vse tČemu bi se mučili, če se da drugače napraviti! pere sam To je prednost Schichtove-ga Radiona, fn v tem tiči njegova skrivnost: na milijone kisikovih mehurčkov se razvije med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganja milno peno skozi tkanino. Tudi povsod tam, do kamor nikdar ne seže krtača. V 15 minutah Vam je.perilo belo ko sneg, ne da bi ga bilo treba drgniti in mencati. Prizanesljivo in hitro opravi Sc h ich to v R a d i o n za Vas delo, kadar imate žehto, če uporabljate Schichtov Radion. SPECIALE MELANGE HUnacd 7#a Priprava čaja: Za kuhanje vode naj se uporabi izključno za to določena posoda, najbolje iz nikla ali emajla; posode iz aluminija morajose pred uporabo nekolikokrat s čajem izkuhati. Vodo za čaj je treba vzeti vedno popolnoma svežo od vodovoda ali vodnjaka. Polivanje čaja z vrelo vodo. se ima vršiti v ilovini, glinasti, kämneni ali porcelanasti posodi. V dobro pregreto posodo deni čaj (za veliko čašo eno čajevo žličko čaja, okoli 2 grama, manje ni priporočljivo, ker trpi okus), nato ga polij z vrelo vodo i napusti, da stoji najmanje 7 do 10 minut. Čaj se sme politi samo enkrat. Na ta način napravljen nalivek je jako okusen, aromatičen, jak in zdrav Tvrdka Luka Menard uvaža najfinejše vrste čaja direktno iz dežel, kjer rastejo. Z največjim strokovnim znanjem in finim okusom sestavlja iz raznih vrst čajne mešanice v najnežnejših niansah. Vse te vrste paketira v srebrne zavitke, katere prodajamo v naši zadrugi Čuvajmo jugoslavijoi Nj. Vef. kralj Peter II. MARIBORSKI ZADRUŽNI KOLEDAR 19 3 7 IZDALA IN ZALOŽILA NABAVLJALNA ZADRUGA DRŽ. USLUŽBENCEV V MARIBORU, R.Z.ZO.Z. ZA UREDNIŠKI ODBOR: ANTON FAGANELI TISKALA LJUDSKA TISKARNA D. D., MARIBOR Rodovnik dinastije Karadjordjevićev KARADJORDJE, rojen 3. novembra 1752 v Viševcu, umrl 13. julija 1817 v Radovanju. Knez ALEKSANDER K ARAD J ORD JE VIČ, rojen v Topoli 29. septembra 1806, umrl 3. maja 1885 v Temišvaru. Kralj PETER j VELIKI OSVOBODITELJ, rojen 29. junija 1844 v Beogradu, umrl 16. avgusta 1921 v Beogradu. Viteški kralj ALEKSANDER I. UEDINITELJ, rojen 17. decembra 1888 na Cetinju. Regent od 24. junija 1914; prestol je zasedel 17. avgusta 1921, umrl 9. oktobra 1934 v Miarseilleu. Njegovo Veličanstvo kralj PETER II., rojen 6. septembra 1923 v Beogradu. Prestol zasedel 9. oktobra 1934. Njeno Veličanstvo kraljica-mati MARIJA, rojena 9. januarja 1900 v Goti, poročena 8. junija 1922 v Beogradu. Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič TOMISLAV, rojen 19. januarja 1928 v Beogradu. Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič ANDREJ, rojen 28. junija 1929 na Bledu. Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič JURIJ, rojen 8. septembra 1887 na Cetinju. Nj. kralj. Visočanstvo kneginja JELENA, rojena 4. novembra 1884 na Reki, vdova Nj. V. kneza Ivana Konstantine vica Romanova. Nj. kralj. Visočanstvo' knez ARiZEN KARADJORDJEVIĆ, rojen 16. aprila 1859 v Temišvaru. Nj. kralj. Visočanstvo knez-namest nik PAVLE, sin kneza Arzena, rojen 27. aprila 1893 v Petrogradu, poročen z , Nj. kralj, Visočanstvom kneginjo OLGO, hčerko' grškega princa Nikole, rojeno 29. maja 1903 v Taioju, Nj. Visočanstvo knez ALEKSANDER, sin Nj. Visočanstva kneza Pavla, rojen 13. avgusta 1924 v White Lodge Richmond. Nj. Visočanstvo knez NIKOLA, sin Nj. Visočanstva kneza Pavla, rojen 29, junija 1928, istotam, Nj. Vis. kneginja ELIZABETA, rojena 7. aprila 1936. KRALJEVSKI NAMESTNIKI: Nj. kralj. Visočanstvo knez-riamestnik PAVLE. Gospod Dr. RADENKO STANKOVIČ. « Gospod Dr. IVO PEROVIČ. Da ne pozabim! Do kedaj moram naročiti blago v zadrugi: Kedaj mi pripeljejo blago:-............ Godovi, rojstni dnevi itd.*---’-...-... Si/oje- obveznosti do zadcuge mocam točno- izpotnjei/ati Vlak odhaja v............,*fi------------°*3 — ----— j j n • --------------------------------------------------- j i Il II .......-.......................— n Vlak prihaja iz — —..........................-..........—— -----------------ob II n ............................——------:..i......... |f Il II ----------------------------*---—-— II 2- obtoki ne ovne*n zaostajati ! Autobus odhaja:......... Autobus prihaja:—---------— Il II --------- Il II ' Cenik dobto ptegiedaU ! Vedno- je v njem Uaj novega Kje imam kaj sp avljeno: —— .............—------------- Naslovi : Zavarovalnino moram plačati: RESOLUCIJA, ki jo je sprejela Mednarodna Zadružna Zveza ob proslavi 14. mednarodnega zadružnega dne: Zadružništvo pomeni razumeti se! Razumeti se, se pravi zavarovati se! Plod prvega in drugega je — mir! Ob proslavi mediniarodnega zadružnega dne se velika armada vsega sveta, združena v Mednarodni Zadružni Zvezi svečano obvezuje, da se izrečejo zadružniki v svojih organizacijah za varnost in čuvanje miru, s čimer se ne samo ohranja tradicija njihovega pokreta, temveč tudi ustvarjajo in branijo poigoji, pod katerimi edino se more zavarovati svoboden in naraven razvoj zadružništva, kakor tudi blagostanje človeštva v obče; izraža nadalje svojo neomajeno vernost do splošnih načel svobode, demokracije in gospodarstva brez dobička, katera načela soi temelj za socialno1 gradbo zadružnega pokreta, ki se bo ž njim gospodarsko življenje sveta ponovno uredilo in odstranile vse zapreke za svobodno izmeno dobrin med narodi; izraža nadalje svoijo vznemirjenost radi anarhističnih teženj, ki se pojavljajo' v raznih oblikah v življenju naroda in grozijo škodovati nacionalnim interesom v okviru nacionalnih mej in to v dobi, ko nam nudijo ljudske potrebe in razvoj ekonomskih sil očividen dokaz, da je kulturni napredek odvisen od sploš-negja sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Zadrugarji vsega sveta so globoko razočarani nad n e-sposobnostjo odgovornih državnikov, ki ne znajo zastaviti vse svoje sile za ohranitev miru in za obnovo gospodarskega življenja na podlagi medsebojnega sp o raz umevanja, te edine podlage, ki najlaže doved« do varnosti in blagostanja. Zadrugarji pozivajo svoje vodje v vseh državah, da se stalno in z vso silo zavzamejo' za visoki cilj: Mir po združevanju, varnost po medsebojnem razumevanju in bolj-š e življenje za vse na osnovi čim j a č j e g a ostvarjanja zadružnih načel. GOSPODINJSKI DNEVNIK Časi so težki: dohodki vedno manjši, a cene vsemu blagu rastejo iz dneva v dan. Državni nastavljenec leze vedno- bolj v dolgove. Da se izognete premnogim neprilika®, da se lahko izkažete vsak hip pred vsakomur, tudi pred seboj, lotite se z vso skrbnostjo in natančnostjo gospodinjskega računovodstva. Vse izdatke, ki jih imate v mesecu ini v letu, pišite sproti v gospodinjski dnevnik. Posamezne skupine seštejete po mesecih in letih in primerjajte. Primerjajte! Kajti glavni namen gospodinjskega dnevnika ni, da se z njim pred komerkoli lahko' samo izkažete, ampak gre Za to, da izdatke vsake skupine primerjate. V mesecih ali letih boste mogoče zasledile napake1, ki ste jih napravile. Tako boste n. pr, ugotovile, da ste v poletnih mesecih izdale preveč za suho meso in podobno, ker niste radi vročine ali iz drugih vzrokov hotele kuhati in bi bilo tedaj bolje, če bi bile naredile toplo večerjo, Računajte, primerjajte! Ako ste imele večji izdatek s kako novo nabavo, s katero ste hotele izboljšati svoje gospodinjstvo, računajte ob koncu meseca in primerjajte, ali se je nabava izplačala. Tako če ste n. pr. kupile kuhalnik ali drugo. Kaj je bolje: spirit ali petrolej, plin ali dirva, oziroma premog? Računajte: imate li radi tega prihranke ali morda celo zgubo? Tak O' vam bo vestno vodeno knjigovodstvo nudilo novih izkušenj, dalo novih pobud za zboljšanje vašega gospodinjstva. V življenju naletimo vedno na kaj novega, boljšega. Nobena gospodinja si zato ne sme utvarjati, da je že vse preizkusila, da se ne more nič več naučiti. Vedno* in povsod stremite za izboljšanjem in izpopolnjevanjem gospodinjskih izkustev. Ne mislite, da je za vas slabše situirane gospodinje ta dnevnik nepotreben. Nasprotno-: čim manjša je vsota, ki vam je za gospodinjstvo na uporabo, tem večja je odgovornost do vaše družine! Če je rečeno, da vsaka gospodinja dvakrat obme vsak dinar, piredlnoi 'ga izda, ga morate, vi obrniti trikrat. Zato še enkrat: zapisujte sproti vse izdatke, seštevajte, primerjajte!: Red pri posamezniku, red v družini, red v državi, red na vsem svetu, —i. }oHuac Beležke Katoliki Pravoslavni P 1 Novo leto 19 Bonifacije S 2 Makarij 20 Danilo ap. N 3 Genovefa 21 Juliana m. P 4 Ime Jezusovo 22 Anastasija T 5 Telesfor 23 Tucin dan S 6 Sv. Trije Kralji 24 Badnji dan C 7 Lucijan 25 Rožd. Hrista p 8 Severin 26 Sab. pr. Bog s 9 R. Kr. Marije 27 Stefan p. m. N 10 Pavel pušč. 28 20.000 muč. P 11 Higiri šk. 29 14.000 dece T 12 Ernest opat 30 Anisije m: S 13 Bogomir op. 31 Melanija C 14 Hilarij šk. 1 Nova godina p 15 Mavricij 2 Silvestar s 16 Marcel op. 3 Malahije N 17 Anton pušč. 4 Jevstatije P 18 Priska dev. 5 Teona muč. 1 T 19 Karrat muč. 6 Bogojavljenje S 20 Fab. in Seb. 7 Sub. Jov. Krst. C 21 Neža 8 Georgije p 22 Vincenc 9 Polijevtko s 23 Zar. BI. D. M. 10 Grigorije N 24 Timotej 11 Teodosi j e P 25 Spr. sv. Pavla 12 Tatjana m. T 26 Polikarp 13 Jermil S 27 Janez Zlatoust 14 Sv. Sava ap. Č 28 Ildefons 15 Pavao Tibejski P 29 Frančišek Sal. 16 C. ver. ap. P. S 30 Martina dev. 17 Antonije B. N 31 Peter Noi. 18 Maksim arh. Dan je dolg 8 ur 25 minut do 9 ur 26 minut. Dan naraste za 1 uro 1 minuto. — Krah, mleko, jajca Sveže meso — Suho meso, sir Zelenjava sadje Maslo, mast, olje Špecerija Obleka, perilo Obuvalo Šol.potreb knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila Te&cuac Beležke Katoliki Pravoslavni P 1 Ignacij 19 Makarije T 2 Svečnica 20 Jeftimij S 3 Blaž šk. 21 Maksim C 4 Andrej 22 Timotej ap. P 5 Agata dev. 23 Kliment s 6 Tit šk. 24 Ksenija N 7 Romuald opat 25 Grigorije F 8 Janez Mat. 26 Ksenofont T 9 Ciril A. šk. 27 Sv. Jovan S 10 Pepelnica 28 Jefrem Č 11 Prikaz. 0. L. 29 Ignatije P 12 Evlalija 30 Vel. Tri Jerarha S 13 Štefan opat 31 Kir. i Jovan N 14 Valentin muč. 1 Trivun n. P 15 Favst. in J. 2 Sretenije G. T 16 Julijan 3 Simeon Bog. S 17 Donat muč. 4 Isidor C 18 Simeon šk. 5 Agati j a muč. p 19 Konrad 6 Vukol prp. s 20 Rajmund 7 Partenije N 21 Eleonora dev. 8 M. T. Strat. P 22 Stol. Sv. Petra 9 Ničifor m. T 23 Peter Dam. 10 Haralamp. m. S 24 Matija ap. 11 D. Kratovac C 25 Viktor 12 Meletija sv. p 26 Aleks. šk. 13 Simeon sv. s 27 Leander šk. 14 Avksentije N 28 Teofil muč. 15 Onisim ap. Dan je dolg 9 ur 29 minut do 10 ur 57 minut. Dan naraste za 1 uro 28 minut. — Kruh,mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sir Zelenjava sadje Maslo, mast, olje Špecerija : Obleka, pèrdo Obuvalo 1 Sol.ootreb; knjige Raz- vedrilo Zdravnik ! zdravila hìacec Beležke Katoliki Pravoslavni P 1 Albin šk. 16 M. Partitila T 2 Simplicij p. 17 Teodor Tir. S 3 Kunigunda 18 Lav papa C 4 Kazimir spi 19 Arhip p 5 Evzebij Mar. 20 Lav. ep. k. s 6 Miroslav 21 Timotej pr. N 7 Tomaž Akv. 22 Evgenije muč. P 8 Janez od B. 23 Polikarp' S. T 9 Frančiška • • 24 Obret. gl. Pret S 10 40 mučenikov 25 Tarasp p. c. C 11 Heraklij 26 Porfirije P 12 Gregor Vel. -27 Prokopije S 13 Nikefor šk. 28 Vasilije N 14 Matilda vd. 1 Evdokija P 15 Longin muč. 2 Teodor T 16 Ciri jak m. 3 M. Evtropije S 17 Jedert 4 Gerasim C 18 Ciril Jer. šk. 5 K on on muč. P 19 Sv. Jože! 6 42 muč. u A. S 20 Niketas šk. 7 Vasilije N 21 Cvetna nedelja 8 Teofilakt. P 22 Oktavijan šk. 9 40 muč. Sev. T 23 Oton šk. 10 Kodrat, muč. S 24 Gabrijel arh. 11 Sofronije C 25 Marijino ozn. 12 Teofin prep. P 26 Vel. petek 13 Nikifor S 27 Vel. sobota 14 Benedikt N 28 Vel. noč 15 Aga pi ja muč. P 29 Vel. poned. 16 Savin muč. T 30 Viktor muč. 17 Aleksije S 31 Amos pr. 18 Kirilo p. j. Dan je dolg 11 ur 1 minuto do 12 ur 46 minut. Dan naraste 1 uro 45 minut. Kruh, mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sir Zelenjava sadje Maslo, mast, olje — Špecerija' Obleka, perilo — Obuvalo • Šol.notreb. knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila April Beležke Katoliki Pravoslavni Č 1 Hugo šk. 19 Hrisant m. P 2 Frančišek P. 20 Jovan i S. S 3 Rihard 21 Pr. Jakov N 4 Izidor 22 S. M. Val. A. P 5 Vinko 23 Pr. Nikon T 6 Celestin 24 Zaharija S 7 Herman 25 Blagovesti Č 8 Dionizij 26 Gavrilo S. P 9 Marija K. 27 Matrona m. S 10 Ezekij 28 Pr. Ilarion N 11 Leon I 29 Marko i Čir. P 12 Julij p. 30 Jovan L. T 13 Hermina 31 Imatije č. S 14 Justin muč. 1 Pr. Marija C 15 Anastazija 2 Tito čud. P 16 Benedikt 3 Nikita S 17 Rudolf 4 Josif pesm. N 18 Apolonij 5 Teodul P 19 Krescencij 6 Sv. Jeft. T 20 Agneta 7 Georgije S 21 Anzelm 8 Ap. Irid. Č 22 Soter in K. 9 Jevpsihije P 23 Vojteh 10 Terentije S 24 Jurij muč. 11 Antina N 25 Marko ev. 12 Cveti P 26 Klet in Marp. 13 Sv. muč. Art. T 27 Cita 14 Prp. Martin S 28 Pavel 15 Ap. Arist Č 29 Peter muč. 16 Vel. četvrtak P 30 Katarina S. 17 Vel. petak Dan je dolg 12 ur 49 minut do 14 ur 27 minut. Dan naraste 1 uro 38 minut. Krah, mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sh Zelerjava sadje Maslo, mast, olje Špecerija Obleka, perilo Obuvalo Šol.potreb. knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila Katoliki Pravoslavni S 1 Filip in Jakob 18 Vel. subota N 2 Atanazij 19 Uskrs P 3 Najd. sv. Kr. 20 Uskrsni poned. T 4 Florijan muč. 21 Uskrsni utorak S 5 Pij V. papež 22 Teodor S. C 6 Vnebohod 23 Đurđev dan P 7 Stanislav šk. 24 Sava St. S 8 Prik. Mihaela 25 Marko A. N 9 Gregor 26 Vasilije P 10 Antonin 27 Simon T 11 Frančišek 28 Jason ap. S 12 Pankracij 29 Vasilije C 13 Servacij 30 Jakob ap. p 14 Bonifacij 1 Jeremija C. s 15 Zofija 2 Atanasije N 16 Binkošti 3 Timotej m. P 17 Bink. poned. 4 Pelagija T 18 Venancij 5 Irina m. S 19 Celestin, pap. 6 Jov. Prav. C 20 Bernardin 7 Akakije M. P 21 Feliks muč. 8 Jovan ap. S 22 Julijana dev. 9 Pr. m. sv. N. N 23 Dezider 10 Simeon Z. P 24 Janez Pr. 11 Ciril i Metod T 25 Gregor VII. 12 Epifanije S 26 Filip 13 Glikerija C 27 Sv. Reš. Telo 14 Isidor p 28 Avgust 15 Pahomije s 29 Marija muč. 16 Teodor O. N 30 Ferdinand 17 Andronik P 31 Angela dev. 18 Teodor Dan je dolg 14 ur 30 minut do 15 ur 45 minut. Dan naraste 1 uro 15 minut. — Kruh,mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sir Zelenjava sadje Maslo, mast, olje Špecerija Obleka, perilo Obuvalo Šol.potreb knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila Ki 'O Beležke Katoliki Pravoslavni T 1 Pamfil 19 S. m. Patrik S 2 Marcel 20 M. Talalej C 3 Klotilda 21 C. Konst, i c. Jel. P 4 Kvirin šk. 22 Sv. Vlad. S 5 Bonifacij 23 Mihajlo N 6 Norbert šk. 24 Simeon St. P 7 Lukrecija 25 Š. n. Gl. J. K. T 8 Medard 26 Karpo ap. S 9 Prim. in Fel. 27 Teratont C 10 Margareta 28 Spasov dan p 11 Barnaba 29 T eodosije s 12 Janez Fak. 30 Isakije N 13 Anton 31 Jeremije ap. P 14 Vasilij 1 Justin mč, T 15 Vid muč. 2 Ničifior S 16 Beno šk. 3 Lukilijan C 17 Adolf šk. 4 Mitrofan P 18 Efrem 5 Dorotej S 19 Julijana 6 Visarion N 20 Silverij 7 Duhovi P 21 Alojzij 8 Duh. poned. T 22 Ahacij 9 Duh. utorak S 23 Sidonija 10 Timotej C 24 Janez Krst. 11 Vartolomej P 25 Prosper šk. 12 Onufrije S 26 Vigilij 13 Akilina N 27 Ladislav 14 Pr. Jelisej P 28 Vidov dan 15 Vidov dan T 29 Peter in Pavel 16 Tihon čud. S 30 Sp. sv. P. 17 Manojlo mč. Dan je dolg 15 ur 46 minut do 16 ur 2 minuti. Dan naraste do 21. 19 min. in se skrči do konca za 3 minute. Kruh, mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sir Zelenjava sadje Maslo, mast, olje Špecerija Obleka, perilo .— Obuvalo Sol.potreb. knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila Julii Beležke Katoliki Pravoslavni C 1 Preš v. kri Jez. 18 Leontije P 2 Obisk. M. D. 19 Ap. Juda S 3 Heliodor šk. 20 Metodije N 4 Udalrik 21 Julijan P 5 Ciril in Metod 22 Ap. S. Jevs. T 6 Izaija prer. 23 Agripina S 7 Vilibald šk. 24 Rod. Jov. Krst. C 8 Elizabeta kr. 25 Muč. Fevronije P 9 Nikolaj in T. 26 David pr. S 10 Amalija dev. ‘27 Pr. Samson N 11 Pij I. papež 28 M. K. i Jov. P 12 Janez G. 29 Petrov dan T 13 Margareta 30 Sab. 12 ap. S 14 Bonaventura 1 Kuz. i Dam. C 15 Henrik c. 2 Polag. h. B. p 16 Mar. dev. K. 3 Muč. Jakint s 17 Aleš 4 Andrija K. N 18 Miroslav 5 Atanašije P 19 Vincenc 6 Prp. Sisoje T 20 Elija 7 Toma i Akakije S 21 Danijel 8 Prokopije C 22 Marija Magdal. 9 Pankratije p 23 Apolinar 10 45. muč. u Nikeji s 24 Kristina dev. 11 Eufimija N 25 Jakob ap. 12 Mč. Pr. i 11. P 26 Ana m. B. 13 Sab. arh. G. T 27 Pantaleon 14 Ap. Akila S 28 Viktor I. p. 15 Muč. Kir. i J. C 29 Marta dev. 16 Muč. Antinoget P 30 Abdon in Sen. 17 Vin. Marina S 31 Ignacij L. 18 Mč. Jak. i Em. Dan je dolg 16 ur 2 minuti do 15 ur 7 minut. Dan se skrči za 55 minut. Kruh, mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sir Zelenjava sadje Maslo, mast, olje iff Špecerija Obleka, perilo Obuvalo Šol.potreb. knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila bo Cu Katoliki Pravoslavni N 1 Peter v okovih 19 Pr. Makrena P 2 Alfonz 20 Pr. Ilija T 3 Avgust 21 Simeon S 4 Dominik 22 BI. Marija C 5 Marija Snež. 23 Muč. Trofil p 6 Sprem. Krist. 24 Hristina s 7 Kajetan 25 Smrt p. Ane N 8 Cirijak in T. 26 Paraskeva P 9 Roman muč. 27 Pantelej T 10 Lovrenc 28 Ap. Prohor S 11 Suzana dev. 29 Kalinik C 12 Klara dev. 30 Ap. Sila M. A. p 13 Hipol. in Kas. 31 Jevdokim s 14 Euzebij 1 Nal. Kr. G. N 15 Vel. Šmaren 2 Pr. i A. St. P 16 Joakim 3 Isakije T 17 Hijacint 4 7 dece u Ef. S 18 Jelka 5 Evsignije Č 19 Ludvik šk. 6 Preobraženje P 20 Štefan kr. 7 Dometi j e S 21 Ivana Franč. 8 Emilijan N 22 Timotej muč. 9 Ap. Matija P 23 Filip Ben. 10 Lavrentije T 24 Bartol sp. 11 Muč. Evplo S 25 Ludvik kr. 12 Muč. Fotije C 26 Ceferin p. 13 Maksim isp. p 27 Jožef Kal. sp. 14 Pr. Mihej s 28 Avguštin šk. 15 V. Gospojina N 29 Obgl. J. Krst. 16 P. Ubrusa G. P 30 Roza Limb. 17 Muč. Miron T 31 Rajmund 18 Flor. i Lav. Dan je dolg 15 ur 4 minute do 13 ur 30 minut. Dan se skrči za 1 uro 34 minut. Krah, mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sir Zelenjava sadje Maslo, mast, olje Špecerija Obleka, perilo Obuvalo ». • Sol.potreb, knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila Beležke Katoliki Pravoslavni S 1 Egidij 19 Andrej S. C 2 Zenon 20 Samulo P 3 Serafina 21 Ap. Tadej S 4 Rozalija dev. 22 Agatonik N 5 Lovrenc 23 Muč. Lup. P 6 R. Kr- Petra II. 24 Rod. Kr. Petra II. T 7 Marko Križ. 25 Vartol. i Tit. S 8 Mali Šmaren 26 Andrijan C 9 Peter Klar. 27 Timen Vel. P 10 Nikolaj Tol. 28 Pr. Mojsije S 11 Prot. in Hij. 29 U gl. Jov. Krst. N 12 Ime Marijino 30 S. S. p. i us. P 13 Amat šk. 31 Pol. č. p. B. T 14 Pov. Sv. Križa 1 Simeon S. S 15 Marija 7 žal. 2 Momant C 16 Ljudmila 3 Joanikije P 17 Rane sv. Fr. 4 Vavila i M. S 18 Jožef Kub. 5 Zaharija N 19 Januarij šk. 6 Jevdokije P 20 Evstahij 7 Sozont T 21 Matija ap. 8 Mala Gospojina S 22 Maurici j muč. 9 Joakim i A. 'C 23 Tekla dev. 10 M. Minodora P 24 Rupert 11 Pr. Teodora S 25 Kleofa 12 Avtonom. N 26 Cipri j an 13 Kornil P 27 Kurz. in Dam. 14 Krstov dan T 28 Venceslav 15 Vmč. Nikita S 29 Mihael arh. 16 Eufimije C 30 Jeronim 17 Muč. Sofija Dan je dolg 13 ur 26 minut do 11 ur 46 minut. Dan se skrči ža 1 uro 40 minut. Kruh, mleko, jajca — Sveže meso Suho meso, sir Zelenjava sadje JMaslo, mast, olje 1— Špecerija Obleka, perilo Obuvalo Šol.potreb, knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila to «vj ÓUi&foc Beležke Katoliki Pravoslavni P 1 Remigij šk. 18 Evmenije ep. S 2 Angeli varuhi 19 Trofim N 3 Terezija muč 20 Mč. Jevstatije P 4 Frančišek As. 21 Ap. Kodrat T 5 Placid muč. 22 Muč. Foka S 6 Bruno sp. 23 Z. Jov. Krst. C 7 Justina d. m. 24 Simeon prv. p 8 Brigita vdova 25 Pr. Eufrosije s 9 Dionizij šk. 26 Smrt Jov. ev. N 10 Frančišek' B. 27 Kalistrat P 11 Nikazij 28 Hariton 1 T 12 Maksimilijan 29 Miholj dan S 13 Edvard 30 Grigorije C 14 Kalist papež 1 Pokr. Bogor. P 15 Terezija dev. 2 Kiprijan i Just. S 16 Hedvika kr. 3 Dionisije N 17 Margareta 4 Stevan Stil. P 18 Luka evang. 5 Haritina T 19 Peter Alk. sp. 6 Ap. Toma S 20 Janez K. 7 Mč. Sergije C 21 Uršula d. m. 8 Pr. Pelagija P 22 Kordula dev. 9 Stevan S 23 Janez Kapistr. 10 Evlampije N 24 Rafael arh. 11 Ap. Filip P 25 Krizant in D. 12 Prov. i Tarah T 26 Demetrij muč. 13 Karpo i Papila S 27 Sabina muč. 14 Pr. i Paras. C 28 Simon in Juda 15 Jeft. i Luk. P 29 Narcis šk. 16 Muč. Longin s 30 Marcel muč. 17 Pr. Osija N 31 Volbenk šk. 18 Ev. Luka Dan je dolg 11 ur 43 minut do 10 ur 1 minuto. Dan se skrči za 1 uro 42 minut. — Krah, mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sir Zelenjava sadje Maslo, mast, olje Špecerija Obleka, perilo Obuvalo Šol.potreb, knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila (S3 v© hot/Cfnfoc Beležke Katoliki Pravoslavni P 1 Vsi sveti 19 Prohor T 2 Verne duše 20 Artemije S 3 Hubert šk. 21 Ilarion Č 4 Drago 22 Averkije P 5 Emerik 23 Ap. Jakob S 6 Leonard 24 Mč. Areta N 7 Engelbert 25 Makri jan P 8 Bogdan šk. 26 Mitrov dan T 9 Teodor muč. 27 Mč. Nestor S 10 Andrej 28 Arsenije C 11 Martin šk. 29 Anastàsije i Av. P 12 Martin papež 30 Milutin kr. s. S 13 Stanislav sp. 31 Spahije i Am. N 14 Jozafat šk. 1 Kuz. i Dam. P 15 Leopold 2 Akindin T 16 Janez Trog. 3 Durdic S 17 Gregor čud. 4 Joanikije V. C 18 Odon op. 5 Galaktijon P 19 Elizabeta ud. 6 Pavle isp. S 20 Feliks, Val. 7 Lazar, 33 muč. N 21 Darotv. Di. M. 8 Sab. a. Mih. P 22 Cecilija dev. 9 Mč. Onisifor T 23 Klement p. 10 Erast, i 01. S 24 Janez od Kr. 11 Stevan D. C 25 Katarina dev. 12 Jovan Mil. P 26 Konrad šk. 13 Jovan Zl. • S 27 Virgil šk. 14 Ap. Filip N 28 Gregor III. 15 Muč. Gurije P 29 Saturnin 16 Ap. Matej T 30 Andrej ap. 17 Grgorije Dan je dolg 9 ur 58 minut do 8 ur 42 minut. Dan se skrči za 1 uro 16 minut. — Kruh,mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sir Zelenjava sadje — Maslo, mast, olje Špecerija Obleka, perilo — Obuvalo Šol.potreb, knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila Co K* detenete Beležke Katoliki Pravoslavni S 1 Ujedinjenje 18 Ujedinjenje C 2 Bibijana d. 19 Avdija i Varl. p 3 Frančišek Ks. 20 Grigorije D. s 4 Barbara dev. 21 Vaved. B. u hr. N 5 Saba sp. 22 Ap. Filimon P 6 Miklavž 23 Amfilohija T 7 Ambrozij 24 Vm. Katarina S 8 Brezni. Sp. M. 25 Kliment C 9 Levkadija dev. 26 Alimpije St. P 10 Pren. Loret h. 27 Jakob Perz. S 11 Damaz p. 28 Stevan novi N 12 Maksencij 29 Paramon i Fil. P 13 Lucija d. m. 30 Andrija Prv. T 14 Spiridion šk. 1 Pr. Naum S 15 Irenej muč. 2 Uroš car S. C 16 Adela 3 Pr. Sofronije P 17 R. t Kr. Al. I. 4 Rod. t Kr. Aleks. I. s 18 Pr. R. B. D. M. 5 Sv. Sava osv. N 19 Vladimir 6 Sveti Nikola P 20 Liberat 7 Ambroz Eg. T 21 Tomaž ap. 8 Patapije S 22 Zenon muč. 9 Zač. Bogor. C 23 Viktorija 10 Jovan desp. S. P 24 Adam in Eva 11 Danilo St. S 25 Božič, R. Kr. 12 Spiridion N 26 Štefan p. m. 13 Jevstatije P 27 Janez ap. 14 Tirs i Levk. T 28 Ned. otr,oč. 15 Elevterije S 29 Tomaž šk. 16 Pr. Agej c 30 David kralj 17 Dan. i 3 mlad. p 31 Silvester 18 Mč. Sevastijan Dan je dolg 8 ur 40 minut do 8 ur 24 minut. Dan se skrči do 21. za 20 minut in naraste do konca 4 minute. — Kruh, mleko, jajca Sveže meso Suho meso, sli Zelerjava sadje Maslo, mast, olje Špecerija Obleka, perilo Obuvalo Šol.potreb knjige Raz- vedrilo Zdravnik zdravila Cu Cu Dohodki in izdatki Mesec Dohodki Povračilo dolgov, obroki Stanovanje Postrežoa Razsvetljava drva premog c. Q. Kurjava Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj Hrana (po dnevniku 1-e) Pohištvo Kuhinjska oprema Obleka Obutev Časopisi, knjige šolske potrebščine Zdravnik, zdravila Razvedrilo Hranilne vloge Razno Izdatki skupaj V letu 1937 OB 15. OBLETNICI ZADRUŽNEGA DELA ANTONA REHERJA Zadružništvu je osebni kult tuj. Ideja demokratizma in enakopravnosti je v njem tako močno zasidrana, da ne dopušča nikake podrejenosti ali nadrejenosti. V tem pogledu je zadružništvo pravo nasprotje fašizma, ki slepo sledi svojemu voditelju, k,i pa tudi z njim vred pade in se pogrezne v pozabljenje, dočim zadružništvo ne more izmreti. Kljub temu, da zadružništvo ne pozna osebnega češčenja svojih voditeljev, ampak samo delo za interese skupnosti, pa je vendar hvaležno in priznava zasluge prvih zadružnikov. Kdor se je v zadružništvu s svojim znanjem, sposobnostjo, delavnostjo, nesebičnostjo in ljubeznijo do ideje tako' daleč povzpel, da zavzema vodilno mesto v zadružnem pokretu, je deležen priznanja in hvaležnosti vsega zavednega članstva. Taka markantna osebnost v zadružnem gibanju je predsednik mariborske Naibavljalne zadruge državnih uslužbencev g. Reher Anton. Kdo ga ne pozna! Saj je spojen s postankom in razvojem omenjene zadruge. Rojen 17. januarja 1879. v Rogatcu se je po končanih študijah posvetil finančni stroki, v kateri je kmalu zaslovel kot strokovnjak. Ko je bila 1. aprila 1921. ustanovljena Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru, je bil za davčni urad izvoljen v upravni odbor, kjer je deloval do 28. februarja 1923. kot odbornik in podpredsednik, od tega dne dalje pa ves čas kot predsednik. Na letošnjem občnem zboru, ki se je vršil 19. aprila 1. L, je poteklo 15 let in 19 dni, od kar dela g. Reher v zadrugi in jo vodi od uspeha do uspeha. Ponovna njegova izvolitev za dobo nadaljnih treh let je najvidnejši dokaz, kako priljubljen je med članstvom in kako znajo zadružniki ceniti njeigPvo delo, ki je vse in ves čas posvečeno izključno le zadružništvu, zlasti pa od kar je bil kot višji davčni upravitelj vpokojen. V 15 letih je g. Reher vložil vsei svoje bogato znanje in vso svojo ljubezen v zadrugo. Pri predavanju 12. 20. 1936. je obrazložil svojim sodelavcem v odborih in uslužbencem, s kakšnimi težavami se je borila zadruga ob svojem postanku in v prvih letih razvoja. Treba je priznati, da je bila naši zadrugi usoda naravnost naklonjena, ketr je dobila voditelja, ki je že po svoji službeni lastnosti bil veščak, čemur sta se pridružila še trgovski talent in ljubezen do zadružništva, tako da je v času najtežjih preizkušenj za zadruge, ko so mnoge izmed njih propadale, ustvarjal naravnost čudeže. Pod njegovim skrbnim vodstvom se je zadruga hitro razvijala, kar najnazornejše dokazujejo sledeče številke: Ob .koncu leta 1921. je znašalo članstvo 789, promet pa Din 2,351.300. Ob koncu leta 1925. je znašalo članstvo 1199, promet pa Din 5,858.626. Ob koncu leta 1930. je znašalo članstvo 1880, promet pa Din 12,600.000. Ob koncu leta 1935. je znašalo članstvo 4345, promet pa Din 22,533.354. Zadruga se je širila tudi prostorno. Prodajalna, ki je bila spočetka v Cafovi ulici- se je sredi avgusta 1921. preselila v Stolno ulico1, decembra 1926. pa v lastno poslopje na Rotovškem trgu, ki se je 1930, znatno^ razširilo s prezidavo; 1932. je bila otvor jena lastna električna pekarna, 1933. pa je bila manufaktura prenesena iz špecerijske prodajalne v poseben manufakturni oddelek, ki je bil znatno razširjen in izpopolnjen; 15. aprila lanskega leta je bila prevzeta oziroma otvorjena celjska prodajalna, za tem pa 1. junija druga prodajalna na Rotovškem trgu v Mariboru, kjer je polelg špecerije tudi poseben oddelek za posodo ini steklo. Za člane jie bilo uvedeno' posmrt-ninsko, za uslužbence p|a pokojninsko zavarovanje!. Pa tudi idejno in propagandno delo se ni zanemarjalo. To dokazuje zadružna knjižica, cenik, koledar, proslave mednarodnega zadružnega dne, romanje na 0|plenac, stalna predavanja itd. Skratka, vse ogromno delo se je izvršilo' pod umnim in spretnim vodstvom g. Reherja. Pri zadružništvu drž. uslužbencev je obstajala1 spočetka največja vrzel v tem, da so se morali v trgovskih poslih nevešči drž. uslužbenci sami lotiti težavnih poslov v vodstvu zadruge. Uspeh je odvisel predvsem od vodilnih oseb. Mariborska Na- bavljalma zadruga je imela srečo, da je dobila v osebi g. Reherja moža odličnih sposobnosti, ki se ni strašil nikaikih ovir in ki se nikakor ni dal omajati v svoji trdni veri v uspeh zadružništva. Uspehi 15 letneiga ustvarjajočega dela govorijo dovolj razločno zanj. Pa tudi številni člani, ki ga osebno poznajo vedo, da tam, kjer gre za zadružna načela, ne pozna kompromisa in pove vsakomur odkrito in odločno svoje mnenje, dočim je na drugi strani dober in mehak, če vidi resnično potrebo, ko> se člani v stiskah nanj obračajo za pomoč. Prvega zadružnika g. Reherjia pa ne poznajo in cenijo samo mariborski zadružniki, marveč, tudi ostali zadružniki siroma po naši domovini, predvsem pa Savez nabavljalnih zadruig državnih uslužbencev in vse v njem včlanjlenle zadruge kraljevine Jugoslavije, kajti pred resničnimi dejstvi si pač ni mogoče zastirati oči. Ob 15 letnem jubileju dela za zadiružništvoi želimo g. Re-herju, da bi mu bih> usojeno še dolgo- vrsto let aktivno sodelovati v našem zadružnem pokretu in stati v prvih vrstah jugoslovanskega zadružništva. ZADRUŽNI POKRET JE NA POHODU Kljub težki in dolgotrajni gospodarski krizi se zadružništvo ni samo obdržalo na svoji dosedanji višini, ampak stalno napreduje in raste. V sedanjem gospodarskem boju so se posebno obnesle kmetske zadruge, ki so bile kmetu močna opora. Nič ne zaostajajo za njimi nafeavljalne zadruge delavcev in javnih nameščencev. Po nekod so pravi blagoslov im v vseh deželah, po vsem svetu se mali človek zaiteka k zadružništvu in išče pomoči pri njem. Zadruge se množe, izpopolnjujejo v svojem delovanju, se podpirajo s centralnimi organizacijami in skupnimi nabavkamt ter izmemjlavo blaga. V deželah, kjer je zadružništvo že bolj razvito, imajo 'svoje velike nakupovalne centre, lastno industrijo, tvornice, mline, parnike itd. V smeri izpopolnitve zadružnega pokreta in medsebojne pomoči se iščejo in tvorijo stiki med nabavljalmimi in kmetskimi ter drugimi proizvajalnimi zadrugami. Pletejo se niti neposrednih zvez med narodi in deželami, preko deželnih in državnih mej. Zadružna ideja se je v deželah, kjer je do nedavna bila še v povojih, 'trdno zasidrala, razrastla in izpopolnila z novimi' dogjnanji in zakoni ter pridobila novih borcev. V zadnjih letih si je utrla pota tudi v dežele, kjer je še niso poznali. Tako je bilo n. pr. na Kitajskem leta 1935. v osmih večjih provincah nankinške vlade 6864 zadrug (med temi štiri petine kreditnih) z 222.075 člani. Na Danskem je bilo leta 1935. vseh zadrug 9800, z okrog 2 milijona člani, kar je skoroi ena tretjina vsega prebivalstva,. Preko 1000 je zavarovalnih zadrug s preko IV2 milijona' člani-Vsak kmet je poprečno zavarovan pri treh takih zadružnih za- varovalnicah. Danski kmet je sploh najboljše situiran na svetu in se mora zahvaliti za to blaginjo ravno zadružništvu. Nabavljalnih zadrug je bilo na Danskem 1800, s 310.000 člani. V neki veliki zadružni prodajalni v Aalborgu so uredili otroško sobo, v kateri je prava panorama iz pravljičnega sveta in slike »miki-maius« na stenah. Na uporabo' so' otroške igrače ter knjige in časopisi za bolj odrasle. Za otroke skrbi posebna otroška vrtnarica. In vse to je urejeno za to, da bi mogle gospodinje nemoteno izbirati in kupovati blago. Znani Japonec Kagavar je dejal: »Kjer cvete zadružništvo, tam ne vznemirja dežele levičarsko gibanje. Danska nam je zato svetel primer,« Na Finskem, kjer se je zadružniški pokret spajal z nacionalnim, imajo dve zvezi, ki sta tako močni, da določata n. pr. ceno vžigalic, ker imata največje tvornico. Velika moč finskega zadružništva se zrcali tudi v tem, da tvorijo zadružniki večino v finskem parlamentu. Četudi pripadajo posamezniki raznim strankami, so — kar se tiče zadružništva — eno. Noben narod ni tako zadružniško organiziran kot so ravna Finci. Švedske nabavljalnn zadruge streme h koncentraciji in fuzioniranju, radi tega izkazujejo majhen padec edinic, a porast članstva. M-anjše zadruge so se združile z večjimi, močnejšimi. Lansko leto je število nabavljalnih zadrug palo od 763 na 750, članstvo je pa poraslo od 535.000 na 550.000. Angleški zadružniki so 1934. in 1935. leta imeli hud časopisni boj s tiskom tudi pri nas znanega lorda Rothermerea, ki je zadružništvu sovražen. Leta 1934, je bil namreč na kongresu sprejet sklep o desetletki angleških nabavljalnih zadrug. Tedaj je bilo sklenjeno, da se leta 1944. proslavi svečano stota obletnica ustanovitve zadruge ročdelskih pionirjev. V teh desetih letih do jubileja žele kolikor mogoče izpopolniti, razširiti, pomnožiti, sploh vsestransko' razgibati posebno svoje nabavljal-ne zadruge ter jih spraviti do1 najvišje točke. V začetku leta 1935. je bilo na Angleškem 1150 nabavljalnih zadrug s preko 7 milijonov članov. To se pravi: preko 20 milijonov ljudi, ali 40% vsega prebivalstva na Angleškem se danes poslužuje nabavljalnih zadrug. Računajo, da je neučla-njenih do 4 milijone družin. Od teh upajo pridobiti za zadruž- ništvo 2V2—3 milijone. Tako upajo, dai bi po tej desetletki prišli na okroglo 10 milijonov članov. To akcijo, pridobivanja članstva, vršijo vse zadruge v svojih območjih, podpira jo centrala z izdajo propagandnih letakov, časopisno reklamo, z javnimi predavanji, zadružnimi filmi in podobnim. Posebno intenzivno se vrši to delo v poletnih mesecih, specialno na zadružni dan vsakega leta. V okviru te desetletke se vrši tudi organizacija šolske za-družniške izobrazbe, posebno glede smotrenega šolanja uslužbencev. S tem v zvezi se bo moral vsak uslužbenec v službeni pogodbi obvezati, da se bo enkrat v mesecu udeležil enodnevnega zadružniškega tečaja. V tem pravcu delujejo tudi na izgradnji stalne zadružne šole, ki naj bi se polagoma razvila v univerzo, kajti vzgojiti ni treba samo prodajalcev, ampak tudi inteligente, ki naj se zavedajo svoje odgovornosti db zadružništva, ki naj bodo vsesplošno dobrohotni in zadružno usmerjeni državljani. Ta desetletka traja vse do 21. decembra 1. 1944., do dne, ko je bila pred sto leti ustanovljena zadruga pravičnih ročdel-skih pionirjev v Žabji ulici. Na Angleškem imajo' tudi svoje zadružniško mesto Kettering (kakor v Švici Basel). V tem mestu ne najdeš meščana, ki bi ne bil član enie ali več zadrug. Prebivalci tega mesta ne žive samlo v blaginji, ampak sol tudi kulturno na zelo visoki stopnji. Na Poljskem imajo 10 zadružnih zvez, v katerih je včlanjeno vkupno 11.762 zadrug z okrog 2 milijona člani. Najboljše uspevajo nabavljialne zadruge. 1935. leta jih je bilo 3331 s 550.000 člani. Nabavljalne in kmetske zadruge delujejo' v zadnjem čašu skupno ini so med vsemi izrazito protikapitalistične. Tudi v šolah je zadružništvo lepo' organizirano. Na Poljskem je na osnovnih šolah okrog 3600 zadrug, na srednjih nekaj čez 500. Učenci osnovnih šol in dijaki srednjih ter visokih šol se tako navajajo k praktičnemu zadružnemu delu, k samopomoči ter samostojnemu gospodarstvu. Šolarji si tako prir vzgoje smisel za gospodarstvo! in skupnost. Francoske nabavljalne zadruge z 2 milijona' organiziranimi člani, 9000 prodajalnami ter z letnim obratom 4 milijarde frankov predstavljajo silo, ki je ni smeti prezreti, siloi ki prav nič ne zaostaja za ono velikih trgovskih podjetij in enakih privatnih družb. Zadruge so to že v več slučajih dokazale. Tako so n. pr. med vojno napravile tako< armadi kot civilnemu prebivalstvu neprecenljive usluge, ker so nabavljajoč živila zajezile vsako spekulacijo in navijanje cen. Tudi v mirnih časih zelo vplivajo na cene in omejujejo posameznikom prevelike profite. Kaj izdatne so tudi podpore, ki jih nudijo kulturnim in gospodarskim ustanovam, kakor so ljudske univerze, šolske zadruge in druge delavske organizacije, V Rumuniji so 1. 1. dobili nov moderen zadružni zakon. Interesantno je, da se poudarja med važnimi nalogami rumun-skih zadrug preskrba armade. 1935, leita je bilo v Rumuniji 1770 zadrug z 258 tisoč člani. V Nemčiji je bilo po> vojni — radi nesigurnih valutnih razmer, težke gospodarske krize in nemalo tudi ràdi političnega trenja — zadružništvo sploh, nabavljalno še posebm» v obupnem stanju. Leta 1924. je, bilo v Nemčiji v nabavljalnih zadrugah preko 4 milijone članstva, leta 1932. le nekaj čez 3 milijone. Od tu .dalje je število članstva še vedno padalo. Maja 1. 1935. pa je izšel v Nemčiji zakon o nabavljlalnih zadrugah, po katerem so morale likvidirati vse življenja nezmožne zadruge. Ta proces se vrši še danes, vendar kakor kaže, je zadeva že razčiščena, ker se poslednje mesece (do septembra) ne piše več o likvidaciji nabavljalnih zadrug. V Italiji je bilo do fašističnega režima močno razvito zadružništvo, vendar neenotno in zelo politično pobarvano, zbog tega je bilo tudi vedno izpostavljeno napadom, sramotenju itd. Ko je postal fašistični režim v Italiji državni red, se je mnogo pisalo o nasilnih likvidacijah raznih zadrug. Tedaj so prenehale delovati, oziroma so dobile fašistično vodstvo tudi premnoge slovenske zadružniške ustanove. Nedotaknjene so ostale kmetiške zadruge (razen slovenskih seveda) katerim gre novi režim zelo na roko. (Še letal 1922. se je Mussolini izrazil: »Vse moje simpatije so na strani onih zadrug, ki gredo preko vseh verskih in političnih predsodkov ter se borijo proti pohlepu in spekulaciji.« Kakor sem že prej omenil, podipiral novi režim posebno ustanavljanje kmetskih zadrug. Tudi nabavljalne zadruge so v podeželju krepkejše kot v mestih. Vsaka, tudi najmanjša na-bavljalna zadruga, stremi najprej za tem, da si postavi lastno pekarno in potem' tvornico za testenine. Leta 1935. je bilo v Italiji okrog 20.000 raznih zadrug, od teh 3506 nabavljalnih s 5122 prodajalnami in okrog 800 tisoč člani. Almerika. Kljub silni moči velekapitalističnih družb je v U. S. A. okrog 2000 nabavljalnih zadrug, ki so v glatvnem njih člani priseljenci in ki jih seveda tudi vodijo (Poljaki, Čehi,, Nemci, Italijani, severni narodi). Na zborovanjih ii. v lokalih se sliši v glavnem le njih materinski jezik, angleščina malo ali nič, kar naj bi poi mnenju nekaterih ljudi oviralo, da bi se jih posluževali tudi domačini in radi česar se niso mogle tako razviti,, kakor bi bilo želeti. .Toda v tej1 svetovni gospodarski krizi so tudi Amerikanci spoznali moč zadružniškega gospodarstva in se začeli zanimati zanj vedno bolj. »Pensylvania Farm. Review«-piše v svojem poročilu oi zadnjem zadružnem kongresu v Chi-cag|u, da se mabavljaJniel zadiruge širijo kot ogenj v preriji. Vendar ne smemo tamkajšnjega zadružniškega pokreta primerjati z našim. Ameriško zadružništvo mora iti svoja pota, če naj bi uspelo1, ne sme prosto kopirati naših zadrug. Leta 1935. je izšla knjižica »Potreba ustanavljanja nabavljalnih zadrug in načrt za njih razvoj«. Načrt naj bi se izvršil v destih letih (torej tudi desetletka kot v Angliji!). Toda pravijo, klic po ustanavljanju nabavljalnih zadrug ni — kot je bilo v primeru ročdelskih pionirjev — finančna potreba (radi grozeče-lakote), marveč gospodarska. Na1 koncu dostavlja pisec: Isto-tako kot avtomobili so nastale tudi nabavljalne zadruge v Evropi. Toda kakor kaže, bodo tudi nabavljalne zadruge — kot: nekoč avtomobili — dosegle svoj največji razmah v Ameriki. Vendar kakor ni Amerika tedaj prosto posnemala, tudi to pot ne bo. Kajti kakor so naši inženirji izdelali avtomobile našim potrebam ustrezajoče, a SO' pri tem bili vezani na osnove dognanj evropskih tvornic, tako se bo tudi — bodimo prepričani — razvoj nabavljalnih zadrug naslanjal nal roičdelske principe, kajti vse druge oblike nabavljalnih zadrug so odpovedale. Lani, sredi julija je dospela na Angleško delegacija, ki jo je poslal v Evropo predsednik Roosevelt, da prouči ustroj in poslovanje zadružniških podjetij. Obiskali so vse večje zadruž-niške organizacije v severnih deželah Evrope. V zvezi s prihodnjimi volitvami predsednika U. S. A. bo sedanji predsednik Roosevelt v svojem volilnem programu zagovarjal ustanavljanje zadrug. V državi Wisconsin! imajo že zakoni, po katerem se mora v vseh 'državnih šolah vpeljati nauk o zadružništvu. Vsak učitelj, ki poučuje trgovske, socialne ali kmetske predmete, mora absolvirati tečalj o zadružništvu. V Berkelyju v Kaliforniji so' visokoišolci prevzeli tri največje stanovanjske bloke, ki jih upravljajo na ziadružniški podlagi ter nudijo članom stanovanje in hrano po1 nizki ceni. Začetni kapital so si izposodili pri tamkajšnji univerzi in boi kmalu ■celotno vrnjeni. Iz Argentine, Avstralije, južno afriških kolonij, južno ameriških držav itd. se sliši o porastu, skupnem delu in novih reformah zadružništva. Tudi iz Albanije poročajo v zadnjem času o živahnem za-družniškem gibanju. Zadružništvo je tu! Stalno raste in napreduje. Šlo bo svoja pota, pa če tudi to premnogim ne gre v račun. Tistih, ki jim je zadruga potrebna in koristna, je mnogo več kot pa tistih, ki jim je na poti in jih ovira v njih privatnih interesih. F a n t o n. Literatura: »Internationale genossenschaftliche Rund- schau«, London 1936. — Walter Karl: »Genossenschaften in neuen Italien«, —■ »Schweizerische Konsum-Verein«, Basel 1935 in 1936, — »Die Konsumgenossenschaft«, Prag. — »Rundschau«, Hamburg 1935 in 1936. Zadružništvo se ne naslanja na silo in zvijačo, ampak na nekaj še močnejšega, prepričevalnejšega, na nekaj življenje vsebujočega, ustvarjajočega, živega, zaupanja polnega, — na dejansko ljubezen. Skoro vsaka gospodinja preizkusi razne žitne kave. — Nebroj izjav imamo o takih preizkušnjah in vse se glase približno enako: je najokusnejša / porabi najmanj sladkorja / je zato najcenejša / Vam nudi brezplačno svoj družinski list ČEŠKOSLOVAŠKO ZADRUŽNIŠTVO Prof. Jan Sedivi Pred božičem 1. 1844. se je organiziralo v Rochdalu v Angliji 28 siromašnih tkalcev in odprlo ob splošnem posmeha majhno trgovino z življenjskimi potrebščinami za svoje člane, katerim so obljubljali delež od dobička. Tako je nastala prva zadruga. Kdo bi mogel tedaj pričakovati, da bo njihova zadružna misel prešinila črez 90 let že 4,500.000 Angležev, katerih zadruge oskrbujejo 42 odstotkov angleških prebivalcev, zaposlujejo 205.000 nastavljencev, «porabljajo lastno trgovsko bro-dovje, so lastniki majvečjih angleških mlinov, 87 tvornic za vsakdanje življenjske potrebščine, a imajo tudi lastne ogromne plantaže kave in čaja v Indiji in največje skladišče čaja na svetu. Kmalu po rochdalskih tkalcih je položil Nemec Schulze-Delitsch temelj obrtniškim zadrugam z ustanovitvijo posojilnic, Riffeisen pa je ustanavljal kmetijske zadruge. Zadružna misel si je nato zmagovito osvojila ves omikani svet, ceh Japonska in Indija sta sedaj prepleteni s tisoči zadrug. V Evropi se zadružništvo ni ukoreninilo edino v Albaniji, Španiji in Portugalski. Na zelo visoki stopnji pa je zadružništvo v Češkoslovaški. Med Čehi je začel razširjati zadružno misel zdravnik Ciril Kampelik, ki je izdal že pred Raiffeisenom spis, kjer je priporočal zadruge, Klampelik pa je umrl prej, kakor se je uresničila njegova zamisel, ki je obrodila plod šele v 90tih letih preteklega stoletja, vendar pa so si nadele kmetske posojilnice na Češkem njemu v čast ime kampeličke. Pisatelj Er. Šimaček, izdajatelj časopisa »Polos z Prahy« je v svojem članku prvi opozoril Čehe na hranilnice in dal navodila, kako' naj se ustanavljajo. Pod vplivom župnika Josipa Kolbrusa je nato čevljarski mojster Jan Platenik izdelal pravila in ustanovil 1. 1858. prvo češko posojilnico v Vlašimu, Ustanovitelji so zbrali po en goldinar, po pet goldinarjev pa so dali v rezervni fond. Zavezali so se, da bodo zanaprej vlagali tedensko od! 10 do 40 krajcarjev. Tlako je bilo prvi dan naloženih 25 goldinarjev in 25 krajcarjev, drugega dne pa že posojenih 5 goldinarjev in 24 krajcarjev za šeistodstotne obresti. To je bil skromen začetek čeških posojilnic, ki jim je sedaj poverjenih okrog 10 miijard Kič (18 miljard Din) narodnega premoženja. Mjed delavstvom se je širilo zadružništvo od 1. 1866., ko so Prusi premagali Avstrijci, kar je imelo' za posledico, da je dala Avstrija večje politične pravice svojim državljanom. V tej dobi se je začelo tudi češko delavstvo strokovno1 organizirati. Praški delavec Jan Chleborad je opozoril organizatorje delavstva na svojega brata dr. Cihleborada, ki se je res z vsem ognjem mladega pravnika lotil organizačnega dela zlasti v zadružništvu. Prvo delavsko konsumno dtuštvo je bilo ustanovljeno sicer že pred njim leta 1861,, toda šele dr. Chleborad je znal najširše delavske sloje pridobiti za nabavljalne zadruge. Že 1. marca 1868. je mogel sklicati v PlragO' prvi občni zbor nabavljalnih zadrug, ki se ga je udeležilo nad 4000 delavcev. V kratkem času je nastalo nad 500 podobnih delavskih zadrug. Toda leta 1878. so prišle vse v konkurz in dr. Chleborad, ki je znan tudi kot ustanovitelj banke Slavije, je nato odšel v Rusijo, kjer je umrl kot svetnik finančnega ministrstva. Pod vplivom Šimačkovegia »Posla z Prahy« je med Slovaki ustanavljal zadruge Danijel Linchart. Toda madžarska vlada je poilagomla pomadžarila vseh 44 zadrug, ker ni dovolila samostojne zadružne slovaške zveze, ampak so morale biti včlanjene v madžarski zvezi, ki je odbornike imenovala seveda vedno iz vrst Madžarov in Madžaronov, V teku zgodovinskega razvoja so se izcimile v Češkoslovaški štiri skupine zadrug: 1. mestne kreditne zadruge po vzoru Schulze-D'elitzscha in obrtniške zadruge, 2. kmetijske zadruge, 3. delavske zadruge in 4. splošne zadruge, Posoijlnice in obrtniške zadruge. Razen posojilnic so vse druge vriste čeških zadrug preživljale v preteklem stoletju hudo krizo. Zato so se mogle mimo razvijati od sredine 19. stoletja samo posojilnice in tako imajo ne samo največje rezervne fonde, ampak jim je ljudstvo zaupalo tudi največ premoženja. Čim je Šimaček natančno opisal v svojem »Poslu z Prahy« ustanovitev in prve uspehe posojilnice v Vlašimiu, so po vlašim-skem vzoru' ustanavljali posojilnice tudi v 'sosednih mestih. Leta 1863. je bilo 47 posojilnic, ki so imele 657.000 goldinarjev vlog in 24.100 goldinarjev rezervnih fondov, dočim je stala režija 6111 goldinarjev. Vlašimska poisojdlnica sei je ponašala tedaj že s 53.830 goldinarjev vlog. Število posojilnic je naglo1 naraščalo in 1. 1865 se je mogel vršiti že prvi kongres čeških in moravskih posojilnic. Izvolili so poseben odbor, ki bi skrbel za skupne interese vseh posojilnic, hkrati pa so dali pobudo za ustanovitev denarnega središča, kar je postala 1. 1868 ustanovljena Živno-stenska banka. Do L’ 1873 so ustanovili na češkem 450 posojilnic, na Mjoravskem 307, v Šleziji 27, skuaj torej 784, dočim jih je bilo v vseh ostalih avstrijskih deželah, samo 217. Miedtem so tudi zelo narastle vloge. Če je bilo 1. 1869 v vsaki posojilnici povprečno 111.000 gold, vlog in rezervnih fondov, se je dvignil ta kapital leta 1870, že na 150.000 gold., leta 1873. pa celo na 328.000 gold. Radi tega so posojilnice nazširile svoje področje. Če so prej samo sprejemale vloge in dajale posojila za navadne poslovne namene'in so bile hipoteke na hiše v mestih redkejše, so začele nato vlagati denar tudi v industrijska podjetja. Statistika izkazuje stalno naraščanje števila posojilnic vse do začetka krize leta 1929. Leta 1900 je bilo v čeških pokrajinah 547 čeških posojilnic in 340.000 članov; imele so 723 miljonov ^log, 35 miljonov rezervnih fondov in 19 miljonov kron deležev. Nemci so imeli 395 posojilnic in 99.800 članov; rezervni fondi so znašali 7 miljonov, deleži 20 miljoinov, vloge pa 223 miljonov kroni. Leta 1920 so imeli Čehi in Slovaki v vsej Češkoslovaški republiki 994 posojilnic, Nemci pa 362. Čehi in Slovaki so imeli v svojih posojilnicah 2694 miljonov Kč vlog, Nemci pa 697 miljonov Kč. V naslednjih desetih letih pa so se vloge početverile. 1195 češkoslovaških posojilnic je imelo 594.995 članov, 94 miljonov Kič deležev, 337 miljonov Kč rezervnih fondov in 7518 miljonov Kč vlog. 389 nemških posojilnic je izkazovalo 149.520 članov, 78 miljonov Kč deležev, 47 miljoinov režervnih fondov iri 2257 miljonov Kč vlog. Če se prištejejo še madžarske in poljske posojilnice, je bilo leta 1929. v vsej Češkoslovaški 1644 posojilnic in 737.960 članov, s 175 mdljoni deležev, 385 milijoni Kč rezervnih fondov in 9823 miljoni Kč vlog, ki so imele 513 tisoč dolžnikov. Obrtniške zadruge so se ustanavljale zlasti od leta 1896., Ito je prispevala češka dežela miljom krom za podporo malim obrtnikom s pomočjo zadružništva. Poleg posojilnic so važne posebno tiste zadruge, ki so oskrbovale člane s potrebščinami njihove obrti. Zadrug, ki skrbe za skupno prodajo, je manj, ker gledamo pri obrtniških izdelkih predvsem na kakovost, a ta je redko pri dveh mojstrih popolnoma enaka. Sedaj je okrog 390 •čeških obrtniških posojilnic in 600 miljonov Kč vlog, med njimi je 240 čeških s 340 miljoni Kč vlog. Nabavljalnih in prodajnih obrtniških zadrug je v vsej Češkoslovaški 1078 s 86.600 člani ter z obratom 1300 miljonov Kč pri 77 miljonih Kč deležev in 27 miljonov rezervnih fondov. Kmetijske zadruge. V Češkoslovaški so najbolj razširjene in imajo največ članov kmetijske zadruge. Ustanavljati so jih začeli proti koncu devedesetih let preteklega stoletja. Glavni razširjevalci zadružništva med kmeti so bili Jan Sedlak, Anton Blažek, dr. Ladislav Dvorak, kaplan Jan Holba in sedanji znani politik agrarne •stranke Fr. Stane k. Podlago češkega kmetskega zadružništva tvorijo kampe-ličke, t. j. kreditne zadruge z neomejeno' zavezo, ki jih ne vodijo plačani uradniki, ampak odborniki brezplačno in raztezajo svoje področje samo na eno župnijo. Parva češka kampelička je nastala leta 1890, Črez deset let je bilo takih zadrug že 787 s •68.000 člani ter 23 miljoni Kč vlog. Ob ustanovitvi češkoslovaške države je bilo pa že 2577 čeških, 124 slovaških, 1115 nemških, 64 ukrajinskih in 54 poljskih kampeliček, odnosno raiff-eisenovk. D'o leta 1929. se je število znatno dvignilo. Tedaj je imelo 2810 čeških kampeliček 383.000 članov in 2840 miljonov Kč vlog, dočim so znlašali deleži 5 miljonov Kč, rezervni fondi pa 52 miljonov KČ. Istočasno je imelo 1170 nemških raiffeise-novk 170.000 članov in 1314 miljonov Kč vlog, a deleži so znašali 4 miljone, rezervni fondi pa 20 miljonov Kč. Slovaške zadruge so medtem narastle na število 559, imele so 101.000 članov in 170 miljonov Kč vlog; rezervni fond je znašal le 5 miljonov ,deleži pa 9 miljonov Kč. Vseh kampeliček, odnosno raiffeisenovk je bilo leta 1929. v vsej Češkoslovaški 5387, ki so imele 1703 miljonov vlog, 100 miljonov rezervnih fondov, deležev pa za 28 miljonov Kč. Organizirane so v devetih zvezah, od katerih so tri nemške in ena poljska. Najmočnejša je Ustredni (Osrednja) jednota hospodarskych družstev (zadrug), ki je v rokah Čsl. republikanske agrarne stranke. Šramkova Ljudska stranka ima svoje kampeličke združene v zvezi Ustredni jed-nota českych hospodarskych společenstev (zadrug) s sedežem v Brnu. V sedanjih razmerah so v Češkoslovaški mogoče še važnejše kmetske zadruge za proizvodnjo, nakup in prodajo. Ustanavljajo jih sistematično šele od začetka našega stoletja. Tako je delovalo leta 1929 že 394 mlekarskih zadrug in sicer 236 čeških in slovaških ter 156 nemških. Skladiščnih, mlinskih, nakupnih in prodajnih zadrug so imeli tega leta Čehi in Slovaki 318, Nemci pa 103. Čeških in slovaških zadrug za proizvodnjo škroba in spirita ter sadjarskih in zelenjavskih zadrug je bilo 320, nemških pa 32. Češkoslovaških živinorejskih zadrug je bilo 118, nemških pa 77. Zelo veliko je število električnih zadrug, kajti zlasti v zapadnem delu Češkoslovaške je že težko najti kmetsko hišo, ki bi ne uporabljala elektrike za pogon in razsvetljavo. Češkoslovaških električnih zadrug je bilo 1139, nemških pa 343. D'aleč za Čehi in Slovaki pa so zaostali Nemci s kmetskimi nabavljalmimi zadrugami, ki jih imajo le 15, a Čehi in Slovaki 1184. Skupno je bilo leta 1929. kmetskih zadrug za proizvodnjo, nakup in prodajo 4679 in sicer 3344 češkoslovaških, 923 nemških, 87 ukrajinskih, 323 drugih, zlasti madžarskih in 2 poljski. Njihova moč se vidi po tem, da so> prodale leta 1929. za svoje člane 31.200 vagonov kmetskih pridelkov in jim nabavile 130.000 vagonov potrebščin, kakor umetnih gnojil, premoga itd. . Delavsko zadružništvo. Kakor so kampeličke temelj kmetskega zadružništva, tako tvorijo konsumna društva os delavskega zadružnega gibanja. Chleboradovo delo je rodilni v začetku velike uspehe, toda kon-kurz leta 1873. je znižal število konsumnih društev od 500 leta 1880. že na 79, a tudi ta so kmalu propadla. Zadružno gibanje med češkim delavstvom se je obnovilo šele proti koncu preteklega stoletja. Leta 1929. je bilo vseh konzumnih delavskih društev v Češkoslovaški 1058 s 775.000 člani. Vloge so znašale 252 mil jo nov, rezervni fondi 53 miljonov, deleži 77 miljonov, promet pa 1838 miljonov Kič. Vseh nastavljencev so imela 9603. Češkoslovaških je med njimi sicer samo 556, toda številke dokazujejo, da soi mnogo močnejša ko nemška. Sama imajo namreč 524.000 članov, 6700 oastavljiencev, vloge znašajo 130 miljonov, promet 1285 miljoniov, deleži 51 miljonov, rezervni fondi pa 36 miljonov Kč. Konsunma društva v Češkoslovaški so včlanjena v petih zvezah. Po številu članov in finančni moči je na prvem mestu Velkonakupna spotečnost, ki združuje češkoslovaške socialne demokrate in komuniste. Češkoslovaška narodno socialistična stranka ima svojo zvezo, ki se imenuje Sdruženi, Šram-kova Ljudska stranka pa Jednoto potravnih (konsumnih) druž-stev. Pri zadlnjih dveh tvorijo delavski člani le tretjinoi, dve tretjini članov pai so uradniki. Poleg konsumnih zadruig ima delavstvo tudi zadruge za proizvodnjo', kakor zadruge pekov, prekajevalcev, krojačev itd. Že od leta 1895. deluje delavska tiskarna in založba Grafia, Delavska pekarna pa je sploh največja delavska zadruga. Zadrug za proizvodnjo je bilo leta 1929. okrog 500, ki so imele 21.000 članov in 9500 nastavljencev. Obratnega kapitala so imele 32 miljonov, prometa pa okrog 350 miljonov Kč. Splošnokoristne zadruge. Razen doslej naštetih zadruig, kjer se članstvo omejuje predvsem! na posamezne stanove, obstajajo v Češkoslovaški tudi zadruge, ki združujejo člane ne glede na stan. To so skoraj izključno stavbne zadruge, ki se vedno bolj širijo. Leta 1929. jih je bilo 1600 iri sicer 1362 češkoslovaških, 241 nemških in 3 ukrajinske. Podatki o njihovi gospodarski moči nam žal mlanj-kajo. V Češkoslovaški je zadružništvo ogjromna gospodarska sila. Saj izkazuje 15.517 zadruig in 2,715.000 članov. Če upoštevamo, dal so zadružniki skoraj sami družinski očetje, lahko rečemo, da je vsaj polovica prebivalstva češkoslovaške republike v zadružnem gibanju. Te zadruge upravljajo nad 19 miljard Kč (okrog 35 miljard Din) narodnega premoženja. Če se lahko Če-hoslovaki tako uspešno uveljavljajo v svetovni trgovini in svetovni politiki in da vlada pri njih kljub svetovni krizi razmeroma velika blaginja, imajo brez dvoma največje zasluge njihove zadruge. Če imajo Čehi in Slovaki izmed 15.517 zadrug sami 11.517, je to število, ki vzbuja spoštovanje in daje nade na boljšo bodočnost tem bolj, ker je mreža zadrug vsako leto gostejša. Naj nam bodoi tudi v zadružništvu v zgled in jih posnemajmo! DR. TOYOHIKO KAGAYA IN JAPONSKO ZADRUŽNIŠTVO Kagava, socialni in verski reformator ter apostol japonskega zadružništva, imenovan tudi japonski Kristus, je danes svetovna osebnost, posebnoi dobro znan v Ameriki Ko so ga bili povabili ameriški zadružniki, da bi jim predava] o zadružništvu in še posebej o razvoju zadružništva na Japonskem, so neki krogi ukrenili vsei mogoče, da bi temu »inozemskemu« propagatorju zadružništva zabranili dostop v U. S. A. Končno pa je vlada Zedinjenih ameriških držav vendarle izdala za to dovoljenje. Neka ameriška družba je pred kratkim izdala v Chicagu njegov življenjepis, iz katerega posnemamo naslednje vrste: Kagava j» nezakonski sin. Njegov oče je bil visoka osebnost, mati pa gejša. Ko mu je bilo štiri leta, je postal sirota in prišel v vzgojo mačehi, zakoniti ženi njegovega očeta. Tu je preživel kaj žalostno mladost. Sam pravi, da je bilo njegovo življenje čudež. Toda to žalostno in trdo življenje je oblikovalo njegovo duševnost in skovalo njegov značaj. Desetletnega dečka je vzel stric v mesto Tokušimo. Tu je prišel v stike z ameriškimi misijonarji in se dal krstiti. Ko je o tem zvedel njegov stric, iga je spodil od hiše. Od tedaj je moral skrbeti sam zase. Kmalu je zbolel za tuberkulozo, od katere je potem trpel vse življenje. Ko je imel dvajseteno leto, je prišel v mesto Kobe. Naselil se je v majhni baraki v najubožne j šem delu mesta in skušal lajšati bedo in gorje najbednejših. Z brezdomci, brezposelnimi in podobnimi reveži je delil svoje stanovanje in hrano. Nekoč ga je neki tak brezdomec, ki ga je bil Kagava sprejel pod streho in delil z njim svoj kruh, tako udaril, da je od tega oslepel na eno oko. Drugi s uro vež mu je nekoč izbil štiri zobe. Toda Kaigava ni nikdar iskal zadoščenja pri oblasti. Četudi so ga sosedje ponovno'pognali iz svoje srede, se je vsakokrat spet vrnil in jim skušal pomagati ter rešiti te uboge in nevedne ljudi, žene in može, ki jih je smatral za žrtve razmer, ki sta jih ustvarili sebičnost in lakomnost takozvanih višjih slojev. Ker je Kagava živel v najrevnejšem delu mesta, je kaj dobro poznal to ljudstvo in njih razmere ter vzroke njih bednega življenja. Nastopil je večkrat javno in okrcal to gnojno rano velikih mest. Končno je bila vlada prisiljena, da je v šestih največjih mestih Japonske podrla, oziroma preuredila najbednejše okraje. Okrog pet let je deloval v teh revnih mestnih predelih. Ko se mu je nudila prilika, je šel v Ameriko in ostal tami dve leti, kjer je študiral na univerzi v Princetownu delavsko in mestno naselitveno politiko. Ko se je vrnil na Japonsko', se je spet nastanil v najbed-nejši četrti mesta Šiogava. Tu je želel praktično izvesti to1, kar se jie učil v Aimeriki. Ustanovil je socialno organizacijo in je v petih letih (1916.—1921.) organiziral japonsko delavsko svezo. Nato je na povabilo šel v Tokio in prevzel vodstvo javno skrbstvenega! urada ter v enem letu popolnoma reorganiziral upravo. Plačo devet tisoč dolarjev in avtomobil za to delo' je odklonil. Naravno, da je pri svojem organizacijskem delu, prišel v stike tudi s politiko. Dtelavcem in kmetom je pomagal ustvariti skupen blok za dosego splošne glasovalne pravice. Vendar ni njegovo politično delo glavno. Njegova nailoga je bila gibanje »Kraljevstvo božje in zadružništvo«. Njemu je zadružništvo le sredstvo, s katerim naj bi se vzpostavilo Kraljevstvo božje na zemlji. Njegovo gibanje se je začelo na Japonskem okrog 1. 1900. in šteje sedaj do 25 miiljonov članov, to je ena tretjina vsega prebivalstva Japonske, Njegov zadružni časopis je najbolj razširjen na svetu, dosega naklado miljona. Največ se čitajo njegovi članki. Statistika za letoi 1934. zaznamuje 146.000 zadrug z 1,800.000 yenov investiranega kapitala. Skoro vse krajevne organizacije so članice centralne zadružne zveze in so izkazale v 1. 1933. preko 8 milijard yenov prometa. Centralna zadružna banka fi- nansira veliko skupino raznih podjetij s kapitalom 30 miljonov yenov. Zadružno gibanje je lastnik 82 tvornic za svilo, ki so leta 1934. izvozile v Ameriko svile v vrednosti 80 miljonov yenov. Zadruge so podprle te tvornice samo zato, da dvignejo življenjski standard delavcev, ki je, kakor je znano, splošno najslabše plačano na svetu. Osemdeset procentov vseh zadrug na Japonskem je kmetskih. Poleg nabavljalnih in kreditnih zadrug so na Japonskem tudi zdravstvene zadruge, ki pa slone na prostovoljnem članstvu in prav dobro uspevajo; imajo 140 velikih zadružnih bolnic. Vsa ta podjetja si prizadevajo pri svojem poslovanju praktično uresničiti osnovne nauke krščanstva. Zadružne banice ne dajejo kreditov vojni industriji in podobnim pijavkam človeštva. Kagava stoji na stališču, da mora zadružno gibanje sloneti na krščanstvu. Zato posveča veliko pozornost moralni vzgoji zadružnih voditeljev. Teološke seminarje bi rad tako organiziral, da bi nauk o zadružništvu moral tvoriti panogo duhovniške izobrazbe. Teološki seminar največje japonske krščanske univerze izobražuje od lelta 1931. javne zadružne voditelje, Kagava se je tudi trudil, da bi pridobil za zadružniško gibanje zdravnike in bolniške sestre ter druge javne delavce. V ta namen je prirejal kurze in predavanja o zadružništvu. Razlagal in prepričeval je, da bi lahko vsa javna dobrodelnost, skrbstvenost in pomoč črpala iz dohodkov pridobitvenih in nabavljalnih zadrug. Japonska vlada zavzema proti zadružništvu prijazno stališče, Vse zadruge so proste dohodninskega davka. Na vprašanje, kako to, da je tako imperialistična vlada naklonjena ne-profitarskemu socialnemu gibanijtu, je dr. Kagava odgovoril: »Vojno ministrstvo je mogoče imperialistično, nima pa posla z zadružništvom. Socialno ministrstvo pa podpira zadružništvo, da bi tako dvignilo življenjski položaj ljudstva.« Na predavanju, ki ga je imel dr. Kagava po stokholmskem radiu, je dejal: »Najnujnejše je, da osnujemo po ročdel-skih principih interna c i on1 ni zadružni sistem za izmenjavo blaga. A k o bi hotelo Društvo narodov uvesti tak sistem za svoje člane, tedaj bi človeštvo po mojem tr- i/o m potrdi, do Provi Fvdiick. prav ugodno deluje no zdravje. dem p r e p r i č a n ju ' d o: ž i v e 1 o Lepše i n srečnejše dni. Na podlagi takega sistema bi se dali najlaže urediti vsi mednarodni kreditni dogovori. Če bi bil tak sistem splošno v veljavi, bi se vsak narod napadalec mehanično izoliral in tako samega sebe kaznoval. Taka kazen bi bila izvrstna lekcija napadalcu. Ta sistem — internacionalna zadružna izmenjava blaga — bi bil ključ za svetovni mir. T ako bi se srečala idealizem in reelnost. —i-. /Literatura: »Rundschau«, Hamburg; »Schweiz. Konsum-Verein«, Basel. Zadružništvo se bo borilo kot doslej in stalo na pioti vsem privatnim interesom. Zadružništvo je otrok stiske in potrebe in čas največje stiske zahteva združitev potrošnikov. ali Specializirano, ali pa integrirano ZADRUŽNIŠTVO? Vršič Gabrijel, cand, rer, econ. et com. Velika sprememba v gospodarskem življenju človeštva je pojav zadružništva. Čeprav je sam cilj, za katerim stremi zadružništvo, revolucijonaren, ker hoče zamenjati dosedanje gospodarske sisteme, vendar so njegova sredstva in metode prav daleč od vsakega nasilja, od vsakega prevrata in prelivanja. krvi. Zadružništvo predstavlja pravzaprav postopno graditev novega sistema v že obstoječem. Pri tem se pa naslanja predvsem na evolucijo '(miren razvoj). In res, v tem kratkem času se je zadružništvo tolikanj razširile», da je z ene strani objelo vse celine, z ene pa tudi vsa gospodarstva posameznih držav. Kajti ni človeške delavnosti,, ki bi je ne bilo zadružništvo zajelo, pokazujoč svoje blagotvorne učinke. To obsega poljedelstvo', industrijo in bankarstvo, zato pa imamo poljedelske, živinorejske, industrijske, zavarovalne,, kreditne, nabavljalne in druge zadruge. Z drugimi besedami:, zadružništvo lahko obsega celotno gospodarstvo vsakega naroda in ga lahko tudi organizira na zadružnem principu. Zategadelj jie zadružništvo nov gospodarski sistem, ki je sposoben,, da zamenja dosedanje nepopolne. Nimam namena govoriti o zadružništvu kot takem, da ga-prikažem kot gospodarski sistem, o njegovem odnošaju do drugih sistemov, ali o njegovi ideologiji, ampak nadel sem si nalogo, da predelam važno vprašanje : ali Specializirano,, ali pa integrirano zadružništvo? Preden preidem na samo izlaganje, pa je važno, da nam je jasno, kaj razumemo pod integracijo in kaj pod Specializacijo*. Pod integriranim zadružništvom razumemo takšno, kjer se zadruga ukvarja z mnogovrstnimi posli, dočim bi pod Specializiranimi zadružništvom razumeli ono, kjer se zadruga ukvarja sanno1 z eno vršit o poslov. Vprašajmo se, kateri od obeh sistemov je prisvojen v našem zadružništvu in kateri je boljši. V našem zadružništvu imamo glede tega dualizem, ali z drugimi besedami: izpeljana sta oba sistema. Naše tako zvano poljedelsko zadružništvo, ki se nahaja na področju Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije, je osnovano na sistemu integracije. Tu se zadruga ne ukvarja siamo s podeljevanjem kredita, jemanjem hranilnih vlog, temveč vsebuje v svojem delovanju mnogo drugih poslov, kakor n. pr. nabira letino svojih članov v zadružnih skladiščih z namenom, da jo v času ugodne konjunkture proda. Dalje nabira sadje (v zadnjem času posebno slive) pa ga preko Saveza prodaja; gradi zadružne sušilnice, snuje pekarne špirita in pekmeza, kupuje vzorčno1 semenje, nabavlja poljedelsko orodje in opravlja še mnogo drugih raznovrstnih poslov. Integracija te vrste bi bila integracija v notranjosti iste zadruge. Imamo pa tudi integracijo v notranjosti več medsebojno' zavisnih zadrug. Tu lahko omenim primer, ako se več zadirug zedini in kupi mlin ter da se le-te razen svojega rednega poslovanja bavijo tudi z vsemi posli mlinarjienja, t. j. da nabavljajo pšenico, jo- predelujejo in prodajajoi. Integracija zadružništva ima svoje dobre in slabe strani. Prva dobra stran bi bila v tem, da lahko takšna zadruga glede svoijega integriranega značaja svoje morebitne izgube te skupine poslov pokriva z dobički one skupine. Druga dobra stran bi bila v dejstvu, da je v sistemu integracije izključeno vsako posredovanje med proizvajalcem in porabnikom, kar je posebno važno za našega delavca in kmeta. Oba si namreč lahko prav poceni nabavita v isti zadrugi vse, kar potrebujeta; po potrebi tudi posojilo. Slabe strani integracije bi bile v dejstvu, da je takšno dedovanje težko1 pregledno, da je kontrola težko izvedljiva in da čestokrat manjka naraščaja, zadostino pripravnih in dobro vpeljanih ljudi, ki bi vodili celotno poslovanje. Dlrugi sistem1 je specializacija. Ista je primerna za dobro in močno razvito zadružništvo. Ta more dati na svoji veji gospodarstva (za katero je osnovana) dosti boljše uspehe in rezultate, nego integrirana zadruga. Saj nas veliko število najrazličnejših vrst zadrug privede nujno do spoznanja, da se moramo držati nekih načel tudi v poslih posameznih zadrug. Nezdravo' je, ako zadruga v svoje poslovanje vključuje dela, ki ne spadajo v njeno področje. Ddnes stremimo po čim večji delitvi dela, in to' ne samo v gospodarskem, ampak tudi v kulturnem delovanju človeka, Ta delitev dela je zelo potrebna. Kajti modemi zadružni pokret izrecno zahteva, da se kreditnim zadrugam prepusti samo organizacija kreditaffj konzumnim zadrugam samo organizacija konzuma, proizvajalnim organizacija1 neke panoge proizvodnje, lekarniškim zadrugam, da dvignejoi zdravje svojih članov itd. Specializacija ima razen dobrih tudi svoje slabe strani. Dobra strani bi bila v dejstvu, da je takšno* poslovanje pregledno, da ga je mogoče precizno kontrolirati in da se nameščenci (člani) zadruge izpopolnjujejo ter Specializirajo v svojem poslovanju. Slaba stran bi bila v tem, da se zadruga radi svoje eno-stranosti ne more ukvarjati tudi z drugimi vrstami poslov. Pa zato ne more zadostiti raznim zahtevam in potrebam svojih članov. Vprašamoi se, kateri sistem je za naše zadružništvo boljši? Za naše zadružništvo, in to za poljedelsko, je vsaj za sedaj in v teh razmerah najprimernejša integracija. To pa radi tega, ker je za našega kmleta važno, da si lahko nabavi v isti zadrugi vse (orodje, semenje, zemeljske kemikalije, kakor n, pr,: galico, gnojila) in da po potrebi lahko dobi tudi posojilo. Sicer pa brez ozira na to, če je zadruga integrirana ali pa Specializirana, jo lahko postavimo nOj prvo mesto v vseh najvažnejših vprašanjih razvoja podeželja in poljedelstva. Naša država je poljedelska zemlja, a blaginjo bomo občutili šele tedaj, ko bomo imeli zdravega, bogatega in omikanega kmeta. Problem gospodarskega in kulturnega dviganja podeželja spada med naša najvitalnejša vprašanja. Danes sta najvažnejša problema kmetijstva in poljedelstva: dviganje in pospeševanje proizvodnje, ugodnejše vnoivčevanje poljedelskih proizvodov in cenejša nabava vsega, kar potrebuje poljedelec, dalje primeren kneldit in ohranitev zdravja. Zadružništvo more vse te probleme z lahkoto' premostiti, ini sicer z raznimi vrstami zadrug (kreditne, nabavljalnlo konzumne, prodajne, proizvajalne, zdravstvene itd.). Zadružništvo kot tako lahko vsebuje vse probleme, ki tiščijo našega kmeta. Moire jih likvididirati na zdravi in čvrsti bazi, Z druge strani pa se ujema zadružništvo z dušo in značajem našega naroda, Le-ta je že prvotno organiziral svoje družinska življenje nia zadružni bazi. Pa mu je zato ostal globoko ukoreninjen čut za skupnost in kolektivno delo. Zadružništvo nudi bodočnost našemu kmetu, in to brez ozira na to, če je integrirano iali pa Specializirano, Videli smo, da imata' integracija kakor tudi specializacija svoje dobre in slabe strani. Obe moreta vplivati v neki smeri na boljši uspeh delovanja zadruge, iPravi uspeh zadruge in njene ideje pa je v njeni vsebini, Ta vsebina je: neomajna poštenost, zadružna vzgoja in skupna zavest, Raiffeisen je krasno dejal: »Ko se društvo osnuje, ga moramo prepustiti nekim osebam v upravljanje. A to društvo lahko živi in napreduje samo tedaj, prvič: če ljudje, katerim je poverjena uprava, dvignejo interes društva nad svoj lastni interes; idrugič: če dado zadružnikom primer zvestobe in požrtvovalnosti, in tretjič: če prepričajo vsakega posameznika, da se bori za lastni interes, kdor se bojuje za društveni. V skupnem delovanju teh treh faktorjev leži skrita moč in moralni uspeh zadruge!« Zadružništvo zahteva idealistov in realistov. Oba elementa združena v celoto, tvorita idealnega zadružnika. Vsak zase sta življenja nezmožna, združena tvorita živo silo. ÀLBUS terpentinovo milo odstrani vso nesnago in varuje Vaše perilo POVEJ: KAJ JE ZADRUGA? Ogrski prosvetni minister je dovolil tiskati na ovojnih listih šolskih zvezkov zadružna gesla in reke v obliki vprašanj in odgovorov, ki jih je sestavil Béla Judik. Nekatera vprašanja in odgovori se glase: Povej, ti dete, ki zreš žarečega obraza in s široko odprtimi očmi v izložbeno okno ter s prstkom pritiskaš na šipo: Kaj je zadruga? Pravljična dežela v bleščečem izložbenem oknu, kjer je premnogo sladkih reči, svinčeni vojaki, pisane kroglice in druge igrače. Ti v pomladnem) jutru spešeča deklica s kanglico, povej t Kaj je zadlrugla? Zame ni samo navaden trgovski lokal, ampak tudi mlekarna, kamor nosim vsak dan naše odvišno mleko. Koncent meseca dobim za to denar. Od tega živimo doma vsi celo pomlad, ker v tem letnem času nimamo kaj drugega prodati. ;Mladi kmet, povej: Kaj je zadruga? Gospodarska ustanova, ki je lahko marsikaj. Meni n. pr» je hranilnica, kjer hranim sad dela svojih rok, da si bom nekoč lahko zidal lastni dom. Ti, ob »Ave Miariji« s polja vračajoči se poglavar družine, vstavi svoj voz in povej tudi ti: Kaj je zadruga? Ona je za naš kraj gospodarska ustanova, ki nas oskrbuje z vsem potrebnim najceneje. Navaja nas k primerni štedljivosti in pravilnemu gospodarstvu. Ona je gospodarsko dopolnilo cerkve, ki vodi naše duševno življenje, in šole, ki širi kulturo.. Ona je izključno le v korist članov. "Gospodinja, ki pričakuješ svojega moža in pripravljaš večerjo, povej: Kaj je zadruga? Zame je trgovina, kjer lahko kupim vse prve vrste, nanjo se vedno obrnem z vsem zaupanjem, kadar rabim katerokoli blago, ker mi ga priskrbi dobro in poceni. Po nakupih, ki sem jih imela med letom, dobim povrnjen gotov odstotek (ristorno). Tako je poplačana moja zvestoba do zadruge. Ti, stari očanec, ki si že sedel v zapeček in prepustil dom krepkejšim rokam, povej: Kaj je zadruga? Najkoristnejša ustanova, ki sem jo zasnoval v svojih mladih letih, v onih srečnih dneh, z mnogimi drugimi — ki jih danes že krije črna zemlja — v obče dobro, v pomoč sočloveku in samopomoč. Ti, učitelj in poklicni voditelj našega ljudstva, ki si vse življenje vzgajal našo mladino, povej tudi ti: Kaj je zadruga? Ona je visoka šola potrošnikov, v kateri so. se tisoči naših gospodarjev naučili poslovnega računanja, enostavnega knjigovodstva, poslovanja z denarjem, skupnega gospodarjenja in skupnega obavljanja ter vnovčenja žetve, katero znanje so potem s pridom porabljali v lastnem gospodarstvu. Meni je pripravilo zadružniško delo mnogo veselja, ter me tako bogato nagradilo za vse nevolje v življenju. Kot matermó mleko. Ali je prebava Vaših otrok v redu? Dajte jim dnevmlo piti Ka-Abo. Ka-Aba uravnava prebavo im dovaja telesu sinovi, ki so važnei za razvoj. Ka-Aba vsebuje redilne soli kot materino mleko in pospešuje rast Vaših otrok, V Ka-Abi je tropično solnce. Človeštvo more rešiti le splošna bratska ljubav, ki jo oznanja krščanstvo že tisočdevetsto let s širjenjem zadružništva. Ako se bomo posluževali zadružništva v internacionalnem obsegu, v interesu splošnega miru, ne bo na svetu vojen. (Kagava) Do pravilnega in dobrega gospodinjstva le z urejeno potrošnjo. ŽENA IN ZADRUŽNA MISEL Prof. Lojze Bizjak Že slavni grški filozof Platon je posvetil ženi važno mesto v zadružni ureditvi države. V največjem delu Republiki često poudarja, da je žena strnjena z vsem gospodarskim im socialnim življenjem naroda. Toda potrebno je, da spozna dejansko stanje in potrebe svojega ljudstva: vzgoja. Vzgajati ženo za skupnost narodla jle prva dolžnlost modrih državnikov, ki so' Sokratove misli. Z vzgojo ji raste samozavest, duhovno obzorje se ji širi in poglablja, v njej nastaja čut univerzalnosti, medsebojne pomoči in edinosti. Toda vzgoja ne sme biti le empirična (ki temelji na izkušnji), vklenjena v tesno obzorje individua (poedin-ca), temveč splošna, univerzalna. Sokrat pravi v Kritonu: »Država je vse, največja dobrina,, ker nam je dala življenje, nas brani in osvoboja, zato jo moramo ubogati, spoštovati in podpirati.« Res je. Imperativ narodne države je hkrati najvišji imperativ naše notranjosti. Modre Sokratove besede sot danes utelešene v zadružni državni obliki. Poedinec ne more biti z gospodarskega in socialnega gledišča sam sebi namen, ker je nad njim skupnost, ki je višja in važnejša po svojem bistvu in smotru od njega. Tudi ne sme poedinec postati golo' sredstvo višje skupnosti. Taka skupnost bi nam nič ne koristila, ker bi bila neživljenjska, vsiljena in demagoška, Z mrtvimi dušami, oropanimi svojega bistva in svobode,, ne moremo graditi prave skupnosti. Te nasprotstvi: poedinec vse — skupnost nič ter skupnost vse — poedinec nič sta abstraktni (pojimovni), zgrešeni in človeštvu skrajno škodljivi. Prvemu nasprotstvu pravimo liberalizem starega kova, drugemu pa komunizem iz prvih let. Drugo nasprotstvo velja tudi za teorijo o večni revoluciji. Gradimo lahko s poedincem za skupnost, torej iz naroda za narod, kajti v narodu je treba očuvati svobodo volje in vesti, moč ustvarjanja in rasti, duhovnega ini fiziološkega razmaha. Umetni, nenaravni politični zakoni so se še vedno razbili ob naravnih zakonih biološkega in duhovnega življenja in razvoja. Toda nekaj mora postati osnovna misel vsega družabnega življenja, in sicer to, da zahteva zgodovina iz stoletja v stoletje čim večje in globlje dozorelosti v razsojanju gospodarskega in soicialnega skupnega življenja. To je naravnost diktat zgodovine, ki se danes oglaša že pri širših masah vseh kulturnih narodov. S to višino politične dozorelosti mas, ki so bile še do 19. stoletja pasivne in indiferentne za državno življenje (vzgojene so bile namreč v tem duhu in hlapčestvu), mora danes vsak resen državnik in politik računati pri sestavljanju svojih političnih načrtov. Danes ne more več vladati brutalna in mehanična sila zavednem ljudstvu, temveč le ona sila in racionalnost, ki biva v naši notranjosti in življenjskih potrebah. Ta notranja sila v človeku je volja do življenja in moči, volja do samoohranjevanja in do vzajemnosti, ki se izraža konkretno v organski zamisli gospodarskega in kulturnega življenja. Današnja doba nas vedno bolj prepričuje, da je gospodarska skupnost in medsebojna vzajeminost nujni imperativ našega stoletja, ker zahteva od nas, da ne drobimo in tratimo produktivnih sil s stavkami, sabotažo in trmasto potuhnjenostjo', temveč da jih zastavimo v prid skupnosti in splošne blaginje. To pa se doseže le v zadružnem gospodarskem sistemu in vodi nujno do korporativne ureditve države. Le tam, kjer je sistematična, racionalna in poštena ureditev gospodarstva, je mogoč napredek. Vse produktivne in potrošne sile se morajo komentirati, notranje urediti, ne pa razkrajati, drobiti in medsebojno uničevati na škodo1 posameznika in skupnosti. Gospodinjstvo je prav tako važno kot gospodarstvo in ima od zadružnega sistema prav take koristi. Stremljenje vsake dobre gospodinje je kupiti dobro blago in poceni. To je osnovno pravilo vse potrošnje. Razumljivo je, da se danes to doseže le v zadrugah, ker izloča zadruga že po svoji uredbi vse tiste vmesne člene manjših in večjih trgovcev, ki si delijo manjše in večje dobičke, predno pride blago od producenta do konzu- menta. Čim bliže smo proizvajalcu, tem boljše in ceneje kupujemo. V tem je očitna moč in učinkovitost zadrug. Toda zadruge bi ne smele biti osamljene, temveč bi se morale vezati v določen sistem, se dvigati in medsebojno podpirati, ker grozi osamljeni zadrugi več zunanjih nasprotnih sil, ki jo skušajo ugonobiti ali jo vsaj prikazati ljudstvu kot nepotrebno. Nabav-ljallne zadruge, kot je naša, vodijo nujno do proizvajalnih zadrug, ker bi se le tako otresle spekulacij in nujnih motenj po velekapitalistih in vseh mogočih kartelih. Čim bolj doraščajo in dozorevajo nove generacije, tem koristnejše se bo treba poglobiti v razmerje med proizvodnjo in potrošnjo. Če ne bomo tega zmogli urediti na miren, razvojni in sistematičen način, bodo nastali gospodarski potresi in sunki ter revolucije, ki si bodo to gotovo izvojevale. V tesnih mejah domače proizvodnje in ob brezobzirni konkurenci tujega blaga zmaga le oni, ki im|a smisel za skupnost, vzajemnost in samopomoč. Zato je treba tudi ženo vzgajati v tem duhu. Ta stopa čimbolj v ospredje narodnega gospodarskega življenja, razsoja, svetuje, zahteva in protestira glede vsega, kar se nanaša na družinsko blaginjo in obstanek. Zakaj bi torej ne bila deležna enakopravnosti in samoodločevanja na. onem mestu, ki ji pripada po naravnih bioloških in socialnih zakonih — v gospodinjstvu? Najprej jo je treba vzgojiti in potem osvoboditi, pa ne obratno. Kdor nima gospodarskega čuta, ne more biti dober gospodar. Kdor nima etičnega čuta, ne more biti dober značaj. Brez samozavesti, življenjske etike in sistematičnega gospodarstva si ne moremo misliti bodočega človeka. Naj postanejo zato te vzgojne osnovne misli za globoko, preprosto dušo naroda vsakdanja hrana in trdna opora za lepšo družabno in gospodarsko bodočnost. Naše zadruge pa naj bodo nevednim lep zgled, opomin in živ nauk, kako je treba delati in graditi ter spoštovati proizvajalca in kupca, V slogi je moč, je bilo, in bo večno življenjsko pravilo vseh narodov, vseh ljudstev in vseh bodočih pokolenji, ker je v njej moč za samopomoč. Tudi tu pomaga Sargov KALODONT! kih Vaših zob, ravno tam preti nevarnost. Tam se zbirajo ostanki jedil, iz katerih se tvorijo povzročitelji tolikih zobnih bolečin. Vzemite Sargov Kalodont! Čistite svoje zobe z zobno ščetko od zgoraj navzdol in sicer ne samo na zunanji, temveč tudi na notranji strani zob. Ne pozabite očistiti vmesnih prostorov! Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje že neštetokrat preizkušeni s u I f o r i c i n o I e a t, odpravi zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvoritev. ★ Pozor! Poskusite enkrat novo ustno v o -do Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. SAPcnv DEČJE ZADRUGE Janko Furlan Kriza, kriza! Ta novodobni pojem, ld je bil v polpreteklosti docela ali skoro tuj, pozna in čuti najbolj zakotno naselje, razberemo ga skoro v vsaki hiši tudi ' državnih nameščencev, na vsakem vogalu; izraža se v naših miselnih in telesnih kretnjah in je prepojil s skrbjo in strahom odrasle in deco. Da, tudi deci je kriza vtisnila svoj usodni pečat: pomanjkanje, bledokrvnost, rahitičnost, jetika . .. jMJed šolskimi stenami pa odmeva: »Mama nima denarja; smo celò brez kruha, ker oče ne dela.« Ali: »Oče zasluži zelo malo. « Ali ne doni ta beseda zapostavljenega otroka kot natežja obtožba, največjla bolest? Niti za kruh ., . Ta glas zdrobi še tako močno voljo in stré krila še tako visokim idealom. Kje je vzrok temu dejtsvu in zakaj mora mlada rast okusiti tako grenko življenje že ob prvem njegovem soncu? Stoteri odgovori se vrste pod hišnim krovom, v delavnici in na cesti ter polnijo vsebino skoro vsakemu razgovoru. Vsi so napačni ali pa vsi — pravi. Saj so vse razlage iz enega in istega debla, ki korenini v naši duševnosti. Duševnost — torej človek s svojini notranjim — duhovnim — svetom. A v tem svetu je pravcata zmeda in njegov sestav se drobi ter peha človeka v borbo s sam!m seboj. In smelo lahko podčrtamo: zmeda v socialnem-življenju je le odsev te notranje zmede z obolelo vsebino, katere sredina čara enega od najusodnejših pojavov: sebičnost. Ta centralni živec sodob- ne duševnosti se cepi v neugnano samoljubje z vsemi mogočimi izrastki, ki v kali udušijo vsako ravnovesje v socialni skupnosti? iz sebičnosti poganja le težnja po pravicah, nikdar pa čut dolžnosti. Filozofija preprostega človeka pa veli: sej in žaaji! — V par besedah je nazorno podano ogrodje človeške družbenosti in pravica. Zadružni dan 1936: Naša zadruga obdaruje otroke svojih članov. Na j večja tragika pa je v dejstvu, da se je ta nestvor jpj sebičnost — ukradel v otroško' dušo in se uveljavlja kot urejevalec njegovih duševnih funkcij. Individualizem, ki posveča vsa sredstva le poedincu, je njegov verni oproda in najjačja gonilna sila. Prvo zavestno in celò nezavestno kretanje v življenju* prva otrokova spoznavnost vsrka to usodno resnico. Dom, cesta, delavnica — vsi mu prožijo ritem in tempo vedno bolji brezobzirne in strastne borbe v znamenju liberalizma ali popolne gospodarske svobode, ki prezira človeka, družbo. Pogazi vse, le da dosežeš svoj cilj! Tako brni danes od vsepovsod. Daleč 5* 67 näs je pognala sebičnost, tako daleč, da se človeštvo njenim sunkom upira, ker sluti, da ga vodi v propast in si išče izhod v smeri najmanj šega odpora. To dejstvo nam vsiljuje resno vprašanje: ali se morejo nebogljena bitja otresti te vsiljive ji porazne duševnosti? Šola ni kak ekonomski činitelj, ki bi mogel uspešno poseči v socialne prilike; njeno poslanstvo je vzgojnega in učnega porekla. A prav vzgojno poslanstvo nalaga šoli gradnjo duševnosti v delovnem, življenjskem ali konstruktivnem pravcu. Zato se bori proti negativni strani in onemogoča n. pr, občutek manjvrednosti, podrejenosti, izločenja otroka itd. Prava življenjska šola odstopa precejšen delež otrokovi sa-modelavnosti. Potrebna zunanja pomoč — starišev, učitelja — je le »pomoč za samopomoč (otroka)«, ki je prav danes tako potrebna. Samoustvarjalna sila otroka je izredno' jaka, to se prepričamo ob njegovi igri — delu1 —. Naša kot vzgojiteljeva naloga je le, da te dispozicije, ako se niso javile dovolj izrazito, obujamo in jih življensko usmerjamo. Pomoč za samopomoč pa je jedro moderne zadružne misli. Res je zadružništvo prvenstveno gospodarski posel, ki hoče dati splošnim gospodarskim temeljem solidnejšo obliko in jih izboljšati. A osišče in cilj vsega tega je vedno le človek. Zato je naša prva naloga in dolžnost, da vplivamo na človeka v dobrem smislu in mu predočimo, da moremo' ubrati tudi v gospodarstvu skupno pot, V ta namen je najprimernejša oblika zajednica, ki poveže poedince v močno verigo, jih spaja v prijateljstvu, medsebojni zavisnosti in pomoči, uslužnosti in solidarnosti. Tako postane zadrugarstvo problem vzgoje doma in šole po načelu, da ne gre toliko za to, koliko človek zna, ampak v kak namen mu znanje služi in kako si iskleše svoj obstoj v soglasnosti z družbo. Kje se nudi lepša prilika za tako samostojno delo kot v šoli? Otroci imajo skupen interes in so si po svoji še nepokvarjeni naravi najbolj sorodni. Izkušnje z dežele in iz mesta nam potrjujejo, da je prav otrok izredno pripraven za zadružno udejstvovanje. Naj v podčrtanje te trditve omenimo le te razloge: otrok je nagnjen socialnemu druženju, je pretežno dober — radodaren, uslužen, usmiljen itd. — in se rad samostojno uveljavlja. Stopimo torej na praktična tla, k zgledom, da vklešemo v otroško dušo neizbrisna znamenja in ji pričaramo vero v zakon vzajemnosti! V svoji dečji zadrugi si deca praktično izostri pojem »zadruga«, vzgoji se v varčevanju v obliki malih hranilnih vlog in procenta, uvaja se v red in disciplino itd, Tako> nas je prepričal lanski poskus z desetletnimi dečki (4, razred), ki so pokazali zanimanje in sposobnost nad pričakovanje in sami izrazili željo za razšjrienje zadruge v tekočem šolskem letu čez. ostale višje razrede. Namen naše zadruge je: j I - - .j a) nabavljati šolske potrebščine, b) zbirati majhne prihranke in jih plodonosno nalagati, c) podpirati sirom|ašne člane. Otroci jo samostojno' vodijo, sklepajo in ukrepajo; učitelj njihovo delovanje le nadzoruje in stoji v njihovi sredini kot svetovalec. Kako ugodilo vpliva na celoten pouk, govore dovolj zgovorno skušnje, A poleg nabavljalnega (konsumnega) je za deželo še važnejši produktivni značaj zadruge. Naša zemlja hrani vsakovrstne dobrine, ki gredo po zlu. Poedinec jih ne zna izkoristiti ali ne more vnovčiti, organizirani družbi (šoli) pa je to omogo'-čeno. Imamo n. pr. jagode, sadje, gobe, zdravilna zelišča itd. Ali ne leži tukaj denar, ki bi ga mogle dvigniti dečje roke, ne da bi bile za to potrebne kake občutne žrtve? Sicer pa more iztakniti vsaka šola, kaj bi ji mogel nuditi njen okoliš. Tukaj se more otrok izživljati v moralnem, umskem in ročnem oziru. Naj omenimo od moralne strani: zavest sopomoči, samostojnost, vzajemnost itd.; od m|aterijalne: spoznavanje in cenitev prirodnin (domoznanstvo) in njih vrednost (gospodarstvo), vnovčenje (računstvo) itd. Poslanstvo staršev ni v dnanšnjih dneh zavidanja vredno. V utesnitvah in odpovedih zro s skrbjo in strahom na svojo rast. Njih želja ima eno samo osišče: boljša usoda otrokom. Ta pa zavisi od preobrazbe človeške družbe v resnično demokratsko kulturo, ki naj ustvari bolj zdravo gledišče na svet in življenje. Zadružništvo ima ta cilj. V tem pravcu gradita vzajemno dom in šola. ZADRUŽNIŠTVO V DRAVSKI BANOVINI Prof. Degen Friderik Zadružništvo je ekonomsko socijalen pokret prejšnjega stoletja, ki ne sloni toliko na teorijah, nego na stvarnosti in praktičnosti. Zadružna misel, ki se je izoblikovala proti koncu prve polovice 19. stoletja, je kaj kmalu prodrla tudi v naše kraje. Mislim, da ne bo napak, če ugotovimo vzroke nastanka zadružnega pokreta vobče, ker bomo tako tudi laže razumeli, zakaj se je tudi pri nas udomačila zadružna ideja tako kmalu in zakaj se je naš narod tako navduševal za zadružništvo. Prvi 'početki modernega zadružništva segajo' v prvo polovico devetnajstega stoletja. Zadružništvo se je pojavilo kot posledica izrastkov kapilastičnega gospodarskega sistema. Ta sistem se je močno afirmiral za udejstvovanja Adama Smitha in njegovih učencev ter njegovih somišljenikov. Kot reakacija temu, zlasti ža srednje in meščanske sloje nesocialnemu pokretu so se pojavila delavska gibanja in last not least zadružni pokret. Na drugi strani pa SO' ustvarjajoče vplivale na početek in razvoj zadružništva ideje francoske revolucije. Krilatice: fraternité, éga-lité in liberté predstavljajo del zadružnega programa. In končno ima sigurno velik vpliv na razvoj zadružništva leto 1848., ki pomeni nekak konec prosvetljenega absolutizma ter znači začetek svobodnega političnega in gospodarskega gibanja narodov. Ta tretji razlog je konkreten posebno za nas Slovence in ostale Slovane, katere je tlačilo avstroogrsko tiranstvo. Naši politični, narodni in gpspodarski voditelji so bili od tega časa deležni malo več svoboščin; uvideli so, da je treba narod ne samo politično, nego tudi gospodarsko vzgojiti ali celo osamosvojiti — in to dejstvo je omogočilo pri nas prve zadruge, ki niso nastale nič mnoigo kasneje kakor pri drugih zapadnih narodih. Bolj na- Idjučbenega značaja pa je dejstvo, da so naši visokošolci po znanih dunajskih dogodkih leta 1848. zapustili Dunaj ter šli nadaljevat svoje studije v slovansko Prago. In tu so se kaj kmalu ogreli za veliko gospodarsko’, narodno in' zadružno delo’ Fran-tiška Cirila Kampelika. Če resumiram: Naše zadružništvo se je .začelo razvijati v času, ko se je pojavil v srednji Evropi gospodarski liberalizem in politični nacijonalizem. Nemci niso zatirali Slovencev samo s političnimi, nego tudi z ekonomskimi sredstvi. Slovenci so uvideli, da je uspešna obramba pred pan-germanizmom nemogoča vse dotlej, dokler se ne organizirajo in osamosvoje tudi gospodarsko. MJadoslovenski pokret je to gibanje pospešil, bratje Čehi pa so nam bili učitelji. Pijonirja in* ustvaritelja zadružništva v sedanji Dravski banovini sta brata Vošnjaka ter dr. Janez Evangelist Krek. Dr. Josip Vošnjak je pozval 1872. kot prvi slovenski politik svoje rojake v gospodarsko’ borbo proti tujemu kapitalu. Navedeni zadružni ideologi so postavili temelj slovenskemu zadružništvu, ki je danes na prav častni stopnji svojega razvoja. Ker se še razvija naše zadružništvo vedno v smereh, ki sta jih očrtala brata Josip in Miihael Vošnjak ter Krek, je potrebno, da se vsaj sumarno seznanimo’ z njihovim življenjem in udejstvovanjem v slovenskem zadružništvu. Brata Vošnjaka sta doma iz Šoštanja, kar nima m|alo vpliva na početek slovenskega zadružništva. Josip je bil rojen 1834. in je bil po poklicu zdravnik, a Mihael, rojen 1857., je bil železniški inženir. Oba sta se udejstvovala politično1, narodno’ prosvetno ter tudi gospodarsko. Z zadružno idejo sta se seznanila na Češkem, kjer se je dr. Josip živo’ zanimal za ustroj čeških »založen« (kreditnih zadrug) in to češko zadružništvo ga je navdušilo tem bolj, ker je videl v tem idealnem pokretu možnost združevati politično in gospodarsko zatirane rojake. V »Slovenskem Narodu« je vzpodbujal k ustanavljanju posojilnic ter objavil vzorna pravila in navodila za ustanavljanje kreditnih zadrug. Dr. Josip Vošnjak je predvsem zadružni ideolog, pokazal je na njivo’, katero so obdelovali potem drugi, zlasti pa njegov mlajši brat Miihael. Dr. Josip Vošnjak ima glavno zaslugo1, da je postal njegov brat uspešen zadružni delavec, saj ni bil samo njegov zvesti brat, temveč učenec in pozneje sodelavec. Če je praktično uspel šele Mihael, tedaj je “to treba pripisovati temu, da smo Slovenci le počasi dozorevali in da je bil Mihael predvsem realist, dočim je bil Josip idealist. Mihael in dr. Krek sta pričela orati trdo' ledino na označeni njivi, ki jo je pokazal, kakor sem že omenil, dr. Josip Vošnjak. Ali uspela sta! Mihael je dejansko ustanovil prve zadruge, prvo revizijsko zvezo ter tudi izdajal mesečnik Zadrugar. Dr. Janez Evangelist Krek je bil pobornik ustanavljanja kreditnih zadrug Raiffeisennovega sistema, dočim sta propagirala Vošnjaka zadruge Schulze-Delitzschevega sistema. Dr. Krek je propagiral zadružno idejo najprej s peresom, pozneje pa je tudi sam ustanavljal zadruge. Rodil se je leta 1865., bil široko izobražen mož ter znan sociolog. Naš pesnik Oton Zupančič ga imenuje genija širokih mas. Zadružno idejo je prenesel tudi v Dalmacijo in dal tako pobudo za ustanovitev prvih zadrug v teh krajih. Dr. Kreku je pridno pomogaia pri praktičnem udejstvovanju v zadružništvu duhovščina; kajti sam je bil profesor teologije. To so trije glavni ideologi in početniki slovenskega zadružništva. Qmeniti pa je treba, da je krenilo naše zadružništvo že v prvi dobi svojega razvoja po politični stezi. Od te dobe naprej so bili vneti zadružni delavci predvsem naši učitelji in duhovniki. Nebroj odličnih zadružnikov bi moral našteti, ako bi hotel navesti vsaj najmarkantnejše osebnosti iz slovenskega zadružništva. Imenoval bom le nekatere. Velike zasluge ima za razvoj slovenskega zadružništva Ivan Lapajne, ki je izdajal v Krškem list Zadrugar, pozneje Slovenski posojilničar. Iz te dobe so znani še dr. Šušteršič, dr. Glančnik — ustanovitelj; mariborske posojilnice, Lovro Sušnik, Janko Toman ter Maks Veršec. Dr. Šušteršič je bil vnet Krekov sodelavec, čeprav se v politiki nista skladala. Vnet zadružnik je bil tudi Svetislav Rihard Premrou, ki je izdal 1902. znano brošuro Navod za poslovanje slovenskih raiffeizenskih posojilnic. Proti koncu 19. ter v začetku 20. stoletja so bili odlični slovenski zadružniki in so deloma še danes dr. Basaj, dr. Gosar, Anton Kristan, dr. Tuma, Janko Lesničar (ki je umrl tragične-smrti leta 1931.), dr. Korošec, Vladimir Pušenjak, Miloš Štibler in drugi. Poslednji je posebno zaslužen za zadružništvo državnih in samoupravnih uslužbencev, sedaj predsednik Saveza nabav-Ijačkih zadruga dirž. službenika. Anton Kristan je pokrenil zadruge socialnodemokratskega političnega naziranja, zlasti pa je ustanavljal konzume ter izdajal zadružni list Konzumlent. (Tukaj seveda ne bom, govoril o zadružništvu v Istri in Primorju, ki je bilo pred vojno in po nji na višji stopnji kakor zadružništvo v današnji Dravski banovini. Definitiven konec so napravili Italijani našemu zadružništvu v teh pokrajinah leta 1931. Omeniti pa moram, da izhajajo baš iz teh krajev odlični zadružniki in praktiki, kakor ideologi, ki SO' pozneje delovali v krajih današnje Dravske banovine. Pred vojno je bil položaj našega zadružništva približno tale, Ko so ustanovitelji in utemeljitelji zadružne ideje pokazali važnost in pomen zadružništva ter začeli sami ustanavljati zadruge, so pričeli slediti njihovim ciljem tudi drugi narodnjaki in gospodarstveniki, zlasti pa so se krčevito oprijele zadružništva naše takratne politične stranke, posebno napredna liberalna» SLS ter pozneje socialnodemokratska stranka pod vodstvom Antona Kristana ini dr. Tume. Kolikor niso stranke same direktno ustanavljale zadrug, so to storili vneti pripadniki prej navedenih strank. Omeniti pa moram, da smo imeli v slovenskih pokrajinah že prej, predno so bile ustanovljene prve slovenske zadruge, zadruge, ki sol jih ustanovili Nemci, to pa predvsem iz: narodnostno političnega ozira, Te zadruge, Kreditvereine, naj bi rabile germanizaciji. Taka nemška posojilnica je bila ustanovljena že leta 1863. v Mariboru. Nemci so tedaj delali silne ovire ustanavljanju naših slovenskih zadrug, posojilnic kot hranilnic» Ob priliki registracije celjske posojilnice (1881.) je dejal predsednik celjskega okrožnega sodišča tole: »Das Kapital und die Intelligenz in Untersteier sind deutch und müssen deutsch bleiben.« (Kapital in inteligenca na Spodnjem Štajerskem sta nemška in morata nemška ostati.) Pod takimi okoliščinami so nastale naše prve zadruge. Niekak prednik slovenskih zadrug je bilo Obrtno pomožno društvo v Ljubljani, ki je bilo' ustanovljeno 1855. na podlagi avstrijskega društvenega patenta iz leta 1852. ki se še danes citira v Sloveniji. Na podlagi istega patenta sta bili ustanovljeni zadrugi: leta 1871. Okrajna posojilnica v Ljutomeru ter hranilnica pri Sv. Jakobu v Rožni dolini leta 1872. To sta prvi dve slovenski, zadrugi, in sicer kreditni. Leta 1873. je bil izdan novi avstrijski zadružni zakon, ki je še danes v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji. Na osnovi tega zakona so bile ustanovljene vse poznejše zadruge, ki so prven- stveno nosile naziv hranilnice, odnosno posojilnice. Tako leta 1874. v Metliki, v Šoštanju ter Gornja savinjska posojilnica v Mozirju; leta 1881. posojilnica v Celjtu, istega leta kmetska posojilnica na Vrhniki ter Savinjska posojilnica v Žalcu. Leta 1882. je bila ustanovljena danes daleč na okrog znana in močno fundirana posojilnica v Mariboru, dve leti kasneje posojilnica v Ptuju, a leta 1885. posojilnica v Črnomlju. Na prvi mah vidimo, da so bile ustanovljene naše prve zadruge predvsem v narodnostno ogroženih krajih, kakor so bili Št. Jakob, Šoštanj, Žalec ter Oirmiož. Dalje vidimo, da je bila ustanovljena naša prva zadruga le sedem let kasneje kakor znano Raiffeisenovo kreditno, društvo v Heddesdorfu ter mnogo preje kakor prva zadiruga v Srbiji f1894.) in prva v Hrvatski in Slavoniji (1897). Te do sedaj omenjene zadruge so. bile ustanovljene predvsem v važnejših trgih in soi imele značaj zadrug sistema Schulze - Delitzsch. Ustanovljene so bile na pobudo bratov Vošnjakov. Krek je poudarjal predvsem socialni in etični značaj zadrug ter propagiral Rajfajznovke. Ustanavljal jih je predvsem v naših vaseh. V dobi od 1890.—1910. so nastale predvsem navedene Rajfajznovke in skoro ni bilo. vasi v naši banovini brez nje. Prva zadruga tega sistema je bila ustanovljena leta 1890. v Žuženbergu. Doba od 1871.—1910. predstavlja čas ustanavljanja kreditnih zadrug. Leta 1897. so ustanovili socialni demokrati Obče konzumno društvo v Zagorju. Po lletu 1910, in še nekoliko preje pa nastajajo že razne druge zadruge, kakor konzumlna društva, mlekarske, kletarske, živinorejske in deloma že kmetijske zadruge, in to nakupovalne in prodajne. Ta doba traja nekako do leta 1919. Tako 1900. konzumno društvo v Ptuju, 1903. mlekarska zadruga v Radomlju, 1902. kletarska zadruga v Mariboru, dalje 1903. zadruga za rejo bikov v Središču in 1904. kmetijsko društvo v Ptuju. Leta 1908. je bilo ustanovljeno Konzumno društvo za Slovenijo v Ljubljani. To so samo nekateri primeri prvih in naših najstarejših nekreditnih zadrug. Tretja doba, nekako, od 1919. pa do danes predstavlja dobo ustanavljanja raznih specijalnih zadrug na vseh mlogočih področjih gospodarstva. V tej dobi so nastale predvsem zadružne elektrarne (1919. v Rajhen- burgu), čevljarske zadruge, mizarske, stavbne, pletarske, vinarske, tiskovne, zavarovalne im še minoge druge. V prvi dobi so tedaj nastale predvsem kreditne zadruge, v drugi konzumi in gospodarske zadruge, v tretji pa specijalne zadruge. Baš današnja doba predstavlja dobo ustanavljanja tipično posebnih zadrug. Do leta 1883. je bilo na teritoriju sedanje Dravske banovine ustanovljenih že okoli 16 zadrug. Kmalu se je pojavila potreba ustanoviti tudi neko višjo zadružno organizacijo, ki naj bi dajala zadrugam trgovska in zadružno-tehnična navodila ter splošno propagirala zadružništvo'. Sčasoma so nastale tako zvane revizijske zveze, ki imajo poleg že navedenih nalog še dolžnost revidirati poslovanje zadrug, ki so' članice take zadružne revizijske zveze. Prva taka revizijska zveza je bila ustanovljena 1883. leta v Celju pod imenom Zveza slovenskih posojilnic v Celju, ki je spremenila pozneje svoje ime v Zadružno zvezo. Ta zveza je bila ustanovljena na predlog Mihaela Vošmjaka. Paragraf drugi pravil te zveze, sprejetih na seji štajerskih kreditnih zadrug 21. januarja 1883., se glasi: Zveza ima namen: a) Sploh pospeševati napredek denarnih zavodov, kateri so se na podlagi postave od 9. aprila 1873. osnovali na Slovenskem, b) Mied temi posojilnicami nasnovati opravilno zvezo. c) Na to delati in gledati, da se v krajih na Slovenskem, kjer se vkljub njihovim potrebam še niso' ustanovile posojilnice, take prej ko slej ustanovijo, č) Pri snovanju novih posojilnic pospešmo pomagati.« To je bil program prve naše višje zadružne organizacije. 1896. je bila ustanovljena Zveza kranjskih posojilnic, ki se je 1899. razpustila in prešla najprej v Gospodarsko zvezo in končno v Zadružno zvezo', Ustanovitev te zveze so zahtevale zadruge, ki so bile ustanovljene na programu slovenske ljudske stranke. 1996. je nastalo tedaj prvol cepljenje v slovenskem zadružništvu, prva secesija še do tedaj skupne zadružne organizacije, druga secesija je pa nastala 1908. z ustanovitvijo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljami, kjer se je koncentriralo zadružništvo na r od nonapr e dne stranke na Kranjskem. Iz tega razvidimo, da je bila prva revizijska zveza ustanovljena predvsem za zadruge na Štajerskem, ki so sledile liberalno napredni stranki, druga iz leta 1896. je bila ustanovljena predvsem za zadruge na Kranjskem, ki so bile ustanovljene na klerikalni bazi, a tretja, to je Zveza slovenskih zadrug, pa pomeni cepitev v naprednem zadružništvu. Pozabiti ne smemo, da so bili interesi kranjskih zadrug mnogokrat zelo diferentni. od štajerskih zadruig. Zadružna zveza je postala centrala Krekove zadiružne akcije. Ustanovil jo1 je sam dr. Krek. Tretja višja zadružna organizacija je bila Zveza slovenskih zadrug, ustanovljena 1908., kakor pa bomo videli, se je ta zveza fuzionirala pozneje s svojo posestrimo iz Celja, Delavske zadruge, katere so začeli ustanavljati predvsem socialni demokrati v prvem deceniju 20. stoletja, se niso hotele pridružiti kateri izmled obstoječih zvez, nego so želele lastno nadzorno zvezo. Prvotno so sicer bile včlanjene pri Osrednji zvezi avstrijskih konzumlnih društev na Dunaju, po prevratu pašo ustanovile lastno zvezo pod imenom Zveza gospodarskih zadrug, katera je dobila 1919. revizijsko pravico. Ob osvobojenju so tedaj obstajale štiri višje zadružne organizacije: Zadružna zveza v Celju od 1883., Zadružna zveza v Ljubljani od 1896.—1899., Zveza slovenskih zadrug od 1908. ter 1919. leta ustanovljena Zveza gospodarskih zadrug. Ob ustanovitvi je imela slednja 25 članic. Ali že v prvih letih po' osvobojenju se je pokazalo, da je teh revizijskih zadrug preveč. Posebno celjska Zadružna zveza je prišla ponovno v finančne težkoče. Pozneje je bila sicer sanirana, ali leta 1930. sta se fuzionirali Zadružna zveza v Celju in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, To so' tedaj naše še danes obstoječe revizijske zveze in organizacijske centrale. Nekatere zadruge so včlanjlene pri višjih organizacijah zunaj mej naše banovine. Tako na primer nabavljalne zadruge državnih nameščencev, ki so včlanjene pri svoji centrali v Beogradu. Poleg teh zvez, ki vrše same inštrukcijske, revizijske in denarne posle, so nekatere vrste zadrug združene še v svojih posebnih poslovnih zvezah. Tako obstoje v Dravski banovini še Zveza mlekarskih zadrug (leta 1933. je štela 40 zadrug), Zveza stavbnih zadrug ter Zveza živinorejskih zadrug. Sedaj jei v Dravski banovini 62 mlekarskih, 64 stavbnih ter 82 živinorejskih zadrug. Najidealnejše pa bi seveda bilo-, če bi obstajala samo- ena, pa ta gospodarsko' in tehnično mpčnoi organizirana zveza. O ustroju in pravnem! položaju zadrug v Dravski banovini bi bilo omeniti sledeče : Zadruge so ali sistema Raiffeisen ali si- sterna Schulze-Delitzsch. Prevladujejo pa seveda Raiffeisenove zadruge, katerih je nekako 60%j, Zadruge na deželi vodijo' predvsem učitelji, duhovniki, absolventi gospodarskih šol ter seveda absolventi posebne Zadružne šole, ki se vrši vsako leto in ki je namenjena predvsem podeželju, jV pravnem oziru so zadruge pravne osebe, regulirane po .zadružnem zakonu iz leta 1873. in poi revizijskem zakonu iz leta 1903. Ulvodoma sem že omenil, da je bilo nekaj naših zadrug ustanovljenih na podlagi društvenega patenta iz leta 1852. Tie so še morale pozneje seveda prilagoditi normam novega zadružnega zakona. Prva zadruga, ki je bila ustanovljena po predpisih novega zadružnega zakona, je bila posojilnica v Mozirju, in sicer registrirana leta 1874., 18. avgusta. Revizijski zakon iz leta 1903. se je nanašal predvsem na višje zadružne organizacije. Naše zadružne zveze še danes de-lujejol po predpisih tega revizijskega zakona. Omeniti pa moram, da je ta revizija do danes še fakultativne naravi, predvidena pa je kot obligatna v projektu novega zadružnega zakona, katerega tako željno pričakuje ne samo vsa slovenska zadružna javnost, nego celotno jugoslovansko zadružništvo. Duhovno zadružno udejstvovanje je važen pogoj za smotrno zadružno delo. Priznati moram, da Slovenci sicer nismo bogati z zadružnoi literaturo, vendar pa tudi ne izrecno' revni. Nimamioi sicer kake sistematsko zgrajene zadružne literature, ampak obstaja bolj iz brošur in člankov, predvsem praktične vsebine. Knjig doktrinarne vsebine pač pogrešamo. Uvodne temelje našemu literarnemu zadružnemu udejstvovanju sta postavila brata Vošnjaka ter dr. Janez Evangelist Krek. Zelo plodovit zadružni pisatelj je bil Ivan Lapajne, šolski upravitelj in ravnatelj. Materijalno so podpirale zadružno literarno delovanje vse dri nadzorne zveze, tako Zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug ter Zveza gospodarskih zadrug. Zveza slovenskih posojilnic in kasneje Zadružna zveza v Celju je prvenstveno mnogo storila za zadružno propagando in izobrazbo1. Zveza slovenskih ^posojilnic (M. Vbšnjak) je pričela izdajati 1884. zadružni list Zadrugo, isti list nosi od 1890.—1902, ime Letopis slovenskih -posojilnic, a od 1902. je izhajal zopet pod starim imenom in pod uredništvom Ivana Lapajna. Ta list je prenehal izhajati 1930., ko sta se združili celjska Zadružna zveza ter ljubljanska Zveza slovenskih zadrug. Kjrekova zadružna zveza je pričela izdajati 1900. list Narodni gospodar, ki izhaja še danes. Tretji zadružni list (mesečnik) je začela izdajati 1920. Zveza slovenskih zadrug, ta list pa je prenehal izhajati 1930., ko je začel izhajati po fuziji obeh liberalnih zvez Zadružni vestnik, ki izhaja prav tako še danes. Delavska Zveza je pričela izdajati 31. III. 1921. mesečnik Konzument, ki je zagovarjal interese delavskega zadružništva. Danes izhajajo v Dravski banovini sledeči zadružni listi: Narodni gospodar (mesečnik Zadružne zveze), Zadružni vestnik (mesečno glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani) ter Zadrugar (glasilo Nabavl-jaln-e zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani). Več brošuric so izdale vse tri zveze. Nekatere edicije celjske zadružne zveze: Kratko- navodilo- za snovanje rajf-ajznovk, Zimski večeri, Kriza v slovenskem zadružništvu, Slovenci, čuvajmo svoje posojilnice. Kot pisatelji so sodelovali zlasti Ivan Lapajnle, Vladimir Pušenjak, Miloš Štiblar in Janko Lesničar. Kot knjiga j!e izšlo delo Slovenski posojilničar izpod peresa Ivana Lapajna. iPrecej sličnih brošuric je izdala delavska zadružna knjižnica (osnovana 1923.), kakor Delavsko zadružno gibanje (1924.), O početku zadružnega gibanja (1924.), Predhodniki in pijonirjt zadružneag gibanja, Žena in zadruga (1924.), Zveza gospodarskih zadrug (1926.) in še nekatere. Pisatelji: Hist-oricus, Cvetko Kristan, Anton Kristan, R. Golouh, prof. dr. Totomianc (v prevodu). Ista zadružna knjižnica je izdajala nekaj časa tudi list Produkcijo. Idejne članke so prinašali tudi listi Naši zapiski, Naprej, Rdeči prapor in Zadružni koledar. Naša najvažnejša zadružna literarna dela so: dr. J. Krek: Zadruge in njihovi nasprotniki (Ljubljana 1891.), Pušenjak Vladimir: Zadruge in sodelovanje učiteljstva pri njih (Celje 1907.), Štibler Ml: Kriza v slovenskem zadružništvu (Celje 1911.), Zadružne izkušnje in nasveti (Celje 1913.), Dr. Karel Slane: Zadruga (Gorica 1913.), Spominski spis Zadružne zveze v Celju ob štirideseti obletnici (Celje 1923.), Miloš Štibler: Zadružništvo (Ljubljana 1932.). Mjnogo idejno praktičnega gradiva prinašajo koledarji vseh treh zvez ter koledar Zadružne založbe v Ljubljani in Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Velik pomen in velike zasluge za slovensko zadružništvo ima Zadružna šola v Ljubljani, ki je bila ustanovljena 1909. Enake važnosti so mnogoštevilni zadružni tečaji. Dvajset let po ustanovitvi naših prvih zadrug, leta 1896. že štejemo 117 zadrug. To število je stalno naraščalo tako, da štejemo leta 1910. že 762 zadrug a leta 1919. pa 787 zadrug. Višek je bil dosežen v letu 1931. s 1500 zadrugami, v preteklem letu (1935.) pa štejemo 1140 zadrug. Na posamezne revizijske zveze odpade: Zadružno zvezo 666 članic Zvezo slovenskih zadrug 377 članic Zvezo gospodarskih zadrug 84 članic Savez nabavljalnih zadrug 13 članic 1140 članic Nekatere od teh zvez so včlanjene še v posiebnih zvezah, kakor v Zvezi stavbnih zadrug (67 zadrug), Zvezi mlekarskih zadrug (65 zadrugi) ter Zvezi živinorejskih zadrug (88 zadrug). Največji procent odpade na kreditne zadruge, in sicer 44% , V teh kreditnih zadrugah je zbranih nad 1500 miljonov dinarjev hranilnih vlog, katere so plasirale zadruge po nizki obrestni meri med narod v obliki posojil. Število' članstva pri vseh zadrugah znaša okoli 250.000, tako, da lahko rečemo, da je skoro vsaki četrti prebivalec Dravske banovine član kake zadruge ali zadružnik, odnosno', da ste skoraj v vsaki občini po dve zadrugi. Tak je bil razvoj in tako je stanje zadružništva v naši banovini. Sedanja doba zahteva raznih izprememb v gospodarstvu in tako' seveda tudi v zadružništvu. Danes se pojavljajo v zadružništvu voibče, in ne samo pri nas, sledeče tendence: depolitizacija, ideološka izpopolnitev, strukturna preureditev in specijalizacija. Navedeni štirje momenti se tudi pri zadružništvu v Dravski banovini vidno izražajo. Vprašanje depolitizacije je že star problem. Gnila rana našega zadružništva je baš njegova politična osnova, na kateri je zgrajeno. Omenil sem že, kako so se vrgle politične stranke na zadružno' delo, da bi si ustvarile ugled, v glavnem pa pridobile kader zvestih privržencev in volilcev. In tako ni čudno, če je vse naše zadružništvo politično usmerjeno v treh taborih. Priznati moramo, da si je s politizacijo' zadružništvo številčno sicer opomoglo1, ali kvalitativno si je škodilo. Nujra potreba je danes, da se naše zadružništvo' depolitizira in si tako kakovostno opomore. To vprašanje je danles zelo aktualno in se tudi mnogo o njem piše. Ideološka izpopolnitev bi že sama privedla do depolitizacije. Zadružno gibanje ne sme biti samo čisto ekonomsko altruistično gibanje, nego tudi neko višje ideološko gibanje, etični pokret. Danes, ko živimo v dobi skrajnega materializma, je; ta potreba nujna. Te, že postavljene etične cilje, je treba še bolj izoblikovati in afirmirati. Zadružništvo ima danes tako' mo-ralno in materialno moč, da prav lahko sodeluje pri gospodarski reorganizaciji sedanje družbe. Ta tendenca je tudi v našem .zadružnem zakonu. Da je potrebna tudi strukturna preureditev, je jasno. Treba se je prilagoditi siedanjimi razmerami To struktumoi obliko, ki jo ima danes zadružništvo v Dravski banovini, jie dobilo v začetku XX. stoletja. Danes so druge, zlasti pa druge ekonomske prilike, ini je v tem pravcu potrebna nujna reorganizacija. V tern smislu boi mnogo pripomogel novi zadružni zakon, katerega težko pričakujemo. Treba je urediti posebno položaj in kompetentnost revizijskih zvez. Specijalizacija je v zadružništvu Dravske banovine nujno potrebna, danes najbolj že vidna. Ustanavljajo se tipične specialne zadruge, zlasti na področjtu nekreditnih zadrug. Zadružništvo je našlo pot v razne stanove in v razne gospodarske panoge. Od specializacije v zadružništvu si lahko obetamo samo koristi. Seveda pa mora biti ta specializacija utemeljena in pravilno izvedena. Te tendence so vidne v našem zadružništvu, nekatere manj, nekatere bolj, jasno pa je, da sledi zadružništvo Dravske banovine idejam in pa praktičnosti modernega zadružništva. Delo slovenskega zadružništva je uspešno. Prav sedanja generacija mora iskati ravno v zadružništvu novih poti za obnovo gospodarstva. Tolstoj je upravičeno in premišljeno poudaril pomen in etično stran zadružnega pokreta z besedami: »Sodelovanje v zadružništvu je edino uspešno delo, ki pritiče človeku, ki noče izrabljati bližnjega!«. Zadružno življenje je naša zgodovinska narodna svetinja, prva naša državica, naš prvi zakonik. ova SLAD NA K A VA (/a. SjuAo- ust Itocl/tćs Žu/tsu/&a- Kneippa ^eyn^°' Ita. Juz/zx>c^>òz: « XV. REDNA SKUPŠČINA SAVEZA NAB AVL JALNIH ZADRUG se je vršila 1. 1936. od 21. do 23. maja v Zagrebu, Poseben pomen je imela skupščina, ker se je istočasno1 proslavljal petnajstletni obstoj Saveza in dvajsetletni jubilej železničarske nabav-Ijalne zadruge v Zagrebu. Radi lažjega in, uspešnejšega poslovanja je konferenca delegatov delala po sekcijah nabavljalnega, kreditnega in stavbnega zadružništva ter v sekciji za predloge in pritožbe. V posameznih sekcijah so se vršila predavanja, referati in debate, kjer so mogli delegati izpopolniti svoje znanje o zadružnem delu, njegovih ciljih in metofdah. Zanimivi so bili referati o skupnem nabavlianju blaga, o stalni štednji, garancijskih vlogah, o obdavčenju zadrug, zadružni propagandi, o razmerju zadrug do privatnih trgovcev, o lastni proizvodnji itd., itd. Posebej moram še omeniti krasno predavanje o zadružništvu, ki ga je imel rektor visoke ekonomsko komercialne šole v Zagrebu dr. Milan Ivčič. Skupščino, ki se je vršila v soboto1, dne 23. maja, je otvoril in vodil predsednik Saveza Miloš Štibler ob navzočnosti zastopnikov 156 zadrug;. Skupščino je počastilo1 s svojo navzočnostjo, razen številnih odličnih zastopnikov, 53 zadružnikov iz Bolgarske, ki soi dospeli pod vodstvom dr. Ilije Palazova, da vrnejo obisk našim zadružnikom in si ogledajo naše zadružne ustanove. Priznati moramo, da je bila skupščina v Zagrebu najlepša„ kar jih je bilo do sedaj. Organizacija je bila dovršena, referati na dostojni višini. | O poslovanju Saveza v letu 1935. naj govore nastopne številke: Vseh zadrug včlanjenih v Savezu je bilo 231, in sicer: 97 nabavljalnih, 119 kreditnih, 10 stavbnih in 5 proizvajalnih £4 čebelarske). Število se je od leta 1934. povečalo za 25. Niabavl jalne zadruge so imele 71.029 članov, katerim so prodale za 206 milijonov dinarjev blaga ,od tega 69 milijonov za gotovino', 137 milijonov za kredit. Kreditnih zadrug je bilo 119 in 54.166 članov, ki so imeli 23,585.149 dinarjev vlog. Stavbnih zadmug je bilo deset in 644 članov, proizvajalnih pa piet in 822 članiov. ; Glede prometa je naša zadruga na tretjem mestu z 22,362.294 dinarji; pred nami je še Zagrebška železničarska z 22,736.801 in železničarska Ljubljanska z 44.3 milijoni dinarji. Po številu članstva je najmočnejša nabavljalna. zadruga železničarjev v Zagrebu, ki je imela 9805 članov, za njo ima Sarajevo 7938 članov, tej sledi Ljubljana s 7722 člani in na četrtem mestu je naša zadruga s 4342 člani. Skupščina je sprejela tudi resolucijo, iz katere povzemamo: Delegati zadrug državnih uslužbencev, predstavitelji preko 132.000 zadružnikov — državnih in samoupravnih uslužbencev, upokojencev in delavcev v državnih gospodarskih podjetjih — včlanjenih v teh zadrugah, po tridnevnem proučavanju mate-rielnega položaja, ki se v njem nahiajlajo ti uslužbenci, po izčrpni in vsestranski diskusiji glede pomena in važnosti svojih zadrug kot ekonomskih orgnizacij, ki prav v današnjih prilikah najzgovorneje pričajo o vseh prednostih zadružnega gospodarskega sistema in o veliki koristi, ki jo pravilno in dobro vodena zadruga more nuditi svojim zadružnikom soglasno ugotavljajo: I. Da so državni uslužbenci zadružniki svesti svoje velike dolžnosti do 'države v teh težkih prilikah, ki so1 zajele ves sVel in našo domovino'. Pripravljeni so doprinašati največje žrtve, da zavarujejo pravilno funkcioniranje državnega upravnega aparata, istočasno pa morajo vsem’ odločujočim činiteljem sporočiti, da je z redukcijo njihovih prejemkov prekoračena že skrajna meja možnosti golega življenja; da se ne sme v nobenem primeru iti dalje po tem1 potu brez velike nevarnosti, da se v osnovi ne zadenejo bitni državni interesi, ki zavisijo od pravilnega funkcioniranja državnega upravnega aparata, ki pa more pravilno funkcionirati le tedaj, ako sloni na zadovoljnih in materieino osiguranih državnih uslužbencih. Zato ob pravem času opozarjajo na pot, po kateri se lahko prejemki državnih uslužbncev ojačijo tudi brez posebnega finančnega bremena za državo. Ta pot je zadružništvo. Zdi se, da se v poslednjem času izgublja iz vida ogromen pomen in vpliv zadrug državnih uslužbencev na zboljšanje njihovega materielnega in socialnega položaja. Tem zadrugam se odvzemajo izvestne pravice, čeprav se za to ne izkazuje prav. nobena upravičena potreba. Z ene strani znižanje prejemkov, z druge pa obremenitev teh zadrug z novimi bremeni v pogledu davkov ali taks spravlja državne uslužbence v težak položaj, ker tudi njih zadruge slabé ter ne morejo nuditi one pomoči, ki je državnim uslužbencem v teh prilikah potrebna. Zadružništvo državnih uslužbencev v današnji svoji obliki se javlja v času težkega financielnega stanja naše države s ciljem, da prevzame na sebe veliko nalogo, nuditi državnim uslužbencem z zadružno samopomočjo oni nedostatek njihovih prejemkov, ki ga jim država kot delodajalec ni mogla dati iz svojih rednih dohodkov. To zadružništvo ni imelo za cilj, da zaščiti samo privatne 'interese svojih združnikov, nego da vzame na svoja ramena del javnega bremena, ki bi ga sicer morala nositi država. Kot kompenzacijo za te usluge je država prevzela na sebe moralno obveznost, podpreti in pospeševati zadružništvo državnih uslužbencev, da bi bilo sposobno1, čim učinkovitejše vršiti prevzeto nalogo. Zato so v Zakonu o zadrugah državnih uslužbencev bile predvidene izvestne olajšave in pravice, ali je bila z oživotvonjenjem lé-teh vedno' težava. V zadnjem času so z raznimi zakoni vse te olajšave in posebne pravice formalno popolnoma ukinjene. Na osnovi prejšnijh ugotovitev skupščina soglasno odloča, da se naprosi kraljevska vlada: da se razveljavi čl, 11 Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 18. februarja 1934, leta, ker ni nobenega razloga za obdavčenje zadrug vobče, posebej pa za zadruge državnih uslužbencev in ker zadruge niso pridobitna podjetja. Dokler se z zakonom ne ukine ta zakonska odredba, je neobhodno potrebno, da se dado1 finančnim direkcijam navodila, da to zakonsko odredbo pravilno izvajajo-, ter da z njenimi napačnim izvajanjem glede obdavčenja zadrug ne delajo nepotrebnih težkoč in administrativnih sporov. POSLOVANJE NABAVLJALNE ZADRUGE DRŽ. USL. V MARIBORU Anton Reher Zadnji redni letni občni zbor se je vršil 19. aprila 1936. Na tem občnem zboru smo podrobno in stvarno razpravljali o delovanju zadruge leta 1935. O občnem zboru je uprava objavila kratek izvleček 24. 4 in 24. 5. 1936 v cenikih št. 5 in 6. S primerjavo zaključnih' računov zadnjih 3 let pridemo do precej natančne slike naše potrebne gospodarske ustanove. Objavo te primjerjave smatram za potrebno, ker pretežna večina članov ni dobro poučena o stanju zadruge, radi česar si ne ustvarja prave lastne sodbe o težkih gospodarskih prilikah in jo tako lahko zavajajo navidez zaskrbljene kritike prav tako nepoučenih članov in raznih lažnih prijateljev zadruge. Imetje: Račun bilance v dinarjih 1933 1934 1935 1. Gotovina 53.858.— 59.113.— 122.873— 2. Zaloga blaga 2,604.867.— 3,898.784.— 4,669.984— 3. Denarni zavodi 295.429.— 601.176.— 395.224— 4. Terjatve: a) pri dobaviteljih 231.289.— 277.329.— 436.603— b) .pri članih 1,936.328,— 1,939.034— 2,138.974— 5. Deleži ,pri Savezu 16.000.— 18.500.— 22.500— 6. Vredknostni papirji 114.588.— 85.391.— 70.392,— 7. Depoziti 149.787.— 156.069.— 157.042— 8. Premičnine ,1,009.643.— 1,081.777 1,203.384— 9. 'Nepremičnine 2,029.477.— 2,031.097,— 2,031.659— 10. Prehodne postavke 24.720.— 7.004.— 18.042— skupaj 8,465.987.— 10,155.274— 11,266.677— Dolgovi: 1. Članski deleži 1933 (314.721.— 1934 366.470— i t 1935 425.850— 2. Dolg Savezu 2,747.443.— 3,573.874— 3,561.091— 3. Dolg dobaviteljem 890.409.— 644.934,— 1,426.162— 3. Skladi: rezervni 2,711.143— 2,869.166 3,214.360— za članske namene 418.233— 727.967— ,1,176.294.— pokojninski 69.088— 88.397— 101.545.— kreditni 57.000— 57.328— 64.241— za obnovo nepremičnin 562.789— 601.011.— ; 639.233— za obnovo premičnin 159.177— 289.888— 431.643— 4. Imetje založnikov 149.787,— 156.069— 157.041— 5. Prehodne postavke — 4.364— 3.289— 6. Poslovni prihranek 386.197,— 775.803,— 65.928— skupaj 8,465.987 10,155.274.— 11,266.677— Da se pokaže prava slika razvoja zadruge, prodajalna v Celju, za katero se vodijo poslovne knjige posebej, v bilanci ni vračunana. L ANALIZA BILANCE. A. Aktiva. 1. Zaloga blaga se je povečala leta 1934. za Din 1,293.897.—-in 1935. za Din 2,065.097.— v primieri z zalogo 1933. Poudarjamo, da je popis blaga izvršen natančno po nabavni ceni in če je bila ta višja, potem po tržni ceni na debelo. Zadruga tudi nima zastarelega blaga v zalogi, torej predstavlja ta postavka absolutno reelno vrednost. Za poritst zaloge je glavni vzrok uvedba novih predmetov, spopolnitev manufakture, povečanje števila članstva, kakor tudi večje nabave za zimsko sezono. 2. Terjatve pri dobaviteljih so akontacije >za kupljeno in še nedobavljeno blago, ki se perijodično z dobavo blaga izravnajo. 1935. je v tej postavki tudi račun celjske prodajalne, katera je dolgovala Din 318.000.— za blago, ki smo ga mi dobavili. 3. Terjatve pri članih so vse likvidne, ker se začasno neizterljive letno odpišejo' v breme dobička. Natančnejša obraz-ložba glede odpisov sledi pri računu zgube in dobička1. Po zakonu o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in po pra- vilniku Saveza bi morala zadruga v vsakem primeru netočnega plačevanja zaračunati članom 8% zamudne obresti. 4. Premičnine so porastle rialdi nabave nove opreme za manufakturo in za trgovino na Rotovškem trgu št, 6 ter drugega ' ' Upravni odbor naše zadruge 1936. neobhodno potrebnega inventarja. Ako odštejemo sklad za obnovo premičnin, ki je nastal iz letne amortizacijske kvote od leta 1933. naprej, ostane Din 771.741.—, kateri znesek odgovarja dejanski vrednosti celotnega inventarja (električna peč, 4 tovorni 'avtomobili, dve dvigali, vinska poisoda, trgovska oprema itd.). 5. Nepremičnine. Znesek Din 2,031.659.— predstavlja vse izdatke za nakup hiš na Rotovškem trgu št. 2 in 3, njih prezidavo in nakup skladišča v Cvetlični ulici 19. Vse amortizacije od leta 1927. naprej so vnešene v sklad za obnovo nepremičnin v skupnem znesku Din 639.233.—, tako da ostane še Din 392.426.—, katero število se zanesljivo sklada s kapitalizacijo najemnine, ki bi jo sicer zadruga za slične prostore mo- rala plačevati. Nedvomno ustrezata tudi vrednosti stavbišča in stavbe. 6. Prehodne aktivne postavke predstavljajo neke izdatke» ki se letno ali polletno naprej plačujejo in deloma obremenjujejo poslovanje bodočega) leta. B. Dolgovi. 1. Znesek Din 425.850.— predstavlja dejansko plačane deleže članov, ki so njihova last. 2. Dolg Savezu predstavlja tekoči, blagovni in hipotekarni kredit. 3. Dolg dobaviteljem obstoja iz nezapadlih in neplačanih računov za blago ob koncu leta. 4. Rezervni sklad Din 3,214.360.— je čista imovina zadruge. Ta sklad se mora dotirati letno s 30% od čistega dobička ter rabi edinole, za kritje poslovne zgube. 5. Sklad za članske namene je namenjen samo za izplačila posmrtnin ter predstavlja imovino članov. Ker se je kljub izplačilu podpor do konca leta 1935. v znesku Din 1,022.421.— zamogla zbrati rezerva Din 1,176.294.—, ne mere nihče oporekati, d'a uprava ni posvečala dotaciji tega sklada največje pažnje. Kako je podpora v smrtnih primerih družinskih članov državnim uslužbencem potrebna, je najbolj znano prizadetim in upravi. Ako se upošteva, da član Din 2.— za smrtni primer ne izda, ampak jih zbira med letom z nabavo blaga v zadrugi, je resnično nerazumljiva brezbrižnost članov, da jih okoli 59% ni pristopilo k skladu, četudi ni najti sorazmerno cenejšegla zavarovanja. Ko pa umre član ali zakonski drug, sta jok in stok prepozna. 6. Pokojninski sklad je namenjen za starostno zavarovanje onih uslužbencev zadruge, za katere pristop k Pokojninskemu zavodu ni obvezen. Uprava je tudi napravila pravilnik, ki je uveljavljen od 1. maja 1936. in so zavarovani vsi stalni uslužbenci, stari preko 21 let, za pokojnino v okviru zadruge. Uslužbenci vplačujejo mesečne pokojninske prispevke in zadruga jim prispeva enako vsoto. S tem zavarovanjem se je izvršila velika socialna naloga zadruge, da se tako obvaruje dolgoletni uslužbenec pred najhujšo bedoi na starost. 7. Dblg depoziterjem je prehodna postavka z isto vsoto v aktivi ter predstavlja kavcije za blagovni kredit, katere so založili člani v vrednostnih listinah. 8. Poslovni prihranek predstavlja čisti dobiček zadruge za tisto poslovno leto, kateri se potem, kakor sklene občni zbor, letno razdeli. C. Račun zgube in dobička. 1933 1934 1935 Dolbiček na blagu 1,871.493,— 2,363.795.— 1,314.745 Blagajniški skonto 236.756,— 341.035.— 337.172.— Vplačila na račun idubijoz 1.411,— 6.740.— 4.851.— Obresti kapitala 38.626.— 41.304.— 31.739— Dobiček na valutah 4.121,— 111.990.— 42.046.— Povračila uslužb. za jav. dajatve od plač — — 74.429.— Skupaj 2,152.407.— 2,864.864.— 2.804.982— 2. Zgube; 1933 1934 1935 Plače osobja 780.216.— 922.865,— 1,017.546— Nagrade uprav, in nadzor, odbora 75.969.— 97.558.— 70.210— Kurjava, razsvetlj., eketr. tok za pek. 104.380.— 111.427,— 126.804— Pisarniški stroški etc. 32.304,— 77.155,— 114.320— Poprav, in vzdržev. poslopja in invet. 35.245.— 36.595.— 67.684— Bencin in olje za avto, njih vzdržev. 143.340—1 183.609.— 186.752— Davki in druge javne dajatve 173.785,— 165.135.— 615.583— Razni stroški 81.269.— 141.398.— 145.057— Pasivne obresti Saveziu 101.961.— 114.875.— 135.964— Bančni stroški 6.872,— 9.410.— 22.159— Dotacije skladov: a) kreditnega 57.000,— 60.000.— 30.000— b) za obn. premic. 57.284,— 38.221.— 38.221— c) za obn. neprem. 116.585.— 130.712,— 141.754— Najemnina — ' m^i 27.000— Poslovni dobiček 386.197.— 775.804.— 65.928— Skupaj 2,152.407.— 2,864.864,— 2,804.982— II. ANALIZA RAČUNA ZGUBE IN DOBIČKA. A. Dobiček. 1. Dobiček na blagu predstavlja uspeh vseh vrst poslovanja, in sicer trgovine, pekarne, restavracije ter trgovine s kuri- -vom po odbitku blagajniškega skonta, ki se povrne članom. Ta skonto je znašal vključno' z dotacijo sklada za članske namene leta 1933. Din 734.895.—, 1934. Din 1,121.187—, 1935. Din 1,149.676.—. Ti zneski, prištevši vsakoletni poslovni dobiček, predstavljajo vsotto, katero je zadruga v zadnjih treh letih s svojim poslovanjem članom prihranila. Nabava blaga se vrši po principih previdnosti in sigurnosti, kar je tudi razumljivo radi odgovornosti uprave proti članom. S tem, da se stalno obdržuje nivo kakovosti robe in da so cene blaga v zadrugi tudi pri najhujši konkurenci in pri skakanju ćen bile koriformtne dnevnim tržnim cenam, ako ne nižje, je podan dokaz uspešnega 'gospodarstva zadružne uprave pri nabavljanju blaga. 2. Blagajniški skonto predstavlja dobiček, ki rezultira iz takojšnjega plačila blagovnih računov. 3. Dobiček z vplačili na račun dubijoz izvira od izterjanih terjatev pri članih, katere so bile pri bilancah prejšnjih let kot neizterljive odpisane. 4. Obresti izvirajo' iz kratkoročnih naložb prometnih sredstev v denarne zavode, od vrednostnih papirjev zadruge in od zamudnih obresti, ki SO' predpisane, kadar se morajo ekse-kutivno izterjati blagovni računi. 5. Dobiček na valutah je kurzni dobiček pri ugodnih nabavah inozemskih deviz. (Leta 1934. izvira v glavnem iz devalvacije češke krone.) B. Zgube. Režijski stroški so najhujša postavka v bilanci, katera je najbolj podvržena kritiki in se poedine postavke zdijo na prvi pogled previsoke, osobito ker SO' z razvojem zadruge v stalnem porastu. 1. Plače osobja so porasle od leta 1933. za Din 142.000.— radi povečanja števila! uslužbencev ter neznatnega povišanja plač nekaterim uslužbencem začetnikom. Leta 1935. v primeri leta 1934. pa za Din 95.000.— radi namestitve novih moči in ker so v tem letu prejemki upravnika, ki ni več odbornik, zapopadeni v tej postavki, 2. Nagrade odbornikov se bodo dozdevale marsikomu nia prvi pogled previsoke, Vpoštevati pa je potrebno, da vodi eden stalno administrativne posle, eden pa je bil upravnik trgovine v letih 1933. in 1934. En član upravnega odbora ima stalno dežurno službo v trgovini im nadzorni odbor pregleduje vse račune in poslovne ' ■ Nadzorni odbor naše zadruge 1936. knjige. Za seje, ki se vršijo tedensko itd., se sejnine ne izplačujejo, 3. Točka za kurjavo in razsvetljavo vsebuje stroške za vse prostore, ceno toka za električno peč, za dve dvigali in električno žago. 4. Pisarniški stroški v tej postavki so sledeči: vse potrebščine za) pisarn», gostilno, trgovino in pekarno’, kakor poslovne knjige, pisàlne potrebščine za vse obrate, trgovinski bloki, nabavne knjižice članov, telegrami, poštnina, telefon, okrožnice, izdaltki za prireditve zadružnih zabav, ovojni papir za manufakturo etc. 5. Znatna večja postavka je tudi bencin in olje za tovorne avtomobile in njih popravila. Da bi ta ràdi povišanja cene ben- činu ne porastla, je uprava organizirala dostavljanje blaga na mesečni račun na okraje in določene dni v mesecu, morala pa bo isto napraviti tudi pri gotovinarjih. .6. Postavka davki in javne dajatve je porastla leta 1935. radi predpisanega in plačanega družbenega davka za leto 1934. in 1935., kar je tudi neugodno vplivalo na končni uspeh poslovanja. 7. Razni stroško upravnega leta 1935. so: P o vrač. od inseratov Izdatki in prodaja Ceniki 44.614.— 21.400.— Zadružni koledar Zadružna propaganda Zadružni časopisi Dostava mesešnih računov članom namesto poštnine Za žigosanje meroizkusnemu uradu Zavod za zaklepanje in straženje Naročnina strokovnih listov Šolnina in obleke za vajence Zavarovalnina zadruž. poslopja, .avtomobilov, zaloge blaga Čiščenje oken in dvorane za občni zbor Razne potrebščine, vzete iz trgovine, milo itd. Potni stroški odbornikov in uslužbencev na občni zbor Saveza, nakup vina, revizija prodajalne v Celju itd. 52.396.— 18.265.— 20.727.— 3.350.— 5.595.— 4.415,— 4.730 — 663.— 242.— 1.479.—1 6.385.— 30.001,— 707.— 5.079.— 19.869.— Skupno Din 192.487,— 47.430,— Mjanj-povračilo Din 47.430.— Din 145.057.— Ti stroški s številom članstva sorazmerno rastejo radi večje naklade koledarjev, cenikov in večje krize pri nabiranju inse-ratov. S tem smatramo, da je ta točka, ki pri nekaterih članih povzroča spotiko, dovolj pojasnjena. 8. Pasivne obresti naraščajo, ker nima zadruga dovolj lastnih sredstev in je primorana radi likvidnosti od časa do časa jemati od Saveza tudi kratkoročne kredite. Povečanje lastnih sredstev je neobhodnoi potrebno', da se pasivne obresti, katere plačuje zadruga edinole Savezu, vsaj deloma zmanjšajo. 9. Bančni stroški vsebujejo poslovno provizijo poštne hranilnice in provizijo bank pri nakupih inozemskih deviz. 10. Dotacija: Din Kreditnega sklada leta 1933. 57.000.— Kreditnega sklada leta 1934. 60.000.— Skupaj . . 117.000.— Odpisi začasno neizterljivih terjatev pri članih, ker predznambe še niso na vrstnem redu za leto 1933. in 1934. iz prejšnjih let 59.671.30 Ostane . . 57.328.70 Dotacija kreditnega sklada leta 1935. 30.000.— Skupaj . . 87.328.70 Odpisi kakor v letu 1934. 23.088.30 Stanje kakor v računu bilance kot dolg izkazano 64.240.40 Na te odpise smo izterjali leta 1934. Din 6740,— in leta 1935. Din 4851, kar je v računu izgube in dobička izkazano kot dobiček v tistih letih. Ob koncu septembra 1936. je na ta račun že izterjanih Din 7892.—l Od početka kreditiranja blaga članom, t. j. od leta 1924. do vštevši 1935., znaša saldo neizterljivih odpisov Din 92.477.—, kar je, primerjajoč s celotno vsoto danih kreditov preko Din 72,000.000, malenkost, ker oresegajo ta dubijoza pri nekaterih zadrugah več sto tisoč dinarjev. Pri tem še omenimo, da odpiše uprava kot začasno neizterljiv vsak znesek, pri katerem s predznambo na dolžnikove' in porokove prejemke ne pride v tistem poslovnem letu z odtegljaji na' vrstni red in se bo, kot je videti, v bližnjih letih še več kakor polovica izterjala. Iz tega se razvidi, da postopa zadruga pri kreditiranju blaga in izterjevanju zaostankov jako strogo in da bilancila najrigoroznejše. Pri takem poslovanju je jasno, da se nekateri člani pritožujejo, da se jim ustavlja kredit, zasega s predznambami rubljivi del službenih prejemkov, ali v zadrugi smo vsi enaki, vsi ima- mo iste pravice in dolžnosti, torej bi moral vsak član svoj dolg poravnati. Zadruga ima svoja pravila in pravilnike, katere simo postavili mi člani sami, torej je tudi naša dolžnost, da te spoštujemo in izpolnjujemo. Brez spoštovanja predpisov ni nikjer reda im torej tudi ne v zadrugah. 11. Dotaciji sklada za obniovoi premičnin in nepremičnin sta pravzaprav amortizaciji tistih bilančnih postavk, ki se vodita nespremenjeni po vsoti nabavnih cen prištevši vsakoletne nove nabave. i12. Najemnina se je plačala za vso hišo' na Rotovškem trgu št. 6 od 1. 4. 1935. naprej. Tako smo v kratkem obrazložili sklepne račune zadruge, kateri se morajo smatrati za vsa leta jako reelni in točni, radi česar tudi uspeh ni izostal. Kalkulacije za nabavo kakor za prodajo blaga so vse pravilne in se uprava ne bo smela nikdar ozirati na one maloštevilne člane, ki vidijo samo one predmete, ki so mogoče začasno' za kakšne pare v zadrugi dražji kakor drugje, cenejših pa ne vidijo, kakor tudi ne preiskujejo' v čem tiči vzrok. Promet v moki, masti in sladkorju znaša preko /4 celotnega prometa. Člani naj • se sami prepričajo, da obstaja ravno pri teh vrstah blaga' najtanjša konkurenca, tako da se večinoma ne zasluži niti ristorno za člane, ne da bi sploh preostajalo kaj za kritje stroškov, kateri se tudi pri največji štednji ne dajo zmanjšati, ako hočemo ostati socialni in zadružni. Najbrž smo s tem člankom nudili ponovno gradivo onim dopisovalcem brez imena in članske številke, ki očitajo upravi, da se samo preveč hvali, dela pa drugače. Vendar lahko povemo, kar dokazuje dosedanji uspeh, namreč, da si je zadruga ustvarila precej trdno podlago, plačala vse svoje račune 100% ter z ristornom povrnila članom preko Din 5,600.000, da stalno zadržuje tržne cene in da je prodajala mnogokrat celo ceneje kot v trgovinah. Princip zadružništva je in bo uravnati tržne cene in del prebitka, če obstoja, povrniti članom ob koncu leta, kakor določajo pravila in kakor je to tudi dokazala mednarodna zadružna konferenca. Vsaka dobrohotna kritika in opazka je upravi dobrodošla. ker samo z intenzivno zvezo med člani in upravo se da marsikaj izboljšati. (Zadružniki! Zadruga je naša imovina, je naša, je zadružna» čuvajmo jo! Nasedati onim, ki neprijazno! gledajo na zadrugo, ali pa ki iz osebnih vzrokov opravljajo upravo ali posamezne člane, je nezadružno. Poslovanje uprave. Po občnem zboru 1936, se je upravni odbor konstituiral: sledeče: predsednik Reher Anton, podpredsednik Pečnik Franc. Nov poslovnik, odobren od! nadzornega odbora in potrjen od Saveza, omogoča, da zadružniki, člani upravnega odbora,, še intenzivnejše sodelujejo pri vseh poslih in nadzorujejo vse poslovanje zadruge. ß tem poslovnikom se delo poslovneg^. odbora deli na. štiri odseke: 1. Administrativni, propagandni in finančni odsek: referent Brandber Anton im 3 člani odbora. 2. Blagovni odsek: referent Purkhart Josip in 4 člani. 3. Odsek za restavracijo in pekarno: referent Koudelka. Ivan in 4 člani. 4. Odsek za kurivo in upravo premičnin in neprimičnin:. referent Pečnik Fran in 4 člani. Odborniki so člani 4 odsekov; predsednik je član vseb odsekov. Poslovni odbor sestoji iz predsednika ter 4 referentov odsekov. Če je predsednik zadržan, ga madomestuje pri vseh-poslih podpredsednik. Vsi odseki, kakor tudi poslovni odbor, imajo tedensko najmanj 1 sejo, upravni odbor pa mesečno. Ena velika naloga uprave se še> ni rešila in ta jie, da se zadruga čimprej reši tujih sredstev. V tem pogledu si stvarjajo. druge zadruge kapital s tako zvamimi garantnimi vlogami članov. Tak predlog bo stavil predsedujoči prihodnjemu občnemu zboru. Koi končujem ta članek, poudarjam, da ni moj namen kritika, ampak da sem izrazil svoje osebno* mnenje, katero sem si ustvaril na podlagi lastnega izkustva. Jasno je, da nobena, tudi najboljša uprava, ne more ustreči vsem željam članov, posebna ne onim posameznim zahtevam, ki nisol v skladu s skupnimi interesi, odnosno z interesi ustanove same. KAKO POSTANEM ČLAN IN KAKE UGODNOSTI MI NUDI ZADRUGA Naša zadruga je namenjena vsem državnim ter samoupravnim uslužbencem ini vpokojencem, njihovim vdovam in sirotam in pomeni zlasti v teh težkih časih silno oporo v borbi za življenjski obstoj. Mnogi prizadeti so to že spoznali in se včlanili, so pa še taki, ki bodisi iz nevednosti, bodisi radi odvisnosti od "trgovcev odlašajo s pristopom, V kasnejših, izvajanjih bomo videli, koliko si s tem škodujejo in koliko s tem izgubljajo. ■ Pri vstopu v članstvo Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru je potrebna odločitev glede dveh vprašanj: 1) glede nakupovanja proti gotovini ali na kredit, 2) glede posmrtnine. Glede prvega vprašanja je treba omeniti sledeče: Ako se -odločim za nakup proti gotovini, je zadeva povsem preprosta. .Lastnoročno podpišem pristopno izjavo, plačam delež v znesku Din 100.—, za katerega jamčim petkratno, in vpisnino Din 5.—. V tem primeru je mogoče, da se delež plača v pet zaporednih mesečnih obrokih po Din 20.—. Nato prejmem nakupno knjižico, v katero se radi kontrole poslovanja in ristorna, ki ga prejmem ob koncu poslovnega leta, vpisujejo vsi nakupi in plačila. S tem'je zadeva urejena. Drugače je pri onih, ki so se odločili kupovati na kredit. Ti morajo članski delež v celoti takoj plačati (in razume se tudi vpisnino) ter morejo pričeti z nakupom, šele, ko so s podpisi dveh zanesljivih porokov podali zadostno poroštvo na posebni tiskovini, ki se prejme in izpolni v zadružni pisarni. Navesti morajo seveda celotne svoje dohodke in višino, do katere želijo :nakupovati, tako špecerijo, kakor manufakturo in kurivo1, od vseh treh vrst blaga posebej. Nadalje se morajo zavezati, da se bodo točno držali plačilnih pogojev, t. j., da bodo plačevali špecerijo na mesečno odplačilo, manufakturo in kurivo pa v 6 oziroma 3 mesečnih obrokih in sicer tako, da obrok ni mianjši kakor Din 100.—g Če n. pr, znaša račun manufaktiumega blaga Din 300.—, se ta znesek ne plača v 6 mesečnih obrokih po Din 50.—, marveč v 3 po Din 100.—. Ali če znaša račun kuriva Din 180.—, se ta ne plača v 3 obrokih po Din 60,—, marveč v dveh, in sicer prvi mesec Din 100.—, drugi mesec pa Din 80.—. Obračun dobijo člani proti koncu meseca in vsebuje nabave od 25. prejšnjega doi vštevši 24. tega meseca, izvzemši kruha, za katerega velja račun od 1. do zadnjega prejšnjega meseca. V nobenem primeru pa skupni kredit po pravilniku Saveza ne sme prekoračiti Din 4000.—. Pristopivši člani so navadno že vnaprej odločeni, ali bodo kupovali proti gotovini ali na kredit. Težja je njihova odločitev glede posmrtnine. Zato pojasnimo tudi to zadevo' poljudno in razumljivo. Naša zadruga daje dve vrsti posmrtnine, prva je zadružni posmrtninski sklad, iz katerega prejme vsak član določen procent od" nakupa blaga, ne da bi mu bilo treba zato pose b e j plačevati prispevke, druga pa je posmrt-1 ninsko zavarovanje, za katero je treba plačati po Din 2.— za vsak smrtni primer. Višina podpore iz zadružnega posmrtniriskega sklada, do katere je opravičen vsak član naše zadruge, odvisi pač od količine nakupa v zadnjih osmih letih. Čim več je nakupoval, temveč znaša podpora. Ob smrti zadružnega člana znaša podpora 25%, ob smrti zakonskega druga 20%j, ob smrti otroka 15%, ob smrti očeta, matere, tasta, tašče, ki nimajo lastnega premoženja ali dohodkov in katere je preskrboval član vsaj 1 leto pred smlrtjo, sme znašati podpora v ozira vrednih primerih največ 20% od povprečnih nakupov v zadnjih osmih letih. Pozdravljena sprememba! Tropični napitek Ka-Aba je idealna družinska pijača za mlade in stare: najljubša pijača dece, pozdravljena sprememba za odrasle. Ka-Aba je lahkioi prebavljiva, ne zapira, ima čokoladni okus, ni ji treba dodajati sladkorja, je v eni minuti pripravljlena. V Ka-Abi je trcpično solnce. Podpore se izračuna sledeče: 1935 . Din 5.000 — 1934 . • • ' * 11 5.400 — 1933 . 0.0» M 6.000.— 1932 . • • • • 11 6.200.— 1931 . «... 11 7.000.— 1930 . • 11 7.400.— 1929 . • • • * 11 8.000.— 1928 . • • • • 11 7.600 — Din 52.600.— : 8 = 6575 Od zneka Din 6575.— se torej izplača 25%, 20% ali 15%'. Kaka škoda za tiste, ki ne kupujejo vsega v zadrugi ali ki se ne morejo ločiti od trgovcev! Pri velikem nakupu v zadrugi je tudi posmrtnina temu primerno» večja. (Posmrtninsko zavarovanje pa znaša Din 3500.— ob smrti člana ali njegovega zakonskega druga ih prejmejo posmrtnino, ako ni zakonskega druga, določeni dediči. Te posmrtnine pa so deležni le oni člani, ki izjavijo, da so pripravljeni plačati za vsak smrtni primer zavarovanih članov in njihovih zakonskib drugov Din 2.— na ta način, da se jim celotni znesek odtegne ob koncu poslovnega leta od ristorna, oziroma da doplačajo potrebno razliko, če bi odtegljaj presegel ristorno. Če je bilo n. pr. med letom 70 smrtnih primerov, se odtegne od ristorna Din 140.—. V primeru, da je znašal ristorno več, n. pr. Din 500.—», prejme po odtegljaju Din 140.— še Din 360.—. če ni imel nikakega ristorna, če torej ni nič nakupoval v zadrugi* mora plačati ves znesek. Navadno pa se taki člani, ki nič ne kupujejo v zadrugi, črtajo iz članstva zadruge. Novi člani plačujejo prispevke za smrtne primere od prvega dne prihodnjega meseca, ki sledi pristopu. Člani, ki so> pristopili prej kot 1. aprila 1932. k zadrugi, so vsi člani posmrt-ninskega zavarovanja, ako niso od tega termina (1. aprila 1932.) pismeno izjavili, da ne želijo biti njegovi člani. Kasneje pristo-pivši člani, ki ob vstopu v zadrugo niso hoteli pristopiti k po-smrtninskem zavarovanju, a so se kasneje premislili, se sprejmejo samo pod pogojem, da poravnajo vse zamudne prispevke* ki pa se v ozira vrednih primerih lahko znižajo do polovice.. Razen tega znaša za novo pristopivše člane enoletna ali polletna karenčna doba, to se pravi, da morejo prejeti celotno po- smirtnino v znesku Din 3500.— šele po 1 letnem članstvu, ali pa polovično posmrtnino v znesku Din 1750.— po> polletnem članstvu tega posmrtninskega zavarovanja. Iz posmrtninskega zavarovanja lahko član vsak čas izstopi, vendar pa prestane njegova plačilna obveza šele naslednjega prvega aprila. Pri izplačilu posmrtnine, ki je sedaj določena z Dm 3500.—, se morebitni dolg, ki ga ima čllan v zadrugi, odtegne. Ob službenih premestitvah iz območja zadruge se članu povrne 75 %, ob preselitvi iz območja zadruge pa 50% vplačanih prispevkov, To posmrtninsko zavarovanje je največjega pomena, prvič, ker je zelo ugodno glede dejstva, da se za poslovanje, ki ga vrši zadruga poleg svojih poslov, ne računajo nikaki stroški, drugič pa radi tega, ker član ne plačuje nikake zavarovalnine, upoštevajoč deijstvo, da se zavarovalnina krije iz ristorna. Torej je velika lahkomiselnost, če člani ne pristopajo k temu po-smrtninskemu zavarovanju. Taka lahkomiselnost se prav rada maščuje, kar bi na nebroj primerih lahko dokazali. Kdor se želi včlaniti v našo zadrugo, temu na podlagi zgoraj obrazloženega pač ne bo težka odločitev, ali naj pristopi k posmrtninskemu zavarovanju ali ne. Pa tudi onim, ki so že postali člani zadruge, bodo ta pojasnila dobrodošla. Zadruga pa ne nudi ugodnosti samo v pogledu posmrtnine, marveč je tudi v ostalem prava zaščitnica vseh javnih nameščencev in njihovih svojcev. Zadruga nima interesa prodajati slabega blaga, njen namen je nuditi članom prvovrstno blago po ugodnih cenah ob pošteni meri. Kolikokrat se je že dogodilo, predvsemi pri manufakturnem blagu, da je bilo naše blago na videz iste vrste dražje, pokazalo pa se je, da je veliko boljše kvalitete, radi česar se člani ne smejo’ dati begati od nasprotnikov. Ker zadruga ni podjetje, ki bi stremelo po dobičku, se članom zadruge ob koncu poslovnega leta ves prebitek kot razlika na cenah povrne v obliki ristorna, ki se ravna po nakupu. Čim več je član nakupoval v zadrugi, tem več se mu na koncu leta povrne. Sedaj znaša povračilo' pri nakupu v gotovini 5.5 %, pri nakupu na kredit pa 4.5 %. Če je član količkaj nakupoval v zadrugi (špecerijo, manufakturo, kurivo, porcelan itd.), znaša njegov nakup najmanj Din 500.— mesečno ali Din 6000.— letno, ristorno pa v prvem primeru Din 330.—, v drugem pa Din 270.—. Pri večjih nakupih primeroma več, navadno pa toliko, kolikor znaša nakup šp««eriie za t mesec. Kateri trgo- vec nam nudi tako ugodnost? Navadno da nekaj bonbončkov in to je tudi vse. Mnogi so obžalovali, da niso- že prej pristopili k zadrugi. Koliko bi si v tem primeru prihranili na ristornu. Kako bi se v tem primeru zavarovali z neprostovoljno in s prostovoljno posmrtnino. Zadruga pa nudi svojim članom še druge ugodnosti. Tako n. pr. jim dostavlja blago na dom, izdaja vsak mesec »Cenik« z navedbo cen, ki je glasilo zadruge, ker se v njem objavljajo razna obvestila za člane. Cenik je velike važnosti ne le zato, ker rabi članom v olajšavo pri naročilih, ampak zlasti tudi zato, ker je nekak regulator tržnih cen. Vrhu tega izdaja zadruga svojim članom istotako brezplačno vsako' leto svoj zadružni koledar. Brezplačno je vsem članom na uporabo tudi čtivo iz zadružne knjižnice. Pri tako velikem obratu, kakršnega predstavlja zadruga s svojimi 4500 člani, so tudi težkoče, ki se dado odpraviti le z discipliniranostjo članov. Vse mora iti po vrstnem redu, kajti v zadrugi so vsi člani enakopravni. Včasih je potreba tudi nekoliko potrpljenja. Poslovanje se da olajšati, če člani pred nakupom doma premislijo, kaj pravzaprav potrebujejo, da jim ni treba po večkrat na dan tekati v zadrugo, zlasti pa, če si večja naročila vedno napišejo na listek, da jim ni treba šele tam premišljati, kaj jim še manjka, s čimier sei le ovira poslovanje. Tudi plačila mesečnih računov se najugodnejše izvršujejo v Kreditni zadrugi drž. uslužbencev, polsebno ob začetku meseca, ko je blagajna v zadružni pisarni preobremenjena in je tam treba čakati^ S tem pa se zadrugi tudi olajša ponovno štetje denarja, ki se itak zopet naloži v denarnem zavodu. Najvažnejše pa, kar bi morali tako novi kakor stari člani upštevati, je točno plačevanje v zadrugi. Po možnosti naj preidejo vsi na plačevanje proti gotovini, kar bi bilo' tudi najbolj v skladu z zadružnimi načeli, kajti kupovanje na kredit vodi pogosto v lahkomiselnost in nesrečo; le kjer to drugače ni mogoče, naj se vrši kupovanje na kredit, toda v tem primeru se kredit ne sme zlorabljati. To bi bilo v škodo ostalih članov, ki SO' redni plačniki in' zadruge, končno pa tudi v škodo njim samimi, ker bi zašli v zelo kritičen položaj, ko bi se jim kredit ustavil, dolg pa iztirjal s pred-znambo na njihove prejemke. Živimo v zelo težkih časih, ki so podobni letu 1921., ko so se pričele ustanavljati nabavljalne zadruge državnih uslužben- oev. Draginja je vedimo večja, plače so' do' skrajnosti reducirane. Iz tega položaja ne vidimo drugega izhoda, kakor da vsi javni nameščenci postanejo člani zadruge in da kupujejo vse svoje potrebščine izključno le v zadrugi. To bo njihova največja obramba, kajti bolj ko javni nameščenec izpolnjuje svojo dolžnost do svoje zadruge, tem večje koristi mu bo mogla zadruga nuditi. Torej vsi v zadrugo! i Naša zadružna prodajalna nam mora biti najbolj pri srca Éppa naj so druge prodajalne še tako lepo urejene in bogato^ založene — kajti ta je naša. V eni minuti pripravljena. Kdor si vsled velikih izdatkov ne more privoščiti dragih redilnih preparatov, naj poskusi vzeti Ka-AJbo za dnevno pijačo. Zavitek Ka-Aiba stane le Din 7,—, večji Din 14.—■, Ka-Aiba vsebuje grozdni in sadni sladkor, apno, beljakovino, redilne soli kot materino mleko, ki so potrebne za razvoj telesa, Ka-Aba je v porabi zelo štedljiva. Ni ji treba dodajati sladkorja in je pripravljena v eni minuti. Celò najobčutljivejši želodec prenese lahko prebavljivi CERES KUPUJTE ZA GOTOV DENAR! Danes, v tej krizi? čemu, pa imamo zadrugo? — Tako in enako se bodo vpraševali premnogi, ko bodo prečitali gornji naslov. Pa naj vprašam tudi jaz: vi kreditarji, v koliko ste si pa na boljšem, ker kupujete blago na kredit? Da je kupovanje ma kredit zlo za vsakega posameznika in za vso družino, najnevarnejše poslovanje za zadrugo, so vedeli že »ročdelski pionirji«, ki so ustanovili prvo zadrugo na Angleškem leta 1844., in po katerem vzorcu so zgrajene in poslujejo vse zadruge po vsem svetu. Njih osnovno pravilo je bilo: vsi posli, t. j. nakup in oddaja blaga članom naj se vrše le za gotov •denar! Kredit so smatrali za socialno zlo in so pred njim zaprli svoja vrata ter jih zapahnili s tremi zapahi. Vse blago so prodajali po dnevnih cenah in le za gotov denar. Preostali denar, ki so ga iztržili, so nalagali kot prihranek potrošnikov. Četudi so ti možje uvedli tako poslovanje v težkih časih, ko je bilo najmanj priljubljeno, so kljub vsestranskemu posmehovanju Vendarle upali na boljše čase. Čisto pravilno so mislili :n sklepali, da bi se brez dobička zadruga ne moigla trdno usidrati. Kupovanje na kredit, sem rekel, je zlo. V čem pa je to zlo? Kreditär živi prve mesece navadno preko svojih razmer, kupi več ter si provošči toi in ono, kar bi sicer s svojimi dohodki ne smel. Ko je blago porabil, ni radi prekomernih in nepotrebnih nakupov za plačilo dovolj denarja. Če ga ni bilo dovolj za majhne nakupe sproti, je naravno, da ga primanjkuje tudi za velik račun ob koncu meseca. Prvi dolg je tu! Ak se tako poslovanje nadaljuje dva, tri mesece in še delj, naraste dolg tako, da zre gospodinja in vsa družina s strahom) v bodočnost. Če se temu pridruži še bolezen ali kaka druga nesreča, je stiska prikipela -kega delokroga in vseh predpogojev za nemoteni razvoj, a tudi sicer ne slonijo na temeljih solidnega zavarovanja, vsled česar so imeli mnogi zlaldiružniki bridke izkušnje, in bili težko oškodovani, Jasni splošni zavarovalni pogoji in premijske tarife zadružnega zavarovanja pa popolnoma izključujejo vzroke in možnost kake škode ter časovno' omejujejo dobo plačevanja premij v vseh slučajih na vnaprej pogojeno število let, ki more trajati najdalje do 75. leta starosti zavarovanja, kajti najpozneje ob doživetju 75. leta se izplačajo vsem zavarovancem brez izjeme, torej tudi onim, ki so zavarovani posamezno ali kolektivno za. slučaj smrti, zavarovane vsote v polnem znesku. JCer je najvišja starost za pristop k zadružnemu zavarovanju Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev 6D let in 6 mesecev je posebne važnosti, da se reflektanti zavarujejo,, predno so prekoračili to starost. Prednosti, ki jih nudi naše zadružno zavarovanje bodo očitne vsakomur, ki prečita splošne pogoje zavarovanja in jih primerja s tarifami drugih zavarovalnih zavodov. Prepričal se bo tudi, da so naše zavarovalne premije najnižje, ker zadružno zavarovanje ne stremi za dobičkom, ampak mu je cilj, da člane pri Savezu včlanjenih zadrug obvaruje vsake škode vsled zava-rovanja pri raznih dragih in nesolidnih zavarovalnicah s tem, da jim daje možnost zavarovati se pri lastni zavarovalnici pod jasnimi, najugodnejšimi pogoji in po najcenejših premijskih tarifah. Predvidene soi tudi vse ostale ugodnosti kakor odkup polic, dajanje posojil na iste, posebno pa pretvarjanje v brezplačno zavarovanje že po dveh letih, kar je posebno važno, ker na ta način zavarovanci ne zgubijo že vplačanih premij, ako jim razmere ne dopuščajo nadaljnega plačevanja premij, ampak se zavarovana vsota enostavno zniža na znesek, ki odgovarja dotlej že vplačanim premijam. Izbira zavarovalnih tarif je dovolj velika, da more najti vsak interesent, tako za sebe, kakor za člane svoje obitelji tisto kombinacijo, ki jo želi in rabi. V cenikih naše zadruge št. 1, 3, 5, 6, 7, 9 in 10 1. 1. soi bili objavljeni in obrazloženi cilji, splošni pogoji in tarife zadružnega zavarovanja Saveza nabavljalnih zadrug v Beogradu. Posebna ugodnost zadružnega zavarovanja je tudi v tem, da se delež dobička, ki odgovarja v dotičnem letu vplačanim premijam, koncem leta pripiše zavarovani vsoti. j Pravice, ki mu jih daje pogodba o zavarovanju, more (zavarovanec) pogodbenik prenesti na tretjo osebo, a zavarovalno polico more tudi založiti. Garancijska glavnica zadružnega zavarovanja znaša Din 137 milijoriov, ker jamčijo tako Savez, kakor vse pri njem včlanjene zadruge z vsem premičnim in nepremičnim premoženjem, a iz vplačanih premij se vstvarjajo' kapitali, ki so zopet na razpolago zavarovancem in to potom nabavljalnih, kreditnih in stavbnih zadrug. Tarif ima zadružna zavarovalnica sedlaj sedem. Posebno ugodnost za manj premožne zadružnike nudijo tarife la, lb in le- Primer zavarovanja po tarifi la: 48 letni zadružnik in njegova 44 letna žena se zavarujeta vsak na Din 5000.—, a z 20 letnim plačevanjem premij. Po Din 5000.— se izplača takoj poi smrti moža in žene, oziroma ako doživita 75 let, njima osebno. Mlesečna premija znaša glasom tarife Din 21,— plus Din 18.—, toi je Din 39.—. Njihov 20 letni sin, zavarovan pod istimi pogoji na Din 5000.—, plača mesečno premijo Din 11.—, vsi trije skupaj Din 50.— mesečno na zavarovani znesek Din 15.000.—. Primer zavarovanja po tarifi lb: Isti 48 letni zadružnik, njegova 44 letna žena in njihov 20 letni sin se zavarujejo kakor zgoraj po tarifi la navedeno proti 15 letnemu plačevanju omenjenih mesečnih premij Din 21.—, Din 18.—, Din 11,—, skupaj Din 50.—. Oče je zavarovan za Din 4300.—, mati za Din 4240, a sin na Din 4170.—, vsi trije skupaj na Din 12.710.—. Vsa madaljna pojasnila zadružnega zavarovanja daje poslovalnica, ki se nahaja v Mariboru, Rotovški trg 6 (nad prodajalno št. 2) in uraduje vsak dan od 16. do 18. ure. Interesenti dobe vsa pojasnila brezobvezno bodisi ustmeno ali pismeno. Hranilnica? — To so iod ust odtrgane pare siromaka, posojene bogatašu. — Zadruga je prišteden denar malega človeka v korist bratu siromaku. (Luzatti) Ne hlastaj za zaslužkom, ne prenapenjaj svojih sil! Pusti tudi drugim košček kruha! — Ali si že videl karikaturo ameriškega slikarja Gibsona »Lovec za dolarji na cilju«? — Obdan s slugami je sedel za bogato obloženo mizo svoji lepi ženi nasproti. Toda mesto da bi se lotil pripravljenih dobrot, je sklonil glavo. Lov za dolarji ga je tako utrudil, da je za mizo zaspal. Kaj je KarAba? Ka-Aba je družinski napitek, sestavljen po starem receptu naselnikov tropičnih krajev in izpopolnjen po modemih načelih prehrane. Ka-Aba ima čokoladni okus, je 1. lahko prebavljiva, 2. redilna in pospešuje razvoj, 3. povzroči tek, 4. ne zapira, 5. je vednoi gotova za uporabo, 6. v eni minuti pripravljena, 7. zelo poceni (za Ka-Abo ni treba sladkorja). Predvsem ali: Ka-Aba vsebuje važne redilne soli kot materino mleko, ki so zelo potrebne za razvoj telesa. V Ka-Albi je tro-pično solnce. POTREBA NAS ZDRUŽUJE Slika iz celjskega zadružništva. Državnim) nameščencem se ni nikdar dobro godilo. Svoje gospodarsko stanje so' si skušali na razne načine ublažiti. Združevali so se, dia bi v organizacijah dosegli zvišanje plač. Komaj so> betvice dosegli, so' pai cene stanovanjem in življenjskim potrebščinam poskočile. Razmišljali so, kako bi se dosegel kak prihranek v gospodinjstvu. Za ustanavljanje konzumnih društev ni bilo povsod dovolj podlage. Manjkale so izkušnje. Podpor od javnosti ni bilo zanje pričakovati, nasprotno, delale so se ovire. Pred 30 leti se je ustanovil v Celju krožek državnih uslužbencev, ki si je zadal naloga za svoje člane doseči povoljne cene za življenjske potrebščine, popuste pri zdravnikih im v lekarnah, pri trgovcih, pekih in mesarjih ter pri obrtnikih. Dočim se je odzvalo za dovoljevanje popustov več zdravnikov in obe bivši lekarni, pekov in mesarjev, trgovcev z manufakturo, čevljarskih in krojaških mojstrov, trgovcev s špecerijskim blagom za popust na mjesečnih računih ni bilo možno pridobiti. Ker so znašali povprečni računi vseh gospodinjstev ravno pri špecerijskem blagu ogromne vsote, je stopila1 prej omenjena organizacija v stik z neko tržaško firmo', ki je poleg nižjih ceni, kakor so bile v Celju, dovoljevala še po' 5% popusta, vrhu tega dostavljala vse naročeno' blago franko Celje, za prazne zaboje pa po računu odobravala dobropis. Že po preteku enega leta se je izkazal za vsako gospodinjstvo lep prihranek, ki je v mnogih primerih zadostoval za kritje računa za trinajsti mesec. Gospodarska zveza javnih nameščencev se je širila. Dragega čitatelja bo zanimalo, kako je delovala. Ttržaška trgovina, koje ime mi ni več v spominu, je dostav- ljaia mlesečiiO' cenike nalši zvezi za vse odjemalce. Vsaka včlanjena družina je imjela lastno nabavno1 knjižico, kamor, je vpisovala naročeno blago. Knjižice so. se oddajale do 25. vsakega meseca pri določenem funkcionarju zveze. Bil je to pokojni višji davčni upravitelj Pichl. Tia je pošiljali vse knjige v Trst. Okoli prvega je dospelo blago v zabojih. Razdelitev je bila čisto preprosta, ker je bila na vsakem omotu označena številka nabavne knjižice. Račun je bilo treba poravnati šele ob prihodnji razdelitvi. Manipulacijskih stroškov je zveza zaračunavala poi 1 %. Mnogo gospodinj si je pri znankah pridobilo, za nekatero blago tudi odjemalke v svoj prid. Vse blago' je bilo prvovrstno in vsaj za 10% ceneje kot na domačem trgu. Minogo so použili južnega sadja ter ribjih konzerv. Za primer naj navedem, da si je neki moj tovariš hkrati naročil pod mojim imenom 30 škatljic konzerv. Na vprašanje, kaj bo z njimi, je odgovoril: »E, pojedel bom vsak dan po eno ali dve, ker' so izborne.« Trgovci so kmalu sprevideli napako, katero so zagrešili z odklonitvijo naših želj. Pa bilo je prepozno. Na domačem trgu se je kupovala le še moka, sol in kaka drobnjava. i S svetovno, vojno so bile opisane ugodnosti ukinjene. Po Veliki noči 1. 1915. je bila zveza s tržaško firmo radi prometnih težkoč pretrgana. j Nastopila je mizerija. Za mnogoštevilne vrste življenjskih potrebščin so bile uvedene nakaznice in izkaznice. Začelo se je mučno prerivanje pred trgovskimi lokali, pred trgovinami z moko. in pred mesnicami. Še prej pa že pred vhodom v občinske pisarne za nakaznice. Ob nevihtah in najhujšem mrazu so postajali mnogi rodbinski člani po več ur, da so za gotov denar prejeli njim v prav pičli meri določeno količino, živil. M(agistratnim mogotcem ni zaleglo jadikovanje mnogih mater, da bi dosegle boljšo moko ali nekaj dek surovega maisla. Niti s spričevalom sreskega zdravnika nisi prejel, kar bi ti šlo, akoPavno je bilo nekatero blago za razne potrebe v zalogi. Bil jle za marsikatero uradniško rodbino dnevno pravi križev pot, da so se vsaj zä silo zadovoljili prazni želodci. Če si imel kje ob železnici kake sorodnike in si jih zaprosil za bozjjpi voljo pomoči, je bil tvoj oprtnik v nevarnosti, da ti ga kak orožnik v imenu postave ne vzame. Vsem tem križem in težavam ter nevšečnostim za državne nastavljene© v Celju je napravil 1, 1917. konec bivši sreski ko’- misar dr. Hofman. Sklical je k sreskemu načelstvu v Celju sestanek državnih nastavljencev vseh panog ter je zastopnikom raztolmačil načrt, kako bi se odkrižali prej navedenih neprilik. Vsaka panoga državnih naprav je morala poslati po enega, dva ali tri zastopnike, to je po primeri števila uslužbencev. Gospodarski urad sreskega načelstva naj bi poskrbel, da bi državnim nastavljencem mogel direktno nabavljati potrebno količino živil. Čeprav ni bilo dovolj zaupanja pri vseh državnih napravah v to akcijo, se je vendar oživila gospodarska zveza državnih nastavljencev, koje člani so bili nameščenci sreskega načelstva, gimnazije, rudarskega urada, davčnega oblastva, davčne uprave in zemljiškega katastra. Včlanjenih je bilo takoj ob pričetku poslovanja 85 rodbin. Delitev živil, prvotno le moke, sladkorja in masti se je vršila štirinajstdnevno1. Ob večerih jei po> dogovorjenem in določenem turnusu nastopilo nekaj članov odbora, ki so s pomočjo nekega trgovskega sotrudnjka stehtali in razdelili blago. Vodil se je strog seznam vsakemu gospodinjstvu pripadajočih rodbinskih članov in uslužbencev. Predsednik navedene skupine gospodarske zveze je bil ing. dr. Krebitz, ki je bil jako delaven in skrben. Odborove seje so se vršile po potrebi tedensko, najmanj pa štirinajstdnevno1. Poleg imenovane gospodarske zveze državnih nastavljencev sta nastali še dve razdeljevalnici živil, t. j, skupini sodniških nastavljencev in poštnih uslužbencev, Te dve skupini sta prejemali življenjske potrebščine za razdelitev med svoje člane od mestnega prehranjevalnega urada, vendar skopost tudi tu ni prenehala. Radi neenakomernega razdeljevanja živil državnim in samoupravnim uslužbencem in ker so se pokazale povsod težkoče ter skrajna nezadovoljnost, je namestništvo bivše gospodarske poslovalnice v Gradcu poleti 1918. ukinilo ter uvedla poslovalnice za večja okrožja. Tako je n. pr. za celjsko okrožje, obsegajoč sodne okraje Celje, Gornji grad, Laško, Šmarje ter Vransko poslovala le ena razdeljevalnica. Odbornikov te poslovalnice niso volili od njihove skupine, temveč jih je imenovala namestništvo'. Bivše področje se je razširilo, posla in skrbi je bilo mnogo. Živila so se na oddajne postaje pošiljala po slučajnostnih voznikih. Zunanjim članom je bilo na prosto1 dano, da se teh novih, ugodnosti udeleže ali ne. Riziko je bil. Kdo naj ga prevzame?” Kmečka soba naše zadruge v Celju. Kmalu pa so se zunanji odjemalci združili in pošiljali zanesljive voznike po blago. Dočim so imeli domači člani ugodnost mesečnega obračunavanja, so majhne skupine s podeželja plačevale blago ob prejemu, Ker se je pri naši ma movo urejeni poslovalnici nabralo precej blaga, ki mi bilo pod zaporo ali zaščito, suhe gobe, kavne primesi poljskega iz voi a in slično, in ker so si nekateri člani teh dobrin prekomerno želeli nabavljati, so1 z odborovim sklepom od oktobra 1918. vpeljali za vse člane brez izjeme takojšnje plačevanje ob sprejemu blaga. S tem je bil odpravljen ri-ziko za izgube, ki bi bile sicer nastale ob prevratu. Po prevratu je poslovala gospodarska zveza državnih na-stavljencev naprej v smislu določb prej omenjenega namestništva. Zunanji člani so polagoma izginjali. Nastale so popolnoma nove razmere. V vseh panogah državnih naprav in uprav so bile po večini nastavljene nove moči. Le-ti so se morali radi novega položaja šele prilagoditi novim razmeram, da bi uprava ne trpela. Radi redčenja potrebnih uradniških moči se očetje niso mogli brigati za zasebno življenje. Ker poslovalnica ni bila znana, ali v njo ni bilo zaupanja, je hirala. V poletju 1919. je sploh ustavila svoje delovanje. Za uradništvo določen sladkor se je prepustil v razdeljevanje nekemu trgovcu. Delitev se je vršila po izkazu. Le delitev premoga, ki je bil po mnogih intervencijah g, ministra dir. Kukovca pri deželni vladi v Ljubljani doseženi in določen za javne nastavljence, si je precej okrnjeni odbor bivše poslovalnice pridržal. Vendar se tudi ta delitev ni vršila osebno, temjveč na podlagi izkaznic po trgovcu s premogom g. Kalanu v Gelju, Novembra in decembra 1919. so razdelili 45 vagonov velenjskega lignita. Drugega premoga ni bilo mogoče dobiti. Tedensko smo morali deželni vladi pošiljati izkaze o dobljenem in razdeljenem! premogu z navedbo imen in stopnje posameznika. Imenovana tvrdka je vodila o tem premogu posebne račune. Člani so premog prejemali po vrsti priglasitve na podlagi posebnih nakaznic. Kmalu se je izkazalo, da je za blaginjo javnih nastavljen-cev združitev nujno potrebna. Cene vsega mogočega in potreb-V nega blaga so dnevno naraščale. Potrebna je bila organizacija, ki bi vsaj deloma zavirala ta pojav v gospodarskem življenju in poizkušala ustaviti ta pokret. Že v začetku 1. 1920. se je osnovala gospo danska zadruga »Samopomoč« v Celju po predhodnem; posvetovanju vseh šefov državnih uprav. Število članov je od dine do' dne naraščalo. Seveda ni bilo> mogoče ob raznih prilikah željam vseh članov ostreči. Žal se med zadružniki često pojavljajo mnenja in nazori, kako naj bi se posli opravljali. Na občnih zboirih so bila često deljena mišljenja. Tudi so prišli največji godrnjavci v odbor, ki niso našli za boljšo upravo ugodnejših pogojev, niti ne razlogov za spremembo' obstoječega poslovnega reda. Bili so tudi člani, ki so nasvetovali delitev sladkorčkov med male, da bi se s to vabo zadružno gibanje razširilo'. Torej nasvetov na pre-teg. Zaradi nerazumevanja položaja v zadrugi se je število članov spet krčilo. Bilo je n. pr. nekoč na razpolago' nekako tisoč parov čevljev ini copat. Po ključu bi prišlo na trirodbinsko gospodinjstvo po par čevljev odnosno' copat. Ker ni vsaka rodbina mogla prejeti po želji, vsakdo je hotel imeti najboljše blago, kar je sicer umevno, izbire pa ni bilo kakor v trgovinah s čevlji, se je pričelo obrekovanje, zamera. Vsi izgovori, da ni zaloge, da je blago samo slučajno prišlo v naše roke, niso zalegli. Sledil je izstop mnogih članov. Nekoč smo nabavili v zimtekem času vagon svinj. Voz bi moral prispeti zgodaj zjutraj, a ga ni bilo. Priglašeni člani za •dobavo svinj niso prišli, da bi si izbrali ščetinca, pač pa mnogo drugih. Končno prispe voz ob 9. dopoldne. Svinje naj bi se razdelile v mestni klavnici. Že med pogonom od postaje do klavnice so bile vse svinje odbrane. Ko so' bile potem že na varnem za ograjo, se je pričela izbira po redu priglašenih odjemalcev. A si je izbral, pa mu X ugovarja, češ, to sem si jaz izbral. »Pa dobro, vzamem pa to!« Y, ki ni bil priglašen, reklamira žival zase. »E, vzemite jo, vzamem pa to!« Na navadnem živinskem sejmu ni nikdar toliko prerekanja, kakor ga je bilo ob tej priliki, Pisec teh vrstic jie1 bil od 6. zjutraj do1 9. zvečer na mestu v mrazu in snegu ter miril zadružnike, naj potrpijo. Dn je živega blaga dovolj, če ne danes, pa ob prihodnji dobavi. Da morajo priti prej prvi na vrsto, a ne šele danes priglašeni reflek-tanti, ni nič zaleglo'. Ob 10. uri bi bil lahko razdelil najmanj 150 svinj, če bi jih bil imel, tak naval reflektantov je bil. Ob 4. popoldne pa mi je ostalo' od 65 še 9 rilcev in nič več odjemalcev, ker so mnogi izjavili: »Ker tega nisem dobil, pa nie ma- ram drugega. Naj pa tudi tega oni požre!« — Oib poznem zimskem. mraku se je začelo tekanje za onimi reflektanti, ki bi se mogoče vendar še omehčali in izbrali ščetinarja. Mleni in mojemu tovarišu je bilo dostavljeno svinče šele ob 9. zvečer. Bil sem primoran dati zaklati še 5 rilcev in jih pustiti v klavnici do drugega dne za kakega novega nepričakovanega odjemalca. Sicer ni umevno, pa gola resnica je, da so bili mnogi člani užaljeni ini so iz »Samopomoči« izstopili. Bog pomagaj! Pa naj kdo trdi, da je delovanje v zadrugi hvaležen posel. Olčitkov nič koliko ter natolcevanje. To je zahvala za brezplačen trud, skrb in obilo odgovornost. »Samopomoč« v Celju se je pozneje v smislu Uredbe o nabavljalnih zadruigiah od 5. 12. 1920. preo sno vala v Nabavljalno zadrugo javnih nameščencev in upokojencev v Celju. Na izrednem občnem zboru, 16. 9. 1922., ko bi morali sklepati o spremembi pravil, je bilo od 500 članov prisotnih komaj 14. Iz tega sledi, da je pač bilo' takrat še prav malo zanimanja in resnosti za zadružno delovanje. Naj mi nikdo ne očita, da nisem bivših razmer naslikal, kakršne so ob raznih prilikah bile. Nisem pretiraval. Še več bi lahko navedel, ker sem imel priliko življenje javnih nameščencev od daleč in blizu opazovati. iPrišel sem sam tudi do' prepričanja, da naš človek še ni vzgojen za spoznavanje zadružnih poltre tov, najmanj pa za pojmovanje o> koristih, katere! lahko nudijo nabavljalne zadruge, če so' močne. , Še dolgo je vladalo mišljenje, da mora obstajati v trgovskih podjetjih konkurenca. Da nudi le oni trgovec najboljše blago, ki zmore z drugimi konkurirati. Mnogi ljudje ne morejo razumeti, da znašajol pri nabavljalnih zadrugah režijski stroški lepe zneske. Ta postavka bi se gotovo ne zvišala za mnogo, če bi se krog odjemalcev! podvojil ali potrojil, kar je v danih razmerah mogoče. Tudi nabavljalne zadruge soi zmožne vzdržati konkurenco s trgovci. Te koristijo lastnim članom ter splošnosti, ker so nekak barometer za cene blagu, ki bi bilo sicer podvrženo neprimernim dvigom. Razumeti pa moramo, da se za nabavo blaga ne more ne pri trgovcu in ne pri nabavljalnih zadrugah določiti za nedogledno dobo' fiksna cena, ker je vsa ocenitev podvržena svetovnemu gospodarstvu, da gre pri tem za večji ali mlanjši ter nato prekomeren pridelek kakega blaga. Cene določa potemtakem svetovni trg. V uvodu te razpravice sem opisal razloge ter način združitve gospodinjstev v organizacijo za dosego nabave dobrih, a vendar cenejših življenjskih potrebščin, da se je za dosego tega cilja uredništvo pod raznimi okoliščinami vselej združevalo, da so jih k združevanju čestokrat prisilile vsakokratne razmere. Če bi bilo bivših 500 članov iz L 1922. ostalo zvestih bivši nabavljahu zadrugi v Oelju, bi je ne bilo treba likvidirati ter se združiti z Miariborsko nabavljalno zadrugo. K sreči pa danes temu podjetju lahko čestitamo, kajti vračajo se izmed bivših članov spet mnogi v krog onih, katere so, zaradi nepremišljenega samoljubja ali v trenutni nevolji zapustili. Zadružna moč se vrača, zadružna misel se jača. Potreba nas združuje! A. C. Le s krščanskim idealizmom bo zadružništvo doseglo svoj ideal. Mi kristjani imamo najčudovitejši sistem ljubezni, zakaj bi ga ne izv ajdi praktično? Pokazati moramo več ljubezni V praksi, kakor pa o njej pridigati. Mamon in kapital vladata svet. Ako ne bomo zavladali mi kapitalu in Piamomi-, srno izgubljeni. Za nas je boljše, nova država, kakor sedanja »demokracija«„ Nacionalna politika bi morala sloneti na zadružništvu. (pagava) Nakupovanje življenjskih potreščin na kredit nas lahko sčasoma ogroža, ker kaj radi več porabimo, kakor nam sicer naši dohodki dopuščajo. Zato pa skušajte čim pr e j k lipov ati vsaj špecerijo za gotov denar. Brez zadružništva bi bilo življenje za vse ljudi neprimerno dražje. Pravi zadružnik ne bo nikoli zabavljal in slabo govoril a svoji zadrugi. Kakor mu je pri srcu dobro ime njegove družine, tako mu je pri srcu dober glas njegove zadruge. Gospodinje, zapomnite si, da se dobi. »Kneippova« sladna kava le v originalnih zavitkih s sliko starega župnika Kneippa. Kadar kupujete sladnoi kavo, pazite torej nai to varstveno znamko, ker Vam le-ta jamči, da ste dobili res ono, kar ste želeli. GOSPA VIDA Janko Furlan Brdnik je bil dober kniet, skrben in pameten gospodar, da malo takih. Sosedje so se v tej in oni zadevi zatekali k njemu po nasvet in za vsakega je imel pravo besedo. »Sam zlodej to! Drugim morem pomagati, sebi pa ne,« je razimšljal pozno na jesen, ko je spravil pod streho' zadnje sadeže, »Zemlja precej rodi, v hiši ni nezgod in nesreč in zdravi smo tudi. A vendar ne gre in ne gre, pa naj si razbijem celo ■glavo. Nekaj mi izpodjeda hišne volgale in bo, če pojde tako dalje, odkrhalo tudi zemljo,« Glasno pa je dejal: »Plodov imamo dovolj, a pod palcem ni nič. Potrebam nisem kos; morate si že sami pomagati, V teh jalovih dneh vas že lahko pogrešam,. Kdor želi, lahko gre.« »Jaz,« sta se hkratu oglasila mlajši sin in hči Vida. Miati je sicer pogledala nekam osuplo, a ni ugovarjala. Želela je, da bi bili otroci oblečeni hiši primemo, zlasti Vida, edinka, ki je bila dovršila meščansko in gospodinjsko šolo. »Tudi ti namerjaš?« jo je vprašal oče. Rad jo je imel, ker je bila v gospodarskih poslih povsod doma in' zelo marljiva. A še bolj jo je cenil, ker ni imela izrednih zahtev po mestni navlaki, kakor se je izražal. »Zakaj bi ne šla? Zdrava sem in dela se ne sramujem.« »Hm!.. . Če že hočeš! ... A samo do mladega leta, da vesta!« —■ In odšla sta v mesto. Tine je dobil delo v nekem skladišču, dočim se je Vida zglasila pri očetovi bratranki, vdovi po državnem uradniku. Odkar sta njena dva sinova odrasla in študirala na visoki šoli, je imela na hrani po tri gospode. Tako je ostalo tudi po njihovem diovr- šenem študiju. Bila je na glasu kot odlična kuharica in izobražena sodobna žena. »Iz Bomikove hiše!« se je čudila gospa Jesenkova, ko ji je Vida povedala, čemu prihaja. »In celo ti, ki si šolana! Kaj neki to pomeni?« »Jelo in pilo je le premalo, če ni denarnih sredstev za druge potrebe! Kar kupiš, plačaš drago, kar prodaš, gre dve tretjini zastonj. Za eno' pošteno obleko mora iz hleva vol, za par čevljev tele .. . Slabo je in najboljše hiše tarnajo.« »Nesrečna moja zemlja!« je vzkliknila gospa in se zamislila. »A to zlo je menda povsod,« je dodala po kratkem molku. »Vijak stiska tudi mestne ljudi. In vedno bolj... Kam vodi toi?« Vida je molče pritrjevala. »No, kar se tiče tebe, ne pojdeš nikamor in si mi pravkar zelo dobrodošla. Nekam utrujena sem in delo me vedno bolj lovi in preganja. Nabrala so se že leta. Kar pri meni ostaneš; kakor bi ti plačali drugod, tako dobiš tudi pri meni.« Vida je rada ostala. Gospa Jesenkova je imela takrat na hrani dva privatna uradnika in sodnega pripravnika, ki je bil pri njej že drugo leto. Z njim je bila izredno zadovoljna in ga je zelo cenila. Gospod Lončar je bil v vsem skromen, pri brani ni sitnaril in je bil reden plačnik. Tudi je bil za svoja leta dovolj resen im modrih besed. Danes po kosilu ga je zadržala ter bi bila rada slišala njegovo besedo »o tem valju, ki drobi vsevprek«, kakor je navadno govorila, ko' se je sukal pogovor o težkih socialnih prilikah, »Če je taka hiša v stiskah, kot je bratrančeva,« je rekla gospodu Lončarju, »potem je zlo poplavilo' vso našo zemljo, Saj vem, da je v tem pojavu mnogo vzrokov, a vendar je nekje njih osrednja korenina . ..« »Nedvomno je,« je dejal gospod Lončar. »Ta korenina ima svoje početne izrastke v nas — v človeku. Jasneje rečeno: v njegovi sebičnosti in samoljubju, katerih izrodek se javlja v neugnani zlati lakoti. Sebičnost in samoljubje pa ne potujeta vštric z vestjo, sočutjem, ljubeznijo in njih častilci iščejo le sebe ter je njihova gonilna sila in končni cilj le zunanji — materialni ali čutni svet. To sta lovca na tvame dobrine in časte le enega malika —kapitalizem.« t »Če gre ta pohlep preko dovoljenih mej in zato v škodo občestvu — ali se res ne more preprečiti? Mislim, da je to prva skrb države kot navišje socialne družbe.« »Res je tako. Vendar pa je zgrešeno nalagati vso zadevno skrb in dolžnost le državi. Saj vendar ni ta kak svet zase, nekaj vsemogočega, nad nami in zunaj nas. Država smo mi -— državljani, torej ljudje z vsemi svojimi hibami in vrlinami. Recimo, da bi bili naši državni krmarji prežeti z najjačjim čutom pravičnosti in poštenja. Ali bi to za pravično ureditev socialnega življenja zadoščalo? Zanikam to. Sicer pa obstaja danes osnovna naloga teh krmarjev, da skrbé za mir, red in za sredstva za državne potrebe.« »No?! Za mir, red in sredstva. Če pa je pretežna večina državljanov nezadovoljna. in trpi pomanjkanje, odkod potrebni mir in kdo naj plača? Kapitalisti se dajatev uspešno otresajo, siromaki pa jih ne zmorejo. Škodo trpi država — vsi. Tako polzimo dan na dan v nižino. Zato pravim: Država naj skrbi za boljši socialni red, za pravično porazdelitev dobrin!« »Tudi to je res. Toda ne smete pozabiti, da ostanejo njeni ukrepi le popisan papir, dokler niso državljani duševnoi dovolj zreli ali dokler ni v njih resnične ljudske ali demokratične kulture.« »Država torej ne more do živega kapitalističnim mogotcem,?« »Hm .. . Težka zadeva .. . Pomislite le, kaj vse zamoreta sebičnost in gospodarska moč!« »)Po vaše torej ni mogoče iz te zmede?« »Tega ne trdim, ker sem uverjen, da je izhod mogoč. Njegova pot vodi od spodaj navzgor — iz ljudstva samega.« »Ne razumem vas ... Kako naj si ljudstvo pomaga, ko pa nim|a sredstev, niti izobrazbe!?« »Le ena od teh trditev je pravilna in sicer zadnja. Kar se pa tiče sredstev, ste, gospa, v veliki zmoti in vam rečem le to: Če teh ni, smo sami krivi, ker se damo prostovoljno izkoriščati.« »Prostovoljno pač ne, ampak smo v to prisiljeni poi obstoječem gospodarskem redu.« »Opozorim vas le na našo potrošno moč; z njo bi mogli narekovati celotnemu gospodarskemu in tudi duševnemu življenju. Mar ni potrošnja končni namen proizvodnji in tudi njeno merilo? A kako nespametno in lahkomiselno ravnamo s tem svojim uspešnim orožjem. Namesto da bi zlili svoje potrošne moči v eno>, jih organizirali insmotreno. izkoristili, jih uslužnost-no ponujamo drugim, a hkrati jadikujemo o svoji lastni gospodarski onemoglosti in pomanjkanju denarnih sredstev. Ponavljam, da je prvo in najučinkovitejše sredstvo pri nas potrošnikih., a to le na osnovi vzajemne samopomoči. Res je, da je treba za to izobrazbe in poznanja gospodarskih odnosov. A še prej je nekaj drugega, kar je po* svoji vrednosti nad izobrazbo in pred njo. To je vera vase, vera v vzajemno povezano moč vseh, ki so si po stanu in življenju sorodni in enako čutijo valj, ki melje vsevprek,« * »Kaj pa proizvodnja, ki ima danes v gospodarstvu prvo besedo?« >xlma prvo besedo, a vedno le po naši lastni krivdi. Če sem prej omlenil organizacijo potrošne moči, sem se tem posredno mislil tudi proizvodnjo. Organizirane armade potrošnikov morejo s sredstvi, ki jih tako prihranijo, v razmeroma kratkem času do svoje lastne proizvodnje,,« »In kakšna organizacija potrošnikov bi bila po vaše najboljša?« »Zadružništvo!« je kratko odgovoril gospod Lončar. »Soglašam z vami. Na lastni koži sem že skusila njegove velike ugodnosti in vsaka gospodinja se lahko o tem prepriča že im sami ceni in kakovosti blaga ... In v nesreči... Vi primeru smlrti? Kako dobrodošla mi je bila posmrtnina po moževi smrti. Saj je velika resnica, da je v vzajemnosti orjaška moč.« »Ko sem prvič nastopil službo in živel z ovdovelo materjo, sem bil docela praznih rok. K aim naj bi se bil kot mlad človek obrnil, koga zaprosil. Naša kreditna zadruga me je rešila zadrege in ponižanja,« »A kljub tempi se dobé čelo boljši ljudje, ki ne priznajo zadružništvu nikakega porojena za gospodarski in kulturni preporod .,.« »... in ki se vendar poslužujejo zadružnih gospodarskih edinic,« je dodal g. Lončar in nadaljeval: »Že samo to dejstvo podčrtava dvojno resnico: prvič, da niso to nikaki resnični boljši ljudje, ampak da so le šolani sužnji svoje nesodobne duševnosti; kajti najmanj, kar se danes zahteva od duševno le količkaj razvitega sveta, je poznanje socialnega sestava, pred vsem pa od njegove gospodarske strani, Dlruga resnica pa je, da je zadružništvo pravi socialni pokret. .. Sicer pa sem optimist in prepričan, da posega v današnjo gospodarsko in duševno zmedo že sama priroda, ki nam kaže pota im cilje-« »Vendar pa — kakor je rast naših zadiružnih celic razveseljiva, gledam nanji malo plašno.. Ali se vam ne zdi, da je samo gospodarska vez med nami le premalo?« »Govorite moje misli. Več kot ta je notranja povezanost, enotnost miselnosti in globoko razumevanje in vera v zadružni duh. Vzgoja, vzgoja! Kdo je v to bolj poklican od žene! Dobre žene zadružnice in cilj je zagotovljen!« Lončar je vstal, da bi odšel. Vida je med pomivanjem in pospravljanjem kuhinje prisluškovala pogovoru. Še nikoli ni slišala podobnega pomenka. »Lepo govori!« si je mislila. »In kako pozna svet in življenje!« Potrkala je na vrata jedilnice. »Dovolite! Pospravila sem .. . Kaj naj sedaj?« je vprašala v zadregi. »Predstavljam vam sorodnico' Vido Brdnikovo!« je dejala gospa, ne da bi bila Vidi odgovorila. Vidine oči so za trenutek obstale na lepem obrazu slokega in širokoplečega gospoda. Lončar, sodni pripravnik,« je rekel precej iznenađen gospod Lončar in njegova vidna zadrega je povedala, kako se je motil, ko si je bil iz besed gospe Jesenkove naslikal navadno kmečko dekle z onim običajnim izrazom, ki ga delo na grudi nalepi moškemu in ženski. Pred njim pa stoji krepko1, a vitko bitje. Pira vilno izrezan nos daje njenemu zagorelemu ovalnemu .obrazu neko odločnost, ki jo podkreplja prikupljiva jamica sredi male brade. Ta, ki je prej govoril tako lepo in gladko, ni našel sedaj primerne besede, ki bi bila pričala o njegovem duševnem ravnovesju. Poslovil se je z nekaj običajnimi frazami, ki jih sicer ni nikdar uporabljal. A s seboj je odnesel njeno slikoi, ki se je ukradla za vedno v njegovo srce. * * afe Sodnik Lončar je po osmih letih zakona prvič menjal stanovanje in se preselil v večstanovanjski Uradniški dom. »Kako naključje,« je rekla žena, ko sta z možem urejevala pohištvo in se pravkar mudila pri precej bogati knjižnici. »Kdo bi bil mislil, dia bom kdaj stanovala nasproti nekdanjemu tetinemu stanovanju!« »In celo kot moja žena!« je z nasmehom nadaljeval mož. »Nepojmljiva zagonetka usode!« je šepetala, se zazrla skozi okno in njene misli so utonile za hip v preteklosti... Pravkar je osem let od onih opojnih dni, polnih pesmi in sanj... Tam spodaj je bila trata, v kotu lipovka z leseno klopjo .. . Tam ji je prvič prisegel in tam sta si kovala bodočnost ter si gradila delovni program. .. Ej, sreča mladih let.. .!« . »Tudi jaz se rad oslajam s spominom na one lepe večere,« ji je počepnil mož, ki je uganil njene misli. »Ugani še, kaj si mi govoril tam-le na onem voglu na moj rojstni dan.. . Mied drugim si mi rekel dobesedno tako-le : Šele kot žena, mati se boš zavedala svojega visokega poslanstva in spoznala, da si kri in življenje naroda. Tako lepe so bile te tvoje besede! Verjela sem, da so resnične, dasi jih nisem dovolj razumela, Zabolelo me je pretesno duševno obzorje in sklenila sem, da razbijem njegov ozki oklep. Mjnogo večerov sem posvetila čitanju poučnih del in razglabljanju o življenju in svetu. Danes So mi tvoje besede mnogo' jasnejše.« »Tvoj duševni obod ni več tako skromen,« se ji je laskal mOŽ» §j M v, | »Sam veš, kakšen je .. . Sramote ti menda ne dela,« je toplo pristavila. »A še vedno snuješ svoje socialno reformatorske načrte.« »Saj moram za teboj... za tvojim zadružnim ognjem, da bom pomagala narodu do boljšega življenja. To je vseh žena dolžnost.« Mož jo je v priznanje vroče poljubil. Gospa Vida je bila res modema žena v najboljšem pomenu besede. Z ostrino svojega duha in ranim izkustvom je motrila razmere v socialnem življenju in iskala pota do njihovega izboljšanja. Vsaka krivica jo je bolela. Mnogo je čitala in tudi pisala, in ko je izšla od neznane pisateljice zanimiva brošura »Njena kri«, ni nihče slutil, da je 'to njeno delo. Njieno samevanje ni sosedom, prijalo, onim Uradniškega doma celò ne. Gospa Vida je bila tamkaj skoro že mesec dni, in to je zadostno časovno razmerje za udomačenje. Na oknih Urad- niškega doma so se pojavljali vedno nestrpnejši obrazi z istim izrazom nezadovoljstva. »Ali ste že govorili z njo?« ’ »Ne!... In Vi?« »Kje neki?!« Pač je tako, da ima vsaka socialna skupina in vsak stan svoj poseben pečat, svojo stanovsko barvo, da takoj spoznaš, kam kdo spada. Tako se dvigne vsaka socialna plast do neke višine. — A ženska ima poleg tega še svoj izraz, ki ne vemo, kam naj bi ga uvrstili: mied slabost ali vrlino1. To je radovednost, ki ji — vzeto v dobrem smislu — dajemo prvenstveno mesto med činitelji solidne izobrazbe. Ženska radovednost je — dasi najčešče zelo previdno popleskana — vendarle bistveno vedno enaka: ženska želi dognati, koliko njenega sveta tiči v tem in onem pojavu, zlasti v drugi ženski, s katero je v neki stalni podzavestni tekmi. Tudi o gospé Vidi, ki je še niso poznale, ker je prej stano>-vala v nasprotnem delu mesta, so sostanovalke ugibale to in •ono... Lepa je, sveže in prikupljive zunanjosti, bujnih las, ampak . .. hm... saji se da danes vse ponarediti. Njeno1 pohištvo — videle in precenile so ga ob dovozu skozi okno — je pač povprečno. Mjož pa, naj je sodnik ali karkoli, je vedno le državni uradnik , . . Dva čedna fantiča ima, to je res. A naj ne bo nanje preveč ponosna, bo že videla, kaj so otroci. In nazadnje ta njena izobrazba, ki jo tu pa tam omenjajo! Čitanje, bogata knjižnica, lep govor, resna vprašanja... To ni še noben dokaz izobrazbe. Sicer pa je to najbrže le zunanjost. Kakšna izobrazba naj bi to bila, če se skriva kot samostanka in se jih tako izogiba! Tudi so že dognale, da nima niti sredlnje šole ., , No, s čim naj se torej toliko ponaša? ... Eh .. .! Tako se je sukal pomenek med to ini ono radovedno' žensko dvojico, ki je končno iztaknila ono znan», ki nima nobene korenine: , »Ali ste že slišali? ... Pravijo ...« Slednjič so ugibanja in pomenki prenehali in Uradniški dom je sprejel gospo Vido v svoje območje takšno, kot je bila. Po dovršeni asimilaciji je utripalo življenje v svojem prejšnjem ritmju. * * * Pod stanovanjem gospe Vide je v pritličju stanovala dru- _žina državnega uradnika Zahoda. Kljub trojici živahnih fantičev, ki so naprtili materi preceji skrbi, je bila ta dobra ohranjena, zdrava in čvrsta. Čeravno se ni vmešavala v vsakdanja ženska zanimanja, sta vendar bili njem» bistro oko in tenko uho stalno zaposleni ini sta natančno doznali, kaj1 se dogaja v njih neposredni bližini. Zato je tudi kaj kmalu ugotovila, da je to, kar si šepečejo žene in celò njih služabnice pri razobešanju perila na skupnem dvorišču, le zavist. »Meni pa ta gospa ugaja. Vidim, da ni na njej prav nič ponarejenega in ni niti sledu kakega lepotila. Naj jo puste v miru in naj se raje ukvarjajo s svojim opravilom.« Mož, ki so mju veljale te besede, je molče pritrdil. Dan nato pa mu je dejala: »Vedm» bolj se mi zdi, da sem ta obraz že nekje videla. A kje in kdaj?« Mož je le skomignil z rameni. Bil je pravcato nasprotje svoje žene: tih, malobeseden in brez vsakega zanimanja za dogodke zunaj svojega delovnega območja. Pač pa je bil odličen uradnik; vesten in natančen ter do skrajnosti in skoro suženjsko vdan svojim predstojnikom. Ko je doma bežm» prebral dnevnik, je segel po zabavni knjigi, ali pa je reševal z otroki Uganke. Za hišne zadeve se ni brigal in so vse skrbi težale le ženina pleča. Vendar sta se dobro razumela. »Prav nič te ne gane,« ga je ščipnila čez čas, ko ji ni odgovoril. »Naj se za to zanimajo drugi, ki jih življenje nie tlači kot nas!« ! »Kaj vedno godrnjavsaš in obupuješ! Tako ne prideš nikamor. Sicer pa mislim, da marajo delovati za zboljšanje življenja prav oni, ki jim gre slabo... Ti pa si kakor božje poslanje. Odkod ta tvoja narava, ta vzgoja?« »Iz življenja! Delaj in molči ter glej, da si ne otežiš položaja! —i Tak je njegov nauk. Sama tudi dobro veš, da ne moremo nič popraviti, uradnik celò ne. Kot državni nastavljenec se ne smem mešati v politično življenje. Politika je opasna, zlasti v tem nihajočem položaju.« »Ne zameri mi, če imam pri teh tvojih besedah občutek, kot da bi govorila voda in ne kri. Ali je to zavest in ponos izobraženca in moža državljanskih pravic! Končno pa — kako si razlagaš moje besede, kakor »delovanje«, »borba«? Ali razumeš v pojmu »borba« samo politiko — ono politiko in nizkotno strankarsko politično rovarenje? Ničevost onih teženj, kjer ni niti sledu plemenitosti in višjega stremljenja, pač pa je na njihovem dnu sama razdiralna strast? .,. Ali misliš to? — O, ne! To ni borba za pravičnost in poštenije, ni vzajemno gradbeno delo v prid ljudstva in njegove države!,.. Jaz pravim, da je za to bolj učinkovito sredstvo — go-spo-dar-sko, so-cial'-no delo.« Beseda ji je bila proti koncu vedno ostrejša in rezkejša, na kraju pa izrazito poudarjena. Zazrla se je v moža in čakala odgovora. »Težka reč, ki (ji nismo kos!« je rekel ta po kratkem molku. »Težka za strahopetce in obupance ter za jezičnike v gostilniškem in kavarniškem dimu. Razumljiva pa je in dolžnost za one, ki vedo ceniti nezmerno moč vzporednega smotrenega dela vseh, ki so enako> tlačeni in imajo iste težnje .. . Mari ni v našo sramoto, če napeljavamo svoje gospodarske moči na mline gospodarsko močnih poedincev in se povrh vsi srečni ponašamo s svojo' modrostjo. Rekel boš, da mora biti tako. — Ne! To vodi v strastne im strašne medsebojne borbe. Mi pa, ki hočemo živeti, verujemo v boljše in ijlačje zakone narave — v vzajemnost, sodelovanje, medsebojno pomoč, ki omogočajo, da živimo drug ob drugem) in ne drug nad drugim. Ti zakoni ostanejo naš kažipot!« . »Ne oporekam tem zakonom, ampak. . . Glede tega vprašanja dobiš menda dobro somišljenico v gospe sodnikovi.« »Saj se bomi res skušala z njo seznaniti.« »Lahko skušaš; le ne žabi, da je gospa žena višjega in uglednega uradnika.« »Kako si v svoji skromnosti smešen! Če je gospa res tako demokratično izobražena in celò zadružnica, me ne bo odklanjala!« Mož je prikimal in se nasmlehnil s skrito' željo, da bi se žena z gospo le seznanila. Bog ve, morda bi utegnilo to kdaj koristiti. * * * Mlajši sinček gospe Lončarjeve je nekega popoldne pri igri padel tako nerodno', da mu je curljala kri iz nosa. Gospa Zaho-dova, ki je to opazila skozi okno, je brž pritekla, ga dvignila in umila. »Izkoristim to priliko,« si je rekla in ga odvedla gospe. »Samo majhna otroška nezgoda,« jo je potolažila, ko ji ga je predala. »Hvala Vam za ljubeznivost! Vidi se, da smo žene predvsem matere,« je rekla gospa Lončarjeva in odprla vrata sprejemnice. (»Izvolite trenutek k nam!« je vljudno povabila gospo Zaho-dovo. »Hvala! A le za nekaj minut. Ne hotela bi Vas dolgo motiti, ker imava obe svoje nujno opravilo,« se je opravičevala gospa Zahodova in švignila s pogledom po preprosti, a skrbno in okusno urejeni sobi. »Skrbna gospodinja ima dovolj pogovora s svojim delom, ki ji ne dovoljuje daljših pomenkov. Tako je menda tudi pri vas.« »Saj smo kot navite ure, ker nam razmere nalagajo vedno večje dolžnosti. V nepretrganem delu drvi čas z bliskovito naglico. Seveda bi človeku teknil primeren oddih, a kdo naj me nadomesti? Za služabnico ni sredstev. Pri vas je s te. strani malo drugače.« »To je menda le navidezno1,« se je nasmehnila gospa Lončarjeva, »Sicer pa če delo zmorem in me tudi veseli, zakaj bi se ga otresala? Delo nas krepi, jači moralna čuvstva in dviga duha; delo je pesem življenja, zato je častno in naša dolžnost. Tudi je znano, da upravlja hišo najbolje le gospodinja sama. Seveda ji uspe to le do neke meje; mati številne družine ne more vršiti vseh poslov sama, sicer mora zanemariti svojo nalogo kot mati, ki mora biti učiteljica in vzgojevalka, ali pa se izčrpa dò skrajnosti. »Tako je danes, draga gospa. Žena je suženj gospodinjstva in mòra vse svoje telesne in duševne moči izčrpati le za telesni obstoj družine. Trdim, da je gospodinja prva in največja žrtev današnjih razmer.« »Točno in resnično, gospa Zahodova. A kaj bi premlevali vzroke socialne zmede, ki leži nad nami kot svinčena para, ko so nam itak že dovolj znani! Upam si trditi, da je svet zabredel v to stanje tudi po krivdi žene. Ali se Vam ne zdi, da smo za skupne zadeve preveč brezbrižne in jih prepuščamo moškemu svetu in njegovemu suhemlu razumu? In vendar gre nad tri četrtine narodnega gospodarstva po naših rokah! Prepričana sem, da ne bo. v javnem življenju ravnovesja mied razumom, in srcem, dokler ne bo žena krepko posegla vanj.« »Zelo me veseli, da čujem iz vaših ust potrdilo mo je murane ruju. Le niečesa se bojim; — trenutno nismo za to zrele.« S to opazko j® želela gospa Zahodova izvedeti, kakšno je: mnenje gospe Lončarjeve glede izobrazbe žene. »To ni povsem točno. Naj omenim udejstvovanje žene za hišnim pragom. D&lje: kdo čuti vso težo današnjih dni bolj od žene-matere? Koga tlači kapitalistični gospodarski red bolj od žene-gospodinje? Naj bo v mestu ali na deželi, povsod se žena uveljavlja kot upraviteljica domače potrošnje. Kje je krivda,, da ne miore ali ne zna vršiti od narave poverjene ji naloge učiteljice in vzgojevalke? — S tem pa je že povedano, da je prva poklicana delovati za zravnavo socialnih neprilik, ki sesajo življenjske sokove njej in družini ter pehajo v onemoglost vse sloje od delavca in kmeta do državnega nastavljenca ... Naloga današnje žene je trojna: skrbeti mora, da pride do prvih življenjskih potreb, do hrane in obleke s čim manjšimi sredstvi; drugič:, da tako prihranjena sredstva obme za čim cenejšo nabavo ostalih.potreb: pred vsem stanovanjskih in kreditnih; tretjič: da vzgaja otroke v duhu vzajemnosti. — Tako bo, mislim, za zdaf dovolj krepko segla v življenski tok ... Prosim vas, ali je treba za to kako posebno zrelostno* spričevalo? Le nekaj jasnih pojmov o vzrokih sedanje gospodarske in tudi moralne razrvano-sti, dobre volje in vere v lastno stvar, pa pojde!« »Ali se Vam ne zdi, da je ta vera dan na dan večja?« »Ta vera ni še živa, ker so pred njoi gospodarski motivi in v manjši meri zavest in globoko spoznanje. Vendar pa je res, da se zakon vzajemnosti vedno bolj uveljavlja v obliki zadružništva. Kdor ne sprevidi danes, tega bo prej ali slej prepričala bodočnost, da ni zadružništvo prevara, ampak ideja, zrastia iz skoro ugaslega, a večno živega etičnega vrelca: poštenja in pravice. Mieščamke srno prve poklicane, da to pravo- pot natančno proučimo in spoznamo-. Ponašamo se- s svojo kulturo-. A čemu ta kultura, ako ni v blaginjo- celotnosti, v materialno in moralno obnovo naše narodne občnosti! Zato si moramo žene prizadevati v prve zadružniške vrste.« Gospa Zahodova je bila ob teh besedah tako zavzeta, da se ni niti zavedela, kdaj se je dvignila s sedeža, krepko tlesknila z rokama in glasno- pritrdila: »Da, to je naloga jugoslovenskih žena!« Gospa Vida se je nasmehnila in motrila sosedo. »Oprostite!« se lje opravičila, ko je opazila njeno' zadrego. »Ta tlesk, Vaše kretnje in skoro tudi glas me spominjajo na. sošolko,,.« »Na meščanski?« je hlastno vprašala gospa Zahodova, ki. se ji je v hipu nekaj zasvetilo. ,»Da! ,., Na vogalu Glajeve in Vrazove ,..« Gospé sta se gledali nepremično. »Mjogoče mislite na neko Vero Osojnikovo?« je rekla gospa Zahodova s posebnim povdarkom in pokazala s kazalcem nase ... In Vi... ti.,. Vidla Brišnikova, ali ne?« Mjed tem ko je gospa Vida pritrdila, sta se že objeli in se vroče poljubili. »Vida... Jamica«,.. »Vera... Stržek«, sta si ponavljali svoje šolske vzdevke. — Nekaj večelrov sta po dolge ure obujali spomine na šolska leta in si razgrnili povestnico poznejšega življenja. l»Usoda je res čudna krivulja, Jamica!« je dejala Vera in ščipmila Vido za jamico sredi brade. »In vendar sem ji hvaležna, da me je združila z nekdanja nagajivko' Stržko, da moreva skupno1 na zadružno delo za boljša usodo naše zemlje ini krvi.« 0 mož, o žena! ne govori več »jaz« reci »mi« : »Jaz« spenja okove še hujše, »mi« jih dnobi. (Navis na ščitu palače konzumnega društva v Haagu.) V zadrugi dobiš vedno najceneje. Mogoče je drugod še ceneje, a zato slabše. Kupuj za gotovino! Le tako spoznaš, koliko in kaj moreš kupiti. Važnejše je, da ti zadruga postreže z dobrim blagom kakor poceni. Postati zadružnik se pravi zavarovati se. Čim krajša pot od producenta do konsumenta blaga — boje zadruga. Zadružništvo se ukvarja v svojem narodno gospodar stye-nem delovanju z materijo, s pridelovanjem in razdeljevanjem blaga; vendar njega osnova, povod in cilji so duševni in krščanski. (L. J. Hrdlička) VAŽNA BESEDA GOSPODINJI Vsaka družina je država v malem. Tudi tu je potreben red in smotreno gospodarstvo, ako hoče družina živeti srečno in zadovoljno. Uradnik je odvisen od mesečne plače, ki jo izroči navadno ženi, da z njo vzdržuje gospodinjstvo, plača stanovanje, kupi potrebno obleko in še drugo kar je nujno za življenje. Državni uradnik dobi toliko plače, da krije lahko z njo le najnujnejše potrebe. Zato je ležeče na gospodinji, kako bo s tem pičlim denarjem gospodarila, da bo izhajala brez dolgov. Vsaka gospodinja, pa tudi starejša in izkušena bode po vedno novih razmerah, cenah in potrebah primorana dobro premisliti, kako bo ravnala z denarjem, izpopolnjevati se bo morala v tem od meseca do meseca. Vsaka izprememba v dohodkih, bodisi zvišanje ali znižanje mesečne plače, izprememba v cenah blaga in živil, stanovanja itd. zahteva novih preudarkov in novih ukrepov v proračunu. Treba je napraviti čim natančnejši proračun za vsaki mesec naprej in to v okviru denarja, Iti ji je dan na razpolago. Čim manjša so denarna sredstva in čim številnejša je družina, tem skrbneje bo morala preudariti, kaj je neobhodno potrebno za življenje in čemu se morajo odreči. Najprej pride v obzir prehrana, stanovanje, obleka in kurivo. Temu sledijo pripomočki h gospodinjstvu, stanovanjska oprema, zdravila, higijena, vzgoja otrok in drugo. Pametna žena bo vedela, da ni mogoče varčevati n. pr. samo pri hrani, ampak mora varčevanje razdeliti, oziroma razširiti na vse potrebe ena-Tcomerno. Tako je kaj nesmiselno stradati zato, da boš elegantno oblečen, ali pa narobe, da bodeš skrbel samo za preobilno brano, pa boš poleg tega zmrzoval in hodil v oguljeni suknji. -Ali pa, da si bo gospodinja kupila pretirano drag krzneni plašč, mesto da bi si kupila potrebno posteljno1 periku. Pogosto se pripeti, da nekateri ljudje prve dni v mesecu, dokler imajo denar na razpolago, lahko,mišljeno zapravljajo za nepotrebno, da jim že proti sredini meseca primanjkuje sredstev za najpotrebnejše. V taki hiši ni reda, ni smotrenosti in se kaj rado1 maščuje z nepotrebnimi dolgovi in — prepiri, V tem slučaju je treba energične roke, ki bo imela dovolj moči, da uravna gospodarstvo na pravi tir. V prvi vrsti je tu poklicana na odgovornost gospodinja, ki drži vajeti v rokah, če ima količkaj ljubezni do družine in dobre volje, bo poskušala s smotrenostjo izboljšati položaj. Ne velja pa to samo za gospodinjo', ki mora nositi največji del odgovornosti, temveč tudi za vse ostale člane družine. Ni samo žena tu, da bo stiskala in čarala, odgovorni so tudi vsi ostali pri hiši. Vsak mora po svojih močeh podpirati skupnost ter se odreči nepotrebnim stroškom, ki izvirajo iz osebnih nag-nenj. Tako ne bo nobeden, ko vidi mater, kako se na vseh koncih in krajih omejuje — zahteval stvari, ki ne odgovarjajo skromnim hišnim razmeram. Za vse je potrebna gotova vzgoja k varčevanju, skupnosti in discipliniranosti. Kakor pa ni pametno brezsmiselno zapravljanje, tako tudi ni prav, če se pretirano stiska v gospodinjstvu, Konečno ni tukaj družina radi gospodinjstva, ampak narobe: pravilno gospodinjstvo je tu radi blagostanja družine. Gospodinja ne sme pozabiti, da mora biti predvsem mati in žena. To je najvišja naloga žene. Mati naj vzgaja v otrocih veselje do dela in smisel za družinsko zajednico. Vsak izmed njih je član v družini in zato naj se vzgoji za skupnost, za katero se tudi žrtvuje če treba. Ako bo, tako vzgojen, bo gotovo napredoval v življenju ter koristil človeški družbi. Važna je delazmožnost posameznih članov družine, predvsem gospodinje. Pretirana potrošnja telesnih moči se vedno maščuje z boleznijo, kateri sledijo stroški za zdravnika, zdravila in delavno pomoč. Zato naj gospodinja pri vsej svoji vestnosti skrbi, da si ohrani zdravje s pravilno1 razdeljenim in zmernim delom. Dobra gospodinja ne bo1 prezrla skrbi za bodočnost. Zato se bo zavarovala pred raznimi eventualnostmi kakor so: bolezen, nezgode, požar in slično — z večjimi ali manjšimi prihranki — kakršen je pač njen gmotni položaj. Včasih bo mogoče hranila denar za kaj nujnega, n. pr. za šivalni stroj. Taki prihanki ji pridejo prav tudi za nepredvidene ugodne nakupe. Opozarjam pa gospodinja, da ne bo tudi v tem pretiravala, da bi stiskala samo za bodočnost in pri tem prezirala vsakdanje potrebe. Povsod in vselej1 naj velja pravilo : Premišljeno in zmerno varčevanje! B. Borci Ivan Matelič Neroni še niso umrli. — Brezkroni se kopljejo v krvi zajetni, mižeči, verižniški črvi na tronu. Mi smo v pogonu, na vzponu, mi ljudje. Mi, oboroženi s srci in s kopjem duha, mi, ki v nas kri plapola! Z a nas se nikdar nič ne začenja, za nas se nikdar nič ne menja, za nas se nikdar nič ne neha, za nas je napeti napor uteha. Ne upeha se sila, le raste nam moč. Moč energije, ki vrta in rije, moč transmisije, ki poganja svet, da je kot os razgret. Mi, oboroženi s srci in s kopjem duha, mi, ki v nas kri plapola! Zubor naših dni resen je, strog, z nami ustvarja že sedmi dan Bog. BOLGARSKA KUHINJA O POLETNEM ČASU Paleti je v Bolgariji veliko bolj vroče ko pri nas in bi bil tam način kuhanja, kakršen je pri nas v navadi, skoro nemogoč. Bolgarska poleti prav malo kuha, njen jedilnik izkazuje za vroči poletni čas le taka jedila, ki se jedó ali sploh surova, ali pa mrzla, in pa taka, ki jih skuha — pek. Surove jedó paradižnike, kumare, paprike, poleg teh je izvrstna mrzla juha tarator, ki ga najdemo na jedilnikih vsake, tudi najboljše restavracije. Narejena je iz jogurta, kateremu se primešajo drobni kosci kumare, pest zrezanih orehov, nekaj drobro zrezanega peteršilja in se prilije precej olja. Po naših pojmih čudna jed, je pa res dobra in osvežujoča! Mrzla jed, ki je največkrat za večerjo, jo ljutenica, o kateri pravijo, da je je sto vrst. Nekaj manj je bo že, res pa je, da jo delajo povsod drugače. V Severni Bolgariji je v navadi tale: Na žerjavici se opeče kakih osem paprik, pet paradižnikov, dva velika melancana, vse to posoli in pokrije v posodi. V lesenem možnarju se stolče eno srednje veliko glavico česna, pridene soli, nato drugo za drugo opečeno in sedaj olupljeno zelenjavo, vse dobro stolče in močno zalije z oljem«. To izvrstno jed se lahko hrani delj časa in se jé s kruhom. , 11 Jedi pa, ki jih skuha pek, je treba doma pripraviti, to še pravi, nekoliko' opeči ali segreti. Vsega tega pa ne dela bolgarska kuharica na štedilniku, temveč na majhni okrogli, komaj četrt metra visoki pečici, ki se kuri z lesnim ogljem, taka pečica stoji kje na dvorišču ali že kjerkoli izven stanovanja, v velikih stanovanjskih hišah pa jih je videti na zunanjih hodnikih. Na ta način preprečijo, da bi se kvaril zrak v stanovanju in se enem loncu. Že nekaj let kuhajo tudi Nemke »Eintopfgerichte«, prav tako se Italijani polaščajo zadnja leta te navade. Ne samo da je manj dela s kuho, tudi cenejša je. Bolgari te vrste jedi zelo cenijo, saj so pa tudi res dobre. S trga prinese vse potrebno navadno mož; še pred nedav-nim časom je bilo to delo izrecno moška zadeva, danes pa že smatrajo, da sta mož in žena enako: sposobna za ta posel. Jedi, ki jih skuha pek, je prav dosti in zelo različnih. Ena teh je n. pr. račka z zeljem! Sodite same, če bi ne kazalo tudi pri nas skuhati kaj podobnega. Kuharica zreže zelje ko pri nas za dušeno zelje in ga popari. Segreje olja — v Bolgariji uporabljajo olje od solnčnic, ki je brez barve in duha —, nareže vanje čebule, ko se je ta zmehčala, pridene žličko paprike, nato dobro ožeto zelje, osoli, okisa, zreže kaka dva paradižnika zraven, dobro premeša, nato pa pokoplje v to zelje račko' ali pol gosi, zalije malo z vodo in hajd is široko latvico — giveč imenovano — in njeno dobro vsebino k peku! Tako kuha poleti večina meščanskih gospodinj in če greš po enajsti uri po ulici, vidiš lahko kar s promenade velike odprtine peči, v njih pa posodo poleg posode. Vse je že kuhano, sedaj se ohlaja. Čez dobre pol tire nato jih gospodinje že raz-nesó na svoje domove. Pa ne le mesne jedi, tudi postne, ki jih pripravljajo iz različne zelenjave, skuha pek. Navadno je vsake take, pri peku kuhane jedi toliko, da je ostane še za večerjo. Ker je začinjena z oljem, jo je mogoče jesti zvečer mrzlo in je prav tako okusna ko topla. Zopet odpade kuhanje! Ta način kuhanja pri peku je gotovo zelo priporočljiv. Koliko brig in truda je prihranjenega gospodinji, koliko kuriva prištedenega! In kar je mogoče drugod in je pametno, zakaji bi se ne dalo izvesti tudi pri nas? Samo začeti je treba! Naše gospodinje so iznajdljive, morda bodo te vrstice le dale pobudo: za kako olajšavo pri delu v kuhinji. Namen bo dosežen, ako si bo lahko olajšala svoje gospodinjsko delo vsaj toliko, da se bo utegnila poleg vsakodnevnih skrbi posvetiti še čemu, kar bi ji dvignilo duha od enolične vsakdanjosti! Skoro vsaka nova stavba, ki se danes zida v našem mestu, ima v pritličju trgovske lokale. Da, celo v takih, v katerih jih do sedaj ni bilo, so pritličja adaptirali za trgovske lokale. Ni čuda, če premnogi ljudje špekulirajo, da otvarjajo večje in manjše trgovine, ki radi hude konkurence vegitirajo in pridejo kmalu v konkurz. Kaj radi potem zabavljajo o zadrugi. JODIRAN A SOL IN DRUGO Poljanec dr. J. L. »AJi nim,aš mionske soli na zalogi«? sem vprašal pred leti predsednika naše Nabavljalne zadruge. »Nimam je in je ne morem dobiti.« — »Odkod je inozemska sol, ki jo zadruga prodaja članom?« — »Avstrijska je.« — »Je jodirana?« — »Seveda je.* 0'dsihdoib se je pri nas mnogo izpremenilo. Poleg prejšnjih solarn na otoku Pagu in pri Stonu smo izgradili nove pri izlivu obmejne Bojane v Jadransko morje, ki merijo 8,6 km2, da državna uprava mpnopolov lahko iz njih zalaga vso državo samo z domačo morsko soljo. Kljub temu še uvažamo morske soli iz Alžira in Mjaroka, ker je cenejša; tam se namreč v mnogih slanih jezerih na gladini kar sama dela skorja iz soli, ki jo je treba samo posneti, zdrobiti, odposlati. Morska sol pa ima poleg kuhinjske soli ali natrijevega hlorida v sebi še vedno malce magnezijevega hlorida, ki zelo hlastno vpija vlago iz zraka. Zato zgrmadijo v solarni pri Bojani sol iz solnih gred na kupe ter jih pokrijejo1 z morsko travo in sliamo; tu sicer sol zgubi na zraku 5—10% svoje teže, toda zračna vlaga izloči iz nje skoro ves magnezijev hlorid. Vendar se tudi taka morska sol, če jo hraniš v vlažnih prostorih, — tudi v kuhinjah, ki se ne zračijo dovolj med kuho in po njej —, rada razleze in raztopi. Tudi je ne moreš v solnjači postaviti na mizo kot začimbo-, ker je preveč debelozrnata. Vendar naši Primorci radi segajo po njej in po pravici; zakaj vedno vsebuje tudi mrvico joda ali pravilneje rečeno natrijevega jodida. Zvarjeno sol dobivamo v naši kraljevini v Kreki pri Dolnji Tuzli. Iz globočine, kjer je voda iztopila iz solne gline soli, čre-pajo slanico in jo grejejo, varijo, izparivajo v kotlih ob niz- kem pritisku. V kotlih se izločajo drobna zrnca kuhinjske soli, ki jo prodajajo kot zvarjeno sol. MlnogO' večje solovamice ko mi imajo Avstrijci v Salzkam-mergutu; odtod, posebno iz Ausee-a jo dobivamo po monopolski upravi mi tu na severni meji. Avstrijci primešajo slanici, preden jo zvarijo, na 1 kg kuhinjske soli 5 miligramov natrijevega jodida (Na Y); to je njihova jodirana kuhinjska sol. Zakaj sol jodirajo, to naj pokažejo' naslednje vrste. Slika 1. Človeška glava in vrat z žlezami vi očnic ami: 1 možganski podvesck, 2 če' šeriika, 3 golšnica, 4 grgav.ec, 4 obgolšnice, 6 rastna žleza (priželjc). 'Ob grgavcu (Adamovem jabolku) leži žleza g o 1 š n i c a (glej sliko 1.); pri zdravem človeku tehta 30—60 gramov in jo jedva otipaš, če pa zboli, nabrekne (ljudje pravijo, da imaš debel vrat) ali močno izraste v g ioi 1 š o. Golšnica ni običajna žleza kakor n. pr. slinavke, ki izločajo' v stanicah slino in ta izloček oddajajo ustom. Golšnica marveč na svojski način preceja in predeluje krvne sestavine in v 10' č e k vrača krvi kot pobudnik ali hormon tiroiksin, ki vsebuje do •65% joda. Tiroksina je v krvi nekako^ 50 miligramov ali 1/20 grama. Skozi golšnico preteče na dam okoli 601 krvi; ker ima človek nekako 5 1 krvi, se vsa kri precedi d n e v n o d vana j s t k r a t skozi g ni 1 š n i c O'. To dejistvo samo že dokazuje, kako važna je golšnica za život. If pjp »*** 91 io 20 co. O 4^. O 50 60 b. p. n. m. h. Slika 2. Krivulji, ki .ponazorujeta porast in vpadek jodiotirina v krvi; čim višja krivulja, tem več, čim nižja, tem manij je jodotirina. Števila pod vodoravno •črto pomenijo leta: b = beibavost, p = porast ob spolnem dozorevanju (puberteti), n [©Pporast ob nosečnosti, m, = vpadek in miksedem, h = silni porast iob Basedovem bolenju. Nlekaj desetletij je namreč od tega, ko' so poleg prirodo-slovcev tudi zdravniki smatrali golšnico kot nekako pokrnelo žlezo, ki je brez pomena za život ter priporočali temeljito operacijo cele žleze, če je golšnica obolela ali se črez mero povečala. Toda prav kmalu so spoznali svojo usodno napako; zakaj operirani bolniki so ali duševno otopeli in se nabuhnili od sluzaste tekočine, ki se je nabirala pod kožo1, ali pa soi jih lomili strašni krči, ki so jim podlegli. Danes zdravnik nikdar več ne izreže cele žleze! Hormon tiroksin pospešuje rast, ureja vso' telesno presnovo (uporabo kisika v telesu) in posebno jako vpliva na živčevje in po živčevju na vse duševno življenje. Primeri: Dovajali so poizkusni živali 1, 2,.... 10 miligramov tiroksina in doznali, da se je telesna presnova zvišala za 2, 4 .... 20%v Žabje paglavce so pitali z živalsko golšnico; paglavci so hiteli s preobrazbo in se kmalu prelevili v žabice, velike kakor muhe. Če pa pitaš z golšnico' kokoši, se ogolijo sredi poletja in novo perje nima v sebi barvil. Tiroksin lahko primerjaš zaklopnici, ki s svojim delovanjem dovaja človeškemu življenskemu motorju manj ali več goriva, tako da naš život počasneje ali hitreje izgoreva kakor sveča s kratkim ali dolgim stenjem. Izčrtana krivulja v sliki 2. naj v obrisu predoči, kako v krvi za našega življenja narašča in upada množina tiroksina; tu vidiš pri p posebe porast za spolne dozorelosti, pri n pa porast pri ženah za nosečnosti. Ali se temu čudiš? Saj je spolna zrelost višek v našem življenju, noseča žena pa se povzpne prav v tem stanju do najvišje telesne in duševne popolnosti, čeprav ji pri tem sveča njenega življenja hitreje izgoreva. Počrtkana krivulja nami ponazoruje upadek tiroksina: v krvi pod izčrtano povprečno mero in njegov povišek nad povprečno mero, in sicer pri b takoj ob rojstvu, ki mu sledi zato bebav o s t (kretinizemt), v poznejšem življenju pri m, ko se zaradi tega pojavi golša v o s t in m i k s e d e m, in pri h silen porast, ki povzroča Based o v o v o b o 1 e n ji e. Otrok, čigar golšnica prirojeno vloča v kri premalo tiroksina, zastane v rasti, topo gleda, dobi tanke, sloke noge, toda napete ustne in trebuh, nagubano starikavo kožo in vdrt nosni koren. Shodi pozno ali sploh ne shodi, govoriti ne more, v prav hudih primerih ga je treba nebogljenca še v poznejših letih pitati —• žalostna slika bebčka, ki ga poznamo iz našega Pohorja in Kozjaka. Kadar se golšnica izrodi iz tega ali onega vzroka v poznejši starostni dobi, tako da vloča premalo tiroksina, tedaj hkrati močno naraste v golšo, in sicer v trdo golšo. Bolnik polagoma otopi, telesno počasno presnavlja, telesna toplina se mu zato nekoliko zniža, pod kožo se nabira sluzasta tekočina, ki mu podaja nekak zabuhel izraz; odtod imenujejo zdravniki to bolenje miksedem (mikse = sluz, oidema = oteklina). Ta bolezen bi se tudi pojavila, če bi bolniku izrezali vso golšnico ali če bi mu jo pokvarili — z nepravilnim obsevanjem. Povsem drugačen bolezenski značaj kaže človek, ki mu golšnica tako ali tako {večkrat se tu vmešava druga žlezica vi očnica pod možgani, takozvani podvesek) vloča v kri preveč tiroksina: vsa njegova presnova se pospeši, vse snovi, posebe tolšče izgorevajo hitreje, prvotna prijetna živahnost in duševna razgibanost preide prav kmalu v živčno zdraž-ljivost, srce utripa hitro in značilno' izbuljene oči dokazujejo, da so krvne žile in mezgovnice na dnu očnice prenapolnjene krvi. Zdi se, kakor da so takemu bolniku oči ob silnem nenadnem strahu — stalno1 osteklenele. To so glavni bolezenski znaki takozvanega B a se d ov ove g a bol en j a; tudi tu golšnica rada nekoliko zateče, a ostane mehka, mehka golša. Najzanimivejše pa je, da sta se bebavost in golšavost po nekaterih krajih nekako udomačili, pri nas n, pir. na Pohorju in Kozjaku, drugod v Evropi pò Osrednjih Alpah, Karpatih in Pirenejih, Učenjaki so' ta izredni pojav mnogo raziskovali; zdaj meni večina, da je v teh krajih zato golšavost doma, ker je v tleh, vodi, zraku in zato tudi v živilih, ki jih doma pridelajo, manj joda, oziroma jodovih spojin ko> drugod. Drugi zopet dolžijo hrano zato, ker ima premalo vitaminov iz skupine B (protine-vritični vitamini), ali dolžijo planinske osoje, kjer je premalo ultravijoličastih žarkov, ali d e d 1 ji i v o s t, neki govorijo celo o gOlšmih studencih, hišah, šolah, vojašnicah, kakor da bi bila golšavost nalezljiva. Vse kaže, da v tej stvari še ne gledamo jasno'. Oini, ki iščejo vzroke golšavosti v nedostatku joda ali jodovih spojin, se po pravici sklicujejo na naše jadransko1 obrežje, kjer res ne poznajo golšavosti, ker so v zraku in v zemlji zaradi morja vedno mrvice jodovih soli. Prav tako na splošno ni golšavosti v pokrajinah, katerih tla so nekdaj nastala kot morske usedline, n. pr. Apneniške Alpe, Kras, sploh veliki del Dravske banovine, kot usedlina nekdanjega Panonskega morja, in ki kot take vsebujejo iz morske slanice vedno malce jodovih spojin, Pohorje in Kozjak pa sestavljajo drugačne kamenine, kakor granit (pravilno tonalit), gnajs, blestnik in praskrilavec, ki so jih prej skupno nazivali pragorje, ker so mislili, da so se te kamenine ponajveč strdile iz žarje in da tvorijo prastare plasti zemeljske skorje. Zdaj trdijo zemljeslovci, da so tudi te kamenine (sicer nie vse), bile nekoč usedline iz vode, da pa so sie pod vplivom! vroče žarje pod seboj, ki je privrela iz zemeljske zno-tranjosti, tako preobrazile, da jim ne zaznaš več prvotnega lica. Moje zasebno mlnenje je, da je visoka toplina zemeljske žarje v dolgih vekih izgnala iz prvotnih usedlin skoro vse dokaj hlapljive jodove spojine, tako da ista zdaj Pohorje in Kozjak res joda revna. Če zavisi bebavost in golšavost od premajhne množine ti-roksina v krvi, potem se da temu kaj lahko pomagati; treba je pač zelo1 oprezno' dovajati krvi joda, ki ga nato golšnica pretvori v tiroksin. Pri bebčkih so najprej res poizkušali z majcenimi mrvicami joda; včasi so uspeli, kmalu pa so se pokazale tudi zle posledice. Zdaj poznamo učinkoviti hormon golšnice, tiroksin (prej so ga imenovali jodotirin); Anglež Kendall ga je leta 1919 izločil iz živalskih golšnic v kristalcih, Harrington pa leta 1929 čistega. Je to neka jodasta aminokislina. Zdaj lečijo bebavost s samim jodotirinom in dosezajo baje s tem zdravilom prav lepe uspehe; toda lečiti je treba trajno in zdravilo je drago, da se morejo z njim okoristiti pač le bogati poedinci. S primerno hrano se tudi nekaj doseže; tako priporočajo krešo, salato in česen, ki vsebuje izmed vse zelenjave največ joda, priporočajo dalje morske ribe, posebno1 slede (slanike) in jetemo (ribje) olje. Prej so zdravniki mislili, da je prav jod učinkovita sestavina jetrnega olja, zdaj pa vemo, da z njim dovajamo telesu pred vsem redkega protirahitičnega vitamina D. Zdravoslovci pa bi radi izlečili bebavost in golšavost v širokih narodnih plasteh, saj je v Osrednjih Alpah skoro vsak tretji človek golšar. Zato so predlagali, naj se živilom pridaja prav malo- natrijevega jodila v takem naslastilu, ki ga mora vsak človek uživati, to je v kuhinjski soli. Tako so Avstrijci dobili svojo jodirano' kuhinjsko sol, za njimi pa smo jo prevzeli tudi mi tu na severni državni meji. Preglej še enkrat povprečno krivuljo za tiroksin v krvi! Mogoče drži tvoja lastna krivulja že više nad njo, a si kljub temu še vedno zdrav in normalen; toda če uživaš preveč jodi-rane kuhinjske soli, lahko polagoma priđeš iz dežja pod kap ter se znajdeš nekega dne med pravimi b a s e d o v o v c i. Danes je splošno znano, da učinkuje že sama kuhinjska sol, zavžita v preveliki množini kot strup, kaj pa naj še porečeš o jodirani soli. Saj se vendar nismo vsi rodili v golšnih Osrednjih Alpah, da bi naša tiroksinska krivulja ležala pod povprečno mero ter bi jo bilo treba umetno dvigati z jodirano soljo. Človek potrebuje dnevno kvečjemu okoli 30 gramov kuhinjske soli, a še od teh gramov jih je nekaj že v mesu, jajcih, mleku, najmanj v rastlinski hrani. Jedi ne smeš nikdar tako osoliti, da prevladuje okus po soli nad drugimi! Zdrava golšnica pravilno deluje, če ji dovajaš s hrano dnevno 50—80 gam joda (1 gama je 1/100o miligrama ali 1/1000000 grama;) teh 50 gampa dovedeš telesu že, če zauži-ješ na dan samo 10 gramov j o dirane soli. 'Kaj pa mi more škoditi ta mrvica jodovega natrija v kuhinjski soli, tako se bo tolažil ta ali oni, kakor se na isti način ob merici alkohola tolažijo drugi. iPrav, prav, ko bi le ne bilo takozvane a n a f i 1 a k s i j e, to' je nenadno povišane občutljivosti za tak in tak strup. Če brizgneš budri pod kožo 1 miligram raztopljenega kurjega beljaka, bi deloval kot tuja beljakovina strupeno, toda živalca izloči takoj protistrupe in zato se ne pojavijo nobeni bolezenski znaki; če pa ponoviš isti poizkus črez 15-—20 dni z Vsoo miligrama, pogine živalca v nekaj sekundah. Čiebelarji so, kakor vemo, precej odporni proti čebeljim pikom in jih mnogo prenesejo; toda njih odpornost ima svoje meje in nov pik po tolikih izproži hudo zastrupitev. Kaj se tu godi, tega ne vemo; zdi se, kakor bi se strup' nekje nabiral; ko pa je zaloga zvrhoma polna, zadošča premajhna količina, da vsa zaloga prekipi, se razlije po telesu ter ga zastrupi. Tako je tudi z jodirano kuhinjsko soljo; dolgo, mogoče zelo dolgo jo lahko uživaš, črezmerno uživaš brez zlih posledic, nenadoma pa se pojavijo silni znaki Basedovovega bolenja. Res so se kmalu začeli oglašati tudi zdravniki, ki so svarili ljudi, naj ne uživajo jodirane soli. Na vseučiliški kliniki v Mjiirn-chenu so dognali v 37 slučajih, da se je po uživanju jodirane kuhinjske soli črezmerno razvila golšnica ter povzročila Base-dovovo bolenje, Nemški zdravniki zdaj ne puščajo v avstrijske kopeli in letovišča, kjer se običajno rabi jodirana kuhinjska sol, nobenega bolnika, ki o njem le sumijo, da se nagiba k base-dovovcem. Ker smo' že pri jodovih preparatih, oglejmo si še neke druge! Mnoge ustne vodice, zobne paste in dr. vsebujejo jodovih spojin, »razkužilnih«, kakor pravijo. Ogiblji se jih, če ne poznaš točno njih sestava, ki se navadno skriva za zvenečimi imeni. Za zobe in usta zadoščajo povsem: zobna ščetka, zmieljčeni zobni prašek in zelo razredčena raztopina alkohola ali vodikovega prekisa (H2 02), najboljša pa je kar mlačna voda, s katero si po drgnenju obilno izpereš in očistiš zobe in usta. Besedo še o raztolščilih. Saj veste, da vladajo danes med ženskim svetom vitke črte in tanki obrisi. Če si okroglega stasu, ti šepetajo ali tudi kričavo po časopisih priporočajo' tako' in tako raztolščilo, ne povedo pa, da ga navadno sestavljajo jodove spojine, ki sicer res pospešijo' telesno presnovo, tako da posebno tolšče hitreje izgorevajo. Povem vam pa, če bi bil še živ, ne hotel bi biti črez 10 ali 15 let v živcih take iztenjene »modne dame«. Na sliki 1. vidiš zaradi nazornosti v izrezih ob golšnici še štiri kakor riževa zrna debele, 2—5 centigramov težke žlezice obgolšnice, v resnici pa jih golšnica zakriva, Obgolšnice vločajo v kri zdrizast pobudnik paratirin, ki uravnava telesno toplino in urejuje telesno presnovo s kalcijem, ali recimo z apnom, ki po sebi širi in nekako hromi mišice, Če izrežeš ob-golšnice, se pojavi t e t a n i j a s silnimi krči, kakor sem to opisal v začetku tega sestavka. Naša Nabavljalna zadruga se vestno trudi, da preskrbuje svojim članom in njihovim rodbinam cenenih, dobrih in zdravih živil. Zato sem prepričan, da bo rada sprejela te-le nasvete: 1. V mesečnih cenikih naj točno navede, da prodaja avstrijsko j o d ir a n o sol, 2. Kakor za druge predmete, n, pr, za spraženo kavo, kakao in dr, naj' preskrbi tudi za to sol vrečice z istim natiskanim napisom, da bodo člani vedeli, kakšno sol kupujejo, 3. Za one člane in njih svojce, ki ne marajo jodirane soli ali ki je sploh ne smejo uživati, naj ima v zalogi tudi kreško zvarjeno sol, ki pa vsaj naj ne bo dražja od tuje, če že kot domač pridelek ne more biti cenejša, Basedovovcev med nami ni malo ; ni treba, da bi to število z jodirano soljo še pomnoževali. Naš prapor Kakor se je po vesoljnem potopu pojavila na nebu mavrica kot znak miru in sprave in kakor jo še dandanes po nevihti večkrat razpne mati narava v mogočnem loku na nebesnem obloku, tako je tudi na prvem povojnem kongresu mednarodne zadružne zveze l. 1921. v Baslu zaplapolala zadružna zastava v mavričnih barvah v znak pomirjenja in združenja vseh narodov kot simbol zadružnikov vsega sveta. Naš mavrični prapor je sestavljen iz osnovnih barv spek-truma, v katerem so zastopane vse barve vseh narodov in tako ponazoruje idejno združitev vseh narodov. T a prapor, ki se boči na nebu vse veke od stvarjenja sveta, bo tudi v naših vrstah plapolal večne čase. Pod njim se bomo: zbirali zadružniki vsega sveta ter skupno delovali za blaginjo in bratstvo vseh ljudstev. Pod njim bomo korakali z drugimi narodi tudi mi lepši bodočnosti naproti. Vsi za vsakogar, vsakdo za vse! bonboni karameli čokolada deserti Če dober poželiš si tek in pa življenje zdravo, mlado, omisli si najboljši lek: priznano UNION ČOKOLADO! A če te v grlu ščegeta in hripa straši po deželi, te bodo oprostili zla izborni UNION KARAMELI! Če pa še karamelov čar bi tu pa tam bil kdaj zastonj, kot zadnja pomagala stvar bo: KIKI-BRONHI UNION! Če simpatij si damice iskal doslej zaman s pokloni, še eno sredstvo, bratec, je: poskusi z UNION-BONBONI ! Morda ti pa za čustva ni in rad bi samo bežen flirt? V slučaju tem, zapomni si, pomaga UNION DESERT! ŠOLA IN DOM Da ne bo prepozno. Vsak otrok ima svoj poseben značaj, je bolj ali manj nadarjen, dovolj ali premalo razvit. Visi otroci istega razreda pa morajo predelati in si osvojiti isto snov, iti isto predpisano pot. Prenapolnjen razred in kratko odmerjeni čas ne dovoljujeta, da bi mogel učitelj v šoli postopati individualno, to pomeni, da bi pri podajanju učne snovi upošteval značaj in duševne zmožnosti vsakega poedinca ter se ukvarjal s posameznim otrokom. Radi- tega se more pač tudi dom potruditi ter pomagati šoli ki otroku. Žal, da se to godi le poredko. Ko se bliža semester, ko bo otrok kmalu prinesel izpričevalo, šele tedaj se nekateri starši spomnijo, da bi bilo dobro vprašati v šoli, kako kaj uspeva njih »študent«. No in če tedaj zvedo, da ni vse tako, kot bi moralo biti, se začne doma gorje. Očitki na levo in desno, razburjanje, otrok se sili k intenzivnejšemu učenju, nemir in strah rasteta iz dneva v dan tako pri otroku kot pri starših vse dotlej, dokler ni izpričevalo končno doma. Vse to nepotrebno razburjenje in strah bi starši lahko prihranili sebi in otroku, če bi bili redno ali vsaj pravočasno šli vprašat v šolo. Tedaj bi bili takoj v začetku zvedeli, kje otroka »čevelj žuli« im lahko pravočasno poskrbeli za primerno pomoč. V prvem začetku se da z lahkoto zamašiti vsaka poedina »luknja«, zadnje dni pa je to težje, ker se vrzeli množe in so vednoi širje. In če je otrok preveč zaostal, tedaj mora mnogo sedeti pri knjigah, kar je zdravju škodljivo*. Prosti čas, ki ga je imel prej za oddih in igro, se sedaj zelo skrči ali celo odpade. In čisto naravno je, da potem organizem od dolgega sedenja in. prenapornega duševnega dela oslabi. Ni čuda, če srečujemo tedaj na ulici majhne in velike študente vse blede in upadlih lic. Vsemu temu se izognemu z malo doibre volje. Pravočasno pojdimo vprašati v šolo in potem mirno doma pogovorimo z otrokom vse nedostatke in slabosti ter skušajmo tako pridobiti njegovo zaupanje in izpričevalo nas ne bo razočaralo tudi tedaj ne, če bi bilo slabo, ker zavest, da smo sami in otrok napravili svojo dolžnost s tem, da smo se potrudili, nas pomiri. Domače naloge. Marsikaterim starišem povzročajo nemalo skrbi in jeze. Mnogo se je že prelilo črnila zanje in proti njim, toda nič ne pomaga. Šola jih smatra za absolutno potrebne, brez njih se ne upa zadostiti zahtevam, ki se ji stavijo danes. Kakor prinašajo v hišo mnogo jeze in vznemirjenja, vendar imajo. domače naloge tudi mnogo dobrega na sebi. V domačih nalogah — če se za nje stalno zanimajo' — imajo starši najlepšo kontrolo o šolskih uspehih svojega otroka. V domačih nalogah se otrok izkaže, navaja se k samostojnosti. Tu se zrcali njegovo znanje, napredek, duševna zrelost in pridnost, oziroma nasprotno: zaostalost, neuspehi, lenoba, še ne dovolj razvita duševnost. Kakor vsako delo, tako vsebujejo tudi domače naloge premnoge vzgojne vrednote. S tem., da mora otrok izvršiti neko nalogo, mu je naložena dolžnost, da nalogo sploh izvrši in se tudi potrudi, da jo pravilno izvrši. S takim vsakodnevnim delom si otrok privzgoji najlepših čednosti, ki jih potrebuje v življenju, kakor so vestnost, točnost, red, temeljitost, skrbnost in končno radost nad uspelim delom, nad lastno močjo — znanjem. To. so čednosti, ki odtehtajo nadarjenost. Kdaj naj otrok doma dela? Takoj po jedi ne! Tudi zvečer ne! Najpripravnejši čas so popoldanske ure, ko je v sobi še svetlo. Če je naloga predolga, naj se napravi kratek odmor. Toda otrok naj se ne gre igrat od še nedovršene naloge. Sicer pa navajajmo otroka, da izvrši svoje naloge zaporedno in vestno, naj ne bo prepočasen, pa tudi ne površen. Važno je tudi, kje se otrok uči, kje dela svoje naloge. Od-kazati mu moramo najsvetlejši prostor. Sedi naj pravilno in tako, da prihaja svetloba od leve strani. Paziti je tudi, da ga drugi pri delu ne motijo, kakor mlajši bratci in sestrice, pomi- vanje posode, šivalni stroj, razgovor v njegovi bližini. Vse to moti in odvrača pazljivost otrokovo ter ga dela nervoznega. Starši naj izvršeno nalogo pregledajo ter napravijo svoje opazke, ampak dobrohotno in mirno, brez pretirane strogosti in vznemirjenja. Domače naloge vzamejo otroku vse premnogo prostega časa. Zato bi šola morala paziti, da otroka ne preobremenjuje, da ne daje preveč, pretežkih in predolgih nalog. Fantom Smatram, da je zadružništvo najboljše gibanje našega časa. Njemu naj bi posvetila svoje sile naša mladina, ki hoče služiti narodu. Če bi bil mlad, bi napravil tako. Upam pa, da bom tudi sedaj lahko kaj napravil za zadružniško stvar pri svojih doma. (Tolstoj v pismu na znanega zadružnika Totomianca.) mnoni Hudi uporabljajo in hvalijo že nad 50 let v Sfnot - juisto šmol-pasta čisti, barva, daje čevljem sijaj In konzervira usnje ,CLIO‘ ŠUMEČA LIMONADA v tabletah po 50 par je odlična brezalkoholna osvežilna pijača za staro in mlado. Izdejuje se iz prvorazrednih, zdravju koristnih snovi in je radi svojega izvrstnega okusa ter prijetno osvežujočega delovanja že mnoga leta nad vse priljubljena ZÜziSa^. KAKAO Hočeš dobri gospodinji lep napraviti poklon? kupi ji v trgovini Je KAKAO UNIONI Daj, da blažena poduha to dehtečo, rjavo snov, pusti, da nato jo skuha in ko zajtrk bo gotov bo družina te objela, striček boš ji in patron in zahvalo večno pela bo KAKAOU UNION! KRIMINALEN DOGODEK Minh P. G. Učitelj je prejel od igo sp oda N. N. pismo te-le vsebine: »Spoštovani gospod učitelj! Dogodek kriči do neba! Sicer sem človek, ki razumem otroške nagajivosti, toda kar se je včeraj pripetilo, presega že vse meje. Včeraj proti večeru, bilo je okrog šeste ure, sem poslal našega Julija k mesarju, toda fanta ni bilo od nikoder. Moja žena je bila v skrbeh in mislili smo že vse mogoče. Končno je prišel ves objokan. Trepetajoč po vsem telesu je pripovedoval, da sta ga napadla na cesti dva večja fanta, ga zavlekla v vežo, mu odvzela nožek, nakupljeno blago in ga še zaprla v neko pralnico. Kar pol ure sta ga držala v pralnici. Zahtevam, da oba fantalina eksemplarično kaznujete in da pride ta pripetljaj na prihodnjem roditeljskem sestanku na dnevni red. Ako ju boste samo ukorili, bom protestiral, ker nočem biti sokriv, ako bodo iz teh dveh potepuhov nekoč zločinci. Dogodek smrdi do neba! S spoštovanjem - N. N.« Okradla in zaprla v pralnico! To je -res višek! Toda kot učitelja ga to pisanje ni spravilo iz ravnotežja, kajti v predala ima še vse polno takih pozivov, ki kličejo na pomoč proti sirovosti današnje mladine. To so dokumenti nehotnega humor ja» Mbgoče je pa le kaj resnice, si misli učitelj in se loti preiskave. »Kdo sta tista dva velika fanta, Juliji, ki sta te včeraj napadla? « »Tonček in Borut iz četrtega razreda.« Julij je majhen, neznaten in bojazljiv sedemleten otrok,: tista dva »goljata«, ki sta ga napadla, okradla in zaprla, sta eno leto starejša. Učitelj pokliče oba »nadobudna nepridiprava«. dva majhna prebrisana fantiča, ki ne napravljata ravno vtisa »roparskih vitezov«, »Sedaj pa povejta popolnoma po pravici, kaj sta včeraj napravila z Julijem. « »Včeraj zvečer,« pravi Tonček, »sva srečala Julija na cesti. Pa sva ga vprašala: Julij, ali se boš igral z nama — ječo? ,Da!' je rekel in smo začelL« I »Jaz sem bil jetniški paznik,« se oglasi vmes Borut. »No, kaj si bil pa ti, Tonček?« »Jaz sem bil šofer n'a ,Zelenem Henriku'!« — Tako se naimreč imenuje policijski avto v N., s katerim prevažajo »boljšo gospodo« s policije v jetnišnioo, Tončkova mama je imela star otroški voziček, na katerem je vozila časopise iz mesta v predmestje. Zvečer usodnega dne je Tonček peljal prazen voziček, ki so ga bili otroci krstili za Zelenega Henrika, domov. Policijski voz in jetniški paznik, — torej je manjkal le še zločinec in ravno tediaj je prišel nasproti Julij z zavitkom, v katerem je bila klobasa. Iskrečih se oči sta mu razložila načrt in Julij je bil takoj pripravljen, da bo sodeloval pri kratkočasni in zanimivi igri. — »Popolnoma pravilno smo šteli, kdo naj bo1 zločinec in žreb je odločil Julija.« Seveda ni pri štetju bilo le golo naključje, ampak sta naključju pomagala. Tonček in Borut, da bi ne bilo njuna treba igrati podrejene vloge. Julij je torej prišel na Zelenega Henrika. Odhod! Skozi temno vežo na dvorišče in desno v pralnico. Toda stoj! Borut je v časopisu citai, kako je treba postopati z aretiranci, predno pridejb pod ključ: vsakega je treba prej preiskati. Torej so Juliju temeljito prebrskali žepe in mu odvzeli žepni nožek. Kakšen paznik bi bil to, ki bi pustil jetniku orožje! Nato sta razmišljala ali sme Julij vzeti s seboj v ječo zavojček s klobaso. Borut je branik svo je nazir anje in do-; kazoval, da bo moral Juliji od sedaj živeti ob kruhu in vodi. In tako sta se zedinila ter zaplenila deset dek klobase. Pred pralnico so Julija iztovorili, ga potisnili noter in vrata zapahnili, da je zaškripalo. Do tu se je vse izvršilo v popolnem soglasju in redü. Sedaj sé pa začne krivda jetniškega paznika in šoferja. Zelenega Henrika. Prijetnemu vonju okusne klobase, do tedaj vestna in stroga uradnika, se nista mogla ubraniti,. Dišeča klobasa pa mladostni apetit in zaplenjen nožek, to so bili trije tovariši kot volk, koza in zelje, katerim ni preveč zampati. »Galjota« sta si po kratkem obotavljanju odrezala tanek košček, kot bi ga bil s sabljo odsekal. Toda konferenca obeh malopridnežev o končni usodi klobase se je najbrže precej zavlekla (med tem je bilo klobase vedno m|anj) in Juliju v ječi je bilo že precej težko pri srcu, začel se je dreti in šele po dvajsetih minutah zapora je jetnik prišel spet na prosto. ; Sedaj so se v duši odpuščenega kaznjenca porajali interesantni psihološki pojavi. Ogledoval je močno okrnjeno1 klobaso in si dejal: tega absolutno ne moreš nesti domov, ker potem moraš povedati vse in obtožiti še sebe samega. Najbolje bo reči, da si klobaso izgubil. In res, ostali košček je še pred hišo vrgel za plot ter se v galopu zapodil z izmišljenim izgovorom po stopnicah. Na prvi stopnici ga sprejme razjarjeni oče z leskovko na hrbtu. Ako sedaj očetu poveš, da si klobaso izgubil, ti bo gorje, še ta hip ti bo oče nategnil hlače in obdelal zadnjo plat. Sedaj mioraš vso zadevo tako zasukati, da te ne zadene očetova jeza. »Oče, veliki fantje so me na cesti napadli, okradli im zaprli v pralnico!« Oče je tedaj prijel ubogega fanta z vso> ljubeznijo za tresočo se roko in ga odvedel v sobo. Vso svojo jezo je sedaj zlil v pismo. Mogoče je še isti večer sedel »Pri belemu volu« s stalnim omizjem v posebni sobi... Učitelj pa izroča sedaj na ta način vso zadevo javnosti. KR. DVORSKI DOBAVITELJI „SARDINA“ D. D. SPLIT Tvornice: Komiža, Velaluka, Trpanj, Postire Proizvodi : Sardine, skuše, tunine, fileti, ribje paste itd. Garantira, da so vsi proizvodi konzervirani v čistem olivnem olju najboljše kakovosti Zastoprnik za Maribor: IVAN POLANEC, SLOMŠKOV TRG 16, TELEFON 20-86 Viteškemu kralju Aleksandru 1. Ujedinitelju ob drugi obletnici smrti /. Ko bi ptiček bil in znal leteti bi, bi na Oplenac se spustil, kjer v grobu kralj naš spi. Nad grobom krila bi razpel kot zvest čuvar tam stal; in mile pesmice bi pel, da slaje bi On spal. 0 spavaj, kralj, pozabil Te Tvoj rod ne bo nikdar! Tam nisi sam, objema Te ljubezni naše žar. II. Minili dve sta leti, kar si nam, Kralj, umrl kar vsemu ljudstvu smeh je na ustnicah zamrl. Minilo spet bo leto, prešlo jih bo sto in sto; a narod Tvoj Te zabit o Kralj, nikdar ne bo. Živel boš v naših srcih, kreposti vseh prvak; živel boš v pesmih večno, največji naš junak. ŠTIRI DNI Vsevolod M, Garšin, — Ivan Matelič. Spominjam se, kako smo tekli po gozdu, kako so švigali izstrelki, kako so padale odstreljene veje, kako smo se plazili skozi glogovo grmovje. Krogle so padale pogosteje. Skozi gozdni obrobek se je pobliskovalo nekaj rdečega, svetlikajočega se. Sidorov, zelo mlad vojščak prve čete (»kako je zašel med nas?« mi je švignilo skozi glavo) je nenadoma počenil in se molče ozrl name z velikimi prestrašenimi očmi. Iz ust mu je curljala kri. Da, tega se dobro) spominjam. Tudi pomnim, kako sem na gozdnem obrobku, v 'gostem grmovju, zagledal — njega. Bil je velikanski, debel Turek, a jaz sem navalil naravnost nanj, čeprav sem bil slab in suh. Nekaj je tlesknilo in kot se mi je zdelo, je nekaj velikanskega švignilo mimo; v ušesih je nekaj zazvenelo. »Name je streljal,« sem pomislil. A on se je s krikom groze pritisnil s hrbtom h gostemu glogovemu grmu. Mogoče bi bilo obiti grm, ali od strahu je bil tako zmeden, da je lezel na bodeče Veje. S prvim sunkom sem mu izbil puško, z drugimi pa sem zasadil tja nekam svoj bajonet. Ne vem, ali je zarjovelo' ali zastokalo. Tekel sem dalje. Naši so kričali hura! padali in streljali. Pomnim, da sem tudi jaz nekolikokrat ustrelil, ko sem bil že zunaj gozda na poljani, Nenadoma ®e je razlegel glasnejši hura! in mi smo se hkrati pognali naprej. To se pravi ne mi, ampak naši, ker sem jaz zaostal. Zdelo se mi je vse nekam čudno. Še bolj čudno je bilo to, da §1 hkrati vse izginilo'; kričanje in streljanje je umolknilo'. Slišal nisem nič več, le videl sem neko sinjino ; morda je bilo to> nebo. Nato je tudi to izginilo. Še nikdar nisem bil v takem čudnem stanju. Zdi se mi, da ležim na trebuhu in vidim pred seboj le majhen košček zemlje. Nekoliko travnih bilk, mravlja, ki leze s sklonjeno glavo, nekaj plevlanske trave, to je ves svet. Gledana le z enim očesom, drugo mi stiska nekaj trdega, morda veja, na katero se mi opira glava. Grozno neprijetno mi je in rad bi se premaknil, a nikakor ne razumem, zakaj se ne morem zganiti. Tako mineva čas. Slišim cvrčanje kobilic in brenčanje čebel. Drugega nič. Napenjam vse sile, osvobodim desno roko' izpod sebe in opirajoč se z obema rokama ob zemljo se poskušam dvigniti na kolena. Nekaj ostrega, zbadajočega spreleti kot blisk vse molje teloi od kolen do prs in glave in zopet padam. Zopet mrak, zopet je vse izginilo v nič. i Prebudil sem se. Zakaj vidim zvezde, ki se tako svetlo lesketajo na temno sinjem bolgarskem nebu? Kaj nisem v šotoru? Zakaj sem zlezel iz njega? Poskušam se gibati in začutim mučno bolečino v nogah. Da, ranjen sem bil v boju. Ali morda nevarno? Tipam po nogi, kjer me boli. Desna kot leva noga je pokrita z usirijeno krvjo. Kadar se jih dotikam, je bolečina hujša. To je kot zobna bolečina: brez prestanka, ki zbada v srce. V ušesih zveni, glava je težka. Nejasno se zavedam, da sem ranjen v obe nogi. Kaj je prav za prav? Zakaj so me pustili tukaj? Ali nas niso morda Turki potolkli? Polagoma se zavedam dogodkov, spočetka motno, potem jasneje in prihajam do sklepa, da nas Turki nikakor niso porazili. Nikakor ne. Ker semi jaz padel (tega se sicer ne spominjam; a spominjam se, kako so vsi tekli naprej in jaz nisem mogel za njimi in je ostala le neka sinjina pred! mojimi očmi) — padel na poljano vrh griča. Na to poljano nam je velel naš mali bataljonski komandant, »Fantje, prodreti moramo do tja!« je kričal s svojim zvenečim glasom. In prodrli smo do tja. To pomeni, da nismo bili poraženi. Zakaj me torej niso odnesli? Saj je poljana vsa gola, torej je tu vse vidno. Prav gotovo ne ležim! sam tukaj. Streljali so zelo hitro. Treba je obrniti glavo in' pogledati. Sedaj mi je to storiti laže. Tedaj, ko sem se bil zavedel in videl travne bilke ter mravljo, ki je lezla z glavo navzdol in se poskušal dvigniti, tedaj nisem padel v prejšnjo lego, ampak se prevrnil na hrbet, Prav radi tega vidim zvezde. Pridvigam se, da bi sedel. To se vrši zelo težko, ker sta obe nogi prestreljeni. Večkrat sem že skoraj obupal. Končno se mi le posreči, da s solzami in z izbuljenimi očmi vendarle sedem. Nad menoj krpica temno sinjega neba, na katerem miglja velika zvezda in) nekaj majhnih, okrog mene pa nekaj temnega,, visokega. To je grmovje. V grmovju sem in mia niso našli. Čutim, kako se mi ježijo« lasje na glavi. Vsekakor, kako je to mogoče, da sem v grmovju, ko so me vendar obstrelili na poljani. Najbrže sem se že ranjen priplazil sem, ne da bi se bil zavedal. Čudno je le to«, da se zdaj niti ganiti ne morem«, tedaj pa sem se upal privleči v to grmovje. M)or-da pa sem imel tedaj le «eno rano«, a drugi izstrelek me je šele tukaj naredil popolnoma nesposobnega. Blede rožnate lise so se zazibale krog mene. Velika zvezda je pobledela, nekoliko majhnih je izginilo. Mesec vzhaja. Kako lepo je sedaj, doma! ... Neki čudni glasovi segajo do mene. Koit če bi kdo« stokal. Da, to je stok. Ali ne leži blizu mene še kak drug pozablje-nec, prav tako s prestreljenimi nogami ali s kroglo v trebuhu? Ne, stoki so prav blizu, a v bližini, se zdi, ni nikogar... Moj Bog, saj sem vendar to —j sam! Tihi, tožeči stoki. Ali mi je res tako hudo? Najbrže. Samo da ne pojmujem te bolečine, ker imam zameglelo, kot s svincem zalito glavo«. Bolje je, zopet leči in zaspati ter spati, spati, spati... Ali se pa sploh še kdajkoli zbudim? Tudi če ne. Nič zato. Ta trenutek, ko se pripravljam, da bi legel, osvetljuje kraj, kjer ležim, široka bleda lisa mesečnega svita. Kar zagledam nekaj temnega, velikega, ki leži kakih pet korakov od mene, Tu pa tam se odbija z njega svetel lesket. To so ali gumbi alt pa orožje. To je ali mrtvec ali ranjenec. Naj je, kar hoče. Ležem. .. Ne, ni mogoče. Naši niso« odšli. Tu so«. Namlatili soi Turke in ostali na tej poziciji. Zakaj pa ni slišati ne govorjenja ne prasketanja oglnjev? Gotovo od same slabosti prav nič ne slišim. A prav gotovo so« tu. »Pomagajte, ponlagajte!« Divji, zahripli kriki se mi trgajo iz prs, a nanje nikakega odgovora. Glasno se razlegajo v nočnem zraku. Vse drugo molči» Le cvrčki cvrčijo« neutrudno« kot prej. Mesec gleda žalostno name z okroglim obrazom. Če bi bil oni tam ranjenec, bi se zavedel ob takem kriku. To je mrtvec. Ali naš ali Turek? Ah, moj Bog! Ali ni to postransko? Sen lega na moje vnete oči. Ležim z mižečimi očmi, čeprav sem se že davno prebudil. Nočem odpreti oči, ker čutim skozi zatisnjene veke sončni svit; če odprem oči, me bo sonce vanje žgalo. Tudi je bolje, če se ne zganem ... Včeraj (zdi se mi, da je bilo to včeraj) so' me ranili; minil je dan, minila noč, minejo še druge in jaz umrem. Nič zato. Bolje je, če se ne ganemi. Naj bo tek> negibno! Kako bi bilo prijetno, če bi mogel zaustaviti tudi delovanje možganov. No, teh ne zaustaviš nikdar. Misli in spomini se prerivajo po glavi. Sicer pa ne bo to dolgo trajalo, kmalu bo konec. Samo v časopisih Ostane nekaj vrst, češ, naše izgube niso velike; padel je prostak dbbrovoljec Ivanov. Ne! niti priimka ne zapišejo; kratko porečejo, padel je samo eden. Neki prostak, kakor kako ščene. Jasna slika je zablisknila v mojem spominu. To je bilo- že davno; sicer je bilo vse moje življenje, tisto življenje, ko še nisem ležal tukaj s prestreljenimi nogami, davno, davno1... Šel sem po ulici, gruča ljudi me je zaustavila. Množica je molče stala in gledala nekaj belega, okrvavljenega, ki je žalostno cvililo. Bil je majhen, lep psiček: voz cestne železnice ga je povozil. Ujmiral jie prav tako kot sedaj jaz. Neki hišnik je razgnal množico, prijel psička za ovratnik in ga odnesel. Množica se je razšla. Ali odnese kdoi mene? Ne, leži tukaj in umiraj! A kako je življenje lepo! ... Tisti dan (ko se je bil ponesrečil psiček) sem bil srečen. Hodil sem v nekaki opojnosti in ta opojnost je imela tudi svoj izvor. Vi, spomini, ne mučite me, pustite me pri miru. Zašla sreča, sedanje muke .. . oi da bi ostalo samo to trpljenje, da bi me ne mučili še spomini, ki me nehote silijo, da primerjam. Ah, otožnost, otožnost! Hujša si od ran. Toda vroče postaja. Sonce žge. Odprem oči in vidim pri dnevni svetlobi iste grme, isto nebo. Tam je tudi moj sosed. Kako velik je! Spoznal sem ga, to je on sam. . , Pred mano' leži človek, ki sem ga ubil. Zakaj sem ga ubil? Tu leži mrtev, okrvavljeni. Zakaj ga je usoda prignala semi? Kdo je? Morda ima tudi on, kot jaz, staro mater. Dolgo bo zvečer posedevala pred vrati svoje ilovnjače in pogledovala na daljni sever: ne prihaja li njen nad vse ljubljeni sin1, njen delavec, njen hranivec? A jaz? Z menoj je prav tako . .. Celo menjal bi rad z njim. Kako je srečen: nič več ne sliši, ne čuti bolečin, ne smrtne otož- n,osti, ne žeje ... Bajonet se mu je zadrl naravnost v srce. Glej na obleki veliko črno luknjo, okrog nje pa kri. — To sem storil ■— jaz. Čeprav nisem hotel tega. Nikomur nisem hotel prizadejati zla, ko sem se šel bojevat. Misel o tem, kako bom moral tudi jaz ubijati ljudi, se me je nekako ogibala. Predstavljah sem si le to, kako bom nastavljal svoje prsi kroglam. In šel sem in jih nastavljal. No, in kaj! Glupec, glupec! A ta nesrečni fellah (po obleki se mu pozna, da je iz Egipta) — ta je še manj kriv. Prej kot so jih zgnetli na ladjo kot slanike v sod in odpeljali v Carigrad, ni slišal ne o Rusiji, ne o Bolgariji. Ukazali so mu iti in šel je. Če bi ne bil hotel iti, bi bil moral skozi palice ali pa bi mu bil kak paša vsadil kroglo v prsa. Premeril je na pohodu dolgo pot od Stamibula do Ruščuka. Mi smo napadali, on se je branil. Vidi se, da smo strašni ljudje, ki se ne bojimo njegove patentirane angleške puške, prodiramo dalje in dalje, a on se zgrozi. Ko je hotel zbežati, ga je neki prav majhen človek, katerega bi bil mogel ubiti z enim samim zamahom svoje črne pesti, naskočil in mu vsadil bajonet v srce. Kakšna je njegova krivda? In kakšna je moja čeprav sem ga ubil? Ali sem kriv? Zakaj me muči žeja? Žeja! Kdo-ve, kaj pomeni ta beseda? .Še tedaj, ko smo korakali skozi Rumuniijo ob grozni vročini 40 stopinj po 50 vrst na dan, nisem čutil take žeje, kakršno čutim sedaj. O, če bi že kdo prišel! Moj Bog! Prav gotovo ima moj sosed v tisti veliki steklenici vodo. A treba se je priplaziti do njega. Ali koliko truda me bo to stalo! Nič zato, moram! Počasi plazim. Noge se vlečejo1, roke komaj premikajo ne gibno telo. Do mrtveca je dva sežnja, zame sicer nič več, a vendar več kot 10 vrst. Kljub temu je treba lesti! V grlu mi gori in me žge kakor ogenj. Brez vode umrješ hitreje. Vsekakor, morda .. . Jn plazim počasi. Noge se zatikajo1 ob zemljo in vsak gib .povzroča neznosne bolečine. Kričim in stokam od bolečin, a kljub temu plazim dalje. Končno sem pri njem. Glej, steklenica ... v njej je voda — mlnogoi vode! Zdi se mi, da več od polovice. O, vode imam sedaj za dolgo ... do same smrti! Ti me rešuješ, moja žrtev!... Oprl sem se ob komolec in ■odvezoval steklenico, nenadoma pa sem omahnil in padel z obrazom na prsa svojega rešitelja. Od njega se je širil že močan mrtvaški duh. Napil sem] se. Voda je bila topla, a ne pokvarjena in bilo je je mnogo. Ob njej preživim še nekoliko' dni. Spominjam se, da piše v Fiziologiji vsakdanjega življenja, da preživi človek več kot teden dni brez hrane, samo vodo mora imeti. Da, tam pripoveduje tudi zgodbo ó samomorilcu, ki se je hotel umoriti z gladovanjem. Živel je zelo' dolgo, ker je pil vodo. No, in kaj? Tudi če preživim še kakih pet, šest dni, česa naj pričakujem? Naši so odšli, Bolgari so se razbežali. Ceste ni blizu. Nič zato — umrl bom. Namesto tridnevne agonije sem si naredil tedensko. Ali bi ne bil konec boljši? Pri mojem sosedu leži puška, izvrsten angleški izdelek. Treba je samo iztegniti roko, nato en gib — in konec. Patrone ležijo skoraj nä kupu. Ni mu uspelo vseh postreljati, Ali naj bi naredil konec, ali naj bi čakal? Česa? Rešitve? Smrti? Čakati, da pridejo Turki in mi bodo drli kožo z ranjenih nog? Bolje je, da se sam. Ne, ne smem obupati, do konca se bom boril, do poslednjih sil. Če me najdejo, bom rešen. Morda sG kosti nedotaknjene, tedaj me ozdravijo’. Zopet bom videl domovino, mater, Mašo. .. O Gospod, ne daj, da bi izvedeli vso resnico. Naj mislijo, da sem bil takoj mrtev. Kako jim bo hudo, če izvedo, da sem se mučil dva, tri, štiri dni. Vrti se mi; popotovanje k sosedu me je popolnoma izčrpalo. Tn zdaj še ta grozni smrad. Kako je počrnel... kakšen bo šele jutri ali po jutrišnjem? In zdaj ležim tu samo zato, ker se ne morem odvleči. Odpočijem in se zopet splazim na staro mesto; k sreči piha veter tja in odnaša od mene zli vonj. Ležim v popolni onemoglosti. Sonce mi žge obraz in roke. Nič nimam, da bi se pokril. Če bi se le kmalu približala noč; ta bo, kot se mi zdi, druga. Misli se zapletajo, potapljam se v sen, Dolgo sem spal, ker je bila že noč, ko sem se zbudil. Vse kut prej; rane bolijo in sosed leži prav tako velik in negiben. Nikakor ne morem, da bi ne mislil o njem. Ali sem res zavrgel vse milo in drago, korakal semkaj po štiri vrste na uro, trpel glad in hlad ter se mučil v vročini; ali res trpim tukaj te muke samo radi tega, ker je ta nesrečnež prenehal živeti? Ali sem sploh naredil kaj koristnega za uspeh vojne razen tega ubojstva? Ubojstvo, ubijalec .,. Kdo' je to? — Jaz! Ko sem se bil odločil, da se pojdem klat, mi mati in Maša nista branili, čeprav sta plakali za menoj. Preslepljen s to zamislijo nisem videl njiju solz. Tedaj se nisem zavedal (sedaj se pa zavedam), kako sem se obnašal do svojih bližnjih bitij. Ali pomaga kaj spominjati se? Preteklost se ne vrača. In kakšne čudne opazke je izzvala moja odločitev pri znancih. »Vidiš norca! Sili se, sam me ve ne kam ne zakaj!« Kako so mogli tako govoriti? Kako se ujemajo take besede z njih predstavo o junaštvu, o ljubezni do domovine in o drugem podobnem? Saj sem bil v njih očeh pravi vitez. A kljub temu nič manj kot — norec. In glej, odpeljal sem se v Kišinjev; natovorili so mi torni-ster in druge vojne potrebščine. Odhajam s tisoči, izmied katerih se jih je le nekaj prostovoljno nabralo, podobno kot jaz. Vsi drugi bi bili radi ostali doma, če bi jim bili dovolili. Vendar korakajo prav tako kakor mi, ki smo »zavedni«. Prehodijo tisoč vrst in se koljejo prav tako kakor mi, ali pa še bolj. Izpolnjujejo svoje dolžnosti, ne glede na to, da bi takoj vse vrgli in odšli — če bi jim le dovolili. Zavel je hladen jutranji vetrček. Grmovje se je zganilo in vzfrfotala je še napol dremajoča ptica. Zvezde so ugasle.. Temno sivo nebo je posivelo, prepreglo se je z nežnimi puhastimi oblački; sivi somrak se je dvigal z zemlje. Začel se je tretji dan mojega ... Kako bi to imenoval? Življenje? Agonijo?' Tretji... Koliko mi jih še ostalo? V vsakem primeru ne mnogo. Zelo sem oslabel in vse se mi zdi, da se ne bom mogel odstraniti od mrtveca. Kmalu mu bom enak in tedaj ne bova drug drugemtu neprijetna. Treba se je napiti. Pil bom trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer. Sonce je vzšlo. Njegov velikanski krožek, ki je ves razsekan in razdrobljen s črnimi vejami grmovja, je rdeč kot kri. Zdi se mi, da bo danes vroče. Sosed moj — kaj bo s teboj?" Že sedaj si strašen. Da, bil je strašen. Lasje so mu že izpadali. Koža, črna po naravi, je pobledela in porumenela; napihnjen obraz jo je tako nategnil, da je za ušesom počila. Tam so mrgoleli črvi. Noge, vklenjene v čevlje, so nabreknile in izza njih so silili velki mehurji, Ves se je napihnil kot gora. In kaj naredi sonce šele danes iz njega? Neznosno je ležati tako blizu pri njem. Vsaj malo se moram odmakniti od njega, kolikor naj me to stane. Ali bom zmogel to? Roko morem še dvigniti, odmašiti steklenico in napiti se; ali prestaviti svoje težko, negibno telo? Kljub temu se bom poskušal premikati, čeprav zelo počasi, čeprav le za pol koraka na uro. Vse jutro mi je prešlo v tem premikanju. Silna bolečina, ali kaj naj pomeni sedaj zame? Saj si niti ne morem več predstavljati občutkov zdravega človeka, ker jih ne pomnim več. Celo privadil sem se bolečinam. To jutru sem se odplazil za kaka dva sežnja in sem se znašel na prejšnjem mestu. No, dolgo se nisem koristil s čistim zrakom, če sploh more biti čist zrak šest korakov od gnijočega trupla. Veter je spremenil smer in prinašal k meni tako silen smrad, da mi prihaja slabo. Prazni želodec se mučno in krčevito stiska; ves drob se mi prevrača. Obdaja me smrdeči, kužni zrak. Obupujem in plakam. Popolnoma razbit in omamljen sem ležal skoraj v nezavesti. Nenadoma ... Ali ni to prevara zmedene domišljije? Zdi se mi, da slišim ... Ne! Pač, to je — govor! Topot konjskih kopit, človeški govor. Skoro bi bil zakričal, a neki strah mi je zadržal glas. Kaj pa, če so to' Turki? Kaj tedaj? K tem mukam se pridružijo še druge, groznejše; že ob misli nanje se človeku ježijo lasje še tedaj, kadar čitaš o njih v časopisih... Da, če bi bilo samo to, a ti ljude so za trpinčenje grozovito iznajdljivi. Končno pa, ali bi ne bilo bolje končati življenja v njih rokah kot tukaj umirati? Kaj pa če so to — naši? O, prokleto grmovje! Zakaj si zraslo okrog mene kot gosta živa meja? Nič ne vidim skozenj. Samo na enem kraju je prav majhno okence, ki mi dovoljuje pogled v daljavo, v globel. Zdi se mi, da je tam oni potoček, iz katerega smo pili pred bojem. Da, tam je mostiček iz velikanske skrli, ki je položena črez potoček. Gotovo pojezdijo črezenj. Govor je premolknil. Nikakor ne morem razbrati jezika, da bi spoznal, v katerem govorijo. Tudi sluh mi je oslabel. O, Gospod,, če so to naši.., Zakričim. Slišali me bodo tudi od potoka. Tako bo bolje, kot da bi padel v šape psoglavcem. Kaj je to, da toliko časa ne jahajo dalje. Nestrpnost me trpinči. Niti ne čutim več mrliškega smradu, kljub temu, da ni prav nič oslabel. Nenadoma so se na mostičku pojavili kazaki. Miodri kroji, rdeči našivi na hlačah, sulice. Pol čete jih je. Spredaj jaha na krasnem konju črno bradat častnik. Komaj je četa prehajala. potok, se je obrnil na sedlu z vsem telesom in zakričal: »Vdir, naprej!« »Stojte, stojte, za božjo voljo! Pomagajte, pomagajte, brateči!« kričim, Ali topot iskrih konj, zvenk sabelj in glasni kazač-ji govor je močnejši od mojega hropečega glasu — zato me ne slišijo. O, prokleti! V onemoglosti padem z obrazom na zemljo in glasno zajočem. Iz odmašene steklenice, ki sem jo prevrgel, teče voda, moje življenje, moja rešitev, odlog moje smrti. A to zapazim komaj tedaj, ko je ostalo v njej še kakega pol kozarca vode, drugo pa je popila žejna, suha zemlja. Ali si morem predstavljati otrplost, ki me je obvladala po' tem groznem naključju? Ležal sem negibno z napol mižečimi očmi. Veter je stalno spreminjal smer in je prinašal sedaj čistr okrepčujoč zrak, sedaj je naganjal name smrad. Sosed je postal danes strašen, da ni mogoče opisati. Ko sem odprl oči, da bi pogledal nanj, sem se zgrozil. Lic ni bilo več. Zdrsnila so že bila s kosti. Strašen1 koščeni nasmeh, večni nasmeh, se mi je zdel tako odvraten, tako grozen kot še nikdar, čeprav sem moral neštetokrat držati v rokah lobanje in preparirati glave, Ta skelet v kroju s svetlimi gumbi me je spravil v drhtenje. »To.je vojna,« sem pomisli; »tol je njena podoba.« Sonce pa žge in pripeka kot prej. Roke in obraz mi je že ves obžgan. Vodo, ki je bila še ostala, sem popil. Žeja me je tako mučila, da Sem na dušek popil vso vodo, ko sem se bil odločil, da jo popijem le požirek. Ah, zakaj nisem zakričal, ko so bili kozaki še blizu. Tudi če bi bili Turki, bi bilo bolje. Mučili bi me bili eno, dve Uri, a zdaj ne vem, še koliko časa bom moral tu trpeti in umirati. Mati moja, draga moja! Pulila si boš sive lase, z glavo boš tolkla ob žid, prekolneš tisti dan, ko si me rodila in prekolneš ves svet, ki si je izmislil vojno ljudem zä trpljenje. No, vidve z Mašo niti ne izvesta o mojih mukah. Z Bogom mati, z Bogom moja nevesta, moja ljubezen! Oh, kako težko težko, kako bridko! Skozi srce me spreletuje ,.. Zopet tisti beli, beli psiček. Hišnik se ga ni usmilil, udaril ga je z glavo ob zid in ga vrgel v jamo, kamor mečemo smeti in izlivamo pomije. Bil pa je še živ in je trpel še ves dan. A jaz sem nesrečnejši od njega, ker trpim že dolge tri dni. Jutri bo — četrti, potem peti, šesti... Smrt, kje si? Pridi, pridi! Vzemi me! No, smrt noče priti, da bi me pobrala, Tu ležim pod tem strašnim soncem in nimam niti požirka vode, da bi ohladil žgoče grlo, a telo se mi okužuje, Oin se je popolnoma razlezel. Miri-jarde črvov pada od njega. Kako mrgolijo! Ko bo že ves razjeden in ostanejo samo kosti in kroj, tedaj — bom jaz na vrsti. Tudi jaz bom tak. Mine dem, mine noč. Vedno isto. Dani se. Vedno enako. Mine še en dan ,. . Grmi šumijo in šumijo, tiho se pogovarjajo-»Umrješ, umrješ, umrješ!« šepetajo. »Ne boš videl, ne boš videl, ne boš videl,« odgovarjajo grmi z druge strani! »Da, tu jih nikakor ne zagledaš!« se je glasno razlegalo okrog mene. Zdrznem se in se v hipu osvestim. Izza grma gledajo name prijazne modre oči Jakovljeva, našega narednika. »Lopate!« kriči. »Tu sta še dva, eden je njihov.« »Ni treba lopat, ni me treba zakopati, saj sem še živ!« — sem hotel zakričati, a le slabosten stok spravim iz zapeklih ust, »Mjoj Bog! Kaj je res še živ? Gospod Ivanov! Fantje! Tecite sem, naš gospod je še živ! Pokličite doktorja!« Čez pol minute mi vlivajo) v usta vodo, žganje in še nekaj. Nato je vse izginilo. Enakomerno zibajoč se pomikajo nosilnice. To enakomerno-gibanje me uspava. Zbujam se, pa zopet zasuivaim Povezano rane me ne bole; neko nepopisljivo blažeče čustvo se razliva po vsem telesu ... Stoj! Položi na tla! Sanitejci četrte mene, naprej! K nosilnicam! Primi, dvigni! To poveljuje Peter Ivanič, naš lazaretni častnik, visok, subbi zelo dober človek. Tako je visok, da vidim v presledkih nje- govo glavo z redko dolgo brado in pleča, ko usmerim oči na tisto stran, čeprav nosijo nosilnice na ramenih štirje veliki vojščaki. »Peter Ivanič!« šepetam. »Kaj je, golobček?« Peter Ivanič se skloni k meni, »Peter Ivanič, kaj Vam je rekel doktor. Ali kmalu umrjem?« »Kaj mislite, Ivanov? Nehajte! Ne umrjete! Vse kosti imate cele. Takšen srečnež! Ne kost, ne arterija. Kako ste prebili te tri dni in pol? Kaj ste jedli?« »Nič.« »A pili?« »Turku sem vzel steklenico. Peter Ivanič, zdaj ne morem govoriti. Pozneje . ..« »No, Bog vam pomagaj, golobček, spite!« Zopet zaspim ... Prebudim se v divizijskem lazaretu. Oikrog mene stojijo zdravniki, usmiljene sestre in razen njih vidim še znan obraz petrograjskega profesorja, ki je bil sklonjen nad mojimi nogami. Njegove roke so krvave. Opravka ima z mojimi nogami in mi reče: »No, zahvalite Boga, mladi človek. Živ ostanete. Eno nogo smo vam odrezali; a to je malenkost. Ali morete govoriti?« O, morem govoriti in jim pripovedujem vse to, kar je tu napisano. Narava prebujena Anton Mohor • . Narava prebujena je kakor mlada žena, vsa dan in noč drhti, vsa dan in noč brsti. Ko solnce jo objame ti prav vsa krila sname in ljubiti se da prelestna zala vsa. In pride maj cvetoči, vse popje se razpoči deviška mati pa... detetu se smehlja. Slovenske gorice Janko Samec. 0 blažene naše Slovenske gorice, lepota Sent Lenarta, Svete Trojice, bogastvo Veržeja sred Murskega polja in prleška pesem in Židana volja! Tu v zgodnji pomladi s prešernimi cveti vsi griči so kakor za praznik odeti; pa kmetom v goricah poganjajo upi ter z drevja zlatnikov smejo se jim kupi. In kakor da pele bi hvalnico Bogu, oglašajo ptice se v polju in logu; škrjančki visoko se zibljejo v zraku, čebele brnijo po pisanem maku. Pa pride poletje in dnevi z njim vroči; na trtah visijo že grozdi smejoči, v preksončju se sadje po drevju kuha in žita zorijo in dajo nam kruha. Ko zemlja pod soncem umira \od žeje; čez hribe Bog s kanglico zlato prispe je in skrbno jo suče, neutrudno zaliva, da spet oživita brdo in njiva. Na jesen pa s hribov pojoči klopotci bahajo se v svet ko pravi mogotci; in v kmetskih domovih vrše se gostije, da vino se lansko iz sodov izpije. Potem pa nastopi sredina oktobra in letina vinska je zrela in dobra. Tedaj pa prikažejo v vsaki se rebri veseli trgači z noži in čebri. Konjiči z vozovi po cestah in klancih sopihajo živo ob starih očancih. Vmes vriskajo fantje, žarijo dekleta, saj se jim bogata ženitev obeta. Pa že smo pred zimo! Ob dnevih Martina kot iskra so živa že štajerska vina. In kamor te dobra usoda pripelje, v hramovih objame te rajsko veselje. Vsak dom, ki ponosito sred brd se košati, povabi prijazno, te k mizi bogati, kjer vina pijó se rumena ko zarja na zdravje družine in v čast gospodarja. A on, ko da dal bi srce Prlekije ti s čašo poslednjo, k slovesu napije še tebi kot gostu, v čast Bogu Očetu in v slavo deželi, najlepši na svetu. Satiričen sonet Janko Samec O mesto drobno, plitvo ko močvirje, kjer so se zbrali sami kruhoborci, da v dnevih lakote ko črni škorci drug drugemu populijo si perje. Kako iz tebe zrastejo naj borci duha, ki bo prodiral v vsemirje, ko vsem odrešenik samo oštir je, zalivajoč jim pamet z vina korci! Prav vsako noč se tvoji vinski hrami natrpajo z vseh vrst in barv filistri, kjer za svio/ rod, da se v svobodo zdrami, tepó ko klovni se v veseli burki... A z jutrom ti duha borivci bistri spet razgubé se v svet ko lačni ščurki! ZASLUŽEK ß |i||| I Jadvigin Š. V*' jiMtrtdJ' Mjater so mi pokopali blizu mesta. Ne sicer na pokopališču, ampak takole malo vstran, za plotom, češ dia ni umrla tako, da bi smela počivati v posvečeni zemlji. Očeta sploh nisem poznal. Samo mtoja sestra Anka ga je videla dvakrat, ko je bila še majhna in še mene sploh ni bilo na svetu. Rekla mi je, da je bil star, toda zelo dober. In lepo> je bil oblečen in obakrat je prinesel denarja in sladkorčkov. Moje, oči pa ga niso videle. Na materin pogreb namreč ni prišel. Zakaj ne, ne vem» Osemletno dete sem bil tedaj, Anki pa je bilo štirinajst let. Z materjo smo< živeli v lepi zidani hiši. Zelo visoka je bila, toda mi sipo stanovali čisto nizko, skoraj v zemlji. Smešno je bilo gledati skozi naše okno. Samo noge in mig, mig ter zopet noge in šljap, šljap. Vedno so se videle samo noge, kakor da bi bile glave ljudem nepotrebne. Dobro, v miru in v ljubezni smo živeli. Midva z Anko sva im,eia celo igrače. Ko je pritisnil pozimi hud mraz, so bile na edinem oknu našega stanovanja krasne cvetlice, ki so ostale na njem žive ves dan. Anka je vzela oglje in narisala na steno enake cvetlice, le da so bile te črne, one na oknu pa srebrno bele. Včasih pa je kapljala z okna voda, prav tako čista kakor iz oči najine matere. Najprej je nastala čisto majčkena kapljica, ki je naglo naraščala, dokler ni postala velika in lesketajoča se ter padla na tla. Nato je sledila druga, tretja ... in vedno se je ponavljala ista pesem: kap . .. kap ... kap ... Taka kaplja iz materinih oči mi je nekoč padla na lice. Tako topla je bila, skoraj pekoča, one z okna pa so bile ledeno mrzle in so večkrat zmrznile v dolge, dolge cime! Z Anko sva jih lomila in nosila kazat trgovcu, ki prodaja sladkorčke. Večkrat je prišla mati zvečer z dela praznih rok. Tedaj nama je pripovedovala. Tako krasno je govorila o majčkenih, ubogih ptičicah, ki nimajo strehe, mi pa jo imamo. Mrzel veter jih zajame in nosi s seboj, dò nas pa ne more in lačne morajo iti spat. Vse to nama ije opisovala tako živo, s takim sočutjem in s tako žalostjo, da sya si 'zaželela postati podobna tem božjim ptičkam, da bi tudi naju zeblo in da bi tudi midva legla lačna v mrzli kot. In ulegla sva se brez večerje, m'ama pa je še dolgo sedela in šivala. i ; Ko sva ostala po materini smrti sama, nama je bilo v začetku zelo težko. Kakor mlade mačke v gnezdu sva se stisnila in se nisva več razdvajala. Vso noč sva samo dremala v materini postelji, vmes pa je globoko zavzdihnil zdiaj ta, zdaj oni. Od začetka nisva bila lačna; preostali kruh je trajal še nekaj dni in v materini denarnici sva našla dva zlatnika. Ko sva jih porabila, mi je rekla Alnka: »Adamek, nie bodi poreden! Sedi tam, kjer je začetnica, kakor ti je pokazala pokojna mati, jaz pa grem služit denarja zate in zase!« Tako' je potekalo' leto za letom. Anka se je razvila v brhko dekle, a tudi jaz sem se pretegnil, četudi sem tanek in bled. Koi pa je začela veneti radi kašlja, so jo spodili, češ da z jetiko ogjraža zdrave ljudi. Dolgto sva stradala. Nazadnje jo je spravil v službo neki bogati gospod. Mjorala je biti zelo težka, ker je tako jokala, preden jo je sprejela. Anka je bila v službi vso noč. Ko se je zjutraj vračala, je imela krvave oči in je večkrat smrdela po vinu in tobaku. Spala je po dne, kolikor ni prejiokala. Zakaj, ne vem. Včasih pa mi je pripovedovala tako lepo kakor pokojna mamica, kako bo toliko, zaslužila, da se bom lahko naučil obrti in nato ne bo nič več hodila ponoči v službo. Za kamnoseka se bom izučil in postavil na materin grob spomenik, ki bo govoril vsem tako prepričevalno, kakor pokojna mati nama, da so trpeči in stradajoči ljudje enako kot kruha tudi pravice lačni. • • Jutro . Ivan Matelič Polje se pretegnilo je, gozd zavzdihnil, zgodnji veter zadnjo zvezdo je upihnil, v travi so sledovi solz objokane noči, vlaga, hlad po sončnih žarkih hrepeni. Vse nestrpno je. Poslušaj ptičji vrisk! Glej nad zlato goro prvih žarkov blisk! Iz globeli huškntt v nič je zadnji mrak, dan stoji na gori čil, spočit, krepak kot orjak ves silovit in bojevit. Svet pognal je kakor transmisija stroj, delo se napelo je, pognalo v boj. V to nestrpnost, v neučakan ta trepet sprožil mišic silo in duha polet človek borec, tvorec, videc, svečenik, vzornik, upornik, zlodej in svetnik. Pomladni večer Ljuban Slutnjak Na belem čelu hiše ko rdeč cvet, glej, se riše poljub večerne zarje. Dan sope tiše in tiše, blesteče kolobarje utripanja zožuje. Skoz okenca drobna, odprta, z zavesami belo zastrta, z ozar opojno diše, se v hrepenenju snuje ... In deklice z belimi prstki, kot s toplimi, nežnimi brstki po čelu in prsih se križajo. Iz dalje pa sanje se bližajo in s sanjami svetli prividi, s prividi nebeška omama. In vsaka začuti se sama in tiho zavzdihne: Daj, pridi, ti daljni, neznani, ti ljubi, odvedi na vrt me srebrni pod jablano divje cvetočo, poljubi, prižemi me vročo, ne daj te prelesti pogubi, ki v meni se rdeče razcvita, te luči nikar ne utrni, ki v meni se blaženo svita! A stene ko bele ograde uklepajo željne korake in kamrice tesno ko rake zapirajo ude jim mlade, ovirajo sanje cvetoče, da spletati ni jih mogoče v ljubezni opojna dejanja. Skoz zastorov svetle razpoke prihaja le hladni mesec in tihe, srebrne roke ovija krog belih tele see. A v dalji prihodnjost poganja, z rdečimi cveti se bliža, ljubezni raj jim vse bolj niža.. EPILOG F. T. Nebo je prižgalo svoje neštete lučke, ki prijazno migljajo v temno noč ... Iz dalje je slišati otožno rusko melodijo, Čisti glasovi se zlivajo v krasno harmonijo-. Lahka sapa jih zanaša, človeku se zdi, kakor da bi šla procesija: — Daleč so še! — Kmàin bodo tu! — Odhajajo! — Da, prav tako, kakor če bi šla procesija — na Sveto Goro! — tako se je zamislil mlad fant, ki je sedel na klopici v temni senci, pod visokimi drevesi, zavit v siv plašč avstrijskega soldata. Glavo je podpiral z desno roko in nemo zrl pred se v tla . .. Tam, nekje daleč, na toplem jugu je bila njegova misel. Z vso dušo se je vdal lepoti prekrasnih sanj. Druga melodija je udarila na njegovo uho, zategli unisono — »Gnam onamo ...« Skočil je na noge, plašč mu je zdrknil raz pleča — oči so plamtele, dvignil je roko — visoka, vitka postava, kakor iz kamna izklesana. Le hip je tako postal, kmalu se je spustil v tek navzdol... Tisti moment ‘je prihajala iz ozadja — ona. Začudena je obstala. Gledala ga je, tako visokega in vitkega, bil je kot bog ognja, sile, lepote. Srce ji je bilo hitreje. -— Že je iztegnila roko, zagrabila je — v praznoto ... Nekaj časa je še zrla v temino noč razočarana, a potem utrujena sedla na klopico . .. Precej glasne stopinje je niso zbudile. A)na Vasiljevna, jaz šem tukaj! Mirno je vstala. — Hvala Vam lepa, gospod Ivan, da ste prišli — ponudila mu je roko, katero je on rahlo stisnil in poljubil. — Prosim Vas, gospod Ivam, sedite! — Vidite, prav nič se Vas nisem ustrašila. In veste zakaj? Ves ta čas, kar ste tam doli peli s svolimi tovariši, sem mislila, da sedite tu pri meni kakor sedaj! — Oprostite gospodična, ali ste že dolgo tukaj? -— Ne, prav tisti hip, ko ste tako nenadoma planili pokonci, sem prišla in začudena obstala tik za vami. — Ah, potem že dolgo tu čakate, oprostite da sem bil tako malo obziren, vsega tega je kriva ona pesem. — Nič za to, saj vem, kako ljubite petje in tudi sem vam že rekla, da sem bila ves ta čas z vami. — Da, petje ljubim, silno ljubimi! Nobena umetnost ne vpliva tako silno name, kot ravno pesem. Ni s čopičem, ni s peresom ne more človek tako določno izraziti svoje duše, kakor ravno s pesmijo. — Gotovo ste tudi Vi slišali ono vašo> otožno melodijo, ki so jo mladeniči peli prej tam nekje za pokopališčem ta je mene povela tja daleč, daleč, v mojo domovino. — Zdelo se mi je, da sem na Sv. Gori, od koder je krasen razgled na našo ravan, tja do morja Adrijanskega . .. Videl sem mašo bistro Sočo, bele ceste, naše snežne planine, sive kraške skale, zrl sem naša zelena polja, prijazne griče in na njih bele cerkve z visokimi zvoniki. .. Vso krasoto svoje domovine sem imel pred sabo, vso njeno radost, in vso njeno bol... Oči so mu žarele, pripovedoval je tako živo, kot bi stavil pokrajino na platno. — O zgodovini teh belih cerkva ji je govoril, bajko, ki jo šepečejo naši sivi hrasti; o veselih vriskih planinskih pastirjev, o žuborenju potočkov, O' visokih, vitkih smrekah, o temnih borih ... Glas mu je zvenel kot srebrna struna, kakor če bi pel pesem o svoji domovini, tako ji je govoril. In ona je gledala v njegove iskreče se oči, ga poslušala z izredno pozornostjo, kakor da bi požirala njegove besede. Zvenele so ji kakor prekrasna, še neslišana melodija iz tujine, O' kateri je že večkrat sanjala in po kateri je tako hrepenela. — Na Sv. Gori sem stal, a po vijugasti cesti navzgor je šla procesija in lahki veter je prinašal do mene težke vzdihe, vroče prošnje vernega ljudstva ... Vse to sem videl in slišal, in zdi se mi da — poslednjikrat.. . Pri poslednjih besedah je plamen' v njegovih očeh ugasnil, glas je upadel in beseda — poslednjikrat — je; tako tiho .šepetajoče šla preko njegovih usten, kakor' onemu, ki umira in sklonil je svojo ponosno glavo. — Kaj vam pa je, Ivan? — prijela ga je ža roko. Komaj viden smehljaj je šinil preko njegovega lica — »Oprostite, gospodična Ana, da sem postal tako sentimentalen, prav gotovo Vas nisem mislil dolgočasiti. Vidim, da šem slak kavalir, ki zna ženske le plašiti.« — Vstal je. Sklonila je glavo... Tedaj se je skozi vejevje prerilo nekoliko svetlih mesečnih trakov, ki so božali njene debele kite, a v travi so blesteli srebrni biseri, ki so lili iz njenih oči, — Gospodična Ana, vi plačete? — Pokleknil je pred njo in jo prijel za roke — toda takoj je spet mrzlično vstal, žalostno-vzdihinil. Spet je sedel poleg nje, ona je naslonila svojo glavo na njegove rame in pridušeno ihtela... — Poglejte, gospodična, kako lepo blestijo zvezde! Ali slišite slavčka? —{Krasna noč, božanska, gorje mu, ki v taki noči plače, gorje mu, ki mora biti v taki noči sam! — Ali ste sami? — Sam sem, gospodična! Doma imam le mater, ki mogoče tudi plače. — Ali jo ljubite? — Ljubim, kakor more sin ljubiti svojo' mater. — Torej niste sami! — Sami sem, gospodična, vi me ne razumete. j—1 Jaz sem z vami in tudi jaz vas — Z odločno gesto je stegnil roko proti njej in žalostno rekelt Prepozno, gospodična, prepozno! Glejte, tudi jaz sem mislil prej napraviti to neumnost, pa prehitro sem se nečesa domislil. Ah, kaj bi dal za ta moment pred enim letom, pred enim mesecem! — toda danes je prepozno. In veste, zakaj je danes prepozno? Še nekaj ljubim. Svoje spomine iz mladeniške dobe, svoje tovariše, v krogu katerih sem bil deležen toliko veselja, in od katerih nie je odtrgala kruta roka te vojske. Mnogo, premnogo jih ni več, poginili so kakor zver na lovu, niti branili sé nisò, niti bežali. Kako naj bi dvignili roko proti onemu, ki jim je prinašal tako zaželjeno narodno svobodo, proti onemiu, katerega so se že v ljudski šoli učili spoznavati kot brata! Njih puške niso govorile, njih bajoneti niso okrvavljeni, vršili só svojo dolž* nost, kakor jim je velevala domovina: padli šo brez boja — junaki, mučeniki! A njih nedolžna prelita kri vpije do neba pó maščevanju in na nas, ki smo še ostali je, da poravnamo ta sveti dolg. Napolniti hočemo s svojimi trupli še one nezagrnjene jame, da bi ne prišlo spet isto gorje na naše potomce. — Tam na jugu Rusije, ob Črnem morju, tam nekje se zbirajo še ti ostali, ki so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za narodno ideale, katerih deviza je: »Ali s ščitom, ali na ščitu!« To so živi mrtveci, strašni v svoji osveti. In tja se odpravljam tudi jaz, mogoče jutri, mogoče po jutrišnjem odpotujem k svojim tovarišem, da še enkrat zaživim v njih krogu ono lepo dobo mladosti in skupno z njimi položim svojo glavo na oltar domovine. —* Torej je res da odhajate? — Da, gospodična, mogoče jutri, mogoče po jutrišnjem. — Ali si še mogoče ne premislite? — Ne, dovolj sem premišljal! — Vidite, gospod Ivan, zato sem vas povabila na sestanek, ker sem slišala O' vaši nameri in ker se za vas bojim, bojim se za vas, Ivan, — prijela ga je za roko — in ne pustim vas! — Anica, rekel sem vam že, da je prepozno. — Ne, še ni prepozno1! Pomislite vendar, kaj bi rekla vaša mati, — saj ve, da ste v ujetništvu? — Da, pisala mi je. — Torej vidite, in gotovo vas nestrpno čaka. Ali hočete, da doživi strašno razočaranje? In kaj porečejo' vaše zelene gore, vaše bele cerkve, bistre vode in vaš bajni gozd, kamor ste tako radi zahajali in se naslajali ob melodiji prirode. In jaz, jaz bom ... Naslonila je svojo glavo na njegova kolena. — Veste, kaj bodo rekli? —> Daj, pokaži nam, kje je tvoj, grob, da ga posipljemo z rdečim cvetjem, da g,a okrasimo z ia-vonovimi venci. Glej, tu leži eden, tam drugi in tretji in četrti! Ej, mnoigo jih je junakov, sokolov! Daj, pokaži nam svoj grobf Kaj, nisi bil ž njimi, ti — -— Ne, ne, Anica, ne morem! Da, pred letom, pred mesecem, ko še teh grobov ni bilo, tedaj da, a danes imamo1 še eno večjo dolžnost. — Ivan, ti si junak! Idi, izvrši svojo dolžnost in — vrni se, jaz te bom čakala! Ali smem? -T- Moj poslednji vzdih bo tvoje ime, Anica, — poljubil jo je na čelo. — Bog š teboj, Ivan! — Bog s teboj, Anica! PRED BITKO Kot otrpel val so stale nepregledne množice na holmih in so čakale na Šumečo plimnoi, ki jih zajame in povleče s seboj. Jeklo je rožljalo, konji rezgetali, orožje zvenelo. V močvirnati nižini so stali zavezniki. Oklepi in bajoneti stptisočev, plapoleči praporji in zijajoča žrela topov, ponosni polki mladega cesarstva, vsa gjonobeča posest zavojevalca dežel se je lesketala v :soncu, ki je prepajalo meglo in kliealo smrt. Pero zgodovine je čakalo na ime, ki so ga morale boreče se množice s krvjo in trpljenjem ižteptati iz žehteče zemlje. Že je bila pripravljena neizprosna usoda s kocko v roki. Z nagnjeno' glavo je sedel na belcu, desnico oprto ob bok in je govoril. Govoril je svojim zvestim, svojim vojščakom, ki jih je preustvaril iz smrdečega blata mrtvega časa v najetnike in nezadovoljne demokrate za voljno orodje svoje jeklene pesti in za službo njemu samemu. ». . . Ne bojte se smrti! če kljubujejo vojščaki smrti, jo preženejo v sovražne vrste...« Belec Velikega, Neranljivega se je vznemiril. Kratek potegljaj vladarja sveta in konj je vztrepetal in obstal. Napoleoni je premolknil, roka mu je trdnejše oprijela škripajoče usnjene vajeti. Belec se je pod njim zmanjšal, obrazi človeške množice so se zganili, cesarjeve ustnice, ostre kot rezilo, so postale tanke črte, oči so se zabliskale in •držale množico kot vkoreninjeno. Veliki vojskovodja, ki je hladno pretehtoval življenje in smrt milijonov, je pritisnil nogo ob streme, da bi se zdel miren. V zraku so krožile lačne vrane in nestrpno krakale. Parižani, »14. de ligne« so stali kot ukovani. Smeh in šala sta zamrla, Z malimi, kot jeklo bodečimi očmi je držal množice v napetosti, njihove poglede je vklenil v svojega, njihove misli je usmeril v svoje obličje. »Vojščaki, vašim rokam je usojeno, da izpremenijo obraz sveta!« Grmeč vzklik olajšanja obvladanih človeških množic, ki je težko čakala, da odstrani svoj pogled, je vzyiaioval črez gričevje itn prepodil smrtne vrane tja, kjer je stal sovražnik. Pritisk s koleni in vbodljaj z ostrogi je odtrgal belca z mesta. Vzklikali .so mn, zveri njeigove volje. Temna rdečica utrujenosti se je prikazala na Bonapar tove m mišičastem obrazu. Bitka je bila dobljena. »Maršal Ney, dajte povelje za napad!« ... Zamuda Ljuban Slutniak Čas na mojem licu je uklesal gube. Zbogom, ure mlade, moje ure ljube! . Kaj bi gorel v grozi, kaj bi: se le čudil: Ure sladke sreče, eh sem pač zamudtt! Sanjam o objemih, mislim na poljube, vroče in opojne — vse je plen pogube! Vem, zaman v minulost se oziram s tugo: Vse, kar šlo skoz čas je, več ne pride v drugo! Kaj zato, če so mi usta žejna, suha, če sem sam in beden bolj od potepuha: Kadar me objame in poljubi gruda —, kaj takrat mi mar bo sladkih ur zamuda! ZA KRATEK ČAS (Castor in Pollux.) Llk 6 7 8 9 10 Aksiom ®A=0A Prava pot Mesto zvezdic vstavi črke, da dobiš besede. Vstavljene črke — od zgoraj navzdol — dado smernico za pravo pot v E H* T * K * A H B O * R A * D A M E •f» P $ T H* A T T 1 * U $ 1 S A A B * B * B U R G O * A * A Č E T R * 1 ifi A * E R T R * O À O J K O K R * K O K R * Z •i* O O M P A * O * E * R S 1 draga kovina 6 kovina 2 instrument 7 pristojbina 3 zdravnik 8 vrsta aparatov 4 mavec 9 ptič 5 rasa črncev 10 žlahtni plin V diagonali nekaj, česar se veseli vsak zadrugar Ulomki n r b * c ' e' i ' r ‘ I “ j “ a —+ —+ I = ? m 1 e Poišči iz imenovalca imeni mest : Maribor-Celje ; po istem vrstnem redu jemlji črke iz števca Najboljša reklama Dol, rog, las, osa, sak, oha, alt V vsaki besedi spremeni po eno črko, da dobiš reki Konjiček e O, m e v e d i z i j 6 B 1 s e d J č g e e 1 e O. Aritmogrif 1, 14, 15, 18, 7 — 16, 18, 3, 6 — 15, 4, 10, 14, 17, 16 — 1, 7, 18, 20 — 8, 9, 10, 4, — 16, 6 — 19, 4, 11, 10, 3, 9, 2, 3, 6 — 13, 14, 10 — 19, 4, 11, 4: 1, 14, 5, 6, 7 — 20, 7, 6, 2, 4 — 17, 11, 18, 3, 9 — 8, 9, 10, 14 - 16, 6 — 19, 4, 11, 4 - 19, 4, 11, 10, 3, 9, 2, 3, 9 — 12, 9, 10, 14. Ključ: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 2, 6 = založba 8, 9, 10, 6, 11, 9, 12 = težak 13, 14, 15, 14, 16, 6 = pogreška 17, 18, 19, 9, 2, 3 = tlačan 20, 14, 7, 8, 6 = četa Križaljka 1 2 3 4 5 6 a 7 a 8 a 9 10 a 11 12 a 13 14 15 a a 16 D 17 a 18 a a 19 20 21 a 22 23 a 24 a 25 b 26 27 a 28 Vodoravno: 1. visoka šola, 7. Egipt, božanstvo, 8. veznik, 9. kratica za kem. element, 11. dvoživka, 13. osebni zaimek, 14. abesinski dostojanstvenik, 16. nižje božanstvo starih Slovanov, 17. bič, 18. poslanec, 19. sanje, 21. pomol, 22. veznik, 24. egipt. božanstvo, 25. predlog, 26. tipanje, 28. matematična veda Navpično: 1. pripadnik izumrlega naroda, 2. ploščinska mera, 3. darilo, 4. mik, 5. veznik, 6. sveta žival v Egiptu, 10. del roke, 12. elektroda, 13. del dneva, 15. ruda 16. glas, 18. plaha žival, 20. upanje, 22. tečaj, 23. čut, 25. pritrdilnica, 27. 3,1415.. Nagrade, Za pravilne rešitve zgornjih ugank razpisujemo večje število nagrad, ki jih bo določil žreb. Čim več rešitev, temi lepša bo nagrada. Rešitve smejo poslati le člani naše zadruge ali nijih svojci, a sanno eden na zadružno številko. Na rešitvi je treba navesti zadružno številko, ime in stanovanje. Rešitve je treba poslati, oziroma oddati v zadružni pisarni najpozneje: 1. februarja 1937. Celjski člani lahko oddajo v prodajalni v Celju. Posebna uganka Dajemo nagrado 1 par čevljev, žreb določi med pravilnimi rešitvami-dobitnika. Iz sledečih 36 zlogov sestavite besede 1. do 12., katerih začetne in zadnje črke, čitano od zgoraj navzdol, dajò stavek: a, če, da, dič, do, du, e, ge, hi, jour, kop, ku, li, lij, lja, ma, mas,, na, nal, ni, ni, ni, nje, no, nov, o, ra, ri, ru, srna, u, van, van, ve, vo. zo. Pomen besed: 1. mesto v Vardarski banovini; 2. francoski pisatelj; 3. Turki; 4. rudnik; 5. staro germansko pleme; 6. država v USA; 7. vrsta salate; 8. pripadnice slovanskega naroda; 9. pravi priimek sovjetskega državnika^ 10. dnevnik (franc.); 11. opis Jezusovega življenja in delovanja; 12. staro» babilonsko mesto. Kazalo Rodovnik dinastije Karadjordjevičev .................................. 6 Resolucija ........................... • 8 Gospodinjski dnevnik ................................................ 9 Kalendari j........................................................ 10—33 Dohodki in izdatki v letu 1937 ................................... 34—35 Ob 15. obletnici Zadružnega dela Antona Reherja....................37 Fanton: Zadružni pokret .je na pohodu . ‘..........................40 Prof. Jan Sed'ivy: Češkoslovaško zadružništvo......................46 Dr. Toyohiko Ka g ava in japonsko zadružništvo . .... . . . . . 52 Vršič Gabrijel: Ali specijalizirano ali pa integrirano zadružništvo . . 56 Povej: Kaj je zadruga? ............................................. 60 Prof. Lojze Bizjak: Žena in zadružna misel.........................62 Janko Furlan: 'Dečje zadruge.......................................66 Prof. Degen Friderik: Zadružništvo v Dravski banovini.................70 XV. redna skupščina Saveza nabavljalnih zadrug ... .... 82 Anton Reber: Poslovanje Nabavljalne zadruge drž. uslužb. v Mariboru 85 Kako postanem član in kake ugodnosti md nudi zadruga...............96 Kupujte za gotov dtenar!............................................ 102 Zadružno zavarovanje ............................................... 105 A. C.: Potreba nas adlružuje........................................108 Janko Furlan: Gospa Vidia............................................116 B. : Važna beseda gospodinji........................................128 Ivan Matelič: Borci................................................ 130 Bolgarska kuhinja o poletnem času . . .............................131 Poljanec dr. J. L.: Jodirana sol in drugo..........................133 Naš prapor :.........................................................140 Fanton: Šola in dom................................................ 142 Minit. P. G.: Kriminalen dogodek.....................................146 Viteškemu kralju Aleksandlru I. Ujedinitelju ob II. obletnici smrti . . 149 Vsevolod M. Garšin-Ivan Matelič: Štiri dni................................. Anton Mohor: Narava prebujena.............................................. Janko Samec: Slovenske gorice.............................................. Janko Samec: Satiričen sonet............................. .............152 Jadvigin Š.: Zaslužek ...................................... _ 1^3 Ivan Matelič: Jutro........................................................ Ljuban Slutnjak: Pomladni večer............................................ F. T.: Epilog .................................................. 166 Pred bitko .................................................... 170 Ljuban Slutnjak: Zamuda.................................................... Za kratek čas.............................................................. Vsak strokovnjak vam lahko pritrdi, da odgovarjajo izdelki > jCfudske tiskarne* d. d. v Mariboru, Sodna ulica 20 vsem zahtevam moderne grafike ter so tudi najcenejši Vlaj It ■ T S Comp Parafin arović w Priporoča cenjenim zadrugarjem svoje proizvode kakor: VSE VRSTE VOLNENEGA BLAGA ZA OBLEKE UNIFORME, PLAŠČE, KOSTIME ITD. Stalno velika izbira najokusnejših in modernih desenov, volnenih odej, robcev, Bere-kap, industrijskega in ročnega pletiva in tako dalje VSI IZDELKI SO IZ GARANTIRANO ČISTE VOLNE Brezkonkurenčne cene ! Neprekosljiva kakovost ! Garancija za stalnost barv! TOVARNA FRANC ZORN, družba z o. z. Lepodvorska ul. 23, LJUBLJANA VIL, Medvedova c. 32 izdelovanje kovčegov, aktovnic, šolskih map, nahrbtnikov, pasov, lovskih predmetov in potovalnih potrebščin BELI MANASTIR TVORNICA SIRA I MASLACA ima stalno na skladištu sve-žeg putra, Emmentalera, Ovarer sira, Trapista, Eida-mera i kutija Emmentalera „ALPES“ lčcepčit& Ut zUccu/fe! Ali Vas še ni nikoli pošteno glava bolela? Ali pa tudi veste, da je skoro vedno pokvarjen želodec povod takim bolečinam, ki se znajo včasih do neznosnosti stopnjevati ? I Temu se da pomagati! Najboljša pomoč bo tista, ki zlo izkorenini: Ko bode želodec zopet v redu, preneha tudi glavobol in slabo razpoloženje samo od sebe. Že 300 let se uporablja naravna ROGAŠKA MINERALNA VODA ali slatina pri vseh obolenjih in motnjah prebavnih, organov in to s sijajnimi uspehi. Učinkuje poživljajoče na delovanje želodca, pospešuje izločevanje prebavnih sokov in olajšuje iztrebljenje. Vsled pospešenega ‘presnavljanja se prenapolnjeno črevo izprazni in neprebavljeni ostanki hrane, katerih plini zastrupljajo ves organizem, se odstranijo. Rogaška slatina pa ne prinaša samo zdravja, ampak Vas tudi pokrepi ! Je izvrstna namizna pijača ako se jo pije samo, ali pa tudi pomešano z vinom in sadnimi šoki. PRI RAZNIH OBOLENJIH SE UPORABLJA : TEMPEL pri slabem apetitu, želodčnem in črevesnem katarju, pri lahkem zaprtju in slabokrvnosti. p STYR ! A pri kroničnem želodčnem in črevesnem katarju, pri čirih v želodcu in na črevesih. DONAT pri zaprtju, žolčnih kamnih, gihtu in sladkorni bolezni. Zahtevajte naša zdravniški preizkušena navodila, kako jo je treba uporabljati pri zdravljenju doma I Uprava zdravilišča Rogaška, Slatina Varaždinska industrija svife d d Varaždin TELETON159 - BRZOJAVI. „VI5“ NAŠI PROIZVODI: KREPDEŠIN, KREPSATEN, KREP MAROKEN, ŽORŽET MODNE SVILENE TKANINE, SVILA ZA PODSTAVU, Šalovi, marame od naravne i UMJETNE SVILE KUPUJTE DOMAĆU ROBU! HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR <3 Centrala: Maribor v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske Podružnica: Celje nasproti pošte, prej J užnoštajerska hranilnica Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najoolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno' TOVA RNA ZA K IS >procluUa< družba z o. z. LJUBLJANA ___ Natural kis 12% - Vinai kis 9%. Natural estragon kis za vlaganje kumare in sočivja 12%. Tehnično in higijenično najmodernejša kisarna v državi TOVARNA BUČNEGA OLJA Al&ect Stifyec SLOVENSKA BISTRICA Bučno olje, zajamčeno pristno, znamke „KRONA“, se dobavlja v popolnoma čisti kakovosti in brez usedline Glavno zastopstvo in skladišče: JOSIP HOLZMANN, Maribor, Maistrova 14 Telefon interurban štev. 24-84 Zahtevajte in proučite splošne pogoje in tarife „ ZADRUŽNEGA ZAVAROVANJA Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev za razne vrste življenskega, posmrtnin-skega in kolektivnega zavarovanja Zadružno zavarovanje Vam nudi najpo-voljnejše pogoje ter najcenejše tarife Vsa pojasnila bodete dobili v svoji zadrugi ali neposredno p r i ZADRUŽNEM ZAVAROVANJU CBeograd, Poenkareova ul. 21) Zadružno moka Doßiva se iz tnfirtov našega Saveza, hi se nahajajo v Molu in Adi, v Po• tisju, hjer uspeva najhol/ša pšenica. MCini izroče Četno looo vagonov m o ß e zadrugam Zadružna restavracija Najboljša in najcenejša hrana se doßiva v Zadružni restavraciji Saveza nahavljalnih zadrug državnih usfužhencev, Dečansha ufica 12. Za abonente ohed in večerja Din 38o’ - . Ohed Din 9'-, večerja 7' ~ Zadružno prenočišče Moderno prenočišče Cs centrafno hurjavo, z umi» vafnicami z mrzCo in topfo vodo v sohahj se nahaja v Beogradu v Dečanshi ulici 12 hot za* družna ustanova Saveza nah, zadrug drž, usfužh. fyc&ù'WVQi' cLé d. $éiA4? Prepričajte se o solidnosti naših izdelkov! Moški, ženski in otroški čevlji vseh vrst. Hišni čevlji in copate v najrazličnejših izdelavah. NAJNOVEJŠE MODNE KREACIJE PRVOVRSTNE UDOBNE OBLIKE Velika zaloga v prodajalni: fpÀa'ia/tii 1/ftacifoc fespasUa ut.7? Nakaznice izdaja Vaša zadruga v Mariboru, Rotovški trg štev 2 PODRUŽNICA KNJIGARNE LJUBLJANSKE UČITELJSKE TISKARNE MARIBOR Šolske in vse druge znanstvene in feposfovne knjige, zemljevidi, vse šolske tiskovine, šofske in pisarniške potreBščine, šolski zvezki in dnevniki, pisemski papir, črnila za šolo in dom. Barvice, čopiči, krede, radirke itd. ^ ^Jasnit", svettopisni papir za kopiranje načrtov Palača banovinske hranilnice, tel. 2628 SIEG i I EL & DRUG, Ljubljana PLETENI IN BOMBAŽEVI IZDELKI LASTNE MEHANIČNE TKALNICE SVITAVI ČSR,WIEN LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA ŠT. 108 v Ustanovljeno 1.1886 Uvoz kolonijalne robe / Veletrgovina s špecerijo / Velepražarna za kavo / Mlini za dišave / Glavna zaloga rudninskih voda >SIVA< MEHANIČKA TVORNICA ČETAKA, KEFA, ZUBNIH ČETKICA, METALA ITD. OSIJEK I. Fabrika trikotaže in rokavic SUMADIJA A. D. Beograd. Miloša Velikog ulica broj 92 Direkcija 25-1-72, knjigovodstvo 23-3-58, barvarna Umka 27 Izdeluje: Vse vrste moškega, ženskega in otroškega triko-perila od bombaža, svile jn volne, tako letno kakor zimsKO (podloženo). Vse vrste kožnih iri triko rokavic letnih in zimskih, moških, ženskih in dečjih podloženih in nepodloženih. Vse vrste finega svilenega perila in druge vrste konfekcije. Francoske beretke, dečje, moške in ženske v veliki izbiri. Cene zelo povoljne Pohištvo, posteljnina, tapetniški izdelki, preproge, linolej, zavese Strojna pletarna posteljnln žičnih vložkov. Izdelovanje posteljnih odej / Zaloga vsega tapetniškega pribora / Najnovejše tkanine za pohištva In zavese kupite po najnižjih cenah pri Tmhfo Hovak, Hlaüfrac Vetrinjska ulica 7 / Korofika cesta a / Telefon 2905 MLEKARSKA ZADRUGA NA VRHNIKI, r. z. z o. z. DRAVSKA BANOVINA Proizvaja polnomastni emendolski sir v hlebih po 80 do 90 kg j Surovo maslo znamke .KRIM" in mehki sir v Skatijicah tnamke .JAZON" / Zmerne cene, solidna postrežba I. 01. Obdliessnig veletrgovina papirja in tovarna papirnih vrečic Oliaribor, ^Badlooa ulica štev. 7 Telefon 24-48 / Poštni predal 48 prizn. najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin do*nau OzdeitU! Srklavec £jubljana-DTloste, {Kodeljevo 10 Brzojavke: Erklavec Ljubljana Moste/ Telefon interurb. št. 25-91 Trgovina naveliko In malo s kislim zeljem In repo lastnega proizvoda, dalje s krompirjem In deželnimi pridelki / Cene konkurenčnel Priporoča se. tvrdka GREGORC & Co. VELETRGOVINA ŠPECER. IN KOLONI J ALNEG A BLAGA Brzojavni naslov: Gregorc Ljubljana / Telefon 22-46 >HAG< TRGOVAČKO D. D. ZAGREB Kratka roba na veliko PRI NAKUPU MASTI, SLANINE IN OGRSKE SALAME PAZITE NA PRIZNANO NAJBOLJŠO ZNAMKO BANATSKI KARLOVAC MARIBORSKA MEHANIČNA TKALNICA IN APRETURA D&ct&c & 'CLfsiAtCj* MARIBOR PREDILNICA - BARVARNA „CETINA“ najveća jugoslavenska tvornica tjestenina i keksa OMIŠ SPLIT ZAGREB Telefon 3 ': ; _ Tèlefon 168 preporuća svoje produkte odlične kvalitete / Mustrov, kato--lozi i cjenici na zahtjev gratis T e e f o n ^64-94 TVRDKA JOSIP BAUMAN vefezganjarna, izdefovaknica ruma, konjaka, [ikerjev in sadnik sokov v St. Ikju pri MariBoru priporoča svoje izdeCke kakor: poznano pristno domačo sdvovko, raznovrstne tikerje, pekinkovec, rum, pristno dro* ženko, pravi naravni Brinjevec, tropinovec in gorski makinovec. Ceniki in vzorci na razpoCago! Pstyt&fo fne, kako sem vesela in zdrava, ker uživam vedno „ETA« ovsene kosmiče, ki krepijo mišice, pospešujejo prebavo in jačajo kosti! Nogavice, kratke nogavice in beret kape z znamko so najboljše! ZALETEL TRAN C ŽGANJEKUHA IN DESTILERIJA Št. Vidnacf Ljußljano Poštni či k. račun 14.094 / Telefon 8 Priporoča pristne kranjske klobase iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii priznane kot .specijaliteta* lastnega izdelka “E Na malo in veliko. — Po pošti in železnici. Brzojav: URBAS LJUBLJANA Telefon 33-22 Prva in najstarejša renomirana tvrdka M. URBAS (Lastnik M. Urbas). Ustanovljeno 1823 LJUBLJANA. SLOMŠKOVA UL. 13 poleg mestne elektrarne. Zaščitna znamka. Utisnjena na vsaki leseni Spili. JUGOSLAVENSKE TEKSTILNE TVORNICE MAUTNER D. D. Tkaonica i odio tiskare „Cosrnanos“ Sv. Pavel pri Preboldu / Predionica Litija / Skladište: Zagreb, Trg Kralja Petra 7 Gostilničarji! Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko Beanefti-t/Uta črnino s kruške gore v sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV Fruška gora, Sre m.Karlo vel Odlocitweya nomina za vrednost kake juhine začimbe je njena vsebina začimbnih snovi in njena finoča. Za najbogatejšo in najfinejšo med vsemi označujejo autoritete soglasno Maggi-jevo začimbo ki jo zato razumna in varčna gospodinja izključno uporablja. Zahtevajte vsled tega vselej in izrecno Maggi-jevo «začimbo ter pazite točno na to, da Vašo stekleničico napolnijo iz velike Maggi-jeve originalne steklenice z rumeno-rdečo etiketo na kateri se nahaja ime Maggi dfflechć 6J ■(■■■■IIIIIIHHillllHHHHIIIIIHHHillllHHHIIIIIHHHHIIIIIHHHHMIIHHHIMIIHHHilllllHHHIIIIIHHHHII barve, laki, firnejj in vse druge v to stroko spadajoče stvari Oliaribor, Qlaoni trg 20 OTocna in hitra postrežba Solidne cene KriWB USMRTI VES MRČES ! kot ruše, ščurke, mrčes v kuhinjah in kleteh, mravlje itd. Skrbite, da bo Vaš dom brez mrčesa! Praktična pršilna tuba (zašč.) Vam omogoča najudob-nejšo uporabo, ki si jo morete zamisliti V pr šil ni tubi Din 7*— JÜL VaS nadßigujejo /lodgane? Ljudem in domačim živalim zajamčeno neškodljiv. Se uporablja v mnogih državah z največjim uspehom. V prometu se nahajajo različni preparati, ki jih same ali pomešane med hrano uporabljajo za'vabo podganam. Žal pa ne izpolnuje vsak preparat glavnega pogoja, da bi bil ljudem in domačim živalim neškodljiv. Eno sredstvo pa, ki so ga priznani strokovnjaki odlično ocenili, je naš .Raxon usmrti vse podgane', ki zajamčeno učinkuje pri hišnih, poljskih ali vodnih podganah. .RAXON“ je odobren za prosto prodajo z rešenjem m'n. za soc. politiko in narodoo zdrava, srnit, odd. S. Er. 10231 z dna 14. V. 1936 Steklenice s škropilko ie od Din 15•— naprej! INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV D.D. Jarše, pošta Domžale Izdeluje vse vrste platna za krojače, prevlake za preproge, graola za zastore, platno za žimnice, belo laneno platno, brisače, brlsalke, namizno perilo, platno In bourett za obleke, za dame In gospode, platno za plahte, platno za siamnjače in vreče, sedlarsko platno,- platno za nahrbtnike Itd. ^ Vsi navedeni izdelki se dobijo v vsaki boljši manufakturni trgovini