Štev. 17. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 25. aprila 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmürje. Uredništvo je v AL Soboti, v Tajništvi SLS, v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov : cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v Poslanom. 2-50 D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Odprto pismo na g. delegata okr. agr. urada v Maribori kak na glavo revizijske komisije v Prekmurji. Gospod delegat! Vi ste komaj pred par tjedni prevzeli pretežavno slüžbo okrožnoga agrarnoga urada. Ta okoliščina je vzrok, zakaj napotim na Vas to pismo. V tom kratkom vremeni Vi neste bili mogoči spoznati tiste rane, iz šterih krvavi naš narod. Zato, dovolite, g. delegat, da je jaz v tom odprtom pismi bar na hip i bar te vekše odkrijem. Prosim Vas pa, ne zaprite Vi svojih oči pred temi ranami, nego Pomagajte je ozdraveti, kak Vam to nareküje čüteče človeče srce i kak Vam je to tüdi dužnost kak uradnika, ki vodi agrarne posle za naš kraj. Prvo, ka moram iznesti, je ta činje-nica, da je naš narod Siromaški, da Vnogi desetjezeri nemajo teliko svoje zemlje, da bi 'na njej zraseo za nje vsak-denešnji krűh. Za gladne familije nega krűha. O, iz kelikih hiš kriči glasno pritožba : nega penez, nega obleke, nega obüteli, nega ni na sou. ., če ne dobim zemlje od agrara, ali če se mi dovoljena Vzeme, moram z drobnov dečicov od glada vmreti. Nega zèmlje. Pa vendar se drži v Prekmurji nepotreben nadmaksimum na veleposestvi. Nešteti od glada trpijo vele-posestva pa goske redijo ali semen gojijo (ná hüpermaksimumi. Je to socialno pravično, humáno ? Je to smiljenost do ubo-gih sirot, ki neso sami krivi Svojega Siromaštva, ki ščejo delati i živeti, ki So dobri paši državljani ? ! je vnogo i vnogo jezer plügov dobre zemlje na razpolago v Srbiji, gde se lehko stokrat bole dosegnejo gospodarski nameni, šteri se Predvideno na hüpermaksimumah v Prekmurji. Tü naj se redi živina, gojijo semena itd. v Prekmurji pa razdelite hüpermaksimume med tiste jezere sirot ki neso dobili zadosta ali nikaj zemlje, Jedini vzrok, za kaj bi se lehko zahtevao neki küpermaksi-mum, če se nači ne bi dalo pomoči, je preskrba betežnikov i dece z mlekom. Vsi drügi razlogi odpadnejo v Prekmurji za hüpermaksimume. To je prvo na koj mi je čast Vas opozvati. Drügo se tiče drv. Po odredbi z dne 28. febr. |. 1922. vsaki agrarni interese v Prekmurji mora dobiti za svojo hišo od 8 do 16 kubikmetrov drv za kürjavo i 15 kubikmetrov stavbenoga lesa. Pitajte, gospod delegat po občinah jeli se ta količina drv da Siromaškomi narodi ! ? Pitajte, pa dobite žalosten odgovor, da ne samo ka se tisto ne da, ka zakon določi, nego večkrat se sploj ničesa nikaj ne da. Pa tí je vaš urad — ne pravim Vi — je vaš urad pred par tjedni Priporočo v Belgradi na ministerstvi šume i rude pa na ministerstvi za agrarno reformo, ka se šume pri Bükovnici i v Kobilji smejo pa sekati, drva pa izvoziti. Naj se Vam pomilí, g. delegat, siromašni narod ! Priskočite njemi na pomoč. Za par let se v Prekmurji ne de dao ni en hlod dobiti, preprečite zato izvoz drv z našega kraja, dokeč ne dobijo toga prebivalci tisto količino, štero njemi zakon prizna. Opitajte narod i Spravite njegove pritožbe pred g. ministra, ki kak je dao dovoljenje za sekanje i izvoz, tak mora dati i Prepoved za izvoz, Narod to po zakoni zahteva. Tretje, ka mi je čast Vam povedati, je odaja zemlje. Vi po svojoj slüžbi morate poznati zakon, ki to odájo regulira. Vi znate zato, da je ta odaja fakultativna, to je, samo dovoljena, ne pa zapovedana. Vi znate, da níšče neje dužen zemlje küpiti po reviziji. Pred revizijov pa tak neje smeo küpiti po 3. členi pravilnika. Vi znate dobro, da níšče ne zgübi zemlje čeravno je ne küpi. Zemlja de se morala samo te kupiti, gda bo zglasan Stalni agr. zakon. Od toga pa nega ešče guča. Vi znate, da vsaki- agr. interesent sme samo telko zemlje küpiti, kelko zemlje njemi ide po predpisih agr. reforme i to po 1. čl. zakona i ka po 14. čl. pravilnika mora mašetarom veleposestniške zemlje plačati 2% od küpne cene pa še 10% v državno blagajno potom veleposestnika. Vi na zadnje ešče to znate, ka Siromaški agrarni interesent po čl. 11. lehko zgübi zemljo, intereš, vplačanih 2% i vse potroše, dobi samo Šumo nazaj, če zavolo kakše nesreče ne bi mogo na tiste rate plačüvati zemlje, kak se je pogodo. Pa edno ešče znate, g. delegat, da po čl. 11. pogodba samo te vala, če se sklene i ti jo minister odobri. Gda ví to, g. delegat vse znate, ar po svojoj dužnosti morete znati, dovolite, da Vas jaz na nekoj oprosim, ka je pa vaša dužnost, da jo zvršite. Dva procenta mite, štero zakon dovoli, jako vleče svet. Ta mita je par ljüdi z vseh strank nabrala, da so pozabili na ljübezen, štero bi dužni bili kazati Siromaškomi narodi, pa so postali agitatorje, Širitelje za odájo zemlje. Pa da bi samo to bili ?! Postali so nešterni celo nasilniki, ki so z pretnjov ponüjali zemljo na odájo, z pretnjov, da jo siromak zgübi če je ne küpi. To se je z prisegov Potrdilo. I to se je godilo te, gda je narod zakona i pravilnika ešče ne do rok dobo, ešče ne spoznao. Vsaki človek, koga vodi pravičnost, more spreviditi i mi potrditi, da pogodbe v teh okoliščinah sklenjene so nevaláne. Mašetarom se je šlo zato, da bo kem vekša mita od 2%. Ta pa bo tem vekša, kem vekša je cena zemlje. Zato ne samo, ka se je narod silo na küplenje zemlje, narod se je silo na drago kaplanje zemlje. Pa gda jo je predrago mogo dostakrat küpiti, se je podao ešče v to nevarnost, da čeravno plača velkiva 2°/o mašetarom, čeravno plača drage vsestranske intereše*), vendar lehko zgübi zemljo, če na pogojene rate zemlje nede mogo plačüvati. Gda je narod zvedo za to nevarnost i gda je dobo do rok čeke za plačilo tistoga duga, od šteroga niti senjao neje ešče inženirske stroške so zahtevali ma- (* i posredno še 10 procentov v državno blagajno. Zmagovalec Jernej. XVII. (iz polščine R. J.) Za Magdo so prišli težki dnevi. Trbelo je plačati fistih petdeset ranški, kak so obsodili Jerneji ta kaštigo. Pa gde naj vzeme ? G. župnik bi radi pomagali, pa gda so šli v omar gledat, so najšli komaj štirideset ranški. Pogne-binska fara je bila siromaška. Grajščaka latinskoga je ne bilo doma. Guč je bio, ka se je odpelao vogledi ednoj bogatoj gospodičini. Magda je več ne znala ka bi včinila. Dug se odlašati ne da. Ka včiniti ? Odati konje, krave? Žena je kapala v dvojnost. Vložila je več Prošenj za pomiloščenje pri sodišči. V lej prošnjaj so bile označene Jernejove zaslüge. Niti odgovora je ne dobila. Rok' za izplačanje je bio blüzi za njim pa ekzekucija. Molila je i molila, Spominjajoč se na tiste srečne čase pred bojom, gda so bili prémožni pa je Jernej po zimi ešče v fabriki kaj zaslüžo. K rodbini je Šla po peneze na posodo. Ne so meli. Vojska je vse pobrala. K Justi je ne vüpala več iti, vej njemi je že bila dužna ešče intereš. Naednok pa samo Just sam pride k njoj. Edno popoudne je sidela na Pragi, vsa zmantrana i skoro obvüpana glédala v zrak, na zlate mišice, ki so se lovile, pa si mislila : »Kak srečne so, rojijo okoli pa nikaj ne plačajo !" Včasi je globoko zdehnola, včasi je od bledih vüstnic prišeo tužen glas : »Moj Bog, moj Bog!« Naednok se je samo pred dverami prikazao rdeči nos Nemca Justa. Pod nosom je visila Pipa. Magda je prehladila. Just je začno. »Morgen !"*) *) Dobro jutro ! »Kak je gospod Just ?< »Pa moji penezi ?« »O moj zlati gospod, potrpte ešče malo. Sirotika, ja ka naj včinim ? Moža so mi zaprli, morem za njega štrof plačati, nemrem si pomagati. Raj bi mrla, kak pa ka se morem telko mantrati. Počakajte, moj zlati gospod just !" Bridko je zajokala, se globoko nanizila pred Justom pa njemi küšnola debelo, rdečo roko. "Gda pride domo grajski, zemem pri njem na posodo pa vam vse rešim." ,,Ja, s kem pa plačate štrof za moža ?“ ,,Ne vem kak bo. Najbrž kravo odam." »E, vej vam jaz žé posodim. ,,Bog vam plati, moj zlati gospod! Čiravno ka ste lüteran, ste denok dober Človik. Istino gučim ! Či bi drügi Nemci bili takši kak ste vi, bi jih Človik blagoslavlo. »Nego jaz ne posodim brezi intereša.« »To znam, to znam.« ,,Te pa mi za vse vküp napišite pobotni- co. “ »Dobro, zlati gospod. Bog vam plačaj tüdi tak." ,,Gda pridem v mesto, napraviva pismo.« Bio je v mésti i napravo pismo. .Magda je Šla pitat g. plivanoša, ka mislijo od toga. Ka bi njoj naj povedali ? Pravili so, ka je mali termin, ka je intereš preveč velki. Žao njim je bilo, ka je gospod grajščak Jarzinski odišeo z domi. On bi gvišno pomagao. .Magda je pa ne mogla čakati ovak bi njoj živino Odali. Sprejela je vse, ka je Just v pismi napisao. Duga je napravila fristo ranški, to je petkrat več kak bilo štrofa, zato ka doma tüdi nemre biti brezi penez. To dužno pismo je tüdi Jernej mogeo podpisati. Zato je Šla Magda za njim v ječo. Zmagovalec je bio jako pobiti, tužen i betežen. Že je mislo na pritožbo, jo tüdi napisao pa vložo, nego ne so je sprejeli. Novine „Posener Zeitung“ so proti Jerneji pa povprek proti Poljakom grdo pisale i zato so pri vladi odbili Jernejovo prošnjo. Jeli pa vlada naj ne brani merne nemške prebivalce, »šteri so v bojni pokazali telko lübavi do domovine ?“ »Zdaj pa vidim, ka mi na nikoj pridemo," je pravo Jernej ženi. Potom se je nikam zamis-lo i na zadnje djao preci čemerno : „Strašna krivica se mi godi.« »Boege preganja dete«, je pravila Magda. Šla sam ga prosit pa se je dro nad menov. Oj, zdaj so pri nas Nemci na konji. Nikoga se ne bojijo.« „Kapada, so na konji," je žalosfno djao Jernej. »Ne sam vučena, liki to ti povem : Bog je pa tüdi nad njimi.« »On je naše pribežališče," je dodjao Jernej . . . Eden čas sta oba vtihnila, potem je znova pitao : „No, ka pa je z Justom ?“ »Či bi Bog dao dobro letino, njemi mo-rebiti že kak rešiva. .Morebiti de nama tüdi grajski pomagao, čiravno ma tüdi on sam duge pri Nemcaj. Ešče pred vojskov so govorili, ka de mogeo grad odati. Znabiti se pa dobro oženi.« ..Pa pride naskori nazaj ?“ ' »Što zna ? V gradi pravijo ka pride nas- i kori z ženov. Nemci ga potisnejo, gda pride. Vsikdar te Nemci! Zmerom jih je več. Tak prihajajo ka črvovje po dežči. Kamakoli pogle- daš, vsešerom Nemci. Proti njim od nikod pomoči ! »Znabiti pa ti kaj opraviš, ti si preci modra ženska." »Ka naj včinim, ka ? Misliš, ka sam rada zela peneze od Justa ? Po pravici morem povedati, ka je naše verstvo že njegovo. Just je bouši kak drugi Nemci, nego tüdi on gleda samo na svoj dobiček. Ne prizanese nama, kak je tüdi drügim ne. Ne sam tak nora, ka nebi znala, zakaj mi ponüvle peneze. Pa ka si znam!" je djala Magda i držala roke nad glavov. ,,Ti si moder, povej' mi, ka naj včinim. Francoze si znao biti, ka boš pa delao, gda ne boš meo več strehe ne žlice ?“ Zmagovalec pri Gravelotti se je zgrabo za glavo. ,,0 Jezuš, Jezuš 1“ .Magda je mela jako dobro srce zato jo je Jernejova bridkost smeknola. Tolažila ga je : »No, tiho bodi, tiho ! Ne lovi se za glavo ka si znaš krasto vtrgnoti na čeli. Da bi nam samo Bog dao dobro letino ! Zdaj se kaže. Žito i tüdi pšenica je tak lepo, ka bi Človik skoro küšno zemlo. Zemla je ne Nemec, ne dela krivice. Čiravno je polje zavolo tvoje vojne božno obdelano, itak vse lepo raste.« Vrla Magda se je nasmehnola med zobmi i še ednok djala : »Zemla je ne Nemec ...“ »Magda,« je pravo Jernej i debelo zijao v njo. .Ka je ?“ »Ti si pa resan ...» Jernej je čüto do nje takšo hvaleznost, ka je ne moge povedati. (DaIe.) 2 N O V I N E 25. aprila 1926. šetarje od njega, inženirske stroške od zemlje, štere inženir vido nej, nej ka bi jo zmero, gda je narod zvedo za to nevarnost i za te krivice, je zajokao i proso pomoči. I vsaki, ki je meo srce v prsah, njemi je prišo, njemi je mogo priti na pomoč. Prišo sem tüdi jaz i zbrao vse pritožbe njegove i je zvršo deloma na ministerstvi, deloma na okrožnom agrarnom uradi v Maribori. Ta pritožba je spravila na lice mesta vašega prednika g. dr. Gregoroviča, ki mi je po zaslišanji dao izjavo, da so pritožbe istinite, utemeljene i da sklepane pogodbe od začetka ne valajo i ne morejo valati. Od g. ministra, agrarne reforme, vaše najvišiše inštance sem pa dobo pod br. 4000/26 od 13./III. 26. sledeči odgovor: Gospod poslanec! Na Vaše pismo od 3/XII. 1925. s pogledom na razveljavlanje pogodb med veleposestnicov Zichy i agrarnih intere-sentov v Beltincih, čast mi je obvestiti Vas, da po poročili okrožnoga agrarnoga urada od 12/1. 1926. br. 17. i agrarne direkcije v Ljubljani od 3/II. 1926 broj 192. pa same izjave zastopnika omenjene veleposestnice Dr. Némethy-ja dozdáj med omenjenov veleposestni-cov i agrarnimi interesenti nikše pogodbe nindri neso se sklepale gledoč na zemljo, štero interesenti majo iz arende, ar neje ešče zvršena revizija na omenjenom veleposestvi, nego samo so se delale predpriprave za morebitno kesnejše dovoljeno küplene." V tom odgovori je, g. delegat, vse povedano. I g. minister i njegovi uradi ne poznajo pogodb na veleposestvi grofice | Zichy. Prosim Vas\zato, zahtevam zato v j imeni pravičnosti, od Vas, da pri reviziji to povete vu vsakoj občini. Povejte pa tüdi v vsakoj občini, da po reviziji tüdi nišče ne dužen küpiti zemlje i je ne zgübi, če je ne küpi, pa potolažite tiste sirote, štere so preslepili agentje pa so že nekaj plačale, potolažite je s tem, da jim obečate ka veleposestvo uradno pozovete, naj sirotam plača peneze nazaj, štere je pri zatajneom pogajanj ali po njem sprejelo. Te penez neide veleposestvi, ar je to samo dalo izjavo, ka pogodbe ne sklepale, Če pa ne skapalo, penez ne sme vzeti. To zakon pravi. Nadale mi je čast Vam pokazati ešče edno rano pri delimbi i odaji zemlje. So interesenti, ki so po krivici dobili več zemlje, kak njim ide, so celo neinteresenti, ki so dozdáj meli zemljo. Energično popravte to krivico, je ta odkrita ali skrita. Včasi je skrita. Dajte se informirat od vse strani, da se krivica odkrije i popravi. Nešterni krivec je zemljo küpo misleč, ka s tem njegovo postane tisto, ka njemi zakon ne dovoli. Z močnov rokov Vzdignite tű pero, štero bo kaštigale krivico. Gospod delegat! Z odkritim srcom sem naslovo na Vas te vrstice iz same ljübezni do našega sirmaškoga naroda. Vüpam se, da spadnejo v odkrito i ljübavi puno srce pa obrodi sad pravice v Vaše i moje veselje predvsem pa vu radost sirot. Pa še količkaj pošteni krivci se bodo veselili, da se je odvalala teška odgovornost za včinjene krivice iz njihove düše. Za vse Vaše trüdapuno prizadevanje, g. delegat, se Vam že naprej globoko zahvalim z velepoštüvanjom vdani KLEKL JOŽEF narodni poslanec. Vi za Martinišče ono za vas. Lani v jesen smo pisali v Novinah, ka se to sprotoletje začne zidati »Martinišče« i ka do se v te namen pobirali po celom kraji prostovolno ne navrženi, dari, či mogoče tak, ka bi vsaki dao 10 dinarčkov. Takše nabiranje se je tüdi začnolo po črensovskoj fari. Nastop močne zime nas je pa pri tom zadržao, ka smo ne šli naprej. Najbole pa zato ne, ka je lüstvo ne melo penez. Vnogi so pravili, ka je bole počakati do žetve, gda je- že kaj več penez. V tom časi so nam pa Vnogi domo prinesli svoje, to se pravi, telkokrat po 10 Dinarov, kelko majo düš pri hiži. Vnogi nas spitavlejo, gda pridemo pobirat, ka majo vse pripravleno. Prišlo pa je sprotoletje i mi smo ne mogli nikaj začnoti z zidanjom. Za letos je prekesno. Ka pa drügo leto ? Ali naj ešče Čakamo ? Ali nas naj ešče drügo sprotoletje najde nepriprav. lene ? Ne, duže se nemre pa nesmi odlašati ! Vsaki pa dobro zna, ka se takše velko delo nemre začnoti brezi penez. To, jedino to nam fali. Bi znabiti što mislo, ka mamo že Bog zna kakše velke šume penez. Pa nega. Ka se je v teh letaj nabralo, je šlo vse za grünt pa hižico, štero smo küpili od Novaka. Koštalo je 175 jezero dinarov ! Tak ka s procenti drügimi stroški pride skoro do 200 jezero dinarov. Za pripravlanje v farnoj šoli smo vödali do 15 jezere dinarov, ar brezi toga pripravlanja nebi mogli meti več kak 20 dijakov zdaj jih pa mamo 50. Lani smo si postavili začasno kapelico, štera je koštala više 10 jezero dinarov. Gde pa je Pohištvo i vnogo drügoga popravlanja ? Istina, ka se vse to Pohištvo Prenese potem v novi zavod nego toga trbe meti. Što samo v Novinah gleda kak so objavleni dari, si znabiti misli, ka že mamo milijone. Pa ka so tisti mali dari po 1, 3, 5, 10, 20 ali tüdi 50 pa 100 dinarov ! Prle kak se nabere jezero, trbe dugo čteti. To je odgovor tistim, ki so že kaj dali, naj znajo, na koj so se njüvi dari obrnoli. Tiste pa, ki nas čakajo, či pridemo pobirat, prosimo, da nam svoje pošlejo ali prinesejo. Tak se prle rešijo. Či, gda i kak de se pobiralo, to že naznanimo. Zdaj se gvišno ne bo. Edno drügo pot za pomoč Martinišči smo najšli z loterijov. To telko pomeni, ka bomo sami napravili velko loterijo, da tak ž njenov pomočjov pridemo do penez i drügim, damo priliko, ka kaj zadenejo. V te namen smo dali napraviti 50 jezero tak zvanih ,,srečk" (sčečka). To je falaček papira z dvema kepoma i z drügimi napisi. Vsakša Srečka ma svojo številko (numero).- Te srečko se tržijo po 5 dinarov. Vsakši, ki küpi to srečko, zna kaj zadeti. Ka se pa lejko zadene? Vsefele lepe reči, štere se zovejo »dobitke« Teh dobilkov je na stotine. Glavni so: 1 automobil (vreden 40.000 din.), 1 nova kola, 1 biciklin, 1 šivalni mašin, 1 slamoreznics, 1 plüg, 1 brana, več vreč bele mele, več kišt žájfe, ženske i moške obleke, Pohištvo, posoda itd. itd. Srečko se lejko küpijo že zdaj v Martinišči pa v pisarni Kmečke zveze v Soboti. Naskori pa razpošlemo na -vse kraje, v vsakšo občino i tam si lejko küpite. Ar pa vsakša Srečka i vsakši dobite!« ma svojo številko (numere), se razmi, ka kelko več . srečk si što küpi, telko več zna zadeti. Mi dobitke moremo küpiti i to de nas grozno dosta koštalo. Hasek bomo meli samo tak či vse »rečke odamo. To pa ne prinese samo nam hasek nego tüdi vsem, ki srečke küpijo, ar či so vse srečke odane je bole gvišno kaj zadeti. Zato pa se naj vsakši popašči, ka si bar edno küpi. Čas je kratek. NEDELA. po vüzmi tretja. Evangelij sv. Janoša v 16. poglávji, od 16. do 22. vrste. » . .. tüdi -ví ste zdaj toti žalostni ; pa pali bom vas vido i veselilo se bo vaše srca, i vašega veselja vam nihče po vzeme.« Žalost, štero v denešnjem evangeliji Kristus napovedavle apostolom i po njih vsem ljüdem, izvira pred vsem iz trplenja. Poleg vnogovrstnoga trplenja ma Gospod v misli trplenje. Štero je t,-driiženo s krščanskim živlenjom. Krsčánsko živlenje, živlenje po vesti, po božih i cerkvenih zapovedaj je bojijvanje za dobro. To bojüvale je napelati proti trem sovražnikom našega zveličanja. Pred vsem se moramo bojüvati proti nerednim lagojijam j po poprijetom grehi pokvarjenim nagitenjom. Ta nagnenja sama na sebi neso greh. Ešče več, lehko nam slűžijo za zveličanje, či jo mamo pod oblastjov vole, štero, pa naj vodi düšna vest. Ogen nam lehko dosta kvara napravi vendar pa nam tüdi lehko hasni, či ga držimo v pravoj meji i rabimo po pameti. Iz živlenja svetnikov je znano, da so ravno tisti dosegnoli najvekšo svetost, šteri so najvekše boje meli s svojimi lagojine nagnenja Kem močnejši i trdi je boj tem lepša je zmaga, tem vekše plačilo za njo. Drügi sovražnik krščanskoga živlenja je svet, lagoji lüdje. Tej si na vnogo načinov prizadevlejo na sod vrnoti od spunjavanje božih i cerkvenih zapovedi. Že samo slab zgled, lagoja pelda, dosta težav i bojov lehko napravita človeki, kelko bole pa, kda svet namenoma šče koga dobiti v svoje mreže. I toga je dnesdén zadosta. Vnoge pregreš-ne veselice, plesi, bóžne novine, pohüjšlive knige, vse to slüži tomi, da ljüdem, posebno, pa mladini strga vero iz srca i jo pokvari, Vojskovodja i sovražnik vsej sovražnikov našega zveličanja pa je büdi düh. Za vsemi drü-r gimi sküšavanji, za božnimi ljüdmi, za grešnim! veselicami, za protiverskimi novinami i pohüšlivi-mi knjigami pa stoji hüdi düh, ki vso to bojno vodi. Pa tüdi posebi nas skušavle. »Bojüvanje je človekovo živlenje na zemli«, pravi pravičen Job (7, 1.) Bojüvanje pa vnogoga žalosti, ga včasi napuni z malodüšnostjov. Tem 25. aprila 1926. NOVINE 3 valajo Kristusove reči v denešnjem evangeliji. Žalost se spremeni v veselje, kda nas bo Jezus vido, to se pravi, kda bomo mi njega od lica do lica gledali i tistoga veselja nam nede mogeo nihče vzeti. Par reči od revizije i od odaje pesnikov, šum pa ne-rodovitnih zemljišč. I. Odredba št. 21,725 od 30. maja 1. 1925. guči od revizije. Člen 2 da oblast interesentom, da smejo zahtevati razdelitev hüpermamksimuma. Te hü-permaksimum pa še sama revizija mora vzeti, če ne slüži tistomi nameni, kak je dani. Vse pritožbe reši minister. Zato če štere občine Siromaki neso dobili zadosta zemlje, hüpermaksi-mum pa obstoji, naj se pritoži pri komisiji. Če Okrožni agrarna urad odbije zahtevo, naj Pozivajo na ministerstvo v osmih dnevaj. Člen 3. predpiše določitev pod agrar spadajoče zemlje i javne imovine (občinski pašniki itd.) Pritožba je dopüstna kak v členi 2. Člen 4. določi, da se določitev maksimama i hüpermaksimuma mora v občini trikrat v ednom tjedni razglašati. Če ne pritožbe proti, se ne smeta brez ministrovoga dovolenja spremeniti. Člen 7. določi agrarne interesente. Ti so: L a) ki nemajo svoje zemlje pa delajo, kak Poljski delavci na tüjem imanji; b) ki majo od osem' plügov (katastralnih) menje zemlje, če familija ma pet kotrig; c) ki majo menje zemlje kak deset kat. plügov, a familija šte od šest do deset kotrig; d) familija, štera ma več kotrig kak deset, na štere ne pride ha vsakoga eden plüg zemlje. U. e) Veški obrtniki potom, gda so že dobili poljedelci; III. f) dobrovoljci, IV. g) čestniki, V. h) Kolonisti, VI. i) siromašni optanti i begunci (priseljenci v našo državo). Člen 9. določi, da se zemlja najprle mora deliti domačim interesentom v občinah okoli Veleposestva i to kak smo više napisali onim, ki spadajo v členi 7, pod točke I. II. i III. Za domače interesente se smatrajo tüdi invalidi, dovice i sirote vojnikov, dobrovoljci pa vsi Siromaški poljedelci, ki nemajo zemlje ali nemajo zadosta svoje .zemlje,, če je njihovo glavno pozvanje poljedelstvo. Ka zemlje je više, se dodeli kolonistom (naseljevalcom). . (Dale pride.) Slovo od delavnoga gospoda. So med nami dogodka ki so pomenlivi ne samo za posamične ljüdi i drüžine, nego za Cele kraje. Takši pomenlivi den je mela tüdi 18. t. m. dokležovska občina. Od nas so slovo vzeli gospod šolski upraviteo Ivan Benkovič i šliv svoj dobro zaslüženi pokoj. 48 leta so Opravlali trüda puno vučitelsko slűžbo. Med temi Slüžbenom letama so včili 85 let v Dekle-žovji. Veliko delo so zvršili med nami. Vzgojili bi so popunoma svoje pokolenje, štero nosi v svojoj izobrazbi pečat Benkovičovih trüdov. Kda so prišli k nam, je bila šola v stárom, tesnom hrami. Po njihovom, prizadevanji je občina dala zozidati lepo novo šolo. Ta šola je bilo pole za mladoga navdüšenoga vučitela. Duga leta so sami včili, čiravno je dece več kak sto bilo v šoli. Ljubezen do mladine se je ne zadovojila samo z predpisanim časom za včenje, nego so se trüdili z decov včasi do večera. Posebno veselje so meli s krščanskim navukom, šteroga so včili ves čas svoje slüžbe med nami. .Majo že dühovnike i dosta dijakov med svojimi vučenci i dosta redovnic, šteri se v molitvaj spominajo svojega dobrotnika. Pa tüdi zvüna šole je bilo njihovo delo plodovito, posebno na gospodarskom poli. Bili so vzgleden živinorejec i dali so svoje pole obdelavati tak, da so se drügi lehko dosta od nji včili. Najvekše veselje pa so meli z rojami. Bili so v celoj Slov. Krajini najvekši rojar. Dosta bi ešče lehko pisali od njihovoga hasnovitoga dela med nami, pa prostor nam ne dopüsti. Lepše pa je zapisano njihovo delo za narod pri Bogi i v srcaj ljüdstva, štero so vzgajali. Zato njim je po prizadevanji novoga g. upravitela narod pokazao velko spoštüvanje za slovo. Ob deseti predpodne je bila v domačoj kapeli boža slüžba, štero so odpravili domačin, vučenec vpokojenoga g. Benkoviča, Ivan Jerič. Pri božoj slüžbi so bili šolari vküpno i tüdi gasilsko drüštvo v paradi. Po božoj slüžbi je bila Poslovitev na šolskom dvorišči. Od gospoda so se poslovili sledeči: g. Zdajšnji upraviteo v imeni šolske mladine, Gregor Matjaš v imeni starejših, občinski župan v imeni občine, g. vučiteo Deškovič v imeni tovarišov i domači velč. g. plevanoš pa so se njim zahvalili za trüde pri včenjej kršč. navuka. Šolarice so mele deklamacijo i so njim zročile lepi šopek rož. Med govori je spevao moški četverospevni zbor, nato pa so domače mladenke spevale pomenijo pesem »Oj hišica priljübljena«. Na konci so se g. Benkovič od nas poslovili. Genlive so bile njihove reči. Povedali so, da so vsikdar zidali svoje delo na verski fundament i prosili, naj ljüdstvo obarje sad njihovoga dela, to njim bo najlepši najem za trüde. Pri njihovi rečaj je ne ostalo niedno oko süho. — Blagi gospod, .te rosne oči so svedočile, kak iskreno Vas ljübimo ! Ostanite ešče dugo let srečni i zdravi i obdržite nas, Vaše vučenec i vse, za štere ste delali v blagom spomini ! GLASI. Murska Sobota. Odišli so. Naša zelena Sobota je te dni videla na stotine svojih sinov pa hčeri, ki so Šli v tábor. Žalostno je to, ka more telko naših mladih lüdi „s trebuhom za kruhom" ešče bole žalostno pa je to, ka so več mesecov v takšem kraji, gde nega cerkvi, ne duhovnika ne nikaj takšega, ka bi lüdi v düševnom malo gordržalo. Palerje bi se mogli za to tüdi brigati. Naj bi zahtevali od gospodov posestva kakši prostor za slüžbo božo ob nedelaj. Duhovnik bi te že prišeo. Vsaki si lejko misli, kelko nevarnošče je v tabori za düše. Vnogi starišje za bogástvo toga sveta nebi püstili svoje dece doli, či bi pomisliti na koj pridejo. Edno pa je hvále vredno bilo letos, ka so najmre resarje ne tak lumpali v Soboti kak lani. Bilo je vse veselo nego trezno pa dostno. Slovenska Krajina. Nagla smrt. Dnes tjeden je bio na shodi v Bogojini Rituper Ivan iz Vučegomile. Po shodi se je ešče razgovarjao z národnim poslancom Kleklnom i zatém šo veselo proti domi. A gda je Šo v breg gor, med bogojanskimi goricami, ga je kap zadela (boži žlak ga je vdaro). — Že prle je meo srčno bolezen proti šteroj je iskao pred kratkim zdravniško pomoč, a fa neje mogla betega Odpraviti. — Naj počiva v miri, molimo za njegovo düšo. Shodi naše stranke. Dva sta bila dnes tjeden, eden lepši od drügoga. Predpoldnom je bio v Bogojini, popoldnevi pa v Türnišči. Na obojem so govorili narodni poslanec gosp. Klekl Jožef. Razložili so politični položaj, agrar, proračun i razna domáča pitanja, kak vodno Zadrugo, občinske volitve, nameravani novi občinski zakon itd. Obširnej Popišemo shoda v ednoj prihodnjih številk. Vmrla je v Ižakovcih 13. t. m. Kühar rojena Prelec Ana v 74 leti svoje starosti. Z pokojno sta zgübila vlč. g. Kühar Alojz pleb. pri Nedeli i g. Kühar Anton gostilničar v Ižekovcih svojo mater. Obema gospodoma izrazimo naše globoko sožalje, pokojne düšo pa zročimo v pobožno molitev naših naročnikov i drügih dobrih düš. Naj počiva vu miri. Brezverski list ,,Domovina" širijo, kak javlja list »Slovenec" najbolje liberalni vučitelje, Sokoli, Orjunci. Pošljite nazaj, ki to vnüčo v roke dobite. Priloga mesečna, štero dobijo naročniki Novin, nas košta mesečno jezero dinarov. Nesmo mogoči te priloge pošiljati onomi, ki Novin ne plača. To vsaki more zarazmeti. Zato pošljite naročnino, ki ste jo neše poslali — Priloga se štampa v Ljubljani i je ona ista, kak jo mata ,,Domoljub“ i »Slovenski Gospodar". Če bi v našem jeziki želeli naročniki prilogo, nam morejo to iz vsake fare naznaniti. Gda zvemo za Vašo žeIo, Povemo kak i gda de to mogoče. Navuk za tretji red je dnes 25. aprila v Črensovcih predpoldnom ob 10. Slovesna predga i navuk bodeta zdrüžena. — Navuk nede, kak je prvotno bilo naznanjeno 2. maja. Dnes, 25. aprila je navuk ob 10. Slepi siromak. Vogrinec Janoš, Lemerje hš. 53. prosi svoj rod i poznance v Ameriki, naj ga podpirajo z milodari, ka bi si rad edno kučo gorpostavo. Njegove prošnje istinitost potrdi v imeni občine Lemerje, župan občine. — Vogrinčič je rodom iz Kupšinec, med bojom je bio vojni delavec, slüžo v Kárpatah, tű si oči pokvaro i zdaj oslepno. Podružnica voj. inv. sirot in dovic v M. Soboti poziva svoje člane, ki ščejo meti trafiko naj se oglasijo pri podružnici. — Poziva svoje člane, ki neso plačali članarine naj to plačajo. Oni, ki ne plačajo članarine žé 6 mesecov so po čl. 8 pravil, ne člani in je podružnica ne more zasfopafi. — Opominajo se člani, ki imajo svoje članske knjižice pri podrüžnici naj je od-vzemejo. — Uradne vöre so. v nedelo, v svetek in senja od 9 do 13. Svetovna politika. Grško. Nedavno so tam bile volitve predsednika republike. Proti njemi so napravili v Soluni revolucijo. Vladi se je posrečilo te nemire zadüšili. Proste vojake so dali nazaj v slüžbo, voditele pa obsodili. Dva sta dobila smrtno kaštigo, več pa med njimi bo nekaj let v vozi. Čehoslovaška. Tam so Socialni demokratje s svojimi cerkvi nasprotnim zakoni dosegnoli to, da njim je ljüdstvo pri zadnji volitvaj hrbet obrnolo. Začeli so politiko noža, šteri na dva kraja reže. V vladi so šteli meti oblast, pred ljüdstvom pa so se delali nasprotne vladi. Hasek je bio fo, da je zdaj vláda, štera je ne prišla iz zbornice, nego je postavlena iz sami uradnikov. Najbole kaže politiko Socialni demokratov to, da so lani sklenoli zakon, šteri prepovedavle nešterne katol. svetke. Zakon pa je níšče ne šteo držati. Zato so letos tej protiverci že za to, da naj se tej svetki znova dovolijo. Francozko. Že duže časa majo Francozje i Španci boj z narodi v severnoj Afriki. Tej narodje Ščejo neodvisnosti i samostojnost, štere njim Francozje i Španci neščejo dati. Zdaj pa so se navolili krv prelevati, poleg pa majo Francozje nevoló tüdi doma s- svojimi državnimi potroši, zato se pripravlajo, da sklenejo mir z Abd el Krimom voditelom afrikanskih narodov. Poslavljam se od vseh onih svojih prijateljev in znancev kakor tudi od vseh klijentov »Prekmurske banke d.d. v Murski Soboti", od katerih se nisem utegnil osebno posloviti. M. Sobota, dne 18. aprila 1926. FRANC HIRSCHL bivši ravnatelj „Prekmurske banke d. d. v M. Soboti." Pri Cigan Jožefi v Črensovci je k odaji eden novi malo nücani Bicikl. Dobi se po niskoj ceni. SENO, Superfósfát, Portland-Cement, Papir za zid, Papir za pokriv, Karbolineum, Ter, Kovačko vogelje, Steinkol, Drva, Les — se dobi pri VIKTOR CZIPOT trgovci v MURSKI SOBOTI. IMANJE K ODAJI 30 plügov, njive, travniki, gorice i šume je k odaji v St. Ilji poleg glavne ceste Z imanjom se oda ves inventar i vsa živina. Staroga pridelka ešče je za edno Ieto, krme pa za 20 glav živine. Cena 400.000 Din. — Oglasiti se je pri KAROLI PRINČIČ pošta Št. Ilj v Slov. Goricah. Oda se imanje zavolo preselitvi. OBČINSKA HRANILNICA V LJUTOMERU je pričela s 1, aprilom 1926 poslovanje v tekočem računu ter daje posojila in sprejema vloge v tekočem računu kar najugodneje. Poleg tega sprejema vloge na vložne knjižice in daje hipotekarna in menična posojila kakor dosedaj. Občinska hranilnica v Ljutomeru posluje od 1. aprila 1926 naprej za stranke vsak .dan razun ob nedeljah in praznikih., 4 NOVINE 25. aprila 1926. Pošta upravništva. K. M. Sobota. Zavolo nepoznanja razmer nesmo mogoči na vaša pitanja dati odgovor. Helena Gomboc, Gerlinci. Mi smo sprejeli vaše pismo, v šterom naročate Novine. Vašo prošnjo smo poslühnoli i Vam Novine tak! odposlali. A za par dni pa dobimo Novine nazaj z pripombov ka „Novin“ ne sprejmete. Ste Vi to napisali ali kakši demokrat iz sovražtva do krščanskih listov? Dajte nam taki glas! GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 295 Din., ,, ,, žita 200 „ „ „ ovsa 185 „ ,, „ kukorice 155 ,, „ ,, ječmena 185 ,, ,, „ hajdine 270 ,, ,, „ prosa 225 ,, „ „ pš. Otrobi 120 ,, 2. Živina. govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 8-8 50 D. 8-10 D. 14—16 Din v Ljubljani „ 8—8-50 D. 8 —10 D. 14—16 Din. 3. Krma Sena m. 100—125 D., slame m. 50—100 D. Zagrebečka borza, dne 21. aprila 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56˙85 Schiling D 798 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1˙69 Nemška zlata marka D 13˙80 Francoski frank, 1 frank D 2˙07 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0˙079 Švic. fran., fr. D 1096 Talijanske lire, 1 lira D 2˙23 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 9˙165. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št 13. spadajoče pod drüžbo sv Drüžine. Drüštvo je ustanovleno 15. septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Moški in ženske od Í6 pa do 55 leta. Deca od 1 leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Števana, Lincoln Št. po 22 Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali nogi 50 doli. Odborniki so: predsednik Andre Glavač, 1844. 22. nd Pl. pod-predseenik Martin Gabor, tajnik Štefan Lujz 1929 22 nd. Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: John Horvat, Mihal Haclin, Frank Gjörkiš, vratar Štefan Majcen, voditeo Janoš Hren. Mali oglasi. Oda se, velka hiža (vila v dobrom stani 4 plüge zemlje, velki ograd okoli zagrajen. Dva fundoša, pristrano dvorišče i stransko poslopje. Več se Zvedi pri MIKLOŠ RAJBAR, Nemčavci (Prekmurje). Razglas. Naznanja se vsem Poštovanim trgovcom in odavcom, da se na letne dneve: 6. maja, 6. augusta in 11. novembra veliko kramarsko in Živinsko senje zopet obdrži v občini MARTJANCIH. Pristojbina za živino in kramarsko mesto se nebode pobirala. Za veliko udeležbo vsi cenjeni trgovci i kramarji se Povabijo. . NAZNANJAM vsem interesentom, da sem odpro puškarsko in mehanično-delavnico v MURSKI SOBOTI glavni trg na dvorišču (g. Cipota trgovina z manufakturov) prevzamem v popravila vseh vrst pušk, re-volverov, biciklinov, šivalnih mašinov. Novost! Emaliranje in Ponižanje biciklinov po fabričkom sistemi. Garantiram za vsako vrstne delo. Se Priporočam za obilen obisk s spoštovanjem E. ČERVEK NIZKE CENE! DOBRO DELO! SPRIME se pošteni in vrli Učenec za trg. z mešanim blagom pri gosp. I. LÖSCHNIGG Šmarje pri Jelšah. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za,,Novine** pri 1. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino p o Š te. Proda se včasi lepi mali ograd z vodnjakom (stüdenec) jako lepi prostor za Zidanje hiše. Zvedi se pri MARTINI GOLOB sodar (pintar) v Ljutomeri. K odaji je Umetni mlin. Zmele 1500 kg. dnevno. Deloma na paro, deloma vodo i je mogoče tüdi napelati elektriko. Poleg je nekelko zemle, od kolodvora je daleč 1 km. Cena 400.000 Din. Ponüdbe naj se pošlejo na upravo lista pod šifro 400. Iz konkurenčnoga imanja MARIJE ŠTERMANN v Ljutomeru se oda HOTEL z gostilnov, kavarnov, mesarijov i modernov hladilnicov na električni pogon. Hotel je ednonadstropna hiša z 9 sobami za tühince, 2 gostil-niškima sobama i velkov KAVARNOV, vse na novo slikano i z električnov razsvetlavov. Celo podjetje se oda z opremov ali brez nje. Vabim interesente na ogled i ponüdbe! Upraviteo konkurenčnoga imanja : Dr. GROSSMANN Ljutomer. Za volo zidanja. V Skladišči imajoča modna in tekstilna roba Se od 12 aprila po znižanoj ceni odavle BENÖ WORTMAN modna in tekstilna trgovina DOLNJA LENDAVA. Priporoča bogato zbirko podob, polski kri žov i prevzeme cerkvena dela, oltare itd. FRANC NEMEC kipar i pozlatar, Sv. Duh, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici. Jožef Čerpnjak mizarski mojster se nahaja Odzdaj naprej v NERADNOVCI št. 3. Izdelüje in prevzeme vsako vrsto mizarsko delo od prostega do najmoder-nejše izdelave, kakor stavbeno in pö-hištveno delo. Izdelüje ovijalnike (Bint za čiščenje silja) najboljše kon-štrukcije. Sprejmata se dva močniva Vajenca iz dobre drüžine. S spoštovanjem: Jožef Čerpnjak NERADNOVCI št. 3. Pošta G. PETROVCI. Podpirajte »NOVINE"! Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.