Št. 32.
Mariborv dne 30. julija 1914
Tečaj XLVIIL
M m fH Jm 1
oBer "
List ljudstvu v pouk in zabavo.
bhaja vsak četrtek In velja 8 oofttnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol teta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsfc» dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina so pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje -KatoL tiskovnega druživa" dobivajo list brez posebne naročnino. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za ins«rate ee plačuje od enostopne p«tltvr«te za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratae oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — N*
zaprte reklamacija so po&fituo proste.
as m sa m
Bi&ll Sli
u raz-
d rt.
ie ukl
vla
Vojska še sicer ni napovedana, vendar so se ob Donavi že naši in Srbi spopadli. Po celi Avstriji vlada le ena želja: Bog daj sijajne zmage avstrijskemu orožju! Ni ga naroda v celi državi, kateri bi v sedanjih resnih dneh ne odobraval in s polnim navdušenjem ne spremljal odločnega nastopa avstrijske vlade. Sedaj zopet vsi s ponosom Izgovarjamo besede: Avstrijci smo!
Mi na vsak način ne odnehamo od svojih zahtev nasproti Srbiji. Ako jih Srbija noče radovoljno izpolniti, jo bomo prisilili z orožjem. Rusija je hotela posredovati, naj še podaljšamo Srbiji rok za odgovor na naše zahteve, a mi smo posredovanje odklonili. Vsako zavlačevanje je namreč odveč. Sest dolgih let je trajala naša potrpežljivost napram Srbiji. Toda ni je znala uvaževatl, ampak nasprotno, postajala je od dne do dne drznejša. Sedaj, ko smo zagledali na njenih prstih kri našega priljubljenega prestolonaslednika, je potrpežljivosti konec.
Mnogi se bojijo svetovne vojske. Tudi mi je ne maramo. Naša zadeva se tiče le Srbije in če se druge države ne bodo vmešavale, svetovne vojske ne bo. Svetovne vojske bo kriv tisti, ki se bo pridružil Srbom in jih podpiral. Ruski car se očividno boji, da bi prevzel na svojo dušo in vest krivdo za svetovno vojsko. Zato Še pomišlja, ali priskoči Srbom na pomoč ali ne. Vse druge države mu odsvetujejo. Ako se bo vkljub temu odločil za svetovno vojsko, tem večja bo njegova krivda.
Ker je Rusija začela že deloma mobilizirati, je tudi naša zaveznica Nemčija odredila mobilizacijo. To še sicer ni svetovna vojska, toda priprave za njo so tukaj.
Prvi spopadi med Avstrijci in Srbi.
V pondeljek, dne 27. t. m. je prišlo do prvega spopada med našimi in Srbi pri Temeš-Kubinu. Srbski
vojaki, ki so se nahajali na donavskih parobrodih, so začeli streljati na naše vojaštvo. Naši vojaki so jim tudi s streli odgovorili. Prišlo je do večjega spopada. S tem napadom so Srbi priznali vojno stanje. Sedaj ni treba Avstriji še posebej napovedati vojske, kajti Srbija je s tem napadom že začela sama vojsko proti nam.
Kakor se poroča, stojijo nasproti Temeš-Kubinu štirje srbski polki s tremi baterijami artilerije in dvema eskadronoma kavalerije. Tem srbskim Četam poveljuje Štefan StefanoviČ.
Dva srbska trgovinska parnika zajeta.
Pri Kočevarju so zajeli avstrijski patruljni čolni dva srbska trgovinska parnika, ki sta nameravala vtihotapiti v Srbijo vojni kontraband. Zajeta parobroda se imenujeta »Vardar« in »Car Nikolaj«.
Srbski most pri Belgradn razdrt.
Avstrijsko mesto Zemun leži ravno nasproti Belgradn. Obe mesti veže železni most. Prihajala so poročila, da so Srbi razstrelili most. Zadnja poročila pa pravijo, da so ga le razdrli.
Trije srbski častniki v Bruku -- prijeti.
V Bruku ob Muri so prijeli v ponedeljek popoldne, dne 27. t. m., tri lepo oblečene može, o katerih se je sumilo, da so srbski častniki. Ko so jih preiskali, se je dognalo, da so res srbski častniki. Dva od teh sta častnika pehote, eden pa je srbski vojaški zdravnik. V spremstvu vojaškega oddelka 7. pešpolka so jin odvedli nac. kr. policijsko ravnateljstvo v Gradcu. Obvestili so o tem tudi Štajersko namestništvo.
Kaj delajo velevlasli?
Ruska še cinca semintje In premišlja, ali bi o-stala nepristranska ali bi se z vso vojno silo postavila ob stran Srbije,. Njena zaveznica Francija pa dela na to, da se vojska omeji samo na Avstrijo in Srbijo. Francoski denarni mogotci Še ne želijo svetovne vojsko. Francoski vladni krogi uplivajo radi tega na
Rusijo pomirjevalno. V istem smislu kakor Francija dela tudi Anglija, Angleško časopisje je nam dokaj prijazno in priznava, da zastopamo nasproti Srbiji pravično stvar.
Prav odločno pa je nastopila Nemčija za to, da se nobena clruga država ne vmešava av stri j sko-sr laski spor. Zagrozila je Franciji in Rusiji, da bo nastopila. Nemčija z vso svojo vojaško močjo, 'ako bi katera od teh držav začela dejanski podpirati Srbijo. Italija'se je izjavila, da pripoznava opravičenost našega nastopa proti Srbiji in' zatrdila, da se bo obnašala v slučaju vojske nepristranski. To je od Italije dovolj, kajti to ie tudi največ, kar smo si upali od I-talije pričakovati.
Uloga Rusije.
Rusija bo igrala v nastalem avstrijsko-srbskem sporu morda kmalu jako veliko ulogo. Umestno je torej, da skrbno zasledujemo njene korake, kakor tudi različne glasove ruskega Časopisja. Tako prihaja nekemu nemškemu listu z dne 27, t. m. sledeči brzojav iz Petrograda: Rusija bo pripravljena, z vsemi sredstvi, ki jih ima kot velesila, da odgovori na vsak prvi znak njenega omalovaževanja.
Rusija mobilizira.
Rusija se Še do danes ni odločila, ali bo Srbijo podpirala z orožjem ali jo bo pa pustila na cedilu in ji pomagala ie pri mirovnih pogajanjih. Vendar se pa Rusija za vse slučaje pripravlja. Dala je mobilizirati dva vojna kora, In sicer v Odesi in Kijevu. Pravi, da se to zgodi le iz previdnosti. Nemški cesar je brzojavil ruskemu carju, naj ostane nepristranski. Toda vojna stranka na ruskem dvoru dela z vsemi močmi, da bi nagnila carja k temu, da poseže z orožjem vmes. Ako Rusija res seže po orožju, potem se bo polje vojnih dogodkov strahovito razširilo. Nemčija priskoči takoj z vso vojno silo Avstriji na pomoč. Nemčija je na vse pripravljena.
Delna mobilizacija v Nemčiji.
Nemčiiaje odredila delnomobili-zaoijo, C e s a r V i 1 j e ra v r n i 1 s o j e ti n e 17» t. m. v Berolin, kjer sebodovršilana-daljna odločilna posvetovanja o položaju.
Pozor! Novejša poročila se nahajajo na zadnji strani pred inserati.
Italija je na naši strani.
Italija bo šla, če bo treba, z nami v boj; kajti iJne 26. t. m. je poslala kraljeva italijanska vlada naši vladi izjavo, da bo v morebitnem oboroženem sporu med Avstrijo in Srbijo zavzela prijazno in zaveznici odgovarjajoče stališče. Z izrazom zadovoljstva in pa hvaležnosti se je vzela ta izjava na znanje. Imamo torej poleg Nemčije drugo zvesto zaveznico na svoji strani! Bati se nam ni!
Naznanilo sv. Očetu.
Avstrijska vlada je naznanila noto (spomenico), ki jo je izročila Srbiji, tudi sv. Očetu. To je naredilo v vseh katoliških krogih izredno dober utis. S tem je pripozuala Avstrija zopet slovesno, da smatra sv, Sto-lico ravnopravno z drugimi samostojnimi inneodvisni-mi vladami.
Slovenski fantje gredo navdušeno na vojsko.
Na tisoče in tisoče slovenskih lantov in mož je poklicanih, da branijo našo ljubo Avstrijo, Mesto Maribor je polno vojaštva, ulice polne onih, ki čakajo na cesarsko suknjo. Dasiravno so morali marsikateri zapustiti doma svoje drage: stariše, brate, sestre, ženo in otročiče, vendar hiti vse z velikim veseljem v vojašnice in od tam na bojno polje. Veselo ukanje in prepevanje domoljubnili pesmi se razlega po Mariboru. Mariborski kolodvor je podoben velikemu vojaškemu taborišču. Vsake pol ure pripeljejo dolgi vlaki nove stotine bojevnikov za domovino. Slovenski fantje in možje so takoj, ko se je zaznalo, da jih kliče cesar na brambo domovine, zapustili svoj dom in hiteli brez obotavljanja na določeno jim mesto. Komisije, ki sprejemajo v vojašnicah došle rezerviste, delajo z velikim naporom noč in dan, a skoro ne morejo zmagati dela. Vsak bi bil rad prvi na vrsti, da bi čim prej šel s puško v roki sovražniku nasproti. Le malo vidiš med vpoklicanimi žalostnih obrazov; izvzete so seveda uboge žene, ki spremljajo svoje može.
V	torek zjutraj je bila mariborska bazilika Matere Milosti od 4, ure naprej polna fantov in mož, ki gredo na vojsko. Spovednice so bile oblegane, kakor ob kakem velikem romanju. In kako pobožno so ti branitelii domovine molili, s kako pobožnostjo prejeli sv. obhajilo! Slovenec je dober in zvest katoličan in kot tak zvest in junaški branitelj Avstrije.
Te dni se odpravljajo vojaki na jug. Ko vlaki odhajajo, sliši se veselo prepevanje bojnih in domo-' ljubnih pesmi. Sliši se le en klic: Ko bi le že skoraj mogli udariti nad Srba!
Slovenski mladeniči in možje! Le s korajžo in veseljem na boj! Domovina gleda s ponosom na vas in pričakuje od vas, da boste v polni meri vršili svojo dolžnost! Z Bogom!
Naprej tedaj, junaški roj, Za dom, za drage v hrabri boj Tja sred sovražnih čet! Med nami vsak je cel junak, Naj pade tretji, drugi vsak Da bo le dom otet!
Velikansko navdušenje za Avstrijo v Sarajevu.
V	Sarajevu vlada nepopisno navdušenje za vojsko; po ulicah se vrše velikanski domoljubni nastopi. V nedeljo, dne 26. t. m. zvečer, so korakali po mestu v spremstvu mnogoštevilne množice častniki in službe prosto moštvo z godbo na čelu. Prišli so pred konak, kjer jih je čakal deželni predsednik Po t io rek, obdan od generalitete. Množica je mpela cesarsko pesem in deželni predsednik je imel navduševalen govor, Id se je končal z „Živio! "-klici cesarju, armadi in državi. Nato se je med pevanjem domoljubnih pesmi pomikal sprevod dalie; v gručah zbrano ljudstvo je pozdravljalo sprevod z nepopisno navdušenostjo. Na poti v konak se je sprevod ustavil na onem mestu, kjer se je iavršil napad na prestolonaslednika in njegovo soprogo; ljudstvo je za hip umolknilo in nato glasno molilo za dušni pokoj visokih žrtev.
I>eBiai* imamo.
Za vojsko je potreben denar. Avstrijski in odrski finančni minister bosta vsekakor še te dni pod-vzela potrebno, da si preskrbita denar. Voditelj avstrijskega finančnega ministra, baron Engel, je že 25. junija s poštno hranilnico kot načelnico avstrijskih hranilnic stopil v stik in jo obvestil, koliko da bo potreboval denarja. Pred vsem potrebuje okroglo 800 milijonov kron. Poštna hranilnica se je že pogajala z dunajskimi bankami (velikimi hranilnicami), ki so predlagale, da naj se izdajo 5% ne zakladne zadolžni-ce za dobo 2 let, ki se bodo prodajale doma in v inozemstvu ter se zato glase na zlato. Tudi ogrski finančni minister izda najbrže v kratkem zakladne za-dolžnice, ki l>odo vsebovale najbrže tudi 5%. Poleg teli svot pa razpolagata obe finančni upravi z zelo izdatnimi denarnimi sredstvi. Poštna hranilnica je zadnje čase iz bank dvignila do ¡282,000,000 kron. Odpovedala je tudi več dolgov. Ima pa avstrijski finančni minister še 100,000.000 kron iz zadnjega posojila na zakladne zadolžnice, Obe vladi imata pri avstro-ogr-ski banki naloženo 200—250 milijonov kron. Vsekakor smo za vojsko v denarnem oziru prav dobro preskrbljeni,
Avstrijci zapuščajo Srbijo.
Ogrska parnika ,/Arad" in „Zrinji Miloš" sta v ponedeljek, dne 27. t. m., pripeljala iz Belgrada v
Zemnn 3500 avstrijskih in ogrskih državljanov. Iz Zemuna so se odpeljali v svoje rojstne kraje deloma z železnico, deloma po Donavi s parniki. Okoli 2000 Avstrijcev pa je še v ponedeljek čakalo na nove par-nike, da jih prepeljejo na domača tla. Varstvo Čez naše državljane v Srbiji je prevzel nemški poslanik ba-ron Grisinger._
Za dom med bojni gromi
Zastava že razvita je,
Morilna cev nabita je,
Nabrušen bridki meč!
Zdaj puško v dlan in meč ob stran.
Napočil je krvavi dan,
Ura! u boj besneč.
Naš boj je svet in svet naš roj, Saj kliče nas u hrabri boj Naš Bog, naš car, naš dom! Brez straha in trepeta smo, Nezmagana mi četa smo,
Ura! med bojni grom!
Še en pozdrav ti, draga dom, Poprej ko gremo v bojni grom, Med bitve hram in šum! Še en pozdrav vam, dragi vi, Spomin na vas podžiga ¡kri, Povzdiga nam pogum.
Kot orel čuva dom in rod, Tako svoj rod in dom nezgod Braniti hčemo mi! Kot iz oblakov blisk in tresk Orjaške hraste stere v pesk, Sovrage stremo mi!
Naprej tedaj, junaški roj, Za dom, za drage, v hrabri boj Tja sred sovražnih čet! Med nam vsak je cel junak, Naj pade tretji, drugi vsak, Da bo le dom otet!
Srbski grehi.
Avsiro-ogrska vlada je v ponedeljek, dne 27, t. m, poslala tujim poslaništvom novo spomenico, v kateri se opisujejo vzroki nastopa zoper Srbijo. Glasi se:
Velikosrbsko gibanje, ki ima namen, južne dele Avstrije odtrgati od naše države in jih združiti s Srbijo v skupno državno enoto, sega daleC nazaj. To gibanje je doseglo za časa, ko se je združila Bosna in Hercegovina z Avstrijo, svoj višek in je javno nastopilo s svojimi cilji. Med tem, ko je na eni strani srbsko časopisje hujskalo na boj zoper našo državo, ustanavljale so se razne organizacije, ki so vršile priprave za vojsko. Vodilno ulogo teh organizacij je igrala glavna organizacija „Narodna Obrana". To društvo je bilo ustanovljeno po nekem prekucuš-kem odboru, sestavljala se je pa „Narodna Obrana" pod vodstvom višjih srbskih državnikov in častnikov; med njimi Sta bila general Jankovič in bivši minister Jovanovič, Ta organizacija je bila popolnoma odvisna od srbskega zunanjega ministrstva. Tudi majorja Voja Tankošič in Milan Pribičevič spadata k ustanoviteljem in voditeljem „Narodne Obrane". Kot cilj si je izbralo to prekuouško društvo izobrazbo in Širitev prostovoljnih čet za bodočo vojsko zoper Avistrijo.
Osrednji odbor „Narodne Obrane" je v svojem glasilu enakega ],mena izdal poročilo, v katerem so razni Članki poročali o delovanju in ciljih te organizacije. To poročilo pravi, da je glavna naloga „Narodne Obrane"., stopiti v zvezo z bližnjimi in daljnimi brati onstran meje ter drugimi prijatelji po širnem svetu. Avstrijo označuje in smatra za prvo in največjo sovražnico. „Narodna Obrana" je pridigova-la potrebo boja z našo državo in je to smatrala kot sveto narodno dolžnost. V sklepnem »članku je „Narodna Obrana" pozivala vlado in srbsko ljudstvo, naj se z vsemi sredstvi pripravlja na boj.
„Narodna Obrana" je imela po izjavi nekega svojega voditelja ustanovljeno posebno šolo, v kateri so se izobraževali mladi Srbi za četaše zoper Avstrijo. To šolo sta vodila srbska stotnika, nadzorovala pa sta jo general Jankovič in stotnik Pribičevič, Ce-taši so se v tej Šoli učili streljati, metati bombe, polagati mine, spuščati v zrak železnice, mostove i, dr.
Po slovesni izjavi srbske vlade 1, 1909 se je videlo, kakor da bi hotelo to društvo razpasti. Ta pričakovanja pa se niso obistinila, temveč se je velesrb-sko gibanje po srbskem časopisju širilo naprej. Ko se je izvršil napad na bosanskega deželnega načelnika Varešanina, se je napadalca v srbskih listih slavilo kot narodnega mučenika ter se je njegov čin še posebej poveličeval. Ti listi se niso razširjali samo v Srbijil ampak so se po dobro organiziranih vohunih utihotapljali tudi v našo državo.
Pod istim vodstvom kot pri ustanovitvi, je bila „Narodna Obrana" pozneje zopet središče agitacije zoper Avstrijo. Tej agitaciji se je pridružila cela Zveza srbskih strelcev s 762 društvi, Zveza Sokolov z 2500 člani in še več drugih društev. Nastopila so ta društva pod krinko kulturnega (izobraževalnega) dela ter razglašala, da jim leži na srcu edino duševni in telesni razvoj srbskega naroda, kakor tudi gospodarski napredek. Pole? tega pa je „Narodna Obrana" v svojem glasilu priobčila preurejen načrt organizacije, v katerem pravi, da je sveta dolžnost in skrajna potreba, se z vsemi silami boriti zoper Avstrijo, temu najnujšemu in prvemu sovražniku. S puškami in ka-noni naj gre srbsko ljudstvo zoper Avstrijo in naj z vsemi sredstvi skrbi,, da bo Avstrija premagana, da pridejo avsltrijske pokrajine, kjer prebivajo srbski bratje, izpod avstrijskega jarma.
„Narodna Obrana" je izdajala posebne oklice in govore, kateri so se širili in govorili na predavanjih in raznih srbskih slavnostih bosanskih društev. Na teh prireditvah so se javno nabirali udje za to vele-srbsko organizacijo in njene podružnice. Preiskuje se še, ali je istina, da so srbska sokolska društva note-la. priklopiti v neko tajno zvezo sorodna jim društva v Avstriji. Po posebnih zaupnikih se je strup podpi-hovania zoper Avstrijo Širil med odraščeno in nerazsodno srbsko mladino. Tako je srbski častnik Milan Pribičevič, član „Narodne Obrane", premotil nekega domobranskega častnika in nekega orožniškega poročnika, da sta zapustila avstrijsko armado. V šolah in učiteljiščih se je razvila obširna agitacija ter se je na zaželjeno vojsko z Avstrijo vojaštvo pridno pripravljalo. Posebni srbski zaupniki so odobili od Narodne Obrane nalogo, da v Slučaju vojske razderejo prometna sredstva, to je železnice, ceste in mostove, ter povzročiio med ljudstvom vstajo in nemire.
Tej spomenici je avstrijska vlada priložila priloge, s katerimi dokaže resničnost svojih trditev.
Buren vojni svet v Belgradu.
Nek uradnik konaka (srbskega kraljevega dvora) je v krogu svojih prijateljev izjavil, da v soboto, dne 25, t. m. dopoldne še ni bilo čisto nič odločenega, se li naj odgovori na avstrijsko noto ali ne. Obrnili smo se na generala Putnika, tako pravi dalje, ki je bival na letovišču v Glajkenbergu in je bil brzojavno poklican v Belgrad ter ga vprašali, je li armada pripravljena. Odgovor se pa ni glasil tako, kakor smo ga pričakovali. Zato sta se ministrski predsednik Pašič kakor tudi finančni minister Paču zbala in svetovala, da se srbska vlada, vda in sporazume. Odločil pa je prestolonaslednik Aleksander, ki je kakor besen udaril s pestjo p o mizi in ki o kakem sporazumljenju ni hotel nič vedeti. Pri tem ga je pa še podpiral general Jankovič, ki je izjavil, da bo prišlo do prekucije, ako bi se razpustila „Narodna Obrana" in da on potem v tem slučaju ne more biti odgovoren za vladarsko hišo.
Predrzni odgovor Srbije.
Srbski odgovor na našo spomenico ima namen, javnost premotiti, kakor da bi bila srbska vlada pripravljena v polni meri, ugoditi našim zahtevam, V resnici pa veje v noti duh neodkritosrčnosti, ki jasno kaže, da ni srbski vladi prav nič resno na tem, da napravi konec velesrbskim težnjam, katere je do sedaj podpirala. Nota vsebuje tako clalekosežne pridržke in omejitve, da postane nekoliko točk, s katerimi je našim zahtevam nekaj privolila, popolnoma brez pomena. Osobito je Srbija pod ničevno pretvezo popolnoma odklonila našo zahtevo, da se udeleže naši c. kr. uradniki po zvedb in preiskav, s katerimi bi se poiskali na srbskih tleh se nahajajoči udeleženci in sokrivci sarajevskega umora. Istotako je obljuba, da bo srbska vlada zatirala državi sovražno Časopisje,, naravnost odklonjena. Naše zahteve, naj srbska vlada razpusti organizacije, katerih smoter so protiav-strijske težnje, in poskrbi, da še taksne organizacije ne bodo v bodoče snovale, Srbija sploh ni v svojem odgovoru uvaževala. Ker so naše zahteve zares skromne, da ne morejo biti bolj, in zasledujejo le namen, da si ohranimo mir in red na jugovzhodu monarhije, moramo smatrati srbski odgovor na našo noto kot nezadovoljiv. Da se pa sicer tudi srbska vlada dobro zaveda, da je njen odgovor nezadovoljiv, svedoči najbolj dejstvo, da predlaga koncem svoje note, naj se reš tev spora izroči posebnemu razsodišču in da je Že 3 ure, predno je dala odgovor, odredila mobilizacija srbske armade.
Srbski kraljevi dvor v Kragujevacu.
Srbski kraljevi dvor in srbska vlada sta se, kakor smo že v ponedeljkovi posebni številki poročali, preselila v Kragujevac. Pod knezom Milošem je bil Kragujevac prestolno mesto. L. 1838 pa je postal zopet Belgrad srbska prestolnica. Dol^o Časa je bil Kragujevac središče omike v Srbiji. Tam se je odprla prva srednja šola, žensko izobraževališče in vojaška šola; v njem se je tiskala tudi prva srbska knjiga in se igrala na gledališkem odru tudi prva'srbska igra. Dandanes slovi Kragujevac, ker se nahaja v njem veliko vojaško skladišče za orožje, nadalje livarna za topove, tovarna za puške, bombe in druge vojaške potrebe, Kakih 8 km proč od Kragujevca v gorovju se nahajajo praharne za smodnik. Kragujevac je zado-bil v naši avstrijski javnosti žalosten sloves, ker so se v njem izdelale bombe, ki so se metale na našega prestolonaslednika Franc Ferdinanda.
Srbske vojne priprave.
Srbija je naredila velike vojne priprave. Vsakemu, ki je še vezan na vojaško službo, je strogo prepovedano, deželo zapustiti. Na bosanski meji so vse trdnjave v obrambnem stanju. Donavska divizija je že zbrana. Za poveljnika je imenovan general Jankovič, ki je bil predsednik „Narodne Obrane", o kateri, kakor je znano, zahteva avstrijska nota, da se razpusti. To njegovo imenovanje vzbuja občno pozornost.
Srbske in črnogorske priprave.
Mobilizacija srbske armade hitro napreduje in, se gladko razvija. UvršČenje srbske bojne sile v o-srednji Srbiji bo v nekaj dneh končano. Ob Donavi stojijo le slabe opazovalne straže, več kilometrov za njimi pa so pripravljene pomožne čete. V srbskem de-
lu nekdanjega Sandžaka je veliko gibanje in premikanje vojnih čet. Novourejena divizija v Novem bazarju je poslala močne čete proti Priboju ob bosanski meji.
Tudi v Črni gori so mobilizacijske priprave v polnem tiru. Rezerviste kličejo s posebnimi seli od kraja do kraja. Črnogorske čete se zbirajo ob zahodni meji (ob Hercegovini in Dalmaciji) v več skupinah. Okoli Mikšiča stojijo že številnejše čete. Pri Plevlju (v nekdaj našem Sandžaku) stojijo manjše čete z ar-tileriio. V kotlini Grahovo in pri Njegušu sta zbrani dve brigadi. V Črnogorskih utrdbah na Lovčenu se delajo z mrzlično naglostjo priprave. Tovorne žival'; nosijo vojno gradivo na zahodno mejo. Kralj Nikita in vlada so se preselili v Podgorico. Črnogorske in srbske čete v Sandžaku so že v tesni prijateljski zvezi. ______________
Vojska že napovedana!
V torek, dne 28. julija ob 4. popoldan se je
Srbili napovedala voisfica
Besedilo se glasi:
Ker kraljevska srbska vlada na spomenico, ki ji jo je izročil dne 23. julija 1914 avstro-ogrski poslanik v Belgradu, ni po-voljno odgovorila, je c. in kr. (avstro-ogrska) vlada prisiljena, d» sama poskrbi za varstvo svojih pravic in teženj in da 8<-- v to svrho posluži oborožene sile. Avstro-ogrska se torej od tega trenutka nahaja v vojnem stanju. Avstro-ogrski minister za zunanje zadeve: Grof Berhtold.
Cesarjev oklic.
Hitro ko je cesar po svojem zunanjem ministru Srbiji napovedal vojsko, je poslal ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu pismo z oklicem, ki se naj -razglasi vsem avstrijskim narodom. Oklic je prisrčen in navduševalen obenem ter bo izzval zopet novo ljubezen in spoštovanje do presvitlega cesarja. Pismo, v katerem je izročil grofu Stiirgkhu oklic, se glasi:
„Ljubi grof Stürgkh! OdloČil sem se, naročiti ministru moje hiše in za zunanje zarleve, da naznani kraljevski srbski vladi, da se je med mojo državo in Srbijo začelo vojno stanje. V tej osodepolni uri je treba, da se obrnem do svojih ljubih narodov. Zato Vam naročam, da razglasite ta moj oklic.
Stürgkh, I. r.	Franc Jožef, 1. r.
Mojim narodom! j
Najiskrenejše sem želel, da bi leta, ki mi jih je' [Bog v svoji milosti določil, posvetil delom miru, in da bi svoje narode obvaroval pred težkimi žrtvami in bremeni vpiske. Vendar božja Previdnost je hotela drsgače.
Postopanje sovraštva polnega nasprotnika me sili, da v varstvo časti svoje države, v obrambo njenega ugleda in moči, v zaščito njene posesti po dolgili letih miru priaiem za meč.
W svoji nehvaležnosti je kraljevina Srbija le ¿prehitro pozabila, da so jo moji predniki in jaz že od -prvega početka državne samostojnosti do najnovejše "dobe podpirali in pospeševali, ter je že pred leti stopila na pot odkritega sovraštva nasproti Avstro-Ogr-/5ki.
Ko sem po treii desetletjih blagoslovljenega dela v miru v Bosni in Hercegovini svoje vladarske pravice raztegnil ;tudi na ti deželi, je ta moj korak v srbski kraljevini, koje pravice s tem niso bile prav nič prikrajšane, povzročil vzbruhe nebrzdane strasti in najbolj zagrizenega sovraštva. Moja vlada se je takrat poslužila lepe pravice močnejšega ter je z najskrajnejšo prijenijjvostjo in milobo zahtevala od Srbije samo to, da zniža svojo vojno na mirovno stanje ter obljubi, da bo zanaprej hodila pota miru in prijateljstva.
V istem duüu zmernosti se je moja vlada, ko se je pred dvema letoma Srbija vojskovala proti turški državi, omejila na to, da varuje najvažnejše državne, življenske pogoje. Temu postopanju se ima Srbija v prvi vrsti zahvaliti, da je dosegla vojni namen.
Upanje, da bo srbska kraljevina uvaževala potrpežljivost in miroljubnost moje vlade in držala dano besedo, se ni izpolnilo.
Vedno višje plamti sovraštvo zoper mene in mojo vladarsko hišo, vedno bolj odkrito stopa na dan stremljenje, s silo odtrgati neločljive dele avstro-ogrskega ozemlja.
Cez mejo sega zločinsko početje, ki hoče na jugovzhodu države izpodkopati temelje državnega reda, v ljudstvu, kateremu posvečam z očetovsko ljubeznijo vso svojo skrb, omaja i zvestobo do vladajoče hiše in do domovine, zapeljati doraščajočo mladino ter jo na-hujskati k zločinskim dejanjem blaznosti in veleizdaj-stva.
Vrsta morilnih naklepov, po načrtu pripravljena in izvršena zarota, koje strašen uspeh je mene in moje zveste narode zadel v srce, odkriva daleč vidno
krvavo sled onih tajnih spletkarij, ki so jih iz Srbije razpletli in vodili.
To neznosno početje se mora zajeziti, neprestanemu izzivanju Srbije se mora napraviti konec, ako hočemo, da se ohrani čast in ugled moje države nedotaknjena ter se njen državni, gospodarski in vojaški razvoj obvaruje neprestanega motenja.
Brezuspešno je moja vlada še zadnjikrat poskusila, da bi z mirnimi sredstvi dosegla svoj cilj ter Srbijo nagnila z resnim opominom k pameti.
Srbija je zavrnila umerjene in pravicoljubne zahteve moje vlade in odklonila, da bi izpolnila iste dolžnosti, ki so v življenju narodov naraven in potreben temelj miru.
In tako sem prisiljen, z orožjem ustvariti neizogibno jamstvo, da zagotovim svoji državi trajen mir na znotraj in na zunaj.
V tem resnem trenotku se popolnoma zavedam vse dalekosežnosti svojega sklepa, svoje odgovornosti pred Vsemogočnim.
Vse sem prevdaril in presodil! Z mirno vestjo nastopim pot, ki mi jo kaže moja dolžnost.
Zaupam na svoje narode, ki so se vselej v vseh viharjih zbirali v edinosti in zvestobi okoli mojega prestola in bili vsikdar pripravljeni, prenašati za čast, velikost in moč domovine največje žrtve.
Zaupam na hrabro avstro-ogrsko armado, ki je polna požrtvovalne navdušenosti.
Zaupam tudi na Vsemogočnega, da bo podelil mojemu orožju- zmago.
IS1, dne 28. julija 1914.
Stururkh I. r.	Prand .Tožef 1. r
Anglija posreduje. -- Avstrija odklanja.
Anglija je pozvala Nemčijo, Italijo in pa Francijo, da se po svojih zastopnikih v Londonu snidejo in posvetujejo, kako bi se zabranil vojni spopad med Avstrijo in Srbijo. Obenem je zaprosila Anglija avstro-ogrsko in srbsko vlado, naj ne začneta vojske dokler ni posvetovanje končano.
Ta angleški predlog je za Avstrijo žaljiv in poniževalen. Mi sami vemo, kaj delamo In ne bomo ho-dili pred sodni stol drugih držav. Tudi sredstvo, kako se lahko zabrani vojska, je celemu svetu že znano, Srbija naj sprejme naše zahteve do zadnje pičioe in nam plača odškodnino za dosedanje mobilizacijske stroške. Drugega sredstva ni!
Avstrija je odklonila angleški predlog In odgovorila, da je za njo tudi radi tega brez pomena, ker je vojsko že napovedala. Anglija bo torej iskala potov, da vsaj omeii vojsko med Avstrijo in Srbijo!
Srbski oklic.
Srbski uradni list „Srpske Novine" objavlja naslednji okli« na srbski narod:
„Srbskemu narodu! Pred dvema dnevoma je avstro-ogrska vlada izročila srbskemu narodu spomenico z gotovimi zahtevami. Odgovoriti bi bili morali na njo v soboto do 6. ure zvečer. Zažugala nam je obenem, da pretrga z nami prijateljske razmere, ako ne odgovorimo ugodno.
Zaupamo na Boga, na naše pravice in na naše prijateljstvo z velesilami, katere si — o tem smo prepričani — ravno "tako želijo miru kakor mi. Upamo, da se bo spor rešil mirnim potom.
Ker je avstro-ogrski poslanik izjavil, da je z našim odgovorom nezadovoljen' in da vsled tega razdre vse dosedanje prijateljske razmere, smatra srbska vlada za potrebno, da odredi za vse slučaje najbolj potrebne priprave v obrambo dežele.
Naša dolžnost je, da pozovemo narod, naj brani svojo domovino ter upamo, da bo sledil našemu domoljubnemu klicu.
Državljane, ki ne bodo poklicani pod orožje, pozivamo, da se zadržijo mirne na svojin domovih in izvršujejo svoja opravila,"
Ta oklic so podpisali vsi ministri. Samozavesti v tem oklicu ni prav nič, V oklicu tudi ni so upali povedati, kakšne so naše zahteve. Ker jih dosedaj Še tudi noben srbski list ni objavil, zato so srbskemu narodu neznane. Znamenje, kako slabo vest ima srbska vlada!
Naš cesar.
Cesar biva na letovišču v Išlu. Toda počitka nima prav nobenega. Naporno dela dan za dnevom od ranega jutra do poznega večera.
Sedaj, ko je padla odločitev, je izrazil željo, da bi se preselil v Budimpešto, kjer bi bil bližje bojišču.
Ko je v pondeljek naš belgrajski poslanik baron Giesl bil pri cesarju, je cesar z veseljem in velikim zadoščenjem govoril o navdušenju za vojsko med vsemi narodi in domoljubnih čustvih, ki so se zadnje dni pokazala po celi državi. Presvitli vladar je telesno in duševno krepek ter čil
V torek je sprejel cesar tudi prestolonaslednika Kari Franc Jožefa.
Naš prestolonaslednik.
Prestolonaslednik Kari Franc Jožef se je v torek, dne 28. julija ob % na 1. uro opoldne podal na obisk bavarskih princev in prinoezinj, ki so na obisku pri našem cesarju v Išlu. Spremljal ga je njegov
komornik princ Lobkovic, Na ulicah zbrana ljudska množica je prestolonaslednika viharno in navdušeno pozdravljala. Pri cesarju je bil ob 3. uri popoldne o-bed cesarjeve družine, katerega so se udeležili bavarski princ Leopold s princezinjo Gizelo ter več drugih dostojanstvenikov. Ko se je vračal prestolonaslednik od obeda, ga je ljudska množica po ulicah zopet navdušeno pozdravljala,
Rusije, se ne bojimo!
Čeprav bi se omejitev vojske med Avstro-Ogr-sko in Srbijo ne uresinifčila in bi Rusija posredovala za Srbijo, ni nobenega vzroka za strah, ker:
1.	v Rusiji vlada sedaj Štrajk, kakršnega še ni doživela nobena država —ruski uradni podatki niso resnični —;
2.	v Rusiji živeči Poljaki komaj čakajo ugodne prilike, da udejstvijo svoje želje (po odcepitvi od Rusije);
3.	nikjer ni tako zelo ukoreninjen anarhizem in nihilizem (prekucuštvo) kot na Ruskem;
4.	tista država — to je Švedska —, ki ima plačati Ruski še star dolg za pred 200 leti odvzeto Finsko, kjer žive podaniki pod najhujšim hlapčevstvom, ne bo ostala mirna;
5.	za Rusiio tako usodni vojni dogodki 1. 1904. pri tistem narodu (Japonci), ki jih je zadel, Še niso pozabljeni, ker uspehi niso bili v nikakem razmerju z velikimi zmagami. Ta država namerava sedaj priti do tistih uspehov, ki so ji bili takrat vsled drugin vzrokov odrečeni;
6.	pomorska velesila (Angleška), ki že dalj časa zavzema v Mali Aziji trdno stališče, ne bo opustila nobene prilike, da se še bolj utrdi in da vzdrži zaprtje morske ožine Dardanel.
Rumunija mobilizira.
V Rumuniji se vrši pod pretvezo, da se ohrani mir, veiiko gibanje čet. 18. artilerijski polk, nek hav-bični polk in 34. pešpolk so zapustili Konštanco. Na posebni vlak so naložili topove, namenjene v Kalaraš. Topove bodo postavili ob obrežju Donave. Jako so pomnožili garnizije v Dobriču in Črni vodi ter v vseh mestih, ki leže na meji proti Bolgariji. 4 podonavski monitorji, 7 ladij za stražo in 2 torpedna Čolna so od-pluli iz Galaca mimo Črne vode v smeri proti Silistri-ji. Rezervni Častniki se kličejo. Gibanja čet niso baje namenjena samo proti Bolgariji* ampak služijo tudi kot varnostne odredbe za slučaj avstrijsko-srbske vojske.
Bolgarija mobilizira.
Bojno razpoloženje v Bolgariji vedno bolj fcEV bolj raste in to se kljub temu, da ruski in rumunskr poslanik z vso resnostjo svarita Bolgarijo pred vsakim vmešavanjem v avstrijsko-srbski spor. Macedon-ski voditelji Bolgarov, ki imajo jako velik upliv, silijo, da se obračuna s Srbia ki so obrnili orožje proti Bolgarom ter jih oropali Macedonije. Jako značilno je, da držijo sicer popolnoma rusko misleče stranke kljub resnim ruskim opominom z makedonskimi bolgarskimi voditelji. Pričakuje se, da se kralj Ferdinand ne bo mogel več dolgo upirati splošni ljudski želji. Mobilizacija Bolgarije se bo izvršila pori pretvezo, da se hoče le odgovoriti gotovim rumunskim odredbam in ne morda iz sovraštva proti Srbiji, Rumunija je namreč tudi mobilizirala in postavila svoje čete ob bolgarski meji.
Vojna sila Srbije.
„Militarische Rundschau" poroča: Srbija mobilizira lahko 5 starih divizij in sicer: podonavsko, ti-moško, šumadijsko, drinsko in moravsko, katerim pa priklopijo lahko Še rezervne divizije, kar tvori potem skupno pravo srbsko armado. Vrhu tega ima Srbija še par divizij v novem ozemlju. Tu postavi lahko pet divizij in sicer: ibarsko s sedežem v Novem Pazarju, kosovsko s sedežem v Prištini, var.darsko s sedežem v Skoplju, bregalniško s sedežem v Stipu in bitolj-sko s sedežem v Bitolju. Te pa še niso dovolj organizirane, ker Srbija za to ni imela dovolj časa. Računa pa se, da prideta od srbskih divizij iz novega o-zemlja v poštev 2 diviziji. Srbska armada se zbira v krožju Kragujevca, Valjeva in Kruševca. Močnejši armadni oddelki, s komitaškimi predstražami, se nahajajo ob Drini v bližini U-žic. Smatra se, da prično tu Srbi s prodiranjem in da se bodo skušali tu združiti s črnogorsko armado.
Srbsko bojišče in razvrstitev srbske armade.
Ko se naši fantje vozijo na jug, da pogledajo v Srbijo, je jako umestno in koristno, ogledati si že več ali manj znane kraje, ki bodo postali torišče avstrij-sko-srbskih spopadov.
Srbsko mejo proti severu od Rače do Zemuna-Belgrada dela reka Sava, ki se tu izliva v Donavo; Donava tvori potem mejo do Oršove* Obe reki imata zelo mnogo vode, sta zelo široki, na več krajih celo čez 1200 m in sta plovni. Radi tega sta za naglo gibanje vojaštva jako velika ovira, katero še povečajo dalekosežna močvirja ob bregovih. Ti so na ogrski strani skoro povsod ravni, še-le od Baziaša do Oršo-ve se vleče ob ogrskem obrežju gorovje, ki je skozin-skoz precej strmo in visoko. Srbsko obrežje nadkri-ljuje skoro na celi mejni Črti, osobito pa v smeri 0-brenovao-Belgrad-Smederevo ogrsko obrežje. Od Ko-stolača do GolubaČa spremljajo srbski breg nizki hri-
bi. Od tu naprej do Oršove je strmo in visoko tudi srbsko obrežja ki vsled tega nima posebnih dohodov in je prikladno le za majhno vojsko oziroma za prehod.
Mejo med Srbijo in Bosno tvori reka Drina, ki teče deloma po ozki dolinici, katero obdaja na obeh straneh neprehodno, pusto gorovje, ki je posebno na bosanski strani precej visoko. Zato je bosansko-srb-ska meja le na malokaterih krajih pripravna za prehod večje armade. Nekaj ugodnih mest za to je ob izlivu Drine v Savo, dalje pri Zvorniku, Bajini Basti in v njeni bližnji dolinici, ki je edino važno izhodišče za vojaške pohode.
Srbija je proti Donavi, torej od juga proti severu, kakor znižajoč se kotel, ki ga na zahodu in pa vzhodu obdajajo višja gorovja. Središče dežele, dolina Morave, je jako rodovitno in precej gosto obljudeno. Nasprotno so pa mejna gorovja strma, ziaraščena z gostimi gozdovi, brez potov in torej za prehode večjih armad malo ali skoro nič pripravna.
Za vojaško presojanje bojišča pa igrajo železnice merodajno vlogo. Dočim so železnice na ogrski strani izvanredno gosto napeljane in dobro opremljene, ima Srbija le malo železniških prog. Glavna proga je iz Belgrada skozi Niš v Zofijo in Carigrad, o-ziroma iz Niša skozi Skoplje v Solun. Od te glavne proge se cepita dve važni progi proti zahodu, ki peljeta skoro do bosanske meje, in sicer, ena v Valjevo in druga v Užice, dočim vodita drugi dve progi proti vzhodu na bolgarsko mejo.
Utrdbe so: Belgrad, ki ima okoli 70.000 prebivalcev in ki so ga Čete že zapustile; Niš, ob izlivu Nišave v Moravo ležeč, je trdnjava, ki ima nekaj pomena in služi le proti napadom od vzhoda, jugovzho-da in juga. Zaječar in Pirot sta utrjeni mesti na srb-sko-bolgarski meji.
Večji kraji v Srbiji so še: Sabac ob Savi, Sme-derovo, Požarevac in Veliko Gradišče. V notranjosti dežele sta še omeniti Kragujevao s srbsko orožarno in Kruševac. Na bosanski meji leži Loznica,
Zemljepisni odnošaji so za sovražnika, ki bi prišel od severa, ne glede na jako težko plovbo po Donavi ali Savi, ugodni; od zahoda prihajajoč sovražnik bi sicer zadel ob prehodu čez mejo tudi na velike težkoče, imel bi pa potem pri prodiranju veliko ugodnejše razmere.
Ceste so s:cer v osrednjih delih stare Srbije Še precej dobro oliranjlhe, toda večina izmed njih je pri količkaj boij í'raem vremenu skoraj popomoma neranljiva. Cez Savo vodi samo eden železen most pri Ze-munu, katerega laliko prekoračijo vse vrste vojaštva. Bil je svoj čas proglašen za nevtralnega (Avstriji in Srbiji v enako porabo). Cez Donavo ne vodi v celi smeri od Zemuna do Oršove niti en most. Kolikor je dosedaj znanega, se zbira glavna moč srbske armade v središču Stare Srbije in sicer v smeri Kragujevao —Kraljevo—Kruševac, kjer se stekajo prometna pota iz vseh delov dežele. Poleg tega se zbirajo večji sovražnikovi roji v Valjevu in Užicah proti bosanski meji. Ob Donavi stoji v smeri Smederevo—Požarevac večji zbor. Sedaj se najprej pričakuje, da bo zavzela glavna in podonavska srbska armada pričakujoče stališče, a zahodna armada bo prodirala. O namerah in ukrepih naše armade pa ne smemo nič poročati.
Mal zemljevid Srbije se nahaja tudi v knjigi „Bolgarija in Srbija", katero je izdala Mohorjeva družba 1. 1897.
Novi ruski poslanik za Srbijo.
Kakor poročajo listi iz Petrograda, je imenovan ravnatelj pisarne za balkanske zadeve v zunanjem ruskem ministrstvu, knez Gregor Trubeckoj mesto u-mrlega poslanika pl, Hartviga, za poslanika v Bel-gradu.
Srbsko ljudstvo nezadovoljno.
Srbski vojaki dezertirajo.
V Srbiji so pozvani pod orožje vsi moški od i8. do 60, leta, Izvedli so torej popolno mobilizacijo. Glavni stan je v Nišu. Dne 26. t. m. se je kralj Peter pripeljal v Belgrad in se je podal v konak. Cez poldrugo uro se je Peter z avtomobilom odpeljal v glavni stan. Srbi trde,, da mobilizacija hitro napreduje, a kmetje so zelo nezadovoljni, ker niso m ogli p o ž e t i ž i t a, V Belgradu so se po prvi bojni pijanosti hitro iztreznili, Srbski vladi se ni posrečilo, vzbuditi med prebivalstvom vojnega razpoloženja. Tako n. pr. želi ves Belgrad, da bi Srbija sprejela avstro-ogrske zahteve. Kraljevič Aleksander je BelgrajČane osebno navduševal za vojno, a z malim uspehom.
Pravi položaj, ki vlada zadnje dni v Srbiji, se kaže v tem, da srbski vojaki dezertirajo tako, kakor še niso nikdar prej. Dezertirajo večinoma v popolni uniformi. Splošno so vojaki strašno nezadovoljni, kajti trpeti morajo tudi bedo, ker so čete izredno slabo preskrbljene.
Med našim avstrijskim vojaštvom pa vlada veselo navdušenje. Potrtosti ni videti, pač pa se slišijo pesmi, kakor
oj puške pokajo,
se sablje bliskajo.
Srbi jokajo
a Slovenci vriskajo.
Proti podraženju živil.
Povodom položaja, ki je nastal vsled mobilizacije, je opozorila c. kr. namestnija podrejena oblast-va, da se zabrani izkoriščanje vojaških čet, na določbe paragrafa 52 obrtnega reda in paragrafa 16 poli-
cijskega reda, po katerih se prepoveduje, izrabljati vojaške čete s pretiranimi cenami živil in jim zauka-zala, da skrbe za to, da se na primeren način izvede v teh zakonitih mestih za gostilničarsko obrt primerno označenje cen.
Četudi se pričakuje z gotovostjo, da se bo domoljubni čut obrtnih krofov, ki pridejo v poštev, v tem oziru upošteval m se vojaštvo glede cene živii ne bo izrabljalo, vendar se naznanja, da se bo proti o-nim, ki bi se proti temu pregrešili, postopalo z vso strogostjo. Podrejenim oblastvom je c. kr. namestnija ukazala, da postopajo, Če potreba, proti izkoriščevalcem vojaštva z vso odločnostjo.
Občinstvo se opozarja, da je strah pred draginjo živil neopravičen. C. kr. namestnija v Gradcu je izdala naredbo, po kateri se cene živil natančno določijo ne samo za vojaštvo, ampak tudi za vse prebivalstvo. Torej ohranite v vsakem oziru mirno kri!
Vojna nevarnost in hranilne vloge.
Z ozirom na vojno nevarnost se ljudje velikokrat boje za njih hranilne vloge, ki jih imajo v hranilnicah in raznih bankah. Marsikdo zahteva, da se mu vloge izplačajo. Marsikdo meni celo, da papirnat denar ni dober. Država sme sicer v potrebi vzeti vozove, živali in druge potrebščine za vojno, toda denarja, ki je shranjen v hranilnicah, se ne more lotiti. Hranilne vloge so nedotakljive. Ne prijatelj in ne sovražnik se jih ne sme lotiti. To naj si zapomnijo tisti, ki menijo, da je denar manj varen v hranilnici kakor v kaki nogavici. Saj je vendar hranilnega denarja največ naloženega v posestvih, katera ne izginejo. Torej, kdor bi bil v tem oziru v strahu, naj ohrani mirno kri in ne povzroča z ner-voznostjo nepotrebnega razburjenja. /Ako so ljudje pametni, potem ne more v nobenem slučaju obstojati najmanjša nevarnost za katerokoli posojilnico. Zato z vsem poudarkom svarimo proti mrzlični prenagljenosti in nepremišljenosti strahopetnih ljudi. Denar v hranilnici je varen, med tem ko doma velikokrat ni varen. V hranilnici nese obrasti, doma pa lahko izgine čez noč. Torej razum!
Oni, ki raznašajo neosnovano govorico, da v vojskinih časih denar pri denarnih zavodih ni varno naložen, se kaznujejo po paragrafu 308 kazenskega zakona, ki pravi:
Kdor z javnim razglaševanjem trosi lažnjive, za javno varnost vznemirjujoče vesti, ki niso podprte, ali take govorice naprej razglaša, je kriv prestopka, ki se kaznuje s strogim zaporom.
Za kmečko ljudstvo.
Zadružna Zveza je kot osrednja zveza kmetij-skiii zadrug v svoji seji z dne 27. julija razmotrivala položaj, ki je nastal za kmečko gospodarstvo vsled najnovejšin dogodkov. Na kmetih bo silno primanjkovalo delavnih moči. Košnja In setev sta sicer končani, toda pride še mlatev, košnja otave in jesenska setev. Nastane vprašanje, kako kmetskemu ljudstvu v tej zadregi pomagati.
Prva stvar je, da sosed pomaga sosedu, vas vasi, tako, da gre delo hitreje izpod rok. Ker bo pa še vedno kljub taki medsebojni pomoči primanjkovalo delavnih moči, naj se ljudje poslužujejo pri svojem delu kolikor mogoče strojev v onih krajih, kjer že imajo strojne zadruge.
Tam, kjer ni strojnih zadrug, pa naj se ljudje nemudoma posvetujejo, ali je v njihovem kraju nujna potreba, da se tudi pri njih uvede strojno delo pri mlatvi. Svoje tozadevne želje naj- takoj sporoče Gospodarski Zvezi v Ljubljani.
Zadružna Zveza se je obrnila do deželnega odbora kranjskega, naj bi pomagal kmetijstvu v tem resnem času s tem, da nakupi za one kraje, v katerih bi se pokazala potreba za strojno delo, motorje, mlatilnice in kosilne stroje. Enake korake je storila Zadružna Zveza tudi pri deželnem odboru štajerskem in koroškem.
Pošta v vojski.
Vsled mobilizacije je odredilo poštno ravnateljstvo za Štajersko glede prometa s poštnimi zaboji tole: Do preklica se na pošti ne sprejemajo oni zaboji zasebnikov, ki so namenjeni za pošte, katere ležijo ob železniških progah Budimpešta— Tlemešvar—Bazias, Budimpešta—Dombovar—Velika Kaniža—Zagreb—Si-sek—Brod; isto velja za one pošte v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, kolikor pride prevažanje istih po železnici v poštev. Izvzete so le:
1.	Vse pošiljatve od vojaških oblasti brez ozira na vsebino.
2.	Pošiljatve zdravil in zdravniškega osobja.
3.	Vse pošiljatve državnih oblasti.
Vse druge poštne določbe glede pisem, denarnih pošiljatev itd, ostanejo tudi v vojski iste kot so bile v miru.
Državne podpore družinam mobiliziranih.
Časi postaiajo resni. In za resne čase imamo zakon, ki se je sklenil decembra meseca L 1912 in ki določa, da se podpirajo družine oženjenih mobiliziranih vojakov. Ako je poklican v vojsko rezervist ali nadomestni rezervist, imajo njegovi svojci pravico do podpore. V poštev pridejo najprej žena in zakonski otroci v vojsko poklicanega, potem pa tudi njegovi
stariši, bratje in sestre ter ženini, stariši; dalje ne+ -zakonske matere in otroci, ako stalno stanujejo v Avstriji ali ako imajo bodisi avstrijsko, bodisi ogrsko« državljanstvo, oziroma ako spadajo v Bosno in Hercev-govino. Za podpore potrebne se smatrajo vsi oni, ka*-tere je v vojsko poklicani večjidel saim moral vzdrževati. Vzdrževalna pristojbina se vsako leto na novo « določi. V Gradcu dobi vsak sorodnik, ki je star več: ko 8 let, na dan 1 K 24% vin., vsak otrok pod 8 ieti pa. 62J4 vin. Drugod na Štajerskem pa dobe svojci čez 8 let stari na dan vsak po 1 K 19 vin., otroci pod 8 leti pa pod 58y2vin. podpore1. Poleg tega dobe še, ako služijo, polovico podpornega zneska kot prispevek k najemščini.
Skupni znesek podpore pa ne- sme znašati več kakor povprečni dnevni zaslužek v vojsko poklicane-'-ga. Podpora se vživa ves čas, ko je mož radi vojaške službe zadržan opravljati svoj posel. Ko bi pa u-t bežal ali bil za kak drug pogrešek kaznovan s težko* ječo, ne dobi nikdo izmed sorodnikov več podpore.'. Svojci onih, ki umrjo v bitki, dobe podporo še 6 mesecev, ki se štejejo od onega dne, ko so padli, oziroma ko so jih začeli pogrešati.
Ta državna podpora se nič ne zmanjša, dasi-ravno dobe prizadeti še kake druge podpore, kakor-od dežele, občine, društev ali zasebnikov. .
Kdor je upravičen do te podpore, se ima zglasi-ti pri občinskem predstojniku. Priglasi lahko celo družino mož sam, ki je poklican v vojsko, ali pa njegovi sorodniki; naznaniti se mora tudi natanko dotiČna o--seba. kateri se bo podpora izplačevala. Podpora se izplačuje v polmesečnih obrokih 1. in 16. vsakega meseca,. Oblasti so pred nekaj tedni dobile ukaz, da rešijo prošnje za te podpore tako hi%ro kakor le mogoče.
Cesar hoče na vojsko.
Kakor se s cesarskega dvora poroča, je cesar takoj, ko so se storili odločni koraki zoper Srbijo, izrazil nujno željo, da gre i on na bojno pozorišče; Le na prošnjo najbližnjih njegovih sorodnikov se je dal omehčati, da ne pojde na vojsko.
Cesar odpotuje, na Dunaj.
Cesar Franc Jožef se je danes, v Četrtek, dne 30. julijal ob 34.1. uri opoldne vrnil iz IŠla na Dunaj. Dunajčani so se na sprejem cesarja posebno skrbna pripravili. Sprejem je bil gotovo izvanredno veličasten.
Ljubljana v navdušenju.
Veličastni prizori so se vršili v torek,, dne 28. julija, v Ljubljani, ki je ponavljala prisego; svoje stare zvestobe do države. Množica, gotovo do, 40.000 ljudi, se je zbrala v skupen sprevod, prepevala cesarsko himno in narodne pesmi. Med množieo so prinesli Črno-rumeno zastavo, ka(tero so vso pot nosili. — Množica se je najprej ustavila pred deželnim dvorcem, potem pa je šel sprevod v Zvezdo (drevored) pred spomenik slavnega feldmaršala očeta Radeckega.Tam stopi tudi ljubljanski divizijonar, podmaršal Kraliček, obdan od vseh častnikov, na pripravljeni vzvišeni prostor in izvaja:
Pozdravljam vas v imenu Njegovega Veličanstva cesarja, prečastiti gospodje Častniki in vojaki, spominjajoč se na tem mestu naših velikih hrabrih prednikov, ozirajoč se na velike zmage, zavedajoč se vdanosti Njegovemu Veličanstvu presvetlemu cesarju Francu Jožefu I, z vso zvestobo in močio, ki bo nam vsem v ponos. Vsi se domovini iz srca darujemo!
Častniki potegnejo sablje, godba zaigra cesarsko pesem, burni „Živio! "-klici, ki celo preglase mogočne zvoke vojaških godb, zadone. Po cesarski himni zaigra godba starodavno Radeckijevo koračnico; gromoviti „Živio!"- in „Hooh!"-klici zaključijo poklo-nitev slavnemu junaku Radeckemu, kjer so častniki in vojaki in ljudstvo tako slovesno zaprisegli zvestobo mili naši domovini, materi Avstriji.
Izprevod je odkorakal potem še pred dvorec in mestno hišo, neprestano spremljan z „Živio!"-klici. Z vseh oken so vojake navdušeno pozdravljali.
Kako se. položaj presoja.
Se vedno je negotovo, ali pride do svetovne vojne ali ne. Včeraj (sreda) se je smatrala, da je zopet nekoliko upanja na mir. Ruska vlada je dala namreč v Petrogradu razglasiti, da živi Rusija z vsemi državami v prijateljstvu in da želi tudi nadalje živeti z vsemi v miru. Tudi to se je smatralo za ugodno znamenje, ker se je izvedelo, da se nemški cesar namerava iz Berolina podati zopet na dopust._
Razne novice.
*	Vsak dan smo izdali ta teden za Maribor kak list, ali „Slov, Gospodarja" ali „Stražo", da naznanimo slovenskemu občinstvu najnovejše vesti. Tako bomo tudi zanaprej delali, ako bo vedno dovolj odjemalcev in novic. Opozarjamo, da tudi v soboto popoldne izdamo posebno izdajo enega naših listov. — Zunanjim naročnikom pa se zopet razpošlje „Slovenski Gospodar" prihodnji ponedeljek,
*	„Slov. Gospodar1-' in „Straža" za čas vojske. Dokler bo vojska, izide v posebni izdaji vsak dan vsaj eden naš list, ali „Slov. Gospodar" ali „Straža", ki bode prinesel nauiovejša poročila. Te izdaje se lahko kupijo v tiskarni sv, Cirila v Mariboru po 10 vin. izvod. Naročnikom, tudi mariborskim, se te izdaje ne morejo dopošiljati. Pač pa se bode naročnikom „Slov, Gospodarja" doposlal v ponedeljek in Četrtek, — Vsakdanje posebne izdaje se dobivajo po 10 vin, iztis pri nasiednjih tvrdkah: v Mariboru v tiskarni sv. Ciri-
la; v trafikali na Glavnem trgu in v Gosposki ulici; v Tegettiofovi ulici in v trafiki gospe Šifko (na vogalu Tegetkofove ulice, kjer se odcepi cesta v Melje); pri Sv. Magdaleni na Tržaški cesti nasproti cerkvi; v Slov. Bistrici pri Roza Piči; v Slov. Gradcu pri Bastianeiču; v Celju v trafiki v Narodnem Domu, pri Goričar in Leskovšek in v Zvezni trgovini; v St. Jurju ob južni železnici pri Artmanu; v Dramljah pri A. Sket; v Hočah pri M. Pole; v St. Vidu pri Ptuju pri mostarju A. Kmetec; v Ptuju pri Peteršiču. — Kdor ima dovoljenje za razprodajanje listov in noče razprodajati naše iiste. naj to takoj naznani na uprav-ništvo „Slov, Gospodarja" ali „Straže".
*	Romarskega vlaka na Brezje zdai ne bo.
*	Umrl je clne 26. julija 1914 župnik in kn.-šk. duh. svetovalec 6. g. Anton MerkuŠ vižetalah. Z njim izgine iz vrst lavantinske duhovščine plemenit in pa blag mož. Pred kratkim ga je zadela kap, kakor smo poročali. Ni več okreval, ampak šel k Bogu po svoje plačilo. Svetila mu večna luč!
*	2upnija v Žetalah je razpisana do 7. septembra 1914. Provizorjem je imenovan ondotni kaplan č, g. Jožef Kranjc.
*	Slovesnosti v Cadramu, obstoječe iz posveče-nja prenovljene podružnicie sv. Nikolaja in iz zlate sv. maše mnogočasttega monslgnorja Jurija Bezenše-ka, za katere so bili odločeni dnevi 3., 4. in 5. avgusta 1914, so vsled nemirnih in veleresnih časovnih razmer preložene na poznejši čas,
*	Nameravane veselice., shodi in nekatere slovesne primicije se radi vojnih razmer preložijo.
*	Prireditve Podružnice S. D. Z. za Štajersko letošnje počitnice odpadejo. Občni zbor se bo vršil ob nedoločenem Času. — Predsednik P. S, D. Z.
*	Bogoslovci v vojski. Vsi mariborski bogoslov. ci, ki še nimajo redov mašniškega posvečenja, se u-vrstijo v sanitetni oddelek. Gre jih 24 v Ptuj, drugi ostaneio v Mariboru, da čakajo, kam bodo prideljeni. Med šolskim letom so imeli 2 leti sem zdravniški tečaj, v katerem jim je vojaški zdravnik podajal nauke o prvi pomoči in o obvezah ranjencev.
*	Vojni kurati. Kolikor smo dozdaj izvedeii, so uvrščeni sledeči duhovniki naše škofije v vrsto vojnih duhovnikov: Profesor Jan. Ev. Kociper za 26. polk deželne brambe, kaplan SkofiČ za 47. pešpolk, kaplan Pavel Žagar za vojaško bolnišnico v Mariboru, nadalje župnik Zemljič, župnik Ivan Lah, kaplan Ratej, kaplan Osterc, kaplan Cepuder.
*	Velikansko navdušenje za vojsko. Po celi slovenski domovini vlada veliko navdušenje za vojsko. Rezervisti in Črnovojniki so prihajali v Maribor in Celje na vozovih, okrašegih z zelenjem in cesarskimi zastavami ter godbo. Doma so pristopali k sv, zakramentom, Duhovniki so jim govorili navduševalne besede v slovo, ljudstvo jih je povsod pozdravljalo z navdušenjem. Na Kranjskem se je javilo več slovenskih dečkov in celo deklic pri vojaški oblasti ter so prosili, naj jim pomagajo, da gredo kot prostovoljci maščevat Franca Ferdinanda. Na ljubljanskem kolodvoru se s pogumom prepeva skupna slovensko-lirvatska himna: „Lepa naša.domovina". Blagoslov božji naj spremlja naše navdušene fante!
*	Šolske sestre delijo svetinjjice. V torek, dne 28. t. m., so delile po Mariboru vpoklicanim vojakom ČČ. šolske sestre Čudodelne svetinjice Matere božje. Vsi vojaki so s sveto resnostjo sprejemali svetinjice. Razdeljevanje je naredilo na vojaštvo globok vtis.
*" Mirozov v Mariboru. V torek, dne 28. t. m., je godba domobranskega polka št. 26 igrata po mariborskih ulicah. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo vojake, ki so korakali za godbo.
*	Smrt črnovojnika. f Crnovojnik Alojz Senčar iz Stare vasi na Murskem polju je padel v noči od 27. na. 28. t. m. iz hleva v dr. Rosinovi hiši v Mariboru ter bil pri priči mrtev. Senčar je samostojen posestnik ter zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. V ponedeljek, dne 27. t. m., je bil še pri Sv. Križu z veliko pobožnostjo pri sv. maši ter sprejel sv. zakramente. N. v m. p.!
*	Na vojsko gredo... Iz Gornje Savinjske doline se nam piše: Od hriba do hriba se je takoj razširil glas, da cesar kliče v .vojake. Navdušenje mlade-ničev je veliko. V Solčavi, Lučah in Ljubnem se jih je oglasilo mnogo prostovoljno. V teh krajih so se zbirale velike množico ljudi, ki so se poslavljali od svojih. Povsod so se brale zjutraj sv. maše; mnogo mla-deničev je sprejelo sv. zakramente. V Ljubnem se je zbralo na stotine in stotine žen, otrok in starčkov, ki so spremljali vpoklicane. Pretresljivi so bili prizori, ko so se mladeniči odpeljali proti kolodvoru. Spremljala jih je veteranska godba, ki je svirala cesarsko himno in druge bojne pesmi, Bog spremljaj mlade junake!
*	Pomagajte drug drugemu! Ker je mnogo mož in mladeničev moraio v vojaško službo, da brani cesarja m domovino, zahteva krščanska dolžnost, da si on , ki so ostali doma, pomagajo pri delu drug aru-gemu. Delo ne sme ostati neopravljeno, to zahteva sedaj tudi gospodarski blagor moje domovine. CC. gg. duhovnike prosimo, da ljudstvu to s primernim načinom razglasijo.
*	28. junij — 28. julij. Dan 28. junija je bil črn, žalosten dan; umorjen nam je bil nad vse dragi prestolonaslednik. Cez en mesec, dan E8. julija, je dan osvete in plačila. Nas cesar je napovedal vojsko Srbiji, kjer so bili morilci najeti, in vsa Avstrija stoji za svojim cesarjem. Živel naš cesar! Živela Avstrija;
* Ustavljeni listi. Ljubljanski liberalni listi „Dan", ki je držal s Srbi, je ustavljen.Tiskal se je v i-sti tiskarni kakor celjski „Nar.List", kateri nas je še zadnji teden zmerjal, da je naša pisava podla in nizkotna, ker ne pišemo za Srbe, ampak za Avstrijo.. Nadalje je državna oblast ustavila izdajanje sociatnodemokra-ških listov „Zarja" in „Rudar". Ustavljen je tudi zloglasni dijaški list „Glas Juga",_
Najnovejša poročila.
V četrtek, dne 30. julija.
Srbi so včeraj, sredo dne 29. julija ob pol drugi uri zjutraj ves most čez Savo med Belgradom in Zemunum spustili v zrak. Že prej se je poročalo, da so srbski del Srbi sami razdrli.
Avstrijska artilerija (topništvo) in inlanterija je na to s pomočjo donavskih monitorjev (bojne ladjice na Donavi) obstreljevala srbske postojanke onstran mostu.
Srbi so se po kratkem boju umaknili. Naše izgube so m a j h n e.
V torek, dne 28. julija se"je zopet posrečilo nekemu malemu oddelku pijonirjev in finančne straže po kratkem boju premagati po številu močnejšo posadko nekega srbskega parnika, ki je bil obložen s strelivom in minami. Zmagovita avstrijska četa je Srbom ladjo s strelivom in minami odvzela ter je dala s pomočjo dveh podonavskih parnikov odpeljati na avstrijsko stran. To je sedaj že drug slučaj, da se je našim posrečilo zajeti srbski kon-traband.
Čez celo Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo je proglašeno obsedno stanje.
Kako se bo Rusija zadržala, o tem še vedno ni zanesljivih poročil.
Major Tankošič, ki je sarajevske morilce poučil, kako naj rabijo morilna orožja, je zbežal v Odeso na Rusko, čeprav je srbska vlada naši naznanila, da ga je zaprla. Torej lažejo celo uradno.
Novim naročnikom!
Kdor hoče izvedeti novice in poročila o vojski, naj si naroči naše liste. Naznanjamo pa že danes, da dobi list le tisti, ki obenem pošlje denar. Kdor list naroči le po dopisnici in nič denarja ne pošlje, lista ne dobi. Vsak, ki si želi naš list nanovo naročiti, naj torej kupi poštno nakaznico in nam po nji pošlje nakaznino. Ob robu nakaznice naj napiše svoje ime in obenem pristavi: nOW iiafOfinlk. Stem nam olajša delo. Slov. Gospodar stane celo leto 4 K, četrt leta 1 K, od zdaj do novega lela 1 K 80 v Na vprašanja glede naročnine upravništvo radi ogromnega dela ne bo odgovarjalo. Tudi položnice se novim naročnikom zdaj ne bodo pošiljale.
SOO kontitdov starih stenskih vzorcev (patroni), kakor tudi razne barve se po ceni prodajo v Mariboru, Meljska cesta 12, dvorišče Tam se proda tudi močno kolo (bicikl).
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrni ne in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke 1 llustrov. osnikl zastonj. Gramofone od 20-209 K.
Niklasta remoat.-ura K 8'50 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Budilka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižice
K T-K 24-— K 10 — K 3-K 2 — K
Večletna jamstva,
Nasl. Dietinger
Theod. Fefirenbach
urar in ööalar Maribor, e°8P°sk8 a"»» 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Prostovoljna prodaja
Prodam is iz proste roke hišo z ali brez trgovine desk in stavbenega lesa v Varaždinu, Optnjska ulica 25. Obenem prodam 10 oral lov 537 a posestva, ki obstoji iz njive in livade, vse v bližini mesta P. n. g. int< resenti naj se obrnejo na lastnika Gjuro Horga, Varaidin, Optnjska ulic* 25.	707
Veliko posestvo v dobrem stann, čez SO oralov zemlje se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove lastnica Marija Stuber, Zimica, Sv. Barbara pri Mariboru.	719
Iščem
svojo nečakinjo Marijo Ivaiič, doma je iz Rajhenburga na Štajerskem. Jaz, njuna teta Marija Ze-mljak, omoiena z Mihaelom Krevel prosim eenjene rojake, če kdo ve za njo, naj mi blagovoli sporočiti, za kar bodem zelo hvaležna Ali pa se naj sama javi. Mrs. Maria Krevel 322, Washington Str. Mil-vraukee, Wis. U. S. America. 700
Novözidana vila in stavbeni prostori se po ceni prodajo. Vpraša se: Studenci pri Mariboru, Werkstättenstraße 32.	702
m
Pozor Pozor
Najnovejši ter najcenejši aparati za kuhanje s špiri-tom.Patentovani z varstveno znamko „ J W" Mala poraba špirita, eksplozije in popravila popolnoma izključno. Išejo se preprodajalci.
J.Vajda Ljubljana
Sv. Petra cesta 43/20.
Lepo posestvo s premičninami in živino pri Sv. Petru pri Mariboru se zaradi bolezni po nizki ceni tokoj proda. Več se izve pri gosp. Janezu Knnplež, oskrbnik na Pe-sničkem dvoru 6 pri Mariboru.
Spretne zastopnike ki obiščejo zasebnike in ki so dobro upeljani, sprejme svetovnoznana tvrdka za sukno. Ponudbe na naslov: Mni-chovo Hradište, Oeško. Poštni pre-dal St. 11._640
Slovenci pozor! Dvonadstropna hiša
z majhnim vrtičem v sredi mesta in bliža frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432.
Učenca poštenih starišev sprejme pri popolni oskrbi svečar in me-dičar Franjo Duchek, Viktring-hofova nI. Maribor.	631
Učenca sprejme v trgovino mešanega blaga Ludv. Krantsdorfer pri Poljčanah.	731
Učenec se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Davorina Tom-bah, Sv. Vid pri Ptuju.	733
Učenca v trgovino tukoj sprejmem Jos. Beriizg, Zetale.	728
Sprejme se takoj učenec pri Eich-berger Adolf, pekovski mojster, Slivnica, Sv. Jurij ob juž. žel. 729
Prodajo se lepa posestva pri Mariboru od 2— 5000 kron, kakšno si kdo želi; na razpolago so tudi dražja. Matija Žižek v Kamnici št. 16 pri Mariboru.	703
Vino
Cez 30 polovnjakov vina je na prodaj. Vrste: Laški rizling, silvanec, muškat. Liter 40 vinarjev. Janez Vrbnjak. Breg pri Ptuju. 726
Pridne vinlčarje z najmanj tremi dobrimi delavskimi močmi sprejme proti dobri plači R. Flick, Fram.
Gostilna s kmetijo ob zelo prometni cesti, 20 minut od Maribora, z dobrimi pogoji, lepa njiva, vinograd, iztoči se veliko vina, piva in žganja, pripravno za vsako drugo trgovino, se proda zavoljo preselitve z vsemi pritiklinami vred. Vpraša se pri Brudermannu, Sv. Peter pii Mariboru. 743
Vzamem takoj v službo pridno dekle. Mesečna plača 10 kron. — J. Kopič, nadučitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor.	746
Sprejme se taköj hlapec h dvema konjema za poljsko delo pri Ferdo Golograticu v Gaberjih pri Celju.
Dva dijaka
nižjegimnazijca sprejme na stanovanje in hrano krščanska obitelj v Mariboru. Naslov ustmeno «li pismeno se izve v npravništvu.
Viitiear
pošten s 5 do 6 delavskimi močmi se pod zelo ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe na posestnika Riharda Ogriseg, Sturmberg pri Leitersberg blizu Maribora. 754
Krepkega mlinarskega učenca takoj sprejme proti oskrbi in mesečni plači J'. Böhm, umetni in valčni mlin Fram, Štajersko.
Proda se kakih 200 kg pristnega gorskega medu, nabranega na cve-tljicah zelenega Pohorja. Pošilja se v zato pripravnih posodah po 5 kg skupaj, kg po 2 K. Pri več jem odjemu se cena primerno zniža. Janez Očko, Slogona vas, Oplot-nica.	747
Trgovska pomočmca.v V prijaznem trgu na Spodnjem Štajerskem se išče trgovska pomočnica v novo trgovino, katero bi bila zmožna jo sama voditi, ker ne dobim koncesije na svoje ime. Ako bi imela kaj premoženja, lahko začne v kompaniji, — Biti mora vzgledno krščanska in zavedna Slovenka. Zeli se tudi znanje nemščine. — Hrana in perilo prosto, zaslužek lep. Več se izve pri Francu Kur-nik, fotograf pri Sv. Trojici v SI. goricah.	748
Lepo posestvo, ki meri 17 oralov, gozdovi, travniki, njive in gospodarsko poslopje, v prav dobrem stanju, par minut od tovarne in postaje Štore, cena komaj 7400 K. Več se izve pri g. Jožef Štarkl, posestnik, Sv. Lovrenc pod Pro-žinom 18, Štorč.	746
Oroije in kolesa
na obroke. Posamezni deli najceneje. llustrov.
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, keles in šivalnih Btrojev. Opačno na drž. žel. št. 2121. 1333 Češko.
Vinski sodi razne velikosti, v dobrem stann se po ceni proda. Iv. Hvaleč, sod&r, Maribor, Tegetthof-ova ul. 81.
Kdor zeli svojo sedanjo negotovo in slabo plačano Blužbo zamenjati z boljšo, bdor išče dobrega in lahkega
postranskega zaslužka, kdor uživa ugled in zanpanje pri svojih prijateljih in znancih, kdor se ne plaši pred akvizicij-skim poslom, če se mu dobro izplača, ta naj nemudoma sporoči svoj naslov pod „Poštni predal 47" Ljubljana. 669
Prodajalka mešane stroke želi mesto v msjhni trgovini na deželi Vstopi lahko kakoj ali pozneje. Naslov v upravništvu pod „Prodajalka št. 767".
Sprejmem takoj zvesto in pridno služkinjo, ki zna dobro kuhati in voditi vse gospodinjstvo, je že opravljala enaki posel. Plača po dogovoru. Ponudbe na goBpo Ireno Firm, nčiteljica v Olimju pri Podčetrtku, z predpisi izpričeval. 766
Posestvo na prodsj v Polički vasi Sadonosnik, vinograd, njive, travnik, gozd. — Ceno pove Friderik Ornig, posestnik v Gačniku. J are • nina.	764
Sprejme se dober Žagar (gaterist) ki zna brusiti žage na šmirgel. -Prednost imajo oni z dobrimi spričevali in večletno prakso. - Ponudbe na: V. Scagneti, parna žaga, Ljubljana.	761
DVA UČENCA
14 let stara, močna, od poštenih kmečkih Btarišev, s primerne šolsko izobrazbo se sprejmeta v trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov I. Regvat, Pilštanj. 755
Ženitna ponudba. Mladenič z 2000 kronami denarja želi prevzeti malo gospodarstvo, mogoče blizu mesta, kjer bi bilo tudi za vrtnarijo. Naslov v upravništvu.	760
Prodajalka meš. stroke
želi mesta v kako majhno trgovino na deželo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov se izve pri u-pravništvu pod „Prodajalka št. 766"
SOO kron
Vam plačam, če vaša kurja očesa, otlske, trdo kožo, moj
ri&bi lzi.ru v 3 dneh brez bolečin s koreninami vred ne odpravi. Cena 1 lončku z garancijskim pismom K 1-—. 3 lončki K 2 50. Kemeny, Kasschau (Kassaj I. Post-lach 12/747, Ogrsko.	761
KUNCE!!
(zajce) sive „belgijske orjake" 7 do 8 kg težki, 70 do 86 cm dolgi ušesa 18 cm dolga. Prodaja mlade in dvainpol mesca stare, par 8 K, starejši po dogovoru. U. Šušter-116, Vrhnika it. 350, Kranjske. Ravno tam so na prodaj skoro nove, še dobro ohranjene oitre za nizko ceno.	759
Posestvo, ki meri 10 oralov sveta, od teh 2 orala gozda, 7 glav goveje živine, ugodno za prodajo mleka. Pol ure od trga in 20 min. od železniške postaje v lepi La-bodski dolini na Koroškem se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove uprava lista.	758
Viničar
z 4 delavskimi močmi, (biti morata najmanje dva moška) se sprejme na lepo in tudi za viničarja do-bičkanosno viničarijo v bližini mesta Maribor. Izve se v upravništvu pod „Viničar št. 699"
Debroidoča gostilna z toplim in mrzlim kopališčem, lepi vrt, en oral zemlje, se po ceni proda. Potrebni kapital 3 4000 K. — Več pove posestnik Čmčeč, Altenmarkt Lipnica (Leibnitz)	704
Bolane svinje
so velika izguba za vsakega svinjerejca! svinjereja je le tedaj dobička-nosna, če ne zboli nobena žival. Najbolj
učinkujoče zdravilno in obvarovalno sredstvo zoper svinjske bolezni so obelis-kove svinjske
kapljice „Sus-sanel" ki so v več kakor 60 letih dobro obnesle. Nešte-vilna zahvalna in priznalna pisma priporočajo sigurni učinek tega iz-bornega sredstva I Noben svinjerejec bi ne smel biti brez njih.
1 stekleničica 1 K, 10 stekleničič 8 K. Prodajalcem visok popust. Pazite na varstveno znamko ,Obelisk' in na ime „ SUSSANOL druge ničvredne izdelke odklanjaj. Dobi se skoraj v vseh lekarnahi Glavna zaloga za Maribor v lekarni M. Konlg. Po pošti razpošilja vsak dan lekarna „Pri obeliska" Viktorja Hauser, Csloveo, Kardinalov trg 316 A.	617
Veletrgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki.
Ivan Ravnikar : Celje
D £
«
iS fc
Graika ulica itev, 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo,
kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna ¡11 točna postrežba.
Pozor!
Ustanovljeno 1880
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola Vaniča, Celje, Narodni dom
se prodaja vse pod lastno ceno.
Kupci
Proda se takoj Zlata jama zavoljo bolezni in preselitve, dobro prometna gostilna, kjer se toči vino, žganje, pivo, sadni mošt, kavo in čaj, prodaja tobaka, velika lede-denica, mlin na stanovitni vodi, vsaki dan stalni in gotov zaslužek s konji, ker je več tovarn in se tovarne naprej stavijo in bo pro met za naprej veliko povečan, obrt je tudi za mešano trgovino ter je prostor za pekarijo in mesarijo,- velika sušilnica za hmelj, rodovitno zemljišče, poslopje v dobrem stanju, blizu cerk-e, šole in pošte, ne daleč od železniške postaje v lepem kraju ua Štajerskem. Resni kupci se b-do prepričali pismeno o dobičkanosnem prometu. Več pove Mihael Tafant, Zavodna 50, Celje.	768
Dva vlničtija se sprejmeta 1. novembra, eden 3—4 osebe, redita lahko svojo živino. Vpraša se na upravništvu.	763
WY/TfKfrtr¿r&^Ttf* steklenice in aparati W ICVM.!*? V za vkuhavanje =====
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Strupi Ci«
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd.

U
Krasno opremljena knjižica pod tem naslovom ravnokar izšla v založbi Katoliške bakvarne v Ljubljani,
Cena izvoda s poštnino 80 vin.
Knjižica opisujo najnatančneje grozen zločin, ki ga je izvršila zlobna roka nad rajno prestolonasleilnikovo dvojico in popisuje dogodke z blizu 40 slikami.
Katoliški Slovenci, sezajte po knjižici, dokler je še kaj zaloge.
A IV 250/4 7
Prostovoljna sodna dražbe premičnin in nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju je po prošnji dedičev dne 12. junija 1914 v Teharjih št. 2 umrle Jožefe Kresnik na prodaj po javni dražbi sledeče:
'A. Nepremičnina, za katero se je ustanovila pripravljena izklicna oena, in sicer posestvo vi. št. 127 k, o. Teharje; obstoječe izi zidane liiše, gospodarskega poslopja, svinjaka ter njiv, travnika m hoste. Posestvo leži tik larne cerkve v Teharjih, hosta pa v Štorah, za isto se je ustanovila izklicna cena v znesku 12.000 K (dvanajst tisoč kron).
Dražba se bo vršila v nedeljo, dne 2. avgusta 1914 o b 548. u r i z j u t r a j n a 1 i o u m e s t a v Teharjih, š t. 2.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Prodajalci so si pridržali 8 dni pomisleka za izjavo, Če sprejmejo prodajo.
Vadij, ki ga je položiti takoj pred dražbo, znaša 1200 K. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču, soba Št. 13, ter pri varuhu Janezu Pusteku, posestniku v Teharjih.
B. Dražba vseh premičnin in gospodarskih poslopij, med temi pohištvo, orodje, voz, krava, krma.
Ta- dražba se vrši isti dan popoldan ob 3. uri na licu mesta.	757
Celje, odd. IV., dne 24. julija 1914.
C. kr. okrajno sodišče.
ecaj j© to
99
? 66
„Sultan" je izborno nadomestilo za kavo, najpopolnejša vTsta cikorije, pripravljena iz pravih smirenskih fig z dodatkom najfinejše eikorije.
Ako ravno sem iskal le z neznatno opozoritvijo svojemu novemu produktu odjemalcev, sem bil presenečen od nenavadnih rezultatov in od nevsakdanjega interesa, kar pričajo laskavi dopisi in priznanja, ki «em jih dobil iz vrst svojih odjemalcev, katerim sem ponudil v resnici dobro stvar po nizki ceni. — Kakor navadno je bil „Sultan" takoj ponarejen od domačih in tujih tvrdk ip tovaren; da temu zabranim, sem dal zavitek in ime „Sultan'* zakonito zavarovati. — Prosim toraj, da odvračate dosledno vse, kar se pod podobnim imenom ponuja. — 6 kg. težke zavojčke (5 zavojčkov po 1 kg.) pošiljam za 5 K franko na vsako poštno postajo. — Kot premijo, katero prilagam k figovemu dodatku „Sultan", se dobi sledeče: 2 veliki ali 3 male žlice is pravega aluminija, jekleni jedilni nož in vilice, zelo praktično sklopno večalo tn druge koristne predmete. Steklenice, lončki, škatljice in drugo podobne «tvari, ki Be prilagajo k žitni kavi, se radi neprimerne oblike tu ne dajo prilagati. — Figovi dodatek „Sultan" je priporočati toplo rmki gospodinji, ker daj« kavi zelo prijeten okus, posebno dišeč ar«ma in krasno barvo. — Ker je tudi v malem zavžita zelo izdatna, se da t njo jako dobro varčevati. — Figovi dodatek zmesi „Sultan" dopel-njuje neoporekljivo okns kave prirejene z mojo znano neprekosljivo žitno kavo in kdor j* enkrat s te poskusil, postane moj stalen odjemalec in sploh ne išče boljših izdelkov.
Opozerite prijavno tudi svoje znance, za kar s« Vam v naprej zahvaljujem.
Z odličnim spoštovanjem
Jos. Yesely, Praga VII. (Češko),
27
trgovina z žitno kavo.
!€d®r tele dobiti?
za malo denarja veliko debrega blaga, naj si naroči od „Prve stoteuske spodnje štajerske razpeSlljalnlce"
J. i. Šoštorič, Mariber, Gosposka ulica št. 9
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8'60, 20 m poseboo močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk g dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
Tisočim je že bilo pomagano!
„Zamorčev" obliž za odpravo knrjih očes
odpravi brez ioli&E, kiirt in radikalu« trde k«že in kurja o&cM. šfculjica 40 via.
„Zamorčev" protinski in revmatični obliž
zoper bolečine v ledju, kolku in križa (hrbtenici). Cena 60 v
„Z&mo^ve' pastilje zoper goljšo ffii^
„Zawer^«v eaj" proti želodčnim boleznim in krčn, deluje kri&ttilno, vzbuja apetit, lajia bole&n«, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 60 vin.
Lekarna „Hzamorcn" p^™. Karl Wolf, Maribor, Glavni trg št. 3.
Naročila po pošti se takoj rešujejo.
voda za lase
upltva gotovo proti
izpadanju las in luskinam
pospešuje novo rast lasi in brk, in služi za splošno gojenje las. Uradno preiskušeno in od zdravnikov priporočano. Na tisoče atestov od zdravnikov in lajikov. Steklenica K 3'— in K 1-50. Pristno le od tvrdke: P. Solnnidbauerjev nasi., Solnograd. — Perol-lasno olje za drobeče lasi K V— Se dobi večinoma v vseh lekarnah in
drožerijah. P. Sohmidb&nerje v nasled&ifc,
kemični laboratorij Selnegrad. Bahnhofstrasse 20 Dobi se: v Mariboru v lekarni König, drožerijah K. Wolf, M. Wolfram; v Celju: 0. Schwarzl in dr.; v Radgoni: Max Leyrer,lekarnar. Maribor: Vikt. Savost, lekarnar.
isaiia ura 14 dni na poskušajo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh 8e na želje denar vrne.
58ST Velik oeztik brezplačno
(Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . , 14 karatne zlate uro za gospode
Srebrne ure ........
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . . Srebrni pancer-verižice . . . 14 karatne zlate verižice . . . Amerikanske zlat« double-ure . Ooldin Roskopf ure ..... Prave železnlBarsk« Roskojrf-patesrt. Prava nikeln. točno na min. idoče K 6"— 14 karatne zlate ženBkc ure , . „ 19-— Viseče stenske ure na nihala'. . „ 10'80
Kuhinjske ure........ 2'40
Budilke........„ 8 —
Budilke z dvojnim zvoncem . . „ 8'BO
„40'-
K 6-50 . 9-60 » 18-
n 6-n 2— „20"-,10--
A. Kiffman, Haibor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnina in srebrnina
J. KOVAClČ, Radgona, Dolga ul. 100.
Volita i7olnrra	8teklene&a (glaženega) in porcelanastega
V oIlF.ft ftalUga	blaga, svetiljke, podobe, okvirje, ogledala. Steklarsko dela.
Točna postrežba!	Najnižje cene!
Razpošiljalnica
pohištva
K. Preis Maribor
Stolni trs štev. 6.
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, modeme, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9 "50, mize K 10 —, stoli K 2*50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohižtva iz železa in medeni xe: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K.
Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Pozor! (eni, kupovalci. Pozor! Nova slovenska trgovina tik poste
Alojz Brencič, PM
nudi oenj. občinstva
za pomlad najnovejše blago
za moške in ženske obleke ter razne bluze, veliko izbiro trpežne hlačevine, različne ripse in satpne obstoječih barv, raznovrstnega belega in pisanega platna la penlo, najnovejše svilnate robce ter vsakovrstnega narejenega blaga kakor: hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, zavratnice, manšete, nogavice, dežnike ter sploh vse, kar v to stroko spada. — Za mnogoštevilen obisk se priporoča
nerodni in domaii trgovec Alojz Breniii v Ptuju. 54
Novo blago!	Niske oeael
Poštena in hitra postrežba! Cenjeni gg. kmetovalci!
Kdor si namerava nabaviti gospodarske stroje, aaj se zaupno obrne na podpisanca, Priporočam se v lobavo vsakovrstnih vitelnlh garnitur, mlatil ni o, slamoreznio, reporezjiio, najnovejših mlinov na vitelni pogon za mletje vsakovrstne moke, motorjev, prevoznih in neprevoznih, kaamo-lomoev, strojev za izdelovanje opeke itd. Za vse stro« je, ki so najskrbnejše sestavljeni in najboljše kakovosti, jamčim. Zadostuje dopisnica in Vas na oenj. Željo v svrho raznih pojasnil in nasvetov radevolje ob-igdem in je obisk brez obveze. Najnovejši oeniki so vam vsikdar brezplačno na razpolago. Zagotavljam vas iožno in v vsakem oziru zadovoljive postrežbe in ie vam priporočamo.	155
IVAN HAJNT, Maribor, Kokošinekova nlioa 82
Bolezni v mišicah in kitah ter stare revmatične bolezni, ki s< se pojavile po prehlajenjn, se takoj omilijo in odpravijo s oti ranjem z protlnakim in revmatlKem-balzamom. Za oporo delovanja tega vtiravanja (vribanja) se posebno priporoči
{aj zoper protin,
kateri v telesu nakopičene bolečine - povzročujoče vodene snovi raztopi i* upliva, da se vodna snov po naravnem potu in na neškodljiv način spravi iz trupla, dobiva se v lekarni pri „A&-gelju varihu", Kr. A BlraJk, Maribor, Tegetthoffovm nlioa, 33 (blizu kolodvora).	282
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.

mmmm*
Zrn veselice n® prostem
priporočam v največji izberi in najnižji ceni:
L3ropij6ne Papirnate krožnike Konfete	Ptplrnste serviete
Se; pentine Dopisnice za šaljivo pošte
Zalepke za ša'Jivo pdšto Karte za tombolo.
Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jngu na debelo in drobno.
Gorica? & Leskoviek
====== Ceiie=
Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem.
JOŽEF HEKREP
tesarski soj ste) In stavbeni podjetnik Maribor, Mozartstr. št. 59
"« priporoča posestnikom in zavodom za prcvzetje vseh popravil in novih stavo v mestu in na deželi po najnižji ceni. Delo izvršim 83 točno in solidno.
50°|0 cenejša
Amerikanska varčevalna kava, z visokim aromatičnim duhom, izdatna in se lahko varčuje, 6 kgr. vzorec v vreči za 10 kron franko proti povzetju. Pol kilograma prvotnega finega čaja 2 K pošilja A. Saphir, eksport kave in čaja, Tiszabefldany 89(3.	473

S
m
m O
IS
Ne zamudili©! Za pomlad I
Domači in narodni trgovec
Franc Lenart v Ptuju
priporoča bogato izbiro modernega, novodošlega pomladanskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Nadalje nudi vsakovrstno trpežno platno za život.no kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice, ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri. Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pova svojim samcem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
Priporoča se	Franc Lenart v Ptuju.
m
«a®» «t m
Hi
m

r Poljedelske stroje =
kakor: miatdnSee, vitfje, čitštllnlee k» žito, sla-moreznice, ročne mline za žito drobiti, sploh kmetijsko orodje, traverze, vodovodne cevi itd. vse najboljše vrste ima v zalogi in priporoča po najnižjih cenah veletrgovina
Merkur, Peter Majdič, Celje


Čudovito zdravilo!
proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnem katarju meburja, je naravna rudninska voda
„Marijin Vrelec"
€*oi% €*itfeeritlk JPelic iie.
Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočustvovanja povodom nepričakovane smrti ljube nepozabne matere gospe
Katarina Glaser,
posestnica v Smolniku
kakor za mnogoštevilno udeležbo povodom pogreba za lepe vence in cvetlice izrekamo tem potom vsem sorodnikov prijateljem in znancem najglobokejšo zahvalo.
Smolnik, dne 22. julija 1914.
(Hobokožalujoči ostali.
Edina večkrat, odlikovana slovenska tvrdka na Tirolskem, se naj-topleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov itd. — Velikanska zaloga sv. razpel brez ali z križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem olnotisku na platno navlečene v vsaki velikosti in ceni. Cenike pošilja zastonj in iranko
Konrad Skaza,
uni"tm atelier za vsa cerkvena dela
St.UIHch Grocfen :: Tiral.
V'":,
Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce!
metrov
volnenega m polvolne-nega blaga
se globoko pod ceno razpošilja
R. Miklavc Ljubljana 205
Prva kranjska rapošiljateljska trgovina.
Pi*ima ajd^ za setev in mle-tev se dobi po ceni pri J. ROSEN-BERG, Maribor, Grajska ulica št. 1.
«3
a
'S
Ne zastonj
ampak po nizki ceni dobite vse v domači trgovini
¡¥@n VESELIc L dr« =¥ Ormožu =
katera priporoča vse petrebščine za stavba kako: cement, tr&verac, žion&Se «graj« itd. Vso
že&eznino za kovače, mizarje itd. Veliko izbiro m&nufakturnega blaga, fine štofe (sukno) hW čevlju; itd., aajboljševra«« b*ga za ženske oble, svilnate robtse itd., Vso spsooit.o, nt>j-bol^So m® k o itd. po najnižji ceni S?aku,o^an;e zr&ja, suhih gob, jajc itd. Poštena. seliftus, postrežba — Proatm, propridajte u-\

itefl
ugodne prilike
ki Vam jo :-:-: nudi :-:-:
Prva gorenjska razpoiiljaina
Savtiik, Kranj št. 150.
s m fin«»«, m»iDfk bi«*» Xft moiko oblak» K 7, 9, lt. 16, 1 it P«!
metra ftMga bU#a *a -¿«ntk« obleke 110—llSem Širok« K 5, T, 10, 16. 80 m Ml» moiatge. b«l«ca platna K i, 10: 80 i» flaega oksforda i» meike ira.i«e K 18, »0. 1 par trpeiuih noiklh čevljev K 7.SO. 1 par trpoflalh žeu«klh ievlj»v K 580. S fin» «rajee * «vtlnatimi >rsi K T'SO 1 dober meikl klobuk v t »«h barvah S K. S6 m ostankov okafoi ta K » 10-60, iS. 10 m volnenih ostaukov za ienske obleke K 18, 14. iS ¡SahtevajU; aajaevejie vaoree raine«a blata. Ueenca avgusta lii.le bogato lluitrovan cenik. 515

Z® poletje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbiro vsakovrstnega blaga za sv. birmo — vse po Jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
H. E. ŠEPEC, Maribor
Burgplatz štev. 2.	e3
inla
ariboru
Opremljena a ■ajboljilnl stroji, n lastnina električnim obratom, naJnavajManl ¿rkmal In ¿ednlnil «rbrobkl, sprejema vsa v tiskarska «trsko spadajoča dala kakor i «os n tke, knjlffe, kralors, atsnske In dnife koledarje.
Za krfaarfe 1» prfrtdllertl« »etrtlo: jedilnike, vabila na plese, ljudske veeetioe tombole Itd., plesne rede vstopni«), različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnic«, poročni««, parte in fodoatiak« v najl«pši opravi. — Diplome za častne ude društev in *Mtoe «Mane ▼ Matičnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenak.
¡ike/depirnie^ nMlovi^Veteke in lapaika b črnim in drupbnpnim tiskom. Za pttemMos,	v —..^jio -P izvrUio reno in točno	OOOOO
reiruse In drnitva: pravil», »pi.nike, pristopnice in «prejemnice, letna poročila, rimske OOOOO	VSa naroČila 8e lZVT^JO ceno in IULUU.	ouuuu
zaključka, druitveae make, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drago	»»»«»i^»»»i>»t»f
Za fH. lutnflske inde epov«dne in nifij^nke lirtk« z črni«, rde»« ali ■<«*(■ tUimm, uradne zavitke z natisom glave ter razne ozMailne napis«. Za slavne efcdiMke, šetske hi
drage arade: uradne zavitke, oznanila, naplie. razgla»e, plačike predpise, prejamna potrdila itd. Za obrtnike In trievee: pitma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, maajiee, ee-

tvoritev 1. slouensHe knjigarne
* * * na Spodnjem Stajersbem
Goričar & Leskovšek Celje

Vedno v zalogi:
leposlovne knjige
poezije slovarji
mladinski spisi igre
molitveniki podobe.
Sprejemajo se naročila za modne, leposlovne in ilustrovane časopise.
Cenjfnim odjemalcem vljudno naznanjamo, da sva poleg najine trgovine s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami otvorila tudi popolno knjigarno, trgovino umetnine in muzikalij in da lahko postreževa z vsakoTrstnirai knjigami slovanske ia n»mike literature, muiikalijami in umetninami ter prosiva, da blagovolit» naročila tudi na knjige nama nakloniti.
ENTRAL
(Zakonito zajamčeno štev. 58644.)
Najboljši, najizdatnejši, tedaj najoenejši prašek za hitro o pitanje *seh domačih živali, po katerem živina rada žre.
Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. — Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpričevalo® od anali tično-kemičnega zavoda c.kr. poljedelske visoke šole, od prof. M. pl Schmidt-a ter od c. kr. priv. preskuševal-
___nega zavoda za živila društva lekarnarjev na Dnnaju 1X2.
EQ0LlN LINIMENT (zakonito zajamčeno št. 1678), kot isborao se obneslo in najnovejše maiiiOMkonjezpp^rprotEiaiapaimenje ud»v, z«o»krep6aaje uiat itd.
SATOL, neprakosljiTO in najbeijše mefrlo m setf«, za varn»»t Tseh setev pred raznovrstnimi saetivostmi, gnilitbo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin Patent štev. (185007). Zahtevajte prospekta m oce e. Veiiko priporočilnih pwem!
£1 entralin-to varne Angeljeve lekarne Novi Jičin (Neutitschein)
Moravsko.
Generalno zastopstvo za Juž. Avstrijo Frano Krepek, Maribor, Nagy-jeva oesta 12/b.
_ Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko).—
^----r

>amo5dniI
vozijo brzopamiki francoske prekmorske družbe Najkrajša in najhitrejša vožnja iz
Havre v Newyork
odhod iz Ljubljane vsak torek, vožnja v
južno Ameriko in Kanado,
odhod vsak mesec enkrat. Veljavne vozne liste za v Ameriko in vozne liste za povratek iz Amerike nasaj v domovino in brezplačna pojasnila, izdaja edino
Ed. Smarda. Iionces. potovalno pisarna Ljubljana Dunaisfto cesta 18. v hiši hm. posojilnice, nasproti gostilne „Figabirt"

v Lurd
pod duh. vodstvom g. A. Hribarja, župnika na Zalem Logu pri Železnikih
s pc sebnim vlakom
Začetek romanja dne 19. avgusta.
Romanje bo trajalo: skupina A. 14 dni, skupina B. 16 dni.
Ko»arakl skupini potujeta t A. Ljubljana, Ponteba, Verona, Milan, Vintemille, Marseilles, Lurd, Marseilles, Lyon, Genf, Maria Einsiedeln (Švica), Inomost, Franzensfeste, Ljubljana. — B. do Lurda kot skupina A, nazaj skozi Bordeaux, Pariz, Bazel, Zürich, Inomost,
Bad Gastein, Ljubljana.
Vožnja stane Iz Maribora ln nazaj v Maribor A. I. razred 560 K, II. 410 K,
III. 250 K. — B. I. razred 590 K, II. 445 K, III. 280 K.
Iz Ljubljane in n&zaj v Ljubljano: A, I. razred 540 K, II. 390 K, III. 250 kron. — B. I. razred 570 K, II. 430 K, III. 280 K.
Iz Trbiža ln nazaj » Trbiž: A. I. razred 530 K, II. 885 K, III. 250 K. — B. I. razred
560 K, II. 420 K, HI. 270 K.
V teh plačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina Programi se dobe pri preč. gogp. Ant Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri g. Lsmb. Mally, trgovcu, Medija-lzlake pri Zagorju.

Ljutomeru
priporoča svojo eovo urejeno trgovino s steklarskim in ia porcelanskim blagom prek pošte poleg urarja gospoda Čagrana. Ta se dobiva samo novo blago po zelo n zkih cenah. Prodajam stekleno, porcelansko blago, barve itd. za 25, 50, 100, 200 in 300 ofctotko? ceneje kakor se je kjfaj v Ljutomeru dobilo — čkdaj je priložnost, si po ceni nakupiti, sedaj lahko brez brige terete posodo ter si lahko po g sto po ceni štri-hate hrate od znotraj in zunaj. — Tnkaj dobite najboljši firnež 1 kg 88 v, najboljši karbolin 1 kg 20 v, suha in oljnate barve, čopiče in razne dmge reči po Laj-n;ž i ceni.
Stefan Kaufman,
trgovso z železom ¡T
a ?r
v Ha<lg-oni
priporoča najboljše ocelne y: motike in lopate, dobre if» kose in srpe, pravo šta- i jersko železo Be dobi po aajnižji ceni in solidni postrežbi. 178
t
tudi za najhujše kile, trebušne obveze (Bauchbinden), podlage za premakljive in ploske noge, Buspensorije, vsakovrstne stroje proti skrivljenjn trupla po zdravniškem predpisu. Umetne ude, roke, noge itd., izdeluje vse prav dobro in izvrstno po nizkih cenah staroznana tvrdka
Fr. PODGORŠEK,
mriwžlwt f« re^aT^ar, MiARIBOR, BurKC*8«eI.
pohiš
Ugodno kupite v trgovini
Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini ¡R neveste imajo popusti Razpošilja na vse strani!	Cene primera — Brez konknrence! — Prosti ogled!
E^ip3! ^TBl^FSB tapetarska in Miiarssa delavnica nasproti hotela Hohr
■ JLIEniBbralmn Gosposka uBica 25, MARIBOR o,
je zaiellieni!
kauiuk-podpetnik