GLASILO DELAVCEV PAPIRNICE VEVČE LETO XXIII — LJUBLJANA, JULIJ-AVGUST 1983 — ŠTEVILKA 7-8 S poslovnim uspehom prvega polletja ne moremo biti povsem zadovoljni Zaostrena problematika poslovanja se je nadaljevala tudi v drugem kvartalu leta, čaka pa nas še težja gospodarska situacija. Visokih izvoznih obvez v prvem letošnjem polletju žal nismo izpolnili ne po količini, še manj pa glede ustvarjene devizne vrednosti, kar naš položaj še otežkoča. Kljub temu smo uspeli oskrbeti proizvodnjo z najnujnejšimi re-promateriali, tako, da zastojev ni bilo. Vseh dospelih deviznih obveznosti nismo bili v stanju poravnati, kar pomeni, da jih bomo morali v drugem polletju. Izpadli izvoz bomo morali nadoknaditi in obenem še povečati dosedanje izvozne načrte, saj je znano, da bomo sedaj razpolagali, še z manjšim deviznim odstotkom, kot v minulem polletju. Proizvodni rezultati so bili zadovoljivi, saj so bile planirane količine papirja presežene za 6%, vendar je tak rezultat omogočil predvsem proizvodni program, ki je bil zaradi izpada izvoza na V. PS sestavljen iz papirjev višjih gramskih tež, kot jih predvideva, plan. Lanskoletnih količin nismo dosegli, kar je posledica večjega izmeta in remonta na petem papirnem stroju. Izpad proizvodnje tapet bo mogoče nadoknaditi v II. polletju, na kar kažejo že rezultati II. trimesečja, v I. trimesečju namreč zaradi priprav na novo kolekcijo proizvodnja tapet ni dosegla planirane višine. Finančno so zaenkrat še vsi tozdi poslovali pozitivno; z manj ugodnim rezultatom je I. polletje zaključila le TOZD Veta zaradi izpada izvoza -ter povečanih proizvodnih stroškov. Izreden porast cen surovin in do sedaj še nespremenjene cene naših izdelkov ter predvideni večji izvoz papirja nam v drugem polletju ne obetajo rožnate situacije. TOZD TEHNIČNI PAPIR Doseženo v I. poli. Indeks 1 1982 Plan I. poli. 1983 I. poli. 82‘ = 100 plan = 100 1. Proizvodnja: Papir skupaj ton: — od tega klasični pap. —• od tega premazani pap. 17.357 9.459 7.898 17.668 16.392 9.451 9.597 8.217 6.795" 98,2 100,1 96,1 105,9 98,6 116,2 Doseženo v I. poli. Indeks 1982 Plan I. poli. 1983 £=’ ! 3° H plan = 100 Lesovina 2.082 2.143 2.500 97,2 83,3 El. energija MWh 23.700 22.380 22.500 105,9 105,3 Para MWh 157.776 159.247 159.748 99,1 98,1 2. Stopnja izkoriščcnja papirnih ter premaznega stroja v °/o: Papirni stroji 92,9 93,3 90,9 Premazni stroj 64,7 67,5 66,3 (v 1. 1982) 3. Izmet v %>: Klasični papirji 14,5 11,7 9,1 (v 1. 1982) Premazani papirji 17,5 19,7 21,2 (v 1. 1982) 4. Izvoz ton: 8.521 6.209 8.500 137,2 100,2 TOZD Tehnični papir je dosegel v I. polletju v primerjavi s planom 6% višjo proizvodnjo, 2% pa zaostaja za lanskoletno. Kljub temu lahko rečemo, da je bil rezultat ugoden, saj je bila proizvodnja izvozno usmerjena, proizvodni program je bil temu cilju podrejen in je zato obsegal zahtevnejše papirje mnogo nižjih gramskih tež kot lani, k izpadu, količine pa so delno prispevali tudi večji zastoji na premaznem stroju ter izmet. V primerjavi z lanskim polletjem smo izdelali več ciklostila, voluminoznih papirjev, kulerjev, xeroxa, torej papirjev, ki predstavljajo izvozne kvalitete, medtem; ko smo papirjev, ki jiih izdelujemo izključno za domači 'trg (tapetni papirji), izdela-lii znatno manj. Pomanjkanje naročil za premazane papirje smo izkoristili za letni remont premaznega stroja ter ita čas izkoristili za izdelavo izvoznih kvalitet na IV. PS. Proizvodnja lesovine je zaradi programskih sprememb zaostajala tako za planško, kot za lanskoletno, saj smo papirjev, za kaltere je naša lesovina uporabna, izdelali precej manj. 6% večja proizvodnja el. energije je bila omogočena z obnovo enega od agregatov v HC Fužine. Za lasitne potrebe smo proizvedli in porabili nekoliko manj pare kat lani, kar je spričo manjše proizvodnje papirja razumljivo: Ročno izdelan papir bi bil tržno še zanimivejši, če bi ga uspeli narediti več Glede na možnosti ustvarjanja okrnjenega oddelka ročne izdelave papirja, je bila prodaja ročno izdelanih papirjev v letošnjem prvem delu leta dovolj uspešna. Povpraševanje po teh papirjih je večje od naše ponudbene možnosti, s pomanjkanjem deviz za uvoz tovrstnih papirjev pa se bo še povečalo. V celotnem prihodku prodaje papirjev je sicer prodaja ročno izdelanih zanemarljiva, vendar pa je z vidika dopolnitve in popestritve prodajnega programa, saj je to poleg tapet naš edini finalni proizvod, cenjena in pomembna tako z zgodovinskega kot propagandnega značaja. TOZD GRAFIČNI PAPIR Doseženo v I. peli. Plan I. poli. 1983 1. Proizvodnja: Papir ton 19.375 19.865 18.242 2. Stopnja izkoriščar.ja V. PS v “/«: 83,5 84,3 82,9 3. Izmet v "/n: 13,8 9,8 15,6 4. Izvoz ton: 6.793 9.619 9.000 Indeks 97,5 106,2 70,7 75,5 dneva v dan višje. V primerjavi s prvim kvartalom tega leta smo bili s surovinami iz domačega trga slabše založeni; z zmanjšanimi dobavami pa so nas dobavitelji prisilili v podpis omenjenih samoupravnih sporazumov za nove cene. Oskrba s klejivi je bila nekoliko boljša, ker smo jih pokrivali z dobavami papirja. Povpraševanje po naših izdelkih je tako doma kot v tujini veliko; za neizpolnjevanje izvoznega plana so vzroki torej doma. Še vedno nismo sposobni izdelati ob dogovorjenih rokih dovolj kvalitetnih papirjev za izvoz. Ponovne izdelave in dodelave nam izvozne količine zmanjšujejo in obenem ovirajo izpolnjevanje pogodbenih količin za tiste domače kupce, ki so nam v ta namen odstopili devizna sredstva. Količinsko je bil plan izvoza dosežen 88 %, po devizni vrednosti pa le 72 %>; približno enako je vrednostno zaostajal tudi za lanskim polletjem. Vzrok temu stanju so izredno nizke cene na zunanjem trgu, kjer do zadnjega kvartala ni pričakovati povišanja. Zagotovljenih izvoznih naročil ža II. polletje imamo veliko, že Sedaj ca. 20.000 ton, kar pomeni, da bi bilo količinski izpad z resnim delom in v kolikor bodo dopuščale proizvodne možnosti možno nadomestiti. Tudi proizvodnja papirja na V. PS je bila letošnje polletje za ca. 6% višja od planirane in 2,5°/» nižja od lanskoletne. Vzrok za preseganje planirane proizvodnje je bil predvsem v .sestavi proizvodnega programa, ki je obsegal zaradi izpada izvoznih kvalitet v poprečju za 4 grame težje papirje. Razen tega smo zabele- žili v primerjavi z lanskim polletjem za ca. 4 °/o večji izmet, kar pomeni izpad 1000 ton neto proizvodnje. Z ozirom na nespremenjene tržne pogoje na domačem trgu pomeni to padec kvalitete izdelkov. Izpadle Izvozne količine bo vsekakor treba nadoknaditi v II. polletju. TOZD VETA Doseženo v I. peli. Plan I. poli. 1983 Indeks co P el h" a” 1. Proizvodnja Tapete rolic 1,660.439 1,616.198 1,750.000 102,6 94,9 Lepilo zavitkov 63.440 109.405 100.000 58,0 63,4 2. Izkoriščenje zmogljivosti tapetnih strojev: Stopnja v %> 63,2 67,3 65,5 3. Izmet v °/o: 9,7 9,5 8,7 (v 1. 1982) 4. Izvoz tapet rolic: 5.170 515.000 500.000 1,0 1,0 Proizvodnja tapet je sicer presegla lanskoletno, vendar za 5 °/o zaostaja iza planirano zaradi zaključnih priprav na novo kolekcijo v začetku leta. Ker naročil ne primanjkuje, tega izpada v II. polletju ne bo težko nadoknaditi. Le delno pa bomo lahko nadoknadili izpad izvoza, v kolikor se ne bodo odprle možnosti za izvoz na konvertibilni trg. TOZD BLAGOVNI PROMET Izredno težka problematika oskrbe proizvodnje z ustreznimi surovinami ter uresničevanja izvoznih načrtov se je v I. polletju 1983 nadaljevala. 56—60 °/o od ustvarjenih deviz oziroma klasičnega izvoza ni zadoščalo za normalno oskrbo z repromateri-alom, zato smo se v precejšnji meri posluževali drugih oblik zunanje trgovinske menjave, kjer je devizna udeležba ugodnejša. Teh oblik (kompenzacij, kooperacij, maloobmejnega prometa) se bomo v prihodnosti še bolj posluževali, saj bomo v II. polletju razpolagali le s 44 %> deviz od ustvarjenega izvoza. Kljub težavam nam je proizvodnjo uspelo nekako oskrbeti, sicer ne vedno z ustreznimi surovinami, vsekakor pa po znatno višjih cenah. V poprečju so bile cene osnovnega materiala v primerjavi z lanskim polletjem od 60—70 %> višje, pričakujemo pa še nadaljnje poviševanje cen. Na domačem trgu se dobavitelji poslužujejo raz^ nih oblik samoupravnega sporazumevanja (Krško, Sremska Mitroviča), katerih končni cilj so le višje cene, za uvozne cene pa vemo, da so zaradi neprestanega padanja vrednosti dinarja iz gu je vsaj dvakrat večje, kot so naše možnosti, kljub temu, da smo v I. polletju za domači trg razpolagali z večjimi količinami, kot smo predvidevali. Cene naših papirjev so od lanskega junija ostale nespremenjene in če nam ne bo priznan zahtevek za izenačevanje cen na jugoslovanskem trgu papirja, se bomo v II. polletju zaradi izredno povečanih cen surovin ter večjem izvozu znašli v težkem finančnem položaju. Pri prodaji tapet smo z novo kolekcijo po velikih težavah pridobili nove cene šele v aprilu, naraščajočih proizvodnih stroškov ter izpada izvoza tudi niso mogle v celoti pokriti. Izpad izvoza bo delno nadoknaden v II. polletju, kar bo izboljšalo tudi finančni rezultat. Iz navedene problematike poslovanja lahko sklepamo, da se nam v II. polletju obetajo še hujši časi, saj bodo novi ukrepi ZIS kot posledica težkega gospodarskega položaja v državi našo DO izredno prizadeli predvsem zaradi naše velike uvozne odvisnosti. Akcijski program ukrepov za izboljšanje pogojev gospodarjenja, ki ga je pripravilo vodstvo delovne organizacije in o katerem smo že razpravljali na zborih delavcev, bomo morali dosledno izpolnjevati vsi, če bomo hoteli kolikor toliko obdržati materialni položaj naše delovne organizacije in s tem seveda tudi vsak svojega. Doseženo v I. poli. Plan I. poli. 1983 Indeks ® I! 5 II Prodaja papirja: Domači trg: Papir ton 20.206 20.434 15.583 99 130 Papir 000 din 1,550.110 1,264.570 1,734.032 123 126 Izvoz: Papir ton 15.321 15.828 17.500 97 88 Papir v 000 din 912.023 644.635 850.265 141 107 Izvoz v $ — konvertibilni 9,307.805 13,087.681 12,950.000 71 ' 72 Milena Avbelj Gibanje proizvodnje v mesecu juliju 1983 TOZD TEHNIČNI PAPIR Doseženo VII. 83 0 I,—'VII. 83 Plan 1983 0 mes. Indeks doseganja plana H ” t H H > ■© 1. Proizvodnja: Papir skupaj ton: 2.320 2.811 2.732 84,9 102,9 — od tega klas. papirji 1.213 1.525 1.599 75,9 95,4 — od tega premaz, papirji 1.107 1.286 1.133 97,7 113,5 Lesovina ton 232 331 417 55,6 79,4 El. energija MWh 2.852 3.793 3.750 76,1 101,1 2. Izvoz ton: 1.160 1.396 1.417 81,9 98,5 1 757.655 900.180 1,057.167 71,7 85,2 3. Izkoriščanje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja: VII. 83 0 I.-VII. 83 0 1. 1982 Plan 1933 II. PS 85,2 92,8 93,0 92,2 III. PS 84,9 91,3 92,1 91.8 IV. PS 85,1 91,2 91,7 88,6 PS skupaj: 85,1 91,8 92,6 90,9 PRS 62,2 64,3 86,3 4. Izmet v °/o: klasični papir 10,6 13,5 12,1 13,1 premazani papir 17,6 16,7 21,2 Zaradi državnih praznikov, znatno višjih zastojev na pa- pirnih strojih ter povečanja zalog nedovršene proizvodnje, je proizvodnja papirja precej zaostajala od poprečno dosežene in planirane količine v letošnjem letu. Od klasičnih vrst smo izdelali daleč največ ofset papirjev na škodo ostalih vrst, predvsem kulerjev za izvoz, ki je v primerjavi s preteklimi meseci močno zaostajal. Nižjo proizvodnjo lesovine je narekoval proizvodni program, iz katerega so povsem izostali tapetni papirji in delno kulerji. TOZD GRAFIČNI PAPIR Indeks doseganja plana DVnZ 83° ^ I-—Vlr' 83 Plan 1983 0 mes. VII. 83 0 I,—'VII. 1. Proizvodnja papirja ton: 3.442 3.260 3.065 112 106 2. Izvoz ton: 1.467 1.175 1.500 97,8 78,3 $ 821.725 664.294 1,101.167 74,6 60,3 3 Izkoriščenje zmogljivosti V. PS: Stopnja v %>: 83,1 83,4 82,9 4. Izmet v °/o: 12,7 13,7 15,6 10,5 (v 1. 1982) Proizvodnja papirja na V. PS je bila kljub državnim praznikom visoka zaradi nižjih zastojev na papirnem stroju, manjšega izmeta, manj zahtevnega proizvodnega programa ter višjih gramskih tež papirjev. Tako so sestavljali ofset papirji ca. 60 °/o celotne proizvodnje, ostalo pa skoraj v celoti obojestransko premazani papirji, zahtevnejši enostransko premazani papirji pa so bili zastopani v minimalnih količinah. TOZD VETA Indeks doseganja plana Doseženo ^ T _VH VIL 83 ^ le Vil- Plan 1983 0 mes. H > H > I Tapete rolic 272.349 276.113 291.667 93,4 94,7 Lepilo zavitkov 6.570 10.001 16.667 39,4 60,0 Manjše število obratr.ih dni zaradi državnih praznikov je vplivalo tudi na proizvodnjo tapet. Akcijski program ukrepov kot osnova stabilizacijskega programa oziroma izboljšanja gospodarjenja V prvi četrtini letošnjega leta so bili naši rezultati gospodarjenja še izredno ugodni, bili pa so posledica umirjenosti na področju cen vhodnih surovin v tistem obdobju, nedoseganja planiranih izvoznih količin papirja pa tudi deloma rezultatov preteklega leta, saj je bila na primer prodaja v letošnjem prvem trimesečju za 645 ton večja od blagovne proizvodnje. Drugi letošnji kvartal pa kaže popolnoma drugačno sliko; poslovni rezultati naše delovne organizacije so se močno poslabšali. Materialni stroški presegajo celotni prihodek in tako je že pri dohodku izkazana izguba. Elementi, ki uravnavajo socialno varnost delavcev, sicer še ne kažejo negativnih tendenc, prišlo pa je do neugodnega gibanja v delitvenih razmerjih, predvsem na poslovnem skladu. Razlogov za takšno poslabšanje je več in poleg zunanjih (povečana proizvodnja za izvoz, nižja prodaja od blagovne proizvodnje, neizpolnjevanje države do naših dosežkov na področju izvoza, samoupravno sporazumevanje na osnovi skupnega prihodka, ki smo ga sklepali zaradi reševanja naših poslovnih partnerjev in s katerim smo si zagotovili oskrbljenost s surovinami) tudi notranji, kot zmanjšanje proizvodnje, povečan izmet, višji zastoji, cene naših proizvodov za domači trg na nivoju cen »julij 82«. Dohodkovnim težavam se pridružuje še zaostrovanje pogojev na področju ekonomskih odnosov s tujino. Devizna participacija na ustvarjenih devizah se znižuje od 60 na 44,3 odstotka, znižujejo se izvozne stimulacije (na določenih področjih se celo ukinjajo), pri kompenzacijskih poslih se uveljavlja participacija 80 odstotno. Vse to nas prizadeva še toliko bolj, ker smo relativno največji uvoznik v panogi celuloze in papirja v Jugoslaviji, saj potrebujemo ob upoštevanju oskrbe s surovinami z domačega tržišča tudi še najmanj 17 milijonov dolarskih pravic za nemoteno oskrbo z repromaterialom, pa tudi zato, ker smo iz naslova investicijskih vlaganj v preteklem obdobju v tujini močno zadolženi. V obdobju od letošnjega gvgusta do avgusta 1984 moramo pstvariti 3,458.000 dolarskih pravic za odplačilo anuitet in obresti, za odplačilo in obresti komercialnega kredita, ki smo ga najeli za zagotovitev obratovanja v letu 1982, pa moramo v istem obdobju, torej do avgusta 1984, pridobiti 3,542.000 S pravic. Če bi si hoteli zagotoviti nemoteno obratovanje in odplačilo obveznosti do tujine, bi z upoštevanjem vseh možnih oblik prodaje na tujih trgih v danih pogojih morali v obdobju avgust 1983—avgust 1984 ustvariti 62.000 ton izvoza. S tem pa seveda še ne bi odpravili težav pri prido- bivanju dohodka, saj bi jih zaradi velikega izvoza in razlik v prodajni ceni še poglobili. Zaradi vsega tega je nujno, da v naslednjem obdobju v izvajanju stabilizacijskega programa dosežemo dva poglavitna cilja: 1. zmanjšamo odvisnost od tujine i,n zadolženost v tujini na takšen nivo, da ga bomo sposobni obvladovati tudi v zaostrenih pogojih in 2. ustvarimo tak dohodek, da bomo zagotovili socialno varnost delavcev in dovolj velik poslovni sklad, s katerim bomo lahko zagotovili vsaj enostavno, če že ne razširjeno reprodukcijo. Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji 3. avgusta obravnaval in sprejel program ukrepov za izboljšanje pogojev gospodarjenja za obdobje od av- gusta 1983 do avgusta 1984, ki ga objavljamo. Ukrepi so opredeljeni z nosilci nalog, obvezujoči pa so seveda za slehernega vevškega papirničarja. Le, če jih bomo odgovorno realizirali, si bomo omogočili kolikor toliko normalen položaj tako tovarne, kot svoje socialne varnosti. 1. Povečati izvoz papirja na 4000 ton mesečno — pri sprejemanju naročil iz tujine zagotoviti enakomerno obremenjenost vseh proizvodnih enot Nosilci naloge: vodje izvoza, prodaje in centra za program in analize — zmanjševati količino sote-kov, oziroma naročila vključevati v širino strojev Nosilci naloge: vodje izvoza, prodaje in centra za program in analize — usklajevati proizvodni program za izvoz glede na obliko dodelave (zvilki — format, satini-ran —• strojno gladek) in obliko embaliranja (bale —• palete) Nosilci naloge: vodje izvoza, prodaje in centra za program in analize — racionalno razporejanje dopustov, tako da strojne posadko (ali drugo) niso ovira za nemoten potek proizvodnje Nosilci naloge: vodje TOZD —■ razvojne naloge, ki motijo tržno proizvodnjo, se skrčijo na najnujnejše poizkuse Nosilci naloge: vodja razvojno investicijske službe, vodje TOZD — redno oskrbovanje s surovinami in ostalim materialom mora zagotoviti tudi terminsko začrtani program proizvodnje Nosilci naloge: vodja tozda Blagovni promet, vodja uvoza, vodja nabave —- razširiti tržišče tudi na ZSSR na podlagi kompenzacijskih poslov za celulozo Nosilec naloge: vodja tozda Blagovni promet 2. Razširiti prodajo tapet na konvertibilno tržišče do vrednosti 1 milijon $ — letni program Nosilci naloge: vodja izvoza, vodja prodaje tapet in vodja tozda VETA 3. Povečanje celotnega prihodka na domačem trgu — odpraviti dispariteto cen papirjev, ki je prisotna na jugoslovanskem trgu Nosilec naloge: vodja domače prodaje — pospeševati skupni izvoz papirja do količine 500 ton mesečno Nosilci naloge: vodja tozda Blagovni promet, vodja izvoza — povečati ceno papirja pri kooperacijskih poslih za povprečno 50 $ na tono Nosilca naloge: vodja tozda Blagovni promet, vodja izvoza — zasledovati po posameznih tržiščih in vrstah izvoza neto devizni efekt na kilogram papirja oziroma na strojno uro izdelave papirja Nosilec naloge: vodja centra za program in analize 4. Zmanjševanje materialnih stroškov in zniževanje deviznih odlivov — varčevanje z vsemi oblikami sredstev: denarnimi, delovnimi, predmeti dela — sredstva za reklamo in propagando morajo biti usmerjena le za namene prodaje na tujih trgih — poiskati ustrezno rešitev vračila deviznega dolga Železnici — pripraviti dolgoročni program zamenjave uvoženih materialov z domačimi Nosilci naloge: vodja razvojno investicijske službe, vodja tozda Blagovni promet, vodja uvoza, I vodja centra za program in analize, vodja tehnološkega razvoja, vodja tozda VETA 5. Delovna, tehnološka in komercialna disciplina —• zmanjševanje vseh oblik ne- > potrebne odsotnosti z dela Nosilci naloge: vodje TOZD in DSSS — razporejanje delavcev na dela, za katera so usposobljeni, brez formalnih postopkov, ampak po potrebi Nosilci naloge: vodje TOZD — pri prodaji ne sme biti upadanja nepredvidenih količin papirja, ki bi motile začrtani proizvodni program. Izjeme so možne le pri zares objektivnih danostih. Nosilci naloge: vodja izvoza, vodja prodaje, vodja centra za program in analize —• urediti delovne norme; kričeče primere takoj laično limitirati, vse ostale norme urediti z določenim strokovnim pristopom Nosilec naloge: vodja DSSS 5. Pridobivanje manjkajočih deviznih sredstev — najetje blagovnega kredita v višini 3,850.000$ Nosilec naloge: vodja tozda Blagovni promet — odkup deviznih sredstev in združevanje s porabniki naših proizvodov v višini ca. 6,000.000 $ Nosilec naloge: vodja tozda Blagovni promet, vodja finančne službe Vsi nosilci nalog so dolžni pristopiti k izvedbi zadolžitev TAKOJ. Za vsako nalogo morajo pripraviti program, s katerim opredelijo cilje (v kolikor niso že definirani), metodo dela, eventualne stroške, ki bodo pri izvajanju nastali, rokovne opredelitve, podatke, ki jih potrebujejo, sodelavce (eventualno tudi zuna- I nje) itd., tako da se bo izvajanje | posamezne naloge lahko zasledovalo. Potek izvajanja nalog bo nadzorovan v intervalih, ki so za vsako nalogo specifični. Ob zaključku periodičnih obdobij pa . morajo nosilci nalog o svojem delu oziroma dosežkih poročati. Za izvajanje nalog so nosilci odgovorni direktorju DO, strokovnemu svetu, strokovnemu kolegiju in delavskemu svetu delovne organizacije. 24. junija 1983, 140 let potem, ko je v veški papirnici stekel iz stroja prvi papirni trak, so se člani delavskega sveta delovne organizacije zbrali na slavnostni seji v ateljeju tozda Veta; seja je bila posvečena našim novim investicijam Z ZNANJEM DO BOLJŠEGA DELA Inventivna dejavnost pri nas še vedno ni množična Verjetno moramo vzrok za to iskati v premajhnih inovacijskih prizadevanjih. Novo znanje bi morali načrtno gojiti in uvajati v delo, kar pa naj bi bila ena osrednjih in bistvenih dolžnosti razvojne službe. Poklicnim inovacijskim prizadevanjem v Papirnici Vevče nismo dali še nobenega posebnega pomena. Čas je, da se tudi na tem področju stvari premaknejo. Zanemarjanje inventivne dejavnosti pomeni kopanje brezna pred korakom v prihodnost. Tak je bil tudi moto seminarja o organiziranju in pospeševanju inventivne dejavnosti, ki ga je junija organiziral Zavod za organizacijo poslovanja Ljubljana z namenom, da se tej dejavnosti v naših organizacijah združenega dela nameni pomembnejše mesto. Udeležilo se ga je 76 predstavnikov iz raznih slovenskih podjetij, predvsem vodilnih delavcev, razvoj niko v ter delavcev, ki delajo na področju inventivne dejavnosti. Sama sem se seminarja udeležila z namenom, da bi dobila odgovore na odprta vprašanja pri obdelavi in vrednotenju gospodarskih koristi in plačil avtorjem inovacijskih predlogov. Seminar je bil izredno zanimiv in potreben, kar je bilo razvidno iz izredno živahnih razprav in izmenjav mnenj med udeleženci in izvajalci. Imamo vedno več tehnično visoko izobraženih ljudi, ustvarjalna dejavnost pa pada Tematika seminarja je razvidna iz uvoda članka; govor je bil predvsem o organizaciji in pospeševanju inventivne dejavnosti. Znano je, da ta dejavnost v Jugoslaviji nazaduje, kar je tudi eden od razlogov za takšno gospodarsko stanje, kot ga imamo sedaj. Švica ima na primer prijavljenih 1000 izumov letno na milijon prebivalcev, pri nas pa jih je 45 in smo s tem številom na repu svetovne lestvice. Vzhodno-evropske socialistične države nas v tem pogledu prekašajo več kot 10-kratno. Stanje pri nas v Jugoslaviji je toliko bolj zaskrbljujoče, saj imamo vedno več tehnično visoko izobraženih ljudi, ustvarjalna dejavnost pa že od leta 1957 nenehno upada. Vzrok temu se pripisuje predvsem premajhnim in nepravilno usmerjenim vlaganjem v raziskovalno in razvojno dejavnost, premajhni povezanosti' med znanstvenimi instituti in neposredno proizvodnjo, neprimernem procesu visokošolskega izobraževanja in tudi premajhnem motiviranju za inventivno ustvarjanje v OZD. V tem se zrcali premajhno razumevanje pomena lastne ustvarjalnosti; vse preveč cenimo tuje dosežke, svoje pa, podcenjujemo. Zaviralni momenti inventivne dejavnosti v OZD so predvsem preslabe povezave med proizvodnimi programi, plani razvoja in Pregledom odprtih problemov ter sistema akcij za pritegovanje delavcev k reševanju teh problemov, razmejeno področje osnovnih del in dodatnega ustvarjalnega dela. Navsezadnje tudi ni prave podpore za inventivno dejavnost pri poslovodnih delavcih, pa tudi izplačila avtorskih nadomestil ne potekajo brez ovir kljub pravilnikom. Domača ustvarjalnost je precej omalovaževana. Prav vse pa le ni tako črno, saj so nekatere OZD (Iskra, Lek, Krka, Tovarna stikalnih naprav ...) dosegle nadpoprečne uspehe na Področju inventivne ustvarjalnosti; število prijavljenih predlogov na 100 zaposlenih znaša letno Preko 20. Važno vlogo pri ustvarjalni dejavnosti lahko odigra dober informacijski sistem Za organizacijo inventivne dejavnosti v OZD ni enotnega recepta; služba za inovacijsko de- javnost naj bi bila organizirana tako, da bi z ustrezno motivacijo izvabila od vseh zaposlenih čim več inovacijskih predlogov. Ali je to profesionalna služba ali ne, je odvisno od potreb oziroma velikosti in sestave DO. Brez funkcijske povezave te službe z ostalimi strokovnimi službami, poslovodnimi in samoupravnimi organi vsekakor ne bo zaživela. Ne glede, kako je služba organizirana, je vsako došlo inovacijo potrebno analizirati in oceniti s stališča pomena za OZD, kar je osnova za nadaljnjo usodo inovacije, ki bo nato realizirana ali pa tudi ne. K strokovni obdelavi predloga je potrebno pristopiti po načelih timskega dela, pri čemer avtor ne sme biti zanemarjen. Avtorju je potrebno nuditi vso potrebno strokovno in materialno pomoč, ker se na ta način da, izogniti nepopolnim in nesmiselnim inventivnim stvaritvam. Zelo važno vlogo in pomoč pri ustvarjalni dejavnosti igra dobro organiziran informacijski sistem, ki naj zajema prvič informacije za izvajanje informacijskih procesov (npr. potrebe tržišča, tuji inventivni dosežki, zadnje stanje znanosti in tehnike, notranji problemi), drugič podatke o izvajanju (posamezni rezultati inovatorjev, razni statistični podatki s področja inventivne dejavnosti in drugo) in tretjič informacije za upravljanje (analize in ocene inovacij, poročila, strokovne obdelave predlogov...) Kot najboljši pripomoček za uspešno reševanje racionalizacij in izboljšav je vrednostna analiza, ki je namenjena sistematičnemu zniževanju stroškov in izboljšavam funkcionalnosti izdelkov, zelo učinkovito pa jo je možno uporabiti tudi v administraciji. To pomeni na kratko, izdelovati funkcionalno enakovredne izdelke z nižjimi stroški, oziroma funkcionalno boljše izdelke z istimi ali manjšimi proizvodnimi stroški. Vrednostni analizi je bilo na seminarju odmerjeno precej časa, osvetljena je bila tudi s številnimi praktičnimi primeri iz OZD, predvsem iz Gorenja. Doseči je treba ustvarjalno klimo še poseben poudarek so prireditelji seminarja namenili pospeševanju inventivne dejavnosti, saj imajo mnoge OZD kar se tiče; formalne organiziranosti te dejavnosti vse pogoje, vendar pa rezultatov ni, kar pomeni, da ni dosežena ustvarjalna klima. To klimo dosežemo z usmerjanjem inovacijskega delovanja na področja problematike, ki so za OZD bistvenega pomena. Osnova pri tem so programske smernice, kratkoročni in srednjeročni plani ter razne strokovne informacije, ki so odraz sprememb notranjih in zunanjih faktorjev (tržni pogoji, kritične točke v proizvodnji ipd.). Nadalje je za pospeševanje inventivne dejavnosti pomembno izobraževanje zaposlenih v smeri, ki je specifičnega pomena za OZD, največjega pomena pa je predvsem motivacija. Metode in tehnike za ustvarjanje primerne ustvarjalne klime, ki so nam bile predstavljene, so več ali manj poznane, vendar se jih ne poslužujemo ali pa ne dovolj. Zato ni odveč, če .nekatere navedemo; ena od metod je izbira problemskih področij s tem, da potencialne inovatorje usmerjamo na nerešene probleme, ki so za DO ključnega pomena. V ta namen se izdela »problemska lista«, ki naj vsebuje vse potrebne podatke o nerešenem problemu. Izdelan popis je potrebno objaviti na primeren način in ga po potrebi spreminjati in dopolnjevati. Za reševanje ozko specificiranih problemov je primerna objava natečajev (zunanjih in notranjih) z dodatnimi nagradami za uspešne rešitve. Ker je znanje eden od osnovnih pogojev za ustvarjalno delo, ga je potrebno stalno širiti pri vseh delavcih, predvsem pri potencialnih inovatorjih, jim dati možnost izmenjave izkušenj z inovatorji drugih OZD, jih redno seznanjati z novostmi, pri čemer je potrebno posvetiti največjo pozornost delavcem iz razvojno-raziskovalnih služb. Primarnega pomena za inventivno ustvarjanje je iskanje idej, saj je prav ideja pričetek inovacijskega procesa. Za zbiranje idej je na voljo več metod, katerim je skupni svoboden in primeren pristop, skupinsko delo, analize iskanja rešitev; pri tem je treba upoštevati vse domisleke brez omalovaževanja. Iz tega sledi, da je za inventivno ustvarjanje potrebno ustva- razvidom del, letnih ali programskih načrtov. Ker so te naloge največkrat slabo opredeljene, bi morali pri tem odigrati odločilno vlogo zato postavljeni strokovni teami. Precej je bilo razprave o stimulaciji avtorjev kot motivacijskem faktorju, saj so v veliko primerih nagrade nizke, tako da avtorji svoja spoznanja in dosežke obdržijo raje zase in jih z večjim .pridom sami ljubosumno uporabljajo ter ob svojem delu dosegajo tako večje učinke od ostalih (npr. norme). Na vprašanje o opredelitvi med tehnično izboljšavo in koristnim predlogom določenega odgovora ni bilo. Delovne orga- Leto Število prijavljenih inovacijskih predlogov 1979 4 1980 2 1981 7 1982 19 I. polletje 1983 10 spodbudno, pa še ti predlogi niso bili vsi realizirani. Ugotovljene gospodarske koristi od predlogov pa vendar niso bile tako majhne. Kako je ta dejavnost pri nas do sedaj organizirana, vemo, vendar pa bo treba v organiziranosti le-te marsikaj spremeniti že zaradi pravkar sprejetega Sa- Vsalto leto enkrat se direktorji moščanskih delovnih organizacij zberejo na pobudo izvršnega sveta skupščine občine. Letos so si 10. junija ogledali našo delovno organizacijo riti določene pogoje, v katerih imajo poslovodni organi odločilni vpliv. Žal pa prav ti največkrat ne odigrajo svoje pospeševalne vloge ob izgovorih o prezaposlenosti. V resnici pa gre tu za odpor do novitet, za preozek pogled v prihodnost, neinformiranost o novostih, nemotiviranost, lagodno življenje in drugo. Kje je izhod, — Poslovodni delavci naj bi postali sami inovatorji! Visekakor je eden od motivov za inventivno dejavnost tudi denarna nagrada. Nagrada je sicer v pravilnikih formalno urejena, vendar pa bi bilo dobro razmisliti o kakšnih spremembah. Morda bi bilo dobro prepustiti presojo o denarnih nadomestilih inovatorjem, da bi sami predlagali višino nagrade, samoupravni organi pa bi na osnovi izračunov1 presodili, če je inovacija res toliko vredna. Nagrade naj bi bila deležna tudi okolica, saj se uspešnost vidi prav v tem, koliko je' določena inovacija spodbudila ustvarjalne ideje v ljudeh. Zaključni del seminarja je bil namenjen pravni ureditvi inventivne dejavnosti, razpoznavanju pojmov (izum, model, vzorec,, blagovna znamka, tehnične izboljšave) in postopki za priznanje pravic, s katerimi se ti dosežki zavarujejo. Izredno je bila zanimiva razprava, ki se je razvila med udeleženci seminarja in prireditelji ob koncu posameznih seminarskih tem. Kot najbolj žgoča dilema se je pojavila razmejitev ustvarjalnega dela med delovnimi dolžnostmi in inovacijo, saj prav tu obstoja določena zavora, da smo v svetovnem merilu na repu prijavljenih izumov, ob tem pa prednjačijo pri tnakupu tujega znanja oziroma licenc. Udeleženci so bili mnenja, da je delo raz-voinika ali drugega kreativnega delavca inventivno, če presega izpolnjevanje nalog, določenih z nizacije morajo to vprašanje same rešiti v svojih pravilnikih. Udeleženci so se pritoževali nad otežkočenim delom pri reševanju inventivnih predlogov, saj jim samoupravne komisije v tem pogledu ne nudijo nobene pomoči, ker se vsaki dve leti pretrga, kontinuiteta dela. Udeleženci in prireditelji so bili mnenja, da bi te komisije lahko nadomestili s stalnimi strokovnimi komisijami, ki bi po potrebi od primera do primera pritegnile k delu ustrezne strokovnjake, saj je končno komisija izvršilni organ delavskega sveta in s tem samoupravljanje ne bi bilo kršeno. Kot eden od motivacijskih elementov je bil po mnenju udeležencev stimuliranje vseh, ki sodelujejo v inovacijskem procesu, seveda z neko pavšalno nagrado, dočim je avtor predloga oziroma ideje tisti, ki mu pripada plačilo po določilih pravilnika. V enem od Iskrinih tozdov, kjer je inventivna dejavnost zelo razvita, so prišli celo tako daleč, da izplačujejo vsem zaposlenim inovacijski dohodek na osnovi ugotovljenih prihrankov. V tej organizaciji je vsak tretji zaposleni inovator. Na vprašanje, kako je z vključitvijo avtorskih nagrad v pokojninski sistem, je bilo več različnih mnenj, pravega odgovora pa ne. Nekateri so bili mnenja, da je bilo avtorju z nagrado že zadoščeno, drugi pa so menili drugače. Vprašanj je bilo še in še, predvsem specifične narave za posamezne DO, vendar zaradi omejenega časa ni bilo mogoče o vseh razpravljati. Več znanja je treba pridobiti od strokovnih delavcev In če pogledamo, kako je z inovacijsko dejavnostjo pri nas: Število prijavljenih inovacijskih predlogov torej ni nič kaj moupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ki daje večji poudarek delu komisije za inovacije. Ta je pri nas samoupravna, največkrat nesklepčna, oziroma je treba posamezne člane klicati na seje, poleg tega pri reševanju predlogov člani ne morejo nuditi nobene pomoči, strokovnih teamov pa Samoupravni sporazum ne omenja. Nujno bo treba formirati istalno strokovno komisijo ali pa dopolniti obstoječo s strokovnimi ljudmi za posamezne zadolžitve in pri reševanju predlogov pritegniti še ustrezne strokovnjake. Dela bo seveda več; gospodarske koristi realiziranih predlogov bo treba stalno zasledovati, saj samoupravni sporazum omogoča izplačila nagrad avtorjem predlogov za več let naprej. Te prakse do sedaj ni bilo, najbrž pa ni malo primerov, da realizirana izboljšava ni dočakala daljše življenjske dobe in marsikateri umesten predlog ne belega dne. Pa za to pravzaprav nihče ne ve, ker ni to sistematično obdelano in nadzorovano. Zato bo potrebno predlog o namestitvi referenta za inovacije v okviru razvojno-investicijske službe resno proučiti, saj bi s primernim pristopom in motiviranjem delavcev to dejavnost pri nas močno pospešili. Motiviranost za ustvarjalno delo je prav pri visoko strokovnih delavcih premalo izražena, saj predlogov od teh delavcev praktično ni, jasno pa je, da bi s svojim znanjem lahko največ doprinesli k napredku. Razvoja delovne organizacije ne smemo razumeti samo kot količinsko povečanje proizvodnje ob ohranitvi sedanje tehnologije, temveč predvsem kot kakovostno spremembo v smeri k učinkovitejšemu načinu dela in uvajanju (Nadaljevanje na 4. strani) Poslovno politiko tovarne bo treba učinkoviteje prilagoditi programu dolgoročne ekonomske stabilizacije Značilnosti poslovanja I. polletja letošnjega leta so podobne značilnostim poslovanja I. trimesečja s tem, da smo sedaj pričai še izrazitejšemu porastu cen surovin kakor v začetku leta. Porast cen, zlasti celuloze, nas je tako prizadel, da so bili nekoliko potisnjeni v ozadje celo nekateri problemi, kot so: — Delež pri ustvarjenih devizah, ki je glede na našo proizvodnjo in sprejete obveznosti do tujine v preteklosti, premajhen. Posledice takšnega stanja se kažejo zlasti v nepopolnem izpolnjevanju zapadlih obveznosti in v pomanjkanju surovin. —• Pomanjkanje surovin, zaradi česar sicer ni prihajalo do dolgotrajnejših zastojev, je pa imelo bistven vpliv na kvaliteto izdelkov, na slabše izkoriščanje kapacitet in na količino izdelkov ter na stroške proizvodnje, ki se v primeru proizvajanja za vsako ceno giblje bolj stihijsko, kakor pa nadzorovano. — Odstopanje od zahtevane kvalitete proizvodov, za kar niso bili vedno glavni vzroki le objektivne težave. — Vključevanje v mednarodno delitev dela je bila in je naša; trajna naloga, ki jo izvajamo dokaj uspešno in se na ta račun odpovedujemo znatnemu delu dohodka. Naša izvozna prizadevanja so dolgoročnega značaja. V letu 1983 nameravamo izvoziti na konvertibilno tržišče od 40 do 50 % fizičnega obsega proizvodnje. Na takšne izvozne uspehe smo ponosni in izredno občutljivi takrat, kadar naša prizadevanja rušijo kratkoročni administrativni ukrepi in splošen nered v jugoslovanski reprodukcijski verigi. V pogledu porasta cen blaga smo v januarju leta 1983 dosegli v Sloveniji v primerjavi z junijem 1982 skok cen v višini 36,8 odstotka. Industrijsko blago se je podražilo za 36,2 °/o in iz tega izhajajo močne podražitve naših surovin, česar pa žal nismo uspeli kompenzirati s podražitvami našega papirja. V zvezi s cenami se zdi potrebi no zapisati še nekaj vrstic, ki jih je objavil Gospodarski vestnik 15. junija 1983: »Kakorkoli že, zamrznitev, ki jo je predpisala zvezna vladg pred skoraj letom dni, se ni obnesla. Poleg tega, da je taka »ju-gozamrznitev« rodila 40-odstotno inflacijo, je nakopičila še nesorazmerja med cenami in na svoj, način spodbudila vsiljevanje različnih samoupravnih sporazumov (v našem primeru Matroz, Djuro Salaj, Kemična industrija Hrastnik). Saj ne moremo reči, koliko bi se cene povečale brez maksimiranja cen, vendar pa je čudno, če ne celo smešno, da ob takih neuspehih zvezna skupnost za cene želi z določenimi »pravili igre« nadzor še naprej trdno držati v rokah. Navzlic nesoglas- ju gospodarstva s tako politiko trde roke bo, kot vse kaže, spet zmagala birokracija in vedrila ter oblačila nad gospodarskimi tokovi.« Povsem razumljivo je, da nas izvajanje takšne politike cen hudo prizadeva, kar se odraža v močnem nihanju ustvarjenega dohodka, kjer je odločanje delavca o le-tem postalo že skoraj irelevantno. Zvezna vlada skuša takšna negativna gibanja zajeziti in dati gospodarjenju spet ekonomske osnove in zakonitosti. Priča smo novim in novim dokumentom, ki zahtevajo močno spreminjanje obnašanja vseh objektivnih in subjektivnih sil. Pri tem še posebej mislimo na nedavno objavljeni sklepni del dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ki je bil sprejet na skupni seji zveznih družbenih svetov in komisij za probleme ekonomske stabilizacije. Dokument bomo morali v kratkem podrobno obdelati in v skladu z njim naravnati tudi poslovno politiko naše delovne organizacije. Postavka porabljenih materialnih sredstev zaskrbljujoče narašča Indeksni kazalci kažejo ugodno poslovanje naše DO bodisi v primerjavi z enakim obdobjem lani, kakor tudi v primerjavi s planom, vendar nam ta razmerja sama po sebi ne povedo vsega, zato ne moremo trditi, da je doseženi poslovni uspeh zadovoljiv, na kar vpliva zlasti postavka porabljenih sredstev, ki narašča (delne razloge smo že navedli) hitreje od naraščanja celotnega prihodka. Ustvarili smo sicer za 32 % več celotnega prihodka, kot v lanski prvi polovici leta, pridelali pa smo tudi za 34 % več materialnih stroškov, kot lani. Celotni prihodek znaša 2.675,000 tisoč dinarjev, s katerim smo presegli planska predvidevanja za 13 %. Nekrita realizacija predstavlja na nivoju DO 4,79 %> plačane. Njen delež je relativno nizek, vendar je njen vpliv po tozdih zelo različen. V TOZD Veta predstavlja neplačana realizacija 12 %> plačane in postavlja temeljno organizacijo v zelo neugoden položaj, saj le-ta povečuje celotni prihodek v primerjalnem obdobju le za 4 %. Razlogi za tako stanje so v dokaj neugodnih prodajnih pogojih, ki veljajo za proizvodni program TOZD Veta; neto rok plačila je namreč 30 dni, menične obresti pa 25-od-stotne. V zvezi z realizacijo celotnega prihodka prihaja tudi do absurda v tem, da je v TOZD Veta stagnacija v celotnem prihodku za- radi izpada v izvozu, medtem ko je v TOZD TP celotni prihodek padel prav zaradi boljšega izpolnjevanja izvoznih obveznosti. Porabljena materialna sredstva znašajo 1.865,375.000 din in so torej naraščala za 2 % hitreje od naraščanja celotnega prihodka, za 34 %> hitreje kakor v primerljivem obdobju in '8% hitreje od planiranih. Takšna dinamika je zaskrbljujoča in negativna. Povečanje vrednosti porabljenih materialov je posledica povišanja cen surovin in drugih proizvodnih materialov. V ilustracijo lahko povemo, da smo v I. polletju dobave celuloze iz Krškega plačali 30 %> več kot v lanskem letu in podobno tudi celulozo, ki jo dobivamo iz Sremske Mitroviče. Cene ostalih materialov so se povečale v poprečju 60—70 %>, so pa tudi primeri, da so se cene povečale za 200 %>. Za primerjavo navajamo odstotek povečanja cen za nekatere domače materiale (v primerjavi s I. polletjem 1982): —■ brusni les % 51 — celuloza listavcev 84 — klejiva 48 — kazein 56 —■ al. sulfat 51 —■ stearin 70 —• stroj, vprega 42 —• embalaža 37 — plin 78 Cene reprodukcijskih materia- lov na domačem trgu še naprej zelo hitro naraščajo, tako da tudi V II. polletju pričakujemo nadaljnje povečanje materialnih stroškov. V pogojih splošne zamrznitve cen, ki so po zveznem predpisu trajali do konca julija, so se naši dobavitelji posluževali raznih oblik samoupravnih sporazumov, katerih končni cilj je bil samo povečanje cen. Zaradi deficitarnosti večine materialov, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji, smo prisiljeni, da takšne sporazume sprejemamo, ker nam sicer preti ustavitev ali prekinitev dobav, s tem pa seveda ogro- žanje kontinuitete naše proizvodnje. Upoštevati moramo tudi, da takšno nenormalno situacijo ustvarja povečan izvoz večine naših dobaviteljev, kar deficitarnost teh materialov še stopnjuje. Pri porabljenih uvoznih materialih, ki v naši proizvodnji predstavljajo preko 60 %>, izvira povečanje cen predvsem v povišanju deviznih tečajev. Ugotavljamo, da se devizne cene uvoznih materialov nominalno skoraj niso spremenile. Občutne spremembe tečaja veljajo tudi za klirinške dobave (celuloza, kaolin). Tako povečana osnovna (carinska) vrednost ima .za posledico tudi ustrezno povečanje carinskih dajatev. Podobno razmeram na domačem trgu je stanje na področju uvoza. Razlika je le v tem, da cene uvoženih surovin naraščajo zlasti zaradi kontinuiranega padanja vrednosti dinarja. Težave še povečuje pomanjkanje deviznih sredstev, stroške surovin pa povečuje tudi način pridobivanja deviznih sredstev. Navedeni razlogi vplivajo na skokovito naraščanje porabljenih sredstev. Gledano s stališča posameznih TOZD pa je treba še dodati, da so stroški evidentirani v odvisnosti od stanja zalog v nedovršeni proizvodnji. Nihanja v zvezi s tem so nerealna, kar tudi vpliva na finančni rezultat. Več pozornosti bo potrebno posvetiti medtozdovskemu fakturiranju surovin, uslug itd. Tozd VETA kupuje od tozda Tehnični papir osnovni tapetni papir 26 % ceneje od tržne cene, kar za I. polletje pomeni pozitivni učinek v višini 28,345.000 dinarjev pri porabljenih materialnih sredstvih. Tako poslovanje nima pozitivnih posledic za nobenega od obeh TOZD in ga je potrebno nemudoma prekiniti. TOZD Tehnični papir prikazuje za enak znesek nižji celotni prihodek. Proizvodnja električne energije in pare je za našo DO izrednega pomena, gledano zlasti s stališča zanesljivosti obratovanja. Pomembno pa je tudi, da je trenutno cena lastne energije nižja od cene energije iz omrežja, kar zmanjšuje porabljena sredstva. V pričakovanju, da bo tudi v bodoče lastna energija večala zanesljivost proizvodnega procesa, namenjamo za proizvodnjo hidro energije precejšnja sredstva: — HE Vevče — levi breg — 27,000.000 din v letu 1983 — HE Fužine — 115,968.331 din do leta 1985 — HE Vevče — 26,000.000 din do leta 1984. Dohodek in čisti dohodek v upadu Dohodek je v skladu s predhodno opisanimi razmerami v začetku drugega trimesečja začel stagnirati, nato pa padati v primerjavi s I. trimesečjem. V primerjavi s I. polletjem leta 1982 je za 21 % višji in ga lahko ob upoštevanju 40% inflacije smatramo kot slabega. Tudi v strukturi celotnega prihodka je njegov delež padel za 2 %. Ker je višina dohodka odvisna od višine celotnega prihodka in porabljenih sredstev, je pravzaprav nadaljnje komentiranje dohodka nepotrebno. V I. trimesečju smo napovedali, da bo sledilo dinamično upadanje čistega dohodka v naslednjem obdobju. In napoved se že uresničuje. Čisti dohodek predstavlja v strukturi celotnega prihodka 18 % in je njegov delež za 1 % padel. V primerjavi z enakim obdobjem lani je narasel za 22 %, celo za 1 % hitreje od dohodka, kar je zlasti posledica zmanjšane stopnje amortizacije nad predpisano. Doseženi čisti dohodek je za 35 odstotkov višji od planiranega, zato pri začasni delitvi OD namenjamo 10% več za osebne do- hodke, kakor je bilo začrtano s planom in 29 % več, kakor v enakem obdobju lani. Občutneje krepimo tudi poslovni sklad, da bi tako obdržali doslej dobro likvidnost, ki je začela močno padati, kar je predvsem posledica: — slabše akumulacije; — pospešenega izvoza (daljši plačilni roki); — ugodnih plačilnih pogojev za kupce na domačem trgu; — likvidne nesposobnosti bank itd. Precej sredstev začasno namenjamo tudi v rezervni sklad, za stanovanjski prispevek in zal sklad skupne porabe. Vsa omenjena sredstva pa začasno koristimo za obratna sredstva in s tem bistveno izboljšujemo tekočo likvidnost. Kazalci uspešnosti poslovanja kažejo na tri naše bistvene značilnosti : —• v celoti gledano poslujemo v primerjavi s poprečnimi rezultati, doseženimi na nivoju SOZD Slovenija papir za I. trimesečje, ugodno; — kazalci poslovnega uspeha in kazalci razmer gospodarjenja kažejo na bistveno slabše dosežene rezultate in slabše razmere, v katerih so bili doseženi, v primerjavi z enakim obdobjem lani; — kazalci razdelitve dohodka kažejo, da se na novo nastalim razmeram še ne prilagajamo, za kar je razlog v močnem izvozu in možnosti večje delitve za OD v takem primeru. Za izboljšanje tekoče in dolgoročne likvidnosti delovne organizacije je nujno, da ukrepe, ki smo jih v ta namen osvojili, tudi realiziramo. Izidor Furlan tapete vevee Proizvodnja tapet za izvoz in večja proizvodnja lepila sta poleg proizvodnje za domači trg osnovni nalogi tozda Veta v drugem polletju Zaradi znanih birokratskih postopkov je bil v letošnjem letu velik problem pri pridobitvi cen za novo kolekcijo Veta 83-84. Prodaja tapet je bila v začetku leta zaradi pričakovanja nove kolekcije zelo majhna. Kljub dvomesečnemu mrtvilu ob pričakovanju potrditve novih cen kolekcije smo zaostanek skorajda nadoknadili. Do polletja smo uspeli realizirati tako količinsko kot finančno dve tretjini letnih planiranih količin tapet, pri lepilu le slabo tretjino, pri foto-tapetah pa kar 92 % letnega plana. Ker bo ves predviden izvoz tapet izvršen šele v drugem polletju, pričakujemo seveda v tem obdobju slabšo založenost domačega trga, kar je škoda, saj poročila kažejo, da gredo naše tapete kljub občutno zmanjšani kupni moči še vedno v promet. Lepila za tapete bi seveda lahko prodali mnogo več, kot smo ga naredili. V letošnjem letu ni bilo pomanjkanja surovin za proizvodnjo lepila, zato je tako nizka proizvodnja neopravičljiva in bo v bodoče le-to treba bolje organizirati. Inventivna dejavnost pri nas še vedno ni množična (Nadaljevanje s 3. strani) novih proizvodov. Kakovosten dvig pa: (je možen samo z obvladovanjem novega znanja, ki ga moramo pridobiti od strokovnih delavcev in ga tudi s pridom uporabiti. V tem težkem gospodarskem položaju, ob hudem pomanjkanju deviz, nam bi recimo* prišel prav vsak rezervni del, ki bi ga izdelali doma, namesto, da ga moramo uvoziti. Z natečaji in primernimi stimulacijami bi se dalo marsikaj doseči. Tako pa smo v stanju, da še tistih inovacij, ki so, ne uporabimo, kljub nedvoumno ugotovljeni koristi (tudi devizni, npr. brušenje strugal za premazovanje). V propagandni namen bi lahko uspešno izrabili naše interno glasilo, ki naj bi imelo za inovacijsko dejavnost predvideno posebno rubriko, v kateri bi bili poleg popisa problemov opisani dosežki naše inventivnosti, objavljeni inovatorji in njihovi dosežki, prijavljeni predlogi, razni napotki inovatorjem in drugo. To nalogo so si člani DIATI — Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav celo zadali v svoj letni plan dela. Volja pri nekaterih je, vendar manjka profesionalno vodenje cele dejavnosti. Vsekakor ni dovolj, da sprejemamo nov pravilnik, obenem pa stvarem pustimo, da tečejo svojo pot. Pri obravnavi predlogov po novem Samoupravnem sporazumu se je že nabralo toliko dilem, da se bomo morali o tem ter sploh o vsej inventivni dejavnosti temeljito dogovoriti in to še posebej na strokovnih svetih tozdov in delovne organizacije. Milena Avbelj Delo posadk pri stroju je treba spremljati in nadzorovati; na sliki izmenski vodja premaznega oddelka tov. Dušan Alič (foto Ciril Zupančič) Tržni uspeh je mogoč le s prodajo pravega papirja pravemu kupcu po uspešni donosnosti Črni oblaki nad vevškim izvozom v Iran Papirnica Vevče je imela nai domačem trgu s papirji sloves najposlovnejšega partnerja, katerega poslovna in prodajna politika je zagotavljala kupcem solidno, če že ne brezhibno realizacijo dogovorjenih naročil, tudi brez pisnih pogodb. Že lani in seveda tudi letos ta svoj renome vztrajno zapravljamo skozi razne oblike neizpolnjenih obljub in časovno, količinsko, kvalitetno prilagojene dobave papirjev, ki nam jih diktirajo trenutno dane razmere, spreminjajoče se, odvisne od objektivnih in subjektivnih faktorjev. Glavne značilnosti vsakomesečnega plasmana naših papirjev na domačem trgu so naključnost in stihija. Ob tem Pa je seveda vodenje kakršnekoli prodajne politike onemogočeno; tako so politike proizvoda, razdelitve, cen in komuniciranja absolutno podrejene objektivni »NNNP — Golovec 83« Varstvo in zaščita pred posledicami potresa 24. september — rušilni potres v Ljubljani. To bo prva vaja v Jugoslaviji, ki bo izpeljana v takšnem smislu civilne zaščite, zato bodo na njej prisotni tudi predstavniki štabov CZ iz drugih republik. Vaja na temo varstva in zaščite pred posledicami rušilnega potresa v Ljubljani sicer poteka že vse leto, zaključek ipa bo v soboto, 24. septembra. Vemo, da je za Ljubljano potres velika in potencialna nevarnost, saj je ta v njej že nekaj akrat pustošil. Že Valvasor opisuje potres, ki je leta 1792 prizadel to področje, pred tem pa se je tod. zemlja tresla že let- 1511, potem pa tudi maja 1839, najhujši potres ba je bil 14. aprila 1895. leta. Cilj ljubljanske vaje v letošnji akciji »Nič nas ne sme presenetiti« je preizkus zastavljene koncepcije strokovnih služb, amaterskih enot civilne zaščite in iznajdljivosti posameznika v okoliščinah, ki jih ta naravna katastrofa povzroči. Z analizo izvedene vaje bomo ugotovili, katere probleme je še treba rešiti in kaj dodelati v delovanju obrambno-zaščitnega sistema in naše akcij sike sposobnosti. Sobota 24. septembra je za vse, ki ‘združujemo delo, delovna sobota in najbrž res ni Potrebno posebej poudarjati, da se bomo v vajo vključili Prav vsi s polno odgovornostjo. Vida B. in subjektivni danosti. Domači dinarski trg je v teh ostrih gospodarskih pogojih več ali manj odrinjen, pa vendar nujen. V prvem polletju letos smo na domači trg plasirali 20.202 tone papirja, kar je 29,6 %> nad planirano količino. Posredno preko trgovine smo realizirali 46,5 °/o prodaje, direktno pa 53,5 %>. Takšna struktura prodajnih poti je načrtovana na osnovi obvez po kreditnih pogodbah iin predvidenih uvozno-nabavnih — deviznih poslih na domačem trgu. Obveze do partnerjev po kreditnih pogodbah smo realizirali v poprečju 78-odstotno, in sicer v, Sloveniji z 68 °/o, Hrvatski s 103 odstotki, Srbiji z avtonomnima pokrajinama z 82 °/o in v BiH s 94 %>. Skupni slovenski odstotek znižuje velika obveza do Mladinske knjige in to do Tiskarne in Trgovine. Tiskarni MK namreč ne moremo dobaviti dovolj po pogodbi, ker ji ali zadovoljimo s skupnim izvozom in z obvezami po dolgu za nas uvožene celuloze, ali pa ima tako obsežen in zahteven asortiman, da ga enostavno ne zmoremo. Dobave zai Trgovino MK pa so nizke zaradi pomanjkanja malega formata, pa tudi zaradi nesolventnosti trgovine. Planirana poprečna prodajna cena je ob koncu polletja zaostajala za načrtovano še za dobre 3 °/o. Izgledi so, da bomo v mesecu septembru le uspeli doseči povišanje in delno odpraviti dispariteto cen na jugoslovanskem trgu. Tudi struktura prodaje na domačem trgu se slabša, kar je posledica vse večje proizvodnje za izvoz in ob tem vse večjih količin izločene kvalitete, ki se ne more doma prodajati po najugodnejših cenah. Vse več prodajamo klasičnih in vse manj boljših, vi-sokokvalitetnih papirjev. In v zgodovini Vevč tudi nikoli nismo poznali tako visokega deleža drugorazrednih papirjev, kot v zadnjem času. Večji prihodek od domače prodaje bi lahko dosegli z boljšo vrstnostjo prodaje papirja, ki pa jo edino lahko omogoči odgovorna realizacija vseh stabilizacijskih ukrepov. Iz poročila Silva Razdevška o prodaji papirja na domačem trgu v prvem polletju letos zbrala Vida B. Udružena Beogradska banka, kot naša rembursna banka, na izplačuje našega izvoza v Iran, zato smo urgirali plačilo naših izvoznih faktur, ki so bile izstavljene od 25. marca 1983 do 6. aprila 1983 v vrednosti 623.785,151$. Poleg teh pa niso bile plačane tudi fakture, izstavljene v obdobju od 22. aprila do 24. junija 1983 v vrednosti 975.202,69 $. Skupna terjatev iz naslova izvoza v Iran do 24. junija 1983 znaša 1,598.987,84 $. Iransko tržišče je med našimi največjimi izvoznimi tržišči, zato ne govorimo o črnih oblakih brez razloga, poleg tega pa je Iran spadal med naše najboljše plačnike. Do uveljavitve ukrepov ZIS, da se izvoz kompenzira z uvozom iranske nafte, smo od iranskih kupcev prejeli plačilo v 60 dneh. Datum najstarejše neplačane fakture pa je sedaj 25. marec 1983; izstavljena je bila torej pred približno petimi meseci. Dinarska protivrednost realiziranega Izvoza v Iran v obdobju od 25. marca 1983 do 24. junija 1983 znaša 161,137.040,18 din, kar je približno 50 %> mesečne realizacije Papirnice Vevče. Izpad priliva v navedeni višini predstavlja za našo DO hud likvidnostni udarec. Likvidnost se je ne glede na iranski izvoz skrajno poslabšala zaradi splošnega zmanjšanja stopnje akumulacije in tudi zaradi naše odločitve, da v III. kvartalu povečamo izvoz na konvertibilni trg s tem, da smo v projekciji plana izvoza računali na priliv sredstev od izvoza v 70 do 80 dneh. Pri snovanju izvoznega plana smo računali na povečane kredite za pripravo izvoza in nai izvozne kredite vsaj v obsegu povečanega izvoza. Iz dosedanje dokumentacije je razvidna še nadaljnja negotovost v prilivu iz izvoza, kakor tudi zmanjšane možnosti kreditiranja izvoza pri naši poslovni banki. Z akcijskim programom naše OZD smo se zavezali, da bomo povečali fizični obseg izvoza iz 1/2 na 2/3 oziroma na 4000 ton mesečno. To je odločitev, ki zahteva popolno funkcioniranje vseh spremljajočih mehanizmov, med katerimi je zelo pomembno oskrbovanje z zadostnimi obratnimi sredstvi za zagotavljanje surovin, rezervnih delov, plačevanje družbenih dajatev, izplačila osebnih dohodkov itd. Od 1. januarja 1983 do 30. julija 1983 smo v celoti ustvarili upravičenost do 128,777.435 din izvoznih stimulacij. Do 11. avgusta 1983 imamo zavarovanih 103,323.583 dinarjev, plačanih 29,398.367 din, nezavarovanih pa 25,453.852 din. Razlika med upravičenostjo do stimulacije in že plačanimi znaša 99,379.068 din, kar tudi občutno znižuje likvidnost. Stimulacije iz naslova izvoza v Iran znašajo 22,080.851 din in so neplačane. Plačilo le-teh pa lahko pričakujemo šele po plačilu izvoznih faktur. V juliju 1983 smo dosegli 3824 ton konvertibilnega izvoza, v av- gustu do 11. avgusta 1983 pa 880 ton in že smo naleteli na nepremostljive ovire, ki nam jih postavljajo drugi, da me govorimo, s kakšnimi internimi problemi se soočamo v delovni organizaciji pri zahtevi doseganja zastavljenih ciljev. Iz navedenih dejstev je razvidno: —• omejene možnosti kreditiranja izvoza, -—■ nerealizirano plačilo izvoza in izvoznih stimulacij in s tem zaviranje izvoza, — nedosledno izvajanje zakona o zavarovanju plačil (kompenzacija namesto plačila). Papirnica Vevče spada med delovne organizacije, ki relativno dobro gospodarijo, v naši panogi pa celo prednjačimo. Iz teh razlogov se sprašujemo, kako razložiti kolektivu, da je prvič v novejši zgodovini OZD negativno stanje na žiro računu ob izplačilu osebnih dohodkov in kako delavce prepričati, da moramo kljub temu proizvajati za izvoz s polno paro, da bi lahko izpolnili Kolikor banka še nadalje ne bo mogla izvesti plačila, nam bo morala zagotoviti premostitveni kredit, da ne bo prišlo do zaustavitve proizvodnje zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. O nastalem položaju smo poleg Udružene beogradske banke obvestili pristojne zvezne in republiške organe, od katerih pričakujemo sprejem za nas ugodnih Količinsko je bil izvoz v prvem polletju letos za 4 %> manjši kot v istem obdobju lani, vrednostno pa smo dosegli le 62 %> lanske dolarske realizacije; 15.370 ton izvoženega papirja, 5170 rolic tapet in 216 fototapet predstavlja vrednostno 9,381.102 dolarja. Poprečna mesečna polletna količina izvoženega papirja je bila v leto 1982 2658 ton, letošnja pa 2536 ton. Vzroki za nekoliko manjšo količinsko realizacijo izvoza so bili v pomanjkanju naročil v mesecu januarju, težave pri oskrbi s surovinami, slabi pogonski pripravljenosti petega papirnega stroja in drugo. Od marca dalje imamo sicer izvoznih naročil dovolj in bi lahko izvozili vsak mesec po 3000 ton papirja, vprašanje pa je, če smo to količino sposobni v proizvodnji izdelati. Velik padec cen papirja na svetovnem trgu je vzrok za tako1 nizko vrednost izvoza v primerjavi z lanskim obdobjem. Padec cen se je pričel že v drugi polovici lanskega leta in se je nadaljeval vse do srede letošnjega leta; cene so letos marca dosegle najnižji nivo v zadnjih letih in se še vedno ne dvigajo. Vrednostno bomo v drugem polletju dosegli boljši rezultat, saj bomo izvozili tudi okoli 500.000 rolic tapet v Sovjetsko zvezo, vendar pa bo vrednostni učinek letošnjega izvoza še vedno precej manjši od lanskoletnega. Seveda pa bo predvidene rezultate možno doseči le ob -izredni usklajenosti nabave, proizvodnje in izvoza obi pogoju, da ne bo nepričakovanih zastojev. Glede na naročila, ki plan, ko pa bomo morali obenem v kratkem prav zaradi pospeševanja izvoza ustaviti stroje, ker ni izvoznih plačil in is tem sredstev za nabavo surovin itd. Sprašujemo se tudi, kdo nam bo poravnal kreditne obresti, ko posredno kreditiramo uvoz nafte namesto nekoga drugega ? Trenutne likvidnostne težave rešujemo tako: — da najemamo maksimalne kratkoročne kredite povsod, kjer je le-te mogoče dobiti, — da koristimo vse selektivne kredite do dovoljenega limita, — da posredujemo v eskont menice celo po 36 %> eskontni meri. Na osnovi opisane situacije bi bilo nujno sprejeti zaključek o ustavitvi izvoza v Iran. Ker pa nam sprejetje takega ukrepa ne dovoljujejo naša zavest, naš akcijski program in naše devizne obveznosti, terjamo od Udružene beogradske banke, da zagotovi takojšnje plačilo zapadlih obveznosti iz naslova: ukrepov. Zavedati pa se moramo pri tem, da sedanji predpisi še vedno niso naklonjeni aktivnim izvoznikom. V podobnem položaju so se žal znašle še številne izvozno usmerjene OZD, kar pa istočasno daje upanje, da bomo črne oblake morda pred nevihto nekoliko razbili. Izidor Furlan jih je že trenutno za 20.000 ton papirja, imamo možnosti, da izvozimo vsaj 3000 ton vsak mesec. To je za naše proizvodne in tehnološke zmožnosti kar velika številka, vendar ni neuresničljiva. Le več delovne vneme in discipline bo treba, izdelati kvaliteten papir brez ogromnega števila izmeta na stroju, brez slabega rezanja, znižati število reklamacij, ki prav zaradi teh napak in dobavnih rokov naraščajo. Rešitev je edinole v boljšem delu, zato se bomo res morali »vzeti v roke«. Relativno velik izvoz smo letos dosegli v Italijo in Zahodno Nemčijo, kjer so ibile cene malo ugodnejše kot na nekaterih naših tradicionalnih trgih, kot so Egipt, Libanon, Kuwaiit, Jordanija in drugod. Veliko smo izvoziti na Poljsko, in sicer vse s kompenzacijskimi posti, kompleten izvoz v Grčijo pa se odvija v okviru kooperacije preko Obirja. Naš tradicionalni iranski trg ima >od vseh dežel v razvoju najugodnejše cene, v Indiji pa bomo letos po vsej verjetnosti dosegli rekord z izvozom premazanega velux papirja. Ugodno se v okviru kompenzacije odvijajo tudi posti z Bolgarijo. Pričakujemo lahko, da bo naš količinski izvoz koncem leta znašal med 31.000 in 32.000 tonami, vrednostno pa med 22 lin 23 milijoni dolarjev. Naj še povemo, da so bile v prvem polletju poprečne prodajne cene izvoženega papirja, preračunane v dinarje, za klasični papir 53,52 din in za premazane papirje 71,97 din. Iz poročil zbrala Vida B. Izvoljeni naj bodo dobri delavci Kmalu po pomladnih volitvah, na katerih smo 21. aprila izvolili polovico novih članov v delavske svete tozdov, delovne skupnosti in delovne organizacije ter tri delegate v delavski svet SOZD Slovenija papir, obenem pa tudi nove člane vseh odborov samoupravnih delavskih kontrol, je izvršni odbor II. osnovne organizacije zveze sindikata tozda Veta razpisal glasovanje o odpoklicu enega člana odbora samoupravne delavske kontrole in nadomestne volitve novega člana. Veljavno je bil iz odbora odpoklican Albin Habič, na nadomestnih volitvah pa je bila 16. junija za članico ODK tozda Veta izvoljena Anica Pavlin. V. B. — realiziranega izvoza v Iran v višini in s tem omogoči Narodni banki plačilo — izvoznih stimulacij celotnega izvoza v letu 1983 v višini — obresti od kreditiranja uvoza nafte v višini ca. (obračun bo mogoč po plačilu glavnice) — skunai: 161,137.040,18 din 99,379.068,00 din 5,000.000,00 din 265,516.108,16 din Izvozne možnosti so, vendar je vprašanje, kako smo jih sposobni realizirati Drugi o nas Mi o sebi (in o Gorenjcih) V OGLEDALU, glasilu delovne organizacije GORENJSKI TISK KRANJ, ismo v sestavku z našlo« vom »SUROVINE, SUROVINE« odkrili, kaj menijo Gorenjci o naši poslovni in prodajni politiki. Članek objavljamo v celoti; preberite ga in — roko na srce —■ ocenite tudi sami realnost njegove kritike. Ob njem smo zapisali tudi naš strokovni komentar, saj vendarle moramo reči bobu bob. »Surovine, surovine« Surovine so čedalje bolj važna postavka v naši proizvodnji. Vendar tu nastopajo določene razlike med samimi skupinami, ker jih v grafični industriji razvrščamo: —• kot osnovni material, — papir, — barve, filmi, plošče itd. Kot je vsem dobro znano, kupuje Gorenjski tisk papir v glavnem v Papirnici Vevče (letno približno 3000 ton). To že za papirnico predstavlja precejšnjo količino, ker so to preko 80 °/o| premazani papirji, katerih proizvodnja je manjša od klasičnih, poleg tega pa teh papirjev tudi največ izvažajo. Ti papirji so tehnološko najbolj zahtevni in obenem tudi najbolj odvisni od uvoza surovin. Izven tega je razvidno, da se srečujemo z velikimi težavami predvsem glede pravočasne in kvalitetne preskrbe s papirji. Papirnica se do nas obnaša monopolistično, to se pravi, da vidi predvsem lastne interese, uresničuje lastne želje, iskrbi predvsem za direktni izvoz papirja, ki mu podreja ves proizvodni program. Izvoz papirnice je še vedno premajhen za pokri--vanje po uvozu surovin (predvsem celuloze), zato si zagotavlja surovine z združevanjem deviz in dobavami celuloze grafičarjev. Naša delovna organizacija si zagotavlja dobave papirja iz, Vevč predvsem na račun dobave celuloze iz ZSSR. S papirnico smo napravili dogovor, da za vsak kilogram celuloze listavcev ali mešane dobimo pravico do nakupa 1 kilograma papirja, za vsak kilogram celuloze iglavcev pa dobimo pravico do nakupa 1,5 kilograma papirja. Zaradi ugodnega trgovanja z (ZSSR smo v zadnjih dveh letih dobivali zadostno količino celuloze in si s tem zagotavljali pravice do nakupa papirja. V situaciji, ko je papirnici močno primanjkovalo celuloze, so se dogovori o dobavah papirja na račun celuloze še kar dobro izpolnjevali. Kljub temu pa je naša DO) imela skoraj vedno visok pozitiven saldo, to se pravi, da je bila dolžna papirnica po več sto ton papirja. Zal smo s tem papirnico razvadili. Tako nam v zadnjem času podira dogovore prav do nerazumljivih meja. Stalno ima prigovore na ceno celuloze, postali so občutljivi na kvaliteto, enostransko so spremenili razmerje do pravice nakupa papirja, to je od 1 : 1,5 na 1:1 in od 1:1 na 1 : 0,67. Toliko samo o pridobivanju pravic do nakupa v papirnici. Cen se sploh nisem dotaknil, ker so pač -vedno take, kakršne zahtevajo. Pravzaprav so cene vedno zaračunane po ceniku, le komercialnim imenom papirja so dodani vse mogoči »okraski«, ki seveda pomenijo višjo ceno. Poglavje za sebe pa predstavlja kvaliteta. 1. Zaradi težav pri uvozu, so že surovine včasih slabše kvalitete. 2. Proizvodnja ni zainteresirana za Izdelavo dobre kvalitete iz preprostega razloga, če papir ni dober za izvoz, pa je dober za domačo prodajo, še boljša cena se doseže. Zaradi tega smo gra-fičarji udarjeni dvakrat. Kupujemo papir slabše kvalitete v iz-venstandardnih formatih in še po višji ceni. Za ta papir pa smo ponavadi že predhodno dobavili karton, pomožni material, celulozo v znanem razmerju. Obenem pa -smo bili opozorjeni, da papirnica za ta papir ne sprejme reklamacije. V slučaju, da naročimo večjo količino papirja za določeno knjigo ali koledar in po prevzemu ugotovimo, da papir ne odgovarja, ga lahko reklamiramo. S tem pa nastanejo nove težave predvsem zaradi nove Izdelave papirja. Običajno se znajdemo v časovni stiski in tiskamo na slab papir. Kakšne so posledice, vsi dobro vemo. Tako papir končno pride do skladišča. Tu pa nastopajo nove težave. Ob slabem vremenu se rado dogaja, da se že tu in tam navlaži. Nekatera skladišča niso najbolj primerna, pa ise ta dragocen papir zopet uničuje, da o dodatnih prevozih ne govorimo. Sploh pa sem prepričan, da se pri prehodu papirja skozi proizvodnjo uniči mnogo preveč. Vse to nam narekuje, da bo treba na področju preskrbovanja in porabe papirja napraviti korak naprej. Očitno nam je en dobavitelj za papir vsekakor premalo. Kolikor ne zamenjamo postopoma proizvodnega programa, imamo v Jugoslaviji le še 2 proizvajalca za premazane papirje, pa še ta ista z majhnimi kapacitetami (Radeče in Mitroviča). Verjetno bo le treba bolj intenzivno pričeti razmišljati o barter poslih, da bi si s tem lahko zagotovili papir iz uvoza vsaj za tiste enote, ki zahtevajo dobro kvaliteto. Trenutno je vsem jasno, da na zahodnem tržišču z vevškimi papirji ne bomo uspeli — dobavni roki in kvaliteta. Kljub -temu pa moramo na vsak način imeti dobre odnose s Papirnico Vevče. Upamo, da bomo našli -način, da bomo v prihodnosti bolj korektno poslovali, oziroma, da bomo lahko nastopali kot enakovredni partnerji. Podobna je situacija na področju kartona, le da tu nastopa kot dobavitelj Papirnica Količevo. Treba je priznati, da se tu kolektiv nekoliko bolj trudi, vendar pa njih tarejo dosti večje težave, pa smo zato pravzaprav na istem. V Papirnici Količevo smo vložili toliko naših sredstev, da imamo obveznosti pokrite še do konca prihodnjega leta. V primeru še večjih gospodarskih težav pa nam tudi -to ne bo prav nič, pomagalo. Včasih imamo -občutek, da se prav preveč brigamo za surovine drugih, ker od njih ni nobene prave hvaležnosti. Ustavimo se še nekoliko pri barvah. Situacija je podobna — sovlaganje, uvoz surovin za izdelavo barv itd. Pri vsem tem pa je najhuje to, da kvaliteta barv pada. Tako se vrtimo v začaranem krogu — radi bi prodajali na zahodni trg s kvaliteto in solidnostjo, pa imamo dvomljivo kvaliteto papirja z dvomljivim dobavnim rokom in kvalitetno dvomljive barve. Na vsak način bomo morali v začetku vložiti prav vsi velike napore, če hočemo izplavati iz nastale situacije. Še najmanj težav imamo pravzaprav z uvozom reprodukcijskega materiala. Tu dobavni roki in kvaliteta bolj 'držijo kot ha domačem -tržišču. Srečujemo pa se z drugimi, predvsem administrativnimi težavami. Trenutno je treba za vsako najmanjšo stvar ali rezervni del izpolniti celo goro dokumentov, ki romajo od Ljubljanske banke, Narodne banke, uvoznika, špediterja itd. Tu se naravnost dušimo v obrazcih, predpisih, dovoljenjih itd. Čemu si moramo poslabševati položaj z raznimi predpisi, uredbami, »paketi«, da zaposlujemo vse več ljudi na neproduktivnih mestih? Imam občutek, da se tega načina držimo tudi v Gorenj-< skem tisku. Navsezadnje pa naj vsak gleda, da bo svoje delo čim bolje opravil, namesto da samo kritizira druge, na svoje slabosti pa; pozablja. R. J. Mnenja kupcev o naši poslovni in prodajni politiki nikoli niso zanemarljiva, saj so njihova posamezna subjektivna stališča do nas le integralni in objektivni odsev naših odnosov do (domačega) trga. Sodelovanje z Gorenjskim tiskom Kranj pomeni povezavo z eniim od večjih in potencialno pomembnejših slovenskih porabnikov vevških papirjev. Zato je njegovo mnenje v konkretnem slučaju interesantnejše še zato, ker gre za članek v njegovem internem glasilu, -ki je ne-posrednejši, brez diplomatske zakritosti, čeprav tudi dokaj subjektivno obarvan. Z avtorjem pričujočega članka mi ni potrebno polemizirati, saj sta gorenjska nabava in vevška prodaja v stalnem in tesnem vsakodnevnem kontaktu. Nekaj pojasnil in obrazložitev pa je potrebnih zaradi bralcev našega glasila, ki pretežno niso povsem seznanjeni z vso problematiko današnjega plasmana papirjev na domačem trgu. Ne gre za opravičenje, temveč le za delno razbarvanje subjektivne kritike, ki ji sicer ne gre očitati mnogih subjektivnih danosti. V lanskem letu smo se dogovorili s štirimi slovenskimi grafičnimi hišami (MK —• Tiskarna, ČGP Delo, GT Kranj in tiskarna Ljudske pravice), da so vzele -vsaka določen del avstrijskega kredita za nakup obirske celuloze za Vevče na račun svojih deviznih prilivov. Glede na zahtevnost konvertibilnega -dolga smo 'se za ta -del uvožene sulfitne ce« lul-oze dogovorili, da grafiičarjem Papirnica Vevče za vsako tono tako -pridobljene celuloze dobavi 1500 kg papirja. Ob teh dogovorih so bili naši pogajalci premalo precizni in preveč optimistični. Ni bil dovolj opredeljen asortiment teh dobav, kakor tudi ne struktura posameznih mesečn-ih dobav, na kar -smo v prodaji opozarjali. Pri Mladinski knjigi, Delu in Ljudski pravici zaradi tega sicer ni večjih težav, ker rabijo iz Vevč praktično vse vrste papirjev. Pri Gorenjskem tisku Kranj pa je to problematično, ker želi preko 80 %> samo visokopremazanih iz premaznega stroja in kro-mopa-pirjev -iz petega papirnega stroja. Teh pa je V našem celotnem asortimentu, le ca. 40 °/», za domači trg pa od tega niti tretjina. Ker smo z Gorenjskim tiskom Kranj in nekaterimi drugimi našimi k-upci v Sloveniji -in v drugih republikah sodelovali na osnovi dobav celuloze tudi že predlani in -lani, ko je bila nuja po izvozu še manjša, smo zmogli za vsako tono tako dobljene celuloze dobaviti tono papirja, ne da bi s tem občutneje prizadeli normaln-i pogodbeno-sovlagatelj- ski trg ali možnost izvoza. Nikdar pa to razmerje ni bilo ugodnejše od 1:1 (tona za -tono), in to pri vseh drugih izključno za celuloze iglavcev iz konvertibilnega uvoza, le pri Gorenjskem tisku Kranj tudi za klirinške celuloze, mešane in celuloze samo iz listavcev. Zato očitek spremembe tega razmerja s strani Gorenjskega tiska Kranj ni upravičen, ker gre le za izenačitev njihovega doslej -prednostnega položaja z drugimi. Kot primer bi navedel tiskamo Mladinska knjiga, ki ima neprimerno večje pogodbene pravice in smo dodatno na račun njenega konvertibilnega ali klirinškega izvoza doslej dobili že mnogo večje količine celuloze kot od Gorenjskega tiska Kranj, pa ni-smo doslej nikoli -doživeli z njihove strani žolčnih očitkov, kljub temu, da imajo z dobavami — količinsko in kvalitetno — precej večje težave kot Gorenjci. Res pa je, da oni to niso in, da je naše sodelovanje z Mladinsko knjigo tako široko, tesno in medsebojno odvisno, da nobeni strani ni pomembno, kdo je komu kaj dolžan —- bodisi celuloze ali papirja. Dejstvo je tudi, da se je od omenjenih štirih slovenskih grafičnih hiš le Gorenjski tisk Kranj »ustrašil« celotnega dogovorjenega zneska avstrijskega kredita in ga ni izkoristil za pomoč Vevčam, tako da smo -razliko — 13 milijonov avstrijskih šilingov — tega kredita letos prevzeli sami. Vrniti pa ga bomo -morali seveda z izvozom papirja, ki bi bil sicer dobavljen Gorenjskemu tisku Kranj. Glede nivoja oziroma višine donedavnih vevških cen je skoraj smešno govoriti. Predvsem slovenski graf-ičarji, ki v zadnjih dveh letih dobijo preko 60°/» vseh vevških papirjev, bi morali priznati, da so jim nizke cene vevških papirjev omogočale nemalo konkurenčno prednost pred ostalimi, ki so morali vse -papirje kupovati po bistveno višjih cenah. Na žalost pa je tako, da je; naša realna in objektivna politika cen doživljala s strani slovenskih grafičarjev pretežno le kritiko, redko podporo. Naš cenik je že preko 10 let oblikovan tako, da je v njem poimensko zajeta samo širina asortimenta, vsa kva.liitet-na poglobitev pa je regulirana z »dodatki« na osnovno ceno. To pa so po gorenjsko poimenovani »okraski«. Verjamemo, da bi našim kupcem najbolj odgovarjalo, če bi jim papirje zaračunavati vedno le po najnižjih, osnovnih cenah, vse lastnosti papirja, kot so: beline, barve, glajenje, lugood-porn-ost itd., pa bi jim podariti zaradi dobrih odnosov. Takšen način oblikovanja cenika je bil nujen iz več razlogov. Prvi je v tem, da bi sicer imeti v ceniku preko 70 vrst pa-pirjev in seveda tudi toliko imen, kar sigurno ne omogoča preglednosti. Drugi razlog pa je bil v tem, da, smo zaradi administrativnega določanja cen morali poenostaviti postopek oblikovanja cen za kvalitetne variante papirjev, saj bi sicer skoraj vsako drugo naročilo pomenilo novo vrsto papirja, torej nov proizvod, kar zahteva nekajmesečni postopek pri cenovnih uradih. Glede kvalitete papirjev se moramo v mnogem z Gorenjci strinjati. Sami vemo, da nam lete močno nihajo iz naloga do naloga in tudi znotraj ene izdelave. Vzroki za vse te kvalitetne oscilacije sigurno niso samo objektivni. Filozofija, da je treba vse, kar je izdelano, tudi prodati in da je »za domači trg vse dobro«, se nam tudi ustrezno maščuje, kar se opaža pri popuščanju kriterijev za izvozno proizvodnjo. Na Vevčah nikoli nismo poznali toliko odstopanj od osnovne, optimalne kvalitete kot sedaj. Takšna politika je prišla že v psiho in kri našega papirničarja in bo potreben daljš-i čas, da bi prešli -sedanje krizno obdobje. Neposlovnost Vevč pri .realizaciji takšn-ih in drugačnih pogodb, ki so vezane na dobave papirjev, je -sigurno nepotrebna. Vendar nam v sedanjih, izredno težkih pogojih gospodarjenja, izgleda tudi povsem odgovarja, da vsakodnevno improviziramo in se prilagajamo ne samo vsem objektivnim pogojem, temveč tudi vsem subjektivnim muham, nedoslednosti in tudi nesposobnostim posameznikov ati oddelkov. Vsako načrtovanje je že vnaprej obsojeno na neuspeh, saj takoj najdemo izgovore, da danes ni mogoče planirati zaradi stalnih sprememb pogojev gospodarjenja. Letos sem že nekje zapisal, da če analiziramo naše npr. enomesečne nabavno-uvozne in pro-izvodno-tehnološke možnosti ugotovimo, da smo imeli v tem obdobju vse na razpolago in dano, samo nikoli vse naenkrat in ob pravem času. Nervozo kupcev naših papirjev in njihova razočaranja ter nepotrebne vsakodnevne konfliktne situacije pri nas doma bi bilo možno zmanjšati na objektivni optimum, če bi resnično načrtovali našo dejavnost in nato zahtevali uresničevanje zadanih programov z vso odgovornostjo. O uresničevanju poslovnih načel v prodajni politiki pa sem že pisal v letošnjem polletnem poslovnem poročilu; nekaj tega; lahko preberemo tudi v tej številki glasila. Silvo Razdevšek Kulturniki gradijo mostove prijateljstva V okviru Zveze kulturnih organizacij Ljubljana. Moste-Polje že dalj časa razmišljamo, kako popestriti kulturno življenje s šel večjim, langažiranjem naših kulturnih skupi-n. I,n prav zato smo navdušeno sprejeli pobudo kulturnikov iz Papirnice Vevče, ki že dalj časa načrtujejo poleg poslovnega sodelovanja s tovarno celuloze iz Obirjia -tudi sodelovanje na kulturnem področju s kulturnimi skupinami onstran meje. Podporo smo dobili tudi pri družbeno-političnih organizacijah naše občine ter nekaterih delovnih organizacijah, predvsem pa v Papirnici Vevče. In ob obilici -dobre volje, ki je nam kulturnikom nikdar ne zmanjka ter ob iniciativah izvršnega sVeta skupščine naše -občine, je delo hitro steklo; eden rezultatov prizadevanj, mnogih vaj in odrekanj, je ibilo srečanje -koroških in domačih kulturnih -skupin 25. junija v Zajpjj dobravi. Pet kulturnih društev dz zamejstva in pet društev iz naše občine ustvarja našo kulturo v različnih razmerah in različnih pogoji-h. Kultura koroških Slovencev v Avstriji, ki živijo v tuji državi, je že zaradi -tega po svoj-i vsebini zelo določena; je namreč osnovni nosilec povezo-vanjia naše skupnosti pnlstran meje. In prav zato je toli-ko bolj pomembno t-o duhovno povezovanje in izkazovanje svojega »jaza«, k|i ga sestavlja in nanj vpliva zgodovinska zavest in pripadnost matičnemu narodu. To je njihova in -naša kultura, na osnovi katere se hoče in sle bo ta skupnost ohranjala in razvijala, pa tudii vplivala n-a širše okolje in ga enkrat le prepričala, da obstoj manjšine krepi in osvobaja tudi narod, s katerim živi. Brez samozavesti mara ljudstvo-propasti! To je dokazala zgodovina, ko se je -pred 40. leti rojevala naša domovina. To dokazujejo naši zamejci v vseh treh sosednjih državah, iko razne pritiske premagujejo samo zato, ker so samozavestni. Tega jim ne more vzeti, pa tudi ne vsiliti nobena politična stranka, nobena ideologija. Ostajajo še naprej Slovenci. Edvard Kardelj je ob nekem razgovoru s -kulturniki dejal nekako takole: »Kulturniki, zgradite mostove, ki s-o -jih porušili vojaki.« Te mostove smo začeli M-oščani graditi letos, že prihodnje leto pa -naj bi se zgradili do Slovencev, živečih v Italiji in na Madžarskem. Cilji in želje t-orej so: kulturno srečanje zamejskih in domačih skupin naj bi postalo tradicionalno. Zveza kulturnih organizacij -naše občine, ki združuje preko 20 društev z več kot 600 kulturniki, bo -tako dobila vsebinsko bogatejšo -obliko delovanja. Bogatejši bomo )za ugotovitev, da se ne zapiramo v meje svojih krajevnih skupnosti in občine, bogatejši bomo za spoznanje, da (Nadaljevanje na 8. strani) Ob oseki sc v Pineti naše zemljišče kar nekoliko poveča; upajmo, da nam vsaj za ta del ne bo treba plačati komumlnega prispevka PREDSTAVLJAMO VAM: Oskrbnik počitniškega doma Pineta Junija letos se je v počitniškem domu vevških papirničarjev v (Pineti zaposlil tov. Milan Re-bič; v času turistične sezone bo opravljal delo oskrbnika in upravnika doma. Pred zaposlitvijo v našem počitniškem domu je tovariš Rebič 10 ilet delal v upravi javne varnosti. Je domačin in živi s svojo družino v Novigradu. Ko smo tov. Robiča povprašali, zakaj se je odločil za delo oskrbnika v našem počitniškem domu, je dejal: »Kot miličnik sem po službeni dolžnosti vrsto let prihajal v Pineto, še najraje v počitniški dom Papirnice Vevče. V vsem času obratovanja ste imeli v domu zaposleno izredno dobro osebje, pa tudi gostje so bili prijetni; tako v počitniškem domu ni bilo nikoli težav.« Tovariš Rebič, komaj ste nastopili delo, že so prišli prvi gostje; pa nas zanima, kaj mislite o nas Vevčanih? »Kot som že povedal, so Slovenci dobri gostje; zato sem prepričan, da se bomo tudi v bodoče razumeli zelo dobro.« Letošnje leto je v pogledu nabave živil podobno onemu iz preteklih let. Kako rešujete problematiko nabave manjkajočih živil? »V času turistične sezone živil ine bi smelo primanjkovati. Kljub zagotovilom, da bo živil dovolj, pa občasno vseeno primanjkuje česa. Glede na to, da sem domačin, s preskrbo nimam itežav -sicer pa smo pripravili tudi nekaj rezerve. Se pred pričetkom glavne turistične sezone smo z nekaterimi živili napolnili zamrzovalne skrinje.« Počitniški dom Papirnice Vevče ima tako kot ostali domovi na področju Pinote izredno lepo lokacijo. Vrsto let je usoda počitniškega doma predmet če-stih obravnav v smislu prenehanja možnosti letovanja. Zanima nas vaše mišljenje o nadaljnji usodi počitniških domov v Pineti? »Res da veliko govorijo O odstranitvi počitniških domov s področja Rinete, vendar mislim, da zaenkrat ni pričakovati tako hitrih sprememb.« Kot vam je znano, se je v neposredni bližini Novigrada, to je v Maredi, pričelo gradili veliko turistično naselje. Papirnica Vevče si je v omenjenem naselju zagotovila nakup šestnajstih garsonjer. Kaj mislite vi o gradnji tega turističnega naselja? »Po izgradnji turističnega naselja Červar se nadaljuje gradnja v Maredi, kjer bodo prvi gostje letovali že v letu 1984. Zanimanje za tovrstno gradnjo je izredno veliko, kar dokazuje to, da je del naselja v celoti razprodan.« Tovariš Rebič, v času počitniške sezone opravljate delo upravnika, ko pa bodo zadnji gostje zapustili dom, se bo vaše delo v celoti spremenilo. Kakšni so vaši načrti v zvezi z opravili v izvensezonskem času? »Ob sprejemu na ta dela sem bil seznanjen z nalogami, ki me čakajo tako v sezoni kot izven nje. Načrtov imam sicer veliko, rezultati dela pa bodo seveda vidni šele ob pričetku naslednje sezone.« Kot ste že omenili, imamo v domu zelo dobro kuhinjsko osebje. »Tako je; brez kuharice Marije in njenih -pomočnic si skoraj ne morem bredstavijj ati, kako bi zadovoljili želje gostov. Priznati moram, da traja delav-nik (kuharic dnevno več ktoit 12 ur.« Tovarišu Rebiču se za pogovor zahvaljujemo in mu želimo, da bi se med Vevčani počutil kar najbolje, ob tem pa si tudi gostje počitniškega doma želimo, da bi preživeli dopustniške dni v Pineti kar najbolj prijetno. J. R. Milan Rebič Sredi dopoldneva smo za kratek čas zmotili našo ekipo iz kuhinje v počitniškem domu. Kuharica Marija ter njene sodelavke Anica in Marija so se povabilu na gasilski posnetek kljub obilici dela ljubeznivo odzvale. Želimo, da bi še dolgo skrbele za tako dobro počutje vevških papirničarjev! J. R. PREDSTAVITEV SLIKARJA PETRA SELANA V LOČAH Prva razstava našega umetnika zunaj domovine Gostilna pri Pušniku v Ločah na avstrijskem Koroškem je v preteklih letih bila večkrat prizorišče raznih kulturnih dogajanj, predvsem koncertov. V tednu lod 20. do 25. junija pa se je glavni gostilniški prostor spremenil v majhno garsonjero. V sodelovanju z ljubljanskim klubom koroških Slovencev se je prosvetno društvo Jepa-Baško jezero odločilo asa razstavo (likovnih del Petra (Selana. Pobudo za razstavo je dala predsednica kliuba koroških Slovencev Zdenka Bukfovec-Novosei, ki je 'imela 'tudi govor ob Otvoritvi Petru za vse doseženo najpri-srčnejše čestitke iin žeilja, da bi se tudi v bodeče o njem, njegovih delih ter posredno s item tudi o naši tovarni lin njenem papirju ine samo doma, tudi preko meja še veliko lepega govorilo. Otvoritve razstave so se udeležili tudi dr. Janko Tischler, idejni vodja koroških Slovencev, župan in županja Loč, pedagogi slovenske celovške gimnazije, okoliški hotelirji in novinarji Slovenskega Vestnika ter koroškega radia ORE(. Intervju s Petrom Selanom je bil preko Radia Celovec posredovan 20. - Peter Selan razstavlja v Ločah V okviru Kluba Koroškli Slovcn- sluzila tudi razstava. Slikar se je prelive v Ljubljana in poil pokroviteljstvom stavil osebno in v kratkih besedah Sli) ..Jcpa-BaHko jezero" je <»‘1 ,s- prikazal razvoj svojega slikarskega do 25. junija razstavljal pri Pušniku ustvarjanja, v Ločah svoja dela slikar Pete- c l— x,: v Ločah svoja dela slikar i < tor Kar lepo (levilo obiskovalcev, temi tudi predstavniki SP/, in v n i k i SP/, in K K Z ustvarjalca, r je odzvalo vabilu prevladuje ji: domačega društva na otvoritev er Selan. Njegovi motivi prihajajo po večini Ijivo mračna — sc ta venila med- iz. narave in nosijo svojstven pečat daljšem opazovanju nudi glcdalm pod . K K Z ustvarjalca. Akvarel, tempera in gvaš ‘ dokaj prijaznejšim videz em ob katc- ("clovva — se je odzvalo vabilu prevladujejo v tehniki njegovega iz- mn glavni elementi motiva prido-- ra/anja. Nekaj edinstvenega je ne- bivajo vse bolj prevladujočo veljavo, tapir vini zgovorno priča o nivoju njegovega umetniškega ustvarjanja. Medtem, ko se laičnemu očesu sprva dozdeva barvna niansa slik nekam duš-cendarle pri stave v soboto ob IK. uri. Tudi za-" dvourno v tem, da je papir na ka-stopstvo trzne občine Bckštanj smo tereni umetnik ustvarja svoja dela imeli čast pozdraviti v naši sredini Izpovedane vtise seveda ni mogoče jemati kot neke objektivno kritične pozdraviti s sredstojništ' metnega referenta Alfred a Kofilvr-j.i, • Waltcr-ja llarniseli-a in odliomika i sicer iz. predstojništva: tujskopro-»a referenta Alfred a Kofllcr-ja, r-ja I iarnisch-a in odlnirnika Renata Ofncr-ja. Za glasben okvir je poskrbel trio \Valdliauscr, ki je zapel zbranemu občinstvu nekaj pesmi. V pozdravnih besedah je bila izra/cna zelja, da bi razstava med drugim dala tudi nove smernice za bodoče kulturno udejstvovanje v našem kraju, obenem pa bi bila z njo tudi avtorju samemu dana možnost za večje poznanstvo; morda celo med širšo publiko preko meje. Za Klub je spregovorila Zdenka Bukovec in nakazala potrebo kulturnega sodelovanja z rojaki v zamejstvu —- temu, da naj bi produkt lastnoročne izdelave, torej sam po sebi /c neke vrste vrednota, ki so predvsem uporablja za umetniške diplome, posebna priznanja in podobno. Iz ust avtorja, ki je obenem okovnjak pap “ 1 strokovnjak papirne proizvodnji slišali, da je zgoraj omenjeni Dobra desetina dosedanjih s. tli. da je zgoraj omenjeni način papirne izdelaš c resda že r.uitcta ne le v L v ropi, temveč v svetu sploh. izolira ovsen n,a dosedanjih samostojnih .ili skupinskih, zelo uspešnih razstav Petra Selana v njegovi domo- ocene, ker izvirajo od nestrokovnjaka likovnih del in so temu primerno le precej osebno gledani. Na splošno pa jc bilo med gledalci slišati odobravanje nad prikazanim kakor jc tudi sama zamisel razstave našla pozitiven odmev. Slikarju Petru Selanu želimo s tega mesta še več podobnih razstav na Koroškem in preko rje ter kar največ uspehov pri nadaljnjem ustvarjanju. F.f„ razstave. Zamisel pa se je porodila soorganizatorju, tajniku prosvetnega društva Jepa-Baško jezero, učitelju Jošku Wrolichu, ki je želel, da bi v domačem kraju razstavili slike, ki so razumljive tudi podeželskemu človeku. Petrova otožna romantično melanholična narava je bila pri naših zamejcih izredno prisrčno in navdušujoče sprejeta. Peter pa je bil še dolgo potem, ko sva se pogovarjala o uspešni predstavitvi njegovih likovnih stvaritev izven meja naše domovine, tako ganjen nad nepričakovanim sprejemom v Ločah, da enostavno ni mogel še dodobra razumeti resničnosti teh trenutkov. Za prihodnje leto je dobil povabilo na razstavitev svojih slik v Auli 'Siovenica v Celovcu in za sodelovanje na razstavi treh dežel, na kateri bodo prisotni slikarji iz Avstrije in po en avtor iiz Italije ter iz Jugoslavije. Jugoslovansko zastopstvo je tako torej že določeno. junija ob 14.15 v slovenslki oddaji. V knj|igi vtisov s te Petrove razstave v Ločah veje zahvala, pohvala in spodbuda slikarju. Novinar Slovenskega Vestnika Andrej Kokot je zapisal: »Peter Selan je prišel na Koroško, nam predstavil svoje slike in nam povedal mnogo, mnogo več kot z besedo. Kompozicija Grosupeljsko močvirje je motiv, kii bo ostal v spominu tudi še potem, ko ga ne bomo iimeli več pred seboj — v,s|aj| meni.« Družina Wrolich je med drugim izjavila: »Razstava tvojih likovnih del v naši hiši je nov dosežek iv sklopu našega 'društvenega dela. S svojim ustvarjanjem si nam odkril nov pogled v svet sliik 'in barv, v svet narave. Veseli smo, da si bil gost v naši hiši lin želimo ti še mnogo uspeha.« »Le takd inaprej Peter, korenine Slovencev nimajo meja!« Vidi B. ŠOLARJI RIŠEJO S SLIKARJEM PETROM SELANOM Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo »Jepa-Baško jezero« v Ločah Datum: sobota, 25. junija 1983 Čas in kraj: od 11. ure dalje pri Pušniku Tehnika: akvareli na ročno izdelanem papirju S seboj prinesite vodene barve in čopič! Pridite v čim večjem številu! Tudi to vabilo smo zasledili v Slovenskem Vestniku in zvedeli, da je stvar čudovito uspela. Domiselno, kajne? Poslovili so se IZ GRAMATURE NA COLE Pred petintridesetimi leti, to je bilo leta 1948, se je MARTIN ŽABJEK zaposlil v Papirnici Vevče. Začel je v satinaži pri gladilnikih in dodelavnih strojih. Leta 1974 pa je potem, ko je naredil tudi tečaj za skladiščnike, prevzel skladišče reparaturinega materiala in ga vzorno vodil do upokojitve. »Tista prva leta sem se v skladišču najbolje počutil,« pravi Martin. »Bilo je zanimivo, saj sem kar naenkrat prešel iz papirja na ležaje, iz gramature na cole.« Sicer pa je Martin domačin, rojen v Sostrem, pozneje pa je vsa leta stanoval na Vevčah v hiši poleg papirniške restavracije, kjer še vedno prebiva s svojo bolno ženo. Velik del časa pa preživi na Jančah, kjer si je uredil majhno hišico. »Dela imam ogromno, tudi gospodinjskega, zato grem kar rad v pokoj. V Papirnici Vevče sem doživel velik razvoj in velikokrat se vprašam, kje je bila včasih malica, delovna obleka, zaščitne rokavice? Vprašam se pa tudi, kje jel tista disciplina, ki je nekoč bila v vevški papirnici ? Tudi prej so se pojavljala krizna obdobja v tovarni in spomnim se, da je' bila že tudi vsa tovarna zabasana z zvitki narejenega papirja, ki niso in niso šli v prodajo, a smo jih sčasoma, ko se je odprlo, le spravili v denar. Danes pa so seveda problemi drugačni, a nikoli ni za obupati.« Tovarišu Žabjeku se za njegov doprinos tovarni zahvaljujemo z željo, da bi si leta zasluženega pokoja uredil čim boljše, kolikor se pač da, da bi na nas obdržal le lepe spomine, slabe pa potlačil v pozabo, da bi mu zdravje še dolgo služilo, predvsem pa mu želimo veliko optimizma, ki mu je še kako potreben. V SATINAŽI JE BIL VČASIH STRAHOTEN PREPIH ANICA ŠPILEK je doma iz Litije. Tam, v litijski predilnici je tudi začela svojo delovno kariero, vendar jo je zaradi alergije na prah morala usmeriti drugam in sicer v Klinične bolnice Ljubljana. Od tam pa je Anica leta 1964 prišla v Papirnico Vevče. »Mili Volfovi sem dolžna zahvalo za to, da sem prišla delat v tovarno. Takrat sem imela sina težko bolnega in ga nisem mogla dati v varstvo. Z izmenskim delom pa sva imela z možem možnost urediti tako, da je bil do- poldan pri njem doma eden, popoldan pa drugi. Tako so mi izmene v vevški tovarni silno prav prišle,« se spominja Anica. Najprej je z družino stanovala na Vevčah, pozneje pa se je preselila v Zalog. Vseh devetnajst let je bila dovažalka papirja. »To prej ni bilo lahko delo; danes so pogoji dela mnogo boljši, ni več toliko fizičnega naprezanja in tudi prepiha ni več. Ta, prepih namreč, je meni pustil težke posledice; dobila sem sklepno revmo, ki je bila povod za bolezen1 srca. Danes sem srčni bolnik in enostavno ne morem več delati. Pa tako rada sem prej, ko sem bila še zdrava, delala! Že dve leti sem delala samo po štiri ure. Lahko bi šla v invalidski pokoj, tega pa nikakor nisem hotela in sem se raje še nekaj časa mučila, toliko časa, da grem lahko sedaj v pokoj po starostnem kriteriju. Mislila sem si, da če bi morala v invalidsko penzijo, me pa res ne čaka več drugega kot smrt.« No, pa vseeno ne bi bilo tako črno, lepše pa je seveda, da danes Anica odhaja v normalni pokoj z veselejšimi mislimi. Glede na to, da se je s sodelavkami zelo lepo razumela, bo to njihovo vsakdanjo prisotnost pogrešala. Zelo so bile navezane druga na drugo, predvsem tiste iz »starejše generacije« in ob slovesu ni bilo mogoče zadržati solza. Vendar pride čas, ko se ■mora človek pač posloviti od delovne sredine in pričeti bolj misliti nase in na svoje zdravje. Saj Anici doma ne bo dolgčas; dela je vedno dovolj in malo bolj počasi bo lahko vse postorila, (Nadaljevanje s 6. strani) kultura ni samo ;za »dobre čase«. Dokazujemo namreč, da se kulturne dobrine ustvarjajo in uporabljajo tudi v težjih časih, kii smo jim vsak dan priča in ki jih bo naša družba uspešno premagala. Prepričan sem, da nam kljub mnogim odrekanjem tudi v bodoče ne bo težko odriniti kakšen dinar za takšne in podobne prireditve. Le tako bomo namreč ostali kulturno bogati ustvarjalci v naši samoupravni skupnosti, ne pa postali brezosebne številke matomeščanške pridobitniške družbe. Ob razgovoru med predstavniki naše občine in koroških kulturnih društev smo med drugim vsak čas ji bo družbo delal tudi vnuček, prišla nas bo v tovarno še kaj pogledat, saj ima tu med nami tudi še moža. Zaradi vsega tega pa ji želimo zdravja, da bi je srce še dolgo ne izdalo. Z VSEMI LJUDMI, DOMAČIMI IN TUJIMI, SEM SE DOBRO RAZUMELA FANI KADUNC je izpolnila pogoje za upokojitev in se je od nas »službeno« poslovila, službeno zato, ker sem prepričana, da vezi, ki so se tekom delovnih let spletle in učvrstile, Fani ne bo kar prekinila. Njena pot v vevški papirnici se je pričela leta 1947 v papirni dvorani; prebiranje in štetje papirja je bilo lep kos te poti njena naloga. Ker pa ji noge po dvajsetih letih enostavno niso več hotele pri tem napornem delu služiti, se je javila na razpis za opravljanje del in nalog v vratarski službi. Tako smo jo 14 let vsak dan srečevali v upravni stavbi ob prihodu in odhodu na delo. Svoj g vratarsko poslanstvo je opravljala silno vestno, z veliko mero prijaznosti in razumevanja. Zgodnja ura je bila njena stalna spremljevalka, saj je morala ta-/ krat, kadar je bila na dopoldanski izmeni, priti čisto taprva, v popoldanski izmeni pa oditi zadnja. Fani ni nikoli bila slabe volje, še takrat ne, kadar jo je kdo s čim prizadel; je že znala vse obrniti tako, da ni slabo izpadlo. »Z vsemi ljudmi sem se dobro izvedeli tudi, da zanje pravzaprav ni pravih počitnic. Večina aktivnih kulturnih društev v zamejstvu namreč v poletnih mesecih ob raznih priložnostih informira nemško govorečo publiko, kot tudi turiste, o problemih, s katerimi se srečujejo koroški Slovenci. Najbrž mi boste pritrdili, da j,e ito najbolj humana in naj lepša oblika dokazovanja svoje identitete. S prireditvijo v Zajčji dobravi se je tudi naša občina vključila v program turistične ponudbe Ljubljane in prispevala k njeni razširitvi ter obogatitvi. Predsednik ZKO občine Stane Jalovec Martin Žabjek Fani Kadunc razumela. Pri delu sem skušala biti dosledna in človeška obenem. Zame veliko pomeni to, da so bili sodelavci z mojim delom zadovoljni. Tudi oni so meni nemalokrat pomagali, kadar sem bila v težavah, za kar se jim še enkrat zahvaljujem. Posebej pa se želim zahvaliti vsem za darilo in lep sprejem ob mojem odhodu.« Mi pa ji želimo, da bi sedaj ves čas imela zase, za svojo družino, za vnučka, za velik vrt in hišo, ki sta si jo Fani in njen mož Marjam, še aktiven vevški ključavničar, uredila po svojem okusu in jima je v veliko veselje. MLADI ROD BI MORAL BOLJ SPOŠTOVATI KRUH Železniškim tirom je bilo posvečeno vse delo FRANCA PAVČIČA. Najbrž je to podedoval po svojem očetu železničarju. Življenjska pot tovariša Franca, ki se začela v Petrovčah na Štajerskem, ni bila lahka. Bil je star komaj šest let, ko mu je umrla mama in v očetovem novem domu ni bil najbolj zaželen otrok. Kot majhen deček je moral iti služit vsakdanji kruh k tujim ljudem. Ker je imel na Sostrškem koncu sorodnike, je nekaj let pastiroval tod okoli, Ko se je pričela vojna, je hlapčeval pri Selanovih v Sostrem. In osemnajstletnega so ga Italijani v raciji jeseni 1942 pograbili, ko je mlatil oves in ga bosonogega odpeljali z drugimi v taborišče na Rab. Tu se je začela njegova taboriščna kalvarija, ki se je vlekla iz Raba v Trevizo, v Viskopalmanovo in nato v Gonars, kjer so dočakale razpad fašizma in Italije samo še njegove kosti, koža in globoko udrte oči. A treba je bilo še bežati domov, bos po snegu in tako izčrpan, da niti pol metra ni videl pred seboj. Vendar je preživel lakoto, mraz in bolečine in leta 1943 prišel v domače kraje. Kje je bilo najhuje, smo ga vprašali? »Na Rabu, tam je bilo grozno. V času, ko mlad človek najbolj potrebuje hrane, je jaz takorekoč sploh nisem imel. Zjutraj sem dobil malo črne čorbe, popoldne pa par makarončkov, ki sem jih preštel na prste, pa še od teh sem kakšnega dal kateremu izmed ubogih starčkov. Sam med tujimi ljudmi, med nepoznanimi trpečimi. Prezebali smo, spali na goli zemlji, ki je bila pokrita s toliko slame, da se je prst videla skoznjo, sestradani in žrle so nas bele, sive, črne in rdeče uši. Živo se še Na srečanju koroških in domačih kulturnih skupin v Zajčji dobravi so sodelovali: Otroška folklorna skupina Žitara vas, oktet Plazniška dekleta, Mladinska folklorna skupina iz Žitare vasi, Moški pevski zbor Žitara vas, KUD Proga 13 iz Hrušice, Harmonikarski orkester KUD Vide Pregare, Mešani pevski zbor Vevče (na sliki) in Papirniški pihalni orkester Vevče z Ljubljanskimi mažoretkami. Pokrovitelj prireditve je bila Papirnica Vevče, zato je direktor Stane Ermenc tudi otvoril to edinstveno kulturno srečanje v naši občini (foto Marjan Penca) Kulturniki gradijo mostove prijateljstva Anica Spilek Franc Pavčič spominjam, da je bilo najbolj kritično na silvestrsko noč 1942 na 1943, ko je bilo v barakah kar 95 mrličev, ki so jih pobrale garje, srbečica, turi, driska, lakota . .. Verjemite, da ne govorim kar tako mladim ljudem, naj vendarle bolj spoštujejo kruh, saj ga bo še težko dobiti. Ko bi ga jaz nekoč imel vsaj čisto, čisto malo ...« Po vojni se je Francelj zaposlil v Zalogu na železnici, kjer je delal petindvajset let. Bil je-dober delavec, saj mu delati ni bilo nikoli težko in ko smo v Papirnici Vevče leta 1973 rabili delavca za vzdrževanje industrijskih tirov, smo to delo ponudili prav njemu in sprejel ga je. Tako je deset let kot preddelavec progar kontroliral in urejal naše industrijske tire in jih tudi uredil. Bil je mojster svoje stroke in takoj je opazil vsako nepravilnost ali možnost okvare na progi. V tem času smo preuredili naš industrijski tir na normalen sistem 45, pri katerem so močnejše glave, večje podložne plošče in boljši materiali kot prej. Ob odhodu v pokoj, prav na šestdeseti rojstni dan, ko se je poslavljal od dela pri nas, smo ga vprašali, kako se je počutil v tovarni. »V vevški papirnici sem imel najboljše pogoje dela, manj življenjske nevarnosti kot v Zalogu, bližje sem imel za v službo, le zdravje me je začelo izdajati in nisem več zmogel toliko, kot prej. Moram pa reči, da odnosi nekaterih nadrejenih niso bili vedno na mestu in velikokrat sem imel v ustih grenak ,de-liovodskii priokus’.« Le komu, če ne takšnim ljudem, kot je Franc Pavčič, ne bi iz srca privoščili krepko zasluženega pokoja. Ker je to človek,, ki zna marsikaj narediti in postoriti, mu v Zavoglju, kjer živi s svojo ženo, ne bo prav nič dolgčas. Želimo mu, da bi bil. zdrav, da bi ta del življenja srečno užival ob vsem tistem, česar v mladosti nikoli ni imel. In hvala za minulo delo, tovariš Pavčič ! S 1. julijem se je upokojila tudi tov. IVANA BEZLAJ, ki je prišla v Papirnico Vevče maja 1948. Nekaj časa je bila zaposlena tudi ina Industrijski -papirniški šoli, od leta 1950 dalje pa v našem knjigovodstvu, zadnjih deset let kot knjigovodja osnovnih sredstev. Kot vsem upokojencem smo tudi tov. Ivi hvaležni za njen delovni prispevek in ji želimo še veliko srečnih let med njenimi najdražjiimi. Vida B. Dvakrat zlato za vevške godbenike Na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov v Slovenskih Konjicah je Papirniški pihalni orkester Vevče osvojil dve zlati plaketi ZPOS. 12. junija 1983 je bilo v Slovenskih Konjicah II. republiško -tekmovanje pihalnih orkestrov, bobnarskih in mažoreitnlh skupin v korakanju in figurativnem nastopu. Ta oblika tekmovanja je pri nas zelo malo -znana in lahko rečemo, da je šele v prvi fazi razvoja in zato spremljana z vsemi začetnimi težavami. Misel lin želja, uvesti takšno tekmovanje tudi pri nas, se je porodila pri Združenju pihalnih orkestrov Slovenije ob prvih nastopih naših najboljših orkestrov na svetovnih prvenstvih v Kerkradah nia Nizozemskem, ki se odvijajid vsake^ štiri leta. Naši orkestri so nastopali le v koncertnem programu. Veliko zanimanja pia so vzbudili orkestri, ki so tekmovali v korakanju in figurativnem nastopu. Na nogometnem stadionu se je vsakokrat zbralo preko 30 tisoč gledalcev, ki soz zanimanjem spremljali tekmovanje najboljših orkestrov in skupin z vsega sveta. Tudi delegacija Papirniškega pihalnega orkestra iz Vevč sli je to tekmovanje ogledala in prvi poskusi z uvedbo bobnarske skupine in izvajanjem osnovnih figur K orkestrom segajo že dobrih 10 let nazaj. Lahko trdimo, da je -prav vevškii orkester bil tisti, ki je javnosti pokazal, da ta zvrst lahko zaživi tudi pri -nas. Žal nadaljnji razvoj zaradi gram ni bil predpisan, niti ni bilo na razpolago ustrezne literature. Vevške godbenike to ni odvrnilo od začrtane poiti. Novo koračnico je na željo orkestra napisal dirigent godbe milice Viniko Štrucelj, zia -dobro izvedbo koračnice — to je tehnika igre, intonacijo, dinamiko in frazira-nje, pa je -bil zadolžen dirigent nje, pa je bil zadolžen dirigent je teklo po zamisli predvodnika Viktorja Kresnika ob pomoči Aleša Babnika. Tako smo Vevčani 14 dnii pred tekmovanjem vsak dan poslušali zvoke koračnice, ki sb) ob večerih prihajali iz letnega kopališča Vevče, kjer so godbeniki pridno vadili svoj program. Z mešanimi občutki so odšli na tekmovanje v Slovenske Konjice, saj se orkestri v tej zvrsti po ikvaliteti ne poznajo med seboj. Številčno najmočnejši orkester na tem tekmovanju je bil prav orkester iz Vevč, saj tse je tekmovanja udeležilo 56 članov. Izvedba obveznega programa vevških godbenikov je bila enkratna. V svojih značilnih ljubljanskih nošah, ki izvirajo iz 18. stoletja, so navdušili številne gledalce, ki so jim že med izvajanjem navdušeno ploskali. Se z večjo samozavestjo pod odličnim vodstvom predvodnika Kresnika so izvedli figurativni nastop »Shse bo udeleži i a 198 tekmovalnih ekip iz vse Slovenije. Vse tekmovalne enote so »že šle skozi sito« občinskih in področnih tekmovanj, tako, da se bodo na Vevčah zbrale le najboljše desetine gasilskih pionirk, pionirjev in mladink. Kongresno tekmovanje je vsake 4 leta. Letošnje pa je posvečeno jubilejnemu X. kongresu je bila tam še močnejša konkurenca, osvojili pa smo 3. mesto. Vodstvo društva In stari kaveljci so soglasno sprejeli, da smo šli 18. junija zastopat vevške barve v Radečah, kjer so imeli 70-obletnico društva in so priredili tekmovanje, na katerem smo zopet osvojili 2. mesto in potrdili, da prejšnji dve uvrstitvi nista bili slučajni. Na občinskem prvenstvu smo se po časih uvrstili tudi na zaključno kongresno tekmovanje, ki bo 17. 9. v Gornji Radgoni. Seveda pa so se dobro odrezali tudi članii »stare« desetine, saj so bili na republiškem tekmovanju četrti, na občinskem pa so nam dali lekcijo za en dan nazaj in so bili prvi. Mi pa smo za dve sekundi Izgrešili drugo mesto. Vsem članom stare desetine in vodilnim delavcem v proizvodnji se najlepše zahvaljujemo za pomoč pri delu na vajah in za razumevanje zaradi odsotnosti z dela. Na pomoč! Mlada desetina Gasilske zveze Slovenije, ki bo drugo leto 23. in 24. junija v Mariboru. Člani in članice pa bodo tekmovale 18. septembra v Gornji Radgoni. Organizacija in tehnična izvedba letošnjega tekmovanja bo največja povojna gasilsko-tekmovalna manifestacija v Ljubljani. Strokovno-tehnično vodstvo bo v rokah našega sodelavca tov. Jožejta Vidmarja — poveljnika Mestne gasilske zveze Ljubljana, organiizacijisko-prcpagand-ni odbor pa vodi tudi naš sodelavec tov. Janko Vidic. Želimo, da bo tekmovanje tehnično in organizacijsko dobro uspela in da !bo vseh 2500 tekmovalcev, kolikor jih pričakujemo na Vevčah, odneslo dobre vtise z jubilejnega X. kongresnega tekmovanja. Vevče - prizorišče finalnega kongresnega gasilskega tekmovanja pionirjev, pionirk in mladink Bogatejši za nove vtise in prijetna doživetja Seveda pa so naši gasilci »veterani« še hudirjevo dobri in še vedno posegajo na tekmovanjih po prvih mestih (loto Bratun) Čeprav je minilo že precej časa od izleta v Logarsko dolino, ki ga rje organizirala komisija za kulturo pri konferenci sindikata Papirnice Vevče, ga tisti, ki smo se ga udeležili, nismo pozabili. Tisto sobotno junijsko jutro je bilo prav čemerno, ko smo se odpravili z Vevč. V Šempetru, kjer smo se ustavili in si ogledali rimsko nekropolo, je lilo kot iz škafa, kot bi se rimske izkopanine neutolažljivo jokale za prvimi stoletji našega štetja. Le v Peklu, Izredno slikoviti kraški jami, nismo rabili dežnikov. Ustavili smo se tudi v Polzeli, kjer smo še dodatno osiromašili že tako izropano trgovino nogavic. Pot nas je vodila do Mozirja, kjer je sicer prenehalo deževati, vendar prečudoviti Savinjski gaj po nočnem nalivu ni bil sposoben nuditi očem tiste polne lepote, kot bi jo lahko, če bi se sončni žarki poljubljali z raznovrstnim cvetjem in zelenjem, se utapljali v potočkih in poslušali mjilo petje ptic. Sreče tudi nismo imeli potem, ko smo skozi Luče prispeli do presihajočega studenca, imenovanega Igla, ki nam v svoji kamniti kotanji ni hotel nuditi enkratnega prizora rojstva in smrti svoje vode. Pač pa nas je že pozdravilo sonce, ki nas je spremljalo skozi Solčavo in po Logarski dolina vse (do prelepega izvira Savinje v slapu Rinka, ki grmi mogočno izpod Okrešlja in se spreminja v prijazno gorsko rečico in počasi postaja reka. Sprehod po gorski pokrajini, obdani s Savinjskimi Alpami, nam je bil v velik užitek. Na povratku smo imeli v hotelu Prebold odlično kosilo, katerega smo bili že kar dobro potrebni, nato pa nam je do večera igral plesni ansambel, ki nas je prav prijetno presenetil s širokim repertoarjem in štajer- sko prijaznostjo. Kdor je želel, se je zasukal in se lahko prav pošteno nasukal, nekaj pa jih je itudi uživalo ob pijači in pogledu na razigrano plesišče. Kar težiko je bilo zvečer slovo, saj je bil odlično organiziran izlet izredno prijetno doživetje, takšno, kakršnih sii še želimo, saj tudi muhasto vreme ni moglo ugnati pesmi, prešernega razpoloženja in poglobljenega prijateljstva. vida B. Tako mladim kot starejšim je na Vevških kulturnih dnevih igral ansambel Predmestje s pevci Marjano Držaj, Markom Bitencem in našim krajanom Nacetom Junkarjem. Zabavnoglasbeni večer je povezoval napovedovalec Janez Dolinar, za poseben humor pa je prisrčno poskrbel Nace Junkar. Nabito polna dvorana vevškega kulturnega doma je pokala od navdušenja. Na koncu smo celo skupaj zapeli in — res smo uživali Tole pa so naši najmlajši gasilci, iz katerih enkrat še nekaj bo! (foto Bratun) Vevški separati, soteki in in viški (po običaju do devet) I. Separati so kot seks. Prvič botruje slučajnost, neizkušenost in mešani občutki. Drugič je prisotno še malo bojazni, a že mnogo korajže. Tretjič in dalje je to navada, potreba in praksa. II. Kapitalistični moto, da Odgovorni pri delu ne poznajo ure, ni prenosljiv v naš humanistični kolektiv. Tam zato doživljajo strese. Mi smo ta moto presegli. Poznajo in gledajo uro, zato vidijo tudi pod, pred in nad uro. Namesto stresov to nese. III. Tudi zgodovini ni verjeti. V drugi vojni smo morali mi povzročiti škodo Nemcem. Zakaj bi jim sicer plačevali reparacije s piveti in limeti? TV. Umestno bi bilo skleniti samoupravni sporazum s proizvajalci alkoholnih pijač. Za vrednost papirja za etikete bi se obvezali popiti določeno količino alkohola v delovnem času. Tak sporazum bi zlahka izpolnjevali. V. Šušlja se o dopolnitvi HTV opreme. Nabaviti je treba vsaj dve, tri čepice s »šiitom«. Nujno rabimo vsaj toliko Drnovškov. VI. Predlagali bodo tudi dopolnitev pravilnika o PDČ. Dodati je nujno po hitrem postopku še en Č-e. Potem bo pravilno: prideš, delaš, če-češ. VII. Mnogi upravičeno menijo za nekatere, ki zjutraj oddajo otroke v vrtec, da ostanejo v varstvu napačni. VIII. Prenekateri, ki formalno združuje delo, menijo, da je delovni čas dejansko namenjen druženju. IX. Samoupravljanje je najvišja oblika samodiscipline in delavnosti. Ni se čuditi, če ga ne jemljemo resno, tudi če bi mu bili kos. »abfol« Nov korak k množični rekreaciji Idej a o ustanovitvi smučarskega 'kluba v Papirnici Vevče se je porodila na pripravah za smučarska tekmovanja V zimski sezoni, ki je za nami. Teh smučarskih priprav in tekmovanj se je udeležilo lepo število članov kolektiva, navadno pa so 'bile združene še s planinskim izletom. Vzdušje je bilo vedno enkratno, pa tudi rezultati niso izostala. Da pa bi še bolj organizirano in še množičnejše vključili naše delovne ljudi v to zdravo zimsko rekreacijo, bi bila potrebna višja organizacijska oblika, bodisi koit sekcija planinskega društva, samostojna dejavnost _ v okviru sindikata ali pa kot društvo oziroma 'klubi Iniciativni odbor, v katerega so bili predlagani Jurij Mušič, Izidor Furlan, Jože Valant, Andrej Zapušek in Hilda Gradišek, je stvar proučil in ugotovil, da obstojajo najboljši pogoji za ustanovitev SMUČARSKEGA KLUBA PAPIRNICE VEVČE. Pripravili so potrebno dokumentacijo od statuta oziroma pravil kluba, finančnega načrta in programa dela 'do ustanovnega občnega zbora smučarslkega kluba v ustanavljanju, ki je bil 7. junija v kulturnem domu Vevče in se ga je udeležilo okoli sto potencialnih kandidatov. Razprava o tem, ali naj bi ustanovili samostojen klub ali le sekcijo v okviru bodisi sindikata iati> športnega društva Slavij a, je bila precej živahna. Sprejet pa je bil sklep, da se ustanovi smučarski klub z imenom VETA. Z nekaterimi popravki so bila sprejeta pravila in program dela novoustanovljenega SK »VETA«, izvoljeni člani izvršnega odbora, disciplinske komisije in odbora samoupravne delavske kontrole, za predsednika je bil predlagan in potrjen Izidor Furlan, za namestnika pa Ivo Bogovič. Registracija kluba je v teku, program dela pa obsega v grobem naslednje: — organizacija učenja smučanja za vse starostne skupine iz delovne organizacije iin krajevne skupnosti (tečaji za posameznike, organizirane skupine, enodnevno organizirano smučanje); — organizacija smučarskih tekov in sodelovanje na tekmovanjih, izposojanje tekaške opreme in: priprava tekaške proge; — organizacija turnih smučanj v sodelovanju s Planinskim društvom Vevče, — sodelovanje na tekmovanjih, ki jih razpisujejo' ZTKO ali drugi klubi ter organizacije internih smučarskih tekmovanj v okviru delovne organizacije ali krajevne skupnosti; — strokovno' izpopolnjevanje kadrov; — nudenje strokovnih storitev pri organiziranju smučarskih tekmovanj ; — organizacija sejmov rabljene smučarske opreme; — opravljanje smučarskega servisa za člane kluba; — organizacija poletne rekreativne dejavnosti članov 'kluba. V upanju, da bo novoustanovljeni SK »Vdta« imel čim več članov, predvsem naših delavcev, da bi zimsko rekreacijo razmahnili in poživili, želimo klubu srečno prihodnost. Vida B. Z ustanovnega občnega zbora smučarskega kluba Veta Priprave na letne papirniške igre Slovenije Letos je organizator letnih papirniških iger tovarna. Aero Medvode. Datum jie že določen: srečanje slovenskih papirničar-jev bo v soboto, 17. septembra 1983. XI. občinsko tekmovanje ekip PMP je bilo 3. 6. 1983 v športni dvorani Kodeljevo. Tekmovanja se je udeležilo 65 ekip. Papirnica Vevče — Komite SLO — štab civilne zaščite je prijavil na tekmovanje 2 ekipi •v postavi: I. Milojka Uršič Metoda Oletič Marjana Strube-lj Tatjana Štrubelj Milena Kalan Ivanka Lambergalr Ekipa je zasedla 32. mesto. II. Vlasta Boj ko Lidija Levec Fani Kompare Frančiška Gale Že lansko leto, ko smo se udeležili tekmovanja v Sladkogorski, smo se dogovorili, da se bomo letošnjih 'iger udeležili polnoštevilno in bolj pripravljeni. Zaradi tega smio v avgustu pri- stana Bogičevuč Nada Crnčec Ekipa ja zasedla 34. mesto I. ekipa KS Vevče-Zg. Kašelj je zasedla 41. melsto, II. ekipa KS Vevče-Zg. Kašelj pa 16. mesto. Namen tekmovanja je bil ugotoviti stopinjo usposobljenosti obveznikov civilne izašoite pri nudenju prve medicinske pomoči lob morebitnih nesrečah ali v vojni. Tekmovanje je potekalo po veljavnih pravilih za tekmovanje) ekip PMP Rdečega križa Slovenije in civilne zaščite. Organizator tekmovanja je bil Sekretariat iza ljudsko obrambo pri občini Ljubljana Moste-Po-lje. A. B. čeli z redno vadbo in povabili vse, ki so želeli sodelovati na tekmovanjih v Medvodah, da so se v vadbo vključili in sicer v panogah: mati nogomet, odbojka, namizni tenis, streljanje, šah in plavanje. Nogometaše vodi Vujovič Milan. S' treningi so pričeli v prvi polovici avgusta, sodelovali pa bodo tudi na večjih turnirjih. Igralce namiznega tenisa vodi Naraglav Jože. Trenirajo dvakrat tedensko v dvorani v Zalogu. Na letošnje papirniške igre smo povabili tudi šahiste. Žal ti nimajo 'svojega prostora, zato jiih je priložnostno -zbral Dane Zapušek, ki je tudi »selektor« šahovske ekipe. Za odbojko je v naši DO precejšnje zanimanje. Zbrali smo žensko in moško ekipo, ki nas bosta zastopali na letnih igrah. Ker bo konkurenca močna, vabimo vse, ki jih odbojka zanima,' da se redno ‘udeležujejo vadbe na asfaltni ploščadi. Treninge bosta vodila Žibert Jože in Valant Jože. Kegljači tudi že pridno vadijo, pridružite se jim lahko! vsak ponedeljek od 14.30 do 17.30. Največ pričakujemo od naših strelcev, predvsem zato, ker nas že leta razveseljujejo z dobrimi rezultati. Strelce zelo uspešno vodi Špunt Igor. Vadba poteka na strelišču Biine Grajizer v Športnem parku Slavija. Nekoč zelo popularen in uspešen šport na Vevčah — plavanje — je skoraj že v pozabi. Ker pa liimamo v naši tovarni zeilo dobre plavalce, smo se odločili, da sestavimo močno žensko in moško ekipo. Zbrani ekipi bomo zaupali nekoč odličnemu plavalcu Rajkotu Potočniku. Želimo, da se vsi udeleženci — tekmovalci — dobro pripravijo in v Medvodah, ko bo šlo zares, tudi dosežejo lepe rezultate. Jože Valant Strelci se posvetujejo, saj je za vsako akcijo potreben dogovor (foto Ciril Zupančič) Tekmovanje ekip prve medicinske pomoči pripadnikov civilne zaščite Papirnice Vevče in krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj V modrem ateljeju tozda Veta so se nam ob 140. obletnici strojne izdelave papirja na Vevčah in krajevnem prazniku Vevče — Zg. Kašelj zopet predstavili vevški likovni samorastniki in nas presenetili z novimi deli in novimi tehnikami Srečanje športnikov ŠD Zadvor in Papirnice Vevče V soboto, 25. junija smo se vključili v praznovanje 140. obletnice strojne izdelave papirja in krajevnega praznika tako, da smo skupaj s športnim društvom Zadvor pripravili tekmovanje v plavanju na vevškem bazenu. Da bi bila čim večja udeležba, smo se dogovorili za štafetno tekmo na 50-metrski progi, kjer naj bi štartalo 40 plavalcev. Tekmovanje, ki si ga je ogledalo tudi veliko gledalcev, je bilo zanimivo, zasluženo pa smo zmagali Vevčani. Po plavanju so se zbrali še nogometaši ter odigrali prijateljsko srečanje, na katerem so Zadvorčani pokazali več znanja in zmagali z rezultatom 2 :1. Dogovorili smo se, da naj bi takšna srečanja postala tradicionalna. ŠD Zadvor nas je povabilo tudi na tekmovanje, ki so ga organizirali na soboto 9. julija ob njihovem krajevnem prazniku. Udeležili smo se nogometnega turnirja, kjer smo z okrnjeno ekipo zasedli drugo mesto. Strelci pa so nas zopet razveselili z odličnimi rezultati ter zasluženo zmagali. J. V. Ekipa plavalcev Športnega društva Zadvor na športnem srečanju v vevškem kopališču (foto Marjan Penca) Vevški plavalci pred tekmo z Zadvorškimi športniki (foto Marjan Penca) Dekleta in žene, nekaj samo za vas Že več kot pol leta skoraj vsako jutro in pogosto tudi preko dneva 'slišimo na -radijskih valovih in gledamo na TV reklamo za aerobne vaje. Tudi v naši delovni organizaciji je bilo izrečenih veliko želja, naj bi se ta 'tako popularna rekreacija uvedla tudi za naše delavke. V ta namen je naša sodelavka Marija Kocjančič opravila tečaj in izpit vaditelja aerobike in bo pri nas vadila to aktivnost. Poskrbeli smo za prijeten prostor, z vajami pa bomo začeli že ta mesec, točno kdaj, bomo sporočili preko informatorja. Vse žene in dekleta, ne glede na starost, kilograme, kondicijo, vabimo k sodelovanju. Aerobika, gimnastične vaje ob glasbi, koristijo prav vsakemu ženskemu telesu, ga utrdijo iri polepšajo. Predvsem tiste, ki večidel pri delu sedijo, lahko z aerobiko uženej o sproti odvečne maščobne blazinice. Obenem pa jim aerobika nudi čudovito duševno sprostitev, ki je tudi nujno potrebna telesu. Zato, žene in dekleta imejte svoj stil in pridite na aerobno rekreacijo. J. V. 24. junija, na dan krajevnega praznika Vevč in Zg. Kašlja, je bila v športnem parku Slavija slovesnost ob odkritju spominske plošče šli. riintridesetim padlim borcem — nogometašem. Ploščo sta odkrila dolgoletni organizator Siavijinega nogometa Rudi Puhar (desno) in sedanji predsednik NK Slavija Alojz Kotar (levo) (foto Marjan Penca) Po odkritju spominske plošče padlim nogometašem je bila na stadionu športnega parka Slavija nogometna tekma med veterani Dinama iz Zagreba (na sliki) in Slavije. Obe ekipi sta bili okrepljeni z bivšimi državnimi reprezentanti; rezultat je bil neodločen 6:6 (foto Marjan Penca) Za Slavijo je brcal tudi Brane Oblak (tretji z leve spredaj) (foto Marjan Penca) Na prijateljski nogometni tekmi sta se 24. junija v Športnem parku Slavija pomerili ekipi Nogometnega kluba PEČA s Koroške (na sliki) in sindikalna nogometna ekipa Papirnice Vevče (foto Marjan Penca) Nogometaši Papirnice Vevče (foto Marjan Penca) Športna kronika od pomladi preko poletja V počastitev dneva mladosti je komisija za šport in rekreacijo organizirala športna tekmovanja v malem n-ogometu, košarki, šahu, streljanju, namiznem tenisu, tenisu in odbojki. Žal je bil odziv pri naših delavcih zelo skromen, več zanimanja je bilo le za mali nogomet in odbojko. Morda je nezainteresiranost povečalo še muhasto vreme, saj je dež prav vsako popoldne pokvaril športno razpoloženje. Pa srno tekmovanj ei med tozdi vseeno izpeljali, nepopolni rezultati so ostali le v šahu in pri tenisu. Rezultati po panogah so bili: Po končanih tekmovanjih smo pripravili tovariško srečanje za vse udeležence. Dobili smo se na bazenu, kjer smo ob skrom- ni zaliti, kozarčku piva in zabavnem srečelovu preživeli prijetno popoldne. J. V. Mali nogomet Prvo mesto je zasedla ekipa tozda Grafični papir, sledile pa so ji ekipe Blagovnega prometa, vzdrževanja, stare proizvodnje, premaza in Vete. Odbojka Odkar imamo odbojikaši na asfaltni ploščadi svoj urejen prostor, je zanimanje za to športno panogo izredno poraslo. Tako sc* se na tem turnirju zbrale tri moške in dve ženski ekipi. Boj za prestiž je bil zanimiv, saj je med našimi delavci nekaj zelo dobrih odbojkašev. Zmagala je ekipa TOZD Tehnični papir, druga je bila ekipa TOZD Grafični papir ;n tretja ekipa delovne skupnosti skupnih služb. Pri dekletih pa smo sestavili dve mešani ekipi. Z malo več sreče je zmagala ekipa kapitana Marjane Štrubelj. Šah Pripravili smo tudi tekmovanje v šahu, vendar pravega zanimanja zanj ni biilo. Nekaj ša-hiistov se je vendarle zbralo in med seboj odigralo partije. Se vedno je med najboljšimi Dane Zapušek. Škoda je, da šahiisti nimajo primernega prostora, da bi se lahko večkrat srečevali. Na medtozdovskih športnih srečanjih sta se pomerili tudi moški odbojkarski ekipi tozda Grafični papir (foto Marjan Penca) Streljanje Zelo dobro je bilo izvedeno streljanje na strelišču Bine Graj-zer. Velike zasluge za dobro organizacijo ima Špumt Igor, ki je bil tudi naš najboljši strelec. Sodelovale 'so štiri ekipe: dve iz tozda Tehnični papir in po ena iz Blagovnega prometa in Vete. Ostali so tekmovali posamezno, ker niso imeli kompletne ekipe. Vseh strelcev je bilo 17. In rezultati : 1. TOZD GP 455 krogov 2. TOZD BP 451 krogov 3. TOZD TP 411 krogov in delovne skupnosti skupnih služb (foto Marjan Penca) Mirna roka in dobro oko sta strelcem seveda potrebna, saj je tarča daleč in njen notranji krog čisto majhen (foto Ciril Zupančič) Mioški posamezno: 1. Špumt Igor 131 krogov 2. Škrubej Brane 178 krogov 3. Jerman Tone 172 krogov Ženske posamezno: 1. Štrubelj Marjana 2. Štrubelj Tatjana Namizni tenis V Zalogu, kjer ima naša delovna organizacija rezerviran prostor za igranje namiznega tenisa, smo organizirali tekmovanje v tem zanimivem, pa tudi v naši DO popularnem športu. Na turnirju je sodelovalo veliko igralcev, tako da so bile tekme borbene in zaniimi-ve. Najboljši je bil Jože Valant, za njim Skubic Franc in tretji Staniš Voj o. Tenis Za tekmovanje v tenisu je bilo prijavljenih 12 igralcev. V finale sta, se uvrstila Tavčar Edo in Pavlič Bojan, ki pa še nista odigrala odločilnih setov. Kopalna sezona se bliža koncu, kar potrjuje tudi obisk v letnem kopališču. Rekorden obisk kopališča pa je bil meseca julija, ko so se temperature dvignile celo do 38" C in so ljudje iskali ohladitev v bazenu. Tedaj je bilo tudi pivo še bolj poceni, če pa je bilo še mrzlo povrhu, je bilo pa sploh krasno J. R. Od 20. do 24. junija je bila v avli kulturnega doma Vevče RAZSTAVA FOTOGRAFIJ IN DIA — PROJEKCIJA Foto - kino kluba DLT Papirnice Vevče. Sodelovali so avtorji: Zoran Ažman, Drago Bole, Anton Kolenc, Primož Lampič, Marjan Penca, Irena Regovec, Alenka Vidrgar in Tomaž Zalaznik. Objavljamo eno izmed razstavljenih fotografij Primoža Lampiča, HIŠA Rekreativno - preventivno zdravljenje v Poreču V svoj plan in program dela športno rekreativne dejavnosti Papirnice Vevče si je komisija začrtala tudi organizacijo rekre-ativno-preventivnega zdravljenja za naše delavce. Za omenjeno obliko preventivnega oddiha delavcev simo se odločili predvsem zaradi obnavljanja in izboljšanja funkcionalnih sposobnosti telesa, zmanjševanja in popuščanja živčne napetosti ob normalizaciji tonusa vegetativnega živčnega sistema, povečanja funkcionalnih in delovnih sposobnosti ter zaviranja procesa biološkega staranja. Vsebinsko smo preventivne odmore začeli izvajati v športno rekreacijskem centru Plava laguna v Poreču, kjer imajo preverjene in znanstveno proučene programe. Ciklus programa je trajal 10 dni; ob sprejemu je medicinska ekipa ugotovila začetno stanje organizma vsakega delavca in na osnovi tega predpisala za vsakega posameznika dovolj eno obremenjevanje oziroma z različnimi aktivnostmi tekom programa. Za izvajanje rekreativnega programa, ki je trajal 5 ur vsak dan, so poskrbeli diplomirani organizatorji športne rekreacije. Na koncu rekreativno-preventiv-n-ega odmora po desetih dneh, pa so imeli delavci zopet zdravniški pregled. Zdravniki so ugotovili razliko zdravja organizma od začetnega do končnega stanja in sestavili zdravstveni karton, katerega kasneje pošljejo v delovno organizacijo. V Papirnici Vevče srno s temi organiziran'mi preventivnimi odmori začeli v mesecu maju, ko je šlo v Poreč prvih deset kandidatov. Kandidati ,so bili izbrani predvsem po kriteriju zdravstvenih indikacij iz kartoteke naše ambulante, upoštevali pa smo tudi delovni staž, socialni vidik, zahtevnost delovnega mesta v fizičnem in psihičnem smislu. Fantje -so bili z desetdnevnim bivanjem v hotelu Delfin zelo zadovoljni. Poudarili so, da je bil tak način zdravljenja za njih zelo uspešen, da so se vrnili domov spočiti in polni elana, zaradi katerega bodo lažje prenašali delovne napore in psihofizične pretrese, s katerimi je obremenjen naš delovni človek. Jože Valant Zahvale Ob boleči izgubi moža in očeta MATJAŽA VIDRGAR J V se kolektivu vevških papirni-čarjev, njegovim najbližjim sodelavcem, članom likovne skupine in sindikalni organi-ciji iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena z otrokoma in sorodniki Ob zadnjem slovesu od mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem, prijateljem in znancem za tople besede sožalja in darovano cvetje za njegov novi dom. S hvaležnostjo Marija Suvorov Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem ter vodstvu tozda VETA za podarjeni venec, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti, Jelka Dimnik Ob boleči izgubi dragega očeta Antona Dežmana se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, sindikatu Papirnice Vevče za podarjeno cvetje, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Maksa Dimnik Pevci Mešanega pevskega zbora Vevče so letošnji koncert posvetili prazniku tovarne in krajevne skupnosti. Občinstvo so presenetili z novo pripravljenim koncertnim programom, ki je vseboval pesmi z visoko kakovostno stopnjo glasbenega podajanja, pestro izbrane od narodne, umetne, sodobne in partizanske tematike, lahko bi rekli navsezadnje, a vendar za vsako uho prijetno zveneče, takšne, ki jih ne poznamo (foto Marjan Penca) Vevški kulturni dnevi ne bi bili popolni, če na njih ne bi sodeloval tudi naš priljubljeni Papirniški pihalni orkester Vevče. S svojim pestrim koncertnim programom so godbeniki, tako kot že vsakokrat doslej, silno navdušili poslušalce. Rešitev nagradne križanke in nagrada brez žrebanja JOŽEF STEFAN, IRENA, AORTA, TVD, R, ENI, N, ZR, SF, URIN, SLANA, LIAS, ČG, PREMAZ, OZNAKA, APENINI, VIK, ARAD, Dl, SS, EKART, SED AN, TK, N, RI-AS, NA, EVA, SLAVNIK, SA, ZEV, KANAGAVA, LEONE, IN, LAMAR, KOPE. Le šest rešitev sgno -prejeli tokrat za križanko, posvečeno spominu Jožefa Stefana ob stoletnici njegove smrti. In od šestih je bila le ena pravilno rešena, taiko, da žrebanje sploh ni bilo potrebno. Nagradol 100,00 din prejme naš upokojenec Ivan Poženel. Ostalih pet reševalcev je seveda naredilo čisto prepiso-valsko napako, saj vsi vemo, da se žaba oglaša s KVA in ne s KRA, kot so imeli oni napisano. Križanka ni bila pretežka, zato nam ne gre v račun, zakaj je niste reševali, saj niste šli menda kar vsi na dopust. Morda pa so krive prenizke nagrade, pa kaj, ko je stabilizacija. Če pa vam je enostavno pošla vnema do reševanja križank in -enigmat-skih užitkov, jiih pa pač enostavno ne bomo več objavljali. 'KADROVSKA SLUŽBA POROČA . ZA MESEC MAJ Prišli: Kolman Franc — dispečer za embalažo Marinko Srečko — ref. za študij dela in časa Stajnko Ivan — paznik pap. stroja Černe Ciril — vnašalec vlaknin — iz JLA Odšli: Djordjevič Veljko — pomoč, vodje preč. rezal, stroja Bačanin Milo j e — paznik pap. stroja Perič Stojan — I. pom. dodel. stroja Kosič Duško — obratni snažilec Štembal Ludvik — II. pom. papirnega stroja Gazibarič Novak — razkladalec surovin Horvat Budimir — vodja žage Poročili so se: Lovrič Zorica s Cunajak Milanom Petrovič Milivoje z Dostica Miro ČESTITAMO! Rodili so se: Lalič Živoradu sin Dejan Avbelj Ivanki in Janezu sin Boris ČESTITAMO! ZA MESEC JULIJ Prišli: Snoj Marjan — elektrikar III — iz JLA Zupančič Viktor — vodja žage Galeti Dominik — delavec v zidarski delavnici Ban Anton — vnašalec Koželj Branka — dovažalka Redak Zdenka — pripravnica Balta Mile — pomožni delavec Tvrtkovič Radojka — pomožna delavka Malešič Milan — pripravnik Žgajnar Uroš — garderober — za dol. čas Perinovič Savo — servir — za dol. čas Thuma Darja — servirka — za dol. čas Skvorc Mirko — garderober — za dol. čas Šekič Muradif — vodja zavijalnega stroja zvitkov Jovič Luka — natakar — za dol. čas Vidmar Boris — nakladalec papirja Rodili so se: Vrbinc Lojzetu hči Mojca Rakič Stevanu hči Zorica Radojičič Ivanki in Milenku hči Verica Žabjek Rudiju hči Alenka Križaj Marjanu sin Gašper ČESTITAMO! ZA MESEC JUNIJ Prišli: Wolf Frančiška — dovažalka Pinosa Jožica — dovažalka Žibert Helena — dovažalka Potokar Ilonka — dovažalka Silič Bojan — elektrikar III — iz JLA Mahkovic Ivanka — pomoč, vodje zav. stroja Zeljič Milutin — razkladalec surovin Zidan Albin — pomožni delavec Razdevšek Bojan — vodja kopališča — za dol. čas Kocjančič Sašo — vodja kopališča — za dol. čas Rebič Milan — oskrbnik počitniškega doma Kostič Rudolf — blagajnik — za dol. čas Grubor Stevo — pospravljalec izmeta Subelj Marjan — paznik pap. stroja Andrijanič Marjan — vnašalec Lenart Marjan — pom. delavec — pomivalec posode — iz JLA Hribar Jurček — vodja zav. stroja formata — iz JLA Javorič Roman — garderober — za dol. čas Zaman Vesna — blagajnik — za dol. čas Gavrič Jela — snažilka-obratna — za dol. čas Ilc Cvetka — snažilka-obratna — za dol. čas Markovič Srečko — natakar — za dol. čas Ostrež Martina — snažilka-obratna — za dol. čas Zupančič Danilo — obratni laborant — iz JLA Smrekar Milan — vodja dodel. stroja — iz JLA Odšli: Žabjek Martin — skladiščnik — upokojen Kolman Franc — dispečer za embalažo Zidan Albin — pomožni delavec Lozar Venčeslav — pom. delavec Rebojevič Petar — pripravi j alec polnil — umrl Nuha Nuhi — vodja prečno rezal, stroja Novakovič Veljko — pom. vodje preč. rezal, stroja Sarkič Edham — pomožni delavec Vidrgar Matjaž — tiskar — umrl Sever Božidar — skladiščni delavec Šobat Nevenka — snažilka obratna Odšli: Bezlaj Ivana — knjig, osnovnih sredstev — upokojena Kadunc Frančiška — vratarica — upokojena Dokič Ljubo — manipulant — v JLA Stanojevič Dragi — II. pom. dodel. stroja — v JLA Momirovič Miladin — obratni laborant — v JLA Vurušič Franjo — obratni laborant — v JLA Pavlovič Živko — II. pom. vodje preč. rezal, stroja Jovič Luka — natakar Veljkovič C ve j a — ključavničar III Kostič Rudolf — blagajnik Koželj Branka — dovažalka Rodili so se: Kovačevič Milki in Šimu sin Zeliko Milanovič Gordani in Radomirju sin Daniel Cofek Miju sin Tomislav ČESTITAMO! Poročil se je: B oboj e vic Života s Pavlovič Stanko ČESTITAMO! DUŠE DELO Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Glavni in odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Razdevšek Jožica, Zajec Ignac, Marolt Jože, Fras Franc, Razdevšek Silvo, Bogovič Ivo, Grad Andrej — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo, TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tisk tiskarne Tone Tomšič, Ljubljana — Naslov uredništva: Papirnica Vevče, Vevška cesta 52, 61260 Ljubljana-Polje. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.