glasilo DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES", lesni kombinat novo MESTO - STRAŽA Le delo rodi uspeh RAZMIŠLJANJE O 8. KONGRESU ZKS Po proslavah 40-letnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije in po 40-letnici, odkar je stopil na čelo Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Tito, je bil v začetku aprila 8. kongres Zveze komunistov Slovenije, pred nami pa je 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Manifest ustanovnega kongresa KPS je bil vodilo slovenskemu narodu, da je po okupaciji in razdelitvi Slovenije povezal v Osvobodilni fronti vse napredne sile slovenskega naroda v boju proti okupatorju, za svojo nacionalno in socialno osvoboditev, za socialistični razvoj Slovenije skupaj z ostalimi narodi in narodnostmi Jugoslavije. Jubileja tovariša Tita smo doživljali kot počasititev velike zgodovinske osebnosti našega časa, ki je okrepila revolucionarno moč in organizacijsko usposobljenost naše partije in celotnega delavskega razreda. S Titom smo izbojevali zmago v NOB in z njim smo stopili v novo obdobje zgodovine. Samoupravljanje in odločitev za politiko neuvrščenosti, ki zagotavljata mir in socializem smo sprejeli v revolucionarno akcijo delovnih množic. Vsa načela naše samoupravne družbe in naše neuvrščenosti v zunanji politiki smo uresničevali skupaj s sklepi in usmeritvami v obdobju po 7. kongresu ZKS in 10. kongresu ZKJ. Na podlagi analiz našega razvoja smo izoblikovali osnovo za razvijanje takih družbeno-eko-nomskih odnosv in političnega sistema, ki krepi razvoj samoupravljanja, in to tako, da je popolnoma izključeno upravljanje V ponedeljek, 15. maja je tov. Vida Tomšič obiskala tudi Novo les. Več o tem na zadnji strani. v imenu delavcev in prerašča v upravljanje delavcev samih. Ustava in zakon o združenem delu ter naša družbenopolitična usmeritev so izhodišča za uveljavljanje samoupravnih odnosov v združenem delu na dosledni samoupravni podlagi. Odnosi, ki so jih opredelili ustava, zakon o združenem delu in samoupravni akti, ustvarjajo možnosti za vzpostavljanje neposrednih vezi delavcev, ki omogočajo takšne družbenopolitične odnose v združenem delu, da so delo in rezultati dela edino objektivno merilo za pridobivanje in delitev dohodka. Prav tako je v delovnih organizacijah postopno uveljavljanje svobodne menjave dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in delavci v delovni skupnosti skupnih služb prineslo novo kvaliteto. Hkrati pa se srečujemo z odpori (včasih tudi zradi neznanja) pri konstituiranju združenega dela, toda ob stalni dejavnosti ZKS dosegamo napredek. Pomembno vlogo ima tudi uveljavljanje delegatskega sistema, ki je skupaj s svobodno menjavo dela in združevanjem v samoupravnih interesnih skupnostih ustvaril pogoje za enakopravno povezovanje temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in temeljnih organizacij združenega dela družbenih dejavnosti. S tem smo omogočili enakopravno vrednotenje umskega in fizičen-ga dela ter pričeli utrjevati enakopraven družbeni in ekonomski položaj vseh delavcev na podlagi njihovega prispevka pri ustvarjanju nove vrednosti in povečanju družbene produktivnosti dela. To je najbolj demokratični način soočanja vseh interesov, njihovega usklajevanja z družbenimi inter esi in njegovimi nosilci — samoupravnimi strukturami. Zato ne smemo dovoliti, da bodo samoupravni akti samo formalnost. S takimi pojavi se srečujemo vedno bolj poredko in smo vedno bolj sposobni premagovati težave z močjo dokazov in z izbiro boljših rešitev. Boriti se moramo za usklajevanje posameznih interesov z družbenimi in zagotoviti zmago socialističnega. Posebej moramo poudariti, da smo prav v obdobju med obema kongresoma dosegli dobre rezultate pri materialnem razvoju in pri izboljšanju delovnih ter življenjskih razmer delavcev in občanov. Osnova za uspeh je bilo pravilno planiranje ob upoštevanju vseh družbenoekonomskih in političnih dejavnikov. V gradivu za 8. kongres ZKS in za 11. kongres ZKJ so podrobno obdelana vsa poglavja razvoja naše samoupravne družbe. Zato ne smemo gledati na kongresa le kot na stvar članov Zveze komunistov. Mislim, da se moramo vsi seznaniti z vsebino kongresnih dokumentov. Res je, da si bodo morali člani ZK še posebej prizadevati, da bodo smernice in sprejete sklepe izvajali. Jasno pa nam mora biti, da ti sklepi obvezujejo vse nas, vse samoupravne celote, ne glede na to, ali delamo v materialni proizvodnji ah v družbenih dejavnostih. Dobiti morajo svoj odziv v najširšem krogu sa-moupravljalcev. Ponovno se spomnimo na manifest KPS na ustanovnem kongresu. Tako kot je slovenski narod sprejel takrat manifest KP, moramo tudi mi sprejeti zaključke in resolucijo 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ za svoj delovni program. R.F. Bil sem delegat na 8. kongresu ZKS Kongres ZK je čas, ko se analizira delo komunistov v preteklem obdobju in se dajejo nove naloge in smernice za delo pri razvoju našega samoupravnega socializma. Bil sem delegat na osmem kongresu Zveze komunistov Slovenije. Delegat na kongresu, to je velika naloga, hkrati pa nagrada za dosedanje delo. Ko sem dobil obvestilo, da sem izvoljen za delegata na osmem kongresu slovenskih komunistov, sem bil prijetno presenečen. Začele so se temeljite priprave, saj je bilo kongresnega gradiva kar precej. Vse je bilo potrebno dobro preštudirati, še posebno spremembe in dopolnitve statuta ZKS, saj sem sodeloval v komisiji za organiziranost in razvoj ZKS. Ko smo delegati prišli v Ljubljano, nas je le-ta pričakala slovesno okrašena. Po uvodni svečanosti in plenarnem delu kongresa smo delegati odšli na delo po komisijah. To delo je bilo dokaj naporno in zahtevno, a lotih smo se ga odgovorno ter izdelali poročila za plenarni del kongresa, na katerem je kongres pripravljene sklepe in naloge soglasno sprejel. Na plenarnem delu smo tudi izvolili organe ZKS in delegate za 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, med katerimi je tudi naš glavni dirketor Jože Knez. Krštinc Dušan — TOZD TE S Kongres je za nami, nas pa čakajo naloge. Le tako bo šel razvoj našega samoupravnega socializma po začrtani poti. Za nas delegate pa je kongres še ena življenjska preizkušnja, ki smo jo dobro prestah. Sklenili smo nova poznanstva iu izmenjali izkušnje, ki nam bodo pomagale pri nadaljnjem delu. DUŠAN KRŠTINC Ob prvomajski proslavi Na proslavi v sredo 26. aprila je bil slavnostni govornik glavni direktor Jože Knez. Poudaril je zgodovinski pomen dneva OF in mednarodnega delavskega praznika 1. maja, nato pa je nadaljeval: „Smo v času med republiškim in zveznim kongresom ZKJ in ko razpravljamo o teh pomembnih ciljih, lahko ugotovimo, da jih dolgoletna, vztrajna in neuklonljiva prizadevanja v naši družbi postavljajo na trdna in plodna tla. Lahko rečemo, da smo v prejšnjih desetletjih nenehnega iskanja in boja za pravilno usmeritev družbenega razvoja dosegli zelo pomembne uspehe, ki nam odpirajo jasno perspektivo za nadaljnje delo. Kongres slovenskih komunistov je to jasno potrdil. Akcijska sposobnost sleherne demokratične družbe zraste, ne glede na velikost bremena, takrat ko postane trdno prepričana, daje na pravi poti. Lahko trdimo, da je bilo to prepričanje v celoti potrjeno na 8. kongresu ZKS. Nadaljujemo gradnjo edinstvenega in izvirnega sistema demokratične svobode in utrjujemo pot razvoja samoupravnega socializma. Rezultati prizadevanja so danes že vidni. Za nami je štiriletno obdobje delegatskega sistema. Ne moremo trditi, da je v celoti zaživel, saj Je bilo vključeno ogromno število delegatov, ki so delovali na vseh ravneh, od temeljne organizacije združenega dela do zvezne skupščine. Ocene zadnjih sej delegatskih skupščin so bile realne. Nismo še dosegli ollja, nismo še vključili slehernega delegata v proces odločanja, nismo dosegli nepretrgane povezave celotnega delegatskega sistema, vendar smo se Prepričali, da smo na pravi poti. Z izredno zahtevnim sistemom sporazumevanja, dogovarjanja In usklajevanja smo prišli do enotnih stališč. Različne interese naše večnacionalne družbe srno tako uskladili in usklajeno stališče tudi realizirali. Poudari moramo, da tako široko nskaljevanje stališč ni pripeljalo n° anarhije, kot so nam na začetku prerokovali vsi, ki so z »zaskrbljenostjo11 spremljali fazvoj našega sistema. Vse napovedi so se pokazale k°t neutemeljene. Skozi tako zelo razgibano delo smo prišli bolj enotni kot kdaj koli. Seveda bi bilo zelo zgrešeno rrnsliti, da je s tem zgodovinska naloga razvoja političnega sistema socialističenga samouprav-janja končana. Pred nami je pot, po kateri moramo še bolj enotno in odločno. Nadaljevati moramo gradnjo bodoče družbe, v kateri bomo vedno bolj enakopravni in dosegali take rezultate, ki nam bodo prinašali srečo in uspehe. Osvobajati se moramo zastarele miselnosti, da se za te cilje lahko poteguje nekdo zunaj nas. To moramo graditi sami. Utrditi moramo sleherno celico naše družbe, in to po jasno začrtani poti, od osnovnih samoupravnih enot temeljnih organizacij, krajevnih skupnosti do federacije. Utrjevati in razvijati jih moramo postopoma, temeljito, revolucionarno in odločno. V enotno fronto socialističnih demokratičnih organizacij na samoupravni socialistični bazi moramo vključiti slehernega člana naše družbe. Vse to smo že dosegli. Začeli smo z osvobodilno fronto, razvili smo jo v trdno fronto Socialistično zvezo delovnega ljudstva, skozi katero lahko sleherni samoupravno in sociali- stično usmerjeni državljan naše družbe demokratično uresničuje svoje pravice in dolžnosti. Z utrjevanjem samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij prihajamo do fronte, s katero lahko brezskrbno gradimo našo družbo. Te izredno pomembne in zahtevne naloge čakajo tudi delavce Novolesa. Vsa dogajanja, ki sem jih do sedaj orisal, niso šla mimo Novolesa. Bili smo aktivni in z vsemi svojimi močmi vključeni v izredno dinamične družbene tokove in enako uspešno prihajali iz bitk, enotni in trdni. Prepričali smo se, da pot samoupravnega razvoja prinaša Novolesu svetlejšo prihodnost. Vendar tudi za nas velja, da si moramo to prihodnost graditi združeni v široki fronti. Dolžni smo prispevati ustrezen delež v mozaiku prizadevanj vseh sil naše družbe. Dosedanja prehojena pot nam kaže, da smo dosegli pomembne uspehe, ki zahtevajo nadaljnji vztrajni in aktivni razvoj samoupravnih odnosov in gospodarstva. Nadaljujemo aktivnost, ki se je močno razmahnila že v času Med slavnostnim govorom. ustavnih amandmajev. Med prvimi v Sloveniji smo začeli z novim razvojem samoupravne organiziranosti pri oblikovanju TOZD, ki so ostale združene v delovni organizaciji Novoles. Veliko truda in znanja smo vložili v oblikovanje samoupravnih sporazumov o dohodkovnih odnosih. Takrat smo se zavestno odločili za izredno zahtevno pot ter pričeli oblikovati dohodkovne odnose od prihodka, dohodka do čistega dohodka. Mislimo, da smo na ta način postavili trdne temeljne za oblikovanje izredno zahtevnega sistema osebnih dohodkov, kjer želimo, da bo osebni dohodek slehernega delavca odvisen od dejanskih rezultatov njegovega dela, od njegove udeležbe pri ustvarjanju dohodka TOZD. Velikokrat se ti stavki ponavljajo v različnih dokumentih. Kongres ZKS je to zahtevo postavil pred slehernega komunista. Zavezal nas je, da moramo nadaljevati z graditvijo sistema, zavedajoč se, da se ta naloga ne da opraviti polovično. Tovarišice in tovariši! Poudariti moram, da gre pri tem delu za izredno zahtevno družbeno spremembo. Ko o uresničevanju vseh teh zahtev razpravljamo na naših samoupravnih in družbenopolitičnih organih in v delovnih skupinah, prevzemamo ogromno odgovornost pred nami samimi in pred delotno družbo. Odločili smo se, da z vso strokovno in politično močjo zgradimo za današnje razmere temeljito izdelan sistem. Zapuščamo stare sisteme, ki so veljali v Novolesu skoraj 15 let, in razvijamo sisteme, ki naj bi veljali vrsto naslednjih let. Ne moremo trditi, da je to, o čemer sedaj razpravljamo, dokončna oblika, vendar smo prepričani, da smo na pravi poti in da bomo ustvarili strokovne in politične temelje, ki bodo mogočili nadaljnji razvoj sistema. Prav tako moramo poudariti, da uveljavitev dohodkovnih odnosov in sistema osebnih dohodkov ne uvajamo samo zato, ker je to zakonska obveza, ki jo postavlja zakon o združenem delu. To moramo narediti, ker edino s tako urejenimi odnosi lahko naprej gradimo organizacijo in utrjujemo gospodarski položaj Novolesa. V sedanjem trenutku Nadaljevanje na 4. strani (Nadaljevanje š 3. strni) je to izreden napor. Cilj je želo visok, vendar smo prepričani, da je dosegljiv. V razvoju naše družbe sm o si postavljali zahtevne cilje in jih tudi dosegah. Vendar morairio biti realni in oceniti možnosti za obvladanje naše problematike, ki. je zelo , zahtevna. Gospodarska situacija nam narekuje izredno močan tempo obvladovanja problemov do konca leta. Moramo zgraditi učinkovite dohodkovne odnose, učinkovit sistem osebnih dohodkov in moramo nadaljevati i. gospodarskimi ukrsti,, s katerimi, si. moramo zagotoviti dohodek, ki bo pokrival družbene in osebne potrebe. Če želimo vse to doseči, moramo zelo učinkovito ukrepati. Zato lahko rečemo, da je pivo polletje čas urejanja sistema, naslednje polletje pa čas inten-'zivnega boja za povečanje1 produktivnosti in gospodarske . stabilizacije. V tem boju moramo biti enotni in odločni. Nobene naloge ne smemo zanemariti, saj je le uresničitev vseh omenjenih nalog porok, da borna dosegli cilje, ki smo sijih zstavili gospodarskim načrtpm« 4,* _ » •. <.. Tovarišice in tovariši! Upam, da ie orisana pot logično nadaljevanje poti, ki smo jo začrtali z organiziranjem naših množic v Osvobodilni fronti. AU niso naša današnja prizadevanja združitev v široko fronto z enotnim ciljem, ki pomeni nadaljnjo uveljavitev Novolesovih delavcev pri uresničevanju novih obveznosti in pravic. Obveznosti do ustvarjanja dohodka kot družbene kategorije, dohodka, ki ne zagotavlja samo razvoj našega osebnega standarda, temveč tudi razvoj naših krajev, ker živimo in preživljamo.,, -»svoj prosti čas? Zato se naše krajevne skupnosti iz leta v leto hitreje razvijajo. Le čez ograjo v Stražo polejmo in bomo videli uspehe skupnega prizadevanja nas in krajevne skupnosti. Kraj dobiva vsako leto bolj sodobno podobo, ki omogoča občanom bolj prijetno in sproščeno življenje.*1 Tov. Jože Knez, glavni direktor naše DO, je zaželel ob zaključku svojega govora vsem prisotnim obilo uspehov in jim čestital ob velikih jubilejih naše družbe. Nagrajeno naj bo le delo a t rv/vnr' ■ 1 1 1 ■ 11 ■ Tjf**rtn> ii 1 ■ ■ ■ t * < *’ . -**'.2 ' Jr r ** _ - . * T* , -:f- , - ,'V KAJ H0ČE1M0 DOSEČI Z NOVIlvIrSSffOVAMI IN MERILI ZA * dohodke najpogosteje prihaja DELITEV OSEBNIH DOHODKOV?. : - -; do .izbruhov nezadovoljstva, do Osnova in vir sredstev, ki jib namenjamo za osebne dohodke, je. Pre^?n*te.v ve.^^ delo. Samo delo omogoča človeku in družbi, v kateri živi, obstoj. Z delom človek razvija svoje fizične, umske in moralne sposobnosti. Človekovo delo mora biti torej pravilna ovrednoterto^ da mn lahko omogoča življenje in nemoten razvoj. ' ~ Vsak izmed nas, ki prihaja dan za dnem skozi vrata Novo-lesa v katerikoli TOZD na delo, si pogosto zastavlja vprašanja: Ah je v tisti kuverti, ki jo dobim vsak mesec v roke, res- dohodkav pa. dobi debelejšo kuverto kot jaz, čeprav so njegovi izdelki slabi. Zaradi takih in podobnih problemov postaja delo veliko breme in pogosto me na delo sili le življenjska nično poplačan ves moj trud, .jiuja, ker moram preživljati vsi moji napori, oziroma ah je sebe in svojo družino. moje delo pravilno ovrednoteno in primemo nagrajeno? Pridejo tudi dnevi, ko z nezadovoljstvom opazujem, kako si prizadevam pri delu, da bi bili izdelki čimbolj kvalitetni in obenem hitim, da dosežem normo, sosed, ki pa nima takih predsodkov, samo hiti in presega normo, ob izplačilu osebnih -v S, podobnimi vprašanji in problemi se delavci srečujejo po vsem svetu. Delitev sredstev za osebne dohodke in izdelava takih meril, ki omogočajo pravilno . n agraje vgnje človekove ga dela, je izredno-pomembno za vsako družbo. Na področju delitve sredstev za osebne družbenih -» konfliktov. Zato vsaka’ družba v okviru svojega političnega sistema posveča veliko pozornosti temu področju. ’ > V naši samoupravni socialistični družbi razvijamo take odnose, da odpravljamo vsako odtujevanje pravic in prilaščanje vrednosti drugega. Zato je zakon o združenem delu ravno področju sistema delitve osebnih dohodkov delavcev in načinu pridobivanja,dohodka in razdeljevanju čistega dohodka TOZD pešvetil vehko pozornosti. V ustavi in v zakonu o združenem delu smo dobili osnovne smernice, kako uresničiti pravdno dehtev osebnih dohodkov,, da bo upoštevano načelo delitve po delu oziroma po rezultatih dela in po prispev- Kaj pa je Marko? Hudiča, tudi nas bodo merili! v. kih posameznika k skupnemu dohodku. S tem smo načelno odpravili dosedanje napake pri - merilih delitve osebnih dohodkov. Največje napake so bile zlasti zato, ker rezultatov dela nismo pravilno vrednotili, bolj je bila v ospredju le formalna plat ocenjevanja (n.pr. delavec s srednješolsko izobrazbo je dobil osebni dohodek po njegovi izobrazbeni skupini, ne glede, ah je svoje delo opravljal kvalitetno in pravočasno). Delo je bilo do sedaj sicer normirano, s tem je bilo tudi meijeno, kohko posameznik ah skupina ustvarita, in- osebni dohodek je bil izplačan po učinku, vendar tudi tu ni bilo delo v celoti pravilno ovrednoteno. Zanemarjeni so bih drugi, zelp važni aspekti, kot so kvaliteta izdelka, prihranek materiala, izkoristek kapacitet in podobno. Kaj pomaga, če delavec vehko naredi, a tisto, kar naredi, je narejeno površno, nekvalitetno in poraba materiala je velika. S tem se kopičijo le zaloge, prodaja pa peša in delovna organizacija .izgublja ugled pri potrošniku. Prisotne so ■ bile tudi druge nepravilnosti, kot na primer: za ugotavljanje višine osebnih dohodkov je služila že šolska izobrazba, strokovna usposobljenost, leta zaposhtve, čas na delu in podobno. Tako se je pogosto dogajalo, da je zaposlenemu bil zagotovljen osebni dohodek že s samo izobrazbo, ne glede na to, kohko je ta delavec dejansko pokazal pri delu. Lahko je imel delavec celo fakultetno izobrazbo, vendar delovna organizacija ni imela od njega nobenih koristi ah pa je imela celo škodo. Tak delavec je lahko zaradi slabo izdelanih meril nagrajevanja živel na račun drugih delavcev. Obratno se je pa dogajalo tudi, da je delavec, ki je bil priza- Zakaj si tako važen, Miha? Ha, dobra kvaliteta mojih izdelkov, dobro gospodarjenje s časom, šparal sem z materialom, pazil sem na sredstva dela, k temu dodaj še odgovornost, napor in vpliv delovnega okolja, ki se mi po novih merilih pravilno ocenjuje, pa je tudi plača dobra in jaz sem zad ovoljen. A, res, to pa ni slabo! deven, najzahtevnejše naloge je opravljal natančno in pravilno, pri izplačilu osebnih dohodkov pa je imel odbitne postavke zaradi neustrezne šolske izobrazbe. AH je bilo to pravilno? Kje je bila tu možna stimula-cjija? Podobne nepravilnosti so bile tudi v tem, daje bil delavec nameščen na določeno delovno mesto, ki je bilo ocenjeno le s kvalifikacijo delavca, nikjer pa niso bili upoštevani delovni pogoji kot so hrup, prah, monotonost dela, težki tovori, neprestana hoja, nevarnost pri delu in podobno. Tako je delo postalo premnogemu delavcu breme, ne pa vir zadovoljstva in ustvarjalnosti. Dogajalo se je tudi, da so enemu delu zaposlenih delo merili (norma v proizvodnji), drugemu delu zaposlenih pa ne (režija), kar je privedlo do nepravilne obremenjenosti zaposlenih. Te napake so povzročale zlasti naslednje probleme: — težnja po uravnilovki, ki omogoča sicer izenačevanja v višini izplačanih osebnih dohodkov, vendar močno zavira produktivnost dela zaradi premajhne stimulacije; — delitev sredstev za osebne dohodke je bila pogosto izvedena brez nepristranih meril, bolj po „okusu“ in po „simpatiji", ne pa po dejanskih rezultatih dela posameznega delavca; — ker ni bilo pravilne razdelitve, so bili delavci pogosto nezadovoljni pri delu in jim je delo postalo vir nezadovoljstva, ki se je prenašalo tudi na domove, fluktuacija je naraščala; — demokratična vsebina samoupravnih odnosov ni bila dovolj uresničena, saj je bil delavec bolj privesek monotono donečega, zaprašenega stroja ter poslušen in ubogljiv objekt vodstvenih struktur, le malo je pa imel vpliv na delitev tistega, kar je ustvaril z žulji svojih rok. Z ustavo in z zakonom o združenem delu smo dobili osnove in smernice za kritično analizo naše samoupravne prakse, osnove in smernice za kritično analizo samoupravnih odnosov na vseh področjih v vseh sredinah, kjer delovni človek dela, živi in uresničuje svoje lastne potrebe in širše skupne interese. V treh dokumentih je dobilo prvo mesto načelo, za katerega se že skozi stoletja borijo vsi delovni ljudje po vsem svetu, to je načelo: delitev Po delu ah delo in sadovi dela določajo gmotni in družbeni položaj delavca, in sicer na temelju enakih pravic in odgovornosti. S tem smo odpravili dosedanje napake, bolj je prihajala do izraza zgolj formal- no po birokratski poti določena dehtev sredstev za osebne dohodke. Za primerjavo navedimo: delavec, ki zida hišo, toda ne ve za koga jo zida, bo naredil slabo hišo. Delavec, ki pa ve, da bo ta hiša njegova, to je, da bo sad njegovega dela njegov, se bo potrudil in naredil čim lepšo hišo, da bo okras ceh soseski. Ravno tako je tudi z našim delom v službi. Če enkrat občutimo, da s svojim delom zidamo hišo, v tem primeru je to skupna hiša — TOZD in DO Novoles — in da je prispevek našega truda pri zidanju te hiše pravilno ocenjen, se bomo potrudili pri delu in ustvarili čim več ter čimbolj kvalitetno. Za uresničitev tega načela je več poti, eno je pa v vsakem primeru potrebno; izdelati je treba objektivna merila za vrednotenje dela in rezultatov dela, če hočemo, da bo delo v vseh dimenzijah pravilno ovrednoteno in bo delavec plačan tohko, kohkor svojega dela je vložil in kolikršen je njegov prispevek pri ustvarjenem skupnem dohodku. Kdo je poklican za to, da deh kruh delavcu in izmeri njegovo delo? Odgovor na to je preprost; delavci sami. Z ustavo in zakonom o združenem delu smo dobili le družbene okvire, smernice in napotila, kako uresničiti začrtane cilje, delavci sami pa izbiramo metode in načine, da z upoštevanjem lastnih pogojev dela in lastnih potreb izdelamo merila za dehtev osebnih dohodkov. Kako smo se te naloge lotih v Novolesu? V Novolesu smo se naloge delitve osebnih dohodkov lotili resno, upoštevajoč pri tem veliko odgovornost. Izdelavi osnov in meril vrednotenja dela in rezultatov dela smo posvetih vehko pozornosti, vložili mnogo truda in naporov, da bi na najboljši način uresničili načelo delitve po delu. Izhajali smo iz ugotovitve, da dosedanji način dehtve osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji ni bil najboljši in da so bile potrebne spremembe. Niso nas torej vodih k tej zahtevni nalogi samo zakonski odloki, torej neka prisila. Spoznah smo, daje naš bodoči razvoj možen le tedaj, če vpeljemo nove, boljše odnose pri delu. Da bi bila naša prizadevanja čim bolj uspešna, merila vrednotenja našega dela čim bolj korektna in objektivna, smo se povezah tudi s strokovno institucijo. S tem smo združili delovno prakso in znanost z namenom, da bodo tudi rezultati čim bolj popolni. Za izhodišče nam je služilo spoznanje, da je mogoče z ustreznimi metodami izmeriti vsako delo, tudi režijsko. Če pa jei merljivo vsako delo, potem je možno tudi vzpostaviti objektivne kriterije, ki omogočajo izračun prispevka slehernega delavca in ovrednotenje tega prispevka v osebnem dohodku. Z vzpostavljanjem objektivnih meril in kriterijev odpravljamo dosedanje nepravilnosti, ko je bilo delo v veliki meri ovrednoteno bolj po občutku kot pa po dejanski vrednosti. Z novim sistemom hočemo dati človekovemu delu tisti pomen, ki mu pripada, kajti po novih merilih bo možna dehtev sredstev za osebne dohodke le po delu in rezultatih dela. Z novim sistemom meril za dehtev osebnih dohodkov vzpostavljamo v Novolesu nove samoupravne odnose, katerih namen je: pravilno ovrednotenje dela vsakega delavca glede na rezultate njegovega dela, kvaliteto njegovega dela in pogoje njegovega dela. Na ta način bomo izpeljali v praksi načelo dehtve po delu. S tem začenjamo novo, boljšo prihodnost. Kakšni so naši cilji? Morda se komu postavlja vprašanje, zakaj le so potrebne te spremembe. Saj smo do sedaj nekako shajali in boljše bi bilo ostati pri starem, novotarije prinašajo samo negotovost in težave. Odgovor je jasen; kdor se ne prilagaja sodobnemu življenju, zaostaja in propada. Z novim sistemom meril nameravamo doseči tele cilje: — ekonomske: z objektivnimi merili vrednotenja dela bomo povečali produktivnost dela in kvaliteto naših proizvodov. S tem bomo povećah proizvodnjo v naši delovni organizaciji pri sedanjih kapacitetah. Rezultati bodo vidni v našem osebnem napredku: povećah se bodo osebni dohodki, napredek bo viden tudi v vseh krajih, kjer so Novo-lesovi TOZD; — socialne: z uveljavljanjem načela dehtve po delu bomo naše delo humanizirah. To pomeni, da bomo vzpostavili take medsebojne odnose pri delu, da bo vsak delavec dobil tisto mesto, ki mu dejansko pripada. Na ta način bomo dosegli tudi večje zadovoljstvo pri delu in si polepšah življenje. A. Š. 100 let Osnovne šole O ustanovitvi šole v Vavti vasi je zapisano v šolski kroniki: „Kakor drugim občinam je tudi Vavti vasi pripomogel, da se je šola zidala. Z veseljem je sprejel gospod glavar leta 1875 željo vavtovš-kih faranov, akoprav silno z delom obložen, hitro prosi deželno vlado podpore k zidanju nove šole, ki naj bi pozneje vavtovško občino kinčala in res deželna vlada usmiljenega srca pošlje 2000 gl. podpore. Zraven tudi farani niso spali, marveč podarili so v potu svojega obraza zaslužene novce za šolo, da bi le pred omenjeno poslopje videli. Šolsko poslopje je bilo meseca marca dodelano. Tedaj se je povpraševalo po sposobnem učitelju. Kmalu se je dobil gospod Dragutin Krištof, koji je že pred v Polancah, v sv. Križu, v Šmarji, v Šmihelu in naposled na Planini mladino odgojeval. Sedaj naj bi se šola odprla, bila je obča želja občanov. Z veselim srcem je čakalo staro in mlado jutranjo zarjo 22. aprila 1878, kajti ta dan je bil določen za slovesen začetek šole. Precej drugi dan se prične poučevanje. 107 otrok je bilo zbranih, 59 dečkov in 48 deklet, res dosta za vavtovško občino.” polju. Za vojake na fronti so v šoli zbirali razne prispevke. Šolski obisk je bil slab in niso bili doseženi predpisani učni programi. Po končani prvi svetovni vojni se razmere v novi državi kraljevini Jugoslaviji niso dosti spremenile. Velike socialne Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bilo na šoli 274 učencev v šestih razredih. Poučevalo je pet učiteljev. Učiteljska knjižnica je štela 508 knjig, šolarsica pa 151. Pod italijansko okupacijo je šola nadaljevala redno delo. Naši zavedni učitelji so bili prega- Tako piše v šolski kroniki. Vendar stavba ni bila nova, ampak samo nadzidano poslopje mežnarije, ki stoji nasproti cerkve. V šoli je bila ena učilnica in stanovanje za učitelja. Ena soba v stanovanju je bila pozneje spremenjena v učilnico. V prvih desetih letih se je število učencev na šoli precej povečalo. V šol. letu 1887/88 je obiskovalo šolo že 200 otrok, pozneje pa vse do I. svetovne vojne okrog 250 otrok. Že od ustanovitve šole so učitelji skrbeli tudi za napredek kmetijstva v kraju. Pri šoli je bil urejen šolski vrt z drevesnico, v kateri so gojili trte in sadna drevesca ter jih razdeljevali kmetom, pozneje pa so jih prodajah na dražbi. 31. maja 1894 je šolska mladina iz Vavte vasi, Prečne in Dol. Toplic pričakala prvi vlak v Straži, kar je bilo veliko doživetje za vse ljudi. Ob tej priložnosti so imeh šolarji tudi telovadni nastop. Vzgoja v šoli je bila stroga, verska, zelo pogosto so obiskovali razne cerkvene slovesnosti in praznovali praznike, pred- vsem v čast cesarske družine in imeh takrat proste dni. Leto 1908 je nov mejnik v razvoju šole. Šola je bila razširjena v trirazrednico, zgrajeno je bilo tudi novo šolsko poslopje. Otvoritev je bila 20. septembra z vehko slovesnostjo. V letih med prvo svetovno vojno je precej trpelo šolsko delo. Pouk se je pričenjal v novembru, ker so morah prej otroci delati na Med nastopom. Programje bil zanimiv. razhke so ostale, revnim kmetom so se pridružili še delavci na žagi in železniški postaji. Cerkev je še vedno obdržala svojo vlogo v šoh, zavirala njen razvoj ter preganjala vsako napredno misel in napredne učitelje. Naša šola je postala petraz-redna ljudska šola. Poleg pouka so bili učitelji tudi širše povezani s krajem in so skrbeh za splošni napredek: uprizarjali so igre, organizirah kmetijske tečaje, za dekleta pa prirejah tečaje ročnih del in gospodinjstva. V kraju je živahno delovalo tudi sokolsko društvo, katerega so ustanovili kmalu po prvi svetovni vojni. Starejši del sedanje šole. njani, že leta 1942 so bili aretirani učitelji Ivan Grašič, Jože Uran in Alojz Primožič ter pozneje iz novomeških zaporov odpeljani v internacijo. Po vrnitvi iz internacije so se vključili v NOV. Vsi trije so preživeli vojno in potem opravljah pomembna dela v prosveti. V letu 1944 je pouk zaradi stalnih vpadov Nemcev in belogardistov potekal po posameznih vaseh. V Straži so belogardisti zverinsko umorih učiteljico Jožico Venturini, po kateri nosi sedaj ime naš PO in ŠŠD, spominska plošča pa je vzidana v veži šole. Prišlo je leto 1945 in z njim težko pričakovana ter z velikimi žrtvami izbojevana svoboda. Vehke družbene spremembe so vphvale tudi na razvoj šolstva in mu dale novo vsebino. Šola se je osvobodila cerkvenega vpliva, vzgoja in izobraževanje sta dobila z marksističnim svetovnim nazorom nove temelje. Po vojni je postal ravnatelj šole tov. Ivan Plantan, kije šolo uspešno vodil do upokojitve 1974. Prva leta po vojni so bila zelo težka, primanjkovalo je drv, učnih knjig, učil in učiteljev. Šola v Vavti vasi je imela pet razredov, nižjo gimnazijo pa so učenci obiskovali v Novem mestu, pozneje pa tudi v Dol. Toplicah. Večinoma so šolanje uspešno nadaljevali in mnogi dokončali srednje, višje in visoke šole. S šolsko reformo 1958 se je tudi na naši šoli pričel predmetni pouk v višjih razredih. Popolna osemletka je postala 1962, ko je bil na šoli 8. r. in v njem 20 učencev. Do letos je 8. razred uspešno končalo že 492 učencev. V prvih letih po vojni je število učencev upadalo, najnižje je bilo v šol. letu 1952/53 — samo 111 učencev. Z industrijskim razvojem kraja, razvojem podjetja Novoles in Gorjanci, se je struktura prebivalstva bistveno spremenila. Danes KS Straža ni več agrarno, ampak predvsem industrijsko razvito območje. Šolske reforme so prinesle velike organizacijske in sistemske spremembe. Modernizacija pouka z uporabo sodobnih učil, aktivizacija učencev v učnem procesu, svobodne dejavnosti in druge aktivnosti zahtevajo tudi boljšo materialno osnovo in več prostora. Naša šola je že dolgo premajhna. Ko je število učencev začelo naraščati in se v šol. letu 1961/62 povzpelo na 334, je bilo nadaljnje delo v treh učilnicah nemogoče. Potrebni so bili novi šolski prostori in tako je bil šoli 1964 prizidan nov del s štirimi učilnicami, zbornico, pisarno in kabinetom. Šola je dobila tudi zemljišče za šolsko igrišče. V tedanjih razmerah je bila dozidava edina možna rešitev, danes učitelj v učilnici samo s tablo in kredo ne more več izpolnjevati zahtev sodobne šole. Nova šola je razvila tudi nove odnose med učitelji in učenci, učenci so aktivno vključeni v vzgojnoizobraževalni proces, delajo v raznih krožkih, sodelujejo na redovalnih oziro ma oddelčnih konferencah in se usposabljajo za življenje v naši samoupravni družbi. Kljub stiski imamo poleg rednih oddelkov letos na šoli tudi tri odd. podaljšanega bivanja in urejeno prehrano za te učence. Da bi lahko uvedli celodnevno osnovno šolo, je nujno potrebna nova šolska stavba. Pričakujemo, da bomo z novim referendumom za samoprispevek dosegli spremembo plana glede ponovne dozidave šole, prepričani smo, da naši krajani tako kot pred 100 leti tudi sedaj ne bodo spah, ampak pomagali s svojimi prispevki pri gradnji nove šole. H S. 25. MAJ DAN MLADOSTI V_____________) Krepko smo že zakoračili v peti mesec letošnjega leta, v maj. „Kaj ni maj tak, kakršni so ddrugi meseci? “ se gotovo kdo vpraša. Vendar ni tako. Mesec maj nam namreč poleg naravnih lepot prinaša še druge nepozabne dogodke. Prav gotovo je najvažnejše to, da ravno 25. maja praznuje rojstni dan predsednik naše republike tov. Josip Broz — Tito. Letošnje leto bo praznoval svoj 86. rojstni dan. Vsi mu želimo še veliko srečnih in zdravih let! Vsi vemo, koliko je Tito prispeval za to, da sedaj bolje in lepše živimo. Vsako leto ob tem dnevu se mu zahvalimo s tem, da njemu na čast prirejamo razne prireditve. Vsekakor je najvažnejša tista v Beogradu, na kateri je prisoten slavljenec sam. Tov. Tito rad gleda tisto prireditev, ker ve, da je namenjena njemu iz ljubezni in spoštovanja. Koliko ljudi tedaj sodeluje na prireditvi, lahko mi vidimo na TV in marsikdo si zaželi, da bi bil tudi sam tam. Posebno tedaj, ko tov. Tito sprejme štafeto s pozdravi nas vseh. Ta dan vsi proslavljamo, posebno mladi, kajti 25. maj, rojstni dan tov. Tita, je hkrati Dan MLADOSTI. Tov. Tito je ^elo rad med mladimi, zato tudi štefeto s pozdravi sprejme iz mladih rok. Mlade roke nosijo štafeto po domovini vse do zadnje postaje, do tov. Tita. Tega dne je sprejetih v ZSMJ veliko novih članov, ki s svojim delom pripomorejo k razvoju države. Kaj tov. Tito ne poudarja, da bomo mladi razvijah našo domovino? In to zaupanje moramo obdržati in hkrati moramo hiteti naprej, v še lepšo prihodnost. Koliko želja, načrtov je izrečenih 25. maja! Kako srečni so tisti, ki so poštah člani ZSMJ! Tudi na naši OŠ bodo sprejeti učenci sedmih razredov v ZSMS in mi, ki smo že njeni člani, bomo pripravili temu dnevu primeren program. Vsi se morajo namreč spominjati dneva, ko so iz pionirske organizacije prišli v mladinsko. In morda prav zato praznujejo 25. maj tudi tisti, ki že davno niso več mladinci. Ob 25. maju se zopet spomnijo, kako so sprejemni čestitke ob sprejemu v ZSMJ oziroma ZSMS. Vsi torej že komaj čakamo, da bomo vsaj v mislih dejali: „Vse najboljše, tov. Tito za tvoj praznik, ki je hkrati dan mladih — DAN MLADOSTI.*1 Učenci OŠ Vavta vas čestitamo vsem maldincem za njihov praznik, še posebej novospreje-tim članom ZSMJ in seveda predsedniku repubhke, tov. Titu. Živel 25. maj - DAN MLADOSTI! DUŠANKA ŠALI 8.b OŠ Vavta vas DAN MLADOSTI . 25. maj je praznik mladosti Praznik mladosti lepo praznu- 111 rojstni dan tovariša Tita. jemo. Mi učenci imamo na ta Bolnica Franja - Nose Mira; 8. a razred dan športni dan. Tudi jaz se vesehm dneva mladosti in misli mi stečejo nazaj v minule leta. Pomishm tudi na tovariša Tita, ki praznuje na ta dan rojstni dan. Letos bo star šestinosem-deset let. Štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu že potuje po vsej Jugoslaviji. V štafeti so napisani pozdravi in čestitke za Titov rojstni dan. Za dan mladosti se veselimo in pojemo vesele pesmi. Tovarišu Titu pa vzklikamo še na mnoga leta in mu želimo, da bi bil še dolgo med nami, da nas bi še dolgo vodil. Vsi naj bi se veselili in bih srečni ob prazniku mladosti. STOPAR VESNA, 6.a f —------>. PETINDVAJSET LET PREŠERNOVE DRUŽBE v________________________________J Že med vojno je bila med osrednjimi nalogami Osvobodilne fronte slovenskega naroda tudi skrb za kulturo, saj smo se Slovenci v veliki meri prav po zaslugi naših pisateljev, zavednih sinov ljudstva, kljub različnim pritiskom izkoriščevalskih tujcev, obdržali kot samostojen, svobodoljuben narod. In tako je poleg svojih drugih dejanj, namenjenih spodbuditvi plodnega razmaha slovenske kulture v svobodi, Izvršni odbor Osvobodilne fronte na svojem sestanku 27. januarja 1953 sklenil, da ustanovi Prešernovo družbo, ki naj bi nadaljevala izobražujoče tradicije naprednih predvojnih knjižnih društev in po svojih kulturno zavednih zaupnikih prinašala v domove slovenskih delovnih ljudi najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev. Na Prešernov dan 8. februarja 1953, ob kulturnem prazniku vsega slovenstva, je bila Družba ustanovljena. Usmerjale in vodile so jo danes že legendarne osebnosti: njen predsednik, ki je to ostal polnih 23 let, je bil Boris Ziherl; njen prvi tajnik France Bevk. Njeno članstvo je kmalu po ustanovitvi štelo 60 tisoč delovnih ljudi. Smisel in poslanstvo tako ustanovljene Prešernove družbe sta bila jasna: skrbela naj bi za izdajanje lepih in dobrih knjig v duhu revolucionarnih, narodno povezujočih načel Osvobodilne fronte, in v skladu z umetniškim izročilom največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, tega genija, ki je izšel iz ljudstva in v katerem se je zato poosebil genij vsega slovenskega naroda. Članstvo Prešernove družbe, ta kulturno osveščeni del slovenskega življa, v zameno za nezahtevno članarino že petindvajset let ob Prešernovem rojstnem dnevu, 3. decembra, prejema v dar pet ah šest knjig redne letne zbirke, v kateri so poleg koledarja vsako leto še po dve izbrani deli naših pripovednikov, poljudno pisano delo s tega ah onega področja znanja in še priročnik te ah one vrste. Skoraj vsi člani prejmejo tudi posebno nagradno knjigo: skrbno izbrani roman družbeno angažiranega, miselno prodornega, zanimivo pišočega tujega avtorja. Za svoje člane in naročnike izdaja Prešernova družba tudi mesečno revijo OBZORNIK, v kateri objavlja črtice in pesmi domačih in tujih avtorjev, zani- mive zapise o najovejših dognanjih na področju znanosti in živo pisane biografije klasikov naše kulturne preteklosti, ter s tem skozi vse leto ohranja stik med članstvom in izdajateljskim jedrom Prešernove družbe, in to že vseh petindvajset let. Poleg tega Prešernova družba že prek dvajset let izdaja zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA, da bi tako približala slovenskemu bralcu najizvirnejša, najzanimivejša, literarno bogata in vsebinsko pestra dela pisateljev vsega sveta - s tem izpolnjuje tisto poslanstvo, ki ji ga nalaga univerzalnost Prešernovega duha: zakaj, kakor je Prešernovemu geniju _ prijateljsko pomagalo Čopovo poznavanje svetovne literature, da je lahko v vsej veličini občečlovečnosti razpel svoja krila, tako želi Prešernova družba z zbirko LJUDSKA KNJIGA omogočiti delovnim množicam slovenskega naroda, da se seznanijo in obogatijo s stvaritvami najpomembnejših pisateljskih duhov preteklosti in živega, sodobnega sveta. Skoraj osem mihjonov izvodov knjih, v katerih so največkrat izšla najboljša dela domačih in tujih pisateljev, skoraj dva milijona izvodov revije Obzornik, vse to dovolj zgovorno priča o plodnem delovanju Prešernove družbe v minulih petindvajsetih letih. S tem, da so njene izdaje dandanes na knjižnih policah povsod tam, kjer živijo Slovenci, da po marsikateri knjigi, ki jih je v preteklosti razposlala na slovenske domove Prešernova družba, še danes pogosto seže ljubeča roka delavca, kmeta, matere in otroka, ki so se naučih pravično ceniti dobro knjigo, ker so spoznah, da jim le—ta pomeni nujno dopolnilo njigovea življenja in obstoja sploh — s tem je Prešernova družba dostojno izpolnila kulturno poslanstvo, ki ji ga je bila naložila Osvobodilna fronta, predhodnica današnje Socialistične zveze delovnega ljudstva, upravičila pa je tudi smisel svojega delovanja kot družba, ki ponosno nosi ime največjega slovenskega pesnika. In kakšne naj bi bile naloge sodelavcev in zaupnikov Prešernove družbe za naprej? Kakšna naj bi bila vloga Prešernove družbe danes, v ozračju potrošniške mrzhce in vsaj navidez zmanjšanega zanimanja za knjigo in kulturno samovzgo-jo? Da v tem resnem času ki ga skušajo nekateri prekriti s snobističnim hlastanjem za zlagano dragocenimi, a v svojem jedru puhlimi dobrinami in v nasprotju z občasnimi pojavi elitizma v slovenskem literarnem ustvarjanju objavlja Prešernova družba v svojih zbirkah dela umetniško odgovornih, z duhom resnično ustvarjalnih delavcev prežetih pisateljev, pesnikov in prevajalcev. Da v nasprotju s poplavo tujega — in domačega — šunda razširja med slovenskimi bralci prevode najboljših stvaritev svetovnih klasikov in naših sodobnikov. Samo tako bo Prešernova družba, ki je bila in mora še naprej ostati odraz kulturnih potreb slovenskega ljudstva, tudi v bodoče polno in plodno živela — samo tako bo lahko uresničevala zamisel, ki jo je izrekel in terjal Boris Ziherl, prvi predsednik Prešernove družbe: da skupaj z vsestranskimi napori in naprednimi prizadevanji najbolj prodornih mislecev in najbolj kulturnih ustvarjalcev slovenskega naroda pomaga graditi in utrjevati temelje socialistične družbe, od katerih je odvisna prihodnost vsega človeštva. F. K. Nagrada za trajnost Industrijski oblikovalec, ki želi izbrusiti ugled svoje lastne panoge, je pobudnik in ustanovitelj nagrade za trajno dober design. „Nikakega smisla nima umirati v lepoti.” S tem stranskim udarcem svojemu uglednemu konkurentu Luigiju Colaniju razlaga Rido Busse svoje poklicne poglede: „Odločilen je dolgoročni uspeh — ne samo za inovatorja in konstruktorje novega izdelka, temveč tudi za proizvajalca.” Ta 43-letni priseljeni Ulmčan, izučeni kovač srebra in od leta 1959 diplomirani oblikovalec, ima že leta vehk uspeh. Njegov „Inštitut za načrtovanje in razvoj izdelkov” v Unterelchingenu pri Ulmu sodi med največje nemške studije za design. Sedaj namerava Busse svoj koncept napraviti za vodilno načelo vse panoge. Z nagrado „Busse Longhfe Design Award” je pritegnil 41 domačih in tujih industrijskih podjetij v konkurenčni boj in tekmovanje za najboljši trajni design. Ocenjevali so 81 izdelkov, ki se v nespremenjeni obhki uspešno prodajajo že od najmanj 8 do največ 20 let. „Nagrad za design je veliko,” ve povedati Busse, „nagrada za trajnost designa pa je manjkala.” Tako si razlaga šef 33 tehničnih risarjev, inženirjev in finomehanikov tudi ogromni uspeh prvega razpisa. Na vsak način: „Prišla je ena pošiljka več kot na razpis avstrijske državne nagrade za design,’ se veseli Busse. Na koelnskem gospodinjskem sejmu „Domotec-hnica” je ta načrtovalec za bodočnost izbral zmagovalce. Prvo nagrado v znesku 5000 mark je dobil glavni oblikovalec firme Braun Dieter Rams za kuhinjski aparat Multipress MP 32. Od leta 1958 se ta stiskal-nik uspešno prodaja po vsem svetu — do danes so prodali že več kot 8 milijonov komadov. Tudi drugouvrščenec, sistem garderobnih omar tovarne pohištva Interluebke iz Wiedenbruecka, je star veteran. Ta sestavlja sistem, ki ga je zasnoval švicarski oblikovalec Walter Mueller, je že 15 let v programu tovarne in sodi k najstarejšim artiklom, ki jih še danes izdelujejo tovarne pohištva v Wiedenbruecku. Nagrajeni izdelek je izdelovalcem do danes prinesel že 295 milijonov mark prometa. Nič čudnega, če je predstavnik firme Interluebke „strašno ponosem saj pomeni ta nagrada napoved vojne umetnemu zastaranju, ki je posledica prepogostega menjavanja modelov.” Na tretjem mestu je Staeger Raumtechnik iz Ostfildema pri Stuttgartu. Ts, več kot 10 let prodaja Staeger sestavljive steklene regale, sestoječe iz ogrodja iz kovine ali pleksi stekla, v katero se vstavljajo različno velike steklene plošče. Regale je mogoče poljubno dograjevati in jih uporabljati kot police za trgovine ali cvetličnjake. Kaj si je po mnenju petčlanske žirije — med njimi sta bila koelnski profesor ergonomije Ulrich Burandt in pa glavni oblikovalec Magirusa Harry Schmude - zaslužilo dobro oceno in nagrado, razlaga Busse takole: „To so tehnični designi, ki jih sploh ni* Ved mogoč« izboljšati »■ ati-pa j- le povsem nebistveno.’* Izdelki torej, ki niso podvrženi trendu mode, katerega panoga industrijskih oblikovalcev vsesplošno tako favorizira; izdelki, ki jih ne bo treba že po kratkem času nadomestiti. „Tehnični izdelki sicer bujno muharh, fe Busse lahko našel nekod: zastaraj,-jjj(fs ^ r- Od kravjih dekel do Jenneija Voltaire, steber prosvetljen-stva, pa glede cepljenja ni bil prav nič „prosvetljen”. Sam je skoraj umrl za črnimi kozami in vendarle se je neskončno razjezil na lady Mary Worthley Montagu, ki je namerno prenesla žive črne koze na svoje otroke. Bila je žena angleškega veleposlanika v Carigradu.in je to svoje ravnanje povzela po Turkih, ki so se tega naučili od Sirakužanov, ti pa od Kitajcev ali Indijcev. Sirakužani so namreč oskrbovati hareme in seraje Srednjega vzhoda s sužnjami. Te .so bile priznano lepa in'zdrava dekleta, ker so jim še mladim vsaditi žive čme koze. Tudi besni kaplan na veleposlaništvu je protestiral proti ravnanju lady Mary, češ: »Dajanje živih črnih koz je lahko pomagalo otrokom nevernikov, nikakor pa ne more pomagati otrokom kristjanov!” Pa je pomagalo nevernikom In kristjanom. Bilo je seveda zelo tvegano, saj so na otroke prenašali žive čme koze. Res so Izbirali milejše primere, vendar Zdrava kmečka pamet je v mnogih deželah že davno ugotovila, da kravje dekle, ki so zbolele za govejimi kozami, nikoli niso zbolele za črnimi kozami. Edvvard Jenner, podeželski zdravnik, učenec velikega Johna Hinteija, je v tej ugotovitvi odkril možnost za preventivno cepljenje. Osem let je previdno proučeval svoja opažanja In leta 1796 naredil prvo vakcinacijo (vacca = krava) na majhnem dečku Jamesu Phippsu tako, da mu je v kožo vtrl gnoj z roke ene od kravjih dekel, ki je zbolela za govejimi kozami. Imunizacija je uspela. Leta 1976 pa' je cdpljenje proti črnim kozam doseglo svoj višek. Zadnje primere črnih koz, v svetu s 4 milijardami ljudmi, so našli v gangeški delti, pod vznožjem Hmalaje, v južnoameriških džunglah, v pozabljenih predetih Etiopije in med nekaterimi nomadskimi plemeni. Zdravila proti virusu črnih koz, ko je ta že aktiven v bolniku, še nimamo, toda če bolnika izoliramo in cepimo vse, ki so z njim kakorkoli prišli v stik, se bolezen ne bo mogla širiti. To strahotno bolezen, ki je morila in znakazila obraze, ki so jo našli na mumijah v egipčanskih grobovih, ter je divjala kot gozdni požar v ponavljajočih se epidemijah in zdesetkala armade vojakov, ta bič človeštva so prignati do končnega izkoreninjenja.. Akcija SZO za izkoiftetiftjep.je črrtih-koi - ki ' pa vedrn* zahtevajo nenehno čuječnost - je zatrla še eno . vetikočloveško nadlogo, Ta dosežek je toliko pomembnejši, če upoštevamo skepso, mračnjaštvo in organiziran odpor proti cepljenju. Množica, ki je z linčanjem grozila Boylstonu v kolonialnem Bostonu, je imela svoje različice v Evropi in Ameriki skozi vse .19. stoletje. Celo ko so nevarnost morebitnih reakcij na virulenco (katere nikoli ne smemo povsem odmisliti) znižali na najnižjo možno mero, se prav .hlč ni zmanjšal odpor proti _ obveznemu cepljenju (obveznemu zato, ker zaradi neuklonljivega nasprotovanja nekaterih niso smeti tvegati okuženja celotnega področja) in “karantenskim predpisom. Celo slavni zdravniki, ki bi prvi morati upoštevati očitne dokaze o uspešnosti cepljenja, so odpor podpirati. Bernard Shavv, ki je videl v cepljenju napol divjaški obred, je v ostri satiri „Zdravnik v škripcih” zasmehoval sira Almrotha Wrighta, odličnega imunoterapevta v osebi 'sira ■- Colensa Ridgeona („opsonin” je namaz, s katerim namažemo povzročitelje bolezni, da jih bela krvna telesca raje pojedo). In ko so črne koze tako rekoč izginile s sveta, so se še našli ljudje, ki so se pričkali o tem, ali je več tveganja pri cepljenju ali pa ob bolezni, ne da bi se pri tem zavedati, da je bilo tveganje zmanjšano prav zaradi cepljenja. Imunizacija je lahko že zelo stara, toda imunologija je rala-tivno nova; veščina je postala znanost. morala počakati na Pasteurja in Kocha. Pasteur je moral najprej razveljaviti misel, ki je veljala do tedaj, da namreč živo nastaja iz neživega. Da bi dokazal zmotnost te misli, je postavil trditev: „Klice imajo starše, kot jih imamo ljudje! , Kakor je- Klice imajo starše Sistematična analiza in eksperimentalni dokaz sta Koch pokazal, da je za ideflth Akacijo treba, klico osamiti, jo gojiti ter ugotoviti njen celotnr -življenjski potek in njen odnos do bolezni. Njegov zaplet z imunizacijo je treba pripisati zgolj slučajnim okoliščinam, kajti medtem ko je bil na počitnicah, so kulture kurje kolere, ki jih je pustil v laboratoriju, postale neaktivne. Vendar pa so ob cepljenju delovale preventivno proti okuženju z boleznijo.- Oslabljeni virus je skozi več generacij ohranil svojo učinkovitost. Ta ugotovitev ga je privedla do odkritja cepiva zoper vranični prisad in steklino. Koch, mojster laboratorijske tehnike) je gojil orga- “ nizme Jia želatini, upcrabljal. barvila za razpoznavanje mikrobov in kamero za trajni zapis. Odkril je bacil tuberkuloze in vejičasti mikrob azijske kolere. Pot za identifikacijo mikroorganizmov, povzročiteljev nale-zljivih in kužnih bolezni ter umetnost cepljenja proti njim je bila tako odprta. Vprašanje „zakaj” imunizacija pa je še vedno čakalo na odgovor. Zakaj npr. mrtev mikrob, ki ga vnesejo v telo, povzroči imunost? L. 1886 je .» odgovof našel Theobald Smitn/ -ki je raziskoval bacil prašičje kolere. Če je živ bacil vbrizgal v goloba, je golob poginil, če pa je bacil poprej uničil z vočino, je povzročil odpornost proti kužni infekciji. L. 1893 je von Behring poka- " zal, da je serum živali, ki je bila okužena z davico, uporaben za preventivno ati terapevtsko cepivo proti bacilu davice. Bacil davice, enako tudi bacil tetanusa, streptokok škrlatinke, bacil griže in bacil botulizma izločajo strupe (toksine), na katere reagira živalski ogranizem tako, da začne proizvajati antitok-sine, ki potem, injicirani v človeka, nevtralizirajo bolezen. Nadaljevanje prihodnjič Akcijska širina Novosti, ki jih prinašajo spremembe in dopolnitve statuta Zveza komunistov Jugoslavije, niso pravzaprav nič izjemnega in takega, kar bi nas posebej presenetilo. V resnici gre le za organizacijske posege, ki jih terja sedanji družbeni trenutek oziroma razvojna stopnja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Na vseh ravneh in področjih namreč ustvarjamo možnosti, da bi imel čim širši krog ljudi vpliv na odločitve, da bi tudi v vsakdanjem življenju bolj kot doslej občutili, da politika sloni na nenehni samoupravni dejavnosti množic. Slednje smo si resda zastavili že dosti prej, vendar lahko brez pretiravanja rečemo, da je v dobršni meri šele zdaj dozorel čas za korenitejšo spremembo obstoječe družbenopolitične prakse. Zlasti po letu 1974 smo prvič nedvoumno in dosledno zapisali, da je samoupravljanje najtesneje povezano z materialnim razvojem družbe, ali z drugimi besedami, daje delavec toliko bolj upravljalsko zainte-risiran, kolikor več zaležejo njegove besede. Zato smo morali poiskati neposrednejše organizacijske oblike v združenem delu in zato moramo reorganizirati tudi zvezo komunistov. Bolj kot enajsti kongres nas v to sili večja učinkovitost osnovnih organizacij in ustvarjalnejša angažiranost članstva. Na seji predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je sekretar v izvršnem komiteju Jure Bilič to neogibnost utemeljil tudi z besedami, da so kumunisti dolžni delovati kot sestavni del političnega sistema ter mobilizirati najširše sloje delovnih ljudi in občanov, ki sprejemajo socializem in samoupravljanje, ne glede na ideološke, verske in druge nazore. Tako aktualizirana statutarna zahteva nas slejkoprej opominja, da bi marsikdaj kazalo seči po partijskih metodah, ki so v preteklosti zagotavljale širino in prodornost naprednega delavskega gibanja. Čeprav so bile tedaj znatno drugačne družbene okoliščine in so se komunisti šele borili za svojo vodilno idejnopolitično vlogo v družbi, pa ni danes prizadevanje za večjo kreativnost zveze komunistov pri utrjevanju družbenoekonomskega in političnega položaja delavca in občana nič manj odgovorna in zahtevna naloga. Zakaj najbolj nespametno bi ravnah, če bi se jeli predajati iluzijam, da bo zveza komunistov že sama od sebe poganjala naprej kolesje samoupravnega in neuvrščenega družbenega razvoja. Kakor hitro namreč začnemo revolucionarno kontinuiteto pojmovati statično, se nam utegne primeriti, da postane akcija subjektivnih sil vse manj odmevna med ljudmi. Zato je razumljivo, da je tokratna reorganizacija Zveze komunistov Jugoslavije v bistvu predvsem izraz težnje po aktivnejši udeležbi komunistov povsod tam, kjer se sproščajo, izražajo in soočajo raznoteri interesi in pobude. Pri tem morajo ravno člani zveze komunistov kar največ prispevati, da se v demokratični in enakopravni razpravi izognemo vsakr- šnemu preglasovanju, marveč se ob upoštevanju slehernega mnenja, stališča ah predloga strpno dokopljemo do najustreznejše rešitve. Zato sta zdaj tudi posebne pozornosti deležni osnovna in občinska organizacija zveze komunistov, medtem ko razne druge oblike delovanja (posvetovanja, tematske konference, komisije, delovne skupine, aktivi ipd.) ne morejo sprejemati obvezujočih sklepov, marveč dajejo zgolj priporočila in napotke za reševanje posameznih žgočih problemov v organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, občini idr. Kakor na nižjih tako naj bi tudi na zvezni ravni odpravili vse tiste vmesne organizacijske člene, ki bi lahko okrnili operativno politično-izvršilno vlogo vodstev zveze komunistov. Tako poslej ne v federaciji ne v republikah in pokrajinah ne bomo imeh več izvršnih komitejev, ampak samo predsedstva centralnih komitejev, ki bodo prav zaradi tako zamišljene nove funkcije številčno zmanjšana (predvideno je, naj bi predsedstvo CK ZKJ štelo 24 članov). Izvršilne naloge pa bodo v predsedstvu opravljah sekretar in več izvršilnih sekretarjev za posamezna področja. Če k temu dodamo še ukinjanje svetov in konferenc s komiteji v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, potlej je na dlani, da je poglavitni cilj reorganizacije zveze komunistov v tem, da čim bolj neposredno prodremo do vseh tistih točk našega političnega sistema, kjer plurahzem samoupravnih interesov postaja praktično akcijsko vodilo. Za to pa so in bodo statutarne spremembe in dopolnitve kajpak le — na izkušnjah zgrajen — temelj, ki učinkovitejše delovanje zveze komunistov zagotavlja samo z večjo angažiranostjo, zavzetostjo in odgovornostjo njenih članov, organizacij in vodstev. B. D. Samozaščitna aktivnost Nadaljevanje Če na nekem območju nastanejo razmere, v katerih so prekinjeni ah znatno moteni redni delovni, vzgojni, prometni in drugi procesi, govorimo o izrednih varnostnih razmerah. Zato mora odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri sprejemanju svoje programske usmeritve in določanju nalog najprej ugotoviti, kakšne so varnostne razmere v temeljni organizaciji. Varnostne razmere so lahko: - UGODNE ALI DOBRE, če v temeljni organizaciji ni ali pa so le manj pomembni varnostni problemi, ki jih sicer uspešno obvladujemo, ah pa so varnostne razmere stabilne. - NEUGODNE ALI SLABE, če so večji varnostni problemi (če se pojavijo primeri ogrožanja delovnih ljudi ali premoženja, če prihaja do izgredov, požarov itd.), če le-ti naraščajo ah pa so varnostne razmere nestabilne. Načelnik narodne zaščite lahko aktivira pripadnike narodne zaščite tudi v primeru večjih prireditev ah manifestacij, kjer lahko pride do kršitve javnega reda. Gornji posnetek prikazuje primer delovanja pripadnika narodne zaščite v času proslave za počastitev 27. aprila in 1. maja v DO Novoles. Ko bomo ugotavljali varnostne razmere v temeljni organizaciji, bomo morah tudi ugotoviti, ah le-te vphvajo tudi na varnostne razmere v krajevni skupnosti in v delovni organizaciji ah celo na varnostne razmere na širšem območju in obratno. Ko v temeljni organizaciji razpravljajo o varnostnih razmerah v delovni organizaciji, v krajevni skupnosti ali na širšem območju morajo tudi ugotoviti, ah takšne varnostne razmere vplivajo (ah bi lahko vplivale) tudi na varnostne razmere v temeljni organizaciji. Takšen pristop je nujen, ker tu ne gre za izoliranost varnostnih razmer v okviru temeljne organizacije, marveč so le-te pogosto odvisne od stanja in varnostne problematike širšega območja. Če gre na primer za ogroženost družbenih objektov pred subverzivno dejavnostjo na širšem območju, vphva le-ta na varnostne razmere v temeljni organizaciji ah pa obratno; povzročanje večjih varnostnih problemov ah širše vznemirjenosti med delavci v temeljni organizaciji vsekakor vphva na varnostne razmere v krajevni skupnosti, lahko pa tudi v občini in repubhki. Cilj družbene samozaščite v organizaciji združenega dela je, da se v okviru ustavnih, zakonskih in samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti vseh njenih nosilcev zagotovi varnost zlasti tako, da odpravimo že nastale varnostne probleme in preprečimo morebiten nastanek novih varnostnih problemov. Pri tem je treba ugotoviti, kateri problemi so v temeljni organizaciji najpogostejši (na primer pogoste tatvine iz skladišč, poneverbe, požari, delovne nesreče, vznemirjenost delavcev zaradi neupoštevanja samoupravnih pravic, izdajanje poslovne tajnosti itd.), in kateri varnostni problemi glede na naravo dela lahko nastanejo (možnost izdajanja zaupnih podatkov, možnost vlamljanja zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov, nevarnost delovnih nesreč itd.) Varnostne probleme je treba v vsaki temeljni organizaciji natančno opredeliti, pri tem pa upoštevati, ah neko dejanje, pojav ah aktivnost utegne povzročiti: — ogrožanje družbene ureditve in samoupravnih odnosov; — motnje v delovnem procesu; — moralno in materialno škodo; — ogrožanje življenja in zdraha delovnih ljudi in drugih občanov; — kršenje javnega reda in miru ah kršenje notranjega reda ter varnostnih ukrepov; — druge varnostne probleme, ki se pojavijo v temeljni organizaciji. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji mora pri ugotavljanju varnostnih razmer analizirati tudi vzroke pojavnih oblik varnostnih problemov. Če je potrebno kakšen problem posebej proučiti, bo odbor imenoval posebno delovno skupino. Kadar gre za zapletena vprašanja, ki zahtevajo strokovno proučitev, naj se odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito obme na pristojne organe za notranje zadeve. Nadaljevanje prihodnjič Iz Sigmata pa smo pokazali cvetlična korita. Odmevnost Biro za marketing je pripravil za vodenje in izpeljavo sejma komercialne informacije z vsemi potrebnimi podatki o razstavnih eksponatih ter anketo o novi, sodobni spalnici Veronika. Posebnih propagandnih akcij ali materialov nismo pripravili. Precejšnje zanimanje je bilo za kopalnice, kar je razumljivo, saj so novost na našem trgu (kljub temu da jih trg po vzorcih že dobro pozna). Vehko zanimanje in povpraševanje ne pojenjuje za PIKO program, kateremu pravzaprav tečejo pri nas že leta pa kljub temu proizvodnja ne zaživi. Na splošno pa lahko rečemo o našem pohištvu, da je solidno, dobro izdelano, pestro in zanimivo za kupce. MARTA RAČEČIČ, dipl. ing. arh. ZAHVALA Za sočustvovanje, spremstvo in cvetje ob nenadni smrti mojega dragega brata se sodelavcem iskreno zahvaljujem Niko Somrak Na velesejmu NOVOLES NA SPOMLADANSKEM ZAGREBŠEKM VELESEJMU Nekaj splošnih ugotovitev: Ena izmed specializiranih sejemskih prireditev v okviru splošnega Zagrebškega spomladanskega velesejma je bil tudi letošnji „sejem lesne industrije". In kaj je novega na tem področju? Nekako smo se že navadili, da spomladi po navadi ne kaj dosti. Tako večje proizvodne in trgovske hiše v svojih stalnih prodajnih salonih in razstavah predstavljajo novejši redni proizvodni program. A kljub temu človek ob skrbnem brskanju po sejmu naleti na presenečenja, pa naj bo to oprema razstavnih prostorov ali novo pohištvo. Nekateri razstavni prostori (Oriolik, Slovenijales, Nova oprema) so drugačni od drugih: novi, sveži. Izdelani so iz letvic naravne barve lesa, podobni po materialu in konstrukciji smo videli na letošnjem koe-lenskem sejmu in bili so nam všeč. Isto velja za pohištvo, saj je nekaj vzorcev izdelanih po zadnjih zapovedih pohištevene mode. __ Pri Šipadu (proizvajalec Bosanska Krupa) smo naleteli na presenečenje. Našli smo pravo pravcato belo spalnico Nancy, ki se je razlikovala od naše le po okraskih in slabši izdelavi. Od daleč pa prav malo razlike. Novolesovo pohištvo Mi smo pokazali nekaj starega, novejšega in nekaj čisto novega ter delček izvoznega programa, za katerega smo sodili, da bi bil dobrodošel na domačem trgu. Iz TSP Nancy program smo obogatili z novo kotno sedežno garnituro in jo skupaj z Nancy regalom v antik barvi sestavili v dnevno sobo. Zraven smo razstavili še jedilnico Nancy v orehovi bravi. IZ TPP Predstavili smo novo spalnico Veronika ter nekaj mizic, rolojev in glasbeni regal. Iz Metlike Dva ambienta kopalnic, s kadnjo in tušem ter celoten izbor ogledalnih omaric. PIKO program predsobnih elementov smo razstavljah v štirih različnih barvah in ambientalnih postavitvah. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE l OPZEMA 2IVL ] TEKOČIM ZEKA ELbA 2)1 VJ A MAČ LA 'LEU PETEt MOŽAK ŽELE to IME PtZVi letalec 1 i&g r1 oWr bOjHO k vame 0 K U 0 P N 1 K i — P (A A z. E N MASLU t Abot bOJKOr i£A 1 K STCAŽ- MOisrti 1 šJ I JObLL P 1 £> V A S SMJČAASV SKAKMEF jAUez P O L P A M- IHE ZAVOH A L B E -AJ T Oti ZA B.ECEPT P P AM* '*/• IV E ZA tOMl/Lun E V A bZvžb TOL oti, v roz>, O O S MESTO KITAJSKO P čLovet, m a£la voz L e v 0 7 L A P TO J E T J svježo AlVkSLSV* ZAirL S • A PtEblV IZSK-£ 1 p K A MAKE h-LOLO E P “Kr ?OČITEK K P 1 ž H'TO n.em.T M T 1 Otovci 0 S m j'Jemc bELo p 0 n A N ZLATO A U žaOacl Fr4. S p T ETA/J ML. t,LA3b SOS •e T A N 1 J LIGOSL UAEPbLA UHUA J N A HirkAtLO v* M/tet 0 H >HE SLIVI etik bOLEilU A • L e ObiečČ M “““A K 1 bOHAČA TtUjATA Ž'VL4. 7 K -j,e J HE j snu/ T A P V4-5A E C - so LOVOLCAOv Vtouuoi, G) U A Z J 1 K Konrei ureZe v TKEATOt. C l N AM nu'szj '6U>L£C ferrt 0 T O 0 L L 'E S?ur TliEU/Ji 5 T obLJK A O b EL TEKli-SLS 'sze s E T ZO«'Uil/t rit E T N A C P 0 H MAS VOblTELJ V Pred vami ie zopet NAGRADNA KRIŽANKA. Upamo, da vam ne bo pretežka. Će ie je boste lotili m res b b E u* e»Zon SMUČ 1 SlAUl N T 0 glasila ..Novoles'' 68351 Straž Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada 100dm 2. nagrada 50 din 3. nagrada 30 din O izidu žrebania, ki ga bc uredniški odbor, vas bomo ol naslednji številki. Opozarja AlELSKt E. S H 1 N jem t s/ Avbeu v trot 1 L opravil Zv linji' oIljAu AMJOJ-a N K 0 J A boMAČE OČE A T E Upoštevali bomo vse pravilne rešitve. ki bodo dospele v uredništvo glasila do vključno 10. maja 1978. vemiei 0>EZA A 1 T> VA&UOST obveščev S LJZbA Y 0 s Kljub temu da križanka ni bila težka, je prispelo samo devetnajst rešitev, od tega jih je bilo pravilnih le deset. Izmed teh je žreb izbral tri srečneže. Nagrade prejmejo: 1. nagrada 100 din: Ervin Ivančič — Šegova 18 68000 Novo mesto 2. nagrada 50 din: Valerija Dular — S VD DSSS 3. nagrada 30 din: Marija Šetina — Trg svobode 19 68290 Sevnica Vse tri nagrajence obveščamo, da bodo prejeli nagrade po pošti. SODELUJTE - PRAV VAŠ PRISPEVEK BO POPESTRIL VSEBINO NAŠEGA GLASILA - SODELUJTE r ■\ Kadrovske vesti TOZD TSP: prišli: Marjan POLIČNIK, Juro AŠClC, Zdenka JAKŠE; odšli: Jožica LUKAN (DSSS), Marko VIDMAR (samovoljno), Janez TRAVNIK (JLA), Juro TOKALIC (samovoljno), Darinka KOLIČ (sporazum), Ciril GNIDOVEC (sporazum), Stane PAVLIN (sporazum), Milica MALETIC (disciplinska izključitev), Drago ŽUPEVEC (samovoljno). TOZD TVP: prišli: Anica PAVČEK (iz DSSS); odšli: Jožica KONCILJA (TOZD TG), Jožica ŠKRJANEC (TOZD TG), Anica ŠTRUM-BELJ (TOZD TG), Jožefa KRUŠIČ (sporazum), Alojz ŠPRINGER (samovoljno). TOZD TPP: prišli: Vlasta SMRKE, Jože JURŠlC, Fatim SALIHOVlC; odšli: Boris VOVK (DSSS), Peter RUS (JLA), Franc MEŽNAR (samovoljno), Janez KULOVIC (samovoljno). DSSS: prišli: J ožica LUKAN (TOZD TSP), Boris VOVK (TOZD TPP), Cvetka MURN, Alfonz ŠTERBENC; odšli: Jože SIMONIČ (Metlika), Anica PAVČEK (TOZD TVP), Stane ŠULN (sporazum). TOZD TPI: prišli: Janez VIDMAR (TOZD Žaga Straža), Milan PESTOTNIK (TOZD Žaga Straža), Milena KUM; odšli: Marjan PAVLIN (sporazum). TOZD ŽAGA STRAŽA: prišli: Ciril GREGORIČ; odšli: Janez VIDMAR (TOZD TPI), Milan PESTOTNIK (TOZD TPI), Jože NOVAK (disciplinska izključitev), Berto BRAJDIČ (samovoljno), Milan GREGORIČ (samovoljno). Metlika: prišli: Jože SIMONIČ (DSSS). TOZD TAP: prišli: Jože PATE; došli: Cveto SITAR (sporazum), Anton ZUPAN (samovoljno). TOZD TES: odšli: Marija KELŠIN (TOZD TG). TOZD TG: prišli: Marija KELŠIN (TOZD TES), Anica ŠTRUMBELJ (TOZD TVP), Jožica KONCILJA (TOZD TVP), Jožica ŠKERJANC (TOZD TVP); odšli: Janez LOBE (samovoljno). TOZD TDP: prišli: Rezka BOBNAR, Tomaž KUMELJ, Jože PLANTAN (iz JLA), Marija KRAŠEVEC, Miroslava DUŠANIC, Štefka KUTNAR; odšli: Dragica KLANC AR (sporazum). Kadrovski oddelek ___________________________y Učenci Osnovne šole Vavta vas so stalni razstavljalci svojih del v Novolesu. Danes vam predstavljamo ikebano katere avtorica je Cvetka Zupan iz 8. a razreda. Tov. Vida Tomšič, članica predsedstva SR Slovenije in članica sveta federacije je bila v ponedeljek, 15. maja na obisku novomeški občini. V dopoldanskem času se je med drugim seznanila tudi z našo DO, kjer se je po ogledu proizvodnje zadržala v daljšem razgovoru z delavkami Novolesa. Gornji posnetek je iz sejne sobe DO, kjer je tekel razgovor. Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora: Franc Redek. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2450 izvodov. Stavek, filmi in montaža: ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 31. januarja 1978.