—
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 11. 30 kr.
f
Peca i
XII
Ljubljani
sredo
Janu arija 1855
List
f
Župan.
Učitelj.
Župan.
Koleda za novo leto

V	_
(Pri Županu v Zlati vasi.)
V	y
Ze novo leto povraća se spet, Ž njim dobrega vec si obeta vès svet Kaj pac , domovina preljuba ti Bo tebi přineslo lepih reci°
y
2
Je Pa
osoda
trud svoje stori še vmes
Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel „Glej ! Stvarnica vse ti ponudi 5 Le jemať od nje ne zamudi!"
S predragim s 1 o v n i k o m vred , se mi zdi Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasi; Spodbuja rojake s staro mocjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo.
Poglejtei kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé ?
7
Pevec (pripoje):

Se novega leta Vsak veseli
Si
y
y
Vesel naj živí !u
Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil jo
On voši nam ravno z Vodnikovo
>
ir
Župan
Vém pevec, vse niso iz gosel vam Zapojte za Vodnikom ktero nam se.
>
*	A
Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj
Kar ni domovina imela kdaj ; Čas sili ljudi naprej povsod,
Kar samo ne gré, se pospesi od drugod; Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni cas.
In sreća za umno mladost je zdaj to. Da sole povsod so odperte za njo$ In kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel:
„Latinske, Helenske, Tevtonske se ucim Za Vile slovenske
y
V
Živim in gorim
u
y
Pevec. Zacetek prelep ne zastajaj nikar
In marni trud ne upadaj nikdar ! 0 ! budi slovenski rod zmiraj vec Beseda, ki pel jo je pesnik goreć :
«Slovenec! tvoia zemlia ie zd
Za prid
i
nj e
S
naj p
V •
Polje, vinograd Gora, morjé,
Ruda, kup „
Tebe redéu.
„Za uk si prebrisane glave Pa moćne in terdne postavěj
Iše te sreća,
Um ti je dan Našel jo bos, ak
j
Nisi zaspan
i«
Znojemski
Pevec (sopetpoje): „Mi brazd'jo konjici V I , .	Za hajdo pšenico,
Župan
Učitelj
Netrudni deklici Pa bel'jo tančico".
55
>
Imam oblačilo Domaè'ga padvana Ženica pa krilo lz prav'ga mezljan;
Za vsako povelje 'Mam zidano voljo, Za brambo dežele, AI hoditi v solo".
V)
Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel
y
Je trudil se mamo, bil
ga
vesel
y
budil
Pa vendar ga dalje pesnik
Novícah" spoznavati ga je učil:
V
D
„Alj pameti imaj o
Po svetu kaj veé? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka pec'"?
Veliko še vec je to vredno za nas, Ker dosti spremenil od pred se je čas Naprej! ta glas po vsih krajih gré Nazaj! pri nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se kmetuje drugac, In z boljšim padvan namestuje domač Ce stara tančica je ob ceno přišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se ta!
7
y
y
Veliko
Y
ze
tudi drugac
od přej
?
Očitno to boljše priéuje odslej
Naš konjiček već Lahko bil bi tud
v
ne praví iez tak
y
Pa tepej o me po glavi, Laéen moram stati v mlak
So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo
mi bolje Ž
Mnogo ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne mo rejo hvale novih časov. Naj je hvala še tako pra vična, bojo vendar globoko zdihniii in rekli, da zdaj je že vse drugac na svetu, in da že ni mogoće vec živeti,— da nekdaj so bili dobri časi, so bile dobre leta?
se je lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj pa je
vse slabo. Ter ne le mesćani, ampak tudi kmetjetako govoré in pravijo, da od nekdanjih casov se je vse v huje spreobemilo in da se cio zemlja je začela pešatu
Ko ćlovek take govorice slisi, bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za ljubi kruh nič terpeti, ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat večdorašalo mem zdaj ; da žito je imelo po dve in tri pedi dolge klase, in da vsaka krava je v letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da našespred nike so srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas
že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in po stenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med Ijudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in nji
.j«.....*, ..j... -«.v...-«»,	.......J ~ i—v . :•> ,
hova zadovoljnost z majhninii, in z domacimi recmi. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domaćih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku , kakor je zdaj.
Pa pustimo to! Saj nas namen ni hvale pope vati sed a nji m zares težavnim časom in pa legrajati
nekdanje. Naš namen je le ozreti se v přetekle
case in pogledati: kako so takrat gospodarili (kme
tovali)
9
da vidimo razloćke med sedaj in nekdaj.
- *	« ■	v f l
Sadj
Naši
predniki so imeli malo zlo bor
nega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima oči, koliko
â ft a	• Va 1	• %	a	_	-	_____7
Da smo pa mi v kmetijstvu v mnozih rečeh svo- tudi naj žlahnejsega je pri nas zdaj. Razstava v
jim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti
5
kdor bo z
bij
v letu 1847 je pokazala 22i plemen večidel
Ko
námi današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu	zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk
primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o	liko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega
prestopu iz starega v novo leto in vsak dober in umen	sadja je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem in na
člověk pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj	Koroškem pa še več kakor pri nas na Krajnskem,
ozrè v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita.	je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vrednaj
Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje žlahniši sad bila napredovanje. So bile stiske in skušnje
Po
si misli, tudi
pravici rečemo, da sadj
naj
je
e novo pri nas, in se
od leta do leta bolj množi,
se tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne kraje
WV, m-VV	Ili	omu UUiiUUU, KT^V.»	----------^vr VT iitltXiUl» VVOIUI1 MHttlU UMIIU
^renko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, dobro prodajalo in lep dobiček donašalo
i	i	i •	li*	• _ _ ___^ _« 1	! «	/• m i • v	i	i i • v i	. v •
da ne borno mogli prestati; pa Bog je pomagat,	iuui ©c uiu»c
ki je vláni pomagal, bo še letos, inzaupljivo in predovanje v kmetijstv
1 '	V •	• «*•%*	II«	1 • V	V
9
in
Tudi se dru
tišti
9
serčno koračimo v prihodnje čase
v novo leto.
Ce tedaj pretečene čase pažljivo pregledamo in
mem nekdaj
1 I V •	V t	1
okoljsine spričujejo naše na
vasi so v lepšem stanu , hiše večidel zidane in čedne, obteka je
zališi, živež čedalje boljši tako,
da
presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na že ne marajo za jedi, za ktere so
zdaj tudi revni
ekdaj
se clo v
naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas čaka dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se
še veliko delà. Ker pa še dovolj manjka do popolno- je poznala k
Ckofè)
ekdaj: kdo
je
mosti, se je treba s serčnostjo loti ti in ne obupati, današnji? Ali ni vse to spričevanja dosti, da
pozna dan
JLBJV/OI/I 2 »^vy jt/ II V/Ma ot/i v/uuoij v	i"	v v ^ vwiiwwtijt •	«1 » iv ivu v »Uja Ul/311 « lia JC Zj Vi ClJ
gotovo naš trud ne bo zastonj. Ta pregled pa velja naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj?
«	m	m,	" 4ft	1	ft i	^	y- v ir-	am	«M
,aJ
samo za nase slovenske dežele
in
i. Polje. Ne
U	^ 111	J/V^IU 1
veliko novega polja
poglavitne reci.
(Konec sledí.)
zdaj
9
kjer ga pred ni bilo, veliko mocvirja posusenega, ve liko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih
ampak tudi v več* krajih se je začet svet bolj umno kod je k nam prišla ?) Ob času perzijanskega kralja
m ě w	« m	m	m	-m	V	• v •	I	J l M a * A 1 rv n ^vi rv	^v rx	ml ^ , i . - ^ / m / ■ _ J _ _ m ___ Ml _	I _
9 9
Gospodarske drobtinčice
(.Metelka ali nemška detelja QLuzeme~)
od
obdelovati memo popřej; ter ne le večgrajsin,	----j- ------ .....- ------j- -v-««/
tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Panemo- preneseno bilo. Tako piše stari rimški pisatelj v svo
. .... , J ... J	. . v & , . . ._„	xj « viriiF a a	•___* _ i -1_ „ »
ampak
Oarija je seme njeno iz Medije (Medna^) naGersko
remo tajiti, da veliko jih je tudi se, n. starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo
pri svojem
jih bukvah H. n. XVIII.
in
jutro vi h dežel
9
16.
Je tedaj meteljka liči
Perzije namrec v Azii. Rimci
9
dltllCUl KUjMlU ici UU V lit l II 1 V SVUJU »KUUU UaiUjdJU, lu	J---~ *---*	««»" ^v/ »	m«uuu
kar pri družili očitno boljšega vidijo, posnemati no-	k\ so jo po njeni domovini medničanko (herbame
čejo. Prepričali smo se,' da samo lenim zemlja peša,	dica) imenovali, so jo za živinsko klajo moćno čislafi,
pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem pravgnojé,	zato jo ze tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.)
in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmi—	ua	uuuiu acusuc . ± u ivimcm s«
raj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih je kmali zaplodila pojuzni Galii(;sedanjemFrancoz
hvali
da je
izverstno dobro zelišče". Po Rimcih se
írua íepo onaaruje. ťriaeia se znaj na Slovenskem	kem), nj^i ^ ^ ^««j »«j m » iuuku maiiji-
ne le veliko več'žita od poprejsnih časov, ampak tudi	vostjo pridelujejo, da se dandanašnji se naj bolja sorta
še družili sadežev, kterih naši spredniki niso imeli:	metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se jeraz
veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne	sirila v S va jeo, kjer so se je v kantonu Lucern
detelje in druge klaje, pese itd., kterih reći naši spred niki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Ko liko to zdá! koliko veljá!
2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še zlo
kjer je se sedaj naj već in s toliko marlji
s kem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celo od
stega kraja je ime „Luzerne^ dobila,
kmali pa so jo
tudi se po druzih dezelah se jati začeli in tudi po Ne m škem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti
veliko več y0(*0 napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelu
jejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila.
zanemarjene, vendar je v deželi zdaj merve memo nekdaj; so tedaj gotovo ne le pomnožene,
ampak tudi že bolj oskerbovàne. K temu je pomoglo Zato je tudi v nase kraje nismo dobili iz Laškega*
ampak iz Nemškega, inodtod izvira pri nas njeno
tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih po kterih se je mnogo blago v druge dežele prepelo valo. in se je klaja lahko in dobro prodajala, kar ne
kdaj ni bilo.
ime „nemška detelja44. Na Notrajnskem smo per vi krat slišali ime „metelka" (metlica?), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo
3. Živina. Konji so se v dezelah po cesarskem dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že
O	r	•	•-»	v	1 _ i _	a	*	v •	1 •
zrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Go veja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas
"	*	bolj
precej pa je bomo cez leta gotovo še več imeli.
Za poduk in kratek čas

zlo
majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka
9
velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhneži vine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar
ne moremo reci, da smo v tem kaj na
Kako neka sleparica pošteno druèino v strašno
nesrećo pripravi.
Resnična prigodba našega casa.
9
cbele tiče predvali in da smo na boljšem.
V
4. Vinogradi. Ne
Nedavno je v Svajci pred porotna sodbo stala gerda
kteri se je že na obrazu brala,
baba, blizo 60 let stara,
in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem
veliko novih Vinogradov da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za co
pernico na ^rermadi sožjrali.
Zraven nje pa je stala pred
zasajenih, kterih nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje sodbo stara mati s tremi hcerami — poštena kmetica, plaha
in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so
z vinom, kar so ceste
« «	j «»» »v vvotvj u« oc vinu 1 u/iu jji uurtjrt, oc ni uujcua, it ci 111 vcuiia; naj uu ivuiicu Huuue. aanwi a
je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se se vei pričujoči grozili na uno cigánko, tako je vsak milo
Mliv/ J UUJJ7UU IUUI 1 U * 1
da se vino lože prodaja
9
se
5
• V
zdaj ze pri nas dobé vina, od kterih bi tišti, kteri so val to ženo io hčere njene
prejsne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati
Kaj pa je
bil obseg današnje
da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še vrelo mnogo ljadi? Popisali jo
3e \
večega zboljšanja vina spoznali.
pravde, h kteri je pri
je sednija
bomo ? kakor je
razodela.
Čujte!
V neki vasi kantona Zurich je živela vdova Bolika s svojinu tremi hčerami tiho in pohlevno. Ceravno si de-lavna družinica 8 tkanjem svile (žide) ni bogastva přitkala je vendar pošteno izhajala.
zato
i
ker nimate pravega npanja, terpi to tako dolgo
cc,
jim je rekla, in one so potem se bolj verjele
9
D
Pred
3 leti, ko je vec
celi leti jih je za nos vodila
gospo
Vse, kar so si
darjev tište vasi
reve pnsluzile, je pograbila suha starka. Vsaki mlaj so
kariralo svoje premozenje, je tudi ji nosile jaje, žganja in dnarja za devet namenov
vdova Bolika hotla to stonti
>
ker je mislila, da ćlovek
• V
mirmse spi, uo ima laoiumu ovuju zjo, vai u v oitvf iicoivvg, * unoiuuna m uhu uuHu, tm zaceie proaajati, Kar so imele, ktero ga ogenj nenadoma pripraviti zamore» Al neka pe- da je nazadnje celo postelja na versto prišla. Ko ni bilo
___	v	. «	*	* •	•	m	•	m	• ■	M	• v	V	«	-
če ima lastnino svojo zavarovano nesreće
v
?
zbegane po groznih burkah so zmiraj manj delale,
zasluzka ni bilo dosti, so začele
prodajati, kar
Vset
in ko
so imele
klenska duša ji to odsvetuj
1Q
ne storí, ker bi se
tegnilo
jo pogovarja, najnikartega nic vec prodati, so na pósodo jemale
priment
d
hiša p
i
gon, ona n kaj ž < dobil
i n b
Ijudjé potem lahk
d
?
d
biti mogle; na zadnje so reve stradale,
da
w
J
m
J
koli so kaj d jagode, ki
so
1
9
ki j
£
d
b
mesto malovred
v gojzdu nabirale, in pa otrobi so jim edina hrana Misli naj si vsak zdej k tem nadlogam še njih po-
__	• • m	«	V	«	.	*
bili
pogorela, dobro povracilo v dnarji bito serce, njih zmesane možgani
in strah
Res je, da je dosta tacih ljudi, ki dobrotljivo napravo pomanjkanja
bo obsla viditi pošteno di
V •
groza ga
v takem brezdnu zmot in
nj a spodkopujejo na vsako
vizo
>
žalibog
da se tudi takih lahkovernih ne manjka, kl jim verjamejo. abotne ženske nosile za
Peklenska babura pa si je jajca cverla, ki so ji jih
Tadi nasa družinica , od ktere je tukaj govorjenje verjela
?
je to
z
?
in se tako zapletla v vso to nesrećo, ktero bomo osleplj
zarotbo hudega duha; se jepijanila anjem in zapravljala dnar, ki so ji ga mogle nositi
svědili v tem popisu
g la
zenske. Zakleti se je mati s hcerami vřed mo
Blizo te vaší je stanovala neka babura , která, je med
?
da proti nobeni živi duši ne bojo ne besedice zinile
neumnim ljudstvom za prerokinjo slovela. Nasa vdova jo gublj
od vsega tega, ker sicer bodo vse skupej na vekomaj po
Se dalj
bila tedaj gotovo ta sleparija terpela
>
gré za svèt prasat: al naj bi asekurirala svoje premozenje će bi ne bili sosedje zapazili, kaj se s to sicer tako po ali ne? Prekanjena sleparica ji reče: nikar! in jo poterdi steno družino godi. Siloma so jo primorali, da je mogla o nevarnosti, v ktero se pri svojih sosedihpoda, će se ase-kurira. „Ce že mislite kaj za to plaćati, da pred škodo
odkriti vse, in hudodelka je bila pred sodbo poklicana
Dolge pravde ni treba bilo
"" ",,u'"v	ť----? ---* I"«« KJtrnw««	^ " ^	Ul 11CU» UUU , 1YGI IV
ognja obvarujete premoženje, Vam vém boljši svèt, da za- Obsojena je bila babura poverh zapora
i	v . •	i	i i	F U1	1	•	« • /• i	^ i ' • . i	i
ker kmali je bilo vse ocitno
morete pomnožiti se premozenje in obogateti
Lahko
kar je
povracilo vsega
9
ve za
klad £sac)
?
ki
aroje
verna ženica se dá preveriti, in baba ji na uho šeptá, da
revna duša, ki ne bo pred izveličana, dokler kdo tega zaklada ne reši. Zaklad ta pa je tako težak, da žuga pod predreti, na kterem leži
goljufala. Pa kaj I ker sleparica ničesa nima
?
s
cim bi goljufijo povernila
Premišljevanje o ti žalostni prigodbi prepušamo brav
cem samim
9
Iz tega, kar se je pri sodbi iz zapisnikov na znanje dalo, je bilo ocitno, da so se vdovine hćere le težko tega
Slovanski popotnik

uveriti dale, da je ravno njim
Bog
to srećo nameni
to je bilo si epa i
Triimpi je njeno ime
po volji. Prepričala se je nami sa dekleta pobožnega
duha
!. AI prav
mnozih pomenkih, da
in toliko bolj jim je jela zdej
& Tretji zvezek fformenlehre)
elikega Mi kl
V «
po
S
delà
5?
vergleichende grammatik der slavischen
na serce govoriti, da je njih kersanska dolznost, rešiti nesrečno dušo
(iebenden) sprachen" že se tiska in pride na dan pred
formenlehre" ni „formenlehre
drugim £wortbildungj
Ta
a
prekanj
pogube. Vedila je sleparica jim vse tako razkladati, da jih je, kakor pajk muho popol-
[>zo in strahom
?
ltslavischen Sprache, ktere 2. natis je zena svet kakor je bilo nedavno v „Novícah" oznanjeno.
noma zapredla v mrežo svojih zvijač. Z grozo
so se ji udale.
Pervo, kar je sleparica od premotenih žensk terjala je bilo, da so mogle prinesti 70 fl. v zastavo, da se ho-

9
der
^enî ' m.
Izdatelj „koledarčka" je unidan od presvitlega la-vantinskega gg. kneza in škofa Slom šek a přejel obraz slavnega slovanskega pisatelja J. Japel-na (>oj. 1742, umerl 1807). Ta dragoceni dar iz rok občeljubljenega
čejo všemu pod
v •
9
kar bo za prilastenje zaklada in re
gosp. kneza bo
če Bog dá
kinčal „koledarcek" pri
šenje revne duse potreba; to zastavo bo hranil
tako se
je lagala babuša
neki kapuc
v Nâfelsu, ki bo za
čaranje (zacopranjc) zaklada řešil in zarotil hudega duha
ki revno duso v svoji oblasti ima.
Ko so ji abotne dekleta dale 70 rica svoje burke uganjati bii 3 žljice
9
hodnje leto, za ktero ste zdaj že obé podobi pripravljene. Da bi pač zamogli sostaviti obraze in življenjopise vsih mož, ki so bili in so „veselje in slava" našega naroda.

Na povelje samega cara rusovskega se pripravlja
9
9
Pred pa se so ji
ogl
prine
s ktero se ima
praznovati petdesetletna delavnost slavnega ruskega
je začela šlepa- sedaj na Rusovskem narodska slovesnost
pars ti spod praga svojega stanovanja. Ona pisatelja in ze
več
let vrednika časopisa „Sjevernaja Pčela"
sama je pritirala 9
rj
sv. Benedikt
hl eb
Nik. Jovanoviča Greč-a. Car rusovski, spoznaje
k
gnaneg
kruh
in
b nišk
(coperniške) b
Parst, zegnane vinarje in zegnani kruh je položila
na mesto zaklada; iz bukev pa so
vsel ej
b mlaj i skoz 9 nocí, zraven tega pa
mogle mati in
'v
se
hčeri
zapo
gosp.
velike zasluge omenjenega pisatelja za ruaovsko književnost je sam izvolil odbor, ki naj prejema dobrovoljne doneske iz kterih se ima omisliti kak posebno lep dar in pokloniti
mnogozasluženemu pisatelju v narodski spornin. „
9 9
redoma 93 Očenašev moliti. Ce je ob teh molitvah v hiši
ven
a
temu naznanilu pristavlja lep opomin
9
Ne
da tudi mi Slo
kaj zaskřípalo ali zaropotalo. so reve že mislile, da hu- vani v Austrii bomo skoraj imeli priloznost, da praznojemo dobni duh jih straši. Enkrat so mogle dekleta 7 čmerljev ^Oletni književni jubileum slavnega našega Nestora slo vjeti * hudôba
* 1	—^ w	y	f
babuša jim je namreč rekla, da pred zakladom stoji vanskeknjiževnosti Pavla Safarika v Pragi.
ki
nevosljiva, da bi kdo zaklada ne vzél
j «'j ucvuBijiva, ua m i
herbtom proti kapucinarju obernj
je s
vV
9
da sveti mož ne more
zraven; ti cmerlji pa bojo hudobo v-herbet pikali, da se bo oberniti mogla in tako svojo moč zgubila
zemlji
Nov dokaz , kako nevedni so nekteri casnikarji v
/	W - ^	V	A «
in narodoznanstvu, je dal nedavno
angleški
časnik
„Advertiser",
ki
9
dan, so zacele osleparjene ženske upanje zgubivati, da bi bil in potem ž njimi vred Angleže davila". Nemc zaklad njim namenjen. Ce so se one bolj bale, da ne bo enega národa! 0 ethnografija angležka.M
Ko je to več meseov terpelo, zaklada pa le ni bilo
osleparj
zenske upanje zgubivati, da bi bil
pretresovaje nabiro nemskih vojakov za an-gležko arm&do je svojo modrost takole razodel : „n e m š k a četa bo pri pervi priložnosti potegnila k „sorodnim" Rusom
in potem ž njimi vred Angleže davila". Němci in Rusi m
nič
>
huj
stane psića
se je Triimpla priduševala ín rotila, da naj po
, ce ni vse res.
kar jim je razodela. „In
Novičar iz mnogih kraje v

2. dan t. m. je s ces. patentom od 11. julia 1.1. okli cana nova borsna posta va (Bôrseordnuug) veljavo za dobila. Za nas sicer, ki ne hodiino v dunajsko dnarno ba
rantisce
5
kjer
y
se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs" na rej a, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le
enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na burso, 80 po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 đ. letnega plaèila, da smejo na burso
hoditi; kdor plača 50 Ů. na leto, ima ondi svoje doloceno město; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij doloceno ; o tem času ne amć noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati;
potem se 3krat pozvoni; kdor ostane
v
se
15 minut po
tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold, globe* Znano je, da je rusovska vlada prepovedala, da ne smć
• v
nic
pšenice
1 V f
rezi
ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Gal i ci jo, in „Austria" je ravno kar ter-
j
di!a
>
da ta prepoved, ki je 25. nov. moc zadobila
sega tudi moko
9
mak
>
koruzo in vsaktero žito
5
ob
, ceravno je
že pred to prepovedjo kupljeno pa ne se izpeljano bilo.
Zdej pa smo v
časniku „Presse"
od 30. dec. telegrafno
naznanilo iz K i seneva od 27• dec. brali, da rusovsk
carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnjo naku-
pljeno bilo.
Dr. Sandorfy, ces. zdr^vnik sopronskega
komitata na Ogerskem vć po zagotovilu časnika „Z. f.
JV.
u. H." za gotovo zdravilo zoper pasjo ste kli no. Skozi 44 let je že 160 popadenih ljudi obvaroval stekline po tem zdravilu. Bog daj, da bi res bilo I — pa mi imamo malo upa-nja. —V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pri-dige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi
dní
9
dunajski veliki skcf Rauser bo pervi pridigoval v
Parska a se kurac ij a je nekterim
nemskem jeziku, eoseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohistva, za novoletno dar il o poslala pripravnih ga-
si vn i c. Hvale vredno je to pocetje, ki je v dobiček za
varováním pa tudi asekuracii sami. Da bi pac tudi naše aackuracijc posnemale ta lepi izgledi — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 mili-jonov frankov na posodo za novevojaške potrebe, če-ravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidao iz-govoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj žo 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Kar ar i v modeneški vojvodini na La s ke m že več časa morije in mnoge droge
hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mě-
sto z vso okolico njeno v naj ostrejsi stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga za-vratno ravnal, čeravno ga ni se ranil, bo na smert obso-jen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivuice, kavar-nice in stacune zapreti in še le ob 6. zjutraj se smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in duhovnim je pripuseno v tem času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lačjo v laterni na veliko
, in sprem-
Iz Beligrada se pise, da je knez
y
etrazuico se podati, in tam povedati kam grejo Ijavca seboj vzeti.
serbski slavnoznanega generala Kničanina, kije sedaj spet popolooroa zdrav, za ministra not ran ji h oprav izvolil; to službo je začusno opravljal knezov stricAzika

ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel.
Nenadovič
Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri
Odgovorni vrednik
Janez Bleiweis.
kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Espar-terovo zeno. Gotovo ima ta cast Spanjoljcom ocitno znamnje
biti, da kraljica visoko spoštoje Espartera, ki je eicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzfial in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj 0ton zacel sklicani deržavni zbor z ogo-vorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gersko stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeći od poslaoca francozkega in an-gležkega. Sedaj pa kralj f-am ee očitDo zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem čaeu naklonile franco-zka inangležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da ger ška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske ? Vojska v Krimu je začasno potihoila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoći, da bi si upali jo iznova začeli; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Ba-laklavo, — s kakošno srečo, še dí znano. 12.000 Tur-kov donavske armade je že iz Varné v Krim na barkah odjadralo, 18.000 jih ima še za njimi iti in pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni povetjnik kakor sta fran-cozka in angležka poveljoika. Turska armada je silo slabo preskerbljeDa z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevo-ljen zavolj tega. Med armado francozko in aogležko raz-sajajo legar (tffus) in koze (^osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so zDotraj z volno podvlecene; le malo terdiiih in dobro zadelaoih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšíkova se je tudi govorilo,
da je zbolel, pa novejše novice pravijo, da to ni res Važniše reći kakor ta čas na bojisču se gode zdaj zu-
nej bojisča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, vkterije imelrusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo strao. Donajski časnik „Presse" piše, da se je govorilo, da je knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novica ni druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se ne bo udala, in tudi zavezoiki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročoika Use dom in Manteufel, ki ju je pruska vlada v London, Pariz In na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne
bota kaj opravila. 0 malo dnéh pa bomo vse zvedili.
Stan kursa na Dunaji 30. decembra lb54.
5 °/0 827/s fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 82%fl.
Obligacije \ 4l/2 „ 71% „ I Windišgrac. „ „ 20„ 27% „
deržavnega < 4 „ 64'% „ IWaldštein. „ „ 20 „ 29% „ dolga J 3 „ 49%
r> I Kegleviceve „ v
10„ 11 >,
4 W
2 % „ 411/3 „ I Cesarski cekini......5 fl. 57
Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ I Napoleondor (20 frankov) 9fl.5l
Oblig. zemljiš.odkupa5°/0 78"/2 „ I Suverendor .......17 fl. 15
Zajem od leta 1834 . . . 230 % „ I Ruski imperial.....10 fl. 3
„ „ 1839 . . . 119 y.2 „ I Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 38
„ z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . . 12 fl. 8 „ narodni od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra:
_86'/,,,, I__na 100 fl. 27'/, fL
Današnjim „Novícam" je po milostném dovo/jenju presvitlega našega knezoškefa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek
nemško - slovenskega slovnika, ki bo , na podlagi
Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, přišel na dan.
Zavolj sv. praznika v saboto přidej o prihodnje „Novice" ke r veteH na svetio.
Natiskar m zaioznik: Jozeî BlazniR.