Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece T lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk* 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se - ................- naprej. — Oglase sprejema Inscratni oddelek .Dela*.
V Trstu, ¥ sredo 13. oktobra 1920
DELO
Ali je treba mar globokoumnosti za umevanje, da se z življen-skimi razmerami ljudi, z njih družabnimi odnošaji in družabnim bitjem menjajo tudi njihove prestave, naziranja in pojmi, skratka vsa njih zavest?
Horx-Engels: Komunistični manifest
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev. 62.
/n.
Jadransko vprašanje!
Ako so vesti, ki' jiih razpošiljava1 po svetu razne uradne časnikarske agenc je, resnične, tedaj bi motali vedeti, da se nahagamcs pred sestankom, na (katerem se bodo direktno pcgaijaMi zastopniški' italijanske in jugoslovanske diplomacije o rešitvi Jadranskega vprašanja. Pravimo, ako iso resnične; zakaij dosedaj je trak# razposlanih v svet že veliko, morda preveč, takoh vesti, o kaf-eriih se je nwedelo kasneje, da so ali: pcsJedlca vročili želja tekih političnih skupin, ki jliims je res ležeče na tem, da bi vendarle pri-ško erokrait do rešitve tega perečega vprašanja, ati pa mahimacije dlruigiih političnih skupen, tki delajo na •vso moč na tet, da sploh ne pride med Italijo to Ju-gcejavijot, do nobenega sporazuma.
Mi' 'bi b®i 'hudobni' in neupravičeno pristranski ako ne b' priznali, dia: obstoje -poleg socaafetičnega nn komunističnega delavstva 'tudi druge poltene skupine in taki goispcdairskš' interesi v okvirju obeh prizadetiih držav, ki iimajo vel ;k interes od te^a, da pride dk> sporazuma radi 'jadranskega vprašsfeua. Biii b:’ pa icbenem močno nanmii, aloo ne bi verjeli, da imajo bod'sii v Jugoslaviji, bodisi v Italiii getov:
< etemenn najresnejše namene prepnečita vsak tozadevni ko-mprtirms. da imajo obenem tudi nujno potrebo dteTaitr na to, da ostaifeio stvtatrt nele take kakor so danes, marveč, da se celo poslabšajo. Da ni teh elementov, da irt teh n,uin'h pel tičra h in go-spodal-skih potreb, bi biilo to vprašanje že davno rešena in narodi bi bffi dobili kmalu ob koncu vojne možnost, da si tire de svoje gospodarske razmere -na n>a6n, ki bi odgovarjal položaju, ki- ga je ustvarila •vej-na.
In kakor srno videli ma deHi vedno one elemente, J® go dejafe na to, da se spor med Italijo Sin Jugoslavijo ne reši, jih vidimo na delu tudi danes. J'h vidimo na delu z vso sito, z vsemi 'bogatimi sredstvi s hotfmiš razpolagajo.
Tako so se ne im reč zbral? včeraj v Rimiu zastop-JMIki osrednjega vodstva naofonalistaenSh italijanskih .udtružen", na ilraiberem ebtoriovanju so glasove!! reso-lucVo, s katero napetvedo bo; sedanjemu Giolittije-ivemu ministrstvu zato ker ni znal urediti notranjih nazmer v I-Sa^ii v ■sm-i^iu protidelavskih načel in zato iker je, po oThavem mneniu branal premalo italijan-sžke 'miterese glesdle jadranskega vprašanja ter, da je favictriziral jugoslovansko megalomanijo.
Kslkor v Itali'5, tako imamo take elemente tudi v Jugoslavija. In kakorkoli priznamo prav radi, da je jj&diraiMko yprašao£e, ako ga sodimo az oaredno-kapitaflstičnega stališča, rniočne ziaraotano in da ctb-jema tako si neSprctujoče 'raterese, Jr, če že ne onemogočajo, delajo njegovi dobri- ‘rešitvi težke ovire, je vendarle tudi -res, da obstictje interesi' in nameni, ki -majo vso loorist od tega, da ostane to vprašanje nerešeno.
Ni pnvSč v zgodovini, da ste poslužuje reakcija težko rešitiivSh spcimih vpraša®)} v svoje reakcijonarne in pnatireaikcijonarne namene. Jadransko' vprašalnje •tvori danes eno izmed teh vprašanj. V Italiji kakor v Jugostarviji šn druged gleda ikap:taldstična reakcija s žjailostjov kalko se mmože in icirganiz-rajc bojne virste pirdetariata, ko era je vojna ustvarila idealno pc*ftego za mfSbovo pmcietarsko akcijo proti kapi-tafetiičnemiu 'gospodarskemu redu.
Visa tla kapitaffstičma reakcija ima interes na tem, da -ostanejo talka in enaka sporna! vprašanja nerešena zato, da opraviči •obstoj in potrebo ogronmih množic oboroženega vojaštva, lei morajo »varovati« in »hraniti« sporne zasedene pokrajiine. Tako oboroženo s$o imajo pa v resnici namen uporabiti -proti evemtueLn1m> delavskim revolucijonatmim gibanjem v lastnih držažah. Brez bojazni, da bi zamcgel kdo negirati' našo trditev, pravimo, dal se noče rešiti niti jadranskega vprašanja edino le .vsled bojazni pred revofluCijo vsled tega, ker se hoče imeti pripravljeno vojaštvo proti defavistvru. Pic,leg tega zamore tudi opažati; vsak, ki -ima oči zato da gledaš, kako delajo mnogi veliki industrialci na to, da pride do zopetne \>c,jne, ker bi imeli v takem sTučaju zopet možnost, da si potom izdelovanja vojnega materiiafa napo!-<n>’'jo še bolj svoje žeTezrre blagajne.
'P.retf delavska reakcija 'n atbcija profi-rarskega in-dirsiri-rf.izmiHi je na de'.u in se žuri, da bi dosegla svoje namene. Vded bejaznf pred revolucijo1 si je ostatoovdia entetrta s veno mažo emteinto, svoje udru-ženje malih balkanskih državic, katerih naloga naj W bife, da v slučaju revolucije v Italiji ali, kje druge v entenit‘nih državah, nastopi enako pot, ki so »o fecidile male države ob ruski meji proti ruski sov-■jeteki republiki. Kakor je ime} enitentiicii kapitalizem svoje p&.&ee v boju proti revoJucijicmam« Rusiji, tako
bilo tudi dokaj naftno pričakovati ,da bo reševala buržuaziia narodne in mejne spore v smislu imenovanih Wilsonowh točk. Zato ni prav nobenega povoda, da bi zavlačeval proletariat reštitev tega vprašanja, dckJer ne bo v stanu, da ga reši sam v smislu svejčh načel- Jadransko vprašanje, ako bo rešeno po diplomaciji obeh prizadetih držav, ne bo rešeno iz czrra na naror-nestne pravice, še manj :iz ozirra na mednarodne potrebe prcletar:j'ata, marveč samo in Jako verjetno je, da se bo spustila Francija v to aven edino ie z ozirom na kapitalistične in državne koristi j tur°- Reakcijonarni general je poskusil večkrat izkrcati najmočnejše države. To vemo. Našega pečata ne bo - čfte ,na ^u^>ans*<i obali, toda vedno so bile odbite, v pogodbi, ki bo obsegala točke, po. katerih bo I ^ubaaski kozakx pr,znava,r-le sovjetsko vlado in nika-_	m -	,	,	,	-j,	,	•	kega	Vrangla.	b	pomočjo	rrancije	upa	Vrangel	uresni-
vprasanje rešeno. Nas pečat bo na drug.h pogodbah, čiti svoje nKaerte. Njcgov ci!j je južna Ukrajina ki je iz-
čimbol-j zviša .produkoijo, popravi transportna sredstva in napolni' zaloge z živežom. Vrangiu se mora pos vetiti posebna -pažnjo.
Francoski kapitalisti proti Rušili
Francoska mornarica odposlana t Črno morje.
LONDON, 10. Glasom verodostojnih vesti je debila francoska mornanjca Sredozemskega morja ukaz, da icidide iv Crno morje. Po načrtu za ofenzivo proti Sovjetski Rusiji bi pri-padalta mornarici naloga;-, da zasede Odeso in južno Ukrajino.
na pogodbah, ki j h bo sklenil mednarodni prioleta-rijat v svojo in splošn-o korist.
Pssa]on]a M Italijo in
Jiiiosluuilo
vanredno bogata na žilu, premogokopih in petrolejskih vrelcih. In že razpošilja v svet novice o zmagah. Njegovi ukrepi so vzbudili v Mahnovih vojakih zavest, da so njihovi interesi skupni z interesi-ruskih in ukrajinskih kmetov in nasprotni onim Vrmglovih mogočnikov. Radi tega sovražnega zadržanja svojih vojakov proti Vrangiu, se je stavil general Mahno sovjetski vladi na razpolago in se že bori pod boljševiško zastavo proti svojemu bivšemu zavezniku.
Kake sadove bo prinesla ta intervencija reakcionarnim
RIM, 11. Glede prihodnjega sestanka mirovnih cele^a^ov Italije in Jugoslavije v s,vrbo nadaljevamia. mirovnih pogajam; ni zaznamovati, nikake odločilne j £ra?c“om' ni J”.?*0*'	V	treh	letih	obstoja
n	#	Sftviotclro	K	pntihlilro	c r\	ritcl/^i nolavn in	U m r»f 1 r>
n-onncc. Razen i nnmb.ča rje bil imenavan včeraj mi-
nister trgovine in industrije Ninčič, pooblaščencem zia prihodnjo konferenco. Tako ie bilo sklenjeno v Beogradu v seji' ministrskega sveta, ki se je vršiifa pr-etekia soboto.
Iiial jainiska im -jugoslovanska, vfeida imata najibaf;še namene, da čimprer rešita sporno jiaidraa/sko vprašanje, toda nj h dekrvanje ov-itna priopaganda scvra-štva', ki jo širijio naoifoaal^! lobeh držav. Ako se
Sovjetske Republike so ruski delavci in kmetje neštetokrat dokazali, da hočejo braniti pridobitve ruske proletarske revolucije. Francija naj zna, da je ruski narod še vedno močan in neizprijen.
ZInoy]2v pri;?e na konsres v Halle
BERLIN, 10. Zinoviev in Buh arin -se -udeležiitlal kongresa neodvistojakiov, ko tzastapnika sovjetov. Kan grers se bo vršili) v mestu Halle. Zastopnika sta za-
doseže na prihadmjr koreferenc; nikakega spora-J	'<>^dn^.,cdbcr,	da,	ukrene	potrebne	kora-ke
- *	-	-	•	•	1	pn.	cbiasilli,	M	Tta-j	^ic	vok*	pnbod	v	'JNemčijo.
v pr a-
si te zamrsfiPa entenita svoje psMlke'tudi -na zapadu. ■Kdfcr z'as,Iedu;e gibanje v mali entemti, ne bo imel nobenih težav prt tem, da spozna sam resničnost naših trditev.
_ ente-nti mera-nvo' prfdmžtti tudi tajne nrahama-c:?e cgriske Hicrthyjeve v?ede, ki je na delu, dia podi kiwpi meščan^ko-naeionail.-s^ono časopisje po vsej Evropi zato, da si zagotovi svojo obrambo* -pred Javnostjo in da zagotovi .kapitalistični reakciji koii kor mirgoče naVeč silug, največ oinih sredstev, ki ustvarjajo javno mnenje.
Jadransko vprašanje ni tcirei le jadransko Same; ni >« vprašanje diržavnih meja, prostih luk, morskih oz>-n in kar ;e še temu podobnega, marveč je eminetno revcluciijonanno in reakoiiionarno vpra-gisinie, ie vpraša-rje, ki mora biti rešeno v najkraišem cas-u ne e radi tega, da pride do skora^iega miru med It a’!-j o ta Jugo‘skVjo; nele radi tega, da se kon-čn;> urede gobarske in politične razmere prefci-vehiva, ki b:va v teh nesrečnih pakrajjn-ah; nete radi iega, da se prepreči eventnelno prelivanje krvi v vojni, ki lahko .nastane med Italijo i-n Jugoslavijo, tudi n-e!e radi tega, da se odpravi nevarnost, kr nas lahko privede do z-npetne svetovne vo:ne; marveč tud' ;,n v prvi vrati radi tega, da se da prt^larcem obeh pn'zade’ih držav mtožnost, da se lahko brez skrbi in- bojazni napotijo k ciljem, -po katerih strme in za katere de1 H:o in trpe.
Protetariiat ima torei ves interes na tem, da se to vprašanje reši č:mprej, ker on ima korist od tega, da irrrs kapitalizem kolikor mogoče manj vojaštva -na rar.p: !ago, kcfkc.r mogoče tnalo po^dov, s katerimi opravičuje oboroženje velikih vojaških enot Radi tega ,’e naravno, da se moramo bontr z vso er-er-čVo proti enim. ki de'ak> na to, da ne bf prišlo do reš'tve, da ne bi pir!šlo dto sporazuma.
Mi vemo pnav dobro, da se tega vprašamja ne bo reš lo v našem sro^i. Vsaka rešitev mera imeti svoio porlago. Soc^s^V^čn-a rešitev mora dobit! najprei socfal stično p:rd’-g.c. Tudi ei iipasno trditi, da ne bo rešero to vprsša.rrje niti v smislu 14 Wi.*srmov.Ui točk. k- p,'so uale, ki ne predstlavVaiio naše, marveč malomeščanske aa*crc o samoodločbi naro dov.' Po mirovni pogodbi, ki je bšia Siklenierua. v Versa!'”esiuf bi
re ii
zuma v jadranskem r.-prašanju, bodo tega krivi le nacionalisti obeh dežel, 'laiteai se bodo morali zagovarjati pred eediščem narodov in zgodovine.
RIM, 12. Vesti, da sle bedo vrš;ia pogajanja v Rimu sl; Benetkah so neresnične. Čas in kra.j pogajanj ni še ddočen. Nactenalci so na delu pnotil Gioiitiiju in b: radi! pogajanja in sporazum preprečili'. Kot jugo-stevalnfska delegata pri pogajanjih stia določena Trum-bič in Ncinčič. Dejstvo, da ni- med jugos!ovanskim: detegarti' nobenega Slovenca, vpliva prijetno na itia-lr |3la;ko javnost, ker se govori' v splošnem, da so slovenski nacionalci najradikalnejši glede sporazumnih pogojev.
BELGRAD, 12. Vestfi poročajo, da bo stavita Jugo-s?3a"ja pri pogajanjih sledeče minimalne pogoje: Reka naj ipr-ide ped protektorat lige narodov. V Istri naj bi veljaSa W:ilsonova črta. Dalmjaoija on otoki- naj bii prišli pod Jugoslavijo.
Shodi zn mir in prostost Sonjefske Rušile
Oklic Socialistične Stranke in Splošne Delavske Zveze
RIM, 12. Vsled ponavljajoče se mednarodne reak-cijocarne akcije proti Sovjetski Rusiji, je sklenilo vodstvo socialistične stranke in splošne • delavske zveze, da priredi jutri, 14. t. m. ob 3 popoldne mani. festacijske shode proti reakciji in za Sovjetsko Rusijo. 14. t. m. bo ob 3 pop. ustavljeno vse delo. Tndi železničarji bode delo popustili.
V to svrho je bil izdan sledeči oklic:
V prvih dneh pretečenega septembra so naložile revolucijonarne stranke in organizacije v Italiji, ki stoje na razrednem stališču, italijanskemu proletariatu nalogo, da se dvigne prori notranji in mednarodni reakciji in za komunistično Rusijo. Ne vprašamo nikake milo-ii. Raje pokažimo s številom in z globoko vero, da smo pripravljeni se dvigniti v vsakem trenotku proti beli reakciji.
Tudi razredni boj je, kakor vsaka druga vojna, vprašanje moči in sile. Danes ima zapadna buržu-azija svojo skupno fronto. Angleško-francoska in italijanska ententa, ki je maskirala -svojo imperialistično in grabežljivo vojno s plaščem svobode in pravice, kaže dsaes v vsej svoji nagoti svoje zločinsko udruženje, zato proč s svetovnim kapitalizmom
Za prostost vseh naših sodrugov!
Za priznanje Sovjetske Rusije!
Živela mednarodna komunistična revolucija!
Enak manifest je izdal sindikat železničarjev na železničarje.
Prlsfap k Tretji Intsmscijancili
iLUZANA, 10. ŠvicarskiOrnemška ekupiaia- socija--V. sttone stranke s sedežem v Lozani -ie pristopi-tai k Tretji I.n'ternao jenali in izjavila, da sprejme brez pridržka pogoje Moskve.
V torinskih detonirali se ie pričelo
z delom
TURIN, 10. Včeraj je bila otverjena večina turim-skiih .kovinskih deteivnie, iker je pri -kraju doba počitnic, ki so bitie priznane na podlagi izza zadnjih spo-™>v- Delo se je začelo brez vsakega motenja miru. —
V obitkii svobodnega dela in -naizvoja notranjih io-mis j se zrcaii delaveem izvojevana zmaga. Wak delavec ceni pridcibJjeno kontrolo nad: upnaN-o v tovarnah, kajti on -pdzna njeno vrednost.
ZAVOD ZA PROUČEVANJE DELA.
Časopis »Trud« iz Moskve javlja sledeče: Zadružni svet in delavski urad »p^trogradske gubernije sta ustanovila nov znanstveni zavod. -— Naloga slednjega je, da proučuje posamezne delavske stroke in da upelje posvetovalni urad, ki bo dajal pojasnila na praktična vprašanja gospodarskega življenja v deželi. Zavod se bo pečal z delom s secijalnega, gospodarskega, medicinskega in tehniškega stališča in bo deloval v ozkem -stiku z zastopniki socijo-l°gije, gospodarske vede, medicine, fizijologije in psihologije. Razmotrival bo v prvi vrsti ona vprašanja, ki nastanejo v vsakdanjem življenju vsled politične industrijske socijalizacije; stremel bo zatem, da ustvari boljše delavne pogoje in ugodnejšo življensko možnost delavcev.
Njegov program je sledči:
1. Proučevati vrsto in bistvo dela in način zapoljenja.
2. Dvigniti produkcijske zmožnost.
4. Ustvariti pravne pogoje, delavsko zavarovanje in u-peljati ugodnejše delavske pogoje.
4. Razdeljevanje delovnih moči in trgov.
5. Uporabljenje dela.*
6. Delavska društva.
Sedanji življenski pogoji zahtevajo, da se zviša produkcijo in da se izkorišča delo; raditga je sodlovanje zastopnikov vseh navedenih znanosti na tem polju največje važnosti, kajti le na tak način se more rešiti vprašanja narodnega gospodarstva in delavnih mas.	,)
Zavodov odbor sestavljajo sledeči člani:	1	zdravnik,
1 akademik, 7 profesorjev in še 3 člani. Razun teh se u-deležujejo posvetovalnih zborovanj zadružni svet, gospodarski svet in zastopniki znanstvenih oddelkov. GOSPODARSKA OBNOVITEV.
Posebno znatne uspehe sc je doseglo v tem Oziru na železnicah zapadne Rusije. Železniški delavci so popravili dosedaj veliko število vagonov in drugega prometnega materijala. V veliki meri se je dvignilo hitrost blagovnih vlakov, ki prekaša celo ono iz predvojne dobe. REČNA PLOVBA.
Prometna statistika ‘Sovjetske Rusije kaže, da se je prometna zmožnost po rekah uredila na jako ugoden na ' čin. Rečna plovba je dosedaj dosegla že večje uspehe kot v letu 1918. Do 1. septembra t. 1. je bilo transportiranih po Volgi 175 milijonov pudov premoga.
OTROŠKI DOM V PETROGRADSKEM DVORCU DELA
Celo sovražniki Sovjetske Rusije so morali priznati da je ta dežela storila zelo mnogo za interese in vzgojo otrok. »Pravda« prinaša članek, iz katerega je razvidno delovanje otroškega doma v petrogradskem dvorcu dela Ta otroški dan je bil ustanovljen pred dvema letoma od predstojništva sovjetov.
Do julija t. 1. je vzdrževala dom dvorska uprava; od julija spada ta zavod oddelku, znanosti. V otroški dan se sprejema otroke zadružnih udov. Izkušeni vzgojitelji vzgajajo otroke samozavestnim državljanom Sovjetske Rusije. Otroci dobivajo hrano v zavodu in prenočujejo tudi tukaj. One delavske družine, ki hočejo imeti svoje otroke čez noč na domu, jih'lahko odvedejo vsak dan na dom.
UVOZ ZDRAVIL V SOVJETSKO RUSIJO.
Vs<led barbarske imper-iijraiisiiične blokade -je po-»eniiail vsrikeršen uvoz zdflalvjl v Sovjetsko Rusijo. V tem ciz'iru je bfcikiada sedaj .ulkinjeina. — Iz Angli.je i-n Nemčije ie dospelo že 13 vagonov zdravil. Kras-in je nakup il v Angliji veliko množfoo zdravil in kirur-gičuh inštrumentov, kiaitere se bo uvozilo preko Revsila v Sovjetsko Rusijo. Angleški sodrugi so po slaik 2 vagona zdravil in 3 vagone različnega medicinskega inventarja,. V kratkem dospe v Arhangelsk parnik z zdravili, -katera pošiljajo ameriikainski prijatelji.
vom. Tej politiki se zoperstavljajo one ljudske mase, ki nočejo več služiti angleškemu imperijalizmu kot »Kano-nenfutter«.
Španski socialisti in Rusija. Španska socialistična stranka -odpošlje v Mdskvo svoje zagfic(pnwke, da proučijo gospodarske in politične razmere v Sovjetski Rusiji.
Ukrajina in zapadni imperija!izem. »Izvestja« so pisla v nekem članku o alkigi, iki jo Igr-a od obsteria Sovjetske Rus'je Ukrajina v reaikcijonar-niih načrtih vseh impieriiafeliov. V začetku je podpirala nemška imperialistična vteda Sokropadskega in je zasedla Ukrajino, da circpai Rusiji življenske pctreb8č'me te dežele. Nato je poslato antanta Derikina -pneti Sovjetski Rusiji im sedaj dela emiako Franclja z Viangiom. Istcčaisno (izigrava slednja Poljsko i-n Peli juro preiti nam. Francija hoče z enim. strelom zadeti dva zajca Unič ti hoče -za francoski- imperijaliizemjtoiko nevarni boljševizem- in ®e polastiti bogatih surovin Ukrajine. Po mirovnem sklepu s Poljsko bo tvorila luznoruska fronta edimo1 fronio svetovne 'buržuazije proti Sovjetski Rusiji in svetovnim kapitalom.
Kongres nemške socialno-demokratične stranke
Vc pričel v Berclinu dne 11. t. m. ob navzočnosti 400 diere^atrv in več poslancev.
Kapitalistične pogodbe. Skupina francoskih bankirjev je posodila ogrski vladi 300 milijonov frankov zato, da dobi omenjena skupina v svojo upravo vse ogrske železnice. Vsled tega je francoska vlada dovolila ogrski, da sme imeti oboroženega več vojaštva nego ji to dovoljuje mirovna pogodba.
Krvavi konflikti na Slovaikem. V Nameszto na Slovaškem so vojaki udrli na shod slovaških klerikalcev in protestirali proti ščuvajočim govorom duhovnika Hlinka in senatorja Klimke. Množica je napadla in ranila sedem voiakov, dva izmed katerih smrtno. Prišlo je na to oboroženo vojaštvo in ubilo dva demonstranta.
Revolte na Irskem' se nadaljujejo. V Londonderry so Irci napadli vojašnico. Vojaštvo se je branilo z bajoneti. V bližini Kentury so napadli Irci vojaški kamijon. Prišlo je do spopada v katerem je bilo več Ircev in več vojakov težko ranjenih.
V Bergamo (Italija,) so stopili, v stavko vsi občinski’ uslužbenci, katerim se ni hotelo priznati pobolj-
£;k'0v na .piisaičr.
Dunajski klerikalci v zvezi s Horthyjem. Dunajska >Airbeixer-Zevtung« objavlja že več dni tajne dokumente iz katerih je razvidno, da je podkupila' se-demja cigrrlka Hicirfhyjeva vlada mnogo nemškega* čeber'.©vaškega 3n italijanskega meščanskega in m-, čicnri' 'Stičnega časopisja- Med podiktcpljenima čay-pisi. -je ba,e tiudlr ljubljanski »Slovenski Nared«. Poleg tega se je dognalo iz teh dokumentov, da so dunajski klerikalci v intimni zvezi s Ho!rthyjiem, in ogrsko klerikalno rambojniško bando.
se je ustanovil akcijski odbor z nalogo, da vodi to mogočno ervokrcijonarno gibanje delavskih mas.
V Franciiii j,e delavsko gibanje jedva oživelo Toda tudi tukaj je sklenila delavska organizacija, da odgovori z generalnim štrajkom, kak-cr hitro bi poskušala- francd-ka .buržutazija nadaljevanje vojne proti delavski in kme.tsk.i Rusiji.
Delavci Anglije in Francije, v vaših rokah .je usoda Evrope, useda proletarske Tev-olucij,e.
Bodite oprezni, zglupajte samo sebi, zasledujte vsako pcče-lje :n vsak kerak novorojenih pristašev, revolucijonarne 'borbe, ustvarjajte komunistične organizacije, ne zmanjkujte vašega pritiska! na buržu-aziito, pomislite, da se z »meetingi« in protestnimi resolucijami ne doseže nikakih resnih uspehov. Generalni štirajk je samo prva1 — ne zadnja — beseda v tem 'boru.
Oboroženi upor, upostavitev proletarske diktature in organizirale sovjetske oblasti je ono prave sredstvo, s čigar pomočjo zamore proletarijat preobraziti sedanji položaj v Evropi in na vsem svetu.
Politični vestnik
Rusko-polisKa vojno
Premirje med Rosijo m Poljsko podpisano
VARŠAVA, 12. List »Nisirod« naznanja v svoji izvenredmi prilog', da sta načelnika ruske in poljske dclegaciie podlpisafa predhodno, mirovno pogodbo. Ruske in ptcCl/ske čelie se umaknejo vsaka zia 15 km od premi me .črt e, d a se napravi tako 30 km Sirčka' nevtralina zotniai. Sovražnosti bodo opuščene 144 ur po podpisu poglcidbe za premirje. Premirje traja 21 dni itn se avtomatično -podaljša do sklep® miru, -a-ko le .n-i- preklicano od ene ali druge strani.
Glasom informacij ruskega vira, prihajajočih iz Moskve izhaja, »da je biila podpisana tudi konvencija, -ki obvezuje obe stranki, da začneta mirovna pogajanja -takoj po sklepu premirja.«
Zapoznelotst v podpisu je -povzroč'ia' okoliščina, da je imel ruski delegat Joffe nekaj ugovorov, posebno profili izročitvi ruskega zlatega zaklada poljski republiki.
Rusijo se prlpraoIJa proti Orongiu
MOSKVA 10.	Voijaški	urad petrograd&kega sov- j	nalni bo> imPerijalizma proti Rusiji je obenem tudi boj
jetia je skieal zastopnike Petro$radla, Novgoroda,	Prot} malim državam in obratno. Antanta se trudi na vse	^	vl,
PMb, Cerepcveca -in Ojoneca, da se razpravlja o:^np,»e' da bl °^Ža'a odIRu!,|e v^°dne države, ra2i;inLm.;: krinkami Vi	j- -•	, •«. .	kjer se ie započela revolucna. Mrzlično* oborožujeio
po. ....Ta, ki aaT	se mudi	družinam mlob-lc® rančev.;	Georgijo in Amenijo, ki naj bi lojali Rusijo od Turčije.1	Komunistična Intemac:r
O kongresu vzhodnih narodov. Iz Saratova poročajo »Izvestiji« sledeče: Peta plenarna seja pozdravlja v odbor izvoljene žene, delegate iz Turčije, Aserbejdžana in Dagestana. Nato se je razpravljalo o kolonijalni politiki. Jmperijalističnc države se bi že davno medseboj klale pri razdeljevanju kolonij, ako bi se ne bale boljševizma. Sedaj izvažajo nasilno surovine iz kolonij in tlačijo tam-kajšna plemena. Sovjetska Rusija je v razmeroma kratkem času osvobodila miljonsko prebivalstvo Ukrajine Kirgizije in Turkestana, kjer se začenja sedaj novo življenje svobodnih proletarcev. Vse majhne države simpatizirajo z Rusijo, ki jim daje možnost osvoboditve, samoodločbe in prostega kulturnega razvoja. Internacijo-
ZHorouunie reformistične frakcije v Regglo Emilla
Pristaši reformistične struje v italijanski socijalistični stranki so se zbrali v dneh 10. in 11. t. ra. na frakcijsko-zborovanje v mestu Reggio Emilia. Svojemu reformističnemu zborovanju so dali ime koncentracijskega zborovanja. Na zborovanju je bilo zastopanih okolu 35 poslancev, 115 socialističnih sekcij in mnogo zastopnikov reformističnih manjšin iz maksimalističnih sekcij. Zborovanje je trajalo dva dni. Govorili so poslanci Zibordi, Maz-zoni, Trcves, DAragona, Modigliani in več drugih. Izvoljen je bil tiskovni odbdr, ki ima nalogo širiti po časopisju in potom brošur tendence reformistične struje. Končno so sprejeli dolgo resolucijo v kateri se povdarja potrebo zborovanja; se priznava, da se mora poskrbeti vse potrebno, da ne pride do razkola v socijalistični stranki, ker čeravno sta v stranki dve struji, ki sodita vsaka drugače o sedanjem zgodovinskem položaju, še nr rečeno, da ne smete ti dve stranki skupno delovati. Koncentracijsko zborovanje sprejema princip proletarske diktature, ne obsoja uporabo sile in nezakonitih sredstev v svrho razrednega boja. Prizna, da se nahajamo v revolucionarni perijodi, da pa da perijoda ni povsod enako akutna in da ni pričakovati še skorajšnega poloma kapitalističnega ustroja v kapitalistično najbolj razvitih državah. Nadalje trdi resolucija, da bi bila vsakršna nasilna revolucija v Italiji, kakor o njej sanjajo maksimali-sti, z uvedbo sovjetov ruskega zistema, obsojena smrti ako se ne bi ta revolucija razširila preko mej italijanske v kapitalistično in gospodarsko bogate države. Koncentracijska struja trdi, da se morajo uporabiti vsa sredstva v revolucijonarne Svrhe in v prospeh socijalistične zmage. Končno trdi resolucija, da uvideva koncentracijska struja v sedanjem položaju dano priliko v kateri socija listična stranka se ne bi smela odreči, da samostojno prevzame vlado v formah, ki so dovoljene po trenotku in mednarodnem položaju, poslužujoč se pri tem vseh politično-sindikalnih sredstev s katerimi razpolaga. Koncentracijska frakcija nalaga vsem svojim pristašem, da na vseh zborovanjih, na vseh shodih in na bodočem strankinem zboru v Firenci, zastopajo in zagovarjajo ta načela.«
Resolucijo sta predlagala poslanec DAragona in Gino Baidesi podtajnik splošne delavske zveze v Italiji.
O tem zborovanju bomo spregovorili svojo besedo prihodnjič. Za danes bi radi omenili, da ne bi bilo nič nespametnega ako bi se bili opirali naši reformistični sodrugi tudi nekoliko na doslednost. Bolj dosleden je bil sodrug Treves, ki ni hotel priznati, da bi bil dan trenotek v katerem bi morala prevzeti stranka vlado v svoje roke. Ali kakor rečeno, diktatura proletarijata se nika kor se ujema z željo po vladi. Toda o tem prihodnjič
12 STRANKE
Danes zvečer ob 20.30 uri se vrši v veliki dvorani Delavskega Doma
strankina zborainnie
z dnevnim redom: Diskusija o moskovskih tezah.
Predavanje o »Proletarskem političnem gibanju ▼ Jugoslaviji«. Na iniciiativo »Dijaškega socialističnega krožka« bo o tem predmetu predaval sodr. Regent v soboto, 16. t. m., ob 20. uri v veliki dvorani Delavskega Doma.
Tretjo Internodjonolo delavcem Anglije hi Francije
S sredstvi angleške in francoske buržuazije -je podpirala aintanta polfcke kapi;tiad^te in veleposestnike, da so ustvarili potailiijonsko belo armado m io vrgli v ispcmladi 1920 proti Sovjetski Rusiji.
Poljska buiržuafcija dobiva <iz Angffije in Francije vse potrebno: Denar, m uničijo, živež, oficirje itd. To politiko i-e ubrafa antanta tudi napram Vrangiu.
Ko je bila poljska bete armada potisnjena v nepri
Internacionala ugotavlja z velikim veseljem, da se v tem težkem trenutku ruske revo-j tero hoče narediti orožnii'orl- proti Trrči’ in proti onim lucije za>čem;a v Anigjip ■giibaroie, ki -je opremljeno z
I	1.!_ ITIcIa   1	t	Z	—	IX1	  -<■	—	’   *	—	-	v	-	1	-	\T	A
- . *	_	,	..	vjeorgijo m nrmcnijo, naj 01 jogjn x\usno oa lurciic.
,	«>v9afca	j«	razlozit	mlernacTO-	j Na vso mo£	Lp^izem	Grčije, ka-
na <n' ^°v." a<* ra	-potrebo^	da	se	Rusija	o-bo-	, tcro hoče narediti orožnii- oir‘ proti Turči’ in proti onim ----------------   .	—a — ------------------------------------ juaie sep
jozii za zimsko "Vtojnoi. V to svrho je ipoitrebuo, da se; balkanskim državam, t kjer raste revolucija danzadne- j izrazitim re \icfl uciijonarnim značajem. — V Auglijil v Kastvu.
GloElcvna stavko v kopersKlii zaporih
Tržaški, koperski in gradiščanski zapori so prenapolnjeni z jetniki. Sto in stokrat so zahtevali ti trpini, da se začne kazensko postopanje proti njim, da se jih pripelje pred sodnika, da se jih obsodi, ako so krivi in da se jih osvobodi, ako so nedolžni. Obljubilo se jim je, da se bo uvaževala njihova upravičena zahteva, toda dosedaj se ni še ničesar ukrenilo. Obljube niso rodile nikakega dejanja, ampak so ostale le obljube.
In tako prenašajo »zločinci« mesece in mesece zapora, a ne znajo zakaj in čemu. Kaki zločinci so to? Morda so se udeležili socijalističhe manifestacije in peli delavsko pesem; morda so z rdečim robcem v žepu hoteli pokazati, da so socijalisti in zadostovalo je javni oblasti. — In med njimi so oni, ki so krivi navadnih prestopkov. Ker so ukradli dvajset lir, da si kupijo kruha ali gorko večerjo, morajo trpeti; morajo hoditi ta križev pot kot žrtve petletne kapitalistične vojne, kot žrtve gospodarske in moralne anarhije. In med njimi so oni, ki so krivi vojaških prestopkov, kršenja vojaške discipline in sličnega. Zvesto je služil svojemu gospodarju po vseh frontah, svoje življenje, edino imetje, je tvegal neštetokrat za »domovino« in sedaj ga zapirajo mesece in mesece v imenu domovine radi prestopkov.
Tam v'smrdljivih zaporih, v ušivih in temnih celicah ginevajo jetnikom najboljše življenske moči, gineva zdravje telesa in moč duše.
Potrpljenje in trpljenje je doseglo vrhunec. Ne morejo več prenašati takega trpinčenja, človeka nevrednega. Vsi jetniki koperskih zaporov so začeli v pondeljek, 11. oktobra, gladovno stavko, k traja do nedoločenega dneva, to je, dokler bo vojaško sodišče priznalo in upoštevalo njih upravičene zahteve. Stavka je začela v pondeljek zjutraj. Vsi jetniki so se odpovedali hrani.
Gospodje, ki sodijo in obsojajo, pravijo, da so preobloženi z akti, da imajo dela črez glavo. Gospodje pravijo, da so potrebna za tega in onega jetnika še nadaljne preiskave. Gospodje pravijo, da za tega in onega niso še došli obtožni spisi, čeravno se nahaja že mesece v zaporu.
Kako redno ti lunkcijonira ta sveta birokracija! Vse to se dela v imenu postave in reda, v imenu N. V. kralja itd. Doklej še?
20 odstotna doklada k izmenjavi avstro-ogrskih kron v italijanske lire. Finančno ravnateljstvo za Julijsko Benečijo je razposlalo deželni finančni blagajni in davčnim uradom v Julijski Benečiji, izvzemši podgrajski, idrski, postojnski, krški in vipavski, ter vsem carinskim uradom, oziroma ekspozituram v Julijski Benečiji, izvzemši baškanovski, vrbeniški, malinski in logaški, naslednjo okrožnico: Z noto od 4. oktobra 't. 1. št. 17894, div. C-8 je naznanilo tukajšnje višje zakladno nadzorništvo finančnemu ravnateljstvu v Trstu, da se je na pdlagi odloka zakladnega ministrstva dovolilo izplačevanje 20 odstotne doklade k izmenjavi avstro-ogrskih kron v italijanske lire posestnikom izgubljenih, ukradenih ali uniCe-nih sprejemnic mod. B, kateri so vložili prošnje do 30. junija t. 1. Zato se opozarjajo vsi goriimenovani uradi, izvzemši one, pri katerih se še ni izplačala doklada (Podgrad, Idrija, Logatec, Postojna, Krk, Vipava itd.) naj objavijo občinstvu tudi z naznanili, ki naj se prilepijo v posameznih krajih svojega upravnega ozemlja, da morajo osebe, ki so naznanile izgubitev ali tatvino prejemnice mod. B, vložiti tozadevno prošnjo tekom meseca oktobra pri tukajšnjem višjem zakladnem nadzorni-štvu; v prošnji mora biti navedeno; številka prejemnice, naslov, svota izmenjanih kron in urad, pri katerem se }e*». denar izmenjal. Prošnje se lahko pošiljajo naravnost ali pa potom uradov,
Stavba tramvajskih uslužbencev se nadaljuje. Med utduibenoi in upravo tramvajev, mi še prišlo db nobenega sporazuma.
Izpraietalne komisije za slovenske in hrvatske učitelje. Za usposobljenje na slovenskih ljudskih šolah in za poduk italijanščine in slovenščine kot učni predmet bode poslovala komisija na slovenskem - učiteljišču v
*	prof.
jeten položaj, bila je Anglija takoj pripravljena, da
ji pomaga in je istočasno za-grozila Sovjetski Rusiji j Tolmmu^kT‘je 7cs'tavljena“ trkole-^^VedsdniH s pretrganjem rusko-angleških mirovnih pogajanj v	.	-
Londonu, v slučaju, da ne obustavi rdeča armada svojega prodiranja.
Reakcijonama Francija' se obnaša odkritosrčne;« s tem, da spravlja svojo usodo v zvezo s poljsko bur-žuazijo; s priznanjem Vrangia je napovedala boj tudi lastnim delavnim masam, ki se borijo za gospodarsko osamoisvofiitev.
Vsled aktivne podpore od strani angleških in francoskih kapitalistov se g‘e posrečilo armadi bele Poljske, da je< začela s protiofenzivo proti rdeči vo;ski.
— Millerand poš>iI-ja Pilsudskemu brzojavne pozdrave in čestitke. Angleška vlada podpira poljske tolpe
Giovanni Lorenzoni; predsednika namestnik: prof. dr.
A. de Michelli; izprašujoči komisarji: za pedagogiko in šolsko zakonodajo: Enrico Medich, nadzornik v Logatcu; za didaktlko: prof. Bortolomeo Calvi; dalje: Vaselli Giuseppe, nadzornik v Kopru, Keršič Alojzij in Kalan Emil, oba iz učiteljišča v Tolminu, prof. Anton Pavšič iz Idrije, ravnatelj Bandelj Vinc. pri goriškem šolskem nadzornlštvu ter Treleani Ermanno, učitelj glasbe v Tol- j mina. — Za usposobljenje na hrvatskih ljudskih šolah, oziroma za italijanščino kot predmet na drugojezičnih šolah bode poslovala komisija na učiteljišču v Kastvu in lich Etlore; predsednika namestnik: nadzornik prof. M. iich Etlore; predsednika namestnik: nadzornik prof. M. Zgrablič. Izprašujoči komisarji: za pedagogiko in zakonodajo: prof Jak. Jakac; za naučne predmete: nadzornik Marco Cociancjch v Postojni, nadzornik Antonio Kraizer v Trstu, nadzornik Nicolo Pegan na Voloskem; dalja: Kozma Jedretič, Ant. Mučalo. prof. Karlo Pribil, Mate Šepič in Anton Rišlavy, vri učitelji na učiteljišču
Povratek beguncev: Generalni civilni komisarijai jiaeglaša:
1. Na podlagi zakona z dne 31. decembra 1917,
drž. zak. št. 15 se proglaša;o; od dne razglasitve pričujočega odloga vojnim beguncem dostopne vse občine Juljske Benečije, v katere je bil dosedaj povratek zabranjen.
Izplačevanje stalnih v omenjenem zaikonu in tern^ sledečih naredbab .predvidevanih .podpor pre-jrah.t z dnem 31. decembra tekočega lata. S tem idnem mera prenehati vsako nadaljno izplačevanje vzdrževalnih prispevkov, predvidevanih v zakonu, 'kaikor se tudi odpravi vsako izplačevanje za preteki:* dobo.
2. Beguncem, ki imajo- sv.oije bivališče v tem ozemlju i-n se vračajo v domovino se izplača poleg proste vožnje enkratno posebno podporo v iznosu dveh mesecev. V nobenem drugem slučaju se ne izplača več begunske podpiore.
j 3. Tekom prvega polletja 1921 se bodo dovoljevale izvenredne ub‘ožne podipore in druge pomo® beguncem, ki so se povrnili na svoj dom ali pa tudi ne, •alke ■se nahajajo v tekr revščini, da dohodki ali delavski zaslužki posameznih družinskih članov ne zadostujejo za najnujnejše življenske potrebe.
4. Od ubežne podpore so izvzeti vsi oni, ki so že dobili. predtirmie na račun wprae ‘odškodnine.
5. Ubežne podpore razdelUjie civilni komis ari. jat ubcžndm beguncem, iki se nahajaijto v njeovem območju, ,po ugotovitvi položaja beguncev in v mejah teadervnfhi kreditov danih mui niai razpcillago .od glavnega civilnega ilcoimisiariijata.
6. Civilni ikomOs&rji Morajo pcfožiiitii’ koncem vsa-fcegal meseca podrobni račun glede izdanih podpor glavnemu civilnemu ikomfsiarijaitu.
Brzojavni promet z Jugoslavijo. Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu sporoča, da sc je brzojavni promet z Jugoslavijo začel. Pristojbina preko Trsta znaša 18 stotink. K tej pristojbini pride še nadpristojbina 150% za izmenjavo.
V vojni padli. Sprejeli smo: Dolžnost vsakega državljana je, da označi na svojem posestvu v najkrajšem čaisu prostor, kjer leže ostaniki v vojni padlih, s tem da postavi na dotčno mesto picrsebno znamenje. — Namen tega poziva je, da se častni ostaniki v vojni padlih zberejo in pokopljejo na skupno vojaško pokopališče. — Podpisano se zahvaljuje za vsaka (tozadevna pojasnila. Slednja naj se pošiljajo na od-dtelek »Preskrbe častnfe ostankov v vojfni padlih. — Gorica, Via Angiolina štev. 14.
Predsedništvo oddelka.
Zloraba orožja. »Osservatore Triestšno« poroča, dia je bil predložen rimskemu senatu nov zakonski načrt, ki poestruje .kazni za nepostavno nošenje ■orožja in telesne poškodbe, prizadete poi osebah, ki niso imele dovoljenja za nošenje orožja. — Kazni se zvišaoo za */* in celo do polovice več. Pri ponovnih slučajih so kazni še mnogo ostrejše.
Prosta predaja mesa. Generalni civilni ikor.msarij.at razgOaJša, dia je vsfted dopustitve prostega zakola, dovoljeno tudi- >'zvažanje mesa iz občine v občino, brez posebnega dovoljenja civilnega komisarijata. -Ostalo pa v veljavi vse zdravstvene policijske odiredbe.
IIyd$ld ©d©?
Ljudski Oder v Barkovljah priredi v nedeljo, dne
17. t. m. svojo prvo vekiko vrtno! veselico, v prostorih ■gosti’«e Sche;mer na Kc«to\ie3ijski cesti št. 765 v BairkcviVah z 'zbranm progrfmom, ki bo natančnejše ■podani v prihedajr številki. — Scdrugi in sodruž:;ce z mesta in okolice *ao naprošeni, da se naše veselice pcinrš<ev:;ri!o udeleže. Vabimoi posebno bratske »Ljudske odre«.
Višji kaiturni syet je prenesel kongres delegatov, ki se je imel vršiti tekom tega meseca na nedoločen čas, ker ni še dospel italijanski tajnik. Opozarjamo tedaj, naj pošljejo vsi krožki imena delegatov.	Tajnik.
Glavna knjižnica Ljudskega odra prične s poslovanjem z današnjim dnem. Knjižnica bo odslej redno odprta vsako sredo od 19 do 20 in pol, ter v nedeljah od 10 do 12.	Knjižničar.
V petek dne 15. t. m. ob 20. seja Ljudskega odra ulica Madonnina 15 v društvenih prostorih.
SMnsKg Mraja v Julijski BeneflJI
Stavbinska zadruga v Julijski Benečiji je zavod, na katerega so stavbinski delavci lahko ponosni, ker je bil ustanovljen in se razvil le potom našega žrtvovanja, brez vsake \ladne ali kapitalistične protekcije. Obratno, bodisi strani vlade, kakor kapitala, smo imeli večne zapreke. Dali so nam nekaj dela. Toda le takrat, ko ga niso mogli na noben način odkloniti.
Te dni so bili v Trsti' socijalistični poslanci iz Italije. Med njimi je bilo precej zadrugarjev, katere smo zainteresirali in informirali o položaju naše zadruge. Poslanci so morali konstatirati, da se strani vladnih krogov ravna z našo zadrugo vse drugače, kakor se ravna z zadrugami v Italiji, kjer se gre zadružništvu na podlagi obstoječih zakonov, kolikor toliko na roko, med tem, ko se pri nas strani iste vlade meče zadružništvu polena pod noge, bodisi potom birokracije ali pa z direktnim favoriziranjem kapitalističnih podjetij.
Tukaj se nas večinoma pita z obljubami. Ako je pri vodilnih vladnih krofih kedaj, kaj dobre volje, je ta vedno sabotirana strani izvršilnih organov, katerih geslo je: »Stavbinski Zadrugi čim manj dela«. Ravnateljstvo dr-
žavne železnice naravnost javno favorizira privatna podjetja. Med tem, ko se naši zadrugi niti na podlagi proračuna ne da dela, se naroča privatnim špekulantom delo pod roko in za višje cene, kakor jih zahteva na dražbi naša zadruga.
Tudi strani tehničnega urada nc uživamo preveč naklonjenosti, to vidimo po Goriškem, po Krasu in drugod, kjer se na vse mogoče načine izvršuje protekcija na ko rist firmam, katere so prišle iz kraljestva in ki si pripeljejo s seboj ves delavni aparat, da puste tako naše delavce na cesti brez kruha in zaslužka.
Tako ne sme dalje. Od naše strani je treba napraviti vse, da se naša stavbinska zadruga uveljavi in da bo u-živala tiste ugodnosti, katere zakon dovoljuje. Zahtevati moramo, da se morajo vsa stavbna dela državne železnice, tehničnega urada pomorske vlade, javnih skladišč, občin, z eno besedo vsa državna, deželna in občinska dela dati naši stavbinski zadrugi, katera nima namena delati dobičkov, temveč regulirati delovni trg in odpraviti vse privatne špekulacije.
Za sedaj zahtevamo, da se prične čim prej s sledečimi javnimi deli, katera naj se izroče stavbinski zadrugi. Nadaljevanje in dokončanje justične palače in vojašnic v Trstu. Vodovod za občino Trst, cesta iz Trsta v Tržič,: vodovode za Istro, Furlanijo in Kras, delavske hiše v Trstu in v porušenih krajih. Izvršitev teh del je v interesu dežele in v interesu stavbinskih delavcev, ki bodo drugače še v večjem številu ostali brez posla, kakor do sedaj.	^
Na drugi strani so obračamo do svojih somišljenikov' in prijateljev na deželi, da agitirajo za našo zadrugo, da na eni strani pridobivajo člane, na drugi strani, da prepričajo tiste, ki imajo zrušene hiše, da iste izroče v delo naši zadrugi, kjer s tem napravijo dvojno korist: Zadruga izvrši tbčno in solidno vsako delo. Zadruga da povsod pri delu prednost domačemu delavstvu, ter s tem koristi delavstvu, občini in deželi, ker ves zaslužek ostane doma.
Vsaka nezaupnost mora izginiti. Obrekovanja nasprotnikov, se mora izpodbiti. Vemo, da se proti zadrugi agitira s trditvijo, da je zadruga nekakšna filjalka tehničnega urada; da hoče naše kraje italijanizirati itd. Da to ne odgovarja resnici ni treba še posebej poudarjati, zadostuje to, ko smo zgoraj omenili namreč: kako se strani vlade in privatnih kapitalistov rovari proti zadrugi in se jo hoče uničiti. To je najboljši odgovor slovenskim nacionalistom, kateri se ne morejo otresti starih predsodkov.
Naša zadruga je strogo razredna socijalistična inštitucija, in se požvižga na vse to kar govore Slovenski in i-talijanski nacijonalisti. Zadrugi je glavno, da uživa zaupanje od delavstva in socijalistične stranke — vse druge ovire bo premagala in zmagala z lastno močjo.
Radi tega je dolžnost slov. socialističnega delavstva, da se oklene zadruge s tistim navdušenjem in prepričanjem, kakor se je oprejelo strokovne in politične organizacije; ker le v tem je njegova osvoboditev.
 X------------
IZ DEzELE
Zidarjem, manovaljem in klesarjem! Vodilni sveti skupin zidarjev in klesarjev sporočajo udruženim delavcem, da se ni do včerajšnjega dne še nič določilo glede tro-mesečne revizije. O ponudbi delodajalcev bomo pretre-sovali na splošnm zborovanju danes ob 17*30 uri v večji dvorani »Delavske Zbornice«.
Pekovski delavci sekcije Tržič so vabljeni na shod, ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 14 uri v dvorani »Delavske Zbornice«. — Priporočamo vsem sodrugom pekovske stroke iz bližnjih krajev, da se shoda gotovo udeleže.
Draginja
Od julija 1914 do julija 1920 je poskočila cena vsakdanjim potrebščinam na 500 procentov. Evo seznam cen:
Poljski pridelki in meso:
pred vojno julij 1914 najvišja cena junij 1920 predzadnji mesec junij 1920 zadnji mesec julij 1920
Ostala živila:
pred vojno julij 1914 naj višja cena junij 1920 predzadnji mesec jun j 1920 zadnji mesec julij .1920
Tekstilni izdelki:
pred vojno julij 1914 najviša cena april 1920 predzadnji mesec junij 1920 zadnji mesec julij 1920
Različno blago:
pred vojno julij 1914 najvišja cena julij 1920 predzadnji mesec junij 1920 zadnji me^ec julij 1920
SKUPAJ
114.0
535.0
535.0 521,9
127,2
796.7
746.7 521,9
116,6
1283,9
895.3
915.4
108,1
639,5
628.4
635.5
pred vojno	julij	1914	115,7
najvšja cena ap i! 1920	855,7
predzadnji mesec	junij	1920	774,7
zadnji mesec	julij	1920	772,4
Vsaka plača, ki ni	petkrat	večja od one bpred
vojnega časa, je nezadostna za vsakdanje živinske potre! ščine in naj bo še tako velika1*.
KOMEN
Preteklo nedeljo smo imeli pri nas pravd zadružni dan. Dopoldne sme šimelii zaupno konferenco, na kateri so poročali ss. Kal elan in Petejan, ter se je Tešilo več notranjih zadev' ara nesporazumljenj. Popoldne smo imeli zborovanje članov Stavibmske Zadruge — Kraški oddelek, na katerem je sodrug Vrabec najprej podal poroči 'o o 'izrednem -občnem zboru, ki se je vršil v Trstu, dne 3. t. m. Poiroč to je bilo soglasno sprejeto«. Nato je poročal s- Petejan o sedanjih in bodočih nalogah Stavbinske Zadruge, piaVdarjal je težtoče g, katerimi' se mora zadruga boriti, kakor tudi o .uspehih, ki jih iie zadruga v tem časa dclsegla. — Ko so gcvortlu še razni sodrugi, smo ob sptofe? zadovtciSncsti zaključili lepo zborovanje.
BUZET
Palikuče na djelu. — U srijedu, dne 6. 'tek. mjes. podimeimuta je zlečinaoka vatra, ovdiešnjem »Narodnem domu« — zemFicradniČkoj svetinji. To je duv-Jjaičlkl nasjalvak palsža t raacrerija »Nared, doma« u rstu, nal.ih Tcci^tet čikih zaveda i domova u Trstu Puli. PiSgJ ,-e dsikle surcive, zvjerske, barbarski porota jir.rtičfe rulje, ke, a, neks.zne.no pali, ruši i uništiva s ve ono, pto joj nje počudi.
Zrkovci, u gluho c’aba noči, prisluži su se petrolejem i iE.izilsm, da izvedu svoju 'bezuušnu i paklen-sku CSB.OVU. Nph-ova sav'iei.;t Kia «e tvrdja od kamena, fcez ■csiesT:>1 čc.\i;ečnc!sti, bit? su pripravni, da izgori dvretevete-k nevlnh žrtarva. Da uzmože vatra bete pisan'sati pcliifi su .petrolejem «■ .rarnazak mišču s ve drv ene predmete (pedi i vrste).
Pcdmetnuče vSire bilo je drbro zasnovano, ali. na
KAJ SE HE SME V tJUGOSI*AVIJI OBJAVITI,
(Konec)
Govor slovenski i
sreču n*e pol*&6 ŽcVerego cilja. Sukanje na.hne j ravnani rdeče zastave .svojih narodov, gustoga i zatgušlrvoga	dima, nagneva je na istenjanje	f*	-j®	peraja	v	t«;
bole^nicu (:z Mlural,	kejs je neioila u jednoj sobi.	'!n	031	ovora	-b.ti	tc
N.jtezino je Ikašljasre i j&ukiainje. prebudilo	ostale
mimo s pral vaj uče, .toriji su nato ah »poznali opazni .pdožaj, te dia.\i se na	viku » klicami® na pcimioe. Na
njihove glasove brzo	su se probud'!i stanavtnici su-
ejedmiSi kuča i ■diotrčaJi u prrmctč. Gvšma je pošlo zs rukom u pravo doba, da ugasne vatru. U tom e to sva .sreča, dia niiiie l\'epa zgrada danas gola zidiina, puna pepela j da n: je nitko i*jforro. Šteta jsak po svo)
Pa ni po wem svetu tako, draga moja slovenska
inteligenca.
Tam v daljni zadn.ei Indiji, na Kalkuti, živi intelektualec vseh intelektualcev. Zove se Rabindra-nath Tagore. Istočni svet ga smatra za svetega moža. Njegova deia 50 sama svetost. Stvaritev duha so, .ki aadkril;ujefc vse, kar so do sed »j čitali v svetovni literaturi. In Rabindranafh Tagore, indijski sveti mož se ni odtrgal od nas, črne mase, kovačev novega sveta. Ne, prvi je med nami, zastavo nam nosi in kaže nam pol. In kladivo nosi na rami, da bo udaril tudi sam po nakovalu.
In Maksimu Gerkemu menda tudi ne zanikate, da ni eden izmed vas. Zastavonoša je naš, med ■svojim' v Scivjetsiki Rusiji. Ali vidite danes čudeže ruske inteligence? In ruska inteligenca je danes domalega vsa s svojim narodom. KaT je sem k nam objestno prihrumelo, to so 5ismo borni ostanki fevdalne dobe in prazne pene še le porajajočega se ruskega me-^ ščanstva. Umrla je ta meščanska ruska inteligenca še predno se je bila porodila.
Poznate li Anato1a Francea (izgovori Fraasa), poznate li Barbussa? Poznate li ta dva francoska duševna v-ehkana in poznate li Ostali trop francoskih veleumov, ki stoje kakor svitle zvezde v črni masi francoskega proletariata.
In ti nam ne jecljajo needlečr.- kakor vi: »Mi smo umetnik^ mi nismo politiki!« Or.i nosijo visoko vz-
ker vedo,
rcvcfuciji nov svet, nova kultura to novo življenje v prvi vrsti proizvod n/ hovega dela, njihovega kladiva.
Ali me gre caaves za življenje nas vseH in vseh tistih še neporojenah mšlrcnov, ki prihajajo za nami? In vi, umefcn ki, in vi inteligenti, vi smete in morete
m:, eventuelno tud: izvoznacarai. Vsaka druga beseda vam je nared in narodnost. Sedaj postajate vsi. komunisti — prazni-čni 'komunisti, ■seveda.
Dragi moji primorski ‘inteHgenti, vi s/te najbed-ne;ši. Izdali ste svoi narod prvi čn prvi pobegnili od r-ie^at. N>'č lažjega, kakor delati za narod pri polnih jaslih v Jugoslaviji. Tu se lahko postane tudi praznični kemurist. Toda kam poidete, ko .postane vaš nar e d: komunist?
Na me;ec . .
Lahko se špekuliral z izvoznicami, s koriti, z narodnostjo, toda s komunizmom težko.
Vaš nared je estaj na svojem mestu vrnite se vanj in postanite sami narod!
Dolgo časa sem se pripravljaj, d* vam izprego-vorrsn odkrito besedo, siedaj je izpregovorjena.
i D. G.
PO SVETU
Francoski kaznjenci v poljski armadi. Franc, list »L'Ouvriere« z dne 24. septembra jjiše:	V zadnjih te-
dnih je odšlo 300 vojakov letnika 20. od 35. topniškega polka v Vannesu, preoblečenih v poljske uniforme. Uniforme so bile poslane iz Varšave. Od teh mož je bilo 75 prostovoljcev, ostali so bili prisilno odpslani na rusko-poljsko fronto. — »Populaire« z dne 25. septembri pravi: V zadnjem času so odpuščeni vsi navadni hudodelci, ki se nahajajo v osrednjih zaporih ali v drugih državnih kaznilnicah brez ozira na kazensko dobo; nato so odposlani naravnost v tabor Poljakov, ne da bi se jih kaj povprašalo. Iz tabora pošiljajo kaznjence na Poljsko. Vsi oni ki proti temu protestirajo, se morajo povrniti v ječe. — Francoski kapitalisti kot veliki in izvežbani ro-
parji in ubijalci se poslužujejo sedaj malih roparjev in u-sairmo cd strani gledati na strašne bolečine tega gi- j bijalcev proti ruskemu proletarijatu, ker vedo, da po-rfantakiega poroda in ,se zabavati ob njem, kakor j meni samo obstanek Sovjetske Rusije trajno smrtno ne-Nero cb požaru Rima? In vi misije, da vas bc našai varnost za meščansko Francijo.
»piriltci' r/fe veča od v.ni;ednc?iti poit rešeno g a petroleja
črna masa delavcev -m ri*:o -gfreda&a. ki trpela, <ia se vi v rrvoji	naslajate	c>b	gleda	n	;u	;n	opa-
in
i mastit, te imiožebitee potkupnlnsflte malgrade 'eigavnim zovafciju jz dal;ave,^ kako ena mrie za svoooao *5!k)Ovc'«na. Mokar je taj .pokuSanii palež Još-uvjek blagor vsega človeštva m vašo.
«	I	T	T	»	J	^	mm	—. T_X-	1^4	«1	o	t	^	1	m	t	f
Ura bije dvanajst, intelektualci moji!
Kdor ni z nami, je proti novemu človeštvu.
• • •
Toda nekoliko vas je, ki boste prišli ogorčeni k meniš, ter tnd porečete:
— Krivico ns<m delaš, drug! Ali nismo prišli k vanr, in vzeM vaše rdetče legitimac e in ali ne poki adamo redno svojega* obtrla na žrtvenik vaše nove
Produkcija premoga v rnhrski kotlini. Produkcija
premoga v tej rudniški kotlini vključno rudnike na levem bregu Rena je dosegla v mesecu septembru 7'9 milijonov ton v 26 dneh, ali 291.940 t na dan.
Češkoslovaško gospodarsko odposlanstvo v Rusijo. Češkoslovaško ministrstvo zunanjih del pošlje v Rigo gospodarsko r.d^oslanstvo, ki mora med drugim skrbeti tudi za povr . češkoslovaških državljanov iz Rusije.
Za trfr- ttiks z Rusijo. Znani amerikanski bankir Wandt> ‘	:r	nahaja sedaj v Moskvi, da stopi v trgovska 1	- .sja z Rusijo. Amerikanski list »Observer - na-
j zna - Uh se bo ravnatelj »National City Bank« Wander-j Hcp pogajal s sovjeti tudi o stvoritvi industrijalnega sindi-• kata. — V industrijalnih in trgovskih krogih Anglije je živa želja, da se povzame trgovske stike z Rusijo, zlasti se pozna veliko delavnost, katero je razvil a-trgovski poslanik v Moskvi.
Danska deputacija v Rusiji. Radijobrzojavka iz Moskve . naznanja, da je danska socijalistična stranka poslala svo-mu človeštvu z njemi. VzeJi ste rdeče “egitimaoije, J j0 Reputacijo v Rusijo, da nam ;:h boste prezent ral! teda?, ko prrde ura.	50.000 ogrskih delavcev v Franciji. Ogrski listi pišejo,
k; 'O bedo neSofibao prikov^adi naši kovači in dal	bo Horthyjeva vlada poslala 50.000 delavcev za obno-
vere '
zaigeneign, sva>ka’<o monrto je 'b’ti tmapred poznat 'barem^cm:m fAananTa u’ ijudskio) spodobi, boje su se SttStle u ena doba noči jspod pc ditih gradskih »!df n ?i.
Toga diana sn buzetski fašisti detb’Ii rova gl-^zbaia.
S ri/TOa su .dem/cneiratevno icdls-včrali nekoliko ko-miaifia u svo!;e«n gn!jezd‘u Fontana. Da ‘bude slavlje petfpuno, h<ct?elo se samio to, da požar iz »Nar. doma« raizsvijetc; čitavu kalCčau.
Pczna‘ d je, da srč:(ku buzeitskoga feSizma tvore razni (’ftreci, kc.Jim.a su .se ocevf iti dij preselili u .grad. Sa njih se pjeni sa\r tol bjejiai i gadne mržnje prot? zemlje radn-
fa&aZf. Ti bredni stvorovi ni-ti rzdaleka ne pomišlja ju, niste pa vzeli ijvojih dcUžncstt n apre.m nam in vse-j da p.J;uju sami sebi v obraz. Orao <maJo trgovčiča., krč-mara, i ztsna^fAa, Stw žžve odi zem^eradn^ka vrlo jako če se diogodoU, da im ne dadu icld sada unapriied ni
novčiča dobitka. To b? irioi bojkot, na koga mnogi beste tediaji uveljavili svoje večje zahteve. Zasigu-! vitvena dela v severne pokrajine Francije. Notranji mi-misle, el ujedino r. najl epša osveta za :sve 'pcdnešenc rali ste si srečen pciložaj, da kažete nam prijazno j nister bo posial v Pariz svojega pooblaščenca, ki se bo uvirijede.	lice, a vršite r.'3'sim naisprc'tn,rVom hlapčevsko delo.1 tozadevno pogajal s francosko vlado.
I*cp ov^1' r a p c čn: c n a pletiv zeml,ioradn^čko,ga za- Toda prc.lctar .at bo Szpoznal samo one, ki z njina; Odbor za pooijanje »nevamili idej« na Japonskem.
veda, kafeav dbjam i utasak stvanai? Nitko više nc de"ap in z j&n trpnfo.	..................i Japonsko notranje ministrstvo je sklenilo, da pokliče v
može ha*<i siguran za svoj život, kad je stanevtoi* Namenjeni ste, da bciate učitelji n;egov:, vi pa .kliki do Z: voljene, da oružjam u ruoi napada goloruike bežita od te^a detsi Še slabše, pToietarijat sam mera JŠtenjsike. Št3 se diandanas zbiva u zapo^ednuitonj biti danes vam tbčitefc. Ko s® nam tako, ^asih, pn-
poštenjsike.
pcdimičjiu., *.o prelazi sv-aku mjeru iistrplf.vosti. Na s ve, ©jguiTOosni orgaroi' s‘.'cje poslnalnce kao da su tajra' saveznkai pdtod$v*r<e bagre. A zat nije <k> prava sramota za irJrtfernu d-ržavu, kisld ni.je kadra podr-žav.ati pravi red'? Časno nije svakako1. AJt lcoja natime korist, ksd morarnio toBVe gerčline kušati., na koje nismo p je n%i?id peimršljali? ,
Izkusivic> nem jaiinčl, da ne-če se ništa ozb;ljna po-
slinite, v kavarni »K gostilni ter govorite z nami o
naši veri, ste zabavni. Vsak naš delavec ve danes več o secijotlznvu. ima jasnejše poime o ustroju današnje družbe in o naših načrt:h za bodočnost kakor vi. In vi 'H morsfi biti n;ego\i učitelji!
Tedia naš preletarec zahaja vestno vsak teden dvakrat, trikrat v svojo proletarsko šolo, medtem, ko vi zapravljate dragi čas ob pustem in praznem duzeti, da. dedju krivci' u ruke pravde i podi zaslu- časopisju umirajočih, medtem, ko vi misiite, da ste
ženi ključ (taimjiicu). -PoeiMrto je na široko, dia sa sitdinje oblasti prigodem' sličnih nedjela isamo ruke peru kao Pilat.
Alo torne nerediu, budčmio uivjernn, da če doči kraj, jer d.sin edmade (osvete) se stalnim korakom primi če. Neka nitko ne nvsli, da če nasiljem neš-to postiči.
Nalkon rata jest sv'jet duibdko zag.!edao, pak se ne da vtair-ati ni zastrašivti. Zlcičinački palež, mora
pojedli že vs,o učenost tega sveta z veliko žlico.
‘Nismo peiVt ki..._
Ali c ' te tudi člani človeške družbe? Ali ne živite cd kruha in krompr»a? Pa nočete nmeti pojma, kako se k::uh in .krompir nabavljaj.. ! Zakaj pa vpijete, ko ga ni?!
- Nismo politiki...
Ne zahtevamo cd. vas, da postane vsakdo javni
Za Tiskovni sklad „Dela *
Nabrano pri omizju vesele družbe ob priliki poroke sodruga Martelanca . L 65.— N. N. in G. R.................... ■	„	4 -
Skupaj .
Prej izkazanih .
Skupaj
ud viau-aiu in ^itdMv iii.	tivi	patez.,	-lin/ra	.	/s . ,	, v	1	1
.... ■ x 1	j.	,	tfovomk,	delegat v Sovjetu, itcai ne ziaihtevamo ca
samo ucv iaču slogu m;ed?u zenujoradne ma, na s ,	, s	...	,	,	,
.... .	, * £ j,	.	w	,	.	,	vsakega,	da er tane uiotek ah zahtevamo od vsa-
črf teret ihicče da zevi sač ca gulakoza. Nekai gospoda -	®	.	.	..	..
u Buet-gradu upa m te. dobro, da se bliža dan obra-	P^ane	*****	'f*?*' ^ mase m
čun», te da če učlmU? prtliagu svi'oariniuiti komiisan Qa<-fa^rfj.1 za 'OBf> *'?’*, a?* 't! ,op-a' ,a' d ded^eter« ’m csobl-e	°-	Prid	'te ^	ukaželjno, cmo maso,
Dr či če berba roboVa Fi,oti gospedar.ima za slo- ** dcla in M « vaše odrešenje, za odrešenje visega bedu. Opčiinsks nprve zaposleti če zastupniri potlačenih zemt!'’rrsdia’’k'a.
Biuduči mlsj ai, da je trme diostatno rečeno kličem:
»Rialdnici budimo s-amoi miraii, onima koji dana® čine
gnjusna medijelia, neka i'm služe u čast kao svied-očba njiihovog duha!«	j
sveta!
In drugi ste, ki simpatizirate z nami ...
VaŠ'h s'!tHp4'lilj se 'bcfjno In bilo ti Bscn ljubše, da ste nam sovražni. V sovražniku gledamo junaštvo in tem todemo Odpuščal’ njihovo sovraštvo in zmote njihove, Vam ne bodemo ‘'imeli česa odpuščati ...
Sovražite nas, da nam bodjate boli simpatični...!
L < 69 --i „ 1155.15
L 1224.151
fiCOmUfftiSt&IIO POSOIlBO in je cna pTse+nra kategorija vas je: intelegenca
Pri naši upravi So podpisali komunistično po- iz zavedenega ozemlja, sojilo :	|	Prišli ste sem, da mečete cesarjeve slike skozi
Urb n Strem pij iz Cola nad Vipavo . L 25.— okno, da plakate in se pehate za udobnimi skižba-
življenje poseben oddelek, katrega naloga naj bi bila bojevanje proti »nevarnim idejam«. Ta ustanova ne bo omejila svoje delavnosti samo na japonsko metropolo, ampak bo raztegnila svoj delokrog tudi na Kitajsko, Sibirijo in sosedne države.
Izdaja za socijalistlčno zvezo r Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore’ v Trstu.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
Slavnemu občinstvu se naznanja, da se otvori na novo
Sostllno pri „Mnkouiču“,
dne 2. oktobra 1920.
Ob nedejah in praznikih pripravfa se bodo gerka, in drug^ dni mrzla Jedila.
Zagotavljam točno postrežbo. Spoštovanjem
IVAN KOGEJ • Idrija.
Zo!o3i cr In zlatonint ter delavnica
ALOJZIJ POVH
Telefon
3—29
sodni izvedenec
Trst, Plazza (L Garibaldi 3 (ex BarrM
JANKO JANKOVIČ:
Čevljsr Miha in njegovo ženo
Vesela zgodba
In tsiko se prerekata nekal časa, dokter ne prideta do dejanj. Končno se on vendar ojunači, jo prime za roko in porine skozi vrata. In še na cesti je kričala venomer svoj večni »Ti«, da je stopil on k cikniu 'n ga zaprl. Potem re sedel na »'tol in prijel za svoje delo. Delal je vso noč.
Drugega dne nista spregovorila niti besedice, tudi tretji dan ne in tako napref. Končno je bilo pa njemu vsega preveč in skušal se je spet prabližati. A ona ga je trmasto zavrnila, češ:	»Odstopi	rtazai
od svcie besede, pa bom dobra.« Temu pa se ni hotel ud alti cn, ker fe mii-dil, da je na ipratvem kraiu, In tako je živelo sovraštvo dalje med njima loto in dan. Živela, sita sfcer pod enio »n isto streho, jedla pri ent iin isti mizi, a zaikon je bil razdrt na znotraj in n azu n ah To je njega posebno jezilo. Hotel jo je ugnati v kozji rog na vsak način in tudi Kocmurjev Blaž ga je bodril v tej misli. Potožil mu }e bil namreč nekega dne svojo bridkost in študenit je bil takoj na njegovi strani.
»Vražja ženska, ta tvoja Katra, veš,..« je govoril in ogledoval pair novih našivkov, 'ki jih ie on imel v delu za učiteljevo soprogo.
»Saj jo razumem ... saj jo razumem,« je hitel zatrjevati on. A metati kar tako meni nič tebi nič krivdo na mene! Ne, tega ne sme. <
,»Seveda, seveda,« se razvname Blaž. »Jaz, ki sem premlel nekatere bukve, vem, da ne sme. Veš, pa ženska je všlkdar taka. Nikdar ni ona kriva; samo moške rame nat nosijo vse!«
»N« rečem, če bi šlo za kaj drugega,« povzame naprej of. »Glej, to se mi zdi najhujše žaljenje, ki ga zalučaš komu v obraz,« je dostaivil uverieno
»Da, da; ipraiv imaš!« pritrdi študent in ?e zamijli. Potem pa še nenadoma obrne in pravi: »Veš, stvar je treba izpeljati do konca'. Jaz si mislim tako po svoji pameti, da bi jo postavili na kak način na laž.«
»Kajpak, ksfpaik...« zamrmra on zamišljeno. »Sc.mc kako, to je, vidiš vprašanje?« dostavi obupujoče in pcgleda Blaža. Ta pa sedi, glavo podprto s komolci, mirno in gleda pred se. Potem pa se naenkrat zgane in vzklikne veselo:	»Ga	že imam,
ga že imam, Mihal«
Skleni se. k njemiu in prnavi s ipovdarkom: »Dragi moj Mihec, tako je pritisneno k zidu. .. ha-ha-ha, niti zganit* se ne bo megla/ Čuj! Za otroka- gre. To je, kakor pravimo latinski: »Corpus dclicti.« Ti, o tem sem .prepričan, moraš imeti enega otroka. Kako, izveš hvtro! Seveda mora biti tvoj, to se pravi: Ti moraš biti njegov oče ... pravi, krvni} oče.«
»A kako,« takrat on, »ko sva vendar jezna.«
»Ne mislim z njo, veš. Saij trdiš vendar, da je ona kriva. Z njo bi bile- vse zaman. Obrniti se moraš drugam, na boljšo, plodno njivo, da ti bo dala tudi k a1} sadu.«
Njemu postane takrat nerodno okoli srca, a Blaž nadaljuje nemotena naptej:	Izbereš si žensko ka-
kršnokoli si bodi; mlade so seveda bolj primerne in že veš, kako naprej...«
Nasmehnil se .je prebrisani Blaž in .plosknil z rokama: »Ej, to ,jo pritisnemo ob zid! Še dihala ne bo, ti pravim.«
Njemu se je zdela stvar prehuda, a študent je sko-mizgnil z ramo :n odšel rekoč:	»Pa bodi kakor ho-
češ! Naj te psuje Katra pa naprej!« Ostal je sam.
Premišljal je sem, premišljal je tfj.a, dokler se je nekako sprijaznil z Blaževo mislijo. Pritrdil ji seveda ni še pcpolnoma, a ni se mu zdela napačna. Po dobrem tednu je bil že tako daleč, da se je začel ozirati po vašk ih ženskah. Gledal je to, gledal ;e ono, pa z nobene; ni bil zadovoljen. Na tej mu je
manjkalo to, na oni mu ni ugajalo ono, tako* da te gledal včasih z zavistjo Katro, ko sta zvečer doma molče Večerjala.
Pa s« mu ie ustavilo oko nekega dne na sosedovi dekli. Prala je rekaj na dvorišču. Gibčno, in trdo so se oprijemale njene roke mokrega perila, ga vihtele nad glavo in izžemale, da je lilo v curkih iz njega. Tudi v bekih je bila močna in lepo vzrasla. Par dni je pomišljal, .koleba«! na vse strani in se končno odločil.
T is tega dne je bil vesel in nekam razposajen, ko je vihtel s\oie kladivo nad bornimi čevlji in se udajal svejim mislim. Tudi Katro'je parkirat pogledal po strani in si mislil.škodoželjno:	»Čakaj«	kmalu ti po-
kažem!«
In po dobrih devetih mesecih se i« zgodilo. Sosedova dekla je ležala gori v seni.ku in povila krepkega dečka. Ljudje po vasi so si govorili to ali ono reč, a nihče ni vedet nič gotovega.
Tudi do Katre je prišel ta čudni glas in zdelo se je, da ga ni pirav vesela.
Ko se je neke nedelje vrnil domov iz krčme, ga je čakala za ognjiščem in začela: »Neke govorice hodijo o tebi poi vatsi, veš.«
Zmajaj je z ramo in sedel za mizo.
Pa se je ona takoj ogrela:	»Pa nf vendar morda
res, moj Bog.«
»In če bi tudi bilo?« vpraša on mirno.
.»Saj ni vendaT mogoče ... saj ni vendar mogoče,« ■trdi ena zdaj s preplašenim obrazom.
In takrat udari on po mizi in pravi sinh-O: »Da, res je, res! A to samo zato, da boš vedela, da sem mož.« je dostavil mr2lo.
Stala je pred njim z c^amenelim, osupnjenim obrazom. Še besedice ni mogla izreči, Samo v grlu jo je : začelo dušiti,"in zaklenila se je v izbo, kjer se je spustila v krčevit j o k^JRKteiv, ^zaprla še bolj sama i vase in hodila hiši kakor razdražen vol.
I
A cn se ni brigal več za nje, ampak oklenil se je otroka, ki je bil zelo droben, a lep. Zdel se mu je kakor igračka, 5epa in nežna, da se je bal, da je ne razbije, vsikdar kadar ga je vzel v roke.
Tud: 'judem se ni čisto nič izogibal, ki so bili mej-tem že v?e ovohal; in se na skrivnem smejali, ampak bil ie vesel svojega življenja in hvaležen Kocmurje-vemu Blažu, kf mu je pokazal svet, po katerem je tolike časa zaman vzdihoval, a ki mu je bil tu}, čisto titf. . .
Hvaležno mu je stisnil roko, <ko ga je spet obiskal v delavnici in uščipni nežno na lice otročička, kr je ležal v kotu med kop‘:iti, ves zavit v cunje.
Študent pa ga je samo pogledal in njemu se je zazdelo, da ie hiušknil po njegovem obrazu rahel nasmeh.
Tako je živel nekaj mesecev v miru in pokoju. Z ženo se nista več "sprijaznite1. Hodila sta vsak svoja pota.
Prešlo je nekako dobrega po/1 'leta, ko se mu ustavi nehote ipcgled na nji, ko mu je pripravljala nekega dne večerjo ob cgnj-išču, Nekam krepkejša in obilnejša se mn je zdel:- Meril So je na to plat, meril -na ono in končno se mu je zazdela' Vsa stvar čudna. Rad bi bif povprašal, pa ni zna! kako. Ko se ie pa obrnila k njemu, da b? mu postavila jed i»a‘ mizo, opazi, da je tudi njen obraz čisto upre m eni en.
Ne more se več premagati in začne: »Se nam ,pa dobro godi, Kstrica, kaj ne!«
»KakoT drugi bečejo,« odgovori ona namrdnjeno.
»Rekel sem samo tako, ker vidim, da se debeliš.. da, debeliš...« povzame zopet on.
»Kakor so se nekoč druge,« odgovori zopet na isti način.
iNjemu je bilo njeno govorjenje nerazumljivo. Pogleda jo radovedno in meni:	-»Kaj imaš vedno z
onimi drugimi? Razloži... povej...«
Boš vide! kmalu sam, še prehitro...« pravi ona nekam žugajoče.
In takra t mu šine čudna misel v glavo. Spomni se sosedove dekle, njene zunanjosti, ko ni se bila rodila otroka. Slutnja se mu zdi popolnoma mogoča.
Skeči pokonci, prime K?tro za roko in vpraša: »Čuj, Katra! Povej mi resnico. Menda vendar nisi, hm, da ... menda vendar nisi napravila kakor — jaz.«
Zagledal se je napeto vanjo in ona se je prešerno zsbehetaia: »Da, ravno tako ... Da veš: T-udi jaz sem žena... ha-ha-h,-'.« Pon.o«sno je vzdignila svojo glavo, a on >e osupnjen obstal za mizo.
Okoli Božiča je povila tudi ona zdravo deklico.
V srn. vais je b‘:}a pokonci in zbijala svoje dovtipe nad cbema.
Študent Blaž pa, ko ga je srečal nekoč na cesti, se je zasmejal in menil ravpUjivo: »No, vidiš, Mihec! Sedaj imata vsak svojega in lahko živita v miru ...«
III.
Pozno v jutru je bilo že, ko je zbudilo čevljarja Miho neko ropotanje po oknu. Skočil je pokonci, si pomel za^p^ne oči in pogledal na cesto. Kocmurjev Blaž je stal STedi nje, z rokama giijboio v žepih in se mu veselo ?meial: »Mihec, ljubi Mihec! Ciganov ni več. Dav i o že cd.y;. ha-ha-ha... Kako si pa kaj [3)iABZ iq »j?e!f ‘o-iz.ni: • • • o[rq ai	£toooii	{cds
se je na peti in odšel naprej.
Miha pa, še ves zbit in .preplašen od svojih čudnih sanj, je stopil od okna, zmaiaJ zamišljeno z glavo in mrmral: »Eh, mladost — norost/ Pa ga imam vendar rad, tega Blaža!«
Potem je vzel čevelj, ki <» odstavil prejSnji večer, se spusti*! na stol m se oddahnil: »Hvala Bogu, da ni res ... hvala Bogu. • •«
Skoz! solnčno jutro je zavriskal iz daljave študent.
(Konec.)