★
URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE ZONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto II.
Koper, 20. decembra 1948
Štev. 8
VSEBINA
ODREDBE IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA 0KR02-	109. Odredba o razvrstitvi nazivov posameznih strok v vrste.
NEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU	110. Odredba o prejemkih javnih uslužbencev.
108.	Odredba o strokah.	SODNI OGLASI IN OBJAVE
Odredbe Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
v Kopru
108.
Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter na osnovi 58. člena odloka o javnih uslužbencih izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo o strokah.
1. člen
Značilne razlike med posameznimi vrstami javne službe se izražajo v delitvi v stroke.
Strdke so naslednje:
1.	ekonomsko-komercialna stroka,
2.	finančna .stroka,
3.	industri jsko-tehnična stroka,
4.	gradbena stroka,
5.	geodetska stroka,
6.	planerska stroka,
7.	statistična stroka,
8.	kmetijska stroka,
9.	gozdarska strdka,
10.	veterinarska stroka,
11.	pravna stroka,
12.	administrativna stroka,
13.	kontrolna strdka,
14.	zdravstvena stroka,
15.	prosvetno-znanstvena stroka,
16.	muzejsko-konservatorska stroka,
17.	bibliotekarsko-arhivistična stroka,
18.	kriminalistična stroka,
19.	poštna, telegrafska in telefonska strdka,
20.	tehnična stroka elektrozvez,
21.	stroka pomorske plovbe.
I.	Pojem posameznih strok 2. člen
1.	Bkonomsko-komercialno stroko sestavljajo nazivi, katerih delovno področje obsega: organizacijo ter promet dobrin in storitev, organizacijo odkupa in odkupovanje, organizacijo gospodarskega poslovanja, posameznih gospodarskih panog ter proučevanje in reševanje vprašanj ekonomike.
2. Finančno stroko sestavljajo nazivi, katerih delovno področje obsega: izvajanje proračuna, organizacijo davčne službe, pobiranje javnih dohodkov, davčno službo, finančno revizijo, organizacijo notranjega plačilnega prometa, kreditne posle in posle v zvezi z zunanje-plačilnim prometom ter blagajniško in knjigovodsko službo.
3.	V industrijsko-tehnično stroko spadajo nazivi, ki zajemajo organiziranje in vodstvo industrijske proizvodnje ter industrijske izgraditve v vseh njenih panogah (strojni, prometno strojni, elektro-tehnični, kemični itd.).
4.	V gradbeno stroko spadajo nazivi, katerih delovno področje obsega: organiziranje, projektiranje, normiranje, izvajanje in tehnično nadzorstvo nad vsemi vrstami gradbenih objektov.
5.	V geodetsko stroko spadajo vsi nazivi, ki obsegajo delovno področje: triangulacije, nivelmaja, gravimetri je za geodetske namene, fotografimetrije in detajlnega premera, agrarnih operacij in vseh drugih geodetskih del, potrebnih za ureditev zemljišč, izdelavo načrtov in kart ter normiranje geodetskih del.
6.	Planersko stroko setavljajo vsi nazivi, katerih delovno področje obsega pripravo, sestavo in preskušanje izvedbe načrtov za razvoj gospodarstva v Istrskem okrožju, posameznih ljudskih odborih, kakor tudi ustanovah in podjetjih.
7.	Statistično stroko sestavljajo nazivi, ki zajemajo dela v zvezi z določanjem statistične metodologije, organizacijo statističnih operacij itn statistično tehniko.
8.	V kmetijsko stroko spadajo vsi nazivi, ki obsegajo dela v zvezi z organiziranjem in pospeševanjem kmetijske proizvodnje (poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva).
9.	V gozdarsko stroko spadajo mazivi, ki obsegajo: delovno področje upravljanja, pospeševanja, varstva in izboljšanja gozda in gozdnega zemljišča.
10.	Veterinarsko stroko sestavljajo nazivi, ki obsegajo:
a)	preiskovanje, zatiranje in uničevanje kužnih, zajedalskih,. rastnih in drugih bolezni pri domačih živalih;
b)	delo za zboljšanje higienskih pogojev pri živalih, izvajanje higiene pri živini in sodelovanje pri živinoreji;
c)	skrb za higieno živil živalskega izvora;
d)	skrb v veterinarskem sanitetnem oziru za promet živine in živalskih surovin doma in v inozemstvu;
e)	zdravljenje obolele živine.
11.	Pravno stroko sestavljajo nazivi, katerih delovno področje obsega: opravljanje pravnih del na sediščih in pri vseh drugih javnih uradih, ustanovah in podjetjih.
12.	Administrativno stroko sestavljajo* nazivi, katerih delovno področje obsega: organiziranje, funkcioniranje in zagotovitev splošnega administrativnega dela v vseh javnih organizacijskih enotah.
13.	V kontrolno stroko spadajo nazivi, ki obsegajo delovno področje splošne kontrole.
14.	V zdravstveno stroko spadajo nazivi, katerih
delovno področje obsega:
a)	preprečevanje bolezni in raziskovanje njenih vzrokov ter zdravljenje in nega bolnika;
b)	izdelovanje in preiskovanje zdravil, drog in drugih surovin za izdelovanje zdravil.
15.	Prosvetno znanstveno stroko sestavljajo vsi nazivi, ki Obsegajo te-le delavnosti: predšolsko vzgojo, splošno in strokovno izobraževanje in vzgajanje defekt-
nih otrok, vzgajanje v otroških in dijaških domovih ter referentsko :im instruktorsko delo.
16.	Muzejsko konservatorsko* stroko sestavljajo nazivi1, katerih delovno področje obsega: zbiranje, hrambo, proučevanje, razstavljanje, varstvo in popularizacijo naravnih redkosti, spomenikov in zgodovinskih, kulturnih in umetniških predmetov.
17.	Bibliotekarsko-arhivistično stroko sestavljajo nazivi, katerih delovno področje zajema: načrtno izbiranje, zbiranje, hrambo, razvrščevanje, zaznamovanje, popisovanje in izdajanje knjig, rokopisov, grafike in drugega gradiva, ki ga zbirajo knjižnice, kakor tudi vzgojno delo s čitatelji.
18.	V kriminalistično stroko spadajo vsi nazivi, katerih delovno področje obsega: preprečevanje kaznivih dejanj, preiskovanje in osvetljevanje storjenih kaznivih dejanj in iskanje njihovih storilcev, kakor tudi zavarovanje sledov kaznivih 'dejanj, kemično analizo, dajanje strokovnih mnenj, znanstveno preiskovanje sledov in podobno.
19.	V poštno, telegrafsko in telefonsko stroko spadajo vsi nazivi, ki obsegajo delavno področje opravljanja službe zveze po pošti, telegrafu, telefonu in z radijsko oddajo.
20.	V tehnično stroko elektrozvez spadajo vsi nazivi, ki obsegajo to-le delovno področje: projektiranje, graditev in vzdrževanje telegrafskih, telefonskih, prijav-ljalnih in alarmnih- linij, naprav, instalacij ter radijskih
naprav.
21.	Stroko pomorske plovbe sestavljajo nazivi, ki zajemajo dela v zvezi z organizacijo in vodstvom luškega in pristaniškega • prometa ter službo pomorske plovbe sploh; z organizacijo, vodstvom, graditvijo in vzdrževanjem svetilnikov in signalne službe na morju; z organizacijo varnostne službe plovbe in reševanja; s plovbo plovbenih objektov in deli, ki se tičejo ladje in prevoza.
II.	Nazivi '■ ц. 3. člen
Nazivi in glavna dela, ki jih opravljajo javni uslužbenci v javnih uradih, ustanovah in podjetjih so:
Zap. št. N aziv
Glavna dela naziva
Strokovna usposobljenost, potrebna za naziv in izobrazba
1. Nižji komercialist:
2. Komercialist:
I.	EKONOMSKO-KOMERCIALNA STROKA.
A.
Nižja kornere, dela v pisarnah gospod, podjetij in ustanov ter pod., kot so: enostavnejša in pomožna dela kalkulanta, manipulacija, likvidacija manjših računov, dela pomožnega nabavitelja, vskladiščevalna dela in nižja komercialna dela iz področja manjših organ, enot.
Komercialna dela v podjetjih in gospodarstvu, kat so: težja dela kalkulanta, delo strokovnega korespondenta, disponenta, nabavitelja, organiziranje in vodstvo gospod, komercialnih del s področja manjših organizacijskih enot.
a)	Nižja trg. šola ali nižja srednja šola s komercialnim tečajem in izpitom,
b)	praksa in pokazan uspeh pri delu kot gospod, pomočnik, tečaj in strokovni izpit za nižjega komercialista.
a)	Trg. akademija ali kaka druga podobna ali njej enaka šola in izpit za komercialista,
b)	praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji komercialist, tečaj in izpit za komercialista, ali
c)	praksa in pokazan uspeh pri delu kot gospodarski poslovodja*, tečaj in izpit za komercialista.
3. Višji komercialist:
1.	Nižji ekonomist:
2.	Ekonomist:
3. Višji ekonomist:
1. Števec:
2.	Nižji blagajnik:
3.	Blagajnik:
1. Nižji knjigovodja:
2. Knjigovodja:
3. Višji knjigovodja:
1.	Pomožni finančni manipulant:
2.	Finančni manipulant:
3.	Nižji kreditni komercialist:
4.	Kreditni komercialist:
5.	Višji kreditni komercialist:
Organiziranje in vodstvo komercialnih del v višjih organizacijskih enotah.
B.
Sodelovanje pri organiziranju gospod, poslovanja, reševanje gospod, vprašanj v nižjih organiz. enotah in podjetjih.
Proučevanje in reševanje ekonomskih vprašanj iz posameznih gospod, panog, organiziranje posameznih podjetij ali gospod, poslovanja.
a)	Ekonomsko komercialna visoka šola ozir. ekonomska fakulteta ter strokovni izpit za višjega komercialista,
b)	Praksa in uspeh pri delu kot komercialist ter pokazana sposobnost za opravljanje del višjega komercialista.
Ekonomska ali pravna fakulteta ali ekonomsko kornere, visoka šola in strokovni izpit za nižjega ekonomista.
Praksa in uspeh pri delu kot nižji ekonomist, pokazana sposobnost za opravljanje del ekonomista.
Organiziranje in vodstvo velikih podjetij, podjetniških skupin ali večjih gospodarskih organizacij, proučevanje gospod, vprašanj v večjem obsegu.
II. FINANČNA STROKA
A.
Pomoč blagajniku oziroma nižjemu blagajniku pri štetju in razvrščanju denarja ter denarnih in drugih vrednotnic.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot ekonomist ali praksa in pokazan uspeh pri delu kot višji komercialist.
Pomoč blagajniku pri njegovih delih in po njegovih navodilih, vodstvo manjše blagajne.
Prejemanje, hrambe in izdajanje denarja in drugih vrednotnic.
B.
Knjiženje temeljnic na določene konte (račune) in pomoč knjigovodji pri njegovih delih in po njegovih navodilih. Vodstvo knjigovodstva v manjših organizacijskih enotah.
Sestavljanje primanote oziroma določanje kontov na temeljnicah, vodstvo knjigovodstva v večjih organizacijskih enotah.
Preverjanje pravilnosti in točnosti del knjigovodje, dajanje mnenj in predlogov za usmerjanje dela knjigovodje, sestavljanje bilance, vodstvo knjigovodstva v največjih organizacij sikih enotah.
C.
Pomoč finančnemu manipulantu pri opravljanju njegovih del in po njegovih navodilih.
Opravljanje del navadne bančne in finančne korespondence, likvidature, razni bančni obračuni, obdelovanje materiala za odobritev in izrabo kreditov.
Pomoč kreditnemu komercialistu pri njegovem delu in po njegovih navodilih.
Opravljanje kreditnih poslov.
Opravljanje kreditnih poslov.
Nepopolna ali popolna srednja šola in strokovni izpit.
Potrebna praksa kot nižji blagajnik ali nižji knjigovodja.
Popolna srednja šola in strokovni izpit za knjigovodjo.
Potrebna praksa kot nižji knjigovodja ali nižji blagajnik.
Potrebna praksa in uspeh pri delu kot knjigovodja.
Nepopolna srednja šola in strokovni izpit za pomožnega finančnega manipulanta.
Potrebna praksa kot pomožni finančni manipulant.
Popolna srednja šola in strokovni izpit za nižjega kreditnega komercialista.
Potrebna praksa kot nižji kreditni komercialist.
Višja strokovna ali posebna izobrazba za kreditne in druge bančne posle, ki se doseže s potrebno prakso v ( nazivu kreditnega komercialista.
1. Nižji finančni revizor:
2. Finančni revizor:
1.	Finančni izvrševalec:
2.	Nižji davkar:
3.	Davkar:
4.	Višji davkar:
1. Nižji finančni referent:
2.	Finančni referent:
3.	Višji finančni referent:
1. Industrijski laborant:
1. Pomožni industrijski risar:
2. Industrijski risar:
1. Industrijski na dzornik :
1.	Industrijski (obrtni) obratovodja:
2.	Višji industrijski (obrtni) obratovodja:
D
Pomoč finančnemu revizorju pri njegovem delu in po njegovih navodilih.
Opravljanje knjigovodske revizije, analize in podobno.
E
Pobirane trošarine in vseh vrst davščin po izdanih navodilih in nalogih.
Pomoč davkarju pri opravljanju njegovih del in po njegovih navodilih.
Vsa dela v zvezi z odmero in pobiranjem davka.	1	¡
Vsa dela v zvezi z odmero in pobiranjem davka.
F.
Pomoč pri delu finančnemu referentu, višjemu fin. referentu po njihovih navodilih, reševanje tekočih zadev v manjših organ, enotah.
Samostojno pripravljanje rešitev o zadevah in problemih iz svojega področja.
Pripravljanje smernic, navodil in pojasnil, pripravljanje rešitev o zadevah in problemih svojega področja.
Potrebna praksa in uspeh pri delu kot nižji knjigovodja ali nižji blagajnik ali nižji kreditni komercialist ali nižji carinik ali nižji davkar.
Potrebna praksa kot nižji finančni revizor ali knjigovodja ali blagajnik ali kreditni komercialist ali davkar.
Dvorazredna srednja šola.
Popolna srednja šola in izpit za nižjega davkarja.
Potrebna praksa kot nižji davkar.
Praksa kot davkar in pokazan uspeh pri delu.
Pravna ali gospodarska fakulteta ali ekonom-sko-komercialna visoka šola in strokovni izpit za nižjega finančnega referenta.
Potrebna praksa kot nižji finančni referent.
Temeljito poznavanje finančne stroke in potrebna praksa kot finančni referent.
III. industrijsko-tehniCna stroka.
A.
Laboratorijska in tehnična dela v industrijskem laboratoriju.
B.
Izrisovanje načrtov, skic in detajlov ustrezajoče panoge industrijske stroke.
Izrisovanje bolj kompliciranih načrtov, skic in detajlov ter vodstvo teh del.
C.
Nadziranje uporabe in vzdrževanje posameznih oddelkov industrijskega, rudarskega in talilniškega obrata, nadziranje proizvodnje glede količine in kakovosti.
D.
Organiziranje in vodstvo posameznih delov proizv. postopka ali industrijske ali obrtne delavnice.
Organiziranje '*in vodstvo večjih oddelkov v industrijskih podjetjih ter organiziranje in vodstvo manjših industrijskih podjetjih.
/
Osnovna šola, tečaj in strokovni izpit.
Nepopolna srednja šola za tehnično risanje oziroma ustrezajoča šola in strokovni izpit ali praktična usposobljenost za risarska dela, tečaj in strokovni izpit.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot pomožni industrijski risar.
Nižja tehn. šola ali njej ustrezajoča šola, te-tečaj oziroma šola za industrijskega nadzornika ustrezajoče panoge in strokovni izpit, ali praktična usposobljenost za nadzorniška dela, tečaj in strokovni izpit.
Nižja tehn. šola ali njej1 ustrezajoča šola, tečaj za industrijskega (Obrtnega) obratovodjo ustrezne panoge ali praktična usposobljenost za dela, tečaj in strokovni izpit.
Potrebna praksa in pokazana strokovna sposobnost kot industrijski (obrtni) obratovodja.
1. Nižji industrijski tehnik:
2.	Industrijski tehnik :
3.	Višji industrijski tehnik:
1. Obratni tehnik:
2. Višji obratni tehnik:
1. Nižji industrijski inženir:
2. Industrijski inženir:
3. Višji industrijski inženir:
1. Pomožni gradbeni risar:
2. Gradbeni risar:
1. Gradbeni nadzornik :
1. Gradbeni delovodja:
E.
Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzoru nad deli manjšega obsega.
Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzor nad deli večjega obsega.
Projektiranje, izvajanje in nadziranje del manjšega obsega in sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadziranju tehn. del večjega obsega.
F.
Strokovno sodelovanje pri vodstvu obrata.
Samostojno strokovno vodstvo obrata.
G.
Sodelovanje pri projektiranju, vodstvu in nadzorstvu nad industrijsko-tehničnimi postopki manjšega obsega.
Projektiranje in nadzorstvo nad objekti posameznih industrijskih tehničnih panog ali samostojno vodstvo proizvodnih postopkov ter nadzorstvo nad vzdrževanjem tehničnih objektov.
Samostojno vodstvo in projektiranje velikih in kompliciranih del, vodstvo raziskovalnih del in višje tehnično nadzorstvo.
Srednja tehnična ali njej enaka strokovna šola in strokovni izpit, ali potrebna praksa kot ind. risar, ind. nadzornik, ind. (obrtni) obratovodja oziroma višji industrijski (obrtni) obratovodja, tečaj in strokovni izpit za nižjega industrijskega tehnika.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji ind. tehnik.
Potrebna praksa in pokazana sposobnost ter uspešno delo kot industr. tehnik in strokovni izpit za višjega ind. tehnika.
Strokovni tečaj za obratnega tehnika ali tehnika s strokovno prakso in posebnim obratnim izpitom, ali potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot višji industrijski (obrtni) obratovodja, tečaj in posebni izpit za obratnega tehnika.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot obratni tehnik ter ugodna ocena pristojne komisije o sposobnosti uslužbenca.
Ustrezni oddelek tehnične fakultete ali njej enake tehnične visoke šole in strokovni izpit za nižjega industrijskega inženirja dotične panoge te stroke.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji industrijski inženir.
Potrebna praksa kot industrijski inženir in pokazana višja usposobljenost za tehnično organizatorska in teoretična dela.
IV. GRADBENA STROKA.
A.
Izrisovanje gradbenih načrtov, skic in detajlov.
Izrisovanje bolj kompliciranih gradbenih načrtov, skic in detajlov, vodstvo teh del.
B.
Opravljanje del, ki so v zvezi z vodstvom in nadzorstvom del pri vzdrževanju določenega dela cest ali vodnih objektov.
C.
Vodstvo na manjših gradiščih ali vodstvo nekaterih del na večjih gradiščih.
Nepopolna srednja šola, tečaj za tehnično risanje in strokovni izpit, ali praktična usposobljenost za risarska dela in tečaj za tehnično risanje.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot pomožni ter gradbeni risar.
Nižja tehnična šola oziroma mojstrska delo-vodna šola oziroma strokovna obrtna šola ali njim ustrezajoča šola, tečaj za gradbenega nadzornika ustrezajoče panoge in strokovni izpit, ali praktična usposobljenost za nad-zorniška dela, tečaj in strokovni izpit.
Strokovna obrtna gradbena šola ali njej enaka šola, ali praktična usposobljenost za dela gradbenega delovodje in strokovni izpit za ta naziv.
2. Višji gradbeni delovodja:
1. Nižji gradbeni tehnik:
2.	Gradbeni tehnik:
3.	Višji gradbeni tehnik:
1.	Nižji gradbeni inženir:
2.	Gradbeni inženir:
3.	Višji gradbeni inženir:
1. Pomožni
geodetski risar:
2. Geodetski risar:
1.	Geodetski pomočnik:
2.	Nižji geometer:
3. Geometer:
4. Višji geometer:
1. Nižji geodetski inženir:
Vodstvo na večjih gradiščih in pri večjih delih ali pri skupini del na velikih gradiščih.
D.
Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzorstvu nad manjšimi deli.
Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzorstvu nad večjimi deli.
Projektiranje, izvajanje in nadziranje manjših gradbenih del in sodelovanje pri projektiranju, nadzorovanju in izvajanju večjih gradbenih del.
E.
Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzorovanju manjših gradbenih objektov.
Projektiranje, izvajanje in nadzorovanje gradbenih objektov.
Projektiranje, izvajanje in nadzorovanje gradbenih del večjega pomena.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot gradbeni delovodja.
Srednja tehnična šola ali njej enaka strokovna šola ter strokovni izpit, ali potrebna praksa kot gradbeni risar, gradbeni nadzornik ali gradbeni delovodja, oziroma višji gradbeni delovodja, tečaj in strokovni izpit za pomožnega gradbenega tehnika.
Potrebna praksa, pokazana strokovna sposobnost in uspešno delo kot nižji gradbeni tehnik.
Potrebna praksa, pokazana strokovna -sposobnost in uspešno delo kot gradbeni tehnik in strokovni izpit za višjega gradbenega tehnika.
Tehnična fakulteta ali njej enaka visoka tehnična isola ter strokovni izpit za nižjega gradbenega inženirja.
Potrebna praksa, pokazana strokovna sposobnost in uspešno delo kot nižji gradbeni inženir.
Potrebna praksa v nazivu gradbenega inženirja in pokazana višja usposobljenost za tehnična, organizatorska in teoretična dela.
V. GEODETSKA STROKA.
A.
Izrisovanje načrtov in kart po navodilih.
Izrisovanje načrtov in kart ter vodstvo manjših izrisovalnih del.
B.
Opravljanji posameznih geodetskih operacij po navodilih.
Manjša geodetska dela skupaj z geometrom ali geodetskim inženirjem.
Samostojno opravljanje manjših geodetskih del in vodstvo teh del. Sodelovanje pri večjih geodetskih delih.
Opravljanje in vodstvo večjih del ali opravljanje del, za katera se zahteva daljša praksa in posebno strokovno znanje.
C.
Samostojno opravljanje manjših geodetskih del in njih vodstvo. Sodelovanje pri večjih geodetskih delih.
a)	Vsaj 4 razrede gimnazije, tečaj geodetskega risanja in strokovni izpit za pomožnega geodetskega risarja,
b)	strokovna izobrazba, pridobljena s prakso, in strokovni izpit za pomožnega geodetskega risarja.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot pomožni geodetski risar.
Nepopolna srednja šola, tečaj za geodetske pomočnike in strokovni izpit za geodetskega pomočnika.
a)	Srednja tehnična šola in strokovni izpit za nižjega geometra,
b)	praksa in pokazan uspeh pri delu kot geodetski pomočnik ter strokovni izpit za nižjega geometra.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji geometer.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot geometer ter ugodna ocena pristojne komisije za tehnična in teoretična dela.
Tehnična fakulteta in strokovni izpit za nižjega geodetskega inženirja.
2.	Geodetski inženir:
3.	Višji geodetski inženir:
1. Nižji planer:
2.	Planer:
3.	Nižji planerski ekonomist:
4.	Planerski ekonomist:
1. Pomožni statistični manipulant:
2. Statistični manipulant:
1. Nižji statistik:
2. Statistik:
1.	Nižji statistični ekonomist:
2.	Statistični ekonomist:
1. Kmetijski nadzornik:
Opravljanje in vodstvo večjih del ali opravljanje del, za katera se zahteva daljša praksa.
Vodstvo večjih del in nadzorstvo nad njimi, opravljanje posameznih del, za katera se zahteva višje, posebno strokovno znanje.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot pomožni geodetski inženir.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot geodetski inženir ter ugodna ocena Ipristojne komisije za tehnična in teoretična dela.
VI. PLANERSKA STROKA.
Opravljanje strokovnih planerskih del, za katera ni potrebna višja usposobljenost po navodilih uslužbencev višjih nazivov te stroke.
Samostojno opravljanje posameznih strokovnih planerskih del.
Opravljanje strokovnih del, za katera ni potrebna višja usposobljenost po navodilih uslužbencev višjih nazivov te stroke.
Samostojno opravljanje strokovnih planerskih del, za katera je potrebna višja usposobljenost.
VII. STATISTIČNA STROKA.
A.
Statistična tehnična dela manjšega obsega: zbiranje, preverjanje in preštevanje statističnega gradiva in njega vpisovanje v razpredelnice; tehnična dela mehaničnega računanja, kot so: računanje na različnih računskih strojih (električnih in navadnih) ne glede v kak namen; tehnična dela razmnoževanja, odbiranja in podobno.
Samostojno delo v mehanizaciji tehničnega obdelovanja, grafičnem prikazovanju, statistični računski službi in vodstvo del zbiranja, preverjanja in preštevanja statističnega gradiva ter njega vpisovanje v razpredelnice in druga podobna dela.
B.
Sestavljanje shem in načrtov za zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov po sprejetih navodilih ter samostojno vodstvo določenega sektorja statističnih tehničnih del, kot so grafika, mehanično računanje in mehanično zapisovanje v razpredelnice v manjših organizacijskih enotah.
Sestavljanje organizacijskih shem in načrtov statističnih del vseh oblik za določen sektor statističnih del.
C.
Vodstvo statistične službe določene socialno-gospodarske panoge v metodološkem in sta-tistično-tehničnem oziru.
Določanje organizacijskih shem in načrtov statističnih del in razvidov za več podobnih panog družbeno gospodarske delavnosti.
VIII. KMETIJSKA STROKA.
A.
Nadzorstvo nad opravljanjem določene vrste Tečaj z izpitom za kmetijskega nadzornika ali skupine del v kmetijstvu.	ali praktična usposobljenost za opravljanje
kmetijskih poslov.
Srednja strokovna šola ali srednja šola s statističnim tečajem in srednji strokovni izpit.
V ta naziv se lahko postavijo tudi statistični manipulanti, ki so dovršili srednji statistični tečaj.
Potrebna praksa kot pomožni statistik in sposobnost za statistika.
Fakultetna izobrazba in strokovni izpit.
Potrebna praksa in uspeh pri delu kot nižji statistik ekonomist.
2. Kmetijski delovodja:
3. Višji kmetijski delovodja:
1. Nižji kmetijski tehnik:
2. Kmetijski tehnik:
3. Višji kmetijski tehnik:
1. Nižji agronom:
2. Agronom:
3. Višji agronom:
1. Logar:
Neposredno vodstvo kmetijskih del manjšega obsega na posestvih ali v zavodih.
Neposredno vodstvo kmetijskih del večjega obsega na posestvih ali v zavodih.
B.
Vodstvo del posamezne kmetijske panoge (poljedelstva, živinoreje itd.) v manjših kmetijskih ustanovah in podjetjih ter vršenje poskusov v kmetijskih zavodih.
Vodstvo del posamezne kmetijske panoge (poljedelstva, živinoreje itd.) ali več panog na posameznem manjšem sektorju, toda pod vodstvom uslužbenca višjega naziva, v zavodih vršenje poskusov, praktično odbiranje itd.
Samostojno vodstvo del posamezne kmetijske panoge ali kmetijske proizvodnje posameznega sektorja, vodstvo manjšega kmetijskega podjetja ali ustanove. V zavodih opravljanje raziskovalnih del.
C.
Vodstvo posamezne kmetijske panoge (poljedelstva, živinoreje in vinogradništva) v manjših kmetijskih ustanovah in podjetjih, dajanje navodil in nadzorstvo nad tehničnim izvajanjem del, opravljanje raziskovalnih del v zavodu ali ustanovi za kmetijska raziskovanja.
Vodstvo posamezne kmetijske panoge (poljedelstva, živinoreje in vinogradništva) v večjih kmetijskih ustanovah in podjetjih ali več panog v manjših, dajanje navodil in nadzorstvo nad tehničnim izvajanjem del, raziskovalna dela'v zavodih ali ustanovah za kmetijska raziskovanja.
a)	Nižja kmetijska šola,
b)	praktična usposobljenost za opravljanje kmetijskih poslov ali tečaj z izpitom za kmetijskega delovodjo.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot kmetijski delovodja.
a)	Srednja kmetijska šola in strokovni izpit za nižjega kmetijskega tehnika,
b)	potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot višji kmetijski delovodja ter strokovni izpit za nižjega kmetijskega tehnika.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji 'kmetijski tehnik.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot kmetijski tehnik.
Kmetijska fakulteta ali kmetijska visoka šola in strokovni izpit za nižjega agronoma.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji agronom.
Vodstvo ene ali več kmetijskih panog na posameznem sektorju, upravljanja kmetijske ustanove, podjetja ali postaje za kmetijska raziskovanja, vodstvo raziskovalnih del v ustanovah in zavodih za kmetijska raziskovanja.
Potrebna praksa kot agronom in pokazana višja usposobljenost za organizatorska in teoretična dela.
IX. GOZDARSKA STROKA.
A.
Varstvo in zaščita ter pomoč pri pogozdovanju ali gojitvi gozdov v določenem okolišu, ohranitev in varstvo lovišč in pomoč pri gojitvi koristne divjačine v določenem okolišu lovišča.
a)	Nižja gozdarska (logarska) šola,
b)	Praktična usposobljenost za opravljanje gozdarskih del ali tečaj z izpitom.
Ohranitev, varstvo, pogozdovanje in gojitev Potrebna praksa kot gozdar, gozdov, manjše strokovno ocenjevanje gozdnih proizvodov, nadzorstvo nad delom gozdarjev v določenem gozdnem okolišu, varstvo in zaščita ter razmnoževanje in gojitev koristne divjačine in nadzorstvo nad delom gozdarjev v določenem okolišu lovišč.
1. Nižji gozdarski tehnik:
2.	Gozdarski tehnik:
3.	Višji gozdarski tehnik:
1. Nižji gozdarski inženir:
2. Gozdarski inženir:
3. Višji gozdarski inženir:
1.	Veterinarski bolničar:
2.	Veterinarski higijenik:
1.	Nižji veterinarski pomočnik:
2.	Veterinarski pomočnik:
3.	Višji veterinarski pomočnik:
1. Veterinar:
B.
Strokovna dela pri pogozdovanju, gojitvi, zaščiti, ureditvi in eksploataciji gozd. zemljišč pod nadzorstvom neposrednega starešine.
Samostojna strokovna dela pri pogozdovanju, gojitvi, zaščiti, ureditvi in eksploataciji gozdov in melioracija gozdnih zemljišč.
Izvedba projektov in delovnih programov na terenu v posamezni gozdni organizacijski .enoti, strokovna dela pri pogozdovanju, gojitvi, ureditvi in eksploataciji gozdov, melioracija gozdnih zemljišč, gospodarski posli v gozdovih svojega območja.
C.
Sodelovanje pri projektiranju in izvedbi delovnih programov na terenu in v manjši organizacijski enoti, strokovna dela manjšega otbsega pri pogozdovanju, gojitvi, ureditvi in eksploataciji gozdov, melioracija gozdnih zemljišč, gospodarski posli v gozdovih svojega območja.
Projektiranje in izvajanje programov na terenu in v organizacijski enoti, strokovna dela pri pogozdovanju, gojitvi, ureditvi in eksploatacija gozdov, melioracija gozdnih zemljišč, gospodarski posli v gozdovih svojega območja.
Samostojno vodstvo in projektiranje velikih in zapletenih del, vodstvo gozdnega gospodarstva, višje tehnično nadzorstvo.
a)	Srednja gozdarska šola in strokovni izpit za nižjega gozdarskega tehnika,
b)	Potrebna praksa in uspeh pri delu kot višji gozdar, tečaj in strokovni izpit. Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji gozdarski tehnik.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot gozdarski tehnik.
Gozdarska fakulteta in strokovni izpit za nižjega gozdarskega inženirja.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji gozdarski inženir.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot gozdarski inženir ter pokazana višja usposobljenost za tehnična, organizatorska in teoretična dela.
X. VETERINARSKA STROKA.
A.
Zdravljenje in nega bolnih živali.
Dezinfekcija in druga higienska dela po navodilih in pod nadzorstvom strokovnjaka.
B.
Tehnična dela pod vodstvom veterinarskega strokovnjaka višjega naziva.
Samostojna lažja tehnična dela in pomoč pri vseh drugih delih uslužbenca višjega naziva. Samostojno opravljanje veterinarskih tehničnih del.
C.
Opravljanje del v posameznih skupinah veterinarske stroke, za katera je potrebna fakultet. izobrazba, strokovna dela v veterinarskih zavodih in ustanovah.
Opravljanje organizacijskega dela v posamezni veterinarski panogi ali več panogah na posameznem sektorju v organizacijskih upravnih enotah, manjših veterinarskih ustanovah ali podjetjih, nadzorstvo in dajanje navodil sodelavcem v nižjih poklicih, skrb za izvajanje načrtov svoje panoge ali področja.
Nižja veterinarska ali njej enaka šolska izobrazba ali tečaj za veterinarskega bolničarja.
Nižja veterinarska ali njej enaka šolska izobrazba ali tečaj za veterinarskega higienika.
Srednja veterinarska ali njej enaka šola in strokovni izpit za nižjega veterinarskega pomočnika.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji veterinarski pomočnik.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot veterinarski pomočnik.
Veterinarska fakulteta ali njej enaka visokošolska izobrazba in strokovni izpit.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot veterinar.
XI. PRAVNA STROKA.
1. Pomožni uslužbenec III. razr.:	A. 1.	Nižji sodni pravnik. 2.	Sodni pravnik. 3.	Višji sodni pravnik. 4.	Sodnik okrajnega sodišča. 5.	Sodnik okrožnega sodišča. 6.	Sodnik višjega sodišča. 1.	Nižji zemljiško knjižni referent. 2.	Zemljiško knjižni referent. B. 1.	Nižji pravni referent. 2.	Pravni referent. a 3.	Višji pravni referent. XII. ADMINISTRATIVNA STROKA. 1. Pomožna stroka. A. Dela pri prijavljanju, dela sluge.
2. Pomožni uslužbenec II. razr.:	Poleg del pomožnega uslužbenca III. razreda še opravljanje drugih pomožnih in izvršilnih del v administraciji.
3. Pomožni uslužbenec I. razr.:	Opravljanje del pomožnega uslužbenca II. razreda na posebno važnih in odgovornih mestih, nadzorstvo nad deli pri prijavljanju, varstvo zgradbeu
4. Pisar II. razr.:	Pisarska dela ® manjših organizacijskih enotah.
5.	Pisar I. razreda: 6.	Pomožni administrativni manipulant:	Pisarska dela v večjih organizacijskih enotah. Pomožna dela redne administracije, kakor so: vodstvo odpravne knjige, kuvertiranje, pisanje naslovov in odpošiljanje pošte, posamezna arhivska dela, vodstvo raznih kartotek in ■ razvidov, nabavljanje in upravljanje ter razdeljevanje pisarniškega materiala in razvid o njem, druga pomožna dela redne administracije.
7. Administrativni manipulant:	Opravljanje težjih del pomožnega administrativnega ¡manipulanta ali vodstvo posamezne skupine teh del (odprava, arhiv, eko-nomat, prepisovanje itd.), druga pomožna dela redne administracije.
8. Višji administrativni manipulant:	Opravljanje del administrativnega manipulanta v večjem obsegu in v večjih organizacijskih enotah ali vodstvo vseh pomožnih del redne administracije v posamezni organizacijski enoti.
9. Administrator:	Praktično organiziranje in zagotovitev pravilnega in učinkovitega funkcioniranja redne administracije v organizacijskih enotah.
10. Višji administrator:	Opravljanje del administratorja, v večjih organizacijskih enotah z bolj zapleteno administracijo.
1. Strojepisec III. razreda;	B. Enostavno prepisovanje.
2.	Strojepisec II. razreda:
3.	Strojepisec I. razreda:
4.	Stenodaktilograf:
1.	Korespondenčni stenograf :
2.	Debatni stenograf:
1. Medicinski laborant:
2. Bolničar:
1. Medicinski higijenik:
1. Maser:
1. Otroška negovalka:
1. Babica:
1. Medicinski tehnik:
Enostavno prepisovanje in pisanje po diktatu.
Perfektno pisanje po diktatu po desetprstnem sistemu.
Stenografsko delo z dešifriranjem na stroju.
C.
Opravljanje korespondence na podlagi stenografskih zapiskov.
Navadna dela debatne stenografije.
2. Politično upravna panoga.
A.
1.	Nižji personalni referent.
2.	Personalni referent.
3.	Višji personalni referent.
B.
1.	Administrativni pristav.
2.	Nižji upravni referent.
3.	Upravni referent.
4.	Višji upravni referent.
XIII. KONTROLNA STROKA.
1.	Kontrolor.
2.	Pomožni inšpektor.
3.	Inšpektor.
4.	Višji inšpektor.
in pod nadzorstvom šefa laboratorija in srednjega medicinskega osebja.
B.
Postrežba bolnikov po navodilih zdravnika in medicinskega osebja srednje strokovnosti, nadzorstvo nad redom in čistočo v bolničnih prostorih.
C.
Vsa dela v zvezi z zatiranjem epidemij po navodilih zdravnikov ter samostojna dezinfekcija in dezinsekcija.
D.
Ročno in orodno masiranje po predpisih in navodilih zdravnika.
E.
Nega bolnih in zdravih majhnih otrok pod vodstvom in nadzorstvom zdravnika in medicinskega osebja srednje strokovnosti.
Osnovna šola in tečaj za laboranta.
Osnovna šola in bolničarska šola oziroma tečaj.
Osnovna šola in šola ozir. tečaj za medicinskega higijenika.
Osnovna šola in tečaj za maserja.
Osnovna šola in šola oziroma tečaj za otroške negovalke.
XIV. ZDRAVSTVENA STROKA.
1.
A.
Laboratorijska in tehnična dela po navodilih
F.
Dajanje nasvetov nosečnicam, udejstvovanje v boju zoper splavljanje, pomoč pri normalnih porodih, negovanje porodnic in novorojenčkov ob porodu.
G.
Opravljanje laborantskih in tehničnih del po specialni strokovni usposobljenosti v kemičnih, higienskih, bakterioloških, rentgenolo-ških in fizikalno terapijskih laboratorijih in na terenu.
Šola za babice.
Srednja medicinska šola in strokovni izpit.
1.	Medicinska sestra (pomočnica) :
2.	Višja medicinska sestra
(pomočnica):
1. Zobotehnik:
1. Zobar:
1.	Zdravnik:
2.	Zdravnik specialist:
3.	Zdravnik primarij :
1. Zdravstveni referent:
2. Višji zdravstveni referent:
1. Lekarniški laborant:
1. Farmacevtski pomočnik:
2. Farmacevt:
1.	Pomožni vzgojitelj :
2.	Vzgojitelj: 1. Učitelj:
H.
Pomoč zdravniku pri izvajanju terapevtičnih in profilaktičnih ukrepov.
Opravljanje del glavne medicinske sestre (nadsestre) oziroma glavne medicinske pomočnice v zdravstvenih ustanovah, samostojno vodstvo manjših zdravstvenih postaj.
I.
Izdelovanje zobnih protez po prejetem od-tisku.
J.
Manjše operacije v ustih (izdiranje zob z anestezijo ali brez nje, manjše incizije), zdravljenje in plombiranje zob ter vstavljanje protez.
K.
Vsa dela iz medicinske stroke, navedena v 2. členu te odredbe.
Vsa dela iz medicinske stroke v okviru njegove specialnosti.
Samostojno vodstvo foolničnega oddelka ali odseka njegove specialnosti in skrb za strokovno izpopolnitev zdravnikov njegovega oddelka ali odseka.
L.
Organiziranje vse zdravstvene službe v nižji organizacijski enoti ali posamezne panoge zdravstvene službe v višjih organizacijskih enotah ali zdravstvenih ustanovah, nadziranje in dajanje navodil sodelavcem nižjih nazivov.
Organiziranje zdravstvene službe v višjih organizacijskih enotah ali ustanovah in dajanje navodil sodelavcem nižjih nazivov.
2.
A.
Tehnična dela v lekarni pod nadzorstvom, izdelovanje zdravilnih mazil, tinktur, praškov, tablet in podobno.
B.
Strokovna dela v lekarni in laboratoriju pod nadzorstvom, pripravljanje zdravil po receptih, izdajanje zdravil in taksiranje receptov.
C.
Samostojna dela iz farmacevtske stroke.
Srednja medicinska šola in strokovni izpit.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot medicinska sestra (pomočnica).
Srednja medicinska šola in strokovni izpit.
Srednja medicinska šola in strokovni izpit.
Medicinska fakulteta in izpit.
Medicinska ali stomatološka fakulteta z izpitom za specialista.
Naziv zdravnika specialista z daljšo prakso in pokazano sposobnostjo v njegovi specialni stroki. Strokovna dela s področja ustrezajoče specialnosti.
Osnovna šola in tečaj za lekarniškega laboranta.
Srednja farmacevtska šola in strokovni izpit.
Farmacevtska fakulteta in strokovni1 izpit.
XV. PROSVETNO-ZNANSTVENA STROKA.
A.
Vzgojno delo v ustanovah za predšolsko vzgojo.
Vzgojno delo v ustanovah za predšolsko vzgojo in v otroških domovih za osnovnošolske otroke.
B.
Vzgojno in izobraževalno delo v osnovnih šolah, v nižjih strokovnih šolah in v drugih šolah iste stopnje.
Nižja srednja šola in tečaj za predšolsko vzgojo.
Učiteljišče (ustrezni odsek) ali posebna šola za predšolsko vzgojo ali tečaj za predšolsko vzgojo.
Učiteljišče.
2. Strokovni učitelj
3.	Predmetni učitelj:
4.	Profesor srednje šole:
1.	Prosvetni referent:
2.	Prosvetni inštruktor:
3. Prosvetni inšpektor:
1. Laborant:
1. Preparato!':
1. Restavrator:
1. Kustos muzeja ali galerije:
1. Nižji
bibliotekar:
Strokovno izobraževanje v nižjih, posebnih in srednjih šolah.
Vzgajanje in izobraževanje v nižjih gimnazijah in v šolah iste Stopnje, v dijaških domovih in šolah za defektno deco.
Vzgajanje in izobraževanje v srednjih šolah ter v dijaških domovih.
C;
Organiziranje posameznih dejavnosti ene ali več prosvetnih panog.
Pregled, kontrola in pomoč šolam, domovom in ustanovam za predšolsko vzgojo v območju okraja ali okrožja.
Pregled in nadzorstvo šol, dijaških domov in ustanov za predšolsko vzgojo, pomoč prosvetnim delavcem pri njihovem pedagoškem in praktičnem delu v območju okrožja oziroma inšpekcija šol in učnega dela v območju Istrskega okrožja.
Ustrezni oddelek srednje strokovne šole (likovna, glasbena, telesnovzgojna im podobne).
Višja pedagoška šola.
Ustrezna visoka šola ali fakulteta.
Ustrezna srednja šola ali fakulteta oziroma visoka šola in strokovni izpit.
Odličen učitelj, predmetni učitelj ali profesor srednje šole, ki se odlikuje po svoji strokovni in pedagoški izobrazbi, skušnjah in po organizacijski sposobnosti in ima strokovni izpit.
Odličen učitelj, predmetni učitelj ali profesor srednje šole, ki se odlikuje po svoji strokovni, pedagoški, teoretični in praktični izobrazbi in po organizacijskih sposobnostih ter ima strokovni izpit.
XVI. MUZEJSKO-KONSERVATORSKA STROKA.
A.
Opravljanje laboratorijskih in tehničnih del v muzejskih laboratorijih.
B.
Opravljanje tehničnih del prepariranja muzejskih predmetov.
C.
Opravljanje tehničnih del restavriranja muzejskih predmetov.
D.
Opravljanje vseh znanstvenih in strokovnih del posameznega oddelka muzeja ali galerija.
XVII. BIBLIOTEKARSKO-ARHIVISTICNA stroka.
A.
Sodelovanje z bibliotekarjem pri njegovih delih in z njegovo pomočjo ali samostojno opravljanje naslednjih del: sprejemanje novosti, vsa dela pri obdelavi novosti, opravljanje vseh sprememb v mreži kataloškega mehanizma biblioteke (sprememba signature, odpisovanje izgubljenih ali odstopljenih knjig in podobno), vsa dela glede prometa biblio-teških knjig; sestavljanje statistične dokumentacije o nabavah in prometu; revizija skladišč, vseh vrst katalogov in druga podobna dela.
V	znanstveni knjižnici (biblioteki) opravljanje vseh znanstvenih in vodstvenih del iz bifolio*-tekarske stroke, ureditev knjižnice in dela za napredek bibliotekarske stroke.
V	ljudski knjižnici ali v strokovni knjižnici opravljanje vseh vodstvenih del bibliotekarske stroke in ureditev knjižnice, oziroma v ljudski knjižnici opravljanje dela za ljudsko izobraževanje.
1.	Nižji arhivist:
2.	Arhivist:
1.	Mornar:
2.	Krmar:
3.	Ladijski delovodja:
4. Poročnik
obalne plovbe:
5. Kapitan
obalne plovbe:
6. Kapitan dolge plovbe:
B.
Tehnično obdelovanje in urejanje arhival-nega gradiva.
Vodstvo posameznega oddelka, obdelava ar-hivalnega gradiva in priprava za tisk ter skrb za kartoteko arhivalnega gradiva.
XVIH. KRIMINALISTIČNA STROKA.
A.
1.	Kriminalistični tehnični laborant.
B.
1.	Daktiloskopski tehnik.
2.	Nižji kriminalistični tehnični referent.
3.	Kriminalistični tehnični referent.
C.
1.	Kriminalistični fototehnik.
D.
1.	Nižji kriminalistični referent.
2.	Kriminalistični referent.
3.	Višji kriminalistični referent.
XIX.	STROKA POMORSKE PLOVBE.
1.	Pomorska panoga
A. Ladijska služba.
Opravljanje del na palubi.
Opravljanje del na palubi, krmarenje in pomoč navigacijskemu oficirju straže.
Vodstvo neposrednega opravljanja vseh del na palubi; upravljanje tovornih ladij za obalni promet do 150 brt in plovnih objektov za lokalni promet do 50 potnikov; neposredno vodstvo Vseh del na palubi na plovnih tehničnih objektih (bagerjih, plovnih žerjavih itd.).
Pri plovbi poveljstvo na tovornih ladjah obalne plovbe do 400 brt in na potniških ladjah za lokalni promet do 100 brt opravljanje službe III. ali II. oficirja na vseh ladjah obalne plovbe ter službe I. oficirja na vseh ladjah za lokalni promet. V organizacijski enoti pomoč pri vodstvu skladišč pomorskega materiala.
Pri plovbi poveljstvo na tovornih ladjah obalne plovbe in na potniških ladjah za lokalni promet opravljanje službe III. ali II. oficirja na ladjah dolge plovbe. V organizacijski enoti opravljanje posameznih strokovnih plovbenih del.
Pri plovbi opravljanje službe I. oficirja, poveljstvo na tovornih ladjah dolge plovbe in na potniških ladjah za obalni promet.
V organizacijski enoti samostojno opravljanje vseh strokovnih plovbenih del.
Potrebna praksa kot. mornar in strokovni izpit za krmarja.
Potrebna praksa pri ustreznih delih krmarja in strokovni izpit za ustrezna dela ladijskega delovodje.
Potrebna praksa na ladjah nad 200 brt kot mornar ali krmar, ali naziv ladijskega delovodje in strokovni izpit za poročnika obalne plovbe.
Potrebna praksa kot poročnik obalne plovbe, tečaj in izpit za kapitana obalne plovbe.
a)	Naziv poročnika dolge plovbe, potrebna praksa kot III. ali II. oficir na ladjah dolge plovbe in izpit za kapitana dolge plovbe,
b)	naziv kapitana obalne plovbe, potrebna praksa kot III. ali II. oficir na ladjah dolge plovbe in izpit za kapitana dolge plovbe.
1. Pomorski prometni pomočnik:
2 Pomorski prometni delovodja:
3. Luški poročnik
3. Luški 'kapitan: II. razreda:
1. Ladijski strojni pomočnik:
2. Ladijski strojni delovodja:
3. Nižji pomorski stro jnik :
4. Pomorski strojnik:
B. Luška služba in varnostna služba plovbe.
Pomoč pri vseh delih svetilniške službe; vzdrževanje prometnih zvez v lukah, hramba in vzdrževanje napisov in plovbenih znakov, varovanje, čiščenje in vzdrževanje plovnega objekta in njegove privezave, potapljaška dela.
Služba na morskih svetilnikih in vodstvo signalne službe, vzdrževanje in vodstvo neposrednega izvajanja prometnega reda v lukah ter samostojno upravljanje manjših luk in pristanišč, monterska služba v plovbeni razsvetljavi, opravljanje vseh potapljaških del njegove specialnosti.
Sprejemanje in odpravljanje ladij, razporejanje ladij v luki, pregledovanje glede na varnost, samostojno upravljanje manjših luk in pristanišč.
Nesamostojno opravljanje vseh del luške in varnostne Službe v višjih organizacijskih enotah.
Upravljanje luk II. stopnje. V lukah I. stopnje nadzorstvo nad vkrcavanjem in izkrcavanjem osebja, vodstvo registracije ladij, nadzorstvo varnosti plovbe, reševanja in pomorske sanitete, pregledovanje, overjanje in izdajanje ladijskih listin.
Opravljanje vseh del luške službe in varnostne službe plovbe v višjih organizacijskih enotah.
II.	Ladijska strojna stroka pom Kurjenje in oskrbovanje kotlov, čiščenje zunaj in znotraj, pomoč v strojnici pri popravilih, mazanje strojev in pomoč pri njih popravilu, pomoč pri pogonu motorjev.
Vsa dela pri kurjenju in oskrbovanju kotlov ter vodstvo te službe v izmeni, neposredno vodstvo del v kotlarni in strojnici, vodstvo ladijskih strojev do 50 iks, vodstvo- pogonskih naprav tehničnega plovnega objekta določene vrste.
Pri plovbi vodstvo pomorskih ladijskih strojev do 400 iks, opravljanje službe II. strojnega oficirja na ladjah s stroji do 1000 iks in služba III. strojnega oficirja pri ladijskih strojih nad 1000 iks, V organizacijski enoti pomoč pri vodstvu skladišč pogonskega materiala in delavnic pomorske plovbe.
Vodstvo pomorskih ladijskih strojev do 1000 iks ter opravljanje službe III. ali II. strojnega oficirja .na ladjah s stroji neomejenih iks.
V organizacijski enoti pomoč pri opravljanju del, ki se nanašajo na nadziranje pogona in varnosti strojev na plovnih objektih.
Naziv mornarja ali ladijskega strojnega pomočnika, za dela potapljaške službe pa potrebna telesna sposobnost in strokovni izpit za potapljaško službo.
Potrebna praksa pri posameznih delih prometnega pomočnika in strokovni izpit za dalo-cena dela pomorskega prometnega delovodje. Za dela plovbene razsvetljave naziva pomorskega prometnega delovodje je potrebna izučena obrt specialne mehanike ali elektromehanika, za dela potapljača specialista pa telesna sposobnost za potapljaška dela, s tečaji ali izpitom pridobljena specializacija za opravljanje del svoje stroke pod vodo.
a)	Pomorska tehnična šola, eno leto pripravniške službe in strokovni izpit za luškega poročnika,
b)	naziv poročnika obalne plovbe in izpit za luškega poročnika,
c)	naziv poročnika dolge plovbe in potrebna praksa v luški službi,
d)	potrebna praksa v luških poslih pomorskega prometnega delovodje, tečaj in strokovni izpit za luškega poročnika.
a)	Naziv luškega poročnika, potrebna praksa in strokovni izpit za luškega kapitana II. razreda,
b)	naziv kapitana dolge plovbe in potrebna praksa v luški službi,
c)	naziv kapitana obalne plovbe in potrebna praksa v luški službi.
orske plovbe:
Potrebna praksa pri ustreznih delih ladijskega strojnega pomočnika in predpisani strokovni izpit za ustrezna dela ladijskega strojnega, delovodje.
Potrebna praksa kot ladijski strojni pomočnik pri mazanju ladijskih strojev ina ladjah s stroji nad. 400 iks ali naziv ladijskega strojnega delovodje, tečaj in strokovni izpit za nižjega pomorskega strojnika.
a)	Ladijski strojni ali strojni oddelek tehnične ali njej enake šole, leto dni pripravniške prakse na pomorskih ladjah s stroji nad 400 ikls ter strokovni izpit za pomorskega strojnika,
b)	naziv nižjega pomorskega strojnika, potrebna praksa na ladjah s stroji nad 400 iks, tečaj in strokovni izpit za pomorskega strojnika.
1.	Telefonist:
2.	Pomožni manipulant:
3.	Manipulant IL:
4.	Manipulant I.:
5. Nižji prometnik:
6. Prometnik III.:
7. Prometnik II.:
8. Prometnik I.:
1.	Nadzornik elektrozvez:
2.	Nižji tehnik elektrozvez:
3.	Tehnik elektrozvez
XX.	POSTNA TELEGRAFSKA TELEFONSKA STROKA.
Dajanje telefonske zveze v telefonskih centralah in podcentralah.
Pomožni posli v PTT manipulaciji. Dostavna služba v manjših krajih in v širšem dostavnem okolišu. Dottava telegramov in telefonskih pozivnic.
Dostavna služba v večjih krajih. Skladiščna služba v ambulantnih poštah. Spremljanje in izmenjava sklepov v železniškem prometu. Delitev in usmerjanje PTT pošiljk.
Opravljanje vseh del PTT manipulacije in plačilnega prometa. Samostojno vodstvo manjših pošt in manjših ambulantnih pošt. Samostojno usmerjanje PTT pošiljk v največjih središčih. Strokovna administracija.
Opravljanje vseh del PTT manipulacije in plačilnega prometa v večjih poštah.
Samostojno vodstvo srednjih pošt in večjih ambulantnih pošt. Kontrola dela v posameznih panogah službe in pomoč pri vodstvu in organizaciji pri velikih poštah.
Vodstvo in organizacija dela pri večjih poštah. Pomoč pri organizaciji in vodstvu v naj večjih PTT ustanovah. Sodelovanje pri sestavljanju osnutkov za navodila in organiziranje nadzorstva nad posamezno skupino del PTT službe.
Sestavljanje osnutkov za predpise in navodila PTT stroke. Vodstvo največ jih PTT ustanov. Organizacija in vodstvo posamezne skupine del PTT službe ter nadzorstvo nad njo.
Telefonski tečaj in strokovni izpit za telefonista.
Osnovna šola, praksa, PTT tečaj in strokovni izpit za pomožnega PTT manipulanta.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot pomožni PTT manipulant in sposobnost za opravljanje del PTT manipulanta II. razreda.
a)	Nepopolna srednja šola, PTT tečaj in strokovni izpit za PTT manipulanta I. razreda,
b)	praksa in uspeh pri delu kot PTT manipulant II. razreda ter sposobnost za opravljanje del tega naziva.
a)	Popolna srednja šola ali trgovska akademija z ustreznim PTT tečajem ali PTT šola, v vseh treh primerih po' opravljenem strokovnem izpitu za nižjega PTT prometnika,
b)	praksa in uspeh pri delu kot PTT manipulant I. .razreda ter sposobnost za opravljanje del tega naziva.
Ta naziv lahko dosežejo PTT manipulanti I. razreda, ki nimajo nepopolne srednje šole, le tedaj, če napravijo še dopolnilni izpit.
a)	Pravna fakulteta ali ekonomska visoka šola in strokovni izpit za PTT prometnika
III.	razreda;
b)	praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji PTT prometnik ter sposobnost za opravljanje del tega naziva.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot PTT prometnik III. razreda ter sposobnost za opravljanje del tega naziva.
Ta naziv morejo doseči PTT prometniki III. razreda, ki imajo nepopolno srednjo šolo, samo tedaj ; če napravijo še dopolnilni izpit.
Praksa in pokazan uspeh pri delu kot PTT prometnik II. razreda ter sposobnost za opravljanje del tega naziva.
XXI.	TEHNIČNA STROKA ELEKTROZVEZ.
Vodstvo in nadzorstvo nad deli izgraditve in vzdrževanja TT linij ter drugih TT tehničnih naprav in instalacij.
Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzorstvu nad deli manjšega obsega.
Sodelovanje pri strokovnih delih izdelave načrtov in projektov ter graditev manjših TT in radijskih objektov, šabloniranje, tehnično preskušanje in nadzorstvo nad vzdrževalnimi deli obrata.
Kvalificiran delavec, ki po pokazanem uspehu pri delu napravi izpit za nadzornika elektrozvez.
Srednja tehnična šola in strokovni izpit za nižjega tehnika elektrozvez.
Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu v nazivu nižjega tehnika elektrozvez.
4.	člen
Predsedstvo IOLO izda na predlog posameznih poverjenikov navodila, v katerih bodo natančneje določena dela za posamezne nazive iz 3. člena te odredbe.
5.	člen
Uslužbenci se postavljajo ali napredujejo v nazive iz 3. člena te odredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega naziva.
V	veterinarski, zdravstveni in prosvetno znanstveni stroki so šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 3. člena te odredbe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, pogoj za dosego določenega naziva.
V	strokah, ki niso navedene v gornjem odstavku, šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 3. člena (3. stolpec) te odredUfe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega naziva, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Če pa se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske izobrazbe ali tečaja ali izpita strokovno usposobljen za opravljanje del določenega naziva, se lahko postavi v ta naziv.
Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ ali starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Določbe tega odstavka ne veljajo za uslužbence veterinarske, zdravstvene in prosvetno znanstvene stroke.
Pristojni poverjenik, predsednik komisije in ostali starešine morajo v sporazumu z organi personalne službe poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne nazive. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višje nazive.
Natančnejše določbe o strokovnih izpitih ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti, se določijo v posebnih pravilnikih za vsako stiroko posebej. Pravilnike bo po predlogih pristojnih pioverjenikov izdal Izvršilni odbor IOLO.
6.	člen
Fakultetna ali njej enaka visokošolska izobrazba je pogoj za dosego teh-le nazivov:
1. v finančni stroki: za naziv nižjega finančnega referenta in od njega višje nazive;
2.	v industrijsko tehnični stroki: za naziv nižjega industrijskega inženirja in od njega višje nazive;
3.	v gradbeni stroki: za naziv nižjega gradbenega inženirja in od njega višje nazive;
4.	v geodetski strdki: za naziv nižjega geodetskega inženirja in od njega višje nazive;
5.	v planerski stroki: za naziv nižjega planerskega ekonomista in planerskega ekonomista;
6.	v statistični stroki: za naziv nižjega statističnega ekonomista in statističnega ekonomista;
7.	v kmetijski stroki: za naziv nižjega agronoma in njega višje nazive;
8.	v gozdarski stroki: za naziv nižjega gozdarskega inženirja in od njega višje nazive;
9.	v veterinarski stroki: za naziv veterinarja in od njega višje nazive;
10.	v pravni stroki: za nazive nižjega sodnega pravnika, sodnega pravnika in višjega sodnega pravnika ter za naziv višjega pravnega referenta;
11.	v administrativni stroki: za naziv višjega upravnega referenta;
12.	v zdravstveni stroki: za naziv zdravnika in od njega višje poklice;
13.	v prosvetno-znanstveni stroki: za naziv profesorja srednje šole;
14.	v kriminalistični stroki: za naziv nižjega kriminalističnega referenta in od njega višje nazive.
7.	člen
Če se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega naziva, se lahko postavi nazaj v naziv, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti.
III.
Pripravniška služba.
8.	člen
Osebe, ki prvič stopijo v javno službo, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega naziva, se sprejmejo kot pripravniki.
Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v javno službo ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v nazivih svoje stroke, takoj postaviti v določen naziv, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta naziv oz. strokovni izpit za ustrezni začetni naziv, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta.
Za nastavitev1 pristojni organ more osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in ustreza nazivu, v katerega se postavljajo.
9.	člen
V posameznih strokah je pripravniška služba za te-le nazive, če se ti nazivi dosežejo na podlagi šolske izobrazbe:
1.	v ekonomsko komercialni stroki: nižji komercijalist, višji komercijalist in nižji ekonomist;
2.	v finančni stroki: nižji blagajnik, nižji knjigovodja, pomožni finančni manipulant, nižji kreditni komercijalist nižji davkar in nižji finančni referent;
3.	v industrijsko tehnični stroki: nižji industrijski tehnik, obratni tehnik in nižji industrijski inženir;
4.	v gradbeni stroki: nižji gradbeni tehnik in nižji gradbeni inženir;
5.	v geodetski stroki: nižji geometer in nižji geodetski inženir;
6.	v planerski stroki: nižji planer in nižji planerski ekonomist;
7.	v statistični stroki: nižji statistik in nižji statistični ekonomist;
.8. v kmetijski stroki: nižji kmetijski tehnik in nižji agronom;
9.	v gozdarski stroki: nižji gozdarski tehnik in nižji gozdarski inženir;
10.	v veterinarski stroki: nižji veterinarski pomočnik in veterinar;
11.	v pravni stroki: nižji sodni pravnik in nižji pravni referent;
12.	v administrativni stroki: debatni stenograf, nižji personalni referent, administrativni pristav in nižji upravni referent;
13.	v zdravstveni stroki: medicinski tehnik, medicinska sestra (pomočnica), zobni tehnik, zobar, zdravnik, farmacevtski pomočnik in farmacevt;
14.	v prosvetno znanstveni stroki: vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni učitelj, profesor srednje šole;
15.	v muzejsko konservatorski stroki: restavrator;
16.	v bibliotekarsko arhivistični stroki: nižji bibliotekar, bibliotekar in nižji arhivist;
17.	v kriminalistični stroki: nižji kriminalistični referent in nižji kriminalistični tehnični referent;
18.	v poštni, telegrafski in telefonski stroki: PTT manipulant, nižji PTT manipulant in PTT prometnik III. razreda.
19.	v tehnični stroki elektrozvez: nižji tehnik elektro-zvez.
Pripravniška, služba za nazive, navedene v tem členu, traja praviloma dve leti.
Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilniki po 4. členu te odredbe.
IV.
Odpovedni roki.
10.	člen
Odpovedni rok po 51. členu odloka o javnih usluž-
bencih je:
do 10 službenih let............2 meseca,
od 10 do 20 službenih let .	. 3 mesece,
nad 20 službeni let............4 mesece.
Odpovedni rok za uslužbence, katerih nazivi so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manji kot 5 let službe, je lahko tudi le 1 mesec.
Za odpovedni rok se ¡računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani javni službi.
11.	člen.
Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na javne stroške, s štipendijami in podobno, zavezali ostati dogovorjeni čas v javni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe.
V.	Honorarni uslužbenci.
12.	člen.
Če zahteva službena potreba, se smejo izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci.
Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno.
Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski 14-dnevm odpovedi, kolikor s pogodbo ni določeno drugače.
VI.	Končne določbe.
13.	člen.
V izjemnih in posebnih primerih sime za nastavitev pristojni organ postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim dotočil nazive po tej odredbi.
14.	člen.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 30. novembra 1948.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
109.
Na podlagi 8. in 58. člena odloka o javnih uslužbencih izdaja Izvršilni odbor IOLO tole
odredbo
o razvrstitvi nazivov posameznih strok v vrste.
1. člen.
Nazivi iz 3. člena odredbe o strokah se za uslužbence posameznih strok razporedijo takole:
I.	V EKONOMSKO-KOMERCIALNI STROKI:
v prvo vrsto
višji ekonomist;
v drugo vrsto
ekonomist in višji komercialist;
v tretjo vrsto
nižji ekonomist, komercialist in nižji komercialist.
II.	V FINANČNI STROKI:
v prvo vrsto višji finančni referent;
v drugo vrsto
finančni referent, višji davkar, finančni revizor in višji knjigovodja;
v tretjo vrsto
nižji finančni referent, davkar, nižji davkar, nižji finančni revizor, kreditni komercialist, nižji kreditni komercialist, knjigovodja, nižji knjigovodja, blagarjlmik, nižji blagajnik, finančni manipulant in pomožni finančni manipulant;
v četrto vrsto
finančni izvrševalec in števec.
III.	V INDUSTRIJSKO-TEHNIČNI STROKI:
v prvo vrsto
višji industrijski inženir;
v drugo vrsto
industrijski inženir, višji obratni tehnik, višji industrijski tehnik in višji industrijski (obrtni obratovoidja); v tretjo vrsto
nižji industrijski inženir, obratni tehnik, industrijski tehnik, nižji industrijski tehnik, industrijski (obrtni) obratovodjla, industrijski nadzornik in industrijski1 risar; v četrto vrsto
pomožni industrijski risar in industrijski laborant.
IV.	V GRADBENI STROKI:
v prvo vrsto višji gradbeni inženir;
v drugo vrsto
gradbeni inženir, višji gradbeni tehnik in višji gradbeni delovodja;
v tretjo vrsto
nižji gradbeni inženir, gradbeni tehnik, nižji gradbeni tehnik, gradbeni delovodja, gradbeni nadzornik in gradbeni risar;
v četrto vrsto pomožni gradbeni risar.
V.	V GEODETSKI STROKI:
v prvo vrsto višji geodetski inženir;
v drugo vrsto geodetski inženir in višji geometer;
v tretjo vrsto
nižji geodetski inženir, geometer, nižji geometer in geodetski risar;
v četrto vrsto
geodetski pomočnik in pomožni geodetski risar.
VI.	V PLANERSKI STROKI:
v drugo vrsto
planerski ekonomist;
v tretjo vrsto
nižji planerski ekonomist, planer in nižji planer.
VII.	V STATISTIČNI STROKI:
v drugo vrsto
statistični ekonomist;
v tretjo vrsto
nižji statistični ekonomist, statistik, nižji statistik in statistični manipulant;
v četrto vrsto
pomožni statistični manipulant.
Vili. V KMETIJSKI STROKI:
višji agronom,
v prvo vrsto
v drugo vrsto agronom iin višji kmetijlski tehnik;
v tretjo vrsto
nižji agronom, kmetijski tehnik, nižji kmetijski tehnik in višji kmetijski delovodja;
IX. V GOZDARSKI STROKI:
v prvo vrsto višji gozdarski inženir;
v drugo vrsto
gozdarski inženir in višji gozdarski tehnik;
v tretjo vrsto
nižji gozdarski inženir, gozdarski tehnik, nižji gozdarski tehnik in višji logar;
v četrto vrsto
logar.
X. V VETERINARSKI STROKI:
v prvo vrsto
višji veterinar;
v drugo vrsto
veterinar in višji veterinarski pomočnik;
v tretjo vrsto
veterinarski pomočnik in nižji veterinarski pomočnik; v četrto vrsto
veterinarski bolničar in veterinarski higienik.
XI.	V PRAVNI STROKI:
v prvo vrsto
sodnik višjega sodišča, sodnik okrožnega sodišča in višji pravni referent;
v drugo vrsto
sodnik okrajnega sodišča, višji sodni pravnik, sodni pravnik in pravni referent;
. v tretjo vrsto
nižji sodni pravnik, nižji pravni refere-nt, nižji zemljiško knjižni referent in zemljiško knjižni: referent;
XII.	V ADMINISTRATIVNI STROKI:
v prvo vrsto
višji upravni referent in višji personalni referent; v drugo vrsto
upravni referent, personalni referent in višji administrator;
v tretjo vrsto
nižji upravni referent, administrativni pristav, nižji personalni referent, debatni stenograf, korespondentni stenograf, stenodaktilograf, strojepisec I. razreda, strojepisec II. razreda, strojepisec III. razreda, administrator, višji administrativni manipulant in administrativni manipulant;
v četrto vrsto
pisar I. razreda, pisar II. razreda, pomožni administrativni manipulant, pomožni uslužbenec I. razreda, pomožni uslužbenec II. razreda in pomožni uslužbenec
III.	razreda.
XIII.	V KONTROLNI STROKI:
v prvo vrsto
v drugo vrsto
višji inšpektor; inšpektor;
v tretjo vrsto
pomožni inšpektor in kontrolor.
XIV.	V ZDRAVSTVENI STROKI:
v prvo vrsto
zdravnik primarij, zdravnik speci,alist in višji zdravstveni referent;
v drugo vrsto
zdravstveni referent, zdravnik in farmacevt;
v tretjo vrsto
zobar, zobotehnik, višja medicinska sestra (pomočnica), medicinska sestra (pomočnica), medicinski tehnik, farmacevtski pomočnik, babica in otroška negovalka; v četrto vrsto
maser, medicinski higienik, bolničar, medicinski laborant in lekarniški laborant.
XV.	V PROSVETNO-ZNANSTVENI STROKI:
v tretjo vrsto
predmetni učitelj, strokovni učitelj, učitelj in vzgojitelj; v četrto vrsto
pomožni vzgojitelj.
XVI.	V MUZEJSKO-KONSERVATORSKI STROKI:
v drugo vrsto kustos muzeja ali galerije;
v tretjo vrsto' restavrator in preparator;
v četrto vrsto
laborant.
XVII.	V BIBLIOTEKARSKO-ARHI V ARSKI STROKI:
v tretjo vrsto
nižji arhivar, arhivar, nižji bibliotekar in bibliotekar.
XVIII.	V KRIMINALISTIČNI STROKI:
v drugo vrsto
kriminalistični tehnični referent in višji kriminalistični referent;
v tretjo vrsto
nižji kriminalistični tehnični referent, kriminalistični referent, nižji kriminalistični referent, kriminalistični fototehmk in daktiloskopski tehnik;
v četrto vrsto
kriminalistični tehnični laborant.
XIX.	V STROKI POMORSKE PLOVBE:
v drugo vrsto
kapitan dolge plovbe, luški kapitan II. razreda in kapitan obalne plovbe;
v tretjo vrsto
luški poročnik, poročnik obalne plovbe, ladijski delovodja, pomorski prometni delovodja, pomorski strojnik, nižji pomorski strojnik in ladijski strojni delovodja; v četrto vrsto
ladijski strojni pomočnik, pomorski prometni pomočnik, mornar in krmar.
XX.	V POŠTNI TELEGRAFSKI IN TELEFONSKI STROKI:
v drugo vrsto
PTT prometnik I. razreda in PTT prometnik II. razreda: v tretjo vrsto
PTT prometnik, III. razreda, nižji PTT prometnik, PTT manipulant I. razreda, PTT manipulant II. razreda in telegrafist;
v četrto vrsto PTT pomožni manipulant.
XXI.	V TEHNIČNI STROKI ELEKTROZVEZ:
v drugo’ vrsto višji tehnik elektrozvez;
v tretjo vrsto
tehnik elektrozvez, nižji tehnik elektrozvez in nadzornik elektrozvez.	2. člen.
Na predlog posameznih poverjenikov sme Izvršilni odbor IOLO s posebno1 odločbo nazive iz posameznih strok tudi drugače razporediti.
3.	člen.
Ta odredba stopi v veljavo takoj.
Koper, 30. novembra 1948.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
110.
Na podlagi ukaza komandanta 'odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne
20.	februarja 1947 ter na osnovi 58. člena ddloika o javnih uslužbencih izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega, odbora tole
odredbo
o prejemkih javnih uslužbencev.
I.	UVODNE DOLOČBE.
1.	člen.
Za prejemke po tej odredbi je treba šteti:
1.	temeljno plačo,
2.	dodatek po delavnem učinku,
3.	funkcijski (položajni) dodatek,
4.	posebni osebni dodatek,
5.	premijski dodatek,
6.	'izredno nagrado.
2.	člen.
Prejemki po tej odredbi se izplačujejo uslužbencem vseh ljudskih odborov, pravosodnih ustanov ter javnih ustanov in podjetij.
II.	TEMELJNA PLACA.
1.	Višina temeljnih plač.
3.	člen.
Temeljne plače javnih uslužbencev znašajo mesečno
po strokah in nazivih:
Zap. št. Naziv	Plača lir
od •—• do
I.	Ekonomsko-komercialna stroka:
A.
1.	Nižji komercialist . .		16.000.—	18.600.—
2.	Komercialist ....		19.100.—	20.400,—
3.	Višji komercialist . .	B.	20.800.—	23.100,—
1.	Nižji ekonomist . . .		18.600.—	20’000.—-
2.	Ekonomist ....		22.000.—	24.000,—
3.	Višji ekonomist . . .		24.000,—	28.000,—
	II. Finančna stroka:			
		A.		
1.	Števec			11.500,—	14.200.—
2.	Nižji blagajnik . . .		14.200,—	16.900.—
3.	Blagajnik ....	B.	17.800,—	21.300.—
1.	Nižji knjigovodja . .		. 15.500,—	18.600,—
2.	Knjigovodja ....		. 19.900,—	22.000,—
3.	Višji knjigovodja . .	C.	. 23.100.—	24.900.—
1.	Pomožni finančni manipulant		. 12.500,—	14.300,—
2.	Finančni manipulant .		. 14.600,—	16.800.—
3.	Nižji kreditni komercialist .		. 16.800,—	18.600,—
4.	Kreditni komercialist		. 19.100,—	20.400,-
D.			B.		
1. Nižji finančni revizor ....	17.800,—	20.000,—	1. Geodetski pomočnik . . .	. . 15.500,—	16.000,—
2. Finančni revizor		20.900,—	23.100.—	2. Nižji geometer		. . 16.400,—	18.600,—
E.			3. Geometer		. . 18.600,—	20.500,—
1. Finančni izvrševalec		12.500.—	14.300,—	4. Višji geometer		. . 20.900,—	23.100,—
2. Nižji davkar		14.200,—	18.600,—	C.		
3. Davkar		19.000,—	20.400,—	1. Nižji geodetski inženir . .	. . 19.100,—	21.300,—
4. Višji davkar		20.900,—	23.100,—	2. Geodetski inženir ....	. . 23.500,—	25.000,—
F.			3. Višji geodetski inženir . .	. . 25.800,—	29.000,—
1. Nižji finančni referent ....	18.600,—	20.000.—	VI. Planerska	stroka:	
2. Finančni referent		22.000,—	24.000,—			
3. Višji finančni referent ....	24.400,—	28.000,—	1. Nižji planer		. . 15.100,—	16.900,—
			2. Planer		. 17.800,—	20.000,—
III. Industrijsko-tehnična stroka:			3. Nižji planerski ekonomist		
A.			(inženir)		. . 20.000,—	22.000.—
1. Industrijski laborant		12.400,—		4. Planerski ekonomist . . .	. . 22.000,—	26.600,—
B.			VII. Statistična stroka:		
1. Pomožni industrijski risar . .	13.300,—	15.500.—	A		
2. Industrijski risar		16.900.—		1. Pomožni statistični manipulant . 12.400.—		14.200,—
C.			2. Statistični manipulant . .	. . 15.100.—	16.200,—
1. Industrijski nadzornik ....	15.500,—	17.800,—	B.		
D.			1. Nižji statistik		. . 16.400.—	18.600,—
1. Industrijski (obrtni) obratovodja	17.800.—	20.000.—	2. Statistik		. . 18.600,—	20.000.
2. Višji industrijski (obrtni)			C.		
obratovodja		20.000,—	23.100,—	1. Nižji statistični ekonomist	. . 18.600,—	20.000,—
E			2. Statistični ekonomist . . .	. . 22.200,—	24.000,—
1. Nižji industrijski tehnik . . .	16.400,—	18.600,—	VIII. Kmetijska stroka:		
2. Industrijski tehnik		18.600,—	20.500,—	A.		
3. Višjii industrijski tehnik . .. .	20.900,—	23.100,—	1. Kmetijski nadzornik . . .	. . 11.100.—	14.200,—
F.			2. Kmetijski delovodja . . .	. . 14.200,—	15.100,—
1. Obratni tehnik		20.000,—	21.300,—	3. Višji kmetijski delovodja .	. . 15.500.—	17.700,—
2. Višji obratni tehnik		21.300.—	25.500,—	B.		
G.			1. Nižji kmetijski tehnik . .	. . 14.200,—	16.800,—
1. Nižji industrijski inženir . . .	20.000,—	22.000,—	2. Kmetijski tehnik ....	. . 17.300,—	19.500,—
2. Industrijski inženir		24.400,—	26.000.—	3. Višji kmetijski tehnik . .	. . 20.000,—	23.100.—
3. Višji industrijski inženir . . .	26.600,—	30.000,—	C.		
			1. Nižji agronom		. . 19.000,—	21.300,—
IV. Gradbena stroka:			2. Agronom		. . 23.500,—	25.000,—
A.			3. Višji agronom		. . 25.800,—	29.000.—
1. Pomožni gradbeni risar . . .	13.300,—	15.500,—	IX. Gozdarska	stroka:	
2. Gradbeni risar		16.900,—	19.000,—	A.		
B.			1. Logar		. . 12.000,—	13.600 —
1. Gradbeni nadzornik	 c	15.600,—	17.800,—	2. Višji logar		. . 13.800,—	15.600,—
1. Gradbeni delovodja		17.800,—	20.000,—	B. 1. Nižji gozdarski tehnik .	. . 14.200,—	16.900.—
2. Višji gradbeni delovodja . . .	20.000,—	23.100.—	2. Gozdarski tehnik ....	. . 17.300,—	19.500,—
D.			3. Višji gozdarski tehnik . .	. . 20.000,—	23.100,—
1. Nižji gradbeni tehnik ....	16.400,—	18.600,—	C.		
2. Gradbeni tehnik		18.600.—	20.400,—	1. Nižji gozdarski inženir . .	. . 19.100.—	22.000,—
3. Višjii gradbeni tehnik ....	20.900.—	23.100.—	2. Gozdarski inženir ....	. . 23.500,—	24.400,—
E.			3. Višji gozdarski inženir . .	. . 24.900,—	26.600.—
1. Nižji gradbeni inženir ....	20.000.—	22.000,—	X. Veterinarska stroka:		
2. Gradbeni inženir		24.400,—	26.000,—	A		
3. Višji gradbeni inženir ....	26.600,—	30.000.—	1. Veterinarski bolničar . .	. . 13.300,—	15.100.—
V. Geodetska stroka:			2. Veterinarski higienik . . B	. . 13.300,—	15.100.—
A.			1. Nižji veterinarski pomočnik	. . 15.500,—	/17.400.—
1. Pomožni geodetski risar ....	13.300,—	15.600,—	2. Veterinarski pomočnik . .	. . 18.600,—	19.600,—
2. Geodetski risar		16.800,—	20.400.—	3. Višji veterinarski pomočnik	. . 20.000,—	22.200.—
C. 1. Veterinar		.19,100.—	23.100.—
2. Višji veterinar		23.500,—	25.800,—
XI. Pravna stroka:		
A.		
1. Nižji sodni pravnik		18.600.—	20.000.—
2. Sodni pravnik		22.000,—	
3. Višjli sodni pravnik		24.400,—	
4. Sodnik okrajnega sodišča . . .	20.000,—	24.500,—
5. Sodnik okrožnega sodišča . . .	22.000,—	26.500,—
6. Sodnik višjega sodišča ....	25.000,—	28.000,—
1. Nižji zemljiško knjižni referent	14.200,—	16.800.—
2. Zemljiško knjižni referent . . B. 1. Nižji pravni referent . . .	16.800,—	21.300,—
	20.000,—	24.500.—
2. Pravni referent		22.000.—	26.500,—
3. Višji pravni referent		25.000.—	28.000.—
XII. Administrativna stroka:		
1. Pomožna panoga.		
A.		
1. Pomožni uslužbenec III. razr. .	8.900,—	10.200,—
2. Pomožni uslužbenec II. razr. .	10.500,—	12.300,—
3. Pomožni uslužbenec I. razr. . .	12.400.—	14.200.—
4. Pisar II. razreda		10.000,—	12.000,—
5. Pisar I. razreda		12.400,—	14.000,—
6. Pomožni administr. manipulant	14.200,—	14.600,—
7. Administrativni manipulant	14.600,—	16.800,—
8.	Višji administrativni manipulant 9.	Administrator 	 10. Višja ladministratar	 B. 1. Strojepisec III. razreda . . .	17.800,— 20.000.— 22.200,—	19.800,—
	11.100,—	13.300,—
2. Strojepisec II. razreda ....	14.200,—	16.400.—
3. Strojepisec I. razreda ....	16.400,—	18.600.—
4. Stenodaktilograf	 c	13.300.—	15.500.—
1. Korespondenčni stenograf . . .	13.300,—	15.500.—
2. Debatni stenograf		20.000,—	21.300,—
2. Politično-upravna panoga.		
A.		
1. Nižji personalni referent . . .	15.500,—	20.000.—
2.	Personalni referent	 3.	Višji personalni referent . . . B. 1. Administrativni pristav ....	22.200,— 24.400,—	24.000,—
	15.500,—	18.000.—
2. Nižji upravni referent ....	18 600.—	20.000,—
3. Upravni referent		22.200,—	24.000.—
4. Višji upravni referent ....	24.400,—	
XIII. Kontrolna stroka:		
1. Kontrolor 		14.000,—	16.000,—
2. Pomožni inšpektor		16.000,—	19.100,—
3. Inšpektor		20.000,—	24.000,—
4. Višji inšpektor		25.400.—	28.000,—
XIV. zdravstvena stroka:
	I.		
1. Medicinski laborant .	A.	. 13.300,—	15.100.—
1. Bolničar		B.	. 13.300,—	17.700.—
C.
1. Medicinski higienik		13.300,—	17.700,—
D. 1. Maser		13.300.—	17.700.—
E. 1. Otroška negovalka		13.300,—	17.700,—
F. 1. Babica		15.500,—	20.000,—
G. 1. Medicinski tehnik		15.500.—	20.000,—
H. 1. Medicinska sestra (pomočnik)	15.500,—	17.300,—
2. Višja medicin, sestra (pomočnik) I. 1. Zobotehnik		17.700,—	20.000,—
	15.500,—	20.000,—
J. 1. Zobar		17.300.—	22.200,—
K. 1. Zdravnik		22.200,—	28.000,—
2. Zdravniški, specialist ....	26.600.—	
3. Zdravnik primariji		26.600,—	30.000,—
L. 1. Zdravstveni referent		22.200.—	24.400,—
2. Višji zdravstveni referent . . .	24.400,—	30.000,—
II. A. 1. Lekarniški laborant		13.300.—	15.100,—
B. 1. Farmacevtski pomočnik . . .	15.500,—	20.000,—
C. 1. Farmacevt		20.000.—	26.600,—
XV. Prosvetno-znanstvena stroka:
A.
1. Pomožni vzgojitelj		. 12.400.—	15.100,—
2. Vzgojitelj		B.	. 15.500.—	22.200,—
1. Učitelj			. 15.500,—	22.200,—
2. Strokovni učitelj . .		. 15.500.—	22.200,—
3. Predmetni učitelj . .		. 17.300,—	24.400,—
4. Profesor srednje šole .	C.	. 18.600,—	25.700,—
1. Prosvetni referent . .		. 16.400,—	18.600,—
2. Prosvetni instruktor .		. 20.000,—	22.200,—
3. Prosvetni inšpektor .		. 22.200,—	24.400,—
XVI. Muzejsko-konservatorska stroka:
	A.	
1. Laborant . .	B.	. 13.300,— 15.100,—
1. Prepar atar	C.	. 14.200.— 17.300,—
1. Restavrator .	D.	. 16.400,—
1. Kustos muzeja	ali galerije .	. 22.200,—
XVII. Bibliotekarsko-arhivistična stroka:
A.
1. Nižji bibliotekar................ 15.500.— 17.700.—
2. Bibliotekar...................... 18.600,— 22.200 —
B.
1. Nižji arhivist		15.500.—	17.700.—
2. Arhivist		18.600,—	22.200,—
XVIII. Kriminalistična	stroka:	
A.		
1. Kriminalistični tehnični laborant	13.300.—	15.100,—
B.		
1. Daktiloskopski tehnik ....	15.100,—	16.900,—
2. Nižji kriminalistični tehnični		
referent		16.900.—	17.800.—
3. Kriminalistični tehnični referent	20.000,—	22.000,—
C.		
1. Kriminalistični fototehnik . . .	15.100,—	16.900,—
D.		
1. Nižji kriminalistični referent	14.000,—	18.000.—
2. Kriminalistični referent . . .	18.000,—	20.000.—
3. Višji kriminalistični referent . .	22.200.—	24.000,—
XIX. Stroka pomorske plovbe:
I.
	Prometna stroka pomorske plovbe.		
	A. Ladijska služba.		
1.	Mornar		11.100,—	14.000.—
2.	Krmar		14.200,—	15.100.—
3.	Ladijski delovodja ....	16.400,—	
4.	Poročnik obalne plovbe . .	16.400,—	17.800.—
5.	Kapitan obalne plovbe . . .	19.500.—	
6.	Kapitan dolge plovbe . . .	19.500,—	24.000.—
	B. Luška služba in varnostna služba plovbe.		
1.	Pomorski prometni pomočnik	12.400,—	14.200.—
2.	Pomorski prometni delovodja	14.200,—	16.400,—
3.	Luški poročnik		16.900.—	
4.	Luški kapitan II. razreda . .	19.100,—	
II.
Ladijska strojna stroka pomorske plovbe.
1. Ladijski strojni pomočnik . .	. 12.900,—	15.100,—
2. Ladijski strojni delovodja . .	. 16.000,—	
3. Nižji pomorski strojnik . . .	. 16.400,—	17.800.—
4. Pomorski strojnik		. 18.200,—	19.500,—
XX. Poštno-telegrafsko-telefonska stroka:		
1. Telegrafist		. 13.300.—	16.400,—
2. Pomožni manipulant ....	. 12.400,—	14.200,—
3. Manipulant II. 			. 14.700,—	15.500,—
4. Manipulant I. /		. 14.700,—	16.900,—
5. Nižji prometnik		. 17.300,—	18.700.—
6. Prometnik III		. 18.700,—	20.000,—
7. Prometnik II		. 22.200,—	
8. Prometnik I		. 24.400.—	
XXI. Tehnična stroka	elektrozvez:	
A.		
1. Nadzornik elektrozvez . . .	. 16.400,—	18.600,—
B. 1. Nižji tehnik elektrozvez . .	. 16.400.—	18.600,—
2. Tehnik elektrozvez ....	. 18.600,—	20.600,—
4.	člen.
V organizacijskih enotah z majhnim obsegom poslovanja sme IzvTšilni odbor IOLO posameznim uslužbencem, ki ne delajo .polni delavni čas, sorazmerno znižati temeljno plačo iz 3. člena te odredbe, toda največ za 25%.
Ostali ljudski odbori smejo to storiti samo z odobritvijo Izvršilnega odbora IOLO.
5.	člen.
Uslužbencu, ki bo dobil ob prevedbi manjšo temeljno plačo od svoje dosedanje, se sme v upravičenih primerih izplačevati razlika med dosedanjo in novo temeljno plačo.
Odločbo o tem izda za nastavitev pristojni organ.
6.	člen.
Izvršilni odbor IOLO po potrebi uvede temeljno plačo z najnižjim in najvišjim zneskom za nazive, za katere je temeljna plača določena z najvišjim in najnižjim zneskom.
2.	Napredovanje v temeljni plači po službenih letih.
7.	člen.
Po drugem odstavku 35. člena odloka o javnih uslužbencih se uvedejo temeljne plače po službenih letih, in sicer:
1.	v pravni stroki: za nazive sodnika okrajnega sodišča, sodnika okrožnega sodišča in sodnika višjega sodišča;
2.	v zdravstveni stroki: za nazive bolničarja, medicinskega higienika, maserja, otroške negovalke, babice, medicinskega, tehnika, zabotehmika, zobarja, zdravnika, zdravnika specialista, farmacevtskega pomočnika in farmacevta;
3.	v prosvetno-znanstveni stroki za nazive vzgojitelja, učitelja, strokovnega učitelja, predmetnega učitelja, profesorja srednje šole.
Povišek plače znaša od 1000.— do 1500.— lir mesečno in se daje v presledkih od treh do pet let dejanske službe v istem nazivu.
Uslužbencem, ki so kot člani predstavniških organov ljudske oblasti opravljali kako stalno funkcijo v teh organih, se čas, ko so opravljali tako funkcijo, prizna kot čas dejanske javne službe za povišek temeljne plače, če so po prenehanju take funkcije neposredno stopili v javno službo.
Izvršilni odbor IOLO sme priznati kot čas dejanske javne službe za povišek temeljne plače tudi čas1, ko so posamezni uslužbenci delali v sindikalnih in drugih organizacijah.
8.	člen.
Povišek temeljne plače po službenih letih lahko dobijo tudi drugi uslužbenci, ki imajo naziv iz, 3. člena te odredbe, če za ta naziv1 ni določena plača po delovnem učinku.
Povišek plače znaša na uslužbence I. vrste 1.500.— lir, za uslužbence II. vrste 1.200.— lir, za uslužbence
III.	vrste 900.— lir in za uslužbence IV. vrste 600.— lir mesečno.
Povišek temeljne plače dobi uslužbenec lahko samo dvakrat. Prvi povišek se sme dati uslužbencu, če je služil najmanj 6 let, drugi pa, če je služil najmanj 3 leta po prvem povišku v istem nazivu in z isto plačo1.
Ce je temeljna plača določena z najnižjim in najvišjim zneskom, se sme prvi povišek dati samo uslužbencu, ki je služil najmanj 6 let s plačo najvišjega zneska.
Zvišana temeljna plača ne sme presegati plače naslednjega višjega naziva, ako je mogoče napredovanje v višji naziv na podlagi iste strokovne oziroma šolske izobrazbe.
9.	člen.
Uslužbenec, ki je disciplinsko obsojen na kazni po prvi in tretji točki 3. člena odloka o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev ali je suspendiran, ne more dobiti poviška plače, dokler trajajo te ovire.
Prav tako ne more dobiti poviška plače uslužbenec, ki ne kaže uspeha pri delu in vneme za službo.
10.	člen.
Povišanje plače dodeli organ, pristojen za nastavitev, po poprejšnjem mnenju starešine organizacijske enote, v kateri uslužbenec dela.
Uslužbenec ima pravico ugovarjati pri pristojnem starešini, če ne dobi poviška. To pravico ima tudi sindikalna organizacija.
3.	Napredovanje v višji naziv.
11.	člen.
O napredovanju uslužbencev v nazive prve vrste odloča predsedstvo Izvršilnega odbora IOLO.
O napredovanju uslužbencev v zvanja druge, tretje in četrte vrste odloča za nastavitev pristojni organ.
12.	člen.
Predsedstvo Izvršilnega odbora IOLO lahko predpiše, da morajo uslužbenci prve in druge vrste do šest mesecev pred napredovanjem opravljati delo naziva, v kateri naj napredujejo, ob plači svojega dotedanjega naziva.
Za uslužbence okrajnih ali mestnih ljudskih odborov more to predpisati izvršilni odbor.
4.	Plače pripravnikov.
13.	člen.
Temeljna plača pripravnikov vseh strok znaša 10% manj kakor znaša najnižji znesek temeljne plače, ki je določena za naziv, v katerega naj bo pripravnik postavljen, ko napravi strokovni izpit.
Osebe, ki se ob prvem vstopu v službo postavijo v določen naziv, za katerega ni pripravniške službe, a morajo dovršiti določeni tečaj oziroma napraviti strokovni izpit, prejemajo temeljno mesečno plačo-, ki je za 10% nižja od najnižje plače, določene za naziv, v katerega so postavljeni, in sicer toliko časa, dokler ne do-vršijio tečaja ali ne napravijo strokovnega izpita.
5.	Določanje plače.
14.	člen.
Za nastavitev pristojni organ iz 13. člena odloka o javnih uslužbencih določi uslužbencu plačo v odločbi o nastavitvi ali o napredovanju.
15.	člen.
Če je za dela kakega naziva v planerski, kontrolni in prasvetno-znanstveni stroki potrebna strokovna izobrazba stroke, iz katere pride uslužbenec (matične stroke), dobi uslužbenec poleg naziva matične stroke š:e nov naziv. V takem primeru obdrži uslužbenec temeljno plačo matične stroke, če je ta višja, toda le tedajl, če je prešel v novo stroko zaradi svoje posebne strokovne izobrazbe, ki jo ima v matični' stroki.
16.	člen.
Za tiste nazive, pri katerih je temeljna plača določena z najnižjim in naj Višjim zneskom, izda predsedstvo Izvršilnega odbora IOLO pravilnik o določitvi plač nad najinižjim zneskom. V tem pravilniku se določi, da se plača nad najnižjim zneskom daje:
1.	po letih javne službe,
2.	če opravlja uslužbenec posebno zaupne naloge,
3.	če ima uslužbenec višjo usposobljenost od redne, ki se zahteva za dela, ki jih uslužbenec konkretno opravlja,
4.	če ima uslužbenec posebno odgovornost pri opravljanju določenega dela,
5.	če obsega isto- zvanje različna dela, za katera se zahteva različna- strokovna izobrazba ali večstranska odgovornost,
6.	če je obšeg del, ki jih uslužbenec opravlja, redm> različen od obsega del drugih uslužbencev istega
naziva.
7.	če je delovni u-činek uslužbenca istega naziva po obsegu znatno večji in po kakovosti znatno boljši od rednega učinka uslužbenca istega naziva v isti organizacijski enoti, pa se za ta učinek ne morejo postaviti norme.
Predlog za dodelitev plače nad najnižjim zneskom da za nastavitev pristojnemu organu komisija, ki jo določi ta organ.
Dokler ne bo- predpisan pravilnik po prvem o-dstavku, bo odločbe o dodelitvi plače nad na j nižjim zneskom izdajal organ, pristojen za nastavitev.
17.	člen.
Če kakovost in obseg dela ter uslužbenčeva vnema niso p-rimerni plači, ki jo ima uslužbenec, se lahko postavi uslužbenec nazaj na nižj-o- plačo v istem nazivu.
Obrazloženo' odločbo o tem izda organ, pristojen za nastavitev.
Zoper to odločbo ima uslužbenec -pravico pritožbe po 11. členu odloka o javnih uslužbencih.
III.	DODATEK PO DELOVNEM UČINKU.
18.	člen.
Pri vseh nazivih, pri katerih se da meri-ti delovni učinek po količini, se uvede dodatek na temeljno plačo po delovnem učinku.
Pravilnik o tem dodatku izda Izvršilni odbor IOLO na predlog pristojnih poverjenikov.
19.	člen.
Temeljna plača za nazive, pri katerih -j-e uveden dodatek po delovnem učinku, se sme zmanjšati za 20% po-d znesek, ki je za 'iste določen v tej odredbi.
V tem primeru mora biti dodatek po delovnem učinku določen tako, da je ob popolni izpolnitvi načr-ta ali ob normalnem delovnem učinku začetna plača, z dodatkom enaka temeljni mesečni plači. S p-reseganjem z načrtom določenega ali normalnega delovnega u-činka se sorazmerno povečajo plače na znesek temeljne plače.
20.	člen.
Do-datek p-o delovnem učinku se lahko meri individualno ali pa kolektivno za posamezne organizacijske enote ali njihove oddelke ali skupine.
21.	člen.
Dodatek po delovnem učinku se izplačuje ob koncu meseca.
IV.	FUNKCIJSKI (POLOŽAJNI) DODATEK.
22.	člen.
Po pomenu funkcije, obsegu odgovornosti in pomenu organizacijske enote se položaji razporedijo v prvo in drugo vrsto.
Funkcijski (položajni) dodatek znaša:
a) v prvi vrsti od 2000.— lir do 5000.— lir
b) v drugi vrsti od 500.— lir do 2000.— lir
Izvršilni odbor IOLO boi s posebnim pravilnikom določil podrobnosti glede izvajanja tega predpisa.
23.	člen.
Uslužbenci na položaju prve oziroma druge vrste se štejejo za uslužbence prve oz. druge vrste po 8. členu odloka o javnih uslužbencih.
24.	člen.
Za osebe, ki se postavijlo na položaj, s katerim je zvezan funkcijski dodatek prve vrste, pa nimajo določenega naziva, se določi mesečna plača od 22.000.— do
28.000.	— lir; tej plači pa doda funkcijski dodatek.
Za osebe, ki se postavijo na položaj, s katerim je zvezan funkcijski dodatek druge vrste, pa nimajo določenega poklica, se določi mesečna plača od 18.000.— do
22.000.	— lir, tej plači pa doda funkcijski dodatek.
25.	člen.
Funkcijski dodatek se izplačuje skupaj s temeljno plačo za mesec dni naprej in gre uslužbencu, dokler je na položaju, s katerim je zvezan ta dodatek.
V.	POSEBNI OSEBNI DODATKI.
26.	člen.
Uslužbencem se smejo dajati posebni osebni dodatki v stalnem mesečnem znesku.
Posebni osebni dodatki se smejo dajati od 1000.—■ do
10.000.	— lir mesečno. Posebni osebni dodatek gre uslužbencu, dokler so razlogi, zaradi katerih mu je bil priznam.
Ce se uslužbencu odredi druga dolžnost, izda pristojni starešina odločbo o tem, ali se mu ta dodatek še nadalje izplačuje, ali ne.
27.	člen.
Izvršilni odbor IOLO bo izdal pravilnik o dodeljevanju posebnih osebnih dodatkov. Do takrat smejo posebne dodatke dajati organi, pristojni za nastavitev.
Za posebno važna dela ter za dela v posebno oddaljenih krajih ali v sicer težjih pogojih, kakor tudi zaradi posebne potrebe v strokovnih kadrih, se smejo uvesti posebni mesečni dodatki za določeno kategorijo uslužbencev (n. pr. zdravnike, inženirje itd.).
Pravilnik o teh dodatkih izda na predlog pristojnega poverjenika Izvršilni odbor IOLO.
VI.	PREMIJSKI DODATKI.
28.	člen.
V posameznih organizacijskih enotah in za posamezne nazive se lahko uvedejo premijski dodatki.
Premijski dodatki se smejio uvesti zlasti:
1.	za prihranke, dosežene v denarju ali materialu,
2.	za prihranke v času,
3.	za p'osebem način dela (terensko delo, nočno delo; kilometraža itd.),
4.	za posebno obremenitev pri delu,
5.	za uspešno izvršitev posebno važnega ali pomembnega dela,
6.	za racionalizacijo dela,
7.	za skupinske uspehe in
8.	v vseh drugih podobnih primerih.
Podrobnejši predpisi se bodo določili s pravilnikom.
VII.	IZREDNE NAGRADE.
29.	člen.
Uslužbencem se lahko dajejo izredne nagrade za izredna dela, ki jih opravijo izven svojega rednega dela, ali za dela, ki so posebno važna, uslužbenec paj jlih opravi s svojim posebnim trudom in izrednim delom.
Nagrado' določi Izvršilni odbor ljudskega odbora.
VIII.	PREGLED PLAČ IN NAZIVOV.
30.	člen.
Zaradi pravilne uporabe predpisov o plačah in nazivih sme personalni odsek pri IOLO pregledati plače in nazive posameznih uslužbencev, in če ugotovi nepravilnosti, predlagati organu, pristojnemu za nastavitev, potrebne spremembe glede plače in naziva.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.
31.	člen.
Plače po tej odredbi se bodo izplačevale od 1. januarja 1949.	32. člen.
Poviški temeljne plače po 9. členu te odredbe se bodo uredili naknadno'. Službena leta pri nazivu in plači se začno s tem poviškom računati s 1. januarjem 1949. leta.	33. člen.
Vsi dosedanji predpisi o dodatkih, nagradah in povračilih ter o raznih prejemkih, ki so jih imeli javni uslužbenci v Istrskem okrožju, prenehajo- veljati 1. januarja 1949. Do izdaje novih predpisov veljlajo iizjemno dosedanja določila o povračilu potnih in selitvenih stroškov ter predpisi o povračilu za ločeno gospodinjstvo.
Posebne nagrade, dodatki, povračila ter drugi prejemki se smejo uvajati samo po predpisih te odredbe.
34.	člen.
Predsedstvo IOLO je pooblaščeno-, da izda natančnejša navodila za izvajanje te odredbe.
35.	člen.
Ta odredba'stopi takoj v veljavo.
Koper, 30. novembra 1948.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
Sodni oglasi in objave
iSoc 62
Vpis v družbeni register.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je sklenilo,
da se dovoljuje vpis delniške družbe UIVOD dd. s sedežem v Kopru v družbeni register -kot sledi:
Vpis družbene firme:
Vpisano v družbeni register dne 23. novembra 1948. Sedež Koper.
Besedilo firme: UIVOD, uvozni, izvozni zavod dd. v Kopru — UIVOD, istituto importazioni, asportazioni s. p. a. in Capodistria.
Družba je bila ustanovljena dne 23. novembra 1948 za dobo 15 let od dneva ustanovitve; lahko pa se tudi podaljša s sklepom občnega zbora.
Predmet družbe je uvoz in izvoz na debelo in drobno, izmenjava in trgovanje tudi v STO-ju samem in v tranzitu z živili, zemeljskimi in morskimi proizvodi, tekočimi in trdimi gorivi, stavbenim in obdelanim lesom, surovinami vseh vrst, industrijskimi, kemijskimi in tehničnimi izdelki.
Družba sme izvrševati vse gospodarske, trgovske in denarne posle, ki so z gornjim predmetom v zvezi. Smoter družbe je dalje nakup in prodaja zemljišč, gradnja, uprava, nakup in prodaja zgradb, kopnih, pomorskih in zračnih prevoznih sredstev ter slednjič nepremičnin vseh vrst.
Družba sme vršiti tudi vsakovrstne aktivne in pasivne nepremičninske posle ter je lahko soudeležena pri drugih družbah s sorodnimi ali enakimi svrhami.
Glavnica družbe znaša jugolir 10,000.000.—, razdeljenih v 10.000 delnic po jugolir 1000.—.
Delnice so nedeljive in poimenske imdaje vsaka pravico do enega glasu.
Občni zbor se skliče z objavo v Uradnem listu ter z objavo v enem listu STO-ja po svobodni izbiri uprave.
Upravni svet sestoji iz treh članov.
Upravni svet ima pravico postaviti ravnatelja za trgovsko vodstvo in notranje delo.
Predsednik predstavlja po zakonu družbo in podpisuje zanjo listine.	¡
Člani upravnega sveta so: Pretnar Janez, Mahnič Andrej in Grmek Alfonz.
Koper, 23. novembra 1948.
Okrožno ljudsko sodišče.
Soc 32
Vpis v družbeni register.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je na predlog Istrske banke in na podlagi zapisnika redne skupščine dne 24. junija 1948
sklenilo,
da se dovoli naslednji vpis v družbeni register:
Vpiše se član upravnega sveta, Zlobec Emil.
Vpiše se polog bilance za leto 1947.
Koper, 13. oktobra 1948.
Okrožno ljudsko sodišče 1
1	. Cons III-239
Dne 4. 11. 1948 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: »Kmetijska nabavna zadruga z o. j., Valmarin«.
Sedež zadruge: Valmarin.
Zadruga je tifila ustanovljena na skupščini dne 26. 5. 1948.
Naloga zadruge je:
1.	neposredno nabavljati in prodajati članom vse vrste blaga in orodja, potrebnega za gospodinjstvo, kmetijstvo ali drugo gospodarstvo;
2.	skupno prodajati pridelke svojih članov v surovem stanju ali predelane;
3.	dovoljevati članom predujme za blagO’, ki so g¡a. odstopili zadrugi zaradi prodaje;
4.	kupiti ali prevzeti v najem premičnine in nepremičnine, stroje, naprave itd., potrebne za izpolnitev zgoraj navedenih nalog;
5.	pospeševati sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo, gozdarstvo in v splošnem kmetijstvo in ustanoviti v to svrho posebne odseke;
6.	skrbeti za izobrazbo svojih članov in razvijati ter dvigati zadružnega duha s prirejanjem predavanj, sestankov in zborovanj.
Jamstvo članov: Zadružni delež znaša lir 500.— (petsto). Jamstvo članov za obveze zadruge je omejeno na enkratni znesek podpisanih deležev.
Objave:
Redni občni zbor se skliče enkrat na leto v roku štirih mesecev po zaključku poslovnega leta.
Vabilo na občni zbor mora biti dostavljeno vsem KLO-om zaradi objave ter Zadružni poslovni zvezi v Kopru in obenem objavljeno na razglasni deski zadruge, njenih podružnic in poslovalnic vsaj 8 dni prej, predno se ta vrši. V vabilu mora biti naveden kraj, prostor, dan in ura občnega zbora, kakor tudi dnevni red.
Zadrugo zastopata in podpisujeta dva člana upravnega odbora,, navadno predsednik in tajnik, od katerih enega lahko nadomešča eden izmed uslužbencev zadruge, ki ga za to pooblasti upravni odbor s privoljenjem občnega zbora.
Člani upravnega odbora:
1.	predsednik: Della Santa Salvator, kmet, Škofije;
2.	podpredsednik: Korda Nikolaj, delavec, Škofije;
3.	tajnik: Marancina Albin, kmet, Ankaran;
4.	podtajnik: Apolonio Jakob, kmet, Ankaran;
5.	blagajnik: Bolčič Guido, gostilničar, Škofije;
6.	član: Cergolj Allbin, kmet, Ankaran;
7.	član: Zeiibo Ivan, kmet, Dinjan.
Koper, 4. nov. 1948.
Okrožno ljudsko sodišče
R-331/48
Pozivi pred razglasitvijo mrtvim Jurinčič Anton, pok. Ivana in Marije Beržan, roj. 11. nov. 1887 v Borštu, kmet, tam bivajoč na št. 65, je bil dne 9. marca 1944 odpeljan v neznano smer in se od tega dne ni več javil. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na prošnjo njegove žene Jurinčič Ane, roj. Kozlovič iz Boršta 65, uvede postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču.
Jurinčič Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču, ali da da drugače kako vest o sebi.
PO 28. febr. 1949 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Y Kopru, 4. decembra 1948.
Okrajno ljudsko sodišče
R-420/48
Pozivi za proiglasitev mrtvim Spodaj navedeni tovariši so pogrešani izza narodnoosvobodilne borbe in je njih usoda neznana.
Vsakdo, komur je o njih usodi kaj znanega, se poziva, da to sporoči nemudoma Okrajnemu ljudskemu sodišču v Kopru.
Ako kdo od spodaj navedenih pogrešanih tovarišev še živi, se poziva, da se zglasi pri tem sodišču lali da da kako vest o sebi.
Po 28. febr. 1949 bo sodišče na ponoven predlog odločilo o proglasitvi spodaj navedenih pogrešancev za mrtve.
1.	D o b r i n j a Pavel, sin Josipa in Uršule, Dobrinja, roj. 18. jan. 1908 v Trstu, bivajoč v Marezigah št. 141;
2.	Kavračič Viljem, sin Ivana in Vatovec Štefanije, roj. 2. julija 1921 pri Sv. Antonu-Gregoriči, bivajoč istotam št. 38.
3.	Kofol Viljem, sin Ivana in Šturman Marije, roj. 28. febr. 1925 v Dekanih, bivajoč istotam na št. 15.
4.	Požru Ivan, sin Ivana in Debemardi Ivana, roj.
9.	nov. 1906 v Gažonu, bivajoč istotam na št. 27.
5.	R a z e m Jakob, sin Razema in pok. Vouk Amalija, roj. 25. jan. 1922 v Bertokih-Sermin, bivajoč v Bertokih na št. 64.
V Kopru, 4. decembra 1948.
Okrajbo ljudsko sodišče
Sp 992/47
Poziv za proglasitev mrtvim
Di Bartolo Josip, pok. Nazarij a in Karmele Console, roj. 30. jan. 1900 v Dinera (Cosentino) (Italija), gostilničar, bivajoč v Marezigah 148, je bil dne 21. marca 1944 odpeljan neznano kam in se od tega dne ni več javil.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na prošnjo njegove žene Kocjančič Rože iz Marezig št. 146, uvede postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču.
Di. Bartolo Josip se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali pa da drugače kako vest o sebi.
Po 28. febr. 1949 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
V Kopru, 4. decembra 1948.
Gkrajino ljudsko sodišče
OBJAVA
Upravni svet Istrske banke d. d. v Kopru obvešča gospode delničarje, -da se bo vršila dne1 14. aprila 1949 ob 9. uri zjutraj v prostorih banke v Kopru II. redna in izredna skupščina delničarjev s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega sveta;
2.	Odobritev bilance ter računa zgube in dobička za poslovno leto" 1948;
3.	Razdelitev čistega dobička;
4.	Sprememba statuta;
5.	Zvišanje delniške glavnice;
6.	Volitev članov nove uprave;
7.	Slučajnosti.
Za primer, da bi bila ta skupščina nesklepčna, se bo vršila druga skupščina dne 21. aprila 1949 z istim dnevnim redom na istem kraju in ob isti uri.
Vsak delničar zamore poveriti zastopstvo svojih interesov kateremukoli drugemu delničarju, izvzemši članom upravnega sveta. O tem mora obvestiti pravočasno upravni svet.
Za poverilnico1 zadostuje navadno pismo.
Koper, 20. decembra 1948.
Upravni svet »Istrske banke« d. d. v Kopru.
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni L© v Kopru. Uredništvo in uprava v- Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir
Koper. Tiskala Mariborska tiskarna v Mariboru.