tovar-
nam, jih bomo prisilili, da bodo same^
gradile stanovanja za svoje delavce in
nameščence.
Za koliko bo MLO v letošnjem letu
dvignil stanovanjski fond, nam ni zna-
no in to iz razloga, ker še ni sprejet
republiški proračun za leto 1949.
Pod neposredno vodstvo poverjeni-
štva za Komunalne zadeve spada tudi
Ekonomija. Izvršilni odbor je ekono-
miji v preteklem letu polagal ogrom-
no pažnjo. Posebno če pomislimo, da
so lokalne ekonomije važen faktor pri
dopolnilni preskrbi našega prebival-
stva. To dopolnilno vlogo je naša eko-
nomija v preteklem letu tudi imela,
saj je s svojimi pridelki zalagala celj-
ski trg in celo menze. Važno vlogo je
odigrala tudi na našem trgu v pogledu
reguliranja cen. Toda žal ekonpmija ni
mogla zalagati lOOodstotno našega trga
in kriti vse potrebe prebivalstva in to
zaradi pomanjkanja delovne sile, za-
radi pomanjkanja stanovanj in pa več-
kratnih povodnji, ko je voda zalivala
večji del ekonomije.
Z zaplembami, ki jih je sodišče izre-
klo, smo dobili pod našo upravo 17 ha
zemlje na Jožef o vem hribu kar bomo
v letošnjem letu organizirali v dobro
vrtnarijo, da bo vir naši dopolnilni
preskrbi Kakor na eni, tako tudi na.^
drugi ekonomiji nismo imeli dovolj
toplih gred, kjer bi lahko gojili zele-
njavo, sadike in drugo, kar bi lahko v
veliki meri koristilo našemu delovne-
mu človeku. Zato je Izvršilni odbor, ki
je že upravljal s polovico zaplenjenega
imetja bivše vrtnarije Zelenko, z raz-
lastitvijo še druge polovice, ustvaril
lepo vrtnarijo, ki bo že v zimskem ča-
su in v zgodnji .spomladi s svojimi to-
plimi gredami ogromno koristila naše-
mu prebivalstvu.
Kako na vseh koncih in krajih vo-
dimo borbo za čim pravilnejšo pre-
skrbo našega prebivalstva, tako je tudi
naš lO vodil v lanskem letu poseb-
no pažnjo za dopolnilno preskrbo na-
šega delovnega človeka iz lokalnih vi-
rov.
Kaj hočemo doseči s tem? S tem bo-
mo uspeli našemu delovnemu človeku
zboljšati življenjske pogoje, da bomo
z regulatorno vlogo zniževali cene na
trgu, ter jih ustalili in vse vaške špe-
kulante, ki z navijanjem cen žulijo
našega delavca, izolirali. Tako- bomo
dosegli tudi dvig realne mezde naše-
mu delavcu.
Močno povečan krog podjetij lo-
kalnega gospodarstva bo omogočil
še hitrejši tempo dviganja živ-
ljenjskega standarda
Tov. Skomina je nadalje razipravljal
o notranjem ustroju poverejništva in
mreži gospodarskih obratov in delav-
nic, omenil težave pri iskanju surovin,
uporabi strojev in stanju strokovnja-
kov.
Večji del podjetij je presegel pro-
izvodnji plan za leto 1948. Med podje-
tji, ki so dosegla plan so:
Celjska zlatarna 116%, Elektroinšta-
lacija 118.44%, Precizna mehanika .
113.72%, Kamnoseštvo 102.66%, Slikar-
stvo 116.78%, Pečarstvo 108.70%, Mi-
zarstvo 101%. Tovarna perila 103.72%,
Krojaštvo 109.60%, Klobučarstvo 105.87.
Modistinja 108%, Šivalnica 138%, Ta-
petništvo 117%.
Druga podjetja so pa zaradi pomanj-
kanja surovin ali zaradi drugih tehtnih
vzrokov nekaj pod planom. Ce pa pri-
štejemo h planskim nalogam še ona
izvenplanska dela, ki so jih naša pod-
jetja izvedla v preteklem letu, je bil
skupen plan podjetij 100% dosežen in
celo presežen.
V nadaljnjem poteku skupščine je bi-
lo še poudarjeno, kako slabo so neka-
teri izvoljeni odborniki izpolnjevali
svoje naloge:
Bili so redki primeri, da bi se ljud-
ski odborniki javili Izvršilnemu odbo-
ru s konkretnimi predlogi za izboljša-
nje poslovanja Izvršilnega odbora, da
je moral Izvršilni odbor biti tisti, ki je
ljudske odbornike klical, da bi prena-
šali želje in predloge zborov volivcev
dobro preštudirani in predebatirani, v
koliko jih je možno izvršiti. Tudi sami
zbori volivcev niso bili redni, nekate-
ri pa so bili zelo slabo pripravljeni,
ter niti ni prišla do izraza njihova
osnova, da ljudski odborniki polagajo
račun o svojem delu pred svojimi vo-
'livci. Tudi tekočemu delu v terenskih
pisarnah bi posamezni odborniki mo-
rali posvetiti dosti več skrbi.
Tov. Svetličič Ivo je kritiziral ne-
katere nepravilnosti pri lokalnih pod-
jetjih, dalje je poudaril, da vajenci v
podjetjih in delavnicah odpovedujejo
učne pogodbe, ker nimajo  stanovanj,
Tov. Kune j je v diskusiji nakazal
ogromno razliko med zmogljivostjo
mestna ekonomije in iste površine, ki
jo obdelujejo posamezni kmetje. Samo
primer, da je ekonomija poleg vsega
drugega vzredila čez 100 prašičev na
dobrih 10 ha obdelovalne zemlje, nam
jasno kaže veliko prednost socialistič-
nega gospodarjenja v kmetijstvu.
Diskusije so se še udeležili Gradišnik
Fedor. Komerički Drago, Kokalj Sta-
ne, Skomina Rafko, Bevc Viktor, Ca-
ter Ivan, Rotar Rado, Lečar Franc in
drugi.
V nadaljevanju skupščine so odbor-
niki postavili več predlogov za raz-
lične izboljšave in poslovanja.
Poslanec iz Polul je predlagal izpo-
polnitev elektrifikacijske mreže naPo-
lulah in v Košnici, tov. Kresnik je
predlagal, da bi MLO zabranil vsako
krošnjarjenje s perutnino, kar bi ome-
jilo širjenje kokošje kuge. Tov. Gabrič
je predlagal, da bi ponovno uredili mi-
lamo, kjer bi dosti industrijskih ma-
ščob iz klavnice lahko predelovali v
milo. Jeršič Ivan je opozoril, da bi bi-
lo nujno rešiti problem odpadnih vod
celjskih tovarn, ki zastrupljajo vse
življenje v naših rekah. Diskutirali so
še o rezervni delovni sili, ki je še na
našem terenu, o gradnjah itd. IzvTŠilni
odbor bo vse te predloge pretresel in
jih po obstoječih možnostih uresničil.
Zadružniki v Arfi vasi so na letni skupščini
pregledali svoje delo in uspehe
Preteklo nedeljo so se zbrali vsi člani
udarne obdelovalne zadruge »Fr. Pre-
šeren«, da pregledajo dosedanje delo,
si izvolijo ponovno upravni odbor ter
se pogovorijo o bodočem delu.
Predsednik Ulaga Franc je v svojem
poročilu poudaril kako važno nalogo
je imela v preteklem letu partijska or-
ganizacija v zadrugi. Le zato, ker je
znala pravilno voditi delo, združiti vse
zadružnike v tako trdno celoto in jih
zainteresirati za izpolnitev vseh nalog,
je uspela povesti zadrugo med naj bolj-
v Sloveniji. Visok naslov »Udarna za-
druga«, pohvale in nagrade, ki so jih
prejeli od raznih forumov in organi-
zacij pričajo, da so zadružniki za svoje
požrtvovalno delo dobili tudi zasluže-
na priznanja. Visok hektarski donos, ki
so ga dosegli, uspehi pri živinoreji,
ureditvi gospodarskih zgradb, delu pri
napeljavi vodovoda, ureditev hleva,
pralnice in tekališča kažejo, s kakšno
ljubeznijo so zadružniki skrbeli, da bi
svoj dom in gospodarstvo čim t3olj iz-
popolnili.
Kaj zmore kolektiv, kakšna je moč
socialističnega dela v kmetijstvu, to
nam najbolje kažejo uspehi teh za-
družnikov. Na občnem zboru pa niso
govorili samo o uspehih. Kritizirali so
nekatere nepravilnosti v pisarni in
skladišču, preoster nastop brigadirja
do zadružnikov ter tudi slabo delo ne-
katerih članov. Ko so si iz oči v oči
povedali napake, so sklenili, da jih bo-
do takoj odpravili. Tudi čistoči stano-
vanj in gospodarskih prostorov ter
dvorišču bodo posvetili več pažnje.
Potem, ko so razrešili prejšnji odbor,
so soglasno izvolili v upravni odbor na-
slednje zadružnike:
Ulaga Franca, kateremu so izkazali
še posebno zaupanje, Pečnik Ivana, Je-
lenčič Angelco, Kolar Frido, Gros Zof-
ko, Hudovernika in Vidrih Marto. Iz-
brali so tudi vodje posameznih brigad,
tako so izvolili za tri poljske skupine
brigadirje: Jelenčič Stano, Gros Zofko
in Privšek Jožico, vrtnarsko brigado
bo vodila Ulaga Marija, mešano Hu-
dovernik Rafko, živinorejsko pa Leban
Andrej. Sklenili so tudi briga dno delo
povsern reorganizirati. Tako bodo sedaj
določili posameznim brigadam stalne
površine, katere bodo obdelovale in
tako najlažje ugotovili, katera brigada
bo dosegla boljše uspehe in bo zato tudi
najboljše plačana. Vsaka poljska bri-
gada bo imela svoj par konj. Norme
bodo tudi v vrtnarstvu odslej bolje ure-
dili, ker so ugotovili, da se do sedaj
niso pravilno izpolnjevale.
Povečali bodo površino zasejano s
hmeljem od 2,20 ha na 4 ha, zgradili bo-
do kokošnjak za 500 kokoši in prečistili
vse zgradbe. Na Zalogu v vrtnariji bo-
do uredili nove steklene grede z 48 m'
stekla. Adaptirali bodo hlev v Ar j i va-
si. Tudi v Brunskem bodo povečali
hlev za 10 glav živine in svinjak za 15
pitancev. Zgradili bodo tudi posebno
shrambo,kjer bodo mlatili deteljno seme.
Posebne načrte imajo za dvig hek-
tarskega donosa, kjer mislijo precej
preseči vse dosedanje rezultate. Govejo
živino bodo pomnožili od 53 na 64 re-
pov, predsednik pravi, da hočejo to do-
seči že do aprila.
Zadružniki kakor uprava pa niso de-
lali načrtov samo za delo. Uredili si
bodo svoje domove še bolj udobno,
igralska družina bo priredila več iger
in večkrat se bodo zabavali. — Svojo
knjižnico pridno uporabljajo in bodo v
bodoče črpali še več znanja iz knjig.
Tudi pevski zbor bo večkrat razveselil
zadružnike po napornem delu, ali pa
bodo v dvorani skupno poslušali radio.
Vsak četrtek bodo študirali, da bi si
čim bolj razširili svoje kulturno kakor
tudi politično obzorje.
V svoj kolektiv so na skupščini spre-
jeli tudi tri nove člane, ki so jih prosili
za sprejem. Krušlin Avgusta, Martinčič
Antona in Šuligoj Karla.
»Takole po strani bom dobil enega
od zadružnikov, pa mu bom rekel naj
mi res po pravici pove, kako se imajo
v takile obdelovalni zadrugi,« mi je re-
kel neki kmet, ko smo govorili, da
skupno obiščemo zadrugo v Ar j i vasi,
»Bom pa jaz tudi tako napravil,« sera
si mislil. Vprašal sem o tem zadružni-
ka, ki je imel opravka z vozmi na dvo-
rišču.
»Ah kaj še,« mi je rekel. »Ce ti po-
vem kako sem živel preje in sedaj —
noč in dan. Praviš, da se bojite, da ne
bi kdo lenaril, ko boste ustanovili ob-
delovalne zadrugo. Poglej pri nas vsi
pridno delajo. Zavedni člani so, pa tudi
norme precej pomagajo. Ne .revščina,
bogati smo. Poglej pri nas je najbolj
priden Leban Andrej, ima ženo in sina.
Sam je opravil v preteklem letu čez 400
trudodni. Pa tudi žena in sin sta precej
napravila. Za svoje delo sta dobila čez
70.000 din čistega, to se pravi poleg
hrane, stanovanja in drv. Poleg tega
sta dobila za več kot 20.000 din bonov
za nakup industrijskega blaga po ve-
zanih cenah. No, vprašam te ali je kak-
šen kmet, tudi srednji, toliko pridelaL
Ne boš ga dobil.« Moral sem mu pri-
trditi. »Z normami je pa tako. Poglej
primer. Ce nakidam 8 voz gnoja se mi
šteje trudodan in četrt. Jelačičeva Stan-
ka, Jazbecova Jožefa in Kolar Ferdo,
so nakidali po 16—17 voz na dan. Si
videl, en dan so naredili za dva. In tako
sta se jim štela 2 trudodneva in e>o1.
Tudi zadružnik Kranjc in njegova
žena sta dobila veliko denarja bonov in
hrane. Kdor več dela, več dobi enega
ali drugega. Brez skrbi ste, v obde-
lovalni zadrugi boste dosti bolje živeli
kakor sedaj. »Vsako leto smo na bolj-
šem. Predlanskim smo si računali za
trudodan 42 din, lani, ker smo več pri-
delali in imeli več dobička, smo prišli
že na 88 din, seveda poleg hrane, sta-
novanja in bonov, letos bomo prav go-
tovo še višje.«
»Veseli nas pa vse skupaj,« je še pri-
stavil, »da so kmetje sprevideli pred-
nosti zadružnega obdelovanja zemlje in
že marsikje snujejo podobne zadruge.
Le povej jim, da se bo pri nas vseh 64
zadružnikov lahko le pohvalno izrazil«
o življenju v zadrugi.«
PRED IV. KONGRESOM LMS
Tekmovalne vesti iz mladinskih aktivov
Aktiv »OGRAD«-a Št. Pavel
Vsi se 100% udeležujejo študijskih
sestankov, kjer predelavajo material
skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ»
Naredili bodo pri podjetju 150 udar-
niških ur. Vsi se bodo udeležili okraj-
nega izleta v Planico meseca marca.
Tekmujejo v rednem obiskovanju ur
predvojaške vzgoje. Sodelujejo pri va-
ških organizacijah.
Kozje
Aktiv se je obvezal, da bo opravil do
kongresa 600 delovnih ur. Do sedaj so
že izpolnili 60 ur. Aktiv so razdelili na
tri aktive, v katerih imajo zajete 61
mladine. Pripravljajo igre Uroki in 2e-
nitev. 8. februarja so izvolili vodstvo,
ki bo vodilo mladinsko organizacijo.
Kmečki tečaj, ki se vrši tedensko redno
obiskuje 32 članov.
Buče
Kmečki tečaj, katerega obiskuje 30
mladine, imajo dvakrat tedensko po 3
ure. Mladinci so predlagali k učnem
načrtu še pouk knjigovodstva, kar bo
predaval poslovodja zadruge. Priredili
so igro Veriga, pripravljajo pa še dru-
go prireditev.
Volna Laško
V šestih mešanih brigadah dela 22
mladincev, ki dnevno presegajo normo
za 15%. Tri mladinke so udarnice in
presegajo norme za 20—30%. 32 mladin-
cev in mladink je bilo nagrajenih od
.strani uprave. Izostanke so popolnoma
odpravili. Trije mladinci so dovršili
strokovno normirski tečaj. 34 mladin-
cev se vedno udeležuje prostovoljnega
dela. 65 mladincev se redno udeležuje
študijskih sestankov. Osem mladincev
obiskuje strokovni tečaj drž, uslužben-
cev. Trije mladinci so na partijskem
tečaju v Teharju. 26 mladincev je
vključenih v Mladinsko kulturno dru-
štvo Alojza Hohkrauta. ki je bilo se-
daj ustanovljeno, priredili so tri kultur-
ne prireditve. V podjetju je še 12 mla-
dincev neorganiziranih, te pa bodo pri-
tegnili do^ kongresa. Celotni aktiv bo
delal na čast kongresa en dan prosto-
voljno v tovarni in tako opravil 960
delovnih ur. Vsi mladinci in mladinke
bodo šli na izlet v Planico, Vrbo, roj-
stni praj Prešerna in Drago, znani kraj,
kjer je okupator mučil naš narod.
Dobrna
Pri gradnji zadružnega doma je mla-
dina delala 900 delovnih ur, sprejeli so
v organizacijo pet novih članov. Do
6. aprila se bodo naučili igro Mladost
pod soncem. Napovedali so tekmovanje
aktivom Vojnik, Št, Janž, St. Andraž
in St. IIj, predvsem v točnem delu or-
ganizacije. Vsak član bo opravil 20
prostovoljnih delovnih ur. Uredili bodo
knjižnico in utrdili in razširili fizkul-
turno društvo.
Rudarska šola Zabukovca
Napovedali so tekmovanje obratnim
aktivom rudnika Zabukovca. Imajo red-'
ne tedenske študijske sestanke, na ka-
terih tekmujejo za 100% udeležbo. Vsi
so naročeni na list Mladino, ki jo skup-
no predelavajo. Tekmujejo, da do kon-
ca šolskega leta odpravijo vse slabe in
nezadostne ocene. Za zabavo članov
imajo plesne vaje, kjer se učijo razne
folklorne plese, obvezali so se. da bodo
naučili vse člane pravilnega plesa. Pri-
redili so Prešernovo proslavo. Posta-
vili so dva učna krožka, in sicer En-
ciklopedijo in matematiko. Ustanovili
so svoje fizkuiturno društvo, šahovski
krožek ter organiziradi delovno bri-
gado.
Rudarska šola Hudajama
Mladinci rudarske šole Hudajama de-
lajo trikrat tedensko v jami na delo-
višču, imenujejo se »številka mladih
rudarjev«. Organizacija redno razprav-
lja o zboljšanju dela. Ustanovili so kro-
žek, za slabe učence in sklenili, da bodo
do kongresa popravili vse slabe ocene.
Redno predelavajo material kongresa
SKOJ-a in LMJ. V. kongresa partije
in referate s IV. zasedanja ljudske
skupščine. 14 članov redno poseča kro-
žek, godbe na pihala. Obljubo, ki so j«
dali IV. kongresu SKOJ-a izvršujejo,
tako da v mesecu januarju in decembru
ni bilo niti enega neupravičenega iz-
ostanka
Leto II. — štev. 7.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 8.i
Glavna obravnava proti orga-
nizatorjem družbe ,,Grom"
Dne 4. in 5. februarja 1949 se je vr-
šila pred okrožnim sodiščem v Celju
v dvorani OLO Celje-okolica glavna
obravnava zoper Satler Ivana,
uslužbenca MLO iz Celja, Žagar
Alberta, uslužbenca Lesno-industrij-
skega obrata Teharje iz Celja, Cre-
p i n š e k Oskarja, uslužbenca Cinkar-
ne iz Celja, Tirgušek Alojza, zidarske-
ga delovodjo iz Zadrž pri Šmarju pri
Jelšah, Osojnik Ferdinanda, trgovca in
gostilničarja iz Olimja pri Podčetrtku,
Grobeljšek Ivana, posestnika iz Verač
pri Podčetrtku. Plevčak Franca, mesar-
ja in posestnika iz Celja, Žagar Anto-
nije, nameščenko iz Celja in Mihelič
Jožefa, župnijskega upravitelja iz Vi-
tanja.
Javni tožilec jih je obtožil, da so bili
vsi, bodisi vodilni člani ali pa agilno
sodelovali v ilegalni organizaciji, ka-
tero je ustanovil v februarju 1946. leta
prvoobtoženi Satler Ivan. Ta organiza-
cija si je kasneje nadela značilen na-
slov »Gorje razbojnikom — osveta mo-
rilcem« ali skrajšano »Grom«. Ze to
ime samo jasno kaže kakšne cilje in
namene je zasledovala, kajti razbojni-
ki in morilci to naj bi bili ljudska ob-
last. Namen organizacije je bila zruši-
tev ljudske oolasti, zrušitev ustavne
ureditve FLRJ, uničenje vseh prido-
bitev narodno osvobodilne borbe, omo-
gočiti vdor tujih imperialističnih čet
in vojnih zločincev v FLRJ, in omogo-
čiti kapitalističnim elementom povra-
tek na njihove izkoriščevalske pozici-
je. Da bi organizacija to svojo nalogo
dosegla, je Satler na eni strani ustano-
vil nekak vodilni center v Celju, v ka-
terem se je poleg njega nahajal še Ža-
gar Albert in Crepinšek Oskar, razen
tega pa je postavil vrsto zaupnikov po
raznih krajih, ki so imeli nalogo širiti
organizacijo potom pridobivanja no-
vega članstva. Ta organizacijski cen-
ter si je tudi razdelil med seboj teren
in je bil tako Satler Ivan odgovoren,
razen za delovanje celotne organizacije,
še posebno za območje tako zvanega
centra Celje in pa območja Zgornje Sa-
vinjske doline, dočim je bil Žagar Al-
bert kot Satler j ev namestnik odgovoren
za območje okraja Šmarje in Ponikve.
Crepinšek Oskar je imel funkcijo Ža-
gar je vega namestnika za območje okra-
ja Šmarje, razen tega pa je bil tudi v
organizaciji blagajnik. Vsi ti so si nato
na svojem območju postavili mrežo za-
upnikov. Kot najagilnejši zaupniki so
bili predvsem Tirgušek Alojz v območ-
ju Šmarje pri Jelšah, ki si je nabral
11 članov, s katerimi je nato deloval,
dalje Plevnik Edvard za območje Sela-
Verače, ki je pridobil še 5 članov, Osoj-
nik Ferdinand, ki je pridobil večje šte-
vilo članov. Najagilnejši člani organi-
zacije so bili Grobeljšek Ivan, Žagar
Antonija in Mihelič Jože. Organizacija
je iskala zaupnike, kakor tudi članstvo
v vrstah sovražnikov današnje ustavne
lureditve FLRJ, bodisi, da so postali so-
vražniki že med narodno osvobodilno
borbo kot nemški vojaki-sodelavci oku-
patorja, četniki ali pa da so postali po
osvoboditvi zaradi tega, ker so videli,
da se majejo tla njihovemu izkorišča-
nju, kot n. pr. Osojnik, Plevčak in Mi-
helič. Osnovno nalogo organizacije, ki
je bila v tem, da privede v naši državi
do preobrata s pomočjo vdora tujih čet,
je hotela organizacija »Grom« izvršiti
na ta način, da bi s podtalno sovraž-
no propagando na eni strani vzbudila
nezaupanje in nerazpoloženje med
ljudstvom do sedanje ljudske oblasti,
na drugi strani pa bi pripravila po-
trebne ljudi, ki bi v trenutku preobrata
prevzeli upravo nazaj postavljenih ob-
čin v svoje roke, prav tako tudi var-
nostno službo. Ta naj bi predvsem po- '
zaprla vse funkcionarje ljudske obla-
sti, člane KP, OF in sploh vse napredne
ljudi. Vse te priprte osebe bi nato or-
ganizacija likvidirala, t. j. umorila. Ra-
zen teh osnovnih nalog pa je prevzela
tudi nalogo, da zbira podatke tako o
varnostnem aparatu, kakor o J A in nje-
nih premikih, sezname članov KP in
OF, razna poročila o volitvah, gospo-
darskem položaju, političnem položaju
in sploh vse ostale podatke, za katere
bi se inozemstvo interesiralo. Vse te
podatke je organizacija nameravala
pošiljati potom svojega ilegalnega ku-
rirja Šuler Pepija v Avstrijo, ter jih
dostavljati v roke tamkajšnjih vojnih
zločincev. Organizacija »Grom« je ime-
la v teku svojega delovanja več večjih
in manjših tajnih sestankov na raznih |
krajih v območju svojega delovanja.
Na Satler j evem in Zagarjevem domu
v Celju so prenašali navodila za raz-
ne sestanke članov in zaupnikov v
Šmarju, Sodni vasi, v Zusmu, Vera-
čah, na Boču in drugod. Na takih se-
stankih je vodstvo organizacije načrtno j
prenašalo navodila za širjenje sovražne '
propagande in zbiranje vohunskih po-
datkov. Kot predmet sovražne propa-
gande je organizacija predvsem širila
vesti o skorajšnjem preobratu, o pri-
hodu Angloamerikancev, o koncentra-
ciji čet in vojnih zločincev, t. j. usta-
šev, četnikov in druge golazni na av-
strijski meji, o križarjih in njihovi mo-
či, o skupnih kotlih, o sabotaži, o slabi
prehrani, o razdelitvi naše države na
samostojno Srbijo pod vodstvom kra-
lja Petra, samostojno Hrvatsko pod
vodstvom Paveliča in Slovenijo pod
vodstvom zločinca Rozmana. Organiza-
cija je razmnoževala razne protidržav-
no pesmi, kot n. pr. pesem »Ura se
bliža«, katere avtor je bil Žagar Al-
bert, širila v letu 1948. parolo o po-
begu maršala Tita in ministrov v ino-
zemstvo, organizirala pisanje in troše-
nje raznih letakov ob priliki volitev, s
katerimi je hotela doseči abstinenco in
podobno. Vso sovražno propagando je
nato potom svojega članstva širila po
terenu v območju svojega delovanja.
V več krajih je organizacija že pred-
videla razne osebe, ki naj bi prevzele
županska in tajniška mesta na bodo-
čih občinah, vendar so si ta mesta v
glavnem rezervirali člani organizacije
za sebe. Tirgušek bi bil • bodoči župan
v Šmarju pri Jelšah, dočim je Mihelič
predvidel župana v Vitanju starega
župana iz bivše Jugoslavije, češ da je
to človek, ki ima največje zaupanje
organizacije. Da pa ta organizacija ni
imela samo bodočih ciljev, temveč, da
je že sedaj prehajala na oborožene ak-
cije, se vidi iz dejstva, da je Tirgušek
Alojz predlagal že v jeseni 1. 1946 obo-
roženo akcijo ob priliki volitev, to je,
da bi s silo preprečevali ljudem dostop
do volišč. Še bolj jasno pa se vidi iz
tega, ker se je organizacija potom vo-
dilnega člana Žagar Alberta in pa po-
tom zaupnikov Tirgušek Alojza in Go-
lež Jožefa, ki je bil v letu 1948. obso-
jen na smrtno kazen zaradi svojega de-
lovanja v oboroženi bandi, povezala z
oboroženo tolpo Marušič Cirila in Lau-
bič Ivana-Palčka, ki je v začetku leta
1947. izvršila večje število umorov, ro-
pov v zadruge in krajevne ljudske od-
bore ter je bila sredi leta 1947. imiče-
na. S to tolpo se je Žagar Albert v ime-
nu organizacije sestal dvakrat kot »de-
legat Ivan« v Hotunjah pri Ponikvi v
nekem gozdu, kjer je sklenil s tolpo spo-
razum, da bo organizacija obveščala
bando s podatki o NM, UDV in ukrepih
proti njej, banda pa bo po navodilih
organizacije ropala in ubijala organe
ljudske oblasti. Razen tega naj bi or-
ganizacija bando tudi podpirala s skri-
vanjem in prehranjevanjem, kar je že
organizirala, ne samo v območju Sodne
vasi, temveč tudi v območju Kozjega
in proti Brežicam. V zvezi s tem so na
teh sestankih že napravili konkreten
načrt za napade bande na KLO Tehar-
je in KLO Vrbno pri Štorah in na po-
stajo NM in UDV v Šmarju pri Jel-
šah, od koder naj bi banda vse var-
nostne organe odpeljala in jih umorila.
Na podlagi tega sporazuma je organiza-
cija sprejela od bande del že preje na-
ropanega plena in 28 živilskih nakaz-
nic. Do realizacije celokupnega načrta
pa ni prišlo, ker je bila banda predhod-
no uničena. Člani organizacije pa so
hoteli imeti tudi neko zagotovilo ob
priliki bodočega preobrata za svoje se-
danje delovanje ter so v to svrho za-
htevali, da se jim izdajo legitimacije.
Po notranjem ustroju organizacije je
legitimacijo dobil oni, ki je tri mese-
ce agilno delal v organizaciji. Te legi-
timacije je izdelal vodilni član Cre-
pinšek skupno z Žagar Albertom in jih
opremil z žigom organizacije »Grom«
ter so bile že podeljene 9 članom.
Crepinšek Oskar je razen tega ukra-
del v tovarni Cinkarne v Celju večje
število raznih načrtov tovarniških ob-
jektov, razne fotografije delov obratov
in podobne zaupne podatke. Vse to je
imel shranjeno, da bo ob priliki poslal
kot vohunski material v inozemstvo.
Razen tega je še z lažnimi prijavami
provociral oblastne organe ter s tem
preizkušal, kako bodo reagirali na nje-
govo lažno prijavo. Ukradel je tudi iz
izložbe Cinkarne v Celju 12 cinkovih
plošč in si jih prilastil.
Plevnik Edvard je bil razen svojega
delovanja v organizaciji »Grom« ob-
tožen tudi, da je bil sredi septembra
1948 s strani oborožene bande pokli-
can v gozd blizu Sel in da tega ni ja-
vil oblastem.
Plevčak Franc je bil razen delovanja
v organizaciji obtožen tudi, da je vedel
za delovanje že obsojenih Zore Ivana,
Omerza Leopolda, Puhlin Jožeta, Le-
bič Franca in Gorenj ak Ivana, ki so v
začetku 1948 nameravali izvršiti obo-
rožen napad na okrožne zapore v Ce-
lju, v namenu, da bi osvobodili pri-
pornike in jih odvedli v križarsko
bando, pa vsega tega ni javil oblastem,
temveč jim je celo pomagal pri nji-
hovih poslih. Razen tega je bil obtožen
tudi črnoborzijanskega delovanja, ker
je od leta 1945. do leta 1948. protiza-
konito nakupil iz raznih krajev okrog
6000 klobas, 40 kg salam, večje količi-
ne prešičjega mesa in okrog 1500 litrov
vina, pri čemer se je okoristil za preko
44.000 din, ne da bi nakup ali prodajo
prijavil oblastem in ne da bi od tega
plačal kakršne koli zakonite dajatve.
Po prečitanju obtožbe so podali ob-
toženci svoj zagovor. Satler Ivan in
Plevčak Franc sta bila izredno zakrk-
njena in nista priznavala ^ikake kriv-
de. Ostali obtoženci pa so pod težo
dokazov morali v celoti priznati svo-
jo krivdo in ob soočenju tudi povedali
tako Satlerju kot Plevčaku v obraz
njihova dejanja ter ju na ta način
postavili na laž. Obravnava je poka-
zala, da je vsa organizacija prav za
prav morala nastati na podlagi direk-
tiv, ki jih je Satler Ivan dobil iz ino-
zemstva potom ilegalnega kurirja, s
katerim je imel zveze. Iz zagovorov,
kakor tudi iz dokazenga postopanja se
je popolnoma jasno ugotovilo kakšni
ljudje so bili, bodisi na vodilnem po-
ložaju, ali pa kot zaupniki in člani
predmetne organizacije. Na eni strani
imamo tu Satler Ivana, partizanskega
dezerter j a, ki se je javil Nemcem in
pozjieje užival njihovo polno zaupanje
s tem, da je bil celo na prisilnem delu
v l\Iariboru postavljen kot preddela-
vec in kot tak dobival reden enodnev-
ni tedenski dopust, ter se ob času do-
pusta svobodno kretal.
Žagar Albert, bivši Jugoslovanski
podoficir, se je stavil na razpolago
Nedičevi gospodarski policiji, kot tak
služil okupatorskemu policijskemu apa-
ratu in si tudi prisvajal dele zaple-
njenega blaga. Pozneje je na čuden
način pobegnil v Nemčijo, od tu zopet
na nepojasnjen način prišel v parti-
zane ter ob najmanjšem naporu de-
zertirah Preko svojega brata Žagarja,
duhovnika na Rakovniku se je nato
povezal z vodilnimi domobranskimi
fimkcionarji v Ljubljani in preko njih
s komandantom četniškega odreda
Zmagoslavom, s katerim je skupno pri-
šel na sektor Laško, ter bil v njegovem
štabu propagandist v uniformi poroč-
nika vse do osvoboditve.
Poleg gornjih so se v organizacijo
vključili še obtoženci, ki so se pove-
zali z organizacijo iz svojega razredne-
ga sovraštva do ljudske oblasti. To so
predvsem trgovec, gostilničar in po-
sestnik Osojnik Ferdinand, mesar in
posestnik Plevčak Franc in duhovnik
Mihelič Jože iz Vitanja. Vsi navedeni
so uvideli, da jim je z ukrepi ljudske
oblasti onemogočeno izkoriščanje na
vasi, ter so zaradi tega iz razrednega
stališča stopili v organizacijo, ki je
imela za cilj zrušitev obstoječega reda
in povrnitev prejšnjh kapitalističnih
časov. V to skupino spada še župnik
Mihelič Jože iz Vitanja, ki se je kot
protiljudski duhovnik zavestno vklju-
čil v to združbo, ker je uvidel, da mu
ukrepi ljudske oblasti ne dovoljujejo
več varati in izrabljati verskih ču-
stev delovnega prebivalstva in da se
ne more več prebivalstvu prikazovati
kot nekaj vzvišenega in svetega, na
drugi strani pa počenjati razne nemo-
ralnosti. Na obravnavi se je namreč
poleg vsega njegovega delovanja v or-
ganizaciji, ko je hotel razširiti organi-
zacijo še na območje Vitanja, jasno
pokazala tudi njegova moralna pokvar-
jenost, saj je sam izjavil, da je imel
intimne odnose z večjim številom žensk
proti plačilu.
Obravnava sama je pokazala, da so
vsi obtoženci, kakor tudi njihova de-
janja družbeno skrajno nevarni. Orga-
nizacija po aretaciji že obsojenega Jo-
žeta Goleža ni prenehala s svojim de-
lovanjem, temveč je delovala še bolj
konspirativno in je v avgustu 1948 ho-
tela razširiti svoje delovanje celo na
novo območje ter pridobivati novo
članstvo. Razen tega je obravnava po-
kazala, da so vsi obtoženci imeli na-
vodilo s strani vodstva organizacije,
naj se vključujejo v masovne organi-
zacije^ skušajo priti v njihova vod-
stva ter od znotraj razkrajati OF in
druge organizacije. Da so se ta navo-
dila tudi dejansko izvajala, nam je do-
kaz to, da je Satler Ivan uspel postati
sekretar OF terena Sp. Hudinja v Ce-
lju, Grobeljšek Ivan pa v Veračah. Na
obravnavi se je prečitalo poročilo se-
danjega OF odbora na Sp. Hudinji, iz
katerega je razvidno kako sabotažno
je deloval Satler Ivan kot sekretar OF
na svojem področju.
Po zaključni besedi javnega tožilca
in zagovornikov so dobili besedo tudi
vsi obtoženci, ki so vsi na koncu pri-
znali vsaj delno svojo krivdo ter pro-
sili za milo kazen.
Okrožno sodišče v Celju je dne 8. fe-
bruarja 1949 izreklo pravično sodbo in
je obsodilo:
1. Satler Ivana, Žagar Alberta, Cre-
pinšek Oskarja in Tirgušek Alojza na
smrtno kazen z ustrelitvijo, trajno iz-
gubo državljanskih pravic, Tirgušek
Alojza pa še na zaplembo celokupne-
ga premoženja, Plevnik Edvarda na od-
vzem prostosti s prisilnim delom za
dobo 15 let, izgubo državljanskih pra-
vic za dobo 5 let, Osojnik Ferdinanda
na odvzem prostosti s prisilnim delom
za dobo 10 let, izgubo državljanskih
pravic za dobo 5 let in zaplembo ce-
lokupnega premoženja, Grobeljšek Iva-
na na odvzem prostosti s prisilnim de-
lom za dobo 4 let in izgubo državljan-
skih pravic za dobo 2 let, Plevčak
Franca na odvzem prostosti s prisilnim
delom za dobo 12 let, izgubo držav-
ljanskih pravic za dobo 5 let in za-
plembo celokupnega premoženja, Žagar
Antonijo na odvzem prostosti s pri-
silnim delom za dobo 3 let in izgubo
državljanskih pravic za dobo 2 let,
Mihelič Jožeta na odvzem prostosti s
prisilnim delom za dobo 5 let in izgubo
državljanskih pravic za dobo 3 let.
Zbrano poslušalstvo je pritrjevalo
pravični sodbi.
Kako sodi dr. Bele Marijan
Po aretaciji kaplana Lazbaher Fran-
ca, so se vršili v Žalcu množični se-
stanki, na katerih je ljudstvo sprego-
vorilo o vseh protiljudskih dejanjih te-
ga protiljudskega duhovnika. Na ma-
sovnem sestanku je bila sestavljena tu-
di resolucija, s katero je prebivalstvo v
Žalcu obsodilo njegovo izdajalsko de-
lovanje in ro var j en je proti ljudski ob-
lasti ter je zahtevalo strogo, toda pra-
vično kazen. Isto zahtevo je prebival-
stvo ponovilo potom izvoljenih delega-
tov na plenumu OF okraja Celje-oko-
lica.
Dne 9. februarja pa se je vršila pred
okrožnim sodiščem v Celju pod pred-
sedstvom sodnika dr. Bele Marjana
glavna obravnava zoper Lazbaher Fran-
ca, ki je bil obtožen, da je v januarju
1948. leta sodeloval z Milač Simonom,
že obsojenim profesorjem iz Žalca, na
ta način, da je Milač prišel k obtože-
nemu Lazbaher j u in mu povedal, da se
že obsojeni špijon in vojni zločinec,
bivši profesor Bitenc Mirko skriva v
Ljubljani ter namerava ilegalno priti
v območje Celja, da bi tudi tu usposta-
vit svojo špijonsko organizacijo. Pre-
udarila sta vse možnosti in končno, ta-
ko Milač Simon kakor Lazbaher Franc
sklenila, da ni mogoče dobiti v Žalcu
ali okolici kakega primernega skriva-
lišča za Bitenc Mirka, ker je to pre-
nevarno, ker ga ljudje preveč poznajo.
Milač je tudi Lazbaher j u povedal ob
isti priliki, da bo ta sklep javil Bitenc
Mirku potom njegove žene Bitenc Joži-
ce, s katero se bo v par dnevih sestal
v Celju.
Na Glavni obravnavi je obtoženec si-
cer skušal svojo krivdo zmanjševati s
tem, da je dajal le nekonkretne in me-
glene odgovore, vendar pa je v bistvu
priznal svoje dejanje, kar je potrdila
tudi v končnem govoru obramba. Na
obravnavi se je reizen tega še pokazalo,
da je Lazbaher špioniral za raznimi
SKOJ-evskimi sestanki, da je veliko-
krat pridigal proti udarniškemu delu,
civilni poroki in da je v celoti proti-
ljudski duhovnik.
Kljub vsemu jasnemu dokaznemu
materialu in tudi priznanju obtoženca,
pa je predsednik senata dr. Bele Marjan
razglasil sodbo, s katero je bil Lazba-
her Franc obsojen le na dve leti po-
boljševalnega dela, kar bi kazalo na
malo družbeno nevarnost storilčevega
dejanja, dočim je v obrazložitvi popol-
noma jasno in točno ter pravilno po-
udaril veliko družbeno nevarnost ob-
toženca-duhovnika, ki je na eni strani
izrabljal verska čustva vernikov, na
drugi strani pa se udinjal tuji špijonaž-
ni službi in ro varil proti ljudski oblasti.
Ni nam jasno, zakaj je sodnik dr. Be-
le izrekel tako kazen, ki je v popolnem
nasprotju z njegovo obrazložitvijo, sma-
tramo pa, da se temu še bolj čudi vse
ljudstvo Žalca in okolice in da bo ter-
jalo tudi odgovor za to.
Nekaj misli o celjskem ljudsko-
prosvetnem delu
Celjska ljudska presveta mora biti
vsakemu Celjanu pri srcu, saj se po
njej skoraj dnevno lahko ugotavlja nje-
na kulturna višina, njene možnosti in
potrebe. Celje je po osvobitvi dobilo
Studijsko knjižnico, učiteljišče, veliko
ljudsko čitalnico, okrepilo Glasbeno šo-
lo in domači muzej, skratka, postalo je
pomembno kulturno žarišče. S tem pa
sprejema Celje ne samo velike dari
ljudske oblasti, marveč tudi velike dolž-
nosti. Vsi, ki se z veseljem udeležuje-
jo ustvarjanja novega življenja, se mo-
rajo zavedati odgovornosti v tem po-
gledu. Ljudska prosveta, kulturno-
umetniško delo, zunanje lice mesta,
splošni urbanistični problemi, urejanje
javnih objektov, ohranjevanje in po-
stavljanje spomenikov in še marsikaj
spada v tisto področje našega dela, po
katerem bo starodavno mesto Celje
lepše, srečnejše in plodne j še zaživelo
kot kdaj koli.
Nekateri med nami — tudi nekaj sla-
dokuscev je vmes, ki merijo še s sta-
rim vatlom in bokalom — radi trdijo,
da ra\'no ljudska prosveta ne vrši svoje
naloge, da ni prav organizirana, da ne
najde poti do osnovnih ljudskih mno-
žic. Da manjka zdaj objekta, zdaj sub-
jekta. Vendar je treba reči, da je celj-
ska prosveta po osvoboditvi stanovitno
rasla, dosegla in še dosega lepe uspe-
he. Omenimo le organizacijo knjižnic
od ljudske do sindikalnih, knjižničar-
ske tečaje itd. Tu smo sploh najboljši
v Sloveniju Ljubezen do knjige je eden
glavnih termometrov kulturne vneme.
Tudi Ljudska univerza se vztrajno bo-
li, da bi našla pravo pot za populari-
zacijo znanosti med ljudstvom in more-
biti se bo pokazalo, da se ravno zdaj
odloča v pravo smer, ko se bo organi-
zacijsko naslonila na sindikate. Sindi-
kat je tista organizacija, po kateri se
vsak delovni človek vključuje v ljud-
sko oblast, po kateri postaja gospodar.
Naj se tudi v tem okviru kot gospodar
izobražuje. Ljudska univerza ima novo
vsebino, nove naloge, naj torej zapusti
staro obliko katedra in malomeščanske
ozkosti. Ta sprememba oblike je nujna,
če hočemo z njo v množicah res obli-
kovati znanstvene osnove materialistič-
nega svetovnega nazora po poljudno-
znanstveni poti.
Tudi v naših sindikalnih kulturno-
umetniških društvih se je začel tajati
led. Kar najbolj pogrešajo, je pred-
vsem, strokovni kader: režiserji, pevo-
vodje itd. Kjer so ti pri roki, tudi delo
gre. Naloga naše ljudske prosvete je
torej tudi ta, da poišče take ljudi, da
jih pri delu podpira in vodi vsaj v
ideološkem pogledu.
Vsakenciu človeku, ki se čuti član
mestne skupnosti, pa je še posebno bli-
zu življenje našega gledališča. Je že
tako: pri nas še na vasi ljudje težko
prebijejo brez iger, a kamoli v mestu,
kjer se je teater rodil in bil že od nek-
daj os kulturnega in — kar priznajmo
— tudi družabnega življenja. Gledali-
ška umetnost je bolj kot vsaka druga
umetnost zrasla z družbenim razvojem.
Prva zahteva za gledališko umetnost
je, da človeško družbo vodi k napred-
ku. Današnja doba je kot nalašč za si-
lovit razvoj gledališča: dane so vse
možnosti, da o potrebah molčimo. Tudi
v Celju smo opazili, da je naš človek
začutil čudoviti pomen gledališča za
usmerjanje in vzgojo človeka. V mestu
in v okolici živi nekaj ljudi, ki pišejo
igre. Celjsko gledališče je po osvobo-
ditvi zapisalo lepe uspehe v svojo kro-
niko. Glavni režiser, ki je že pred voj-
no dobro vedel, katere so naloge prave
umetnosti, je v kratkem času zrežiral
vse glavne Cankarjeve drame, tako da
smo ob njih videli globoke korenine
današnje stvarnosti. Vrstile so se dalje
predstave, ob katerih smo se gledali-
ških večerov navadili, da se nam ni
zdela več tako drzna misel na deloma
poklicno gledališče v našem mestu.
Vsem je še v spominu »Novi dom«,
»Celjski grofje«, »Miklova Zala« itd.
Bilo je na repertoarju tudi kako delo,
ki ni tako obogatilo umetniške, teh-
nične in ideološke zakladnice našega
gledališča, toda tudi z zmotami se uči-
mo. Zadnje čase celjska publika opaža
zamiranje gledališkega deda in ugiblje
o vzrokih. Vzroki so skoraj zmerom ob-
jektiivni in subjektivni. Cisto gotovo
je, da smo dolžni pozidati gledališko
hišo. Pridobili bomo s tem eno dvo-
rano, ki jo Celje brez dvoma rabi, na
drugi strani pa bomo s tistega mesta,
kjer je nemški šovinizem zabijal svoje
najbolj nekulturne pilote v našo grudo,
zadali stavbo domače gledališke kulture
v duhu prave človečanske resnice. Ni-
kjer se ideje ne polaste množic s tako
organsko silo kakor v gledališču. Toda
pustimo bodočnost! Ali je res, kar opa-
ža publika, ali ni res? Res je, da ni
pravega repertoarja, da se ta lovi, na-
mesto, da bi bil določen v skladu z
materialnimi in personalnimi možnost-
mi. Imenoval se je celo javno Gorki,
Tolstoj. Simonov, Moliere, Shakes-
peare itd., a videli smo samo »Rudo«
in »Ušesa carja Kozmijana«, do poletja
pa imamo še štiri mesece. Temelje re-
pertoarja je položil že Fran Levstik:
slovenska, slovanska dramatika ter
trajna dela svetovne literature. In da-
lje: Samo taka dela, ki so idejno in
umetniško polnovredna! Torej velja:
nobene brezidejnosti, nobenega lokal-
patriotskega diletantizma in nobenega
sovraštva do poštene, odkrite in neslo-
gaške kritike. Dalje je tu vprašanje-
režiserja. Celjsko gledališče ga nujno
rabi. Letos smo imeli občutek, kot da
imamo samo enega, a ta je profesor in
ne moremo od njega pričakovati, da bi
bil z obema nogama v gledališču. Naj-
manj dva ali tri amaterje, potem bi se
predstave primemo zgostile in verjet-
no tudi izboljšale! Ali pa enega po-
klicnega režiserja, kar bo še bolje, kaj-
ti pri takem gledališču, s tako amater-
sko tradicijo bo treba misliti na skrom-
no gledališko šolo v kakršni koli obli-
ki. Kvaliteta nekaterih igralcev jo ter-
ja in jo zaslužijo. S šolo v zvezi pa je
vprašanje dramaturga, ki ga količkaj
ambiciozno gledališče mora imeti.
Vprašanje gmotnih sredstev i za ene-
ga i drugega bi ne bilo težko rešiti, saj
pri takih stvareh socialistična družba
ne skopari. Zavedati se moramo samo
pomembnosti in napomosti izobraževal-
nega procesa prav po Marxovi besedi,
da je to najbolj strma pot. Celjsko gle-
dališče naj trenutno ne grunta, kako
bi s kako »ljudsko igro« polnilo hišo,
marveč naj da do konca sezone vsaj
dve kvalitetni deli, ki bosta celjskemu
občinstvu jasno, na umetniški način,
približali pereče naloge družbe. Ne
bojmo se klasičnih del! Tudi ta lahko
spregovore s pravo besedo za današnji
čas. V resnici veliki umetniki skoraj ne
morejo napak govoriti. In še nekaj:
vprašanje igralskega kadra. V Celju je
gotovo precej dobrih igralcev in jih bo
zmerom več, čimbolj se dobo razvijala
SKUD. Iz teh bo ljudsko gledališče se-
stavljalo svoj ansambl, ga pomlajalo
in razbremenjevalo doslej preveč zapo-
slene igralce. Vsi režiserji po SKUD-ih
pa morajo imeti skrb, da na talente
opozarjajo. Ne smejo biti sebični. Biti
morajo ponosni, če vzgoje igralca, ki bi
bil sposoben, da nastopi v centralnem
mestnem gledališču. Osebnosti pa, ki
vodijo gledališče, morajo imeti vse po-
goje, da sproti uničujejo kali raznih
specialnih gledaliških napak, da veže-
jo ljudi v enoten igralski kolektiv, ki
ne išče sebe, marveč čast naše besede,
našega jezika. Ta igralski kolektiv mo-
ra imeti možnosti do poglabljanja teh-
nične in umetniške izobrazbe, hkrati
pa ideološko vzgojo, ki bi ne temeljila
na pridigarskih referatih, marveč na
študiju vrednih, dramatskih del. Najti
bi se morale za uspešne amaterje sti-
mulacijske možnosti, n. pr. z organiza-
cjo dostojnega odmora, ekskurzij i. p.
Bodimo prepričani, da vsak, ki zares
ljubi gledališko kulturo, rad pozabi na
vse človeške slabosti, ki včasih grene
gledališko življenje, če ima možnost,
da raste v ustvarjalno igralsko oseb-
nost, saj je za take ljudi igranje edino
sredstvo, da same sebe izrazijo. Kaj je
končno lepšega, kot z dobro igralsko
kreacijo ljudi zbrati, pretresti in jih
vsaj za trenutek narediti najboljše,
plemenite!
Še besedo o celjski pevski kulturi,
ki vztrajno raste na svojem ogelnem
kamnu — Glasbeni šoli. Imamo že ne-
kaj pevskih zborov, ki dokazujejo, da
gre pevska kultura v množičnost, zbor
I. gimnazije pa spada med najboljše v
republiki. Vsi glasbeni pedagogi pa mo-
rajo imeti pred očmi najožje sodelova-
nje z gledališčem, kajti ko bo to imelo
svojo hišo, se bo tudi pevski kulturi
steza razširila.
stran 4.i
»CELJSKI TEDNIK«
Leto 11. — Stev. 7.
V Tratni so otvorili frontni liotičeic
v nedeljo, 6. t. m. so v Tratni ob ude-
ležbi nad 100 članov OF otvorili frontni
kotiček. Tov. Tkalec Štefan predsed-
nik KOOF Grobelno je v govoru ob
otvoritvi med drugim dejal;
»Ker je frontni kotiček za našo vas
velikega pomena ter zbUžuje soseda s
sosedom, je bila že zdavnaj naša želja,
da se ta kotiček čim prej ustanovi. Mi
vsi se nahajamo v ostri borbi za .so-
cializem ter je ravno zaradi tega po-
trebno, da se čim večkrat sastanemo
ter tako zasledujemo dnevne dogodke
in tako pazimo, da nas hitrica dogod-
kov ne prehiti in tako izloči iz pravih
vrst naše borbene organizacije OF.
Ustanovitev frontnega kotička ni bila
lahka, in sicer zaradi tega, ker nismo
imeli nobenih gmotnih sredstev in ker
pri nabiranju prostovoljnih prispev-
kov nismo mogli računati na pomoč
večjih kmetov. Kakor smo računali,
tako se je tudi zgodilo. Ljudje, kateri
se borijo za svoj obstanek in si prislu-
žijo svoje imetje s težkim delom, so z
veseljem in radi dali več kakor smo od
njih pričakovali.«
Ko se je tov. predsednik zahvalil na-
vzočim Za udeležbo in vzpodbujal čla-
ne, da se v čim večjem številu udele-
žujejo študijskega krožka, je želel čla-
nom veselo zabavo ter se je pričelo ve-
selo rajanje ob 2rvokih harmonike.
Ob priliki otvoritve so člani zbrali
3500 din, kar bo služilo za opremo
frontnega kotička.
Prvi seminar okrajnili aktivistov
odbora OF v iVIozirju
Pred tednom se je vršil v prostorih
okrajnega odbora OF prvi seminar
okrajnih aktivistov odbora OF Mozir-
je, katerega sta vodila tov. Vivoda An-
gela in Primožič Martin. Med aktiviste
so razdelili teren in določili, za kateri
odbor odgovarja vsak aktivist. Nato je
tov. Angelca poudarila, da je treba na
vasi razviti pravilno agitacijo, razviti
kulturno-prosvetno delo, da je treba
ljudstvu prikazati pomen mobilizacije
delovne sile. Treba je govoriti o po-
menu frontnih brigad, o vprašanju sta-
novanj, o našem kmetijstvu, o pitali-
Sčih, kakšni so uspehi državnih pita-
lišč itd. Tov. Angelca pa je tudi po-
udarila, da mora politične in gospodar-
ske dogodke. Postaviti je treba tudi v
krajevnih odborih OF agitatorske ak-
tive ter paziti ,da ne bodo sem vklju-
čevali tovariše in tovarišice, ki so že
itak preveč obremenjeni z raznimi
funkcijami ter bi zaradi preobreme-
njenosti ne mogli izvrševati agitacije
na vasi. O dopisništvu je tov. Angelca
poudarila, da mora vsak aktivist v vsa-
kem krajevftena QF. pd^9ri4. dobiti ene-^
ga dopisnika za naš lokalni časopisi
»Celjski tednik«. Sklenili so, da bodo
imeli redne sestanke vsak petek od 13^
do 15. ure, kjer bodo diskutirali o važ-;
nih političnih in gospodarskih dogod-
kih. Tov. Angelca je tudi poudarila, da,
mora vsak aktivist do prihodnjega pet-
ka preštudirati Titovo novoletno po-i
slanico, govore maršala Tita in Borisa-
Kidriča na IV. izrednem zasedanju
ljudske skupščine FLRJ v Beogradu in
referat Moše Pij ade na II. zasedanju
KP Srbije.
Z rednimi tedenskimi sestanki si
okrajni aktivisti OF odbora ne bodo
pridobili samo političnega in gospodar-
skega znanja za sebe, pač pa bodo lah-
ko prenesli pridobljeno znanje na agi-
tatorske aktive krajevnih odborov OF
na vasi. L. F.
Zdravstvena služba I
13. februarja: dr. Podpečan Ivan, Mari-|
borska cesta 20. — Nedeljska zdravstvena j
služba traja od sobote opoldne do poncdelj-i
ka do 8 .ure zjutraj. j
Opozorilo
stanovanjskega
urada prebivalstvu
nnesta Celja
V zadnjem času se zopet še v večji
meri dogajajo primeri, da se posamezne
stranko (najemniki in podnajemniki)
samolastno, brez poprejšnjega dovolje-
nja stanovanjskega urada, vseljujejo v
stanovanje in da tudi hišni lastniki in
najemniki stanovanj brez tega dovo-
ljenja oddajajo v najem in podna jem
stanovanjske prostore. S tem kršijo sta-
novanjski zakon, ki izrecno določa y
členu 8 a in b, da brez pristanka stano-
vanjskega organa ni dovoljeno vseliti
se v stanovanje in oddati v najem in
podna jem stanovanjske prostore.
Dalje določa stanovanjski zakon v
členu 11, da mora hišni lastnik oziroma
njegov zastopnik vsako nameravano
izselitev najemnika, najemodajalec pa
izselitev podnajemnika prijaviti stano-
vanjskemu uradu 8 dni pred izselitvijo,
nenadno izselitev pa v 24 urah. Tudi te
dolžnosti hišni lastniki in najemoda-
jalci ne izpolnjujejo in s tem kršijo
stanovanjski zakon v navedenem členu.
Kršitve zakona se kaznujejo z de-
narno kaznijo do 15.000 din ali s prisil«-
nim delom.
Prebivalstvo mesta Celja vnovič opo-
zarjamo, da bo stanovanjska komisija
pri MLO Celje brez izjeme z vso stro-
gostjo nastopila proti navedenim kr-
šitvam zakona o stanovanjih in v vsa-
kem slučaju brez izjeme izrekla proti
kršilcem zakona najvišjo dopuščeno
kazen. Stanovanjska stiska je dosegla
tako mero, da se v interesu delovnega
ljudstva in družbene skupnosti ne sme-
jo več dopuščati brez kazni take kršit-
ve zakona, bodisi iz malomarnosti, bo-
disi namenoma.
OGLAŠUJTE
V »CELJSKI TEDNIK«
FIZKULTURA
HOKETSKE TEKME
Zadnjih štirinajst dni je priredilo SSD
»Kladivar« več hokejskih tekem, čeravno se
je ta panoga športa razvila v Celju šele le-
tos, lahko beležimo precejšnje uspehe, ako
Se vzamemo v obzir, da so vremenske prili-
ke letos dovolj neugodne. Na novo urejenem
drsališču v mestnem parku je bila prva ho-
kejska tekma med mariborskim »Železničar-
jem« in domačim moštvom z rezultatom 17 :
2 za Kladivar.
V torek 1. februarja je sledila druga tek-
ma z FD Ljubljano. Končala se je v ko-
rist Ljubljane, vendar so domači igralci od-
nesli marsikaj poučnega. Visok rezultat 16 : 1
je gostujoče moštvo doseglo zaradi premoči
in boljše tehnične igre. 2e takoj v četrtek
smo imeli priliko videti moštvo FD Poleta
iz Maribora. Pokazalo je, da je precej močan
nasprottnik, kljub temu se odličnemu prve-
mu napadu domačih hokejistov ni moglo zo-
perstavljatl. Celjani so tekmo beležili v svojo
korist z rezultatom 14 : 6.
V soboto in nedeljo je odigral SŠD Kladi-
var pokalni hokejski turnir, ki so se ga ude-
ležila sledeča moštva: Gregorčič iz Jesenic,
Polet Maribor, Železničar Maribor in doma-
či Kladivar.
Sobotni tekmi sta se končali z naslednimi
rezultati:
Gregorčič : Polet 7:1 (1:0, 3:1. 3:0).
Železničar   ;  Kladivar 6:6  <1:0,  8:S.  O:«,
0:0).
Moštvo Železničarja je vodik) z rezulta-
tom 5:1, vendar se je domačim igralcem po-
srečilo razliko izenačiti, tako, da so Se
igrali podalšek 20 minut. Tudi podalSek igre
ni prinesel nikaknega rezuHata. Žreb je do-
ločil Kladivarja za zmagovalca, ki ee je s
tem plasiral v finalno tekBoovanje. Pripom-
niti moramo, da je bil podalj&ek igre zel»
naporen za obe moštvi, ki nista pokazali no-
bene tehnične povezave. Igralci so klatili s
palicami po ledeni ploskvi brez vsake kom-
binacije. Tako so mnogi gledalci prišli na
svoj račun, saj je bilo zabave v tej tretjim
igre dovolj.
Spored v nedeljo je bil zaradi nenadnega
odhoda železničarja okrajen. Odigrala se je
samo tekma Gregorčič : Kladivar % rezul-
tatom 7:0 za prvega, ki si je s tem pribo-
ril pokal. Drugo mesto je pripadlo Kladi-
varju in tretje Poletu iz Maribora.
Domačini niso mogli pokaiiati vsega svo-
jega znanja preutrujenosti s sobotnega, sre-
čanja z železničarjem.
prvenstvo slovenije
v sabljanju bo
19. in 20. februarja 1949
V dvorani olg celje-okolica-
Brezvestno ravnanje z ljudsko imovino
Pred dvema letoma je bila v bližini
železniške postaje stavljena v promet
javna telefonska govorilnica. Precej
truda je bilo vloženega v popravilo av-
tomata, ki je bil v nerabnem stanju.
Tudi celica je bila potrebna precejšnje-
ga popravila.
Do nedavnega se je govorilnica na-
hajala v brezhibnem stanju, zadnje ča-
se pa je bilo opaziti v avtomatu razne
gumbe, denar tuje valute in razne pio-,
čevinaste predmete v velikosti 1 dinar-
ja. Koliko delovnega časa in materiala
je zahtevalo vsakdanje popravilo avto-
mata, ne bomo govorili. Zadnje čase pa
ni ostalo samo pri gumbih in pločevi-
nastih »dinarjih«, ampak je prižlo tako-
daleč, da je bila vrvica, na kateri je
slušalka, odrezana, slušalka pa ukra-
dena. Dali smo drugo slušalko, toda
pred nekaj dnevi je bila tudi ta ukra-
dena.
Ker telefonskega materiala ni dobiti,
smo primorani telefonsko govorilnico
do nadaljnjega zapreti in obžalujemo,
da se delovno ljudstvo ne bo moglo
posluževati tega telefona zaradi neko-
liko ali pa mogoče samo enega brez-
vestneža, ki misli, da bo še zmeraj ži-
vel na tuj račun.
Uprava telegr. telef. centra
Celje
KINO
UDARNIK
VELENJE
v soboto, dne 12. februarja:
češki film
pardubiške gospe
▼ nedeljo dne 13. februarja:
češki film
pardubiške gospe
V sredo, dne 16. februarja:
sovjetski film
Življenje v citadeli
v četrtek, dne 17. februarja:
sovjetski film
Življenje v citadeli
miiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiui
...K«IiN'0-M>L>E*C""
v soboto, dne 12. februarja:
jugoslovanski umetniški film
nesmrtna mladost
V nedeljo dne 13. februarja:
jugoslovanski umetniški film
nesmrtna mladost
v sredo, dne 16. februarja:
sovjetski umetniški film
konjiček GRBAVCEK
V četrtek, dne 17. februarja:
sovjetski umetniški film
konjiček grbavcek
Predstave: Ob delavnikih ob 19. uri,
v nedeljo ob 17. in 19. uri.
v nedeljo 13. t. m. predstava ob
15. uri odpade.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiHiiiiii
Glavni odbor UR Slovenije, Ljubljana,
bo priredil v drugi polovici februarja tri-
tedenski tečaj za zdravstvene aktiviste v Do-
brni pri Celju. Tečajniki bodo imeli hrano
in stanovanje v Dobrni, ker bo tečaj iriter-
natsko urejen. V tečaju bodo predavanja o
prvi pomoči, nego bolnikov, nego dojenč-
kov, o splošni higieni, o nalezljivih boleznih.
Vršile se bodo praktične vaje v nuđenju pr-
ve pomoči. Prijave sprejema Mestni odbor
RKS Celje, Trg mučenikov 4, od 12. do 15.
februarja. Mestni odbor RKS
Celje
-ŠAH-
Moštveno prvenstvo celjskega okrožja
v nedeljo 6. t. m. je bilo odigrano drugo
kolo moštvenega prvenstva celjskega šahov-
skega okrožja. V Celju je SŠD Celje visoko
premagal Savinjčana 7 in pol : pol, Hrastnik
— Bratstvo 6 in pol : 1 in pol, Edinstvo in
Rudar sta prekinila pri stanju 4 : 3 za Edin-
stvo. Preostala partija se bo ocenila.
Stanje po drugem kolu je naslednje: SŠS
Celje 13 in pol, Rudar, Trbovlje 9 in pol,
Hrastnik 8, Savinjčan, šentpeter 7, Edinstvo,
Rog. Slatina 6 in pol in Bratstvo, Rogatec
3 točke.
Simultanka M. Grmeka
V nedeljo je odigral v Celju mojstrski
kandidat Milan Germek iz Ljubljane simul-
tanko proti 22 mladincem celjskih gimna-
zij. Po treh urah igranja je dobil Germek
16 partij, 4 izgubil proti Gedrihu, Gradišni-
ku, T. Kučuku in Veleju, remiziral pa dve
partije z Glavačem in Ukmarjem.
Pred pričetkom simultanke je održal tov.
Germek zanimivo predavanje v Problemskem
šahu. Prikazal je razvoj te panoge v šahu
iz najstarejše dobe. Za predavanje so mla-
dinci pokazali veliko zanimanje.
Turnir SŠD Celje
v drugem kolu prvenstvenega turnirja SŠD
Celja so bili doseženi naslednji rezultati:
Mirnik—Hočevar 0:1, Krušič—CijanO:!, šnaj-
der—Lorbek remi, Novak—Modic 0:1. Partije
Kastelic—Fajs in F. šnajder—dr. čerin so
prekinjene, Vučkovič in Kompan sta partije
preložila. Lečnik je bil prost.
V ponedeljek je bilo odigrano 3. kolo. Izidi
so naslednji: Kompan—Krušič 1:0, Lorbek—
Vučkovič 1:0, Modic—J. šnajder 0:1, Lečnik
OBJAVE
koncerti v celju
Koncertna poslovalnica v Celju ima za pri-
hodnje tedne v načrtu tri koncerte prvo-
vrstne umetniške kvalitete.
V sredo, 16. februarja, se bo vršil v Domu
ljudske prosvete koncert violinista Toškova
iz Beograda. Abonenti bodo za ta koncert
uporabili vstopnice označene  z rimsko VI.
23. februarja bo koncentiral v Domu ljud-
ske prosvete sloviti čelist Antonio Janigro.
Janigro je eden najboljših čelistov v Evropi
ter bo njegov koncert v Celju poseben kul-
turni dogodek. Klavirsko spremljavo bo oskr-
bel pianist Maček iz Zagreba. Koncert je iz-
ven abonmana, vendar bodo imeli abonenti
prednost pri nabavi vstopnic, in sicer tako,
da bo prvi dan prodaje določen le za abo-
nente.
8. marca bo v Veliki dvorani Doma OF
simfonični koncert orkestra Slovenske fil-
harmonije. Kot solist nastopi Albert Der-
melj s koncertom za violino in orkester P.
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
—F.šnajder 0:1. Partije Fajs—Mirnik, Novak
—dr. čerin in Cijan—Kastelic so prekinjene.
Hočevar je bil prost. Po drugem kolu vodita
Lorbek in J. šnajder z 2 in pol točke pred
Cijanom 2(1) in Modicem 2 točke.
Rogaška Slatina
Tukašnji aktiv zvezne strokovne steklarske
šole je odigral prijateljsko tekmo s šahov-
skim aktivom gimnazije in izgubil z 14 in
pol : 5 in pol. Na brzotumirju za prvenstvo
v februarju je zmagal M. Verk pred GraSe-
rom in K. Drofenikom.
I. čajkovskega. Kncert je v abonmanu, in
sicer kot V. Začetek točno ob 18. uri.
Abonente opozarjamo na zamenjavo vrst-
nega reda koncertov. Zaradi tega naj pazijo,
da bodo uporabili pravilne vstopnice: naj-
prej uporabijo vstopnico za VI. koncert, ki
bo v Domu ljudske prosvete, za tem Sele
V. koncert, ki bo v Domu OF.
vabilo
V spomin borke Tončke čečeve prirede
pionirji, po njej imenovanega Mladinskega
doma v Celju, Vodnikova ulica, v nedeljo
13. t. m. ob 15. uri popoldne v dvorani Ka-
juhovega doma
KULTURNO PRIREDITEV
s petjem,  deklamacijami in prizori iz nji-
hovega življenja.
Prijatelji mladine iskreno vabljeni!
OBJAVA
V vednost vsemu prebivalstvu mesta Celja,
da se od 14. februarja do 28. februarja 1949
registrirajo dvokolesa na postaji Narodne
milice štev. 1 na Zelenem travnika. KoIes#
pripeljite s seboj, ker se bodo delile evi-
denčne tablice.
objava
Mestni odbor Rdečega križa Slovenije v
Celju sklicuje svojo redno letno skupščino,
za nedeljo, 20. t. m. ob 9. uri dopoldne T
predavalnici Zdravstvenega doma, Gregorčič-
čeva ulica 4 (3. vhod), člane RKS, pa tudi
nečlane vljudno vabimo.
Stavbna zadraga državnih uslužbencev ▼
Celju, vabi članstvo na redni letni občni
zbor z običajnim dnevnim redom, ki se vrši
24. februarja 1949 v restavraciji »Branibor«
ob 18. uri.
novoporoCeni
v Celja
Lukman Rudolf Božidar in Covnik Aloj-
zija Slava, oba iz Celja. Svet Viljem in Sajn-
ker Gabrijela, oba iz Celja. Selič Franc in
Kantužar Terezija ,oba iz Celja. Stopar Fer-
dinand in šmid roj. Deželak Jožefa, oba iz
Celja. Novak Avguštin in Motoh Antonija,
oba iz Celja. Zidarič Otmar in Ambrož Bre-
da Marija, oba iz Celja. Korent Maks in Pol-
ašk Angela, oba iz Celja. Brešan Ivan ix.
Celja in Klobučar Angela iz šmarjete. Mak
Franc in Lipovšek Marija, oba iz Celja.
Haas Henrik Janez in Sovine Frida, oba ir
Celja. Vrečko Aleksij in Romih Zofija Aman-
da, oba iz Celja. Vaš Jožef in Jezemik Eli-
zabeta, oba iz Celja.
V okraju Mozirje
Pavkovič Leopold iz Krškega 64 in Ma-
zej Marija iz Topolščice 72. HliS Jože in
Mauc Marija, oba iz Šoštanja. Ramšak Ru-
dolf in Spital Marija ,oba iz Bevč St- 6.
novi grobovi
v Celju
Plevčak Jožef, Sv. Križ. Vuga Jurij. Celje^
Lisce. Ograjenšek Marjeta, Kale 9, Ponikva,
Ivazar Danica, Celje, Zagrad. Freitag Ciril,
Celje, Zagrad. Podpečan Marija, Bukovje,
Stranice. Nunčič Marija, Kuretno. Erhatič
Ivan, Celje Pohorska 22. Jelen Darinka, Ce-
lje, Sp. Hudinja. Razgoršek Marija, Lem-
berg. Plevnik Alojz, Imeno 29, Podčetrtek.
Ramšak Zvonko, Sv. Peter v Sav. dolini. Ko-
žuh Jakob, Pristava 5, Vojnik. Uratarič Jo-
žefa, Vojnik 63. Krameršič Marija, Celje,
Dečkova 27. Tišina Flora, Celje. TomSičer
trg 8.
v okraju Mozirje
Pirmanšek Franc, Podkraj 75. Liplčnik
Jože, Preloge 23. Leskovšek Jakob, Topol-
ščica 1S9. Brezovnik Marija, Lokovica St, 51.
TISKOVINE
Z AV O D A  Z A
SOCIALNO ZAVAROVANJE
dobite
v pod ružnicl
Jugroreklam
Celje - Prešernova ulica 3
MAO OGLASI
Zamenjam enosobno stanovanje s kabinetom
v Celju za dvosobno. Vprašati v upravi
lista.
Izgubila sem 4. februarja volneno rokavico
z narodnim vzorcem v temnomodri barvi.
Prosim poštenega najditelja, da jo vrne v
uredništvu »Celjskega tednika« proti na-
gradi 100 din.
Kupim rabljeno kuhinjsko kredenco. Na-
slov v upravi CT.
Prostorno kuhinjo in sobo v centru mesta
zamenjam za isto ali večje v bližnji okolici,
po možnosti v smeri Medloga. Naslov T
upravi lista.
Prodam dobro ohranjene črne salon čevlje'
štev. 37—38 ali zamenjam za štev. 36. Po-
izve se v upravi CT. s
Postrežnico, ki zna kuhati sprejme dvočlan-
ska družina dnevno od 6. do 15. ure. Naj-
rajši upokojenko. Levstik, ulica Tončke
Čečeve 2-1.
Starejša tovarišica išče trikrat tedensko ce-
lodnevno pisarniško zaposlitev. Ponudbe na
upravo lista pod »Honorarna zaposlitev —
dolgoletna praksa«.
Krojenje po praktični metodi! Siguren uspehi
po dogovoru. Naslov v upravi CT.
Izgubil sem suknjič v Celju po Ipavčevi ul.
(mimo bolnice) 8. t. m. Proti nagradi naj
se vrne. Zorko Ivan, Ipavčeva ul. 16.
Prodam fino kompletno dirkalno kolo. Ogled
od 12. do 13. ali od 16. do 20. ure. Naslov
v upravi pod »Dirkalno kolo«. ,
oglase
objave'"
za  vse
Časopise in revije
sprejema
podružnica
Celje - Prešernova ul. 3
RAZSTAVA
Vstop ina: 15, 12 in 8 din. .«:toiišče 5 din; predprodaja
V petek 11. februarja pri gledališki biagjni od 4. do 6,
ure in eno uro pred vsako predstavo! Vabljeni!
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — C^ije, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna