Uspešen dopolnilni program v KLO
Vedno težji gospodarki položaj našega gradbeništva sili gradbene delovne organizacije v iskanje dopolnilnih dejavnosti, s katerimi si lahko zagotovijo delo, denar in tudi izvoz. GPG, ki je bilo dolga leta nosilec gospodarskega razvoja v naši občini, je v minulih letih, ko je število investicij v zidove in tudi stanovanjske soseske upadalo, večinoma izkoristilo vse notranje rezerve, zato je zdaj začelo izkoriščati možnosti, ki jih ponuja tržišče.
Temeljna organizacija Kovin-sko lesni obrati, ki ji je naložena skrb za vzdrževanje v gradbeni operativi, razširja svoje delo z dopolnilnimi deli, ki zanimajo tudi tuja, konvertibilna tržišča. Medtem ko lesni obrati izdelujejo predvsem stavbno opremo in pripravljajo gradbeni les po naro1 čilu, so kovinski obrati (tisti del, ki dela v Grosupljem) uspešno začeli izdelovati konzqlna dviga-Ia, ki jih prodajajo po vsej Jugo-slaviji. Takih dvigal — njihova nosilnost je 200 kilogramov in jih je mogoče uporabljati za izvajanje montažnih del na objektih — naredijo na leto okrog 300. Poleg tega izdelujejo tudi mehanične mešalce za malto, beton, izde-lujejo tudi stroje za izdelavo betonskih gradbenih elementov — predvsem po željah in naročilih posameznih kupcev. Poleg tega izdelujejo tudi kalupe za betonske gradbene elemente. To so obenem izdelki, ki gredo posredno tudi v izvoz, saj z njimi delajo tudi grad-binci, ki izvajajo investicijskadela v tujini. Ob tem pa je treba upošte-vati, da je obseg tega dela manjši, saj so tudi investicijska dela naših gradbincev v tujini manj številna kot včasih. Ves ta proizvodni program predstavlja del dohodka za tozd Kovinsko lesni obrati in je namenjen gradbeništvu. Drugi del dopolnilnega programa tozda pa je izdelovanje »negradbene« opre-me.
Izdelek, ki je zanimiv tudi za zasebne porabnike, je peč na trdo gorivo alpterm, za katero tudi v GPG niso pričakovali, da jo bodo lahko tako uspešno proda-jali. Vzrok za bojazen, da prodaja ne bo obsežna, je predvsem dejstvo, da take ali podobne peči izdelujejo tudi drugi jugoslovan-ski proizvajalci. Izkazalo se je, da
bojazen ni bila upravičena, saj bi lahko prodali precej več alpierm peči, kot pa jih lahko naredijo.
Zanimanje za alpterm peči iz Grosuplja jc veliko tudi v tujini, v Avstriji in ZRN. Seveda pa so tuji kupci zahtevnejši. od domačih, zato bodo morali pri GPG-u svoje peči prilagoditi zahtevam DIN — to pa je predvsem prede-lava peči tako, da bodo obenem tudi trajnožareče. To predelavo bodo pri podjetju naredili v sodelovanju z ljubljansko strojno fakulteto, tako predelane peči pa bodo lahko kupovali tudi domači kupci. V Kovinsko-lesnih obratih pravijo, da so prototipi gotovi in bodo tako lahko že Ietos začeli s serijsko proizvodnjo. Poleg tega pravijo tudi, da bodo peči za naše -r kot za zunanje kupce zanimive tudi zaradi primerne cene.
Drugi del negradbenega proiz-vodnega programa predstavlja izdelava strojev za kovinsko indu-strijo. To so na primer hidravlični ravnalni stroji in manjši krivilni stroji, s katerimi Kovinsko-lesni obrati dopolnjujejo proizvodnjo tovarne v Jelšengradu, ki izdeluje iste, vendar večje stroje.
Na seznamu negradbenega pro-grama so tudi specialna dvigala, poševna in pri njihovi proizvodnji
so se v Kovinsko-lesnih obratih povezali s švicarsko firmo Gebauer, takšna kooperacija pa obenem poment tudi devizni zaslužek. Tako poševno dvigalo bodo dobi-le Škocjanske jame, za štiri dvigala pa so podpisali pogodbo tudi v Sarajevu.
Uresničevanje letnih razvojnih načrtov v Kovinsko-lesnih obra-tih tako ni težko in lanski načrt so precej presegli — najmanj za petino. Uspešno delo, ki v marsi-kateri tehnični rešitvi »leži« v rokah domačega razvojnega od-delka, v katerem delajo štirje visoko usposobljeni delavci, zago-tavlja razvoj tudi vnaprej.
Seveda pa brez problemov tudi ne gre, čeprav so totežave, s kate-rimi se srečujejo številne naše delovne organizacije. To pa je predvsem preskrba s surovinami, saj je naša bazična industrija še vedno zelo toga.surovinesodrage in nekakovostne, dobava nezanes-ljiva. Uvoza pa seveda ni. To pomeni, da morajo v tozdu za surovine porabiti precej več de-narja kot pa bi ga dali, če bi jih kupili v tujini. Dogovor z bazično industrijo prav tako ni mogoč, čeprav bi bilo za obe strani bolje. Namesto, da bi izdelovalci kon-
čnih izdelkov lahko kupili surovine po normalnih cenah oziroma cenah, ki veljajo za izvoz, jih morajo preplačati.
Kljub temu pa seveda delo ne bo zastalo, čeprav bi bili uspehi z urejenejšimi stvarmi v gospo-darstvu na tem področju, veliko boljši. Izvoz v letošnjem letu bo precej boljši kot lani, saj imajo že zdaj ponudb za več kot 15 milijonov dinarjev, kar je toliko kot celotni lanskoletni izvoz. In morda se bo na seznamu sedanje-ga dopolnilnega programa našei še kakšen izdelek, ki bi prihodnje uspešno delo Kovinsko-Iesnih ob-ratov še bolj »zabetoniral.«
M. K.