PRIMORSKI DNEVNIK i« začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novem bre 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*•. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 600 lir - Leto XL. št. 222 (11.945) Trst, torek, 18. septembra 1984 V sklepnem govoru na festivalu »Unità« v Rimu Razgovor s sen. Castiglionejem Natta potrdil stališča KPI in izzval nov val polemik Zagovarjal je referendum o draginjski dokladi in zahteval odstop vlade RIM — Predsinočnjim je Alessandro Natta zaključil festival komunističnega tiska pred milijonsko publiko. Toda že naslednji dan se je razvil val polemik, nekaj tudi zelo o-strih. Najbolj nepričakovana in pol-posledic je tista, ki zoperstavlja tajnika KPI in Vatikan: njegovo glasilo je odgovorilo na Nattove kritike Papeškemu dokumentu o teologiji o-svobajanja. Ko je komentiral ta doku- ment je Natta namreč dejal, da je v njem čutiti »oster veter hladne vojne«. Vatikansko glasilo je včeraj obtožilo voditelja KPI, da je pokopal Berlinguer je va stališča o Poljski in Afganistanu in potrdilo, da oblast v vzhodnih državah trdi, da prinaša svobodo, toda »obdrži cele narode v sužnosti«. In dodaja z nadaljnjo zaostritvijo ideološke polemike, da sta krščanstvo in marksizem nezdružljiva. Uradno glasilo KPI je takoj od govorilo: komunisti se ne bodo pustili speljati naenkrat v »sveto vojno«. V svojem govoru je bil Natta nakazal ostro protidemokrščansko in protivladno podobo KPI, potrdil mehke tone do PSI, dasi je naglasil obvezo KPI glede referenduma o draginjski dokladi. Z njim KPI ni sprožil a-rogantnega izziva je dejal, ampak samo skušal ozdraviti rano, ki jo je vladni dekret zadal demokratičnim pravilom: ne referendum, ampak dekret krši avtonomijo sindikatov. Toda hkrati je potrdil, da se bo moč referendumu izogniti, če bodo pogajanja med vlado in sindikati obrodila »dober sporazum«. V nasprotnem primeru pa bo KPI vodila odločno borbo kot ob veliki manifestaciji 24. marca. Tudi glede tega je zabeležiti takojšnji odgovor tajnika CISL Camitija, ki je komentiral, da je v takem položaju bolje, da »se gre z vlado pogajat Natta«. Tudi glasilo KD zaostruje polemiko, češ da »KPI še ne more dati globalnega predloga« in zatorej »manjka osnovni pogoj za demokratičen in konstruktiven dialog med večino in opozicijo.« Glede vlade je Natta poudaril »velike nevarnosti« za demokracijo, od mafije do P2, od napada na sredstva obveščanja do avtoritarnih teženj krepitve osrednje oblasti. Pri tem je zelo negativno ocenil obračun pet-strankarske vlade, češ da jo pretresajo »neozdravljiva protislovja« in je zato ponovil zahtevo po odstopu. Polemične tone pa je koncentriral na KD, glede PSI pa je dejal, da je treba poglabljati odnose in pozval socialiste k takojšnji potezi v tej smeri glede vlade na Sardiniji. Na splošno je Natta naglasil, da »demokratična alternativa«, ki jo KPI predlaga od milanskega kongresa, ni mogoče graditi le z napori komunistov: gre za predlog, ki je namenjen predvsem silam kot so PSI in laične stranke. R. G. Pospešen postopek za globalno zaščito Senator Franco Castiglione VIDEM — Socialistični senator Franco Castiglione dobro pozna probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, še zlasti je neposredno spremljal razvoj Slovencev videmske pokrajine, sedaj pa v Rimu sledi poteku razprav okrog našega global nega zaščitnega zakona. V nedeljo nam je v svoji pisarni v Vidmu od govoril na nekatera konkretna vpra šanja in predvsem pojasnil ozadje odločitve, da se prične razprava v prvi komisiji senata. Še pred počitnicami, pravi senator Castiglione, je bil sestanek predstavnikov vladnih strank, katerega je sklical takratni minister za povezavo vlade z deželami Romita, pooblaščen od predsedstva vlade, da sledi temu vprašanju. Na sestanku je prišlo do razlik glede nekaterih bistvenih vpršanj in predvsem glede Slovencev videmske pokrajine. Zaradi tega smo bili mnenja — pravi senator — da je bolje vskladiti osnutke in stališča v komisiji senata, kjer so prisotni tudi komunisti in je razmerje sil logično drugačno, ugodnejše, kot je v vladni koaliciji. Med PSI in KPI glede globalnega zaščitnega zakona ni bistvenih razlik, razen glede določanja teritorija, za kar KPI predvideva deželno raven, PSI pa odločitve vlade v Rimu. Vendar je to obrobno vprašanje. V zvezi z načinom obravnave zakona je senator tudi povedal, da so posredovali mnenje podtajniku predsedstva vlade Amatu in prek njega seveda predsedniku vlade Craxiju, da se za sedaj predsedstvo vlade ne izreče. To stališče je v zvezi s predlogom slovenske enotne delegacije, da jo sprejme predsednik vlade in NADALJEVANJE NA 2. STRANI Radijske in televizijske hiše se potegujejo za letošnjo prestižno nagrado »Prix Italia « Iz tematike o narodnostnih manjšinah izpadla oddaja o Slovencih v Italiji TRST — Kar 49 radijskih in televizijskih hiš iz 36 držav iz vsega sveta sooča in meri svojo produkcijo na »Prix Italia 1984«, ki se je začel včeraj v prostorih Pomorske postaje v Trstu. Da je prav Trst, po 24 letih, spet središče tega prestižnega tekmovalnega natečaja, ni naključje, je v svojem dolgem uvodnem go voru, s katerim je odprl to mednarodno manifestacijo, poudaril podpredsednik italijanske RAI Gian Piero Or-sello'. Kajti Trst je močno zraščen z vrednotami srednjeevropske kulture, sooča se z različnimi kulturami in je njihovo stičišče. Škoda le, da je pri organizaciji treba zabeležiti hudo pomanjkljivost. V program manifestacije je vključena tudi tematika narodnostnih manjšin. Zanimivo je, da je iz programa izpadla oddaja novosadske televizije, ki je govorila o vprašanju slovenske manjšine v Italiji. Kako je mogoče, da izpade prav tako aktualna in za Trst še posebej pereča problematika, nam ni jasno. Orsello je nadalje naglasil, da je v to smer usmerjeno tudi delo dežele F-JK in pri tem ni mogel obiti skupnosti Alpe - Jadran, ki sodeluje tudi na radijskem NADALJEVANJE NA 5. STRANI Protest slovenskih uslužbencev RAI »Slovenski uslužbenci deželnega sedeža RAI z zadovoljstvo u-gotavljamo, da je bila v dokumentarni del radijske in televizijske manifestacije »Prix Italia 1984«, ki se te dni odvija v Trstu, vključena tudi aktualna tematika o narodnostnih manjšinah v Italiji. Z začudenjem pa ugotavljamo, da med raznimi evropskimi manjšinami ni prikazana v Trstu in v deželi prisotna slovenska narodnostna skupnost v Italiji.« Dolar ruši vse rekorde RIM — Ameriški dolar je tudi včeraj nadaljeval svoj nevzdržni vzpon, da se nevarno bliža mejni vrednosti 1.900 lir. Ob koncu kotači j je bila namreč ameriška valuta v Italiji vredna 1885 lir, še večjo vrednost je i-mela v New Yorku, saj je bilo treba odšteti kar 1.895,5 lire za en dolar. Nič bolje se ni včeraj dogajalo drugim zahodnoevropskim valutam. Pod najhujšim udarom je bila predvsem zahodnonemška marka. Finančni krogi so se kot kaže sprijaznili z ugotovitvijo, da bo dolar še precej časa ohranil sedanjo pretirano vrednost. Visoke obrestne mere, dobri investicijski pogoji, nizka inflacija in industrijska rast ameriškega gospodarstva bodo še vedno privabljali tuje kapitale. Po mnenju raznih e-konomistov ne bo prišlo do sprememb pred prvim semestrom prihodnjega leta in še takrat bodo ZDA primorane prevzeti kako pobudo, če bi se dolar prehitro vračal na realno vrednost, saj bi povzročil hude zaplete v ameriškem gospodarstvu, ki ga bremeni izredna pasiva državnega proračuna. Čeprav se ligaška prvenstva še niso začela Naše ekipe na več frontah čeprav se članska ligaška prvenstva še niso začela, pa je naša športna Sezona že v polnem razmahu. ... Zadnji športni vikend je bil za naša društva izredno pester. Najrazvese-llvejša vest gotovo prihaja iz Caltrana pri Vicenzi, kjer so tekmovali ski alkarji SK Devin in Mladine. Devinčan Andrej Antonič je namreč pri *ctbanih celo osvojil državni naslov, odlična pa sta bila tudi predstavnika mladine Roberta Sardoč in Giani Legiša. Veliko je bilo tudi pričakovanje za nastop Jadranovih košarkarjev, ki nastopili na »tumiju Del Negro«. Naši košarkarji so bili na tem tur-lrhi favoriti, osvojili pa so tretje mesto. P Združena ženska odbojkarska ekipa Mebla se je udeležila turnirja na kjer je sicer bila zadnja (tretja), naše predstavnice pa so si priučile »zgodovinsko zmago« proti domačinkam. Zelo pestro pa je bilo na nogometnih igriščih. KPI za dvojezične table NA 5. STRANI Pomembna izjava novega avstrijskega zunanjega ministra O manjšinskih pravicah ne more (že po logiki) glasovati večina DUNAJ — »Zaščita manjšine že po svoji logiki pomeni, da o manjšinskih pravicah ne more glasovati večina,« je v včerajšnji »Pressestunde«, televizijskem pogovoru z novinarji in na vprašanje, kaj misli o nedav nem referendumu koroškega Heimtadiensta, odgovoril novi avstrijski zunanji minister Leopold Gratz. Gratz je včeraj pojasnil svoj zunanjepolitični program. Govoril bo s šefom opozicije, predsednikom Ljud ske stranke Aloisom Mockom, ker meni, da se morajo medstrankarske razprtije končati ob državnih mejah in mora Avstrija v svet korakati složno in z enotnimi po-gedi na zunanjepolitično usmeritev. Zunanji minister je pokazal tudi razumevanje za napore obrambnega ministra Fridhelma Frischenschlager-ja, ki se že dlje časa trudi prepričati avstrijsko javnost in politiko o nujnosti nakupa vojaških lovskih letal in postavitvi raket za zaščito zračnega prostora. V oktobru bo vlada odločila o »lovcih - prestrežnikih«. Kar zadeva rakete pa je Gratz zoper politiko »trikov«, saj je potrebno v prvi vrsti pojasniti velesilam, da so da- ljinsko vodene rakete, kakršne si Frischenschlager želi, defenzivno orožje, kakršnega v času, ko je bila podpisana avstrijska državna pogodba 1955. leta, še niso poznali (z državno pogodbo se je Avstrija namreč morala odpovedati raketnemu orožju). Avstrija kot majhna dežela se naj ne bi za vsako ceno rinila med »velesile«, niti se strogo ne držala svojih deželnih okvirov, marveč naj bi brez kakršnekoli posredniške vloge poskušala tam, kjer za to možnosti so, čim več doprinašati k popuščanju napetosti. Italija je po mnenju Leopdda Gratza preobčutljivo reagirala na nedavni manifestativni pohod južnih in severnih Tirolcev skozi Innsbruck in Avstrija bo ob vsem spoštovanju dobrih sosedskih odnosov z Italijo podpirala pravice svoje manjšine v Italiji. Na vprašanje, kaj meni o izjavi svojega južnega kolege Andreottija o nevarnosti »Pangermanizma« če bi prišlo ponovno do združitve obeh Nemčij, je Gratz lakonično odvrnil: »Ni pametno vedno povedati tistega, kar misliš.« (B.G.) • Pospešen postopek NADALJEVANJE S 1. STRANI gre torej za stališče, da se za sedaj predsednik vlade ne izreče. V soglasju s poročevalcem sen. Garibaldijem in na osnovi dogovora s komunističnima senatorjema Gerb-čevo in Battellom je prišlo do spora-zuma s predsednikom prve komisije za ustavna vprašanja sen. Bonifa-ciom, da se takoj vo 1. oktobru sestane komisija, da iz svoje srede izbere ožjo delovno skupino, ki naj izdela enotno besedilo zakonskega predloga. Sam sen. Castiglione pa bo še ta teden vložil v komisiji za proračun, kateri predseduje, predlog za finančno kritje, ki je važno, ker se pri tem vprašanju pogosto ustavijo razni zakoni. Ožja komisija naj bi prišla v deželo Furlanijo - Julijsko krajino, kjer naj bi se posvetovala z zainteresiranimi. Posvetovanje naj bi bilo hitro in obsežno. Na naše — iz bridkih izkušenj po-gbjeno — vprašanje, če ne grozi nevarnost, da bi se stvari ponovno zapletle in zavlačevale, je bil senator realistično —- optimist. Postopek naj bi namreč stekel hitro, v začetku prihodnjega meseca najprej imenovanje ožje skupine, takoj za tem posvetovanja in nato sestava združenega enotnega osnutka. Seveda obstajajo možnosti, da do sporazuma ne pride, saj je znano demokristjansko nasprotovanje. V takem primeru bo treba seveda poklicati na pomoč vlado in predvsem predsedstvo vlade. Pa vendar meni senator Castiglione, da je stvarna verjetnost, da pride do vsaj okvirnega soglasja, saj je vprašanje dozorelo. Predvsem je to še vedno odprto vprašanje jugoslovansko - italijanskih odnosov. Poleg tega gre na celotnem ozemlju, kjer žive Slovenci v Italiji, za odraz svobodne volje, da se oni, ki to žele, izrazijo kot pripadniki manjšine in zahtevajo na primer slovensko šolo in drugo. V resnici je treba povedati, da so bili zlasti Slovenci videmske pokrajine pod stalnim pritiskom, najostrejši je bil med fašizmom. pa tudi po drugi svetovni vojni se ni polegel. Razmere in odnosi so se sedaj spremenili in treba je ustvariti pogoje, da bo njih volja prišla resnično svobodno do izraza. Razgovor zapisal BOGO SAMSA Na včerajšnji seji pristojne komisije SZDL Slovenije Zaskrbljenost matičnega naroda za Slovence na avstrijskem Koroškem po zadnjih napadih LJUBLJANA — Razprava o aktualnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem je prišla ob pravem času. Narekujejo jo v zadnjem času vse napadalnejši izzivi in dejanja avstrijskih nacionalističnih sil, ki so si za cilj napada izbrale prav dvojezične šole na južnem Koroškem, za tem pa se skrivajo še drugi raznarodovalni načrti. Zaradi vsega tega so na včerajšnji seji komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri Socialistični zvezi Slovenije (kot že na nedavnem predsedstvu RK SZDL) poudarili zaskrbljenost matičnega naroda za usodo narodnostne skupnosti na Koroškem in se obenem skupaj z gosti — generalnim konzulom SFRJ v Celovcu Markom Kržišnikom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Feliksom Wieserjem in predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevžem Grilcem — pogovarjali o razreševanju problematike in akcijski mobilizaciji naprednih demokratičnih sil. Dr. Matevž Grilc je med drugim menil, da se koroški Slovenci pač ne morejo zadovoljiti z nekakšnim kompromisom, kajti običajno so ob takih »rešitvah« vselej potegnili krajši konec. Ob referendumu so predvsem okrepili informativ- no dejavnost, da ne bi še bolj polarizirali sil, zdaj pa jih seveda čaka zahtevnejša naloga. Reševanje manjšinskega problema je po njegovih besedah odvisno predvsem od izida volitev 30. septembra letos, od števila prijavljenih otrok za dvojezični pouk in akcij po volitvah. S svojimi zahtevami bodo, kolikor se to pač da, uspeli le z vztrajnimi in ostrimi zahtevami, seveda skupaj z Jugoslavijo in mednarodno javnostjo. Povedal je še, da bodo koroški Slovenci že oktobra odprli na Dunaju informacijski center, ki jim bo v tem boju še kako v pomoč. Pravi in edini zaveznik koroških Slovencev so avstrijske in druge demokratične sile, je v nadaljevanju poudaril Feliks Wieser. Po njegovem dobiva dvojezičnost v zadnjih letih na Koroškem vendarle svojo težo, posebej velja to za mlade ljudi, ki iščejo svoje korenine in želijo znati in govoriti tudi jezik svojih dedov in pradedov. Tega procesa pa se nacionalistične sile bojijo in ga želijo zavreti ali povsem izničiti. Zato tudi težnje po teritorialnem zoževanju dvojezičnega šolstva in načrt tako imenovanih »geto šol« za slovenske otroke, na kar pa koroški Slovenci nikakor ne morejo pristati. Morajo se upreti te- žnjam, da bi slovenski živelj stisnili na obronke Karavank. Razpravljavci so poudarili, da koroški Slovenci po izidu referenduma niso izgubili ne poguma ne morale, kar bo še kako pomembno zaradi najrazličnejših pritiskov v prihodnosti. Seveda pa bo potrebno skupaj z matičnim narodom narediti še precej za celovitost vsestranskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pomembno je, da imata obe osrednji organizaciji koroških Slovencev mlado in sposobno vodstvo, ki ima zastavljeno dolgoročno politiko in je pripravljeno na borbo za manjšinske pravice. V minulih letih se je močno okrepila gospodarska baza s pomočjo mešanih podjetij, celovška gimnazija ima pomemben vpliv, predvsem pa je bogato kulturno delovanje med Slovenci na Koroškem. A če hočemo, da bodo probleme še hitreje razreševali in se ubranili asimilacije, je potrebno gospodarsko sodelovanje med Slovenijo, Jugoslavijo in Koroško še okrepiti, povečati bo treba število dvojezičnih vrtcev, postaviti še kakšen kulturni dom in okrepiti finančno in siceršnjo pomoč dijaškemu domu v Celovcu, ki je kulturna in družabna trdnjava slovenstva onkraj meje. B. L. Craxi pomiril nemško razdraženost RIM, BONN — Ozračje hude razdraženosti in užaljenosti, ki so ga nedavne izjave italijanskega zunanjega ministra Andreottija o nemškem vprašanju ustvarile v Bonnu, se je včeraj nekoliko sprostilo. K temu je prispevala v prvi vrsti poslanica predsednika italijanske vlade Craxi ja, ki je prekinil molčečo zadrego rimskih vladnih krogov in kanclerju Kohlu spravljivo potrdil neomahljivo spoštovanje načel in idealov, na katerih sloni Zvezna republika Nemčija. Korak, kateremu se Craxi ni mogel več izogibati in h kateremu so ga prisilile razsežnosti, ki jih je »primer Andreotti« dobil v zadnjih dneh tako na mednarodnem kot na notranjepolitičnem prizorišču. Če se je Craxi brez olepševanj ogradil od Andreot-tijevih izjav na festivalu »Unità«, to ne velja za italijanskega zunanjega ministra, ki vztraja na stališču, da gre za »grmenje v prazno« in dodaja, da ga o Craxijevem telegramu nemškemu kanclerju Kohlu ni nihče obvestil. Včeraj se je v Bruslju udeležil sestanka zunanjih ministrov evropske deseterice, med katerimi je bil tudi Genscher : Andreotti se je izognil vsakemu komentarju razmer, ki jih je sprožil na relaciji Rim - Bonn, med- tem ko je njegov kolega Genscher pozdravil Craxi jev telegram in potrdil veliko zaupanje Nemcev v italijansko - nemško prijateljstvo. Med točo izjav bonskih vladnih in opozicijskih političnih krogov in obširnimi komentarji v tamkajšnjem tisku je vse bolj opaziti obračunavanje med nemškimi političnimi silami samimi. Ugledni zastopnik »zelenih« je na primer predlagal spremembo uvoda k ustavi ZRN rekoč, da z njim ni mogoče »posiljevati zgodovine« in torej riniti v spreminjanje obstoječih meja. O »resničnih ciljih« mednemške politike govorijo tudi socialdemokrati, ki vidijo v Andreottijevih izjavah spodbudo za premostitev splošne zmešnjave med stališči različnih predstavnikov nemške krščanske demokracije v zvezi z združitvijo Nemčij. Vsa zadeva pa se je sinoči še naknadno pomirila, potem ko se je Andreotti v Bruslju sestal z zahodnonem-škim zunanjim ministrom Genscher jem. Pojasnila so bila kot kaže uspešna, saj je zvezni kancler Kohl izrazil svoje zadovoljstvo, da je italijanski zunanji minister »popravil in se oddaljil od izjav, ki so mu jih pripisovali«. Obisk Exim banke v Sloveniji LJUBLJANA —- Delegacija Exim banke iz Washingtona pod vodstvom predsednika banke Williama Draperja m. je v okviru svojega bivanja v Jugoslaviji obiskala tudi Slovenijo. Delegacijo je sprejel predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Šinigoj. Glavna naloga Export-import bank of United States (Exim) je nudenje podpore ameriškemu izvozu in je v preteklosti veliko sodelovala pri kreditiranju nakupa letal Inex-Adrie ter pri kreditiranju jedrske elektrarne Krško. V razgovorih so ocenili dosedanje sodelovanje kakor tudi bodoče sodelovanje Exim banke pri kreditiranju nabav opreme in tehnologij za odpravo ozkih grl v izvozu in povečevanju izvoza, razvoju turistično-hotel-skih zmogljivosti na Bledu in v Portorožu. Partizanski pevski zbor uspešno nastopil v Rimu TRST — Pevci in člani orkestra Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažiči so se v nedeljo zvečer srečno vrnili s tridnevnega potovanja v Rim, kjer naj bi po programu v soboto zvečer nastopil s svojim celovečernim koncertom, z naslovom »Revolucija in glasbai. Slabo vreme, ki je v soboto spremljalo prireditelje vsedržavnega festivala komunističnega glasila »Vnitài, je seveda povzročilo veliko preglavic organizatorjem samim (saj so se festivala udeležili stotisoči ljudi iz vseh krajev Italije), ki niso tržaških pevcev pričakali tako, da so se morali le ti sami znajti, potem je pa tudi našim pevcem onemogočilo, da bi v soboto zvečer izvedli celoten svoj program ter so lahko zapeli le nekaj pesmi. Pred njihovim nastopom je poslušalcem spregovoril član tržaške federacije K Pl, sedanji podpredsednik deželnega sveta F-JK Claudio To-nel, ki je skoraj svoj celoten poseg posvetil vprašanjem slovenske na rodnostne skupnosti ter njenemu boju za dosego globalnega zaščitnega zakona, kot tudi vsem akcijam in posegom KPI v korist rešitve tega vprašanja. V nedeljo dopoldne so odšli člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora še na grob Enrica Berlinguerja, kjer so položili šop cvetja, dirigent Oskar Kjuder in član zbora Duilio Švara sta spregovorila nekaj priložnostnih besed, nato je zbor zapel žalostinko v slovenščini in italijanščini. Prvi nastop, ki čaka sedaj TPPZ »Pinko Tomažiči bo nastop ob odkritju spomenika padlim v Prečniku. Zaskrbljenost demokratov po sobotni gala večerji Walter Mondale premedel v tekmi za prihodnje predsedniške volitve WASHINGTON — V demokratskem taboru bijejo plat zvona po sobotni gala večerji itaijansko - ameriškega združenja »Niaf« v Washingtonu, kjer so prvič v zgodovini ameriškega predvolilnega boja sedeli za skupno mizo predsednik Reagan, podpredsednik Bush in njuna tekmeca Mondale in Ferrarova. Demokratski kandidat je namreč ponovno izpadel izredno medlo in le po zaslugi Ferrarove so nekoliko ublažili neprepričljiv nastop Monda’a. Demokrati so najbrž pričakovali precej več od takega tveganega srečanja, ki je povsem neobičajen za ameriški predvolilni golaž. Italijanska skupnost je tradicionalno bo j navezana na demokratsko stran, a je sedaj po vsem sodeč v precejšnjih dvomih. Reagan se je s svojo običajno igralsko spretnostjo izredno izkazal. Pri dvorjenju Italijanom je šel tako daleč, da je spregovoril celo v italijanščini. Seveda sta Reagan in Bush navajala predvsem dobre odnose med ZDA in Italijo, hvalila italijanski kontingent v Bejrutu in vlogo italijanskih varnostnih sil pri osvoboditvi generala Do-ziera. V demokratski stranki se torej vedno bolj zavedajo, da bodo prihodnje predsedniške volitve pravi poraz, da je bila izbira Mondala ponesrečena. Skromna izmenjava med SFRJ in Albanijo BEOGRAD — V letošnjih sedmih mesecih sta Jugoslavija in Albanija izmenjali za 55 milijonov dolarjev blaga, kar je enako kot lani v tem času. Do zdaj sklenjeni dogovori so vredni 120 milijonov dolarjev. Na podlagi tempa uresničevanja sporazumov so člani sekcije za Albanijo v Gospodarski zbornici Jugoslavije včeraj ocenili, da bo do konca leta obseg menjave dosegel to vrednost. Na albanskem tržišču kupuje Jugoslavija v glavnem kromovo rudo, elektriko, energetske in druge surovine, tej državi pa poleg nekaterih surovin in repromaterialov pošilja stroje in opremo ter v manjših količinah blago široke porabe. Naslednji teden se bodo v Beogradu začeli pripravljalni pogovori o sklenitvi sporazuma o menjavi blaga v letu 1985. Rama Rao slavi zmago Predsednik vlade indijske zvezne države Andra Pradeš Rama Rao (desno) je ponovno prevzel svojo funkcijo. Indirà Gandhi je morala kloniti pred protesti javnosti in iz strahu, da bi indijska opozicija našla skupen in enoten jezik (Telefoto AP) Dogovor Libija - Francij a za sočasen umik iz Cada PARIZ — Francija in Libija bosta sočasno, 25. septembra, pričeli u-mikati svoje vojaške enote iz Čada. Do sporazuma je prišlo, kot je včeraj izjavil glasnik francoskega zunanjega ministrstva, med pravkar zaključenim uradnim obiskom Clauda Cheyssona v Tripolisu, kjer se je sešel s polkovnikom Gadafijem in z njim obravnaval tudi vprašanje medsebojnih odnosov in medsebojnega sodelovanja. Francija bo torej umaknila vse o-rožje, drugo opremo in približno 3 ti soč 500 vojakov, ki jih je lani avgusta poslala v Čad v podporo predsedniku Habreju. Ni pa znano, kolikšna je vojaška moč Libije, ki ni do aprila priznavala svoje vmešanosti na tem področju. Medtem ko je francoski obrambni minister Hemu prekinil svoj obisk v Jordaniji in je včeraj zjutraj prispe* v N’Djameno, da bi na mestu nadzoroval izvajanje sporazuma je Cheysson v intervjuju za televizijo izjavil, da je bil dosežen sporazum tudi o datumu, do katerega naj bi prišlo do P°" polnega umika čet obeh držav, vendar ni s tem v zvezi dal nobenih P0-drobnosti. Zanikal pa je, da bi do reševanja čadskega vprašanja in lZ' boljšanja odnosov med Francijo ij* Libijo prišlo po nedavnih pogovori*1 med predsednikom Mitterrandom i° kraljem Maroka Hasanom II., vsebina katerih je še vedno zavita v tančico tajinstvenosti. V okviru kmetijskega praznovanja v Bol juncu V nedeljo so slovesno podelili nagrade kmetovalcem in živinorejcem Skupinska slika nagrajencev Okrogla miza o pomenu sira v človekovi prehrani Kmetijski dnevi 1984 so dosegli višek v nedeljo popoldne, ko je bilo v šotoru nagrajevanje kmetovalcev in živinorejcev, ki so sé udeležili različnih pobud, ki so potekale v okviru praznika. Tisočglavi množici zbrani v šotoru je v pozdrav spregovoril župan Edvin Švab, ki je v nekaj stavkih povzel smisel in idejno usmeritev Kmetijskih dnevov. NAGRAJEVANJE 4. KMETIJSKIH DNEVOV — NAGRAJEVANJE RAZSTAVE ŽIVINE RJAVE PASME Kategorija JUNIČKE: 1. nagrada Dario Zoff - Gorica, 2. Daniela Zobec . Zabrežec, 3. Ivan Legiša - Cerovlje. Kategorija JUNICE: 1. nagrada Teodor Ostrouška - Zagradec, 2. Ivan Legiša - Cerovlje, 3. Pietro Braini -Gorica. Kategorija PRVESNICE: 1. nagrada Teodor Ostrouška - Zagradec, 2. Anton Briščak - Brišče, 3. Emma Franco - Bani. Kategorija MOLZNICE od 3. do 5. leta starosti : 1. nagrada Andrej Metlika - Bazovica, 2. Stanislav Ravbar - Repen, 3. Emil Purič - Repen. Kategorija MOLZNICE- po 5. letu starosti : 1. nagrada Ivan Antonič -Cerovlje, 2. Alojz Racman - Groča-na, 3. Just Kalc - Gropada. Nagrada za najboljše vime: molznica Seka, lastnik Anton Briščak (Brišče). Nagrada za najstarejšo molznico: Viktor Križmančič (Gropada). Nagrada za najmlajšo molznico: Marina Millo (Darsella). Absolutna prvakinja 4. kmetijskih dnevov: molznica Milka, lastnik Ivan Antonič (Cerovlje). Pokale in plakete so poklonili : Kmetijska zadruga, Kmečka zveza, konzorcij Grmada, Hranilnica in posojilnica z Opčin, Hranilnica in posojilnica iz Nabrežine, zadruga Dolga Krona, Zadružna kraška mlekarna, Pokrajinsko združenje rejcev, ŠD Breg, podjetje Molino Azzano, Tržaška kreditna banka, vladni komisar dežele Furlanije - Julijske krajine, Kraška gorska skupnost, pripravljalni odbor 4. kmetijskih dnevov. NAGRAJEVANJE RAZSTAVE ZAJCEV (pokali podjetja Molino Azzano) Kategorija KUNCI ZA MESO: nagrado je prejel Zaferino Toful. Kategorija KUNCI ZA KOŽUH: nagrado je prejel Zoran Tavčar. Kategorija KUNCI ZA AMATERJE: nagrado je prejel Miro Antodi. Za absolutnega prvaka je prejel nagrado Miro Antodi. — nagrajevanje razstave PERUTNINE Pokal Tržaške hranilnice je prejela Lucia Bettelli. • Na letošnjih Kmetijskih dnevih sta se predstavili dve godbi na pihala, ki sta obiskovalce zabavali s celovečernim koncertom. V soboto podve-čer je nastopil Pihalni orkester Breg iz Doline, ki ga vodi Niko Peršič, v nedeljo pa godba na pihala iz Kočevja, ki je prikorakala v Kulturni center F. Prešeren in se nato pomikala po razstavišču, za njo pa trume radovednih poslušalcev. Veliko zanimanje obiskovalcev je pritegnil stand združenja za biodina-mično obdelovanje zemlje. To združenje se zavzema, da bi kmetje obdelovali'svoje površine z naravnimi gnojilnimi sredstvi, ki jih je moč pridobiti iz mrtvih mikroorganizmov in iz odmrlih delov rastlin. V konferenčni dvorani so člani združenja v nedeljo dopoldne prikazali informativni dokumentarec o načinu obdelovanja zemlje na biodinamični način. Film si je ogledalo veliko interesentov, ki so nato sprožili dolgotrajen, zanimiv in razvejan razgovor. PREDAVANJE O GOBAH Diplomirani inženir agronomije Gabrijel Seljak je v petek zvečer predaval o užitnih gobah na Krasu. Seljak je najprej spregovoril nasplošno o gobah in njihovem razmnoževanju, Ni naključje, da zavzemajo mleko in. mlečni izdelki v pravilni prehrani posebno mesto. Mleko in še posebno mlečni izdelki se namreč odlikujejo po bogati vsebini snovi, ki so nujno potrebne za prenavljanje celic in za opravljanje osnovnih fizioloških funkcij. Zato naj na nobeni mizi ne manjka sira, še več, sir lahko ugledno zamenja meso, ker ne obremenjuje telesne presnove s škodljivimi produkti. Ta navodila bi morali upoštevati predvsem starši in starejše osebe, se pravi ljudje v najbolj delikatnih obdobjih svojega življenja. To je v bistvu povzetek glavnih misli, ki so izšle s sobotne okrogle mize o pomenu sira v človeški prehrani, katere sta se, poleg vodje dr. Paola Pascolinija, načelnika pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, udeležila še dr. Tatjana Slavonec, docent na živilsko-tehnološkem oddelku Biotehniške fakultete ljubljanske univerze, in prof. Aldo Raimondi z Deželnega inštituta za prehrane/. V svojem referatu je prof. Raimondi podrobno, a obenem razumljivo analiziral sestavine sira; povedal je, da vsebuje sir, med drugim, veliko lahko prebavljivih beljakovin, ki so zgrajene iz osnovnih aminokislin v najustreznejšem razmerju. o strupenih in užitnih vrstah ter o načinu priprave v kuhinji. Nakar se je podrobneje ustavil pri gobah, ki so najbolj značilne za naše ožje okolje. Svojo predavanje je obogatil z diapozitivi, nato pa odgovarjal na vprašanja udeležencev predavanja. KOLAČI PO STAREM RECEPTU Podjetne žene iz Boljunca so se domenile, da bodo za praznik kmetov spekle kolače po starem receptu. Rečeno storjeno! še tople kolače je s konjsko vprego pripeljal na prizorišče Kmetijskih dnevov Mario Giotta, lastnik kobilarne v Boljuncu, na vozu pa je pridno vlekel plonarco Tiberio Maver, ob njem pa so prepevale Laura, Zelka in llde. 'Okusne kolače je množica kmalu razgrabila. Sir vsebuje tudi mnogo mineralnih snovi, posebno kalcij in fosfor, ki sta tudi prisotna v idealnem razmerju; tu so še vitamini, lahko prebavljive maščobe itd. Sir lahko uživajo tudi tisti, ki so »alergični« na mleko, se pravi, da mleka ne prebavijo zaradi pomanjkanja encima laktoze. Mlečni sladkor namreč v siru s fermentacijo popolnoma prevre. Dr. Tatjana Slanovec, ki je tudi pripravila izčrpen referat, a ga ni podala, da bi ne ponavljala Rai-mondijevih tez, je k temu dodala še nekaj zanimivih podatkov o izdelavi in porabi sira v Sloveniji, odnosno Jugoslaviji in ostalih evropskih deželah. Med porabniki prednjači Francija z 18,5 kg na prebivalca letno, Italija je zabeležila 14,3 kg, Jugoslavija pa le 6,6 kg. Tu se odpira torej tudi problem, kako prebivalstvo spodbujati k večji porabi sira. Izvajanjem je sledila diskusija z nekaj zanimivimi posegi. Okrogla miza se je torej izkazala kot zelo poučna in vsestransko aktualna, motila jo je le dolgoveznost vodje o-krogle mize. Škoda, da se je nanjo odzvalo tako malo občinstva, čeprav je bilo poskrbljeno tudi za simultano prevajanje. Za tiste pa, ki jih ni bilo, še nasvet prof. Raimondija: »Ne iščite tujih in zahtevnih sirov, uživajte raje naš Tabor, ki ima po naših nedavnih analizah vse lastnosti za naziv gosposkega sira.* Lepo j/riznanje za prisotnega predstavnika Zadružne kraške mlekarne! DREVI ŽREBANJE LOTERIJE Danes se zapira v Boljuncu tudi Bregov šotor, v katerem je bilo vsak večer od četrtka pa do danes prijetno vzdušje in mnogo občinstva, ki je sledilo zabavnemu programu ali pa se je zavrtelo ob zvokih znanih ansamblov. Drevi bo na sporedu žrebanje velike nagradne loterije; listki so bili naprodaj vse te dni in bodo še danes; zvečer pa bomo izvedeli za srečno številko, katere lastnik se bo lahko popeljal za osem dni na Palmo de Mallorco. Potem ko bodo izžrebali še ostalih devetnajst dobitkov, bo na sporedu ples z ansamblom Pomlad. Zanimanje za biodinamično obdelovanje zemlje NUDIMO Tl POMOČ ~T7~ mečka in obrtna posojilnica je zadružna banka, ki deluje v okolju, kjer živiš tudi ti. Tvoji problemi so tudi njeni, zato ti je vedno pripravljena pomagati, tudi s posojili in finansiranjem, pri čemer zahteva kot poglavitno jamstvo tvoje delo in osebne sposobnosti. Kmečka in obrtna posojilnica je banka, ki se razvija s tabo. KMEČKE IN OBRTNE POSOJILNICE v Furlaniji.Julijski krajini. M** Na osnovni šoli Milčinski že tretji dan brez pouka stavni ki italijanskega odbora na Katin ari. Vattovani je poudaril, da obstajajo v tem primeru »objektivne težave«, in da bi morali zadevo proučiti »previdno in reševati postopoma, brez nadaljnjih komplikacij«. Dejal je še, da je kontaktiral z italijansko skupnostjo In zagotovil, da se bo občina maksimalno zavzela za rešitev odprtega problema in nudila otrokom svojo šolo in svoj razred. Odbornik za šolstvo je pri tem še omenil, da je dobro seznar jen o vsem vprašanju in da je imel že vrsto sestankov in srečanj s starši katinar-ske šole. Dodal pa je, da je v tem času prezaposlen z drugimi odprtimi vprašanji, ki so sc ob začetku šolskega leta še nakopičila. Prav zaradi tega bo lahko šele jutri obiskal šolo na Katinari, da bi skupno z drugimi komponentami poskusili razrešiti ta pereči problem. Predstavniki staršev otrok katinar-ske šole po drugi strani ugotavljajo, da so že februarja letos in še v naslednjih mesecih točno seznanili odbornika za šolstvo o nevzdržnem položaju na šoli. Vsa njihova prizadevanja in trud, da bi še pred začetkom šolskega leta uredili to vprašanje, niso obrodili sadov, ker so naleteli na gluha ušesa pristojnih oblasti. Slovenska osnovna šola Fran Milčinski na Katinari je bila tudi včeraj prazna. Iz protesta zoper pomanjkanje primernih učnih prostorov starši niso poslali svojih otrok v šolo; na šoli tako že tretji dan zapored ni bilo pouka. Starši so se v soboto zvečer na skupnem sestanku v Društveni gostilni v Lonjerju domenili, da bodo tudi ta teden nadaljevali s svojo protestno akcijo, in sicer dokler se vsa zadeva ne bo premaknila z mrtve točke. V petek in soboto je predstavništvo staršev obiskalo šolsko skrbništvo, župana, odbornika za solstvo in prefekta, vsa ta prizadevanja pa vsaj doslej niso obrodila nič konkretnega. Vse kaže, da bo katinarska šola zaprta vsaj še danes in jutri. Za jutri je namreč najavljen obisk občinskega odbornika za šolstvo Vattova-nija. Slednji nam je včeraj v telefonskem pogovoru zagotovil, da bo jutri ob 9.30 obiskal šolo Milčinski skupno z občinskimi tehniki; sestanka naj bi se udeležili tudi predstavniki svetoivanskega rajonskega sveta, sveta slovenskega in italijanskega didaktičnega ravnateljstva in pred- Olroci so tudi včeraj ostali doma V Lonjerju in v Barkovljah vrtca še vedno brez čistilk V otroških vrtcih v Lonjerju in v Barkovljah tudi včeraj ni bilo pouka. Otroci so morali že spet ostati doma, ker sta vrtca zaprta zaradi odsotnosti čistilk. Tržaška občina namreč vse doslej še ni dodelila obema vrtcema čistilke, tako didaktični ravnateljici ni preostalo drugega, kot tia ob odsotnosti prepotrebnega pomožnega osebja odredi zaprtje obeh otroških vrtcev. Zaprta vrtca povzročata nemalo preglavic staršem, ki moraj^iz dneva v dan poskrbeti za svoje malčke. Z zaskrbljenostjo že vse te dni sprašuje- jo, kdaj bo občina končno namestila v vrtcih čistilki. Od začetka pouka (13. septembra) je minilo doslej pet dni, vse kaže pa, da Občina, kljub številnim pozivom in obvestilom, še ni vzela tega vprašanja v pretres. Do kdaj bodo morali starši še čakati, da se bodo vrata obeh otroških vrtcev končno odprla? • Tržaški občinski svet se bo po poletnem premoru sestal 5., 9., 19. in 23. oktobra. Tako so se včeraj dogovorili načelniki svetovalskih skupin. Predavanje za profesorje humanističnih predmetov S predavanjem za profesorje slovenščine, drugih jezikov in humanističnih predmetov, se bo danes v Gregorčičevi dvorani nadaljeval seminar za slovenske šolnike na Tržaškem, ki ga prireja tržaško šolsko skrbništvo v sodelovanju z Republiškim komitejem za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SR Slovenije. Docent na filozofski fakulteti ljubljanske univerze Franc Jakopin bo danes (začetek ob 8.30) predaval na temo: »Poglavje iz imenoslovja«. Jutri bo na sporedu še drugo predavanje za profesorje humanističnih predmetov. O odmevih humanizma na Slovenskem bo govoril Primož Simoniti z ljubljanske Filozofske fakultete. V četrtek in v petek bodo prišli na vrsto še profesorji naravoslovnih predmetov in matematike. Njim bo pojutrišnjem namenjeno predavanje o meritvah in razlagi dogajanj v atmosferi, ki ga bo imel Zdravko Petkovšek s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo iz Ljubljane. Dan kasneje, v petek, 21. septembra, bo Ivan Gams z ljubljanske Filozofske fakultete predaval o pokrajinski ekološki sestavi. Tudi ti dve predavanji bosta v Gregorčičevi dvorani. Jutri zvečer na Proseku srečanje z vinogradniki V tem tednu bo Kmečka zveza priredila dve srečanji z vinogradniki, ki bosta posvečeni letošnji trgatvi in problemom kletarstva. Prvo srečanje bo jutri v Cvetličarskem centru na Proseku ; na njem bo s svojimi nasveti na razpolago strokovnjak inž. Miran Vodopivec; srečanje se bo začelo ob 19.30. Drugo podobno srečanje bo v petek v msdi dvorani gledališča France Prešeren v Bo)juncu. Krajevnim vinogradnikom bodo na razpolago dr. Vi-tjan Sancin in strokovnjaki Agrarie iz Kopra. Na srečanju, ki se bo začelo ob 19.30, bo odprto vpisovanje v tečaj o vinogradništvu, ki ga prireja Kmečka zveza. V četrtek seja glavnega sveta KZ V četrtek se bo na svojem sedežu v Ul. Cicerone sestal glavni svet Kmečke zveze; na seji, ki se bo začela ob 20. uri, bo razpravljal o vrsti vprašanj, ki se neposredno nanašajo na delovanje stanovske organizacije tržaških kmetovalcev. Prva točka dnevnega reda predvideva razpravo o sklepu zadnjega občnega zbora o ustanovitvi deželne Kmečke zveze; govor bo nadalje o ceni mleka v hlevu, o sklicanju volitev za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, o kmečkem turizmu (deželni zakon 33/81), oziroma o problemu prodaje domačih pridelkov in o Kmetijskih dnevih v Bol juncu. Končan praznik tiska KPI na Pončani Z manifestacijo, na kateri so govorili pokrajinski tajnik Poli, član tajništva Spetič in član vsedržavnega vodstva KPI Antonio Montessoro, se je v nedeljo na Pončani zaključil praznik komunističnih glasil l’Unità in Dela. Poslanec Montessoro je v svojem posegu dejal, da je treba z odločnostjo zavrniti poskus najbolj nazadnjaških sil, ki skušajo dokazati, da je razlog sedanje krize v dinamiki cene dela in previsokih socialnih izdatkih. Odgovoril je tudi na kritike, ki padajo na KPI v zvezi z referendumom, za katerega je stranka zbrala že več kot en milijon in pol podpisov: »Motijo se tisti, ki so mislili, da lahko sklenejo z vlado ločeni sporazum, ne da bi čutili potrebo po posvetovanju z delavci, ne pa KPI. Danes delavci masovno podpisujejo zahtevo po referendumu« je dejal Montessoro »da bi si ponovno pridobili to z vladnim odlokom izgubljeno pravico«. Sagra mandrijerjev v Podlonjerju kljub slabemu vremenu lepo uspela Po hladnem in deževnem poletju, so nam vremenoslovci obljubljali, da bomo imeli sončen in suh september. Pa se napoved na žalost ni uresničila, kar močno občutijo predvsem organizatorji naših nedeljskih prireditev na prostem, kjer je prav vreme važen dejavnik za uspeh teh praznikov, ali šager, kot jih po domače imenujemo. V nedeljo popoldne je bila na dvorišču Ljudskega doma v Podlonjerju (Ul. Masaccio) Sagra mandrijerjev, ki so jo tokrat že šestič skupno priredili društvi »Union« in »Slavko Škamperle« ter Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov tega področja. Namen organizatorjev je bil, da bi se tega praznika, ki nima namena samo ljudi zabavati, temveč tudi prebivalstvo spomniti na stare navade in običaje tega predela mesta, kot tudi na dejstvo, da tu še vedno prebiva dobršen del slovenskega prebivalstva, udeležilo čim več žensk in deklet, oblečenih v narodne noše. že to prvo zamisel je muhasto in slabo vreme prekrižalo, saj so se domačinke bale obleči svoje stare in dragocene narodne noše, ki bi jim dež prav gotovo močno škodil. Tako so se na prazniku pojavila v nošah, z glavo okrašeno z lepim svežim cvetjem, le tri domača dekleta. Zaradi nestanovitnega vremena so organizatorji tudi odpovedali nastop folklorne skupine iz Mengša pri Ljubljani, ki bi celotno prireditev prav gotovo obogatila. So pa nastopili »Veseli godci« iz Boljunca, ki so pokazali tako bogat in pester program svojih skladb (obogaten s številnimi češkimi valčki in polkami), da so spravili v dobro voljo in tudi na ples vse, ki so se Sagre udeležili in ki so lahko uživali tudi nad dobrotami in dobro domačo kapljico, ki so jim jih pridni organizatorji pripravili. Tako Na samem prazniku smo se nekoliko pogovorili tudi z enim izmed organizatorjev sagre Marcelom Petkovškom, ki je najprej zelo pohvalil upravo in osebje Ljudskega doma v Podlonjerju, kjer so te vsakoletne prireditve. »Vsi so nam z vsem na razpolago in resnično smo jim dolžni zahvalo, če naše prireditve uspejo, če imamo tu možnost organiziranja teh prireditev, če imamo tu svojo knjižnico in če imamo tu tudi prostor za sestanke naše Skupnosti domačih vinogradnikov in vrtnarjev. Želeli bi samo, da bi se to tesno in tovariško sodelovanje nadaljevalo, ker le tako bodo naša društva na tem področju lahko še naprej aktivna.« Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Ob izviru-izlivu Timave rimsko pristanišče Štivan V Štivanu, štivanski, Štivancani ali Stivanti, Štejvn, it. San Giovanni di Duino ali San Giovanni al Timavo, 1971: 164 preb., 1981: 256 preb., fšz Devin — 2 km, šola tudi v Sesljanu 4,5 km, Ribiško naselje — 1,5 km, župnija Vižovlje — 5 km, občina Nabrežina — 7,5 km, Trst — 20 km. Nadmorska višina 18 m. Razpotegnjeno naselje ob slovensko-italijanski narodnostni meji kraj glavne ceste Trst - Benetke, od katere se tu odcepi cesta proti Gorici, od te pa po nadvozu prek avtoceste Trst - Benetke in z njo vzporedne žel. proge Trst - Tržič tudi cesta proti Medji vasi. V južnem delu naselja je več kraških izvirov Timave. Timava privre tu na dan iz 18 velikih in nešteto malih izvirov, kot so Timava, Štivanski potok, Potok pod Maganji-kom, Potok pod Škalini, Potok na Jaknah, Potok pri cerkvi, Sardočevi izviri, Lókavca, do najzahodnejšega in na j večjega izvira pri Moščenicah, ki stoji 2 km severozahodno od vasi. Bližnje vzpetine so: na severu Vršič in Vrhgaug (ali Vrh Gaug?) (106 m), na vzhodu Veliki (199 m) in Mali Škrnjak (170 m), na zahodu Vrh Ško-ljiča (43 m), na jugovzhodu Frščak (193 m), na zahodu’Piciganišče (280 m). Večji kotanji sta Sardočeva dolina na vzhodu in Koludrovica na severu, kjer so njive in vinogradi. Ledinska imena : na zahodu Srednjiva in Pološko (njive in trtni nasadi), na jugu Jakna (vinogradi), na vzhodu v Oljkah, kjer so bili nekoč nasadi oljk, danes pa so pašniki, na jugu Brini šče (gmajna). Gozd s prevlado ga bra je na obeh Skrnjakih ob njunem vznožju pa je borov gozd. Vodovod črpa vodo iz Timave in jo dovaja bližnjim vasem, po ceveh pod morsko gladino pa v Trst. Hiše so enonadstropne in lepo urejene. Precej novih hiš so v zadnjih letih domačini in priseljenci iz bližnjih krajev zgradili ob cesti Trst - Gorica. Hlev in vinsko klet ima le ena hiša. V njej biva edina družina v vasi, ki se ukvarja z živinorejo in poljedelstvom. Kraj stare ceste, ki je nekdaj peljala v Tržič, stoji ob največjem rokavu Timave papirnica, ki so jo dogradili leta 1961 in je ena najsodobnejših v Evropi. Na tem območju, ki mu pravijo Rižjera, so bila nekoč močvirnata tla, kjer so pridelovali riž. V papirnici dela tudi nekaj domačinov. Drugi vaščani so zaposleni v tr-žiških ladjedelnicah in v tržaški industriji. V vasi je gostilna s prenočišči in trgovina z mešanim blagom. Kulturno življenje je precej mrtvo. V naselju deluje le Otroški zbor Štivan, ki je začel vaditi leta 1981. Na začetku je zbor pel samo na vaških prireditvah, od jeseni 1983 pa nastopa tudi v širši javnosti. Zbor sestavljajo štivanski in medvejski otroci. Tu sta dve cerkvi. ObcSsta posvečeni sv. Janezu Krstniku. Stara gotska cerkev je ena najlepših v pokrajini in stoji v južnem delu vasi ob izvirih Timave. Zgrajena je bila v 15. stol. na temelju prednice iz 12. stol. in na razvalinah rimske bazilike iz 5. ali G. stol. Ima lep prezbiterij z velikimi okni, za glavnim oltarjem pa se vidijo temelji prejšnjih stavb. V prvi vojni je bila cerkev do tal porušena, in leta 1955 obnovljena. Od 1. 1960 je bogoslužni prostor takrat ustanovljene župnije sv. Marka v sosednjem Ribiškem naselju. Druga cerkev je na nizki vzpetini na vzhodnem delu vasi. Zgrajena je bila 1. 1932 v modernem romanskem slogu v obliki križa s kupolo \» sredini. Slike, oltarji in križev pot so delo slikarja Avgusta Černigoja, pri kiparskih delih pa sta sodelovala tudi prof. Gorše in Sche-riani. . V vasi ni bilo nikdar šolskega poslopja, pač pa je bil v zasebni hiši od 1. 1946 do 1. 1979 sbvenski pouk. Poslej se šolajo otroci v Devinu ali Sesljanu. V štivanu je stal pred 1500 leti znameniti benediktinski samostan, ki je bil v svoji zgodovini večkrat porušen in obnovljen. O njem ni danes nobenega sledu. Iz tega samostana izvira Codex Aquileiensis (knjiga e-vangelijev), ki ga hranijo v čedariškem samostanu. V njem so pripisana imena mnogih romarjev, med drugimi panonskih knezov P ribine in Koclja, hrvaških knezov Trpimira in Braslava, moravskih knezov Rasti-slava in Svetopoka ter bolgarskega kralja Borisa Mihaela. Ker so bili med prvo vojno v neposredni bližini tudi boji med Italijo in Avstro-ogrsko, je bi a vsa vas porušena, vaščani pa pregnani v razne kraje na Štajersko. Na ta čas opozarjajo kamnit spomenik ob novi cerkvi in bronasta volkova na nasprotni strani tamkajšnje cerkve. Med zadnjo vojno vas ni bi la ‘poškodovana. Ker so domačini po svojih močeh pomagali partizanom, so Italijani nekatere moške poklicali v Battaglione speciale v notranjost države, 1. 1943 pa so Nemci nekatere odgnali na prisilno dolo v svoje tovarne. Med NOB so padli 3 domačini. Od 'leta 1947 do leta 1954 je bila tu nekakšna državna meja med STO in Italijo. Tik pred mostom čez Moščenice je stal prehod, katerega ostanki iz že-lezobetona so še danes vidni. Arheooške najdbe so odkrili v Mitravi jami (Grotta del Mitreo). Tu je bilo v rimski dobi svetišče posvečeno sončnemu božanstvu Mitri, ki ga reliefni stebri, napisni kamni ter grobne najdbe (oljenke ter stekleno in keramično posodje) in zlasti novci datirajo od 2. do 4. stol. po n.š. Toda pod svetiščem so arheologi odkrili starejše zgodovinske ostanke, ki dokazujejo, da je bila jama naseljena od železne dobe do neoli tika. Ob lovom bregu Timave so pod vodno gladino leta 1969 odkrili kulturno plast ter v njej rimske prazgodovinske o-stanke. Onstran Moščenic so med Štivanom in Tržičem bile znane toplice, v bližini Štivana pa je stal tempelj posvečen boginji Špes Augusta. Ostanke rimskih zgradb so našli tudi v bližini izliva Timave v kraju, ki mu domačini pravijo Bokadin in kjer je danes ribiško naselje sv. Marka. Sam Štivan je bil že od nekdaj, davno pred Rimljani, važno pristanišče in je to svojo vlogo ohranil še dolga stoletja. Nad jezercem Prelosnim so o-stanki gradišča. Najpogostejša priimka sta Pernarčič in Legiša. Po slovesnosti r novem kongresnem centru Dva tedna bodo radijske in TV hiše iz vsega sveta tekmovale med seboj S postavitvijo enojezičnih tabel KPI: OBČINA JE GLOBOKO UŽALILA VSE SLOVENCE NADALJEVANJE S 1. STRANI in televizijskem področju ter udejanja sodelovanje dežel ob meji štirih držav in si, kljub različnostim na političnem in gospodarskem področju, prizadeva za mir in napredek v Evropi. V tem okviru ni naključje, da bodo nekatere spremne prireditve »Prix Italia 1984« tudi v Jugoslaviji, zahvaljujoč se predvsem sodelovanju RTV Ljubljana in TV Koper. Skratka, na včerajšnjem plenar nem zasedanju oziroma otvoritvi »Prix Italia« je bil poudarjen doprinos, ki ga daje nagradno tekmovanje spoznavanju med narodi, to spoznavanje pa teče v sodobnem času prav Po kanalih informacijskih medijev. Zato je treba radijske in televizijske organizme posodabljati v sozvočje s potrebami določenega trenutka in temu se ne more izogniti niti državna struktura RAJ, ki bo, kot je napovedal Orsello, do 30. novembra izdelala nove rešitve glede problemov, ki tarejo to hišo. »Prix Italia 1984« pa pomeni za Trst tudi uveljavljanje na turističnem področju, kot so v svojih pozdravnih nagovorih naglasili nekateri vidni politični predstavniki mesta in Dežele (po vrsti so spregovorili glavni tajnik »Prix Italia« Alvise Zorzi, predsednik Pristaniške ustanove Za- netti, tržaški župan Richetti in deželni odbornik za finance Rinaldi). Da je res tako, dokazuje tudi novi kongresni center v prostorih Pomorske postaje, ki so ga dogradili v rekordnem času sedmih mesecev in katerega nedvomno funkcionalnost bodo preverjali prav na tej mednarodni prireditvi. Center so namreč uradno odprli prav včeraj, ob tem pa je bila tudi otvoritev razstav slikarja Spacala in kiparja Perizi ja. Pa še nekaj o vsebini 36. natečaja »Prix Italia«, ki bo posebnim mednarodnim žirijam dal v presojo najboljšo svetovno radijsko in televizijsko produkcijo zadnjega leta. V dveh tednih se bo V kongresnem centru zvrstil niz »oddaj«, ki bodo zaobjele tri radijske in televizijske žanre : glasbo, dramatiko in dokumentarce. Glede tega gre že sedaj opozoriti na četrtkovo projekcijo »Manjšine, bogastvo Evrope«, ki so jo izdelale štiri različne televizijske hiše. Oddaja sicer ne spada v tekmovalni spored, bo pa vseeno zanimiva (najbrž). V netekmovalni spored spadajo še druge projekcije, ki si jih občinstvo lahko brezplačno ogleda vsak večer v prostorih Pomorske postaje ob 20.30. V tem smislu je bil že sinoči predvajan film Franca Giraldija »Moj sin ne zna brati«, drevi bo film Vittoria de Sistija »Paolo in France- sca«, jutri pa film Gavina Ledde »Ybris«. In kakšen bo delež slovenske u-stvarjalnosti na tem tekmovanju? Tu gre za Jančarjevo radijsko igro »Izpoved hudodelca« v režiji Aleša Jana, ki bo na sporedu v sobotnem tekmovalnem programu. Na kratko, mimo umetniške in tekmovalne pomembnosti prireditve je to priložnost za Trst, da pokaže svojo širino in pripravljenost objektivnega prikazovanja svoje stvarnosti, tipati je, da pred približno tisoč udeleženci iz najrazličnejših držav sveta mesto ne bo zapravilo te karte, kot jo je tolikokrat doslej, (mč) Jutri seja tovarniškega sveta obrata GM Tovarniški svet obrata Velikih motorjev v Bol juncu sklicuje za jutri, 19. septembra, ob 14. uri sestanek vseh delavcev, bodisi redno zaposlenih kot tudi onih v dopolnilni blagajni. Sestanek bo potekal v tovarniški menzi v prvem nadstropju obrata. Na dnevnem redu bo razprava o potrebnih pobudah za zaščito delovnega mesta ter o tem, kako seznaniti javnost in družbenopolitične predstavnike s krizo, ki jo preživlja obrat. Tajništvo tržaške federacije KPI je sinoči izdalo tiskovno sporočio, v katerem ostro obsoja sklep tržaškega občinskega odbora, ki je na tržaškem Krasu postavil cestne table samo z italijanskimi imeni vasi. S tem dejanjem, menijo komunisti, je tržaška občina globoko užalila čustva slovenskega prebivalstva in tako spet dokazala, da noče priznavati stvarnosti, ki jo je samo fašizem zaman skušal izbrisati. Občinski upravitelji so spet zamudili edinstveno priložnost, da bi dali svoj doprinos k uveljavitvi enakopravnega in miroljubnèga sožitja med tukaj živečima narodoma ter so povsem prezrli dejstvo, da pomenijo izvirna slovenska imena vasi obogatitev za celotno tukajšnjo skupnost. Pobuda tržaškega občinskega odbora, piše v tiskovnem sporočilu KPI, sama po sebi tudi zmanjšuje vlogo Trsta, ki bo lahko samo z enakopravnim sožitjem vseh svojih komponent dosegal stopnjo razvoja, ki si jo vsi želimo. Pot sožitja med Italijani in Slovenci je edina možna pot, kot dokazuje tudi važno sporočilo, ki prihaja iz zahodnokraškega rajonskega sveta, kjer so svetovalci KPI, LpT, SSk, KD in PSI soglasno obsodili postavitev enojezičnih tabel. Sklep občinske uprave nasprotuje tudi s tistim, kar je rekel župan Richetti ob svoji izvolitvi. KPI se bo zato na vseh ravneh zavzemaa, da bo čimprej prišlo do celovite in ustrezne rešitve vpraša- nja toponomastike in bo zato podprla vse tiste ljudske pobude, ki bodo v vzdušju solidarnosti med slovenskimi in italijanskimi demokrati imele v praksi za cilj uveljavitev načela enakopravnosti in odločno obsodbo nacionaizma. Ob koncu pa komunisti predlagajo, da bi deželna uprava v tem specifičnem trenutku prispevala svoj delež pri kritju stroškov za namestitev novih tabel in smerokazov z italijanskimi in slovenskimi napisi in to v vseh občinah tržaške pokrajine. 72 skladb na glasbenem natečaju mesta Trst Na letošnji XXXI. Glasbeni nagradi mesta Trst ~ XXIII. mednarodnem natečaju simfoničnih kompozicij sodeluje 72 skladateljev; toliko je namreč skladb, ki jih je prejelo do 10. t.m. tajništvo natečaja. Medna rodna žirija bo začela ocenjevati predstavljena dela prihodnji ponedeljek; predvidena je podelitev treh nagrad, ki bodo razglašene v petek 28. t.m., ob 17.30 v občinski palači v Trstu. • Tudi drevi bo ob 17.30 v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) filmski večer o ustvarjalnosti Leonarda da Vin-cija, ki ga prireja Tržaška avtonomna turistična ustanova vzporedno z razstavo »Laboratorij o Leonardu«. Slednja je na ogled v prenovljeni tržaški pomorski postaji. Vstop na filmske večere in na razstavo je brezplačen. Protestna skupščina V okviru letošnjih Zdravniških dnevov uslužbencev RAI Uslužbenci deželnega sedeža RAI v Trstu so se včeraj zjutraj zbrali na sindikalni skupščini in ocenili položaj v javni radiotelevizijski ustanovi. Delavci, včlanjeni v sindikalni zvezi CGIL-CISL-UIL in v avtonomnem sindikatu Snater so na skupščini z veliko zaskrbljenostjo ugotovili, da vlada in politične sile zelo zanemarjajo vprašanja državne radiotelevizije in to zlasti v trenutku ko je na tem področju zasebni sektor sprožil mogočno konkurenčno ofenzivo. Brezbrižnost političnih sil in javnih uprav je opaziti tudi v naši deželi, so mnenja uslužbenci RAI, kot dokazuje dejstvo, da deželni svet Furlanije - Julijske krajine po enem letu ni še izvolil posebne komisije za nadzorstvo nad radiotelevizijsko službo. Na zborovanju so tudi negativo ocenili, da je vprašanje ustanovitve slovenskih televizijskih oddaj obstalo na mrtvi točki. Pereč problem, o katerem je tekla beseda na včerajšnji skupščini, zadeva tudi imenovanje ravnatelja deželnega sedeža. To funkcijo opravlja sedaj začasno dr. Dario Fiorensoli, ki pa mora vsaj enkrat na teden v Rim, kjer je zaposlen pri glavnem ravnateljstvu. Uslužbenci zato zahtevajo od upravnega sveta 'RAI naj takoj imenuje stalnega ravnatelja tukajšnjega sedeža ter obenem pozivajo dr. Fiorensolija, da v pričakovanju dokončnega razčiščenja odstopi s tega mesta. Dr. Majdi Košuti priznanje za raziskovalno delo Dr. Majda Košuta Pred kratkim smo poročali o 38. zdravniških dnevih v Trstu, vsakoletnem znanstvenem simpoziju, na katerem ugledni domači in tuji zdravniki prebirajo svoja poročila o najnovejših izsledkih medicinske znanosti. Letošnji zdravniški dnevi so bili posvečeni sodobnim dognanjem hepato-logije, zdravstvene stroke, ki se u-kvarja z boleznimi jeter. Ob tej priliki smo v kratkih besedah omenili tudi enajst štipendij, ki sta jih podelili KZE (5 )in Združenje tržaških zdravnikov (6). Med dobitnicami slednjih je tudi dr. Majda Košuta s Konlovela, ki je prijazno privolila v kratek razgovor o tem, kako so jo njena bliskovita učna leta pripeljala že do druge tovrstne nagrade: prvo sorodno štipendijo je prejela januarja letos. Natečaj za najboljše znanstvene študije je razpisalo Združenje tržaških zdravnikov, udeleženci pa so lahko izbirali med onkologijo, kardiologijo, ginekologijo, gastroenterologijo in revmatologi jo. Dv. Košuta se je odločila za slednjo in v sodelovanju z revma-tološko ambulanto otroške bolnišnice Burlo Garofolo sestavila študijo o diagnostičnem postopku za čimprejšnje ugotavljanje otroškega revmatoidnega vnetja sklepov. Gre za redko bolezen, ki jo slovenski znanstveniki u-radno nazivajo juvenjlni revmatoidni artritis in ki prizadene deco že v naj-nežnejših letih, za njo pa oboleva tudi doraščajoča mladina, nekako vse do 20. leta starosti. Bolezen se pojavlja v več oblikah, včasih prizadene en sam sklep, včasih več, vendar jo je včasih težko razlikovati od navadne otek'ine sklepa, ld je lahko zgolj posledica fizične poškodbe (udarca, zvina i.pd.). Raziskava dr. Majde Košuta je ciljala prav na ugotavljanje določenih značilnosti, iz katerih je razvidno, ali gre za to ali ne. To se opravlja s punkcijo sklepa (artrocentezo) in analizo sinovialne tekočine, v kateri se morda skrivajo parametri, ki odločajo o prisotnosti te bolezni. Za svoje znanstveno delo je dr. Majda Košuta prejela štipendijo skupno z neko drugo poklicno kolegico, ki je prav tako vodila raziskavo na slično temo. Od'ičnjakinja, spomnimo naj, da je dr. Košuta svoj študij medicine opra vila v rekordnem času, je po naravi skromna in tiha: morda ji prav zato še bolj iz srca privoščimo to priznanje j; vsota je spričo delitve denarne nagrade sicer bolj spremna, pa nič zato. Prijeten je občutek, da se tudi naši mladi doktorji medicine posveča jo raziskovalnemu delu in dosegajo pri tem lepe rezultate. Upati je le, da bodo slovenski zdravnci pomagali do prve zaposlitve, ki v teh časih, žal, ni več domena najbolj prizadevnih, temveč najspretnejših. (JB) • Na predlog predsednika Gemelli ja je deželna odbor sprejel sklep o porazdelitvi finančnih sredstev kreditnim ustanovam in institutom, ki jih bodo le-ti podelili v obliki posojil za vodenje kmetijskih podjetij in zadrug. Višina nakazane vsote znaša pet milijard lir. Trgovci in gostinci lahko za določen čas ostanejo brez tedenskega počitka Tržaška občina je na prošnjo gostincev in po posvetu s sindikati odredila, da bodo v dneh 2., 3. in 4. novembra gostišča lahko odprta, čeprav bi zaradi zakonske obveznosti o tedenskem počitku ne smela obratovati. Isto vetja za čas od 3. in 10. decembra, bo bo v mestu Miklavžev semenj, pa tudi že za obdobje od včerajšnjega dne, 17. septembra, do konca meseca spričo prireditve »Premio Italia 1984«, ter za dneve od 27. do 31. decembra. Izrecno gre pripomniti, da bodo od 17. do 24. septembra lahko redno Poslovale brez tedenskega počitka tudi vse trgovine z živilskimi vred. Zbor Vasilij Mirk na srečanje v Železno Kaplo V soboto, 22. t.m., bo v Železni Kapli na Koroškem 12. zaporedno srečanje pevskih zborov iz štirih različnih predelov slovenskega kulturnega Prostora, Gorenjske, štajerske, avstrijske Koroške in našega_ zamejstva. že 12. zaporedoma se bodo namreč srečali pevski zbori iz Stražišča pri Kranju, Brežic, Železne Kaple in Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, ki so navezali stike pred 11 leti ter ko so se leta 1973 prvič srečali v Kranju domenili, da bo izmenično vsako leto eden od omenjenih zborov gostil prireditev. Na 12. srečanju bo vsak zbor zapel štiri pesmi, za zaključek pa bodo združeni pevski zbori zapeli še koroško Pavla Kemjaka »Juhe, pojdemo u Škufce«, Gobčevo »Bratje, zapojmo« ter Vrabčevo »Sinoči me je dekle vprašalo«. Podrobno o tem srečanju bomo še poročali. Dantejeva Božanska komedija v slikah Na pobudo Tržaške avtonomne turistične ustanove bodo danes v razstavnih prostorih na Gradu sv. Justa odprli likovno razstavo z naslovom »Bo banska komedija v delih petdesetih italijanskih slikarjev«. Gre za 150 slik znanih slikarjev — med njimi so Guttuso, De Chirico, Campigli, Cagli, carrà, Cantatore, Purificato — ki jih hranijo v državnem muzeju v Ra venni. Raznoiikost slikarskih tehnik in že sama tematika, na meji med resnič uostjo in domišljijo, bo nedvomno privabila številne obiskovalce. Razstava bo odprta do 4. novembra, na ogled pa bo vsak delavnik od 9. do 13. ter °d 15. do 18. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Pretresljiva tragedija 16-letnega fanta Po sto metrih vožnje - v smrt Stefano Kleva Sto, morda 120 metrov vožnje z motornim kolesom cagiva 125, ki ga je prijatelj komaj kupil, in mladostna radost nad bleščečim simbolom sodobnega časa se je spremenila v tragedijo. Stefano Kleva bi 27. novembra praznoval 16. rojstni dan. Umrl je v nedeljo, nekaj minut po polnoči, potem ko so ga s prebito lobanjo približno pol ure prej reševalci Rdečega križa prepeljali v balinarsko bolnišnico. Poklicali so jih Stefanovi prijatelji iz javne govorilnice na Trgu O-soppo na Greti, kjer je bilo tudi prizorišče nesreče. Kot običajno so se tam zbrali mladi fantje iz bližnjih stanovanjskih blokov. V nedeljo zvečer so imeli posebno temo razgovora: med njimi je bil parkiran povsem nov motor cagiva, last Stefanovega prijatelja. Stefano še ni imel 16 let in zato tudi ne vozniškega dovoljenja. Vseeno pa ga je kratka vožnja s predmetom svojih sanj tako pritegovala, da se je kljub nasprotnemu prigovarjanju prijateljev usedel nanj in se zapeljal proti Ul. Gemona. Prijatelji so videli, kako je po približno sto metrih vijugaste vožnje izgubil nadzorstvo nad vozilom in težko padel na asfalt, kjer je obležal negiben. Nihče ni slutil, da se je odigrala tragedija, toda ko so prihiteli do njega, so ugotovili, da je Stefano udaril z glavo ob rob pločnika in da je njegovo zdravstveno stanje zelo hudo. Poklicali so Rdeči križ, toda usodnega toka dogodkov nihče ni mogel več spremeniti. Vest se je bliskovito razširila v Ul. Palmanova, nedaleč od Trga Osoppa, kjer je na št. 5 stanoval Stefano in kjer njegovi starši še zdaleč niso mogli domnevati, kaj se za vogalom dogaja z njunim sinom. • Tržaška občina sporoča, da je a-kvarij odprt od torka do nedelje med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in praznikih pa je zaprt. • Deželni svet Furlanije - Julijske krajine bo po poletnem premoru zasedal v četrtek, 20. septembra. V Barkovljah so neznanci namerno požgali fiat 500 V Barkovljah so bili na delu v noči od nedelje na ponedeljek neznani požigalci, ki so pritaknili ogenj fiatu 500, parkiranemu v Ul. Bove-to. Kljub hitremu prihodu gasilske enote so zub ji tako poškodovali avtomobil, da policiji še ni uspela ugotoviti lastnika. Da je šlo za nameren požig rri dvomov, saj je bil pokrov vozila dvignjen, pri motorju pa so gasilci našli ostanke lepenke, napojene s bencinom. ■ Po dolgi bolezni nas je za- pustila naša draga Slavka Mihalj vd. Comari Pogreb bo jutri, v sredo, 19. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v Ricmanje. Iskrena hvala vsem, ki so ji bili ob strani. Žalujoči : sin Ernesto, snaha Vera, vnuki Igor, Vesna in Darko ter drugo sorodstvo. Ricmanje, 18. septembra 1984 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) T Zapustila nas je naša I draga Clara Pertot Pogreb bo jutri ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: sestri Rosa in Gina ter drugo sorodstvo. Trst, 18. septembra 1934 (Občinsko pogrebno podjetje) Preminil je naš dragi Ivan Slavec Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočaj«» vsi sorodniki. Dolina, 18. septembra 1984 (Pogrebno podjetje. Ul, Zonta 3) Ob sodni preiskavi o nezakonitih gradnjah v Zgoniku in Repentabru Kraški »igloo« proti... vojni nevarnosti Takole zgleda podzemsko »zaklonišče« v zgoniški občini Spet je v ospredju pozornosti zemlja: kraška zenu'ja. Ob njej pa ljudje z najrazličnejšimi interesi. Tisti, ki jo hočejo ščititi, drugi, ki si jo želijo le kot nedeljski nadomestek globljega stika z naravo, pa še tretji in četrti, ki z njo manevrirajo v prido-bitniške, če že ne špekulacijske namene. V mislih imamo okrog 65 tisoč kv. metrov pašnika, ki se razteza na območju zgoniške in repentabrske občine, kakih 200 metrov od ceste med Opčinami in Velikim Repnom ter približno dvesto metrov pred repentabr-skim nogometnim igriščem, če vozimo proti Velikemu Repnu. V začetku lanskega leta je pašnik, poraščen z grmovjem in drevjem, začenjal postopoma izgubljati običajen kraški videz. Tržaška agencija Bon-zanini je od dveh lastnic zemljišča (gre za Tržačanko, ki se je medtem preselila v Bari, in za neko jugoslovansko državljanko) prejea nalog za prodajo in ga je zato opremila z labirintom belih cest in k raških zidkov. Pred gmajno, ki se je počasi razvijala v naselje, so postavili tudi široka kovinska vrata in »neobhodni« napis »Zasebna lastnina«. Agencija, oziroma kdor zanjo, je začetne tri parcele prodala 60 ljudem, v g'avnem tržaškim občanom. O ceni tega nezazidljivega terena krožijo razne številke : na notarskem aktu o kupoprodajni pogodbi je menda zapisano 900 lir za kv. meter, v resnici naj bi veljal 3-4 tisoč lir, še drugi pa govorijo o ceni 13 15 tisoč lir. Novi lastniki so svoje parcele o-gradili, »okrasili« z betonskimi ploščami, pločevinastimi barakami, stranišči, odvečnim pohištvom, rulotkami, itd. Nekdo si je celo omislil podzemsko zaklonišče, verjetno v prepričanju, da bi ga kraški »igloo« obvaroval pred tretjo svetovno vojno. Tako početje pa so proti koncu lanskega leta opazili upravitelji zgoniške in repen- tabrske občine. Zakaj ne prej? Na zganiškem tehničnem uradu je bil odgovor zelo jasen: ker je teren kakih dvesto metrov od ceste, je gosto drevje oviralo pogled v to novo naselje, nastalo tako rekoč »čez noč«. Po odkritju pa so stvari stekle hitro, čeprav je bilo (in je še vedno) veliko težav za ugotavljanje istovetnosti lastnikov. Zgoniška občina je vsekakor s pomočjo redarjev in karabinjerjev u-gotovila in prijavila pretorju več kot 60 lastnikov. Prekršili naj bi se zoper tri vinku-lacije, ki ščitijo omenjeno območje, in sicer : občinski urbanistični načrt predvideva tam »zeleno cono«, ministrsko nadzomištvo za spomeniško varstvo varuje njegov krajinski videz, vojaška uprava pa ima nad njim posebno oblast, ker spada v nadzorovano področje okrog smodišnice v Briščkih. Pretor Reinotti je sodno prijavo zgoniške in repentabrske občine očitno upošteval, saj je v preteklih dneh odposlal okrog 60 sodnih obvestil, češ da je v teku sodna preiskava o protizakoniti gradnji. »Žal mi je za prizadete, saj v glavnem niso petičneži in so prav gotovo bili v dobri veri, ko so kupili teren,« razmišlja zgoniški župan Guštin. »Toda kaj hočemo, ne moremo dovoliti, da se opuščajo zakonski predpisi in regulacijski načrt. Naša dolžnost je, da kršitelje zakonov prijavimo sodstvu.« Kako bo pretor Reinotti izvedel preiskavo, pa še posebno zanima lastnike zemljišč. »Mi nismo kršili ničesar, saj smo prejeli od Gozdne uprave pooblastilo, da lahko zgradimo zidke in da razredčimo drevesa ter grmičevje,« nam je povedal Tržačan, ki je kupil kakih tisoč kv. metrov zemlje. »Marsikdo pa je pretiraval, seveda. Toda koga moti, če na svoji zemlji postavim kaminet iz kraškega kamna? če smo bi’i poučeni o vseh prepovedih? Ne, to sem prvič slišal od vas. Kolikor je bilo meni znano, bi tam lahko postavili tudi leseno ali pločevinasto barako. Prenosljivo, seveda...« Verjetno se je možak pošteno uštel. Kako in kaj, pa bo moral določiti pretor. Slovenski oktet v ricmanjski cerkvi V nedeljo popoldne je bil v ricmanjski cerkvi koncert Slovenskega okteta s sodelovanjem organista Huberta Berganta. Zanimivemu kulturnemu doživetju je sledilo številno občinstvo. Na sliki: Slovenski oktet med nastopom. Slovesnost v centru A. Ukmar pri Domju V soboto je bila v Socialnem centru »Anton Ukmar - Miro« pri Domju prisrčna domača družabnost, s katero so člani tamkajšnjega kulturnega društva »Fran Venturini« in drugih krajevnih organizacij počastili 70-letnico Vere Lazar - Kralj, požrtvovalne aktivistke OF ter neumorne družbenopolitične delavke. iiiagpimn SCHOOL benedici video programme INTENZIVNI TEČAJ RUŠČINE Navječ 8 slušateljev v skupini Nekaj drugačnega v tvojem mestu. TRST — TRG PONTRROSSO 2 - Telefon 040/ 69337 menjalnica 17. 9. 1984 Ameriški dolar 1.875.— Kanadski dolar 1.410.— švicarski frank 745.— Danska krona 169.— Norveška krona 215,— Švedska krona. 215.— Holandski fiorini 534.— Francoski frank 199.— Belgijski frank, % 27.50 Funt Sterling . 2.345.— Irsid iterUng , 1.895.— Nemška marka 614,— Avstrijski iiUng 87,— Portugalski eskudo 11.- Japonski jen , 6,— španska peze ta 10,- Avstralski dolar 1.400,— Grška drahma . 15,— Debeli dinar . 8.75 Drobni dinar . 8.25 Ì30I6S BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A 1n--r - U1 "-a > p.lz! io tifòsi- 'tT ***a- J*-j V obveščevalni službi Zavezniki so sklenili avgusta 1943 na konferenci v Quebecu, da se bodo izkrcali na normandijski obali. Ta odločitev je bila vse prej kot lahka, ker je bila rezultat dveletnih raziskovanj in poizvedovanj. Le normandijska obala je imela vse pogoje, taktič ne in strateške, za izkrcanje. V maju 1942 je prosila angleška admiraliteta prebivalstvo, naj ji pošlje vse fotografije in razglednice, ki kažejo francosko obalo. V nekaj tednih se je tako nakopičilo deset milijonov fotografij in razglednic. Odbrali so jih približno pol milijona in jih prekopirali za posebno kartoteko. Tako so dobili nešteto pomembnih Podrobnosti, ki jih ni mogoče najti na nobenem zemliev’d’i Ko je videl neki oficir iz generalnega štaba feldmaršala Montgome- Prvi kanal Dnevnik 1 - Kratke vesti Poletni maraton : balet Tango Vremenska napoved Dnevnik Anni facili - film Šola in vzgoja : L’impareggiabile dottor Snug-gles - risanka Avventure, disavventure e a mori di Nero, cane di leva -Danes v parlamentu Dnevnik 1 - Kratke vesti Morje in njegove skrivnosti -2. del L’amico Gipsy - risanka Il barone e il servitore - 6. in zadnji del ‘ Almanah in Vremenska slika Dnevnik Alpensaga: La guerra è finita - 6. epizoda Dnevnik Dimensione oceano - I misteri delle Bermude - 6. in zadnji del Poletna glasba Dnevnik 1 - Vesti Šola in vzgoja : Biti ženska, biti moški Drugi kanal 12.09 Kraljestvo živali - risanka 12.10 Codice rosso TV film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capitol - TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Vivendo il passato: L’incontro - TV film 15.00 Peter senza coda - risanka 16.25 Šola in vzgoja : Valentina l’isola felice - 1. del 12.00 12.06 13.25 13.30 14.00 15.40 16.10 16.35 16.50 17.00 17.06 18.00 18.30 19.40 20.00 20.30 22.10 22.20 23.25 00.06 00.15 16.55 17.30 17.35 17.40 18.05 18.30 18.40 19.45 20.30 22.30 22.40 22.45 24.00 Due e simpatia: La freccia néra - 2. del Dnevnik 2 Kratke vesti Iz parlamenta La pietra di Marco Polo - TV film Meatballs & Spaghetti - risanka Dnevnik 2 - Športne vesti I professional - TV film Meteo 2 - vremenska napoved Dnevnik 2 - Vesti Police Psthon 357 - film Igrajo: Yves Montanti, Simone Signoret, Stefania Sandrelli Dnevnik 2 - Vesti Gremo v kino II castello di sabbia - 1. del Dnevnik 2 Zadnje vesti Tretji kanat 15.45 Šola in vzgoja: Univerza v Evropi: Zvezna republika Nemčija 16.15 Šola in vzgoja : Tehnologija materiala 18.45 Piccola storia della musica : 1. del 17.00 Dadaumpa: Scala reale - Antologija TV varjeteja 18.05 Sto mest Italije: Bari 18.25 Speciale Orecchiocchio - 2. del Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.30 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.05 Šola in vzgoja : Ligurija : milijon let 20.30 Dnevnik 3 - Posebnosti Boj proti drogi 21.30 Simfonični koncert 22.45 Dnevnik 3 23.20 Cavalli selvaggi: Terra promessa - 5. epizoda JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ryja, ki je pred vojno navadno preživljal počitnice v Normandiji, raz glednico iz Luc-sur-Mera, se je takoj spomnil tamkajšnjih širokih ilovnatih obrežij, ki bi lahko bila pogubna past za tanke. Ta obala pa je bila določena prav za izkrcanje angleških tankov... Da bi preprečili presenečenja te vrste in dobili točne podatke o geološki sestavi čeri, o naklonu obale, nosilnosti peska in podobne potankosti vsakega delčka normandijske obale, ki bi bile odločilne pri uporabi oklepnih vozil, so prebrskali več tisoč francoskih strokovnih knjig vse tja do 18. stoletja. Da je največji zavezniški podvig uspel, se moramo zahvaliti tudi razglednicam. M C-eir- OKH - fui d" ,'n“' ■1# Ljubljana 9.00 ih 10.35 TV v šoli 17.20 Teletekst 17.35 Poročila 17.40 Jeklenec - lutke 17.55 Morje - dalmatinske pesmi 18.25 Koroški obzornik 18.40 Pustolovščina: 20 tisoč milj pod morjem - otroška oddaja 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 CitadeUa - 'TV nadalj. 21.00 Aktualno 22.15 TV dnevnik II. Zagreb 17.40 Poročila 17.45 Mali svet 18.15 TV koledar 18.45 Gledalec - urednik - zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Teme in dileme notranjepolitična oddaja 20.55 Filmi Alfreda Hitchcocka Rebecca 23.00 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: BOLJ UNEC —‘ Dijaki in šolarji na Kmetijskih dnevih TRST — Slovesen začetek »Prix I-talia« GORICA — Tretja razstava antikvariata 17.00 Poročila 17.05 TV šola: NLP - Življenje zvezd -3. del 18.00 Oče in sin detektiva : Slavec v nevarnosti - TV film 18.50 Risanka 19.30 TVD stičišče 19.50 Obzorja 20.20 Blood story - film 21.35 TVD vse danes 21.45 Novost v medicini : Kirurško zdravljenje koronarne insuficience 22.15 Knjiga tovarišev - 1. del TV nadaljevanja 23.15 Zeit im Bild - Čas v sliki ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.30 Una vita da vivere - nadalj. 10.30 Zum zum zum la canzone che mi passa per la testa film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Help - glasbena oddaja 13.25 Sentieri nadaljevanka 14.25 General Hospital TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.25 Mary Tyler Moore - TV film 17.00 Hazzard TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta TV film 20.25 Ike - 3. del nadalj. 22.25 Mar Benjamin - TV film 09.25 Mia cugina Rachele - film RETEQUATTRO 8.30 I superamici - risanka 19.10 Giorno dopo giorno - TV film 11.00 Fantasilandia TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 Scooby Doo - risanka 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Giorno dopo giorno - TV film 14.45 Elisa Fraser - film 17.00 Scooby Do - risanka 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.30 Chips TV film 20.25 I predatori dell’idolo d’oro - TV film 21.30 Gator - film 23.20 Quincy - TV film 00.20 Quando i mondi si scontrano -film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Giovinezza, giovinezza - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show TV film 13.00 Bim Bum Barn 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon TV film 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 20.25 Simon & Simon - TV film 21.25 L’uomo di Singapore - TV film 22.30 Develin & Develin TV film 23.30 La voce del delitto - film TELEPADOVA 13.00 Sampci risanka 14.00 Mama Linda TV film 15.30 Cara a cara TV film 16.30 Star Trek - TV film 18.00 Sam, il ragazzo del West -risanka 19.30 Marna Linda - TV film 20.20 Sotto il sole rovente - film 22.00 Berlioz nadalj. 24.00 L'adulterio - film TRIVENETA 14.00 Risanka 14.30 Amori di mezzo secolo - film 16.30 Edgard Wallace TV film 17.30 Risanka 18 00 L’incredibile dottor Hogg -TV film 18.30 II re che venne dal Sud - TV film 19.30 The Grcat Detective - TV film 20.30 I buoni sentimenti stuzzicano l’appetito - film 22.00 Fuga disperata - TV film 22.30 Tremalnaik - film 15.00 Cara a cara TV film TELEFRIULI 15.00 Cara a cara - TV film 16.30 La riva dei peccatori film 18.00 FBI - TV film 19.00 Cara a cara TV film 20 25 Mariana, il diritto di nascere TV film 21.30 Conto alla rovescia film 22.45 Nogomet: Triestina - Cagliari RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik : 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Turizem; 8.45 Konjiček za vsakogar ; 9.10 Zdravniški nasveti; 9.40 Niti življenja; 10.10 Koncert; 11.30 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Tone Partljič : »Volk na madridskih uicah«, 5. zgodba; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Naši posnetki v živo; Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 Anton Pavlovič Čehov: »Labodji spev«. Dramatska študija v enem dejanju. Prevod : Janko Moder. Režija: Jože Babič. Produkcija : Slovensko stalno gedališče v Trstu (ponovitev); Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 15.15, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna radia Koper; 15.00 Croatia - za varnejši jutri-, 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Utrinki iz zamejstva: Mladinski zbor Glasbene Matice Trst; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 0-tvoritev; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 11.45 Dalla tua parte; 12.00 Glasba po željah ; 13.30 Popoldanski program; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.45 Casaded sonora; 15.15 Glasbena oddaja; 15.30 Neuvrščeni; 16.45 Savio record ; 18.00 Made in Jugoslavija; 18.45 Kogojevi dnevi; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Per voi donne; 11.20 Master; 11.30 Piccola Italia; '13.15 Master; 15.00 K’aksong; 16.00 II Paginone; 17.30 Radiouno El-lington '84; 18.00 Zeleni vai; 18.25 Glasbeni program ; 19.20 Na naših trgih; 20.00 II Teatro Italiano fra i due secoli 1850-1915; 21.00 Gruppo Italiano Salvataggio Natura; 21.28 Son gentile, son cortese; 21.58 Questa sera allo chez nous; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Politična tribuna ; 8.15 Šola in vzgoja ; 8.20 Glasbena pavza; 8.45 Ritratto di giovane donna - 22. nadalj.; 9.10 Vacanze premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna? ; 15.00 Io accuso - Chi accusi? 15.42 Poletni popoldanski spored; 19.00 Mavrica; 19.50 L’aria che tira; 21.11 Koncert; 22.05 Mavrica; 22.50 Radiodue jazz. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Mladi koncertant (Bojana Matavž - harmonika, Smiljan Greif - rog) ŠGBI Maribor; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki ; 14.05 V korak z mladimi; 14.20 Iz mfadih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Sotočja ; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci ; 19.45 Minute z ansamblom Ze’jeni val; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; : »Št. Andraž pod Oljko - Družina poje« (II); 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, Ni canor Parra: Pesmi; 23.15 Vodomet melodij; 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba (na SV oddajniku I. programa in na II UKV mreži). Za območje Tržiča, Ronk in Starancana V veljavi splošna varianta medobčinskega regulacijskega načrta Ob vsedržavnem kongresu v Gradežu Pomembna vloga kemikov v razvijanju tehnologije Po dokaj dolgotrajnem postopku stopa danes v vujavo splošna varianta medobčinskega regulacijskega načrta za občine Tržič, Ronke in Štarancan. Pravzaprav se je priprava variante pričela že pred skoraj tremi leti. Nov urbanistični načrt v mnogočem spreminja smernice izrabe prostora in možnosti razvoja, zapopadene v prejšnjem načrtu, ki ga je pred 10 leti izdelal arhitekt Luigi Picchiato. Tako so z novim urbanističnim inštrumentom zagotovljene možnosti turističnega razvoja za območje Marina Julia, z določitvijo namembnosti zemljišč, v neposredni bližini Portorosege pa se končno odpira ze’ena luč za hitrejši razvoj in gradnjo objektov. Precej novosti je kar zadeva gradnjo novih prometnih infrastruktur, o-ziroma reševanje vprašanja preusmerjanja prometa iz centra Tržiča in Ronk. V prejšnjem urbanističnem načrtu je bila predvidena gradnja nove obvoznice, ki bi, hočeš nočeš, dodatno bremenila prostor preko katerega danes potekajo poleg železnice, avtocesta in državne ceste, naftovodi, plinovodi, e'ektrovodi itd. Ob upoštevanju nove, drugačne in bolj smotrne rešitve, o kateri se na deželi razprav- lja že dalj časa, je gradnja nove obvoznice nepotrebna. Sprostili naj bi namreč — v smisiu da ne bi bilo treba plačevati cestnine — avtocestni odsek med Moščenicami in Vilešem. Taka rešitev bi pomenila tudi razbremenitev državne ceste med Tržičem in Gorico, skozi Dol. Načrt posodobitve in deloma razširitve te prometnice, pred leti je pokrajinska u-prava naročila izdelavo okvirne štul-dije o takem posegu, je tako postal neaktualen. V novem medobčinskem regulacijskem načrtu ni več predvidena gradnja nekakšnega upravnega in trgovskega središča, ki naj bi ga zgradi'i nekje na območju stare bolnišnice v Tržiču in ki naj bi bilo približno enako oddaljeno od centrov vseh treh občin. Razvoj je v mogočem izpodbil predvidevanja izpred desetih ali dvajsetih let. Varianto medobčinskega splošnega regulacijskega načrta so izdelali arhitekti Coderia, Semerani in Costa. Konec julija lani je bil dokument poslan za dokončno odobritev na deželo, kar pa ni šlo povsem enostavno, ker so bila potrebna preverjanja in usklajevanja. V tem je tudi razlog, da je celoten postopek trajal več kot dve leti. Slavnost nad Medeo Mir in prijateljstvo med narodi sta osnovni vrednoti, ki ju je treba čuvati in si obenem prizadevati za njuno polno uresničevanje. To je izročilo nedeljske slovesnosti, ob vsedržavnem dnevu v vojni pogrešanih žrtev, na griču nad Medeo. Podobna slovesnost je bila, prav tako v nedeljo, v Cargnaccu pri Vidmu. Kljub sila neugodnemu vremenu, se je na slovesnosti ob spomeniku Ara Pacis zbralo okrog pet tisoč ljudi iz vseh krajev naše dežele, pa tudi od drugod. Veliko je bilo družinskih članov v vojni izginulih vojakov, ve liko je bilo predstavnikov različnih borčevskih združenj. Na slovesnosti sta poleg podtajnika pri obrambnem ministrstvu Silvana Signori ja, govorila še župan iz Medee Stacul in predsednik vsedržavnega združenja družin v vojni umrlih in pogrešanih, Dante Lattanzi. Slednji je posebej poudaril, kako si je treba prizadevati za uveljavljanje politike miru, tistega miru, ki temelji na so-delovanju in prijateljstvu med narodi in ne na grožnji atomskega spo pada. Na slovesnosti so prebrali pozdravne brzojavke predsednika Pertinija, ministra Spadolini ja in nekaterih združenj. Poseben telegram je poslal tudi papež. Kakšna je vloga kemikov v razvijanju industrije in vedno bolj potrebne tehnologije. To je vprašanje, na katerega bo skušalo odgovoriti okrog tisoč kemikov, ki so prišli včeraj v Gradež iz vse Italije. V tem turističnem kraju se je namreč včeraj zjutraj pričel 15. kongres italijanskega kemičnega društva. To je pomembna manifestacija, na kateri delegati društva, ki pridejo na kongres iz vse države, ne razpravljajo samo o svojih stanovskih problemih, marveč še najbolj o znanstveni problematiki. Letos bodo namreč razpravljali, vse tja do petka, o tehnoloških inovacijah ter o nujnosti stikov ne le z industrijo, marveč z biologi, zdravniki, fiziki. Vse to se seveda dogaja že od vsega začetka delovanja industrije, v katerem so kemiki vedno igrali piomembno vlogo. Vse to, tako so dejali govorniki na včerajšnji otvoritveni svečanosti, pa je treba še razvijati, kajti nikakor ne sme priti do zastojev, še posebej v tem času, ko so Združene države Amerike in Japonska so že veliko pred Evropo. Raziskovanje je treba torej razvijati na vseh ravneh. Na uvodni svečanosti, ki je bila v veliki dvorani kongresne palače so spregovorili župan Gradeža Rever-bito, deželni odbornik Barnaba, rektorja tržaške ter videmske univerze, zastopniki kemičnega društva pa še italijanske vlade. Kongresu prisostvujejo tudi ugledni zastopniki italijanske industrije. V preddverju je prirejena tudi prodajna razstava številnih izdelkov italijanskih tovarn. Tisoč kemikov, mnogi so s seboj pripeljali tudi svojce, pomeni kar precejšnjo injekcijo gra-deškemu turizmu, še posebej v tem času, ko je poletna sezona že mimo. Utemeljuje pa precejšnjo investicijo v kongresno palačo. (mw) V četrtek seja v Podgori V četrtek zvečer je napovedana seje rajonskega sveta za Podgoro. Sestal se bo ob 20.30 v prostorih športne hale. Dnevni red predvideva razpravo o urejanju cest, o programu različnih manifestacij, ki naj bi jih svet priredil bodisi samostojno, bodisi v sodelovanju z drugimi društvi ter o vprašanju luči pred partizanskim spomenikom. V Čudo in redkost obenem Goba težka nad 15 kilogramov Končal se je mednarodni natečaj »R. Lipizer« Poljaku Wegrzynu druga nagrada Prve in četrte niso podelili »Kot gobe po dežju«, pravimo na vodno, ko nekaj raste zelo hitro. De žja je bilo letos na pretek, zato tudi gob ne manjka, v veliko veselje gobarjem in prefinjenim sladokuscem. Ne samo, da jih je dosti, pač pa so tudi lepe in velike, tako da je celo za poprečnega gobarja dokaj enostavno spraviti v košaro kak kilogram užitnih gob. Kar ni tako enostavno, niti vsakdanje, je odkriti gobo, o kateri že dva dni govori cel Vrh in dober del so-vodenjske občine. V nedeljo dopoldne je namreč domačin, lastnik gostilne »Pri lovcu« Rihard Grilj, odkril na nekem starem hrastu na gmajni od Vrha proti Martinščini orjaško gobo. Ko pravimo orjaško nikakor ne gre za novinarsko pretiravanje : gobo so namreč doma stehtali in igla na tehtnici se je ustavila šele pri 15 kilogramih in 400 gramih. Vest o nenavadni najdbi se je ta koj razširila in privabila v gostilM trume radovednežev. »Gre za orjaški poliporus, ali po slovensko ........« so presodili najbolj izvedeni, ki so radovedno spraševali za kraj in okoli ščind takega odkritja. Rihard Grilj je tako povedal, da se je v nedeljo zjutraj odpravil na gmajno, da bi malo izvežbal svojega novega lovskega psa. Ni bil namenjen na gobe, toda naključje je naneslo, da je zagledal orjaka, ki ga je takoj — čeprav ne brez težav — odnesel domov. »Bo užitna?« se sedaj sprašuje marsikdo, ki mu domišljija takoj leti na stotine krožnikov, ki bi jih napolnila goba. »Jaz bi jo kar pokušal, saj ne diši slabo,« pravi 83-letni Štefan Grilj, ki kot izkušen gobar ponosno čuva sinovo odkritje. Vendar kljub temu kaže, da je za gastrono me bolj malo upanja. Njihovo veli čanstvo — Goba si namreč ne zaslu žijo neslavnega konca v rižoti ali se zonski omaki, pač pa bodo ostali na ogled skupaj s številnimi lovskimi trofejami v gostilni »Pri lovcu«, par dòn, »Pri gobi«. Okrogla miza o življenju v kaznilnicah Na sedežu skupnosti in zadruge »Arcobaleno« je bilo včeraj zanimivo srečanje na temo »Osvoboditi se nujnosti zapora«, ki so se ga pci eg številnih operaterjev, ki se poklicno ali kot prostovoljci soočajo z vprašanji življenja v kaznilnicah, udeležili tudi senator Nereo Battello, rav- natelj tržaškega zapora, socia'ni in psihiatrični operaterji iz Gorice in Trsta, predstavniki nekaterih zadrug in drugi. Izhodišče za razpravo je bil dokument o neznosnem stanju v zaporih danes. Iz številnih posegov, ki so izhajali iz vsakodnevnega stika z okoljem zaporov, je prišla na dan zaskrbljujoča slika in potreba, da se čimprej spremeni stanje. O poteku in zaključkih razprave bomo obsežneje poročali jutri. Trgovinska zbornica o termocentrali Odbor goriške trgovinske zbornice je na zadnji seji razpravljal tudi o mčrtu graidnje električne centrale na premog na območju Tržiča. Gre za vprašanje, ki je v zadnjem času spet aktualno spričo vse izrazitejše krize v velikih podjetjih z državno udeležbo. Odbor trgovinske zbornice, tako izhaja iz tiskovnega poročila, meni, òa ni mogoče, prav spričo splošnega neugodnega gospodarskega položaja enostavno zavrniti tak načrt, ampak je treba vprašanje vsestransko poglobiti. V kratkem naj bi trgovinska zbornica sklicala posvet strokovnjakov, na katerem naj bi vprašanje vsestrapsko osvetlili. Če je bila udeležba občinstva v tekmovalnem delu letošnjega mednarodnega natečaja za mlade violiniste »R. Lipizer« nekoliko skromna, taka ugotovitev ne velja za sklepni del prireditve, v nedeljo zvečer, ko so v do kraja zasedeni dvorani deželnega avditorija podelili nagrade, nagrajenci pa so poskrbeli za zaključni koncert, ob spremljavi simfoničnega orkestra ljubljanske opere, Milivoja Šurbeka. Drugo nagrado — prve namreč niso podelili — je ocenjevalna komisija prisodila Poljaku Krzysztofu Wegrzynu, ki je sodeloval že na lanskem natečaju, ko- se je uvrstil na četrto mesto. Tretje mesto je ocenjevalna komisija dodelila Marcu Fomaciariju iz Livorna, peto mesto (komisija ni dodelila četrtega) si delita Francozinja Berthildo Dufour in Japonka Osaka Kaori Washiyama Suzuku, šesto pa Raffaella Acella iz Avstralije in Clau dia Federspieler, ki je doma v Brix-nu na Južnem Tirolskem. Wegrzyn in Fornaciari sta poleg denarne nagrade prejela tudi violini, ki sta jih izdelala goslarja Roberto La-naro in Felice Vitozzi. Ocenjevalna komisija je izvajalce (28 jih je bilo iz petnajstih dežel) ocenjevala po zelo strogih kriterijih. V tem je menda iskati razlog, zakaj nista bili podeljeni prva in četrta nagrada, kljub sodelovanju talentiranih in zelo sposob- nih izvajalcev. Tak izid ni nekaj negativnega, je na nedeljski slovesnosti dejal predsednik organizacijskega odbora Lorenzo Qualli, potrjuje pa tisto usmeritev, ki smo si jo zadali že na samem začetku, prirediti zares kvalitetno tekmovanje. Ta cilj bo mogoče v še večji meri uresničiti prihodnje leto, seveda ob ustreznem razumevanju in finančni podpori javnih u-stanov. Letošnja prireditev je potekala pod pokroviteljstvom predsednika republike in dežele ter nekaterih javnih ustanov. Osvežujoče je na prireditev vplivala tudi razstava gosli, oziroma prikaz zapletenega postopka za izdelavo teh glasbil. Srečanje konjenikov pri Sirku na Subidi V Krminu bo konec tega tedna srečanje ljubiteljev konjeniškega rekreacijskega športa iz treh Benečij, Doslej so ljubitelji tega športa imeli več srečanj v raznih krajih Veneta ter naše dežele. Tokrat se bodo že v petek zbrali v Manzanu, šli mimo opatije v Rožacu, prešlji Idrijco in prišli zvečer na Subido, kjer bodo prenočili v Sirkovi gostilni, v hlev tamkajšnje konjušnice bodo spravili tudi svoje konje. Naslednjega dne, v soboto, bodo šli na koržni izlet do Jazbin, števerjana, Ločnika in Koprivnega. Popoldne se bodo vrnili na Subido. V nedeljo si bodo ogledali še nekaj krajev krminske okolice, tik pred poldnem bodo šli v mimohodu skozi Krmin. Okrnjeno vsedržavno tekmovanje radijsko vodenih letalskih modelov V želji, da bi dosegel slive padel čez ograjo balkona Slabo vreme v soboto in nedeljo dopoldne je precej okrnilo uspeh vsedržavnega tekmovanja radijsko vodenih letalskih modelov na goriškem letališču. Marsikdo od tekmovalcev se je v zadnjem trenutku spričo zares neprimernih vremenskih pogojev odpovedal preizkušnji. V nedeljo popoldne se je vreme nekoliko ustalilo in tekmovanje so tako lahko, čeprav ob okrnjeni udeležbi, speljali do konca. Najboljšo uvrstitev je na tekmovanju dosegel Mauro Corno iz Milana, kar pa še ni dovolj za uvrstitev na prvo mesto v vsedržavnem merilu. Podobni tekmovanji sta bili spomladi v La Spezii in Milanu, kjer je največ točk zbral Milančan Carlo Bergamaschi. Tekmovanju je, zlasti v nedeljo popoldne, sledilo nekaj sto gledalcev. Poleg klasičnih letalskih modelov, takih s propelerjem, so bili na tekmovanju tudi mini reaktivci. včemj-danes Iz goriškcga matičnega urada RODILI SO SE: Sara Grattoni, Marco Moratti, Manica Fain, Andrea Antonaci, Annamaria Tuan, Matteo Sanbattero, Alessio Kutin, Jennifer Loi, Andrea De Falco, Alessandro Bon vissuto, Alice Fajdiga, Marija Rosa Gambitta, Stefania Carrano. UMRLI SO: 72-letni upokojenec Bruno Kollmann, 63-letna gospodinja Edvige Gian, 71-letni upokojenec Albino Irmano, 58-letna gospodinja Zorana Concutti, 53-letni upokojenec Gabriele Comi, 70-letni upokojenec Giovanni Richer, 87-letna redovnica Maria Manfreda, 52-letni upokojenec Dino Ortolan, 57-letni šofer Maksimiljan Brajnik, 46-letni zidar Renzo Benedetti, 67-letni upokojenec Antonio Manca, 75-letni upokojenec Adolc Marcngon, 85-letna gospodinja Eleonora Perko - Tor os. OKLICI : finačni stražnik Antonio Scarpa in uradnica Antonella Fusco, vojaški podčastnik Gian Piero Arca-du in trgovska pomočnica Lorella Pessotto, častnik Sabato Auferio in uradnica Silvana Chersovani, upokojenec Pietro Martinis in upokojenka Marija Braida, uradnik Gianbattista Rossi in bolničarka Laura Cimino, agent javne varnosti Franco Fantin in Roberta Medessi. POROKE: delavec Giorgio Gurtner in uradnica Patrizia Marangon, čast nik Stefano Varrocchi in prevajalka Rossana Macuz, strojevodja Alberto G ava in uradnica Darja Burgnich, uradnik Massimo Giordano in uradnica Marisa Cristoffoli, železničar Domenico Lastella in Gabriella Soprani, poštni uslužbenec Sergio Kumer in uradnica Gigliola Glob, avto ličar Silvio Calati in delavka Lilijana Klavčič, Claudio Di Camillo in Anna Barone. V nedeljo popoldne se je zaradi padca lesenega balkona v prvem nadstropju hiše v Ulici Cappuccini 8, hudo ponesrečil 36-letni Ciril Gorjup iz Nove Gorice. Mož je bil na obisku pri teti, 78-letni Mariji San ini, ki stanuje v omenjeni hiši. V prvih popoldanskih urah je stopil iz stanovanja na balkon. Tu je s pomočjo metle skušal ujeti vejo drevesa, ki raste zraven hiše, da bi lahko odtrgal nekaj sliv. Toda lesena ograja ni zdržala njegove teže in se je toliko zamajala, da je Gorjup izgubil ravnotežje in padel čez ograjo na dvorišče. Posledice nesrečnega padca so dokaj hude. Čeprav višina, s katere je padel, ne presega treh metrov, je Gorjup padel naravnost na glavo in si pri tem prebil senčno kost. Takoj so ga peljali v splošno bolnišnico, kjer so mu dežurni zdravniki nudili prvo pomoč in si spričo hude poškodbe pridržali pognozo. Gorjupa so nato prepeljali v šempetrsko bolnišnico. Nenavadno smolo je imel tudi 36-letni Alfredo Miniussi iz Tržiča, ki je v kratkem času doživel kar dve prometni nesreči. Najprej je pred vojašnico orožnikov na Tržaški ulici v Gorici od zadaj trčil v motorno kolo, na katerem se je peljal 29-letni Claudio Bertoni iz Gorice. Ker je bil ci-klcmotorist ranjen, ga je Miniussi kar s svojim avtomobilom nameraval peljati v bolnišnico, toda komaj kakih sto metrov dlje je v Miniussijev avto trčil drug avtomobil, ki ga je upravljal 41-letni Ivan Nanut iz Gorice. Bertoni si je tako moral najti drug prevoz do bolnišnice, kjer so mu ugotovili poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti 7 dni, Miniussi ju pa ni preostalo drugega, kot da ugotovi škodo na avtomobilu. Nogometni turnir gasilcev Poleg poklicnih dejavnosti najdejo gasilci zmeraj še dovolj časa za šport in druge dejavnosti. Tako se bo enajsterica goriških gasilcev danes po merila z vrstniki iz Bellona za pokal »C. R. Ceolin«. Tekma bo ob 15. uri na nogometnem igrišču v Stražicah. Madžarski zbor nocoj na Gradu Na pokritem grajskem dvorišču bo nocoj nastopil madžarski pevski zbor Vasas iz Budimpešte, ki ga vodi dirigent La jo Vas. Gre za enega najboljših madžarskih zborov, ki je letos prejel prestižno nagrado »Erkel«. Zbor nastopa v mešani postavi s programom evropske zborovske glasbe iz raznih obdobij ter folklornimi madžarskimi pesmimi. Vstopnice za nocojšnji koncert, ki se bo pričel ob 20.30, veljajo 2 tisoč lir. Pred madžarskim zborom se bodo publiki predstavili s kratkim programom tudi goriški madrigalisti. razna obvestila ~~] KD Jezero, večnamensko kulturno središče v Ronkah in občina Doberdob vabijo v četrtek ob 20.30 na gledališko predstavo »Burkaški misterij« (režija Sergij Verč). Predstava bo v občinskem parku v Doberdobu. kino Gorica VERDI 17.30—22.00 »Ufficiale e gentiluomo«. VITTORIA 17.00-22 00 »Rocky 3«. CORSO 18.00-22.00 »Nudo e crudele«-Prepovedan mladini pod 14. letom- Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »I predatori dell’Arca perduta«. EXCELSIOR Danes zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30 »Dekle iz Trsta«, 20.30 »Trije prispevki k slovenski blaznosti«. SVOBODA 20.30 »Odred zmajev«. DESKLE 19.30 »Anie«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497- A liga: »za najlepše prvenstvo na svetu« Na startu slaba igra Z goloma svojega golgeterja je premagala Cagliari Uspešen začetek Triestine Najlepše nogometno prvenstvo na svetu, italijanska A liga, se je začelo v znamenju povprečne igre in maloštevilnih zadetkov. Padlo jih je samo 16, lani ob tem času pa so vratarji iz mreže že pobrali 33 žog. Skoraj vse ekipe, ki sodijo v krog kandidatov za državni naslov, še niso pokazale zadovoljive forme. Izjema je Verona, ki je brez težav zdrobil in močno redemenzioniral Mara-donov Napoli, za katerega velja pravilo, da en sam igralec, naj bo še tako dober, ne more iz povprečne ekipe, narediti vrhunskega moštva. Če upoštevamo še, da je Maradona razočaral, je težek poraz Neapeljčanov povsem razumljiv. Za Verončane pa drži, da so morda celo že preveč dobro razpoloženi, kar se jim v nadaljevanju lige lahko še maščuje. Zapisali smo o slabi igri favoritov. Juventus je v Comu pokazal zelo površno igro brez pravih idej, kar je najbrž posledica slabe igre Platini ja. Roma je lahko s točko v Avellimi zadovoljna, vendar igre, ki jo Šved E-riksson hoče vsiliti svojim varovancem, še ni dojela. Čeprav je prvi po vedel, pa je Inter v Bergamu proti Atalanti tvegal poraz. Velike težave proti novincu Cremoneseju je imela tudi Sampdoria, medtem ko je zmaga Fiorentine v Rimu proti Laziu povsem nezaslužena in sàd posrečenega strela Peccija z velike razdalje. Torino pa je Ascolija odpravil le z neveljavnim (zaradi off-sideja) zadetkom Avstrijca Schachnerja. Še največ sta tako v prvem kolu Pokazala prav Milan in Udinese, ki sta bila v pripravljalnem obdobju tarča očitkov in napadov zaradi slabe igre. No, gledalci San Sira so se nedvomno zabavali, ne samo zaradi štirih zadetkov (končalo.se je pri 2:2), temveč tudi zaradi privlačne igre tujcev Hateleya in Winlkinsa na eni, Žica pa na drugi strani. Brazilski as ima precej zaslug pri °beh golih Videmčanov, ki sicer še niso pokazali dovršene skupinske i-gre. Vinicia čaka še dolgo delo, start V drugem kolu italijanskega košarkarskega pokala je tržaški Stefanel gostoval in izgubil v Vidmu proti Australiano, goriški Segafredo pa je doma zanesljivo odpravil Benetton, Ji je z dvema porazoma praktično izločen iz boja za uvrstitev v osmino finala. V tržaških in goriških krogih ljubiteljev košarke je vladalo veliko zanikanje za krstni nastop novih Ame-hčanov Stefanela in Segafreda. »Go-^čan« Winfred King je s svojo igro Presegel najbolj optimistična pričakovanja. V 25 minutah igre je dosegel 14 točk in ulovil 8 odbitih žog, Pripomogel pa je tudi k dobri igri svojega moštva, ki je povsem nadkri-ulo Benettona, v vrstah katerega se le izkazal le Američan Solomon. Mnogo slabše od Kinga se je odreci bolj kotirani tržaški tujec Ben Voleman, ki je storil veliko napak 111 ima celo nekaj krivde pri porazu sv°je ekipe. Australian in Stefanel pa je bil nedvomno obetaven, še posebej če pomislimo na ozračje v videmskem moštvu. Še naprej je mnogo govora o kupoprodaji, saj po odhodu Marchettija potrebuje ekipa novega veznega igralca, dokaj nejasen pa je tudi položaj v zvezi z Edinhom. j* IZIDI 1. KOLA Ata!anta - Inter 1:1, Avellino - Roma 0:0, Como - Juventus 0:0, Lazio -Fiorentina 0:1, Milan - Udinese 2:2, Sampdoria - Cremonese 1:0, Torino -A scoli 1:0, Verona - Napoli 3:1. LESTVICA Verona, Fiorentina, Sampdoria in Torino 2, Roma, Juventus, Udinese, Inter, Avellino, Como, At alani a in Milan 1, Ascoli, Cremonese, Napoli in Lazio 0. PRIHODNJE KOLO Ascoli - Verona; Cremonese - Torino; Fiorentina - Milan ; Inter - Avellino; Juventus - Atalanta ; Napoli -Sampdoria ; Roma - Como, Udinese -Lazio. Jutri se bodo začela tudi tekmovanja v evropskih nogometnih pokalih. Za italijanske ekipe prvo kolo ne bi smelo predstavljati nepremostljive o-vire, saj se bodo vsi pomerili z ekipami, ki v evropskem nogometnem prostoru kotirajo precej niže. Tako bo v pokalu prvakov Juventus igral s finsko ekipo Ilves Tempere, ki prav gotovo ne bo predstavljal resnega nasprotnika za italijanskega prvaka. Nekoliko težjo nalogo bo imela v pokalu prvakov Roma, ki se bo pomerila z bukareštansko Ste-auo, ki je v preteklih tekmovanjih večkrat zagrenila pot kakemu favoritu. V pokalu UEFA bo tudi Inter igral z ekipo iz Bukarešte. Njegov nasprotnik bo Studentesc, Fiorentina pa bo nista pokazala preveč spodbudne igre. Tekma se je razživela le proti koncu, ko so domačini dohiteli Tržačane. Boris Vitez je spet zaigral prepričljivo, zlasti v napadu, kjer je dosegel 16 točk, s čimer je ponovno dokazal, da lahko De Sisti nanj računa tudi v prvenstvu. Naj omenimo, da je bil Vitez v nedeljo skupaj z Ber-tolottijem najboljši strelec svojega moštva. Australian — Stefanel 91:88 (46:48) AUSTRALIAN: Turel 11, Lorcnzon 6, Della Fiori 27, Cagnazzo 5, Betta rini 4, Gaddy 12, Da li pegic 26. STEFANEL: Bobicchio 11, Fischet-to 8, Lanza 4, Coleman 9, Riva 9, Vitez 16, Bertolotti 16, Dillon 15. Segafredo — Benetton 100:61 (36:26) SEGAFREDO: King 14, Sfiligoi 8, Ardessi 18, Mayfield 13, Bullara 7, Triestina Cagliari 2:1 (1:0) STRELCA: De Falco v 4L in 46. min., Bellini v 63. min. TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Chiarenza, Costantini, Cerone, Biagi-ni, De Falco, Braglia, Gamberini (od 67. min. Vailati), Romano, De Giorgia (od 86. min. D’Ottavio). CAGLIARI: Minguzzi, Lamagni, Ma rino, D'Alessandro, Valentini, Ventu ri, Bellini, Crusco, Poli, Uribe, Piras. GLEDALCEV: 17 tisoč. Z go'oma svojega izbranega strelca De Falca, ki tudi letos obeta rekordno bero zadetkov, je Triestina z zmago začela drugoligaško prvenstvo, v katerem računa na napredovanje v A ligo. Čeprav so Tržačani vodili že z 2:0 ni bila njihova zmaga lahka, saj je Cagliari s svojo igro v Trstu po-' polnoma zadovoljil in bi si morda celo zaslužil delitev točk. V prvih minutah Triestina ni našla pravega orožja proti sardinskemu moštvu, ki razpolaga s tehnično zelo dobrimi igralci. Cagliari je uspešno za- gostovala v Istanbulu pri Fenerbah-ceju. Beograjski Partizan je svojo prvo tekmo v pokalu UEFA odigral že pred tednom dni in slavil proti predstavniku Malte Rabatu z 2:0, ostale jugoslovanske ekipe pa bodo stopile na igrišče jutri. V pokalu prvakov bo tako Crvena zvezda gostila portugalskega prvaka Benfico, v pokalu pokalnih prvakov bo Hajduk gostoval pri Dynamu iz Moskve, v pokalu UE FA pa bo Ri jeka v gosteh igrala s španskim predstavnikom Real Valla-doiidom, Željezničar pa s predstavnikom Bolgarije Slivenom. Naloga Jugoslovanov bo težka, saj imajo prav vsi, razen Partizana in Željezničarja, za nasprotnike dokaj znane ekipe. Nobile 16, Biaggi 12, Bon 8, Lorenzi 2, Zulini 2. BENETTON : Pressacco 2, Bene-velli 12, Ferraci™, 5, Marietta 2, Solomon 38, Paci 2. LESTVICA SKUPINE 2 Australian 4, Stefanel in Segafredo 2, Benetton 0. PRIHODNJE KOLO (JUTRI) Segafredo - Stefanel; Australian -Benetton. OSTALI IZIDI Skupina 1 : Pepper Mestre - Brescia 68:83; Spondilatte - Reyer 97:89. Skupina 2: Rapident - Riunite 74:102; Ferrara Yoga Bologna 97:100. Skupina 4: Marr - Scavolini 91:92; Cida - Latini 72:67. Skupina 5: Honky - Mister Day 94:85; Rieti - Perugia 117:109. Skupina 6: Viola - Napoli 75:90; Master Valentino Landsystem 106:99. drževal žogo, bil pa je tudi dokaj nevaren. Šele ko je Giacomini nekoliko spremenil taktično razporeditev svojih igralcev, je Triestini uspelo ogroziti Minguzzijeva vrata. Prvi zadetek ju padel po lepem dvojnem pasu med De Falcom in De Giorgisom in zasluga za uspešen strel De Falca gre predvsem De Giorgisu, ki je spretno preigral dva branilca. Triestina je podvojila brž v začetku drugega polčasa po precej očitni nepazljivosti nasprotnikove obrambe. Naravnost iz stranskega outa je Chiarenza z rokami poslal prostemu De Falcu vabljivo žogo, ki jo je bilo le treba potisniti v mrežo. Gostje so kmalu zatem zasluženo zmanjšali na 2:1, precej krivde pri njihovem zadetku pa ima tržaški vratar Bistazzoni, ki je po nepotrebnem zapustil vrata, tako da ga je Bellini »kaznoval« s spretnim lobastim strelom. Do konca srečanja se je Triestina branila, kar je zanjo letos značilno, Komentar FRANCI BOŽIČ V 6. kolu jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva sta dve izmed mo štev velike četverice izgubili, Partizan je le remiziral, splitski Hajduk pa je kot edini vknjižil obe točki. Slovenska drugoligaša sta imela spet slab dan, na gostovanjih sta oba izgubila, Olimpija celo tako hudo, da je po 5. kolu pristala na zadnjem mestu. Hajduk je s tradicionalno neugod nim Radničkim igral zelo dobro, tri gole je dal Zlatko Vujovič (v 6 kolih je dosegel že 8 golov), enega pa Gudelj. Ob drugem golu je prišlo do incidenta, žoga najbrž še ni bila čez-golovo črto, Aleksič pa je tako glasno protestiral, da ga je sodnik izključil. V svojem elementu pa je bil spet reprezentančni vratar Pantelič. Potem ko je dobil rumeni karton, ker je ploskal sodniku, ga je trener Nen-kovič zamenjal, toda ob odhodu z igrišča je bil tako predrzen, da je vrgel rokavici v stranskega sodnika. Kot je znano je moral Pantelič pred leti zaradi podobnega incidenta s stranskim sodnikom v Franciji kon čati svojo mednarodno kariero. Rijeka je zasluženo dobila prvoligaški derbi s Crveno zvezdo, strelec zmagovitega gola pa je bil Adriano Fegic 5 minut pred koncem tekme. Partizan je z golom Varge z Osijekom vodil le 5 minut, potem pa je le Lepinjica izenačil, Beograjčani pa so kljub temu obdržali prvo mesto. Zagrebški Dinamo je edino moštvo, ki doslej še ni zmagalo. Olimpija je v Brčkem doživela pravo katastrofo — izgubila je z 1:5. Ljubljančani so igrali zelo slabo, gostitelji pa odlično. Ljubljanski vratar Dalanovič je imel veliko dela, a ga ni opravil najbolje. Kritiki Olimpijine igre bodo zdaj gotovo postali še glasnejši, toda strokovni štab ne zadene veliko krivde, treba se je pač sprijazniti s tem, da se pomlajeno moštvo in De Falca saj razpolaga z dobrimi obrambnimi igralci, gotovo boljšimi od tistih, ki jih je lani imel Buffoni. Prvi vtis je torej nedvomno ta, da ima Triestina letos bolj homogeno ekipo, res pa je tudi, da bo konkurenca morda ostrejša. O tem pričajo že nekateri drugi nedeljski izidi, med katerimi velja prav gotovo omeniti poraz Genoe v Vareseju proti mladi ekipi, ki je bila že pred samim začetkom kandidat za izpad. IZIDI 1. KOLA Bari - Parma 2:0, Cesena - Arezzo 1:2. Empoli - Monza 0:0, Padova -Bologna 2:0, Perugia - Catania 2:2, Pisa - Pescara 2:0, Sambenedettese -Lecce 3:1, Taranto - Campobasso 1:0, Triestina - Cagliari 2:1, Varese - Genoa 2:1. PRIHODNJE KOLO Arezzo - Empoli ; Bologna - Pisa; Cagliari - Cesena; Campobasso - Bari ; Catania - Sambenedettese; Genoa -Taranto; Lecce - Varese; Monza -Padova; Parma - Perugia; Pescara -Triestina. dnu lestvice Olimpije ta čas lahko bori kvečjemu za mesta v sredini prvoligaške lestvice. Mariborčani so z 0:2 izgubili s Spartakom v Subotici, a niso igrali tako slabo. Oškodoval jih je sodnik, ki si je ob prvem golu izmislil 11-metrovko, kateri so se smejali tudi domači navijači. IZIDI 6. KOLA 1. ZVEZNA LIGA: Vojvodina - Sutjeska 3:2 (1:1); Rijeka - Crvena zvezda 1:0 (0:0); Dinamo (V) - Vardar 5:1 (1:1); Sloboda - Iskra 1:0 (0:0); Željezničar - Velež 2:0 (2:0); Dinamo (Z) - Sarajevo 1:2 (1:0); Hajduk -Raduniti 4:0 (2:0); Partizan - Osijek 1:1 (0:0); Budučnost - Priština 2:0 (1:0). LESTVICA: Partizan in Željezničar D, Hajduk, Sarajevo in Velež 8, Osijek, Sloboda 7, Rijeka, Radnički, I-skra, Vardar in Budučnost 6, Crvena zvezda, Priština, Dinamo (V), Sutjeska in Vojvodina 4, Dinamo (Z) 2. PRIHODNJE KOLO: Priština - Vojvodina, Osijek - Budučnost, Radnički - Partizan, Sarajevo- Hajduk, Veles -Dinamo (Z), Iskra - Željezničar, Vardar - Sloboda, Crvena zvezda - Dinamo (V), Sutjeska - Rijeka. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD: Crven-ka - Borac 2:0 (0:0); Vrbas - Rudar 3:0 (0:0); Gošt Jug - Proleter 2:1 (1:1);; Spartak - Maribor 2:0 (1:0); Čelik - Kikinda 1:1 (1:1); Jedinstvo Bi - Leotar 2:0 (1:0); Novi Sad - ltad-nik 1:0 (0:0); Split - Šibenik 1:0 (1:0); Jedinstvo (Br) - Olimpija 5:1 (3:0). LESTVICA: Proleter, Jedinstvo (Bi), Gošt Jug 7, Spartak, Maribor, Split 6, Vrbas, Borac, Novi Sad in Kikinda 5, Čelik, Jedinstvo (Br), Leotar, Šibenik, Crvenka in Rudar 4, Radnik in Olimpija 3. PRIHODNJE KOLO: Borac - Olimpija, Šibenik - Jedinstvo (Br), Radnik - Split, Leotar - Novi Sad, Kikinda -Jedinstvo (Bi), Maribor - Čelik, Proleter - Spartak, Rudar - Gošt Jug, Crvenka - Vrbas. V 2. kolu italijanskega košarkarskega pokala King se je izkazal, Coleman še ne Evropski nogometni pokali Ze jutri prvo kolo 1. in 2. jugoslovanska nogometna liga TONE SVETINA Med nebom in peMom ---------------- 248._________________ Izvidnice so opažale italijanske patrulje iz dalja- Da Italijani ne bi odkrili taborišča, jih v bližnji količi niso napadali. Morali so obnoviti organiza-1,0 Osvobodilne fronte, ki je v veliki poletni ofenzivi Protrpela hude izgube. Komisar Fric, drzen fant, ki je imel za seboj pre-ei življenjskih izkušenj, je vestno pripravljal borce sa Politično delo s kmeti. Zunanjepolitične razmere 0 bile ugodne in so vzbujale upanje, da se bo vojna reča preobrnila. Nemci so bili pri Stalingradu tik porazom. Grozil pa jim je tudi poraz v Afriki, .aI so se na severnoafriški obali izkrcale zaveznice čete. Skojevci — Lojze, Pavle in drugi — so mu poma-j i. Poleg Osvobodilne fronte so po vaseh širili tudi /Medinsko organizacijo, ki je sprejemala čedalje več veznosti, obveščevalnega dela in kurirskih poslov, . lrala pa je tudi hrano za četo. Vse uporniško gi-anje se je preosnovalo na višji ravni, zlasti glede Vanja tajnosti in učinkovitosti dela. Izdajalci so bili v glavnem že pobiti ali pa tako prestrašeni, da so Italijani vse težje dobivali vesti, kaj se dogaja po pokrajini. Italijanske učiteljice so bile pregnane, oglarji in drvarji prav tako, gozdna milica pa si ni upala več v gozdove. Karlo in Lojze sta sedela pri Osojniku, kjer je bila skrivna javka. Pila sta mošt. Prišel je glavni kurir iz Loške doline. Čeprav je Bračič sam vodil odred, so še vedno vzdrževali zveze z ono stranjo. Kurir je poročal Karlu, da so pudobski belogardisti konec decembra na Županovem lazu ujeli trinajstletnega partizana Jožeta Masla, njegovega brata, skupaj z Matkom Melhiorjem, kovačem iz Bitnje. Vklenjena skupaj za roko so ju vrgli v neko klet v Bab-nem polju, drugi dan pa so napadli taborišče teren-cev. Kovača so ustrelili, Jožeta pa je rešil neki italijanski oficir. Z drugimi ujetniki so ga odgnali v neznano. Karlo in Lojze sta molče poslušala podrobnosti. Kako se je to moglo zgoditi, kurir ni vedel. »Če nas bo tako pobiralo, bo pa slabo. Najprej Marija, potem Frane in Edvin, sedaj Jože... Kdo bo sedaj na vrsti?« je pomislil Karlo. Osojnik, ki se je grel pri peči, pa je rekel: »Zakaj ste poslali trinajstletnega fanta tja čez? Pustili bi ga bili pri meni, tu bi pasel živino in oprezal za Italijani. Če bi bilo nevarno, bi se skril z menoj vred.« . »Poslušaj, Osojnik, človek nikoli ne ve, kaj je bolj prav in kaj ne. Z Jožetom sva šla v bolnišnico, kjer sem se zdravil. Če bi bil zlezel v jamo na Ogenjci, v katero so skrili ranjence in bolnike, ne bi bil več med živimi. Neki bolnik je pobegnil iz skrivališča. Javil se je Italijanom in izdal, kje se je skrival. Za ceno, da je ostal živ, je pripeljal Italijane k skrivališču. Ranjenci so odklonili vdajo. Bolničarka Mimica jih je po dogovoru z njimi v tem brezupnem položaju, ko so že bombe letele v jamo, postrelila drugega za drugim s pištolo. Z zadnjim nabojem je vzela življenje sebi. Sam sem si ogledal razpadajoča trupla v jami. Toda niso bili vsi mrtvi. Tri so Italijani ranjene izvlekli iz jame in jih poslali na zdravljenje.« Nastala je mučna tišina. Mračilo se je, Osojnik je prižgal brlivko. »Tudi Edvin in Frane se nista vdala,« je dejal Lojze, ki ni mogel doumeti, da ju ni več. Na peči je zajokala Tina, sprva hlipajoče, zatem pa na ves glas. »Tina, ne joči, nič ne pomaga,« je dejal oče. »Kdo ve, kdaj bomo mi na vrsti.« Tudi njemu se je življenje podiralo. Rad bi imel pri sebi Edvina ali katerega koli od Bečanovih. Vse je imel rad kot lastne sinove. »Kako nas meljejo... Saj človek ne ve, kaj bi bilo bolj prav. Tudi Smeli ne bi bil mrtev, če bi se bil le nekaj dni zdravil pri meni in počakal, da bi Italijani odšli,« je menil Osojnik. Karlu je Bračič zamolčal, da sta brata padla. Rekel je, da sta se izgubila. Potem pa je Karlo zvedel grozno novico prek kurirjev. Mislil je, da ga bo raztrgalo od žalosti. Koval je strašno maščevanje, tudi če bi sam izgubil življenje. Osojnika je prosil, da bi mu iz ostankov razstreliva sestavil mino. Rad bi pognal v zrak vlak, kasarno ali kino dvorano, da bi bilo mnogo mrtvih — to bi odtehtalo njegovo bolečino... Zarji tudi » memorial Bruna Križmančica« Po lepem podvigu na turnirju za »memorial Race« je bazoviška Zarja osvojila prvo mesto tudi na »memorialu Bruno Križmančič«, ki ga je ŠD Primorec priredilo v spomin na svojega neprecenljivega nogometaša, odbornika, športnega delavca. Bruno pa je bil tudi naš dopisnik. Bazovci so v velikem finalu zanesljivo premagali Primorca, medtem ko je bil v tekmi za tretje mesto Breg boljši od Gaje. Posnetek s finalnega srečanja med Zarjo in Primorcem Šahovski dvoboj za svetovni naslov A. Karpov osvojil prvo točko MOSKVA — Anatolij Karpov je včeraj v tretji partiji šahovskega dvoboja za svetovni naslov premagal Garrì ja Kasparova in sedaj vodi z 1:0 ob dveh remijih. Karpov je imel bele figure in je kaj kmalu spravil v težave nervoznega Kasparova, ki ni mogel preprečiti poraza. Četrta partija bo na sporedu jutri. Jugoslovanski nogometni pokal: Olimpija — Pelister Včeraj so izžrebali pare osmine finala jugoslovanskega nogometnega pokala. Le ti so: Olimpija - Pelister Bitolj; Partizan - Rijeka : Vardar -C. zvezda : Velež - Osijek; Kikinda -Dinamo (Z) ; Hajduk - Jedinstvo (Br) ; Vojvodina - Leotar; Budučnost -Iskra. Tekme bodo 10. 10. Mladost — Vodice 5:4 (0:0, 0:0) MLADOST: Z amer, Pahor, Gergo-let, Gerin. Ulian, Marizza, Kobal, K. Ferfolja, Lavrenčič, G. Ferfolja, Šuligoj, Bruni, Devetak, Kosič, De Lutti. VODICE: Vodopivec, Ušaj, Mavrič, Kuščar, Levščak, Čermelj, Cigoj, Kralj, Škarabot, David Peršič, Janko Peršič, Podgornik, Cej, Stojanovič, Bižent, Berginc, Faganel. Mladost se je uvrstila v finale »5. memoriala Severin Devetak«, ki ga organizira društvo samo. V neposrednem dvoboju je premagala Vodice iz Šempasa. V finalni tekmi se bodo Kraševci pomerili z moštvom iz Za-graja, ki je v drugi polfinalni tekmi premagalo Italcantieri z 1:0. Tako Kraševci kot gostje so prikazali dokaj zadovoljivo igro, čeprav jih je pri tem precej oviralo blatno igrišče. Tudi če so oboji startali na FINALE ZA 1. MESTO Zarja — Primorec 4:0 (3:0) STRELCI: v 12. min. Bon, v 16. min. Piscanc, v 45. min. Tognetti, v 76. min. Piscanc. ZARJA: Puzzer, Bencich, Gotti, Franco (od 77. min. Kalc), Ivo Grgič, Križmančič, Udovicich, Bon, Piscanc, Meden (od 77. min. Va'ter Grgič), Tognetti. PRIMOREC: Leone (od 46. min. Serra), Franko Kralj (od 46. min. Angelo Milkovič), Marko Kralj, Mauro Kralj, Maksi Kralj, Modesti (od 71. min. Mulè), Valter Milkovič, Franko Milkovič, Boris Kralj, Ritossa, Su'ini. SODNIK: Rizzotti iz Trsta. Bazoviška Zarja je po pričakovanju premagala tudi Primorca in tako zmago, je bil izid bolj relativnega pomena, zato sta trenerja poskušala več taktičnih menjav. Prvenstvo se bo namreč kmalu začelo in je zadnji čas za take poskuse. Ekipi sta si na bojnem polju bili totocalcio Atalanta - In ter X Avellino - Roma X Como - Juventus X Lazio - Fiorentina 2 Milan - Udinese X S am pileria - Cremonese 1 Torino - Ascoli 1 Verona - Napoli 1 Bari - Parma 1 Padova - Bologna 1 Perugia - Catania X Triestina - Cagliari 1 Varese - Genoa 1 KVOTE 13 ( 601 dobitnik ) - 10.007.000 lir 12 (14.165 dobitnikov) - 424.000 lir osvojila turnir. Bazoviški nogometaši so tudi v tem srečanju pokazali dokajšnjo uigranost, dobro telesno pripravo, izpiljene sheme, tako da si trener in (tokrat) igralec Vojko Križmančič lahko že mane roke pred bližnjim pričetkom prvenstva. Skratka, njegovo moštvo je povsem nared za prvenstvene boje. In gre tudi omeniti, da so Bazovci nastopili brez bratov Fonda. Z zanimanjem je veljalo s'editi tudi novemu »nakupu« Medenu, ki je povsem solidno opravil svojo nalogo. Proti takemu, tekmecu požrtvovalni nogometaši Primorca so se sicer srčno vrgli v boj, kaj več pa niso mogli proti razigranim Bazovcem tudi zato, ker so nastopili brez nekaterih ključnih nogometašev. enakovredni in sta ustvarili več priložnosti za gol. Kraševci so med drugim tudi zadeli vratnico. Vsekakor pa je bil neodločen izid v prvih 90 minutah igre morda najbolj pravilen. Tako so morah streljati e-najstmetrovke, pri katerih se je precej dobro izkazal vratar kraškega moštva, ki je ubranil dva strela, tako da je zagotovil svoji ekipi vstop v finale. (Zvonko Frandolič) Med dvobojem Jugoslavija - VB Dančetovičeva 6,57 m KARLOVAC — Atletski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Velike Britanije se je po pričakovanju končal z dvojno zmago gostov (med moškimi in ženskami). Pri moških so Britanci zmagah z 221,5:170,5, pri ženskah pa so slavile predstavnice z Otoka s 157:130. Med ženskami naj omenimo, da je Dančetovičeva izboljšala državni re- F INA LE ZA 3. MESTO Breg — Gaj'a 4:2 (3:2) STRELCI: v 7. min. Jež, v 10. min. Grbec, v 15. min. Lovriha, v 27.- min. Lenarduzzi iz enajstmetrovke, v 45. min. Maks Grgič, v 71. min. Mondo. kord v skoku v daljino s 6,57 m. Prejšnji rekord Franzottijeve (6,55 m) je bil star kar 11 let. Vesna Lukovič pa je s 191 cm izenačila državni rekord Lapajnove v skoku v višino. totip 1. — 1. Aristodema X 2. Artù 1 2. — 1. Farfaraccio X 2. Granito X 3. — 1. Austria X 2. Dabi di desolo 1 4. — 1. Battola d’Austa 1 2. Aquilvolo 2 5. — 1. Everdancing 2 2. Salon de Mai X 6. — 1. El Braida 1 2. Calumet Star 2 KVOTE 12 ( 10 dobitnikov) - 20.017.000 lir 11 ( 197 dobitnikov) - 980.000 lir 10 (2.065 dobitnikov) - 92.000 lir BREG: Paniconi, Albertini, Tul, Lovriha (od 61. min. Buffa), Olenik (od 46. min. Pavletič), Stemad, Jež (od 46. min. Mondo), Ferfoglia (od 62. min. Savarin), Kraljič (od 65. min. Paoli). Peroša, Grbec. GAJA: Žagar, Kalc (od 46. min. Križmančič), Stranščak, Milkovič (od 88. min. Tome), Gabrielli, B. Rismon-do, B. Grgič (od 46. min. Salvi), Alfieri, Lenarduzzi, M. Grgič, Simo-nut (od 46. min. Bolcich). SODNIK: Memetti iz Trsta. Po dokaj živahni in privlačni tekmi, v kateri je padlo kar šest zadetkov, so bih prisebnejši Bregovi nogometaši, ki so si zmago priigrali že v uvodnem delu tekme, saj so po 15. min. že vodih s 3:0. Gajevci se niso predah in že v prvem polčasu zmanjšali izid na 2:3. Breg pa je v nadaljevanju branil vodstvom in s protinapadom dosegel se en gol in postavil tako izid na varno. KONČNA LESTVICA 1. Zarja Bazovica; 2. Primorec Trebče; 3. Breg Dolina; 4. Gaja Pa-driče-Gropada. Po turnirju je sledilo nagrajevanje. Nagrade pa so prejeh : Najboljši i-gralec turnirja : Bon (Zarja). Najboljši strelec : Piscanc (Zarja) 3 zadetki. Najpožrtvovalnejši igralec: Solini (Primorec). Najboljši vratar: Kante (Gaja). Najstarejši: V. Križmančič (Zarja). Najmlajši: Maksi Kralj (Primorec). Naj omenimo, da je plaketo prejel tudi Nardo Kralj kot prvi trener Bruna Križmančiča, pokale pa so dobila vsa nastopajoča društva. (B. Lakovič) Na nogometnem turnirju za »5. memorial Severin Devetak« Tudi Mladost se je uvrstila v finale Na sklepni društveni regati JK Cupa Številna udeležba v Sesljanskem zalivu Nogometni turnir v Podgori Sovodnje v malem finalu Zaključno jesensko društveno regato jadralnega kluba Cupa za ka-jutne jadrnice je kot običajno spremljalo slabo vreme, ki pa vsekakor ni odvrnilo nobenega od čupinih tekmovalcev, niti tistih, ki na podlagi rezultatov spomladanske regate niso imeli nobene možnosti, da bi bistveno izboljšali položaj na skupni lestvici. Regatni trikotnik od Sesljana do Križa ter Ždobe in nazaj v Sesljan je meril dobrih 10 milj. Start je bil skupen za vse tri kategorije, na katere so glede na dolžino vodne črte razdelili jadrnice. Že kmalu po startu je močnejši jugo favoriziral predvsem težje jadrnice, vendar je veter kaj kmalu ponehal in se spet dvignil šele proti koncu regate. Poleg brezvetrja je drugo polovico regate spremljala tudi močna ploha, ki je zelo zmanjšala vidljivost. Ob takem vremenu so se seveda najbolje znašle izkušenejše posadke. Tako so si še enkrat osvojili najboljša mesta Količeva »Maja«, Kosminova »Ona« in neprekosljivi Martelančev »Cheeky Cherry«. Prva je na cilj po treh urah plovbe vsekakor prispela Količeva »Maja«, zadnji tekmovalec pa je ves premražen in premočen prišel uro kasneje. Skupni rezultati za naslov društvenega prvaka JK Cupa za leto 1984: TRETJA KATEGORIJA: 1. Karlo Rolič »Maja» 3 točke; 2. Boris Grilanc »Midva« 3,1; 3. Dario Faggin »Nadia HJ« 8,7; 4. Marino Košuta »Jadran« 11, 5. Leopoldo Babič »A-malou« 11,1. ČETRTA KATEGORIJA: 1. Niko Kosmina »Ona« 0; 2. Darko Malalan »Kajtimar« 6,1; 3. Alberto Zan-domeni »Jura« 8,8; 4. Valentino Peric »Baliska« 11; 5. Ivan Širca »Car-naux« 13; 6. Franco Fabec »Prima« 20,1. PETA KATEGORIJA: 1. Egidio Martelanc »Cheeky Cherry« 0; 2. Dario Bensi »Teloh« 6; 3. Sergio Antoni »Paradise« 11,4; 4. Karlo Mezgec »Lepa Vida« 16: 5. Eugenio Frandolič »Pluto H« 18; 6. Andrej Starc »Maha« 19,8; 7. Aleksander Vuga »Atlas« 21; 8. Edi Starc »Raffaella« 22,1. Poletna jadralna sezona je tako končana. Letos je bila za sesljanski klub posebno uspešna. Prvič je namreč privabil na svoje regate za jadralne deske (26. avgusta) in za »optimiste« (9. t.m.) tudi člane drugih društev in sicer SVBG, Pietas Juha iz Sesljana ter iz Izole in Ljubljane. To je še en dokaz, da se društvena dejavnost vendar razvija, kljub raznim težavam kot na primer pomanjkanje društvenega prostora in sedeža ter odlašanje osrednjega odbora italijanske jadralne zveze FIV, da bi med svoje člane sprejel poleg TPK Sirena še eno slovensko zamejsko društvo. (K. Cibic) Piedimonte — Sovodnje 3:2 (1:1) SOVODNJE: Gergolet, Devetak, Košič (Visintin), Čavdek, Marson, E. Petejan, Devetak, Florenin, Butko-vič, Gomišček, Fajt. STRELEC za Sovodnje: v 23. in 80. min. Butkovič. Na turnirju v Podgori so Sovodenj-ci s 3:2 klonili domači ekipi in bodo tako naslednjo nedeljo igrah v malem finalu proti mladincem Gorbie (ti so po 11-metrovkah izgubili z Azzurro). Srečanje je za Mar-sonove varovance pomenilo uvod v letošnjo sezono po nekajtedenskih pripravah. Zato je podgorski turnir služil sovodenjskemu trenerju predvsem za preverjanje tehnične in kondicijske pripravljenosti igralcev. Mislimo, da je ekipa zadovoljivo o-pravila svojo nalogo, čeprav velja omeniti dve pomanjkljivosti, ki ju bo treba čimprej odpraviti. Sredina igrišča se nam je zdela prepočasna; ob tem pa je treba pristaviti še določeno negotovost obrambne vrste. Marson je letos v ekipo vključil nekaj mladih igralcev (oba Devetaka, Fajt), ki so se zares dobro izkazali-Tem igralcem zares velja dati vse možnosti, da postanejo standardni igralci prve ekipe. (R. Pavšič) Zhu Janhua razočaral NANKING — Na včerajšnjem Pr" vem dnevu mednarodnega atletskega mitinga v Nankingu na Kitajskem je najboljši rezultat dosegel Američan Tony Campbell, ki je 110 h1 ovire pretekel v 13”37. Razočaral P3 je domači skakalec v višino Zhu Janhua, ki je zasedel drugo meSt° za Vzhodnim Nemcem Gerdom Wes-sigam, olimpijskim zmagovalcem Moskve. Oba sta sicer preskočila 2,30 m, vendar je bil Janhua uspešen šele pri drugem poskusu, kratke vesti - kratke vesti ITALIJANSKI POKAL Gorizia praznih rok v gosteh v Mestrah Mestre — Gorizia 2:0 V zadnjem in odločilnem srečanju italijanskega pokala je Gorizia v Mestrah doživela svoj prvi poraz in s tem zapravila možnost vključitve v finalni del. Kljub temu pa so Goričani v tem delu priprav pokazali precej dobro igro, čeprav ekipo pestijo vprašanja odhodov, med katerimi je najpomembnejši kapetana Del Neri ja, ki se ni sporazumel z vodstvom goriškega tretjeligaša. • AMERIČAN JIMMY CONNORS je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Los Angelesu, veljavnega za »grand prix«, v treh setih s 6:4, 4:6, 6:4 premagal rojaka Teltscherja. DEŽELNI POKAL Jutri Olimpia-Vesna Nedeljsko tekmo za deželni nogometni pokal med kriško Vesno in tržaško Olimpio so zaradi razmočenega igrišča morah odložiti. Ponovno bo na sporedu jutri, in sicer ob 19.30 v Ul. Flavia. Meneghin se poslavlja od državne reprezentance RIM — Dino Meneghin, najpopularnejši italijanski košarkar, ne bo več igral za državno reprezentanco. Vest so sporočili po včerajšnjem sestanku med Meneghinom in predsednikom italijanske košarkarske zveze Enri-com Vincijem. • HOKEJ NA LEDU. V prvi finalni tekmi pokala Kanade je domača reprezentanca s 5:2 premagala Švedsko. Z atletskega mitinga na »Grezarju« V soboto je bil v Trstu atletski miting za »memorial V. Rauber«, ki se ga je udeležilo veliko število atletov in atletinj iz naše dežele, Jugoslavije, Avstrije, Bolgarije in Madžarske. Na sliki: posnetek moškega teka na IDO m M. Cergol (Kras) v državni vrsti RIM — Jutri se bo pričelo na33' znoteniško prvenstvo evropske Uf?c' ki je razdeljeno na eno superdivizU (8 ekip), na 1. divizijo (9 ekip, katerimi je tudi Italija) in na 2. dl" vizijo (8 ekip). Itahja bo svojo pri' tekmo odigrala v Louvrieru P{°w Belgiji, zatem jo čaka Danska, F(*j' ska, Luksemburg, Španija, Francij3’ Norveška in Avstrija. Barve italijanske reprezentance branila tudi Krasova igralka Mari Cergol, ostah pa so Massimo Costa tini, Giovanni Bisi, Silvio Pero Alessandra Busnardo. Giboni superfinale METKOVIČ — V košarkarski mi med državnim prvakom in zmaP valcem v državnem pokalu je -n premagala Bosno s 106:88 (52:451 si tako zagotovila letošnji »ju8° vanski superfinale«. Izreden uspeh rolkarjev Devina in Mladine A. Antonič državni prvak Naslov se obeta tudi Sardočevi pri mladinkah V nedeljo so se rolkarji SK Devin in ŠD Mladina udeležili v Cai tranu (Vicenza) tretje preizkušnje za podelitev naslova državnega prvaka na rolkah, ki je Devinčanom prineslo državni naslov Andreja Antoniča pri cicibanih. Nastopilo je 217 rolkarjev. Proga je bila zahtevna, posebno za starejše kategorije. Devinčani so se udeležili tekmovanja s šestimi rolkarji, ki so tekmovali v kategorijah cicibanov, mlajših začetnikov in mladincev. Najboljše rezultate so Devinčani zabeležil v kategoriji cicibanov, kjer je Andrej Antonič osvojil naslov državnega prvaka. Andrej je zmagal zasluženo, saj je doslej slavil na vseh treh preizkušnjah. V isti kategoriji je tekmoval tudi Rajko Zečevič, ki je zasedel 8. mesto in tako napredoval na skupni lestvici na odlično 4. mesto., V liategoriji mlajših začetnikov je Ervin lori zasedel 17. mesto, Mitji Pernarčiču pa je rolka zadnji kilometer odpovedala, tako da je moral odstopiti, pri mladincih pa sta Aleksander Sosič In Elio lori zasedla 15. in 18. mesto. Izreden uspeh pa sta dosegla tudi predstavnika ŠD M adina iz Križa. Tako je Roberta Sardoč zmagala v kategoriji mladink, kjer je drugouvrščeno tekmovalko pustila za sabo sa celih pet minut, zelo dobro pa je tekmoval tudi Gianni Legiša, ki je v kategoriji članov zasedel zelo dobro 5. mesto. VRSTNI RED Cicibani 1. Antonič Andrej (SK Devin) 8 minut 14”01; 8. Rajko Zečevič (SK Devin) 10'25"0. Mlajši začetniki 1. Ruggero Bona1!! (SK Petinelli) 15’40”02; 17. Ervin lori (SK Devin) 20T7”02; Mitja Pernarčič, odstopil. Mladinci 1. Stefano Stanziai (Gruppo sportivo forestale) 34’25”02; 15. Aleksander Sosič (SK Devin) 40'45”08; 18. Elio lori (SK Devin) 45’20’’06. Mladinke 1. Roberta Sardoč (ŠD Mladina) 19’38”09. Elio lori S svečane proslave ŠD Primorje Svečane proslave 60-letnice delovanja proseškega Primorja so se udeležili številni člani, bivši predsedniki društva in številni gostje, ki so s svojo prisotnostjo počastili ta pomemben jubilej Jadranovi košarkarji tretji na turnirju »Del Negro« Videmsko moštvo Udine Nord (odreklo se je sponsorju Abitare) je o-svojilo prvo mesto na košarkarskem turnirju za »memorial Del Negro«. V velikem finalu so namreč Videmčani Po ogorčenem boju in po enem podaljšku premagali trdoživo ekipo Loasesta Sorvolane, ki je tudi v tem srečanju pokazala zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti. Proti izkušenejšim videmskim košarkarjem Pa to ni bilo dovolj in tako se je moralo škedenjsko moštvo zadovoljiti z drugim mestom. Jadranovi košarkarji, ki so bili na tem turnirju favoriti, so osvojili tretje mesto. Po nepričakovanem spodrsljaju v prvem dnevu proti Lea-sestu so naši košarkarji drugi dan v malem finalu igrali mnogo bolje in tudi visoko premagali tržiško moštvo Italmonfalconeja. Jadranovci so si visoko zmago prislužili že v prvem Polčasu, ko so povsem nadigrali nasprotnika in vodili kar z 29 točkami razlike. V nadaljevanju so naši košarkarji to prednost brez težav tudi ohranili ter tako povsem zasluženo zmagali. Pri jadranovcih gre omeniti dober nastop Guliča, Vremca in Daneua Poleg seveda Marka Bana, ki je bil s 27 točkami tudi najboljši strelec ječanja. S tem izkupičkom pa si je Marko tudi prislužil nagrado za najboljšega strelca turnirja. Bil je namreč za dve točki boljši od mladega Renata Tonuta (Leasest), ki Proti Videmčanom ni bil tako uspešen kot dan prej proti jadranovcem. Turnir »Del Negro« je torej za nami. Na le-tem so nastopila štiri moštva, ki bodo čez dobrih deset dni (29.9.) začela prvenstvene boje v p"l ligi. Po končanem turnirju smo 'meli vtis, da moštva še niso nared za prvenstvene preizkušnje. Priča smo bili sicer trem izenačenim bo l.em (le tekma jadranovcev s Trincate je potekala ob veliki premoči naših), košarkarji (predvsem Ške-denjci) so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti, igra pa le bila na splošno poprečna, včasih pelo brezglava, trda, tako da so 'meli sodniki polne roke dela in tudi sami so pokazali še poprečno formo. Naše ljubitelje košarke seveda za-nmia predvsem nastop jadranovcev, ki so bili na tem turnirju favoriti, zasedli p>a so tretje mesto. V sreča-teu proti Leasestu naši niso zadovoljili in so tudi zasluženo izgubili. roti borbenim in požrtvovalnim ške-denjcem so bili v težavah celo pri Marko Ban najboljši strelec turnirja odbitih žogah, pri čimer bi morali biti glede na visoko postavo (Čuk, Daneu, Ban) pod košema v premoči. Naši so si tudi težko izbojevali u-goden položaj za met na koš, tako da so bili pri metu od daleč po manjkljivi. Pa tudi v obrambi so zagrešili več napak. V drugem dnevu mednarodnega odbojkarskega turnirja na Reki se je združena ekipa Meblo pokazala v mnogo boljši luči, kot v soboto, ko je tudi iz objektivnih razlogov zaigrala precej pod svojimi sposobnostmi. V nedeljo so naše igralke zaigrale mnogo bolj odločno in samozavestno. Madžarski prvoligaš Volan je bil klub temu seveda zopet premočan nasprotnik, čeprav so se mu naše igralke upirale z dobrim napadom, ki pa je naletel na nasprotnikovo nepremagljivo obrambo. Z zmago nad Meblom je Volan že osvojil dvodnevni turnir in je zato v svoji zadnji tekmi z Rijeko močno pripustil, sicer poraza zagotovo ne bi bil doživel. Zadnja tekma je bila med Rijeko in Meblom. Prvič v že bogati zgodovini medsebojnih srečanj so zmago slavile naše igralke. Že v prvem setu je Meblo dokazalo, da bo za reške prvoligaške trši oreh kot kdajkolo prej. Naše so že vodile z 8:3 in 12:10, Povsem drugačna slika pa je bila v nedeljo, ko so jadranovci s sproščeno in odločno igro piovsem nadigrali Tržičane. »Proti Italmonfalconeju nismo imeli težav. Bila je to za nas le gola formalnost. Mislim tudi, da bodo Tržačani zanesljivo zadnji v prvenstvu,« je po nedeljski tekmi dejal Jadranov trener Andrej Žagar. Če p>a dodamo, da so imeli zmagovalci na tem turnirju, videmski košarkarji nemalo težav v soboto, da so premagali Tržičane, potem je tudi »čudno«, da so jadranovci zasluženo izgubili proti škedenjcem, ki so na tej prireditvi osvojili le drugo mesto. Verjetno bo zato tudi najbolje, da za končno oceno naših košarkarjev počakamo kar na prve prvenstvene nastope. . . (B. Lakovič) Branko Lakovič FINALE ZA 3. MESTO Jadran - Italmonfaleone 110:91 (58:29) JADRAN: Čuk 22 (4:6), Žerjal 6 (2:2), Klavdij Starc 7 (1:4), Vremec po ogorčenem boju pa je Rijeka v 40 minutah igre zmagala z 18:16. V ostalih dveh setih je Meblo zaigralo mnogo bolj sveže od nasprotnic in bilo vedno v vodstvu. Po tekmi je trener Mebla izrazil svoje zadovoljstvo, čeprav je pouda ril, da služijo te tekme le za ugotovitev napak, ki jih nameravajo do turnirja Prijateljstva, ki bo prihodnji teden na Reki, odpraviti. Ugodno oceno o igri Mebla je podal tudi trener Rijeke Brožič. Glede naših igralk naj omenimo še, da sta poleg Gadžove uspešno Igrali tudi Kraljeva v prvem in Ma-verjeva v drugem dnevu. Najboljša Igralka turnirja pa je bila Madžarka Hende. IZIDI DRUGEGA DNE Volan - Meblo 3:0 (15:4, 15:9. 15:4); Rijeka - Volan 3:0 (15:9, 15:5, 16:14); ■ Meblo - Rijeka 2:1 (16:18, 15:10, 15:9). KONČNA LESTVICA Volan 6, Rijeka 4, Meblo 2. 11, Gulič 21 (6:6), Ivo Starc, Ban 27 (7:8), Daneu 16 (4:4). ITALMONFALCONE: Banello 15 (3:4), Stoppar!, Soranzo 18 (4:4), neretta 5 (3:5), Oeser 20 (2:3), Gelus-si (0:2), Kersevan, Paletto 21 (1:6), Garofoli 2, Nonino 1 (1:2), Bertutti 10 (2:6). SODNIKA: Bais in Škerlj. OSEBNE NAPAKE: Jadran 30, Italmonfalcone 25. PET OSEBNIH NAPAK: Vremec (28), Žerjal (37), Poletto (38). PROSTI METI: Jadran 24:30, Italmonfalcone 16:30. GLEDALCEV: 300. FINALE ZA 1. MESTO Udine Nord — Leasest 94:87 (45:33, 83:83) UDINE NORD: Romanin 5 (1:2), Nobile 19 (9:14), Berzanti 2 (0:2), Zaggia 14 (4:4), Fabbricatore 12 (2:2) Romanello 12 (4:6), Turello 19 (9:11), Lodolo 3 (1:2), Manzano 8 (0:2), Munini. LEASEST SERVOLANA: Briganti 13 (5:7), Deste 12, Ceppi 11 (1:2), Ja- MEBLO: Vida in Lda Legiša, Cirila Kralj, Neva in Mira Grgič, Aliča Gadžo. Elena Maver, Ksenija Slavec, Rada Zergol, Vesna in Mirjam Klcm-še. (S. A.) Zmagi odbojkaric Palome Branik Odbojkarice Palome Branik iz Maribora so uspešno pričele šestdnevno turnejo po Italiji. V soboto so v Fontanafreddi premagale Pallavolo iz Pordenona s 3:0 (15:4, 15:5, 15:9). Z istim nasprotnikom so se v nedeljo dopoldan srečale še v Gasarsi in tudi slavi’e s 3:0 (15:3, 15:7, 16:14). Zdru žena ekipa Pallavolo iz Pordenona, ki bo nasprotnik našega Mebla v B ligi, je v drugem srečanju pokazala občutno boljšo igro in to predvsem v tretjem nizu katerega so izgubile na razliko. G. F. cuzzo 4 (2:2), Cumbat 4 (2:2), Rossi 4, Tonut 19 (7:9), Sculin 20 (6:8), Pieri, Zulich, Furlan. KONČNA LESTVICA: 1. Udine Nord, 2. Leasest Servolana, 3. Jadran, 4. Italmonfalcone. NAJBOLJŠI IGRALEC TURNIRJA: Banello (Italmonfalcone). NAJBOLJŠI STRELEC: 1. Marko Ban (Jadran) 45 točk, 2. Renato Tonut (Leasest) 43 točk. Minikošarkarji Bora začenjajo z delom Po poletnih pripravah v Črnem vrhu bodo danes, 18. septembra, ob 14. uri začeli trenirati tudi Borovi minikošarkarji. Dokler ne bo stalnega umika bodo trenirali v Borovem športnem centru štirikrat tedensko in sicer v torek, sredo, četrtek in petek. Sestavili bodo dve ekipi, kjer bosta za starejšo skupino (letnik 1973 in 74) odgovorna Peter Volk in Andrej Rudež, za mlajšo (letnik 1975-76) pa Fabio Sancin in Adriano Kovačič. (Adrijan Kovačič) ATLETIKA Uspeh borovke Tiziane Naturai v Ljubljani Pretekli teden je bil v Ljubljani mednarodni atletski miting »Šikijev memorial«, ki ga je organiziral Železničarski atletski klub Ljubljana. Ob tej priliki se je na stadionu v šiški zbralo precej gledalcev, ki so prisostvovali zanimivim in kvalitetnim atletskim bojem. Na tekmovanju so nastopili atleti in atletinje iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Nastopilo je nekaj znanih atletskih imen, med katerimi naj omenimo jugoslovanskega rekorderja v teku na 400 m z ovirami Roka Kopitarja in enega najboljših jugoslovanskih skakalcev v višino A pustolovskega. Čeprav je tekmovanje motil močan veter so bili doseženi nekateri zelo dobri rezultati. Mei nastopajočimi je bila tudi bo-rovka Tiziana Naturai, ki je v skoku v daljino zasedla odlično tretje mesto s skokom 5,19 m. V dosedanjih medsebojnih nastopih vedno boljše Rečanke Meblo prvič premagal Rijeko Goriški odbojkarji in odbojkarice so vadili na Bledu Priprave so popolnoma uspele Pred kratkim se je z Bleda vrnila V^ja skupina goriških odbojkarjev te odbojkaric, ki so v tem prelepem k°tu Slovenije bili na skupnih pripra-vah. Vest, da je bila neka naša sku-teoa na poletnih pripravah seveda ne Predstavlja kdove kakšne novosti, saj 'e ta način poletnega delovanja pri Paših društvih že dolgo let v praksi. u*ejsko priprave pa so bile nekaj po Abnega, skoraj edinstvenega, vsaj Za goriške razmere. Posebnost teh priprav je bila v te"1, da so teden dni skupaj vadili Jtebojkarji raznih goriških društev, za kar ima nedvomno največjo zaslugo Komisija za odbojko pri TO ZSŠDI Za Goriško, ki ji je ob pomoči in razumevanju društev uspelo uresničiti o zanimivo pobudo. Na Bledu so nam-,?c skupno trenirali mladi odbojkarji, te so člani OK Val iz štandreža, gorkega Doma Agorest, Sovodenj in briškega Našega praporja. Še bolj pomembno pa se nam zdi dejstvo, da so na teh pripravah skupaj vadili fantje in dekleta. Vseh udeležencev priprav je bilo okrog 40. Treninge pa so vodili trenerji Jože Ccj, Miran Strgar, Ivan Markič, Boris Jelavič, Marta Vižintin ter Ivan Bajt. Fantje in dekleta so trenirali trikrat dnevno (jutranje ogrevanje in atletske priprave v prelepi okolici Bleda, ter dva treninga na igrišču - prvi dopoldne, drugi pa v poznih popoldanskih urah). Zgodnje popoldanske ure pa so bile namenjene počitku ali izletom v bližnjo okolico Bleda (dolina Vintgarja, Bohinj, itd.). Da je do priprav prišlo prav na Bledu, je to nedvomno zasluga odličnih odnosov, ki jih goriška odbojka goji z Odbojkarskim klubom Bled, ki je pri uresničitvi te zamisli nudil vsestransko pomoč. Teden dni so namreč naši odbojkarji lahko uporabljali blejsko športno halo, atletsko stezo ter kar štiri zunanja igrišča. Naj omenimo tudi, da je tečajnike obiskal predsednik Odbora za telesno kulturo pri SKGZ Aldo Rupel, ki je udeležencem predaval o pomembni vlogi, ki jo zamejska telesna kultura opravlja pri utrjevanju naše narodnostne skupnosti. Blejsko priprave so bile prvi poizkus skupnega dela in skupnega načrtovanja razvoja odbojke na Goriškem. Po mnenju društev je ta preizkušnja, kljub manjšim težavam, popolnoma uspela in bi jo veljalo v naslednjih letih še ponoviti, kajti samo s tesnim sodelovanjem bo naša odbojka dosegla raven, na katero bomo lahko vsi ponosni. Vili Prinčič obvestila Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 20. t.m., ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20. ŠD Polet sklicuje danes, 18. septembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah prvi trening za ekipo kadetov. Trening bo tudi v primeru slabega vremena. Baletni odsek ŠD Mladina Križ obvešča, da je v teku vpisovanje oz. potrditev vpisa v novo baletno sezono 1984/85 jutri, 19., in petek, 21. t.m., od 15.00 do 17.30 v prostorih bivšega ortoškeega vrtca osnovne šole »A. Sirk« v Križu. Odsek minibasket Bor obvešča, da so odprta vpisovanja za igralce letnikov 1973-74-75-76 in 77. Prijave sprejemamo direktno na treningih, danes od 14. do 15., jutri od 15. do 16.30, v četrtek od 17. do 18., v petek od 14.30 do 17. ure, ali pa v tajništvu društva od 15. do 18. ure. ŠD Dom Gorica obvešča, da se danes, 17. t.m., v telovadnici Kulturega doma v Gorici pričenja redna vadba v naslednjih športnih panogah; 1. splošna telesna vzgoja za otroke iz vrtca in osnovne šole: vsak ponedeljek in četrtek, od 15. do 16. ure; 2. orodna telovadba za fante: ob sredah od 16. do 17.30 in ob petkih od 16. do 17. ure; 3. športna ritmična gimnastika za dekleta : ob torkih in petkih od 15.30 do 17.30; 4. namizni tenis za dekleta in fante: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure; 5. mi ni odbojka za dekleta: ob torkih od 16.30 do 18. ure in ob četrtkih od 16. do 17.30. Vpisovanje ob urah treninga v posameznih športnih panogah. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 19. t.m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja komisije za odbojko. No roč n ino Mesečno 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 20 00 din. naročnino za zaseb mke mesečno 180 00. letno 1800 00 din. za orga nizaciie in podietio mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poštni tekoči ročun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Ljubliana Kardeljeva 8/II nad. - telefon 223023 Ogloei Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'' IVA 18 Osmrtnice, zahvale in sozalio po formolu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI 18. septembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. |040| 794672 (4 linije) - T1x 460270 GORICA Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samse Izdaja in tiska I m Trst ften menek» rveze Časopisnih zatožrakov FIEG Sklep zasedanja komisije za prevoz in promet v Benetkah Delovna skupnost Alpe Jadran želi okrepiti lokalni letalski promet TRST — Na zasedanju komisije za prevoze in promet, ene izmed delovnih komisij skupnosti Alpe Jadran, ki je bilo prejšnje dni v Benetkah, so se izrekli za okrepitev turističnih in poslovnih krajevnih letalskih prog na območju dežel, regij in republik vzhodno alpskega loka. Na posvetu, ki se ga je udeleževalo vseh deset članic, so po pisanju tiskovnega urada Dežele Furlanije - Julijske krajine poudarili trdno voljo, da napravijo odločnejši korak v smeri uvajanja letalskega prometa na tako imenovanem tretjem nivoju, o katerem so dtolej predvsem samo govorili. Udeleženci sestanka so poudarili, da je bilo to osrednje vprašanje od samega nastanka delovne skupnosti Alpe Jadran, vendar ga niso mogli udejstviti zaradi političnih nesoglasij, prav-no-organizacijskih različnosti in nasprotujočih si interesov vsedržavnih letalskih družb. Spoznali so nadalje, da bo samo takrat mogoče vzpostaviti tesnejše krajevne povezave v zračnem prometu, če jih bodo podprle osrednje vlade. Pomemben korak dalje je nadalje predstavljala navzočnost predstavnikov deželnih in republiških letalskih podjetij, kot so italijanska Ali-giulia, slovenska Inex Adria, avstrijska Tirolean, nemška DLT in švicarska Crossair. Med važnejšimi v Benetkah sprejetimi sklepi naj omenimo predlog, da se pogovorov udeležujejo tudi osrednje letalske družbe, ki so sopodpisnice mednarodnih, sedaj že zastarelih pogodb, da te družbe spoznajo korist, ki bi jih tudi njim prinesel lokalni letalski promet in da se preučijo omejitve, ki jih v lokainipromet vnaša EGS. Pred- vsem pa je potrebno sestaviti minimalni program skupnih hotenj in zanj poiskati podporo osrednjih političnih teles. Meseca oktobra bodo na drugem zasedanju komisije 18. oktobra v Muenchnu preverili doslej opravljeno delo. Ob tisti priložnosti bodo letališča v Vzhodnih Alpah (Benetke, Ronke, Portorož in Reka), ponudila svoje usluge srednjeevropskih interesentom. Gre za predstavitev njihovih značilnosti ostalim članicam kakor tudi območju osrednjih Alp, kjer deluje skupnost Arge Alp, ki bodo prav tako navzoča v Muenchnu. Ob tej priložnosti so na seji komisije predlagali pospešitev carinskih formalnosti na nekate rih mejnih prehodih in prenos tovornega blaga, če je namenjeno1 prek Alp s ceste na železnico. Od včeraj manevri NATO v Italiji BENETKE — S kratkim govorom je general Giorgio Donati pozdravil prihod portugalskega vojaškega kontingenta na beneško letališče Tessera. Portugalski kontingent sodeluje na vojaških vajah pakta NATO, ki so se začele včeraj in sestavlja prvo mešano neodvisno brigado NATO. Glavni cilj vaj imenovanih »Display determi-nation« je dokazati sposobnost in voljo držav članic NATO, da ojačijo in branijo severovzhodno italijansko mejo. Na italijanskem ozemlju se bodo vaje zaključile v sredo, 26. septembra, s prisotnostjo novega generalnega tajnika NATO pakta lorda Car-ringtona Vaje »Display determination« sodijo v sklop vojaških manevrov imenovanih »Autumn forge«, na katerih sodeluje 300 tisoč mož, 300 ladij ig 2.500 letal iz vseh držav Atlantskega zavezništva. Avstralskega premiera označili za sleparja SYDNEY — Tik pred volitvami in po objavi pravkar zaključene Gallupove raziskave o avstralskem javnem mnenju, ki priča o izredni popularnosti sedanje laburistične vlade, je leader avstralske liberalne opozicije Andrew Peacock v parlamentu ostro napadel premiera Boba Hawkeja, češ da je »slepar, kršitelj zakonov in da je tesno povezan in pogojen od zločinskih organizacij«. Svoje obtožbe pa bo Peacock podkrepil z dokazi, kot je obljubil, čez dva tedna ob obnovi delovanja parlamenta. V liberalnih krogih me nijo, da se obsodbe Peacocka, od katerega se je že marsikak liberalec oddaljil, nanašajo na »zgodovinske zveze« desnega krila laburistov Novega Južnega Walesa s še neznanem (preiskovalci ga imenujejo Goanna po zna nem avstralskem plazilcu) voditeljem zločinske organizacije, ki drži v rokah niti trgovine z mamili in pornografskimi filmi. Politični opazovalci pa tolmačijo oster napad voditelja liberalcev kot zadnjo potezo za ohranitev vodstva stranke, ki ga bo po volitvah, na katerih se bodo laburisti, ki imajo že zdaj večino predvidoma še bolj okrepili, prevzel sedanji Peacockov namestnik John Howard. □ BRUSELJ — Belgijska zveza pekov izjavlja, da so iznašli novo shujševalno kuro. Dieta je sledeča: vsak drugi dan je treba jesti samo kruh iz neoluščeno pšenice in piti vodo ali čaj. V ostalih dneh pa je dovoljeno vse ne gSede i \ količino. Ta kruh, ki ne sme vsebovati masla, je hrana, ki da občutek silicei i in stane malo. Poizkusi »diete s kruhom« so pokazali, dia se lahko v e ) K I mesecu shujša celo 8 kilogramov. Po naporni nedelji v Winnipegu Včerajšnji papežev počitek tudi diplomatskega značaja WINNIPEG — Po intenzivnem nedeljskem programu, ki ga je vodil od Toronta v Winnipeg in nato še v Alberto, si je papež Janez Pavel II. včeraj privoščil dan počitka. Zadnje dneve je res kazal znake telesne utru jenosti, vendar je prosti ponedeljek, ki ga je preživel daleč od radovednih oči, pomenil hkrati diplomatski premor med njegovim obiskom v Kanadi. Včeraj sta si namreč uradno izmenjala posle dosedanji liberalni premier John Turner in novi ministrski predsednik Brian Mubroney, voditelj konservativcev. Odnosi cerkvenega poglavarja s kanadskimi civilnimi oblastmi so sicer brezhibni : v nedeljo ga je ob prihodu v Quebec pričakal dosedanji premier, medtem ko se bo pred koncem svojega obiska skoraj zagotovo srečal z novim kanadskim voditeljem. Velikemu obredu pa je preteklo sredo v Montrealu prisostvoval tudi bivši premier Trudeau s svojimi tremi otroki. Vsi trije državniki so katoličani, Trudeau pa je v Kanadi še vedno zelo priljubljen. Nedeljski papežev program je bil gotovo najbolj intenziven odkar se mudi v Kanadi. Po 1500 kilometrih le- tenja iz Toronta je ob 9. uri pristal v Winnipegu, prestolnici pokrajine Manitoba. Najprej se je srečal s tam živečimi katoliškimi Ukrajinci in vodil slovanski obred v njihovi katedrali. Nato se je preselil v drugo katedralo za latinske obrede, kjer je njegov nedeljski »Angelus« prenašal vatikanski radio v povezavi z vsem svetom. Naslednji obred je imel na prostem pred 200 tisočglavo množico v pokrajinskem parku na »Ptičjem griču«, 36 kilometrov severno od Winnipega. Obred, med katerim je molil za »civilne potrebe Kanade«, je vseboval tudi papežev pozdrav nekatoliškim verskim voditeljem, odmeval pa je v najrazličnejših jezikih, od ukrajinskega do nemškega in od francoskega do kitajskega, v dokaz navzočnosti tolikih različnih narodnosti na kanadskih tleh. Proti večeru je Janez Pavel II. zaključil svoj obisk v Winnipegu in odpotoval v Edmonton v Alberti, eni najbogatejših kanadskih pokrajin, kjer je sprejel protestantske in ortodokstne verske voditelje. Nedeljski program je zaključil v samostanu »Sivih sester« v predmestju Edmontona, kjer je prenočil. Klic divjine Letos dvakrat šolske volitve RIM — Ministrstvo za šolstvo sporoča, da bodo volitve za obnovo šolskih organov v šolskem letu 1984/85 dvakrat. Do konca oktobra bo treba izvoliti razredne in medrazredne svale, 16. in 17. ducembra pa okrožne, didaktične in zavodske svete. Šolski organi, katere sesitavljajo ravnatelj, učno osebje in starši, število katerih je sorazmerno številu učencev, imajo samo posvetovalne funkcije, zavodski sveti pa lahko vsekakor na predlog izvršnega odbora določajo, kako upravljati sredstva nakazana od ministrstva za šolstvo. Sovjeti bodo kmalu izpustili peterico ameriških mornarjev MOSKVA — Glasnik ameriškega veleposlaništva v Moskvi je izjavil, da se pot ameriških mornarjev, ki so jih aajcili Sovjeti v Beringovem prelivu, nahaja v kraju Provedija na polotoku Čukotki. Drugih podrobnosti o incidentu ni hotel navesti. Peterica Američanov je bila na motorni ladji »Frieda K.«, ki prevaža živež v oddaljene kraje na severu Aljaske. Sovjeti so jih zajeli prejšnji teden v Beringovem prelivu, kjer loči Aljasko od polotoka Čukntke le borih 90 kilometrov morja, zato ni izključeno, da so ameriški mornarji zašli v sovjetske teritorialne vode. Neki sovjetski funkcionar je za ameriško televizijsko mrežo izjavil, da bodo pet zajetih mornarjev kmalu izpustili na svobodo. Svetovalec KPSZ Stanislav Menšikov pa je v nekem televizijskem intervjuju v Moskvi dejal, da ameriški mornarji in njihova ladja ne predstavljajo nobene nevarnosti za Sovjetsko zvezo. Dodal je tudi, da mu niso znani razlogi, zakaj niso sovjetske oblasti dovolile ameriškim diplomatom, da se sestanejo z zajetimi mornarji. Med drugim je podčrtal, da bo incident dokaj hitro rešen. Dragocena kitajska skodelica PEKING — Kitajski dnevnik v angleškem jeziku China Daily je objavil vest, da so na Kitajskem našli porcelanasto skodelico neprecenljive vrednosti iz časa dinastije Ming. Skodelico je pred kratkim kupil neki starinar, ki je izjavil, da mu jo je prodala neka starka, ki jo je prej uporabljala za pičo za kokoši. Skodelica plave barve je bila spečena v znameniti peči Jingdezhen v času cesarja Ming Xuande (1426-1435) in je trenutno edini primerek take vrste na Kitajskem. Priletna gospa, za katero ni znano, kako je prišla do starinarja je izjavila, da je skodelica zelo trpežna, saj ji je neštetokrat padla na tla, ne da bi se razbila. U LONDON — Po mnenju profesorja Williamsona iz St. Mary-s hospital medicai school (Paddington), bo vsak poskus uporabe genetskega inženirstva, da bi »olepšali svet« propadel. Razen moralnih predsodkov, je tudi precej znanstvenih razlogov za taka predvidevanja. Profesor Williams trdi tudi, da ima vsak posameznik svoje genetsko ravnotežje. Zato, če bi skušali to ravnotežje zrušiti, bi prav gotovo dobili več kot 2 metra visoke ljudi, ki bi imeli zaradi raznih kostnih pomanjkljivosti ortopedske probleme. Po njegovem mnenju, bi morali uporabljati genetiko za ugotavljanje oseb, ki so podvržene srčnim, sladkornim in duševnim boleznim.