f NajTečji iloremlu dneraik V Združenih državah Vd|a s« m leto ... $6.00 g Za pol leta ..... $3.00 K Za Ne« York celo leto . $7.00 Za inoxemstro celo leto $7.00 GLAS NARODA Lisf ;š1ovenskihidelavcevY Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLEF0N: CHelsea 3—3878 NO. 191. — STEV. 191. q muca cvi 1 2 Entered «s Bscond Olmu Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3, 1870 TXLETON: CHelsea S—8878 NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 16, 1933. — SREDA, 16. AVGUSTA 1933 VOLUME XTJ. — LETNIK XLL VELEINDUSTRIJALCI SE NOČEJO VKLONITIJOHNSONU industrij alnega diktatorja bo minila potrpežljivost, ce se kapitalisti ne bodo odločili Jeklarska, oljna in premogovna industrija se še vedno obotavljajo. — Zastopniki veleindustrij niso bili nič kaj zadovoljni, ker je bil pri posvetovanjih z delavsko tajnico navzoč tudi delavski voditelj Green. — "Magnatje izlivajo Roosevelto-vo avtoriteto". Italija spletkari med Avstrijo in Nemčijo položaj v mlekarskem štrajku 500 farmerjev je demonstriralo v parku. — Go-verner jih ni hotel nagovoriti. — Farmer ji na konferenci z mlekarskim odborom. Peiping', Kitajska, 1.1. avgusta. Najslikovitejši kitajski vojaški poveljnik general Feng Yu-hsiang. , ki se je več mesecev upiral kitaj- Albany, N. Y., 1 o. avgusta. — ski naro(1„i vladi, kateri pa .se je Mlekarski strajk. ki je 1. avp- pred enim tednom uklonil,-je posta fcaplamtel po ceh državi, je toval skozi peiping na poti v Ta. polagoma ugasnil. ko .se je 500, lanfu v provinei šantung. "Kr-nezadovoljnih farmerjev zbralo v j španski general" je rekel, da bo Capitol parku k "mirovni" de-1 živeI v salnoti na vrhu svete go_ monstraciji. Njihovim voditeljem \ rp Taišan se ni posrečilo pregovoriti gover- Feng se je po treh ,etih v ()k1<>_ nerja Lehman«, da bi nagovorili | bru ]au.ske„a Jeta Denad(>ma po. farnivrje s .stopnic -Kapitola, na-, javil in pri^eI z gore TaiSan ter >s kar so naznanili, da je štrajk kon- K po^bnim vlakom trinajstih voz can in so odšli na konferenco z državnim mlekarskim nadzornim odborom. Pred mlekarskim odborom .so WASHINGTON, D. C., I 5. avgusta. —Industrie ialni diktator Hugh S. Johnson je danes pozval voditelje štirih najbolj važnih ameriških industrij, — premogovne, jeklarske, oljne in avtomobilne — naj nič več ne odlašajo in naj prej kot mogoče podpišejo z vlado pogodbo glede skrajšanja delovnega časa in minimalne plače, ki jo bodo plačevali svojim de-lavcem. Jeklarska industrija je že vložila svoj pravilnik, ki pa za Roosevelta in Johnsona ni bil sprejemljiv. Jeklarski baroni se namreč na vse pretege branijo kolektivnega barantanja. To se pravi, da nočejo priznati sodelovanja pri novi ureditvi delovnih razmer. Ko je predsednik Roosevelt ustvaril novo oblast ter ji postavil na čelo generala Johnsona, je rekel, da je v prvi vrsti stališče veleindustrij merodajno za uspeh ali neuspeh načrta, čigar cilj je obnova a-meriškega gospodarstva. V navzočnosti delavske tajnice Miss Perkins se je posvetoval danes Johnson z zastopniki jeklarske industrije, dočim so se njegovi asistenti pogajali z zastopniki avtomobilne industrije. Zastopniki jeklarskih magnatov so izjavili, da se ne bodo udeležili seje, če bo navzoč tudi William Green, predsednik American Federation of Labor. Dejanski so se podali v drugo konferenčno sobo, kamor jim je sledila tud^ Miss Perkins, dočim je Green sam obsedel. Pozneje je rekel, da je prišel na vabilo delavske tajnice kot član delavskega sveta, ne pa kot zastopnik delavske organizacije. Odločno je obsojal stališče, ki so ga zavzeli jeklarski baroni. Dejal je, da s svojim obnašanjem izzvali avtoriteto predsednika Roosevelta. Jutri se bodo vršila posvetovanja s premogovnimi baroni, pojutrišnjem pa z lastniki petrolejskih vrelcev. » Najkasneje v teku enega tedna se morajo zastopniki štirih veleindustrij odločiti, če bodo sodelovali z vlado ali ne. Ako ne bodo hoteli sodelovati, bo ubral diktator Johnson vse drugačne in ostrejše strune in jih bo prisilil k sodelovanju. Pozneje so delavsko tajnico vprašali, če je z jeklarskimi magnati razpravljala tudi o določenju plač. Odvrnila je, da bodo o tej zadevi razpravljali drugi strokovnjaki ter tudi generalni pravdnik. Za- Nekateri farmerji 'v Boonville enkrat se je vršila debata le glede delavskih olač.in in Lewis okraju še vedno zadržu- skrajšanja delovnega časa. general feng se je umaknil Skoro neopažen se je peljal skozi Peiping. —Sel bo na sveto goro. Dolo-nor so zasedli Mančuku-anci. urschel0vi 0dvajalci aretirani Na farmi jih je bilo aretiranih šest. —Po postnih aeroplanih je bilo do-gnan kraj, kjer so se skriva?!:. Dallas, Tex., 15. avgusta. — Zvezni preiskovalni urad ima v rokah 11 zločincev, med temi najnevarnejšega Harvey J. Bailey-a. Med temi so nekateri, ki so pred žleznisko postajo v Kansas Oity ustrelili enega kaznenca in štiri detektive, drugi pa .so odvajalei milijonarja Charle.sa P. Urschela. za katerega .so prejeli .$200.000 odkupnine. Detektivi pravosodnega depart -menta so previdno vodili svoje zasledovanje okoli Paradise, Tex., Denver. Colo, in St. Paul. Mo. Bailey-a,so detektivi zasačili na fašizem preti razdeliti evropo v dva tabora PARIZ, Francija, 1 5. avgusta. — Francoske di-plomatične kroge razburja strah, da bo pod pokroviteljstvom Benita Mussolinija ustanovljen med Avstrijo in Nemčijo ter skupno z Italijo močan fa-šistovski blok, ki bo segal od Sredozemskega pa do Severnega morja in bo prerezal Evropo na dvoje. I Iz več krajev prihajajo poroči-, la francoskim listom, da se vrš»* pogajanja ancd Nemčijo in Av-1 strijo, in da bo med obema državama s kratkem sklenjena zveza, četudi se Avstrija ne ho priklo- pripeljal v Kalgan. Okoli sebe je zbral armado 100,000 mož in je 24. maja, j- t> i se Zir as i 1st voditel i katere ie • i> • • •. j i. -. nckl farmi v Paradise, Tex., ko je 7 11 hrfieri je ,n i>eipmfr. naznanil, da bo razvil . _ i t i * i * -i i v soboto zavrnil "-over Lehman - . , spal. Iskali so ga kot morilca kaz- uu u niii „uur. ueiuman, svoje zastave in se bo postavil ko so trdih, da je bilo doseženo japoncerm v bran. premirje v štrajku j ,Xjep0Va vojska je 12. julija 2a. A,wri >> ooaneau. Ki je bil naj-isedla Do! onor, ka/tero mesto je , bolj delaven -voditelj štrajka in ki. do držala združena jap(m_ * J. je governerju Lehmann brzojav- 'ska iu man^ukuo vo:.ska. Fen? je, kuP"» no sporočil, da ne odobruje "pre ' machad0v beg s kube ---— —-------pila Nemčiji, pač pa bosta oba Machado ni hotel pobe- nemška naroda delovala skupno gniti. — Trije vojaki SO V enega skupnega cilja. & x ^ Nekatera poročila pravijo, da ga dvignili in postavili se politična mišljenja jasno raz V aeroplan. , dyajajo celo v vladi avstrijskega _____________________________________ kanclerja Dollfussa. En del mini- 1 strov podpira kanclerja, da .se Avstrija še dalje upira Nemčiji. med tem ko drugi del skuša do- nenca Nasha. in štirih detektivov j v Kansas City. Pri njean so našli mnogo zazna.movanega denarja, ki je bil plačan za Urschelovo od-ino. mirja". katerega je razglasil drugi voditelj Felix Piseck in da jo sani preklieal strajk. ni bil med f a minerji, ki so prišli v Albany. Governer je rekel, da je iz vseh krajev prejel poročila, da je; Fengova armada pred mesto. vice, da smeta preklicati štrajk. ' WASHINGTON, D. C., 1 5. avgusta. — Posebno razsodišče bo preiskalo pritožbe pennsylvanskih kopačev mehkega premoga, ki so se vrnili prejšnji teden na delo. Premogarji očitajo delodajalcem, da kršijo pogoje, pod katerimi je bil strajk končan. MARTINSBURG, W. Va., 15. avgusta. — Da-j nes je Za8tavkalo tukaj nad tisoč uslužbencev |«ir Esmonda Ovev, katerega je :eley Woolen Compa vsakega povoda odpustila nekaj delavcev. ANGLEŠKI POSLANIK ZA RUSIJO Moskva, Rusija, 14. avgusta.— Angleška vlada je za svojega poslanika v Moskvi imenovala VLs-counta Chilstona. ki bo naslednik Sir Esmond a Ovev, katerega je Berkeley Woolen Company, ker je družba brez Anglija odpokikaia. .ko je sovjet- sko sodi9<*e obsodilo štrajk ponehal in da povsod zo-prtt -vlada mir. Poveljnik truper-jev major John A. "Warner je pričel umikati truperje iz štraj-kamkih krajev. Poveljniki raznih oddelkov so mu sporočili, da mleko zopet prevažajo brez vsakega nadlegovanja. Felix Piseck. ki je vodil štrajk v Herkimer okraju, je kot voditelj farmerjev. .ki so prišli v Al-manv. mlekarskemu odboru izjavil. da je štrajk končan, ker je prišlo do nesoglasja mried voditelji- Albany, N. Y., 13. avgusta. — Farmer \V. J. Iilair. ki je bil voditelj štrajka v Chenango okraju. se je pri mlekarski komisiji pritožil, da njegqvi odjemalci, katerim je doslej dovažal svoje mleko, ne marajo več kupovati njegovega mleka. Mlekarski odbor miu je obljubil, da bo zadevo prelskal in bo s*toril potrebne korake, da trgovci ne bodo odklanjali njegovega mleka. jejo svoje mleko ter nočejo pri- . . , , . , , ALbert L. Baves. star 39 let. je zatrjeval, da se je mesta polastil t-. ,, - • , _ I bil aretiran v Denver. C cwo.. in je bil spoznan za Urschela ve ga od-vajalca. Baves je pobgenil o Božiču 1931 iz ječe v Paw Paw, Mich. V St. Paulu so bili aretirani štirje, ki so osumljeni Urschelo- ve odvedbe. in sicer Sam J. Kro- T . , ... .niek. ravnatelj tvrdke za brivske vega nastopa .Japonci porabili to|. , ,, , 1T , . 1 _ 1 'izdelke. Charles \N olk, uradnik priliko za izgovor, da prieno zo-; , , . ' . . neke prevozne družbe. AN llliam pet prodirati v Kitajsko, je proti po dvodnevnih vročih bojih. Pozneje pa se je izvedelo, da se Japonci niso prav nič upirali in da se je japonska in mančukuo vojska umaknila, predno je- prišla Kitajska vlada v Nankingu, boječ se. da bodo vsled Fengove Havana, Kuba, 15. avgusta.— Uradniki Machado letališča blizu Ha van e so opisali beg pred- seči z Nemčijo kompromis, po ka tereni bi bili avstrijski nazijei narodna ta sednika Machada v soboto popoldne pred razjarjeno množico, sprejeti v vlado kot Machado do zadnjega ni ver- šlstov.ska fronta", jel, da se je proti njemu uprla cc-, Francoska vlada se boji. da bi la armada, kimalu popoldne v so- bHa a^trij>ska neodvLSnost od boto je njegova straža v palači prišla k njemu in 11111 je naznanila, da bo pobegnila in se umaknila v sredino otoka in da je tudi zanj najboljše, ako z aeroplanom pobegne iz Ilavane. 'Komaj so ga pregovorili, da je odšel na letališče, kjer je nanj že čakal aeroplan. Machado pa se je razjezil in pričel preklinjati, ko so mu svetovali, da naj vstopi. -— Ne. ne! Nikdar ne bom zb?- Nemčije samo na papirju, ako .se to doseže. Otl tega bi bil le majhen korak, da se tej zvezi pridruži tudi Ogrska, ki je v prijateljskih odnošajih z Italijo. S tem pa ' bi bita tudi Francija odrezana od svojih zaveznic z Italijo. S tem pa bi bila tudi Francija odrezana od svojih zaveznic na -vzhodu, j Tak fašistovski blok bi zahteval izpremembo državnih meja, katere je določila versailLska po- Fengu poslala svojo vojsko. Ker Feng ni dobil od nikoder pomoči in se j«e zbal. da bi tudi Japonci, udarili nanj. se je 6. avgusta podal kitajski vladi, ki mu je za! predajo ponudila pogoje, pod ka- > * ' u 4. i • — i- stal pripravljen avtomobil terimi bo ostanek svojega zivlje-!, ' .. prevozne Nelson, šofer in Sam Kozberg, u-radnik laboratorija za izdelovanje zdravil. ■Ko je bil Bailey zasičen na farmi, je spal in imel poleg sebe strojno puško, zunaj hiše pa je za žal; moje življenje ni v nevarno-1 sti. Slednjič so ga trije 'vojaki | " pograbili in ga posadili v aero-' Dunaj, Avstrija, 15 plan. Ž njim so vstopili drugi, ki List "Die Reichspost" so ga držali in aeroplan je odle-tel v Nassau na Bahamskih otokih. Miami, Fla., 15. avgusta. — je v po.seb- ojea^a zivije- ^^ 7 -- i t • i beg. Bailev se aretaciji ni upiral, nja miogel preživeti brez skrbi m' * v izobilju. Tokio, Japonska, 15. avgusta. Mančukuo prostovoljci so pod generalom Li Sou-čenom zasedli Do-lonor. kakor naznanja zanesljivo poročilo iz Mudena. FARLEY AGIT1RA ZA ODPRAVO PROHKICIJE Washington, D. C., 15. avgusta. Generalni poštni mojster Farley je objavil, da bo prihodnje dni obiskal dve nadaljni državi ter 7. septembra bo govoril v Nor-znati Woodheadu in Plsecku pra-|folk, Va., dva dni kasneje pa v — Tako. sedaj pa izgleda menda za mene zelo slabo, kaj ne ? — je pozdravil detektive. — Da. zelo slabo je. — mu odvrne načelnik detektivov Frank J. Blaike. Poleg Bailye-a so bili v farmer-ski hiši aretirani lastnik farme I R. O. Shannon, njegova žena Ora, njun sin Armon in njegova žena Oleta ter Oletin oče Earl Brown. Na postelji, stolih, mizi in kozarcu so detektivi našli odtise Urschelovih prstov, kar je Ur-schel napravil z vso skrbnostjo, agitiral za takojšen preklic 18. ker je s tem hotel imeti dokaze. A.mendmenta. j da je bil v resnici zaprt v tej Pobegli predsednik ni izdaji na štirih straneh objavil "tajne nazijske listine", iz katerih je razvidno, da so nemški avgusta. — nazijei skupno delovali z avstrij-Kube gene-; skimi nazijei. da bi vrgli vlado ral Machado je v Royal Bank of avstrijskega Canada naložil v ameriškem de-1 fussa. na.rju $2.000.000. To veliko vsoto je prinesel v štirih kovoegih iz Ilavane kanclerja rlr. Doli- PONAREJENI DESETDOLAR-SKI BANKOVCI Providence, R. I., 15. avgusta. .Zvezni agenti so opozorili javnost pred izborilo ponarejenimi cev-deset dolarskimi bankovci. Boje I se. da so jih ponarejevalci razširili v velikem številu po deželi. Iz listin je razvidio. da je ta zarota imela namen postaviti v Avstriji fašlstovsko vlado. Nem-* ški nazijei so tudi skušali poostriti nemško-avstrij.ski spor, da bi tem prej padla^ Dollfnssova vlada. "Reichspost" pravi, da so bile te listine zaplenjene v tajnem glavnem stanu dunajskih nazij- Portland, Me. Danes dopoldne ob desetih bo zastavkalo v New Yorku šestdeset tisoč izdelovalcev oblek. Strajk je bil proglašen v protest proti nevzdržnim razmerom, ki vladajo po takozvanih "znojilnicah". Namen štrajka je, prisiliti delodajalce, da čim- v zapor dva angleška irtžinirja, ki sta bila ob-dolžena izdajstva. hiši. Urschel je detektivom povedal, da je vsako jutro ob 9.15 in ob 5.45 popoldne slišal nad hišo aeroplan. V nedeljo dopoldne pa aeroplana ni slišal in ta dan si je natančno zapomnil. Uradniki American Airways so pregledali Willows, Cal., 15 avgusita — zapiske letalcev in dognali, da je Pet kaznencev v novi kaznilnici lefta,ec one Vsled viharja. moral napraviti ovinek in s tem KAZNJENCI IMAJO DOBRO 15. VELIK BLAGOSLOV V ZAKONU Bog-ota, Colombia, 15. avgusta. Luis Perez iz San IVdro je senatu .brzoja'vno naznanil, da je njegova žena Carola porodila sed-•morč.ke. Vsi otroci so zdravi. POSLANIK STRAUSS BO PROTESTIRAL esi je napravilo ključe od glavnih vrat in so vsak večer skrhaj odhajali v mesto na zabave. 55juj traj pa so bili vedno zopet na svo- zaprt. jem me*>tu. Warden pa jim je pri-" šel na sled in bodo zaradi tega strogo kaznovani. je bilo dogna.no, ba sta bila takoj prepeljana v mariborswo bolnišnico, kjer je bil sin obvezan in odpuščen v domačo oskrbo, d oči m je bil oče operiran, ker je imel prestreljena čreva na 7 krajih. Uradna preiskava orožniškega poveljstva je ugotovila, da so žalostnega dogodka "krivi le vinjeni fantje iz Spodnjega Dupleka, ki «vo navalili na orožnika tako, da je bil v pravi smrtni nevarnosti, saj je miki hlapec razbil na njegovi hlavi, ko so rmu vzeli puško, celo debelo pivsko steklenico. KER MU JE PRODAL SLABO VRV Vse je lažje ugnati v kozji rog kot pa ameriškega suhača. Generalni superintendent Anti-salonske lige — zdi se mi. da se piše MoBride — je rekel te dni: — Čudim se. čemu toliko ropota, ker je en o i-ndvaj.se t držav glasovalo za odpravo osemnajstega amendmenta. To ni vendar nič. Gla vn« preizkušnja šele pride. Brez dvoma bo zmaga na naši strani. Možak se je s svojim prerokovanjem pra'v pošteno urezal. V splošnem naj bodo pa suhači zadovoljni z zmago, ki so jo izvojeva-li pred trinajstimi leti. Celih trinajst let so jo praznovali, tako da je vsepovsod kar od miz lilo in da so žrtve njihove zmage kar trumama vozili v blaznico. v špi-tale in na: pokopališča. V starokrajskih listih čitam, da je nkupina Jugoslovanov, med njimi tudi precej Slovencev, obiskala papeža ter da je imel sveti oče zanje par lepih \n dobrih besed. Kako morejo vendar Jugoslovani romati v Rim in se klanjati Mussolinijevemu zavezniku, ko je vendar v okrilju italijanske meje tri četrt (milijona naših bratov. ki pri najboljši volji ne morejo imeti za Vatikan dobre in lepe be.sede. * ...... Za piknik Slovenskega Samostojnega Društva, ki bo v nedeljo v Emerald Park v Glendale, vlada vedno večje zanimanje. Kot mo zatrjujejo člani veseličnega prekrižalo račune. Mož .se je ho-'odbora, ne bo od začetka piknika tel. .kot rečeno, obesiti, pa se je Pa fl° pozne noči prijetnih prese-pretrgala vrvica, ki jo je imel za-ine^enj ne konca ne kraja. Dobra drgnjeno okrog vratu, domači so, pijača bo res dobra pijača, prigrizek istotako. in prijetna zabava bo re.s prijetna, da še nikdar ta- V nekem madžarskem mestu prebiva originalen mož, Andrej KLss po imenu, ki se je naveličal življenja, pa je sklenil pomagati si na oni .svet z vrvjo. Svet je že del j časo preziral in hotel «ra je zapustiti, toda naklep se mu ni posrečil. Pripravljal .se je sicer temeljito na samomor, vse je dobro premisli! in pretehtal, pn je prišlo vmes naključje, ki mu je n ju. To pa Kissu ni bilo po volji, .saj je bil z življenje« že obračunal. Takoj se je napotil k trgov- Holzapfel se je izognil avtobusu.1 d. kjer je bil kupil vrvico in o-a je pri tem trčil v kmečki voz, štel ga je. ker mu je prodal sla-ki je stal na desni strani ceste, ob-j bo robo. Trgovec s<- je izgovarjal. da on ni kriv, toda Kiss se ni nje. iZa nekatere se je položaj izboljšal pod Rooseveltovo vlado. Ali večina jih bo pa še na slabšem, če bodo šle cene tako kvišku, dela pa ne bo za vse. Tudi jaz bi rad delal, ali kaj, ko defe ni mogoče dobiti. Jaz sem zaposlen, skoro bo že 20 let. pri plumbarekem delu. ali tu v Cleve- roča sodišču. Germovnik Jože se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 3. julija 1934 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okržno sodišče v Ljnbljavi, oddelek V.,,dne 27. junija 1933. A v s e c, 1. r. ložen s hlodi. Xjegov avto se je prevrnil v cestni jarek. Sprednji del avtomobila se je razbil. Ilolzapfel je odletel iz avtomobila daleč v stran in si pri padcu zdrobil lobanjo, na več mestih zlomil desno nogo in dobil tudi hude notranje poškodbe. Njegov spremljevalec je ostal nepoškodovan. Holzapfel je ob 16. v bolnišnici podlegel dobljenim poškodbam. Smrtna žrtev spopada med orožniki in pijanimi kmeti. 31. julija zvečer so napadli vinjeni kmečki fantje pri Sv. Martinu na Dravskem polju službujočega orožnika, ki sta jih prišla potolažil, odšel je na policijo, kjer je nesolidnega trj#»vca ovadil. češ. da ga je osleparil. Xa policiji je povedal, da je hotel kupiti močno vrvico, toda trgovec mu je dal .slabo, plačati .si je pa dal dobro. Poedodica jp bila, da se Kiss ni mogel obesiti. In ker gre po njegovem mnenju pri tem za navadno sleparijo, je Kiss zahtevah naj sestavijo protokol in postavijo trgovca pred sodišče. Xa policiji so okušali Kissa pregovoriti, naj od.slopi od tožbe, pa je bil ves njihov trud zaman in tako pride trgovec pred sodišče. - - glas naroda" zopet poiiljajno ▼ domovino* Kdor ga hoče nrožiti m «voje sorod- CENA DR. KERNOVSGA BBtKA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko BerSv amo sedem naglavnih grehov, par pa osem. ''Vzbujanje skoimi-nov"' bi bil osmi naglavni greh. je D NAMERAVATE;PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" mm *it» mm nk članstvo, P*£ *u ni Slovenci v vail olioUd, ■ CENI ZA OGLASE SO ZMERNE Iz Ljubljane poročajo, da umrl oče krani.ske harmonike — Franc "Luba«. Žal. da naša zgodovina ne pozna očeta kranjske klobasa in očeta dolenjskega cvička, ki bi z Lubasom vred tvorila našo narodno trojico, kateri M še klanjali v.si naši dobri in veseli ljudje. ' * Uradnikom tajne službe /je je posrečilo izslediti lopova, ki je odvedel milijonarja Ttrechela. neki samotni farmi so presenetili spečega. Poleg sebe je imel par revolverjev in strojno puško. Oblatfti ugibajo, kako naj kaznujejo odvajalee. da bi kazen zares odtehtala zločin. Nekateri predlajfajo javno bi-čamje: Xekateri so za to. da bi poslali najbolj zakrknjene zločince na kak »airootni otok. kot pošilja naprimer Francija avoje izvržke na Hudičevo otočje. Dobe se tudi talki, ki priporočajo smrtno kazen. To «o dobra poročila. Obnesla pa se ne bodo. kajti vea, ki vlada med ameriškimi jfročinci in nekaterimi ameriškimi fBHtiki.^j« pi ?mogo«na. * . v Pojutrišnjem bo osemnajsti a-t-gust. rojstni dan predzadnj«g% arvstri,)fikega cesarja. Tega ne bi oanenjal. toda namen te kolono je po skromnih moeeh Skrbeti za razvedrilo naših rojakov. 'Pošteni bodimo in prisnajuo : Med nami jih je še vedno tisoče in tisoče, ki pozabijo dan svojega godu in dan godu svoje matere. toda osemnajstega avgusta zapadejo čudoviti opojnonti: — Ka| Jugoslavija! Kaj Aaacrik«? Edinole takrat je bilo lepo, ko «Ho tmneeljna ^tožili:.. 7* . V V n ■ lL" »116« A* w 1 I "fl« v. $K LOV SKY: Poznal sem bil ataro ženo. V bvo-jl mladosti je bda lepotica. A ko fcem jo-jaz »poznal, je bila že t»e-demdesetletna. Oči mj ji ležale v ogromnih vrečah. Vrat je imela docela usehel in na rokah so se videle modre žile, ki so bile skoraj ckTogle. S temi rokami je zelo veliko prala. Živela je skupaj s svojima dvema hčeram«. Hčeri «ta delali n« statističnem uradu. Po stenah njenega stanovanja .so vine li porcelanasti krožniki, na katerih so bile vpodohljeni ra^gledniški prizori. Stanovanje je bilo zelo f-nažno. a okna le malokdaj odprta, da n« bi uhajala toplota. Fra na nihalo je prehitevala za dvajset minut, do hčeri ne bi prišli prepozno v urad. Tako j» bilo dvajset let. ITčer? *ta bili stari petdeset odnosno štirideset let. Spominjam "e še njunih belih las. visokih čel in čudne kože. ki je bila kakor steklena. Starki je bilo ime Ana Seva*tU •novna, njeno dekliško iuie pa je bilo Kamenogradskuja. Do smrti je ohranila bujne lase. ki so ji le malo osiveli. Mazala si jih je z olivnem oljem in je nosila čepico iz čipk. okrašeno z umetnimi cvetlicami. Ana Seva-tianovna je bila imela petna jst otrok in je veliko garala. V srdemdeseten letu je hudo zbolel«. Zdravnik je hodil k n^ei. Plačali >o mu po en rnbelj za obisk. Pred zdravnikovim prihodom je starka oblekla čisto srajco. Xekega dne pride doktor. Starka leži, slaba in bedna. Zdravnik sede za trenotek k n.jej in v tem ča*m ft-tarka umrje, brez zavesti. kakor da bi bila tega vajena, mirno, spokojno. tako. kakor odhajajo vlaki na kolodvoru v Ljeningradu ali Moskvi.Doktor gre domov, da bi iz- GOSPODINJA stavil mrliški list. Ena obeh hčera je ostala pri mrtvi materi. Oblekla jo je. Xekaj časa je jokala, potem jo je postalo strah ter je, zakleniv-ši vrata, odšla. Mrtva starka je ostala sama v svojem stanovanju. y temačni kuhinji tega s-tanovanja je bila prala perilo dolgih dvajset let. Doktor ni stanoval daleč od tod, v stranski ulici. Napisal je svoj mrliški list. m1 vrnil in začel zvoniti. Zvonec je imel usnjen držaj, za katerega je bilo treba potegniti. Zvonec doni v praznem stanovanju. In starka leži v postelji, mr- tva. utrip mrtev, mrtev tudi dih. Zvonec doni in možgani starke, ki še niso bili imel časa. da bi umrli, ga slišijo. Misel se prebudi v njej: Zvone. Ana Sevastianovna vstane, ne da bi odprla oči, gre v predsobo in odpre vrata. Doktor jo zagleda in od strahu sede na Kemijo. Ona pa mu pravi: " Prosim, oprastite. gospod doktor, vsi so bili odšli." In potem je starka živela še tri leta. To je sijajen zgled prisilne navade. Sedemdeset let je bila morala vse sama storiti in tako ni mogla odoleti dolžno^-ti. PO 15 LETIH V Pavizu se ie prvič sestalo po-sehno sodišče za revizijo obsodb iz dobe svetovne vojne. Marsikateri ohnojenei. oziroma njihovi dediči so zahtevali obnovitev nednega postopanja in 5*0 se sklivevali na nezadostno "dokazila, oziroma pomanjkljivo prej-kavo na fronti. Pravosodni minister je naposled upošteval te zahteve. Imenoval je za člane v®klienega vojnega sodišča tri navadne sodnike in t»ri člane Zveze bivših vojakov. Samo ulogo državnega pravdnika je prevzel edini častnik, ki je^bil pri razpravah med vojno navzoč. Otrovi. radi vohunstva septembra leta 1914 ustreljenega vojaka, so hoteli oprati njegov spomin. — Njih oče je bil zasačen v trenutku, ko je izročil nemškemu zaupniku zahtevane podatke. Sodišče je odklonilo prošnjo, ker je bil vojak ustreljen na' povelje svojega generala brerc vsakega sodnega postopa-; nja. Ni nobenih dokazov za njego-i vo nedolžnost Prav tako so bile odbite pritožbe vdov treh vojakov, oh- dolženih komunizma, ki so leta 1917 klicali "Živela Rusija!" in streljali na svoje častnike. Tudi v tem primeru je bila izvršena sodba brez sodnega jHxstopanja. Poročnik Soulier je bil ranjen v nogo. obvezan in dobil od zdravnika dovoljenje, da počiva. Zaspal je v nosi I nisi in spal enajst ur. Ko se je povrnil v jarke, je bila bitka že končana. Poročnika so obsodili na pet let ječe. ker je brez dovoljenja poveljnika zapustil svoj prostor. Soulier je trdil, da je mislil zadremati samo y.H četrt ure in zaspal je nehote, ker je bil izmučen. Zakaj ga niso pravočasno zbudili? Toda vojni zdravnik je potrdil, da ni i-mel poročnik nikake nevarne fane. Krogla mu je samo neznatno izpraskala nogo. in je bila kri takoj ustavljena. Sodišče j^ pritožbo odbilo. Gospa Mail let je bila šele pred kratkim oproščena ječe po prenta-nem 15 letnem zaporu. Dospela je pravočasno iz kraja, ki so ga za- sedli Nemci, v Nancy s 400 franki. Ta denar je prejela od Nemcev, ker jim je obljubila zahtevana poročila. Gospa je trdila, da je morala dati obljnbo, ker sicer ne bi bila smela na Francosko. Sodišče jo je zavrnilo, ker je smatralo, da ne bi smela dati tudi navidezne obljube sovražnikom. Na ta način je uspela in bo doživela revizijo izmed vseh vloženih pritožb samo zadeva poročnika Souchova. Junija leta 1918 je moral s svojim oddelkom zasesti in utrditi jarek označen na zemljevidu. Poročnik je odrinil na določen kraj, a ponoči v temi je izgubil smer. Po dolgem tavanju je dos-pel ob svitu v zaledje daleč od fronte. Obsodili so ga na pet let ječe. ker ker je brez dovoljenja zapustil prostor med bitko. Sklicuje se na to dani dobil nobenega zemljevida ali vodnika in ni poznal ozemlja. Sodišče je vpoštevalo tehtnost njegovih dokazov in sklenilo, da bo ponovno pregledalo obtožbo ZNANSTVENIKI ROTE DUHOVE Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York PESMI Z NOTAMI NOT« ZA KLAVIR (Favtlt) Slovenska koratoiec: 10 irnkoT. Vmk cvetek po ______.30 • mladinskih (Adami«) NOVE PK8MI R SPREMIJfcVANJKM KLAVIRJA narodnih pesmi (Prelorec) Ji MEŠANI IN MOSKl ZUOft Slot enaki akordi (Adamič): I. n-esek —------------- 1L svesek___________________ .78 .7ft ri. IL at........45 Ancrttk* slovenska Hrm(Holsur) I— Ortovsk« himne (Vodoplrec) ______1.23 MALE PESMAE1CE: 84. 1. Srbske naredne himne ______D St. la. Slo totli, Srfctne tuiri .....II Št 10. Na planine............................II St. IL Zvečer ............................II ftt- I'd. VaeevaJec _________________,U fit. 13. Podolmle* ...............11 SWek. zbirk* ftehktb iMcdtred) ............... It ta (Adamič) -45 Trije molki t bori (Pa»«č) -> Isdala Glasbena Matica ........40 Narii ■ mpilsln (PavCK)__M OortkJ •tačtl (Laha mar 2. it......43 DVMHABN5: • /. - ' . IL ar. (Lahamar) .. M KAZNI PESMI S SPKEMLJETA-NJEM: (^ ) •*•*»•«•••*< Isdala Glasben« MaUca fas (LAbanmr) ro ln petero ranih flasor —...41 s bariton aolom In priredbo aa dvosper-----------------M ▼ paarlnlinl noti (Battnar), kas- ta tata aa solL "bor ta or Matica (Pralen*), mt Lira. srednješolska, 1. in 2. ateoek PO M Traclasn) mladinski t bor prtoeren ta treglasen Kenskl tU molki »bor. IB pesnile. (Pregei) ......1— Mešani in meiki zbori (AJJaS) —> 3. zvezek: Psa t m 118; Ti veselo poj; Na dsn; Dims noč .......-....44 6. avežek: Opomin k reseljn; Sto* ts noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo__________41 7. zvezek: SlavCek; Zaostali ptič; Dom orodna Iskrica; tM svsdbl; Pri m rt vsakem sprevoda; Geslo M 8. svezek: TI osrečiti jo boti (ms- ^ tan zbor) ; Prijatelji ln sonca (metan abor) ; Stoji, •olnčiee stoj: Kmetski hlH?............. CERKVENE PESMI Domači giasl, Cerkvene penal aa mešan zbor ......... ...................J^— IS. Ta« (Premrl) NOTE ZA CITRE Kdželjski: Poduk v igranja nm cilrah, 4 zvezki .................. BuH pride So. fcaračnlca__________.. NOTE za _ TAMBURICE (Sattner) 12 Pange iLngaa aitarL (Poerster) Ge- ..M II Panga Lingua Tantuso Ergo Oa-nliorl (Gerblč) ________________________-...Ji Hvalite Gaapiis v alklh. 20 pesmi na čast sveta*-(Premrl) _____________ Slovenske narodne . ___ miki zbor In petje (Bajnk) ....1.M Bom Sel nn planlnee. Podpnrt slov. narodnih pesmi (Bajuk)______ Na florenjskem je fletno _____________L— RAZGLEDNICE Newyorike, Različne, duCat __________M Velikonočne, božične in novoletno ducat...................................4« Is raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna note, ducat______________ posamezne po —---------------41 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mot al aa papirju s platnenimi pregibi -----------------------------7 JI Pokasjn! ročni zemljevidi: Dravska Banovina Stofoiik •ko polje »ohorje. ___________ Preknmrje ln Mednararje ji JU Združenih drtav. veliki Mali — Nova Evropa ZendjevMl: Virginia, Otdo, Now VoTk — £ "GLAS_NARODA" Med tem- ko po x'seh državah pripravljajo mirno jjrebivalstvo na grozote bodoče kemične vojne, se je ustanovilo v Parizu "Društvo fra moških inženirjev kemije za pobijanje kemične vojne". Njegovi odborniki, »otrudniki .slavnf»ovedanega orožja pri resnejših spopadih' Znanstveniki so iznmili strašne pline, in * tem je njih uloga do-igrana. Nihče jih ne bo poslušal ali vprašal. Odločali bodo vojskovodje, ki bodo neusmiljeno obsodili na smrt .prebivalstvo' evropskih prest olic. Naravne zapreke utegnejo onemogočiti ulogo drugih vojnih sredstev. Nove fraueoske in nemške o-klopniee na kopnem (tanki) tehtajo do 65 ton! Ta strašila hodo obtičala na marsikateri cesti ali travniku. Nemei so izračunali, da bi bilo potrebno za razdejanje Berlina 3000 težkih letal s 6000 tonami netiva. Samo gradnja tega zračnega hrodovja bi stala do 30 milijard dinarjev. Nobena država ne bo kos slionim denarnim in tehničnim težkočam. Razen tega so napredovali tudi topovi proti letalom. Leta 1915. so porabili Francozi povprečno po 11.000 izstrelkov, da bi strmoglavili samo eno nemško letalo. Leta 1918. se je skrčila ta množina na 7000 izstrelkov ponoči in na 3200 pri dnevnem napadu. Od tedaj deluje tehnika, neprestano naprej. Svetovna vojna je doka/a la maloštevilnost stalne vojske. Zedinjene države so zmagale v tej vojni, ker so us]>ešno izrabile v vojne namene svojo težko industrijo. Njih tovarne zadostijo po šestmesečnem delu vsem potrebam Štirimilijonske narodne vojske. A ruski in nemški zgled je dokazal, da je oboroženo ljudstvo manj vztrajno kakor stalna vt>jska, ker se kmalu naveliča vojne. f'e bodo vodili boj samo poklicni maloštevilni, z letali in tanki oboroženi oddelki, vojna nikoli ne bo tako dolga kakor v letih 1914 do 1918. To je areča za človeštvo, a plinska vojna tvori edino žalostno izjemo. Kakor leta 1914. ni n&če pričakoval groaote nemških plinov, tako si človeštvo ne more predoci-ti bodočega opustošenja. .Naloga našega društva je. da dokaže popolno n&zadotiftno&t- vseh obrambnih sredstev in predoei človeštvu bodočo pogibelj Evrope. Prerojena diuievnoMt je edino sredstvo zoper bodočo vojno. Človeštvo mora pozabiti na vojno, ker bi pomenila nova vojna njegovo propast. VI'll'lliyiiilllii'lllMlli^Sllillll'i. Naroeiie se na "OLA8 NAHODA" največji *U>\>enski dnevnik o Združenih državah. Debelulmsti meščan lii ničesar opazil. Bil je ves zatopljen v igro in je seveda kaj lahko dobival. Odmašil je tretjo steklenico, rekoč: — No torej, me^ajle, jaz pa ta čas nato-čilii. : Lafleur je pa samo še razmišljal. Martin je bil samo nekoliko veiselejši, to je bilo vse. .. Vino mu pa še ni bilo prav nič stopilo v glavo, kajti predno sta začela drugo partijo, je dejal svojemu znancu: — Veste, poštnega voza iz Evreuxa ue smeva zamuditi. .. Ah! to je važno; in niti za dvanajst steklenic te žlahtne kapljice bi ne hotel priti prepozno. \ Lafleur je hotel odvrniti (Al svoje žrtve vsak sum. Zato je napeljal pogovor drugam. — To je vseeno, — je dejal, — toda u-gnali ste me v kozji rog, a jaz tega nisem vajen. — Oh, pošteno, gospod, prisegam svojo čast. In ker je dobil Martinov obraz naenkrat poteze ogorčenega človeka, je začel Lafleur dobrodušnega tolažiti. — No, no, nikar se ne jezite. Vi imate pa res vročo kri. — Tak je pač moj značaj, kakor vidite, — je zatrjeval dobrodušni meščan... Odkril, pošten... In lahko mi verjamete, da nisem zmožen... Ni odgovoril. Lafleur je vzel Kvoj kozarec, da bi trčila. — To pa že še prinesem, — je dejal Martin, — eden več, eden manj... Kone<- stavka je utonil v kozarcu, ki ga je Martin izpraznil do dna. Lafleura je obšla taka groza, da je pustil svoj kozarec nedotaknjen na mizi. — Kaj pa je£? — se je začudil njegov nasprotnik. — Kaj se ne strinjate z menoj. .. Pa se menda vendar ne jezite name* Prišla je vrsta na markizovega sluga, da bi delil. fttoril je t;o mehanično, ne da bi odvrnil pogled od Martinovega obraza. — Odkrito rečeno, — je 'dejal meščan, — sem navdušen,- da sem se z vami seznanil... — Zares? —• Da, častna beseda. — Vidite, da sem očaran!... — Tz dveh razlogov dragi gospod! — Najprej, da ste me pri prvi partiji pošteno obrali. — In da Vlobife primerno plačilo za to, ker ste že daleč naprej. Lafleur se je zasmejal pod brke. Toda bil je preveč zastopljen v svoje misli. — Drugi razlog je, — je nadaljeval Martin, — da že dolgo nisem pil tako žlahtno kapljice. Pri trm se je zaljubljeno ozrl na steklenico, ki je bila že v dveh tretjin prazna. — Ah! — je vzdihnil, — ostalo ga je le še nekaj kapljic... Sicer pa, — je pripomnil z izpremenjenim glasom, —bova morala igrati še odločilno partijo. — No in? — Namestu odgovora je pa Martin za-klical natakarju: — Še eno steklenico!... In glejte, da bo istb vino! * Lafleur je od presenečenja kar poskočil! ^ — Saj lahko naročiva v naprej, mar ne? Če je vino že na mizi, ga je pač treba popiti. Na obrazu strmečega sluge se je pojavil izraz tako silnega razočaranja, da Martin tega ni mogel prezreti. — Kaj je vam slabo 1 — je vprašal v skrbeh. - — Oh ne! Niti najmanj. — Morda pa niste... vajeni piti... toliko. .. In pa, to vino je vražje zahrbtno, če ga človek ni vajen... — O, piti sem vajen, pa še kako, — je zatrjeval Lafleur boječ se, da bi ae vzbudil v Martinu suma. — No, torej, tem bolje... tem bolje!... — Zakaj pa1? — Ker bova lahko stisnila za slovo še eno steklenico, predno se razideva... Martin je ustavil mimoidočega natakarja in mu dejal sladko: — Plinesi ga nama ie eno steklenico. — Istega 1 — je vprašal presenečeni natakar. — Da... toda ta mora biti že prav iz kota... iz slame!... Saj veš, da se spoznam na take reči. — Kaj! — je vzkliknil Lafuleur ves i/* sebe, — to so že štiri steklenice! — No da, dragi prijatelj, — se je zasmejal Martin, — vedite, da se štirih steklenic še sam ne ustrašim... — 'Štiri steklenice!... Vi sami! — Da, štiri, če treba pa tudi pet!... Vino pijem kakor mleko. — Kakor mleko! .— je ponovil Lafleur prestrašeno. — Seveda, to vendar ni nič čudnega, pridobil sem si skromno premoženje s trgovino z vinom in drugimi opojnimi pijačami in' med mojimi tovariši ni bilo nikogar, ki bi se 'bil mogel meriti z menoj, ki bi ^a nesel toliko kakor jaz. Lafleur je od presenečenja kar poskočil. Ujel se jc bil v lastno past. Zdaj da bi začel znova... Sklenil je izpremeniti taktiko. Spomnil se je, da ima v žepu stekleničico omamnih kapljic, ki si jih je bil preskrbel1 in ki naj bi mu pomagale streti odpor mar-kizove žrtve, če bi se upirala, ko jo bo ugrabil. . , In neopaženo je segel z roko v žep Svojega telovnika, da bi si prepričal, če je stekle-ničica še tam. Toda treba jc bilo najti še ugodno priliko, da bi mogel kapljice previdno in s pridom, porabiti. V ta namen je hotel odvrniti Martinovo pozornost od svojega podlega početja. — Odigrajva odločilno partijo, — je dejal. In Martin je začel mešati karte. Toda tisti hip se je začul v gostilni velik ropot stolov in miz. Nekaj gostov je vstalo kakor v odgovor na isto znamenje. Martin je sedel v kotu in zato ni videl, kaj se godi v krčmi. Pogled mu je bil zastrt tem bolj, ker ga je bil Lafleur previdno posadil s hrbtom k vratom. Kopot je bil vedno večji; ljudje so predstavljali mize in stole, klicali so natakarja, da bi plačali. Nekateri so se v naglici zaletavali v druge, ki so kričali na nje in jih zmerjali. Končno je postal tudi Martin pozoren na ropot in obrnil se je, da bi videl, kaj je. — Stavim, da je prispel poštaljon iz Normandije, — je dejal in vstal. Toda Lafleur ga je prijel za ramo. — Bežite 110, dragi moj, — je dejal, — kam se vam pa mudi, saj imate še dobre četrt ure časa. — Sicer pa, — je pripomnil, —.stopi: i h krčmarju in mu naročim, naj naju obvesti, kadar prispe poštni voz. In hitro je odšel v pisarno, ozrl se je na trg in res je zagledal v daljavi postni voz, ki ga je Martin pričakoval. — Tristo vragov! — je zaklel sluga, — zdaj ni več časa za razmišljanje. Na delo torej I Vrnil se je k Martinu, ki je bil ta čas znova obema natočil, da bi se ne dolgočasil. (Dalje prihodnjih) Ljubiteljem Cinik knjig vsebuj« mnogo ld-pih romanov domiUli in tujih pisateljev. - Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki bo Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA* TOW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 16,1983 »siREGINA Roman iz : življenja: za "glas nahoda" priredil i. h. m LA&GE8T iLonmr daily «b v. a. jl AVSTRIJSKA POMOČ PROPADAJOČEMU TRSTU » « Kakor mi je težko, da te izgubim, me 'bo vendarle iz srca veselilo, da se izvleoeš iz tako žalostnega položaja. Vse sposobnosti imaš, tia prideš tam do vodilnega mesta. Z ljudmi znaš tudi občevati, kot nikdo drugi. Torej, kot rečeno: »vse bi bilo jasno, ko ne bi bilo tvo-ie družine. O tem se moraš razgovoriti s svojo ženo, ki bo že našla *a tebe v*»e najboljše, kajti pogumna in razumna je. Xočem ti prigovarjati in tudi ne odgovarjati; pojasnil sem ti samo celo zadevo. Kakorhitro se odločiš, mi povej, potem bom takoj, ako sprejmeš, pisal stricu, zakaj -da si po desetletnem, marljivem delu še vedno navaden inžinir. Moj stric mora vedeti vse, kajti ni izključeno, da ti bo Schott, ako izve, kam greš. skušal tudi tam metati polena pred noge. To pa bomo preprečili. In ne pozabi, Valter. da sem ti prav rad .na razpolago z vsako vsoto, dokler nisi zopet •""<'• »'"s« uuiur. ou- .uwuaic »aiitan tvotvwi m* /,diuHsiii iiasiaie vrzeli. pre naglo pismu. V pismu je bila njegova plača preteklega meseca 'na to pristanišče z njegovimi ve-I Avstr jski finančni minister je pač in pismeno potrdilo, da je bil brez odloga odpuščen, ker je dejansko likimi zalogami kave in čaja. Med mnenja, da lepi obrazi angleških lazžalil svojega nredstoinika Polon- tpo^fl 1P 'Ki 1 n tn/1! i<7nm/.A.cAl» I . .»^.1-.. I___1..A__________ 1____ • v« • lazžalil svojega predstojnika. Poleg tega je -bilo tudi izpričevalo, v katerem ni bilo drugega kot dan njegovega vstopa in odpusta. Četudi je bilo dobro za Vailterja. da je bil deset let v isti službi, je bilo vendarle proti njemu, da v tem času ni napredoval m da mu ni bilo da no nikako posebno priporočljivo izpričevalo. Valter stisne zobe m spravi pismo. Xato -vzame zavitek in za vedno zapusti svojo pjisamo. Ni se mogel odločiti, da bi se poslovil od svojih tovarišev. londonsko svetovno gospodarsko J veletrgovce v s kavo in čnjem konferenco pa so se odnošaji med j tržaška bodočnost niso doviolj te-angltško in avstrijsko trgovino ( hten razlog .za take finančne žrtve precej razjasnili in posledica je z večnimi stiskami se boreče avstrij sedaj omenjeni načrt avstrijskega ske državne blagajne. Tako bo pač trgovinskega ministra. j Trst zaman čakal pomoči z Duna- ... . » ---------------Po tem načrtu se določa za uvoz i«. A kaj šele, ki se ustvari n<*m- Aajt. ne bi mogel prenest, odkritega sočutja nekaterih in akodoži lj- ' angleške kave in čaja v Avstrijo Ski načrt rensko-dunavskega pre-»oati drugih• N>ro*il je samo Brandu. da izroči pozdrave njegovim, lOodstatna Ipreferencialna carini kopa' prijateljem. S stisnjenim, zobmi in bledega obraza odide. U« post*vka pod pogojem, da pri-1 Kar se tiče dobička, ki ga obeta- li T> • , . . . liaja blago v Avstrijo preko trza- jo tržaški listi jugoslovenskim že- G(»pa Regina Kronekova je zap^lena letala po svojem majh- *kegH pristanišča. Avstrijski trgo- leznicam. pa menimo, da bi bili t nn nn mvnom in »*» cl n-n rwT»n»% k« T.k« • _ t_____ i v« • • 1 na Dunaju morda pač res za to, da bi ta promet šel tudi preko ju . - « «---- ----■»-- ininiiisi a. n»an i ijsri upu- nem pa prijaznem in cistern stanovanju. Izhajala je brez služkinje, vinski minister računa, da bo daljša kajti pri skromni pVaei svojega moža si je ni mogla privoščiti. Samo }>omor»ka pot do Trsta z mnogo ■\sako jutro je za nekaj ur prihajala neka žena. kf ji je opravila tež- krajs, železniško potjo po italijan-ja dela. \se drugo, so napravile pridne roke gospe Regine. Pri tem je še vedno našrfa dovolj časa. da je kaj šivala za svojo hčerko in da je za olepšanje stanovanja kaj pletla in vezla. Nad domačo obleko si je vedno pripasala predpasnik, katerega pa je vedno odpasa-'«. kadar je kd o prišel na obisk, ali pa. kadar je prišel njen mož domov. Tedaj je bila takoj čedno oblečena. Rokave je imela vedno ravihane. da je moga brez ovire delati v sobi ali v kuhinji. Navzlic temu je lepa gospa izgledala kot kaka kneginja. ki je gospodinjila, kot bi hotela pregnati čas. Bila je vitka, dostojanstvena prikazen ? lepimi, umerjenimi, kretnjami. Fina *rlava z bogatimi plavimi lasmi, ki so v naravnih valih obkrožali njen lepi obraz, je stala svo-?iodno in ponosno na lepo oblikovanih ramah. Najlepše pa so bile na njej oči, dve čudoviti sivi zvezdi, ki .so živahno sijale iz ljubkega obraza in so jih obdajale temne obrvi in \ trepalnice, ki *>o še posebno povzdigovale njeno lepoto v primeri s ' T-lavimi laami, ki so se svetili kot zlato. -Kadar so te žareče oči pogledale. se je skoro vsakdo ustrašil teh svetlih žarkov. Njene majhne, lepe roke so bile navzlic mnogokrat trdemu delu dobro negovane in bilo bi jih škoda, ako bi bile zanemarjene. Lepo jo je bilo gledati, kako gibčno in spretno je opravljala svoja dela. Vedno je nestrpno pogledavala na uro in ko slednjič zapoje j-vonee, nao razmerje z gradbenim asistentom Knoppom, ki je pred dvema letoma izgubil službo. Stanoval je pri starših in godilo se mu ni slabo. V hranilnici je imel nekaj denarja in vsak mesec je dvignil 500 čehoslova-ških kron. Poleg tega je dobil lit pa tam tudi delo kot risar pri stavbnikih. Pred dvema mesecema sta dobila zaljubljenca otroka. Imela sta se rada. toda zadnje čase je postajal Knopp nezadovoljen in potrt, ker ni imel nobenih izgledov, da dobi službo, a v hranilnici je imel samo še 170 čeho-sl o vaških kron. Po glavi .so mu začele rojiti samomorilne misli, -ki mu jih je j>a lrma izbijala iz glave, kolikor je pač mogla. Nekega dne mu je vzela revolver in ga zaklenila, že poprej mu je pa .skrila stekleničico strupa. V.se to so zdaj na"!i. Dekle ni mislilo na samomor, nasprotno. fantu je celo prigovarjalo, naj si izbije take misli iz glave. V nedeljo popoldne je odšla lrma z doma in se vrnila šele zvečer. Bila je zelo potrta in čez i je najlepšo obleko, pač je pa pustila doma nakit in svoj dežnik ter si izposodila od sestre star, raztrgan dežnik. Vzela je tudi o-tročička. da gre k svojemu Ijub-čku. Mati je pripravila otročič-ku jesti. lrma je pa dejala, da ga ni treba nahraniti. Materi jc rekla, da se vrne zjutraj. V stanovanju njenega ljubčka so našli po eksploziji naboje z razstrelivom. kakršno se rabi v kamnolomih. Naboji so bili pa prazni, j Poleg tega so našli stekleničico strupa in revolverske naboje. Knoppovi znanci menijo, da s<> je Knopp dobro zavedai ueii.ka razstreliva in načina .samomma. Življenje bi' si bil lahko končal brez ovir tudi v svojem ali pa v stanovanju svoje ljubice. Od tr-gtf ga jc pa najbrž odvrnila mist:. da bi utegnili pasti kot nedolžne žrtve tudi njegovi ali nj->-ni najožji sorodniki. SHIPPING NEWS bctafcjjarifrvrhl goslovenskega ozemlja, toda naj (dobro uro je zopet odšla. Oblekla imajo Italijani tudi le najmanjši krajšo železniško potjo po skem in odnosno tudi jugosloven skem ozemlju pač v polni meri wl- košček |>riavice soodločevanja. ne tehtala sicer krajšo pomorsko j bi šel iz Trsta v Avtstrijo niti en angleških pristairšč do Hamburga, vagon preko Postojne ali Podbrda, ( m o prav btcv. na-jmanjš-ga sozaui pa zato tem daljšo in seveda tudi temveč tudi zadnja vreča kave in manja prepustiti Trstu, da sanja dražjo železniško pot po nemškem j poslednji zavojček čaja preko Vid- sam te sanje o svoji lepši bod«>č-ozemliu, dočini bodo avstrijske že- nia in Trbiža.Zato mislimo, da sme- nosti s pomočjo Avstrije. njegove žene. V vzklikom skoči otrok k materi, ki jo s prurrčno ljubeznijo objame. — Dober da i, mama! Tukaj sem zopet. Ali je papa že doma T — Ne, ae, drajrica. ~ ° P" t**™ liitela. ker sem se s svojo prijateljico malo zaklepetala in srn si mislila, da bom že pozna. Tako pa še pridem pravočasno, da pogrnem mizo in ti bora pomagala nositi na mizo — Prav gotov*) še prideš ob pravom času. Marti ji pomaga sleči suknjieo in ji sname z glave modro čepico Nato ji počeše plave lase: ki so biJe nekoliko temnejše kot materine. Medtem pa mala Uršika pripoveduje, kaj vse je preživela skozi cian. .Nato 1 rsika zopet iskreno objame mater ter konečno pravi z vzdihom: J — Lačna nem. mama. Gospa Regina se nasmeje. Njene lepe oči žare ljubeznjivo v lepi otroški obrazček. ki je orej. Valter: ali jr^il *roj naM za nevi t apre^t? (Dalje priho4nji«,) ... SKUPNA ... POTOVANJA jn cene v o žnj i: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre I ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst > 1 "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa * "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourg '' BERENGARIA'' pr. Cherbourga N. T. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 19. AVGUSTA____$101.23 $182.00 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA $ 99.23 $178.50 124. AVGUSTA $ 91.73 $171.50 20. SEPTEMBRA 19. avgusta: l1« de France t llavr« Rex v Genoa 21. avguata: Reilanie v Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg 24. avgusta: Cliamplaln ▼ Havre Euroj a v Bremen 25. avgusta: Veendatn v Ttoulocn« 26. avgusta: Roma v C»noa Bei eugaria v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avgusta: T>e (iniA.se v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre I>«'uisciilajid v Hamburg 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA ... 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 6. SEPTEMBRA 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $ 97.50 $171.50 $109.50 $185.50 $102.34 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 30. AVGUSTA .. 27. SEPTEMBRA "ALBERT BALTiIN" pr. Haniburga 13. SEPTEMBRA NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga $ 91.73 $171.50 "BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to letof naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: ~~ Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street ' New York, N. Y. Policija za.sli'uje ljudi, ki bi mojrli pojasniti, kaj je napotilo Knoppa k .strašnemu činu. Šof".-Hludik je pravil, da jo videl v I n. avflU9ta: nedeljo zvečer blizu Stajališea av- Bremen v Bremen totaksi jev moža in /.ono. ki je ime- 2. sept-mtra. la v naročju otroka. Xajela sta Con'« rti Savola v Genoa njesrov avto in se odpeljala na 5- »eptembra: kolodvor Spotoma je mož stopil, "l^"? b,"^ v noko hišo in se kmalu vrnil. Potfm so se odpeljali prod li(»tel do T Europe. Tam sta izstopila in šofer je odnr^el kovčeur vratarju. 8. septembra Šofer se dobro .spominja, da sta bila to Knopp in Zwie.selbauerjeva. * Policija je Ivnoppovo stanovanje preiskala in našla ninojro j>ra-znih nabojev iz starih av.stri>ki'n pušk in košček razsojanejra svinca. Xa^li xo tudi hel prašek, ki sa bodo šele preiskali. Ni izklju«'r-no, (la .jo Knopp zažjral okra/.it s smodnikom i/, nabojev. Ekra/.it jo imel shranjen v kovčejru v kolodvorski oranlerobi. Kot .stavbnik ird je pač lahko dobil. Xa stanovanju njojrove ljubice so našli Knoppov revolver in stekleničico 7. napisom: Arzen — pozor strup! V revolverju je bilo s ost nabojev. med njimi eden prazen. Oboje je bilo spravljeno v predalčku, ki f;a je lrma pred odhodom zaklenila. Knopp jo bil mirnejra značaja, kadar se je pa razjezil, je pobesnel in navadno ni vedel, kaj dela. Irnio je imel rad. pa .se j ni ihotel poročiti z njo. ker je bil \ brez službe. Tudi nje«rovi znanci ■ . pripovedujejo, dal je bil zadnje j čase zelo potrt in da' so mu rojile po Europa. v Firemen 13. septembra: IJifayttte v Havre Manhattan v Havre Horon*arla v Cherbnur« Albeit Iialiln v Hamburg 15. septembra: Hot lorda m v ftoulnjrn« Majestic v Cherbourg 16. septembra: Hex \ Genoa Br«-m«-n v Itremea 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Chain|>lHin v Havre 21. septembra: -Af|iji(;mla v Cherbourg 23. septembra: K« turni« v Trst Ife de France v Havre Veendam v Boulogne 28. septembra: Europa v Bremen Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Mauretania v Cherbourg Deutsohlan'-. v Hamburg 29. septembra: Pari.-« v Havre Olympic v Cherbourg 30. septembra: Conte di Savola v Ceno« Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi «la- bih razmer tako priza- —---- deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." V JUGOSLAVIJO Preko Mavre NA HITREM EK8PRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE iff. Avar STA S. Septembra — 23. Septcmbr-i CHAMPLAIN 21. Avgusta — 20. Septembri PARIS !). Septembra — 20. Septembra NIZKE CENE DO VSEfl DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne (iste vpra- šajte naše pooblaščene agente Slovenic Publishing Co. 216 West 18th St., New Vork City. N. V. FRENCH LINE 19 STATE STREET, NEW YORK vodnikove i knjige za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair »i in knjige Vam bodo poslane naravnost nfe dom. Naročila sprejema: "GLASNARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y.