številka 4 četrtek, 4. februarja 1993 70 tolarjev Do konca tedna ne bo večjih sprememb vremena. Nad Evropo bo vztrajalo območje visokega zračnega pritiska s središčem nad srednjo Evropo. Nad naše kraje priteka v višinah topel in suh zrak. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Kako vznikne pesem (otrokom ob 8. februarju) Pesem vznikne, ko je konec dneva, ko je glas še nem in nič ne veva o temi večera, o pastircih, ki jim je ubežala bela čreda. Prva pesem vznikne, ko mati vdihne v življenje tvojo jokajočo silo; od tod greš sam, sprva ped za pedjo in kmalu korak za korakom za njo. Druga pesem ti vzklikne življenje! Ta bi morala biti najdaljša, vetrovi so uzrli tiho zorenje, brezno sveta se odpira in manjša. Tretja pesem je večnost jezika, jezik besed sredi našega niča, jezik razumne živali in krika; pesem je jezik srčnega biča. Četrtič boš rekel: To je moj narod in vse manjši kos zelenega sveta, o vinu in smrti se poje povsod, a smo radoživa podstreha neba. S peto pesmijo nič več ne rečem, pride mutasti čas, ki me bo spočil -V čudovitem neredu sveta sem bil in to je vse - dokončna, zadnja pesem. ■ Ivo Stropnik ne bodo dobili tudi nove |--- oblasti. / BOJIM S sem 6d£n tistih,ki 2 NOVO VELENJSKO vlado... r 18 JELOVICA Celje, 063/25-881 Ravne na Kor.. 0602/20-175 SDP velenje 854-381 E A Titov trg 2 tel.: 851686 fax: 854 831 Brezposelni dobijo razliko! Premalo izplačana nadomestila za primer brezposelnosti, bodo poračunali. Zahtevke je treba vložiti individualno. _stran 2 Pogovor z novim velenjskim mandatarjem Srečkom Mehom O imenih 16. februarja. t _ stran3 So terme možne? Prijetni vasici Okonina in celi Zgornji Savinjski dolini se obeta zanimiva turistična privlačnost. _ stran 5 Državno podjetje - odpuščeni delavci SIP Šempeter je eno izmed slovenskih podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na republiški razvojni sklad. stran 6 Vse bližje stečaju Družba Les slovenjegraške Tovarne meril, še pred petimi leti ena najboljših tovarn v kraju, je v hudi stiski. stran 10 Medalje tudi v tujini Plavalci Velenja so bili izvrstni. Osvojili so 11 medalj. Najboljša sta bila Ajda in Andraž Valcl. stran 12 Oboroženi v novo leto Hišne preiskave, ki so jih opravili velenjski policisti v Bevčah in Vinski gori, so pokazale, da se nekateri obo-rožujejo. stran 13 Blišč, beda in kritike Zakaj pomoč na odpadu? Na Rdečem križu Velenje zatrjujejo, da ne delajo nič narobe, zato kritike niso upravičene. stran 14 Počitnice je zabelil sneg Občinska zs/eza društev prijateljev mladine Velenje ugotavlja, da so bile počitniške dejavnosti dobro obiskane. stran 20 Ali je prezgodaj? Že stari ljudje so vedeli povedati, da zima ničesar ne "šenka". Kako bo z letošnjo, seveda ne vemo, vsekakor pa vreme ni nič kaj zimsko, saj po poljih, kjer bi morala biti še snežna odeja, že zeleni. Tisti, ki imajo kaj zemlje so že pričeli opravljati prva pomladanska dela, ki so sicer na vrsti v drugi polovici februaija. Nekateri obrezujejo vinsko trto, ponekod so že pričeli z obrezovanjem sadnega drevja. Najbolj vneti ljubitelji regrata pa ob sončnih dnevih tudi že nabirajo to, z vitamini bogato in okusno solato. ■ Besedilo In slika:-er Stavka v šolah in vrtcih bo! Splošna stavka v vzgojnih in izobraževalnih zavodih ter raziskovalni dejavnosti, 10., 11. in 12. februarja, bo! V vrtcih bodo stavkali en dan, 10. februarja, tri dni pa v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah, dijaških domovih ter zavodih za spremljajočo dejavnost Tako se je odločil Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, ki se je sestal pred tednom dni in pregledal, kako so se o stavki izrekli delavci. Mnenje o tem, ali sodelujejo v stavki ali ne, so preverjali s tajnim glasovanjem. Skoraj 90 odstotkov delavcev v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, podobno pa tudi na območju, seje odločilo za sodelovanje v stavki. Kaj terjajo? Spoštovanje veljavne zakonodaje, januarsko osnovo za izhodiščno plačo v višini 26.526 tolarjev brutto in poračun premalo obračunane plače v času od junija do decembra, podobno kot je bila obračunana za delavce državnih organov. Skupaj z napovedjo splošne stavke je sindikat pozval vlado Republike Slovenije na pogovor o reševanju problematike plač v vzgojno - izobraževalni dejavnosti. ■ Milena Krstič-Planine Norice Z VSEH VETROV Celje za Velenjem CEUE - Vse kaže, da bodo tudi v Celju le dobili novega mandatarja za sestavo občinske vlade. Vse stranke, razen Zelenih, so se zedinile, da je Jože Zimšek (LDS) primeren kandidat za novega mandatarja, če je to res, se bo najbolje izkazalo Jutri, ko bodo na seji občinske skupščine volitve mandatarja. Usta predvidenih članov novega celjskega izvršnega sveta sicer Še ni "potrjena", vendar Je že bolj aH manj znana. Takonaj bi bil član zadolžen za gospodarstvo znani turistični delavec Leopold Pere, za drobno gospodarstvo Roman Gracer (LS), za urejanje prostora Damjan Vrečko (SKD), za varstvo okolja Ivan Eržen (LDS), za kadre Matjaž Železnik (SKD), za dmžbene dejavnosti Željko Cigler(SDP), za kmetijstvo Peter Vrisk (SLS), za finance Danica Dobršek, za notranje zadeve Niko Pirtovšek in za obrambo Miro Trbovc. ■ k nmm»mmmmmmmmmmm*»m»*»*»*mm»*mm* Koroška: do junija že pet tisoč brezposelnih? SLOVENJ GRADEC - Na Koroškem Je bilo konec decembra več kot 3.200 nezaposlenih. Že prvi mesec leta 1993 so odločbe, da so odveč, napisali dvesto delavcem v štirih družbah Tovarne Muta. Spiske ljudi, za katere ni ve dela, pripravljajo tudi v družbah nekdanje Železarne Ravne (tam naj bi bilo skupaj kar 700 ljudi preveč), v slovenjgraški Lesni (njen novi lastnik je sklad za razvoj), v Uteksu, Lesu in še kje. Ute-gne se zgoditi, da bo do polletja v občinah koroške regije že pet tisoč brezposelnih. Gospodarsko že precej izčrpana Koroška bo težko prenesla ta socialni udar, saj po drugI strani ni pričakovati novih investicij, ki W omilile vse večjo brezpo-slenost. m a. b. m*m**»»9mmm»mmm*mmmmm*mm»mmmmm* Še en priključek na obvoznico SLOVENJ GRADEC - Letos bodo na novo slovenjgraško mestno obvoznico zgradili še en cestni priključek. Ta bo namenjen predvsem prebivalcem največje stanovanjske soseske S -8, napravljen pa bo tako, da se bo na obvoznico mogoče pripeljati po podaljšani Ronkovi ulici. Most čez Mlslinjo Je že zgrajen. Zaradi spremenjenega prometnega režima v mestu bodo še letos rekonstruirali Iršičevo ulico In Podgorsko cesto. ■ A. B. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kdaj preimenovanje Titovega trga? VELENJE - Pobuda o preimenovanju Titovega trga v Velenju nI nova. Spet pa smo jo slišali na zadnjem zasedanju zborov velenjske občinske skupčlne. Na njej Je delegatka v DPZ Milica Kovač med zastavljenimi delegatskimi vprašanji In pobudami dejala, da je že prišel čas za odločitev glede tega vprašanja. Sploh pa po TV oddaji o Golem otoku. Predlagala je nekaj imen: Glavni trg, Mestni trg, Trg kulture. Na nek način je na zastavljeno vprašanje Kovačeve odgovoril na zasedanju velenjski župan Pankrac Semečnik. Dejal Je, da je to občutljivo vprašanje za kar precej Velenjčanov in da pri tej zadevi ne bi bilo dobro biti preveč zaletav. ■ tP IIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII Odslej poroke tudi uradno VELENJE - S sprejemom odloka o določitvi uradnih prostorov za sklepanje zakonskih zvez "na hitro" so poslanci na nedavnem zasedanju velenjske občinske skupščine uradno uvrstili mednje tudi prostore na velenjskem gradu. Praviloma naj biJih tu sklepali vsako prvo soboto v mesecu. Ob tem seje Matjaž Natek, predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj In delegat v DPZ, znova zavzel za to, da bi čimprej sprejeli še ustrezen dopolnilni odlok. Kajti, prepričanje, daje že čas, da bi pari lahko rekli odločilni DA tudi v Šoštanju. Z lepo poročno dvorano so se tu že pred leti ponašali. S prenosom "dejavnosti" samo v Velenje Je "odšla" tudi oprema. Sedaj nekaj lestencev, po njegovih besedah, visi v prostorih skupščine občine, nekaj stolov hranijo v Šmartnem ob Pakt. Pobuda Antona Lovreca, delegata v DPZ o tem, "da se sme sklepati zakonska zveza v Izjemnih primerih tudi na drugem mestu" (pomeni opraviti civilni in cerkveni obred v cerkvi), pa po obrazložitvi velenjskega župana ni uresničljiva. Tega zakon zaenkrat še ne dopušča. ■ tP ■■*■» tiiiiiiiadiiiifiiaii«! asa m V NSZS zbrali 7400 podpisov VELENJE - Iz NSZS, Naclonal - socialne zveze Slovenije so nam sporočili, da še naprej zbirajo podpise za razveljavitev Zakona o državljanstvu. Potrebujejo štirideset tisoč podpisov, s katerimi bi lahko v Sloveniji dosegli referendum o tem zakonu. Doslej so zbrali, kot sporoča Matjaž Gerianc, generalni tajnik in podpredsednik NSZS (v.d. predsednika je Florian Pegan), 7400 podpisov, ki Jih bodo v soboto, 6. januarja, pokazali tudi novinarjem. ■ mkp Ustavno sodišče ugodilo sindikatu: ssaassssjsasssssisssssisssissasisississssssssssisssjsss Brezposelni dobijo razliko! Brezposelni, ki so v času od 16. februarja 1991 do 30. novembra 1992 prejemali denarna nadomestila za primer brezposelnosti, bodo zdaj zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, lahko uveljavljali razliko. Ta jim pripada zaradi izplačanih prenizkih nadomestil, ki niso bila usklajevana v skladu z zakonom. Ustavno sodišče je torej vloženi zahtevi Svobodnih sindikatov Slovenije ugodilo. Odločba Ustavnega sodišča zajema obdobje od začetka veljavnosti novega Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je v veljavi od 16. februarja 1991. Brezposelni, ki so v tem času prejemali denarno nadomestilo, morajo vložiti individualne zah- tevke. Časa imajo šest mesecev od takrat, ko je bil sklep objavljen v Uradnem listu, drugače povedano, do 4. junija letos. V zahtevku, ki ga je treba vložiti pri pristojni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, je treba navesti podatke iz odločbe zavoda za zaposlovanje, na podlagi katere je brezposelna oseba prejemala denarno nadomestilo. Območna organizacija ZSSS Velenje bo po besedah predsednice, Mire Videčnik, svojim članom pomagala pri uveljavljanju tega zahtevka. Gre pa za precejšnje zneske, saj bo treba vrniti premalo izplačana nadomestila okoli 60 tisočim brezposelnim v Sloveniji in to za čas enaindvajsetih mesecev. ■ Milena Krstič-Planine Kmetijska zadruga Šaleška dolina aa«»*aaa**aaaa«aaaaaaaaaaaaaaa«*aam Vrhnike ne bodo "opustili" Težave pri proizvodnji mleka, še bolj pa neredno plačevanje obveznosti Mlekarne Arja vas je v prvi polovici preteklega leta mlekarje Šaleške doline prisililo k iskanju ustreznih rešitev. Ena od teh je bila odvoz mleka v mlekarno Vrhnika. Približno 40 odstotkov mlečnih tržnih viškov sedaj tu predelujejo v sire, 60 odstotkov mleka pa še vedno oddajo Mlekarni Arja vas. V zadnjem času se stvari v tej spreminjajo na bolje. Mlekarna Aija vas je namreč šaleškim mlečnim proizvajalcem poravnala vse obveznosti, razen decembrskih. Te namerava v naslednjih dneh. Vsem spremembah navkljub (življenskega pomena pravijo v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina) si ne bodo premislili. Zaradi interesa bodo ostali zvesti dobavitelji Mlekarni Vmika. Levji delež pri tej odločitvi pa "nosi" tudi dejstvo, da jih ta v hudih časih ni pustila na cedilu. Manj Rusov Število prebivalcev Rusije seje v letu 1992 rahlo zmanjšalo. To je ugotovil njihov državni urad za statistiko. V letu 1992 je v Rusiji živelo 148,6 milijonov ljudi, kar je 70.000 manj kot leto poprej. Razlog za zmanjšanje števila prebivalcev je zmanjšanje števila rojstev in povišanje števila smrti. Maribor - diplomatsko središče Slovenije? Veleposlanik ZDA v Sloveniji Alan Wendt naj bi med nedavnim obiskom v Mariboru predsedniku mestne vlade Antonu Rousu dejal, da bi bilo lahko ameriško veleposlaništvo tudi v Mariboru. S tem pa bi se morali strinjati, je nadaljeval, predsednik Kučan, premier Drnovšek ter zunanji minister Lojze Peterle. Ciper naseljen že pred 10.500 leti Sredozemski otok Ciper so ljudje naselili že pred 10.500 leti, tu pa so naleteli na raznovrstno floro in favno: predvsem na male povodne konje, ki so jih tako "vneto" uporabljali v prehrani, da so te male živali v velikosti svinje izumrle, sta odkrila arheologa Rolfe Mandel z University of Ne-vada v Omahi in Alan Simmons z University of Nevada v Renu. Arheologa sta na južni strani otoka na enem mestu odkrila preko 1000 kosov kamnitega orodja in številne ostanke kosti, ki pripadajo malim povodnim konjem, pritlikavim slonom in ptičem, ki pa niso mogli leteti. 500 milijonov znamk za Elvisa P resi ey a Menda se še nikoli v zgodovini ameriške pošte pred okenci ni gnetlo toliko ljudi, kot konec prvega tedna v januarju, ko so prišle v prodajo znamke z likom Elvisa Presleya. Državna poštna uprava jih je natisnila kar 500 milijonov. Najnovejše Elvisove znamke so dali v prodajo v Memphisu, v državi Tennessee, kjer bi pokojni kralj rock'n'rolla 8. januarja praznoval svoj 58. rojstni dan. Kupci so bili predvsem Elvisovi oboževalci, zlati mladina v usnjenih oblačilih in pričeskami izšetdesetih let, pa tudi vneti zbiralci znamk. Slovenj gradeč S proračunom skrajno preudarno Občinski proračun v Slovenj Gradcu bo letos razpolagal s 572,5 milijona tolarjev. To je le slabih dvajset odstotkov več denaija, kakor ga je skozi občinsko blagajno šlo lani. Zaradi tega so v vodo padle številne Investicije v družbenih dejavnostih In gospodarski infrastrukturi. Občinska vlada je pri sestavi osnutka proračuna predvidela, da bodo letos za splošno porabo dali 128,7 milijona tolarjev, za družbene dejanosti 304 milijone tolarjev, za naložbe v gospodarsko infrastrukturo 89,7 milijona tolarjev itd. Za vračila posojil so v proračunu rezervirali 38 milijonov tolarjev. Realno za okrog 40 odstotkov manjši proračun kot lani se bo občini Slovenj Gradec, kjer so zadnja leta dali pod streho več pomembnih naložb, hudo otepal . Potrebe so kar nekajkrat večje od možnosti. Samo za investicije v družbene dejavnosti bi v Slovenj Gradcu letos potrebovali 350 milijonov tolarjev, proračun pa bo lahko zagotovil le 90 milijonov tolarjev. Precej bodo priškrnili tudi naložbe v gospodarsko infrastrukturo, med drugim so preložili tudi gradnjo novega vodovoda. A.B. Varovanja naša prepotrebna Kadar kaka pregreta glava iz nekoč našega skupnega lonca zagrozi, da bodo uničili našo edino nuklearko, vstanejo lasje pokonci še tako zagrizenim zagovornikom odprave naše atomske pridelovalke električne energije. Pa seveda ne zato, ker bi želel nekdo drug "vojskovati z našim orožjem", zato seveda, da ne bi dobili Krškobila. In tako te dni ob sicer neprevetjenih vesteh, naj bi nas pred tem zlom varovali celo patrioti, prikimavajo celo tisti, ki sicer v Janši vidijo jastreba, in ki menijo, da imamo že dovolj orožja za našo obrambo. Ob potrebi po varovanju pred takimi neumneži pa se človek seveda nehote spomni, kje dobiti še kake druge vrste "patriote", ki nas bi obvarovali pred drugimi nesrečami in tegobami, ki prežijo na nas na najrazličnejših koncih naše sicer male države, ali pa kar nad našo državico v celoti. Za Šaleško območje nekateri vidijo "patriote" v čistilnih napravah, ki naj bi očistil Tešov dim. Ampak zdaj je napovedana vojna šele enemu bloku, "blokovskega" onesnaževanja pa je veliko. Zato bo boj z nesnago v zraku gotovo trajal še dolgo, morda tudi zato Zeleni ob zagovarjanju takega varovanja predlagajo tudi ustrezno zavarovanje, najbolj ogroženih ljudi. Da ljudem vsaj ne bo treba še plačevati zato, ker jih nekdo zastruplja. V drugem koncu našega območja imajo "finejše" težave, saj se bojujejo z nevidnim sovražnikom. Proti direktorju zdravilišča Rogaška Slatina so zaradi domnevne preveč rdeče barve že pred časom zagna- li veliko hajko, zdaj naj bi nad kolektivom spet visel uničujoči meč. Nekateri menijo tako zato, ker se je tam znašel nekdanji reševalec Elana Igor Triller. Seveda seje pred tako navidezno in "dobronamerno" nevarnostjo pogosto teže spopadati, še posebno, če se imajo taki podjetjebrižniki še za prave lokalpatriote. V Zgornji Savinjski dolini mnogi še vedno menijo, da bi jih moral kdo obvarovati pred Nivojem, Šoštanjčani pa, da pred preveč velenjskimi Velenjčani. Hecno je seveda tudi, če nekateri v še vedno ekološko možno oporečnem Čelju vzklikajo: "Bog nas reši nekaterih Zelenih!" No, morda taki vzkliki potihoma odmevajo še v kakem kraju. Seveda so tudi taki, ki jim ni všeč vlada, pa čeprav je šele začela vladati. Celjanom pa ni všeč vlada, kije sploh še ni. Že ko so "načuli", koga naj bi novi mandatar povabil k sebi, oziroma koga naj bi mu stranke "vsilile", so si bili na jasnem, da taka vlada že ne more občine izvleči iz blata. Seveda bi približno enako veljalo, če bi zvedeli za druga imena. Pri nas je pač tako, da ne potrebujemo le varovanja pred nekaterimi težavami, ampak tudi pred ljudmi, ki opozarjajo na težave in "težave". Pri tem pa nam tudi razni ameriški patrioti nič ne koristijo. Pred nekaterimi našimi gorečimi patrioti tudi ti tehnični patrioti odpovedo. ■ Kr 4. februarja 1993 •v BČM CM 3 Pomembni uspehi raziskovalcev Gorenja ■ »»»•»»»♦»♦••»»»♦••»••♦»»»••»»•»»•»♦•»•»•»•»»»»»s« Se boljši aparati ♦ Tržišču ponujajo boljše in ekološko manj obremenjujoče aparate ♦ Ob tem razvijajo mrežo, jih med sabo povezati in ta na način vzpostaviti inteligenten dom ♦ Svetovni trg je neizprosen in tisti, ki se želi obdržati na njem, mora svoje izdelke nenehno dograjevati ♦ Tega se v Gorenju dobro zavedajo, zato namenjajo razvojno raziskovalnemu delu veliko pozornosti ♦ V sodelovanju s slovenskim ministrstvom za znanost in tehnologijo, ki je prispevalo nekaj več kot 23 milijonov tolarjev, so v zadnjem času v Gorenju uresničili trinajst razvojno raziskovalnih nalog, ki so jih javnosti predstavili prejšnjo sredo. Uresničili so jih skupaj strokovnjaki Gorenja Gospodinjski aparati, Inove, Procesne opreme, Fakultete za elektroniko in računalništvo, Inštituta Jožef Štefan, EKM Ljubljana in ProSys Velenje. Med raziskovalnimi projekti velja posebej omeniti Slovenski dom. projekt je potekal pod vodstvom dr. Stanka Blatnika. Njegov osnovni namen pa je pripraviti slovenske proizvajalce opreme za dom za nastop na trgih razvitih držav v katerih se pripravljajo na vzpostavitev inteligentnega doma. V okviru projekta so razvili potrebna orodja in mreže, ki omogočajo medsebojno smiselno povezavo vseh gospodinjskih aparatov in naprav. Elektronsko komutirani elektromotor za pogon pralnega stroja, ki so ga uresničili pod vodstom Mirka Gaseija, zmanjšuje dosedanjo porabo energije, količino potrebnega materiala, daje pa tudi večji pralni učinek. Kmalu naj bi uvedli v Gorenju v elektronsko krmiljenih aparatih široke potrošnje nove senzorje, ki bodo zagotovili večjo ekonomičnost, funkcionalnost, zanesljivost in ekološko neoporečnost. Sem sodi elektronski vžig v plinski pečici in elektronski regulacijski sklop za hladilno zamrzovalne aparate, kar so razvili pod vodstvom Jakoba Koželjnika, razvijajo pa še elektronski sušilni stroj. Pomembne razvojne projekte so opravili na področju substitucije fluorklorogljikovodikov v izdelkih industrije hladilne in klimatske tehnike, pri čemer so težili za ekološko neoporečnimi materiali in sočasno upoštevali zahtevo po zmanjšanju porabe energije. Projekt sta vodila mag. Marjan Penšek in Dragica Camloh. Med ostalimi razvojnimi projekti velja posebej omeniti razvoj, zajemanje, zbiranja, transport in reciklažo fluorklorogljikovodikov v Sloveniji, s katerim bodo izpolnili vse mednarodne obveznosti na področju ravnanja s temi odpadki. Pod vodstom Rudolfa Kronovška so razvili dva tipa sesalnikov freonov, ki pomenita osnovo za ravnna-je s temi odpadki. Daniel Mrevlje je vodil razvoj sistema za merjenje temperatur v zamrzovalno hladilnih aparatih merjenih na proizvodni liniji. Naloga je pomembna, ker je za kakovost funkcionalnosti hladilno zamrzovalnih aparatov pomembno doseganje in vzdrževanje deklariranih temperatur. Nov sistem so že uvedli v proizvodnjo hladilnikov. Novi trendi na področju kakovosti so narekovali razvoj sistema za merjenje temperature v shranjevalnih prostorih hladilnikov in zamrzovalnikov v proizvodnem procesu. Projekt je izdelan pod vodstvom Marka Agreža. Poleg omenjenih nalog, ki so za ohranjanje proizvajalcev na razvitih svetovnih trgih, izjemnega pomena, so v Gorenju predstavili še naslednje projekte: Komponenze za kontrolne in merilne namene (dr. Stanko Blatnik), Razvoj gospodinjskih aparatov in procesov proizvodnje z uporabo Tagushijevih metod načrtovanja procesov (Matjaž Marovt), Inteligentni merilni pult (mag. Gorazd Lipnik), Določanje površinskih porazdelitev temperature pri go-sposinjskih aparatih (Zorko Mohorko), Optimiranje parametrov pri kontrolnem preskušanju varnosti gospodinjskih aparatov na proizvodnem traku (Evrin Seršen), Razpoznavanje in zmanjšanje hrupa gosposdinjskih hladilno zamrzovalnih aparatov (Nikola Holeček). Nekaj dosežkov razvojno raziskovalnega dela so v Gorenju že vnesli v proizvodnjo, največ pa jih bodo predstavili na bližnjem sejmu Domotehnika, ki bo februarja v Koelnu. ■ Mira Zakošek J A JSJMrfiJM Poslanstvo Sinjega galeba in naloge "botrov H Ne vem zakaj, toda meni se je zdelo kot očitno znamenje po nepotrebnem poudaijene majhnosti, ko smo minuli konec tedna tako pozno oznanili domači intuji javnosti, da odslej imamo koga, ki bo branil naše morje in našo obalo, če bi ini dovoljto bilo potrebno. Že res, da imamo kar v neposredni soseščini dovolj razlogov za to, da smo glasni in da opominjamo, da pa se ob tem šopirimo s trinajst metrov dolgo regatno jadrnico, ki da je prvo plovilo pravkar ustanovljene slovenske vojne mornarice, je pa nemaro le pretirano debela in preveč podobna znamenitemu vicu o albanski mornarici. In ugotovitev, da smojo primerno krstili za Sinjega galeba po znameniti istoimenski bratovščini, kar današnji rabi pri memo simbolizira njeno upornost in boj za pravičnost, se mi tudi zdi za tačas prepoceni romantizem. Naj imam prav ali ne, dejstvo je, da zdaj imamo združeni odred obalne obrambe, da napovedujemo njegovo kadrovsko in materialno krepitev, daje seveda prav, kerm smo ga dobili in daje razpredanje o tem, ali je prav, da smo okoli tega naredili toliko hrupa ali ne povsem nepomembno. Povsem nekaj drugega pa je vprašanje, ali je prav, da ob posebej občutljivem istrskem delu slovensko-hrvaške države meje še nismo uspeli ustvariti pogojev za tako sosedstvo, nad katerim ne bo nenehno visela preteča nevarnost usodne zaostritve. Že res, da imamo morja komajda za vzorec, toda to ne more in ne sme biti razlog za to, da največkrat pozabljamo, da ga sploh imamo in da se takšna ab- stinenca kajpak prevečkrat odraža v odnosu, ki ga kažemo do vsega z njim v zvezi. Tako daleč smo prišli v tej "kontinentalnosti", da se je celo državnemu parlamentu Piše: Jože Krajnc zazdelo potrebno sprejeti resolucijo o pomorski usmeritvi Slovenije. Kot da imamo moije šele od včeraj. Kot da bi se naprimer dokazanemu moškemu v zrelih letih nenadoma zazdelo potrebno, da svojo okolico za vsak slučaj opozori na svojo "moško usmeritev". Tako pač je in ker je, se lahko zgodi, da se še vedno ne zavedamo pravšnje teže omenjene nevarnosti. Incidente na morju beležimo kot po tekočem traku, v teh zgodbah so ob nedolžnih ribiških barkačah začele nastopati celo vojaške raketne topovnjače, skratka iz na videz nedolžne iskrice lahko zaradi mnogih drobnih banalnosti zdaj zdaj izbruhne ogenj s pogubnimi posledicami. Bog ne daj, da bi se zgodilo! Zatorej še enkrat! Fantje iz odreda združene obalne obrambe so nam že potrebni in slabo bi bilo, če bi mislili drugače. Botri, ki so jih prišli krstit in ki so s svojo prisotnostjo na krovu počastili tudi Sinjega galeba pa naj čimprej poskrbijo, da se bo vedelo vsaj to, kje je črta, ob kateri varujemo, kar je našega. Čisti računi ponujajo mnogo manj nevarnosti usodnih zmot. Celjsko območje Javna dela bodo "zaposlila" 168 delavcev Med 13 programi javnih del, kijih bodo letos izvajali v Celju, je eno tudi širšega regijskega značaja. V projektu "Projektiranje novih delovnih mest" bo sodelovalo 40 brezposelnih s celjskega območja. Bodo zrasla nova gojišča ostrigarjev, bodo ti brezposelni oživili že propadajočo domačo obrt? Gospodinjske aparate v Gorenju nenehno dograjujejo, Izboljšujejo njihovo kvaliteto In zanesljivost (fotografija Hlnko Jerčlč) V Celju so odločeni, da tudi letos nadaljujejo z javnimi deli, ki so dobra oblika za vsaj začasno zaposlovanje brezposelnih delavcev, pomenijo pa tudi priložnost, da opravijo delo, ki jih sicer morda ne bi, so pa potrebna. Še pomembnejše pa naj bi bilo, da s tako pomočjo dajo potreben zagon nekaterim mladim podjetjem in z aktiviranjem nekaterih programov vzpostavijo možnost redne zaposlitve nekaterih nezaposlenih. Tako so za letos pripravili trinajst programov: deset je novih, tri pa so začeli že lani, letos naj bi jih nadaljevali. Med temi je tudi en program, ki presega občinske meje. V programu "projektiranje novih delovnih mest" bonam- reč sodelovalo skupaj 40 brezposelnih delavcev s širšega celjskega območja; iz celjske občine jih bo 20. Tudi ta program so pričeli že lani in je že dal nekaj otipljivih rezultatov in to tako pri vzpostavitvi novih podjetij kot pri novih zaposlitvah. Cilj programa je prav ta: odpiranje novih delovnih mest, "odpiranje" obrti in podjetništva. Med taka opravila pa sodijo tudi možnosti novih gojišč gob ostrigarjev, oživljanje domače obrti; udeleženci bodo tudi sodelovali pri revitalizaciji objektov naravne in kulturne dediščine pa tudi pri pripravi novih programov javnih del, programov samo-zaposlovanja in podobno. In kaj vse naj bi še delali letos v okviru javnih del v celjski občini? Urejali naj bi brežine nekaterih vodotokov, čistili in uredjali park na Dobrni in okolico celjskega Starega gradu, sodelovali v projektu "Razvoj dodatnih in primarnih dejavnosti na vasi", čuvali premoženje in ljudi, opravljali arheološka raziskovanja, tudi letos naj bi razvrščali zbrani material v skladišču celjskega rdečega križa, varovali otroke in urejali oziroma odstranjevali arhitektonske ovire, nekatera dela pa naj biopravljali tudi ob letošnjem letu turizma Pri tem je bilo zbranih želja in potreb veliko, vendar pa vsa dela za tovrstne delavce niso primerna. Tako naj bi po sedanjem programu v okviru javnih del čistili in urejali nasade po (predvsem obrobnih) krajevnih skupnostih. ■ (k) Pogovor z novim velenjskim mandatarjem Srečkom Mehom • K«««««««««***««**««««*«««««««««««**««««**««««**«««*««**«*«**««*«««*'«**«««**** Prijatelji prijateljem in za prijatelje Dober teden je od izvolitve novega mandatarja za sestavo predloga liste velenjskega izvršnega sveta. Prav toliko je stara tudi novica, daje to Srečko Meh. Tako je dolžnosti predsednika upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč občine Velenje, predsednika ZKO Velenje, člana komisije za volitve in imenovanja pri Skupščini občine Velenje, predsednika Društva šaleških likovnikov dodal še mandatarsko. Pred izvolitvijo je svojo odločitev (najbrž bolj v šali kot zares) komentiral:"To je najneumnejša odločitev v mojem življenju. Se takrat, ko sem se poročil, nisem storil takšne neumnosti". Sicer pa je o vlogi, nalogah, programu,... takole odgovarjal na naša vprašanja. Zmagali ste s precejšnjo večino prisotnih delegatov. Čemu pripisujete to? Srečko Meh:" Najbrž so njihovi odločitvi botrovala tri dejstva: to, da že kar nekaj časa delam v občinskem prostoru na najrazličnejših področjih; drugo pripisujem programu. Ta je bil, po moji oceni, takšen, daje v njem našlo svoje mesto več delegatov in strank; tretji in najpomembnejši razlog pa je dogovor s strankami pred zasedanjem skupščine o skupnem nastopu pri izvolitvi mandatarja. Da ni več časa za igre z glasovi, so mnogi spoznali in me podprli. Zmagal sem s 5 glasovi več kot to zahteva pravilnik (41, dobil 46)." Mar dogovor s strankami med drugim pomeni tudi to, da boste v velenjsko vlado povabili katerega od svojih "neuradnih" protikandidatov? Srečko Meh: "Najbrž kako drugače ne bo šlo." Kaj boste storili sedaj s preostalimi vašimi dolžnostmi? Srečko Meh: "Najbrž bo treba odstopiti." Pri predstavljanju svoje programa ste na zasedanju zborov velenjske občinske skupščine govorili o treh točkah oziroma o petih okvirnih ciljih. Srečko Meh: "Izhodišča, programski cilji in prednostne naloge so tiste tri točke, okvirni pa: funkcija proračuna, delovanje IS in upravnih organov, sodelovanje IS in skupščine občine Velenje z njenim predsednikom in predsedstvom vred, potem je tu programski sklop in prednostne naloge- tisto, kar bi bilo treba najprej narediti." In kaj je to? Srečko Meh: "Dogovor s strankami, ki so izrazile podporo skupnim programskim ciljem pri sestavi in delu IS. Potrebno se bo seznaniti tudi z dejanskim stanjem." Že lahko govorite o kakšnem imenu, ki se bo znašlo na vašem predlogu liste za sestavo IS? Srečko Meh: "V tem trenutku to ne bi bilo modro. V poslovniku in statutu piše, da so člani vlade tudi sekretarji sekretariatov upravnih organov. Ker nameravam predlagati zmanj- šanje števila članov, moram prej preveriti zasedbo na teh dolžnostih, njihove naloge in kaj se da narediti. Zelo pomembno pa je zame, da bodo člani skupine, ki bo delala v IS, lahko delali drug z drugim." Kdaj lahko pričakujemo listo? Srečko Meh: "Če ne bo posebnih zapletov, 16. februaija." Bili ste med zagovorniki tega, da smo v občini Velenje doslej premalo narediti za njeno uveljavitev v širšem slovenskem prosstoru. Srečko Meh: 'To sem še danes. Toda, prodornost nam ne bo pomagalla, če ne bodo naše akcije skupne, če se težav ne bomo lotili s prave strani in jih znali pravilno povedati, predstaviti ter nakazati smeri reševanja. Resnica mora biti prava, prevečkrat to ostaja le v našem krogu." Vlada pod vodstvom Franja Bartolca je vsem kritikam navkljub' 'zdržala'' več kot dve leti. Bo tudi vaša? Srečko Meh: "Mislim, da bo delala po svojih najboljših močeh, se izpostavljala demokratičnemu preverjanju v skupščini. Zavore, ki bi preprečile delovanje IS, so možne. Sam sem optimist. Ob primerni sestavi vlade, programski podpori strank in delegatov v skupščini, bomo lahko opravili naloge kot je -na primer- delitev dote ob določitvi novih občin. Kar pomeni- šli bomo narazen kot prijatelji in bomo tudi v prihodnje radi prihajali drug k drugemu." ■ T.Podgoršek Računalniški izziv Zgodovina računalnikov H Dr. Stanko Blatnik V 30 letih tega stoletja so se začeli ustvarjati pogoji za uresničenje Babbageovih idej. Neodvisno drug od drugega so raziskovalci na različnih koncih sveta začeli iskati rešitve, ki so se pokazale kot pravilne. Tako je v Nemčiji strojnik Zuse leta 1935, najkasneje pa 1936, prišel na idejo, da naredi večnamenski računski stroj z uporabo dvojiškega in ne desetiškega sistema. Naredil je prototip stroja, ki gaje imenoval Zl. Zasnovan je bil na dvo-jiškemu sistemu, imel je še pomnilnik in nekaj, čemur bi lahko rekli centralni procesor. Poleg tega je imel tipkovnico za vnos podatkov in vrsto žarnic, ki so kazale rezultat v dvojiški obliki. Zuse je nadaljeval delo in naslednji stroj je bil Z2 v katerem so bila mehanska stikala zamenjana z elektromagnetnimi releji, tipkovnica za vnos podatkov pa je bila zamenjana z luknjanim trakom. Zanimivo je, da se je Zuse srečal z elektrotehnikom Schreye-rom, ki mu je predlagal, da namesto elektromagnetnih relejev uporabi elektronke in če bi bila ta ideja uresničena, bi veijetno druga svetovna vojna potekala povsem drugače (mnogi menijo, da je angleški računalnik, ki je služil dešifriranju nemških tajnih sporočil, zaveznikom prinesel zmago). Približno v tem času ko je Zuse s svojimi skromnimi sredstvi končeval svoj ZI je mladi profesor matematike Aitken sprožil zamisel o večnamenskemu računalniku, ki naj bi uporabil magnetne releje. Za razliku od Zuseja, ki je štartal od nič, je Aitken upošteval Babbagejev projekt analitičnega stroja in je od T. Wat-sona, direktorja IBMa, za ta projekt dobil milion dolarjev. Računalnik, ki seje imenoval Mark I je začel delovati v Harvardu leta 1943. Pravijo, daje bil prava pošast dobrih šestnajst metrov dolg, dva metra in pol visok in je imel nič manj kot milijon sestavnih delov. Na drugem delu sveta v Britaniji so v največji tajnosti delali na razvoju elektronskega računalnika od začetka vojne. Prvi, ki so ga pognali decembra 1943 je računal s pomočjo dva tisoč elektronk in hitrost čitalnega papirnatega traku je povečana na pet tisoč znakov na sekundo. S pomočjo njega so dešifrirali sporočila, ki jih je ustvarjal nemški stroj Enigma za katerega so Nemci bili prepričani , da ustvarja nerazrešljive šifre in so ga uporabljali do konca vojne. V istem obdobju so Američani podobno kot Angleži v veliki tajnosti konstruirali na Pensilvanijski elektrotehniški fakulteti večnamenski računalnik, kije dokončan leta 1947. Dobil je ime "Elektronski številčni integrator in kalkulator" ( Elektronic Nu-merical Integrator and Calculator - ENIAC ) in s tem strojem se pravzaprav začenja obdobje računalnikov. ENIAC je bil velik stroj sestavljalo ga je devetnajst tisoč elektronk. Porabil je toka za celo majhno elektrarno in zaradi toplote, ki jo je oddajal, so ga morali ves čas hladiti. A kljub temu je ENIAC deloval uspešno in zelo hitro. Imel je pa nekaj pomanjkljivosti, predvsem majhen pomnilnik in čeprav se gaje dalo programirati, je bilo preklapljanje z ene naloge na drugo precej zamudno. Zadnjo pomanjkljivost je odpravil eden od največjih matematikov dvajsetega stoletja Johan Von Neumann. Na postaji v Aberdinu je Von Neumanna slučajno srečal H. Goldstina, kije sodeloval na projektu ENIAC. V pogovoru je Von Neumann omenil težave, ki jih pri projektu načrtovanja jedrskega orožja povzroča računanje, ki je tako zamudno. Ko mu je Goldstine omenil da bi novi stroj ENIAC lahko zelo naglo računal se Von Neumann začel zanimati za računalnike. Priključil seje projektu ENIAC in predlagal, da se programi shranijo v računalniku. Z realizacijo Von Neumannove ideje so računalniki postali dinamični, prilagodljivi sistemi za obdelavo podatkov, ki so zmogli celo vrsto nalog. Kotsmoomenili so bili prvi računalniki uporabljeni predvsem v vojski. Vendar so po drugi svetovni vOjni računalnike začele uporabljati velike firme. Bili so koristni stroji, a izredno dragi, tako daje kazalo, da jih bo zelo malo. Odkritje tranzistorjev in nadaljnji razvoj mikroelektronike je omogočil, daje cena računalnikov padla, velikost seje zmanjšala, hitrost računanja neznansko pospešila, prišlo je do tako hitrega razvoja, kot nikoli v dosedanji zgodovini. Vse to pa je omogočilo najbolj razvitim deželam sveta, da prestopijo v postindustrijsko družbo v kateri presežek vrednosti ustvarja znanje in ne fizično delo, kot je govoril Marx. Socialistične države so vztrajale na tej Maraovi dogmi in v devedesetih letih tudi propadle. Če želi država Slovenija preživeti, je nujno, da čimprej opravi prehod v postindustrijsko družbo. Za ta prehod so potrebna predvsem znanja iz področja računalništva. Cilj te serije člankov je, da del teh znanj približamo vam in da vam svetujemo kje lahko pridobite več znanja s tega področja. Upamo, da bomo v tem tudi uspeli. Sociološki vidiki privatizacije podjetij Zakon po eni strani retroaktivno posega v že izvedena lastninska preoblikovanja v obliki revizije, po drugi strani pa je naravnan tako, da omogoča nadaljno divjo privatizacijo. Glede na to, da zakon ne vsebuje prednostnega odkupa delnic s strani zaposlenih in da še ni sprejet zakon o soupravljanju, bo proces lastninjenja preko razdelitve delnic med državljane RS potekal v smeri izgube delnic majhnih delničarjev v korist večjih, ki bodo na ta način prišli do premoženja bistveno ceneje, kot če bi bila privatizacija odplačna. Primer oškodovanja družbene lastnine Neko družbeno podjetje v Velenju je zašlo v poslovne in finančne težave, zato so podjetje zapustili najpomembnejši kadri. Preostali del zaposlenih, ki nima perspektive na temelju lastnega dela, je izpeljal naslednji projekt lastninskega preoblikovanja: Družbeno podjetje - mati je ustanovilo štiri hčere, v katere je vložilo kapital v obliki stvari in sicer neprimičnine, osnovna sredstva in drobni inventar, zaposleni pa vsak po 1000 SIT. V vsaki hčeri sodeluje od 3 do 5 zaposlenih. Razmerje kapitala v hčerah je: Hčera A -vložek matere 99,89% - vložek zaposlenih 00,11 % Hčera B - vožek matere 99,92% -vložek zaposlenih 00,08% Hčera C - vložek matere 99,93% -vložek zaposlenih 00,07% Hčera D - v ložek matere 99,91 % -vložek zaposlenih 00,09% S tem so pridobile hčere status podjetij v mešani lastnini, ki se po zakonu ne lastninijo saj že imajo znanega lastnika. Vsa podjetja (mati in vse štiri hčere) poslujejo na temelju razpolaganja s pre- moženjem. Vložki v hčere so v glavnem v obliki poslovnih prostorov, ki so namenjeni delno za lastne potrebe, delno pa za oddajanje v najem. Najemnina je tako glavni vir dohodka v materi in v vseh štirih hčerah. Vložki v hčere predstavljajo tudi osnovna sredstva in drobni inventar (osebni au-tomobili, pisarniško pohištvo, računalniška in programska oprema, slike, zavese itd.). Družbeno podjetje - mati razpolaga le še z golimi poslovnimi prostori. Ogromno poslovnih prostorov je že prodanih, kupnina pa se uporablja izključno za plače. Vse obveznosti so ostale na materi, vsled česar lahko sklepamo, da je bila mati zavestno izpostavljena stečaju. Upravljanje v hčerah ne temelji na kapitalu oziroma kapitalski večini, temveč na konsenzu z ostalimi družbeniki (zaposlenimi). Glede na to, daje mati tudi kadrovsko osiromašena, upravljajo s hčerami izključno direktorji hčera. Družbeno podjetje - matije ostalo tudi brez dejavnosti, saj seje dejavnost v celoti prenesla v hčero C (by pass podjetje), ki je zaradi statusa novoustanovljenega podjetja prva tri leta poslovanja oproščeno davka na dobiček. Hčera B je opravljalaza družbeno podjetje - mati finančne in računovodske storitve po izjemno visokih cenah in izven vseh konkurenčnih meril. Dogovor je bil možen, saj je direktor hčere B bivši direktor matere, sedanji direktor pa je solastnik hčere C. Gre za eno izmed več sklenjenih škodljivih pogodb v tem podjetju. V zvezi s tem projektom je bila vložena kazenska ovadba javnemu tožilcu, opravljena pa je bila tudi delna revizija Službe družbenega knjigovodstva. Iz ovadbe je razvidno, da gre za utemeljen sum storitve kaznjivih dejanj: - povzročitev stečaja - neodgovorno ravnanje z družbeno lastnino - sklenitev škodljive pogodbe v skladu s kazensko zakonodajo RS. Ugovori, da pregon storilcev kaznivih dejanj ni možen, ker imamo pomanjkljivo kazensko zakonodajo na področju gospodarskega kriminala, ne vzdržijo. Zakon o lastninskem preoblikovanju v 48 členu določa, da se opravi postopek revizije, če obstaja utemeljen sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Primere oškodo-vanjadružbene lastnine, kijih zakon navaja, vsebuje tudi kazenska zakonodaja, zato je razloge za "tihi pristanek" divjim privatizacijam in neopravičenemu bogatenju iskati v politični eliti, ki bo predstavljala bodočo ekonomsko elito v naši družbi. Zaključek: 1. Zakon o lastninskem preoblikovanju ne temelji na kadrih, temveč na kapitalu, kar je značilno za industrijske družbe. Smo na prehodu v informacijsko družbo, v kateri se vedno bolj uveljavlja načelo "ljudje so pomembnejši kot profit". Zakon bi bi bil učinkovitejši, če bi temeljil vsaj na načelu, da so "ljudje enako pomembni kot profit." Primeri nekaterih korporacij na Nizozemskem in v drugih razvitih državah kažejo na to, daje človeški kapital v ospredju. V ta namen podjetja skrbijo za zdavje in kondicijo zaposlenih z različnimi športnimi in zdavstvenimi programi. Trend delničarstva v razvitem svetu gre v smeri večjega vključevanja zaposlenih v delničarske programe (ESOP - Employee Stock Option Plans) in programe iz- N plačila dela dobička med zaposlene (Profit sharing Plans). J. Naisbitt in P. Aburdene v enem izmed desetih načel za obnovo korporacij navajata, da se "najboljši kadri ne bodo več zadovoljevali z dohodki, ampak bodo hoteli postati tudi solastniki podjetij v psihološkem in ekonomskem pomenu te besede." Cvetka Tinauer, dipl. pravnica 2. Zakon je po-1 i t i č n e narave, kar dokazuje razdelitev lastniških certifikatov vsem državljanom RS, rojenim do 05.12.1992. Zakon ne daje prednosti zaposlenim, vsed česar sam po sebi dopušča "divje privatizacije" in prerazdelitev ekonomske moči. Torej gre pri nas podobno kot v večini vzhodnoevropskih držav za privatizacijo kot politični proces. "Če je seveda glavni cilj prerazdelitev moči, ne pa poslovna uspešnost, je tudi takšno ukrepanje povsem racionalno, se pravi skladno s cilji teh vlad. Treba paje ugotoviti, da se takaekonomija še enkrat zlorablja kot sredstvo za dosego političnih ciljev nove elite moči. "(Rus, 1992: 109) 3. Zakon ne vsebuje vseh možnih oblik prikrite, kvazi in polne privatizacije, saj ne upošteva načela postopne lastninske preobrazbe naše družbe. Pomebna in učinkovita oblika privatizacije je leasing. Ta oblika privatizacije je v svetu vse bolj aktualna, saj je lahko delna ali celovita, postopna ali trenutna, glede na okolje, v katerem poteka proces privatizacije. Pri temje potrebno upoštevati nazore in vrednote kot bistvene sestavine mišlenja iz okolja in filozofijo podjetja, ki je v procesu lastninske preobrazbe. Če hočemo s privatizacijo doseči učinkovitost podjetja, moramo upoštevati njegovo kulturo in temu primerno prilagoditi lastninsko strukturo. 4. Proces privatizacije je zelo kompleksen proces, ki bo brez ustrezne pravne podlage v prihodnosti povzročil škodljive posledice. V izogib temu je potrebno sprejeti zakon o gospodarskih družbah, o javnih družbah, o investicijskih družbah , o vzajemnih skladih, o vrednostnih papirjih, o borzi, zlasti pa zakon o soupravljanju in socialni pakt. Konec Domače zdravilstvo in zdravilci XXXI Zapis iz okolice Šoštanja ■ Piše: Aleksander Videčnik Že smo zapisali, da so zdravilci zdravili tudi zunaj svojega domačega okolja. Tako je znano, daje še pred drugo svetovno vojno veliko tega dela opravljala v okolici Belih vod in Lepe njive neka starejša ženska za katero ni nihče vedel kako se v resnici piše, zato je poznana med ljudmi kot "Šentflor-jančkovka", ker je bila doma iz Šentfloijanskega grabna. Številni zdravilci, ki so bili bolj razgledani, so zapustili razne zapise. To smo že spoznali v Strgarjevem primeru. Še starejši od Strgarjevega, je zapis iz okolice Šoštanja. Gre za zvezek velikosti 23 x 19 centimetrov, obsega preko 250 strani, ki so ročno pisane v bohoričici. Zanimivo je, daje ta zapis pisalo več ljudi, to je ugotoviti po pisavi, del zapisa paje v gotici, spet izpod peresa drugega pisca. Na enem izmed listov je letnica 1776; seveda ni mogoče z gotovostjo trditi, daje rokopis tedaj nastal, bolj je domnevati, da je starejši in da je od označene strani dalje pisan po tem letu. Prav zaradi pisave, jezika in delnega uničenja, je izpisovanje zelo zamudno in zahtevno. Tudi prva platnična stran ne omogoča razbrati naslova zapisa, vsebina pa je v duhu tedanjega časa razdeljena na kapitle in poglavja. Verjetno manjka kazalo, ker je očitno nekaj zadnjih strani izgubljenih. Zapis je ohranil znani šoštanjski zbiralec kulturne dediščine Zvone Čebul; gre mu zahvala, daje rešil še podoben rokopis, ki pa je očitno mlajšega datuma. Da bi nadaljnje zapisovanje poenostavili, bomo poimenovali rokopis kar po zbiratelju, in sicer "Čebulov zaspis 1" in "Čebulov zapis 2", saj ne mo- remo ugotoviti, kdo je vse dejansko zapisoval oziroma je pisec tega rokopisa. Najprej bomo torej posvetili pozornost starejšemu zapisu, potem pa bomo obravnavali še mlajšega. Da bodo bralci lahko presodili za kakšen jezik gre, navajamo iz začetka knjige nekaj stavkov dobesedno: "1. Kapi tel Kadar se en shena v teshkim porodu snaide, de ne more losprit; tako tote reči nucaj: Dej nji na vini popit saen dober lishnek iz Jetar ino Shovca od volov katire se morejo popreid pepravit, se more pokruho v pirh djat se dobro usahne, ino po-lei shtupo naredi, letuje en mitel daje komaj med stu enadebi nabalo pomagalo..." "2.Kapitel Sa trot. Kadar se trot loti koga tako daimo shatanauca tri kaple noter na vodi frishni ino dov leshi dese spo-tish gvishno pomaga..." "Kapitel4 Sa pred kugo obvarovat. Tako dobi tisto travo med Le-shjam raste, ko imanavarhu trave ane sheme bobike ino vorhe tiste trave persebi nosi Se nabo tribakuge bat..." "Kapitel Sa suho vergift (zadnja beseda je napisana v gotici). Dobi noter van polz h mraul moresh pa polz popreid is Sterdjoj namasat, dese notr sberejo polej jih pa strosi ven frakelski glash, polei pa vli lashkiga oleja gor dese noter potopijo polej pa von sashmi ino pa s tim mashi kir tebe boli, polej pa Replajevo pirje okuli obeshi..." Gospodarske novice Prejeli smo nov izpisek iz borze Ponudbe in povpraševanja GZS. Opozarjamo vas na razpis Ministrstva za znanost in tehnologijo o sofinanciranju udeležbe (60 %) na mednarodnih sejmih (Hannover, Technova). Vabimo podjetnike in zasebnike, da GZS - Območni zbornici Velenje ponudijo svoje proste kapacitete, prostore, stroje, strokovna znanja, zaradi oblikovanja kataloga prostih kapacitet in storitev. Podjetje CIS - Celje, tel.: 28-030, Gledališka 2, organizira posvet: Novosti v gospodarskem in trgovinskem poslovanju s tujino. Sodelujejo: Ministrstvo za zunanje zadeve, Banka Slovenije, Slovenska izvozna družba in Carinska uprava Ljubljana. Posvet bo 11.2. 1993 ob 10. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav v Celju. Vabimo vas, da brezplačno oglašujete v borzi Ponudbe in povpraševanja GZS. Rinka v Solčavi pa žalostno propada "Objekt lahko le prodamo, nikakor vrnemo" Ob Savinji... postal najemnik Rinke in kampa v Logarski dolini, v katerem ni nič naredil, kmalu nehal s prizadevanji, Rinko zaprl in odšel. Turist je pogodbo z njim razdrl "in spet potegnil krajši konec, kar pa je stvar sodišča," pravi Stane Podsedenšek. "Lastniki Rinke smo mi, kupili smo jo in imamo vse dokumente. Delno smo jo poskušali popraviti, zakrpali smo streho in postorili najnujnejše in I Rečica ob Savinji * K s 55 Se močnejši turistični utrip Rečica ob Savinjije v zadnjih letih močno napredovala na turističnem področju. O tem pričajo številni dosežki, tudi v slovenskem merilu. To seveda ni slučaj, saj je prav turistično društvo v tem kraju in krajevni skupnosti med najbolj delavnimi. Dosežki niso slučaj tudi zaradi dejstva, da se turistični delavci na Rečici že na začetku leta pridno pripravljajo na vse letošnje akcije. V kratkem bodo sklicali občni zbor svojega društva, bolj "operativno" pa so se obnašali že v minulih dneh. Imenovali so pripravljalni odbor za pripravo občnega zbora, prav tako pa tudi že odbor za pripravo letošnje 14. prireditve "Od lipe do prangerja". Pomembna naloga je še snemanje filma o krajevni skupnosti. Pobudo zanj je turistično društvo sicer dalo že pred dvema letoma, resno pa so se dela lotili lani in ga pridno nadaljujejo. V njem bodo prikazali zgodovino in znamenitosti vse krajevne skupnosti, običaje in navade, vse vasi in zaselke, prireditve, dejavnost društev in podobno. Stroški bodo precejšnji, zato turistične delavce kar precej moti slab odziv gostincev. "Rdeča nit" filma bo znameniti savinjski želodec, saj si prav Rečičani skupaj z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo najbolj prizadevajo, da bi ga zaščitili v širšem merilu. Prepričani so, da jim bo to letos tudi uspelo. Med nalogami, ki bodo najprej na vrsti so pustni karneval in cvetna nedelja, prav tako pa sodelovanje na sejmu Alpe-Adria, ki ga bodo s svojo predstavitvijo popestrili za en dan. ■/p Okonina So terme resnično možne? Prijetni vasici Okonina in vsej Zgornji Savinjski dolini se obeta prav zanimiva in lepa turistična privlačnost, da o drugih možnostih ne razpredamo. Turistično društvo Ljubno je že leta 1988 dalo pobudo za raziskave možnosti izkoriščanja izvira tople vode v tem kraju. Prve raziskave so pokazale, da so možnosti resnično obetavne. Izvršni svet SO Mozirje je že v lanskem letu omogočil raziskavo tal zaradi možnih nahajališč tople vode na tem področju. to je bilo v glavnem vse kar smo lahko storili." Narejen je bil projekt oživitve Rinke z ožjo Solčavo, ki pa ga sklad za demografsko ogrožena področja ni sprejel zaradi previsoke vsote (2 milijona DEM). Rinka je spet ostala naTuristovih plečih, ki pa je prešibek za njeno oživitev. "Po temeljitem razmisleku smo se odločili, da je najbolj pametno Rinko prodati, če je le mogoče domačinom. Kupca nismo našli. Ni ga bilo tudi na prvi licitaciji, ko smo ceno znižali kolikor je dopuščal zakon. Še smo znižali ceno za polovico in s tem naredili pravno napako, saj bi jo lahko le za 30 odstotkov. In Rinko prodali dvema domačinoma in gostinki iz Velenja. To je bilo po naše zagotovilo, da bodo pričeli z njo pametno gospodariti, da bodo domačini od nje živeli, da smo torej ravnali pametno in pošteno." Pa so se (spet) pričeli zapleti. Pravobranilka pogodbe ni verificirala zaradi prenizke kupnine. Prodali smo jo za 87.000 DEM, pogodbo razdrli in denar vrnili. Pravobranilstvo je pripeljalo neodvisnega cenilca, kije Rinko ocenil na 223.000 DEM, kar pa pa po mnenju Staneta Podsedenška nikakor ne more biti njena tržna vrednost. In Rinka je spet na začetku agonije, ki zna biti res zadnji. "Rinka res ni sposobna, da bi jo odprli, Turist pa je ni sposoben obnoviti. Najemniki so jo do konca iztrošili, poškodbe so nastale že prej, ne gre pa za totalno razdejanje kot dokaj neodgovorno trdi dr.Anton Žunter. Ne vem zakaj ni želel informacije iz prve roke, niti ne vem kako je prišel v objekt, saj naj bi bili ključi samo v našem trezorju. Del opreme smo res prepeljali v drug obrat, vse ostalo je še v Rinki. Dokler ne bo lastnika, niti prahu ne bomo brisali," pravi direktor Turista. In kdo bo lastnik? Staneta Podsedenška čudijo govorice v Solčavi, da želijo Rinko nazaj. "Zelo kategorično trdim, da je Rinka naša, da je ne moremo vrniti brezplačno in bomo zahtevali kupnino, to pa je določil cenilec, za katerega je poskrbelo pravobranilstvo. Če jo Solčavani hočejo, jo za to ceno tudi lahko dobijo." Pravzaprav je vse skupaj čudno. Objekt je v resnično slabem stanju, v Solčavi pa računajo po svoje, morda celo vsak zase. Med drugim so se na skupnem sestanku dogovorili za štirinajstdnevni moratorij (za javnost), da bi v tem času skušali mirno urediti stvari (tudi pridobiti dokumente, s katerimi bi dokazali upravičenost vrnitve), zadeva pa je vseeno takoj in z vso ostrino prišla na dan. Najbrž je tako tudi prav. Zelo zanimiv bo razplet, ki tudi ne more biti več daleč, o njem pa bodo kaj kmalu povedali domačini (in morda še kdo drug). Šmartno ob Dreti St S » t£ S Presenetljivo zanimanje krajanov V Šmartnem ob Dreti so sicer nekoliko pozno izvolili novega predsednika sveta svoje krajevne skupnosti, a so to nalogo opravili temeljito in s presenetljivo visoko udeležbo na neposrednih volitvah. Dovolj je podatek o 80 - odstotni udeležbi, prišlo je samo 12 volil-cev manj kot na decembrske volitve, nad zanimanjem prebivalcev za dogodke v krajevni skupnosti pa je prijetno presenečen tudi novi predsednik Ivan Purnat. Trdi namreč, da ni pričakoval takšne pripravljenosti sokrajanov. Dodatno potrdilo te pripravljenosti je bil zbor krajanov minuli teden. Kar 70 krajanov je prišlo, s čemer se težko pohvalijo tudi veliko večji kraji v mozirski občini. Na tem zboru so imenovali še člane sveta, obravnavali osem temeljnih usmeritev, ki jih je za boljše delo predlagal predsednik in jih seveda dopolnili, seveda z drobnimi problemi, ki tarejo posamezne dele krajevne skupnosti in vasi v njej. Novi člani sveta so večinoma mlajši krajani in v organih krajevne skupnosti večinoma tudi "novi". Pomembno je, da so takoj prijeli za delo in konec tedna na prvi seji zas bolj učinkovito delo imenovali še štiri komisije v okviru sveta. "Predlagal sem komisijo za vodovod, s katerim še sami upravljamo, komisijo za okolje, ki se bo ubadala z vodotoki, cestami, mostovi in podobnimi zadevami, pokopališko upravo, v Ivan Pumat: "S takšno pripravljenostjo krajanov moramo uspeti" Bogat mesec kulture Prireditve po vsej dolini Dosedanje raziskave so dokazale temperaturo vode med 21 in 68 stopinjami Celzija, firma Geoko iz Ljubljane pa letos pomladi naredila še dve vrtini v globini od 150 do 200 metrov. Potrebna sredstva za eno vrtino je v osnutku proračuna za letošnje leto predvidel tudi izvršni svet skupščine občine Mozirje in sicer 3,5 milijona tolarjev. Raziskave torej veliko obetajo; se morda v prihodnosti lahko nadejamo toplic v Zgornji Savinjski dolini? ■ yp Mesec kulture bodo v mozirski občini slavnostno pričeli v nedeljo ob 16.uri v gornjegrajskem kulturnem domu. Program bodo pripravili člani domačega prosvetnega društva, gostje otvoritvene slovesnosti bodo godbeniki godbe na pihala občine Mozirje, na slovesnosti pa bodo med drugim podelili tudi republiška in občinska priznanja najzaslužnejšim kulturnikom. Sicer se bo v februarju v desetih krajih mozirske občine zvrstilo 26 najrazličnejših kulturnih prireditev, s katerimi se bodo predstavile domače dramske skupine, pevski zbori in glasbeniki, likovni ustvarjalci in pisci posebno prireditev pa bodo namenili tudi ohranjanju izročila. "Duša in srce praznika ostajajo slejkoprej dolga leta kulturi predani ljubitelji in ustvarjalci kot so pevci, igralci, likovni umetniki, zbiralci in ohranjevalci kulturne in naravne dediščine, ljudski godci. Nikdar orimerno nagrajeni, manj materialno, nekoliko bolj moralno, so ti vitezi kulture in svobode vsak leta kljub državnemu in ideološkemu monopolu nad kulturo nenehno dvigovali in krepili kulturno zavest kot temeljno sestavino slehernega državljana. S predano odgovornostjo so ohranili vse lepo in dobro, kar so nam zapustili rodovi prednikov. Ponosni moramo biti nad sadovi njihovega dela, ki pa zavezuje današnje kateri so predstavniki vseh zaselkov in komisijo za socialo, šolstvo in šport, njena bo skrb za vse ljudi v krajevni skupnosti", pravi predsednik sveta Ivan Purnat. Osnovne usmeritve so sprotno vzdrževanje vseh komunalnih objektov, posodobitev ceste od Šmartnega do Lipe, prav tako na Brdo, urediti morajo brežine ob Dreti, ki grozi, da bo novo strugo "speljala" kar skozi središče Šmartnega, velik problem je telefonija v krajevni skupnosti, radi bi osvetlili cerkev, posebno skrb pa bodo namenili socialno šibkim in ostarelim krajanom. Nalog je torej dovolj, kaj pa sredstva? "Po izteku občinskega samoprispevka v letošnjem juniju bomo izvedli referendum za krajevni samoprispevek. Krajani se doslej niso izrazili proti temu in če bo uspel, bomo posebno pozornost namenili prebivalcem Rovta. Prenekateri njihov kubik lesa je vgrajen v pridobitve v dolini. Sami so bili nekoliko prikrajšani in jim bomo zdaj skušali delno vrniti ta dolg", je še dodal Ivan Purnat. ■ yp rodove, da njihovo delo nadaljujemo", pravi Peter Sirko, direktor Zavoda za kulturo občine Mozirje. Za konec povejmo še to, da bodo prve prireditve v mesecu kulture že jutri, petek, ko bodo nazar-ski kulturniki v delavskem domu ob 17.uri izvedli prireditev z naslovom "pozdrav kulturnemu prazniku", "pozdrav prazniku" bodo pripravili v soboto ob 17.uri tudi na Ljubnem, v nedeljo ob 17.uri pa bo v mozirskem kulturnem domu zanimiva prireditev "Mozirje prepeva", na kateri se bo predstavilo pet mozirskih pevskih zborov s 160 pevci in pevkami, od najmlajših do najstarejših. ■ yp MOZIRJE - Zima je vsekakor čas, ki kmetom omogoča, da opravijo dejavnosti, ki v ostalih letnih časih ob obilici dela na kmetiji ostajajo ob strani. Tako so kmetje v Zgornji Savinjski dolini v minulih tednih opravili zbore zadružnih enot, na katerih so izvolili nove organe enot in kandidate za organe celotne zadruge, vse pa je podrejeno ponovnemu utrjevanju zadružništva na klasičnih temeljih. Zbore so opravili v vseh dvanajstih zadružnih enotah, prvi občni zbor zadruge pa bo predvidoma konec marca. GOLTE - Kljub pomanjkanju snega je na Golteh v tem času zelo živahno. Obratujeta sedežnica z družinsko progo in vlečnica v Moravi. V začetku tega tedna so odprli sauno s trim kabinetom, v tem tednu so na Golteh na pripravah deklice iz košarkarske šole Jureta Zdovca, več kot pestro pa bo v nedeljo, ko bo v tem smučarskem središču srečanje profesionalnih glasbenikov Slovenije. NAZARJE - Taborništvo v Nazarjah stopa letos v petnajsto leto svojega delovanja. Pri svojem delu so dosegali uspehe in neuspehe in tudi nesreče, saj jim je poplava leta 1990 uničila taborni prostor v Šentjanžu. Na srečo so lani v najem prevzeli objekt Gozdnega gospodarstva v Žlabru pri Nazarjah in rešili tudi ta problem. Lani so tudi sicer popestrili svojo dejavnost, le kadrovsko se morajo še okrepiti. Sprejeli so nova pravila in se iz "Odreda savinjskih partizanov" preimenovali v "Rod sotočje Nazarje". GORNJI GRAD - V središču Zadrečke doline kulturni utrip ni nikoli zamrl in tudi na bližnji mesec kulture se pridno pripravljajo. Tako so v soboto zvečer in v nedeljo popoldne člani dramske skupine že napolnili dvorano. Pripravili so svojo priredbo igre Car-la Goldonija in ji dali ime "Zadrečke zdrahe". MOZIRJE - Knjižnica Mozirje za februar pripravlja zainimi-vost, ki se ji reče "mesec brez zamude". Seveda vabijo vse, ki iz kakršnegakoli razloga niso pravočasno vrnili izposojenih knjig, v tem mesecu pajih bodo lahko vrnili brez plačila zamudnine; to lahko storijo celo s poštno pošiljko. REČICA OB SAVINJI - V tem kraju so v soboto pridobili nov lokal, ki so se ga razveselili predvsem najmlajši in vsi ljubitelji slaščic. Gre za novo slaščirano in prodajalno "Betka", ki bo nevdomno prispevala k še bolj pestri ponudbi tega kraja. MOZIRJE - Odbor za odpravljanje posledic naravnih nesreč pri Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora je sredi januarja razdelil 400 milijonov tolarjev, ki so jih zbrali iz solidarnostnih prispevkov in jih namenili za povračilo škode občinam, ki jih je prizadela lanska suša. Ta je v Sloveniji povzročila za 17 milijard tolarjev škode, samo v kmetijstvu 16,9 milijard. Če bo parlament sprejel zakon o uporabi solidarnostnih sredstev, bo suša izenačena z ostalimi naravnimi nesrečami in občinam tega denarja ne bo treba vračati. Mozirski občini je odbor odobril 9 milijonov tolarjev. ...in Dreti Veliko hrupa je v Solčavi in v vsej dolini povzročila delegatska zahteva dr. Antona Žunterja na zadnjem zasedanju občinske skupščine, da posebna komisija takoj razišče vzroke za popolno razdejanje v gostinskem in turističnem objektu Rinka v Solčavi, da se ugotovijo krivci in njihova odgovornost, saj da gre za gospodarski kriminal. Stanje v zaprtem objektu je resnično klavrno in bo kmalu še bolj. Kaj o tem pravijo "lastniki", to pa je GP Turist Nazarje? Pravijo, da se Rinke že vse od njenih začetkov drži prava smola. Graditi sojo pričeli solčavski planinci takoj po vojni na požganih temeljih nekdanje zadruge. Da zaradi zakona o planinskih postojankah (davki!) za Solčavane kmalu ni bila več zanimiva. Prevzelo jo je takratno tajništvo za notranje zadeve, jo dogradilo in sodobno opremilo. Tudi tako se ni izšlo in kupila jo je celjska Cinkarna ter jo po nekaj letih životarjenja prodala Turistu, ki naj bi jo posodil in tržil z njo. "Ker zgornjesavinjski turizem spi spanje pravičnega že vse od druge vojne, je tudi Solčava postala popolnoma tržno nezanimiva, ni znala oživiti turizma. zaradi tega Turist ni imel nikakršne možnosti za pozitivno poslovanje," pravi sedanji direktor Turista Stane Podsedenšek. Prišli so najemniki, z Rinko tržili, izkupiček vlagali drugam, Rinka pa je propadala in končno osamela. Zlasti zadnji najemnik Stane Geržinaje podirektoijevih besedah prišel v Solčavo poln evforije, RDEČI PAJEK | vivopvuai oni la^vvui m aviuvcoia | Pogovarjali smo se z 41 letnim doktorjem kemijskih in tehniških znanosti, ki mu Je na listi Liberalno-j demokratske stranke na nedavnih volitvah uspelo biti direktno izvoljen v državni zbor republike J Slovenije. Človek, kije izrasel iz popolnoma proletarske družine v Zasavju in se povzpel do najvišje I strokovno znanstvene titule, je takole odgovarjal na zastavljena vprašanja. ♦ Iz znanstveno raziskovalnega dela ste pripluli med skupščinske klopi? Kako I deluje na vas ta sprememba? Dr. Janez Zupanec: Jasno | je, da se srečujem z novimi | stvarmi in specifičnostjo dela. | Vendar to novo zame pred-| stavlja predvsem tisto žgeč-I kljivo in sprenevedajoče J mrzlično čakanje na to, kaj se ■ bo le izcimilo iz tega. Zani-I manje za novo mi je verjetno | ostalo po dolgoletnem delu v | raziskovalni sferi. ♦ Gospod Zupanec, v | vrstah poslancev je kar ne- ♦ Gospod poslanec, zanimajo nas nekatere podrobnosti iz vašega osebnega standarda, npr. avto, vikend kaj doktorjev znanosti? Ali l se vam zdi, da se bolj družite ■ skupaj kot znanstveniki, ali I kot kmetijski strokovnjaki, I ali kot liberalci? Dr. Janez Zupanec: Po | formiranju nove vlade je v vrs-| tah poslancev ostalo nekaj ■ manj doktorjev znanosti. . Prave priložnosti za druženje J še ni bilo, to se bo zgodilo, ko * bodo v parlamentu formirana I stalna delovna telesa. Še naj-| več se družim s kmetijskimi | strokovnjaki, saj smo samo v | poslanski skupini LDS, kar | štirje s tega področja. na morju, stanovanjska hiša, in ali mislite, da si boste ob poslanski plači, kaj opomogli? Dr, Janez Zupanec: Od naštetega lahko navedem le osebni avto. S poslansko plačo si bom verjetno nekoliko opomo- gel, čeravno bo delo poslanca terjalo tudi večje življenjske stroške. Pri tem pa poudarjam, da sem se z odhodom v parlament kot doktor tehničnih znanosti vsaj za nekaj let odrekel vsem možnostim za večji zaslužek od poslanske plače, ki ne bi v sredstvih javnega obveščanja dvigovala nobenega prahu. ♦ Po osebnem prepričanju ste liberalec; zanima nas koliko tolerance čutite do izpadov desne ali leve skrajnosti in kje vidite pot naprej za Slovenke in Slovence? Dr. Janez Zupanec: Kot liberalec imam veliko tolerance do izpadov leve ali desne skrajnosti, menim pa, da skrajnosti nimajo pravega učinka. Do sedaj v parlamentu ni bilo ekstremnih pojavov, iz vrst posameznih strank je bila le glasno poudarjena njihova specifičnost in prav je tako. ♦ Kot edini izvoljeni poslanec iz Savinjske doline imate gotovo določene obveznosti tudi do volilcev iz domačih logov? Dr. Janez Zupanec: Obveznosti do volilcev iz domačih logov, ki so mi na volitvah izrekli tolikšno zaupanje, se dobro zavedam. Menim, da bo poslanska pisarna, ki bo odprta na sedežu LDS v Žalcu, najboljša poteza za izpolnjevanje obveznosti do volilcev. ♦ Kaj boste počeli ta mandat, da se bodo volilci spomnili na vas tudi čez štiri leta? Dr. Janez Zupanec: Najlepše bi bilo, da bi se čez štiri leta znašli sredi intenzivnega gospodarskega razcveta, bili povezani z avtocesto do Ljubljane in bi bila Savinjska dolina preplavljena s cvetočimi družinskimi kmetijami, pa četudi moj prispevek k temu ne bi bil posebej zaznaven. To je cilj mojega dela v državnem zboru in v mojem volilnem okolju. ■ V.G., Foto: J.K. SIP Šempeter Državno podjetje - odpuščeni delavci SIP Šempeter je eno izmed slovenskih podjetij, ki so družbeni kapital prenesli na republiški razvojni sklad. Ko so lani oktobra delali analizo za sklad, so kot tehnološki presežek ugotovili 250 ljudi. Približno petdeset od teh se jih je upokojilo, trideset invalidov bo zaposlenih v na novo organiziranem invalidskem podjetju, 140 delavcev pa je dobilo odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Podjetje trenutno posluje še z nespremenjeno registracijo, o njegovi prihodnosti pa smo se pogovarjali z direktorjem Antonom Sovincom: "Večina težav našega podjetja danes je posledica dejstva, da lani nismo pravočasno reagirali na nastale razmere in smo vse do septembra proizvajali v takšnem obsegu, kot da se trg normalno razvija. V resnici pa se nam je obseg prodaje zmanjšal skoraj za polovico, zaradi razpada jugoslovanskega trga, vojne in gospodarske krize v Sloveniji. Približno trideset odstotkov proizvodnje izvažamo, tu še imamo nekaj možnosti povečanja, na domačem trgu pa povečanja ne pričakujemo. Naš program bomo zato očistili in se prilagodili novim razmeram. Organizirali bomo tri podjetja. Eno za proizvodnjo kmetijskih strojev, ki je izrazito sezonskega značaja, drugo podjetje pa bo začelo proizvajati industrijsko opremo, razno manipulativno tehniko, z veliko elektronike. Tretje bo že prej omenjeno invalidsko podjetje, ki bo proizvajalo za naše potrebe in razne druge kovinske izdelke." ■ K. Rozman, foto: Ljubo Korber Rekli so: BRANKO VERK, poveljnik občinske gasilske zveze Žalec: "Naša gasilska društva so lani posredovala pri gašenju 37 požarov v občini. Nastale škode zaradi požarov je nekaj več kot pred letom, skupaj je znašala 16 milijonov tolarjev. Od tega je bilo v zasebnem sektorju za 12 milijonov tolarjev škode, požarov je bilo 29, v družbenem pa 8 požarov, ocenjena škoda pa je bila na nekaj več kot 4 milijone tolarjev. Ker je bilo lani sušno leto, je osemkrat zagorelo tudi na travnikih in v gozdovih. V osemdeset odstotkih vseh požarov je kriv človek, sledijo pa dotrajane električne napeljave, nezavarovana kurišča v objektih in v naravnem okolju." ■ Tekst in foto: -er Emteks v Belgiji Mešano podjetje Emteks iz Ložnice pri Žalcu je sklenilo sijajen posel s tovarno avtomobilov Ford iz Belgije. Za tega tujega partnerja bo 130 članski kolektiv izdeloval zaščitnik pod hladilnikom in motorjem za njihov najnovejši ford MONTEO. Trenutno je v izdelavi prva proizvodna serija 10.000 komadov. Ford Monteo bo od 15. februarja v redni prodaji, podjetje Emteks pa bo izključni dobavitelj za te omenjene dele. Zaenkrat bo proizvodnja tekla za 1000 kosov dnevno, do konca leta pa bo narasla na 2000 kosov dnevno. Avto bo v srednjem evropskem kakovostnem razredu in bo na trgu avtomobilov konkurent oplu vectri, renaultu 21 in passatu. Podjetje Emteks letos tako kot v lanskem letu čuti recesijo, ki vlada v Evropi. Omenjeni posel s Fordom jih je rešil, dajim ni potreba zmanjševati števila zaposlenih. Potrebno je povedati, da so v Emteksu tudi naročili novo ekološko napravo, sežigalno peč. Posel je bil sklenjen z domačim podjetjem KIV Vransko in znaša v skupni vrednosti 1.400.000 DEM. Mimogrede naj povemo, daje KIV Vransko dobil pozitivno mnenje, kar se tiče ekološko nespornih učinkov, tudi od nemškega strokovnega instituta, kar mu je na široko odprlo vrata na evropski trg (dovoljenje za prodajo izdelka v državah EGS). Sežigalno napravo za podjetje Emteks bodo montirali v mesecu marcu, maja pa se bo že pričelo poskusno obratovanje. ■ VUF Počitnice v žalski knjižnici Knjižničarke iz Občinske matične knjižnice Žalec že več let pripravljajo poseben počitniški program, namenjen predvsem osnovnošolcem iz nižjih razredov. Od kdaj nosijo kače očala in Butalski policaj in Cefizelj sta lutkovni igrici, za katere so knjižničarke same naredile lutke in ju tudi zaigrale. Otroci so si lahko ogledali več risanih filmov, izdelovali so čestitke za rojstni in poslušali pravljico o živalski olimpijadi. Vsak dan je bilo prisotnih več kot dvajset otrok, ki so se v knjižnici zadržali tudi po končanem programu. Že od 18. januarja pa so otroci pošiljali svoje pesmice ali spise o zimi na literarni natečaj, ki seje zaključil zadnji dan počitnic s srečanjem mladih literatov, izmed katerih so trije nagrajeni dobili knjižne nagrade. Najboljši spis je napisala tretješolka Kaja Božiček iz Žalce, drugo nagrado je dobila Maja Uplaznik, tretjo pa Dejan Dobrič, oba prav tako tretješolca iz Žalca. ■ K. Rozman Snežna kraljična Bilo je Silvestrovo. Palček Zvonček seje ravno odpravil v svojo službo. Koval je Snežinke v svoji snežni delavnici. Pomagal mu je boter Veter in Striček Mraz, tega Zima pa jih je pošiljala z neba. Odločil seje, da bo naredil čisto posebno snežinko, ki bo zelo lepa in velika. Začel je svoje delo. In res, nastala je prava pravcata kraljična Snežinkic. Tedaj jo je teta Zima odpihnila z neba. Uh, kako dolgo pot je imela Snežinka. Med to dolgo potjo je srečevala svoje sestrice Snežinke. Vse so bile zelo vesele, se držale za roke, plesale in se vrtele v vetru. Klicale soji, naj se jim pridruži in zapleše z njimi. Pogled na zemljo je bil prelep. Vsi grički so bili beli; strehe hiš in poljane so pokrivali snežni plašči belih snežink. Prva je pristala naša lepa kraljična. Pristala je na jelki v mestnem parku. Tam je bilo zelo lepo. Da bi ljudje lepše pričakali Novo leto, so okrasili vsa drevesa z okraski in lučkami. Zapihal je veter in malo kraljično Snežinko je odneslo mrkemu možu na klobuk. S klobukom na mrkem možu je odkorakala v gostilno. Joj, groza! Koliko ljudi in kakšni so bili! Kako je vroče, kdo me bo pa tukaj odpihnil, je skrbelo snežinko. Mož seje razgledoval po gostilni. Nekoga je iskal. Ni ga našel in na Snežinkino srečo odšel iz gostilne. Snežinko je odpihnilo s klobuka.Nosilo jo je po mestu in videla je mnogo ljudi. Nekateri so vzklikali: "Ta sneg, nič ga ni bilo treba!" Drugim pa je bil kar všeč, posebno otrokom. Ti so se veselo kepali. Vmes je pripihalo tudi Snežinko. Znašla seje med svojimi sestricami, ki so bile zmečkane v kepi. Vedela je, da bo to njen konec. Že jo je neki fant vrgel v zrak in raztreščila seje na obrazu neke punčke. Kraljična Snežink seje pričela topiti na toplem punčkinem obrazu. To je bil konec njenega snežnega potovanja. Palček Zvonček že ima novo nalogo: skovati novo Snežno kraljično. ■ Kaja Božiček, 3. razred, OŠ Peter Šprajc-Jur, Žalec (Molitev za samoprispevek) Ni še dolgo tega, bratje in sestre, ko smo se na težko pot odpravili. Se še spomnite tistih besed gospoda predsednika Krajevne skupnosti, ko nam je na naše grešne duše položil deset argumentiranih zapovedi, zakaj moramo ZA samoprispevek glasovati!?! Toda besede posredni bližini svojih ognjišč! Kako, vprašam vas, bratje in sestre, kako ste mogli prezreti to, kar si želijo vaši O, da bi se lahko še enkrat odločal nedolžni otro-čički? Povejte, kje najdete pogum, da pogledate sosedu, bratu, poštenjaku v oči po tem grozljivem dejanju? In zdaj? Zdaj, ovčice moje, vas čaka dolga spokora, črni hlad, ki ste si ga izbrali, je tunel, skozi katerega vas bo nosila pot iz str-megaprepada, v katerega ste nas brcnili? Vaš NE, je zaustavil srečo in upanje v mnogih srcih. Zato vam polagam še enkrat, nevsiljivo, razmislite o svojem dejanju, postanite možje, odrasli in ne zatajite svojega bližnjega. Zmolite oprostitev gospodu predsedniku, ki ste ga hudo prizadeli in upajte, da vam bo dal še eno priložnost. ■ Tea Rinček, foto: Ljubo Korber niso meso postala. Sam diabolo nas je speljal na kriva pota, da smo obkrožili od njega prišepe-tani NE in na svoja krivoverna pleča naložili nov greh, novo breme. Glasovali smo proti boljšemu jutri, proti sreči naših otrok, ki se želijo namakati v ne- Anton Sovine I Janez Meglič Kulturniki nastopajo za vas Gospod Janez Meglic je znan Žalčan. Nekateri ga poznajo kot učitelja, pred leti ravnatelja na osnovni šoli v Grižah in direktorja Vzgojno-izobraževalne organizacije v Žalcu. Drugi vam ga bodo opisovali kot kulturnika, ki si že dolga leta prizadeva izboljšati položaj ljubiteljske kulture v žalski občini. Je pa tudi podpredsednik občinskega odbora Rdečega križa in predsednik Planinskega društva Žalec. Ko se pogovarjam z njim v prostorih Zveze kulturnih organizacij, ga najprej vprašam, ali bi sebe opisal kot šolnika, ali pa je predvsem kulturnik. "Skozi vse življenje sem pravzaprav oboje, nikoli nisem delal ločnice med tema dvema dejavnostima. Če delaš v šolstvu, se moraš nehote ukvarjati tudi s kulturo. Tako sem kot šolnik zajadral v kuturniške vrste." Gospod Meglič je že osemnajsto leto predsednik občinske Zveze kulturnih organizacij, sam pravi, da opravlja to delo iz čistega veselja. Bo že držalo, saj zanj ne prejema nobenega plačila. "Seveda vedno ni samo veselje. Včasih se tudi razjezim, če se kje kaj zaplete. Običajno je glavni razlog vseh težav denar. Vedno ga je premalo, sploh glede na pripravljenost ljudi, da bi delali. Financiramo se iz občinskega proračuna, še vedno pa imamo dokaj razumevajoče sponzorje med podjetniki." Kljub vsemu denar ni vedno edini vir težav. "Na splošno ugotavljamo, da imajo ljubi- teljske skupine premalo nastopov. Šolski pevski zbori, na primer, si želijo veliko več nastopati. Mi na to nenehno opozarjamo, vendar pa nam zmanjkuje publike. Na gostovanja ljudje enostavno ne pridejo. V Žalcu je ta problem še posebej očiten. Precej ljudi ni mogoče ogreti za nobeno dejavnost, niti kulturno, niti telesnokulturno. Res, da je veliko priseljencev, a večina v dvajsetih letih ni pokazala nikakršne navezanosti na kraj. V kulturnem domu imamo včasih zelo kvalitetne prireditve, kot je na primer gledališki abonma, občinstva pa ni." ■ Ksenija Rozman foto: Ljubo Korber Črne gradnje na dnevnem redu Novice, ki odkrivajo tančice Žalska SDP premore kar nekaj krepkih dedcev, kijih na poti do pravega političnega prepričanja tudi droben fllrt ne zaustavi. Njihova uradna himna pri izigravanju spolne neenakopravnosti je pesem Previharimo viharje. ' IZJAVA TEDNA je bila dana v gostilni na Vranskem: "Hočemo občino danes. Ne čakajmo na maj, ko ne bomo več imeli ukrasti kaj!" (Novičke ob treh vinjakih) *** Vodilni delavci občinske uprave so zelo zadovoljni z Našim časom. Po podrobni bralni analizi dveh žalskih strani, morajo uboge tajnice iskati žalske dopisnike, da jih potem njihovi šefi pobarajo o teh in onih stvareh. *** Najbolj utrujeni Žalčan je večno mladi upokojenec, ki se trdnih načel vedno znova napačno včlanjuje v narobe stranko. Slišali smo, da mu bodo turistični delavci pripeli nagelj že zaradi njegove odločne vztrajnosti in dovzetnosti na nove vetrove. Veliko črnih odlagališč V žalski občini je v vsaki krajevni skupnosti nekaj črnih odlagališč. Letos, ko je leto turizma, si posebej prizadevajo, da bi jih odpravili. Tako so v delovne programe, ki jih bodo letos opravili po krajevnih skupnostih med drugim tudi zapisali, daje to ena od prednostnih nalog. Tudi na gradbenem inšpektoratu v Žalcu so se odločili ostreje ukrepati proti črnograditeljem v občini Žalec. Kar sedem različnih subjektov (občani, obrtniki, KS Gomiljsko) je dobilo od občinskega inšektorata odločbe o rušenju ilegalno postavljenih objektov. Ker je to trenutno zelo vroča tema po vsej Sloveniji, bo to enako kot izgleda tudi v Savinjski dolini. Ker pritožba ne izvrši odločbe, bi se torej morali objekti takoj porušiti. Sam seveda nobeden od črnograditejev tega ne bo storil. Sedaj gradbeni inšpektor čaka na sklep občinskega IS, da bi odobril sredstva za rušenje. Gradnje in črnogradnje pa so podedovale kot noge dejavnosti v naši družbi politično plat teh upravnih postopkov. Tega se zavedajo tudi v inšpektoratih. Že sedaj jim je jas-nom ne bo mm, da črne gradnje* kot je npr. mrliška vežica na Gomiljskem ne bo mogoče podreti. Zato se v inšpektoratu trudijo, da politično plat svojega dela skozi nekakšno javno odgovornost preložijo tudi na druge subjekte uprave v občini. h8eSK;>#* Na posnetku vidimo eno od črnih odlagališč v Krajevni skupnosti Šempeter ob cesti, ki pelje iz Šempetra proti Šeščam. ■ Besedilo in slika: -er VELJA SI OGLEDATI Slovesno v Domu II. slov. tabora Žalec Slovenski kulturni praznik Govornik: pesnik in dramaturg Ervin Fritz Osrednja slovesnost ob Slovenskem kulturnem prazniku bo v Žalcu v soboto, 6. februarja, ob 18. uri, v Domu II. slov. tabora. Slavnostni govornik bo pesnik in dramaturg Ervin Fritz, v umetniškem programu pa bosta nastopila violinist Franci Riz-mal in harfistka Mojca Zlobko. Zaslužnim in uspešnim delavcem v kulturi bo Skupščina občine Žalec podelila Savinova odličja. Vabljeni na proslavo. Razstava del Milana Lorenčaka ii*»ii*«««ii»«»»««ii«»«« Zavod za kulturo Žalec - Savinov likovni salon, vabi na odprtje razstave akvarelov in risb akademskega slikarja Milana Lorenčaka. Ta bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri. V programu bosta sodelovala kitarista Lucija Lavbič in Rok Šoster. Uvodne besede bo pripravila umetnostna kritičarka Marlen Premšak - Sever. Razstava bo odprta do 15. februarja. Kino Žalec « « m % « w U & program - februar petek, 5.2., ob 19. uri; nedelja , 7. 2., ob 17. in 19. uri Smrtonosni trenutek, grozljivka petek, 12.2., ob 19. uri Črno ogrinjalo, drama nedelja, 14.2., ob 17. in 19. uri Ocvrti zeleni paradižniki, melodrama ■ JoCk Hočemo avtocesto - čimprej! Jožica Valenčak Milko Divjak Osnovno načelo UNESCA, ki se uveljavlja predvsem v zadnjih desetih letih je, če ni finančnih možnosti ali kakšnega drugega nujnega razloga, naj arheološka najdišča ostanejo zakopana tam, kjer so, ker so tako najbolje shranjena in varovana pred zobom časa. Tako se sredi njiv v Ločici pri Šempetru še vedno nahajajo pod zemljo ostanki rimskega vojaškega tabora, kar je arheologom znano že dolga leta, še vedno pa ni denarja, da bi jih tudi podrobno raziskali in obdelali. Kot je povedala Anka Aškerc iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, je posebna zgodovinska in znanstvena vrednost tega najdišča predvsem v tem, da so rimski vojaški tabori obstajali v točno določenem in znanem časovnem obdobju, zato bo njihovo raziskovanje lahko dalo ' zaokroženo podobo o življenju v Irena Janič takšnih taborih. Tako bi rimske "zakopanine" še naprej mirno čakale na denarno ugodnejše čase, da jih raziščejo, če se ne bi začeli delati načrti za gradnjo avtoceste Arja vas - Vransko. Ena od tras, ki se je sprva zdela najpri-mernejša, naj bi potekala čez rimske ostanke v Ločici. Gradnja naj bi se začela v drugi polovici tega leta. V tem primeru bi morali rimske ostanke izkopati in jih ustrezno shraniti. Ker je med drugim Ministrstvo za kulturo dalo veto na sprejem te trase, bo verjetno vendarle obveljala severna varianta, ki se bo izognila rimskemu taboru, realno pa ni pričakovati, da bi se gradnja ceste začela v predvidenem roku. Končna odločitev je zdaj v rokah naših poslancev, mi pa smo vprašali še nekaj domačinov, ali vedo, kje naj bi potekala trasa avtoceste in kaj menijo o rimskem vojaškem taboru. Jožica Valenčak, Šempeter: "Vem, kje naj bi potekala trasa avtoceste in tudi o problemu rimskih izkopanin sem slišala. Vendar pa mislim, da ljudje niso preveč zainteresirani za arheološke najdbe. Rimsko nekropolo še obišče nekaj turistov, pri izkopanem ostanku rimske ceste ob Šempetru pa ni skoraj nikoli nobenega obiskovalca." Irena Janič, Šempeter: "Trasa avtoceste naj bi potekala čez kmetijska zemljišča in tudi čez rimsko najdišče, kot sem slišala. Ampak po mojem mnenju nimamo toliko denarja, da bi si lahko privoščili drago izkopavanje in še dolga leta čakali na novo cesto. Če pa hočem v Šempetru čez cesto, se moram pripraviti na to, da bom mogoče celo umrla pod avtom. Sicer pa -saj imamo izkopano rimsko cesto, pa je nihče več ne pride pogledat, razen otrok. In še njim je mnogo bolj zanimiva jama Pekel in gozdna cesta." Štefan Božič, Šempeter: "Obstaja več variant avtoceste. Treba bi bilo najti pravo, tako Za cesto kot za izkopanine, tudi če se zato začetek gradnje preloži za nekaj časa." Milko Divjak, Ločica: "Katera * od predlaganih rešitev bo obveljala, ne vem, gotovo pa je treba ohraniti izkopanine. Pravzaprav so to zakopanine, saj se nič ne vidi, nihče jih ne preučuje ali karkoli dela na njih. Dokler se ni začela načrtovati cesta, pa verjetno še zaradi kakšnih drugih posebnih interesov, se tega najdišča ni nikjer omenjalo/Vedelo seje, da tam ostanki so, iz njive so včasih tudi kaj potegnili ven, kakšnega velikega zanimanja pa ni bilo." ■ Ksenija Rozman foto: Ljubo Korber /eitn J IVA fCTCeC^flJA 'Fifi. koordinate so napačne, zdaj je vse na tebi. Poštar s penzijo nama ne sme uiti..." Foto: ljubo Korbar, Tekst: VUF o IKAa %M9 4. februarja 1993 Velenjska Koleda na Sicilijo S sedeža Zveza kulturnih organizacij Slovenije je konec prejšnjega tedna prišlo na naslov Šaleške folklorne skupine Koleda mamljivo vabilo. Omenjena slovenska kulturna organizacija je namreč izbrala šaleške kolednike za sodelovanje na 48. festivalu cvetočih man-daljev in 38. mednarodnem folklornem festivalu v Agvigentu na Siciliji. Potekal bo od 5. do 14. februarja. Velenjski folkloristi se bodo s slovenskim programom plesov in pesmi predstavili prva dva dni festivala, ki jih je tudi sicer organizator namenil novo nastalim državam (Litvi, Estoniji, Rusiji, Češki, Sloveniji,...). Na omenjeni festival so se predstavniki Slovenije iz Velenja odpravili včeraj. ■tp Kar dve razstavi Jožeta Cjuhe V petek so v Velenju otvorili kar dve razstavi slik akademskega slikarja Jožeta Cjuhe. Tako si lahko njegova dela ogledate v razstavnih prostorih Gorenja Servis in v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje. V petek zvečer, ko so jo po otvoritvenem programu, v katerem sta sodelovala sopranistka Dušanka Žličar in pianist Mladen Raukar, v slednji slavnostno otvorili, so si jo mnogi že ogledali. Slikar se te otvoritev žal ni udeležil, prisostvovala paje njegova soproga. ■ foto: AV Utrinek z otvoritve; soproga Jožeta Cjuhe med pogovorom z udeleženci otvoritve, pred eno njegovih slik GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * ilillltitmi(li>l3lii«tllltlt Kljub glamurju in slavi ter bajnemu bogastvu, ki ga prinaša življenje in delo slavnih osebnosti, pa mnogi od teh, na življenje brez zasebnosti obsojenih bitij, sanjarijo o povsem posvetnih in navadnih zadevah, s katerimi se sicer vsakodnevno ubadajo navadni Zemljani. Pod kožo smo pač vsi krvavi in slavne osebnosti pri tem niso nobene izjeme. In medtem, ko dobršen del navadnih smrtnikov sanjari o slavi in bogastvu, si želi Madonna postati navadna gospodinja. Vsak si pač želi tisto, česar nima. Ko to končno dobi, si zaželi nekaj drugega, nekaj več... Kot kaže, pa so si v letošnjem letu, vsaj po željah, precej podobne nekatere glasbene ustvarjalke. Vse so si namreč zaželele nekaj, do česar je včasih (še prevečkrat), prav enostavno priti, drugič paje to popolnoma nemogoče. Zaželele so si namreč - otroka. In medtem, ko se bo želja nekaterim še v tem letu (Whitney Houston in pevki dua Roxette, Marie) uresničila, lahko druge (Madonna), o tem zaenkrat samo še sanjajo. In, če drži tisto o drevesu in jabolku, se v letošnjem letu lahko nadejamo bogatega prirastka na svetovni pop sceni. Da pa nekaj je na tem, dokazujejo Julian Lennon, Dweezzyl Zappa, Natalie Cole in drugi slavni sinovi in hčere, svojih, še bolj slavnih staršev. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... MADONNA je v nekem televizijskem intervjuju na vprašanje, kaj je njena najbolj skrita želja, odgovorila: "Rada bi živela kot navadna gospodinja v nekem ameriškem predmestju, kakor hitro paje to mogoče, bi rada postala tudi mati." *** MICHAEL JACKSON bo 20. februarja, prvič po letu 1979, nastopil v televizijskem intervjuju. Pravice za prenos tega dogodka si je že zagotovila ameriška televizijska mreža ABC. Pogovor z Michaelom bo vodila znana ameriška mojstrica talk-shovva Opra Winfry, trajal pa naj bi kar poldrugo uro. Enkraten dogodek si bo po ocenah strokovnjakov ogledalo blizu petdeset milijonov ljudi. *** POISON, ki so jih številni oboževalci že odpisali, se zopet vračajo. Leto dni po tem, ko je skupino zapustil kitarist CC DEVILLE, ki seje v garderobi, kjer je skupina čakala na podelitev nagrade MTV- videoavvard, stepel z drugim članom zasedbe BRE-TOM MICHAELSOM, bo izšel njihov novi album. V tem letu dni sta se odvisnosti od mamil rešila dva člana skupine. CC Devilla je zamenjal RITCH1E KOTZEN, popolni abstinent in vrhunski kitarist, ki je v marsičem pripomogel k novemu in boljšemu zvoku skupine. Album, ki nosi naslov NATIVE TONGUE, bo izšel konec februarja, fantje pa načrtujejo tudi veliko promocijsko turnejo. *** Trash metal skupina KREATOR, ki smo si jo lahko prejšnji teden ogledali tudi v ljubljanski hali Tivoli, je posnela nov video RENEWAL, v katerem nastopajo člani skupine v Jezusovi podobi. Spot je bil posnet na avtentičnih lokacijah v Izraelu. Sicer pa vodja skupine MILLE še vedno ne more preboleti izgube svoje najljubše kitare, ki mu je bila izginila iz garderobe, med njihovim nastopom v Amsterdamu. Ta je zanj nenadomestljiva, zato naproša tatu, naj mu le to, za visoko odškodnino, vrne. *** PHIL COLLINS se želi po uspešnem minulem letu, ki gaje preživel kot pevec in producent skupine GEN-ESIS, ponovno posvetiti filmu. V ta namen se bo za devet mesecev preselil v Hollywood. Film, pri katerem trenutno sodeluje, nosi naslov A PROPER EDUCA-TION, v letošnjem letu pa namerava poleg tega, posneti še dva filma. Načrte na glasbenem področju (izdaja solo LP-ja v letu 1993) je ta izredno plodovit in uspešen ustvarjalec za zdaj postavil na stranski tir. *** V preteklem letu so DEPECHE MODE v različnih evropskih študijih pripravljali material za nov album. Rezultati celoletnega dela naj bi bili vidni v prihodnjih tednih, saj naj bi 15. februarja izšel najprej single IFEEL YOU, 23. marca pa še CD z naslovom SONGS OF FAITH AND DEVOTION. Nove skladbe so precej religiozno obarvane, tako tekstovno, kot tudi glasbeno, saj v njih sodeluje tudi zbor, ki poje črnske duhovne pesmi. Podobno spremenjen je tudi image skupine, saj so si njeni člani nadeli nekakšno Jesus-look podobo. *** V, že tolikokrat omenjenem filmu Bodyguard, nastopa poleg Whitney Houston, še en zelo znan glasbenik. To je GARY KEMP, bivši kitarist skupine SPANDAU BALLET, ki v filmu nastopa v vlogi publicista z imenom Sy Spector. *** Član skupine NEW KIDS ON THE BLOCK DONNIE WAHLEN-BERGje izjavil: "Žel im si, da bi ljudje čez petdeset let govorili: 'Donnnie in New Kids On The Block - to je pop', podobno kot danes govorijo: 'Elvis - to je rock'n'roll."' ■ Mitja Čretnik Zgodilo seje... 4.svečana ; LETA 1922 ■ V rubriki "Dopisi" je bila v celjski Novi dobi B objavljena naslednja novica iz Šoštanja: "Šoštanj. ■ Dne 18. p. m. je priredila tukajšnja šolska mladi- ■ na dramatično bajko s petjem v treh dejanjih 1 "Palčki", katera je v vsakem oziru nad vse sijajno a uspela. Čisti dobiček znaša 4.800 K. Dne 4. feb. ■ priredili pa so tukajšnji državni in zasebni uradni- ■ ki plesni venček in darovali od preostanka tudi J približno 4.000 K za revno šolsko deco. Tako se B je v kratkem času nabralo za naše malčke približno ■ 10.000 K, za kar se izreka tem potom vsem darov- ■ alcem najiskrenejša zahvala. - Vodstvo osnovne |J šole v Šoštanju. Šolski ravnatelj A. Trobej." a Glede na današnje materialno stanje neka- ■ terih družin se bojim, da bomo tudi mi kmalu ■ morali organizirati podobne prireditve! S LETA 1950 ■ V Celjskem tedniku je bil objavljen zanimiv 2 članek z naslovom "Mladina iz Smartna ob Paki B napoveduje tekmovanje vsem kmečkim aktivom ■ v šoštanjskem okraju": "Mladinci v Šmartnem ob ■ Paki so na svojem letnem sestanku sklenili pov-" abiti na tekmovanje za 1. maj vse kmečke aktive B v šoštanjskem okraju. Sprejeli so sledeče naloge: ■ Vključili bodo vso neorganizirano mladino v or- ■ ganizacijo. Pri zadružni ekonomiji in drugih akci-J jah bodo opravili 1.500 prostovoljnih ur. Vso a pomoč bodo nudili pri ustanovitvi obdelovalne ■ zadruge. Sodelovali in pomagali bodo pri raznih ■ gospodarskih nalogah. Zagotovili bodo boljšo * udeležbo na izobraževalnem tečaju ter se vsi ■ vključili vanj. Uprizorili bodo igro in imeli fiskul- ■ turni nastop. Vsak mladinec bo naročil list Mladi- ■ na. Ustanovili bodo strelsko družino ter vključili J vanjo čim več članov. Ustanovili bodo klub LT ■ (Ljudska tehnika, op. D.K.) z moto in agro- ■ tehničnim krožkom. Obljubili so tudi, da bodo ■ redno plačevali članarino, imeli redne organizaci-a jske kakor tudi študijske sestanke in vestno sode- ■ lovali z ostalimi množičnimi organizacijami in ljudsko oblastjo." Zahtevne in obsežne naloge, ni kaj. Zal ali pa na srečo se s prisilo dolgoročno ne naredi ničesar. LETA 1958 Tudi naslednja novica, ki jo je objavil Slovenski poročevalec, je posvečena delovanju "socialističnega podmladka": "Na zadnji seji komiteja rudniške mladine v Velenju so sklenili, da bodo posvetili v prihodnje vso skrb vključevanju novih članov v mladinsko organizacijo ter da bodo skrbeli za vključevanje mladine v razne šole in tečaje, itd. Sedaj se pripravljajo na konferenco, na kateri naj bi ustanovili delovno brigado, ki bo pomagala pri gradnji kulturnega doma in zimskega bazena. Delo te mladinske organizacije bi bilo še boljše in vsestransko, če bi imela prostore, v katerih bi se lahko nemoteno sestajala. Tak prostor bi si radi uredili v dosedanjem Pionirskem domu in so ga pripravljeni s prostovoljnim delom sami urediti." LETA 1961 Za konec današnje rubrike pa še novica iz Večera, z nekoliko bolj prijetno vsebino: "Ker so prostori pri krajevnih ljudskih odborih šoštanjske občine v glavnem slabo opremljeni, je občinski ljudski odbor osvojil predlog, da bi začasno zakonske zveze sklepali le na sedežu občine, ker imajo dovolj lepo opremljeno dvorano. Sodijo, da bo ta ukrep veljal približno eno leto. V tem času naj bi že pripravili primeren prostor vsaj v Velenju." Prostora, primernega svečanosti dogodka (vsaj za večino), do danes v Velenju še niso uredili. Kot vse kaže, se ravno zaradi pritiskov bodočih zakoncev nekaj premika tudi na tem področju. Od februarja dalje se bodo lahko namreč poročali tudi v prostorih na velenjskem gradu! Zaenkrat sicer še v improvizirani poročni dvoranici, kdaj kasneje pa mogoče tudi v čisto "ta pravi"! ■ Damijan Kijajič Prireditve Knjižnica Velenje, 5.februarja ob 19.00 Vida Jeraj - Hribar Slovenka leta Vida Jeraj - Hribar, ta aristikrat-ka duha, vzgojena na Dunaju, ta izjemna, odlična in svetovljanska stara gospa, ki so jo leta samo požlahtila, ta odlična violinistka, ki je pri treh letih sedela na kolenih pisatelja Ivana Cankarja in poslušala njegove pravljice, ta Slovenka, kije pri devetdesetih sama postala pisateljica in izdala nostalgično Večerno sonato s podobami o znanih ljudeh iz svojih maldih let, je za Jano povedala: "Če povem čisto po pravici, sem nekaj takšnega tudi pričakovala." Njena zmaga seji zdi nujen nasledek neizmerne naklonjenosti, ki jo je vselej čutila do svojega naroda, sposobnosti, da se odpre in prisluhne drugim ljudem, predvsem pa najpomembnejšega občutja, ki jo je vodilo skozi to tako lepo in tako bridko življenje - ljubezni. "Ljubezen, ljubezen in še enkrat ljubezen." Pogovor bo vodila Tatjana Hudomalj. LESTVICA DOMAČE GLASBE S*«&®fi®8i8SSi«BSSSSS8t(SSS;SSJSSiSS8SSSS;8S!S!®B5®SSS®S Vsako nedeljo ob 18.30 uri na Radiu Velenje Vsak četrtek v tedniku Naš čas Vsem, ki spremljatelestvico narodnozabavne glasbe na Radiu Velenje in v tedniku Naš čas, en lep narodnozabavni pozdrav. Za nami je četrta oddaja sedmega kroga, v kateri ste izglasovali zmagovalca in pesem, ki jo poznamo že dolgo. Izvajalec je mlajše generacije, pesem je starejša: DON JUAN, pesem "Po dekle". To pomeni, da stare dobre viže še vedno vžgejo. Poglejmo si lestvico: 1.DON JUAN: "Po dekle" l6glasov 2.ANS. TONETA KMETCA: "Marjana" I glas 3.SLAVKO PLUT: "Preko plota" 0 glasov 4.FANTJE TREH DOLIN: "Sosedova je luškana" 0 glasov 5.ANS. FRANCA MIHELIČA: "Zakladi Slovenije" 0 glasov 6.ŠTIRJE KOVAČI: "Tolar ni dolar" 0 glasov 7.VESELI HMELJARJI: "Dobrojutro, ženka" Oglasov P.s.: Še vedno pričakujemo vaše predloge, kritike in pripombe. Prav tako pričakujemo od vas, da nam boste poslali ime in priimek osebe iz narodnozabavne glasbe, ki bi jo radi slišali v oddajah Radia Velenje. Naslov: Uredništvo Radia Velenje, Foitova 10, Velenje ■ Vili Grabner FILMSKI SPORED DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 7.2. ob 10. uri PREDPREMIERA erotičnega trilerja BASIC INSTINCT - PRVINSKI NAGON Režija: Paul Verhoven Vloge: Michael Douglas, Sha-ron Stone Planetarni hit leta 1992 je zgodba o zapitem detektivu, ki se spusti v erotično spletko z naslad-no pisateljico, osumljeno brutalnega umora. Raziskava ga pripelje na sled serijskemu morilcu, ki svoje žrtve pokonča sredi vročega spolnega odnosa... Ponedeljek, 8.2. ob 20. uri SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA (Memories of an invisiable man), ameriški avanturistični film Režija: John Carpenter Vloge: Chevy Chase, Daryl Hannah Mojster akcijskih trilerjev je zrežiral avanturistično komedijo o znanstveniku, ki ob nesreči v laboratoriju postane neviden. S tem pa se zanj začnejo težave... NASLEDNJI TEDEN v Domu kulture v Velenju ter v Šoštanju in Šmartnem ob Paki - komedija z največjim iztržkom v zgodovini filma -SAM DOMA (Home alone). Do konca meseca si boste lahko ogledali še filma: OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI (repriza na željo številnih občanov) ter FREDDYJEVA SMRT -srhljivka v trodimenzionalni tehniki. Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz. ČETRTEK, 4. FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas,naša glasba; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Ljubljanska banka se predstavlja; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 5. FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; Pesem tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program alfa Radia Velenje. SOBOTA, 6. FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; Pesem tedna; 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 7. FEBRUARJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj,kje,kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše četitke in pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 servisne informacije in epp bloki); 18.30 Minute z domačimi ansambli; 19.30 Duhovna iskanja; 20.00 Program alfa Radia Velenje. PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; Pesem tedna; 17.00 Ponedlejkov šport na Ra-diu Velenje; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Program alfa Radia Velenje. TOREK, 9. FEBRUAR: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni nasveti; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 10. FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; Pesem tedna; 17.00 Mi in vi; 18.30 Živ žav; 20.00 Program alfa radia Velenje. OVEN 21. marca do 21. aprila Tako dobro, kot vam je šlo v preteklih dneh, tokrat prav gotovo ne bo šlo. Čas namreč nič več ne dela za vas, čeprav imate ves čas občutek, da veliko energije vlagate na pravo mesto. Spet se vas bo lotilo tisto razpoloženje, ko bi najraje spremenili večino stvari v svojem življenju. In spet se bodo prebudile stare zamere. BIK od 22. aprila do 20. maja Teden boste pričeli veliko bolj hrupno kot ste sploh želeli, vse skupaj pa bo še povsem spontano in nepričakovano. In spet se boste strinjali z ugotovitvijo, da vam takšne stvari popestrijo enolično življenje in celo zelo ugajajo. Če boste še malo popustili in se prilagodili okolici, bo prihodnje obdobje celo zelo lepo. H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Obdobje, v katerem boste čisto zadovoljni s svojim življenjem, se bo še nadaljevalo. Le da ga boste že v naslednjih dneh še začinili, če boste le zbrali pogum in se znebili vseh kompromisov, ki vam narekujejo, da ne storite tistega, o čemer ponoči veliko sanjate, pa še zelo lahko bi vam uspelo. Z denarjem pa nikar ne razmetavajte, ga nimate dovolj! 23 RAK od 22. junija do 23. avgusta Žal vam prva polovica tega leta ne bo nič kaj naklonjena. Tudi v prihodnjem tednu vas bodo večkrat zaposlovale globoke, težke misli, povezane predvsem z prihodnostjo. Temu primerno boste zadržani in malo kdaj odkrito nasmejani, delo, ki vam je nekoč veliko pomenilo, vam bo spet in morda boste ravno v tem našli svoj novi smisel. SI LEV od 23. julija do 23. avgusta Izgleda, da vas čaka napredovanje. Čeprav vam to po eni strani ugaja, vas po drugi navdaja z negotovostjo. Svojih sposobnosti se zavedate, vendar niste povsem sigurni, če imate tudi takšne, kotjih bodo sedaj pričakovali od vas v vaši okolici. Predvsem pa pazite na zdravje, saj zadnje čase peša. Naučiti se boste morali razumeti tudi druge! DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Največ energije vam bo v prihodnjih dneh vzela ljubezen, kar na majhni preizkušnji boste, za nameček pa boste vse skupaj precej pozno opazili. Sicer pa se boste ubadali še z povsem vsakdanjimi rečmi, ki so vam včasih v veselje, drugič v nadlego. Pri delu ne boste najbolj zagnani, temu primerni pa bodo tudi rezultati. To lahko nekoga precej razjezi. £ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Vrnile se bodo stare skrbi, ki jih že nekaj časa tlačite v kot in pozabo. Saj že veste, da se jih bo treba enkrat lotiti, vendar vam trenutno to sploh ne odgovarja. Precej slabovoljni boste zaradi vsega tega in to žal, čeprav se ne boste zavedali, prenašali tudi v svojo okolico. Ko boste nekaj računali, vse dobro preverite, da vas ne bo kasneje bolela glava. ITI. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Ne boste čisto točno vedeli, kaj vam manjka. Manjkalo pa vam bo marsikaj. Od samozavesti, do tega, da sploh ne boste več vedeli, kaj bi radi. Tudi zaradi tega boste verjetno naredili še kakšno napako, ki bo vse skupaj le še poslabšala. Pazite, ko boste nekomu razlagali nekaj zelo osebnega - ne povejte vsega, ker vam bo že kmalu žal. / X* STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Po dolgem času se vam bo zgodi lo, da boste postali precej nevroz-ni, ker se vam bo na glavo nagomililo preveč skrbi naenkrat. Še najhuje bo to, da čas ne bo delal za vas in ga bo veliko premalo za uresničitev vseh obljubljenih stvari. Ker pa ni v vaši navadi, da bi kaj obljubljenega ne izpeljali v dogovorjenem roku, boste slabo spali. Bodite pazljivi na cesti! KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Vsi strahovi, ki vas spremljajo v zadnjih tednih, se bodo popol-nomarazblinili v četrtek ali petek. Da se boste pomirili in zaživeli mirnejše dni, se vam bo videlo že od daleč. Okoliščine pa vas bodo žal prisilile, da boste morali vzdigniti glas in izpeljati še nekaj precej neprijetnih stvari. Vendar se boste tolažili, daje tako za vse bolje. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Čas velike in zelo pomembne preizkušnje se nezadržno bliža. In to povzroča vedno več nemira v vas, poleg tega se vas loteva strha pred polsledicami. Čeprav slutite, da bo šlo, mirno vseeno ne boste spali. Nikar ne stresajte vseh svojih težav še na partnerja, saj ima ta preveč svojih, pa mu tudi vi pri njih ne znate pomagati. H RIBI od 20. februarja do 20. marca Vsako odlašanje dela na jutri vas le še bolj obremeni in spravlja v slabo voljo. Minilo vas bo, da bi vso svojo energijo usmerjali v stvari, ki ne bodo rodile pravega uspeha. Žal pa to nekomu ne bo všeč. Konflikt bo skorajda neizbežen. Ljubezenska sanjarjenja raje še malo odložite na ugodnejši čas, saj imate preveč resnega in pomembnejšega dela. Nasveti za vrtičkarje Tople grede V tem predpomladanskem času vesten vrtičkar že pričenja z vzgojo sadik in setvijo ranih vrtnin. Ker pogoji na vrtu še niso takšni, da bi rastline lahko uspevale nemoteno, jim moramo pomagati. V ta namen poznamo več različnih objektov kot so tople grede, PVC tuneli, rastlinjaki in plastinjaki. Najpogosteje v vrtovih srečujemo preproste doma napravljene tunele prekrite s PVC folijo. Takšen tunel nudi osnovno zaščito rastlini pred vdorom hladnih vetrov, snega, v njemu pa se akumulira tudi toplota sončnih žarkov, katera pospešuje rast oziroma segreva zemljo. V hladnih nočeh, in te so v tem času bolj pravilo kot redkost, moramo takšen tunel še dodatno zaščititi s kakšnim prekritjem. To je lahko slamar-ica, kakšna odslužena odeja ali kartonska lepenka. Takšno zaščito namestimo že ob prvem mraku, da v tunelu zadržimo nakopičeno toploto. Odstranimo jo, ko se temperatura zraka dvigne nad 0 stopinj Celzija, ali ko sonce obsije gredico. V izjemno hladnih dnevih pa to zaščito pustimo tudi preko dneva, saj bo škoda za rastline manjša, če bodo imele manj svetlobe kot pa, da bi pomrz-nile. Za res pravi in zgodnji pridelek pa je najboljša topla greda. Lahko je tista klasična, kjer je ogrevanje urejeno s pomočjo hlevskega gnoja, ali takšna, kjer zemljo in zrak ogrevamo s pomočjo tople vode ali vpihavanja toplega zraka. Pri klasični topli gredi, kjer smo zemljo odstranili že v jeseni ali pozimi, na dno potresemo plast slame ali listja v debelini 10 centimetrov. Gnoj za toplo gredo mora biti svež. Najboljši je konjski, kateri ima tudi največjo energetsko in kasneje hranljivo vrednost. Gnoj tlačimo v plasteh. Pri tlačenju pazimo, da ga ne potlačimo preveč, saj za izgorevanje rabi zrak. Če je gnoj potlačen preveč, bo namesto izgorevanja nastal proces gnitja. Enako se bo zgodilo, če je gnoj premoker. Zgornjo plast gnoja pokrijemo še s plastjo slame ali listja. Ta plast preprečuje prehitro oddajanje toplote. Nato na-sujemo plast 15-20 centimetrov presejane zemlje. Gnoj se pri izgorevanju segreva. S konjskim gnojem dosežemo temperaturo 40-50 stopinj Celzija, ki traja 6-8 tednov. Rastline sadimo ali sejemo v toplo gredo 10-14 dni po polnjenju. S tem da to moramo med tem časom tudi zračiti, da odvajamo nastali amonijak. Prav tako preko-pljemo tudi zemljo, da amonijak izhlapi. Še za učinkovitejšo zgodnjo setev in zanesljiv pridelek pa priporočam uporabo vrtnarske tkanine, katero prodajamo pod imenom "Couvertan". V tem času je priporočljiva uporaba predvsem zimske 02. 30 gr. tkanine, ki ščiti posevek ali rastline do -8 stopinj Celzija. Dobro je vedeti Nove jedi na vašem jedilniku Kako očistiti lestence? ♦ Ponavadi imamo v stanovanju kar nekaj različnih vrst lestencev. Vsaj dvakrat na leto je dobro, da jih temeljito očistimo. Zato smo vam danes pripravili nekaj nasvetov za tovrstna opravila. ♦ lestenci iz porcelana in plastike - ponavadi so takšni lestenci sestavljeni iz dveh delov; senčila in držala v katerem je tudi grlo za žarnico. To dvoje ločite in keramični ali plastični del ščitite z vodo, ki ste ji dodali malo detergenta za pranje posode. Šele, ko se popolnoma osuši, ga vrnite na svoje pravo mesto. ♦ Če so iz kovanega železajih najprej očistite z vodo, osušite, potem pa premažite z oljem ali loščilom, da železu vrnete sijaj. ♦ Lestenci iz kristala so med tistimi, ki jih je najtežje očistiti, sploh tiste stare, ki imajo nešteto delov. Ko čistite viseč kristalen lestenec morate najprej zavarovati del okoli žarnice s plastično vrečko. Potem pripravite raztopino iz tretjine 90 odstotnega alkohola in dveh desetin destilirane vode. To dajte v razpšilec in z njim poškropite vse dele svetilke. Ko se posuši, dobro zdrg-nite. Ce je lestenec sestavljen iz majhnih delov, ga lahko očistite tudi tako, da daste na roko bombažno rokavico, prste namočite v alkohol in drgnete delček za delčkom. ♦ Lestenec iz pergament papirja je sicer lep, težava je v tem, da prah in cigareten dim na njem puščata grde sledi. Očistite jih lahko z krpico, ki jo naviažite z ricinusovim oljem. ♦ Lestenci iz blaga - najbolje jih boste očistitli z vodo, ki ste ji dodali malo kisa (če je senčilo sešito) ali z peno za čiščenje preprog (če je senčilo lepljeno). Moda Cista belina Med barvami, ki so (in bodo) letos močno prisotne je bela na vidnem mestu. Nedolžna, občutljiva belina pa tokrat ni zajela le oblačil, tudi čevlji, nogavice, rokavice (če jih boste sploh še kaj potrebovali)....Skratka, vse. Pri beli barvi pa moramo biti precej previdni, najprimernejša je za ležeren športni stil, pri eleganci in klasiki pride v poštev le pri kombinacijah. Tiste, ki se navdušujete nad Športnim stilom oblačenja pa to mdono "muho" le izkoristite, sploh če ste postavni, saj je znam vizualni učinek bele barve. Nekaj idej lahko dobite tudi na današnjih fotografijah, sicer pa naj bodo kominacije sestavljene iz belih pajkic, pletenega puloverja, visokih čevljih, kijih spnemo z vezalkami, belim velikim šalom z resicani, ali do kolen segajočo jakno, ali daljši, iz prešitega blaga narejen plašč... Kot dodatek lahko uporabite tudi krzno belega zajčka, lahko pa je tudi dobra imitacija umetnega. Sarme iz kitajskega zelja Za 1 osebo potrebujete: 4-8 lepih listov kitajskega zelja, malo glavico čebule, 15 dkg mlete govedine, 1 malo jajco, sol, poper, mleto sladko redečo papriko, sok limone, žlico olja 1/81 kokošje juhe (instant); za omako 1 mali strok česna, 1,5 del jogurta, sol, 112 žličke kumine, malo popra. Opranim listom kitajskega zelja z ostrim nožem zelo pazljivo odstranite trde sredinske dele. V slanem kropu liste kuhajte dve minuti. Medtem olupite in zelo drobno narežite čebulo. Mesu primešajte limonin sok in jajco, posolite in začinite s papriko, poprom in dobro premešajte. Ta nadev razporedite na liste kitajskega zelja in naredite sarmice. V večji posodi segrejte malo olja in popražite sarme po vseh straneh. Potem jih zalijte z juho, posodo pokrijte in ko zavrejo zmanjšajte temperaturo. Kuhajte še 20-25 minut. Za omako dobro sesekljajte česen, primešajte ga v jogurt, dodajte še kumino, sol, in poper in to segrejte na niski temepraturi. Ves čas mešajte. K sarmam postrezite to omako in kuhan riž. Hitro kokosovo pecivo Za testo potrebujemo 9 dkg margarine, 4 jajca, 15 dkg sladkorja 12 dkg moke, 1/2 pecilnega praška. Za nadev: 15 dkg sladkorja, 4 rebra čokolade, 20 dkg kokosove moke, 16 dkg margarine. Dobro zmešajte margarino, sladkor in jajčne rumenjake. Posebej zmešajte moko in pecilni prašek in to postopno dodajajte prvi zmesi. Potem dodajte še trd sneg iz beljakov. Specite. Medtem pripravite nadev; v petih žlicah vode kuhajte sladkor (na nizki temperaturi). Še v vročo primešajte čokolado, zatem še kokusovo moko in margarino. Pečeno pecivo najprej tanko namažite z marmelado, potem pa še s tem nadevom in pustite, da se ohladi. Narežite na kocke. Imenski koledar Četrtek (4)- Andraž, Hela, Jane, Bojana Petek (5) - Agata, Ingo, Izidor,Sanja Sobota (6) - Ljubo, Dora, Doroteja (Teja) Nedelja (7)- Riko (Rihard), Ksenija, Zlatko Ponedeljek (8) - Job (Jakob) Juš, Ivan, Jerko (Slovenski kulturni praznik) Torek (9) - Polonca (Apolonija), Niko, Cirila Sreda (10) - Vlasta, Vilko, Duška (Duša) Dušan Lunine mene O mlaj, 7. februarja, ob 00.55 uri Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov os Svečan SO Ako je svečnica zelena, bo cvetna nedelja snežena. Bolje je volka v hlevu imeti, nego se v solncu o svečnici greti. Če jazbec pred luknjo na solncu je zdaj, gre zopet za štiri tedne v luknjo nazaj. Če na svečnico deži, skoro se pomlad oglasi. Če na svečnico sneži, to se vigred oglasi. Če na svečnico poprej od strehe nego od sveče kane, še hujša zima, kakor je bila do zdaj, nastane,-Jesen in solnčen svečnice dan ženam obeta dobro za lan. Je svečnica topla, solnčnega vremena; bučele bogate, dobrega plemena. Kaplja če od sveče, pred nego od strehe teče, huda zima še nori kakih sedemindvajset dni. AVTO ROKIS, RoškarJože, Silva Žarova 25, Velenje (pri Gorenju Point) tel.: 855 079 Spoštovane stranke! Čas, ki prihaja, zahteva od nas maksimalno angažiranje na vseh področjih, ki jih zahteva vzdrževanje in popravilo vaših avtomobilov, zato vam pri nas ponujamo vse, kar potrebujete za vaš avto domače ali tuje proizvodnje: ■ avtokleparstvo, delo na ravnalni mizi ■ avtoličarstvo, Sikkens ličarski materiali in barve, peč za lakiran/e - rezervni deli za vse tipe avtomobilov - avtovleka, kije za naše stranke brezplačna do 20 km - svetovalna služba pri nakupu avtomobila - ocenitev za zavarovalnico pri nas - OD SEDAJ TUDI MEŠANJE BARV ZA VSE AVTOMOBILE Pridite, prepričajte se o kvaliteti naših storitev! V velenjski Elektrostrojni opremi začeli na novo Ne več ESO, zdaj Oprema in Montaža Vse več prodajalcev, a kupcev... Čeprav jc bila nedelja zadnja v mesecu januarju in hkrati tudi zadnji dan v mesecu, je velcbnjs-ki sejem avtomobilov pred Rdečo dvorano oživel. Topel dan je privabil kar veliko prodajalcev, še več radovednežev in kupčija ni stekla kaj prida. Cene? Zapišimo najvišjo in najnižjo: Golf letnik 90 je bil 16.500 DEM, in dobri stari fičko, letnik 80 za 800 DEM Z ustanovnega zbora a vos V Šoštanju so ustanovili govedorejsko društvo Ža strcikovno Selci in rejsko kulturo Na pobudo Kmetijsko svetovalne službe Velenje so se mlečni proizvajalci in rejci govedi v občini Velenje pred dvema dnevoma zbrali na ustanovni skupščini gove-dorejskega društva Šaleška dolina. Z množično udeležbo v dvorani šoštanjskega kulturnega doma so dokazali, da so si želeli naslednika živinorejskega odbora, ki je deloval v okviru kmetijske zadruge. Ustanovitev so pravzaprav narekovali doseženi proizvodni rezultati. Po višini mlečnosti krav rjave pasme so namreč šaleški mlekarji v samem republiškem vrhu (leta 1987 so dosegli povprečno v standardni laktaciji 305 dni 4563 1. pred dvema letoma pa že 4715 1 mleka na kravo). Spodbudne rezultate dosegajo še pri pitanju govedi, kjer se končna klavna teža pitancev zvišuje. Zato je nadaljevanje ter širjenje strokovnega dela in re-jske kulture nujno potrebno tudi v prihodnje. Namen ustanovitve gove-dorejskega društva in obeti so jasni: načrtno delo za izboljšanje kakovosti goved in gospodarnosti reje govejih čred. Od sodelovanja v lani ustanovljeni republiški zvezi rejcev rjavega goveda si z dajanjem predlogov obetajo večjega vpliva pri načrtovanje selekcije in delovanju tovrstne službe, katerih delo naj bi pripomoglo k razvoju in napredku pasme. Društvo samo pa bo skrbelo še za strokovna izobraževanja članov, za informiranje o dosežkih in potrebah, poskrbelo za sodelovanje na razstavah plemenskih govedi, skupaj z zadrugo pa bo svetovalo rejcem pri nakupu in prodaji plemenske živine. Koliko zastavljenih nalog in ciljev bo društvo tudi uresničilo, bo odvisno predvsem od rejcev samih, njihovega interesa in vključevanja v delo društva. ■ tp, foto:A. Videtič Protestni shod v središču mesta ■ foto vos Slovenjegraški Les Vse bližje stečaju Družba Les slovenjegraške Tovarne meril, še pred petimi leti ena najboljših tovarn v tem kraju, je v hudi stiski. Slabe poslovne poteze zadnja leta hitro se menjajočih direktorjev, kraje proizvodnih programov, "posel stoletja" z nekim kamniškim obrtnikom itd. - vse to je matico, iz katere so se pred časom razvile samostojne družbe Kovine, Plastika in Kopa-računalniški inženiring, spravilo na tla. Drugega izhoda, kakor stečaj, za Les skorajda ni več. Prejšnji teden seje v Lesu končanem protestu na mestnih dobilo odločbe o tem, da so traj- odvijala prava mala drama. Ker slovenski sklad za razvoj, ki je zdaj lastnik tovarne, delavcem ni zagotovil plač za lanski november in december, ker ni našel denarja za nov zagon proizvodnje in ker se je tudi sicer zelo brezbrižno obnašal do okrog 200 delavcev, se jih je šest odločilo za gladovno stavko. Predsedniku sindikata Neodvisnost-KNSS Stojanu Proševu so se pri taki obliki protesta pridružili še Majda Šmon, Martin Zinko, Sonja Iskrač, Igor Ladinek in Janez Pačnik. Dogodki so vrhunec dosegli konec minuleta tedna, ko so delavci Lesa na Trgu svobode v Slovenj Gradcu pripravili protestni shod. Izkazalo se je, da je takšen protest, za katerega so se delavci odločili v skrajni, težko opisljivi stiski, vsaj malo zalegel. Minuli petek, kakšni dve uri po ulicah, je na pogajanja v Les znova prišel predstavnik sklada za razvoj Nijaz Smajič. Pogajanja med stavkovnim odborom, ki ga je vodil Roman Navotnik, predstavnikom sklada, izvršnim svetom in nekaterimi funkcionarji Neodvisnosti - KNSS, so trajala skoraj pet ur in so v temo prinesla vsaj nekaj iskric upanja. Šesterica je prekinila gladovno stavko, prišla je plača za november z obljubo, da bo čez nekaj dni sledilo še plačilo za december. Na pogajanji za zaprtimi vrati je bilo med drugim domenjeno, da bo razvojni sklad v stačajnem postopku zoper Les storil vse, da bi ohranili vsaj sto od zdajšnjih dvesto delovnih mest. Sklad seje tudi obvezal, da bo predlagal revizijo v skladu s 44. členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Devetinsedemdeset od 203 delavcev v Lesu je medtem že ni tehnološki viški. Sanacijski program, ki gaje izdelal vršilec dolžnosti direktorja Lesa Ivan Uršej, predvideva, da bi tovarna rentabilno poslovala (in poplačala tudi okrog 127 milijonov dolgov) z okrog 120 delavci. Nameravajo prodati tudi 1600 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo (proizvodnjo meril so preselili) in če bi v denar spremenili še stroj za predelavo stare plastike, s katerim so prejšnji vodilni "obdarili" nekega kamniškega obrtnika, bi se računi vsaj približno izšli. A za vse skupaj je zdaj bržčas že prepozno. Sklad za razvoj vztraja pri stečaju, ker za sanacijo ni uspel pridobiti največjega upnika Ljubljanske banke -Koroške banke iz Slovenj Gradca. Zgodba iz Lesa pa je, navzlic temu, daje tragična, tudi poučna. ■ A.B. Velika pridobitev zaElkrpj ■■■■■■■ V Modni konfekciji Elkroj v teh dneh veliko pozornosti namenjajo uvajanju v redno proizvodnjo celovito postrojenje za avtomatsko krojenje. To je velika pridobitev, kakršno ima ob Elkroju le še murskosoboška Mura. Postrojenje bo polno zasedeno čez slab mesec dni, njegove osnovne značilnosti so kakovost, varnost in večja učinkovitost in bo seveda nadomestilo zahtevno delo kar nekaj pridnih rok. Letos so v velenjski Elektrostrojni opremi začeli na novo. ESO so preoblikovali v dve samostojni podjetji, Opremo z več kot 400 zaposlenimi, ki ima pod svojim okriljem tudi Telekom in Montažo z okoli250zaposlenimi in Kikom. Vršilec dolžnosti direktorja Opreme, Anton Draž, je prepričan, da je v Sloveniji tudi za naslednje leto in pol pričakovati bistveno zmanšanje investicij. Razlog vidi v- lastninjenju, ko bodo podjetja omejevala naložbe, da ta ne bodo imela prevelike vrednosti. Ker je Oprema tovarna investicijske opreme, se trudijo, da bi za ta čas proste zmogljivosti usmerili v izvoz. V Opremi sta prisotna dva večja programa: program rudarske opreme, kjer načrtujejo, da bosta njihova večja kupca predvsem dva premogovnika, Velenje in Trbovlje, pričakujejo pa tudi, da se bodo lahko še bolj vključili v prodajo opreme za drobljenje in sejanje peska, to je takoimenovani program Hartl. "Ta program smo začeli tržiti tudi po domačih kamnolomih, za nakup te opreme seje že odločilo nek- Anton Draž: "Od trženja opreme za drobljenje peska, si obetamo veliko." aj podjetij v Sloveniji. Gre za posebne stroje za mletje peska, grobo in fino. Pravkar sklepamo pogodbe za prodajo te opreme na Hrvaško. V tem programu vidimo, če bo prišlo še do nadaljnega upadanja proizvodnje rudarske opreme, velike možnosti za naprej," pravi Anton Draž. Obe podjetji, Oprema in Montaža, sta si že "razdelili", poleg premoženja, tudi delavce iz bivših skupnih služb. Nihče ni ostal brez dela. "Potrebno pa bo, ker je še veliko režijskega dela, v bodoče vsako delovno mesto še pretehtati in delavce razporediti na produktivna delovna mesta," ugotavlja v.d. direktorja Opreme. Antona Draža smo vprašali tudi, kako je s plačami, ali jih delavci prejemajo redno. Povedal je, daje pri izplačilu decemberskih plač, prišlo do desetdnevne zamude, in da bo na osnovi planov, ki so jih naredili, že naslednji mesec izplačilo možno ob roku. Pripravljenost delavcev, da se firma čim prej izkoplje iz težav pa je velika, kot ugotavlja Anton Draž. ■ Milena Krstič - Planine Zgodbe in zgodbice Čebela Žena gre na posvet k zdravniku. Zanima jo, kaj naj naredi, da bi bil njen mož v postelji malo bolj aktiven. "Dajte mu malo medu," pravi zdravnik. "Vsak dan malo medu, pa boste opazili spremembo." Ko se naslednjič srečata, jo zdravnik vpraša: "Kako je zdaj?" "Ja, moj mož je zdaj kot čebela. Brenči, brenči, a nikakor ne vbode." Odgovor "Učenci, kdo mi zna razložiti, kaj je to radio?" vpraša učitelj prvošolce. "Jaz vem," se oglasi eden od dnjih. "To je televizor brez slike." Prav to Zazvoni telefon pri direktorju podjetja, kjer prizvajajo avtomobile. "Halo," se sliši glas, "je res, kakor pišejo časopisi, da ste pred kratkim uspeli izdelati vozilo v rekordnem času: dveh urah, tridesetih minutah in sedmih sekundah?" "Ja, res je." "Potem vse kaže, da sem to vozilo dobil jaz!" Fotograf Pride možak k fotografu in takoj, ko sede, vpraša: "Oprostite, koliko bodo stale slike za potni list?" "Pustite to za kasneje," pravi fotograf. "Zdaj morate biti nasmejani." Novo delavno mesto Dva uslužbenca se pogovarjata: "Stari Milan je pa res revež. Popolnoma je izgubil sluh. Bojim se, da ga ne odpustijo." "Neumnost! Kolikor sem lahko slišal, ga bodo premestili na oddelek za pritožbe!" Delegatska Delegat leži v bolnišnici. Prinesejo mu pismo kolegov: "Dragi kolega, želimo vam hitro okrevanje s 24 glasovi za, 7 proti in 4 vzdržanimi." Vse je treba plačati! Zobozdravnik sprejema plačilo od pacienta, ta pa se brani: "Ampak, poslušajte, za en zob pa tri tisočake?" "Ja, dragi moj. Tako ste vpili, ko sem vam zdiral zob, da sta mi iz čakalnice pobegnila dva pacienta. To pa mora nekdo plačati, a ne?" Model Dekle je prišlo k slikarju, da mu požira. Naenkrat slikar vzame pištolo in jo nameri vanjo. "Kaj pa delate? Ste znoreli?!" "Vam niso povedali, da vas potrebujem za mrtvo prirodo?" Ostanek Kupcc v veleblagovnici se čudi: "Ne deklaraciji piše; 40 odstotkov volne, 55 odstotkov sintetike. Kaj pa je z ostalimi 5 odstotki?" "To je verjetno tisto, kar se skrči pri pranju! prodajalec. pravi Mali pedagagog Po natančnem opisu, kako se je treba obnašati doma, vpraša učiteljica Lojzeka: "Kaj narediš, ko se mama vrne iz trgovine?" "Pokrijem ušesa mlajšemu bratu, da nc sliši očeta, kako preklinja," odgovori. Lepega dne je lepa mlada dama prišla k slavnemu slikarju in ga prosila, naj jo naslika. Vprašala ga je, koliko bi to stalo. "Pet tisoč tolarjev," je rekel umetnik. "Ojoj," je rekla mlada dama. "To je pa kar precej denarja." Zavedala seje svojega lepega telesa, zato je predlagala: "Kaj pa, če bi me slikali brez obleke? Ali bi bilo potem kaj ceneje?" Mislila je, da bo morda umetnik srečen, če jo bo lahko naslikal golo, kajti bila je resnično zelo lepa. Slavni slikarje malo pomislil, potem pa odgovoril: "To bi stalo deset tisoč tolarjev, vendar pa bi moral obdržati svoje nogavice na nogah in nekaj bi moral nositi na ramenih, kamor bi lahko dajal svoje čopiče." Gospod Richard je bil zelo dober v streljanju s puško in udeležil seje že mnogih tekmovanj v majhnem mestu, v katerem je živel. Pravzaprav še nikoli ni dobil nobene nagrade, toda vsakokrat seje kar dobro odrezal in enkrat je bil celo četrti. večerov ob streljanju. Klub je imel zelo dobro ekipo, ki se je udeležila že mnogih zelo pomembnih strelskih tekmovanj. Tudi med njegovim obiskom v mestu so organizirali strelsko tekmovanje. Seveda je odšel na prireditev, da bi si jo ogledal. Nekoč pa je moral službeno oditi v neko večje mesto za mesec dni. Ker ni imel kaj početi ob prostih večerih, seje pridružil tamkajšnjemu strelskemu klubu in preživel nekaj zelo prijetnih Ker je eden od članov kluba nenadoma zbolel, je moral vodja ekipe nemudoma poiskati drugega. Slišal je, daje gospod Richard že večkrat tekmoval na podobnih tekmovanjih. Tudi sam gaje že opazil v klubu in ugotovil, da sicer ni dosegal ravni njegove ekipe, a je bil vseeno kar dober strelec. Zato gaje povabi 1, naj zamenja bolnega tovariša. Gospod Richard je bil globoko počaščen, ko so ga prosili, da bi streljal za tako dobro moštvo, hkrati pa je bil tudi zelo živčen, ker seje bal, da se bo osmešil in napravil iz sebe pravega bedaka, kar bi utegnilo škodovati celo njegovi ekipi doma. Pravzaprav je bil tako živčen, da si ni mogel nič pomagati, ko so se mu med streljanjem neznansko tresle roke. Seveda je bil rezultat njegovega streljanja zelo slab. Pokazal je svojo tarčo vodji ekipe, in mu rekel: "Najraje bi odšel ven in ustrelil samega sebe." Vodja ekipe je nekaj trenutkov ogledoval kartico, potem pa je dejal: "Če resnično nameravate to storiti, potem bo najbolje, če vzamete s seboj dva naboja." L.A. Hiti: ■ Prevedla: prof. Dragica Letonje Se topel Literarni almanah 11. Hotenja, spekter literarnega ustvarjanja sodelujejo tudi starejši predstavniki, kot so Peter Rezman, Josip Bačič, Ivo Stropnik... Prvič objavlja Rok Poles, Branko Medved, prvič objavljamo tudi Blaža Praprotnika iz Slovenj Gradca, ki je medtem izdal samostojno pesniško zbirko, zelo uspelo, z zelo dobrimi kritikami. Prvič objavlja tudi Kamničan Andrej Rifelj. Razmerje je zelo uravnoteženo, čeprav ljudje, ki tukaj prvič objavljajo, v svojih okoljih niso nepoznani, morda manj širši literarni javnosti. Koncept nekega literarnega almanaha prej kot slej v nekih lokalnih vodah zaide v neko samozadostnost. Mi smo se poskušali tega otresti in "iti" malce širše, kar pa ne pomeni, da ne bomo še naprej uveljavljali mladih šaleških literatov." Kdaj jo bodo predstavili širši javnosti, se še niso dogovorili, vendar Matjaž zatrjuje: "Do tega bo prav gotovo prišlo, saj je to dogodek, ker knjige na področju domoznanstva ne izhajajo vsak dan, to vrsto založništva pa bi tudi lahko imenovali domoznanstvo." ■ Bojana Špegel, foto: Aljoša Videtič Ni vseeno postaja ali postajališče! Ni vseeno, kje vas avtobus odloži, na postaji ali na postajališču! Ta razlika postane občutna, če vas v tistem trenutku nekam pritisne. Ce ustavi avtobus na postajališču, v Šoštanju imajo recimo postajališče, nimate kani, ker ta nimajo stranišč. Zadrževati boste morali do prave postaje, ali se kako drugače znajti. "Nergači" v vladi? V velenjskem občinskem prostoru je velika radovednost in precej zakulisnih kombinacij, kakšna bo nova vlada. Mnogi modrujejo, da bo novi mandatar povabil k sodelovanju tiste, ki so se na sejah zborov velenjske občinske skupščine največkrat oglašali ali imeli največ pripomb na njeno dosedanje delo. Izredne počitnice Ce je danes komu lepo, potem je lepo šolarjem! Po tistem, ko so preživeli božično - novoletne počitnice, in ko so doživeli redne počitnice, jih zdaj čaka kot vse kaže še teden dni izrednih počitnic. Napovedana stavka učiteljev, za 10. 11. in 12. februarja, jim je to omogočila. Te tri dni se da krasno razvleči v cel teden: 8. februar je prost, torek že kako, naslednje tri dni pa stavka. Starši pa v jok! Velenje ■■■■■■ Slavnostni koncert V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v ponedeljek, 8. februarja, s pričetkom ob 19.30 v veliki dvorani Glasbene šole slavnostni koncert, ki ga bodo izvajali LJUBJANSKIMADRIGALISTI. Program: Gallusovi moteti in madrigali in maša francoskega skladatelja Franka Martina. Na koncert vabita Skupščina občine Velenje in glasbena šola Frana Koruna - Koželjskega Velenje. Šoštanj ■■■■■■ Otvoritev razstave V počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika bosta Društvo šaleških likovnikov in Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravila v prenovljenih prostorih Mayerjeve vile v Šoštanju razstavo del. Na ogled bodo postavili zbrana otroška kiparska dela, ki so nastala pod dleti in kladivi udeležencev Male Napotni-kove kiparske kolonije v Zavodnjah v letih od 1974 do lani. Sedem najbolj vnetih članov grafične sfckcije pri Društvu šaleških likovnikov pa bo razstavilo svoje stvaritve, nastale v tri mesece trajajoči grafični delavnici. Razstavi bodo odprli v ponedeljek, februarja, ob 18. uri. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi krajši kulturni program. ■ tp Slovenj Gradec Februar -mesec kulture Zveza kulturnih organizacij in Kulturni dom že od leta 1992 izdajata mesečno letak o kulturnih prireditvah v občini. V mesecu februarju se bodo od 4. februarja do 26. februarja zvrstile mnoge prireditve, posvečene kulturnemu prazniku. Osrednja proslava Prešernovega dneva bo 6. februarja, ob 18.00 uri, v Kulturnem domu Slovenj Gradec. Na njej bo kot govornik nastopil Tone Pavček, slovenski pesnik. Program bo s slovenskimi šansoni obogatila Vita Maurič - Rujič. Na klavirju jo bo spremljal Borut Lesjak. Na tej proslavi bodo podelili Berne-kerjeve nagrade in priznanja zaslužnim za delo na področju kulture. ■ Jože Dolar "15 letno druženje in kvalitetno ustvarjanje šaleškega literarnega almanaha Hotenja je v slovenskem (na samo šaleškem) literarnem prostoru zaznamovalo še danes dobro vidne stopinje, h katerim se vedno znova vračajo mnogi naši prijatelji in sodelavci iz drugih krajev in literarnih društev. Ta naveza nas druži v snop žarkov, ki prebada temna, hladna jutra vsakdana..." Začetek uvodnih besed vil. številki literarnega almanaha Hotenja. Pod njimi podpis: "Uredništvo". Tokrat sta bila urednika mlada velenjska pesnika Matjaž Salcj in Marjan Kukovec - Quki. Skoraj dve leti jc že minilo od prejšnje številke tega lokalnega literarnega glasila, ki ima na slovenskem največjo tradicijo in je trenutno edini tovrsten v Sloveniji. 11. Hotenja so izšla v zbirki Šaleški razgledi, pod številko 9, do izdaje pa je prišlo s finančno pomočjo Kulturnega centra Ivana Napotnika, ZKO Velenje in Ministrstva za kulturo Slovenije. "Literarni almanah Hotenja smo pričeli delati spomladi lanskega leta. Naredili smo razpis in tako pričeli zbirati prispevke. Dobivali smo jih od naših članov šaleškega literarnega društva, pa tudi širše. Uredništvo je prosilo tudi mlajše, še ne uveljavljene, pa že poznane literate s širšega področja, da so nam poslali svoje prispevke. Uredniški odbor je pregle-dal prispele tekste in izbral najprimernejše. Tako so nastajala Hotenja, ki so prišla v finalno delo lani je-seni, potem pa smo jih v nakladi 600 izvodov natisnili v tiskarni na Prevaljah. Mislim, da smo dobili kvalitetno vsebino, saj ne manjka poezije, ne krajših proznih del, tudi nekaj prevodov je, imamo potopis, imamo spomin na šaleškega pesnika Klančnika, kije umrl leta 1988... Tako je nastal celoten spekter literarnega ustvarjan ja, tako v Šaleški dolini, kot tudi širše." opisuje nastajanje in rojstvo knjige urednik Matjaž Šalej. Vmes mi prebere nekaj verzov, nekaj stavkov iz proznih del, ogledujeva si zanimive portrete ustvarjalcev. Njegovo početje dokončam sama in po tem se moram strinjati z Matajaževo ugotovitvijo, daje nivo prispevkov za lokalno revijo zelo visok. Zelo dobra so prozna dela. Med šaleškimi avtorji je poezija močno zastopana , vendar soji tokrat namenili manj kot pol knjige, ker so želeli dati poudarek prozi. Celotno likovno opremo je pripravil velenjski prof. likovnega pouka Zlati Prah; njegovo delo je naslovnica, vinjete in portereti avtorjev. Velik poudarek so dali mladim, še neuveljavljenim avtorjem.Tudi sodelovanja z drugimi literarnimi društvi ne zanemarjajo, zato objavljajo tudi prispevke njihovih članov. "Jedro literarnega društva je mlajše, čeprav Rokomet 9 is g m. m m & Derbi tesno Velenjčankam Igralci Gorenja v minulem športnem vikendu niso igrali prvenstvene tekme zaradi priprav slovenske reprezentance, za katero pri članih igra Plaskan, pri mladincih pa Rozman. Toliko bolj naporen je zanje ta teden, saj sta na vrsti kar dve tekmi in obe v gosteh, navijačem v Rdeči dvorani pa se bodo predstavili naslednjo soboto in sicer v derbiju s slovenjgraško Novo opremo. Zanimiv boj za točke paje bil v petek v Rdeči dvorani, ko je ekipa LIR Velenje gostila igralke Žalca. To je bil dewrbi ekip z dna lestvice, obenem seveda šaleško-savinjski derbi, ki pa žal ni pritegnil pričakovanega števila gledalcev, saj si je tekmo ogledalo le kakšnih 100 navijačev. velenjčanke so zmagale tesno s27:26, žal pa so z igro v drugem polčasu popolnoma razočarale. V prvem so bile veliko boljše in so povedle že z 19:13, v nadaljevanju pa so povsem popustile i:> tudi malce srečno, predvsem pa po zaslugi mlade vratarke MatiČ^ ve, le osvojile točki. V prihodnjem kolu bodo gostovale pri ekipi Primoža, ki je na lestvici za njimi na predzadnjem mestu. Mlada reprezentanca na pripravah Konec minulega tedna je bila na pripravahv Velenju mladinska rokometna reprezentanca, ki jo trenira trener Gorenja Miro Požun. Prvi dan so mladinci v Slovenj Gradcu izgubili s člansko reprezentanco z 18:24, v petek in soboto pa so se mladi v Rdeči dvorani v Velenju dvakrat sestali z Gorenjem. V prvi tekmi so reprezentanti povsem nadigrali Velenjčane in zmagali kar s 36:21, v drugi tekmi pa so gostitelji le zaigrali precej bolj odgovorno, a so vseeno spet klonil z 28:29. Povedati velja, da za mladinsko reprezentanco igra tudi Velenjčan Iztok Rozman, ki v drugi tekmi sicer zaradi poškodbe ni nastopil, kar seje poznalo v igri mladincev, seveda pa seje v igri Gorenja poznala odsotnost Boruta Plaskana, ki igra v članski reprezentanci. Košarka * a • x » a Spet (pre)hud poraz Košarkarji ESO Elektre se na gostovanju pri drugouvrščeni ekipi Unilabor Marvoz Ježica res niso izkazali/Enakovredni so bili le prvih deset minut, nato pa so domačini prevzeli pobudo, stalno večali prednost in visoko zmagali. Gostje so vsaj na začetku igrali predvsem na Rizmana, ki pa je hotel preveč in je pogosto grešil. V soboto bo na vrsti sosedski derbi, saj bo ESO Elektra gostila ekipo Savinjske s Polzele, ki je v minulem kolu po osmih zas-porednih zmagah doživela prvi poraz, na lestvici pa seveda še vodi. Košarka & ss m % ss; s Poraz po osmih zmagah Košarkarji Savinjske s Polzele so po osmih zaporednih zmagah minulo soboto doma izgubili prvo srečanje. Z rezultatom 88:80 (43:44) je bila boljša ekipa Kokra Lipje. Polzelani so pred 800 gledalci prikazali eno doslej najslabših iger in so zasluženo izgubili. Srečanje so sicer pričeli dobro in v 6.minuti povedli s 17:10, nato pa so popustili in gostje so že v naslednjih treh minutah izenačili na 21:21. Polčaso so sicer za koš še dobili domačini, v nadaljevanju pa so pobudo prevzeli gostje, skoraj ves drugi polčas so vodili in na koncu zmagali. Mitja Turnšek, kapetan Savinjske: "Gostje so nas presenetili in zasluženo osvojili točki. Imeli smo slab dan. Mislim, da po osmih zaporednih zmagah en poraz ni nobena katastrofa." Velenje SS 8 « « » S V soboto košarkarski derbi Po rokometnem sosedskem savinjsko-šaleškem derbiju v Velenju bo v soboto novo sosedsko srečanje, tokrat košarkarsko. V telovadnici OŠ Šalek se bosta namreč pojutrišnjem za prvenstvene točke sestali ekipi ESO Elektre in Savinjske Polzela. Tekmo bodo začeli ob 19.uri. Košarkarji Elektre v zadnjem času le igrajo bolje, ali pa se lahko proti vodilni ekipi zgodi čudež? Iz njihove dvorane veje optimizem pred to tekmo. Stane Breznik, predstavnik kluba, takole razmišlja o optimizmu: "Zakaj ne? Presenečenja so vedno možna. Gotovo pred sobotnim kolom nihče ni pomislil, da bo naš nasprotnik klonil v domači dvorani. Naši igralci bodo zaigrali na vso moč, pričakujemo tudi veliko gledalcev, ki nam bodo tudi v oporo. Seveda pa odrešilnih točk ne iščemo pri prvouvrščeni ekipi, ampak pri neposrednih "konkurentih" za dno lestvice Kokri Lipje in Podbočju, s katerima bomo do konca tega dela prvenstva igrali še v domači dvorani." ■ vos Derbi skozi objektiv Goool... Karate k 9 m % 8 Tečaji za začetnike Karate klub Velenje bo vpisoval v tečaj za začetnike v vse starostne skupine. Vpisi bodo na osnovni šoli Šalek, in sicer: 4., 11., 15. in 18. februarja od 17.30 do 18.30. Ženski mali nogomet « & m. » ss $ * a m m % % sg » m % Naslov Mariborčankam Odbojka mm® Dve pomembni zmagi V derbiju ekip z dna lestvice so Topolčanke zabeležile svojo drugo zmago v prvenstvu. Igralke Branik Rogoza Magica so sicer hitro osvojile prva dva niza, saj je bila domača vrsta povsem nezbrana. V nadaljevanju so gostiteljice zaigrale bistveno boljše in zasluženo zmagale s 3:2. V naslednjem kolu bodo gostovale v Kopru pri tretjeuvrščenem Cimosu. Prav Cimos pa so na svojem igrišču premagale odbojkarice Gornjega Grada. Koprčanke so sicer dobile prvi niz, v nadaljevanju so najbrž nekoliko podcenile domačinke, ki so zaigrale domiselno in hitro v napadu ter zabeležile peto zmago v 13 kolih. Njihov nasprotnik v prihodnjem kolu bo Avto Hit na Bledu. Plavanje ISS SS SS 33 s » m Medalje tudi v tujini Skoraj vsi plavalci velenjskega plavalnega kluba so se preteklo soboto in nedeljo udeležili enega največjih plavalnih mitingov za mlade v srednji Evropi v nemškem Bad Reichenhallu. Plavalne tekme seje udeležilo 400 tekmovalcev iz 48 klubov in 11 držav. Slovenijo so poleg velenjskih plavalcev zastopali še tekmovalci iz Celja, Krškega, Kranja, Radovljice in Kopra. Plavalci Velenja so bili tudi v tujini izvrstni, saj so osvojili kar 11 medalj, po štiri zlate in srebrne ter tri bronaste, najboljša pa sta bila Ajda in Andraž Valcl. Rezultati velenjskih plavalcev: Andraž Valcl je bil prvi na 100 prosto in 100 delfin ter drugi na 100 hrbtno in 400 prosto; Ajda Valcl je bila prva 100 hrbtno in tretja na 100 delfin in 100 prsno; Jure Sto-par je bil prvi na 100 delfin; Sašo Doblšek drugi na 100 prsno; Ad-nan Čutuk drugi na 100 hrbtno; Domen fricelj pa tretji na 100 hrbtno. Med najboljše so se uvrstili še: Anaja Jandrok - 5.na 100 delfin in 9.na 100 prosto; Špela Bukovec - 5.na 100 delfin, 6.na 400 prosto in 8.na 200 mešano; mateja Udovičič - 6.na 100 delfin, 8.na 100 prsno in lO.na 100 prosto; Jure Majhen-6.na 100 delfin in 8.na 100 prsno; Mario Petras - 6.na 400 prosto in in 7.na 100 hrbtno; Petra Pandža- 6.na 100 delfin in 8.na 100 hrbtno; Jure Primožič - 7.na 400 prosto, 9.na 100 prosto in 200 mešano; Nenad Šikman - 7.na 100 hrbtno; Rok Tajnikar - 7.na 100 prsno; Bojan Knez - 8.na 100 prsno; Petra Podpečan - 9.na 100 prsno in Marko Čujež - 10.na 100 hrbtno. Plavalci se vsem, ki so jim pomagali, da so se udeležili tekme v Bad Reichenhallu, najlepše zahvaljujejo. ■ Marko Primožič Navodila žalskega trenerja Aleša Fillpčiča Igralkam, kako naj Igrajo v nadaljevanju, so skorajda zalegla... Več preglavic kot Igralke je sodnikoma povzročala domača klop. 'Tih, al'pa boš moral s klopi!' Je nekajkrat namenil besede sodnik domačemu trenerju. Na trenerjevo srečo grožnje ni uresničil. ■ vos LIR Velenje:Žalec 27:26 (19:13) VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 100, sodnika Wutej in Kranjc (oba Maribor). LIR VELENJE: Lakič, Ferfolja, Topič 4, Katič 3, Oder 2, Fale 7, Hudej 8, Nojinovič, Kurmanšek, Kranjc 3, Matič. ŽALEC: Jelen, Bylina, M.Šimek, T.Dolar, Golob 4, Š.Šimek, Gorbu-lina 8, Kučera, B.Petek 3, V.Dolar 10, Kline 1, K.Petek. Ježica:ESO Elektra 93:66 (44:35) LJUBLJANA - ŠRC Ježica, gledalcev 100, sodnika Fisher (MS) in Pukl (Mb). ESO ELEKTRA: Mrzel 2, Bogataj 12, Rizman 34, Lipnik 7, Brešar 3, Plešej 8. Savinjska Polzela:Kokra Lipje 80:88 (44:43) POLZELA - Dvorana Polzele, gledalcev 800, sodnika Kobilica in Jeršan (oba Lj). SAVINJSKA POLZELA: Ferlež 2, Vasiljevič 14, Škrabe 3, Petrano-vič 34, Urbanija 15, Rovšnik 2, Cizej 10. Topolšica:Branik Rogoza 3:2 (-4,-12,9,11,10) ŠOŠTANJ - Dvorana OŠ Biba Roeck, gledalcev 40, sodnika Šteharnik (Ravne) in Seifried (Mb). TOPOLŠICA: N.in J.Stevančevič, Hojak, Hasanovič, Skerbinek, Hudej, Goltnik, Kavnik, Ržen. Gornji Grad:Cimos 3.1 (-9,13,5,6) GORNJI GRAD - Dvorana OŠ, gledalcev 150, sodnika Indest in Vidovič (oba Mb). GORNJI GRAD: Založnik, Mihalinec, Donko, Detmar, Rifelj, Bivšek, Jezernik, Rušnov, Bastelj, Košica, Stergar. Velenjske igralke so v drugem delu skorajda zapravile prednost šestih zadetkov Na zimskem prvenstvu v malem nogometu, ki gaje pripravilo ŠD Škale, minulo nedeljo v Rdeči dvorani v Velenje, je zaigralo kar devet ekip. Med njimi tudi tri iz našega območja - Dolič, Podkraj in Škale. Ekipe so razdelili v tri skupine, zmagovalke skupin pa so nato igrale za uvrstitev od prvega do tretjega mesta. To so bile Novošped Maribor, Apače in Dolič. Rezultati: Novošped: Apače 2:1, Apače:Dolič 0:2, Dolič:Novošped 1:4. Vrstni red: 1.Novošped, 2.Dolič, 3.Apače. Žreb je nanesel, da so v tretji skupini igrale nogometašice Škal, Podkraja in Doliča. Škalčanke so premagale Podkraj s 3:0, ekipi Podkraja in Doliča sta igrali neodločeno 0:0, Doličanke pa so premagale Škale z 1:0 in s tem izločile preostali dve ekipi iz igre za najboljša mesta. S srečanja med Igralkami Škal in Doliča ■ vos Oboroženi v novo leto 25. januarja letos so velenjski policisti na območju Bevč in v Vinski gori opravili nekaj hišnih preiskav. Natanko so vedeli, kje, kaj in zakaj iščejo. Nekateri, tudi na tem območju, se namreč oborožujejo. Menda zato, ker jih je strah in se počutijo ogrožene. Vsekakor so trije, pri katerih so opravili hišne preiskave, oboroženi prazanovali novo leto. Ker je bilo v tem primeru strah nekatere druge, niso ostali neopaženi. Pri M.G. iz Bevč (28 let) so policisti našli puško, tako imenovano pum gun in nekaj nabojev za pištolo. S to puško je M.G. letos silvestroval, s streljanjem pa izražal veselje nad prihodom nečesa novega. Tega vsi niso razumeli in zaradi nerazumevanja, so ga tudi prijavili policistom. Z enakim izkupičkom (puško pum gun in nekaj naboji) so odšli tudi od B.Z. (22 let) iz Vinske gore. Od tretjega akterja novoletnega praznovanja, pa so policisti odnesli samo dva naboja, pa še tista sta bila po njegovih besedah, dragocen spomin na JLA. B.Z. iz Vinske gore bo moral k sodniku za prekrške. Za M.G. iz Bevč pa so velenjski policisti napisali ovadbo javnemu tožilcu, zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 240. členu KZ RS. Policijska postaja Mozirje *•**»«»«»**»** Zdrsnil pri popravilu strehe V ponedeljek, 25. januarja, okrog 13.15, je Alojz Acman, 27 let, iz Novih Lok pri Mozirju popravljal streho na domači hiši, ki jo je razkril veter. Pri tem mu je zdrsnilo in padel je skoraj tri metre in pol globoko. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico Celje. Več kršitev javnega reda in miru Sodnik za prekrške bo imel precej dela, da bo obdelal vse kršitve javnega reda in miru, ki so se v preteklem tednu dogajale v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek, 25. januarja, proti večeru je V.Ž., 45 let, iz Radegunde, v stanovanju svoje bivše žene v Gornjem Gradu, vpil nad njo in ji grozil. V četrtek, 28. januarja, nekaj po 20. uri zvečer, pa je v stanovanju M.L., 41 let, v Ljubnem ob Savinji, razgrajal njen fant, J.R.,37 let. Pri tem je dobila M.L. lažje telesne poškodbe. V nedeljo zvečer, 31. januarja, okoli 21. ure pa so morali spet posredovati policisti. Tokrat v samskem domu na Brdcih, v pretepu med S.A., 20 let, iz Mozirja in F.M., 23 let, iz Novih Lok. V pretepu je zmagoval S. A., ki je F.M. lažje telesno poškodoval. Vendar je bila njegova "zmaga" bolj kratkega veka, saj ga že kmalu čaka sodnik za prekrške. Tega bo gotovo zanimalo, zakaj je do pretepa prišlo. Policijska postaja Velenje m m m % m m % m s% % m $i v, % Izkupiček porabil zase Priložnost je bila sicer mamljiva, a za gasilca A.J. iz Velenja, bo zdaj tudi malo neprijetna. Kaj je razmišljal, da je izkupiček od prodaje novoletnih koledarjev, šlo je za 30 tisočakov, porabil zase, namesto da bi jih predal gasilcem, bo moral razložiti. Velenjski policisti so namreč zanj napisali ovadbo za tožilca. Ukradel fička V noči iz 27. na 28. januar je neznani storilec odpeljal neznano kam Zastavo 750, reg-isterske številke CE-106-784, bele barve. Fičo je bil parkiran na Starem trgu 26. Če je avtomobil kdo opazil, naj o tem obvesti velenjske policiste. Več manjših prometnih nezgod Sneg, ki je padal v sobotno jutro, 30. januarja, je povzročil voznikom kar nekaj nevšečnosti. Nepripravljenost na razmere na cesti, je povzročila tudi več prometnih nezgod, k sreči le z manjšo materialno škodo. Policijska postaja Žalec • s i *•a i««i««»i Ob denarnico V ponedeljek, 25. januarja, je neznanec v trgovini Zlati D v Žalcu ukradel žensko denarnico. A.M. iz Stranic je tako ostala brez denarnice in dokumentov, s tem pa ji je bilo povzročeno za 50.000 SIT materialne škode. Vlom v restavracijo Oškodovanec V.F. iz Pirešice je v sredo, 27. januarja, na postajo milice sporočil, daje nekdo skozi okno vlomil v Ribjo restavracijo v Dobriši vasi. Odnesel je dvajset zavojčkov cigaret in dve steklenici viskija. Tudi mrliška vežica Za nepridiprave so očitno zanimive tudi mrliške vežice. V dneh med 26. in 29. januarjem je neznani storilec poškodoval vhodna in stranska vrata ter okno mrliške vežice v Preboldu. Za popravilo bo morala krajevna skupnost odšteti približno 100.000 tolarjev. Tatvina motorne žage Janezu Potočniku iz Trnave 21 je neznani storilec v petek, 29. januarja, odnesel iz odprte delavnice pri stanovanjski hiši motorno žago znamke Tomos 61. Tisti, ki morda v teh dneh tudi kupujete takšno žago, bodite pozorni na serijsko številko -370440. Spet v Mtop V petek, 29. januarja, je bilo spet vlomljeno v trgovino Mtop v Žalcu. Nekdo je razbil šipo in iz blagajne odnesel denar in en ček. Kraja iz avtomobila Neznani storilec je v noči na nedeljo, 30. januarja, vlomil v dva osebna avtomobila znamke golf, in sicer v Ulici Heroja Staneta in Čopovi ulici v Žalcu. Lastnika avtomobilov sta ostala brez svojih avtoradijev. ?0 HRIBIH IN DOUNM Smučarski skoki Lepi dosežki mladincev Na državnem ekipnem prvenstvu v smučarskih skokih za mladince do 18 let so v nedeljo velenjski mladinci na Ravnah na Koroškem dosegli lep uspeh. Rednak, Kolenc, Jerman in Kaligaro so namreč osvojili tretje mesto za favoriziranima moštvoma Ilirija Center in Triglav Teling, za katera so nastopili tudi člani prve državne reprezentance (Kladnik, Franc, Radelj). Prav tako v nedeljo je bilo v Črni na Koroškem posamično državno prvenstvo mlajših mladincev v nordijski kombinaciji. Zmagal je Per-ko iz Tržiča, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila člana SSK Velenje Čeh in Lipičnik. V nedeljo se bodo v Planici za državne naslove pomerili še člani na 90 in 120-metrski skakalnici. Smučarski klub Velenje Uspehi mladih tekmovalcev V januarju in decembru je bilo na Pohorju in na koroških smučiščih več tekem alpskih smučarjev mlajših kategorij v veleslalomu za vzhodno Slovenijo. Med cicibani in pionirji so tudi velenjski smučarji dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Ošven, I6.januarja - cicibani: 3.Rošer, 8.Hudoklin; cicibanke: 6.Zajc; Rogla, 30.januarja - cicibani: 5.Rošer, 11 .Hudoklin; cicibanke: 8.Zajc; Rahtel, I6.januarja - ml.mladinke: 6.Strnišnik; Kope, 30.decembra - ml.mladinke: 9.Strnišnik; st.mladinci: 3.Bole; Rahtel, 3.jan-uarja - ml.mladinke: 9.Strnišnik; st.mladinci; I .Bole, 3.Rošer; Mežica, 30.januarja - ml.mladinci: 13.OStir; ml.mladinke: 9.Strnišnik; st.mladinci: I .Bole. Konec tedna se bodo v Črni in na Rahtelu nadaljevala tekmovanja mlajših kategorij v superveleslalomu in slalomu. L.B. Rekreativna odbojka K»>SSiS!SSi!S5tS8i8SSS5aaS!iSS;<5®S5 Odprto slovensko prvenstvo Prejšno soboto je bilo v Velenju odprto prvenstvo Slovenije rekreativcev v odbojki. V uvodnem delu seje v štirih skupinah pomerilo 14 ekip, po sklepnem delu pa so slavili Kamničani, drugi so bili igralciu Šempetra, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstili ekipi TEŠ in RLV. Rezultati - polfinale: Šempeter:TEŠ 1:1 (25:19), RLV:Johnson Wax (Kamnik) 0:2 (22:30); za 3.mesto: TEŠ:RLV 2:0 (3o:18); za 1.mesto: Johnson Wax:Šempeter 2:0 (32:24). Namizni tenis 2. Mešičev memorial V soboto, 30.januarja, je bil v telovadnici OŠ KDK turnir v namiznem tenisu, na katerem so nastopili dolgoletni soigralci Rudija Mešiča st., ki je dolga leta uspešno vodil ekipo Pink Ponk Penk v rekreacijski ligi Šaleške doline. Rezultati - člani: 1 .Leber, 2.Kos, 3.V.Mešič; tolažilna skupina: l.Goršek, 2.Fece, 3.Dobnik; veterani: l.Pleteršek, 2.Kovač, 3.Ježovnik. ŠPORT IN REKREACIJA Šempeter M«*«««*« ^ 45 let SK Savinjčan Pred nedavnim so člani šahovskega kluba Savinjčan iz Šempetra opravili občni zbor. Udeležilo se gaje 35 šahistov, ki so za predsednika kluba ponovno izvolili njegovega ustanovitelja Staneta Skoka, ki je predsednik že vrsto let. Obenem še vedno aktivno igra šah in pri 60 letih za svojo ekipo dosega lepe uspehe. Tehnični vodja kluba je Jože Peternel, blagajnik Vinko Kisič, gospodar pa Jože Štorman. ŠK Savinjčan slavi letos svojo 45-letnico. Osrednjo slavnost ob jubileju bodo v Šempetru pripravili oktobra, ko bodo med drugim pripravili tudi več turnirjev. Šempetrski šahisti so v minuLem obdobju dobro delali in lepe uspehe dosegli tudi na tekmovalnem področju. Organizirali so okrog 40 klubskih turnirjev in več prijateljskih srečanj s sosednjimi klubi, seveda pa so se udeleževali tudi turnirjev v bližnjih in daljnih krajih. Tako so gostovali v Avstriji in ekipno osvojili tretje mesto. Med veterani je v svoji skupini zmagal Stane Skok, Jože Štorman pa je bil v svoji skupini tretji. Na občnem zboru so posebej pohvalili delo s pionirji, ki jih ob pomoči ZTKO Žalec vodi Jože Peternel, v krožku pa vadijo dva do trikrat tedensko. Tudi klubski igralni večeri so dobro obiskani, med drugim igrajo redne mesečne hitropotezne turnirje in še z marsičem bi se lahko pohvalili. ■ Jože Grobelnik Šahovske novice »*!«*■* a.****** V četrtek, 28.januarja, je ŠŠD organiziral tretji tedenski hitropotezni turnir nad bistrojem Šahec. Tokrat se je zbralo 20 šahistov. Vrstni red: l.Goršek 10,5, 2.Rajkovič 9, 3.Kopač 8,5, 4.Janežič 8,5, 5.Tomo Novak 8 itd. Danes, v četrtek, bo nad bistrojem Šahec drugi mesečni turnir za prehodni pokal. Tempo igre je 2 x 10 minut. ■ Andrej Novak Squash klub Velenje - Rekreacijska liga *S**«***tt*««***S»ttK«»«**««»«tt* V občinski rekreacijski ligi v squashu, rangirani igralci v nejej ne smejo nastopati, so odigrali 5.kolo. V dveh skupinah nastopa po 20 tekmovalcev, ki bodo igrali vsak z vsakim, tako poskrbeli za množičnost in zanimivost lige, obenem tudi za popularnost te igre. V skupini A (1 .liga) so po 4 zmage dosegli Šmc, Šart, Marčec in Gaberšek, po tri pa Rogan, Perše, Medved in Škrubej; V skupini B (2.liga) sta štirikrat zmagala Tamše in Rošer, po trikrat pa Uršič, Škrinjar, Lešnik, Zorčič, Podpečan in Repenšek. Slovenj Gradec ® SSt ® SSKSKSSStiSgSaS Na Kopah je sneg! Korošci imajo srečo, da se navzlic slabi zimi lahko dričajo na domačih strminah. Na Kopah je 30 centimetrov snega, obratujejo pa vlečnica Kaštivnik (smučišče je uporabno do polovice), Mala Kopa, Velika Kopa, Pungart in Sedlo. Vlečnici za povezavo Kopnik in Pa-hernik ne obratujeta. V Slovenj Gradcu pa seje mogoče smučati tudi na umetnem snegu. Na poligonu Rahtel v Pamečah je umetna snežna odeja debela dobrih 30 centimetrov, vlečnica pa obratuje od 9. do 19. ure. Ker so Kope letos eno redkih smučišč v Sloveniji, kjer premorejo sneg, so prenočitvene zmogljivosti v Partizanskem in Grmovškovem domu ter v bungalovih polno zasedene. ■ A.B. Članarina... S8JSSSSSS®!)8£il®S!8SS8H Danes najprej nekaj besed o letošnji planinski članarini. Podatki, ki so bili objavljeni v predzadnji številki NČ niso bili točni, pa tudi precej novosti je na tem področju. Tako je letos članarina razdeljena v tri skupine, in sicer A, B in C. Zadnja pa se še dodatno deli na C1 do 15 let starosti in C2 od 15 do 25 let. Objavljamo skrajšano obrazložitev, ki jo je izdala PZS skupaj s PD Velenje. Za A člane znaša članarina za leto 1993 2.600,00 SIT. Za B člane 620,00 SIT, za C člane (C1) 200.00 SIT ter 300,00 SIT za C2 člane. Člani PZS imajo poleg s Statutom PZS in Pravilnikom PD določene pravice še naslednje ugodnosti: A, B in C člani imajo pravico do popustov pri prenočevanju v planinskih kočah. Ravno tako so nezgodno zavarovani. A člani, pa imajo še dodatne ugodnosti: 50 % višja zavarovalna vsota pri nezgodnem zavarovanju, 25 % popusta pri naročnini Planinskega vestnika, 50 % popusta pti nakupu stenskega koledarja. Brezplačen izvod koledarja akcij PZS. Dodatno zavarovanje pri reševanju v evropskih gorah. Brezplačne usluge planinske knjižnice. Vrednostni bon za 200,00 SIT za nakup izdaj Planinske založbe. Prav tako dobijo A člani nove izkaznice, s kuponom za uveljavljanje ugodnosti. Za B in C člane, pa se bodo nove izkaznice uveljavljale postopoma v obdobju petih let. Torej bodo v uporabi še kar nekaj časa dobre stare knjižice kamor lahko pritiskamo žige. ... in pohodi m m & % & ® % m « & m % Med izleti, ki so ta mesec, bo verjetno najzanimivejši pohod "MATJAŽEV POHOD NA PECO". Organizirali ga bodo mežiški planinci v sodelovanju z MDO PD Koroške regije, MDO PD Savinjske regije in GRS na Koroškem. Peti Matjažev pohod na Peco bo letos 13. februarja z odhodom izpred hotela "Peca" v Mežici, med 7. in 8. uro. Obvezna je zimska oprema - hrana iz nahrbtnika. Priporočamo, da se prijavite pravočasno. To velja zlasti za tiste, ki se boste tega pohoda udeležili s Planinskim društvom Velenje. Če vas veseli nočna hoja po zasneženih planinah, se pozanimajte v Ve-kosu. Tamkajšnja PS sekcija namreč pripravlja nočni pohod na Urško to soboto, 6. februarja. Natančnejše informacije lahko dobite, če pokličete na tel. štev. 856-251 in povprašate za Toneta Janžovnika. Tudi PD Velenje ima v svojem programu zimski izlet na Uršljo goro. Bo dvodnevni in v drugi polovici tega meseca. Kaj več o njem naslednjič. Pa še malo proti Savinjski dolini oziroma Mariboru. Planinsko društvo Dramlje vas vabi, da se udeležite 2. pohoda DRAMLJE - ŽIČE. Zbor udeležencev bo v soboto, 6. februarja, med 8. in 9. uro pred osnovno šolo v Dramljah. Pot bo vodila mimo rojstne hiše Milana Zidanška v vasi Straža na Gori, čez Zgornje Sleme (Kunšek - žig Konjiške plan. poti) do Žičke kartuzije, mimo skrivnostne vasice Špitalič preko Jazbin, Grušč in Voduk na Uršulo, kjer bo v okrepčevalnici podelitev značk in priznanj. Za vse dodatne informacije lahko pokličete tel: 746-106 (šola), 746-220 ali 746-206 (Čede). Če pa vas ne mika, da bi se čez vikend podajali kam dlje, vam priporočamo, da se udeležite 10. tradicionalnega pohoda na 969 m visok Ramšakov vrh, ki je obenem tudi najvišja točka na poti "Po poteh Vinske gore". Organizacija je v rokah PD Vinska gora. Za vse udeležence bo začetek poti pri osnovni šoli v Vinski gori ob 9. uri. Pa srečno in veliko lepih trenutkov na poti. ■ mh V nedeljo na Ramšakov vrh w ® k ® v. s m ® K s* % «. M ® & M x a w <% V nedeljo, 7. februarja, prireja Tekaška sekcija Društva za Športno rekreacijo Gorenje tek na Ramšakov vrh. Start bo ob 9.30 pri Rdeči dvorani v Velenju. Proga poteka preko Šaleka, Gorice, Gornjih Bevč, nad Vinsko goro, mimo Gonžarja, kjer bo po teku družabno srečanje. Za tek seje treba prijaviti na petkovem treningu ob Jezeru ali po telefonu na 858-293 oziroma osebno Aleksandru Loziču. Sicer pa imajo člani tekaške sekcije Gorenja redne skupne treninge vsak torek ob 16. uri pri Ribiškem domu ob stadionu pri Jezeru, vsak petek ob 16. uri pa v Topolšici. Sprejemajo tudi prijave novih članov. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki Lovorike za druge čase Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivo Rakun pravi: Letos v ospredju "suhe pipe" v Podgori. Je bilo leto 1992 za krajane taja, 520 tisoč posodobitev ceste "Nikoli ni tako, da se ne bi dalo narediti še več.' Šmartnega ob Paki uspešno? "Kolikor toliko" se je mnenju Iva Rakuna pridružil tudi član sveta omenjene KS Stane Prašnikar. Mero zadovoljstva poraja razširitev telefonskega omrežja z 240 novimi naročniki, telefonska centrala in približno lOOsopo-lagalcev sekundarnih kablov do hišnih omaric. Zaradi objektivnih razlogov sicer s trimesečno zamudo, pa zato s toliko večjim zadovoljstvom, ker je akcija minila brez večjih zapletov. Mimo nezadovoljstva 30 novih naročnikov, ki so plačali prispevek za enojčka, dobili pa dvojčka, ne gre. Pravi naslov za kritiko je, po mnenju sogovornikov, izvajalec. S tem akcija razširitve telefonskega omrežja v kraju ni konec, vsaj za 30 tistih novih naročnikov, ki so že priključeni na primarni vod. V tem trenutku imajo namreč možnost pridobitve telefonske številke. S tem bodo povsem polne zmogljivosti nove centrale. Z vgraditvijo dodatnih modulov sicer obstajajo možnosti za pridobitev še kakšnega priključka, s tem pa bodo " nastopile" tudi večje motnje. Nastale bi zaradi ozkega grla v povezavi s Celjem in Velenjem. Več kot 4 milijone tolarjev so lani namenili za posodobitev krajevnih cest. Levji delež denarja je "zahtevala" posodobitev odseka ceste Rečica - Gmajna (2 milijona 600 tisoč), milijon tolarjev manj je veljala rekonstrukcija ceste pokopališče - železniška pos- in ureditev kanalizacije ob pokopališču. Uresničitev načrtov s "cestnega" področja v kraju pripisujejo prispevku občinskega sekretariata za javne gospodarske zadeve, prispevkom in prostovoljnemu delu krajanov ter samoprispevku. na. Polovico od omenjene vsote je krajevna skupnost že namenila za nakup potrebnega materiala. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bodo krajani v 60 do 70 gospodinjstvih od prihodnjega meseca dalje že lahko nekoliko vedrejših obrazov. Ob koncu tega leta, ko naj bi naložbo končali, pa sploh. Spisek "zadovoljstva" pa bi lahko dopolnili še s pripravami na vsaj dva večja zalogaja v tem letu. Še vedno v ospredju oskrba z vodo Že prej so vedeli, suša pa je na težave pri oskrbi s pitno vodo v spodnjem delu Podgore še bolj sodu izbila dno. V kraju so sicer imeli lepe namere zadevo rešiti že pred tem, a zaradi pomanjkanja denarja so jo prenesli v to leto. Dokumentacija s projekti za približno 6 milijonov 500 tisoč tolarjev vredno naložbo je že izdela- "Še na eno tovrstno težavo je opozorila suša, tokrat na suhe vodovodne pipe v Velikem vrhu. Na omenjeni sušni področji so šmarški gasilci zvozili kar milijon litrov vode. Če bo krajane tega zaselka doletela takšna sreča kot Podgorčane, je težko napovedati. Vse odvisno od denarja, zainteresiranosti krajanov, pomoči od drugod." Pri tem sta imela sogovornika v mislih širšo družbeno skupnost in možnost vključitve v program demografsko ogroženih območij, kamor Veliki vrh tudi sodi. Njihovim prizadevanjem pri reševanju težav z oskrbo pitne vode v Velikem vrhu so se sedaj pridružili še v krajevni skupnosti Lokovica. Na skupno reševanje tega vprašanja bodo, po zagotovilih Staneta Prašnikarja in Iva Rakuna, pristali le, če bodo to pokazali ugodni rezultati dodatnih meritev obstoječih vodnih virov na šmarškem področju. Prav tako lani začete aktivnosti pri urejanju kanalizacije so drugi večji zalogaj. Tokrat naj bi prišla na vrsto del Rečice in del centra samega. Žal, izdelana predračunska osnova za izdelavo projekta ne vliva optimizma in kaj malo verjetnosti je, da bodo ureditev načrtovanega dela kanalizaci-je lahko v celoti izpeljali. Vsa dokumentacija z lokacijskim dovoljenjem, skoraj v celoti naku-pljen gradbeni material dajejo slutiti, da bodo končno res letos spomladi stekla dela pri razširitvi mrliške vežice. Rekonstrukcija krajevnih cest, ureditev javne razsvetljave, skrb za dejavnost klubov in društev, predvsem pa priprave na oblikovanje nove občine bodo delo v krajevni skupnosti najbrž zastavili po svoje."Kar precej se bomo morali še vsi skupaj potiti, če hočemo življenje v vaških krajevnih skupnosti vsaj malce približati meščanom Velenja. Storili bomo vse, da bi naša prizadevanja opazila širša skupnost in nas pri tem v večji meri kot doslej finančno podprla" sta ocenila možnosti nadaljnega razvoja kraja Ivo Rakun in Stane Prašnikar. Te nesrečne telefonske govorilnice! 3i3!IBSSSSS4SSSSSSBSSSB$SS®Si8SČS5S®SS®3S«S3(tSSlSSgSiS£ Namesto žetonov gumbi V Velenju imamo štiri-na-jst javnih telefonskih govorilnic na žetone, ena, na magnetno kartico pa je nameščena pred pošto v Velenju. Zal so pogosto v okvari in jih takrat, ko bi jih uporabnik najbolj potreboval, ne more uporabiti. Poklicali smo PTT Velenje, kjer nam je upravnik pošte, Konrad Gros potrdil, daje z javnimi telefonskimi govorilnicami res velik križ. Vsak ponedeljek in četrtek jih pregledajo in napake javijo v Celje, od koder pride zaradi njih vsaj dvakrat na teden serviser. Zakaj? Zato, ker uporabniki vanje namesto žetonov mečejo vse mogoče: staxe kovance, zobotrebce, palčke, gumbe...Ker tu in tam kdo svojo jezo, ko se na klic nihče ne odzove, sprosti tako, da slušalko enostavno odtrga... Poseben problem je govorilnica na magnetno kartico pred pošto v Velenju. Zaradi nje seje v našem uredništvu jezil eden od bralcev. Trdil je, daje velikokrat v okvari, in da ne služi svojemu namenu. Dežurni na 977 v Celju, kamor smo klicali, je povedal, da pri govorilnicah na magnetno kartico napake niso tehnične narave, ampak so posledica nepravilnega rokovanja z njimi. Velikokrat je jeza uporabnikov upravičena. Na PTT kupijo kartico za 100 ali 200 impulzov, en impulz skupaj z davkom stane 1,20 tolarja, kar ni tako malo, ko želijo kartico uporabiti pa se izkaže, da to ni mogoče. Vprašanje je le, ali je za jezo pravi naslov PTT? ■ Milena Krstič - Planine Rdeči križ Velenje, begunci in pomoč 8? 3$i Blišč, beda in kritike V velenjski občini živi pod začasno streho nad glavo še vedno več kot 2770 beguncev iz Bosne in Hercegovine,522 pa v treh prehodnih republiških zbirnih centrih ( V Velenju ter Šoštanju). Na občinski človekoljubni organizaciji trdijo, da ne delajo nič narobe, zato tudi kritike na njihov naslov niso upravičene. V bedi, ki potiska na rob znosnega življenja vse več naših občanov, človek preprosto ne more verjeti, da si nekdo privošči in vrže konzerve kakovostne hrane ali kar celi prehrambeni paket na smetišče,v keson. Preprosto ne zato, ker se mora večina med njimi za ljubi kruhek pošteno truditi.Ogorčenje občanov je upravičeno precejšnje. Kaj pa kritike, ki letijo najpogosteje na občinsko organizacijo Rdečega križa Velenje,kjer poskušajo gostiteljem ali beguncem premagovati življenske stiske z dodelitvijo pomoči? Te menda niso povsem na mestu. Zakaj? Zato, ker zadeve še zdaleč niso tako preproste. Vsaj tako zatrjujeta predsednik RK Velenje Stane Žula in sekretarka te organizacije Darinka Herman. Pomoč tistemu, ki mu je namenjena Urad za begunce(ta ima svojega predstavnika v Domu učencev v Velenju) skrbi predvsem za begunce v zbirnih centrih, RK pa za tistih pet šestih začasnih prebivalcev, ki živi pri trenutno 790 družinah. "Rdeči križ je človekoljubna organizacija, katere namen in dolžnost je pomagati ljudem v stiski. Mi našo prednostno nalogo izvajamo tako kot nam velevajo drugi. To je republiški Rdeči križ, ki pomoč zbira in jo tudi razdelju- je. Pomoč, ki jo torej dobimo za begunce iz centralnega skladišča v Ljubljani, smo dolžni dati tistim, ki jim je namenjena," poudarjata sogovornika.Da jo ti dobijo in toliko, prav tako ne določajo oni,ampak narekujejo dodelitev pomoči beguncem ženevske konvencije, vsebino paketa pa zbiratelj pomoči v Ljubljani. Zakaj torej pomoč tudi na odpadu? Je dobijo preveč? Odgovora na prvo vprašanje sogovornika ne vesta. Kaj je v ozadju tega lahko samo ugibata. Vesta pa, da pridejo po pomoč največkrat begunci, le malokrat gostitelji .Ti imajo čas čakati na paket. Kot pravita sogovornika, je večina med njimi za gostoljubje, za pakete hrane, higienskih potrebščin hvaležna. Izjeme pa so povsod in tudi pri več kot 2700 članski družini s povsem drugačnimi navadami, različnimi kulturami, različnimi... se jih nekaj najde. Za ogoročenje jih je dovolj le peščica. O njihovih namerah za ustvarjanje drugačnega razpoloženja pri drugih pa ... "Mi ves čas opozarjamo na veliko razliko med begunci" pravi Stane Žula," toda, doslej zaman. Že na ustreznih republiških organih smo opozarjali na tri kategorije: najprej, kdaj so prišli (eni so bežali pred vojno, drugi iz vojne. Slednji od avgusta lani dalje nimajo statusa begunca. Tem ljudem pomagamo vsaj s hrano); naslednja kategorija so begunci, ki nimaju tu nikogar in tisti, ki so jih sem povabili delavci iz bivših jugoslovanskih republik, zaposleni v velenjskih firmah. Ti so tu delali, denar pa v prejšnjih letih pošiljali vzdrževanim družinskim članom. Sedaj so ti med nami, imajo pa status begunca in so s tem upravičeni do pomoči; tretjo skupino - tudi takih je v občini Velenje kar veliko - tvorijo žene in otroci s statusom begunca in z vsemi pravicami iz tega naslova, ki so našli začasno streho nad glavo pri sorodnikih, prijateljih in znancih in katerih možje (očetje) so zaposleni v tujini. Mnogi so nam povedali, da njihovi gostitelji zahtevajo velikokrat plačilo najemnine v devizah. In tako je begunka prisiljena potrkati na naša vrata, namesto da bi z moževim prispevkom za hrano skrbela sama. Te vrzeli ne more odpraviti rdeči križ, ampak država. Kaj drugega kot opozarjati, ne moremo. Čeprav je kruto, je pa nesporno potreben nekdo, ki bo opravljal socialno kontrolo. Tako za družine, ki imajo begunce kot tudi za sicer socialno šibke družine." Pri velenjskem RK se poskušajo izogniti razno raznim "trikom" s seznanom izdanega blaga, be- gunec, ki pride po paket, se mora izkazati s kartončkom begunca in osebnim dokumentom gostitelja. Gostitelj še z osebnim dokumentom begunca. Kaj je z ostalo pomočjo? So skladišča res polna? Pri tem je treba ločiti skladišče za hrano in oblačila. V skladišču hrane je blaga komaj za tri tedne (to je predvsem pomoč Lady Nott-ove in drugih mednarodnih organizacij). Potrebna je, ker RK Slovenije ne jamči, da bo do centralnega skladišča pomoč redno prihajala.Skladišča oblačil, te ima velenjski RK v najemu kar na 7 mestih v občini, pa so neprimerna in res polna. Toda: "Zal,smo pri tistih pošiljkah, ki nam jih je uspelo doslej pregledati, ugotavljali, da je velika večina darovanega blaga neuporabna (umazana, razstrgana...!?). Pri teh gre v veliki meri za prispevek partnerskih mest. Samo za primerjavo- na 20- tonskem tovornjaku je bila največ tona hrane oziroma higienskih potrebščin, vse ostalo pa v večini neuporabno. Tega ne moremo trditi za pomoč, ki jo begunctfm v velenjski občini namenja Lady Miloška Nott. Njena pomoč je res kakovostna, največkrat so stvari nove ( obleka, čevlji, volna). Njena je v veliki meri tudi zasluga, da imajo šolarji- begunci šolske potrebščine." Ali res pomoč zbirate RK zase, organizacije zase, prav tako stranke, Karitas, župan,...? Darinka Herman in Stane Žula sta na zastavljeno vprašanje odgo-vorila pritrdilno. Koordinacijskega telesa, s katerim je preko občinskih ustreznih organov za problematiko beguncev skrbela republiška vlada, ni več. To dolžnost je prevzel urad za begunce." Ob tem je treba vendarle reči,da za kakršnokoli pomoč in kjerkoli jo je kdo iskal, nas ni nikoli povabil k sodelovanju, nas vprašal o konkretnih potrebah. Razen na začetku, ko smo beguncem pomagali nekajkrat v dogovoru s Karitasom." Je to res tako, ker ste slabo organizirani? "Ne vem, v kakšnem smislu," je povzela besedo Darinka Herman.Po njenih zagotovilih RK, poleg beguncev, še vedno izvaja naloge kot jih predvidevata republiški in občinski program organizacije na preventivno-zdravstvenem, socialnem področju, v krvodajalstvu, pri izobraževanju. Pomanjkljivo je morda le delo z mladimi člani RK.Iz naslova javnih del imajo ekipo petih ljudi, ki so izjemno pridni, opravljajo vsadelaneglede na uro in dan v tednu. "Prav tako delavci RK samega", jo je dopolnil Stane Žula in nadaljeval: "Če pa mislite pri tem na koordinacijo med zbiralci pomoči, morate to vprašanje nasloviti drugam." Sodelovanje z uradom za begunce je dobro Tako pravita naša sogovornika, saj sproti rešujejo nastale težave. Največ med njimi je takih, ko je treba beguncu, ki živi pri družini, najti (iz takšnih in drugačnih razlogov) novo začasno bivališče v zbirnem centru. RK pa uradu pomaga tudi s potrebščinami za osebno higieno, hrano za dojenčke in male otroke. Pomoč tudi socialno šibkim drugim občanom Prepričanje, da bi bili zaradi skrbi za begunce prikrajšani socialno šibki drugi naši občani, sta Hermanova in Žula zavrnila. Vsaj kar se deleža RK tiče. Kot sta povedala, iz centralnega skladišča v Ljubljani redno prihaja tudi pomoč za socialno ogrožene občane. Pakete z enako vsebino kot za begunce razdelijo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Velenje. "Nihče od socialno šibkih občanov ne gre od nas praznih rok" Tako torej odgovarjajo na vprašanje, kaj se dogaja s pomočjo beguncem v velenjski občini pri občinskem Rdečem križu. Po občutkih Staneta Žule " široka" kritika nima pravega naslovnika oziroma " bi morala krog razširiti še na koga drugega. Sicer pa je vedno tako: kdor dela, je izpostavljen kritiki, tudi neupravičeni. Kdor ne dela, zanj tako nihče noče vedeti". In kaj pravi o vsem tem velenjski župan Pankrac Semečnik? "Direktno z RK ne morem delati, koordinacija je druga zadeva. Zanjo je bil v velenjski vladi zadolžen sekretar sekretariata za družbene dejavnosti in ta mi je zagotavljal, da so zadeve idealno tekle. Ne vem, zakaj bi "mešal" pri partnerstvu RK. Na pogovorih so ljudje hitro dojeli, zakaj gre in organizirali zbiranje pomoči. Kar se oblačil tiče- v Vienni so bolj skromni sami in tako pomoč tudi zberejo. Odkloniti se je ne da. Najbrž pa ni med pošiljkami toliko neuporabnih oblačil." ČETRTEK, 4. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 09.00 Zimski počitniški program 10.30 Zgodbe iz školjke 11.20 Prestopnik, franc. film 13.00 Poročila 13.55 BuntzzBeverlyHillsa, amer. naniz. 6/13 14.20 Centrepoint, ang. nadalj. 2/4 15.10 Kjer duh živi, kanadski film 14.50 SOVA, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: pari 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Ljubezenska preizkušnja, nemška nadalj. 1/7 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.43 Poslovna borza 22.55 PEP v košarki -Limoges:Ju- ventut, posnetek OPOMBA: Svet. prvenstvo v alpskem smučanju smuk (Ž),ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.05 Turizem 10.20 Slovenija - umetnostni vodnik 10.30 Športna sreda (hokej) 13.00 Poročila 16.25 Oči kritike, ponovitev 17.25 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že veste, svet. namen, program 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sodobna amer. literatura Norman Mailer, dokumentarni film 20.55 Goli In mitvi, amer. film 23.10 SOVA: Dradi John, 41. del nanizanke, Centrepoint, ang. nadalj. 3/4 00.25 Video strani OPOMBA: Svet. prvenstvo v alp. smučanju - smuk (Ž) 10.30-12.59 posnetek iz Marioke HTV1 _ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 ljubezenske zgodbe, (4) 12.00 Poročila 13.25 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Far Pavilions, 1/6 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara, 318. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.15 Spektar 21.00 Zabavna oddaja 21.45 Ekran brez okvirja 22.45 TV dnevnik 2 23.20 Slika na sliko 00.05 Poročila v nemškem jeziku 00.10 Poročila 00.20 Sanje brez meja HTV2_ Volitve 93 19.00 ESS: volitve 93 19.05 Risanke 19.30 TV dnevniki 20.05 Košarka: Euroliga - Zadar: Bayer, prenos 21.50 Brooklyn Bridge, humor, oddaja 5/13 22.20 Far Pavilions, ser. film 2/6 23.10 Morioka: Svet. prven. v alp. smučanju, smuk (Ž) 23.55 Horoskop 00.00 TV spored za petek PETEK, 5. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 09.00 Zimski počitniški program 10.05 Videošpon 10.50 Goli in bosi, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.35 Dragi John, 41. del amer. nanizanke 15.00 Centrepoint, ang. nadalj. 3/4 15.55 Vrnitev na otok zakladov, ang. nadalj. 1/10 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Silas, nem. nadaljevanka 8/12 17.40 Prvi uspehi: Helena Kosem 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: pari 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.25 Zgodnji časi, ameriški film 22.25 TV dnevnik 3 22.48 Šport 22.55 Večerni gost: Vlado Habjan 00.00 Video strani TV SLOVENIJA 2 11.10 Že veste, svet. namen, program 11.40 Gospodarska oddaja 12.10 Ljubezenska preizkušnja, nem. nadalj. 1/7 13.00 Poročila 16.10 Košarka, ponovitev 17.30 Mostovi 18.00 TOK TOK 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Studio city 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA: Popolna tujca, 16/28, Centrepoint, ang. nadalj. 4/4, Dnevi radia, amer. film (Woody Allen) 01.25 Video strani HTV1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Operacija Barbarossa, oddaja za otroke (5) 12.00 Poročila 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Far Pavilions 2/6 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika, 19/26 16.35 Malavizija Beverly Hills, oddaja za mlade 18/23 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Alpe-Donava-Jadran: slike iz srednje Evrope 18.35 Santa Barbara, 319. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.15 Film-video-film 20.55 The Miracle, britanski film 22.35 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.15 Poročila na angl. jeziku 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja HTV 2_ Volitve 93 15.00 Koprivniško območje 16.00 Karlovaško območje 17.00 Zagrebško območje 18.00 Mesto Zagreb 19.00 Volitve 93 19.02 Risanke 19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba in EPP 19.30 TV dnevniki 20.05 Šport 20.15 Morioka: Svet. prvenstvo v alp. smučanju - smuk kombinacija (Ž) 21.20 Hiša na prodajo, humorist. oddaja 20/21 21.50 CR0-P0P-R0CK 22.40 Miss Marple, 4/8 23.35 Nočna izmena: Haggard, hu-moristična serija 2/7 The Kindof Magic, 5/12 Une histoire inventee - kanadski film 03.00 Horoskop 03.05 TV spored za soboto SOBOTA, 6. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 08.55 RadovedniTaček 09.10 Zaljubljeni zmaj, 1/3 09.30 Zlata ribica 7/7 10.00 Kdo je napravil Vidku srajčico 10.20 T0KT0K 11.05 Zgodnji časi, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.05 Popolna tujca 16/28 14.30 Centrepoint, 4/4 15.20 Dnevi radia, amer. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Potovanje po človeškem telesu 1/8 18.00 Regionalni program Ljubljana 19.45 Mernik 19.00 Risanka 19.12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.25 ONA + ON 21.30 Šampanjski Charlie, 2/4 22.25 TV dnevnik 3 23.05 Videonoč 01.25 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.55 Jakec in čarobna lučka ■ 17/26 11.05 Poslednji dinozaver 14/20 11.30 Zgodbe iz školjke 12.20 Zgodba o cekinu, ponovitev 13.00 Poročila 15.45 Športna sobota 18.50 Dober tek! 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Rojstvo Evrope, 1/7 21.00 Slovenski magazin 21.30 Poglej in zadeni 22.35 SOVA: Znaki zodiaka 9/12 Želite milord? 14. del Northanger Abbey, ang. film 01.20 Video strani HTV 1_ 10.30 Parlaonica 1 11.30 Magija 5/12 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava 10/13 12.35 Haggard 2/7 13.05 Vi in vaš video 13.30 Risanka 13.55 Poročila 14.00 Pozdravi iz domovine 14.30 Beverly Hills 18/23 15.15 Dokumentarna oddaja 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach show 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara (320) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Šport 20.15 Embassy, amer. film 22.00 Dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleškem jeziku 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja HTV 2_ Marioko: Sv. prven. v alp. smučanju - kombinacija smuk (M) 19.30 TV dnevniki 20.15 Črno-belo v barvi: V avtobusu. 22/51 Film 00.00 HIT-DEPO 02.30 Horoskop 02.35 TV spored za nedeljo OPOMBA: Rokomet: prvenstvo Hrvaške Badel 1862 Zagreb : Zamet NEDELJA, 7. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 08.30 ŽIVŽAV 09.15 Zlati cekin 10.15 Silas, nemška nadalj. 8/12 10.40 Dober tek, kuhar, nasveti 22/22 11.00 Naša pesem '92,10. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Begunci, tu z nami 12.30 Domači ansambli 13.00 Poročila 13.05 ONA + ON, ponovitev 14.05 Video strani 14.45 Znaki zodiaka 9/12 15.15 Želite, milord? 14. del ang. naniz. 16.00 Sophia in Constance, ang. nadalj. 1/6 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Billy Budd, amer. ang. film (čb) 19.08 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Prešernova proslava, prenos iz Can. doma 21.00 Zrcalo tedna 21.25 Morske steze, poljud. znan. serija 5/5 22.00 TV dnevnik 3 22.25 Športni pregled ..... Video strani OPOMBA: MARIOKA, Sv. prvent. v alp. smučanju - smuk (M), prenos 1. ali 2. program 01.50-02.00/10 TV SLOVENIJA 2 08.50 Poglej in zadeni 09.50 Šampanjski Charlie, amer. nadal. 2/4 10.40 Mostovi 11.10 Oliver Twist, ang. film (čb) 13.00 Poročila 17.00 Športna nedelja 18.50 Podarim dobim 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Traviata, G.Verdi 22.10 TV jutri 22.15 SOVA: Družina Addams, 12/16, Želite, milord? 15. del, Bouvard in Pecuchet, fran. nadalj. 1/4 00.10 Video strani OPOMBA: 17.00-19.20 Radenci, ev. liga, nam. tenis 17.45 Marioka, smuk (M) 18.45 POD/DOB (Igor) HTV 1_ 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Ulica Sezam (3) 11.30 Na Braču, narod, glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Mali David, risanka (6) 13.55 Nihče me ne razume, amer. film za otroke 14.35 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 This is the Army, amer. film 18.50 Bubimir, 18. del 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Številka 27, britanska drama 21.15 Sedma noč 22.45 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleškem jeziku 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja OPOMBE: Volitve '93 HTV 2_ TV koledar, Šport, Marioka: sv. prven. v alp. smučanju, smuk (M) 19.25 EPP 19.30 TV dnevniki 20.05 Svet odkritij, dok. serija 7/11 21.00 Še se bomo srečali, serij, film 22.00 Cartouche, ciklus filmov J.P.Belmonda 23.55 Šport 00.10 Jazz 00.40 Horoskop 00.45 TV spored za ponedeljek OPOMBA: Osijek - košarka - prvenstvo Hrvaške: Osijek: Za-_dar (6. ali 7.2.) PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 11.00 Forum 11.55 TV mernik 11.30 Varuhi narav 12.00 Podarim dobim 12.30 Domači ansambli 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope, dok. serija 1/7 14.15 Filmsko popoldne: Družina Addams. 12/16 Želite, milord? 15. del 15.30 Striček Vanja, 1. del ruskega filma 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Radovedni Taček 17.25 Poslednji dinozaver, 20/20 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: 16 črk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sedma steza 20.30 Tuji show 21.30 Svet na zaslonu 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.45 Gospodarska oddaja 23.15 Brane Rončel izza odra Video strani TV SLOVENIJA 2 11.30 Znanje za znanje, učite se z nami 11.45 Naša pesem '92,10. oddaja 12.15 Euroritem 12.30 Športni pregled 13.00 Poročila 16.00 Utrip, ponovitev 16.15 Zrcalo tedna, ponovitev 16.30 Slovenci v zamejstvu 17.00 Dober dan Koroška 17.30 Obzorja duha. ponovitev 18.00 Alter 18.50 4x4, svet. namen, program 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Znanost, 9. del 21.05 Herakleja v drugo, drama makedonske TV 22.30 TV jutri 22.35 SOVA: Korak za korakom, 10/13, Želite, milord? 16. del, Barvna spomina, nem. dok. film 00.30 Video strani HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Dokumantama serija za otroke 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Še se bomo srečali 1/13 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna serija 18.35 Santa Barbara, 321. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 Nor za blondinkami, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 13.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 17.05 Marioka: sv. prven. v alp. smučanju - kombinacija slalom (M) 18.00 Peta hitrost 18.40 Boj za nasmeh 19.10 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Step by step 2/13 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 Far Pavilions, 3/6 22.25 Vox 23.00 Divji jug - neznanci v raju 2/2 00.00 Horoskop TOREK, 9. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.00 Alter 11.15 Potovanje po človeškem telesu 1/8 12.00 Po sledeh napredka 12.30 Znanost 13.00 Poročila 13.05 Svet na zaslonu, ponovitev 14.40 Korak za korakom, 10/13 15.05 Želite, milord? 16. del 15.55 Barva spomina, nemški dok. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Zaljubljeni zmaj, 2/3 17.30 Domača naloga za prof. A.K. 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: 16 črk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.45 Glasba, show in cirkus 21.45 Druga koža, dok. serija 1/4 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 PPZ v košarki: SmeltOlimpi-ja:CSKA posnetek iz Ljubljane 00.10 Video strani TV SLOVENIJA 2 09.45 4x4 svet. namen, program 10.15 Sedma steza 10.35 Herakleja v drugo, drama makedonske TV 12.00 Tuji show 13.00 Poročila 15.40 Sobotna noč, ponovitev 16.50 Pesmi iz življenja - Leonard Cohen 18.30 Alfonz Hucha, portret 18.50 Iz življenja za življenje 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Milena, nadal. 3/4 21.00 Osmi dan 22.00 Svet poroča 22.50 SOVA: V avtobusu, 3. del Želite, milord? 17. del Do zadnjega diha, franc. film 01.20 Video strani HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Far Pavilions 3/6 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 In tega leta... 18.35 Santa Barbara, 322. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Misionarji, dok. oddaja 3/6 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2__ 16.45 Mala princeza, amer. film za otroke 18.20 Marioka: sv. prven. v alp. smučanju, veles. (Ž) 19.20 Loto 19.30 TV dnevniki 20.05 Dragi John, 14/22 20.35 Vi in vaš video 21.05 Far Pavilions 4/6 22.00 V senci vešal, 4/8 22.50 Umetniški večer 23.40 Horoskop 23.45 TV spored za sredo SREDA, 10. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.10 Video strani 10.20 Sprehodi po stari Ljubljani 2/9 10.50 Alfonz Mucha, portret 11.05 Milena, nadalj. 3/4 12.00 Osmi dan 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Morske steze 5/5 14.10 SOVA: V avtobusu, 3. del Želite, milord? 17. del Do zadnjega diha, franc. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Klub klobuk 18.50 TV igrica -16 črk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.30 Film tedna: Eye on the sparrow, amer. film 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.45 Akcent Video strani 0P0MBA:Marioka: veleslalom (M) TV SLOVENIJA 2 10.00 Iz življenja za življenje 11.35 Druga koža, ang. dok. serija 1/4 12.00 Glasba, show in cirkus, 8. oddaja 13.00 Poročila 16.45 Košarka, posnetek 18.00 Beverly Hills, 6/22 18.50 Turizem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Športna sreda 22.40 SOVA: Buntz z Beverly Hillsa, 7/13 Želite, milord? 18. del 23.55 Video strani OPOMBA:ZG:košarka Cibona:Li-moges, vključitev 20.05 Hokej ali VSL 21.30 HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Marianne, 8/13 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Far Pavilions 4/6 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 6/27 18.35 Santa Barbara, 323. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Separation, amer. film 21.45 Dokumentarna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 18.30 Marioka: Sv. prven. v alp. smučanju superveleslalom (M) 19.30 TV dnevniki 20.05 Pravi igralci, hum. serija 8/15 20.40 Življenjske preizkušnje, dok. serija 6/13 21.35 Far Pavilions 5/6 22.25 Glasbeni večer 23.55 Horoskop 00.00 TV spored za četrtek OPOMBA:Odbojka - Pokal evropskih prvakov: Mladost:Ma-xicono, 16.55Košarka -Euroliga: Cibona:Limoges Četrtek, 4. februarja TVS1 KJER DUH ŽIVI, kanadski film, 1989. Igrajo: Michelle St. John, Ann-Marie Macdonald. Režija: Bruce Pittman Rimska zgodba opisuje bratca In sestrico, kiju je skupaj s skupinico vrstnikov ugrabil uradni lovec na indijanske otroke" in pripelja v zavod, kjer sta najprej dobila novi imeni. Nasilje in surovost, kije vladalo v šoli in kiju je zagovarjal predstojnik, je v deklici v trenutku sprožilo vrsto nekontroliranih dejanj, zaradi katerih pa je morala prestajati samo še hujše ukrepe... Mi mm Petek, S. februarja TVS 1 BUTCH IN SUNDANCE, amer. barvni film, 1979. Igrajo: VVilliam katt, Tome Berenger, jeff Corey. Režija: Richard Lester Zgodba se začne v zaporu, iz katerega "na besedo" spustijo Butcha, obljubil je namreč, da bo poslej živel po zakonu in to je za ljudi zakona dovolj, ker je Butch človek besede. Toda Butcha močno srbijo prsti, da bi šel po stari poti. Zato skuša pridobiti Harryja, ki ga slučajno sreča v salonu, kjer se Harryju nameravan rop ponesreči... TVS 2 DNEVI RADIA, amer. barvni film, 1987. Igrajo: Mia Farrovv, Seth Green, Julie Kavner. Režija: Woo-dy Allen Allenovo spominjanje je vezano na radijski program, na priljubljeno gla- sbo tistih časov, na radijske zvezdnike in junake, na informacije o po membnih dogodkih, od poročil o pričetku vojne, padcu deklice v vodnjak, ob katere usodi so trepetali poslušalci po celi Ameriki, pa do panike, ki jo je povzročila Wellesova radijska igra o prihodu Marsovcev na zemljo. Sobota, 6. februarja TVS 2 DOBER TEK! - kuharski nasveti Paula Bocuseja SACHERJEVA TORTA -130 g masla, 40g sladkorja v prahu, strok vanili-je, 6 jajc, 370g jedilne čokolade, 180g sladkorja, 130gmoke, 130g marelične marmelade. Čokolado raztopimo, maslo pa zmešamo s sladkorjem v prahu. Pred tem prerežemo strok vanilije in iz njega izpraskamo sredico. Vse skupaj zmešamo, dodamo rumenja ke, malo soli. in zelo previdno pri- mešamo stopljeno čokolado. Ko vse dobro premešamo, dodamo še trd sneg iz beljakov. Previdno primešamo še moko. Model za tono do bro namažemo z maslom, potresemo z moko in vanj vlijemo testo. Tono pečemo 20 minut pri 180 stopinjah. Ostalo čokolado tudi raztopimo, marelično marmelado segre-jemo. Tono prerežemo, polovici bogato namažemo z marelično marmelado in ju previdno spet sestavimo. Nato tono oblijemo z veliko čokolade in pustimo, da se ohladi. Zraven si privoščimo skodelico kave. Nedelja, 7. februarja TVS 1 BILLY BUDD, britanski črnobel film, 1962. Igrajo: Robert Ryan, Terence Stamp, Peter Ustlnov. Režija: Peter Ustinov Zgodba filma se v celoti odvija na odpnem morju, na ladji mornarice Njenega Veličanstva ob koncu 18. stoletja. Billy Budd. ki ga je zaigral tedaj mladi bitanski igralec Terence Stamp, je pošten mornar, deškega obraza, ki spominja na Boticellijeve like. Ne razume pokvarjenosti in upre se vojskovodji Johnu Clagganu, pravemu sadističnemu mučitelju... Ponedeljek, 8. februarja TVS 1 STRIČEK VANJA, ruski barvni film, 1986. Igrajo: Jevgenij Lebe-dev, Natalija Danilova. Režija: Georgij Toustanogov Poleg profesorja je tu njegova mlada. 27-letna žena Jelena, hči Sonja iz prvega zakona, pa mati profesorje ve prve žene in njen sin 4 7-letni striček Vanja. Kot gost, kije prišel lajšat profesorjevo bolezen se nam predstavi zdravnik Mihail Lvovič Astrov, pa obubožani posestnik Tel- jegin in stara pestunja Marina. Profesorje betežen in star. Striček Vanja in zdravnik, oba zaljubljena vjeleno, ga prav nič ne spoštujeta, verjetno kar po pravici... Torek, 9. februarja TVS 1 DO ZADNJEGA DIHA, franc. črno bel film, 1959. Igrajo: Jean Paul Belmondo, Jean Seberg. Režija: Jean Luc Godard Michel Poiccard se vozi z ukradenim avtomobilom, policist, ki ga zasleduje, se mu nevarno približuje in Michel ga ustreli. Kot begunec se Michel zanjde v Parizu, med množico je bolj neopazen. Laže beži pred pariško policijo, ki ga išče. Na pločnikih Pariza sreča Patricio, Američanko, ki prodaja časopis Herald Tribune in upa, da bo postala novinarka. Michel se zaljubi in le s težavo osvoji Patricio... Sreda, 10. februarja TVS 1 ŽIVETI V TEMI amer. film, 1987. Igrajo: Mare Winningham, Keith Carradine, Sandy McPeak. Režija: John Korty Prikazuje življenjsko zgodbo Ethel in Jamesa Leeja. Ethel se je rodila sle pa. vendar je kljub temu živela srečno otroštvo na bregu Mississip-pija. Njeni starši, zlasti oče, so se do nje obnašali zelo skrbniško, toda odraščajoča Ethel je sprejemala svo jo slepoto kot danost, in kar ji ne more preprečiti polnega življenja... ČETRTEK, 4. FEBRUARJA SKY MOVIES PLUS 13.00 Echoes of a summer 15.00 Zelig 17.00 Grand Larceny 19.00 Zonetroopers 21.00 Storm 23.00 Frankestein unbound 00.30 Outcast 02.10 EvilSenses 03.40 Cursell-thebite THE MOVIE CHANNEL 13.55 South Pacific 16.25 Jack and the witch 18.00 Child's play 20.00 Honey, I shrunk the kids 22.00 She-devil 24.00 Too hot to handle 02.00 Deadlydesire 03.35 MayWine EUROSPORT_ 13.30 Košarka, amer. College liga 15.00 Tenis, ATP tumiv v Dubaiu 18.00 Alpsko smučanje 19.00 Snovvboarding 20.00 Pregled medn. šp. dogodkov "21.00 Eurofun, tedenski pregled 22.00 Košarka, EP 23.30 Alpsko smučanje SCREENSPORT 12.00 Longitude 12.30 NBA košarka-1992/1993 14.30 Necestne dirke 15.00 Snooker 17.00 Monstertrucks 17.30 Maraton 18.30 PBA bovvling 19.30 Nogomet, posnetki in zadetki 20.30 Motošport, pregled leta 1992 21.30 Nizozemski nogomet 22.00 Španski nogomet 23.00 Francoski nogomet 23.30 Dirke na ledu, Francija 00.00 Svet. smučarsko prvenstvo, posnetki SKY ONE_ 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude, nadalj. 16.15 Beaverjev show 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev-nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 Polna hiša 21.30 Melrose - nadaljevanka 22.30 Priložnosti 23.30 Žebljički • zabavna igra 24.00 Vesoljske steze PRO 7_____ 12.10 Ulice San Francisca 13.05 BillCosbyshow 13.40 Vegas 14.30 Puščice v somraku, am. western 15.45 Trd, toda prisrčen 16.45 Pierre in Iza 17.10 Pragozdna knjiga 17.35 Najhitrejša miš Meksika 18.00 Družina Feuerstein 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Pekel 0ki-Nawe, amer. film 22.30 T.lHooker 23.30 Železni vihar, ang. fant. film 01.05 Poročila 01.15 Dva, pon. 02.05 Poročila RTL TELEVISION_ 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Enajst'99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Video kot očividec 21.15 Klic v sili 22.15 Kako, prosim? 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Zakon 01.10 Strašno prijazna družina 01.45 Kdo je tukaj šef? SATI_______________ 14.40 Sosedje 15.05 Pod kalifornijskim soncem 15.55 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Cluedo - morilska igra 21.15 Zlata parada šlagerjev 22.15 Železni križ, nemški vojni film, 2. del 00.10 Žabe AVSTRIJA 1___ 15.05 Knjiga o džungli, risanka 15.30 Am dam des 16.15 Otroški klub 16.30 Pravi ghostbusterji, risanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Številna družina, serija 18.30 Hribovski zdravnik 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 20.15 Donavska princesa, nadalj. 21.20 Pogledi od strani 21.20 Potniško letalo v vesolju, amer. film 23.50 Čas v sliki 23.10 Piranhe, grozljivka 00.40 Zakon v L.A. PETEK, 5. FEBRUARJA SKY MOVIES PLUS 13.00 The last remake of beau geste 15.00 Aceshigh 17.00 Mustang country 18.30 Xposure 19.00 Strokerace 21.00 The rape of dr. Willis 23.00 Badinfluence 00.40 Black eagle 02.25 The silence of the lambs THE MOVIE CHANNEL 14.10 Dad'sarmy 16.00 The return to Boggy Creek 18.00 Columbo 20.00 Funny amout love 22.00 Reversal of fortune 24.00 Red Wind 01.35 Nikita 03.35 The lookingglasswar EUROSPORT_ 12.30 Smučanje-SP 13.30 Košarka EP 15.00 Tenis 18.00 Smučanje 19.00 Lahka atletika 21.30 Športna poročila 22.00 Boks 23.30 Smučanje 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 12.30 Sv. smuč. prvenstvo 13.30 PBA bovvling 14.30 Necestne dirke 15.00 Motošport 16.30 Francoski nogomet 17.00 Monstertrucks 17.30 Španski nogomet 18.30 NHL hokej 19.30 NBA košarka - tedensko poročilo 20.00 Svet športa 20.30 Gol, motošport 21.30 Tajski boks 22.30 Boks 23.30 Nizozemski nogomet SKY ONE_ 12.00 Mladi in brezskrbni 13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev shovv 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 Koda 3 21.30 Alien nation 22.30 VVresling 23.30 Žebljički PRO 7_ 13.55 Pekel Okinavve 15.50 Trd, vendar prisrčen 15.45 Risanke 16.50 Pierre in Iza 17.15 Maličuvgj 17.40 Miši na oblasti 18.05 Družina Feuerstein 18.35 Bili Cosby show special 19.05 Booker 20.00 Poročila 20.15 Teror na fakulteti, amer. film 22.05 Mike Hammer 23.05 Chinao'brien 00.45 Poročila RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Enajst'99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Velika svoboda 21.15 Dvorec 22.15 Na življenje in smrt 23.15 Gottschalt SATI______ 14.40 Sosedje 15.05 Colbyjevi 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.30 Športna poročila 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Medvedji otok 22.30 Rešimo Harryja 00.25 Izurjena ženska AVSTRIJA 1 13.00 Čas v sliki 13.10 Svet sredi tega stoletja 13.35 SinhaMoca 14.00 Trio s štirimi pestmi 14.45 Mladi glasbeniki v studiu 15.00 Otroški spored 15.05 Risanka 15.30 Am das des 15.50 Risanka 16.15 Cool, pogled od blizu 16.30 VifZack 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Številna družina 18.30 Hribovski zdravnik 19.30 Čas v sliki 20.20 Derrick 21.15 Pogled od strani 21.35 Nadležnež se vrača, komedija 23.05 Čas v sliki 23.30 Sedem dni v maju, grozljivka 01.25 Zakon v L.A. SOBOTA, 6. FEBRUARJA SKY MOVIES PLUS 13.00 Tornapart 15.00 Butch cassidy and the sun- dance kid 17.00 Superman III. 19.05 Great expectations - the un- told story 21.00 Conan the destroyer 23.00 Outforjustice 00.35 Catherine Cherie 02.15 Graveyard shift 03.45 The midnight hour THE MOVIE CHANNEL 12.15 C.H.O.M.P.S. 13.50 If I were king 16.00 Highnoon 17.50 Outback 19.30 Xposure 20.00 Music box 22.10 Bird on a vvire 00.05 Darkman 01.45 Friday the 13th part II. 03.15 Ashowofforce EUROSPORST_ 09.30 Smučanje, sv. prvenstvo 12.00 Smučanje, sv. prvenstvo 13.00 Bob dvosed, sv. prvenstvo 16.30 Hitrostno drsanje, sv. prvenstvo (Ž) 18.00 Teden na Eurosportu 18.05 Smučanje, sv. prvenstvo 19.00 Tenis, Dubai, polfinale 22.00 Boks 23.00 Teden na Eurosportu 24.00 Smučanje, sv. prvenstvo SCREENSPORT 12.30 NBA košarka, ted. pregled 13.00 Tajski boks 14.00 NBA košarka, Boston^. A. Lakers 16.00 Maraton 17.00 Cestne dirke 17.30 Tajski boks 18.30 Golf 19.30 Dirke na ledu 20.00 Rugby - Francija:Škotska 21.00 Rugby - Wales:Anglija 22.00 Boks, prenos 24.00 Golf SKY ONE_ 13.00 BarnabyJones 14.00 Sobotna filmska matineja 15.45 Življenska dejstva 16.15 Risanke 17.00 Vojvode hazarda 18.00 Wrestling 19.00 Vitezi in vojščaki, zabav, igra 20.00 Brinaski top 40 21.00 Nerešene skrivnosti 22.00 Policaji 23.00 Wresling 24.00 Sobotni večer v živo PRO 7_ 13.20 Booker 14.10 V carstvu divjih živali 15.00 Človek z druge zvezde 15.55 Starcky - Hutch - smrtonosni virus, amer. krim. 17.35 Blagoslovljena ekipa, amer. nadalj. 18.30 Sanders in ladja smrti, ang. film 20.00 Poročila 20.15 Eksperti, amer. komedija 22.05 Temne noči, amer. fant. film 00.05 Serpico, začetek amer. krim. nadalj. RTL TELEVISION 14.20 Policijsko poročilo 14.45 Knigth Rider 15.45 Ekipa A 16.45 21. Jump street 17.45 Kdor zna, zna 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Smrtni strah, kriminalka 23.40 Dekleta, ki so se povzpela, švic. erot. film 01.00 Moški magazin 01.30 Tutti Frutti SATI____ 13.25 Karibski pirati, nem. film 15.15 Sad Sack, amer. komedija 17.25 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Morilec v zrcalu, am. krim. 22.00 Igrani shovv 23.00 Gibčne zveri, erotični film 00.25 Dresirana žena, erotični film AVSTRIJA 1_____ 13.10 Svet sredi tega stoletja 13.35 Težave z maturanti, komedija 14.55 Potovanje v našo preteklost 15.20 Risanka 16.00 Spored po željah 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Mladinski magazin 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe-Donava-Jadran 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru 19.30 Čas v sliki 20.15 Po dolgem času 21.50 Zlata dekleta, serija 22.15 Podvodni laboratorij, amer. groz. 23.45 Čas v sliki 23.50 Gangster, franc. film NEDELJA, 7. FEBRUARJA SKY MOVIES PLUS 13.00 Caddie Woodlawn 15.00 MissionoftheShark 16.50 BrendaStar 18.30 Xposure 19.00 Spaced invaders 21.00 The pop must die 23.00 Thedarksideofthemoon 00.35 Islandofthe alive 02.10 VVhispers 03.40 Mirage 05.15 In gold vve trust THE MOVIE CHANNEL 13.40 Oklahoma 16.00 Heartsonfire 18.00 Arachnophobia 20.00 Edvvard Scissorhands 22.00 Prayer of the roller-boys 24.00 Backstreet dreams 01.45 Fridaythel3th part III. 03.25 Scrubbers EUROSPORT_ 09.30 Smučanje, sv. prvenstvo 11.00 Hitrostno drsanje 14.00 Bob dvosed 15.00 Bandy 18.00 Smučanje, sv. prvenstvo 19.00 Tenis-Dubai, finale 21.00 Biljard 22.00 Tenis, Tokio (Ž) 24.00 Teden na Eurosportu SCREENSPORT 14.30 Atletika-Grenoble, prenos 17.00 Tenis-SanFrancisco 18.00 Boks 19.00 Košarka, nemška liga 21.00 Tenis - San Francisco 22.00 Nogomet 24.00 Golf 01.00 NHL hokej - tedenski pregled SKY ONE_ 14.00 Britanski top 40 15.00 TrapetJohn 16.00 Osem je dovolj 17.00 Robin Shervvoodski, nadalj. 18.00 VVresling 19.00 Simpsonovi 20.00 Ulica Jump 21 21.00 Osamljena golobica, mini nadalj. 23.00 Zabava nocoj 24.00 Video moda PRO 7_ 13.50 VVorld Safari 14.45 Imenovali so ga Gringo, nem. vvestern 16.20 Upor na ladji Caine, amer. film 18.30 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila 20.15 Modri eskadron, nem. vestem 22.15 Blue Velvet. amer. krim. 00.30 Serpiko 01.30 Mike Hammer RTL TELEVISION _ 13.30 Disneyeva filmska parada 15.55 Rdeči blisk 16.50 Hektor, vitez brez strahu, franc. komed. 18.45 Poročila 19.10 Mini Playback shovv 20.15 Poročni shovv 21.55 SpieglovTV magazin 23.00 ljubezenske urice 24.00 Kanal 4 00.35 Moj oče je zunajzemeljsko bitje SATI_ 13.00 Črni blisk 13.30 Cat Ballou, amer. vestem 15.05 Prekletstvo faraona, ital. spektakel 17.05 Tarzan 17.55 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa 18.30 Nogometni shovv 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Čas maščevanja, amer. film 22.00 Kontaktna oddaja 23.55 Film AVSTRIJA 1_ 09.05 Čebelica Maja 09.30 Simpsonovi, risanka 10.00 Panoptikum 10.15 V kraljestvu ruskega medveda 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Trenutki v vedenju živali 13.35 Balduin, groza St. tropeza, komedija 14.10 Burleske 15.25 Četrti kralj 15.30 Otroški spored 16.10 Risanke 16.40 Lassie 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beveriy Hills 18.00 Mini čas v sliki 18.05 Mladinska reportaža 18.30 Hribovski zdravnik 19.30 Čas v sliki 20.15 Prigode mladega Indiane Jonesa j 21.05 Pozor, ponaredba 21.50 Budin nauk 21.55 Skrivnostno Zgornje Avstrijsko 22.50 Otello, film po Verdijevi operi 00.50 Čas v sliki 00.55 Beethoven: Simfonija št. 2 PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA SKY MOVIES PLUS 13.00 Mayerling 15.00 SilverLode 17.00 A little piece of heaven 19.00 Endof the line 21.00 Look who's talking 23.00 A.VV.O.L. 00.50 I bought a vampire motorcycle 02.30 Struck by lightning THE MOVIE CHANNEL 14.25 Muscle beach party 16.05 The bad news bears go to Japan 17.40 Thechalkgarden 19.30 Xposure 22.00 Robin Hood 00.25 Nikita 02.25 The looking glass war EUROSPORT__ 09.30 Smučanje, sv. prvenstvo 11.30 Teden na Eurosportu 12.00 Eurofun 12.30 Smučanje, sv. prvenstvo 13.30 Bob dvosed sledi Hitrostno drsanje (Ž) 16.00 Tenis (Ž) 18.00 Smučanje, sv. prvenstvo 21.00 Eurofon 21.30 Športna poročila 22.00 Nogomet, evroliga 23.00 Boks 23.30 Smučanje, sv. prvenstvo 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 12.40 NBA košarka, nemška liga 14.30 Monstertrucks 15.00 Go! medn. moto šport 16.00 Tenis 17.30 Nogomet 19.30 NHL hokej 21.30 Tenis 22.30 Nogomet v Evropi 23.30 Golf 00.30 Bovvling 01.30 Cestne dirke SKY ONE_ 12.00 Mladi in brezskrbni 13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev shovv 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 Parker Lewis ne more izgubiti 21.30 Osamljena golobica 23.30 Žebljički 24.00 Vesoljske steze PRO 7_ 14.05 Modri eskadron, am. vestem 15.45 Trd, toda prisrčen 16.45 Risanke 18.40 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Lov na zlato, amer. film 22.05 Na svidenje, ljubi, franc. krim. 00.10 Max Headrom 01.15 Sander in ladja smrti, ang. film 02.50 Serpico, ponovitev RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdoje tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elt99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Columbo 21.45 Quincy 22.45 10 pred 11. 23.15 Rdeči blisk 00.15 Tropska vročica 01.15 Grozljivo prijetna družina 01.50 Kdo je tukaj šef? 02.20 Hans Meiser SATI_ 13.55 Sence strasti 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica stremi pestmi 17.25 Pojdi na vse 17.55 5x5 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Čudovite gore 21.15 Prosim, javi se 23.05 Novice 23.45 Trojice s štirimi pestmi AVSTRIJA 1_ 13.35 SinhaMoca 14.00 Trio s štirimi pestmi 14.45 Sadeži zemlje 15.00 Otroški spored 16.15 Strelovod 16.30 Pravi ghostbusterji 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Velika svoboda 19.30 Čas v sliki 20.15 Sv. smuč. prven. 21.15 Pogledi od strani 21.25 Hardball in Gomezu, film 22.55 Saratoga, komedija 00.25 Čas v sliki 00.30 Zakon L.A. TOREK, 9. FEBRUARJA SKY MOVIES PLUS 13.00 The one and only 15.00 The last escape 17.00 Popi 19.00 Mr. Destiny 21.00 Fast getaway 23.00 Blue steel 00.45 Impulse 02.35 Lethal error THE MOVIE CHANNEL 12.40 Thebuccaneer 16.50 ThelostvvorldofSinbad 18.30 On the waterfront 20.20 Transylvania 22.00 Thelma 00.15 Blaže 02.15 The handmaid's tale 04.05 Partners EUROSPORT_ 13.30 Bob dvosed sledi Hitrostno drsanje 16.00 Tenis 18.00 Smučanje 19.00 Nogomet 20.00 Tenis 21.30 Športna poročila 22.00 Tajski boks sledi Atletika 23.30 Smučanje 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 14.30 Monstertrucks 15.00 Nogomet 17.00 Ameriški nogomet 19.00 Atletika 21.00 Svet športa 21.30 Boks 23.30 Biljard 01.30 NBA košarka - tedensko poročilo SKY ONE_ 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beavery show 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 Seinfeld 21.30 Vse razen ljubezni 22.00 Murphy Brovvn 22.30 Gabrielov ogenj 23.30 žebljički 23.00 Vesoljske steze PRO 7_ 10.50 Upor na ladji Caine 12.00 Ulice San Francisca 12.55 Bili Cosby shovv 13.30 Past Harryja Foxa 14.15 Lov na zlato 15.50 Trd, toda prisrčen 16.45 Risanke 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 UHF, amer. komedija 22.05 Dvojica 23.05 Iron Angels 00.50 Serpico 01.50 Na svidenje ljubi, franc. krim. RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi. slabi časi 20.15 Nerešene skrivnosti 21.15 Oprosti mi 22.15 Eksplozivno 23.15 Gottschaslkov shovv 00.00 Zakon in red 01.05 Grozljivo prijetna družina 01.40 Kdo je tukaj šef? 02.10 Hans Meiser SATI____ 13.05 Zlata parada šlagerjev 13.55 Sence strasti 14,40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica stremi pestmi 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 21.15 Kriminalni magazin 23.00 Spieglova reportaža 23.35 Erotični sanjski svet AVSTRIJA 1_ 13.35 SinhaMoca 14.00 Trio s štirimi pestmi 14.45 Mladi glasbeniki v studiu 15.00 Otroški spored 15.05 Mačje zgodbe 15.50 Kislo zelje, risanka 16.15 Detektivi okolja 16.30 Ga me shovv 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Številna družina 18.30 Velika svoboda 19.30 Čas v sliki 20.20 Avstralski divji konji 21.05 TV živali 21.10 Pogledi od strani 21.05 Pustolovski lov, komedija 23.40 Čas v sliki 23.45 Dobrodošli v Nemčijo, nem. film SREDA, 10. FEBRUARJA SKY MOVIES PLUS 13.00 How to beat the high cost of living 15.00 More dead than alive 17.00 Lonely in America 19.00 Agirl of the limberlost 21.00 The sitter 23.00 Leather Jackets 00.35 Fleshdance 02.10 Rogerandme THE MOVIE CHANNEL 13.50 Butnotforme 15.40 Little norse prince 17.10 Robotech II. 18.35 Lies my father told me 20.20 Sarah 22.00 OmenIV. 23.00 Crusoe 01.40 Mackenna's gold 03.50 Red nights EUROSPORT_ 12.30 Smučanje 13.30 Atletika 15.00 Streljanje 16.00 Tenis 17.00 Evrofun 18.00 Smučanje 19.00 Prosto smučanje 20.00 Košarka NCAA Providen- ce:Georgetown 21.30 Športna poročila 22.00 boks 23.30 Smučanje 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 14.30 Monstertrucks 15.00 Boks 17.00 Dirke na ledu 17.30 Smučanje 18.30 Bowling(Ž) 19.30 Tajski boks 20.30 Tenis 21.30 NBA košarka: Boston:Gold- en State 23.30 Golf 23,45 Atletika SKY ONE_ 13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev show 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 S.I.B.S. 21.30 Okrogla miza 22.30 Hill street Blues 23.30 Žebljički 23.00 Vesoljske steze PRO 7_ 13.00 Bili Cosby shovv 13.35 Kolt za vsak primer 14.20 UHF, amer. komedija 15.35 Trd. toda prisrčen 16.45 Risanke 18.30 BiH Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Perry Mason in smrtonosna poroka, amer. krim. 22.05 Jake in McCabe 23.05 Izbruh prekletih 01.00 Max Headroom 02.00 Iron Angels III. RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Ob klicu umor, ang. krim. 22.10 Stemov magazin 23.15 Gottschalkov magazin 00.00 Prav Aljaska! 01.05 Grozljivo prijetna družina 01.40 Kdo je tukaj šef? SATI______ 13.05 Hribovski zdravnik 13.55 Sence strasti 14.30 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Zelen je travnik, nem. dok. film 23.35 Podvig ognjeni vihar AVSTRIJA 1_ 13.35 Sinha Moča 14.00 Trio s štirimi pestmi 14.50 Družina Meler 15.00 Otroški program 16.15 Dobro glej! 16.20 Nekoč je bilo 16.30 DingDong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Številna družina 19.00 Velike svobode 19.30 Čas v sliki 20.20 Po dolgem času 21.55 Pogledi od strani 22.05 Pa ravno Aljaska 22.50 Izlet v preteklost 00.40 Čas v sliki 00.45 Zakon L.A. —<—:- ————— — i ** __ Sporočilo bralcem V uredništvu Našega časa smo veseli vaših prispevkov, kijih pošiljate za rubriko Pisma bralcev, Mnenja, Odmevi. Ker bi radi vsa zanimiva in pomembna objavili, vas prosimo, da so kratka in jedrnata in ne daljša od 40 tipkanih vrstic. Če bodo daljša, jih bomo v uredništvu krajšali. V uredništvo prihaja tudi veliko nepodpisanih prispevkov ali takšnih, kijih avtorji podpisujete z izmišljenimi imeni in naslovi. Anonimnih prispevkov ne bomo objavljali, zato pri vašem prispevku navedite točen naslov, če imate telefon, tudi telefonsko številko. Še to: vaših prispevkov ne bomo podpisali, če boste tako želeli. Za vsebino napisanega odgovarja avtor sam. V Velenju po padcu komunizma spet komunisti na oblasti SS SS 38 SS5 S Po žgočih razpravah v velenjski skupščini, ki so trajale dve leti. so z vsemi zvijačami in dogovori, komunisti spet prevzeli oblast. Kako umazana je politika, volilci tako že vedo kot tudi to, na račun koga se izvaja. To najbolj občutijo delavci, ki so in bodo plačevali dogovore ter neumnosti politikov. Sprejemanje raznih zakonov in dviganje raznih davkov za poravnavo neumnih odločitev pa vedno pade v breme davkoplačevalcev, brez odgovornosti oblasti. Članka ne pišem zaradi poraza na volitvah za nestrankarskega poslanca v državnem zboru in mandatarja velenjske vlade, ampak zaradi zakulisja, ki se dogaja v politiki. S tem, ko je postal mandatar gospod Srečko Meh se je izkazalo, kako dolgo so Zeleni, Socialisti, SDP in Liberalci načrtovali rušenje prejšnje vlade, saj so skupaj kovali načrt brez uspeha. Velenjska vlada pod vodstvom g. Fran-ja Bartolca je setopila iz oblasti v trenutku, ko tega nihče ni pričakoval, s pokončno dvignjeno glavo in tudi pohvalo in zahvalo določenih delegatov v velenjski skupščini. Kako absurdni so bili napadi oblastniško ambicioznih (Srečko Meh, Vane Gošnik, Peter Rez-man, Miran Gmajner itd.) in kako neresnične argumente, vključno z ovadbami, so uporabljali za rušenje IS, jim je pred IS odkrito in argumentirano povedal g. Franjo Bartolac v obrazložitvi odstopne izjave. Ne verjamem, da se bodo ti režiserji neuspešnega rušenja vlade sploh kdaj naučili doslednosti kot pozitivne vrednote. Dosedanji IS jo je izkazoval, ko kljub močnim pritiskom javnosti in posameznikov ni spremenil odločitve. Rezultati po KS bodo ostali, pa čeprav se ni niti en delegat KS zahvalil vladi za sodelovanje in izvršeno delo. To sg pač večinoma delegati, ki imajo raje SDP ali ostale rušilce oblasti, kot pa rezultate. Obnova Starega Velenja je po 30 letih stekla, a se bojim in upam trditi, da bo s prihodom napadalcev na oblast pri polovici ustavljena. Pisec članka v Optometru, "Za obupat", dne 28.1.1993 v tedniku Naš čas, želi zelo očrniti podpisnike moje kandidature. Ta zlonamerni pisec ne pozna načela demokracije, ki pravi:"Vsakemu omogočiš kandidaturo", s tem, ko mu podpišeš listo. S tem podpisom pa nimaš obveze glasovati za tega kandidata, ampak se odločaš v duhu lastnega prepričanja in obkrožiš primernejšega. Zaradi takih načel bi morali biti ti posamezniki deležni samo pohval, ne pa pluvanja v javnih medijih. To je še en dokaz nizke stopnje demokratičnosti v rdečem Velenju. Piseč članka je po mojem prepričanju veliki pristaš režiserjev rušenja prejšnje vlade, kot tudi koga drugega. To je razvidno iz članka, saj me omenja kot neodvisnega kandidata. Neodvisen kandidat nisem bil in nikoli ne bom. To so lahko le tisti, ki prevedrijo, dokler ne zagledajo kakšnega prostega stolčka in pristopijo stranki, ki razpolaga z njim. Tega je pri nas veliko. Poglejmo samo primer SNS, kije imela svoj program in usmeritve. Zakaj je prav SNS odločala o mandatarju? Potem Zelene v Velenju, ki so vedno napadali vlado. Ko je vlada g. Franja Bratolca nepreklicno odstopila, so zavajali javnost preko sredstev informiranja, češ, da imajo moralno obvezo predlagati svojega kandidata za mandatarja vlade in dokažejo svojo sposobnost. Kje je moralna obveza, sprašujem Zelene? Saj niso niti vložili kandidature za Petra Rezmana, ampak so se samo propagirali v javnih medijih s pomočjo režiserja in velikega krivca, predsednika skupščine g. Pankraca Semečnika. Ta pa je pozabil, da so prav Zeleni zahtevali njegovo prvo zamenjavo. Na tem primeru lahko vidite zaku-lisje, politiko in nesposobnost Zelenih, ki jim je kot Socialistom in Liberalcem cilj dobiti kakšen stolček v novi vladi, ki pa bo kratkotrajna. V ponedeljek sta bili vloženi kan: didaturi za g. Gabra in mene, v torek še za g. Srečka Meha. Prvi je kandidaturo umaknil, saj je član iste stranke kot g. Semečnik. Na čigavo željo jo je vložil in umaknil, vam je lahko jasno. Sprašujem se ali so v Velenju strokovnjaki srednje generacije tako neumni ( razen v članku že omenjeni priimki, ki se imajo za vsevede), da bi šli v vlado za veliko manjšo plačo, kot jo imajo. In poleg tega postanejo pljuvalnik, kot je bil dosedanji IS prej že imenovanim in to za največ 6 mesecev. Vlada pod vodstvom g. Srečka Meha nima nobene možnosti vladati toliko časa, kot je vlada g. Franja Bartolca, kot je omenil g. Srečko Meh. Večja verjetnost (in verjetno tudi liha želja g. Srečka Meha) je, da vlade ne bi potrdili. Moje mnenje po prebiranju njegovih kritik prejšnji vladi je, da se je zelo ogradil. Krajevne skupnosti, razen Šoštanja, bomo po odhodu sedanje vlade veliko izgubile. Ne bo več tako kompromisnih dogovorov za reševanje krajevnih problemov. Delegati zbora krajevnih skupnosti, posvetujte se s svojimi predsedniki in spoznali boste tudi dobre strani prejšnjega IS. Seveda nas bo bodoča vlada omenjala v programu, da dobi podporo poslušnih delegatov zbora KS, ki je najbolj discipliniran po udeležbi. Ko bi le bil takšen tudi pri odločanju za dobrobit krajev. Največ bodo dobile stranke in delovne organizacije, kot sem razumel reklamirani govor g. Meha. To pa je vračanje v preteklost. Program, oziroma usmeritve, je lahko predstavil, toda kako realizirati vse to, ko vemo, da je sredstev vedno manj. Če bodo delegati v velenjski skupščini tako zlahka dvignili roke za vlado g. Meha, kot so za dopolnitev ZN Staro velenje in poroke na velenjskem gradu, se pišejo Velenju zelo, zelo slabi časi. Ne mislim, da so bili dvigi rok neupravičeni, vendar je treba najprej pretehtati možne posledice in imeti v rokah dokumente, ki te prepričajo za pravilno odločitev. Kako se borimo za dinar v KRS je lahko g. Gmajner videl na skupščini KRS, ob sprejetju statuta, ko smo priznali, da ni dovolj kvaliteten in je bil sprejet kot začasni akt. Res pa je, da tam ne ščitimo strankarskih interesov, ampak interese občanov, ki so zgradili ta sistem. Članek ni namenjen oviranju dela Velenjske skupščine. Samo razkrivam zakulisja, o katerih ljudje nič ne vedo. Po izvolitvi vlade, če bo do tega prišlo, bom tudi opisal in predstavil mandatarja Srečka Meha z druge strani, kot je predstavljen v medijih. Pa tudi ostale člane njegove kratkotrajajoče vlade, ki so poglavitni krivci politične igre in odhoda stare vlade tik pred volitvami. Franc Sever Prosimo, da objavite članek, v kolikor že nimate politične cenzure. Hvala! Pripis uredništva: Kot vidite, je nimamo. Boj za poduhovljanje otroka I 8 M » S . Kdor seje zapisal vzgoji otrok, seje zapisal mladosti. Njej, kije večno mlada in lepa. Tako razmišljanje se vedno znova poraja v meni, kadar zagledam znano in ljubo šolsko stavbo, učilno zidano. Spomin seže v najnežnejše otroštvo: prvi koraki v šolo, prva tesnoba, prvo veselje in prve dolžnosti. Takrat, da, takrat smo imeli učitelje radi in jih spoštovali... Pa danes? Hm, danes! Svet se je spremenil, učitelja in duhovnika na vasi je dopolni la zelo heteroge-na intelegenca. Učitelj je izgubil primat... Toda tudi danes ni izgubil vodilne vloge med otroki in doraščajočimi. Tisoč let in še večje že preteklo od prvega pajdagogusa, človeka, ki je vodil otroka. Vojne so na vseh straneh sveta opravile svoje. Revolucije so pretresale svet. Potrošništvo je oblizalo vse kotičke in kroge norega sveta. Pehanje za dobrinami je tudi izpodrinilo vlogo in delo vzgojitelja. Predragocene ure in dnevi so bili odvzeti očetu in materi za vzgojo novorojenca. Otrok se je vse bolj izgubljal, in bil potapljajoča ladja sredi razburkanega oceana. Eh, kaj. Družba je skrbela za njegov fizični razvoj, popolnoma pa je zanemarila njegovo dušo. To ugotavljajo tudi danes ugledni pedagogi doma in v svetu. Čedalje močnejši je klic: "Vrnimo otroku dušo! Vrnimo ga k osmišljanju življenja!" Generacija učečih je ostala brez tega klica. Zato je pot na to področje še toliko težja. Velikokrat smo v raznih zbornicah že v prejšnjem režimu slišači ugotovitev: "Staro smo jim vzeli, novegajim nismo dali!" Bojim se, da bomo tudi v prihodnosti storili vse, da se bo naš otrok razvijal predvsem umsko. Pripeljali ga bomo zelo daleč: znal bo uporabljati računalnik, ne bo pa znal najti smisla življenja. In ker bo znal logično sklepati in uporabljati vse sodobne tehnološke pripomočke za obvladovanje našega sveta, bo vse bolj podoben robotu. Najbližji in ostali mu bodo samo partnerji, s katerimi bo ugotavljal vse nerešene probleme sveta in kozmosa. Ta otrok pa noče biti čudež, noče nežnosti tudi v ljubezni, noče nesebičnosti, kadar je treba vrstnikom pomagati... Tako ostaja otrok še vedno otrok, ker ne verjame več kot tisti modre, kije zapisal, daje onkraj našega življenja samo tema in nič več. Življenje otroka pa je potrebno osmisliti. Dati mu je treba cilj. Otrok mora vedeti, daje onstran naše biti še kaj več! Treba je vedeti, da smo vsi večni! O prerajan-ju in presnovanju, o mnogih oblikah življenja po naši smrti, je že dosti ugotovljenega in napisanega. V to se ne spuščam. Trdim pa lahko le eno: Kadar je pred nami cilj in ga želimo doseči, potem je tudi smiselno živeti. Tako stremljenje mobilizira vse potence doraščajočega, in njegovo življenje bo zato tudi notranje bolj bogato. Ali niso narkomanija, alkohol in druge oblike zasvajanja mladega človeka, predvsem posledica duhovne praznote? Boj narkominiji! Kriči ves svet. Toda, kako ustaviti najhujšo bolezen? Začnimo pri otroku! Plemeniti-mo ga, odpirajmo mu svet s polno optimizma. Pokažimo mu cilj! Povejmo mu, da naše delo usmerja boj zlu in prevladi dobrote. In kaj je dobrota? Ali ni plemenitost, nesebičnost, žrtvovanje za človeka!! Potapljajoča se ladja sredi razburkanega morja mora v pristan! Dokler se tega ne bomo zavedali vsi, bodo še divjale vojne in še bo človek človeku volk. Tega pa si ne želimo!!! Viš O nekih čenčah % m. na %t m o, m % m. m % Qui nimium probat, nihil pro-bat/ kdor preveč dokazuje, nič ne dokazuje/, ampak tokrat malo drugače. Tistim, tistemu ali tisti, ki mi že kar nekaj časa "žajfajo" desko (kdo ve zakaj?), češ Lojz je rekel to in ono o učiteljskem zboru osnovne šole Šmartno ob Paki (nekakšna oponašanja, spako-vanja, plače, itd.) le to; značajskih lastnosti ni mogoče kar odstraniti in jaz imam eno ali dve, s katerima mislim, pa naj zveni to še tako samo všečno, še naprej živeti- to je iskrenost s kančkom poguma. In ko bom kdaj, kje, kaj blek-nil (tudi za šankom) bom, seveda, brez sprenevedanja za tem tudi stal - s svojim imenom in svojo bitjo. Lojz Podgoršek, Šmartno ob Paki TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE PON TOR SRE ČET PET SOB NED datum 25.12. 26.12. 27.12. 28.12. 29.1. 30.1. 31.1. AMP ŠOŠTANJ povp.24-urna 60 10 30 30 40 40 30 max.1/2-urna 640 . 30 100 70 130 60 30 AMP TOPOLŠICA povp.24-urna 30 40 70 70 90 80 110 max.1/2-urna 70 120 290 150 400 180 200 AMP VELIKI VRH povp.24-urna 60 10 90 20 90 40 140 max.l/2 urna 460 50 670 50 380 50 350 AMP ZAVODNJE povp.24-urna 10 10 50 40 110 40 50 max.1/2-urna 30 50 140 150 1150 100 80 AMP VELENJE povp.24-urna 20 10 30 30 40 40 60 max.1/2-urna 280 20 90 80 190 60 150 AMP GRAŠKA GORA povp.24-urna 110 40 130 40 60 40 90 max.1/2 - urna 540 420 940 470 380 50 580 povp.24-urna = povprečna 24-urna koncentracija S02 v mikro-g/m3 max.l/2-urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3 SKEETAEIAT ZA VARSTVO OKOLJA Nagradna križanka Znane osebnosti 1. nagrada: 2.000 SIT 2. nagrada: 1.000 SIT 3. nagrada: 1.000 SIT 4. nagrada: 1.000 SIT 5. nagrada: 1.000 SIT Izrezano križanko iz Našega časa pošljite po pošti ali prinesite v uredništvo (Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje) do 16. februarja 1993. NAGRAJENCI nagradne križanke "Znane osebnosti" (J. Drnovšek) 1. Marija Vovk, Cesta na griču 8, Velenje 2. Srečko Meh, Žalskega tabora 5A, Žalcc 3. Alma Žvan, Stanetova 42, Velenje 4. Franc Golob, Tratnikova S, Velenje 5. Franc Šumer, ul. Bratov Vošnjakov S, Celje Čestitamo! (AVTO! HKIZAHEE R.NOC IDO! SE SAD flAVDA IMAS CAS SFOiimi II IGRA KOŠARKO PRENAPETOST, PRESI-LJENOST P fO K T OKUSEN KORSH RAK £ KERSNIK JANKO ZBIANI L1TERA8- NI SPISI A L G K VEHA IVANOVNA V' STOLETJE 0T0I V SREDNJE! JADRANU L J KRAJ NED TISTOl IN tRŽICE« /O KAHL ALPIOE! GL.MESTO ITALIJE I0RSKI DEŽEVNIK A p. T N Ks BIKOV GLAS t 'Z. KESA ZA ZLATO II DRAGO KAHEHJE "PUSCAVS-IA LADJA' u NASILJE. STRAHOVLADA T L- G- O £ F!.OTOK, ZNAN PO GOJIŠČIH OSTRIG 0 £ fJ NUNSKI POGLAVAR SLIKAR NONDRIAN HI RAVNOST, OČARLJIVOST G n OSKAR PANNO PAVEL' OBLAK 0 TRGOVINA, STORITVE, POSREDNIŠTVO, Šentjur "SONY CENTER" Benkova 6, Žalec tel. in fax: 063/ 711-427 veleprodaja diskont menjalnica rent a car GROSISTIČNA PRODAJA sladkor 50/1 51,90 olje 1/1 95,00 MARS 58g 33,90 testenine Miramar 1/2 49,00 sol 1/1 34,90 uncle Bens 500g dolgo zrnat 120,90 brivniki Bic 5/1 80,00 čistila za posodo (b,f.) 1,5 - 4 I 198,90 - 269,90 toaletni papir 10/1 119,90 VLJUDNO VABLJENI! f REDNm d.o.o. f Podjetje ta kooperacijo, proizvodnjo In trgovino no debelo In drobno d.o.o. i Florjan 37 - Šot tanj - jplnf.: Tet./Fax 063/881-175 Izredno ugodna ponudba izdelkov lastne proizvodnje: - visoki ženski škornji za 3900 SIT - usnjene ženske in moške jakne že za 13000 SIT - usnjene ženske torbice že od 1500 do 5000 SIT - šolski copati po 350 SIT Posebna ugodnost: Plačilo možno na 2 čeka! Del. čas: vsakdan od8. do 14. ure ob četrtkih od 8. do 18. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Vljudno vabljeni! gorenjeo^MiiifDp ©po^ovBH d.o.o. Partizanska 12, Velenje objavlja na osnovi Zakona o pogojih odpisa osnovnih in obratnih sredstev izven uporabe JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev Zap. štev. Naziv Kom. Izklicna cena 1 TRAČNA ŽAGA PRIMULTINI 1 N = 22 KW n = 1460 o/min 400.000 2 NAKLADAČ-KOPAČ 1 1.250.000 Tip K 251 STT L 1981, nakladna lopata 0,8 m3, bagerska lopata 0,25 m3 3 ELEKTRIČNI VILIČAR 1 L 1974 a = 600 kg nevozen 63.000 Licitacija bo dne 6.2.1993 ob 9.00 uri v prostorih Gorenje Notranja oprema d.o.o., Partizanska 12, Velenje. Opremo si lahko ogledate na dan licitacije od 8. do 9. ure. Osnovna sredstva pod zaporedno številko 2 in 3 so na ogled v vasi Gorenje l/b (obrat Keramika), ostala v Velenju. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo pred pričetkom licitacije vplačale 10 % varščine od izklicne cene pri blagajni Gorenje Notranja oprema. Prodajne cene so brez prometnega davka, ki se po licitaciji obračuna in ga plača kupec. Kupec mora plačati celotno izlicitirano kupnino in odstraniti osnovno sredstvo v roku 6 dni po licitaciji, sicer mu varščina in licitacija zapade. Za vsako vplačano varščino mora kupec licitirati. Z odstopom od licitacije mu varščina zapade. Vsa oprema se kupuje po principu videno - kupljeno. Prodajalec za prodano opremo ne daje nobene garancije. Vse ccne so fco mesto ogleda. Dodatne informacije po telefonu ŠL 063 856-865 Stanko ŠTIGLIC. Kulturni center Ivan Napotnik Velenje - KOLEDAR PRIREDITEV februar, marec Petek, 5. februarja, ob 19.00 knjižnica Velenje Kulturni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika SLOVENKA LETA pogovor z VIDO JERAJ - HRIBAR avtorico najnovejše uspešnice "Večerna sonata" Pogovor bo vodila Tatjana Hudo-malj Sobota, 6. februarja, ob 10.00 in 16.00 !li>iittt«till(ll>X»»XltfX*tX»X dom kulture Velenje mladinski abonma in izven Moliere: TARTUFFE Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Režija Veno Taufer Vstopnice 300 SIT Četrtek, 18. februarja, ob 19.30 ai<(>t«i«<(t)ii9(<><( dom kulture Velenje REDUCTIO AD ABSURDUM Predstava 4.BataljoNa, KUDIC, Gimnazija Velenje Vstopnice 150 SIT Torek, 23. februarja, ob 16.00 Titov trg v Velenju PUST, PUST, KRIVIH UST pustni torek na Titovem trgu v Velenju Petek, 26. februarja, ob 19.30 lt»X»»X»»X»»Xlt»X*»X»»X»»XltX dom kulture Velenje za gledališki abonma in izven Friedrich Schiller: RAZBOJNIKI Gostuje: SLG Celje Režiser: Robert Raponja Vstopnice 500 SIT Sobota,27. februaija, ob 19.30 »X«»X*»XS»X*»X»»X»>X»»X»M koncertna dvorana Glasbene šole za glasbeni abonma in izven SLOVENSKI KOMORNI ZBOR Dirigent: dr. Mirko Cuderman Vstopnice 400 SIT Sobota, 27. februarja, ob 9.0019.30 obisk na Dunaju FANTOM OPERE, musical Kratek ogled Dunaja in ogled predstave v Raimund Theatru v sodelovanju s Kompasom Celje. Cena 270 ATS in vstopnica 270 ATS. Sobota, 27. februarja ob 10.00 in 16.00 dom kulture - mala dvorana za lutkovni abonma in izven Hans Ch.Andersen: SLAVEC, gledališko-lutkovna predstava Gostuje: PDG Nova Gorica Vstopnice 100 SIT Torek, 2. marca, ob 17.00 »X*»X»»X»*X»»X»»X»«X»»X»»» dom kulture Velenje mladinski abonma in izven RADE SERBEDZIJA Ne daj se... Vstopnice 300 SIT Petek, 5. marca, ob 19.00 in sobota, 13. marca, ob 19.00 dom kulture Velenje PLES ŽIVI V NAS Nastopajo plesne skupine iz Velenja z gosti Petek, 19. marca, ob 17.00 dom kulture Velenje za lutkovni abonma in izven Svetlana Makarovič: GAL MED LUTKAMI Najboljša predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Vstopnice 250 SIT Sobota,20. marca, ob 19.30 «aX*«X«KX«)IX«ll<4«X««X*XX«X obisk na Dunaju ELISABETH, musical Dvodnevni izlet na Dunaj z ogledom mestnih znamenitosti in mu-sicla Elizabeth v Theatru an der Wien. Cena 660 ATS in vstopnica 270 ATS. Četrtek, 25. marca, ob 19.30 dom kulture Velenje Koncert v počastitev Materinskega dne BELTINŠKA BANDA in Vlado K resi in Vstopnice + šopek pomladanskega cvetja 500 SIT. Čisti dohodek je namenjen slovenski KARITAS. 993 _IASCM 19 ': •* - J mali OGLASI AVSTRIJSKA FIRMA HPS, išče eno in pol ali dvosobno stanovanje v Velenju ali okolici za svojega zastopnika. S 858-342 zvečer. ZEMLJO,1330 m2 z bungalovom in elektriko, prodam. S 857-244. CITRE, stare, generalno obnovljene, ugodno prodam. S 855-052. TROSED IN DVA FOTELJA, malo rabljeno, zelo ugodno prodam. Lahko na dva čeka. 8 855-637. PRAŠIČA TEŽKEGA 120 kg, prodam. S 779-288. DAJEM V NAJEM ali prodam cca 80 m2 poslovnih prostorov, neo-premljenih cca 40 m , ostalo Fit-nes, oddam tudi ločeno. 8 881-001. PODARIM! Pri nakupu vozila RENAULT, v vrednosti najmanj 10.000 DM, PODARIM 10.000 SIT. 8 858-293. ČISTO NOVO ŠVEDSKO motorno žago Jonserad, model 2045, ugodno prodam. 8 858-293. NOVO TELEFONSKO TAJNICO "PANASONIC" prodam za 9000,00 SIT in nov daljinski S s tajnico "Panasonic", možnost plačila na dva obroka. S 850-552 po 15. uri. ŠIVALNI STROJ VERITAS na naožni pogon v omarici, prodam. 8 855-377 od 10. do 14. ure. MLADA DRUŽINA IŠČE v Velenju ali Šoštanju stanovanje. 8 881-149 od 14. do 18. ure. KUHINJSKE ELEMENTE bele barve, spodnji element 120, zgornji 1 m, dobro ohranjeno, prodam. 8 855-940. TRIKOLO Z VELIKIM PRTLJAŽNIKOM novo, hladilnik še zapakiran in skrinjo 140 I še zapakirano, prodam. 8 893-157. MATURANTSKO OBLEKO, enkrat rabljeno, št. 36/38, belo-tirkiz-na kombinacija, ugodno prodam. 8 853-432. MOBITEL, PRODAJA IN MONTAŽA mobilnih telefonov. 8 853-730, MOBITEL 0609-612-017. ODVETNICA MATEJA FAZARINC-POVH, obvešča cenjene stranke, daje preselila odvetniško pisarno v Velenje, Trg mladosti 6. Uradne ure dopoldne od 8. do 12.in popoldne v ponedeljek od 14. do 16. ure. NOVO NERABLJENO ELEKTRIČNO KITARO MAYA (kopija Fender strattocaster) s kovčkom prodam. 8 852-798. HIŠO V ŠOŠTANJU PRODAM. 8 881-054. SOBO ODDAM SAMSKI ŽENSKI. 8 851-506. ZAPOSLITEV DOBI DEKLE, brez obveznosti, starejša od 17 let, ki jo veseli strežba v gostilni. OD po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši, vsak drugi dan Republika Slovenija OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo Uprava za urejanje prostora občine Velenje, razpisuje prosto delovno mesto: VIŠJI SVETOVALEC ZA UREJANJE PROSTORA IN URBANIZEM Zahtevani pogoj: ■ visoka šola arhitekturne, gradbene, geodetske, krajinsko arhitektonske, komunalne ali pravne smeri, ■ 5 let delovnih izkušenj, ■ znanje urbanističnega načrtovanja, ■ državljan Republike Slovenije in ■ ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo -kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok prijave je 10 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu. Dober oglas - oglas v Naš čas! Gibanje prebivalstva Občina Velenje 3«SS5SS»S8IS!«Si8!«8S»iSf8!S8» Smrti: Marija Ribič, roj. 1910, Brecljevo št. 22, Ivan Naglič, roj. 1911, Juvanje št. 16, Amalija Železnik, roj. 1914, Založe št. 76, Rudolf Supovec, roj. 1925, Gaberke št. 219, Mihael Skornšek, roj. 1907, Florjan št. 276, Frančiška Pirtovšek, roj. 1901, Skorno pri Šoštanju št. 17. Občina Mozirje: Sfg«aSf«S888«88»SS«SSS«» Poroke: Marjan Špende, 1969, Prihova 28 in Janja Jenišek, roj. 1971, Prihova 28, Dejan Štuklek, 1968, Prekorje 6 a in Gordana Nikolič, 1968, Podgorje 50, Robert Žunter, 1967, Mozirje, Praprotnikova ulica 23 in Moni-ka Fludernik, 1970, Moziije, Praprotnikova ulica 23, Ivan Metulj, 1965, Konjski vrh 3 in Metka Podrižnik, 1970, Lačja vas 21. Smrti: Jožef Tajnšek, 1912, Gornji Grad, Novo naselje 9, Frančiška Miklavžič, 1929, Moziije, Aškerčeva ulica 18. Občina Žalec: »o««*««*««««««***«« Rojstev ni bilo. Poroka: Bogoslav Jelen, Šešče pri Preboldu in Andreja Gorjup, Trnovlje pri Celju. Smrti: Martin Potočnik, 65 let, upokojenec, Žalec, Jurčičeva ul.13, Frančiška Ograjenšek, 85 let, upokojenka, Kale št. 10, Ivana Podvršnik, 60 let, druž. upok., Zavrh pri Galiciji 11, Peter Novak, 53 let, upokojenec, Zavrh pri Galiciji št. 20, Mihael Primožič, 92 let, upokojenec, Oj-striška vas št. 2, Albin Zupane, 68 let, upokojenec, Miklavž pri Taboru 8, Marija Cvikl, 86 let, druž. upok., Žalec, Kajuhova 8, Ana Jelevšek, 73 let, upokojenka, Polzela št. 208, Milena Le-der, 65 let, upokojenka, Pernovo št. 4, Jožef Sikošek, 68 let, upokojenec, Buče št. 10, Frančiška Zupan, 79 let, upokojenka, Jeronim št. 41, Franc Podlesnik, 95 let, upokojenec, Griže št. 16 _ vodovod DOMSERVIS ZLATKOSOBOTA ploščice Kardeljev trg 3 63320 Velenje Ojf/3/6 (063)857 668 StOpOiŠCS ZAHVALA Doma ostala je praznina, a v srcu bolečina. Zapustil nas je po težki bolezni dragi mož, oče, dedi, brat in stric FRANC MOHOR1Č 26.9.1934 -19.1.1993 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala tudi zdravstvenemu osebju, častni straži RLV, govotniku za poslovilne besede, godbi za odigrane žalostinke, sodelavcem Klasirnice in HTZ in duhovniku za pogrebni obred. Hvala za darovano cvetje in sveče. VSI NJEGOVI Dežurstva Občina Velenje KIS8ISSB8I8tSKSS8®>S»®it8« Zdravniki: Četrtek, 4. februarja - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Žuber in dr.Lazar Petek, 5. februarja - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočni dr. Kozorog in dr. Pirtovšek Soboto, 6. februarja in nedeljo, 7. februarja - dr. Slavič in dr. Jonko Ponedeljek, 8. februarja - dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Bola, nočni dr. Janežič in dr. Rus Zobozdravstvo: V nedeljo, 7. februarja - dr. Mojca Bujan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 5. februarja do 12. februarja-Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875. Občina Mozirje: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 7. februarja - Ciril Kralj, dr.ve.med., Ljubno, tel.: 841-410. Od 8. februarja do 14. februarja- Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 831-219. ljubljanska banka Splošna banka Velenje ol.d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. februarja 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere mesečne obrestne mere Tekoči računi občanov 26,99% 1,85% Žiro računi občanov 26,99% 1,85% Hranilne vloge na vpogled 26,99% 1,85% Varčevalna knjižica 60,58% 3,70% Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 81,45% 4,68% Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 83,06% 4,75% Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 84,67% 4,82% Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 42,88% 2,78% Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT - depoziti nad 100.000,00 SIT 70,21% 73,42% 75,03% 4,16% 4,31% 4,39% Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT - depoziti nad 100.000,00 SIT 75,03% 78,24% 79,85% 4,39% 4,53% 4,61% Depoziti, vezani nad 6 mesecev 79,85% 4,61% Depoziti, vezani nad 12 mesecev 81,45% 4,68% Dovoljena prekoračitev stanja na TR 91,09% 5,09% Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 124,81% 6,41% ZAHVALA Prezgodaj je odšla ljuba mama, babica, tašča in teta MARIJA SKAZA rojena AHAC Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, trgovskemu podjetju KVIK Maribor, njenim nekdanjim sodelavkam, sodelavcem in sindikalni organizaciji Komunalnega podjetja Velenje ter KO zveze borcev Staro Velenje, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, ji darovali cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala govornikoma g. Hudalesu in g. Bobnovi za tople besede spomina nanjo ter duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi prim. dr. Fijavžu ter zdravstvenemu osebja Zdravstvenega doma Velenje za dolgoletno zdravljenje. Hčerka Mira z možem Tonetom in sinom Davorinom. ZAHVALA V sredo 27.1. smo na zadnjo pot pospremili dragega moža in očeta FRANCA KNEZA Zahvaljujemo se dr. Simonitiju, osebju internega in dializnega oddelkaslovenjgraške bolnišnice, kolektivu RLV, rudarski godbi, gospodu Voglarju za poslovilni govor, upokojnencem, ŠOBZ, klubu Ježek ter sorodnikom in prijateljem, sosedom in vsem za darovano cvetje in sveče ter pomoč in tolažbo žalujočim. Žena Anica, sin Matjaž, hči Mateja. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (no- * *"_* * * '" * * ' * ' Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, Rač. prelom in oblikovanje: KHiiiiiHnMVAi telefon (063) 853-451,854-761,856-955. in LUMINA Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Grafična priprava, tisk In odprema: GZP Mariborski Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, tisk Maribor. IzMa ob četrtkih. vinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Velenjski kulturni utrip Velikan iz Vitanja Je kje še večji "trušek"? ¥S8 preiesu s Logarske doline Zima je pač (spet) takšna, da pravih snežnih radosti ni skoraj nikjer. Skoraj zato, ker se jih lahko naužijemo zelo blizu in to v vseh njihovih razsežnostih. V Logarski dolini snega tudi ni preveč, ga pa je dovolj za enkratne užitke, kijih nudi smučarski tek, pa drsanje na naravnem drsališču, možno je sankanje in tudi prava smuka ob vlečnici; novost z začetka tega tedna je tudi nočna smuka na smučišču v kampu. (Če je vsaj malo sreče, vas živahna kobila s sanmi popelje po zasneženih travnikih). Kljub vsej tej pravi ponudbi pa Logarske doline ne poznamo dovolj, ali ne znamo ceniti užitkov, ki jih nudi vsem pravim ljubiteljem lepe narave. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko znova obsikovalcev ni bilo pretirano veliko. Vendar - vsi, ki so prišli, so v lepem sončnem vremenu resnično uživali in bodo gotovo še prišli. ■ foto: jp Andreja Ambrožič, Velenje:" Če bi vse, kar je na razpolago, uporabila, bi verjetno bilo veliko. Žal mi pomanjkanje časa to krati, vendar se kljub temu tu in tam udeležim kakšne prireditve, grem na predstavo v Ljubljano... Mislim, da kdor ima abonma, vidi in doživi veliko kulturnih dogodkov. Sem pa vesela in zadovoljna, ker je veliko prireditev za otroke, tudi kvalitetne so. S sinom sva si v teh dneh ogledala risani film Lepotica in zver. Tudi odrasli so zadovoljnih obrazov odhajali iz dvorane. Všeč pa so mi razstave v izloženih oknih Name, tega bi lahko bilo še več!" ■ Bojana Špegel foto: Aljoša Videtič ^^SGMMasiaaseiaaeaaKssKMMB&s Kulturni praznik je eden tistih, ki ostaja tudi v času nove, drugačne Slovenije. 8. februar, dan, ko se poklonimo pesniku Francetu Prešernu, je sedaj tudi državni praznik. In hkrati čas, ko o kulturi, njenem razvoju, dosežkih, ciljih... razmišljamo več kot sicer. Zato smo ustavili nekaj Velenjčanov in jim zastavili sklop vprašanj s tega področja. Kakšna se jim zdi kulturna ponudba v Velenju, dogajanje na tem področju, kako jo izkoriščajo, jo imajo radi...? Vili Hazl, Velenje: "Žal zaradi prezaposlenosti in obilice drugih obveznosti kulturni ponudbi malo sledim. Me pa zanima, rad jo imam in zato želje še vedno ostajajo. Mogoče je vzrok temu, da se ne udeležujem kulturnih prireditev v mestu tudi v ponudbi. To, kar nam ponujajo, me ne zanima najbolj. Rad imam film, sploh komedije, tudi pri gledaliških delih imam najraje te. Za povprečnega poznavalca kulture, kot sem jaz, tega manjka." tudi prireditev za mlade, sploh v poletnih mesecih, ko bi lahko izkoristili prizorišča na prostem, grad in atrije." Milenko Bujdo, Velenje: "Mislim, da bi morali na kulturnem področju narediti še kaj več, čeprav ponudba ni tako slaba. Osebno pogrešam razstave kiparskih del, ki jih imam najraje, pa jih sploh ni. Tudi gledaliških iger je premalo, sploh dobrih in kvalitetnih. Verjetno je vzrok tudi v tem, da nimamo profesionalnega gledališča. Rad imam komedije, nazadnje sem eno ogledal v celjskem gledališču. Premalo je Martina De Costa, Velenje: "Mislim, daje kulturni utrip v Velenju dokaj pester, glede na dane možnosti tudi dovolj pester. Ob tem je treba upoštevati tudi strukturo publike. Pri nekaterih bi jo lahko še popestrili. Za mlade je prav gotovo to, ker je, premalo, predvsem kvalitetnih koncertov glasbenih skupin bi moralo biti več. Veliko obiskujem kulturne prireditve v Velenju, zato vem, daje ponudba velika. Sploh, odkar je dana možnost, da organizirano obiskujemo tudi prireditve v drugih mestih; Ljubljani, Mariboru, na Dunaju..." Kratke počitnice so mimo "Zabelil" jih je tudi sneg Koordinator letošnjih počitniških aktivnosti, Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje, ugotavlja, da so se otroci dobro odzvali v vseh počitniških aktivnostih. Uspela tudi Otroška olimiada, na koncu pa je zapadel še sneg. Spisek vseh aktivnosti, ki so jih različni organizatorji v občini Velenje pripravili za počitniški teden, je bil dolg in pester. Žal je bilo vreme vse do petka po svoje muhasto, vendar so na to računali tudi organizatorji. Ni čudno, da so bile zato vse prireditve in aktivnosti, ki so se odvijale v zaprtih prostorih, dobro obiskane. Tako v Rdeči dvorani, kjer so lahko plezali, igrali nogomet in rokomet ali namizni tenis, kot na bazenu, ki je bil ves čas zelo dobro obiskan, pa tudi drugje. DPM Edvar- da Kardelja, ki je med najbolj aktivnimi v občini, je v sodelovanju z Občinsko zvezo DPM pripravilo tudi kreativne delavnice, obisk pa jih je prav presenetil. Tudi do 50 otrok naenkrat je sodelovalo v njih, vsi pa so zatrjevali, da se dobro počutijo in dajim čas hitro mineva. Seveda je svojo vlogo odigrala tudi televizija, tako velenjska kot osrednja slovenska, saj so pripravili pester počitniški program, kije marsikaterega počitnikarja zadržal pred malim ekranom. V četrtek ob 16. uri so aktivisti že omenjenega DPM Edvarda Kardelja s pomočjo Občinske zveze DPM izpeljali Otroško olimpiado. Telovadnica OŠ Livada je bila kar nekaj ur živahno prizorišče različnih športnih iger. Tekomovalo je 89 počitnikarjev, med sabo pa so se pomerili kar v 11 disciplinah. Navijačev prav tako ni manjkalo, saj so bile nekatere discipline več kot zanimive. Tekmovalci so se pomerili v metu žoge v koš, skoku v daljino, metu žoge v snežaka (ki so ga morali prej še sestaviti in žal ni bil iz snega, ampak so jih naslikali in sestavili ), poligonu, prenašanju nenavadnih predmetov... Kljub temu, daje bila olimpiada namenjena vsem velenjskim počitnikarjem, jih je največ prišlo iz bližnjega Kardeljevega trga. Po dva pa sta bila celo iz Slovenj Gradca in Slov-enjskih Konjic. Najboljši, prvi trije, so dobili tudi medalje. Ker so deklice v nekaterih rečeh bolj spretne kot dečki in seveda tudi obratno, so v vsaki disciplini ocenili vsake posebej. Tako so podelili 24 medalj. No, in ko so se v petek počitniške dejavnosti končale, je za veselje poskrbela še narava. Za zadnje zime precej obilne snežne padavine so soboto in nedeljo marsikomu popestrile, saj so bili vsi bližnji grički in hribčki polni sankarjev in smučarjev. Moči za "drugi polčas" so si tako, vsaj najmlajši, lahko nabrali. ■ Bojana Špegel, foto: Aljoša Videtič .........M........gT^.........1.........j..........................NAROČILNICA : NAŠ ČAS d.o.o., časopisno-zabžništo in RTV podietje : Foitova 10. 63320 Velenje, tel.: [063] 855 450. lox: (0631 851 990_________ j Ime................................................................... Priimek................................................................. Št. os. izkaznice.................................................. j Naslov.....................................................-.......................................................................................................................................................................... Naročam tednik Naš čas. Naročnina velja do pisnega preklica. Naročnino bom poravnal: □ mesečno (273,00 SIT) □ četrtletno (820,00 SIT) □ polletno (1.449,00 SIT) □ letno (2.898,00 SIT) : " Podpis:............................................................. Med prave kmečke praznike sodijo tudi domače koline. Čeprav ni več "ta pravih zim", kljub temu v tem letnem času največ domačih prašičev konča v obliki slastnih klobas, salam, bunk in slastne pečenke. V Vitanju in okolici pomaga pri teh domačih opravilih kot mesar že več let Jože Jakop, kvga domačini bolj poznajo kot Žnidarjev Pepi. Jože je zaposlen v RLV že 21 let in že razmišlja o zasluženi upokojitvi. Potem se bo lahko še bolj predal svojemu hobiju - kolinam. Skoraj ne mine sobote, da si ne bi nadel nahrbtnik z mesarskimi pripomočki in se z mopedom odpeljal na kraj dogodka. Znan je po dobrem izdelovanju domačih salam in bunk. V letošnji sezoni mu je uspel pravi podvig. Pripravil je "trušek", kije bil dolg 1,32 m in težak 3 kg. Narejen je bil iz polovice kože 250 kg prašiča. Tistim, ki ne vedo, naj povem, da se v tem koncu pečeni kožici prašiča v normalnih merah 2 cm x 2 cm reče "trušek". __Njegov velikan je bil dva dni na ogledu v okrepčevalnici Težak v Vitanju, nato pa so ga "firbci" pospravili in primerno zalili. Žnidarjev Pepi poziva vse, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo v Šaleški in Savinjski dolini, da se mu pridružijo. Zanimivo bi bilo izvedeti, če je komu že uspelo napraviti večji trušek ali pa ga še bo. Mogoče pa se bo nekomu uspelo uvrstiti v Guinessovo knjigo rekordov. ■ Ivan Planine Comp.akAT 386/40 MHz - 2 MB RAM - 85 MB trdi disk Ouantum -SVGA 1024x768, 512kB - tipkovnica Cherry ali Wyse SLO - monitor SVGA 1024 x 76814' ČB Cena: 119.990,00 SIT Tiskalniki EPSON, FUJITSU ter ostala oprema po izbiri! Izdelava projektov, mreže NOVELL Servis In vzdrževanjeI Prodaja TUDI NA OBROKE! KUPON za 5% popusta pri predplačilu. Velja do 11. 2. 1993.