Ragisfered at tna G.P.O., Sydney. tor fransmission by post as a periodical. IX. Maj LETO Štev. >: >: >' >- >* >; >1 >' >- >* >' $ >: >: >; I ft tK MISLI (ThoughU) /Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FA 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Min tis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758 >; >; >: >; >; . >: >; >; >; KOLEDAR Majnik — Veliki traven * 1 N Sv. Jožef Delavec 2 P Atanazij 3 T Najdenje sv. Kiž. 4 S Monika, Florjan 5 č Pij V., Miran, 6 P Judita 7 S Stanislav Poljski * 8 N T tet ja povelikor. 9 P Gregor Nacijanski 10 T Antonin 11 S Filip in Jaknb, ap. 12 č Nerej, Pankraci.l 13 P Robert Belarmin 14 S Bonifacij * 15 N Četra povelikon. If, P Janez Nepomuk 17 T Paškal, Bruno 18 S Venancij, Erik 19 č Peter Celestin 20 P Bernardin 21 S Andrej Bobola ★ 22 N Peta povelikonoč. 23 P Željko, prošnji d. 24 T prošnji dan 25 S prošnji dan * 26 e VNEBOHOD G. 27 P Beda, Bruno 28 S Avguštin * 29 N Šesta povelikon. 30 P Ivana Orleanska 31 T Marija Kraljica >; >; >; K ;♦* K >; ♦; o p« H w ifi w & w m w KJ C « -T3 i j 'Z pi g « g i i i i i I >: i i i i i i i i i 'i i i K » ji ;#! i 'i i i i % i »; t ♦ >] >1 >! >! >! >! >! >*>] >! .. ►; >; >; ZA JUNIJSKO ŠTEVILKO sprejema urednik pri*pev^c do 18. maja. ITpoštevajte• KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. MOJ ČAS IN MOJ SVET. — £ 1-10-0. Zbirka črtic izpod peresa še živečega pisatelja Ivana Preglja. Le nekaj izvodov je še dobiti. JUŽNI KRIŽ. — 12 šil. Pesmi Neve Rudolfove. GORJANČEV PA VLEK. — £ 1-0-0. Pravljična domovinska povest znanega mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča. Pravkar izšla v Argentini. SOCIALNA EKONOMIJA. — £ 1-10-0. Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepovsod naletala na nad vse navdušen sprejem. SLOVENIA IN EUROPEAN AFFAIRS. £ Smo prejeli novo zalogo in knjigo zelo P1'1*’ ročamo. ČISTO MALO LJUBEZNI. -Črtice Neve Rudolfove. 12 šil. .v«**' Težko pričakov ZBORNIK s koledarjem za 1960, ki stu0^ dobili iz Argentine, je še na ponudbo. V«1 ^ izbira silno zanimivega branja. Stane 1'®’ poštnina 2/- ,v-p BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za n j eS° oltarno čast je popisano v tej knjigi. PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca ^ kliča. £ 1-0-0. O MATERINI BESEDI (Anton Martin Slomšek.) ki b*AL°STEN IN DOLGOČASEN BI BIL SVET, 1 Sovorili vsi ljudje isti jezik. Bog bi prav ta- ko Hor *ahko dal vsem ljudem en jezik v govorjenju. Je dal apostolom, da so govorili v vseh je- je A božja modrost tega ni storila. Sveti Duh ,|a na binkoštni praznik posvetil vse jezike zato, (|„.S J^valežnim srcem spoštuje vsak svojega, da Je Hi °SU spodobno čast in hvalo. Med '' jezi ^'atje in sestre! Sl0 te . "iu v*emi jeziki mora biti Slovencem naš me-Je*>k najljubši. Vsph enoem 1>onl K'°voril kot Slovenec nove je2j. e 'z materine ljubezni, govoril v slovenskem iipj u’ zakaj tudi tega je dal Sv. Duh govoriti koloni. Kdor al>Usti Pfah svoj materni jezik zavrže, ga pozabi in je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato ^ tepta in ne ve, kakšno škodo dela. Sloven-enRl/r^’ znajo slovensko, pa svojih otrok slo-aPr 6-'a ^ez'ka ne uče, so nehvaležni hišniki, ki *vij° svojim otrokom drago domačo reč, slo-1 jezik, ki so jim ga izročili njihovi dedje. 1)0(| očetje in matere so podobni slabim gos-prodajajo svoje očetno gospodarstvo, jiajicJej0 druge hiše, a pridejo slednjič na beraško je oče dobrega prejel od svojih starih, 2aPustiti svojemu sinu. Kar se je mati hva- 1960 levrednega naučila od svoje matere, bo zapustila tudi svoji hčeri. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih. Skrbno smo jo dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, ki nam ga je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi z njim kupčevali in napravili veliko dobička. Kdor materni jezik pozabi, malopridno zakoplje svoj talent. Bog ga bo nekoč terjal zanj in vsi zaničevalci svojega jezika bodo vrženi v temo. Ne bodi vas sram, da ste Slovenci! To naj bo naša čast! Vedimo se tako, da bomo vse časti in hvale vredni pred Bogom in pred ljudmi. Slaba navada Slovencev je, da se svojega rodu sramujejo in slovensko govoriti nočejo. Nikarte tega, ljubite svoj narod, spoštujte svoj jezik! O ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik! S teboj sem prvič klical svojo ljubeznivo mater in dobrega očeta. V tebi me je učila mati moliti in spoznavati Boga. Tebe hočem hvaležno spoštovati in te ohraniti kot najdražji spomin na svoje rajne starše, /a tvojo čast in lepoto hočem po pameti ckrbeti, kolikor premorem. Do svoje poslednje ure hočem najrajši v slovenskem jeziku hvaliti Boga, r.ajrajši v slovenskem jeziku učiti svoje ljube brate in sestre Slovence. Kot hvaležen sin svoje ljube matere želim, naj bi bila slovenska moja zadnja beseda, prav kakor je bil slovenska moja prva. OB MATERINSKEM DNEVU Marija Peršič, Vic. MINILO JE ŽE SKORAJ 25 LET, odkar sem doživela v' majhnem mestecu naše prelepe Gorenjske svoj najlepši materinski dan. Spomin nanj je še danes tako prisrčen, da mi misli vsako leto na ta praznik polete nazaj v tisto šolsko telovadnico, kjer so nas naše revne matere s solzami hvaležnasti nagradile za ves naš trud in uspeh v našem društvu: Kolu Jugoslovanskih Sester. Društvo smo šele pred dobrim pol letom ustanovile in same nismo verjele v njegov obstoj. Treba je bilo vztrajnosti in trdne volje. Te poslednje je bilo v nas kar dovolj. Težko je bilo navaditi občinstvo na nabiranje darov, prodajo oljk in cvetlic. Z marljivimi sodelavkami smo v par mesecih nabrale okoli 400 članic. Te so tudi dosti pripomogle, da smo že isto leto mogle obdarovati na materinski dan 30 ubožnih starih mamic. Žrtvovale smo mnogo dni za zbiranje darov, za iskanje najrevnejših mater in končno za urejanje darilnih paketov. Šolski upravitelj nam je dal na razpolago telovadnico, kjer smo lahko vadile nastopajočo deco in pripravile obdarovanje. Lepo smo jo okrasile z zelenjem in cvetjem. Uro ored proslavo se je že začela polniti telovadnica s povabljenimi materami in otroci; bilo je mnogo čebljanja med odraslimi in otroci. — Naše obdarovanke so se še nekoliko boječe stiskale v kotu hodnika. Točno ob uri smo jih prijazno povabile v dvorano, kjer je vsako posebej pozdravila po ena deklica z otroško prijaznimi besedami in šopkom svežih narcis. Se- stra predsednica je otvorila slavnost in v svoje1" nagovoru pozdravila najprvo prisotne matere, 119 to orisala pomen materinskega dne ter končno n? men našega društva. Sledile so deklamacije in Pe’ smi otrok na čast materam, potem pa je prišla 1,9 vrsto razdelitev darov. Zavitki so imeli skoraj vS* enako vsebino: razno blago, perilo in jestvine. 0 pogledu na naše obdarovane matere, ki so s so znimi očmi polne hvaležnosti prejemale daJ'°ve’ sem začutila tako toplino in zadovoljstvo v sv° jem srcu, da sem na mah pozabila na vse delo '" trud, ki je bil vložen v priprave za ta dan. Za*e' lela sem, da bi mogla deliti to svoje čustvo z vsakim, ki je z darom pripomogel k uspehu dneva, da bi tako tudi občutil vso srečo in hv9 ležnost teh starih ženic. Takrat, sem tudi skleni^’ da bom še nadalje pomagala društvu, ne ozir*^ se na razne nevšečnosti, ki bi se morda pojavile' Na zključku smo še pogostile slavljenke z ^ lo kavo in mlečnimi kruhki ter izročile vsaki n® kaznico za kurivo, ki nam ga je poklonila zna"9 lesna tvrdka. Polagoma so začele odhajati naše n19' tere, ostale smo same, toda vse zadovoljne * 158 pehom našega dela. Zvesta svojemu sklepu sem kasneje več let delala pri isti organizaciji v Ljubljani in tudi ta"1 doživljala srečne trenutke samaritanstva na ma*f' rinskih proslavah. Mnogo lepih spominov mi ^ ostalo iz onih dni. Spominov na dobrodelne r°^ in prijazne besede, ki so po številu daleč pi'ese gale hladne poglede ali celo osorne odgovore naše prošnje. MATERI Ivan Burnik t Najina ne bo ljubezen več zamrla — mati! Rad izpolnil bi obljubo, da bi zrla — mati, vsaj še enkrat mi v oči in bledo lice. Tvoja nežna roka solze bi otrla — mati, jaz bi jokal od veselja in radosti. žlahtno rahli glas, ganljivi, čuj, iz grla — mati: kličem te na tujem, ker ne morem spati.. . Kdaj resničnost želji vrata bo odprla — mati, da bom šel nazaj in verno ti povedal: V mojem srcu boš živela — o, ne boš umrla — mati! Sa I°^a ^ve eP’zocl' sta se mi poleg našega prve-ai'°vanja najbolj živo vstisnili v spomin: popoldne, ko sem za stojnico oljk na co p n°Vem trgu zaman čakala na našo predsedni-2a anJ° Tavčarjevo, da mi pomaga pri prodaji. an- Franjo, soprogo pisatelja in ljubljanskega a dr. Ivana Tavčarja smo po nekaj dneh z srcem spremili na njen poslednji dom *uPan, *al°stnim "" V‘soko. die ^ dan, ko sem spravila v denarno za-j)as . Prevzvišenega škofa Rožmana. Prevzvišeni j* Vedno prijazno sprejel. Tokrat pa sva s pri-^lc° morali izredno dolgo čakati. Po mnogih obiskih je prišla vrsta na naju. Z nasmejal narna je knezoškof zaupal, da je njegov pre-ftih *ltazen' Kljub temu nama ni dovolil oditi praz-VSo(.r°^' Poklical je slugo in si pri njem izposodil 0 Za naju. dina.S*k° leto nam je uspelo nabrati na tisoče ^Ijub V ®°*ov*ne> Pa vrednosti v' blagu, temu nam ni uspelo ugoditi vsem prošnjam, ki smo jih prejemale. Pišem zato, da bi naše žene in matere malo ogrela za ustanovitev sličnega društva med nami Slovenci v Avstraliji. Skoro vsi tukajšnji evropski emigranti imajo slična društva, v katerih prav žene s svojim delom lajšajo bedo mnogih svojih rojakov. Če pogledamo malo okoli sebe in ne živimo samo zase in za svojo družino, bomo kmalu videli, koliko je med nami takih, katerim bi bratska pomoč dobro došla. Vem, da so žene tu v Avstraliji preobložene z delom, toda našle bi se še vedno nekatere, ki bi tudi to samaritansko delo prevzele nase. Končno bi bilo tudi v mnogih drugih ozirih potrebno, da bi se žene včasih zbrale, morda pri tej ali oni rojakinji, ki ima že svoj domek, in se malo po-govorile, izmenjale misli in nasvete ter se tako pobliže spoznale. V tujini smo, kjer se bomo le prehitro izgubili, če sami ne bomo našli pot drug do drugega, saj nam nihče ne bo pomagal, če si sami ne bomo. ^li Vas SUHA pri Škofji Loki se postavlja s svojo lepo gotsko cerkvijo sredi polja. Umetnostno jako bogata cerkev je posvečena sv. Janezu Krstniku. Znamenite so v njej freske slikarja ‘'Jerneja iz Loke”. ^ay 1960 1S1 ★ LETOŠNJO VELIKO NOČ SMO PA V MELBOURNU res lepo obhajali. Na srečo je padla na tretjo nedeljo v mesecu, ko imamo mašo v krasni cerkvi sv. Frančiška v središču mesta. Ta cerkev je od vseh, kar sem jih videl v Avstraliji, še najbolj podobna našim doma. In kar je glavno za naše pevce: kor ima in orgle, ki zadone pod oboki, da je veselje. Vsi, ki so se letošnje velikonočne maše udeležili, mi bodo potrdili, da je bilo petje ubrano kot le kaj. Nekaj jih je zapel naš so- vi cerkveni pevski zbor, ki ima vaje v dvoranici ob isti cerkvi vsak ponedeljek ob pol šestih zvečer, ostale so peli vsi. Iskrena zahvala vsem, ki ste pripomogli k velikonočni slovesnosti. še večja zahvala pa vsem, ki ste me v velikonočnih dneh obiskali v spovednici. Dolge ure sem presedel v njej, več kot za lansko in predlansko veliko noč skupaj. Zlasti Melbourne je lepo pokazal, da duhovno raste in se zaveda, kje naj izseljenci zlasti iščejo svojega duhovnika. Tega sem bil najbolj vesel in Bog plačaj, da ste mi pripravili to veselje. Upam, da bo »aša družina praktičnih slovenskih katoličanov rasla iz leta v leto. ★ Naš prosvetni večer, ki ga imamo po vsaki popoldanski maši pod samostanom za cerkvijo, je bil tudi na velikonočno nedeljo lepo obiskan. Dvorana je bila nabito polna in naše razpoloženje res praznično veselo. To pot sem poleg risanke o belem zajčku za naše male pokazal film iz našega predlanskega izleta na velikonočni ponedeljek in film o našem pokopališču. Glavni film pa se je imenoval “Pod JUŽNIM KRIŽEM” in je prikazal zeleno, rjavo in sivo Avstralijo, z raznimi zanimivostmi, ki jih srečavam na svojih potovanjih po Viktoriji in Južni Avstraliji. Za ureditev tega filma sepi porabil marsikatero niočno urico, ker je dnevni čas tako skopno odmerjen. Pa mi ni žal; da sem le zadovoljil drage rojake. ★ Ker smo že ravno pri teh naših prosvetnih večerih, bi rad povedal še to, kar je v zadnji številki zaradi pomanjkanja prostora izpadlo. Na prejšnjem našem sestanku po maši (v mesec marcu) je g. Marijan Oppelt predaval o Avstra ji. Skioptične slike in ponazorilne skice so zani1111 vo predavanje še bolj piživile. Rojaki so podaj®11 ju pazljivo sledili in z navdušenim ploskanjem na gradili predavatelja. Marsikaj novega smo zved iz zgodovine in razvoja naše nove domovine. janu se za njegov trud iskreno zahvaljujem, sel sem, da nas je le še precej izseljencev, ki J zanima tudi kaj drugega, ne le ples in pijača. ★ Lani enkrat sem govoril s slovensko goSP11 po telefonu. Mimogrede mi je omenila, da je r®v 110 prejela novo številko “Misli”. Govorila sva de stanovanja za novo slovensko družino, Pa s* mi je zdelo, da so njene misli daleč od telef®11. skega pogovora. Seveda so bile: pri “Mislih”, f jih je držala v roki in brskala po njih. Se mi ^ kar zdelo tako, izdala pa se je z vzklikom, ^ najin pogovor ni prav nič spadal: “O, kje pa ^ te to pot poroke?...” — “Poroke? Saj vendar 8° voriva o stanovanju, ne o porokah...” Zasmej® se je: “Porok ne najdem v vaši tipkariji.. .” ^ rej kar k porokam, četudi jih bo ta gospa najbr?C spet iskala, ker niso na prvem mestu! ★ Dne 12. marca sta se v cerkvi sv. Brigit * North Fitzroyu poročila Jože Gorupič in Jelka zak. ženin je iz zelene Dolenjske, nevesta P* Hrvatica. — Dne 19. marca je videla slovensko P*1 roko cerkev sv. Petra v Claytonu: Viktor M#8’0 (iz senožeške župnije) je popeljal pred oltar ®°z1 krst v Yarraville: Stojan je zajokal v VeJijj IC' ^nt°na Iskra in Marije r. Iskra. — Na »lot ■ S0boto smo spet krščevali v Hawthornu, ka-etiča^e Prinesla b Ifrs^u družinica Miroslava Fran-1,1 Venceslave r. Cvetnic iz Chadstona svoje- ga prvorojenca Romana. — Na velikonočni ponedeljek pa je bil spet krst v Ascot Vale: Štefan Robert je ime novemu članu družine Ladislava Sluga in Marije r. Vidrih. — Srečnim staršem in novim malčkom obilo cvetk na življenjsko pot! ★ Pungerčar jeva štiriletna Mimica je dobro iztuhtala. Deklico vedno bolj zanimajo zgodbe iz svetega pisma. Sto in sto vprašanj stavlja svoji mamici, ki ji lepo pripoveduje o božjih rečeh. Nedavno ji je mama povedala, da je nas vse Bogec naredil. “Iz česa pa nas je naredil, mama?” se je takoj glasilo vprašanje. “Iz ilovice.” In ker mala ni razumela, kaj je ilovica, je mama popravila: “Iz blata.” Nekaj časa je bilo tiho, potem pa se je Mimica oglasila: “O, pa je moral Bogec zate porabiti dosti več blata kakor za mene, ko si tako velika.. .” (Dalje str. 135) kmečka hiša v vasi HOSTA pri Škofji Loki. Znamenit spomin na našo narodno preteklost. 'Ni, M Rometovi v Geelongu bi morda vedeli povedati, če la hiša se stoji in če je še taka. ay 1960 133 VENČEK NA GROB DR. IVANA PREGLJA Umrl v L 31. HELENA SE JE UMIRILA. FRANCE PA JE VSTAL in rekel: “Zdaj ti bom nekaj povedal, Helena. Zato, da boš poslej mirna in da bom tudi jaz imel mir in ne boš ljubosumnosti stresala. Poslušaj!” “Poslušam”, je dahnila. “Vprašal te bom, Helena”, je rekel, “kako ti je pri srcu, ko se spomniš svoje rajne matere. Ali moreš povedati? “Morem”, je odvrnila. “Jokala bi vselej iz strašnega usmiljenja do nje.” “Ali misliš, da bi jaz o svoji materi ne mogel podobno čutiti?” je vprašal. “Vem,” }'e odgovorila. “Prav”, je dejal. “Bom še vprašal. Ali ne čutiš prav podobnega sočutja tudi z drugimi materami, ki so v podobnem položaju, kot tvoja? Recimo, s takimi, ki so tvoji mami morda celo nekoliko podobne v glasu in vedenju?” “Gotovo, France”, je potrdila. “Potem me lahko umeš, kaj hočem reči. Hočem reči, da moški, ki se mu je mati smilila, ne bo nikoli nobene ženske poniževal.” “O, France”, je vzkliknila deklica kakor ob čudnem razodetju. On jo je ujel za roko in govoril še dalje: “To stoji. Zdaj pa čuj, da še podprem, kar sem povedal, in dokažem. Seveda hočem, da verjemi.” “Hočem, hočem”, je dihtela. Jubljani letos januarja “Tam v tistih hribih, kjer sem doma, se zgodilo nekoč. Bil sem še otročji in moreni 8 zdaj spoznati zrelo, kako blizu sem bil tedaj s pil nekemu nesrečnemu dekliškemu bitju. Marija, glej, jaz in... Lojze, Matija in Jože se bili vsi na vrat na nos zagledali vanjo. Tis dekle je bila že skoraj nevesta na oklicih. P* je potem vse razdrlo. Fant je vzel neko doli1’'1*' ki je bila za gostilno pri cesti pripravnejša. ^ sirota s hribov je tisto uro odmrla. Ko je ulTI'r* la, mi je dokaj bolj zrelemu potožila, česar ni spovedniku. Veš, česa me je prosila? Naj j' ljubim, da je vsaj jaz ne bom pozabil in se je minjal, ko bo v grobu. Da ne bo tako strašno » ma. Tako in nič drugega.” “Umem siroto”, je dehnila Helena s sol^11 očesom. “Jaz je dolgo nisem”, je dejal. “Nekoč P* mi je le posvetilo. In veš, kdaj? Ko sem pi’v“^ videl tebe !” “France!” je zastokala deklica. “Poslušaj, kaj se mi je posvetilo. Spoznal8 in se uveril, da je ženska sveta stvar. Eno sa' reč išče na svetu. Našega moškega usniilje® prosi. In kakor otrok je — zaupljiva, verna. ® ka ubije, kdor se z ženo igra.” “Hvala, France!” je stokala deklica v sol in blaženem nasmehu. Iz Pregljeve povesti: OTROCI SONCA, zadnje poglavja NAPREJ, ZASTAVA SLAVE Ob stoletnici BILO JE V PRVIH DNEH MAJA 18G0. Slovenske visokošolce na Dunaju je ogorčil surov napad na Slovence, ki si ga je tiste dni privoščila dunajska Neue Freie Presse. Med temi dijaki je bil tudi Davorin Jenko. V navalu velike razdraženosti zoper Nemce je šel v dunajski Prater in tani uglasbil bojevito pesem NAPREJ. Kmalu potem so jo visokošolci prvič zapeli v gostilni “Zum Golde-nen Sieb”. Drugič pa v oktobru 18(il na slovanskem kongresu pri “Sperlu”. In potem — še in še. Tako torej te dni doživlja ta skladba svoj stoti rojstni dan. Dandanes se sicer ne ogrevamo več za krvavo obračunavanje med narodi. Preveč “junaške m krvi” so od tedaj prelile vojne in revolucije. 1 več je že “puška govorila”. Preveč bi danes 6°'' ril njen naslednik — atom... i Vendar je Jenkova bojna pesem v sto*®j življenja svojo nalogo odlično opravila. Kjef 1 in kadarkoli je zadonela iz krepkih grl, so slovenskih srcih vžigali novi kresovi narodnc vednosti. f Zato zasluži, da spomin nanjo ob stol6 M na novo oživi, še vedno je treba in bo še tre' kV buditi med Slovenci narodno zavednost. ZAST^ SLAVE, ko stopaš v drugo stoletje svojeg8 ljenja, ti kličemo: NAPREJ! l ^ i p k a... (s str. 133) "*■ 1’redvelikonočno delo mi je zmešalo precej na«tov. Tudi Bonegille nisem mogel obiskati, ka-or sem nameraval. Kot nalašč sem tudi telegrame •^lal prav na take osebe, ki jih v Bonegilli ni 0 Več, pač pa so se mi po prejemu telegrama oglasili z novih mest. Ker sem hotel narediti ^e,'krat za trikrat”, da bi bilo manj stroškov, sta Vsakini prejemnikom telegrama odpadla tudi swla dva fanta, ki sem jih napisal na “odrešilni” e egram. Le majhna skupinica je brzojav srečno teiela ter dospela v Melbourne. — Je že tako: 1(*e kaj vmes, ko človek najmanj pričakuje. Rad omagan^ kolikor morem, a vselej ne gre kot bi 0v«k rad. Nekateri pričakujejo preveč, pa jih g* te — razočaram. Sem čul o fantu, ki sem ga ()orav>l iz Bonegille k slovenski družini, kjer ima j. o hrano in družbo, pa tudi posel kar dober: ^ nes pa se jezi name, da sem mu poslal telegram 0 bi bil šel, kamor ga je vabil prijatelj, bi imel imel te| 33 že milijon in pohane piške bi mu same le-* v Usta... Res škoda, da je sprejel mojo roko. »'end; fudi Kram ^ ‘ meni je žal, da sem mu jo ponudil. Enega _'^°narja manj bomo imeli.. . — O drugem sem kakor se je zgražal proti prijatelju: Telegi ‘‘‘ sem dobil in prišel iz Bonegille, potem pa ^ 6ih štirinajst dni čakal na službo... Pa je res bilo'631 ce^ štirinajst dni, pomislite! Menda bi j^VfPŠe gniti v Bonegilli še štirinajst dni, potem t ’ti v puščavo na železniško progo! No, vsaj ,j mi ni mogel očitati, da je bil ta čas čakanja tov lačen in da je spal na ulici. Ko bi bil r '— Pa žal nisem niti uradnik delavskega H0 ® ■— bi bilo tudi z delom hitreje preskrblje-' ®ko pa.. . h* Kakor sem že omenil enkrat, bomo mel-ki 1,. rnski Slovenci poleg bandera Marije Pomagaj, ga >e (l-i 20; 2e imamo, dobili letos do novembrske pro-e tudi bandero Svetogor*ke Kraljice. Prvi dal’ darovala Ivanka Dekleva, sledila ji je tej . Vetina, nato pa Alojz Golja. Začetek je to-Ze' Ki se tem trem darovalcem pridružil še M0or°jak izpod Svete Gore? •— Podgrajčani v bfali 6e ^on^su Pa s0> kakor sem slišal, že tudi na-nekaj funtov za svoje farno bandero. *elefo velik-on°čii ponedeljek sem dobil nekaj nskih klicev, ki sem jih bil res vesel: Neki key ,l>11 navdušeno pravil, kako je zašel v cer-vel J’V' ^'ančiška in šele prvič v tujini res doži-*’ko noč. Po več letih je bil prvič pri maši Alibli> May 1‘Jtio i« obljubil je, da bo odslej hodil vsako nedeljo. «— Neka gospa mi je rekla:”... Pred osmimi leti, ko sem prišla v Avstralijo, sem bila na veliko noč v isti cerkvi. Verjetno edina Slovenka, tujka med tujci. Danes po osmih letih pa je s kora donela naša mogočna pesem in s prižnice materina beseda. Okrog mene pa sami znani obrazi. Saj sem skoraj celo mašo jokala...” — Drugi fant pa mi ni povedal imena, samo zahvalil se mi je, da sem bil z njim potrpežljiv v spovednici. “Tri mesece sem se pripravljal in se bal, pa je šlo vse tako lahko. Odslej bom redno hodil in živel tako, kakor me je doma mama učila...” Kaj bi ne bil vesel takihle svojih ovčic! * Rojaki so z zanimanjem sledili filmu o začetnih delih na naših grobovih, Keilorski občinski svet mi je odobril predložene načrte, ki sva jih napravila z akademskim kiparjem Vladimirjem Doličem. Dve soboti smo žrtvovali, pa so prva dela za nami. Na prvo soboto dne 6. februarja smo skopali temelj za granitni okvir, ki bo obdajal vseh osemnajst grobov. Poleg g. Doriča so se ta dan pridružili sledeči prostovoljci: Štefan Sernec, Janez Vidovič, Ivan Zupan, Franc Petelin, Martin Pirc in Edi Molan. Dne 20. februarja smo pa končali, kar je bilo cementnega dela za temelj. Štefan je preskrbel pesek, Iskrov Rudi železno ogrodje, cement pa smo kupili na poti. Ta dan je bila skupina malo večja: Štefan Sernec, Janez Vidovič, Ivan Zupan, bratta Jože in Tone Gjorek, Tone Laznik, Edi Molan, Miro Prajdič in midva z g. Doričem. šlo nam je dobro izpod rok, saj je nekaterim gradbeno delo poklic. Zdaj je na vrsti kamnosek, ki reže granit, g. Dorič je pa že tudi začel upodabljati. Vsem fantom, ki so priskočili na pomoč s svojimi žuljavimi rokami, iskren Bog plačaj! Enako tistim, ki so se mi kdaj ponudili, pa jih za enkrat nismo nujno rabili. Hvala tudi vsem, ki mi za naše pokopališče pošiljajo darove! ★ Pred veliko nočjo sta kar dva mlada Slovenca prišla “v cajtenge”. Fredija, sinčka Srečka Koširja, predsednika Slovenskega kluba, smo vide- li med slikami “Sun-a”, kako fletno sedi na posteljici otroške bolnišnice ter gleda svojega novega grškega znanca. Fredi je srečno prestal nevarno operacijo srca. (Naše čestitke njemu in staršem!). Prpičeva Kaja pa je prišla v “Sun” na veliko sredo: novinar jo je ujel na razstavi jesenskega cvetja, ko je občudovala rožo, ki je dobila prvo nagrado. * No, pa na svidenje v juniju! 135 LAZARJEVA SMRT Tretje dejanje (Sprednja velika zavesa je odgrnjena, da je videti prestol na levi in-grob na desni. — Veliki duhovnik zamišljen sedi na prestolu.) • I. Jezusov glas (iz ozadja): Jaz sem Vstajenje in Življenje. Zbor (v ozadju): Jaz sem Vstajenje in Življenje. Jezusov glas: Kdor vame veruje, bo živel, čeprav bi umrl. Zzor: Bo živel, čeprav bi umrl. (Vedno tiše): Živel... živel... (Glasovi zarnro. Veliki duhovnik je slišal samo mrmranje. Premor.) II. (Počasi se prikaže rezkuštrana smrt iz odprtega groba. V rokah ima Lazarjeve povoje.) Smrt: Pokonci, smrt! Na lov! Pokonci! Kaj počneš v tem praznem grobu? Kdaj si nagrabila to lažnjivo platno? Kdaj si odvila te smrdljive povoje? Ali so ti povoji, ki je ležal v njih Lazar in so prepojeni z njegovim vonjem, kaj drugačni kot otroške plenice? (Se dvigne na kolena): Svetopisemska igra (misterij) v treh dej**^ Prevedel Janko Moder Smrt, otročja si postala! Kdo ti bo odP1) tvoje jalovo naročje? Ali misliš, da ljubiš tiste, ^ pridejo živi do tvojih prsi? (Vstane.) Kraljestvo moje, kje si? Ne poznam več sv^' Izogibam se svojih domov in svojih vrtov. M01’ kosa si ne upa več vanje. Ne upam si več p05** viti svoje noge na rastlinsko bilko. Iz strahu, f se ne bi poteptana bilka prebudila bolj močna ** polna življenja. In bi mi rekla: Smrti ni več-; Smrt, nič več se te ne bojim. Nič ne moreš ve< zoper mene. (Previdno stopa, pa se še opoteka): Lazar! Lazar! (Prisluškuje.) V družbi in Marije je in pije in sosedje so okrog njeg»"'. Diha in se smeje, kaže svoje roke in noge... ^ kapljice krvi ni več na njih, niti luskinice ni 1,1 koži, ki bi ne bila zaceljena in oživljena... (Se umakne proti odprtemu grobu) Ne preostane mi drugega, ko zaviti se v ** mrtvaške povoje, zakriti obraz in zobne šrbine’ mrtvaškim naličjem. (V grobni odprtini): O, Vsemogočni, odgovori! Kdo me je pre*1'9 Sal ■ — Ali moram res sprejeti svoj poraz in S ponižati pred svojim zmagovalcem? (Zagleda velikega duhovnika in se hitro stopnišču v levem ozadju): III. Smrt: Kajfa! Izdajalec Kajfa! Ali me slif] — Konec je! Nič več se ti ni treba bati smrti- Vel. duhovnik: Kdo si? — Kaj hočeš? Smrt (stopi k njemu na vzvišen prostor)-nec je! Lazar je vstal iz groba. Po štirih dneh-^ Glej te povoje... Vel. duh. (vstane): Kdo? Lazar? Smrt: Poglej povoje! Potipaj jih! Vel. duh.: Izrodek mojega strahu si! Ne vcr janiem več v svoj strah. Smrt: Ali ne veš, da je Lazar miri? Vel. duh.: Pravili so mi. Smrt (se hitro umika s stegnjenimi pioti sredi odra): Kaj ne vidiš njegovega pi‘8*®** ga groba? Vel. duh. (mirno): So pač odnesli njefi0** mrtvo truplo. Smrt: Pojdi vendar v njegovo hišo. Lahko ^ z njim jedel in pil. Vel. duh.: Ne hodim v hiše grešnikov. * Nmri: Torej ne verjameš, da je živ? Vel. duh.: Ne! Ne verjamem. Pd't'^n,l't: ‘*a *■' 51:1 PI>ve(le"1 sem? (Hoče •) Vidim ga. Iz hiše prihaja. Čez dvorišče gre. (V tem hipu nastopi Lazar v ozadju. S ania je prišel od leve, lepo, a preprosto oble-n’ m°čan in velik.) IV. ^ duh.: Lazar! »ior^,nrt: ^a’ *° Je ^azar' Resnični Lazar! — Ne nj. eni Ka brez strahu pogledati. — Spregovori z • Vprašaj ga. Pa ne, da bi tudi ti trepetal? lj0.... e'- duh.: Kaj govoriš! Živ veliki duhovnik . Se ne bo razgovarjal s smrtjo. Smrt ima v )(• t ^''ivnosti, katerim ne morem do živega. In če van. vstal iz groba, ga bom prisilil, da se vrne Toda to ni on. Lažeš mi! Če dvomiš, poslušaj in poglej! (Si po-Sj^t u*)rai'- Lazar prihaja v ospredje s sestrama, iiii s*°l>i proti njemu): O, Lazar, Lazar! Dovoli l(a'i!u Pokleknem predte! Kakšen čudež, Lazar! m" (Poklekne.) tie (stopi med Smrt in Lazarja): Tiho! Nič Sjnc Povedati moj brat. k|,.L '****•: Nikomur ne dovolim, da bi predme po-K“v«l. Kaj mi hočeš? '^"»rt: Ruda bi vedela... Rada bi se zahvalila. ‘Ifcla 'V*1-1 Ničesar ne vem takega, da bi ti ne ve-sK(|o sploh si? ‘ nu't: Uboga starka, suha kot kost. Toda tudi to Se J* dotaknil Jezus. Ko me je s svojo sen-uhlo pobožal, sem se čisto spremenila in sa-jj e več ne poznam. če si prijateljica Jezusova, ohrani Lagali v, ' 1960 zarjevo skrivnost zase. Učenik ima veliko sovražnikov, ki lahko naščuvajo proti njemu državo. Smrt: Ne boj se. Nič ne boni povedala. Marta: Niti velikemu duhovniku ne? Smrt: Njemu pa še zlasti ne. Predobro poznam njegove misli. (Vsi štirje se umaknejo proti desni.) Marija: Velikega duhovnika je zaslepil napuh. Smrt: Ponižni moramo biti, vem, Marija. Blagor ponižnim. Marta, Marija in Lazar: Blagor ponižnim! Smrt: Povej, Lazar, kaj si videl onkraj groba? Lazar: Saj nisem imel oči za gledanje. Sifirt mi jih je zaprla. Smrt: Kako se vendar človek počuti, ko je mrtev? Premor. (Lazar upira oči predse v daljavo in nekako išče besed, pa. jih ne najde. Sestri vpi-rata vanj oči in čakata, kaj bo odgovoril. Po premoru) : Marija: To nam more povedati le Bog. Tudi Marta je hotela vedeti. Pa je jasno, da najin brat ne bo nič več povedal. Smrt: Kako pa je bilo, ko se mu je duša vrnila v telo? Ali si je vsega osvojila? Marija: Vrnila mu je vse življenje. Marta (kot odmev): Vse življenje... Marija: V naše veliko veselje in tolažbo. To je bila volja Učenikova. Učenik naj bo blagoslovljen! Lazar in Marta: Učenik naj bo blagoslovljen! (Se umaknejo v ozadje na desno.) Jezuiov glac Jaz sem Vstajenje in Življenje. (Premor) v. Smrt (vsa uničena in potrta): Tak je torej zdaj Lazar. Tisti Lazar, ki sem ga objela s svojimi rokami, položila v grob.. . bila ga je že sama kost... kapljice življenja ni bilo v njem. (Se obrne k vel. duhovniku): TAKA JE JEZUSOVA MOČ! Vel duho vnik: Vsemogočni Bog, edini oblastnik življenja! če taki, ki si jih ti sam zapisal v knjigo smrti, vstajajo iz svojega niča, kaj se bo zgodilo s svetimi skrivnostmi, ki si jih dal čuvati svojim duhovnikom? — Zato pravim in še rečem: Lazar je vstal, da nam oznani obsodbo nad Jezusom. Zdaj mora Jezus umreti, zakaj bolje je, da umrje en človek za rešitev vseh in za nedotakljivost postave. (Se obrne k smrti): Nič se ne boj, starka, dekla božja! Še preden bo minila Pasha, bo tvoj sovražnik izročen sodbi. To ti prisegam, oblast imam. (Smrt se ne gane. Premor.) Nisi tega vesela? Smrt (čez trenutek): Videla sem ga iz oči v oči. Zadela sva se s telesom ob telo... Vel. duh.: Dobro! Ko bo obsojen, pribit z žeblji na križ, zazidan v grob, ali se bojiš, da bo vstal od mrtvih, kot je vstal Lazar? Smrt (zelo počasi, s poudarkom, proti gledalcem): Samo — enega —- se bojim. Vel. duh. Govori! Kaj je tisto? Smrt: Da se bo obudil od n^- vih . .. Jezusov glas: Jaz sem Vstajenje in Življenj6, Zbor: Jaz sem Vstajenje in Življenje. Jezusov glas: Kdor vame veruje... (glas za •) (Zastor.) SKRIVNOSTI BOŽJE NARAVE ... ir h o . ZNANSTVENIKI SO ODKRILI, da je človekovo uho sestavljeno iz 24,000 živcev. Ti živci prenašajo zunanje vtise (zvoke) v možgane, da človek “sliši”. Kako človekovi možgani spremene sprejeme ušesnih živcev v “slišanje,” nam noben znanstvenik ne more pojasniti. Zvoki, ki jih sprejema človekovo uho iz zunanjega sveta, so zelo različni. Med bobnenjem in cviljenjem je velika razlika. Z drugo besedo: zvoki so “nizki” ali “visoki”. Nižina in višina zvokov je razvrščena v oktave. “Oktave” poznamo najbolj pri petju. Znanstveniki so dognali, da je v naravi najmanj 30 oktav zvokov. Toda človekovo uho jih more slišati samo — pet! Ostalih 25 oktav — kaj je z njimi? So ali tako nizke in globoke, ali pa tako visoke in tenke, da jih človek ne more slišati. Sam ljubi Bog ve, čemu je ustvaril toliko oktav zvokov. Sam ljubi Bog tudi ve, kdo na vsem uk" svetu posluša tistih 25 oktav, ki jih človekovo uc more zajeti. Oko. Znanstveniki so dognali, da ima človekovo približno 75,000,000 paličic in stožcev, ki prelij skozi očesno odprtino v možgane svetlobne barvne vtise v možgane. Kaj se dogaja v moif, nih, da človek “vidi” v naravi okoli sebe pred1"! te in barve, nam noben znanstvenik ne more P jasniti. Barve v naravi so silno različne in tudi bflr delijo v “oktave”, kakor delijo v “oktave” Tn so dognali, da je v naravi barv za 400 okt#v^ In — čudno! — človekovo oko more vid«*1 — eno samo barvno oktavo! Čemu je ljubi “ ir' f ustvaril poleg te edine oktave še 399 drugih, človekovemu očesu nedostopne — kdo bi vedel ?° vedati? In kdo bi vedel povedati, kdo na vsem ,V tu občuduje lepoto vseh našemu ušesu nedo**0^ nih barv??? CHEMIST — PHARMACIST — LEKARNAR Dr. M. Colja, Bogan Gate, N.S.VV. ittie TEžK:o SE ČLOVEK PRIVADI NA TO čudno ja* Chem'st. Po naše naj bi to pomenilo lekarnar-mednarodnem jeziku “pharmacista”. trie .4 sern Prvič križaril po ulicah avstralskega Pha - ’ S6ni na8'°nsko iskal nad trgovinami napis: v jl|,r'_ac*st. Zaman! Ni ga bilo najti. Šele ko sem ratov zagledal poleg ogromne zbirke fotoapa-dii Vse\ vrst tudi neka zdravila, sem pomislil, v trgovini prodajajo tudi leki. Opogumil kratt)S6 'n vstopil. Začel sem ogledovati vso čudno ^ je dajala lokalu vse bolj videz foto-i,0tn1Ja kot tega, kar poznamo Slovenci pod ime-. • apoteka ali lekarna. Odšel sem začuden in Poučen. angi^°^neje. ko sem že nekoliko bolje jecljal °^iskSC^n°’ Je m*ac* kemist ob mojem novem žil avstralske apoteke vso stvar prijazno razlo-iakole; S Hasta] ^osPešeno imigracijo v povojnem času je in f0^avVe^ja potreba po fotografskem materialu So^udijah, ker priseljenci zelo radi fotogra-So ^er pa je manjkalo poklicnih fotografov, tNoLnoveea je pa v zadnjem času kemistom ne-Veljava ^0Ve“a^° delokrog: zakon, ki je stopil v vSit ” niarca 19fi0. Ta zakon določa, da se za ča p0 °sta zdravila, namenjena širši publiki, pla-fept ,za vsak recept, oziroma po 10/- za re- 1 Predpisuje dvoje zdravil. Ne K- "e hjj mnogo vedel o tej novi postavi, če bi • Sarn Pooblaščen chemist (št. 808) za Bogan 'sta ,*!' °kolico. To se pravi, da lahko izdajam sHietn rav''a kot vsak drug chemist, pa jih tudi -Satl1 izdelovati — če to znam. Vendar se bolnik n'Seni lotil, dajem pa izdelana zdravila •'e. Sani, namesto da bi jih pošilljal v lekar-.loVolj;.a države NSW — verjetno tudi drugod — 1 VPRAŠANJE J ' .... * V zadnji številki so nam Rometovi iz J Geelonga povedali, kje je “suha hosta draga.” >; t v J A Suho smo našli, Hosto tudi — poiščite slike !®: v tej številki — kdo bi nam mogel poslati i i . . i ;*• kako sliko iz Drage? — Ur. £ ^ i:U d e h etrov KEKA JORDAN, ki nam je znana od zgodnje mladosti, je postala jabolko prepira med Judi in Arabci. Ob naroda sta prišla do spoznanja, da ogromna večina Jordanove vode gre v izgubo, ko bi pri modrem gospodarstvu lahko napajala tisoče in tisiče akrov puščave ter jo spremenila v rodoviten svet. Za kaj takega je seveda treba najprej denarja, da se morejo začeti primerna dela. Denar je ponudila Amerika že leta 1955. Ker Jordan ne teče samo skozi judovske pokrajine, ampak tudi skozi arabske — v poštev pride predvsem Sirija — je Amerika hotela, da bi Arabci z njenim denarjem izkoristili dve tretjini Jordanove vode, Judje pa eno tretjino. Izrael je prikimal, Sirija je odkimala. Tako ni bilo iz tega nič. Izrael je šel na delo sam in ^koplje, koplje, koplje. Arabci pa nagajajo, kjer morejo. Imajo celo načrt, da bi Jordanove vode zadržali onkraj meje Palestine in jo speljali zgolj skozi arabske pokrajine. če bodo Arabci uspeli, bo judovska država “Izraeli” strahotno udarjena. Vprašanje je, katera zunanja 'denarna sila bi hotela priskočiti Arabcem na pomoč, ker sami pač ne bodo zmogli financiranja. Ostali svet seveda opazuje trenja med Judi in Arabci z nemajhno skrbjo. NA MADŽARSKEM so v zadnjih mesecih lanskega leta komunistične oblasti dale obesiti 150 mladih fantov, ki so bili obdolženi sodelovanja v revoluciji 1.1956. Zakaj šele tako pozno — po treh letih — bi se človek vprašal. Zakaj jih niso pobesili takoj po zatrti vstaji, ko so sovjetski tanki pomagali komunistom znova do oblasti? Odgovor na to vprašanje prihaja na dan brez sramu. Ob času vstaje so bili ti mladeniči komaj po 15 ali 16 let stari, pa je bilo treba počakati z obe-šenjem, da so drug za drugim dosegli — 18. leto žjvljenja! Ali si je mogoče misliti večjo mero maščevalnosti, kot jo predstavlja ta hladnokrvna krvoločnost komunističnih zveri? MAŽEROLE V BENEŠKI SLOVENIJI so majhna vasica nekako v sredi deželice. Nedavno se je v tej vasici dogodil grd zločin, da sta dva moška z žico obesila na drevo domačinko Pavlo Cencič. Taki ni podobni zločini so v deželici med Slor venci zelo zelo redka stvar. Gotovo je vsak zločin vsega obžalovanja in obsodbe vreden. Prav tako je pa obsodbe vredna gonja, ki jo je dvignila italijanska javnost s časopisjem vred zoper Slovence, češ kakšni divjaki in zločinci so. Lahom odgovarja tržaška “Demokracija” in pravi: “Vrgli so se na slovensko ljudstvo iz Mažerol in ga ob- suli z vsemi ostudnimi pridevki, kot da bi se ni jer v Italiji ne dogajali taki in še hujši zloč'®1, , čudno, res čudno: Kadar naše ljudstvo terja »v°je pravice, slovenski vrtec, slovensko šolo, sloven*^* O £ * ga duhovnika, trdijo laški listi, da Slovencev v n eški Sloveniji ni! Kar naenkrat pa vse kriči 1,1 vpije, da se Slovenci v Mažerolah med seboj *** činsko pobijajo in da živijo v ostudnih razmerah • — Le kje so se ti Slovenci kar čez noč vzelit jih doslej Lahi v vsej Beneški Sloveniji niso vide li... \ ADLAI E. STEVENSON je zelo spoštova" Amerikanec. Je sicer že dvakrat propadel kot k8” didat za predsednika, pa zato ni izgubil svoJe ^ veljave. Pred dvema leti je prepotoval Rusijo j tja do kitajske meje. Nedavno je izšla knjiga« j v njej opisuje, kaj je v Rusiji videl in slišal. RuSl. ; jo ima rad, komunizma ne mara in resno sva*1 j pred njim in njegovo nevarnostjo zahodni sV'e ’ Zanimivo pa je, da ob opazovanju odnosov j Sovjetijo in Kitajsko prihaja do zaključka: Ne j dolgo, ko si bosta morali Rusija in Amerika P° . dati roke, da se zavarujeta pred — Kitajsko! j ne, bo Kitajska prej ali slej obe požrla... Sicer P® ni ta reč zrasla zgolj v Stevensovi glavi Tudi dr*1 gi opazovalci so mnenja, da je Kitajska silno ne varna Sovjetiji, za njo pa vsemu svetu. Celo vs« Hruščeve napore, da bi pridobil prijatelje na *f. hodu vse tja do Amerike, pripisujejo dejstvu, ga dobro vidi: Kitajska raste Sovjetiji usodno glavo. To je gotovo zelo zanimiv razvoj svetovn® ga položaja. V AVSTRIJI je manjšinsko vprašanje vedno na dnevnem redu. Avstrijci so v škripc1,’ Pred vsem svetom obtožujejo Italijo zaradi ranja Nemcev v Tirolah, nje same pa pred vse”1 svetom obtožuje slovenska manjšina na Koroške^1’ da avstrijska vlada še vedno noče izvajati točke 7 ’* državne pogodbe. Avstrijci so skušali zabrisati P® dobnost med obema vprašanjema, češ, v Tirol® so Nemci kompaktno naseljeni, na Koroškem P* Slovenci le po nekaterih vaseh, pomešani z Ne"1 ci. Narodni svet koroških Slovencev je to trdrt*f temeljito ovrgel z dolgo spomenico, ki jo je pr® ložil vladi na Dunaju, istočasno pa istotam pr> kovni konferenci, ki so se je udeležili mnogi čas nikarji iz inozemstva. Tako je zdaj svetovni *lS dobro poučen o dvoreznosti Avstrijcev in in v t«"1 smislu tudi poroča. Tako postajajo koroški Slov*® ci — saj je že zadnji čas! — svetovno vprašani' £a življenja, kot sta si ga ona dva še naprej to privoščila. Iskal je priložnost za boljši za- ^uzek. Zvedel je, da se prav dobro zasluži v rudnikih 'lekem hribovju. Kar na korajžo jo je mahnil ^ vstl kraj in res brez težave dobil zaposlitev. leP° število slovenskih rojakov, ki so'ga sprejeli v svojo družbo in ga vabili v svoja *ilo °Vanja' ^ mešanimi čustvi je ogledoval opre- , njihovih sob. Stene so bile čez in čez “okrajne ” -i jc z raznimi slikami, toda kakšnimi! Nehote **« na dom, kjer so visele po stenah svete ^ v e> tu pa... Najrazličnejše vijuge skoraj na-. zenskih teles, druga poleg druge. Kar je za-i)aJa*a skromna obleka, je bilo pa marsikje nak-'^elk ° ozna^eno s primerno “risbo'’ domačega iz- Janez je sprva z resničnim studom gledal te čudne “razstave”, toda počasi je tudi tu obveljalo njegovo načelo: Privaditi se je treba! Tu pa tam se je sam sebi čudil, kako lahko se človek na take reči privadi. Tako tudi na govorjenje tovarišev in obnašanje. Ni bilo dolgo, ko ga je zgrabilo dejstvo, da je zaslužek dober in številke na banki rastejo. Vse drugo ni imelo dosti pomena. Preden se je zavedel, je bil skoro tak kot drugi. Misli so mu začele uhajati na prve dni po prihodu v Syd-ney. V spominih je stopala bolj in bolj v ospredje — Pavlina.. . Ko bi mu bila zdaj tako blizu.. . Ne bi je več s takim prezirom gledal kot takrat. Da, da, Janez čuti, da je dozorel — in to komaj v letu dni — za življenje v Avstraliji po zgledu Ceneta in Mirka... (Nadaljevanje pride) i •. / Oiotani ‘ C £ A) \ lSrp*+ / ^ . BENEŠKA SLOVENIJA c/riavna nitja ________jezikovna sarodtra meja. e.*ste (veljt) — Železnica UOBAM f ^ \ "PdO ftn /P m oAc.ind —jfczont/a £NT' j z ctac. •• 'Podčrtano jive * občina t:2.oo.ot>*0cm •1 /%Čtne/a \ Stalina^ Svbit \tajvr • u i/ • Cmi Vr/t /<ČMarsLn _____ •'•Parata ^ 0 ^ N \ n 7"— v *ra Štoblank r\ m \ \ 'Iay>dar \ 7avo*i* šr.pcn sp.Bam i v irnas . V- ---J ^atsa IH . 'vL;*~ GoreriJ OMica o a M/a V|&EM JfreSar Sule/tttrr^^s. Jfoitrmacijk / Stani C*>v • ■"/«* i.. i /j? | čele * /f ^ Tropotm MMl May 1960 143 “ POD BOŽJO MISLIJO SMO” ❖ OD KOD TRPLJENJE? Zakon sveta je stalno spreminjanje, neprestan razvoj bitij. Ta čudovita pot navzgor pa skozi vse čase zahteva ogromno žrtev, neizmerno trpljenje. Ležišča premoga ali petroleja pomenijo danes za narode veliko bogastvo. Toda ali pomislimo na to, da se moramo za ta zaklad v podzemlju zahvaliti strahotnim naravnim katastrofam v daljni preteklosti? Občudujemo veličasten red in smotrnost v vesoljstvu, a nas vzemirjajo nekateri pojavi, o katerih mislimo, da motijo splošno skladnost. Ali ni tu tako kot pri glasbi, kjer se umetnik včasih poslužuje nesoglasij, da potem soglasje pride še bolj do izraza? Mi ne znamo ceniti zdravja, dokler nismo okusili bolezni. Morski viharji so potopili že marsikatero ladjo in uničili nešteto človeških življenj. Toda veter in plimanje, ki povzročata te nesreče, sta čudoviti zamisli modrega Stvarnika in nujno potrebna za čiščenje zraka in vode. Zakon o električni sili vžiga strele in povzroča požare — toda kaj bi mi danes počeli brez ognja in elektrike? Zakon o težnosti sproža plazove, ruši jezove in povzroča strašne poplave, a vendar si ne moremo zamišljati življenja brez te lastnosti snovi. Ali ste že razmišljali kdaj, kako je za življenje važno, da nas trpljenje opozarja na nevarnost? Ako bi otrok ne imel občutka za bolečino, bi se igral z lepimi plameni, dokler ne bi zoglenele njegove nežne ročice. Kdo bi si pravočasno zdravil zobe, ako bi ga bolečine ne opozorile, da nekaj ni v redu? Oi’ganizem, ki ne pozna naporov, mučnega vežbanja in težkih borb, nima prave odpornosti in kmalu oslabi. Vesoljstvo vladajo naravni zakoni, človek te zakone vedno bolje spoznava ter jih obrača v svoj prid. Živimo v časih presenetljivih odkritij v znanosti in silnih napredkov v tehniki. A človek se more zmotiti in naravni zakoni se tedaj z vso doslednostjo obrnejo proti njemu. Tehnična napaka zaradi inženirjeve pomote v računih ali zaradi površne delavčeve izdelave pri graditvi železnobetonskega mostu, lokomotive, aviona ali jezu more povzročiti nesrečo z usodni^1 posledicami. Neprevidnost more zakriviti ekspl°zl’ jo v rudniku ali tovarni smodnika. Trenutna ne' pazljivost za volanom more težko prizadeti ce|e družine. Nezmernost v prehrani in pretiravanj* pri delu moreta škoditi zdravju in voditi celo v smrt. Širno je v resnici kraljestvo trpljenja. Saj J® vsa zemeljska obla še najbolj podobna mučen'® kernu obrazu, katerega namakajo bridke solze. človek se cesto pohujšuje zaradi tega stanJ9 in zvrača odgovornost na Boga samega. Kako smešen je zares človek! Ali morda Bog zapoveduje in povzroča sovi'9' štvo, sebičnost, lakomnost, krivičnost, okruti10* in poltenost? Kdo je odgovoren za vojne, socialne in ^ žinske tragedije? Človek sam! Ali niso siromaštvo, družabni neredi in včasj*1 tudi bolezni posledica naše lakomnosti, hudobi!6 in pokvarjenosti? Bog ni dolžan čudežno preprečevati pogub1’6 sadove naših grehov. človek sam je glavni, čeprav ne edini visi’0*1 trpljenja. "Naša Luč"-SV. AVGUŠTIN PltAVI "Nikar ne mislite, da to hudobneži na kar tako in da Bog nima z njimi nič dobreg* mena. Vsakega hudobneža Bog pusti živeti ali da mu da čas za spreobrnjenje, ali pa zato, da *C pravičnik ob njem vežba za višje krepostno polnjenje.n TRPLJENJE IN SV. PISMO STARE ZAVEZE Mnogo knjig sv. pisma starega tes- MENTA se bavi s problemom trpljenja in ga uša reševati. Vzemimo v roke zlasti Jobovo knji-o?’ ^evilne psalme, Pridigarja, Knjigo modrosti in 'rah°vo knjigo. Na dolgo in široko se vse te j.nJ'Se bavijo s problemom (nezasluženega) trp-v®nja prav podobno, kot nam je na kratko posta- 1 0 Pred oči ta problem pismo našega “zbeganega rnika” v februarski številki MISLI. Jo b ^Se navedene knjige brez pridržka proslavljajo modrost. Opisujejo jo z različnih vidikov "l z velikim navdušenjem. Božja modrost je v vesoljstvu fizične narave čudovito razvidna. Psal- vzklika: Kako mnogo je tvojih del, Gospod! Vse si z ro*tjo naredil.. . po meri, številu in teži.” j Izraelski misleci so videli sledove božje mo-„ °8ti tudi v človeku, ki je — in ni — del fizične moj. »an Horaci aye. Vsem ljudem je lasten notranji čut za red. Vsi razlikujejo med tem, kar je prav, si /r>e(i tem, kar ni prav. Torej med dobrim in 'm ali zlom. To razlikovanje je v vesti vsake-^ .formalnega človeka. Pisatelji svetopisemskih ^ 80 P°sebno razločno videli sledove božje *°sti v življenju narodov. -Modrost vlada v vsakem ljudstvu in vsakem °dU’\ V, , rokah božjih je življenje vseh bitij in duh eSa človeškega telesa”. ga malo nižjega od angelov, S (J(|^ ln č»stjo si ga ovenčal; dal si mu oblast nad *Vojih rok, vse si podvrgel njegovim no- ako pravi psalmist. Zr»elcu ni prišlo na misel, da bi po zgledu Ya] ,er'h poganskih narodov človeka enačil z ži- t6lh Kljub temu je dobro poznal in se zavedal h strani v človekovi naravi. Cl • ... j( 8 krivdo sem bil rojen in z grehom me moja matiM. a> človek je grešno bitje, pa je tudi trpeče .* je lahko opazovati na vseh koncih in Jih, 1960 Pereče vprašanje In tu se začne za izraelskega misleca trnjeva pot. Kako trnjeva je bila, nam je razvidno iz premnogih poglavij starega testamenta. Kako se sklada z božjo modrostjo, da vzdržuje v fizični naravi tak čudovit red, v človešstvu pa dopušča strašen kaos greha in trpljenja? Gotovo, že na prvih straneh prve Mojzesove knjige je najti pojasnilo: “Le od sadu drevesa, ki je sredi raja, je rekel Bog: Od tega ne jejta, tudi ne dotikajta sc ga ne, da ne umrjeta.” In sta vendar jedla. Storila sta prav tisto, česar bi ne bila smela. Trpljenje je torej kazen za greh. človek ima svobodno voljo. Tudi prva človeka sta bila narejena “malo nižja od angelov”. Zato je bil tudi njun padec “malo manjši” od padca zavrženih angelov. To je bilo Izraelcem dobro znano in vsaj do neke meje razumljivo. Vendar ne prav lahko. Zlasti zato ne, ker je Bog ob sklepanju zaveze med seboj in Izraelci zagotavljal: “Če boste obveznosti zaveze zvesto vršili, se vam bo dobro godilo. Če ne, boste trpeli.” To so besede pravičnosti. In so Izraelci uvideli: Božja modrost in božja pravičnost sta eno. Bog je neskončno moder, o tem Izraelci niso nič dvomili. Toda če je tudi neskončno pravičen, zakaj dopušča, da v izvoljenem ljudstvu grešnik in brezbožnik nekaznovan nadaljuje s svojimi grdobijami, mnogi pravični, ki na vse načine skušajo Bogu prav služiti, pa trpe pod grehi in hudobijami brezbožnikov? Še več! Zakaj Bog dopušča, da poganski narodi tepejo izvoljeno ljudstvo bolj kot po človeški uvidevnosti ta narod zasluži? To so bila težka in pereča vprašanja v Izraelu. Njihovi misleci, verniki in bogoslovci, so se stoletja brez pravega uspeha z njimi borili. To je jasno razvidno iz njihovih spisov. Je pa še prav poseben razlog, zakaj niso mogli najti vsaj približno zadovoljivega odgovora — še veliko manj’ kot ga moremo najti mi v novi zavezi. Kaj prinese smrt? Kaj je tisti posebni razlog? Za večino naših bralcev bo to nekaj povsem novega. Razlog je pa ta: Ljudem stare zaveze Bog skoraj do zadnjega ni razodel, kaj človeka čaka po smrti 0 plačilu in kazni po smrti skoraj niso imeli pojma. O živ- (Konec str. 154) TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij SEM FANT 01) FARE K’ MAM HLAČE NOVE.. . “Navadno rastejo otroci kot konoplja, naša najmlajša pa se nikakor ne potegneta,” se je smejal Pintarčkov oče. Res! Dečko ni pustil za seboj dvojčice, ona pa njega ne. S šestimi leti sta še vedno nosila krilci, ki ju je prinesel sveti Miklazž pred dvema letoma. Sicer sta bili že malo kratki, a vendar. Živahna pa kar se da! Ves Potok ju je bil poln. In pred njima ni bila nobena reč varna. Tončka je včasih zagrabila tudi dolenjska trma, katero mu je hotela mati s palico zbiti iz glave. Pomagalo je, a dosti ne. Kaj hočeš! “Dolenjec je, kakor oče!” se je smejal potoški mlinar. Zlasti takrat je v njem vzkipela ihta, če ga je razjedala nevoščljivost. In to ni bilo redko. Najmanj pa se je mogel zadržati tistikrat, kadar se je Nežika pobahala: “Jaz sem pa kavico pi- la!...” A tako! Da včasih res v veži diši po kavi, to je fante vedel. Mati jo je od časa do časa skuhala, ker ji je prijala za srce. Tudi oče jo je imel rad. Toda otrokom je niso nikoli dali. “Za otroke je mleko,” so rekli mati. Seveda! Ta priliznjena Neža! Je že toliko časa sitnarila in prosila, da jo je dobila!... Ko se mu je sestra ponovno pobahala, da je pila “kavico v mleku”, je bilo Tončku dovolj. “Bo treba drugič malo popaziti,” je sklenil. Nekoč je zopet zadišalo po veži. Mmmm, kako omamljivo! Prav gotovo je zopet kava v zelenem loncu v peči.. . Tonček je bil koj na pragu. Stal je za podbojem in prisluškoval. Jasno, sestra se že smoli okrog ognjišča! Že sliši njen priliznjeni glasek. Kako pobožno zna prositi za mleko! Ko pa je dekletce dobilo od mame skodelo mleka, je še bolj priliznjeno prosilo: “Mama, še malo kavice no- tri !... ” Tonček je vihravo pomolil svojo zmršeno glavo izza podboja. Vidiš Nežo! Mati so že segli z zajemalko v lonec kave in ji prilili. Res komaj toliko, da je mleko za spoznanje otemnelo in je odgnala sitnega otroka izpred nog. Vendar je bilo za ljubosumnega. Tončka dovolj. “Le čakaj, lizunka!” Mama je odšla v hišo, Nežika pa se je spom- nila še na kruh in je romala za njo, da nadlegovala z novo prošnjo. Skodelo je pustil® ognjišču. , .( Tonček je bil koj pri njej. Bojni načrt }e^ dolgo kuhal v svoji nevoščljivi glavi. Takoj je “ na klopi. Z roko je segel globoko v leseno golu1 eo. Zagrabil je polno pest soli, da ga je zaske « v rani, ki mu jo je na dlani prejšnji dan & zal pipec. Pa nič ne de! Da bo le Nežina P^1 i njenost kaznovana! — In njegova nevoščljiv sita.. . Skočil je s klopi. Že je bil pi'i skodelic1, “Tu imaš!” Vso pest je stresel v “kavico”, potem V1 brž odkuril skozi zadnja vrata. Nežika se mu tistikrat ni pobahala, da je pet pila kavo. Kajti komaj je napravila prvi žirek, so se ji nakremžila usta. Že itak kisli zek pa se ji je raztegnil kot tistikrat, ko je W dala svojega izdolbljenega Miklavža... “Ho, ho! Zdaj imaš, kavico’...” je ji je tihem smejal bratec. Mama ga je sicer poučili' nevoščljivost ni lepa lastnost, Nežika pa le m bila nikdar več priboljška v mleko. j' l« d«' Ko je šlo tisto poletje h koncu, je oče nekc^‘ dne dejal: “Zdaj je dovolj krilca, Tonček! Si£ si še majhen, vendar boš dobil hlače!” Aha! To pa to! Ko bi že znal pisati, bi v ledarju z debelimi črkami napisal: PRVE HLAC^ ... Tako pa si je zabeležil važno življenjsko P lomnico le v svoji nagajivi buči. Hlače, prve hlače!... Mati je vzela dobršen kos grobega, hodn<> platna in pričela z delom. Tonček pa vedno ok' ' nje. Na vse je pozabil. Celo maček je imel P)C njim nekaj časa mir. “Mama, kdaj boste gotovi?” “Kmalu.” “Kdaj kmalu?” je sitnaril. “Ko boš šel spat in boš zopet vstal,” i'1*1 pojasnila. Aha! Še spat enkrat pojde. Potem ne bo ve* n*1 otrok, ampak pravi dečko. Kakor Janez. Neža pa kar vse življenje ostane v krilu, ko je cme kava, da se Bog usmili! Drugi dan so bile hlače gotove. S kakšnim vetjem je zlezel Tonček v široke hlačnice, ki so ar Wahedrale okrog suhih nog. Na kmetih mislijo naPrej: platno — čeprav domače — ni zastonj, ®tr°ci pa vendar rastejo. Kaj naj jim mati vsaki leti šiva novo obleko? — No, pri Tončku so Se Vsi skupaj malo zmotili, saj bi jih lahko nosil a°'eih šest let... Hlače! Juhej!... Tonček se ni mogel nagledati svoje nove ob-eke. Prav zares je že fant. Od fare! Celo ata so l'ekli, da bo kmalu posekal Janeza, če bo ta- 0 možato hlačal okrog. Še Nežika je bila po-n°sna na svojega bratca. In kar se je zdelo Tončku najbolj imenitno, a bila žepa. Velika in prostorna, da bi mogel . a^niti vanju deset svojih pesti, ne le dve. Torej mogel dati v en sam žep dobršen kos kruha ** ga kosoma nositi v usta. Seveda kmalu v žepih 1 bilo dovolj prostora za kruh, saj so vanje že Ve dni zašli vsi mogoči zarjaveli žeblji, ki jih 6 Pobral v mlinu ali pa v očetovi delavnici. Mati . 11 Je nekaj večerov pometala zaklad iz hlač, a e lastnik drugo jutro jokal kot za stavo. Zvečer a sta bili malhi zopet polni stare šare, med ka-l*nii seveda ni manjkalo frnik, ki so bile Jane-(j.v° delo in žgane v domači peči. Bog si ga ve-> za kaj jih je zamenjal z bratom. Tudi Nežiko Pošteno obral za njen del. Tonček je torej postal fant od fare. Postavljal ^ Je s svojimi platnenimi hlačami kot petelinček Snoju. Le poglej ga! Ono dopoldne se je spra-v v Prav k potoku. Zakaj pa ne bi enkrat svoji ne-®c*jivi sestri Neži pokazal, kako zna loviti rav-je je? že se je spravil na mostič: prav na rob P*1 ‘n razprostri roke potem pa moško ko-n. °d enega konca do drugega. Kako je to ime-n°i če je na eni strani tik pod teboj voda... , 'Tone, koj od vode! Bom mamo poklicala,” je 8roziia Nežika. una ^a’ ^a' ^aj 111' more! Nevoščljiva je, ker ji Ile bi napravila niti koraka... Goska! Zdaj nalašč stopil še bolj na rob! j« ^ai ^u''’ Ali Pa ti poskusi, če si upaš!” “Ogovoril Tonček. ^js^. Hotel je svoji sestrici pokazati jezik, pa mu je ^ trenutek zmanjkalo tal pod desnim podpla- n Zakrilil je z rokami in že je čofnilo v pe- Cl potok... ca • ^°nček se je zagrabil z rokami za rob mosti-l;lo;n °bvisel na njem. Sicer voda ni bila preveč V0 °^a> vendar je pritlikavemu fantu prav goto-ga(ftSe^aia čez glavo. Saj je poskušal priti z no- 1 do tal, pa je mu voda že silila v usta. Moral se je še krčeviteje zagrabiti za rob. Presneta smola!... Neža pa je stala pred njim na mostiču in se na vse grlo smejala. Kako mu privošči, namesto da bi mu pomagala iz vode! Grdoba! Vse bi še šlo, ko bi ne imel Tonček nesrečnih platnenih hlač, ki so se napile vode, da se Bog usmili. Breme je postajalo vedno težje. Poleg tega so bili tudi žepi sami precej obteženi z vsem mogočim železnim zakladom. Navsezadnje mu bodo zares odpovedale roke in bo šel dobesedno “po vodi”... “Tak pomagaj mi vendar!” je končno Tonček le izdavil. Drugikrat bi ne prosil pomoči, za vse na svetu ne. Zdaj pa mu ne pomaga nobeno mazilo. Vedno globlje ga vlečejo hlače. Neža se je smejala na mostu kot pečen maček. . . “Le čakaj, ko pridem ven!” je v njem kljub mrzli kopeli vrela jeza. Toda zadnjo besedo je komaj izgovoril, ker mu je pljusknila voda v usta. Brrr!... Na srečo je prišel iz hleva hlapec Martinek in rešil Tončka iz potoka. Tako se mu je smejal, da je še Nežiki znova podžgal smeh. Mokrega Tončka je prijel na hrbtu za naramnice in ga kot mladega mucka nesel v vežo materi. Vse je teklo od njega. “Mati, Tončka sem dobil v potoku. Plaval je kot žaba.” Uboga Marijana! Saj še do besede ni mogla od začudenja. Hlapec pa je stopil v sobo. Zlezel je na klop ter položil mokrega dečka na peč, od koder je kmalu začelo curljati po lončnicah in se je luža na podu večala z vsakim trenutkom. Kdo bi si mislil, da drže hlače toliko vode! Potem je prišla mati: “Vidiš, ko sem te svarila pred potokom! Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!” Tonček pa v vek. “Ko je bilo tako lepo...” “Mokro pa tudi, mokro, kaj?” se je smejal Martinek. In zdaj? Tonček je vedel samo eno: v krilce nič več! Naka! Pa četudi samo za eno uro, da se hlače posuše. Krilcu je dal slovo in če se vsi postavijo na glavo ter jim pridejo na pomagaj vsi svetniki iz pisanih slik pod stropom... Je rajši v mokrih hlačah, četudi bi se morale na njem posušiti. V hiši se je medtem zbrala vsa Pintarčkova družina, da vidi, “kako se je mali skopal”... Končno je dečka iz zadrege rešil oče. Prinesel mu je svoje ponoššene hlače, ki so ležale ne- kje v omari in jih že dolgo niti za vsak dan ni več oblekel. “Tu imaš, Tonček, če res nočeš več v kitice! Malo prevelike bodo, pa saj si že fant od fare! če nisi, pa še boš.. .” Da, le ata razumejo in vedo, kaj je fantovska čast! Ne pa tistile Martinek — oslinek, ki se mu smeje izza mize, kot bi orehe stresal. Ali pa Janez, ki je tudi prišel s svojim modrim predpasnikom. Tonček je kar izginil v atovih hlačah. Vsa soba je prasnila v smeh. Še oče je rajši pogledal skozi okno kot pa malčka, ki je kukal iz hlačnic. “Pas lahko kar nad glavo zadrgneš,” se je tolkel ob kolena hlapec. “Poglej, Tone, saj si se zmotil! Nogo si vtaknil v žep, namesto v hlačnico,” je nagajal Janez svojemu bratu, ki je v očetovih hlačah obsedel na zapečku kot kupček nesreče. Kakor bi se vse zarotilo proti njemu! Uh, da le morejo biti taki! Vse bi pometal v mrzlo vodo, da bi bili mokri cucki, potem bi dali menda mir.. . Ali pa bi uniri-Potem bi vsi planili v jok, da bi se hiša tresla To bi se jim smejal iz nebes!... “No, zdaj je dovolj!” je zato oče naprav'* konec in udaril na drugo struno: “Pozimi si je Pa Martinek hladil prevročo kri v potoku.. . ” “Ho, ho ho! Saj res!” se je spomnil Tonček in takoj pozabil na svojo nesrečo. Smejali so se tudi ostali, Janez pa je skočil na sredo hiše pokazal, kako je hlapec tistikrat obsedel med le' dom. “Stare pogrevate, ko novih ne veste,” je jal hlapec, ko ni vedel drugega reči. Potem vstal ves rdeč izza mize ter se odpravil iz l"se' Hvala Bogu, za njim je odšel tudi Janez, dekle^1 pa so utihnila. Nevihta je bila mimo in Tonček hvaležno pogledal očeta... (Dalje.) TRI IZJAVE O KARDINALU STEPINCU “DEMOKRACIJA”, slovenski dvotednik v Trstu, je v svoji številki 15. februarja 1960 med drugim zapisala: “Značajni, neupogljivi možje, posebno še na vplivnih javnih mestih, so vsem diktaturam trn v peti. Titovska diktatura dr. Stepinea ni mogla Upogniti * prigovarjanjem in podkupovanjem, kal' se ji je pri mnogih osebnostih posrečilo. Zato se je tudi v njegovem primeru poslužila sodne burke. S ponarejenimi in izmišljenimi oznovskimi obtožbami, ki jih je vse po vrsti razveljavila obširna, strokovnjaška in nepristranska literatura svobodnega sveta, so ga komunistični maščevalci 1.1946 obsodili na 16 let strogega zapora — pod obtožbo sodelovanja z nacisti. Prav v tej ‘obsodbi’ so se komunistični lakaji izkazali kot vredni učenci Stalinove azijatske pokvarjenosti”. “Po nacifašitičnem napadu in pod krvavim Pa-veličevim režimom si je nadškof Stepinac na vso moč prizadeval, da nudi svojo moralno in tvarno pomoč trpinčenemu ljudstvu. Z nastopom komunizma je nadškof s tem delom nadaljeval. Komunistična ‘vistosmerjenost’ je pa pri nadškofu naletela na odpor — in ker ni šlo zlepa, bo moralo iti zgrda. Dne 18. sept. 1946 so nadškofa aretirali in obsodili”. “NAS TEDNIK — KRONIKA”, slovenski tednik v Celovcu, je v svoji številki dne 18. jan. zapisal. “Leta 1941, ko je “poglavnik1.. . stopil v sa’ bor... ga je po starem ceremonialu čakal tam **' grebški nadškof dr. Stepinac. Z lista, ki ga jC držal v rokah, mu je prebral ta pozdrav: “Država, ki hoče imeti bodočno»t, mora spo»l° vati božje zakone. Življenje in dostojanstvo čl°ve, ka sta nedotakljiva. Vsako zapostavljanje zaf®^' rase in vsako preganjanje državljanov mora pri°e sti nesrečo nad ljudstvo in državo. Samo ljube*®0 do bližnjega prinaša blagoslov.” “Pavelič je pri tem ves pobledel od jeze, ti moral je slišati pred vsem ljudstvom, ki se ^ zbralo na trgu, uničujočo obsodbo svojega de*9! kajti preganjal je Jude zaradi rase, Srbe žara**1 vere in narodnosti. In Stepinac, primas Hrvaškc' jnu je to zabrusil v obraz. Pravijo, da se je tak' rat ‘poglavnik, na višku svoje kratkotrajne °*)’ lasti, že oziral po svojih oborožencih, da jim že škofa prijeti, toda zbal se je njegovega odloc' nega pogleda in množice, za katero je vedeli ^ je vdana škofu.” “MLADIKA”, mesečna revija v Trstu, je ?11’ pisala o kardinalu Stepincu med drugim: “Po vojni. so ga (komunisti) pustili leto pri miru in se z vsemi silami potegovali za njefc vo sodelovanje. Že to dejstvo samo izpodbija njihove poznejše krive obtožbe.” Izpod Triglava Kako je v domovini na kmetih? N.R. — N.S.W. Kot zvest naročnik “misli” in reden AL.EC bi rad napisal nekaj vrstic, kako je doma 'a kmetih. Morda bo koga zanimalo. Pred meseci sem dobil od nečaka v domovini snjo, naj mu pošljem najmanj 50 funtov av-alskega denarja, da bo mogel plačati davke. Med drugim sem v pismu bral: B '^daj pili nas obdelujemo kmetije s stroji. de]6Z ne ^re ve^’ ^el Pre(lvojni način ob- ovanja kmetij iz mode. Nekaj strojev sem si da aVil’ ^re^a Je Pa plačevati tako velike davke, s nilr|am kje jemati denarja. Na vsake tri me-e dobim poziv za davke, pa vsak kvartal pri-e višjo številko. Stric, usmilite se me, da bom d« , °bdržati posestvo, ki je bilo nekoč tudi Vaš btai Nič dobre volje nisem bil, ko sem pismo pre- ' Stisnik sem ga v žep in premišljal, kaj naj i'ii »d nm. ^ Zvečer sem srečal rojaka, ki je dosti mlajši ^ene, pa prav blizu skupaj sva doma. Povedal .••e. da je pravkar prebral pismo od brata. Nh bi'.*” bese(lo, da me zanima, mi je dal pismo pre-'• Med drugim sem bral: če dragi brat, pri nas je zdaj vse druga- tih Karamo več toliko kot nekdaj. V nekaj le- l(t0 Tvoj eni odhodu se je vse spremenilo, vsako Sar- ninogo na b°Ue- Sam veš, kako smo včasih ^ali na polju od zore do poznega mraka. Zdaj l*ir-VSe °'>('ela zadruga s stroji v nekaj urah, po- 1>0) ltaj vsaki 7 "ve Hl drugi dan”. sem gledal v te vrstice in povedal roje kakšno pismo sem pa jaz dobil, čudno me ,l!*j * 'n zm*£aval z rameni. Tako tudi jaz. Kdo 'ažurne, zakaj sta dva tako različno pisala? senl domov in napisal nečaku dolgo pis-0 ‘ Naročil sem mu, naj mi razloži, zakaj se je f„v,^ak° pritožil, njegov sosed pa tako pohvalil. sem prost in brez skrbi stopim v gostilno na Poli« iv ]fUj 1,1 se počutim kot ptič na polju, če bi imel več cvenka, bi si lahko privoščil gostilno vsaj d0i -. sem pričakoval odgovora, končno sem ga 1 ■ Nečak mi piše: “Našim komunistom se je ponesrečil prvi poskus, da spravijo kmete v kolhoze. Saj se spominjate, stric, koliko je bilo upora med kmeti, pa so končno komunisti odnehali. Nič več niso silili kmeta v komunske zadruge, vsak je lahko tudi izstopil, če je hotel. Toda ’ v resnici komunisti niso opustili svoje zamisli, samo drugačno pot so ubrali. Bolj po ovinkih, bi se reklo. Prvo je, da se kmečko delo modernizira, to se pravi, obdelovanje kmetij s stroji. Komunistične zadruge nabavljajo stroje za vso okolico, pa so seveda stroji last države. Zadruge ne plačujejo nič davka državi. Kmet plača od uporabe zadružnega stroja v pridelkih, pa mu obdelajo. Na videz se to prav lepo sliši, ampak tisti, ki je svojemu bratu v Avstralijo hvalil to uredbo, ni pomislil, kako je že postal s svojo kmetijo vred last države in izgubil vso samostojnost. Z zadrug‘o se mora natančno dogovoriti, kaj bo sejal in sadil, pa kje in koliko. Lahko gre pit svoj polič, nič ne rečem, pri tem pa ne pomisli, da je prav za prav že suženj in bo še zmerom večji, če pojde tako naprej. Ker je vse to šele pričetek, lahko gre pit in si vzame prost čas. Ko se bo stvar vse bolj razvila, bo tudi pri nas tako kot je že na Kitajskem — še hrana in pijača je ljudem “dar države”. Ker je to šele pričetek, si kmet lahko nabavi lastne stroje in skuša ostati neodvisen od komune. Ampak država mu potem naloži strašne davke na vse, kar ima. Naj bo traktor, voz, konj, vol, kombajn ali karkoli, davek, davek! Če je kmet dovolj srečen, da enkrat plača predpisano vsoto, bo za prihodnji kvartal dobil večje številke in potem ^spet večje, tako dolgo, da ga bodo zadušili in mu bodo vzeli stroje, ko ne bo mogel plačati. Tako bo prisiljen, da se bo podvrgel zahtevam države. In to je namen, ki ga javno ne povedo. Govorijo o “kooperaciji” — nekdanji izrazi kolhoz ali “koza”, kot so ljudje rekli, so preveč osovraženi. Je pa kooperacija samo druga beseda za isto stvar. Kdor to uredbo hvali, je ali neumen ali pa s komunisti drži. Tudi takih je nekaj med našimi kmeti, pa se jim bodo prepozno oči odprle. Naj še povem, stric, da sem si to pismo upal tako napisati, ker imam zanesljivega človeka, da bo oddal na pošto, ko bo onkraj meje...” MAJSKA ZABAVA SLOVENSKE K A R I T A S V CERKVENI DVORANI V PADDINGTONII V SOBOTO 21. MAJA — glej oglas na strani ovitka. TRI SMRTNE ŽRTVE AVTOMOBILA V N.S.VV. Vinko Lavrič Janez Kavčič Bil je samec, 20 let star, dve leti in pol v Avstraliji, doma z Ivanjskega vrha pri Radgoni. Nazadnje je delal v Wollongongu, pa je prišel v Sydney k prijatelju Tonetu Tivadarju, da si poišče drugo zaposlitev. S Tonetovim motornim kolesom sta jo mahnila na obisk k Draščkovima v Jerilderie, NSW. Tik pred Waggo ju je zadel nepreviden voznik avtomobila, Jugoslovan, pa ne Slovenec. Tone je, ostal skoraj nepoškodovan, Janez je dobil hude poškodbe in se ni več zbudil iz nezavesti. Odpeljali so ga v Base Hospital, Wagga, kjer je dva dni pozneje, 7. aprila, podlegel poškodbam. Pokopali so ga v Waggi dne 11. aprila. Bog mu daj večni mir. Staršem, bratom in sestram doma iskreno sožalje! Bil je samec, 33 let star, nadavno si je kuP'. hišo v Sydneyu. Doma je bil v Starem trgu P1' Ložu (vas Kozaršče) iz zelo znane Lavričeve ^ žine. Stric z istim imenom je duhovnik. Naš Vi®* ko je bil v Avstraliji nekako 5 let, delaven varčen. Zdaj je bil zaposlen v Liverpoolu, syf neyjskem predmestju. V četrtek 14. aprila se ic njegov sodelavec ponesrečil v tovarni, odpeljali ga v bolnico in naprosili Vinka, da ga spremi ti® in zanj tolmači. Nekje pri Fairfieldu ju je nepreviden avtomobilist in Vinko je dobil smrt'lf poškodbe. Umrl je v bolnici v Liverpoolu in i® tam pokopan dne 19. aprila. Blag mu spomin, nje govi materi ter bratom in sestram v domovini kreno sožalje! t Anton Sega Živel je v Wollongongu, samec, žal, obljubljenih podrobnih podatkov nismo prejeli. Ponesrečil se je, ko ga je pri vožnji s kolesom zadel tuj avtomobil. Pogrebne obrede je opravil slovenski duhovnik iz Sydneya v stolni cerkvi dne 6. aprila ob precejšnji udeležbi Antonovih prijateljev in znancev. Iiajnemu naj sveti večna luč! MAJSKI ROMARSKI SHOI) V LEICHHAKDf1' v nedeljo 29. maja — glej ogla« na strani 15». GOSPODARSKI PROBLEMI AVSTRALIJE Marijan Oppelt *»DOVIT RAZVOJ V VSEH PLASTEH aIškega življenja v zadnjem desetletju je l,resi Ce '®netil marsikoga in v delni meri same Avstral- Kd S) 2ačud. ^ —or je poznal predvojno Avstralijo in se se-sPet vrnil v deželo na obisk, je prav gotovo eno zrl okoli sebe. Res se je Avstralija v zadnjem desetletju v novSlfiem sPrel«enila. Ne namo v tem, da stojijo Uj^-e s^vbe tam, kjer je bil prej morda le travmi ^ aWpak spremenila se je tudi v sestavi pre-|,0|. Va ter v delni meri tudi v navadah. Naj-,ja Značilno pa je, da je mlada dežela pokazala. Sj °eprav je izolirana, daleč proč od Evrope — df,2,1.a Sarna pomagati gospodarsko in v odnosih do narodov. iii. koncu druge svetovne vojne so Avstralci v’li dvoje: ^ yelike razdalje ločijo Avstralijo od . °tne domovine — Anglije, katera v stiski ne **®8fla več Avstraliji uspešno pomagati; 23 bodočnost Avstralije je nujno pot-t*žk ,U*rt*'ti njeno gospodarstvo, n. pr. razviti Čalt In *a^ko industrijo. Ni mogoče namreč pri-.°Vati> da bo vsa ekonomija v nedogled slonela *°ZU volne. ti0lif ® Je torej nujno Avstralijo gospodarsko in Ta|(oeno utrditi, jo je treba primerno naseliti. |>ro Se Je v povojnem času začel imigracijski lt0 , a**'» ki je v tem zadnjem desetletju igral velijo. je n- Pr- Avstralija proizvedla 50% več ^ot v letu 1949. Prebivalstvo se je v tem Je p,.. — 1959) povečalo za 25%; ta prirastek '•^tk ^lsati enako emigrantom kot naravnemu prilil ’ yi-edno je podčrtati, da je avstralski na-*)r,rastek v zadnjih letih eden najvišjih na O^d ’. Manufaktura se je še posebno razvila. wnj,a stanovanjskih hiš se je v tem obdobju za 40%. ta onomska rast je bila povsem stalna in prav Je ay n°s,: je eden najzanimivejših pojavov sedan-'lelav ,a'ske ekonomije. Tudi popolna zaposlenost ko sile — izvzemši leta 1952 — dokazuje, ka-v Avstraliji v zadnjem desetletju gradilo. I»i\ jnff° ,® taj>ti, da obstajajo tudi nevarnosti, n. Va)Uti\ a°'Ja Cen 'n 1>a PreS'uv’ee Pr> plačilu (v tuji Za uvoženo blago, katero je pa spet pre-no za gradnjo novih industrij. ‘ rokovnjaki so preračunali, da se je prebitij w ’ Way 1960 valstvo v zadnjih desetih letih večalo za 2.4% letno, medtem se je delovna sila večala za 1.8% letno. Vedeti pa moramo, da se bo v bodoče to razmerje precej spremenilo. V naslednjih desetih letih se bo prebivalstvo povečalo za 25% medtem ko je pričakovati, da se bo delovna sila povečala za celih 35% Razlika je v tem: do sedaj je odstotek delovne sile (ljudi, ki iščejo delo) bil'nižji od prirastka prebivalstva in je bilo dokaj lahko (tudi za to, ker se je industrija razširjala) najti zapo-slenje. Ko pa bo odstotek delovne sile večji od prirastka prebivalstva, takrat bo nastal problem, ki ga že sedaj predvidevajo. — Kmalu bodo namreč dorasli otroci, ki so se rodili v povojnih letih, ko so v Avstraliji beležili še posebno velik odstotek rojstev. Ti mladeniči bodo iskali služhe in za te kot za ostale, bo treba najti primerno zaposlitev. V preteklosti se je delovna sila večala za približno 60.000 oseb letno. Leta 1970 bo verjetno 120.000 ljudi iskalo delo. Rešitev tega problema je prav v industrializaciji dežele, ki je sedaj v teku in ki bi morala roditi sadove prav takrat, ko bo ta problem nastal. Avstralska industrija, težka in lahka, bi morala takrat biti že tako močna, da bo nudila zaposlen-je tem novim močem in emigrantom. Ta ogromna delovna sila bo pa proizvajala več blaga, kot bo potrošnja. Za to blago bo treba najti odjemalce. To je lahko, bo kdo rekel, saj severno od Avstralije živijo milijoni in milijoni ljudi, kamor se bodo avstralski izdelki lahko izvažali! To so trgi, ki so še popolnoma neizčrpani! — To je po eni strani res. Ne smemo pa pozabiti: če bo Avstralija hotela takrat prodreti na teh trgih, bodo morale cene njenih izdelkov biti konkurenčne, da bodo tako pobile vse druge tekmece. Vprašati se moramo: ali bo Avstralija mogla tekmovati na azijskih trgih s cenenimi izdelki in istočasno dobro plačevati svojega delavca? Rešitev je samo ena in ta se da prikazati v obliki preproste enačbe: modernizacija naprav — izboljšanje tehnološkega procesa — povečanje proizvodnje (in kar je važno — proizvodnje, ki lahko konkurira po ceni z vsakomer.) Če pogledamo nazaj, bomo spoznali: kar je bilo v Avstraliji storjenega v nekaj letih, ni samo čudovito, ampak bo prav gotovo pomirilo najhujšega pesimista. “Kadar bo mamica kihnila, reci: Bog KOTIČEK NAŠIH MALIH TVOJ MAJNIK Marija, tvoj majnik smehlja se z ravni, povija ti vence, ti pesmi drobi. Jaz tudi poklanjam ti majniški dar, cvetice dehteče za sveti oltar. Marija, glej v cvetkah je moja skrivnost: tu duši si moji najslajša sladkost. Da zame najlepša, najdražja si ti, da zate v ljubezni srce mi gori. BOG P O M A G A J NEKDAJ JR BILO NA SVETU ZELO HUDO. Ljudje so padali v smrt kakor muhe. če ji' kdo trikrat zaporedoma kihnil, je takoj umrl. V tistem času je živela pridna deklica. Očeta ni imela več. Zelo je pa ljubila svojo mamico, ki je še živela. Nikoli je ni pustila same. Deklica je vedela, da je oče umrl, ker je trikrat zaporedoma kihnil. Zato je deklica molila, da bi Bog mamice ne vzel k sebi, če bi kdaj tudi ona trikrat po vrsti kihnila. Bog je poslal k deklici svojega angelčka in mu naročil, kako naj deklico pouči, ko bo spala. In res je deklica imela lepo sanje. Prikazal se ji je angelček in ji rekel: gaj!’ Kmalu potem se je zgodilo, da je mamic8 bila hud prehlad. Sedela je pri peči in kašUa | Naenkrat je pa tudi kihnila. Deklica je brž rel ■kl*: Bog pomagaj! Mamica je kihnila še drugič in tr«*; jič, deklica pa vselej pobožno: Bog pomagaj! M*, je odgovorila: Bog povrni, hčerka moja! In umrla, čeprav je še kihala, dokler ni bila zdrav* Otroci, to je samo pravljica, ki ji tudi Pr8'J mi: legenda. Ko so nam naš dedek pravili to bico, so nazadnje rekli: Od takrat je nastala da , da zmerom voščimo človeku, ki kihne: pomagaj! Ljudje pravijo, da od takrat, ko je ff ni. » ,oVf gelček tisto deklico poučil, kako je treba recii dar kdo hihne, ni nobeden več od kihanja uW! Tako je rekel dedek, ki je vedel, da je P1 , dal samo pravljioo, ne pa resnične zgodbe. ' ^ jo pa tudi, da je v pravljicah navadno dober 1,8 in da je kar lepo, če tudi mi rečemo Bog P0*1* gaj, kadar kdo kihne. M A M I C A Mamica moja je strašno bogata, nima zlata in je vendar vsa zlata. Zlate so njene oči, zlati so njeni lasje, zlato je njeno srce. PREDEN SE ZBUDIM Ivan Burnik Zjutraj je in v sanjah z domišljijo sam sebi govorim. Se preden se zbudim, odprem oči: Glej, sem spet doma! Tam je moja mama.. . Dobra mama se smehlja — srečna, srečna! “Si prišel? O, da si le prišel, sin, zdaj je konec mojih bolečin.” Ko z njo drhtim, ko grabim jo v objem — me ura prebudi... Tedaj — vam naj povem? — srce me zaboli.. . ^ANGAROO—KENG ur uj M. Oppelt L AVSTRALIJA JE ZAVOLJO OSAMLJENE , in geografske ‘starosti’ precej različna od Ugih cejjn Tudi giede živalstva. Na njenih tleh J1 Preko 150 različnih vrst vrečarjev — vrste, ki . edinstvene. Tu nista všteta platypus (kljunač) .. echidna, ki sta edina sesalca na svetu, ki... va-‘lta Jajca! šni ^re^arj* so živali, ki nosijo mladiče v nekak- * torbi ali vreči na sprednjem delu telesa. Kenguruj — na vsem svetu najbolj znan - 6^ar — živi na odprtih planotah in se pase v a‘1- Nad čredo navadno čuva straža dveh , en8Urujev, ki s svojim skrajno občutljivim slu-v*ln ^ahko pravočasno opozorita na bližajočo se ne-v n°st- Čreda takoj v dolgih skokih pobegne, ^guruji odskočijo z zadnjimi nogami in si pri tem H , aSajo z zelo močnim repom. Ta jim služi kot g ®ka odskočna deska. Kenguruj lahko skoči do gjn^etrov v dolžino, pa nad 2 metra in pol v vi- Kenguruje delijo v več vrst. Neka vrsta ken-Ja doseže visokost 2 metrov (brez repa, ki je irig’^n0 1 m dolg), nasprotno je pa “Tree-climb-]a kenguruj — živi samo v severnem (jneens-komaj 60 cm visok. Ima na sprednjih »ndu ^Ogal. vdr rokah) močne kremplje in dolg rep za v^vanje ravnotežja. Mudi se navadno na tleh, pra^ra*- pa rad spleza tudi na najvišja drevesa. Kotovo se pa zateče na drevo, kadar mu t|R 1 neVarnost ali se mu hoče počitka. Nazaj na Pa spleza vedno ritenski. * V Sovorici “busha” je samec kenguruj “old iiv, > samica “flying doe”, mladič pa “joey”. Nekatere avstralske pokrajine so dejale kenguruja pod zaščito, ker jih je ondi malo Spet v drugih morajo vsako leto organizirati redne love, da jih nekaj pokončajo, ker povzročajo veliko škodo, ko se v čredah pasejo po travnikih, nemenje-nih živini. To posebno v severozapadnem N.S.W. Kengurujevo meso je zelo dobro, posebno dokler je sveže. Svetovno znana je juha iz kengurujevega repa. AVTOMOBILI RASTEJO NA DREVJU Da, tako je v tej “čudežni” Avstraliji, pričujoča slika je neizpodbitna priča. Kako je slika nastala? Amaterski fotograf Bruno, ki živi z ženo pri Drmotovih v Corrimalu, se je peljal nekam na sever na obisk. Nekje ob meji N.S.W. in Queenslan-da je zagledal ob cesti — avto na drevesu! Ustavil je svoje vozilo brž fotografiral prizor in šele na nadaljnji poti začel ugibati, kako je mogel avto splezati na drevo. Nikogar ni imel, da bi ga pobaral, torej še danes ne ve. Sliko je pa “izkoristil” na primeren način. Poslal jo je v domovino in jo domačim razložil kot dokaz, da v Avstraliji avtomobili rastejo na drevju kot doma hruške ali jabolka. Ni čudno, da zdaj vse sili v Avstralijo... "WT» Je V Avstraliji vse, kar ni mesto. Z besedo tgjj, Je povedano vse tisto, kar bi se po naše PUsy -.lla kmetih, na deželi, v hribih, v hosti, v sv0: ^e^aj o kengurujevi vreči. V njej mati nosi ko • 'j0eya”, dokler ne more teči. Toda tudi, v6r na “svoj'!1 nogah”, se v primeru ne- da n°S^* zateče nazaj v materino vrečo Iz nje gle-^satno radovedna, pa zelo simpatična glavica. (6 en6Uruji so jako mirne in bojazljive živali, id ^a Pa skuša kdo ujeti, postane kenguruj hud Žjjo °, brca z nogami. Posebno, če ga lovci obkro-j0(j a je pritisnjen k skalnati steni, drevesu in ltte oviram, ima v nogah tako moč, da s ti& vl fazmesari psa do smrti. Seveda mora biti azi tudi človek, da se mu kaj takega ne pri- Vendar bi človek nekaj dostavil: Ali ni na sliki bolj podobno, da avtomobil na drevesu ne raste, ampak — umira? To bi kazalo, da jih Avstralci niti pravočasno ne sklatijo na tla, ampak puste, da na drevesu zgnijejo. Joj, k^j vse si Avstralija lahko privošči! TRPLJENJE V STARI ZAVE# m Iz Slovenske Duhovniške Pisarne S Y D N E Y Slovenska služba božja, St. Patrick’s Church, 8. in 22. maja ob 10:30. Romarski izlet v nedeljo po prazniku Marije Pomagaj, to je peta nedelja v mesecu, 29. maja, v Leichhardt, kapucinska cerkev na Catherine Street, prav blizu Paramatta Rd. Glej poseben oglas! Šmarnična pobožnost prve štiri nedelje v mesecu ob 4. pop. v kapelici St. Francis, Paddington. Lepo vabljeni posebno tisti, ki živite v bližini. Iskreno priznanje za lepo udeležbo in vzoren red pri naših velikonočnih opravilih. Za velikonočno spoved in obhajilo je pa še čas vse do praznika presv. Trojice... W o 1 1 o n g o n g To je spet mesec petih nedelj — zadnja, 29. maja, je vaša! Obdržite to v spominu in pridite k slovenski službi božji pop. ob 5. v katedralo, kakor po navadi. Pred mašo eno uro — spovedovanje. VV E S T AUSTRAL1A G. dr. Mikula upa, da bo v prvih tednih meseca mogel obiskati Perth in druge kraje v W.A., kolikor mu bo dopuščal čas. Vesel bo srečanja s starimi znanci, toda ne pozabite, da vas bo pričakoval zlasti — v spovednici in pri obhajilni mizi! V Perthu bo služba božja 15. in 22. maja. V Kalgoorlie v nedeljo 8.. maja. — Drugod po dogovoru. VNEBOHOD Štiridest dni po veliki noči je praznik Gospodovega Vnebohoda. Pride vedno na četrtek. Letos pade na dan 26. maja. Na ta dan se resno potrudi, da boš pričujoč pri sv. maši, ker je to cerkveno zapovedan praznik. (s strani 145) • .gji ljenju duše, s smrtjo ločene od telesa, so silno nejasne predstave. Zakaj jim Bog že v četku ni o tem kaj več razodel: resnic o ncbes^. peklu in vicah — to seveda le On sam ve. ^ vemo le to, da tega razodetja v stari zavezi m lo skoraj nič. Izraelci so bili pač trdno uverjeni, da du^ ^ telesom ne umrje. To jim je bilo razodeto >n drugimi narodi vred so si ohranili to resnico prvotnega razodetja. Toda skoraj tako kot o1 narodi, so tudi Izraelci mislili, da je usoda dus r n $ ločitvi od telesa približno vsem enaka — in . precej mračna in pusta. Ta misel je izražen* psalmu tako: “Mar se v grobu oznanja tvoja dobrota l*1 tei*1 ja zvestoba v kraljestvu mrtvih? Mar »e v očitujejo tvoja čuda in tvoja milost v POZABLJENJA?” Zato je njihov čut pravičnosti pričakoval lavnavo računov med krivičnimi in nedolžnimi no na tem svetu. Ker je pa vsakdanja izkušnja V zala, da do tega obračuna le prepogosto ne P1 kaj torej? Kristjani imamo iz ust Kristusovih jasno id* sedo o sodbi po smrti, o plačilu in kazni v b t oh nosti, za katero smo vsi ustvarjeni. Kadar nan1 razmišljanju (nezasluženega) trpljenja odpove ka druga rešitev, se zatečemo k zadnji: Bot* nekoč vse izravnal, prepustimo vse njegovi itt°dr sti in pravičnosti. Izraelci za to končno zatočišče niso ve1 Zato je ostalo to vprašanje zanje do konca skončno pereče. Spet in spet se ponavlja: ( se na svetu krivičnikom dobro godi, pravičnik V pogosto pada iz topljenja v trpljenje? In vendar je zapisano v drugi Mojzesovi K™ gi naravnost iz božjih ust: “Jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen |(ol ki pokorim krivdo očetov na sinovih do tretj' ef’ ei* in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo. lzka*uJ pa milost do tisočega rodu onih, ki me ljubij0 moje zapovedi spolnjujejo.” ^ Ko je tako, zakaj pravični ne prejme in hudobneža ne zadene kazen? Skoraj vsak £^ nik hebrejske misli je obstal pred tem vprašanj kot pred nerešljivo uganko. Zadovljivega odgov°^ Bog ni razodel niti največjim prerokom. Zato skušali z lastno pametjo kolikor toliko prav ooF. voriti. Najbolje se je odgovor posrečil tistimi so pisali blizu pred koncem stare zaveze. Kapelica MARIJE POMAGAJ na Brezjah je bila pred nekaj leti prenovljena po načrtu rajnega ar hitekta Plečnika. MAJSKI ROMARSKI IZLET V nedeljo 29. maja 1960 popoldne, pet dni po prazniku Marije Pomagaj. Letos pojdemo v krasno kapucinsko cerkev v L e i c K K a r d t, ki je mnogim rojakom zelo pri roki. Cerkev je na Catherine Streetu komaj tri minute peš 'Od Paramatta Road. Od vseh strani lahek dohod. SPORED: Od 2. — 2:30. zbiranje pri cerkvi. Ob 2:30 procesija z molitvijo rožnega venca. Ob 3:00 pridiga v cerkvi, nato pete litanije M.B. in blagoslov. % X X % f ! I % PROŠNJA Ivan Burnik Ti krepostna Mati tolažnica, Mati vrh Višarij, Mati z Brezij, fatimska Kraljica! K Tebi se obračam, k Tebi v stiskah hodim. Varuj me! O, Mati, vodi me kot svoje ubogo dete, da v pogubo ne zabrodim! Svetla Mati, Roža Ti skrivnostna! Slike Iz Razvoja Cerkve V Avstraliji Dr. Ivan Mikula Še en pogled na delo duhovnika Jeremije 0’Flynna VIDELI SMO V ZADNJEM POGLAVJU, kako je guverner Maquarie grdo odpravil apostolskega prefekta 0’Flynna iz Avstralije v London. To se je zgodilo po pičlih šest nemirnih mesecih 0’Flyn-novega delovanja v Sydneyu. Toda kakor je bila ta doba kratka, je pa delo tega gorečega duhovnika vsega občudovanja vredno. Vršil je v Sydneyu silno gibčen podtalni apostolat, ki ni nikaka “jeremiada” — čeprav je bilo možu ime Jeremija — temveč sijajen dokaz žila-vosti prvotnega katoličanstva v Avstraliji. Na skrivaj in bežno je moral apostolski prefekt opravljati svoje vzvišene dufiovniške posle. Maševal je v tesni sobici, kjer se je moglo stisniti komaj po deset vernikov. Spovedoval in obhajal je katoličane, ki že po deset in več let niso bili pri zakramentih. Delil je cerkveni blagoslov zakonskim parom, ki niso mogli biti poročeni pred duhovnikom. Krščeval je novorojence in že doraščajoče otroke, s posebnim dovoljenjem tudi birmoval. Vrhu tega, kot so dognali zgodovinarji, je kljub obilnemu dušnopastirskemu delu svojo skromno sobico, kjer je stanoval, napravil za zatočišče vseh revnih, starih in onemoglih. Uspešno je skrbel za pomoč tem siromakom. Posebej pa poudarjajo zgodovinarji, da je Father 0’Flynn ustanovil prvo “Sveto hišico v Avstraliji”. Skoraj prav tam, kjer stoji danes cerkev sv. Patricka, je bila že omenjena sobica za ma-ševanje. In v njej je hranil duhovnik noč iri dan sv. Rešnje Telo v skrinjici iz cedrinega lesa z večno lučjo pred njo. Verniki so se zbirali tam iz dneva v dan za češčenje Dobrega Pastirja v skromnem tanernaklju. Danes, kot rečeno, stoji tam cerkev sv. Patricka — najstarejša v v Sydneyu. V njej je zmo-rom izpostavljeno sv. Rešnje Telo v vedno češčenje. In prav v tej cerkvi — čeravno v kripti spodaj — se zbiramo sedaj tudi Slovenci po dvakrat na mesec k svoji božji službi. Prav, da pomislimo na izreden pomen tega kraja za zgodovino Cerkve v Avstraliji. Macquarijev strel — poči nazaj Takoj po prisilnem povratku v London je Fr. 0’Flynn predložil vladi dokument z naslovom: “Ponižen opis in prošnja katoličanov v New South Walesu”. V njem je orisal žalostni položaj in po- vedal, kako si ljudje žele stalnega duhovnik8' Kolonialni urad pri vladi je tudi ta krik PlC slišal in vse je kazalo, da je polom Jeremijeve?8 misijona dokončen. V resnici je pa božja Prev' nost snovala — zmagoslavje. Prav tiste čase je v Angliji iz dneva v da” naraščalo svobodno, demokratično in socialno uS merjeno mišljenje in gibanje. Vedno več je bi takih razpi'av tudi po dnevnem časopisju. CFb'"11 ni ostal nepoznan in osamljen. Njegova zgodba )e našla mnogo voljnih ušes in je delovala kot do rodošel smodnik, ki je sprožil nove in nove eks- plozije. Časopisi so jo pridno izrabljali v svojeI1’ boju zoper tedanjo politiko vlade na Angleškef in Irskem. Posebna ost politične propagande se le naperila proti deportacijam v Avstralijo in rs' nanju s konvikti v Sydneyu. Tem časopisnim bojem se je pridružil duho' nik John England, ki je znal sukati pero t®15 spretno, da so se nečloveške vladne metode zastu dile najširši javnosti. Fr. John je bil jetniški kaP lan in je imel na skrbi konvikte, ki so čakali J1* deportacijo. V svojih ognjevitih člankih je navaj8 svoje lastne žalostne izkušnje, poleg njih pa dko ^uK°slavijo je vsakoletna kvota: 942. To-S]0 Vlz 'n nič več je Amerika voljna dati Jugo-nom vsako leto za stalno naselitev. Tn Ja - se samo na sebi slabo bere, v praksi je tefjSe Vse b°'j tesno. Saj je znano, da so nekaki,^. vl°žili prošnjo za vselitveno vizo že pred ka-vfst ,, setinii leti, pa še vedno ne ‘ “pridejo na ■ čakajo in čakajo, pa bodo še — čakali. ta» 0 P« prihaja odtod, ker je vsa letna “kvo-fkor je sama na sebi majhna, poleg tega še Mti Jena na Pet “preferenc” ali prednostnih sku- f!<1 ii ' i>rvo prednost imajo tisti,- ki kaj posebneži nžnP‘j0”- lmaJ° torej kak poklic, ki ga Ameri-Osta|elrnanjkuje. Če se oglasi dosti takih, pridejo Preference komaj v poštev, dtjavj. ^,ru£° prednost imajo starši ameriških Janov ter neporočeni sinovi in hčere. '- Tretjo imajo možje ali žene stalnih na- Sli’ May i960 seljencev, ki še niso državljani. 4. Zdaj pridejo na vrsto bratje in sestre ter poročeni sinovi ali hčere ameriških državljanov ter vsi člani njihovih družin. 5. Končno šele vsi drugi, ki se ne morejo sklicevati na nobeno omenjenih preferenc. V katero skupino spadaš ti? če v prvo, blagor ti, samo dokazati moraš. Vizo dobiš! Če v drugo ali tretjo, tudi ne bo treba predolgo čakati. Vsaj upanje ti ostane, dregaj in dregaj. če spadaš v četrto skupino, boš verjetno čakal lepo vrsto let. Po tej prednosti bodo letos prišli v Ameriko tisti, ki so vložili prošnje pred 1. jan. 1957. če si pa “zastopan” šele v peti skupini, naredi čez Ameriko križ! Najbolj verjetno sploh ne bo nobena viza prosta, če pa bo, jo bo dobil kdo od tistih, ki čakajo na vizo že od leta — 1947! Tako torej govori sedaj veljavna ameriška vselitvena postava. Letos se sicer sam Eisenhower močno poteguje za to, da se ta ozkosrčna postava spremeni, toda če je zvišal kvoto tudi za Jugoslavijo, ni razvidno. Pa seveda predsednik sam ne more nič. Kongresniki in senatorji lahko vse njegove predloge zavržejo. Tn najbrž tudi bodo. Vsaj tako se že vnaprej izražajo. 157 NEW SOUTH WALES VICTORIA Albion Park. — Pri rojaku sem videl in bral velikonočno številko MISLI. Nič ne rečem pa vendar — rečem in celo pišem. Najprej pišem, da mi nič več ne pošiljajte MISLI. Ne toliko zato, ker sem hud na ta list, ampak zato, ker sem zmerom na potovanju. Ga najdem pri rojakih. Hud sem pa na list zato, ker noče prinašati kaj veliko za za smeh in kratkočasnost. Jaz vem, da je smeh najboljša medicina in našim rojakom je ta medicina zelo potrebna. Preveč kislo se drže — pa tudi naš urednik z njimi. č,e se mu s tem zamerim, pa naj se. Pošiljam dva funta za SKLAD, pa samo pod pogojem, da bo list natisnil dve smešnici, ki iih pošiljam. Ena je taka: Bolnik je šel dva dni po vrsti k zdravniku. Obakrat je zvedel, kaj ga boli. Ampak drugi dan je bilo vse drugačno kot prvi-dan. Vprašal je zdravnika: Kako, da ste danes o moji bolezni povedali nekaj čisto drugega kot včeraj? Zdravnik je rekel: To je dokaz, kako silno hitro napreduje medicinska znanost. — Druga je taka: Pisar je prišel v svoj urad in rekel pred- stojniku: Danes pa ne bom mogel prav nič delati. Tmam strašen prehlad v glavi. Predstojnik je rekel: Me veseli, da imate vendar enkrat nekaj v glavi. čas je res že bil. Pojdite domov in imejte praznik. Imejte ga tako dolgo, dokler bo kaj v glavi. To se mora primerno poslaviti. — Pozdravlja eden, ki tudi nima veliko v glavi — vdani Vampec. Narrabeen. — Kaj ko bi tudi jaz napisala kaj malega za smeh? če je vredno za objavo, pa natisnite. V neki gostilni je pozno ponoči nastal hud pretep. Zadeva je prišla pred sodišče. Gostilničar je moral za pričo. Sodnik ga je vprašal, kako je nastal pretep. Gostilničar je povedal: Predpis je bil tak, kaj morem pomagati? čisto po predpisih sem nehal točiti, ko so bili že pijani. Ker nisem hotel več točiti, so se razburili in nastal je pretep. — Druga je pk taka: Zdravnik je rekel bolniku: Dragi moj, samo cigarete so krive, da ste bolni. Ves vesel je vzkliknil bolnik: Hvala Bogu, da je tako. Dozdaj so mi vsi pravili, da sem sam kriv. — Lepo pozdravlja Helena Štolfa, North Kew. — Pošiljam rešitev velikonočne kri- žanke. Lepa hvala ge. Sari in g. Cirilu KoV®1 ču za trud pri sestavljanju križank in druf, ugank, če pomislim, koliko je dela, da se križ®11 ke rešijo, si lahko predstavljam, koliko je tru da se sestavijo. Zato moramo biti omenjenima hva- ležni in jima dati priznanje. Bog daj, da bi 11 f" mogla še velikokrat razveseliti in pozabavati z dob* rimi ugankami. Bodita lepo pozdrvaljena, k8*10 tudi naš slovenski list MISLI — Alojz Baum®n' Pjramid Hill. — Naročam spet nekaj knM Pošljite mi SOCIALNO EKONOMIJO in Na b°zJ dlani, že naprej lepa hvala. MISLI so mi . všeč, posebej moram pohvaliti “predpustne”. Z»a sem zmerom vesel, kadar najdem v listu kako po sliko iz domačih krajev. Po mojem bi teh sl ne smelo manjkati v nobeni številki. Seveda, povezano gotovo s posebnimi stroški. In zato se tudi jaz spomnil in pošiljam svoj dar SKLAD. Pa še kdaj drugič. Vas najlepše pozdr®v' — Ivan Gril. QUEENSLAND Brisbane. — članstvo “Planinke” je vU° vabljeno na jubilejni občni zbor, ki se bo verjet\ vršil v soboto 7. maja v Board Itoom, BAFS 331. George St. ob 7:30. če bi bila kakšna SP , memba, boste pismeno obveščeni. Članska dolž110' zahteva udeležbo vseh, če le kako mogoče. — ,i pored družabnih večerov “Planinke” za lf*80* ' nij 18., julij 16., avgust 16., september 24., ber 22., november 19., december 30. Na žalost soboto 31. dec. nismo mogli dobiti dvorane, je ^ že davno oddana drugim. Sedanji odbor up8> se bodo napovedani družabni večeri pod vodst'' novega odbora kakor dosedaj vršili v miru in Vsem iskren pozdrav! — Janez Primožič. »♦,* M ♦,* M ♦,* *,* M MM M M M M MM M M«.!i' • •• *• M ♦♦ *♦ • • ♦♦♦♦• «• ** ZAHVALA Bog povrni vsem, ki so mi irazili žalje ob smrti drage matere Marijance Prl' možič. Enako v imenu sestre Poldike v Ljub' ljani. Dobro mamo priporočava v nadaljnjo m°' litev. Sin. Janez IZ POPOTNE TORBE Q. MISIJONARJA Samo nekaj bežnih poročil to pot: .. V Waggi je srečno okrevala po težki opera-» £a. Marija Kovačič, v Newcastlu enako ga. Va>ja Schmuck, v Brisbanu pa g. Jože Plut, ki se 'e Pomladil za 20 let”. Čestitke vsem! ^ Canberri se še vedno zdravita v bolnici Ivan in Lojze Rešek, ki sta kot kolesarja postala •ftvi prometne nesreče. Da bi se kmalu lepo po-‘dravila! ^ No. Queenslandu sta delala na tobaku in se ^ avno smrtno ponesrečila Jože Kovač iz Mari-:i^ star> 'n Viljem, ki je bil iz Celja, pa Priimek ne vem. Bil je star 21 let, v Avstraliji k tlru8'o leto. Kdor more dati bolj natančne podat-sta naj Se °^as'> P1-03™- Nsreča se je zgodila, ko 2 Motornim kolesom zadela ob tovorni avto... Rožič ^Odil; Melbourna sem zvedel, da se je tudi tam a prometna nesreča in je dobil zelo hude po-na glavi Marijan Sfiligoj iz Pertha, ko je bil z družino na obisku. Zdravi se v Alfred Hospi-talu, kjer ga obiskujejo soproga Olga, sin Milan in prijatelji. Bog daj, da bi se kmalu pozdravil! V Hornsby, blizu Sydneya, v ondotni bolnici, se uči hoditi z umetno nogo Franc Onič, ki ga poznajo zlasti v okolici Newcastla. Ponesrečil se je bil z avtom in izgubil nogo. Hvaležen je društvu Tivoli v Hamiltonu, ki je nabralo potrebno vsoto za nabavo umetne noge. Za veliko noč je že mogel rojake v Newcastlu osebno obiskati. V- Randwicku, Sydney, v ondotni “Rehabilita-tion” bolnici, Ward A,, je začel podobno vajo z eno umetno nogo ponesrečenec Polde Slokar. Kot smo poročali, mu je lani železniški voz odrezal obe nogi. Najprej si je moral magati samo z vozičkom, zdaj je začel vaje z eno nogo, upajmo, da bo kmalu stopil na obe in — šel spet med ljudi. Bog daj! Kingsgrove, Sydney, tudi ve za ponesrečenca, ki si še ni popolnoma opomogel, je pa v domači oskrbi. To je Ciril Jamšek pri Rustjevih. Upamo, da bo kmalu čisto dober. Zelo želim, da bi prihodnjič mogel kaj bolj veselih nadrobiti iz svoje torbe. — Dr. I. Mikula; IZ MATIČNIH KNJIG V N.S.W. Krsti s^a ^ Paddington h krstnemu kamnu sv. Frančiška Poslala svojega prvorojenca iz Villawood kam-*iol m ar^° Lutman 'n Ana, r. Ferfolja. Deček je 1 'me Rihard. V VVatsons Bay v cerkev Morske Zvezde sta a'a h krstu novorojenca Alojzij Čebokli in Ve-’ r■ Cencič. Fantek je dobil ime Denis Gregor. jri ^ Coonii so imeli krst v družini Janeza Godine jeg ezi't0> r- Kolenko. Starša sta ponosna na svo-Pi^orojenca, ki je dobil ime Janez Anton. ^ Tuniutu sta bila o priliki obiska slovenskega °Vn'ka dno 3. aprila dva krsta: Novorojenček v družini Antona Hrvata in Ma-ton’ r’ ^arkuta je dobil pri krstu ime Marijan An- It,. ^‘klico so pa dobili pri Škorčevih in ji dali pri U Angela Marija. , y Mayfieldu sta bila prav tako dva krsta, oba bliska”; lov Maurič in Albina, r. Krajnik, sta svoji Gojenki dala ime Zdenka Helena. .3z'j Erne in Olga, r. Iskra, sta pa za svojo •zbrala ime Nada Marija. Poroke V Paddingtonu sta si obljubila večno zvestobo dne 18. aprila Franc Mramor iz Unca in Frančiška Flajnik iz Vinice, Bela Krajina. Enako v Paddingtonu sta stopila pred poročni oltar dne 23. aprila Karlo Lenarčič, doma iz Šmihela na Krasu in Emilija Kaluža iz iste župnije. V Waggi, katedrala sv. Ksaverija, je Slovenka Rožamarija Schatter, rojena na Bledu, pred oltarjem obljubila zvestobo( ženinu Tomažu Portu, ki je domačin iz Wagge. V Brisbanu, katedrala sv. Štefana, sta 30. aprila dala drug drugemu zakrament sv. zakona Albin Tomšič, ki je doma v št. Petru na Krasu, in Sonja Fon, učiteljica, ki je prišla pred leti s svojimi starši in sestro iz Egipta, kjer je bila rojena. Vsem ‘novim zakonskim parom obilico božjega blagoslova! ŠESTNAJSTI MA) “MOJ PATRON JE TISTI JANEZ, KI MOLČI”, je rekla Ivanka, ko smo jo vprašali, kdaj ima god. In smo vedeli, da je njen god 16. maja. Na ta dan je sv. Janez Nepomuk, ki “drži prst na ustih”. “Vrhunci” niso mislili na Janeza, ki molči, ko so izbrali dan za svojo konferenco. Ker itak ni med njimi nobenega Janeza — tisti iz Vatikana seveda si povabljen — bodo govorili in govorili, saj v ta namen je konferenca sklicana. In svet je na to pripravljen: veliko cvetja, malo sadu. S tem pa ni rečeno, da “vrhunska” ne bo imela pomena. Prav misel sa “vrhunsko” je sprožila brez števila medsebojnih obiskov visokih in najvišjih predstavnikov raznih držav in splošno mnenje je, da je ta novi način svetovne diplomacije prisesel marsikaj dobrega. O čem se bodo pogovarjali? Evropski list “De-mocratic Christian Review” je nakazal to na sliki, ki jo prinašamo. Iskali bodo ključ do bolj stanovitnega miru na svetu — in to ni majhna reč. Ta ključ naj bi bil v tem, da ne bodo današnjega stanja preveč prekucovali, ampak poudarjali “sožitje,” pa nadaljevali z medsebojnim boljšim spoznavanjem. Ključ, ki ga kaže slika, saj bi odprl tudi vrata do zedinjene Nemčije. Zdi se, da je to preveč optimistično. Najbrž bo že veliko, če ustavijo pretnje Kruščeva, da bo Berlin in Nemčijo sam na svojo roko “uredil”, če bodo vrhunci njegove zahteve zavrgli. Zdi se, da Kruščev popušča, ker uvideva, da ne kaže prenapenjati loka, ki bi utegnil počiti in sto reči prekucniti. Ko nastajajo te vrstice, trdijo opazovalci, da je Nikita Židane volje in se bo na “vrhunsko” prismejal. To je dobro znamenje, pravijo, zato so tudi ostali vrhunci dobre volje in upa- NADALJNJI DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD £ 4-0-0: Pavel Hvalica; £ 3-0-0: Tone Gržina, Ivan Slavec; £ 2-0-0: Franc Mramor, g. Vampec, Angela Schatter, Marija Geluk, Gizela Hozjan; £ 1-0-0: Jož. Skubin, Ivan Gril, Neimen., Jos. Justin, Rafo Rolih, Vlado Gros, Miro Novak, Žar- VRHUNSKI DAN . / O /r JBCKLIN /of/tit/mu ghuml jo, da se bodo na vrhu dobro imeli. Privoščimo saj težkega plezanja do tja gor ni bilo malo-bolj pa privoščimo svetu, če res iz “vrhunske bo nastalo nič — slabega. S tem je že pove«11 da bo — dobro uspela. Ker bo konferenca v Parizu in v mestu 111 „ ke gore kot jo kaže slika, bi naj po našem mne ^ slikar rajši narisal namesto hriba — Eife^.f stolp. Pa to to ni važno. Poglavitno je — Da ga najdejo, naj pomaga godovnjak 16. 1® j Janez, ki molči, in Janez XXIII, ki zna n>° f ali govoriti, kakor zahteva čas. Oba pa znata liti — z njima molimo tudi mi! ^ ko Lutman, Vlado Ferluga, Štefan Toplak, Fr9 Vrabec; £ 10-0: Franc Vravnik, L. Cerkvenik, ^ Povhe, Rud. Mežnar, Ivan Cvetko, Anton Viktor čič, Ivanka študent, Pavla Bernetič« J ^ Krajnc, Franc Ban, Jelka Žele, Anica Pegai1’^, Lenarčič, Avgust Grgič, Rihard Jenko, Marij8 vernik. Iskren Bog povrni v«em! Seveda »e pr*P° čarno tudi o»talim, da te ob poravnavanju n»r<,C ne tpomnite tudi na TISKOVNI SKLAD. PISMO ČEBULČKU D a£* Čebulček: — karies Ti pa takoj v prvi vrstici povem, da že skoraj sit tega javnega dopisovanja. Bojim ’ je tega sit tudi urednik. Nič lahko ne verja-,1 ’ c*a Je moje zadnje pismo res prepozno pri- _ °' Urednik pa lahko zapiše, kar mu pride pod er°- Kdo mu kaj more? ^anes Ti bom povedal posebno zanimivo sto-in pričakujem, da boš razumela in potegnila >'ijo nJe dober nauk. ^°ja štorija je taka: ‘istih Sod Neki človek je šel k brivcu, da mu poreže Par las, ki so mu še rasle nad tilnikom, dru- so Je bil ves plešast. Brivec je imel na stolu člo-a’ ki je nosil na glavi toliko las, kot bi sedel j nJej koš otave. Zato je brivec dolgo dolgo de-’ Plešec pa dolgo dolgo čakal. <; je nazadnje vendar oni končal in plačal S|lingov, je plešec sedel na stol. Brivčeve klešče lo fai110 kakšno minuto zabrnele in striženje je bi-, končano. Mož je vstal in vrgel na mizo pred t|vca tri šilinge. še dva šilinga, prosim, zmotili ste se!” ‘Nič se nisem zmotil, pravica naj se izkaže, j) Preveč sem vam dal, pa naj bo zaradi starega po^ljstva.. Onega človeka ste mrcvarili skoraj Vili Ul6’ je ® šilingov. Z menoj ste opra- tM.,v štirih, petih minutah, pa naj plačam prav 01>ko k kot oni? Kje je pravica?” ke] ^r'Vec Je nekoliko v zadregi, potem je re- ^ 1" vendar veste, da ne morem delati izje- b; - 1'^rifa je za vse enaka. Nič ne rečeni, vam naPravil to uslugo, ali cela vrsta plešcev pri-„ v mojo brivnico, kaj bodo rekli, če pri vas . av>m izjemo?” >ni n' treba izjeme pri meni, govorim vam v gj*1111 Vseh plešcev, kolikor jih prihaja k vam. Ne Z ^°> da bi bil samo jaz izjema, pri vseh pleš- Jo morate napraviti”. Brivec se je praskal za ušesi in rekel: kakšno pravico govorite v imenu vseh pleš-lo?» 'ko od njih vas je za te besede pooblastijo ^(laj je bila vrsta na plešcu, da se je praskal ušesi. l^obro, gospod brivec, bo pa odzdaj tako. ). 0,1 b° teden minil, bom organiziral vse plešce, v P'“' l'!*liajajo k vam. Zahtevali bomo, da nas ostri- btjv Za šilinge, ali se pa preselimo k drugemu nizacijo. In tako se je zgodilo, da je brivec res moral plešce skubiti za tri šilinge, ker ni maral, da bi izgubil toliko zvestih odjemalcev. Naj še pripomnim, da da se je organizacija plešcev imenovala: VSENARODNO UDRUŽENJE NERED- KIH IZJEM. Taka je torej moja štorija. Zdaj pa — nauk: V najinih pismih je bilo dosti govora o — izjemah. Ti si trdila, da si izjema, jaz pa tudi o sebi, da sem. Dajva, organiziraj av se! Če imaš res toliko soli v glavi, kot kažeš v svojih pismih, boš razumela, kaj hočem reči. Prenehajva s teni lovom po našem mesečniku pošlji zame svoj naslov uredniku, vse drugo bo prišlo samo od sebe, boš videla. Koliko manj naju bo stalo, ko si bova lahko iz ust v usta povedala, kar bova hotela, nemesto da izmetavava denar za pošto in čas za pisma. Potem pa še ta nevarnost, da pismo pride prepozno! Bodiva praktična kot je bil plešec v moji štoriji, čast mu! Pa še desetkrat večja čast Tebi, če boš ustregla moji želji in poslala naslov. Bom takoj vedel, kaj se to pravi.. . Lepo pozdravljena in na svidenje — zaradi organizacije! Tvoj Krom pirjevec. P.S. — To ni tisto pismo, ki je prišlo “prepozno” — če je sploh res. Za tisto pismo sem prosil urednika, da mi ga je vrnil. Preberem Ti ga — osebno. i MAŠČEVANJE POSEBNE VRSTE V JOLIETU, ZDA, je umrla stara žena, ki je ostala vse življenje samica. Njeno ime ni bilo objavljeno. Tudi ni bilo znano, zakaj se ni poročila, dokler niso odprli njene — oporoke. V njej je stalo: Za nosilke moje krste do groba poiščite šest žensk. Moški me niso marali, dokler sem bila živa, jaz jih pa ne maram, da bi me nosili, ko sem mrtva. »*’• *'» *'♦*’* *’♦ ♦*# *'* «’♦ *'♦ *'* *'♦ •'« ♦'* *'♦ *'# *'• *'♦ ♦'* • v i: y IZ UREDNIŠTVA Je že tako, da mora vsak mesec kaj izostati iz lista, kar naročniki pričakujejo. Ta mesec manjkajo — uganke... Je zmanjkalo cu.” it) j prostora. Pa prihodnjič, res je ta plešec ves teden stal pri brivnici v*ak „ "“eRa plešca, ki je prišel k brivcu, ustavil in svojo imenitno propagando pridobil za orga- + ♦ ♦ ♦ DR. J. KOCE, G.P.O. BOX 670, PERTH. W.A. Še vedno je za vaše drage doma najlepše in darilni paket. CENIK paketov, ki so carine prosti, kakor našli v oktobrskih MISLIH 1959. Sicer nam pa poslali. Velika novost! Domov lahko pošljete motorna kol ne carine niti vi kot naročnik niti obdarovanec, Le resni interesenti naj zahtevajo cenik in ga OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS: 1) Ako želite pripeljati zaročenko, sorodnika ali lijo. Ravno tako, ako se želite izseliti iz Avstralije 2) Ako želite naročiti vozne karte za avijone ali 3) Ako želite dobiti točen in pravilen prevod spr 4) Ako želite dobiti nasvet glede vseh vprašanj, domovini (polnomočja, testamenti itd.) 5) Ako želite dobiti odličen slovensko-angleški in Vsem svojim klientom kakor tudi vsem roja velikonočne praznike. Dr. J. K 0 C E. G.P.O. Box 670, Perth. W.A. (Tel.: 28-2311) Zastopnik za Vic.: Mr. J. Vah. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. Olip, 65 Moncur St< 2 Kodre St., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378 Woollahra, Sydney, N.S.VV. Tel.: FB 4806 najboljše, za vas pa pa najcenejše: poslati dom«’ tudi paketov s carino, ki pa ni previsoka, bo»te lahko pišete in vam bomo CENIK takoj poseb« esa, mopede in skuterje tako, da ne plačate n°b«' ki mu motorno kolo, moped ali skuter pošljete' bomo takoj poslali. ali prijatelja iz kateregakoli kraja sveta v Avstr*'; ladje za potovanja po celem svetu, ičeval in vseh dokumentov sploh, ki se tičejo vas in vaših sorodnikov tukaj angleško-slovenski slovar (besednjak), kom širom po Avstraliji želimo vesele VELIKONOČNA KRIŽANKA REŠENA Vodoravno 11 spor, 12 asi, 14 amen, 15 lik, 17 Ava, 18 M S, 20 kosmata, 23 M (atija) č(op), 24 bat, 26 so, 27 ti, 28 man, 2.9 Ra, 31 sva, 33 br, 34 Azija, 37 nakop, 39 Armenec, 40 lista, 42 mizar, 45 ti, 46 rak, 48 la, 49 eno, 51 si, 52 Ri, 54 Liz, 56 mi, 57 kropiti, 60 NN, 61 sad, 62 Ida, 64 Igor, 66 osa, 68 ozek. J SYDNEY! N.S.W. SYDNEY Slovenska Karitas vabi na 1 VEČERNO ZABAVO Navpično 1 Vesele velikonočne praznike vsem bralcem širom Avstralije, 2 ep, 3 sol, 4 Erik, 5 e a, 6 vi, 7 lava, 8 ima, 9 ke, 13 sam, 16 kos, 17 ati, 19 S. A., 21 SOS, 22 ata, 23 ma, 25 tri, 28 mrk, 30 aja-t.i, 32 vreča, 33 bacil, 35 zli, 36 ara, 37 nem, 38 oba, 41 sto, 43 zal, 46 Rio, 47 kri, 50 ni, 51 srd, 5 iti, 55 in, 57 kara, 58 pest, 59 idol, 61 som, 63 Azi, 65 go, 66 os, 67 ar, 69 ej. V SOBOTO 21. MAJA CERKVENA DVORANA ST. FRANCIS,; PADDINGTON Začetek ob 7. zvečer, konec 11:30. ODLIČNA GODBA IN POSTREŽBA Dar pri vratih: moški 10/-, ženske 5/* Rešitev poslali: Anica Marinček, Srečko Gajšek, Alojzij Bauman, Francka štibilj, Miha Urnik, Janez Štiglic, Lenka Lepič, Neža Vampec, Rafo Rolih. NASLEDNJA ZABAVA v soboto 18. junij**' >; >: