Štev. 1015.	1935.
IV.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 36. Sacra Congregatio Rituum: variationes faciendae in rubricis Breviarii ac Missalis Romani. — 37. Sacra Paenitentiaria Apostolica: decretum. Adsistentia Officiis, quae vocant, Tenebrarum in hebdomada Maiore peculiaribus augetur indulgentiis. — 38. Dan sprave in zadoščenja za bogokletja in sramotenja Matere Božje ter za nesramno govorjenje. —- 39. Zvanje veroučiteljev v osnovnih šolah. — 40. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za stalnega veroučitelja narodne šole. — 41. Odločba o pouku veronauka v -strokovnih nadaljevalnih šolah. — 42. Sv. obhajilo za otroke v Rusiji, — 43. Popravek k Rimskemu obredniku in Zbirki svetih obredov. — 44. Naznanilo o sprejemu v kn. š-k, dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1935/36. — 45. Pozor pred agenti in prekupčevalci cerkvenih in umetniških starin. — 46. Ukinitev poročil o pobranih taksah. — 47. Objave. — 48. Slovstvo. —- 49. Osebna naznanila.
36.
Sacra Congregatio Rituum
Variationes faciendae in rubricis Breviarii ac Missalis Romani.1
I. — In Breviario Romano.
1. Post Duplicia I classis primaria ponatur:
»Duplex I classis secundarium.
Festum Pretiosissimi Sanguinis D. N. I. C.«
2. Inter Duplicia II classis secundaria expungatur idem Festum Pretiosissimi Sanguinis D. N. I. C., et in fine addatur »Festum Maternitatis B. Mariae Virg.«.
3. Die 30 Iunii, post Nonam Commemorationis S. Pauli Ap., ponatur: »Vesperae de sequenti, sine ulla Commemoratione«.
4. Die 1 Iulii, post Orationem de I Vesperis Pretiosissimi Sanguinis D. N.
I.	C., expungantur omnes Commemorationes.
Eadem die, post Orationem de Laudibus, dicatur: »Ad Laudes tantum fit Commemoratio diei Octavae S. Ioannis . . .«.
Eadem die, post Nonam, ponatur:
»In II Vesperis.
Omnia ut in I Vesperis, sed loco ultimi Psalmi, dicitur Psalmus 147 Lauda, Ierusalem, Dominum.
V, Te ergo quaesumus, tuis famulis subveni.
R. Quos pretioso Sanguine redemisti.
Ad Magnif. Ant. Habebitis autem... sempiterno.
Et fit Commemoratio tantum sequentis, ut infra.
Completorium de Dominica, et conclusio Hymni ut in Communi Festorum
B.	Mariae Virg.«.
5. Die 2 Iulii, in festo Visitationis B. Mariae Virg., post verba: »In I Vesperis« ponatur:	‘w**
»Quando dicendae sint integrae, Antiphonae de Laudibus, Versus et reliqua ut infra.
Ant. Beata es... alleluia.
V. Benedicta tu in mulieribus.
1 AAS, vol. XXVII, pag. 81.
R. Et benedictus fructus ventris tui.
Oratio Famulis tuis... Per Dominu m«.
Et post hanc Orationem expungantur omnes Commemorationes.
II.	— In Missali Romano.
Die 1 Iulii, in Oratione pretiosissimi Sanguinis D. N. I. C. expungantur signa parenthesis quoad verba »solemni cultu«. Post rubricam »In Missis votivis . . .« ponatur: »Et in Missis privatis tantum, fit Commemoratio diei Octavae
S.	Ioannis«.
Urbis et Orbis.
Aucto ritu festi Pretiosissimi Sanguinis D. N. Iesu Christi, Sacra Rituum Congregatio, vigore facultatum sibi specialiter a Sanctissimo Domino Nostro Pio Papa XI tributarum, suprascriptas variationes approbavit, illasque in futuris editionibus Breviarii et Missalis Romani inserendas mandavit. Contrariis non obstantibus quibuscumque. Die 19 Ianuarii 1935.
C.	Card. Laurenti, Praefectus.
L. * S.	A.	Carinci, Secretarius.
37.
Sacra Paenitentiaria Apostolica
(Officium de Indulgentiis.)
Decretum. Adsistentia Officiis, quae vocant, Tenebrarum in Hebdomada Maiore peculiaribus augetur indulgentiis.'
Ad excitandos in corde fidelium debitos grati animi sensus erga salutiferam passionem D. N. I. C., pretium redemptionis nostrae, quo praesertim tempore eiusdem memoria specialius in Ecclesia recolitur, Ssmus D. N. Pius div. Prov. Pp. XI, instante infrascripto Cardinali Paenitentiario Maiore, in audientia die 9 currentis mensis eidem impertita, benigne largiri dignatus est ut quicumque Officiis, quae vocant, Tenebrarum feriis IV, V et VI Maioris Hebdomadae intersint psalmorumque ac lectionum cantum aut devota lectione, aut piis super dominica passione meditationibus vel orationibus, pro suo quisque captu, sequantur, indulgentiam partialem decem annorum unoquoque ex dictis diebus, plenariam vero, si cunctis tribus, ut supra, adstiterint et oraverint, suetis conditionibus, lucrari valeant.
Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Apostolicarum Litterarum in forma brevi expeditione et contrariis quibuslibet non obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus S. Paenitentiariae Ap., die 16 Martii 1935.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. 4« S.	I.	Teodori, Secretarius.
38.
Dan sprave in zadoščenja za bogokletja in sramotenja Matere Božje ter za nesramno govorjenje«
Apostol gibanja zoper bogokletje in nesramno govorjenje, dr. Alojzij Piccióni iz beneške patriarhije v Zg. Italiji, se je obrnil v pismu z dne 11. februarja 1935 s prošnjo na lavantinskega Nadpastirja, da bi se v letošnjem Marijinem mesecu maju uvedel tudi v župnijah lavantinske škofije in apostolske administracije dan sprave in zadoščenja za bogokletje in sram o-
1 AAS, vol. XXVII, pag. 114.
t e n j e Matere Božje ter za nesramno govorjenje, kakor je to že v navadi v škofijah italijanskega polotoka.
Gibanje zoper naraščajoče bogokletje, sramotenje Matere Božje in nesramno govorjenje se je začelo leta 1932 v benečanski patriarhiji ter se tekom dveh let razširilo po vseh italijanskih škofijah. Uspehi tega gibanja se posebno vidno kažejo v župnijah, kjer je organizirano društvo za pobijanje sirovega preklinjevanja in nesramnega govorjenja, tako da je sv. Oče Pij XI. to akcijo po svojem državnem tajniku kardinalu Evg. Pacelliju pohvalil in priporočil ter vse njene sotrudnike blagoslovil (30. januarja 1934).
Zato rad priporočam župnijskim uradom in cerkvenim predstojništvom sodelovanje pri akciji za pobijanje bogokletja ter sramotenja preblažene Device Marije in nesramnega govorjenja, obenem pa sporočam gg. dušnim pastirjem tudi svojo nadpastirsko zahvalo za njihovo pomoč pri izvršitvi mesečnega načrta lavantinske Katoliške akcije v februarju t. L, ki je veljala prav tako boju zoper kletev in kvanto.
Ni še povsem premagano med katoliškimi Slovenci od drugod vnešeno preklinjevanje Boga in Matere Božje, ki kvari sloves dobrega slovenskega ljudstva, zato odrejam, da se začenši z letošnjim mesecem majem in v bodoče vrši na tretjo nedeljo v maju — letos 19. maja — po vseh župnijskih cerkvah, samostanskih svetiščih in oratorijih ter drugih kapelah, kjer se obhaja majniška pobožnost, dan sprave in zadoščenja za bogokletja, sramotenja Matere Božje in nesramno govorjenje s sledečim sporedom, ki velja zlasti za župnijske cerkve:
1. Nedeljo poprej se oznani dan zadoščenja s prižnice in se povabijo župijani k sodelovanju v boju zoper kletev in kvanto in se jim priporoča za dan zadoščenja spravno sv. obhajilo. Povabi in pripravi naj se za ta dan tudi šolska mladina.
2. Na dan sprave naj bo pridiga o drugi božji zapovedi s posebnim ozirom na krajevne razmere. Po pridigi ali pred spravnim sv, obhajilom, ki se bo delilo med sv. mašo, naj se moli — kjer je mogoče zborno — molitev »V spravo za bogokletje« (Cerkveni molitvenik, stran 270).
3. Popoldanska majniška pobožnost, ki se opravi pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom, se daruje v spravo in zadoščenje preblaženi Devici Mariji za bogokletje in nesramno govorjenje. Skrbno sestavljen nagovor, ki upošteva krajevne razmere, bo spravno pobožnost povzdignil. Pobožnost naj se zaključi z molitvijo »V spravo za bogokletje«.
4. Kjer se pa v oratorijih in kapelah vrši le popoldanska majniška pobožnost, naj se ta daruje v spravo za bogokletje na zgoraj označeni dan.
Hvaljen Jezus in Marija!
Maribor, dne 30. aprila 1935.	f	Ivan	Jožef,
škof in apostolski administrator.
39.
Z vanj e veroučiteljev v osnovnih šolah.
Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, letnik VI., 20. kos, z dne 9. marca 1935 objavlja sledečo odločbo:
Minister za prosveto je na osnovi odločbe ministrskega sveta M. s. br. 75/35 v smislu § 347. zakona o uradnikih odločil, da se razporede zvanja veroučiteljev v osnovnih šolah s šolsko kvalifikacijo iz odst. 2. in 3. § 45. zakona o uradnikih po skupinah, kakor zvanja učiteljev osnovnih šol, t. j. od IX. do V. položajne skupine. (Iz pisarne ministrstva za prosveto, oddelka za osnovni pouk, dne 7. februarja 1935; S. n. br. 8445/35.)
40.
Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za stalnega veroučitelja narodne šole.
Gospodje kateheti, ki želijo delati državni strokovni izpit za stalnega veroučitelja narodne šole, se opozarjajo na tozadevna pravila, predpisana od ministra za prosveto v Beogradu dne 11. januarja 1935, O. n. br. 6621, objavljena v Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani 1935, 16. kos, št. 119, str. 122 do 125.
41.
Odločba o pouku veronauka v strokovnih nadaljevalnih šolah.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je 14. novembra 1934 I. br. 39.880 N (Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani 1935, 17. kos, št. 127, str. 129—136} izdalo uredbo o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah.
Po odločbi istega ministrstva z dne 18. marca 1935, I. št. 9934/N se nahaja med učnimi predmeti strokovno nadaljevalnih šol tudi verouk. Prvi odstavek člena 26. prvotne uredbe se po tej odločbi (Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani 1935, 33. kos, št. 230, str. 254) glasi takole:
»Pouk veronauka se izvaja za vse veroizpovedi, priznane po državi, kot obvezni predmet po eno uro na teden v vsakem razredu, za vsako vero posebej.
V krajih, kjer je več takih šol in je na vsaki šoli do 10 učencev ene veroizpovedi, se izvaja pouk veronauka takó, da se zberejo učenci iste veroizpovedi enkrat na teden ob določenem času v eni izmed odrejenih šol, da poslušajo predavanja.
V krajih, kjer ni veroučiteljev veroizpovedi, priznane po državi, prihaja veroučitelj od zunaj enkrat na mesec predavat veronauk po sporazumu, ustanovljenem med upravnikom dotične šole in učiteljem veronauka.
Honorar se odreja od opravljene ure učiteljem veronauka po členu 53. uredbe o strokovnih nadaljevalnih šolah.«
Dušnim pastirjem v župnijah, kjer se nahajajo strokovne nadaljevalne šole, se v smislu člena 26. te uredbe naroča, da pravočasno semkaj naznanijo imena dušnih pastirjev, ki bodo poučevali na imenovanih šolah, da se jih naznani kr. banski upravi,
42.
Sv. obhajilo za otroke v Rusiji.
2e nekoliko let se v katoliških deželah širi lepa navada, da katoliški otroci enkrat v mescu maju darujejo sv. obhajilo za nesrečne otroke, ki se v sovjetski Rusiji vzgajajo v mržnji do Boga.
V zvezi s tem se dušni pastirji vabijo, da priredijo, kjerkoli je mogoče, enkrat v mescu maju skupno sv. obhajilo otrok po zgornjem namenu in ob tej priliki skupno z obhajane! prosijo dobrega Boga, naj skrajša dneve boljše-viškega brezboštva in ruskim otrokom zopet nakloni krščansko vzgojo.
43.
Popravek
k Rimskemu obredniku in Zbirki svetih obredov.
Ljubljanski škofijski list, 1935, štev. 2—3, str. 20 objavlja sledeči popravek:
»V Redu pri delitvi sv. obhajila je pri besedilu G 1 e j t e , J a g-n j e božje... izpadla besedica glejte, zato se naj vstavi glejte oziroma glej in sicer v Rimskem obredniku na str. 94 in 101, v Zbirki svetih obredov na str. 41 in 48, v Malem obredniku na str. 11, tako da se bo besedilo pravilno glasilo: Glejte, Jagnje božje, glejte, ki o d j e m 1 j e grehe svet a.«
To se daje častiti duhovščini na znanje in ravnanje.
44.
Naznanilo o sprejemu v kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1935/36.
Glede sprejema v kn. šk. dijaško semenišče za prihodnje šolsko leto 1935/36 se naznanja sledeče:
Pogoje za sprejem je škofijska sinoda 1. 1900 določila takole:
»§ 69. Alumni in seminarium non suscipientur, nisi qui legitimo matrimonio in dioecesi Lavantina oriundi, moribus probi, corpore sani, aetate non insto provectiores et sua indole et voluntate spem attulerint, eos ecclesiae Lavantinae sacro ministerio perpetuo se tradituros esse.« (Actiones et constitutiones Syn. dioeces. anno sacro 1900 institutae et peractae, pag. 456.)
Z ozirom na to sinodalno določbo in na sedanje razmere veljajo sledeči pogoji:
1. Poklic za duhovniški stan.
2. Prošnjiki morajo biti zakonski sinovi dobrih krščanskih staršev ter lepega vedenja.
3. Telesno zdravje.
4. Prošnjiki se morejo le upoštevati, če so vsaj z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo ali kak razred klasične gimnazije.
5. Glede na starost imajo prednost oni prošnjiki, ki po dovršenem osmem gimnazijskem razredu še ne bodo prestopili 21. starostnega leta.
6. Vsak gojenec mora biti preskrbljen s potrebno obleko in perilom. Kaj vse mora imeti, se bo sprejetemu prošnjiku naznanilo obenem z rešitvijo prošnje na priloženem »naročilu«. Stroške za učne knjige, šolske potrebščine, za zdravnika morajo poravnati gojenci sami, oziroma njihovi starši ali njih namestniki.
7. Prošnji za sprejem naj se priložijo: krstni list, zadnji šolski izkaz, ubožni list in zdravniško izpričevalo. Prosilci, katerih prošnje se ugodno rešijo, morajo podati pismeno izjavo ali obveznico, podpisano tudi od njihovih staršev oziroma njih namestnika in sopodpisano od dveh zanesljivih prič, s katero se prosilci sami skupno s svojimi starši, oziroma namestniki obvežejo, da bodo preskrbovalnino letnih 4000 Din povrnili semeniški blagajni v slučaju, da bi gojenec iz lastne krivde ne postal duhovnik lavantinske škofije. V vsoto 4000 Din se v takem slučaju seveda všteje znesek, ki se ga za gojenca morebiti plačuje v semeniško blagajno tekom vsakega šolskega leta. Obrazec za to obveznico se bo priložil rešitvi prošnje.
Prošnje za sprejem v kn. šk. di j. semenišče se morajo vložiti najdalje do 31. julija t. 1. potom pristojnih župnijskih uradov na kn. šk. ordinariat v Maribo-
ru. Župnijski uradi naj vestno poročajo o nravnem obnašanju prošnjikov, njihovi nadarjenosti, njihovih domačih, v kakšnem gmotnem položaju se nahajajo njih starši ali sorodniki prošnjikov in koliko bi mogli za gojenca letno prispevati. Tudi naj župnijski uradi poročajo, če so prošnjiki glede na zdravje in postavo po njihovem mnenju sposobni za vzvišeni duhovski stan. Ravnateljstvu dijaškega semenišča se naroča, da poizve še posebej o vsakem prošnjiku z vprašalno polo, ki se pošlje v izpolnitev prošnjikovemu župniku ali kaki drugi zanesljivi osebi.
Ker kn. šk. dijaško semenišče ne more izhajati s svojimi dohodki, bodo starši tudi letos, kakor doslej, morali plačevati za vsakega gojenca nek letni prispevek, čigar višina se bo določila za vsakega gojenca posebej z ozirom na njegove premoženjske razmere.
Sprejemni izpiti na državni klasični gimnaziji v Mariboru se bodo vršili od 1. do 3. julija. Dan določi gimnazijsko ravnateljstvo in bo razviden iz dnevnega časopisja.
Gospodje dušni pastirji se naprošajo, da že sedaj mislijo na to, kateri dečki bi bili primerni za gimnazijske študije in za dijaško semenišče in se naj o vsem pravočasno s starši dogovorijo. Gledajo naj na to, da vkljub gospodarski krizi in stiski ne bo padel dotok gimnazijcev z dežele.
Vsi dečki, ki pridejo delat sprejemni izpit na mariborsko klasično gimnazijo in mislijo prositi za sprejem v dijaško semenišče, naj se po opravljenem izpitu osebno predstavijo ravnateljstvu semenišča, Koroščeva 12 (nasproti klasični gimnaziji). Vsi ostali prošnjiki pa naj to storijo zadnji teden julija, od 28. do 31.
45.
Pozor pred agenti in prekupčevalci cerkvenih in umetniških starin.
Množijo se slučaji, da razni tu- in inozemski agenti in prekupčevalci skušajo pregovoriti cerkvena predstojništva, naj jim prodajo za malenkostno ceno, ali zamenjajo za nove, stare in nerabne cerkvene predmete, ki so čestokrat zgodovinsko in umetniško dragoceni in donašajo prekupcem izdaten dobiček.
Da se ta nedovoljena kupčija enkrat za vselej prepreči, se naroča vsem cerkvenim predstojništvom, da vsakokrat sproti sporočijo kn. šk. ordinariatu ime in bivališče agenta ali prekupčevalca, ki se zanima za nakup cerkvenih in zgodovinskih predmetov ali za raziskovanje cerkve v kateremkoli oziru.
Kn. šk. ordinariat je pripravljen izdati strokovnjakom, ki se bavijo kot zgodovinarji ali konservatorji s cerkveno preteklostjo in umetnostjo, na njih prošnjo posebna pooblastila za posamezne slučaje, tako da se morejo pri cerkvenih predstojnikih legitimirati. Brez takšne legitimacije naj se vsak, razen znanih pristojnih strokovnjakov (konservator dr. Fran Stelé in prelat dr. Fran Kovačič) zavrne.
Enako potrebno je poučiti tudi župljane o kulturnem pomenu starinskih in zgodovinskih predmetov, ki se nahajajo v njih posesti, ter jih svariti pred prodajo, da ne pridejo zgodovinski oz. umetnostni predmeti v roke dobičkarskih špekulantov. Primerna prilika za tako razjasnilo je praznik farnega patrona. Tedaj naj se opozorijo župljani na zgodovinsko ali umetniško znamenite predmete, kot so relikvij ariji, križi s Križanim, domače svetniške podobe, zlasti slike na steklo, stare knjige itd. Priporoča naj se jim, da take predmete skrbno hranijo; ako pa jih hočejo prodati, naj jih odstopijo proti primerni odškodnini škofijskemu lavantinskemu muzeju v Mariboru. Tako se ohra-
nijo ti predmeti domači škofiji za proučavanje cerkvene in umetnostne zgodovine.
Tudi starih spominskih križev ali znamenj ob cestah in potih naj ne od-stranjajo ali zamenjavajo z novimi brez dovoljenja pristojne cerkvene oblasti.
46.
Ukinitev poročil o pobranih taksah.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani je z dopisom z dne 30. marca 1935, I. No. 3590/1 semkaj sledeče naznanila:
V zvezi s tuk. dopisom z dne 13. oktobra 1932, I. No. 6280/25 v gornji zadevi' čast je kraljevski banski upravi sporočiti naslovu, da je ministrstvo za finance z razpisom z dne 15. t. m. br. 20.593/111 ukinilo pošiljanje mesečnih izkazov o pobranih taksah davčnim upravam.
Z ozirom na to se cit. tuk. razpis z vsemi dodatnimi razveljavlja in odpade od 1. aprila t. 1. dalje vsako zapisovanje pobranih taks.
47.
Objave.
a) Romanje na Trsat priredi »Sveta vojska« v Ljubljani letos 18. in 19. maja. Z ozirom na prepotrebno treznostno gibanje in plemenite cilje »Svete vojske«, ki ima edino od romanja svoje skromne vsakoletne dohodke, se priporoča župnijskim uradom in čč. duhovščini sploh, da oznani to romanje s prižnice, gre vernikom na roko s tem, da sprejema in odpošlje denar in potem razdeli izkaznice in vozovnice priglašenim romarjem. Cena vozovnici in izkaznici je 155 Din. Za slučaj, da vodstvu uspe dobiti še kako znižanje stroškov, se bo razlika vrnila romarjem med vožnjo. Podrobna navodila so objavljena v listu »Po božjem svetu«, ki ga prejmejo vsi gg. duhovniki. Za trud in za stroške si lahko vsak zbiratelj romarjev odtegne 5% od vplačane vsote.
b) Otroški teden Unije za zaščito dece. Jugoslovanska unija za zaščito dece priredi glasom obvestila z dne 27. marca t. 1. št. 297, pod častnim predsedništvom Nj. Vel. kraljice Marije v času od 19.—26. majnika 1935 otroški teden. D e viz a te mladinoljubne proslave je: »Nobeno dete v Jugoslaviji ne sme gladovati!« V ta namen naj se v nedeljo 19. majnika t. 1. v cerkvenih govorih naglaša prepotrebnost duhovne in telesne zaščite otrok. Morebitne denarne zbirke naj se obenem priporočijo in podpirajo.
c) Razvitje in blagoslovitev praporov Pomladkov Jadranske Straže. Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani je semkaj sporočil, da bodo tekom prihodnjih mesecev mnogi Pomladki J. S. širom dravske banovine s primernimi slovesnostmi razvili svoje društvene prapore in se bodo pri teh prilikah obračali do poedinih župnijskih uradov s prošnjo, da bi se povodom razvitja prapori blagoslovili. Gg. dušni pastirji se o tem obveščajo z naročilom, da takim prošnjam Pomladkov J. S. ustrežejo; pri tem naj se upoštevajo navodila v Oglasniku, 1924, VIII., str. 41.
č) Materinski dan Pomladka Rdečega križa. Glavni odbor Društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, sekcija pomladka, sporoča z dopisom od 9. aprila t, 1., P. št. 8751, da se bo v nedeljo 12. majnika 1935 po vsej državi svečano proslavil materinski dan. Priporoča se, naj se v ta namen tudi v cerkvenih govorih ta dan omenja pomen materinstva in materinske ljubezni, pa tudi dolžnost, ki jo nalaga četrta božja zapoved.
1 Oglasnik lav. škofije 1932, str. 81, 1933, str, 8, 1934, str. 23.
48.
Slovstvo.
Dr. Mihael Opeka, Iz mojih rimskih let. Založila Misijonska tiskarna v Grobljah pri Domžalah. Strani 208 in 50 listov slik. Cena: broš. 45 Din, v platno vez. 56 Din. V tej knjigi, ki šteje 22 poglavij, nam podaje dr. Opeka, ki ga poznamo najbolj po njegovih cerkvenih govorih, spomine iz tistih svojih živ-ljenskih let, »ki v njih mladenič dozoreva v moža«. Popisuje nam življenje v Germaniku, znanstveno delo na Gregoriani, in nam razkazuje stari poganski in novi krščanski Rim; vodi nas tudi v okolico Rima. Kdor je že bil v Rimu, si bo s čitanjem te knjige osvežil svoje spomine in poglobil svoje znanje, kdor pa v Rimu še ni bil, se bo ob tej knjigi navdušil za večno mesto in sklenil, vsaj enkrat v življenju poromati v središče krščanstva. Knjiga se sama priporoča, vsak jo bo z veseljem vzel v roke!
49.
Osebna naznanila.
Umeščeni so bili gg.: Andrej Stakne, provizor na Sladki gori, kot župnik istotam (31. imarca 1935); p. Gregorij Cerar O. Teut., prošt in župnik-vikar v Metliki, kot župnik-vikar križniškemu redu mkorporirane župnije Velika Nedelja (10. apr. 1935); Štefan B a k a n , provizor v Dolnji Lendavi, kot župnik istotam, Mihael Carf, župnik pri Sv. Joštu na Kozjaku, kot župnik v Galiciji in Josip Šketa, kaplan pri Vel, Nedelji, kot župnik v Artičah (1. maja 1935),
Postavljeni so bili gg.: Jožef Varga, kaplan pri Sv. Juriju v Prekmurju, za provi-zorja istotam (20. febr. 1935); Alojz P e iti er, kaplan na Muti, za provizorja istotam in za soprovizorja pri Sv. Jerneju nad Muto (27, marca 1935); Ivan Mak, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, za soprovizorja v St. Janžu pri Dravogradu (1. apr. 1935); Franc Glavnik, kaplan v Št. Vidu na Planini, za provizorja istotam (12. apr. 1935) in Franc Urleb, župnik na Dobrni, za soprovizorja pri Sv. Joštu na Kozjaku (1, maja 1935); Franc Glavnik, provizor pri St. Vidu na Planini, za provizorja na Prevorju in Jožef Presnik, resign. župnik na Prevorju, za provizorja pri Št. Vidu na Planini (1. maja 1935).
Nastavljena sta bila gg.: Jurij Guzej, kaplan na dopustu in hišni duhovnik v bolnici v Slovenjgradcu, za kaplana pri Sv. Juriju pod Taborom, in Franc Modrinjak, provizor v Artičah, za kaplana v Pišecah (1. maja 1935).
Prestavljeni so bili gg. kaplani: Adolf Adamič od Sv. Martina v Rožni dolini na Dobrno; Janez Petan od Sv. Antona v Slov. goricah k Sv. Lovrencu na Pohorju in Franc Š m o n iz Nove cerkve na Remšnik z delokrogom v Ribnici na Pohorju (vsi 1. maja 1935).
Resignirali so gg, župniki: Anton Essen,ko na župnijo Št. Janž pri Dravogradu (s 1. apr. 1935); Jožef Presnik na župnijo Prevorje in Franc Štiglic na župnijo Šmartno ob Dreti (s 1. majem 1935).
Bolezenski dopust je dovoljen g. Antonu Bratkoviču, kaplanu pri Sv. Marku niže Ptuja (s 1. majem 1935).
Začasno nezasedeno ostane kaplansko mesto pri Veliki Nedelji, Sv. Antonu v Slov. gor. in Sv. Martinu v Rožni dolini.
Umrla sta gg.: Franc Hurt, kn. šle. duhovni svetovalec in župnik na Muti ter sopro-vizor župnije Sv. Jernej nad Muto, dne 26. marca 1935 v 73. letu starosti in Jernej V u r k e 1 c , kn. šk. duhovni svetovalec in župnik pri Št. Vidu na Planini, dne 11. aprila 1935 v 71. letu starosti, R. I. P !
Ordinacije: T o n z u r a dne 6. apr. 1935: Jožef Mihelič, — Ostiariat in lektorat istega dne: Franc Krajnc, Štefan Čergulj, Dušan Dogša, Alojz Feguš, Vincenc Frangež, Štefan GyörköS, Martin Jelen, Ernest Klančnik, Ivan Kotnik, Ivan Kovač, Alojz Kovačič, Ludvik Lajn-šček, Matija Rous, Martin Stefancioza, Jožef Škorjanc in Simon Vrbovšek; fr. Albin Klanjšek, fr. Avguštin Cijan, fr. Engelbert Bojnec, fr. Jakob Vučina, fr. Rudolf Štrucelj in fr, Štefan Lesjak; dne 20. aprila 1935: Jožef Mihelič. — Diakonat dne 20. aprila 1935: Ivan Camplin, Rudolf Jerman, Ivan Škraban, Ivan Voda, Ivan Gregor, Ivan Kolenc, Ivan Škafar in Ivan Zelko.
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 6. maja 1935.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr, Jos. Mirt.
Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.