cena 8 dinarjev številka 46 (660)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Titovo Velenje * 18. november 1982
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Velenje
Še večja naslonitev na lastne sile
Na ponedeljkovi razširjeni seji je predsedstvo občinskega komiteja ZKS Velenje pregledalo uresničevanje nalog iz sanacijskega programa tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Vnovično obravnavo položaja TGO Gorenje je pogojila izguba ob koncu meseca septembra, ki je skoraj trikrat večja od načrtovane s sanacijskim programom (z izgubo je devetmesečno poslovanje sklenil tudi ozd Gorenje Promet Servis), ne-doseganje načrtovanega obsega proizvodnje, kar vpliva na dohodek in izvoz ter neuresničevanje izvoznih nalog, kar se bo nedvomno odražalo tudi na delo v letu 1983. Rezultati poslovanja TGO Gorenje so v obdobju januar—september 1982 slabši od predvidenih s sanacijskim programom. Zato bo potrebno, kot je bilo poudarjeno že na začetku ponedeljkove seje predsedstva OK ZK Velenje, hkrati z obvladovanjem in zagotavljanjem tekoče proizvodnje v prihodnje odločneje in učinkoviteje utrjevati samoupravne odnose, zagotoviti še večje sodelovanje in skupno delo poslo-
vodnih delavcev ter poenotiti ocene stanja in načinov za razreševanje problematike itd. Skratka — dosledno in odgovorno je potrebno uresničevati naloge, ki jih je opredelilo predsedstvo OK ZK Velenje avgusta letos.
Predstavniki Gorenja so na seji poudarili, da v TGO Gorenje nalog, zapisanih v sanacijskem programu, ne uresničujejo. Gre za nekatera bistvena odstopanja. Zato bo potrebno, upoštevaje za zdaj znane nove pogoje gospodarjenja, dopolniti sanacijski načrt. Le-ta mora postati sočasno tudi stabilizacijski načrt TGO Gorenje, kot je bilo opredeljeno že ob njegovi pripravi. Na neuresničevanje nalog, zapisanih v sanacijskem programu, vpliva zlasti slabša izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti od predvidevanj, ker niso uspeli zagotoviti potrebnih surovin, reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Na delo in gospodarjenje pa nedvomno vpliva tudi kadrovska zasedenost in usposobljenost ter organiziranost, prav tako pa tudi samoupravne družbe-
noekonomske razmere in odnosi v vseh okoljih in na vseh ravneh.
Za uresničevanje nalog, zapisanih v sanacijskem programu TGO Gorenje, bodo potrebni dodatni napori in prizadevanja znotraj same tovarne oziroma posameznih njenih temeljnih organizacij združenega dela, saj je mogoče na ta način pomembno izboljšati položaj. Ugotavljati pa je mogoče, da vsi delavci pziroma vsa okolja v TGO Gorenje še ne kažejo zadostne pripravljenosti za aktivno sodelovanje v teh prizadevanjih. Nasploh pa bo treba zagotoviti večjo osebno in skupno odgovornost za uresničitev samoupravnih in poslovodnih nalog, zlasti tudi zategadelj, ker je mogoče ugotavljati, da prenekatera skupno dogovorjena naloga ni uresničena tako, kot je bilo dogovorjeno. Čimprej bo potrebno izoblikovati temelje za dograjevanje vloge organizacij skupnega pomena v okviru sozda Gorenje. V vseh okoljih pa bo potrebno izdelati konkretne programe aktivnosti za uresničevanje na-
Izvršni odbor predsedstva OK SZDL Velenje
Enotna delovna skupnost D PO
Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji, na kateri so bili tudi delegati SZDL za družbenopolitični zbor občinske skupščine, ob-ravnal gradivo, ki je bilo na dnevnem redu seje zbora ta teden.
V nadaljevanju petkove seje so se člani izvršnega odbora seznanili s pripravami na volitve novih samoupravnih organov v krajevnih skupnostih Šaleške doline. Doslej so že izvolili nove delegate v skupščine krajevnih skupnosti oziroma v svete v Belih vodah. Družmirju — Gaberkah, Podkraju — Kav-čah, Šmartnem ob Paki, na Konovem, v Skalah in Skor-no — Florjanu. V drugih krajevnih skupnostih pa bo-
do izvolili nova vodstva predvidoma še v mesecu novembru.
Hkrati s pripravami na volitve novih samoupravnih organov pa potekajo v vseh krajevnih skupnostih tudi priprave na programske seje krajevnih konferenc SZDL. Te morajo biti opravljene do 5. decembra, da bi se 9. decembra sešla na programsko sejo občinska konferenca SZDL. Pred programskimi sejami krajevnih konferenc je pripravila občinska konferenca SZDL v Šoštanju in Titovem Velenju posvetovanje predsednikov KK SZDL in svetov krajevnih skupnosti. Na programskih sejah krajevnih konferenc SZDL bodo pregledali uresničevanje smernic in sklepov lanskih
sej, ocenili delo delegacij ter se pogovorili o položaju v posamezni krajevni skupnosti z namenom, da ugotovijo, kaj lahko storijo oziroma morajo storiti za odpravo težav in za uresničitev skupno dogovorjenih nalog.
Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje pa je na zadnji seji, med drugim, podprl tudi prizadevanja za oblikovanje enotne delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij v občini Velenje. Zamisel o njenem oblikovanju je stara že več let, z ustanovitvijo enotne delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij pa bi prav gotovo uresničili eno od nalog v prizadevanjih'za racionalizacijo del v vseh okoljih.
Šaleška dolina
Prašek za vsako gospodinjstvo
Na torkovem sestanku predstavnikov komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja SOb Velenje, občinske konference SZDL in trgovin z območja občine, ki prodajajo živila in druge gospodinjske potrebščine, so spregovorili o preskrbi gospodinjstev s prepotrebnim pralnim praškom. Tega že nekaj časa ni dovolj. Če pa se je pojavil na policah trgovin, so si ga mnogi nakupili več kot ga potrebujejo in si s tem ustvarjali zaloge, drugi pa so ostajali brez njega.
Te dni so naše trgovine dobile, ali pa še bodo, nove pošiljke praška. Na sestanku smo celo slišali, da bo praška do konca leta dovolj za njegovo dejansko porabo v gospodinjstvih.
Toda, če bi ga spet dali na police, bi se gotovo ponovila stara slika. Nekateri bi se spet »potrudili«, si ustvarili zaloge, drugi pa bi ostali brez njega. Tu je treba misliti tudi na starejše občane, ki se v trgovinah vsekakor ne morejo prerivati v vrstah. Vemo pa, da
Radio Titovo Velenje
Jutri v živo o preskrbi
Preskrba oziroma založenost trgovin s posameznimi predmeti (plin, prašek itd.) je v središču zanimanja potrošnikov. Da bi podrobneje predstavili stanje v občini Velenje in odgovorili na vprašanja, ki zanimajo občane v zvezi s tem, bo uredništvo Radia Titovo Velenje pripravilo jutri (petek) oddajo o preskrbi v živo.
Začela se bo ob 17. uri, vprašanja pa lahko postavljate od 1630 nanrei na telefon 851-501.
to sredstvo prav tako potrebujejo kot drugi.
Da bi prašek resnično dobilo vsako gospodinjstvo, so na torkovem sestanku sklenili, da bodo količine praška, ki so v teh dneh že prišle v občino oziroma še bodo, do konca leta razdelili s pomočjo posebnih kuponov. Kupone bodo delili po KS. Navzoči na sestanku so sicer poudarili, da se zavedajo, da takšna delitev ni v skladu z zakonom. Vendar so menili, da gre predvsem za moralni vidik, moralno odgovornost, saj lahko le tako omogočijo, da bodo prašek resnično dobili vsi. Zato bodo že danes začeli deliti kupone, na katerih bo točno navedeno, koliko praška bo lahko dobilo do konca leta posamezno gospodinjstvo. Pri tem so upoštevali število članov, kajti razumljivo je, da družine z majhnimi otroki porabijo več tega sredstva kot tiste brez njih. Trgovine bodo začele prodajati pralni prašek že jutri oziroma v soboto. Pri tem naj še enkrat poudarimo, da bo praška dovolj, da ga bo dobilo vsako gospodinjstvo in bo v vseh trgovinah.
Ob koncu so navzoči na sestanku
izrekli prepričanje, da bomo krajani
razumeli takšno delitev do konca leta, saj bo le tako vsako gospodinjstvo dobilo to prepotrebno sredstvo.
log iz sanacijskega programa TGO Gorenje, kar dozdaj ni bil slučaj, zaradi česar breme in napori sanacije tudi niso enakomerno porazdeljeni.
Zaposlenim v tovarni gospodinjske opreme Gorenje bo treba jasno predočiti možnosti in načine za razrešitev težav, pri čemer je vse bolj očitno, da se bo potrebno pri uresničevanju nalog iz sanacijskega programa še veliko bolj kot doslej oslo-niti predvsem na lastne sile in kar najbolj dosledno uresničiti skupno dogovorjene naloge. Enkrat za vselej je treba odpraviti razkorak med sprejetimi sklepi in njihovim nedoslednim uresničevanjem, kar bo zagotovilo tudi večjo učinkovitost vseh prizadevanj. V aktivnosti za razrešitev težav pa se morajo vključiti prav vsi zaposleni; sleherni mora biti vključen v stabilizacijsko bitko, v boj za dobro gospodarjenje.
Kratkoročna in neodložljiva naloga prav vseh v velenjskem delu sozda Gorenje je, da s skupnimi hotenji in delom v danih pogojih v kar največji meri uresničijo cilje, predvidene s sanacijskim programom TGO Gorenje. Naloge so opredeljene in znane, nove »študije« in razprave o njih niso potrebne. Nujna je akcija. Kar najbolj odločno je potrebno uresničevati sprejeta stališča predsedstva občinskega komiteja ZKS. V akcijo za spreminjanje razmer pa morajo biti vključeni vsi zaposleni, komunisti pa jim morajo biti resnično za zgled.
M. L.
Seja zborov SOb Velenje
Iz težav le z dobrim delom
Tako kot smo poslovali doslej, v prihodnje ne bo več mogtfe. Gospodarske razmere v občini, republiki in državi zahtevajo, da kar se da hitro odpravimo vsakršno nedelo, nesposobnost, la-godje, da z notranjimi ukrepi bistveno izboljšamo poslovanje, saj je drugače malo verjetno, da bomo prebrodili težave, ki nas še čakajo. S takšnim opozorilom je bila na torkovi seji skupščine zbora združenega dela sklenjena razprava o oceni gospodarjenja v občini Velenje v letošnjem devetmesečju.
Poslovni rezultati resnično niso spodbudni. Z motnjami gospodari večina organizacij združenega dela gospodarstva v naši občini, načrtovani cilji niso doseženi, izgube v energetiki, v delovni organizaciji RLV in delovni organizaciji TEŠ ter v TGO Gorenje in v delovni organizaciji Gorenje Promet servis pa povzročajo precejšen izpad dohodka.
Tudi na področju izvoza ne dosegamo zastavljenih vrednosti, to pa vpliva na zmanjšano razpolaganje z ustvarjenimi devizami in tako zmanjšuje možnost oskrbe s potrebnimi reprodukcijskimi materiali.
V prvih devetih mesecih smo po oceni ustvarili 38.233,000.000 din celotnega prihodka, kar je za 19,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. V primerjavi s planom pa je celotni prihodek dosežen s 65,7 odstotka. Na nedosega-nje plana vpliva predvsem nizka rast celotnega prihodka v TGO Gorenje in energetiki. V energetiki načrtov ne izpolnjujejo zaradi nedosežene planske cene energije, v Gorenju pa zaradi motenj v proizvodnji, ki jih povzroča predvsem pomanjkanje repro materiala.
Porabljena sredstva so naraščala hitreje od rasti celotnega prihodka,
zato se je gospodarnost poslovanja glede na enako lansko obdobje zmanjšala za 1,1 indeksne točke.
Seveda je tako tudi dohodek pod planskimi predvidevanji, njegova rast pa zaostaja za rastjo celotnega prihodka. V občini je zaradi teh neustreznih gospodarskih gibanj za 1,5 miljarde dinarjev izgub. Od teh jih več kot pol odpade na energetiko, 620 milijonov dinarjev pa na Gorenje, če ne upoštevamo kompenzacije znotraj tozdov. Drugače se ta izguba zmanjša na 280 milijonov.
Zaskrbljujoče je, da kljub takšnemu težavnemu položaju gospodarstva v naši dolini, ne izpolnjujemo resolucijskih določil pri razporejanju osebnih dohodkov in smo zanje razporedili kar 37,8 odstotkov sredstev več kot v lanskem obdobju. Če izvzamemo energetiko so ti porasli za 35,38 odstotkov, kar pa je za 6,52 odstotka nad določili dogovora.
Gospodarstvo občine je v prvih devetih mesecih ustvarilo po oceni za 2.743,000.000 dinarjev izvoza, kar je za 19,6 odstotkov več kot lani. Doseganje letnega načrta izvoza pa je le 54 odstotno. Uvoz blaga je vrednostno porasel za 12 odstotkov in je dosežen v višini 2.248,000.000 din. Načrt uvoza je dosežen z 62 odstotki.
Rezultati postvanja torej opozarjajo, da bo potrebno z odločnejšimi ukrepi, brez sentimentalnosti odpraviti vsakršno nesposobnost in nedelo, saj si napak v prihodnje ne moremo privoščiti. Naglo bo potrebno razrešiti izgubo Gorenja in to predvsem z opiranjem na lastne možnosti, več pa bodo morali storiti na področju stabilizacijskih prizadevanj tudi v naši energetiki. Le tako lahko pričakujemo, da bomo brez večjih okrnitev proizvodnje in zaposlovanja prebrodili težavno obdobje.
O drugih točkah dnevenga reda bomo poročali v naslednji številki.
B. Zakošek
»Držali bomo pesti, ko boste na progah«, je bilo sporočilo obiskovalcev smučarjem in smučarkam.
Beli koncert
Z veseljem pomagali
Več kot tri tisoč ljubiteljev smučanja se je zbralo v soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju na »belem
cm
ME
Sozd kmetijstva, prehrambene industrije, trgovine,
gostinstva in turizma
koncertu«, med katerim so se predstavili naši najbljši smučarji in smučarke iz Bojanom Križajem in Borisom Strelom na čelu.
Z njimi so seveda prišli na-oder tudi vsi trenerji, ki skrbijo, da bi smučarji kar najbolj pripravljeni pričakali bližajoče se novo sezono, v imenu vseh smučarjev seje obiskovalcem za takšno obliko podpore zahvalil direktor reprezentance Tone Vogrinec in obljubil, da bodo tekmovalci tudi letos »dali vse od sebe«.
Gledalci so jim z nekajkratnim dolgim ploskanjem zaželeli, da bi tudi v novi tekmovalni sezoni kar
najbolj uspešno vijugali med vraticami.
Z množičnim obiskom, te, sedaj že tradicionalne prireditve, so obiskovalci znova pokazali, da nenehno živijo za smučanje, da tudi letos že nestrpno čakajo prvih tekem. Podobno kot na lanski prireditvi so tudi letos v Titovem Velenju, Celju in v Ljubljani nastopili številni ansambli skupine pevci in pevke, pa radijski in televizijski napovedovalci, popularni radijski moped show in drugi. Vsi so se odrekli honorarju. Skratka vsi, tako gledalci kot nastopajoči. so z veseljem pomagali našim smučarskim reprezen-tantom in reprezentantkam.
2. stran * fiaS C3S	OD ČETRTKA DO ČETRTKA	Titovo Velenje * 18. november 1982
		
Delovne organizacije z izgubo
Kako izplačujemo osebne dohodke?
Na zadnji seji izvršnega sveta so med drugim razpravljali o tem, kako izplatujejo osebne dohodke v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. 17. £len zakona o zajamčenih osebnih dohodkih in izplačevanju osebnih dohodkov OZD, ki poslujejo z izgubo, določa, da mora biti povprečni osebni dohodek v organizaciji, ki posluje z izgubo, na višini povprečnega izplačanega osebnega dohodka v obdobju pred izkazano izgubo, največ pa do višine povprečnega osebnega dohodka v podskupini dejavnosti za predhodno obračunsko obdobje. Izvršni sveti pa lahko dajo izjemna dovoljenja za izplačila osebnih dohodkov nad to višino na podlagi zakonskih določil in usmeritev skupščine, Ce ugotovijo objektivni značaj izgube oziroma če ocenijo, da je zaradi narave in pomena dejavnosti, to opravičljivo.
V občini Velenje bodo v zadnjem tromesečju letošnjega leta izplaCevali osebne dohodke tako, kot določa omenjeni 17. člen v tozdu Komercialni promet Rudarskega šolskega centra, kjer bodo znižali osebne dohodke za dobre štiri odstotke, tozdu ekonomska propaganda TGP Paka in Avtomatski obdelavi podatkov Rek sozd — DSSS.
Delavci tozda Dom uCencev R§C Velenje poslujejo z izgubo, vendar pa imajo rezervni sklad vi-
šji kot je izkazana izguba in tako izpolnjujejo pogoje, da izplačujejo osebne dohodke višje kot dovoljuje 17. člen.
Izvršni svet je izdal soglasje za izplačilo višjih osebnih dohodkov delavcem tozda Turizem in rekreacija TGP Paka, saj menijo, da so povprečni osebni dohodki nizki, ugotavljajo pa tudi da so izkazane izgube objektivnega značaja.
S težavami zaradi izgub se srečujejo tudi v Gorenju Promet — Servis. Izvršni svet jim je dovolil, da izplačujejo osebne dohodke na višini povprečenih osebnih dohodkov prvega polletja. Ti dohodki pa so višji kot podskupina dejavnosti. Do težav prihaja ker je ta delovna organizacija registrirana kot trgovska dejavnost, dejansko pa je njena dejavnost mnogo širša.
Izgubo izkazujejo tudi temeljne organizacije Rudnika lignita Velenje. Po ugotovljeni izgubi v prvem polletju jim je izvršni svet izjemoma odobril, da izplačujejo osebne dohodke v višini, kot jih določajo samoupravni akti. Člani izvršnega sveta pa so ugotavljali, da se je masa bruto osebnih dohodkov na ravni celotne delovne organizacije močno povečala, saj je višja v primeriavi z enakim obdobjem lanskega leta kar za 44 odstotkov. Ugotavljali so tudi, da na rudniku ne izvajajo določil družbenega dogovora o razporejanju dohodka
za osebne dohodke. Člani izvršnega sveta so jim odobrili, da tudi za mesec oktober izplačajo osebne dohodke v skladu z njihovimi samoupravnimi akti, o tem pa bo za prihodnje moral dati soglasje komite za delo SR Slovenije.
V tozdih Gorenja, ki izkazujejo izgubo, imajo relativno zelo nizke osebne dohodke, saj znaša povprečni osebni dohodek v tozdu Štedilniki 10.570, v tozd Elektronika 10.494, Pohištvo 10.756, Hladilna tehnika 8.430, Zamrzovalniki 9.384, Vzdrževanje 15.600, Avto-park 13.686 ter gostinski enoti 13.389 dinarjev. V prvem polletju jim je izvršni svet dovolil, da izplačujejo osebne dohodke v višini kot jo določajo njihovi samoupravni akti.
Enako prošnjo pa so naslovili tudi za naslednje obdobje. Izplačilo osebnih dohodkov po členu 17. bi pomenilo znižanje osebnih dohodkov v tozdih Štedilniki, Elektronika, Pohištvo, Vzdrževanje in Gostmsica enota. Glede na to, da ne izkazujejo prekoračitve osebnih dohodkov glede na rast primerljivega dohodka in ker velika izvozna usmerjenost Gorenja ne zagotavlja ustreznih finančnih rezultatov, je izvršni svet soglašal, da izplačujejo osebne dohodke tudi v prihodnje v skladu z njihovimi samoupravnimi akti. Višje izplačilo osebnih dohodkov pa so odobrili tudi Termoelektrarnam Šoštanj, ki določila družbenega dogovora o razporejanju dohodka za osebne dohodke dosledno izvajajo in se bodo ob koncu leta v celoti uskladili z rastjo osebnih dohodkov v SR Sloveniji.
MIRA ZAKOŠEK
Skupna seia komunistov Sipaka in predsedstva OK
Kar najhitreje odpraviti težave in pomanjkljivosti
Ena od pomembnih nalog članov predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje je tudi temeljito seznanjanje z razmerami v posameznih delovnih organizacijah v občini. Doslej so imeli že več skupnih sestankov s komunisti in odgovornimi delavci organizacij združenega dela. Pred tednom dni so se na takšnem sestanku zbrali s komunisti in odgovornimi delavci velenjskega Sipaka. Skupne seje se je udeležil tudi Emil Roje, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje.
Uvod v razpravo je bila ocena razmer v delovni organizaciji, ki jo je podal eden od sekretarjev osnovne organizacije ZK. Opozorila je na mnoge nakopičene težave. Oceno so na seji še dopolnili, pa kljub temu še vedno ni pojasnila vseh vzrokov za nastali položaj v delovni organizaciji, ki jo sestavljajo tozda Plastični izdelki ter Kovinski izdelki in galanterija ter delovna skupnost skupnih služb. Seveda pa delavcev nikakor ni vseeno, kakšen bo
Osebni dohodki
Še vedno prekoračujejo družbeni dogovor
Kljub številnim opozorilom, ki so jih člani izvršnega sveta posredovali delovnim organizacijam velenjske občine med letošnjim letom, da morajo dosledno upoštevati določila družbenega dogovora in osebne dohodke uskladiti tekom letošnjega leta, je ob koncu tričetrt-letja še vedno nekaj takšnih, ki prekoračujejo dovoljeno višino tudi preko 20 odstotkov in iščejo različne načine, da bi se izognile sprejetim dogovorom.
Na zadnji seji izvršnega sveta so ponovno posvetili vso pozornost obravnavi osebnih dohodkov. Gibanje le teh v letošnjem letu sproti spremljajo in delovne organizacije tudi opozarjajo, da jih je potrebno uskladiti.
V letošnjih devetih mesecih gospodarstvo občine Velenje prekoračuje sprejete usmeritve izplačevanja osebnih dohodkov. Ustvarjeni primerjalni dohodek namreč dovoljuje za to obdobje rast osebnih dohodkov glede na leto 1981 v višini 25,4 odstotka, osebni dohodki pa so se povečali kar za 33,6 odstotka, kar je za slabih 8 indeksnih točk nad dovoljeno višino. Vzrok temu so visoke izgube zlasti v elektrogospodarstvu. Brez upoštevanja elektrogospodarstva, pa v tem obdobju v občini Velenje kot celoti ni prekoračitev družbenega dogovora.
Izvršni svet ie pisno opozoril ob polletju vse delovne organizacije, ki so kršile družbeni dogovor in tudi zahteval, da predložijo program uskladitve. Večina delovnih organizacij je to pobudo sprejela.
Delovne organizacije, ki prekoračujejo družbeni dogovor izplačevanja osebnih dohodkov, so razdelili v tri skupine. V prvi skupini so tiste, ki izkazujejo prekoračitev do 10 odstotkov. V to skupino sodijo GIP Vegrad, ESO, ERA, Tiskalna, EKO, TGP Paka, Gorenje Promet servis, Zavod za urbanizem, HPH, Tozd Prodaje Merx, GG Nazarje, Nama in Konfekcija Šoštanj. Vse omenjene delovne organizacije so pristopile k usklajevanju osebnih dohodkov in so prekoračitve le še minimalne. Prekoračitev se je po-večala le v EKO, kjer ne dosegajo načrtovanega prihodka in v Nami, kjer izkazujejo večjo prekoračitev kot v prvem polletju. Izvršni svet
bo o tem opozoril delovno organizacijo Nama Ljubljana.
V drugo skupino so razvrstili delovne organizacije, ki prekoračujejo družbeni dogovor do 20 odstotkov. Brivnice in česalnice so prekoračitev znižale na 17,2 odstotka, če pa upoštevajo povečano število zaposlenih, dosegajo prekoračitev 5,8 odstotka. Osebne dohodke usklajujejo preko poslovne skupnosti Magos Ljubljana, to pa jih gotovo ne opravičuje, da bi ne upoštevali tudi družbenega dogovora.
Intenziven program usklajevanja osebnih dohodkov izvajajo tudi v delovni organizaciji Sipak, vendar je prekoračitev še vedno precejšnja, saj znaša 14,6 odstotkov. Zelo visoka je tudi prekoračitev Veplasa,
ki znaša 23,4 odstotke. Med preko-račitelji je bila tudi delovna organizacija Avtoprevozništvo in servisi, ki pa je zaradi razširitve dejavnosti zaposlila 16 delavcev (avtopralnica, servisne delavnice in skladišča). Ob upoštevanju tega niso prekoračite-lji in kot zatrjujejo tudi ob koncu leta ne bodo.
Zaradi zapoznelega aktiviranja novih investicij in motenj pri novo uvedeni proizvodnji so dovolili delavcem EFE upoštevanje 17. Člena družbenega dogovora in v tem primeru kršijo družbeni dogovor le še za 6 odstotkov, kar pa morajo do konca leta uskladiti.
Visoke prekoračitve pa so izkazale delovne organizacije Veko,
Inženiring in TES. Omenjene delovne organizacije so posredovale dodatne obrazložitve. Delavci Veko poudarjajo, da zaradi postopnega razvoja njihove delovne organizacije podatki o dohodku niso primerljivi z letom 1981. Glede na rast primerljivega dohodka bodo izkazovali ob koncu leta 18 odstotno prekoračitev. Po njihovem mnenju je edini primerljivi podatek rast osebnega dohodka na zaposlenega. Močno presegajo določila družbenega dogovora tudi zaposleni v Inženiringu, kar pa opravičujejo s tem, da so morali ob ustanovitvi delovne organizacije iz prejšnjega tozda ustanoviti delovno skupnost skupnih služb in izboljšati strukturo zaposlenih, kar je tudi vzrok za visoko povečanje mase za osebne
njihov nadaljnji razvoj, kako bodo gospodarili v zapletenih gospodarskih razmerah. Ocena je opozorila, o tem smo se lahko med razpravo tudi sami prepričali, da gre v kolektivu za slabe medsebojne odnose in slabo obveščenost delavcev o gospodarjenju in drugih pomembnih zadevah. Ob tem se seveda lahko vprašamo, kakšni so sestanki samoupravnih delovnih skupin ali zbori delavcev ob obravnavi periodičnih rezultatov gospodarjenja. Tudi med razpravo smo slišali različne ocene (podatke) o gospodarjenju. Slabi medsebojni odnosi se izražajo v negotovosti delavcev, in v njihovem nezaupanju v poslovodne delavce prav zaradi slabe obveščenosti, oziroma neobveščenosti, kot so dejali. Nadalje so omenili kot enega od vzrokov za slabe medsebojne odnose tudi slabo delo samoupravnih organov. Posebej so poudarili, da tudi delo osnovnih organizacij ni bilo dobro. Njihovi sestanki so bili v glavnem dolgi, neplodni, brez pravih sklepov in zadolžitev. Slabo delo osnovnih organizacij so opravili z njihovo akcijsko neusposobljenostjo.
Po uvodnem poročilu se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo veliko komunistov. Razprava je bila kritična, toda na trenutke tudi kritizerska, v njej je bilo veliko pojasnjevanja, medse-
bojnega obtoževanja, pa tudi veliko premalo samokritike slabega dela, nediscipline, lastnega ravnanja.
Težav, ki so se nakopičile v tem kolektivu, nekaj več kot triurna razprava je pokazala, da jih je je vendarle veliko, ta skupni sestanek ni mogel odpraviti. Razprava je pokazala, da komunisti vendarle še ne obvladujejo razmer, da niso enotni v njihovi oceni, zato ni odveč vprašanje, kako bi ali bodo ravnali, če se bodo gospodarske razmere pri nas še zaostrile. Na dlani je tudi, da vsi problemi, o katerih so spregovorili, niso od včeraj, da so se kopičili že dalj časa, zato bo najpomembnejša nadaljnja naloga komunistov Sipaka, da poiščejo prave vzroke v vsej njihovi celovitosti za nastalo stanje in da storijo vse za ozdravitev razmer.
Ta delovna organizacija je doživela nadvse pomemben in hiter razvoj. Letos so proslavili že 10-letnico delovanja in za to priložnost so namenu izročili novo proizvodno dvorano. Da pa bodo lahko tudi v prihodnje uspešni pri svojem delu, bodo morali kar najhitreje odpraviti težave in pomankljivosti, na katere je opozorila četrtkov skupni sestanek članov predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov in komunistov ter odgovornih delavcev delovne organizacije Sipak.
dohodke. Imajo tudi 33 na novo zaposlenih delavcev, tz podatkov, ki so jih posredovali, je možno ugotoviti, da poslujejo dobro. Člani izvršnega sveta so menili, da morajo posredovati še podatke o povprečnih osebnih dohodkih.
Termoelektrarne SdSCahJ so zaradi izgube ^poslovanju že v polletju sprejele program usklajevanja osebnih dohodkov. Rast osebnih dohodkov so znižali celo več, kot so naCrtovali in bodo ob koncu leta sigurno usklajeni z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu.
Večina delovnih organizacij je pristopila k usklajevanju osebnih dohodkov z družbenim dogovorom in se torej zaveda resnosti gospodarskega položaja, še vse preveč pa je takšnih, ki skušajo na vsak način izigrati dogovorjene usmeritve in na ta način pospraviti v svoj žep več, kot jim pripada. Usmeritve izvršnega sveta so jasne in gotovo tudi pravilne. Nekaterim pa ostaja za njihovo uresničitev le še malo časa, saj se konec leta naglo bliža.
Mira Zakošek
Osnovna organizacija ZSMS Šoštanj
Neresni in premalo delovni
Težav danes ne manjka prav nikier. Z niimi se srečujejo v združenem delu, v krajevnih skupnostih, društvih, ne prizanašajo pa tudi mladim. Vsaj na območju mesta Titovega Velenja in Šoštanja je prav malo takih mladinskih organizacij, ki bi se lahko pohvalila z zglednim delom. Mnogo več je takih, kjer se trudi in dela le predsedstvo, ali pa še to ne.
Šoštanjski mladinci niso izjema, saj tudi ti pri svojem delu naletijo na ovire, ki jim čestokrat niso kos. ,,Če se ozrem leto ali dve nazaj in premislim, ali so v tem času vidne kakšne spremembe v delu naše organizacije, ali so naša prizadevanja za večjo množičnost in prizadevnost dosegla plodna tla, potem lahko rečem le to, da ne najbolje. V svoji sredini imamo prav malo mladih, ki so stari več kot 20 let. Po končani srednji šoli morajo fantje na odsluženje vojaškega roka, dekleta pa gredo na šolanje v druge kraje. Po vrnitvi v domači kraj kar nekako ne najdejo več stika z osnovno organizacijo ZSMS. Tako je povprečna starost naših
članov od 14 do 19 let. Ti mladinci pa so preobremenjeni z šolskimi obveznostmi ter interesnimi dejavnostmi v šoli in izven nje. Za delo v mladinski organizaciji jim ostane bore malo časa, ,,je kritično spregovorila o delu mladih v Šoštanju predsednica osnovne organizacije ZSMS Alenka Brglez.
Tudi neresnost mladih Šoštanjčanov je močno prisotna v vsakdanjem delu in življenju. Se najbolj se to odraža pri njihovem delu v mladinski organizaciji. Dovolj zgovorno pove že to, da je v osnovno organizacijo ZSMS vključenih okoli 500 članov, delovnih pa je le 40. Precej je v njihovih vrstah mladih delavcev iz drugih republik, ki se jim še ne znajo najbolje pridružiti. Sodelovanje s krajevno skupnostjo, predvsem krajevno konferenco SZDL je sicer dobro, vendar se kaj rado zgodi, da pri reševanju večjih težav ostanejo sami. Starejši z mnogo več izkušnjami bi morali večkrat prisluhniti njihovim težavam ter jim po svojih močeh pomagati. Tako pa je zanje vedno premalo časa. ,,Vzroka za neresno delo ne
Alenka Brglez
najdemo. Ali jih ne znamo pritegniti v delo mladinske organizacije ali pa sami nimajo dovolj volje. Ze nekaj let nazaj mladinci Šoštanja nimamo prostora, v katerem bi lahko prirejali mladinske plese, družabne in kulturne prireditve. Na voljo imamo sicer prostore v kulturnem in sindikal-
nem domu, vendar nam ne koristijo najbolje," je povedala predsednica.
Vse pa le ni tako črno, kot je to videti na prvi pogled. Čeprav jih tarejo te ali one težave, jim volje in prizadevnosti kljub temu ne manjka. Ob četrtkih se zberejo v svoji mladinski sobi, se pogovorijo o delu, načrtujejo nove akcije, preživljajo vesele večere ob raznih družabnih igrah in podobno. Delovni program sestavijo člani osnovne organizacije ZSMS Šoštanj za tri mesece, delo pa porazdelijo na komisije. Ker je premalo delovnih, poprimejo in delajo vsi vse. Seveda najbolj tvorno delajo na športnem področju. Tudi drugih niso zanemarjali. Pridno so v tem letu zavihali rokave na delovnih akcijah krajevne skupnosti, zbirali so star papir, pripravili nekaj kulturno zabavnih prireditev. Letos so prvič organizirano odpeljali na nabor svoje člane. Kot smo že v začetku zapisali, so mladi Soštanjčani uresničili le del svojih načrtovanih nalog, do konca leta pa bi radi še preostale. Zadnjih nekaj dni so pripravili
enotedensko akcijo zbiranja papirja, organizirali turnir v malem nogometu, v soboto pa se bodo udeležili kviza Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Za dan republike nameravajo pripraviti turnir v namiznem tenisu. Izdelali bodo novoletne voščilnice, organizirali pa bi radi še novoletni koncert narodnozabavnih ansamblov, ki igrajo in prepevajo v naši občini. Skupaj s predstavniki krajevne skupnosti bodo obiskali najstarejše krajane. Decembra ali januarja prihodnje leto bodo v počastitev prihoda XIV. divizije na Štajersko pripravili 2. sankaško tekmovanje, saj je lani odpadlo zaradi pomanjkanja snega.
Do konca leta jih čaka še ogromno dela. Kot pravijo, bo res treba bolje delati, se tesneje povezati z obema osnovnima šolama v kraju, sosednjimi mladinskimi organizacijami in načrtovane naloge bodo gotovo uresničili. Vrata v njihovo mladinsko organizacijo so vedno odprta za vse tiste mlade, ki bi radi med njimi preživeli svoje proste popoldneve ter bili voljni delati.
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovneea liudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Tilovo Velenje, ccsta
Františka Foita 10.
,,NAS CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,.Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek
(direktor in glavni urednik), Slane Vovk (odgovorni urednik),
Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Ti-invn Velenie. cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni
center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de-
lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
18. november 1982 * Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
naS C39 * stran 3
Gorenje TGO — tozd Pohištvo
Dodatno in nadurno delo
V devetih mesecih letos so v toz-du Pohištvo-Gorenje TGO naredili izdelkov v vrednosti nekaj manj kot 47 milijonov dinarjev, kar je 46 Vo naCrtovane proizvodnje za to leto. Vrednost izvoza je Trm Sala
Vsi se zavedamo, da bomo lahko le z večjo proizvodnjo obdržali naše kupce. Po naših izdelkih je v tem trenutku veliko povpraševanje; tudi zato, ker so cene naših kuhinj nižje od konkurenčnih tovarn, po-
jmi] Veršec, vodja sektorja programa elementov notranje opreme (na levi) in Janez Špegelj, vodja tozda
17,65 % milijonov dinarjev ali 7% celotne proizvodnje. V juliju in avgustu so imeli v tozdu precejšnje težave z nadomeščanjem delavcev, ker je bD to pač dopustni-ški čas, zato so v teh dveh mesecih proizvedli izdelkov v vrednosti samo 42,5 milijona dinarjev, septembra, ko se je stanje uredilo, pa je vrednost narejenih izdelkov znašala 31,7 milijona dinarjev.
Plod povečanja proizvodnje so bili tudi ukrepi, ki so jih sprejeli za ustavitev motenj v proizvodnji na podlagi sanacijskega načrta. Ta je predvidel povečanje proizvodnje na višino 28,5 milijona dinarjev.
Tako so septembra delali vse razen ene sobote. Toda še vedno niso naredili dovolj izdelkov, kot je povedal vodja tozda Janez Spegel, saj je povpraševanje po njihovih kuhinjah precej večje kot pa proizvodne možnosti. Zato so se na zborih delavcev dogovorili, da bodo delali v glavnem tudi vse predvidene proste sobote, vsak delavec pa se je odločil, da bo dodatno opravil še štiri udarniške ure, da bi tudi tako prispeval k še večji proizvodnji. Omenimo naj, da so se v to delo vključili tudi vsi delavci oddelka prodaje kuhenj, saj so dva dni delali v proizvodnji in tako prispevali delež k njenemu povečanju.
V tozdu Pohištvo pričakujejo, da bodo do konca leta naredili za približno 30 milijonov dinarjev izdelkov. Upajo, da ne bodo imeli težav z reprodukcijskim materialom in da bodo lahko ta načrt, seveda z nadurnim delom, tudi dosegli. Po besedah vodje tozda pa bodo proizvodni načrt v letu 1982 vendarle uresničili 100 Vt, morda ga bodo presegli še za kakšen odstotek.
,,V zadnjih tednih in mesecih so naši delavci pokazali visoko zavest v doseganju čimvečje proizvodnje.
leg tega pa so tudi zelo dobre," je poudaril Janez Špegel.
V tozdu Pohištvo je zaposlenih 178 delavcev, trenutno izdelujejo tri vrste kuhinj. Letos so na trg ponudili novo, ki je bila prav tako plod znanja njihovih strokovnjakov. Poleg kuhinj pa izdelujejo še elemente suhega dela kopalnic.
Vse večjo pozornost namenjajo v tozdu tudi izvoznim prizadevanjem. Lesni del je v Gorenju na repu izvoznikov in prav zato so v letošnjem letu tej dejavnosti namenili vso skrb. V izvoz so povečali približno za štirikrat, toda v odstotkih je to še vedno malo. V zadnjem času pa se odpirajo večje izvozne možnosti v ZRN. Ža cilj so si postavili izvoziti 25 do 30 % celotne proizvodnje. Pri tem je pomembno, da pri izvozu doslej še nikoli niso imeli težav s kakovostjo izdelkov.
Omenili smo, da so delavci tega tozda pokazali veliko zavest^ v prizadevanjih da bi naredili kar največ, in to v predvidenih prostih sobotah. O tem sta dve delavki dejali:
Ivica Pristovnik: „Že 20 let sem zaposlena v Pohištvu. Tu delamo v glavnem ženske, pa smo se kljub temu odločile za dodatno delo v sobotah in za nadurno delo. Sedaj imamo dosti dela, zato je naša pripravljenost da naredimo čimveč seveda velika."
Darinka Mavec: ,,V Gorenju TGO sem zaposlena že 10 let, v tem tozdu pa sedem let. Doma sem iz Strmca pri Vojniku. Zavedamo se, da moramo kar največ narediti, da bo naš dohodek čimvišji. Zato smo z razumevanjem sprejele delo ob sobotah, pa čeprav smo matere in je treba ob koncu tedna tudi doma kaj postoriti. Težava pa je v naslednjem: če je delovna sobota samo v našem tozdu, potem nimam urejenega prevoza, ker sem oddaljena od tovarne kar 21 kilometrov."
Jerica Prtstovafc
Darinka Mavec
Kako iz težav?
Delovna organizacija Veplas
Kadrovske težave
Vso pozornost so na zadnji seji izvršnega sveta posvetili tudi obravnavi problematike delovne organizacije Veplas.
Ta delovna organizacija je nastala iz dveh delovnih organizacij — Integrala in Galipa pred štirimi leti. Takrat so uspešno razrešili probleme delovnih prostorov, denarja za posodobitev opreme pa jim je zmanjkalo, tako da poslujejo danes z zastarelo tehnologijo.
Devetmesečni rezultati poslovanja so, kot je povedal direktor te delovne organizacije Janez Navod-nik, zaskrbljujoči, saj jim je uspelo povečati dohodek le za 5 odstotkov, celotni prihodek za deset odstotkov in tako ustvarjajo le minimalne sklade.
Na tako neugodne rezultate je v letošnjem letu vplivalo pomanjkanje repromaterialov, saj so programe izdelkov, ki so iz plastike, uresničili le 40-odstotno. Ugotavljajo pa tudi, da se jim večajo zaloge , da surovin ni.
V letošnjem letu so morali črtati proizvodnjo po naročilu, saj uvajajo nove proizvodne programe jadralnih desk in jamborov, za kar pa potrebujejo veliko prostora. Ta proizvodnja, ki je dokaj zahtevna, je še v uvajanju. Pri tem programu pa se srečujejo z izredno veliko fluktuacijo zaposlenih, kar negativno vpliva na to, da bi ta program osvojili.
Tudi kadrovski sestav zaposlenih v tej delovni organizaciji je dokaj neugoden, saj imajo precejšen odstotek invalidov, dobri delavci pa največkrat fluktuirajo, saj dosegajo nizke osebne dohodke.
Na eni strani se srečujejo v delovni organizaciji Veplas z viškom delovne sile, na drugi pa jim primanjkuje strokovnega kadra.
Na področju jadralnih desk in jamborov imajo na tujem tržišču velike možnosti, vendar bodo načrtovane naloge lahko uresničili, le, če jim bo uspelo premostiti kadrovske težave.
Za zdaj so s tema dvema programoma tudi na svetovnem tržišču konkurenčni, saj dosegajo izjemno kvaliteto, vendar pa se zavedajo, da posvečajo velike svetovne firme razvoju teh izdelkov vso pozornost in jim bodo morali slediti, če bodo hoteli ostati konkurenčni.
V Veplasu so že sprejeli nekatere ukrepe, da bi izboljšali poslovanje. Tako so zmanjšali režijo. Del delavcev iz teh služb so premestili v proizvodnjo, združujejo pa tudi tehnične službe po tozdih, saj so prepričani, da bodo na ta način dosegli boljše rezultate.
Člani izvršnega sveta so menili, da je potrebno sprejeti več konkretnejših ukrepov, zlasti na kadrovskem področju, potrebnega pa je tudi več sodelovanja z delovno organizacijo Gorenje Promet Servis in Rudarskih šolskim centrom, saj bodo le ob takšnem povezovanju uspešno nastopali na tujem trgu. Pred nedavnim so o težavah te delovne organizacije razpravljali člani občinske konference ZKS Velenje skupaj s komunisti Veplasa. Naloge, ki so jih sprejeli, je potrebno takoj uresničiti.
MIRA ZAKOSEK
Delovni čas
Za šole nove obveznosti
Tako kot v drugih delovnih organizacijah se bodo s prehodom na nov delovni čas pojavile določene težave tudi v vzgojnoizobraževalnem zavodu v občini Velenje. Problemi, ki bodo nastali na šolah, so organizacijske in materialne narave.
Organizacijska vprašanja nastanejo predvsem zaradi prevozov učencev v šole. Teh prevozov ni malo, možnosti prevoznikov pa so omejene.
Naslednji problem je organiziranje varstvenih oddelkov. Na šolah pričakujejo, da bo s spremembo delovnega časa porasla potreba po vključevanju učencev v te oddelke pred in po pouku. Že sedaj pa je prostora premalo. Tam, kjer bi ustrezne prostore vendarle našli, pa bodo morali zagotoviti dodatna sredstva za učitelje, ki bodo delali s temi učenci.
Posebno vprašanje je tudi področje prehrane. Spremenjen ritem družinskega življenja bo prav gotovo vplival na
povečan interes za prehrano v šoli. Zmogljivosti pa so že sedaj popolnoma izkoriščene.
Na šolah, kjer je organiziran pouk v dveh izmenah, bo nastala velika težava tudi, če bo potrebno premakniti priče-tek pouka jutranje izmene, saj bo zaradi tega druga izmena končala s poukom pozno zvečer. To pa bo v zimskem času še toliko bolj problematično. Celodnevne šole bodo ta del programa laže uresničile, vendar pa je pri tem potrebno opozoriti, da je delo-vnik na teh šolah za višje stopnje že po 9 šolskih ur in se bi sedaj najbrž premaknil še za kašno uro.
Seveda pa se bodo šole ne glede na omenjene težave prilagajale združenemu delu in potrebam otrok in staršev, saj je to za šolnike najpomembnejše vodilo. Vendar pa marsikatero nadlogo, ki smo jo omenili, ne bo možno odpraviti kar prvi dan. S skupnimi močmi pa bodo ta vprašanja gotovo kaj kmalu postala manj problematična.
Rek Velenje
Uskladiti vozne rede avtobusov
V Rudarsko elektroenergetskem kombinatu so že premaknili delovni čas vseh tistih služb, ki delajo v eni izmeni, na sedmo uro. Tako je s ponedeljkom pričelo delati ob 7. uri zjutraj že okoli 800 delavcev REK. Razmišljali so tudi o tem, da bi celotna delovna organizacija premaknila prvo jutranjo izmeno na sedmo uro, vendar so od tega odstopili, saj ne želijo ravnati drugače kot delovna organizacija Gorenje, kjer je zaposlenih veliko zakoncev njihovih delavcev.
Prav zaradi te neenotne akcije predstavlja premaknitev delovnega časa samo za
del zaposlenih delavcev REK precejšnje težave, predvsem pri organizaciji prevozov. Njihovi delavci se namreč vozijo tudi iz oddaljenih krajev. Na področju mesta Titovega Velenja so že uvedli dodatno avtobusno linijo, za primestna območja pa načrtujejo skupno razreševanje prevozov na delo z drugimi delovnimi organizacijami. Na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu so mnenja, da je potrebno v občini uskladiti vozne rede vseh avtobusov, ki vozijo na tem področju. Teh je kar 63, kar prav gotovo, ob dobri organizaciji, zadovoljuje potrebam združenega dela.
Vegrad DOM 101
Številne prednosti industrijske gradnje
Pred petimi leti so v Vegradu pristopili k izvajanju drugega indu-strijskga programa, programa prostorskih elementov DOM 101.
Takrat so že imeli pomembne izkušnje s proizvodnjo Vemont konstrukcij za gradnjo industrijskih objektov.
2e v decembru leta 1977 je stekla proizvodnja, ki so jo razvijali v sodelovanju s tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Leto in pol je bila tovarna prostorskih elementov sicer nerentabilna, vendar je potrebno poudariti, da je bila proizvodnja takrat nekontinuirana.
Leta 1979 so prvič dokazali, da je ta program izredno akumulativen in zanimiv za gradnjo različnih objektov.
Najprej so se uveljavili na področju gradnje upravnih zgradb, vrtcev, raznih prizidkov itd. Doslej so zgradili trideset različnih objektov po vsej Jugoslaviji. Prvi objekt, ki so ga naredili je bil otroški vrtec na Konovem, zadnji pa osnovna šola Sunja.
Prednosti programa prostorskih elementov so predvsem v tem, da je montažna gradnja hitra, uporabljajo zelo kakovostne materiale, dosegajo kratke roke. Vsi pričakujejo od te gradnje, da bo tudi cenejša, doslej pa so uspeli doseči n nivo cene klasičnih gradenj.
Predno so uvedli program prostorskih elementov, je posebna
skupina strokovnjakov Vegrada in
Gorenja prilagajala ta program
tudi cene so mnogo nižje kot pri klasični gradnji.
Vsa leta se v tovarni v Selah srečujejo s pomanjklanjem kurilnega olja. Betonske elemente namreč sušijo po sistemu vročega olja.
Prav zaradi tega so že pred leti načrtovali, da bi tudi področje kjer je tovarna DOM 101 toplificirali. Na ta način se bodo osvobodili odvisnosti od kurilnega olja. Upajo, da bodo to nalogo uresničili že naslednje leto.
2e dalj časa razmišljajo tudi, kao bi pocenili prevoz prostorskih elementov in lahkih betonskih konstrukcij. Tu se srečujejo z objektivno težav, saj so dimenzije prostorskih elementov takšne, da jih ni mogoče prevažati po železnici, medtem ko bodo prevoze lahkih betonskih konstrukcij preusmerili na železnico, kar je tudi precej ceneje.
„Tako kot vsi gradbeniki," je dejal Mato Blagus, „tudi mi čutimo omejevanje gradenj. Kljub vsemu pa imamo svoje zmogljivosti za prihodnje leto zasedene.
Prednost imamo verjetno v tem, da smo pretekla leta zgradili kvalitetne objekte in tako pridobili zaupanje investitorjev. Pomembne naloge pa nas čakajo še na podro-ču cen, saj jim moramo v kar največji meri zmanjšati."
MIRA ZAKOSEK
razmeram jugoslovenskega trga. Ze takrat so se pokazale nekatere pomanjkljivosti tega programa, ki jih v tovarni v Selah sproti odpravljajo. Da bi s tem programom zadostili tudi vsem potrebam stanovanjske gradnje, so ga za nekaj let odločili, v letošnjem letu pa so že pristopili k izgradnji stanovanjskega stopiča.
Kot je povedal vodja sektorja DOM 101 Mato Blagus, pa njihova služba že uvaja tudi program stanovanjske hiše. Za to gradnjo bodo izdelali lažjo konstrukcijo kot za ostale objekte. Prizadevajo si, da bi bili ti elementi takšni, da
bo možna montaža ob vsakem času in na vsakem mestu. Takšen program so pripravili in upajo, da bodo v prvi polovici prihodnjega leta takšno vzorčno hišo tudi postavili.
Leta 1980 so v Vegradu uvedli še tretji industrijski program, sistem lahkih konstrukcij za objekte v kmetijstvu. S tem programom nastopajo skupaj s poslovno skupnostjo Farmin in delovno organizacijo ! Inženiring na področju Vojvodine, delajo pa tudi v Sloveniji.
Prednosti tega sistema so v izredno visoki kvaliteti, hitri gradnji, pa
S prostorskimi elementi so se uveljavili najprej na področju gradnje
vrtcev
4. stran * RSS CS5
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Titovo Velenje * 18. november 1982
Gospodarjenje v občini Mozirje
Slabše kot ob polletju
V mozirski občini so za letošnje leto načrtovali težje pogoje gospodarjenja, niso pa predvidevali, da se bodo tako hitro spreminjali. Posebej neugodno je to vplivalo na izvozno usmerjene in uvozno odvisne delovne organizacije. Prizadela jih je zmanjšana pravica razpolaganja z ustvarjenimi devizami, neustrezno in večinoma linearno povečevanje cen, ki zadržuje nesorazmerja v blagovno-denarnih tokovih, preveliko naraščanje vseh oblik porabe in omejitve na področju poslovanja z bankami.
Ob polletju so poudarjali, da jih razmeroma dobri poslovni rezultati ne smejo uspavati. Napovedi so se žal uresničile, saj je gospodarjenje po devetih mesecih neprimerno slabše. Obseg proizvodnje se je ponekod sicer povečal, zelo neugodni pa so drugi pokazatelji. Celo-tini prihodek, dohodek in čisti dohodek sicer še vedno naraščajo hitreje, kot so v enakem lanskem obdobju, vendar je njihova rast znatno počasnejša, kot je bila ob polletju. Nižji kot lani v tem času sta ekonomičnost poslovanja in akumulativna sposobnost gospodarstva. Med drugim tudi sredstva za osebne dohodke naraščajo znatno hitreje kot sredstva za reprodukcijo.
Fizični obseg proizvodnje skoraj v vseh delovnih organizacijah
zaostaja za načrti, ki so jih sprejeli za to obdobje. Proizvodne naloge v zadnjem letošnjem četrtletju so zato še toliko bolj zahtevne. Pogoji gospodarjenja se zagotovo ne bodo izboljšali, ampak poslabšali. Pričakujejo namreč še večje težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, rezervnimi deli in gorivom, možni so še resnejši problemi z likvidnostjo in podobno.
V tretjem tromesečju sta se torej močno poslabšali akumulativna in reprodukcijska sposobnost gospodarstva mozirske občine. Do konca leta bodo zato morali vložiti vse napore v obvladovanje stroškov, povečevanje ekonomičnosti in produktivnosti poslovanja, boljše izkoriščanje delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti, pa tudi v odkrivanje novih notranjih rezerv. Znova bo treba okrepiti izvozna prizadevanja in obvladati vse oblike porabe, če želijo doseči začrtane cilje. Vsega tega seveda ne bo moč uresničiti brez učinkovitejšega in odgovornejšega dela vsakega v združenem delu. Časa vsekakor ni veliko, zato bodo morali na slehernem delovnem mestu napeti vse razpoložljive moči ter s tem prispevati svoj delež k stabilizaciji, k ugodnejšim poslovnim rezultatom in k uresničevanju sprejetih razvojnih smernic.
J. P.
Mozirje
Bogata lovska dejavnost
Lovstvo ima vsekakor precejšen delež pri nadaljnjem in celovitem razvoju Gornje Savinjske doline in ta dejavnost je temu primerno tudi razvejana. Z nekaj manj kot 50.000 hektarji lovišč upravlja sedem lovskih družin, z desnim bregom Savinje od njenega izvora do Podvolovljeka pa Zavod za gojitev divjadi Kozorog iz Kamnika. Omeniti velja, da so se lovišča v zadnjih letih močno spremenila, saj je gozd zarasel skoraj petino višinskih pašnikov in košenin. Na slabše življenjske pogoje divjadi vplivajo tudi številne gozdne ceste, ki omogočajo rast motoriziranega turizma v planinah, nepravilna uporaba zaščitnih sredstev, v kmetijstvu, manjša setev žitaric zaradi usmerjanja v živinorejo je vplivala na manjše število fazanov, prepelic in druge perjadi ter podobno.
V loviščih mozirske občine je največ srnjadi, saj so zanjo najprimernejši strnjeni gozdovi prepleteni s travniki in pašniki. Njihovo število močno presega z bonitira-njem določen stalež, kar potrjujejo nizke teže uplenjenih živali, dokaj velik pogin ter vse večja škoda v kmetijstvu in gozdarstvu. Za srnjadjo je največ gamsov, zlasti v zgornjem delu doline. Sem so umetno prenesli tudi muflone, ki so se dobro prilagodili razmeram in njihovo število narašča. Jeleni so bili do nedavnega le prehodna divjad na tem področju. V zadnjem času se je njihovo število izredno povečalo, s tem pa tudi škoda na gozdnem mladju, ki že presega možno stopnjo poškodovano-sti. Zato bodo morali štalež je-lenjadi krepko zmaryšati, ali jelene celo izločiti iz lovišč.
Poljskih zajcev je bilo pred leti izredno malo, danes pa je njihovo število že v določenih okvirih, na
to je vplival omejen odstrel, pa tudi steklina, ki je zmanjšala število lisic. Stalež velikega petelina je že nekaj let enak, ali se rahlo izboljšuje. Na to je vplival dogovor med lovci in gozdarji, ki so nekaj gozdnih površin izločili in namenili za rastišča velikega petelina. Enaka ugotovitev velja tudi za rušev-ca. Največ škode na kmetijskih površinah seveda povzročajo divji prašiči. Zlasti lansko leto je bila škoda ogromna, zaradi povečanega odstrela je letos manjša, vendar še vedno zaskrbljujoča. V zadnjih letih se je zelo povečal stalež sive vrane, lovci ocenjujejo, da je v loviščih tudi osem orlov, v lovišču pa so vložili precej divjih rac in fazanov. Race so se na nove razmere dobro prilagodile, število fazanov pa upada zaradi neustreznih življenjskih razmer zanje.
Z lovišči - upravljajo lovske družine na podlagi sporazumov, ki so jih podpisale z občinsko skupščino. Družine so podpisale tudi družbeni dogovor, ki opredeljuje njihove skupne naloge. Teh in ostalih obveznosti je seveda veliko, med nje pa sodijo tudi gojitvena dela. V te namene imajo lovci Gornje Savitijske doline skupno 17 lovskih koč in bivakov, 194 krmišč in remiz, 1063 solnic, 251 visokih prež, 11 krmnih njiv in 3 obore za fazane. Število gojitvenih naprav in objektov je zelo ugodno, radi bi povečali le število krmnih njiv v višinskih predelih, zlasti na opuščenih kmetijah. Nanje bi privabili divjad in zmanjšali škodo na obdelanih kmetijskih površinah. Seveda ne smemo pozabiti tesne povezanosti lovstva s turizmom, splošnim ljudskim odporom in drugimi področji, kar le še potrjuje pomen njihove dejavnosti.
J. P.
Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji
Spremeniti moramo zavest ljudi
Alkoholizem in narkomanija ter še nekatere druge oblike zasvojenosti so vedno večje družbeno zlo. Prizadevamo si takšne negativne pojave odpraviti ali vsaj delno omiliti. Za takšno delo je potrebna pomoč vseh članov naše družbe, saj prizadevanja koordinacijskih odborov za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri občinski konferenci SZDL niso dovolj.
Že štiri leta se člani tega odbora v naši občini trudijo, vendar so njihovi uspehi slabo vidni. »Uspeli smo do te mere, da se nekatere družbene strukture le poskušajo vključiti v boj proti alkoholizmu in narkomaniji ter drugim oblikam neprilagojenega vedenja. Vabijo nas v šole, na razgovore za okroglo mizo, na sestanke s starši, socialne službe v delovnih organizacijah se tesneje povezujejo z delavci iz neposredne proizvodnje. čeprav še vse premalo. Korak dalje je narejen, vendar rezultatov ne smemo pričakovati čez noč, v nekaj letih, ampak so potrebna desetletja. Treba bo spremeniti zavest ljudi, da bodo vsa naša prizadevanja čez čas dala željene sadove. Človeka moramo osve-ščati in le lak človek bo zaščiten pred motenim vedenjem,« je povedal predsednik koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji Maksimiljan Bergant.
Čeprav točnih statističnih podatkov o razširjenosti alkoholizma in narkomanije nimamo, lahko trdimo, da se to družbeno zlo močno širi. Alkoholizem je pojav, ki je značilen za prav vsako družbo. V Sloveniji je okoli 100 tisoč alkoholikov. Če povemo, da ob vedenjsko motenem človeku trpijo še najmanj trije člani družine, je katastrofa še toliko večja. Naša občina po razširjenosti alkoholizma gotovo ne zaostaja za drugimi slovenskimi
občinami. Alkoholikov je na našem področju okoli 2000 oziroma pet do šest odstotkov na nekem področju. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji je s svojim programskimi izhodišči začrtal pot boja proti tem tegobam sodobnega časa. Naloge so za vsakega točno opredeljene.
zasvojenosti. Odpori, ki jih ni prav malo, so največkrat odraz nepoučenosti, velikokrat pa so pogojeni tudi z našo osebnostno naravnanostjo. Prav nepo-učenost »meče polena pod noge« tistim, ki se hočejo dokončno rešiti zasvojenosti ali se pred njo zavarovati.« Tudi v delovnih organizacijah smo
Žal pa jih še vedno v nekaterih delovnih okoljih niso uspeli celoviteje rešiti, dosledno in vztrajno izvajati. Seveda pri tem ne smemo biti pretirano optimistični, niti pesimistični. Šele takrat, ko bomo spremenili naš odnos do potrošnje alkohola. uspeli množično prevzgojiti občane, njihovo zavest, zgodaj navajati otroke na zdrav način življenja, šele tedaj bodo naši napori padli na ugodna tla. Stiske, težave, ki nas spremljajo v življenju, moramo drugače reševati, ne v utapljanju v alkoholu in drugih oblikah
programsko opredelili in zadolžili tiste službe in osebe, ki se lahko najtvorneje vključijo v boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Vendar si s tem ne smemo delati lažnih utvar in predstav, si zastirati oči pred vse večjim družbenim zlom in meniti, da so le te osebe odgovorne za celotno akcijo. Naša borba proti alkoholizmu bo uspešna le tedaj, ko se bodo v boj vključili prav vsi. Tudi v šolah poskušamo spodbuditi tako pedagoške kadre kot tudi starše, da bi otroke vzgajali v zdrave osebnosti. Zato pripra-
vljamo razna predavanja, na to temo se pogovarjamo s starši in učitelji. Le dobro- informiran, osveščen mladostnik bo kos življenjskim nalogam. Le tak bo zavarovan pred mnogimi negativnimi vplivi okolja, ki nanj deluje.
Vse uspešneje se vključujejo v boj proti alkoholizmu in narkomaniji socialne službe, saj zgodaj posegaj z ukrepi in osveščajo tiste družine, ki so zaradi alkoholizma na robu odtujenosti. Skušali smo ustanoviti razne domove za takšne alkoholike, katerim ni več pomoči. Žal, te naloge nismo mogli uresničiti zaradi stabilizacijskih omejitev. Primerov popolne zasvojenosti je kar precej. Naše preventivne akcije pa, kot vedno, močno kasnijo. Ne ukrepi, ki se ne izvajajo dosledno, ne govoričenje, moraliziranje. naloge so največkrat strnjene v točkah programov, nam ne bodo pomagale, če ne bomo človeka osvestili do te mere. da ne bo bežal v nevrot-sko odtujeno vedenje,« je poudaril naš sogovornik.
Klubi zdravljenih alkoholikov so mesta, kjer zdravljeni alkoholiki nadaljujejo rehabilitacijo, prevzgojo in zdravljenje. V naši občini imamo dve takšni terapevtski skupini pri velenjskem zdravstvenem domu, prav toliko na rudniku, eno skupino pa pri zdravstveni postaji Šoštanj. Vse te skupine so se močno razširile. Uspehi so dokaj dobri. Po besedah doktorja Maksimiljana Berganta.je alkoholika treba znati motivirati, da se bo skupaj z ženo in otroci vključil v dolgoročni program, ki ga bo dvignil iz alkoholne bede in ga napravil za družbeno koristnega človeka. Ne obvezujmo opečencev, če požara ne pogasimo, kajti vse naše delo bo zaman.
T. P.
Občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje
Zaobljuba mladih prostovoljcev
Prejšnjo sredo je komisija za idejnopolitično izobraževanje, splošnovojaško in samozaščitno usposabljanje rezervnih vojaških starešin pri občinski konferenci ZRVS Velenje ponovno
pripravila zanimivo predavanje, ki bo prav gotovo pripomoglo k
večjemu strokovnemu znanju naših rezervnih vojaških starešin.
Štab teritorialne obrambe ob čine Velenje je konec prejšnjega tedna pripravil zaključno urjenje mladink in mladincev prostovoljcev ter njihov sprejem v enote teritorialne obrambe. V petek dopoldne se je na Slemenu zbralo 24 mladih iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij velenjske občine, pridružili pa sta se jim tudi dve enoti teritorialne obrambe tamkajšnjih krajevnih skupnosti. Ena enota jih je spremljala na njihovem pohodu proti Smrekovcu, druga pa jim je na Kramarici postavila zasedo in prav z njo so mladi prostovoljci doživeli ognjeni krst pred svečano zaobljubo in sprejemom v enote teritorialne obrambe.
Po taktičnem urjenju med pohodom so se pohodniki ustavili na Smrekovcu in tam nadaljevali z ostalimi oblikami usposabljanja. Zanemarili seveda niso svobodnih aktivnosti v prostem času. sestali pa so se tudi na sestankih osnovnih organizacij zveze komunistov in zveze socialistične mladine, ki so jih ustanovili na zadnjem tridnevnem urjenju na Slemenu. Tam so izdali tudi zajeten in pester bilten, ki so ga pripravili tudi na Smrekovcu. Izkazala se je zlasti kulturniška skupina, ki je na sobotni slovesnosti ob sprejemu v sodelovanju z vsemi udeleženci pripravila lep kulturni spored.
V soboto dopoldne so namreč mladi krenili s Smrekovca do kmeta Ramšaka in se ustavili ob spomeniku, ki stoji na mestu kjer sta padla Jože Letonja-Kmet in Dušan Majer. Mlade je najprej nagovoril komandant občinskega štaba teritorialne obrambe Velenje Jože Melanšek. Spregovoril jim je o pomenu usposabljanja za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. posebej pa je poudaril dvoje. Prvič, da bodo svojo zaobljubo izrekli na področju Gornje Savinjske doline kjer je žrtvoval življenje za svobodo Jože Letonja-Kmet. kar na drugi strani dokazuje, da na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ni
krajevnih in občinskih meja. to
pa potrjuje tvorno, pristno in
tovariško sodelovanje med velenjsko in mozirsko občino.
Med udeleženci slovesnosti je posebej pozdravil predstavnike socialistične zveze, borcev, mladine in teritorialne obrambe občine Mozirje, predstavnike socialistične zveze, zveze rezervnih vojaških starešin in mladine velenjske občine, mladi pa so v svoji sredi pogrešali borce iz svoje občine. Za udeležbo se je zahvalil tudi prvoborcu Ludviku Zupancu-Ivu, kije mladim spregovoril o nastanku in razvoju narodnoosvobodilnega boja na našem področju, o prvih herojskih zmagah nad okupatorjem, obudil je spomine na soborca Jožeta Letonjo-Kmeta s katerim sta sodelovala že v predvojnih letih, mladim prostovoljcem pa je na koncu čestital in jim zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjem obrambnem usposabljanju.
Mladi teritorialci so zalem pripravili lep kulturni spored, skupaj z vsemi udeleženci zapeli borbene pesmi, se svečano zaobljubili in ob častnih strelih položili venec k spomeniku.
Z različnimi oblikami uspo-
sabljanja so nadaljevali v soboto popoldne in nedeljo dopoldne, ko so tudi ocenili potek urjenja in se v resnično neugodnem vremenu vrnili na domove. Zagotovo so obogateni z novim znanjem in izkušnjami, s številnimi novimi tovariškimi in prijateljskimi vezmi. kar vse skupaj lahko zagotovi predvsem urjenje na terenu. V razgovoru so to vsi po vrsti zatrdili.
ZVONE KO D RUN, osnovna organizacija ZSMS Škale, zaposlen v rudniku: »Spomini na to urjenje bodo vsekakor lepi. S praktičnimi vajami na terenu smo si pridobili veliko novih izkušenj in znanja, k naši dobri usposobljenosti pa so veliko prispevale tudi aktivnosti v prostem času. Spoznal sem nove prijatelje, moja edina pripomba pa je, da bi morali tej obliki usposabljanja mladih nameniti več časa.«
DARJA PETKOVNIK, osnovna organizacija ZSMS Bele vode, zaposlena v Erini trgovini: »Prostovoljka sem že od lani, letošnje urjenje pa je nagrada za dobro delo v enoti teritorialne obrambe. Z izkušnjami pomagam mlajšim
in sem prepričana, da si mladi na takšnem pohodu pridobimo največ pravih izkušenj in znanja, ob napornih vajah pa se krepi tudi tovarištvo. Večkrat bi se morali tako zbrati.«
MEH MED DOGDIC. sicer iz Doboja, zaposlen pa je na Vegra-du: »Resnično srečen sem, da sem se lahko udeležil tega pohoda. Na terenu se naučiš več, kot na raznih predavanjih in mislim, da je to najprimernejša oblika usposabljanja mladih. Spoznal sem veliko novih tovarišev, okrepili pa smo tudi bratstvo in enotnost, saj smo iz najrazličnejših krajev naše domovine.«
M INKA KARIČ, iz Tuzle, zaposlena v TGO Gorenje: »Tudi jaz sem pravzaprav že »stara borka«, zaradi dobrega dela v prostovoljni mladinski enoti pa sem se lahko udeležila tudi letošnjega pohoda. Vsekakor mi ni žal, saj je to nedvomno najboljša oblika pouka. Žal bomo letos na terenu manj. kot smo bili prejšnje leto. Pridobili smo veliko novih izkušenj in znova okrepili tovarištvo in prijateljstvo.«
Takšni in podobni prizori zgornjega toka v strugi reke Mislinje (na sliki) so vsakdanja podoba. Hote ali nehote se postavi vprašanje še zlasti športnim ribi-čem čemu neki služi takšna »regulacija«, ki jo uporablja vodna skupnost Drava-Ptuj. Nekdanji leseni jezovi, ki so bili pravi raj za ribe, izginjajo, tolmune pa
takole neurejeno zasipavajo z grmadami kamenja.
Vse to daje dokaj klavrno podobo reki kakor tudi okolju. Skrajni čas je že, da bi imelo vodstvo koroške ribiške družine več besede in posluha za takšno nesmiselno uničevanje jezov. Najbrž je na dlani kakšna velika, nepopravljiva škoda sedela za ribji živelj v reki
Silvo Jaš
URADNI VESTNI K
OBČINE VELENJE
RUBRIKA NAŠEGA ČASA
leto xv številka 10 titovo velenje, dne is. novembra 1982
VSEBINA
95
96
97.
skupščina občine velenje
92.	ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)
93.	ODLOK o preimenovanju dela naselja Hrastovec , dela naselja Šmartinske Cirkovce in dela mesta Titovo Velenje v novo naselje Šenbric
94.	ODLOK o preimenovanju dela naselja Paški Kozjak v Lopat-nik pri Titovem Velenju
SKLEP o podelitvi priznanj in nagrad občine Velenje v letu 1983
SKLEP o brezplačnem prenosu pravice uporabe stanovanj, do sedaj v uporabi občine Velenje
SKLEP o sestavi občinskega komiteja za družbene dejavnosti
98.	SKLEP o razrešitvi in imenovanju funkcionarjev občinskih upravnih organov
99.	SKLEP o izvolitvi sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Skupščini občine Velenje
100.	SKLEP o določitvi liste članov, ki bodo sodelovali v disciplinskih komisijah temeljnih in drugih organizacij združenega dela
101.	SKLEP o izvolitvi predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije 2a imenovanje poslovodnega organa v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini Velenje SKLEP o imenovanju članov upravnega odbora sklada za intervencije v kmetijstvu občine Velenje SKLEP o imenovanju delegatov v skupščino sklada za intervencije v kmetijstvu občine Velenje
104.	SKLEP o izvolitvi delegatov v delavcki svet VEKOS — TOZD Stanovanjska oskrba
105.	SKLEP o imenovanju delegatov v svet za muzejsko dejavnost?
102 103
v svetu za kulturno — umetniško dejavnost in v svet za knj no dejavnost Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje 106. SKLEP o imenovanju delegata v Odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
izvršni svet skupščine obclne velenje
107.	SKLEP o javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta Šmartno ob Paki
108.	ODREDBA o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov Skupščine občine Velenje
občinski komite za družbene dejavnosti
109.	ODLOČBA o družbenopravnih osebah in društvih, ki so dolžni izročati pri njih nastalo arhivsko gradivo Zgodovinskemu arhivu v Celju
110.	SKLEP o imenovanju koordinacijskega odbora za vzdrževanje in izgradnjo objektov na področju družbenih dejavnosti
111.	SKLEP o imenovanju koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje in usmerjanje vpisa
112.	SKLEP o imenovanju koordinacijskega odbora za svobodno menjavo dela
popravki objavljenih predpisov
Skupšfiina občine Velenje
92.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemliišč in zasebnih kmetiiskih gospodarstev (kmetij) (Ur. list SRS It, 26/73) in 186. člena Statuta občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje »t. 2/74, 9/76, 2/78, 10/79, 15/80 in 4/82) na sejah zbora združenega dela dne 16. septembra 1982 in zbora krajevnih skupnosti dne 15. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zem^iU in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)
1.člen
Na območju občine Velenje se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij).
2.	člen
Kmetje, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz prvega člena tega odloka so po krajevnih skupnostih naslednje: I. V krajevni skupnosti BELE VODE:
1.	STROPNIK Franc, Bele vode 9
2.	HRIBERŠEK Miha, Bele vode 14
3.	NAVODNIK Jožefa, Bele vode 16
4.	REZON1ČNIK Ivan, Bele vode 18
5.	MAZEJ Jože. Bele vode 22
6.	GOLlCNIK Stanko, Bele vode 26
7.	MAZELJ Melhior, Bele vode 28
8.	NAVODNIK Franc, Bele vode 30
9.	NAPOTNIK Marija, Bele vode 35
10.	REZONIČNIK Franc, Bele vode 45
11.	GOLIČNIK Anton, Bele vode 54
12.	KOTNIK Ivan, Bele vode 57
13.	KOTNIK Silvo, Bele vode 59
14.	BAČOVNIK Marija, Bele vode 61
15.	VAJDL Anton, Bele vode 63
16.	LENKO Martin, Bele vode 64
17.	MEDVED Andrej, Bele vode 66
18.	CURE Jože, Bele vode 68
19.	URBANC Franc, Bele vode 75
20.	URBANC Anton, Bele vode 75
21.	KRAJNC Anton, Bele vode 72
22.	OVCJAK Pavel, Bele vode 73
II. V krajevni skupnosti BEVČE:
1.	GOLTNIK Marija, Bevče 5
2.	KRUMP Frančiška, Bevče 9
3.	GLUŠ1Č Matevž, Bevče 10
4.	KOREN Ivan, Bevče 19
5.	KRUSNIK Slavko, Bevče 20
6.	JAN Avgust, Bevče 21
7.	MURN Ivan, Bevče 22
8.	LESJAK Marjan, Bevče 23
9.	BOROVNIK Danica, Bevče 39
10.	BAČOVNIK Ivan, Bevče 40
m. V krajevni skupnosti CIRKOVCE:
1.	BRITOVSEK Cilka, Skalske Cirkovee 5
2.	DVORJAK Ivan, Skalske Cirkovee 9
3.	SADEK Henrik, Skalske Cirkovee 18
4.	AVBREHT Franc, Skalske Cirkovee 19
5.	KRAJNC Ivan, Skalske Cirkovee 23
6.	VIDEMSEK Drago, Skalske Cirkovee 24
7.	OCEPEK Franc, Skalske Cirkovee 25
8.	OCEPEK Janko, Skalske Cirkovee 26
9.	VOCOVNIK Andrej, Skalske Cirkovee 28
10.	AVBERŠEK Ivanka, Skalske Cirkovee 30
11.	ROGOVNIK Ivan, Smartinske Cirkovee 3
12.	BOROVNIK Cilka, Smartinske Cirkovee 5
13.	JEROMELJ Drago, Smartinske Cirkovee 7
14.	LEMEŽ Ivan, Smartinske Cirkovee 8
15.	PETERNEŠ Stanko, Smartinske Cirkovee 9
16.	JURKO Angela, Smartinske Cirkovee 11
17.	REDNAK Martin, Smartinske Cirkovee 13
18.	POTOČNIK Konrad, Smartinske Cirkovee 14
19.	RAZBORNIK Martin, Smartinske Cirkovee 16
20.	GOLČMAN Vinko, Smartinske Cirkovee 20
21.	TAMSE Slavko, Smartinske Cirkovee 23
IV. V krajevni skupnosti DRUŽMIRJE—GABERKE
1.ZAJC	Jelka, Gaberke 8
2.	VIDEMSEK Kari, Gaberke 11
3.-HRASTNIK	Rudolf, Gaberke 15
4.	JEVSNIK Jože, Gaberke 80
5.	SPITAL Anton, Gaberke 85
6.	STRGAR Jožefa, Gaberke 85
7.	VIDEMSEK Florjan, Gaberke 87
8.	VIDEČNIK Franc, Gaberke 96
9.	OSTROVRSNIK Franc, Gaberke 98
10.	JEVSNIK Fanika, Gaberke 100
11.	NOVAK Rudi, Družmirje 31
12.	BRODNIK Franc, Družmirje 49
13.	PEROVEC Antonija, Družmine 57
14.	JONKO Pepca, Šoštanj, Goriška 13
V.	V krajevni skupnosti GORENJE:
1.	REMENIH Jože, Skorno 1
2.	LESJAK Ivan, Skorno 4
3.	SEMPRIMOŽNIK Pavla, Skorno 7
4.	KLANČN1K Franc, Skorno 11
5.	GOLOB Martin, Skorno 15
6.	KLADNIK Vinko, Skorno 20
7.	POLAK Ferdo, Skorno 22
8.	HRASTNIK Jože, Skorno 24
9.	KUGONIČ Jože, Skorno 25
10.	RAMSAK Martin, Skorno 26
11.	STAKNE Marija, Skorno 27
12.	RADOSLAVNIK Franc, Skorno 29
13.	POLAK Jože, Skorno 30
14.	ANTOLINC Zdravko, Skorno 31
15.	MAZE Franc, Skorno 37
16.	SATLER Ivica, Gorenje 10
17.	DROFELNIK Marija, Gorenje 11
18.	POLJANŠEK Janez, Gorenje 12
19.	GLOJEK Cveto, Gorenje 13
20.	A2MAN Anton, Gorenje 14
21.	SEVČNIKAR Franc, Slatine 39
22.	PODGORŠEK Franc, Gavce 25
23.	VERDlEV Viktor, Gavce 60
24.	MIHAJLOVIČ Mirko, Veliki vrh 4
25.	LESKOVSEK Martin, Veliki vrh 8
26.	KUGONIČ Marija, Veliki vrh 11
27.	URLEP Viktor, Paška vas 3
28.	DROFELNIK Franc, Paška vas 11
29.	JEZOVNIK Rudi, Paška vas 12
30.	PODJAVORSEK Ivan, Paška vas 13
31.	DVORNIK Jože, Paška vas 14
32.	DREV Vera, Paška vas 15 a
33.	A2MAN Miha, Paška vas 17
34.	OBU Slane, Paška vas 18
35.	DROFELNIK Jožica, Paška vas 19
36.	PUNCER Mirko, Paška vas 20 a
37.	A2MAN Anton, Paška vas 21
38.	BIZJAK Ivan, Paška vas 34 a
39.	KUMER Jože, Paška vas 25
40.	STRMSEK Jože, Paška vas 26
VI.	V krajevni skupnosti LOKOVICA:
1.	BLAGOTINSEK Krista, Lokovica20
2.	GLAVNIK Viktor, Lokovica 21
3.	CEVZAR Ivan, Lokovica 22
4.	ATELSEK Kristina, Lokovica 26
5.	DREV Vinko, Milka, Lokovica 27
6.	KOLAR Alojz, Juliana, Lokovica 29
7.	DVORNIK Ivan, Lokovica 31
8.	DERMOL Jože, Lokovica 34
9.	DREV Stanko, Lokovica 37
10.	PORT Matija, Lokovica 38
11.	MENIH Rudi, Lokovica 39
12.	TAJNSEK Katarina, Lokovica 40
13.	SPEH Milan, Lokovica 43
14.	DREV Marija - STROŽIČ Miha, Lokovica 44
15.	KONOVSEK Jože, Lokovica 62
16.	LEDINEK Ivan, Lokovica 76
17.	LEDINEK Anton, Lokovica 78
18.	PEČOVNIK Janez, Lokovica 81
19.	DREV Edi, Lokovica 84
20.	ROGELSEK Jernej, Lokovica 85
21.	KESPRET Anton, Lokovica 90
22.	ROGELŠEK Ivan - MENIH Magdalena, Lokovica 94
23.	STROZlČ Emil, Lokovica 96
24.	P1SIR Ivan, Lokovica 109
25.	PLASKAN Ivan, Lokovica 120
VII.	V krajevni skupnosti PAKA:
1.	NOVINŠEK Franc, Paka 30
2.	JE20VNIK Steflta, Paka 32
3.	2EVART Mihael, Paka 44
4.	HUDOVERN1K Vinko, Paka 46
5.	KOREN Alojz, Paka 53
6.	KLINC Kari, Paka 62
7.	HRIBERŠEK Egidij, Paka 70
8.	OSTIR Franc, Paka 73
9.	HERLAH Angela, Paka 77
10.	ŠPEGEL Justin, Paka 78
11.	AUBERSEK Ivan, Paka 79
12.	P1JOVNIK Jelka, Paka 80
13.	MIHEV Olga, Paka 81
14.	KRANČAN Slavica, Paški Kozjak 2
15.	BOROVNIK Leopold, Paški Kozjak 3
16.	RAMSAK Anton, Paški Kozjak 7
17.	AUBERSEK Franc, Paški Kozjak 13
18.	AUBERSEK Kari, Paški Kozjak 15
19.	VIDEMSEK Ivan, Paški Kozjak 20
20.	VlSNER Anton, Paški Kozjak 21
21.	PRIBIČNIK Bernard, Paški Kozjak 24
22.	BANOVSEK Branko, Lopatnik 7
23.	BANOVSEK Avgust, Lopatnik 14
24.	KRAJNC Mihael, Lopatnik 17
25.	RAMSAK Avgust, Strmec I
VIII.	V krajevni skupnosti PESJE:
1. STRAHOVNIK Franc, Pesje 22
0) 'c
JS>
03 >
o
s
F
>o
DO
00
2.	LEVC Jože, Pesje 32
3.	DEBERSEK Franc, Podgorje 1
4.	KOREN Ivan, Podgorje 2
5.	MIHELEC Franc, Podkraj 49
6.	ŠKRUBA Miha, Podkraj 59
IX.	V krajevni skupnosti PLEŠIVEC:
1.	VANOVSEK Franc, PleSivec 14
2.	JEŽOVNIK Edo, Plešivec 14
3.	KLANČN1K Alojz, PleSivec 15
4.	LIPNIKAR Edo, Plešivec 17
5.	GROBELNIK Franc, PleSivec 18
6.	LEPKO Anton, PleSivec 20
7.	KRENKER Jože, PleSivec 22
8.	DOLAR Jemej, PleSivec 23
9.	DOLAR Franc, PleSivec 24
10.	2EVART Viktor, PleSivec 25
11.	ŽEVART Mirko, PleSivec 26
12.	VIDMAR Božo, PleSivec 30
13.	HRIBERNIK Ferdo, PleSivec 31
14.	PIRNAT Edo, PleSivec 33
15.	ARLIČ Tomiilav, PleSivec 35
16.	PIRNAT Adolf, PleSivec 37
17.	VOLK Albin, PleSivec 38
18.	POKR2NIK Kruti, PleSivec 30
19.	MRAVLJAK Stanko, PleSivec 47
20.	RIHTER Stanko, PleSivec 53
21.	MAROLT Martin, Plešivec 55
22.	KRENKER Anton, PleSivec 68
24,	KOTNIK Ivan, PleSivec 72
25.	STROPNIK Jože, PleSivec 74
X.	V krajevni skupnosti PODKRAJ-KAVČE:
I.	BORSTNER Jože, Justina, Kavče 8 2- OBLISAR Ivan, Kavče 20
3.	HABE Etel, Kavče 36
4.	GREBENŠEK Jože, Kavče 43
5.	ŠUSTER Ivan, Marija, Kavče 45
6.	JAN Franc, Fanika, Kavče 53
7.	HUDOURNIK Anton, Podkraj 13
8.	MEŽA Jože, Podkraj 18
9.	MELANSEK Mihael, Podkraj 34
10.	SEVČNIK Stanko, Podkraj 34
II.	OBU Mihael, Podkraj 36
12.	KLAVŽ Stanko, Štefka, Podkraj 48
13.	OBU Alojz, Podkraj 64
14.	MLINAR Jože, Podkraj 65
15.	PUSTINEK Helena. Podkraj 69
16.	USEN Srečko, Podkraj 72
17.	KVARTIC Ciril, Fanika, Podkraj 74
18.	PETELINŠEK Franc, Podkraj 77
XI.	V krajevni skupnosti RAVNE:
1.	DREV Ivan, Jožica, Ravne 24
2.	POTOČNIK Katarina, Ravne 25
3.	HUDOURNIK Anton. Ravne 29
4.	STROPNIK Jože, Ravne 32
5.	VETERNIK Avgust, Ravne 34
6.	MEH Alojz, Ravne 40
7.	MEH Lovro, Ravne 42
8.	SOVIČ Angela, Ravne 43
9.	SUSEC Maijeta, Ravne 48
10.	SOVIČ Franc. Ravne 52
11.	KOREN Marija, Ravne 53
12.	MEH Franc, Ravne 55
13.	KUMER Jožica, Ravne 56
14.	LAZNIK Mihael, Ravne 59
15.	POTOČNIK Marjan, Ravne 60
16.	LAZNIK Anton, Ravne 64
17.	POTOČNIK Franc, Ravne 67
18.	KRT Martin, Ravne 68
19.	PECOVNIK Anton, Ravne 70
20.	SUSEC Franc, Ravne 72
21.	PUNGARTNIK Martin ml., Neža, Ravne 76
22.	JAZBEC UrSula, Ravne 83
23.	POZNIC Anton, Ravne 84
24.	RAJŠTER Stanko, Ravne 85
25.	LENKO Franc, Ravne 86
26.	PLAZNIK Mihael, Ravne 88
27.	ARISTOVNIK Franc, Ravne 90
28.	HABE Berta, Ravne 92
20. MEDVED Franc, Ravne 95
30.	GORŠEK Ivan, Ravne 105
31.	MEDVED Jože, Ivica, Ravne 107
32.	HRASTNIK Oto, Ravne 108
33.	TAJNIK Jožefa, Ravne 109
34.	GORŠEK Jože, Ravne 112	i
35.	GRABNER Stanko, Ravne 113
36.	HRASTNIK Jože, Ravne 117
37.	NAHTIGAL Marija, Ravne 118
38.	MIKLAVŽINA Dominik, Ravnp 120
39.	TAJNIK Ivan, Ravne 126
40.	MEVC Zdravko, Ravne 127
41.	PERGOVNIK Franc, Ravne 128
42.	HRIBERSEK Marija, Ravne 129
43.	HRIBERSEK Franc, Ravne 131
44.	HRIBERSEK Rudolf, Ravne 132
45.	HRIBERNIK Maks, Ravne 134
46.	TRAP Alojz, Ravne 136
47.	KOTNIK Jože, Ravne 137
48.	NAVRŠNIK Martin, Ravne 139
49.	APAT Pepca, Ravne 149
50.	TAJNIK Roza, Ravne 153
51.	DREV Marija, Ivan, Ravne 161
52.	SVARC Rudi, Ravne 162
53.	TAJNIK Jožef, Ravne 164
54.	JEVŠNIK Martin, Ravne 166
55.	ROTNIK Franc, Ravne 185
Xn. V krajevni skupnosti SKORNO-FLORJAN:
1.	TRAP Vinko, Skorno 26
2.	MIKEK Marija, Skorno 28
3.	NAVODNIK Ivan, Skorno 30
4.	VRABlC Martin, Skorno 37
5.	STROPNIK Anton. Skorno 40
6.	RZENIČNIK Anton, Skorno 41
7.	HUDEJ Stanko, Skorno 45
8.	JURKOVNIK Andrej, Skorno 46
9.	PODVRATNIK Venčeslav, Skorno 51
10.	LEKSE Anton, Skorno 52
11.	HRASTNIK Franc, Skorno 54
12.	ŠUBL Martin, Florjan 5
13.	STROPNIK Marija, Ivan, Florjan 7
14.	PUSOVNIK Miha, Florjan 8
15.	MAJHEN Ana. Florjan 9
16.	ME2NER Alojz, Florjan II
17.	VRABlC Franc, Florjan 33
18.	ŠTRIGL Ferdinand, Florjan 34
19.	GOLOB Alojz, Jožefa, Florjan 39
20.	KUMER Martin, Florjan 41
21.	GODEC Marija, Florjan 46
22.	KOŽELJNIK Rudi, Florjan 48
23.	MLAKAR Rudi, Florjan 52
24.	STROPNIK Gabriel, Florjan 55
XIII. V krajevni skupnosti ŠENTILJ:
1.	SREDENSEK Franc, Arnače 5
2.	JEŽOVNIK Anton, Arnače 6
3.	OCEPEK Ivan, Arnače 7
4.	PLETERŠEK Martin, Arnače 15
5.	IRŠIČ Sonja, Arnače 16
6.	SREBRE Franc, Ložnica 1
7.	JELEN Anton, Arnače 23
8.	POTOCNIK-KOPITAR Jože, Arnače 25
9.	TAJNŠEK Franc, Arnače 26
10.	BLAŽlC Milan, Arnače 27
11.	DREV Franc. Arnače 29
12.	DREV Franc, Arnače 30
13.	JELEN Franc, Arnače 32
14.	P1RH Jože, Arnače 36
15.	DOLINSEK Janko, Laze 5
16.	OROZEL Marjan, Laze 6
17.	BEZOVSEK Janez, Laze 7
18.	JELEN Ivan, Laze 9
19.	KLANCNIK Kristina, Laze 10
20.	PLAZNIK Jože, Laze 20
21.	LESJAK Ivan, Laze 21
22.	KRAJNC Slava, Laze 22
23.	KRALJ Slava, Mirko, Laze 24
24.	DOLINSEK Franc, Laze 25
25.	KRAJNC Jože, Laze 36
26.	GRIL Jože. Laze 38
27.	JEVŠNIK Kari, Laze 40
28.	GLINŠEK Lovro, Laze 41
29.	KRAJNC Alojz, Laze 44
30.	OCEPEK Franc, Marija, Laze 49
31.	KASESNIK Hinko. Marija, Laze 52
32.	POGOREVC-ZAGOR1CNIK, Laze 57
33.	OCEPEK Alojz, Laze 64
34.	MERZDOVNIK Albin, Ložnica 8
35.	VRANJEK Franc, Ložnica 12
36.	KUHAR Kristl, Franc, Ložnica 16
37.	VRANJEK Rudolf, Ložnica 17
38.	GLINŠEK Ivan, Ložnica 19
39.	KOPITAR Jakob, Ložnica 23
40.	UŠEN Vinko, Ložnica 24
41.	TAJNŠEK Stanko, Silova 1
42.	VOH Jože. Silova 3
43.	MIKLAVŽINA Mihael, Silova 4
44.	OCEPEK Franc, Silova 5
45.	KVARTIC Franc, Silova 7
46.	HRIBERŠEK Marija. Leopold, Silova 9
47.	TAJNŠEK Ivan, Silova 11
48.	PUSTINEK Terezija, Silova 12
49.	VERDEV Antonija, Pavla, Silova 14
50.	SKAZA Ana, Silova 19
51.	GLUŠIČ Anton, Silova 22
52.	KOREN Jože, Silova 30
53.	KOREN Ivan, Silova 32
54.	VIDMAJER Franc, Silova 33
KIV. V krajevni skupnosti SKALE:
1.	ARLIC Jože, Skale 20
2.	ARLlC Ludvik, Skale 24
3.	JAN Janko, Skale 60
4.	JAN Ludvik, Skale 61
5.	MRAVIJAK Jernej, Skale 63
6.	MIKLAVŽINA Vladimir, Skale 67
7.	DOLER Frančiška, Skale 69
8.	PIRNAT Ivan, Antonija, Skale 71
9.	MIKLAVŽINA Oskar. Skale 78
10.	ARLIČ Ivo. Marija Skale 82
11.	JAN Branko, Skale I04
12.	KRAJNC Slavko. Marija Hrastovec2l
13.	PAJER Jože, Pavla, Hrastovec V
XV.	V krajevni skupnosti ŠMARTNO OB PAKI:
1.	STEBLOVNIK Anton, Podgora4
2.	PRIMOŽIČ Marija, Podgora 9
3.	FAJD1GA Anton, Podgora 10
4.	PODGORŠEK Martin, Podgora 27
5.	KOBLANC Antonija, Podgora 32
6.	KLANČNIK Ana, Podgora 33
7.	ŠMERC Anton, Podgora 40
8.	KOLAR Ivan, Veliki vrh 20
9.	LESNJAK Drago, Veliki vrh 21
10.	GORIČNIK Jože, Veliki vrh 31
11.	JEŽOVNIK Alojz, Veliki vrh 34
12.	MEH Anton. Veliki vrh 38
13.	LIKEB Anton, Veliki vrh 39
14.	KRAJNC Anton. Veliki vrh 45
15.	SREBOTNIK Jože, Veliki vrh 46
16.	DOBNIK Stanko Veliki vrh 48
17.	VERBIČ Marija, Jože. Veliki vrh49
18.	POŽ1N Marija. Slatine 5
19.	DREV Anton. Slatine 10
20.	DREV Ivan, Slatine 12
21.	KUMER Janko, Slatine 20
22.	HRASTNIK Vlado, Slatine 31
23.	KUMER Franc, Slatine 38
24.	ROGEL Jožefa, Šmartno ob Paki 61
25.	JORDAN Herta, Šmartno ob Paki 93
26.	SEVČNIKAR Marija - SUMLAK Vinko, Šmartno ob Paki 95
27.	KLANČNIK Stanko, Šmartno ob Paki 104
28.	LUKNER Ferdo, Rečica ob Paki 6
29.	PODGORŠEK Ivan, Rečica ob Paki 7
30.	POLAK Ana. Rečica ob Paki 9a
31.	MANDLC Jože, Rečica ob Paki 14
32.	RAKUN Ivan, Rečica ob Paki 15
33.	KLINAR Alojz, Rečica ob Paki 21
34.	TAJNSEK Ivan, Rečica ob Paki 23
35.	PODGORŠEK Avgust, Rečica ob Paki 28
36.	MEKLAV Marija, Rečica ob Paki 35
37.	STEBLOVNIK Ivanka, Rečica ob Paki 38
38.	STOPAR Edi, Rečica ob Paki 63
39.	PODVRATNIK Alojz, Mali vrh 8
40.	POKLEKA Danilo, Gavce 16
XVI.	V krajevni skupnosti ŠOŠTANJ
1 ROGELJSEK Ana, Šoštanj, Primorska 13
XVII.	V krajevni skupnosti TOPOLŠICA:
1.	HL1Š Anton, Topolšica 1
2.	GORŠEK Antonija, Topolšica 3
3.	KOŽELJNIK Martin, Topolšica 5
4.	LOČAN Ivan, Topolšica 6
5.	TEKAVC Jože, Topolšica 8
6.	ROŽIČ Alojz, Topolšica 22
7.	NAPOTNIK Ivan, Topolšica 23
8.	MAZEJ Ivan, Topolšica 24
9.	VIČAR Barbara, Topolšica 27
10.	GOLOB Roman, Topolšica 28
11.	MIKUS Štefanija, Topolšica 32
12.	MENIH Jože. Topolšica 42
13.	TAJNIK Ivan, Topolšica 48
14.	LOČAN Franc, Topolšica 49
15.	STROPNIK Ivanka, Topolšica 101
16.	ROŽIČ Rudi, Topolšica 105
17.	DELOPST Jože, Topolšica 107
18.	DREV Viktor, Topolšica 110
19	BRlTOVŠEK Ivan, Topolšica 111
20	KOREN Anton, Topolšica 114 21'. DREV Ivan, Topolšica 115
22.	LESJAK Jože, Topolšica 157
23.	STAKNE Ferdo, Topolšica 157
24.	JELENKO Alojz, Topolšica 169
25.	OVČslAK Franc, Topolšica 170
26.	MAZEJ Marko, Topolšica 175
27.	STROPNIK Anton, Topolšica 189
28.	VRHOVNIK Marija, Topolšica 191
29.	HRASTNIK Franc, Topolšica 195
30.	SEVČNIKAR Miha, Topolšica 199
31.	KOŽELJ Jože, Topolšica 200
32.	PRAZNIK Alojz, Topolšica 210
XVIII.	V krajevni skupnosti VELENJE-KONOVO:
1.	BRDNIK Franc. Konovo 2
2.	KOVAČ Franc. Konovo 93
3.	KARNIČNIK Jože, Konovo 96
4.	SKAZA Franc. Konovo 97
5.	JEVSEK Marija, Konovo 100
6.	KRAJNC Pavla, Konovo 136
7.	VOSNJAK Ivan, Konovo 137
8.	PUSOVNIK Gregor. Hrastovec 6
9.	PANTNER Drago, Hrastovec 10
10.	ZAJC Marjana. Hrastovec 11
11.	JELEN Alojz, Marija. Hrastovec 12
12.	DREN Fanika, Hrastovec 15
13.	CEVZAR Jože, Hrastovec 16
14.	SOTLER Gabriel. Cirkovce 2
XIX.	V krajevni skupnosti STARO VELENJE: 1. PEČEČNIK Anton, Velenje, Ljubljanska c 35
XX.	V krajevni skupnosti VELENJE-ŠALEK:
1.	LEMPL Anka, Salek 16
2.	BURKELJC Vincenc, Salek 60 (Šoštanj, Koroška 14)
3.	ŠTUKOVNIK Martin, Salek 62
4.	GORSEK Rafael, Salek 64
5.	OSTIR Marija in solast., Salek 65
6.	POKLAČ Anton in solast., Salek 67
7.	DEDIČ Ivan, Salek 68
8.	ZALOŽNIK Franc, Salek 69
XXI.	V krajevni skupnosti ZAVODNJE:
1.	ANŽELAK Franc, Zavodnje I
2.	VRHOVNIK Anton. Zavodnje 2 KNEZ Martin. Zavodnje 3
4.	GOLOB Maks, Zavodnje
5.	ŽLEBNIK Krista, Zavodnje 6
6.	BRGLEZ Angela, Zavodnje 10
7.	GRABNER Franc, Zavodnje 12
8.	NAPOTNIK Franc, Zavodnje 14
9.	JEŽOVNIK Peter. Zavodnje 20
10.	BURJAK Zvonko, Zavodnie 22
11.	GOLOB Marta, Zavodnje 26
12.	ROČN1K Zdravko, Zavodnje 29
13.	ROČNIK Jože, Zavodnje 31
14.	RAMŠAK Jože, Zavodnje 34
15.	ROGELSEK Stanko, Zavodnje 35
16.	KNEZ Ivan, Zavodnje 36
17.	JEVSNIK Alojz, Zavodnje 39
18.	MEDVED Janez, Zavodnje 39
19.	KOPIN Vinko, Zavodnje 42
20.	GLASENČNIK Ivan, Zavodnje 44
21.	KOVSAK Franc, Zavodnje 46
22.	KOVSAK Angela, Zavodnje 49
23.	PROSENJAK Jože, Zavodnje 51
24.	SEVČNIKAR Ivan, Zavodnje 54
25.	JUVAN Ivan, Zavodnje 56
26.	VETERNIK Herman, Zavodnje 58
27.	HERMAN Ivanka, Zavodnje 62
28.	POTOČNIK Martin, Zavodnje 63
29.	LAZNIK Janko, Zavodnje 67
30.	LAZNIK Franc, Zavodnje 69
31.	TRBOVSEK Alojz, Šentvid'2
32.	LESKOVSEK Franc, Šentvid 4
33.	ŽLEBNIK Zalka, Šentvid 9
34.	KNEZ Ivan, Šentvid II
35.	SUMAH Ladislav, Šentvid 12
36.	ŽLEBNIK Franc, Šentvid 13
37.	ČOPAR Franc, Šentvid 14
38.	JELEN Franc, Šentvid 16
3.	člen
Zemljiškoknjižni in katastrski podatki za navedene kmetije v drugem členu tega odloka so podani v posebni prilogi, kije sestavni del tega odloka.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/75.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 320-32/82-1 Datum: 16. 9. 1982
PREDSEDNIK skupščine občine Velenje Janez Basle,
93
Skupščina občine Velenje je na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS št. 5/80) in na podlagi 190. člena Statuta občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje št. 2/74,9/76,2/78,10/79, 15/80 in 4/82) na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. oktobra 1982 sprejela
ODLOK
o preimenovanju dela naselja Hrastovec, dela naselja Smartinske Cirkovce in dela mesta Titovo Velenje v novo naselje Senbrtc
1. člen
Preimenuje se del naselja Hrastovec (hišne številke od 3 do 7,7b, 7c, 7e, od 8 do 12 in 12a. 13. 14. I4a. 15. 16, I6a, 17, 18 in 19) del naselja Smartinske Cirkovce (hišne
i
E ©
> o
c 00
*
<D
j)
0) >
o >
o p
*
C
"3
Cvj
številke 1, la. lb in 2) in del mesta Titovo Velenje (HiSne številke Selo 19a in Selo 20a) v novo naselje SENBRIC:
2.	člen
Nove hišne številke v skladu s tem odlokom določi občinska geodetska uprava.
3.	člen
Sestavni del tega odloka je izsek iz grafičnega prikaza ROTE (register območij teritorialnih enot), ki ga hrani občinska geodetska uprava.
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 015-2/79-1 Datum: 4. 10. 1982
PREDSEDNIK zbora krajevnih skupnosti Franc Cevzar, s.r.
94.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS št. 5/80) in 190. člena Statuta občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje št. 2/74,9/76,2/78, 10/79, 15/80 in 4/82) na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. oktobra 1982 sprejela
ODLOK
o preimenovanju dela naselja Paški Kozjak v LOPATNIK PRI TITOVEM
VELENJU
1.	člen
Preimenuje se del naselja Paški Kozjak — hišne številke od 1 do 9, številka 18, številke od 23 do 27 in številka 31 v novo naselje LOPATNIK PRI TITOVEM
VELENJU.
2.	člen
Nove hišne številke v skladu s tem odlokom določi občinska geodetska uprava.
3.	člen
Sestavni del tega odloka je izsek iz grafičnega prikaza registra območij teritorialnih enot, ki ga hrani občinska geodetska uprava
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vrstniku občine Velenje.
Številka: 015-5/82-1 Datum: 4. 10. 1982
PREDSEDNIK zbora krajevnih skupnosti Franc Cevzar, s.r.
95.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 4. člena odloka o priznanjah in nagradah občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 4/77) in 185. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje it. 2/74,9/76,2/78,10/79, 15/80 in 4/82) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 10. 1982 sprejela
SKLEP
o podelitvi priznanj in nagrad občine Velenje v letu 1982.
1.
Priznanja In nagrade občine Velenje se podelijo: Srebrni grb občine Velenje:
Rahten Ernestu iz Titovega Velenja Primožič Martinu-Branku iz Šoštanja GO GIP Vegrad Velenje
Nagrada »8. oktober«:
Kovač Jožetu DO Modnemu salonu
Nagrada Karla Destovnlka Kajuha:
Čretnik Karlu iz Titovega Velenja Seme Dragu Karlu iz Titovega Velenja Schmidt Marti-Brini upokojenki iz Ljubljane
2.
Sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje
Številka: 117-5/82-1/1 Datum: 8. 10. 1982
PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje Janez Basle, s.r.
96.
Skupščina občine Velenje je na podlagi določil Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS štev. 19/76) in 186. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik
občine Velenje štev. 2/74,9/76, 2/78, 10/79, 15/80 in 4/82) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. oktobra 1982 sprejela
SKLEP
o brezplačnem prenosu pravice uporabe stanovanj, ki so bila do sedaj v uporabi SO Velenje, i.
Na VIZ Velenje se prenese pravica uporabe z naslednjih stanovanj:
I.
Na TOZD OŠ Anton Aškerc Velenje
-	2 sobno stanovanje 49 m! v IV. nadstropju št. 10, Bračičeva 3, Titovo Velenje
-	garsoniera 15 m2 v III. nadstropju št. 10, Prešernova 14, Titovo Velenje
-	3 sobno stanovanje 57 m2 v III. nadstropju št. 12, Prešernova 14, T. Velenje.
II.
Na TOZD OŠ Veljko Vlahovlfc
—	3 sobno stanovanje 60 m2 v pritličju št. 3, Tomšičeva 5, Titovo Velenje
—	garsoniera 26 m2 v III. nadstropju št. 11, Tomšičeva 5, Titovo Velenje.
III.
Na TOZD OŠ Gustav Šilih
—	2 sobno stanovanje 43 m2 v pritličju št. 1, Tomšičeva 5, Titovo Velenje
—	garsoniera 26 m2 v pritličju št. 2, Tomšičeva 5, Titovo Velenje
—	3 sobno stanovanje 62 m* v II. nadstropju št. 6, Tomšičeva 33. Titovo Velenje
—	2 sobno stanovanje 51 m2 v III. nadstropju št. 8, Tomšičeva 8, Titovo Velenje.
IV.
Na TOZD OŠ MIha Pintar Toledo
—	2 sobno stanovanje 43 m2 pritličje št. 1, Tomšičeva 5, Titovo Velenje
—	3 sobno stanovanje 6 m2 III. nadstropje št. 12, Tomšičeva 5, Titovo Velenje
—	3 sobno stanovanje 62 m2 pritličje št. 1, Tomšičeva 33, Titovo Velenje
—	garsoniera 26 m21. nadstropje št. 5, Tomšičeva 5, Titovo Velenje
—	2 sobno stanovanje 43 m21. nadstropje št. 4, Tomšičeva 5, Titovo Velenje.
V.
Na TOZD OŠ XIV. divizije ,
—	33 sobno stanovanje 60 m2 v I. nadstropju št. 6, Tomšičeva 5, Titovo Velenje
—	3 sobno stanovanje 62 m2 v II. nadstropju št. 6, Tomšičeva 33, Titovo Velenje.
VI.
Na TOZD OŠ Biba Ročk
—	garsoniera v izmeri 32 m2 IV. nadstropje št. 13 Tomšičeva 5 Titovo Velenje
—	2 sobno stanovanje 52 m2 IV. nadstropje št. 14 Aškerčeva 3a v Šoštanju
—	3 sobno stanovanje 71 m2 v IV. nadstropju št. 15, Aškerčeva 3a v Šoštanju —3 sobno stanovanje 71 m2 v pritličju št. 1, Aškerčeva 3a, v Šoštanju
—	3 sobno stanovanje 71 m2 v III. nadstropju št 3, Aškerčeva 3a Šoštanj
—	3 sobno stanovanje v izmeri 90 m' v I. nadstropju št. 4, Tekavčeva 13 Šoštanj.
VII.
Na TOZD OŠ Karel Destovnik - Kajuh
—	2 sobno stanovanje v izmeri 44 m2 v 5. nadstropju št. 21, Aškerčeva 3a,
Šoštanj
—	3 sobno stanovanje v izmeri 90 m2 v I. nadstropju št. 4 Tekavčeva 11, Šoštanj
—	3 sobno stanovanje v izmeri 90 m2 v I. nadstropju št. 5, Tekavčeva 11, Šoštanj
—	2 sobno stanovanje v izmeri 51 m2 v I. nadstropju št. 3, Tomšičeva 25, T. Vel.
—	garsoniera v izmeri 17 m2 v IV. nadstropju št. 13, Aškerčeva 3a, Šoštanj.
VIII.
Na DSSS VIZ Titovo Velenje
—	2 sobno stanovanje v izmeri 51 m2 v IV. nadstropju št. 9, Tomšičeva 8, T. Velenje.
2.
Na Center za socialno delo Titovo Velenje se prenese pravica uporabe naslednjih
stanovanj:
—	4 sobno stanovanje št. 4, pritličje Šercerjeva 17, T. Velenje v izmeri 80 m'
—	garsoniera št. 23, II. nadstropje, Prešernova 9, Titovo Velenje, 29 m2
—	garsoniera št. 92, IV. nadstropje, Prešernova 9, T. Velenje, 29 m2
3.
Na Vzgojno varstveni zavod Velenje se prenese pravica uporabe naslednjih stanovanj:
—	garsoniera v izmeri 19 m2 v Jenkovi 21, Titovo Velenje III. nadstropje št. 9
—	2 sobno stanovanje št. 8 III. nadstropje v izmeri 51 mJ Tomšičeva 25. T.
Velenje.
4.
Na Vzgojno varstveni zavod Šoštanj se prenese pravica uporabe naslednjih stanovanj:
----- dstropje 71 m2, Jenkova 25, Titovo Velenje
—	3 sobno stanovanje št. 9, II. nadstropji
—	garsoniera št. 13, IV. nadstropje 9 m ,
Titovo Velenje, Tomšičeva 5
Hkrati s prenosom stanovanj pa se prenesejo tudi vse obveznosti, ki za njih obstajajo o čemer se z VIZ Titovo Velenje, VVZ Titovo Velenje in Šoštanj ter Centrom za socialno delo sklenejo ustrezne pogodbe.
6.
Sklep izvrši Občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja.
7.
Sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 36-2/82-1 Datum: 4. 10. 1982
Predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, s.r.
97.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 30. člena Zakona o Sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS št. 24/79 in 12/82) in 185. člena Statuta občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje št! 2/74, 9/76, 2/78, 10/79, 15/80 in 4/82) na sejah zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 16. septembra 1982 in zbora krajevnih skupnosti dne 15. septembra 1982 sprejela
SKLEP
o sestavi Občinskega komiteja za družbene dejavnosti
I.
S tem sklepom se določa sestava. Občinskega komiteja za družbene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: komite).
II.
Komite sestavljajo predsednik in 11 članov, in to:
—	4 predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti;
—	4 predstavniki organizacij združenega dela z območja občine:
—	2 člana, kiju imenujejo družbenopolitične organizacije občine Velenje;
—	I član. ki ga imenuje Izvršni svet Skupščine občine Velenje.
III.
Člane komiteja delegirajo, oziroma imenujejo pristojni organi samoupravnih in teresnih skupnosti, orgunizacij združenega dela in družbenopoUtičnihorganizacij. HC
IV.
Izvršni svet Skupščine Velenje s sklepom ugotovi imena tistih delegatov komiteja, ki so jih v skladu s tem sklepom v komite delegirale, oziroma imenovale samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in družbenopolitične prganizacije imenuje pa tiste člane komiteja, za katere je s tem sklepom pooblaščen, da jih imenuje.
V.
Komite obravnava na sejah vse zadeve iz svoje pristojnosti, zlasti pa analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na njegovem delovnem področju, odloke in druge akte, kijih sprejemata skupščina in Izvršni svet ter odloča o ukrepih, z katere je poqblaščen.
VI.
S poslovnikom komiteja se podrobneje določi način dela in postopek sprejemanja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja vzvezi s pripravo in vodenjem sej. način sodelovanja komiteja z organizacijami m skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi način sodelovanja z vsemi ostalimi organizacijami m skupnostmi.
VII.
Sklep stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 020-22/82-1 Datum: 16.9. 1982
PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje Janez Basle, s. r.
98.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 40. člena Zakona o sistemu državne uprave, in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS št. 24/79 in 12/82) in 185. člena Statuta občine Velenje (Ur. vestnikobčine Velenje št, 2/74, 9/76, 2/78, 10/79, 15/80 in 4/82) na sejah zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 16. septembra 1982 in zbora krajevnih skupnosti dne 15. septembra 1982 sprejela
SKLEP
o razreSitvi in imenovanju funkcionarjev občinskih upravnih organov
1.
Ferdo Kukovec se razreši kot načelnik oddelka za notranje zadeve s 1. 9. 1982.
2.
Ivan Gaber iz Titovega Velenja, Kraigherjeva 8 se imenuje za direktorja občinske geodetske uprave Skupščine občine Velenje.
3.
Jože Kandolf iz Titovega Velenja, Velika Vlahoviča 11 se imenuje za načelnika občinskega inšpektorata Skupščine občine Velenje.
4.
Sklep velja z dnem sprejema in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
StevHka: 111-114/82-1
Datum: 16.9. 1982
PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje Janez Basle, s. r.
99.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 220. in 221. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občin Velenje št. 2/74 in 4/82) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 10. 1982 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri SkupSčini
občine Velenje
V svet za ljudsko obrambo, in družbeno samozaščito se izvolijo:
1.	Basle Janez, Efenkova 48, Titovo Velenje — predsednik
2.	Ledinek Roman, Florjan 125, Šoštanj — delegat DPZ
3.	Korun Franjo, Kopališka 6,Titovo Velenje - delegat ZKS in KS Vel. LB
4.	Slemenšek Franjo, Podgorje 5, Titovo Velenje — delegat ZKS iz KS Pesje
5.	Hrastel Kristjan, Cesta na vrtače 15, Titovo Velenje — delegat ZKS in KS Salek-G
6.	Škarja Bojan, Vrnjačke Banje 2, T. Velenje
7.	Piano Djorde, Kraigherjeva 8, Titovo Velenje — delegat ZZD iz TGO Gorenje
8.	Semečnik Fane, Smarska 18, Titovo Velenje — sekretar-predst. UOLO
9.	pod polkovnik Begovič Arsenije, B. Učakar 14, Ljubljana — predstavnik UVO Ljubljana
10.	Krapeš Peter, Prešernova 9, Titovo Velenje — iz OS OZ
11.	Melanšek Jože, Prešernova 9, Titovo Velenje — iz OSTO
12.	Krapše Franci, Šaleška 18 c, Titovo Velenje — iz UNZ
13.	Zaverla Oto, Kavče 14 a. Titovo Velenje — upravitelj obr. načrta Gorenje
14.	Stropnik Karli, Konovska 30, Titovo Velenje — uprav. obr. načrta RLV
15.	Vidic Zvone, Cankarjeva 3. Šoštanj — uprav. obr. načrta TES
16.	Sivka Rado, C. XIV. divizije 14, Titovo Velenje — uprav, obr, načrta GIF Vegrad
II.
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Številka: 020-13/82-1 Datum: 12, 10, 1982
PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje Janez BASLE, s. r,
100.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 187. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74,9/76, 2/78, 10/79, 15/80 in 4/82 na seji zbora združenega dela dne 4. 10. 1982 sprejel
SKLEP
o določitvi liste članov, ki bodo sodelovali v disciplinskih komisijah temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
I.
Lista članov je naslednja:
1.	Beričnik Jurij RŠC, Tomšičeva 10, Titovo Velenje
2.	Čas Franc. RSC Inženiring, Jenkova 17, Titovo Velenje
3.	Glavač Majda, VVZ Velenje, Efenkova 33, T. Velenje
4.	Hohkraut Jože, RSC, Cesta na griču 5, Titovo Velenje
5.	Čretnik Janez, VIZ, Tekavčeva 3, Titovo Veleme
6.	Lukner Janko. REK—RLV, Janka Urliha 44, Titovo Velenje
7.	Imerl Helena, Vekos, Koroška 13b, Titovo Velenje
8.	Kovač Viktor. REK ESO, Veljka Vlahoviča 22, Titovo Velenje
9.	Mihelak Stanka, ERA, Prešernova 2, Titovo Velenje
10.	Čretnik Karel, REK RLV, Šaleška 2a, Titovo Velenje
11.	Modrijan Lia, OS Bratov Letonje, Šmartno ob Paki 30
12.	Ostovršnik Herman, TES, Stanetova 43, Titovo Velenje
13.	Piano Djorde, Gorenje SOZD, Kraigherjeva 8, Titovo Velenje
14.	Slemenšek Julijan, Vekos, Prešernova 9 a, Titovo Velenje
15.	Supič Ljubo, Vegrad. Sercerjeva 11, Titovo Velenje
16.	Skaza Mira, Vekos, Topi, oskrba, Stanetova 13, Titovo Velenje
17.	Tanjšek Ivan. Gorenje TGO DSSS. Kardeljev trg 1, Titovo Velenje
18.	Žolnir Vida, Zdravstveni center, Cesta 1/23, Titovo Velenje
19.	Zohar Alojz, REK RLV, Prešernova 7. Titovo Velenje
20.	Nachbar Franc, Gorenje TGO, Jenkova 17, Titovo Velenje
21.	Zaverla Oto, Gorenje TGO, Kavče 14, Titovo Velenje
22.	Lubarda Angela, REK ESO Stanetova 32, Titovo Velenje
23.	Fužir Jelka, Center za soc. delo, Prešernova 9a, Titovo Velenje
25.	Pelko Janez, RSC Inženiring, Kvedrova 21, Titovo Velenje
26.	Vrtačnik Friderika, Veplas, Veljka Vlahoviča 44, Titovo Velenje
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 020-19/1982-1 Datum: 11. 10. 1982
PREDESEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Saje Alojz, s. r,
IVI.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 504. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 52. in 53. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Uradni list SRS, št. 23/77) in 185. člena statuta občine Velenje (Uradni list SRS št. 23/77) in 185 člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74 9/76. 2/78, 10/79, 15/80 in 4/82 na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 10. 1982 sprejela
SKLEP
o izvolitvi predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije za imeno-
vanje poslovodnega organa v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini Velenje.
i.
V razpisne komisije za imenovanje poslovodnega organa v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini Velenje se izvolijo naslednji:
1.	Verdnik Vlado, V1Z, Tomšičeva lOa, Titovo Velenje
2.	Korenič Slavko, TGO Gorenje, Cesta pod parkom 8, Titovo Velenje )
3.	Batič Alojz, Foitova 8, Titovo Velenje, Gorenie
4.	Jurič Roman, OS ZSS, Šaleška 2b, Titovo Vefenje
5.	Krelič Milan. OK ZSMS V. Vlahoviča 57, Titovo Velenje
6.	Koprivnikar Silvo, OK ZKS, Šaleška 2a, Titovo Velenje
7.	Dejanovič Boris, REK TES, Sercerjeva 20, Titovo Velenje
8.	Zakošek Vlado, Br. Mravljak 15, Titovo Velenje
9.	Novak Franc, RLV, Prešernova 6, Titovo Velenje
10.	Lichteneger Maks, Vekos, Topi. oskrba, V. VlahoviCa 44, Titovo Velenje
11.	Kopušar Rafael, TUS, Skale 31. Titovo Velenje
12.	Groznik Jože, Del. univerza, Kraigherjeva 8, Titovo Velenje
13.	Bole Marija, VIZ. OS Bratov Letonje, Šmartno ob Paki 116a
14.	Ležaič Miloš. Zdravstveni center, Prešernova 9b, Titovo Velenje
15.	Cesar Franc, Gimnazija, Efenkova 20, Titovo Velenje
16.	Meh Jože, Gorenje, Levstikova 5, Titovo Velenje
17.	Vrečko Jože, Projektivni biro, Sercerjeva 15. Titovo Velenje
18.	Sušin Viktor, RSC, Cankarjeva 2. Titovo Velenje
19.	OjsterSek Franc, Vegrad, Smarška 14. Titovo Velenje
20.	Ramšak Jože ESO-EO, Bevčc 30a, Titovo Velenje
21.	Krivec Franc. RLV, PreSernova 22a. Titovo Velenje
22.	Oremuž Branko, RLV, C. XIV, div. 15, Titovo Velenje
23.	Klemenčič Matjaž, RLV. Jenkova 25, Titovo Velenje
24.	Mešelj Ivan, RLV, Kardeljev trg 4, Titovo Velenje
25.	Hladin Milan, RLV, Partizanska 60, Titovo Velenje
26.	Kortnik Marjan, ESO, Cesta IX/2, Titovo Velenje
27.	Draž Anton, ESO, Uriskova 23, Titovo Velenje
28.	Jurčec Tomo, TES, Sercerjeva 20, Titovo Velenje
29.	Matjaž Boris, TES, Tošičeva 9, Titovo Velenje
30.	ReDŠe Albin. TGO Gorenie. Šaleška 2c. Titovo Velenje
31.	Zaverla Oto, TGO Gorenje, Kavče 14, Titovo"Velenje
32.	Lešnik Miro, TGO Gorenje, Tomšičeva 31, Titovo Velenje
33.	Turk Vinko, Gorenje PS, Tomšičeva 37, Titovo Velenje
34.	Trampuž Miroslav, Cankarjeva 2b, RSC, Titovo Velenje
35.	Boh Rudi, RŠC, Tomšičeva 10, Titovo Velenje
36.	Likar Damjan, Vekos, DOM, Kardeljev trg 3, Titovo Velenje
37.	Sluga Stane. Vegrad, Cesta 1/27, Titovo Velenje
38.	Hudarin Slavko, Vegrad, Kardeljev trg, Titovo Velenje
39.	Ljubojevič Miloš, HPH, Stanetova 6, Titovo Velenje
40.	Smid Tatjana, ZUV, Cesta 1/31, Titovo Velenje
41.	Omladič Milan, Skupnost za zaposlovanje, Tošičeva 33, Titovo Velenje
42.	Žohar Dragica, OS Gustav Šilih, Prešernova 7, Titovo Velenje
43.	Meh Marija, VVZ, Levstikova la, Titovo Velenje
2.
Predstavniki družbene skupnosti aktivno sodelujejo v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnega organa v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v skladu z določili zakona o združenem delu, zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike na območju občine Velenje.
3.
Izbor predstavnikov v razpisne komisije opravi v vsakem konkretnem primeru komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve oziroma njen predsednik, ki ga komisija za to pooblasti.
4.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Odlok št. 020-22/1978-1 z dne 5. 10. 1978.
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 020-20/1982-1 Datum: 12. 10. 1982
PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje Janez BASLE, s. r.
102.
Zemva Franc, Podkraj n. h.. Titovo Velenje Žolnir Mirko, Šaleška 16, Titovo Velenje Krepi Peter, Cesta 1/21, Titovo Velenje Sega Katja. Veljka Vlahoviča 44, Titovo Velenje strokovni tajnik Pece Ivan. SO Velenje
2.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 185. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 2/74, 9/76, 2/78, 10/79, 15/80 in 4/82) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 10. 1982 sprejela
SKLEP
o imenovanju članov upravnega odbora sklada za Intervencije v gospodarstvu občine Velenje
1.
V upravni odbor sklada za intervencije v gospodarstvu občine Velenje se
imenujejo:
predsednik:
Lednik Božo, Veljka Vlahoviča 1, Titovo Velenje člani:
Novak Franc, Cesta X/6, Titovo Velenje Miklavc Adi, Cesta na vrtače 17, Titovo Velenje
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 020-21/82-1 Datum: 4. 10. 1982
PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje Janez Basle, s. r.
103.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 14. člena Zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS 1/79) in 187. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 2/74.9/76, 2/78, 2/79. 15/80 in 4/82) na seji zbora združenega dela dne 4. 10. 1982 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegatov v skupščino sklada za Intervencije v kmetijstvu občine Velenje.
1.
V skupščino delegatov v skupščino sklada za intervencije v kmetijstvu občine Velenje
1.	Skarja Bojan, Vrnačke Banje 1, Titovo Velenje
2.	Korar Ivan, Topolšica 59
3.	Modrijan Mirko, Šmartno ob Paki 30
4.	Melanšek Jožica, Aškerčeva 1 a, Titovo Velenje
5.	Slatinšek Franc, Efenkova 2, Titovo Velenje
6.	Zaje Jože, Cesta 1025, Titovo Velenje
7.	Zelenko Jože, Subotiška 20, Titovo Velenje
8.	Kovač Milica, Sercerjeva 13, Titovo Velenje
9.	Kotnik Ivan, Podkraj 7 c, Titovo Velenje
10.	Kompanj Jože, Metlače 12, Šoštanj
11.	Rakun Ivo, Rečica ob Paki, Šmartno ob Paki	i
2.
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Številka: 023-43/82-1 Datum: 4. 10. 1982
Predsednik Skupščine občine Velenje Janez BASLE, s. r.
104.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 47. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81 in 185. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74, 9/76, 2/78. tO/79, 15/80 in 4/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevriih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. oktobra 1982 sprejela
SKLEP
o izvolitvi delegatov v delavski svet VEKOS TOZD Stanovanjska oskrba
1. -
Zbor združenega dela SO Velenje delegira v delavski svet VEKOS TOZD Stanovanjska oskrba:
1.	TURNSEK Franca, Ljubljanska 15/b, Titovo Velenje
2.	ZORKO Franca, Rudarska 2/b, Titovo Velenje.
Zbor krajevnih skupnosti SO Velenje delegira v delaveski svet VEKOS TOZD Stanovaniska oskrba:	.
1.	SIMONCIČ Igorja, Veljka Vlahoviča 59, Titovo Velenje je
2.	NAGODE Elico, Metleče 26, Šoštanj.
Družbenopolitični zbor delegira v delavski svet VEKOS TOZD Stanovanjska oskrba:
1. VRB1Č Vlada, Janka Ulriha 22. Titovo Velenje.
2.
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 023-34/1982-1 Datum: 4/10-1982
PREDSEDNIK • Skupščine občine Velenje Janez BASLE, s. r.
105.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 187. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 2/74, 9/76, 2/78, 10/79, 15/80 in 4/82) na seji zbora združenega dela dne 4. 10. 1982 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegatov v svet za muzejsko dejavnost, v svet za kuiturno-umetniško dejavnost in v svet za knjižnično dejavnost Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje.
1.
V svet za muzejsko dejavnost Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje se delegira:
1. Šilih Karel, upokojenec, Podkraj 7 a, T. Velenje
V	svel za kulturno-umetniško dejavnost Kulturnega centra »Ivan Napotnik«
Velenje se delegira:
1. I.etonja Pavla. Paška vas. Šmartno ob Paki
V	svet za knjižnično dejavnost Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje se
delegira:
1. DolejSi Milica. Celjska 100, T. Velenje
2.
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 022-16/82 Datum: 4. 10. 1982
Predsednik zbora združenega dela Alojz Saje, s. r.
106.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 61. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SO Sloveniji (Uradni list SRS 15/81) in 185. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje St. 2/74. 9/76. 2/78, 10/79, 15/80 in 4/82) na sejalne zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 10. 1982 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata v Odbor udeležencev Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
III.
V času javne razgrnitve lahko k osnutku spremembe zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti ter občani.
IV.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Številka: 350-18/79-1/1 Datum: 18. 10. 1982
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO VELENJE Božo LEDNIK. dipl. ing. fiz., s. r.
108.
Na podlagi 94. in 95. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/29 in 12/82) 1. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 38/82) in 2. člena odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/74) je Izvršni svet Skupščine občine Velenje na 24. seji dne 28. oktobra 1982 sprejel
ODREDBO
o razporeditvi delovnega času In uradnih ur upravnih organov Skupščine občine
Velenje.
1. člen
S to odredbo se v skladu z zakonom določa delovni čas in njegova razporeditev ter uradne ure za stranke pri upravnih organih Skupščine občine Velenje.
2. člen
Delovni čas traja
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od I
—	v sredo od 8. do 18. ure
3
O <
(0 3 cr
cd
O <
O <
CD D
do 16. ure
CZ
□o
3>
o
V odbor udeležencev Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji se imenuje skupen delegat skupščin občin
Pfaifer Ivan, Ulica bratov Vošnjak 3, Celje.
2.
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 021-34/82 Datum: 11. 10. 1982
Predsednik Skupščine občine Velenje Janez Basle, s. r.
3.	člen
Uradne ure za stranke trajajo:
V ponedeljek in petek od 8. do 12. in od 14. do 16.
v sredo od 8. do 12. in od 14. do 16.
Delovni čas in uradne ure, določene s tem odlokom, se v času od 1. aprila do 30. septembra začnejo oziroma končajo eno uro prej, če s posebnim zakonom ne bo urejeno računanje časa v poletnem oziroma zimskem obdobju.
4.	člen
Delovni čas iz 2. člena velja tudi za Temeljno sodišče Celje — enoto Velenje, Temeljno tožilstvo Celje — enoto Velenje, Organ za postopek o prekrških, Družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje ter druge organe pri Skupščini občine Velenje.
5.	člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov Skupščine občine Velenje, objavljena v Uradnem vestniku občine Velenje, št. 7/81.
6.	člen
Odi. II. do 15. 11.1982 traja začasni delovni čas v občinskih upravnih organih in organizacijah iz 4. člena te odredbe od 7. do 15. ure oziroma v sredo od 7. do 17. ure.
7.	člen
Ta odredba prične veljati 2. novembra 1982.
Številka: 14-5-1982-1/6
Datum: 28/10-1982
C/O
o
OD
O
Izvršni svet Skupščine občine Velenje
PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Velenje Božo LEDNIK dipl. ing. fiz., s. r.
107.
Na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67. 27/72 in 8/78) ter 2. člena Odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine
Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 7/74,) je Izvršni svet Skupščine občine
Velenje na 22. seji dne 13. 10. 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe ZN Šmartno ob Paki (ureditev centra) P-369
I.
Javno se razgrne sprememba ZN Šmartno ob Paki (ureditev centra. Spremembo zazidalnega načrta je izdelal Zavod za urbanizem Velenje v avgustu 1982 pod
št. P-369.
II.
Osnutek spremembe zazidalnega načrta bo javno razgrnjen 30 dni od objave tega sklepa v prostorih Zavoda za urbanizem v Titovem Velenju, Tomšičeva in
Skupščine občine Velenje v Titovem Velenju, Titov trg 1.
Občinski komite za družbene dejavnosti
109.
Na podlagi 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in na predlog Zgodovinskega arhiva v Celju v upravni stvari določitve družbe-
O
Si
*
0>
o:
ZJ
no pravnih oseb in društev, ki so dolžne izročati arhivsko gradivo, je Občinski komite za družbene dejavnosti Skupščine občine Velenje sprejel naslednjo
ODLOČBO
o družbeno pravnih osebah in društvih, ki so dolžne izročati pri njih nastalo arhivsko gradivo Zgodovinskemu arhivu v Celju
1.	člen
Naslednje družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Velenje, so dolžne izročati pri njih nastalo arhivsko gradivo Zgodovinskemu arhivu v C5lju:
Seznam družbeno pravnih oseb in društev je v prilogi!
Zgodovinski arhiv v Celju (v nadaljevanju: arhiv) prevzematudi arhivsko gradivo pravnih predhodnikov in pravnih naslednikov navedenih pravnih oseb in društev po seznamu.
2.	člen
Družbeno pravne osebe in društva, ki majo sedež na območju občine Velenje in niso vsebovani v 1. členu te odločbe, morajo izročiti arhivu arhivsko gradivo, ki ga določi arhiv, če arhiv ugotovi, da je to potrebno zaradi dopolnitve prevzetega arhivskega gradiva iz določenega časa ali v zvezi z določenimi vprašanji.
3.	člen
Družbenopravne osebe in društva morajo izročiti arhivu tudi arhivsko gradivo, ki so ga prevzeli od družbeno pravnih oseb oziroma društev, ki so prenehali z delom in so imeli sedež na območju občine Velenje, če arhiv ugotovi, da ima to gradivo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost.
4.	člen
Družbeno pravne osebe in društva morajo izročiti arhivu tudi dokumentarno gradivo, ki ga imajo inje nastalo:
—	do 9. m^ja 1945,	„„ „ , .
—	do nacionalizacije 5. decembra 1946 oziroma, 28. aprila 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij,
—	do 18. julija 1946, kadar gre za gradivo zadrug.
5.	člen
Družbeno pravne osebe in društva iz 1. do 4. člena te odločbe morajo sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, od biranju in izročanju arhivskega gradiva ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona o naravni in kulturni dediščini zagotoviti potrebna sredstva in strokovno usposobljene delavce.
6.	člen
Družbeno pravne osebe in društva, ki iamjo sedež na območju občine Velenje, a ne izročajo arhivskega gradiva arhivu, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo. Drugemu imetniku lahko odstopajo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva.	,
Kot arhivsko gradivo je razumeti dokumentarno gradivo v smislu 58. člena m odbrano po prvem odstavku 59. člena zakona o naravni in kulturni dediščini.
7.	člen
Ta odločba se objavi v Ur. vestniku občine Velenje in začne veljati osmi dan po objavi.
Odločba je oproščena upravne takse po 29. točki 19. Člena zakona o upravnih taksah (Ur. l.SRS, št. 7/72, 11/79,23/82).	. t „ J v
PRAVNI POUK: Zoper to odločbo je dopustna pritožba v 15 dneh od prejema odločbe na Republiški komite za kulturo in znanost. Pritožbo je treba vložiti pri organu, kije odločal na prvi stopnji, pisno ali ustno na zapisnik.
Številka: 037-1/81-1 Datum: 29. 9. 1982
PREDSEDNICA Obč. komiteja za družbene dejavnosti ŠTEFKA KORDEŠ , s. r.
SEZNAM USTVARJALCEV ARHIVA V OBClNI VELENJE (PO DO) 01 Industrija in rudarstvo
06	Promet in zveze
1.	REK Avtopark
2.	PTT Celje, TOZD za PTT promet Velenje
07	Trgovina
1. Gorenje Promet — Servis s temeljnimi organizacijami
L RLV s temeljnimi organizacijami : Termoelektrarna Šoštanj s temeljnimi organizacijami
I.	REK I
2	REK "
3'. REK Plastika s temeljnimi organizacijami
4.	REK ESO s temeljnimi organizacijami
5.	REK EFE
6.	REK Tiskarna
7.	TGO Gorenje s temeljnimi organizacijami 8 VEPLAS s temeljnimi organizacijami
9.	Elektrokovinarski obrati s temeljnimi organizacijami
10.	Inženiring
II.	Modni salon
12.	IUV, TOZD Tovarna usnja Šoštanj
13.	Elkroj Mozirje, TOZD Konfekcija Šoštanj
03	Gozdarstvo
1.	GG Nazaije, TOZD Jelka Šoštanj
2.	GG Nazarje, TOK Šoštanj
OS Gradbeništvo
1.	GIP Vegrad s temeljnimi organizacijami
2.	Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo
3.	Gradbena obrtna zadruga Velenje
2. ERA s temeljnimi organizacijami
e, TOZD Prodaja Šoštanj 4. Nama Ljubljana, TOZD Veleblagovnica Titovo Velenje
3. Merx Celje,
.. Nama Ljubi_______
5. KK Ptuj, TOZD Tržnica Titovo Velenje
08	Gostinstvo in turizem
1. Turistična, gostinska in propagandna DO Paka s temeljnimi organizacijami
09	Obrt in osebne storitve
1.	Brivnice in česalnice
2.	Združenje samostojnih obrtnikov
10	Stanovanjska in komunalna dejavnost
1. VEKOS
11	Fin., tehnične, poslovne storitve
1.	Projektivni biro
2.	Zavod za urbanizem
3.	Gorenje Raziskave in razvoj
4.	Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje
5.	Gorenje SOZD — DSSS
5. REK SOZD — Delovne skupnosti AOP, Zavarovanje, Družbeni standard, DSSS
12	Izobraževanje, znanost, kultura In informacije
1.	Vzgojnoizobraževalni zavod Velenje s temeljnimi organizacijami
2.	Delavska univerza
3.	Šolski center Titovo Velenje s temeljnimi organizacijami
4.	Glasbena šola Fran Korun Kožcljski
5.	Kulturni center Ivan Napotnik
6.	Center za informiranje, propagando in založništvo
7.	Kino Velenje
13	Zdravstvo in socialno varstvo
1.	Zdravstveni center Velenje s temeljnimi organizacijami
2.	Združene lekarne
3.	Vzgojnovarstveni zavod Velenje
4.	Vzgojnovarstveni zavod Sošatanj
5.	Dom za varstvo odraslih
14 Družbenopolitične skupnosti, sls in dpo
1.	Skupščina občine Velenje (OS, IS, UO, strokovna služba)
2.	Delovne skupnosti upravnih organov in strokovne službe SO in IS
3.	Občinsko sodišče
4.	Organ za postopek prekrškov SO Velenje
5.	Služba družbenega knjigovodstva
6.	Sklad za financiranje potreb SLO
7.	Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje
8.	OK ZKS Velenje
9.	OK SZDL Velenje
10.	OS ZSS Velenje
11.	OK ZSMS Velenje
12.	Občinska organizacija ZRVS Velenje
13.	Občinska organizacija rdečega križa Velenje
14.	OK klubov OZN Velenje
15.	Kulturno prosvetno društvo amatersko gledališče Velenje
16.	Šaleška folklorna skupina Velenje
17.	Turistično društvo Velenje
18.	Občinska zveza prijateljev mladine
19.	Zveza prostovoljcev borcev za severno mejo 1918—1919
20.	Zveza tabornikov občine Velenje
21.ZZB	NOV Velenje
22.	Kotalkarsko drsalni klub Velenje
23.	Zveza letalskih organizacij — Aero klub Gorenje
24.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje
25.	Občinska izobraževalna skupnost
26.	Občinska kulturna skupnost
27.	Zveza kulturnoprosvetnih organizacij Velenje
28.	Občinska skupnost otroškega varstva
29.	Občinska skupnost socialnega skrbstva
30.	Občinska telesnokulturna skupnost
31.	Zveza telesnokulturnih organizacij
32.	Občinska skupnost socialnega varstva
33.	Občinska zdravstvena skupnost
34.	Občinska raziskovalna skupnost
35.	SPIZ — enota Velenje
36.	Občinska skupnost za zaposlovanje
37.	Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje
38.	Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti
39.	Strokovna služba Občinske zdravstvene skupnosti
40.	Temeljna vodna skupnost Paka
41.	Strokovna služba komunalne skupnosti občine Velenje
42.	Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje
43.	Samoupravna interesna stanovanjska skupnost Velenje
44.	Kmetijsko zemljiška skupnost občine Velenje
45.	Stavbno zemljiška skupnost občine Velenje
46.	Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Velenje
47.	Skupnost za varstvo pred požari občine Velenje
48.	Strokovna služba skupnosti za varstvo pred požari
49.	Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Velenje
50.	Vse Krajevne skupnosti v občini.
110.
Občinski komite za družbene dejavnosti SO Velenje je na podlagi 12. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe (Ur. v. občine Velenje, št. 9/81 in 7/82) ter 17. člena Poslovnika o delu Občinskega komiteja za družbene dejavnosti, na svoji seji, dne 14/7-1982, sprejel
SKLEP
o imenovanju koordinacijskega odbora za vzdrževanje in izgradnjo objektov na področju družbenih dejavnosti
i.
Imenuje se koordinacijski odbor za vzdrževanje in izgradnjo objektov na področju družbenih dejavnosti.
V	koordinacijski odbor se imenujejo:
1,	Milan STEHARNIK — za objekte s področja telesne kulture, predsednik
2.	Dušan DOL1NAR — za objekte s področja osnovnega šolstva
3	Drago SULEK — za objekte s področja UI
4,	Herman OROŽNIK — za objekte s področja otroikega varstva
5.	Marjan MARINŠEK — za objekte s področja kulture
6 K risiijan HRASTEL — za objekte s področja zdravstva 7, Jelka FUŽ1R — za objekte s področja socialnega varstva
II.
Koordinacijski odbor za vzdrževanje in izgradnjo objektov na področju družbenih dejavnosti:
—	evidentira vse objekte družbenih dejavnosti,
—	ugotavlja stanje objektov in oblikuje predloge ukrepov,
—	usklajuje potrebe po novih naložbah in vzdrževanju obstoječih, vire sredstev ter njihovo prioriteto,
—	nuzdoruje izvajanje programov naložb in vzdrževanja,
—	obdobno obravnava analize ter poročila o investicijskih sredstvih in porabi,
—	daje predloge za reševanje posameznih vprašanj v zvezi s projekti za objekte družbenih dejavnosti,
—	opravlja druge naloge, ki se nanašajo na naložbe v družbene dejavnosti in naloge, ki mu jih v zvezi s tem poveri komite.
III.
Koordinacijski odbor za vzdrževanje in izgradnjo objektov na področju družbenih dejavnosti opravlja svoje delo na sejah v skla.j'i s Poslovnikom za delo Občinskega komiteja za družbene dejavnosti.
Mandatna doba članov koordinacijskega odbora je enaka kot za člane komiteja.
IV.
Sklep velja takoj in se objavi v uradnem vestniku občine Velenje.
PREDSEDNICA Obč. komiteja za družb, dejavnosti ŠTEFKA KORDES, s. r,
111.
Občinski komite za družbene dejavnosti SO Velenje je na podlagi 12. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe (Ur. v. občine Velenje, št. 9/81 in 7/82) ter 17. člena Poslovnika o delu Občinskega komiteja za družbene dejavnosti, na svoji seji, dne 14. 7. 1982, sprejel
SKLEP
o imenovanju koordinacijskega odbora za usmeijeno Izobraževanje in usmerjanje vpisa
I.
Imenuje se koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje in usmerjanje
vpisa.
V	koordinacijski odbor se imenujejo:
1.	Joža SEME. Občinska skupnost za zaposlovanje, predsednica
2.	Marjeta PRIMOZlC. Šolski center Titovo Velenje
3.	Vito KOLSEK. Šolski center tozd Dom učencev Titovo Velenje
4	Srečko PETERL1N, Občinska izobraževalna skupnost Velenje
5.	predstavnik enote PIS za kovinarstvo in metalurgijo Velenje
6.	Mira VIDEČNIK. VIZ Velenje, član komisije za vzgojo in izobraževanje pri Svetu občin celjskega območja
7.	Vlasta URLEP, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica
8.	Vida ROBIDA, TOO Gorenje Velenje
9.	Martin STAJNER. REK Velenje
10.	Franc GAŠPER. G1P Vegrad Velenje
II.
Koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje in usmerjanje vpisa:
—	usklajuje politiko in cilje razvoja usmerjenega izobraževanja v občini,
—	sodeluje pri planiranju razvoja vzgoje in izobraževanja z upoštevanjem potreb, ki izhajajo iz usmeritev družbenoekonomskega razvoja, dolgoročnega razvoja
znanosti, tehnologije in organizacije dela, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter kulturnega razvoja,
—	daje soglasja (mnenja) k tistim programom izpopolnjevanja strokovne izobrazbe, ki jih sprejemajo posamezne temeljne organizacije združenega dela uporabnikov in izvajalcev, ki imajo splošno veljavnost,
—	obravnava predloge načrtov akcije vpisa za posamezno šolsko leto,
—	spremlja priprave za izvedbo razpisa za vpis v izobraževanje po programih za pridobitev izobrazbe,
—	spremlja priprave na informativne dni, ki jih organizirajo izobraževalne organizacije praviloma 10 dni po objavi razpisa za vpis ter usklajuje aktivnost v zvezi z informiranjem kandidatov, zbiranjem in obravnavo prijav za vpis, medsebojnim informiranjem nosilcev usmerjanja o prijavljenih kandidatih, svetovanjem in usmerjanjem kandidatov za doseganje z razpisom predvidenega števila učencev oziroma študentov, pomočjo kandidatom pri usmerjanju,
—	obravnava analize izobraževalnih organizacij o prijavljenih kandidatih za izobraževanje,
—	usmerja aktivnost v primeru potrebe za podaljšanje roka za prijavo kandidatov v še nezasedene programe,
—	ugotavlja ali je izvedno obveščanje kandidatov o izpolnjevanju pogojev za vpis ter opravljeno svetovanje za tiste kandidate, ki niso bili izbrani,
—	izvaja nadzor nad zakonitostjo dela srednjih šol, delavske univerze, izobraževalnih centrov in domov za učence,
—	obravnava posamezna pomembnejša vprašanja usmerjenega izobraževanja, zlasti problematiko usmerjanja žensk v proizvodne poklice,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri komite.
III.
Koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje in usmerjanje vpisa opravlja svoje delo na sejah v skladu s Poslovnikom za delo Občinskega komiteja za družbene dejavnosti.
Mandatna doba članov koordinacijskega odbora je enaka kot za člane komiteja.
IV.
Sklep velja takoj in se objavi v uradnem vestniku občine Velenje.
PREDSEDNICA Obč. komiteja za družbene dejavnosti ŠTEFKA KORDES s. r.
112.
Občinski komite za družbene dejavnosti SO Velenje je na podlagi 12. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe (Ur. v. občine Velenje, št. 9/81 in 7/82) ter 17. člena Poslovnika o delu Občinskega komiteja za družbene dejavnosti, na svoji seji, dne 14/7-1982, sprejel
SKLEP
o imenovanju koordinacijskega odbora za svobodno menjavo dela
1.
Imenuje se koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela.
V koordinacijski odbor se imenujejo:
1.	Štefka KORDES — za komite za družbene dejavnosti, predsednica
2.	Marija KUZM AN — za otroško varstvo in raziskovanje
3.	Srečko PETER LIN — za izobraževanje in strokovno službo SIS
4.	Berta SOBA — za kulturo
5.	Marjan KOLENC — za telesno kulturo
6.	Ivo BLEKAC — za zdravstvo
7.	Leopolda LUKIČ — za socialno varstvo in posebej za soc. skrbstvo
8.	Jože SEME, oz. vodja strokovne službe — za zaposlovanje
9.	Maks PODLESNIK — za pokojninsko invalidsko zavarovanje in starostno zavarovanje kmetov.
II.
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela:
—	opravlja funkcijo usklajevanja programov posameznih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter drugih elementov samoupravnih sporazumov o temeljih planov ter družbenega plana občine,
—	usklajuje predloge meril za vrednotenje programov storitev z upoštevanjem sorazmerja med samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti,
—	zagotavlja celovit in enakomeren razvoj družbenih dejavnosti v skladu s potrebami in interesi družbene skupnosti,
—	sodeluje pri uresničevanju skupnih osnov svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih in izvajanju nadzora nad zakonitostjo poslovanja in dela samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri komite.
III.
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela opravlja svoje delo na sejah v skladu s Poslovnikom za delo Občinskega komiteja za družbene dejavnosti.
Mandatna doba članov koordinacijskega odbora je enaka kot za člane komiteja.
IV.
Sklep velja takoj in se objavi v uradnem vestniku občine Velenje.
PREDSEDNICA Obč. komiteja za družbene dejavnosti ŠTEFKA KORDES, s. r.
Popravki objavljenih predpisov
1. V Odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiMeno besedilo) SkupMine občine Velenje, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje It. 6/82 dne 13. 5. 1982 je pri tarifni Itevilki 7 pomotoma izpuSčena stopnja 10%.	, ,,	_, „ . .
2 V Odloku o spremembi odloka o poimenovanju ulic v mestu Titovo Velenje, kije bil objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje »t. 8/82 dne 29. 7. 1982 je pravilen naziv ulice »Stantetova ulica«.	......
3. V Odloku o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine Velenje in o zagotavljanju in usmeijanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985, kije bil objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje St. 8/82 dne 29.7.1982 je v 12. členu na koncu pravilen datum ».. po 1. juliju 1982.«
4 V Odločbi o ustanovitvi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, ki je bila objavljena v Uradnem vestniku občine Velenje It. 8/82 dne 29. 7. 1982 je potrebno v 2. členu v 6. alinei dodati za besedo »drugih« le besedo »izrednih«. v 13. alineji pa se popravi beseda »nepremičnin« v »nepremičnih«. Za 5. členom so pomotoma odtisnjeni členi 3.. 4. in 5., ki se zato črtajo. Številka «p«a pa je pravilno 021-26/81-1.
5.	V Odločbi o ustanovitvi Zgodovinskega arhiva v Celju, kije bila objavljena v Uradnem vestniku občine Velenje It. 8/82 dne 29. 7. 1982 manjka v 2. členu zadnji odstavek, ki se glasi:
»Arhiv opravlja naloge varstva za arhivsko gradivo, kije nastalo oz. nastaja pri organih, organizacijah, skupnostih in drugih samostojnih pravnih osebah, ki so imele oz. imajo sedel na območju, za katerega je ustanovljen, razen za gradivo, za katerega opravljajo naloge varstva v skladu s zakonom o naravni in kulturni dediščini Arhiv v SR Sloveniji in organi iz 100. člena tega zakona.«
Številka spisa je pravilno 022-29/81-5.
6,	V Sklepu o izvolitvi komisij pri Skuplčini občine Velenje, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje It. 8/82 dne 29. 7. 1982 manjka v točki 2 kot član komisije za zadeve borcev NOV in vojalkih invalidov član Edo Medved iz Titovega Velenja. Zupančičeva 2.
SEKRETAR Skupičine občine Velenje Tone Hribar dipl. prav. s. r.
t

t
»URADNI VESTNIK OBČINE VELENJE« Je rubrika »NaSega časa,« glasila SZDL — Izdaja Center za informiranje, propagando in založniStvoVelenje, p. o„ Titovo Velenje, Foltova 10 — Glavni urednik Marijan Lipovšek,odgovorni urednik Stane Vovk — Grafična priprava in tisk ČGP Večer Maribor.
Za »NaS čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta skupSčine SR Slovenije štev. 421-1/72 z dne 18.
februarja 1974 In plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Letna naročnina za Nal čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge oraanizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti In krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike znaSa 600 din in je vplačljiva vnaprej.
18. november 1982 * Titovo Velenje
PONUDBA MESECA
nascas*stran7
V PRTLICJU VELEBLAGOVNICE NAMA Titovo Velenje!
nama
VELEBLAGOVNICA NAMA TITOVO VELENJE
MRZLA ZIMA
TOPEL DOM!
Preskrbite si toplovodne kotle za centralno ogrevanje na trda goriva naših znanih proizvajalcev:
•	TAM - STADLER Maribor,	• S IG M A Žalec in
•	FERROTHERM Maribor,	• ITPP RIBNICA.
Pestra izbira izdelkov bele tehnike, akustike, malih gospodinjskih aparatov ter barv in lakov!
lUUOTIHMOl
VSE ZA DOM IN DRUŽINO V ENI HIŠI
obrestne
\ A

Večina naših načrtov in želja je tako ali drugače povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o.kateri velja razmisliti.
Nove obrestne mere za nenamenske dinarske hranilne vloge so:
7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno)
13% za vloge vezane nad 1 leto
15% za vloge vezane nad 2 leti
20% za vloge vezane nad 3 leta
Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so:
7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno)
9% za vloge vezane nad 1 leto
11 % za vloge vezane nad 2 leti
12,5% za vloge vezane nad 3 leta
Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri.

ljubljanska banka

tmutmi
SL0VENIJALES I
Slovenj Gradec j
Pohištvo, okna, vrata in gradbeni material —	j vse na enem mestu
pri Slovenijales, Slovenj Gradec, Glavni trg 26	j
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUPI	\
m
i
Smučarske hlače prodajalnah!
ELKROJ v vseh sodobnih
1 S
1
Ce želite biti oblečeni moderno in poceni obiščite industrijsko prodajalno „ELKROJ" v Nazarjah, kjer boste lahko kupili tudi moške,
g ženske in otroške hlače iz vseh vrst blaga (z • g napako) po najnovejši modi do 40 % ceneje. •
i
VELIKA IN RAZNOVRSTNA IZBIRA, PREPRIČAJTE SE!
IMMMIHM«
i
salon meblo
CELJE
STILNO POHIŠTVO
Z obiskom v SALONU MEBLO v CELJU, Vrunčeva 2a boste gotovo uresničili zamisel o tem, kako lepo in prijetno opremiti stanovanje. Zraven drugega programa je na voljo v SALONU MEBLO v CELJU tudi
ATLANTA !
Ko boste v Celju ne pozabite obiskati SALONA MEBLO, Vrunčeva 2a.

Tončka in Srečko Rijavec
Praznovala sta 60 let skupnega življenja
s. stran ★ nas cas_ NAŠI KRAJI IN LJUDJE _Titovc Velenie * 18 novembef 1982
Življenjske poti so zelo različne in le redki so tisti, ki ostanejo skupaj šestdeset let. Ta pomemben življenjski jubilej pa sta prejšnji teden beležila Tončka in Srečko Rijavec iz Bračičeve v Titovem Velenju.
»Ni bilo vselej lahko,« se spominja Tončka Rijavec,« saj težave gotovo nastopijo v vsakem zakonu. Pomembno je, da jih človek zna premagovati. Nama je to uspelo.
Tončka in Srečko sta se poročila 9. novembra leta 1922 v Celju. Srečko je delal na elektrostrojnem obratu rudnika Zabukovica, leta 1935 pa so se preselili v Titovo Velenje, kjer bil poslovodja v rudniku. V Velenju niso bili dolgo, saj so jih konec julija leta 1941 izselili v Bosno. Zakonca Rijavec sta .imela takrat osemnajst in petnajstletni
hčerki, v izgnanstvu pa se jima je rodil še sin.
Takoj po osvoboditvi so se vrnili v Titovo Velenje, kjer je delal Srečko na rudniku, po upokojitvi pa je postal upravnik Kina. Tudi Tončka se je po vojni zaposlila, in sicer je bila blagajni-čarka velenjskega Kina.
»Mnogo hudega sva prestala v življenju,« pravita Rijavčeva,« najbolj pa se bojiva vojne, ki nam je vsem prizadela toliko strahot.«
V Titovem Velenju sta ostala Rijavčeva sama, saj živijo njuni otroci v Ljubljani in v Zagrebu. Imata štiri vnuke in dva pravnuka.
Oba sta videti še čila in zdrava, vendar je Srečko že dolga leta srčni bolnik in le težko hodi, Tončka pa ima sladkorno bolezen, zdravnik pa ji je zaradi oslabelih oči odsvetoval gledanje televizije. Odpovedati se je morala
tudi ročnim delom, kar ji je bilo v veliko veselje.
Kljub temu Tončka še vedno sama kuha, za ostala dela pa ima pomočnico.
Mnogo sreče, zdravja, družinskega razumevanja.
so jima ob pomembnem življenjskem jubileju izrekli tudi predstavniki krajevne skupnosti Velenje Desni breg. Čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo Našega časa. M. Zakošek
Svoboda Šoštanj
Krajevna skupnost Center — desni breg
S preprostim programom pritegniti krajane
Kulturno življenje v nekaterih krajevnih skupnostih naše občine ni takšno kot bi moralo biti. Prireditev je prav malo, pa še te privabijo v dvorane le malo obiskovalcev. Kulturna društva se »ubadajo« z mnogimi težavami, ki ovirajo prizadevnejše delo na tem področju.
Tudi šoštanjska Svoboda se s prav posebej pestrim delom ne more ponašati. Čeprav združuje pet sekcij, te zaradi obilice težav ne morejo bolje delati. V Svobodo Šoštanj je vključenih okoli 150 krajanov. Nekaj jih prepeva v mešanem pevskem zboru, drugi delujejo v pihalni godbi Zarja, imajo skupino harmonikarjev —
diatoničarjev, v zadnjem času pa poskušajo znova »spraviti na noge« dramsko sekcijo.
Mešani pevski zbor je dosegel v zadnjih letih precejšen napredek. Priznanja in pohvale, ki jih je prejel na raznih tekmovanjih, so zavidanja vredna. Zbor je na lanskoletnem tekmovanju v Mariboru prejel bronasto priznanje. V tem letu pa se srečujejo člani mešanega pevskega zbora z nekaterimi težavami, ki so precej zavrle njihovo delo. »Zbor je dosegel resnično visoko raven in se je uvrščal med boljše. V tem letu pa smo ostali brez sedanje zborovodkinje. Njen odhod se močno pozna. Našli smo novo zborovodkinjo, vendar je še mlada in brez izkušenj. Vaje so za ubrano in disko petje nujno potrebne. Mi pa se sestajamo le enkrat na teden, največkrat ob petkih. Prej je zbor štel 35 do 40 pevcev, secfaj jih v njem prepeva le še 25. Nekateri pevci so že vešči in izkušeni, zato sedaj ne prihajajo radi na vaje. Poskušali smo najti novega, starejšega in izkušenega pevovodja, ob katerem bi se kalila tudi sedanja zborovodkinja, vendar naša prizadevanja še niso obrodila želenih sadov. Trudili se bomo še naprej, saj želimo obdržati zbor skupaj ter gojiti lepo slovensko pesem,« je pričel pogovor predsednik šoštanjske Svobode Maks Medved. Zaradi naštetih težav so se člani mešanega pevskega zbora odločili za manj zahteven program. Nekaj časa bodo prepevali predvsem slovenske pesmi. Z njimi bi radi popestrili kulturno mrtvilo kraja. Staro slovensko blago, predvsem domače pesmi, privabijo v kulturne hrame več obiskovalcev, z rednimi vajami pa je tudi te moč spraviti na visoko raven. Zagotovo s takim rogramom ne bodo zadovoljili e ljubiteljev lepega petja, ampak bodo krajane med sabo zbližali. Na kakšna zahtevnejša tekmovanja se mešani pevski zbor Svobode Šoštanj ne bo odpravil, saj ta zahtevajo velike pevske sposobnosti. Zato pa bodo pripravili več gostovanj po krajevnih skupnostih v občini.
Pe
Harmonikarjev — diatoničarjev je sedem. So dokaj prizadevni, vendar se tudi ti »ubadajo« z nekaterimi težavami. Energetska kriza, pomanjkanje bencina, je zavrla tudi njihovo delo. Harmonikarji so iz okolice Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Plešivca, in na vaje težje prihajajo. Letos spomladi so se šoštanjski diatoni-čarji udeležili republiškega srečanja na Pokljuki in bili prvi. Glasove svojih prijateljic pa so ponesli tudi na gostovanjih v Italiji.
Godbe Zarja ni treba našim bralcem posebej predstavljati. Na tekmovanjih tudi ta letos ni bila, ampak se je odpravila na števila gostovanja doma in v tujini. Godbeniki so gostovali v Ronkih v Italiji pri tamkajšnjem prosvetnem društvu. Z njimi so letos navezali tesnejše stike. Dokaj prizadevno sodelujejo in izmenjujejo izkušnje s prosvetnim društvom Slovan in šolo v Padriščah, ki nosi ime partizanskega pesnika Karla Destov-nika-Kajuha. Šoštanjski godbeniki so bili gostje Koroških Slovencev iz Semprimoža, s katerimi tesneje sodelujejo dobra tri leta. Našim rojakom so se predstavili ob 60-letnici tamkajšnjega prosvetnega društva Danica, gostovali so še v Špitalu. V prihodnjem letu bo takšnih gostovanj mnogo manj, saj ta zahtevajo veliko denarja. Tega pa nimajo.
Dolgoletno tradicijo ima njihov oktet, ki bo 8. februarja prihodnje leto slavil 20-letnico delovanja. Brez težav niso tudi ti. Starejši pevci odhajajo, z novimi, mladimi pa je treba delati vedno znova. Do sedaj se je oktet udeležil vseh srečanj v Šentjerneju, le letos so pevci ostali doma.
Dramska sekcija je bila pri
šoštanjski Svobodi nekdaj zelo prizadevna. Nato je njeno delo nekoliko zastalo. V tem letu pa jo poskušajo znova »spraviti k življenju«. Ob 8. marcu, dnevu žena so se člani dramske skupine po nekaj letih znova predstavili krajanom, in sicer s kratko zgodbo. »Čeprav imamo kulturni dom, je ta sila nefunkcionalen. Za vaje dramske skupine ni nikjer primernejših prostorov. Poleg tega je v šoštanjskem kulturnem hramu še knjižnica. Ze mešani pevski zbor ima vaje v sindikalni dvorani na krajevni skupnosti, niti priznanj in pohval nimamo kam obesiti, kako bi potem našli primeren prostor za vaje dramske skupine,« je potožil Maks Medved. Poleg neustreznih delovnih prostorov jih tare še ena — režiser. Za profesionalnega nimajo dovolj denarja, v okolici pa tudi ni takšnega, ki bi bil pripravljen in voljan delati. Tudi člani te sekcije se bodo občinstvu predstavili z lažjim programom, saj izkušnje kažejo, da stare igre privabijo v dvorane mnogo več obiskovalcev.
Za prihodnje leto člani Svobode Šoštanj nimajo izdelanega dokončnega delovnega programa. Denarja za delo vseh sekcij je bore malo. Svoje zahteva vzdrževanje doma, saj so uspeli v tem letu z muko in težavo kupiti le reflektoije in vsaj malo bolje opremiti oder. Čeprav jim velikokrat priskoči na pomoč občinska kulturna skupnost, sredstva ne bodo zadoščala za še pestrejšo in razvejano dejavnost društva. Ob vseh težavah si šoštanjski kulturniki želijo le eno: združiti, zbližati krajane, jih kulturno osveščati, čeprav le s preprostimi deli.
T. P.
Sekcije se ubadajo z različnimi težavami
program
Preteklo sredo so se v krajevni skupnosti Center — desni breg sešli na sejo člani skupščine te krajevne skupnosti. Seje so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter združenega dela. Najprej so obravnavali uresničitev delovnega načrta za leto 1982. Ugotovili so, da so vsa zastavljena dela (zunanji vod toplifikacije, dvoje pešpoti, posaditev okrasnih dreves in ureditev zelenic,) povsem uresničili. Razveseljivo ob tem pa je, da so za vsa omenjena in še nekatera druga dela porabili nekoliko manj denarja kot so sprva načrtovali.
Tudi v srednjeročnem obdobju, zlasti v prihodnjem letu, jih čaka še veliko dela. Predvsem želijo urediti dvoje križišč (Jenkova—Tomšičeva in Tomšičeva—Kidričeva) ter nanje postaviti prepotrebne semaforje. Nič manj ni pomembno vprašanje ureditve avtobusnega postajališča pri »Tržnici«. Tudi o stanovanjskem naselju, »provizoriju« so člani skupščine spregovorili. Gre namreč za nekaj stanovalcev, ki živijo v neustreznih življenjskih razmerah. Da bi tem stanovalcem omogočili boljši družbeni standard, in to vprašanje v prihodnjem letu tudi rešili, so predlagali delegaciji stanovanjske skupnosti, da o tem spregovori na svoji seji skupščine. Za vsa omenjena dela v prihodnjem letu pa bo potrebno zbrati kar precej denarja. Tega pa je v vseh krajevnih skupnostih čedalje manj. Nekaj denarja bodo dobili iz samoprispevka, v prihodnje leto pa bodo tudi prenesli letošnja neporabljena sredstva.
Ko so na seji spregovorili o delu delegacij, le-teh imajo v krajevni skupnosti 12, so ugotovili, da vse delegacije še zlasti delegacija zbora krajevnih skupnosti, dobro delajo. Res pa je tudi to, da sta dve delegaciji zaradi preselitve nekaterih delegatov iz krajevne skupnosti, številčno nepopolni.
Precejšnjo pozornost so člani skupščine namenili tudi bližnjim volitvam novih organov krajevne skupnosti, ki bodo 20. decemtra letos. Kot nam je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti LJUBO SUPIČ, so na seji določili tudi število članov nove skupščine. »Štela bo 50 članov, sestavljali pa jo bodo predlagani deiegati vseh sosesk, družbenopolitičnih organiza-
Uresničili letošnji delovni
SREČANJE•SREČANJE•
Tine Podpečan
Ljubo Supič
cij, samoupravnih interesnih skupnosti ter združenega dela. Najprej bodo zbori občanov po vseh soseskah, kjer bodo krajani razpravljali o evidentira-
nih možnih kandidatih ter le-te tudi potrdili. O vseh predlaganih kandidatih bodo spregovorili še delegati krajevna konferenca, socialistične zveze, ki so za bodočega predsednika skupščine in sveta KS predlagali sedem možnih kandidatov. To pomeni, da bodo volitve, ki so pred nami kar najbolj demokratično in samoupravno izvedene«.
V nadaljevanju seje so člani spregovorili tudi o trenutnem pomembnem vprašanju, to je o notranji toplifikaciji Tomšičeve 27,29,31, Jenkove 6,8,10. ter Zidanškove 4,% in 8. Skupno je to 91 stanovanj, v katera bodo, kot je bilo povedano, delavci Vekosa tozda Stanovanjska oskrba napeljali centralno ogrevanje še do konca meseca novembra. Pri tem delu, jim bodo pomagali tudi delavci delovne organizacije ESO. Tako bo do tega roka zastavljen načrt resnično uresničen, s tem pa tudi ne bo več negodovanja čakajočih stanovalcev na tovrstno ogrevanje.
B. Mugerle
Naš gost v današnjem srečanju je Tine Podpečan. Zakaj smo se zanj odločili? Ker je človek z vrsto zanimivimi konjički, obilico dobre volje, predvsem pa humorist. i
Tine Podpečan je po rodu Mislinjčdn. 18 let dela in živi v Titovem Velenju. Zaposlen je v delovni organizaciji Era, poslovni enoti Tržnica kot poslovodja. Začetna trema je kaj kmalu minila, pogovor je stekel kot po maslu. Trgovci kot pač trgovci. Najprej vedno tarnajo. Tako je bilo tudi na obisku pri našem sogovorniku. ,,Nimamo tega, manjka nam ta in ta dobrina, ljudje negodujejo, mi pa smo tarče vsega tega. Težko je danes biti trgovec. Obljube so, kamorkoli se obrneš. Ko pride naročeno blago, ga polovico manjka. To pa je v današnjih časih težko obrazložiti vsem našim kupcem," je potožil.
Toda, mi nismo prišli poslušat tarnanja, ampak so nas zanimali Tinetovi konjički. Teh pa je precej in prav vsi so zanimivi. Pred nekaj leti je bil naš sogovornik dobro poznan širši javnosti, zlasti ljubiteljem ženskega in moškega rokometa, štiri leta je bil na krmilu velenjskega ženskega rokometnega kluba. Takole pravi: ,,Hčerka in sin sta se ukvarjala s to športno igro. Prej pa sem bil tudi sam navdušen športnik. Obe ekipi sta v tistih časih zašli v hude težave in skoraj razpadli. Nekdo je moral prevzeti ,.dirigentsko palico". Imel sem rad rokomet, pa sem prevzel funkcijo predsednika jaz. Vse je bilo treba najprej spraviti v red. JLuštno"je bilo, saj se je igralo in delalo res s srcem, ne za denar. Za svoje delo v klubu nismo prejeli niti dinarja. Bili smo kljub temu zadovoljni, saj so se nam sadovi naših prizadevanj kmalu bogato obrestovali. Sina in hčer sem vodil vsak dan na trening in nazaj, na tekme in še kam drugam. Ni bilo težko, vse se je dalo narediti. Z veliko dobre volje smo premagovali vse
težave. Ko pa stopi nekaterim
slava v glavo, se vse podre, vese-
lje in volja pa izgineta. Tako sem pustil rokomet in se raje predajal drugim konjičkom."
Gotovo mnogi ne veste, da imamo v našem mestu klub humoristov. Ne verjamete? Pa je čisto res! Klub deluje že 14. let. ,,Skupaj z Mihom Valencijem sem bil med njegovimi ustanovitelji. Človeku pride včasih zelo prav zdrav smeh, sprostitev od napornega dne. Posebno še v današnjih časih, ko vsi hitimo in nam časa vedno primanjkuje. Nekje moraš imeti prostor pod soncem, kjer se poveseliš, poveš kakšno pikro. Verjemite, klub humoristov je za to pravo mesto. Tam pozabiš na skrbi, težave, ki te obdajajo in podobno", je bolj
za res kot za šalo povedal Tine. Seveda ne smemo našim bralcem zamolčati tudi tega, da je naš sogovornik predsednik kluba od prvega dne ustanovitve dalje.
Tineta v življenju spremlja še več konjičkov. Poleg dela v humorističnem društvu naš sogovornik rad ,,namaka vabe". ,,Če je res pravi čas in če ribe rade prijemajo," pravi. Pa še kaj drugega bi se našlo. Nad vsemi konjički mi je in bo vedno pri srcu igranje na harmoniko. Z njo se zlepa ne namerava ločiti. Tam, kjer je on, je njegova harmonika — zvesta prijateljica. ,,Včasih sem precej igral nanjo. Najprej sem raztegoval svoj meh v ansamblu Veseli Kobanci, dve leti me je glasbena pot vodila skupaj s Fanti treh dolin, nato pa sem spet zaigral v svojem ansamblu. Resnično rad zaigram nanjo in 20 let me že spremlja vedno in povsod. Pomeni mi veliko. Brez harmonike si življenja preprosto ne znam predstavljati. Ze vnučkom je zrasla k srcu. Nanjo se že učijo igrati. Kot kaže, bodo nadaljevali in hodili po moji poti," pove s ponosom. Tudi v moškem pevskem zboru Kajuh je Tine prizadeven pevec.
Še marsikaj zanimivega nam je povedal. V Tinetovi družbi je prijetno in čas kar prehitro mine.
Tako je bilo tudi ob našem obisku.
18. november 1982 * Titovo Velenje
OD TU IN TAM
n3S cas * stran 9
Na krilih Jata in Kolede v Ameriko
Pri rojakih v Clevelandu
Titovo Velenje
Na Floridi smo prebili še en dan. Za 13 dolarjev so nam odprli vrata Sea Worlda. Dan se za uslužbence, obiskovalce, delfine. plamence in druge prebivalce tega »sveta« začne z igranjem ameriške himne in z dviganjem zastave. V pričakovanju smo se pogovarjali in utihnili šele tedaj, ko je zastava plapolala že vrh jambora. Tjulenji, delfini in prisrčna igriva morska vidra so bili igralci. Turisti so kot povsod lovili v objektive.
Na orlandskem letališču smo se poslovili od Walta. Bil je pozen popoldan, skozi velike steklene stene sem opazoval nenavadno oranžnordeče nebo, ki je počasi ugašalo. Prižigale so se luči letal, ki so vzletavala na svoje dolge zračne poti. Iz New Yorka nas je avtobus odpeljal šele po polnoči, z nekajurno zamudo. Peljali smo se skozi noč Clevelanda, novim doživetjem naproti. Danilo se je in Amerika se mi je predstavljala z jesensko barvitostjo, z osamelimi in redkimi naselji. Mnoge so si bile podobne kot jajce jajcu ali Kitajec Kitajcu; vsaj jaz jih nisem kaj prida razlikoval. No, bil sem dremav in želel sem mnogokaj videti. Zato so mi misli jele uhajati nazaj na Florido. V ameriškem paviljonu sem videl ameriško krajino, njene ljudi in zgodovino. Priče te dvestoletne zgodovine so ob filmskem traku bile izbrane osebnosti od Benjamina Franklina, prvega ameriškega znanstvenika, do Marka Twaina, humorista, književnika, novinarja, iskalca zlata, neodkri-ljivega opisovalca ameriškega življenja. Za priče tega nastajanja Amerike so izbrali 30 osebnosti. Čakal sem kdaj bo spregovoril naš Ličan Nikola Tes'a ali Mihajlo Pupin. Niso ju povabili pričevati o ameriški zgodovini. Kaj kmalu sem se potolažil. Spomnil sem se, da je v njuni domovini le v malokateri učilnici slika teh dveh znanstvenikov.
V Cleveland smo se pripeljali skozi črnsko četrt. Clevelandski »Harlem«! Poslopje z umazanimi, razbitimi šipami, povsod neurejenost, smeti. Sredi belega dne, skupine ljudi v brezdelju, z rokami globoko v žepih.
Industrijski Cleveland, mesto ob mejnem jezeru Erie, na severu Združenih držav, nas je gostoljubno sprejel. S pročelij hiš, nad majhnimi trgovinami, pekarnami. lokali so nas pozdravljali slovenski priimki. Slovenski narodni dom, stari pristan Slovencev nas je sprejel v širok, prijateljski objem. Dom lahko sprejme nad 500 gledalcev in dvorana je bila zvečer polna do zadnjega kotička.
»Nocoj je en fajn večer«, je domač napovedovalec pozdravil rojake in Koledovce hkrati in dodal: »Tonight is a fine night!« Zares je bil lep. nenavadno lep
večer. Kaj kmalu je bila polnoč in prijazen šerif je jel kazati na uro, kot da bi vedel, da smo minulo noč prekinkali v abtobu-
su.
Dofti mojega gostitelja, stara prostorna Iesena~hiša s širokimi verandami, leži ob obali jezera Erie. Dom Avgusta Božidarja Pusta, grafika in umetnika je prava majhna galerija slik, drobnih umetnin in spominkov. Jesenska krošnja starega hrasta je prekrivala lepo domačijo. Koled-nika je povabil v mestno hišo sam župan mesta, gospod Geor-ge Voinovich, sin Slovenke in Srba. Mile je dobil za Koledo v dar zlati ključ mesta Clevelanda. V klasično grajeni mestni hiši z visokim stebrovjem, s poslikanimi oboki se je pod visoki strop razlegalo prešerno fantovsko vriskanje. Fantje so zavrteli dekleta, da so zašumela in vzvalovila barvita krila. V sobanah mestne hiše visijo portreti mnogih županov mesta. Med njimi so tudi Slovenci, Hrvati, Cehi. Cleveland, mesto mnogih izseljencev.
V	bližini mestne hiše, v lepem prostornem parku stoji spomenik. Odkrili so ga leta 1976., ob dvestoletnici Združenih držav. Na bronasti plošči čitam in se čudim: »SLOVENIANS, THO-MAS JEFFERSON AND THE DECLARATION OF INDE-PENDENCE« (Slovenci, th. Jef-ferson in deklaracija neodvisnosti). Ko je ta veliki ameriški državnik pripravljal duha in besedilo deklaracije, ga je v neki knjigi vznemiril opis obreda ustoličenja koroških vojvod.
V	ameriškem senatu je 28. novembra 1976 senator slovenskega rodu Frank Lausche govo-
ril o tem ob dvestoletnici Amerike. Clevelandski Slovenci imajo svoj dom za ostarele, osamljene ljudi. Izkupiček Koledinega večera je bil namenjen temu domu.
Opazovali smo jih. Pripeljali so jih v invalidskih vozičkih v jedilnico. »Živela Slovenija, živela!« je kar naprej z oslabelim,
V imenu pripravljalnega odbora v Clevelendu se vsej skupini Ko-leda še enkrat najlepše zahvaljujem za nadvse uspel in odličen nastop in vtis, ki ste pustili med nami. Nikoli ne bomo pozabili mladine, tako polne življenja in obenem zelo vzgojene in disciplinirane. Zakoreninili so se v naše domove in našo mladino. Mame se bodo Se dolgo pogovarjale o»naših otrocih«.
Še enkrat Koledniki lepa, najlepša hvala, da ste se na poti po Ameriki ustavili tudi pri nas, v naši vasi, nam zaplesali in zapeli nepozabne melodije.
V imenu pripravljalnega odbora Slava Pust-Gloria
hripavim glasom vzklikal starček. Ženici z belimi lasmi so drsele solze po razbrazdanih licih. Bilo je lepo, a neka bolečina se mi je prikradla v srce in mi je jela kljuvati zavest.
Božo meje po plesu popeljal k bolniški postelji oskrbovanca, ki ni mogel na prireditev. D. Felici-jana je kap preklenila na posteljo. Prav on, zgodovinar in arhivar, je odkril in ocenil Jefferso-nove zapiske. Pripovedoval sem mu o naši domovini. Ko sva si segle v roke, jih dolgo ni izpustil.
V Slovenskem narodnem do-
mu sva z mojim gostiteljem vzela programe. V tej tiskarnici s starinskimi stroji so tiskali prve delavske časopise. Listam po drobni programski brošurici. Koliko ljudi je skrbelo za koledova-nje v Clevelandu! Prisrčen je na primer oglas Sezanca, ki si ga je takole omislil: »Prijeten spomin na domačo gostilno ob cesti v Merčah pri Sežani. Nekdanji gost, Ivo (Ulčerjev) Čeh«. Slovensko pevsko društvo Zarja je v pozdrav zapisalo: »Dobrodošla v slovenskem Clevelandu folklorna skupina Koleda!«
Naslednji večer je bil jugoslovanski. V veliki dvorani srednje šole v Enclidu se je zbralo nad tisoč ljudi. Prvi so prihajali že eno uit) pred začetkom. Barvite noše, poskočni plesi in kola so ogreli občinstvo. Zupan Enclida, ki je italijanskega rodu, je prišel na oder in se prisrčno zahvaljeval našim plesalcem. Iz Clevelanda smo odpotovali z lepimi nepozabnimi doživetji. Izven mesta, med polji je domačija, gostišče v alpskem slogu. Za mizo nas je povabil rojak Lah. Sedel bi bil rad v naš krog pa ni utegnil. V delavski obleki nam je brez zadrege nazdravil: »Vzemite vino! Ne manjka ga, danes ga je celo več kot vode v hiši!« Vodo črpajo izpod peščenih plasti in ob nepravem času se je skalila. Dvignili smo čaše z iskrivim vinom in zapeli prijateljstvu, domovini...
Sedli smo v avtobus, ki nas je popeljal na potep v Washington in pod Niagerske slapove.
Naši prijatelji so nam dolgo mahali v pozdrav.
(Dalje prihodnjič) Karel Kordeš
Vaja pred nastopom v centru EPCOT
(foto: Joco Žnidaršič)
Ustanovili so DPD
V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja v Titovem Velenju je bil pretekli petek ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine. Izvolili so vodstvo tega društva ter si zadali zelo obsežen program dela. Zavedati seje potrebno, so poudarili na zboru, daje v tej krajevni skupnosti zelo veliko otrok, možnosti za aktivno preži vlj anje prostega časa pa bolj malo.
Program dela so razdelili na stalne dejavnosti. Mednje sodijo cici-banove urice in krožki, kijih bodo organizirali kar deset.
Poleg tega pa bodo pripravili še številne občasne dejavnosti, kot na primer igre na snegu, smučarske tečaje, otroško maškerado, Ptičjo svatbo, taborjenje. Otroško olimpiado, številne izlete skupaj s starši in krajani in še bi lahko naštevali. Kar najtesneje pa želijo sodelovati z vsemi ustanovami in društvi v krajevni skupnosti. Imajo pa tudi zelo obsežen delovni program za odrasle.	^ ^
Male vokalne skupine
rr
Kvintet bratov Zupan
ft
Učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča in otroci iz vrtca so ob tej
priložnosti pripravili prisrčen kulturni program
»Kvintet bratov Zupan,« vodi ga Danijel Zupan, je letos praznoval 15-letnico delovanja.
Kvintet, ki deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij Tržič, sestavljajo štirje bratje, ki pojejo vsak svoj glas. Da pa je bas močnejši, jim je priskočil »na pomoč« prijatelj Franci Križaj.
Pevci iz Tržiča so v poldrugem desetletju nastopali na različnih prireditvah doma, gostovali pa so v Italiji, Franciji in Avstriji. Za njimi sta dve samostojni televizijski oddaji, nastopili pa so tudi na prvi letošnji
jesenski oddaji »Sestanek v nebotičniku« ljubljanske Tlelevizije. Sodelovali pa so tudi na nedavnem 7. srečanju malih vokalnih skupin Slovenije v domu kulture v Titovem Velenju.
Razstava podarjene zbirke
V	petek,. 19. novembra 1982, ob 119.00 uri bodo v razstavnem pro-Istoru knjižnice v Titovem Velenju (odprli razstavo 36 batikov iz dežel
Daljnega vzhoda, ki jih je Titove-nu Velenju podaril zbiratelj Rado flelanšek iz Ljubljane. Ob odprtju Irazstave bodo prikazali kratka fiT-Ima o kulturi Indije in Indonezije, Iki so jih posodila veleposlaništva Iteh dežel.
Batik izhaja iz Jave, kjer v ma-Jlajskem izvoru besede pomeni (slikanje z voskom. Ta tehnika je starodavna in temelji na dejstvu, da Ise barva ne prime vzorca, ki je po-Islikan z voskom. V zadnjem času se ■je batik tehnika industrializirala talko, da je izvirni batik danes red-Ikost, ki jo je vredno pogledati. ■ Razstavljena zbirka obsega slike na Isvili iz Indije, Sri Lanke, Burme, ITajske, Indonezije in Kitajske. Na I indijskih podobah prevladujejo [motivi indijskih božanstev boga Silve, boginje Durge, njunega sina iGaneshe s slonjo glavo ter drugi I motivi, na katerih so upodobljena I indijska glasbila, tradicionalne no-I Se in klasični plesi. Med indijskimi j batiki so posebej zanimive tudi tri I podobe iz templjev ljubezni v Kha-| jurahu.
Svilene sličice s Tajske opevajo Iznano tajsko različico klasičnega I indijskega epa Ramayane, v kate-Irem prevladuje borba med dobrim lin zlim in kjer na koncu dobro j vedno zmaga.
V	zbirki je še nekaj ikonografsko I zelo zanimivih živopisanih podob iz
Indonezije in ena sama iz Kitajske, ki predstavlja Kitajca v značilnem kimonu
Čeprav ne gre za slike, ki bi imele večjo umetniško vrednost, je vendar zbirka dragoceno darilo, ki predstavlja ljudske šege in običaje, mitologijo in umetnost daljnih kultur, kar bo za vsakega obiskovalca gotovo enkratno doživetje. Zbirka je doživela več priznanj na razstavah v Ljubljani, kjer je bila razstavljena 3-krat in na razstavah na Ravnah na Koroškem ter v Celovcu (Aula Slovenica).
Rado Melanšek je ob podaritvi zbirke Titovemu Velenju izjavil, da je to storil ob svoji 70-letnici, v prepričanju, da je za zbirko pravo mesto le v javnih prostorih, kjer bo na ogled mnogim obiskovalcem in ker je Titovo Velenje v zadnjih letih postalo bogato kulturno središče, ki je veliko storilo za bogatitev muzejskih in galerijskih zbirk, kot na primer Afriška zbirka Františka Foita, Napotnikova galerija, Per-kova galerija in stalna razstava ,,Od impresionizma do danes". Tako se je odločil podariti to zbirko Titovemu Velenju, katerega razvoj je ves čas sledil in občudoval. Bil je večkrat tudi na razstavah v našem mestu.
Zbirka Batik Daljnega vzhoda bo razstavljena do 20. decembra 1982 in si jo bomo lahko ogledali vsak dan, od 9.00 do 18.00, v soboto pa od 9.00 do 13.00. Kasneje bo zbirka dobila svoje stalno mesto verjetno na velenjskem gradu.
I Rado Melanšek s svojo zbirko batikov
KU D Svoboda Žalec
Planinska roža
Po uspešnem nastopu v Šoštanju se bodo člani Kulturno umetniškega društva Svoboda iz Žalca z opereto Radovana Gobca ..Planinska roža" predstavili še Velenjčanom. Predstava bo v domu kulture v Titovem Velenju v soboto, 20. novembra ob 19.30. Opereto je reži-Iral Bogomir Veras, dirigent je iFranci Rizmal, soprav poje Irena IVremšak, tenor Jože Grobler, po-Hejo in igrajo pa še študentski pev-|ski zbor in Mladinski pihalni orkester iz Žalca ter Celjski godalni or-Ikester.
Z režijo operete Radovana Gobca je želel režiser glasbeno gledali-
šče približati problemom današnjega občinstva. S priredbo besedila in z odrsko postavitvijo želi doseči, da bi se gledalci zamislili nad jvoio nemočio doživliania narave in nad potrošništvom, ki jih vsak dan boK zasužnjuje. iih dela grobe in neobčutljive za okolico.
Uprizoritev operete ,,Planinska roža" je vsekakor zahtevno delo. Zanjo so morali Zalčani sestaviti 70-članski ansambel igralcev, pevcev in instrumentalistov. Dovolj zgovoren je podatek, da so samo za študij glasbenega dela opravili več kot 100 vaj.
10. stran *
ZANIMIVOSTI, FELJTON
Titovo Velenje * 18. november 1982
Radovar

26
Drvar ali skok v prazno
Wm
Brž ko se je začel boj na Obršini in Bjeljevini, je iz vasi Potoci pohitel skozi gozd tudi 1. bataljon esesovcev, medtem ko sta se iz smeri Glamoča bližala izvidniški bataljon SS-divizije ,,Prinz Eugen" in 3. bataljon 13. SS-polka. Iz iste smeri so prihajali 105. SS-izvidniški bataljon in izvidniki 369. divizije. To so bile posebne nemške enote, ki so bile izurjene za boj na najtežavnejšem planinskem zemljišču.
Naslednjega dne, 2. junija, sta tovariš Tito in Vrhovni štab spet krenila v preboj pod vasjo Mlini-šte, toda ta smer je bila zaprta. Nemci so močno pritiskali prav v tem rajonu. General Rendulic in štab njegove 2. oklepne armade sta nestrpno spremljala to odločilno bitko in poskušala na vse mogoče načine zaustaviti preboj Vrhovnega štaba.
V prvih popoldanskih urah so proti Mliništu pridirjali skozi gozd komandosi in 11. SS-četa za ,,zajetje". Prišli so do železniške postaje Mlinište, nato pa so takoj zavili na jug proti sami vasi. To so bili zadnji odločilni trenutki, kajti nemška artilerija je obstreljevala prav tisti del ceste, pred katerim sta bila tovariš Tito in Vrhovni štab.
Druge in varnejše poti ni bilo. Takoj zatem, ko je poleg ceste» eksplodirala ena izmed nemških minometnih min, je tovariš Tito na konju v galopu zdirjal čez cesto. To je bilo zelo nevarno, kajti za njegovim hrbtom se je razletela nemška granata in ranila nekega člana sovjetske vojaške misije. Za Titom so se skozi ogenj prebili še vsi drugi iz kolone Vrhovnega štaba.
.Vukadin' je prešel cesto", se je glasila kratka brzojavka, ki jo je 3. proletarska krajiška brigada poslala štabu 1. proletarske divizije. Vrhovni štab je namreč v teh dneh imel šifrirani naziv ,,Vukadina".
Proletarci so bili sicer spričo nenehnih bojev in pohodov močno izčrpani, toda ob novici, da sta tovariš Tito in Vrhovni štab krenila proti našemu osvobojenemu ozemlju, so bili presrečni. Zavedali so se, da so očuvali vrhovno vojaško in politično vodstvo narodnoosvobodilnega boja narodov in narodnosti Jugoslavije in nove jugoslovanske države, ki je bila ustanovljena šest mesecev poprej na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu.
Tovariš Tito in vrhovni štab sta nato krenila skozi gozdove do Vučjih poljan, od koder sta po krajšem počitku nadaljevala pot čez vas Pribelje proti Kupreške-mu polju. Odtod je sovjetski pilot Aleksander Sergejevič Sorni-kov s svojo ,,dakoto" odpeljal del Vrhovnega štaba in Nacionalnega komiteja na čelu s tovarišem Titom v Bari v zavezniško bazo. Nekaj dni kasneje pa so se z ladjo prepeljali na otok Vis.
ZAKAJ HITLER NI USPEL?
Nemci so za operacijo ,,konjev skok", ki je trajala celih enajst dni, izkoristili vse, kar so imeli na voljo. Vsi njihovi štabni oficirji, generali in maršali, ki'so bili seznanjeni s to operacijo, in celo Hitler sam, so pri tem uporabili vse svoje znanje in vojno veščino, kolikor so jo poznali. Potem ko jim kar trikrat — v Drvarju, pri Potoku in Mliništu — ni uspelo zajeti tovariša Tita in Vrhovnega štaba, je nemško Vrhovno poveljstvo imelo operacijo za končano.
Nemško vrhovno poveljstvo je v tej operaciji uporabilo letalstvo, kopenske pehotne, tankovske in motorizirane sile, zračnodesantne enote, obveščevalno službo, radioprisluškovalno službo in enote za specialno vojskovanje, torej vse razen vojne mornarice. To je bilo vse, kar je dotlej
poznala sodobno druga svetovna vojna.
Ko so Nemci na koncu te velike operacije potegnili črto in ugotavljali vzroke, zakaj niso uspeli, je komandant nemške 373. legionarske divizije general Eduard Aldrian o borcih 6. liške proletarske divizije med drugim napisal tudi tole:
,,Občudovati je treba, kako znajo izkoristiti vsak kamen in vsak grm. Zal mi nimamo take vojske."
General Ernst von Leyser se v svojem poročilu 2. oklepni armadi pritožuje, zakaj je doživel neuspeh:
„Tito in Vrhovni štab sta se na območju Drvarja nenehno premeščala, kar nam je povzročalo velike težave."
Leyser in tudi komandant 15. gorskega armadnega korpusa, ki mu je bilo zaupano poveljevanje nad največjim delom nemških sil v ,,konjevem skoku", sta dala o naših proletarcih objektivno oceno:
,.Komunistični elitni enoti — 1. proleterska in 6. liška proleter-ska divizija — sta se ogorčeno in dobro borili . . . Povsod, kjer smo imeli opravka s tem nasprotnikom, je prišlo do neverjetno ostrih bojev. Naše enote so se kljub moralnemu pritisku odlično borile."
Tako je von Leyser ocenil moč naše narodnoosvobodilne vojske
v zahodni Bosni, toda pri tem ni pozabil omeniti, kakšne težave je imela nemška vojska z našimi narodi in narodnostmi med to operacijo.
,,Vse ljudstvo je bilo na strani band, ki jih je podpiralo in poskušalo storiti vse, da bi nam otežilo boj. To je bila vojska brez orožja."
Ko se je general Rendulic zahvaljeval za vse napore, ki jih je nemška vojska prenašala v ,,konjevem skoku", je pisal korpusnemu komandantu generalu von Leyserju tudi tole:
„Po naši oceni so dale vse enote, ki so se udeležile operacije ,,konjev skok", od sebe največ, kar so sploh mogle dati."
Nedvomno so Nemci storili vse, kar je bilo v njihovi moči, toda njihova operacija, katere cilj je bilo zajeti vrhovnega komandanta NOV in POJ tovariša Tita in Vrhovni štab, kljub temu ni uspela. S položaja je bil odstranjen general von Leyser, poleg njega pa še mnogi drugi oficirji.
Hitler se je tudi tokrat prepričal, da imata Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije ter njeno najvišje vojaško in politično vodstvo na čelu s tovarišem Titom za seboj vse naše narode in narodnosti, in da ni imel dovolj sposobne vojske, s katero bi lahko uničil ta boj za svobodo.
KONEC
Popoln poraz: vrnitev nemških padalcev iz Drvarja
Fotografiraj m o (20)
Kako do povečave?
In sedaj je čas. da spregovorimo o enem najzanimivejših pa tudi najzahtevnejših fotografskih opravil, o povečevanju. Dobre črno bele fotografije boste lahko dobili le, če boste poleg kvalitetnega posnetka svoje kreativne sposobnosti izkoristili tudi v temnici. S povečavo lahko poudarite najpomembnejše vrednote na posameznih negativih, izvlečete detajle, odstranite moteče podrobnosti ter spreminjate tonske vrednosti.
O povečevalniku smo v prejšnji številki že govorili. Tokrat pa poglejmo, kaj v temnici Se potrebujete. da se boste lahko uspešno lotili povečevanja. Najprej je tu temnična luč. Najboljše so takšne z izmenjljivimi filtri. Za razvijanje povečav uporabite olivno zeleni ali olivno rumeni filter, za kontrolo razvijanja filma pa boste rabili še temnozeleni filter. V luč vstavite 40 W žarnico, če pa boste ugotovili, da vam pri takšni svetlobi papir sivi. jo raje zamenjajte s šibkejšo. Potrebujete tudi povečevalno desko. Najbolje je celo. če imate dve, eno za manjše velikosti fotografskih papirjev do
18 x 24 cm. drugo pa za večje do
30 X 40 cm.
Povečevalnik naj bo priključen na avtomatsko uro, čeprav lahko sekunde potrebne za osvetlitev
fotografskega papirja štejete tudi sami. Šteti pričnete s številko enaindvajset, saj boste tako laže obdržali enakomeren časoven razmak.
Poleg omenjenih pripomočkov
potrebujete še štiri banjice za kemikalije ter prav toliko ščipalk. škarje, svinčnik, papir na katere-
ga boste beležili dobljene rezultate ter seveda fotografski papir.
Delo s kemikalijami ni zahtevno. V prvo posodo nalijete razvijalec. Zadostuje že kakšne 3 do 4 cm tekočine, v naslednjo posodo nalijete prekinjevalec ali vodo, če tega nimate, v tretjo pa ustaljeva-lec (fiksir). Četrto posodo uporabljajte za izpiranje.
Temperatura_ kemikalij naj se giblje okoli 20°C. napake pa se bodo pričele pojavljati šele pod 15 in nad 30°C.
Negative, ki smo s! jih pripravili za povečevanje, sedaj očistimo po gladki strani s fino jelenovo kožico ter odstranimo nečistočo in prah. To storite natančno, saj boste kasnejše napake le stežka odpravili. Dobijo se tudi posebni spreji ter naprave, ki iz filma odstranijo statično elektriko. vendar pa v naših trgovinah niso naprodaj. Očistiti morate seveda tudi masko, kamor boste vložili negativ.
Sedaj pa se lahko lotite povečevanja. Ne pozabite ugasniti vse luči, razen temnične, saj boste drugače uničili ves papir. Vključite povečevalnik in projicirajte negativ na povečevalno masko, ki jo prej naravnate na želeni format slike. Nato z dviganjem ali spuščanjem svetlobne glave povečevalnika izberite ustrezen izrez slike. Zaslonko objektiva na povečevalniku nastavite na 8 ali 11. Po možnost; delajte vedno z eno od teh zaslonk, saj se boste hitreje naučili določati osvetlitve-ni čas. Nato izključite povečevalnik ter v masko vložite papir za povečavo. Pred objektiv povečevalnika postavite barvni filter in ponovno preverite, če sta izrez fotografije in ostrina na papirju zadovoljiva.
Najprej bomo naredili poskusno osvetlitev. Cel papir bomo osvetlili za 4 sekunde. Sedaj boste ozek pas papirja (kakšne 3 cm po celi dolžini) prekrili s kartonom ter ponovno osvetlili 4 sekunde. Pri naslednji osvetlitvi boste s kartonom prekrili še nadaljnje 3 centimetre papirja. Tako osvetlite ves papir. Vsak pas na papirju bo tako imel za 4 sekunde večjo osvetlitev. Poskusno povečavo nato na hitro potopite v razvijalec ter jo s ščipalko rahlo premikajte. Po približno 2 minutah (navodila so priložena k papirju) papir prestavite v prekinjevalec, vendar ščipalke. ki jo uporabljate v razvijalcu v to kopel ne smete namočiti. Po 30 sekundah sliko iz prekinjevalca prestavite v ustaljevalec. Po dveh minutah prižgite luč in ugotivite kateri pas na poskusni povečavi
je najprimernejši. Ta čas potem
uporabite za izdelavo nove povečave. To povečavo razvijarro tako dolgo, kot smo to storili
s poskusno povečavo, fiksiramo in izpiramo pa jo tako dolgo kot piše v navodilih.
In sedaj še nekaj splošnih napotkov. Pri povečevanju boste potrebovali ustrezno gradacijo papirja. Za normalno osvetljene in razvite negative uporabljajte gradacijo papirja normal ali special. Če celotna poskusna slika deluje sivo, vzemite papir, ki deluje kontrastno — gradacija papirja trd ali posebno trd. če pa so temna mesta enakomerno črna in brez risbe ter svetla mesta povsem bela, poskusite s papirjem. ki deluje mehko — gradacija mehek ali posebno mehek.
Pri vlaganju negativa morate vedno paziti, da bo v nosilec vložen pravilno, saj boste drugače dobili obrnjeno sliko. Če je
Javna
radijska
oddaja
Radio Ljubljana — uredništvo kulturno zabavnega programa in Radio Titovo Velenje bosta pripravila v nedeljo, 21. novembra ob 19. uri v domu kulture v Titovem Velenju javno radijsko oddajo „KAR ZNAŠ - TO VELJAŠ", na kateri bodo nastopili pevci, kantavtorji, recitatorji, instru-mentalisti in drugi.
Vstopnice po 50 din prodajajo v
knjižnici kulturnega centra, eno uro pred predstavo pa v domu kulture.
Prispevki mladih dopisnikov
Pomagali smo
Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo smo imeli v torek športni dan. Bil je drugačen kot običajno.
Ob 8. uri zjutraj smo se z avtobusom odpeljali proti Gol-tem. da bi pomagali pri češčenju smučarskih prog. Avtobusi so nas pripeljali zelo daleč, vendar smo še pol ure hodili peš, da smo prišli do vrha. Ko smo prispeli do koče, je bila zelo gosta megla, tako. da smo tiste, ki so pri koči očiščevali progo, slabo videli.
Tudi nas je čakalo delo. S sedežnico smo se odpeljali do ostalih prog. Na njih je bilo veliko kamenje, ki smo ga morali odstraniti. Metali smo ga na rob proge. Drobno kamenje smo si podajali iz roke v roko, a ker je
bilo tako mrzlo, se dolgo nismo mogli ogreti. Mraz. blato in gosta megla so nam jemali voljo do dela. Drug drugega smo bodrili in se prepričevali, da se bomo z delom ogreli. Seveda je to nekaterim uspelo. Po skoraj triurnem delu smo očistili progo večjih kamnov in odšli proti avtobusom. Hodili smo po zelo strmem terenu, zato smo bili precej umazani.
S čiščenjem prog na Golteh smo pripomogli, da bodo proge manj nevarne.
Upanje, da se smučke na Golteh ne bodo več kvarile in da bo na progah ugodna smuka, se nam bo verjetno uresničilo.
Marjetka Hudournik. 7. b oš Miha Pintar Toledo
Delo krožka za ohranjanje tradicij NOB
Že drugo leto na naši šoli bratov Mravljakov deluje dokaj uspešni krožek, ki ima hvaležno nalogo ohranjanja in razvijanja tradicij NOB. zlasti v Šaleški dolini.
Naše delo se kaže v tem. da obiskujemo kraje in spomenike, pomnike NOB. vabimo borce na naše zgodovinske ure. delamo intervjuje z neposrednimi udeleženci bitk 1. Štajerskega bataljona in XIV. divizije, prirejamo zanimive kvize s tematiko NOB. tako, da so seznanjeni z našim delovanjem tudi ostali učenci naše šole. V šoslkih prostorih bomo uredili tudi sten-čas, kjer bomo sproti predstavljali naše delo.
S tem obvestilom v vaš pribljub-Ijen časopis med našimi člani, pa
hočemo seznaniti široko velenjsko javnost o našem pomembnem delovanju. Saj se, sredi nenehnega pehanja ljudi za življenjskim standardom, na žalost pozabljajo take vrline, ki so jih imeli partizani, a jih je vedno manj čutiti med nami. To so medčloveški odnosi, tovarištvo . . .
Za konec naj omenimo, da je bila naša zadnja akcija obisk partizanskih grobov na Peteri j i-njeku. kjer smo položili cvetje, prižgali sveče in spomin na padle počastili z enominutnim molkom.
Pred nami je dan republike, čaka nas novo delo, ki ga pa opravljamo z veseljem pod vodstvom mentorja.
Učenci krožka ohranjanje tradicij NOB«
Tudi mi bomo gasilci
negativ na posameznih mestih preveč začrnjen. morate tam papir dodatno osvetljevati, pri preveč prozornih mestih pa svetlobo zadržite. Pri tem si lahko pojagate kar z rokama s katerima prekrijete del svetlobnega stožca. Lahko si izdelate tudi ustrezne maske, ki jih pritrdite na žico. S temi maskami potem naredite ustrezno senco, morate pa jih neprestano premikati, sicer bo takšna senca ostro izrisana.
Fotografije posušite v sušilni-ku za leščenje in sicer tako, da tiste, ki so narejene na sijajnem papirju položite s sliko na kromi-rano ploščo pri tistih, ki so narejene na mat papirju pa sliko obrnite proti platnu. Če boste sušilnik šele kupovali, kupite
dvostranskega v velikosti 30 x 40 cm.
Plastificirane RC papirje ni potrebno leščiti. Sušite jih le s toplim zrakom. Kadar se posušene slike grdo zvijajo, jih potegnite čez rob mize, vendar pazite, da se papir ne bo ulomil ali zmečkal.	. 1- ' j
Končano- fotografijoskoraj vedno potrebno še retuširaii'J_— popraviti manjše ali večje napake, ki so se kljub vašemu skrbne mu delu pojavile na slikah. Potrebovali boste oster nož, barve za retuš in tanke ter kvalitetne čopiče. Za mat papirje na katerih je retuš laže narediti bo pogosto zadoščal mehkejši svinčnik. Sicer pa bomo več o retušu napisali v eni naslednjih številk.
B. Zakošek
Rdeča dvorana Titovo Velenje
SMUČARSKI SEJEM
Od 24. do 27. novembra bo v Rdeči dvorani sejem rabljene in nove smučarske opreme. Sejem bodo odprli v sredo ob 16. uri, v četrtek in petek bo odprt od 9. do 19. ure, v soboto, zadnji dan, pa do 13. ure.
Opremo boste lahko prodajali sami ali pa bodo to namesto vas storili člani smučarskega kluba.
SMUČARSKI PLES
18. november 1982 * Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 15
KOLEDAR
Četrtek, 18. novembra — Milko Petek, 19. novembra — Elza Sobota,
Sobota, 20. novembra — Feliks Nedelja, 21. novembra — Marija
Ponedeljek, 22. novembra —
Cilka
Torek, 23. novembra — Klemen Sreda, 24. novembra — Ivan
MALI OGLAS!
PRODAM 4 zimske gume s platiSči za fiat 750 malo rabljene. Telefon 850-855.
OPRAVIČILO. Opravičujem se Ervinu Pirnatu in njegovi mami Anici Pirnat za neresnične besede, ki sta jih izrekla Pangrac Bogomir in Damijan Verber. Sporoča Angela Ciglar.
IMATE PROBLEME Z ZAVORAMI? Obnavljamo vse vrste zavornih oblog. Avtoservis Jakopec, Kosovelova 16, Telefon 850-750. PRODAM dirkalno kolo Sprint. Kralj, telefon 888-129, po 17. uri. POCENI prodam spalnico. Telefon 852-876.
PRODAM osebni avto NSU-1200 po delih in tovorno prikolico za osebni avto. Anton Berložnik, Metleče 58, Šoštanj. PRODAM karamboliran osebni avto Diano L-6, letnik 1978 po delih ali celega. Informacije Milan Kretič, Veljka Vlahoviča 57, telefon 852-664, popoldne. RUDAR star 42 let s hišo in avtom, dobro situiran, sprejmem simpatično in pošteno žensko od 35 do 42 let. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ,,Možnost poroke".
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Četrtek, 18. novembra — dr. Pustovrh (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
Petek, 19. novembra — dr. Hrastnikova (dnevna), dr. Natkova (nočna)
Sobota, 20. novembra — dr. Zupančič (glavni), dr. Kotnik (notranji)
Nedelja, 21. novembra — dr. Zupančič (glavni), dr. Kotnik (notranji)
Ponedeljek, 22. novembra — dr. Lešnikova (dnevna), dr. Zičkar (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 18. novembra — dr. Pirtovšek
Petek, 19. novembra — dr. Stupar
Sobota, 20. novembra — dr. Stupar
Nedelja, 21. novembra — dr. Stupar
Ponedeljek, 22. novembra — dr. Menih
Torek, 23. novembra — dr. Menih
Sreda, 24. novembra — dr. Lazar
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM CENTRU TITOVO VELENJE
od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 20. novembra — dr Mirjana TOMAS, Vrnjačke Banje 1, Titovo Velenje
Nedelja, 21. novembra — dr Mirjana TOMAS, Vrnjačke Banje 1, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
od petka, 19. novembra do četrtka, 25. novembra — Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, 852-381.
KINO
Torek, 23. 11. ob 18. in 20. uri RAZSELJENA OSEBA — slovenski, družbena drama. V gl. vlogi: Matjaž Višnar
Sreda in četrtek. 24., 25. 11. ob 18. in 20. uri TRI ŠVFDINJE — zahodnonetnški, seksi. V gl. vlogi: Uta Knepke
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 18. 11. ob 20. uri DRIVER — ameriški, kriminalka.
V	gl. vlogi: Ryan 0'Neal Ponedeljek, 22. 11. ob 20. uri
RAZSELJENA OSEBA — slovenski. družbena drama. V gl. vlogi: Matjaž Višnar
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 20. 11. ob 19.30 DRIVER — ameriški, kriminalka.
V	gl. vlogi: Ryan 0'Neal. Nedelia. 21. 11. ob 17.30 in
19.30 VRNITEV TIGRA — hong-konški, karate. V gl. vlogi: Bruce Lee.
Ponedeljek, 22. 11. ob 19.30 TRI SVEDINJE — zahodnonem-ški, seksi. V gl. vlogi: Uta Knepke.
Sreda, 24. 11. ob 18. in 20. uri ŠTIRJE ASI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 19.11 ob 19. uri PREDSTAVA ODPADE
Torek, 23. 11. ob 19. uri ŠTIRJE ASI — italijanski, avanturistični. V gl. vlogi: Bud Spencer, Terence Hill.
DEŽURSTVA
MATIČNI URAD TITOVO VELENJE
Poroka:
Franc MANDELC, roj. 1961, orodjar iz Rečice ob Paki in Marija MAJCENIČ, roj. 1961, delavka iz Slatine
Smrti:
Ivana BRDNIK, upokojenka iz
Rogatca 96, rojena leta 1913; Neža KOKALJ, upokojenka iz Šošta-
nja, Tekavčeva 11, rojena leta
1902.
Rojstva:
V	mesecu oktobru se je rodilo 11 dečkov in 10 deklic.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ
Alojz KLOSTERNIK, upokojenec, Ljubija 106, star 78 let; Edvard KLAMPFER, upokojenec, Celje, Muzejski trg 6; star 63 let; Ana KUPEC, kmetovalka, Rogatec 98, stara 85 let; Alojzija KRAJNC, upokojenka, Titovo Velenje, Kidričeva 23, stara 72 let; Vera MUNDA, upokojenka, Gornji grad 13, stara 65 let; Anton KOŽELJNIK, šofer, Gabrke 26, star 47 let. Rojstva:
V	mesecu oktobru se je rodilo 5 deklic in 2 dečka.
MATIČNI URAD TITOVO VELENJE
Poroka:
Safet PEDIČ, roj. 1943, ključavničar iz Titovega Velenja in Zehida SKENDEROVIČ, roj. 1952, gospodinja iz Titovega Velenja.
Smrti:
Ana KLENOVŠEK, upokojenka iz Okroglice 2, roj. 1906; Milan RAČIČ, delavec iz Titovega Velenja, Ulica Vrnjačke banje 3, roj. 1933; Kari BOROVNIK, kmetovalec s Plešivca, 65, roj. 1913; Helena BLAGOTINSEK, upokojenka iz Podgorja 16, roj. 1904; Bernard KALIGARO, delavec iz Arnač, roj. 1932; Franc DOBLSEK, rudar iz Pake pri Velenju 73/b, roj. 1930.
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 18. 11. ob 18. in 20. uri VRNITEV TIGRA — hong-kon-ški, karate. V gl. vlogi: Bruce Lee.
Petek, 19. 11. ob 10. uri ŠTIRJE ASI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer in Terence Hill
Petek, sobota in nedelja, 19., 20., 21. 11. ob 19. in 20. uri ŠTIRJE ASI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer in Terence Hill
Ponedeljek, 22. 11. ob 18. in 20. uri DRIVER — ameriški, kriminalka. V gl. vlogi Ryan 0'Neal
DO EKO TITOVO VELENJE (Elektro kovinarska oprema)
v postopku za registracijo (reorganizacija DO RŠC Velenje) Po sklepu razpisnih komisij
RAZPISUJEMO
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	DIREKTOR DO EKO
2.	POMOČNIK DIREKTORJA DO EKO
3.	VODJA DSSS DO EKO
Pogoji za sprejem in imenovanje:
Pod 1.: —visoko strokovna izorazba,
—rfajmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju
odgovornih del in nalog, —sposobnost vodenja in organiziranja proizvodnega procesa,
—	moralno-politična neoporečnost in družbeno-poli-tična razgledanost,
—predlog programa razvoja DO — po potrebi;
Pod 2.: —visoka izobrazba družboslovne ali tehnične smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje razpisnih del in nalog, —najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog,
—	moralno-politična neoporečnost in družbeno-politi-čna razgledanost;
Pod 3.: —visoka izobrazba družboslovne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje razpisnih del in nalog, —3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in . nalogah
—da uveljavlja in izvaja načela samoupravljanja,
—	da predloži program dela.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite: Kadrovska služba DO EKO Titovo Velenje v postopku za registracijo, Prežihova 1, Titovo Velenje — razpisna komisija. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa.
Srečno!
Skupščina občine Velenje Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
RAZPISUJE dela in naloge
planer — analitika
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima končano I. stopnjo ekonomske fakultete in
—	3 leta delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba skupščine občine Velenje, 15 dni po objavi.
Razvedrite se z nami na decembrskem vikendu v Lipici
11. in 12. decembra 1982
1.	dan - 11. 12.:	, ,. ...	.
Odhod iz Titovega Velenja ob 6.10 uri. Potovanje z zelenim vlakom prek Ljubljane pa do Divače Avtobusni prevoz do LIPICE, svetovno znane po izvrstni kobilarni belih ,,lipicancev . Zapeljali se bomo do hotela Maestoso, ki je dobil ime po slovitem lipicanskem žrebcu. V hotelu je pokrit bazen, savna, kegljišče, nočni bar, snack bar in prostorna restavracija, kjer nam bodo pripravili kosilo.
Popoldne si bomo ogledali kobilarno s programom dresure. čas do večerje bomo lahko izkoristili za kopanje, kegljanje ali pa preprosto za počitek.
Po večerji pripravljamo zabavni program, posebna pozornost pa bo veljala vsem tistim izletnikom, ki jih že dolgo poznamo kot naše „stalne" stranke. Obljubljamo pester in zanimiv program.
2.	dan - 12. 12.:	.	. ,.
Po zajtrku se bomo odpeljali do Škocjanskih jam, bisera med podzemnimi jamami, ki so kljuD velikemu številu obiskovalcev in slovesu ohranile svojo naravno lepoto. Po ogledu bo kosilo. Seveda ne bosta manjkala pršut in dobro kraško vino.
Popoldne nas bo zeleni vlak odpeljal proti domu. Prihod v Titovo Velenje v večernih urah.
CENA IZLETA:
IZ TITOVEGA VELENJA 1.790,00 S kuponom NAŠEGA ČASA 200,00 din CENEJE.
V ceno je vključeno: prevoz z zelenim vlakom na navedeni relaciji, avtobusni prevozi po programu, polni penzion v hotelu Maestoso, kosilo, ogled kobilarne s programom dresure, ogled Škocjanskih jam ter vodstvo in organizacija izleta. _
Organizator si pridružuje pravico zvišanja cene izleta v primeru zvišanja cen prevoznih in gostinskih storitev ali odpovedi izleta v primeru premajhnega števila prijavljenih (najmanj 70 oseb) oziroma višje sile.	. .
Prijave in informacije v NAMI v Titovem Velenju, telefon 850-640 ali v TTG Celje na železniški postaji, telefon 23-448.
ŽELIMO VAM PRIJETEN IZLET! __-
KUPON ZA IZLET 11. in 12. DECEMBRA V LIPICO
Prijavljam se za izlet v Lipico 11. in 12. decembra 1982
Ime in priimek
Naslov
UGODEN NAKUP
odpadnih drv za kurjavo (obrezlin)
Vezana so v snope dolžino 4m/1m Cena: 282,00 din za prostorninski meter
Prodaja: GIP Vegrad
sektor Lesna Šoštanj OBRAT ŽAGA METLEČE
Odvzem je možen vsak delovni dan od 7 — 15 ure Informacije po telefonu 881-203
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je zapustila v 78. letu starosti draga mama, tašča, babica
in prababica
Neža Juvan
po domače PUNGARTNIKOVA mama iz Topolšice
Iskrena zahvala sosedom za pomoč ter vsem, ki ste darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji
poti.
Posebna zahvala velja dr. Menihu in dr. Pirtovšku, govornikom ter duhovniku g. Knezu za pogrebni obred in ganljive poslovilne besede.
Žalujoči: hčerki Marija in Elica z družinami ter sinova Franc in Jože z družinami.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Goličnika
27.3.1916— 2.11.1982
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in lovskemu društvu za sožalne besede, darovane vence in cvetje.
Posebna zahvala velja govornikom za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Tereza, sinovi Franc, Andrej, Stanko, Miha in Silvo ter hčerki Anka in Marija
z družinami.
DO Era
Priznanje za delo
Pred dnevi so se sešli na svečano sejo delavskega sveta člani delovne organizacije Era, na kateri so glavno pozornost namenili njihovemu dolgoletnemu delavcu Mihu Kroflu, kije vodil delovno organizacijo vse od ustanovitve dalje.
Prehojena pot delovne organizacije je dolga več kot tri desetletja in je bila najtesneje povezana z njegovim delom, saj se je v tem času pod njegovim vodstvom zelo razvila. Med slavnostno sejo so Mihi Kroflu, ki seje med tem upokojil, izrekli hvaležnost za njegovo ustvarjalno delo, za njegovo nenehno pripravljenost, ki jo je imel pri vsakdanjem delu, za njegove humane odnose, ki jih je ustvarjal v kolektivu, kar pa je vse vgrajeno, kot je dejal predsednik delavskega sveta Franci Vovk, v razvoju delovne organizacije in v okviru celotnega gospodarstva v občini.
OŠ civilne zaščite
Vaja tehnično
izvidniških enot
Občinski štab civilne zaščite občine Velenje je organiziral v ponedeljek dopoldne na območju Pre-log vajo tehnično izvidniških enot svojega združenega odreda. Te enote so v glavnem usposobljene za reševanje ljudi iz kakršnih koli ruševin. Njihovo delo je nadvse zahtevno, zato so lahko člani enot resnično kar najbolj sposobni posamezniki. Morajo biti nenehno pripravljeni, saj so v današnjem času velike možnosti, da pride do ruševin in do ogroženosti človeškega življenja. Ruševine lahko nastanejo zaradi potresa, vojaških akcij, bombnih napadov, zaradi morebitnih eksplozij plina in drugih vzrokov.
Tudi med ponedeljkovo vajo so se člani te enote spopadli s pravimi ruševinami. Na območju Prelog so rudniški strelci razstrelili eno od starih stanovanjskih hiš, ki ni bila več uporabna. Ko so se člani enot prepričali, da ob eksploziji ni nastal noben nevaren plin ali zračenje, ki bi ogrožalo njihovo življenje, so v trojkah začeli svoje delo.
Njihovo najpomembnejše orodje so posebne naprave geofoni, s katerimi ugotavljajo ali so pod ruševino še živi ljudje.
Akcija ZŠAM Velenje
Veliko vozil tehnično pomanjkljivih
Prejšnjo soboto je brezplačna akcija nastavitev luči in merjenja
izpušnih plinov pritegnila pred
Rdečo dvorano veliko voznikov. Zelja vsakega je bila, da bi njego-
DanDo Pelkič
vo vozilo pregledali strokovnjaki ter ob tem odpravili morebitne pomanjkljivosti. Da je na naših cestah še veliko vozil, ki tehnično ni-
Srečko Dolinšek
so brezhibna, pove podatek, da je od 106 pregledanih vozil sobotne akcije imelo le 15 vozil pravilno nastavljene luči. Kaj to pomeni, zlasti v jesenskem in zimskem času, ko imamo prižgane luči skorajda ves dan, ni potrebno posebej govoriti. Ob sedanji energetski krizi, predvsem pomanjkanju bencina, je zelo pomembno tudi nastavitev vplinjača, saj lahko ob strokovni nastavitvi prihranimo znatno količino goriva. Kako
pomembne so take ali podobne akcije, ki jo je tokrat nadvse uspešno organiziralo Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pove tudi podatek, da so bila pri sobotni akciji samo tri vozila brezhibna.
,.Prepričan sem, da je še veliko voznikov, ki bi želeli, da jim bi naši strokovnjaki pregledali vozila, a žal zaradi omejenosti časa, ki smo ga imeli na voljo to ni mogoče," je povedal tajnik združenja šoferjev in avtomehanikov, obenem pa vodja akcije Janez Atelšek. ,,Da je akcija, tokrat že drugič, zares dobro uspela gre zahvala za veliko razumevanje Reku — delovni organizaciji Avtopark in TGO Gorenje, ki sta v akcijo vključili svoje strokovne delavce ter vso tehnično opremo. Po vsem tem in želji voznikov bomo morali akcijo še ponoviti.
Med vozniki, ki so se udeležili akcije sta bila tudi Danilo Pelkič ter Srečko Dolinšek iz Titovega Velenja, ki sta takole ocenila akcijo: ,,Take in podobne akcije so še
kako potrebne, saj ugotavljamo, da je na naših vozilih vse preveč
okvar in nepravilnosti. Imam fičo-
ta in kljub temu, da ga redno vzdržujem, se najde ta ali ona napaka. Zavedam pa se, da mora biti vozilo, zlasti za današnji vse gostejši promet tehnično brezhibno. Vedel sem že za prvo akcijo, pa se je nisem mogel udeležiti. Današnja poteka zelo dobro, zato gre priznanje vsem, zlasti delavcem-avtomehanikom."
Danilo Pelkič: ,,Da je danes ta akcija sem prebral v Našem času. V tem hitrem tempu življenja kar preveč zanemarjamo naše železne konjičke, zato bi kazalo podobne strokovne preglede še ponoviti. Imam golfa, na njem pa danes ni bilo najti pomembnejših napak. Vseeno mi ni žal, da sem prišel na ta neobvezen pregled. Prostor pred Rdečo dvorano je zelo primeren, žal malce nagaja le vreme. V bodoče bi kazalo ob takih akcijah opozarjati tudi na iztrošenost avtomobilskih gum, saj imajo nekateri, kot sem opazil, že zelo slabe."	B. Mugerle
Avtomehanild so se zelo trudili, da bi odpravIH čimveč napak
OBIŠČITE PRODAJALNI ZLATARN CELJE v Titovem Velenju, Šaleška 19/a in v Slovenj Gradcu, Meškova 12.
Prepričajte se o bogati izbiri vseh vrst zlatega nakita z dragim in poldragim sintetičnim kamenjem ter drugih izdelkov iz zlata, srebrnega nakita in ur!
Za obisk In nakup se priporočajo ZLATARNE CEUF.I
KAM, KDAJ?
ROKOMET
V Rdeči dvorani v Titovem Velenju bo v soboto slovenski der-bi v 1. B ZRL med ekipo Velenja in rokometašicami Alplesa. Tekma se bo začela ob 17. uri.
Ob 19.30 uri pa bo prav tako v Rdeči dvorani prvenstveno rokometno srečanje II. ZRL med rokometaši Šoštanja in Jadranom iz Kozine.
Med iskanjem ponesrečencev
Velenje—Potisje 26:25
Razburljiv konec
Točki proti igralkam Potisja iz Ade so si rokometašice Velenja zagotovile šele v zadnjih sedmih minutah srečanja, ko so si priigrale tri zadetke prednosti. Kljub temu pa so v zadnjih minutah srečanja trepetale za zmago.
Ko so po začetnem vodstvu gostujočih igralk (1:0) Velenjčanke povedle s 5:2 in 7:4, smo bili prepričani, da bo to srečanje, v katerem bodo gostje igrale podrejeno vlogo. No, pozabili smo, da imajo v svojih vrstah repre-zentantko Galičevo, ki je domačim igralkam povzročala hude preglavice, saj je niso znale nikakor zaustaviti. Ta igralka je sama dosegla kar 14 zadetkov, od tega le dva iz sedemetrovke.
Gostje so prav po njeni zaslugi
takoj izenačile in nekaj minut pred koncem polčasa povedle z 11:9. Na odmor sta ekipi vendarle odšli z neodločenim izidom (11:11). Dvajset minut drugega
polčasa so bile gostje nekoliko boljše, dvakrat so povedle z dvema goloma razlike. Mislili smo že, da domače igralke nimajo več upanja na zmago. V pravem trenutku pa se je izkazala vratarka Hlebova, ubranila je nekaj nevarnih strelov, prebudile so se tudi ostale igralke in v nekaj minutah so Velenjčanke vodile z rezultatom 25:22. Kljub razmeroma visokemu vodstvu so bili zadnji trenutki srečanja zelo razburljivi. Namesto, da bi bile Velenjčanke nadaljevale z napadalno igro so svojo pozornost preveč usmerile na semafor, kdaj bo konec srečanja. Gostje so dosegle tri zaporedne zadetke in pri rezultatu 26:25 so imele še priložnost za izenačitev vendar je na srečo domačih igralk Goli-čeva zadela okvir gola.
Zadetke za Velenje so dosegle: Dordevič 7, Omerovič in Špoljar po 5, Golič 4, Bovha 3, S. Bašič in Podrzavnik po enega.
Kvarner—Šoštanj 25:36
Visoka zmaga v gosteh
Rokometaši Šoštanja so bili znova uspešni. V predzadnjem kolu v II. rokometni ligi so na Reki premagali ekipo Kvarnerja z visokim rezultatom 25:36., polčas 14:18.
Šoštanjčani so bili ves čas srečanja mnogo boljši nasprotnik, saj so bili Rečani enakovreden tekmec le v prvih minutah prvega polčasa. Po odmoru pa so gostje povsem nadigrali svojega gostitelja.
Najbolj razpoložena sta bila Potočnik in Potušek, med strelce pa se je vpisal tudi vratar gostov Zupan. V zadnjem prvenstvenem kolu se bodo rokometaši Šoštanja srečali na domačem igrišču z ekipo Jadrana.
Na Reki so zaigrali: Zupane 1, Puc 1, Hočevar 3, Jambrovič 1, Cigoj, Potušek 13, Požun 1, štigl, Lesjak 3, Vrečar 2, Potočnik 11, Vaidl.
Šmartno—Fužinar 17:16
Končno zmagale
Rokometašice Šmartnega ob Paki so v zadnjem jesenskem kolu
v slovenski rokometni ligi na domačem igrišču zabeležile pomembno zmago in osvojile dragoceni točki. Premagale so ekipo Fužinarja z rezultatom 17:16, polčas 9:7.
Šmarčanke so zaigrale zelo do-
bro, vodile s tremi ali štirimi zadetki prednosti, vendar so gostje v
zadnjih minutah srečanja uspele poraz nekoliko omiliti. Rokometašice Šmartnega so z 8 točkami na 9. mestu prvenstvene lestvice. V prvem spomladanskem kolu pa gostijo na domačem igrišču zadnjeuvrščeno Eto.
Rudar—Izola 0:1
Borbenost ni bila dovolj
Z nedeljskimi tekmami so končali prvenstvo v slovenski nogometni ligi. Nogometaši velenjskega Rudarja so se od maloštevilnih gledalcev, na tribunah se jih je zbralo morda nekaj več kot 200. poslovili s porazom.
Gostje iz Izole po igri niso zaslužili zmage, niti neodločenega rezultata, vendar so že v 10. minuti dosegli zadetek, kar je najvažnejše, za njih seveda. Velenjčani niso mogli ali znali niti enkrat premagati gostujočega vratarja, čeprav so bili po prejetem zadetku v popolni premoči, izvedli so več kot 20 udarcev s kota (gostje le dva), za nameček pa je Mišetič
NOGOMET
V Šmartnem ob Paki pa bo v nedeljo pokalno nogometno srečanje med velenjskim Rudarjem in gostitelji.
lagodno izvedel najstrožjo kazen (11 m) v 23. minuti, tako. daje gostujoči vratar njegovo žogo ubranil.
Razmere za igro so bile zelo težke, saj je bilo igrišče blatno in razmočeno, kljub temu pa so domači igralci prikazali izredno borbenost. Poleg tega jim ni bila naklonjena sreča, saj se je na primer sredi prvega polčasa, nekaj minut po zastreljani enajstmetrovki. žoga ustavila le nekaj centimetrov pred golovo črto. v 75. minuti pa je Omladič zadel vratnik. Trenerju Stakiču je lahko v uteho to. da niso mogli zaigrati Boškovič. Buškovič, Čelič. Kljajič in še nekateri drugi, ki so poškodovani, oziroma so morali počivati zaradi kartonov in da so mladi kljub porazu dokazali, da bodo s svojo igro kmalu postali standardni člani prve ekipe.
Jesenski naslov je osvojil ljubljanski Slovan, ki je zbral 23 točk. druga je Izola z 20. Velenjčani tretji .s 17. igralci
Šmartnega ob Paki pa četrti s 15. točkami.
Strelski šport
Vrsta lepih zmag
Na prvem republiškem preglednem tekmovanju v Rečici pri Laškem so velenjski strelci v mednarodnem programu dosegli zelo dobre rezultate in dosegli vrsto zmag. V streljanju s standardno zračno puško so mladinke zmagale ekipno in posamično. Ekipa je nastreljala 1067 krogov. Mojca Močivnik. ki je zmagala med posameznicami pa 368. Pri članicah so bile Velenjčanke druge v tej disciplini, zmagale pa so v streljanju s puško standardne izvedbe in tudi v tej konkurenci je bila v posamični razvrstitvi najboljša Mojca Močivnik. Skupno so dosegle 1603 kroge. Močiv-nikova pa jih je nastreljala 547. Prav tako dobri so bili člani, saj so zmagali v streljanju s pištolo z 2242 krogi. Pri posameznikih je bil najboljši Alojz Trstenjak (567). tretji je bil Janez Štuhec(562). četrti Branko Dželetovič (557) in šesti Vinko Trinkaus (556).
Pričela seje tudi republiška strelska
liga v nacionulenm programu v kateri
nastopa dvanajst ekip. V prvem kolu so se Velenjačni pomerili z ekipo državnih prvakov hrastniškega Rudnika in izgubili z rezultatom 1443:1472. Med Velenjčani je bil najboljši Franc Trebše s 369 krogi, za ekipo pa so nastopili še Franjo Žučko (366). Hinko Bola (355) in Janez Hiršel (353).
Koper— Šmartno 0:0
Polovičen izkupiček
V zadnjem jesenskem kolu v slovenski nogometni ligi so nogometaši šmartnega ob Paki gostovali pri ekipi Kopra in se vrnili s polovičnim izkupičkom, kar pa je kljub temu uspeh. Rezultat srečanja je bil 0:0.
Močna burja, razmočeno igrišče in hladno vreme so povzročili igralcem nemalo težav. Srečanje je bilo enakovredno, čeprav je treba reči, da so imeli domačini v prvem polčasu nekaj lepih priložnosti za zadetek. Enajsterica šmartnega je ob koncu tekmovanja na odličnem četrtek mestu in za tretjeuvrščenim Rudarjem iz Titovega Velenja zaostaja za dve točki. V prvem spomladanskem kolu šmarčani odhajajo na vroč teren v Mursko Soboto, kjer se bodo sestali z vedno neugodnim nasprotnikom Muro.
Elkroj—Dravinja 5:2
Končno učinkoviti
V zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v vzhodni skupini slovenske nogometne lige so nogometaši Elkroja končno zaigrali učinkovito in borbeno ter visoko zmagali. Kaže. da jim »ugaja« razmočeno in blatno igrišče, saj so bili pogoji za igro resnično zelo težavni. Gostje iz Slovenskih Konjic sicer niso bili veliko slabši nasprotnik. Borili so se požrtvovalno in po svojih močeh, v obrambi pa so napravili več napak kot domačini in zato prepričljivo izgubili. Napak v blatu in vodi sicer ni manjkalo na obeh straneh, zanimivih in skoraj »nevidnih« dvobojev pa tudi ne. Zanesljivo vodstvo so si nogometaši Elkroja zagotovili že v prvem delu igre. V nadaljevanju je svojo požrtvovalno igro z dvema zadetkoma v eni minuti kronal novi srednji napadalec. Podpečnik. ki so ga domačini »našli« v svoji mladinski ekipi. S tem je bila zmaga zagotovljena, gostje pa so tik pred koncem poraz ublažili.
Strelci za Elkroj so bili- Valentine
(avtogol). Brezovnik. Zeleznik in dvakrat Podpečnik.	J. P.