Št. 27 (798)      Leto XVI NOVO MESTO, četrtek. 8. julija 1965
DOLENJSKI LIST
Otvoritev v čateških Toplicah
V zdravilišču Čateške Toplice bodo v soboto, 10. julija, odprli novi zdraviliški dom z restavracijo, s hotelom in kopališčem. Za brežiško občino bo to velik praznik, saj bo s tem dobila sodoben turistični objekt. V njem bo prostora za 90 stalnih gostov in več sto prehodnih obiskovalcev. Z 10. julijem so oddane že vse sooe v novem hotelu. Med prvimi gosti bo 20 avstrijskih balne-ologov, ki bodo ostali v Toplicah tri tedne.
Toča uničila letino
Nad Sroniljami, Pišeca-mi. Globokim in Bojsaim se je danes teden razbes-nelo neurje. Gromu in viharju Se je pridružila toča in uničila mnogo obetajoč pridelek v vinogradih, sadovnjakih in na poljih. Najbolj so bile prizadete vasi: Pišece, Piršenherg, Pavlova vas, Dedanja vas, Sromlje ter celoten pas naselij do Globokega in župelevca. Toča je padala v Sromljah dobrih 15 minut. Na Pišečkem in Sram-ljanskem je uničila 90 odstotkov letošnjega pridelka, v vinogradih pa se bo poznalo še v naslednjih treh letih.
Kopitarna bo gradila
2e nekaj let se v sevniški tovarni kopit pripravljajo na gradnjo sodobnejših obratov, vendar do sedaj niso imeli za to potrebnih sredstev. Odločili so se za rekonstrukcijo po etapah.
Načrte imajo in ta mesec so začeli graditi obrat za izdelavo polkopit. Veljal jih bo okrog 65,000.000 dinarjev. Gradnjo bodo financirali iz sredstev, ki jih je kolektiv sam prigospodaril.
Prihodnje leto bo na vrsti glavna hala za obrat kopit. Postopoma bodo obnovili vse obrate. Povečevati jih ne nameravajo, ampak le modernizirati, ker sedanji obseg proizvodnje popolnoma zadošča.
NEPOTREBNA MRZLICA
Kar tri sesalce za prah je kupil... - Kaj le so mislili posamezniki, ki so hiteli voziti domov cele vreče moke in sladkorja, v strahu, da bo dinar zamenjan? - Marsikomu se bodo nakupljena živila pokvarila, porabil bo več kot navadno in imel samo izgubo
Trgovsko podjetje PRESKRBA iz Krškega je v prvem polletju letos uresničilo 47 odst. prometa, planiranega za 1965 in iztržilo 1 milijardo 386 milijonov din. To je za trgovino, ki sicer ustvari pretežni del svojega prometa v jesenskih in zimskih mesecih, prav rekordna realizacija. Kot je videti, so k tolikšnemu uspehu trgovcev pripomogli v marsičem mrzlični nakupi potrošnikov, ki so se začeli v juniju. Spodbudile so jih govorice, da bo »denar zamenjan«, da se bo vse podražilo in podobno... V PRESKRBI so v ju-
niju, ki je sicer vsako leto po prometu najslabši, letos iztržili 258 milijonov din ali toliko, kot še nikdar noben mesec. Pretekli teden je v Krškem neki potrošnik kupil kar tri sesalce za prah... Kaj bo s tremi sesalci, si najbrž sam ne zna odgovoriti! Potrošniki so sproti pokupili vse hladilnike, električne štedilnike in razne gospodinjske stroje. V leskovškem in kostanjeviškem koncu se je razširila vest, da se bosta bojda podražila moka in sladkor in da bo obojega zmanjkalo. Ljudje, ki niso nikdar kupovali moke, sladkorja pa
zelo malo, so vozili domov cele vreče ...
Ob tako nespametni potrošniški mrzlici se moramo pač vprašati, zakaj se ni brihtnežem, ki so se s takšno vnemo lotili nakupovanja, porodilo vprašanje: kako to, da blaga ne zmanjka? Ce bi bili njihovi nakupi na zalogo upravičeni, bi blaga vendar moralo v trgovinah zmanjkovati. In še nekaj: mar tisti, ki so kupovali vreče moke in sladkorja, niso pomislili, da škodujejo samim sebi? Velika zaloga v domači shrambi spodbuja k večji potrošnji v gospodinjstvu, saj človek iz velikega kupa jemlje več kot iz majhnega. Razen tega pa so živila pokvarljiva, zato je vprašanje, koliko je pridobil tisti, ki si je domov zapeljal nekaj vreč moke, pa se mu bo ta vnela?
Sevniška LISCA ■ najboljši izvoznik
Konec julija bodo v LISCI odprli novo zgrajeni obrat - V novih prostorih bodo šivali samo izdelke, ki so namenjeni izvozu
Konec julija bo v konfekciji Lisca v Sevnici dograjen novi trakt s skladišči in šivalnicami. V njem bodo delali samo za izvoz. Za to investicijo so dali okrog 100,000.000 dinarjev. V novem obratu bodo zaposlili tudi nove delavke, koliko pa se še niso odločili — odvisno bo od oskrbe z repro-
Dr. Jože Brilej v Krškem
Občinski odbor Socialistične zveze v Krškem je 3. julija dopoldne priredil v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja posvet o novih gospodarskih ukrepih. Novi gospodarski sistem je tolmačil poslanec republiškega zbora skupščine SRS in član Zveznega izvršnega sveta dr. Jože Brilej
dukcijskim materialom, ki ga letos precej primanjkuje. Delno ga nabavljajo doma, delno pa ga uvažajo.
Kljub pomanjkanju materiala je proizvodnja do sedaj tekla brez zastojev, vprašanje pa je, kakšna bo oskrba ob povečanih proizvodnih zmogljivostih.
Konfekcija Lisca letos izredno dobro izpolnjuje izvozne obveznosti. Dosegla je že 90 odstotkov letnega plana. Svoje izdelke prodaja v Zahodno Nemčijo. Izvoz obsega kar 32 odstotkov celotne realizacije. Med dobre izvoznike v občini sodi še Kopitarna, medtem ko Mizarska produktivna zadruga slabo uresničuje prodajo na tuja tržišča. Lisca se je vključila v izvoz šele lani, vendar je hitro navezala trd ne pogodbene vezi s kupci v tujini. Računa na trajno sodelovanje z inozemstvom in
zaradi tega je povečala svoje obrate. Tudi na domačem tržišču je povpraševanje po njenih izdelkih vsako leto večje, tako da za prodajo to podjetje ni nikoli 9 zadregi.
Danes še posebej poročamo o strašnem neurju, ki je v nedeljo popoldne, 4. julija, zajelo Dolenjsko. Na sliki: poldrugo uro potem, ko je nevihta oddivjala čez Gorjance v Belo krajino, smo na cesti med Suhorjem in Hrastom videli cele kupe ledeno mrzle toče. Njena zrna so bila taka kot jagode debelega grozdja, vmes pa je bila tu pa tam tudi takšna kot golobje jajce! Človeku se je trgalo srce, ko je ogledoval posekano koruzo, okleščeno žito, zbito travo, odlomljeno drevje in polomljeno trtje, ki je obetalo izredno lep pridelek. V nekaj minutah je bil uničen trud neštetih rok, ki so tedne in tedne garale, da bi na njivah, travnikih in v vinogradih kaj zraslo ... (Foto: Dolenjski list).
Božidar Mac o razstavi otroških risb
»0d leta 1916 ne pomnimo tako hudega!«
V soboto, 3. julija ob 18. uri je bila v Dolenjski galeriji odprta razstava risb učencev osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu pod naslovom »Novo mesto v otroški risbi«. Izbor risb in razstavo sta pripravila tovariša Ljubo Žagar in Niko Golob, ki sta iz dokaj šnje množine gradiva izbrala 40 risb z motiviko Novega mesta. Razstava je prirejena v počastitev 600 letnice Novega mesta in nam odkriva svojstveno pojmovanje in gledanje osnovnošolskega učenca ter razodeva do-kajšnjo sposobnost oblikovanja, kar je tako učencem kot njihovim učiteljem v pohvalo.
Naš znani umetnik Božidar Jakac si je v ponedeljek, 5. julija razstavo o-gledal in o njej v knjigo obiskov napisal tole priznanje:
»Čestitam k izredno zanimivi in uspeli razstavi čudovite   fantazije o No-
vem mestu. Prav bi bilo, da bi ta lepa zbirka ostala ohranjena v arhivu Dolenjske galerije. Mladim ustvarjalcem, ki presenečajo s svojim konceptom in svojstvenim podajanjem, še mnogo veselja do takega dela in uspehov od srca želi vaš Božidar Jakac«
Razstava otroških risb bo odprta do 19. julija 1965 in je ogled možen vsak
dan od 9. do 12. ure, popoldanski obiski se naj najavijo pri hišniku muzeja. Občinstvo, ki jim je delo naše mladine pri srcu. starše ter vzgojitelje k o* bisku vabi Dolenjski muzej.
Ker si obiskovalci hkrati lahko ogledajo tudi stalno zbirko Dolenjske galerije, zna'ša vstopnina za odrasle 50 din, za mladino 20 din.
Trdinova nagrada oživljena
Dolgo se ni vedelo, ali bodo Trdinovo nagrado letos podelili ali pa bo nemara treba čakati še nekaj let, da bo to najvišje dolenjsko priznanje za uspehe na kulturnem, umetniškem in znanstvenem področju spet oživljeno. Zdaj, ko je novomeška občina sprejela odlok o nagradi in za nagrado zagotovila 1 milijon dinarjev v proračunu, pa ni nobenega
Hoda neurja po Dolenjski
V nedeljo, 4. julija, so se nad Dolenjsko razbesnele vUiarne sile kotic dolgo ne! Nebo je bilo temno kot dimnik, mrzli curki dežja pa so neusmiljeno šibali vse, kar so mogli doseči. Čez Dolenjsko gričevje se je huda ura pomaknila proti Gorjancem in še čez nje in se nato umaknila čez del Bele krajine proti Kočevski. — Neurje s točo, ki je trajalo slabi dve minuti, je v okolici Suhorja, Hrasta in Bušinje vasi lomilo veje in ruvalo cela drevesa; na njivah in vinogradih je uničenih marsikje tudi do 70 odst. pridelkov! Kmetje, ki so si škodo ogledali, so takoj po hudi uri menili, da je leta 1953 toča sicer napravila še večjo škodo, vendar pa od leta 1916 dalje ne pomnijo tako hudega. Neurje je poškodovalo tudi vod visoke napetosti. — Na sliki: kmetje v okolici Suhorja si ogledujejo nastalo škodo: sadno drevje leži izruvano na žitu... (Foto: Marijan Pavlina, Suhor)
Kratkemu lepemu vremenu po dolgotrajnem deževju so od petka do ponedeljka sledile po vsej naši pokrajini hude nevihte, ki so povzročile mnogo še neugotovljene škode. 2e v petek popoldne je nad Dolenjskim gričevjem zdi vjala huda ura; v šmarjeti smo videli ob cesti kot golob-ja jaca debelo točo, ki je neusmiljeno klestila rastilne in zbila na tla veje in sadje, v vinogradih pa marsikje precej mladja. Toča je naredila veliko škode tudi v okolici Mokronoga in v nekaterih drugih krajih. V noči od petka na soboto so bili hudi nalivi, ki so se nadaljevali tudi v ne deljo zjutraj, ko je toča razsajala nad Novim mestom in
dolino Krke ter naredila na poljih in vinogradih spet novo škodo.
4. julija popoldne so vso Do lenjsko zagrnili tako temni oblaki, da se je sredi popoldneva docela zmračilo. Strele so nenehno udarjale v Gorjance, grmenje pa je dopolnjeval silen piš, ki je oanasal zavese dežja levo in desno. Toča je tolkla v pasovih; med Hrastom in Suhorjem je ležala levo in desno ob cesti se dve uri po nalivu! Ponekod je toča potolkla skoraj ves pridelek, oklestila je mlado koruzo in zbila v tla bogate nastavke trt. — Krka je 5. julija zjutraj ponekod že prestopila bregove in poplavila travnike in njive.
dvoma več, da bomo letos spet častno obudili spomin na velikega dolenjskega pripovednika (umrl pred 60 leti v Novem mestu) Janeza Trdino, po katerem se nagrada imenuje. Svet za kulturo kot pristojni organ bo razpisal nagrado do 10. julija, predložena dela bo posebna komisija ocenila do 30. septembra, do 15. oktobra pa pripravila predloge za podelitve. Poslej bodo Trdinovo nagrado vsako leto razpisali že 31. marca, dela pa bo komisija ocenjevala do 30. avgusta. Trdinovo nagrado bo izročil predsednik sveta za kulturo na dan občinskega praznika 29. oktobra.
OD 8. DO 18. JULIJA Približno do 13. julija bo prevladovalo lepo vreme, vendar včasih krnjev-ne nevihte, zlasti okrog 12. julija. Nekako cd 14. do 17. julija nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami. Po 17. juliju
I zopet lepo vreme.
t Dr. V. ML
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Proizvodna cena 520, prodajna pa 435 din ?
Proizvodna cena bekonov na farmi v Zalogu je pri kilogramu za 85 in za 95 din višja kot prodajna - 2G00 stojišč v farmi je praznih, ker po-msni večja proizvodnja za toliko večjo izgubo -Kolektiv KZ Novo mesto in njegovi samoupravni organi so pred težko odločitvijo: ali farmo zapreti, ali nadaljevati s proizvodnjo
Predsednik Tito se je pretekli četrtek po štirinajstdnevnem bivanju v Sovjetski zvezi vrnil domov. S seboj je prinesel tople pozdrave sovjetskega ljudstva jugoslovanskim narodom. Ob zaključku pogovorov med jugoslovansko državno in partijsko delegacijo in sovjetskimi voditelji so podpisali skupno izjavo, v kateri so obseženi rezultati pogovorov.
Skupna izjava ima tri dele: v prvem je govora o jugoslovansko-sovjetskih odnošajih, v drugem je ocenjen sedanji mednarodni položaj, v tretjem pa je govora o sedanjib razmerah v mednarodnem delavskem gibanju.
V prvem delu je naglašeno, da je bilo dosedanje sodelovanje na raznih področjih v prid obema stranema, da so za razširitev sodelovanja še velike možnosti in da bi bilo v obojestransko korist, če bi to sodelovanje še razširjali. Sam tovariš Tito je glede tega povedal, da je še veliko prostora za razširitev naših dvostranskih ekonomskih odnosov, prav tako pa tudi naših odnosov na kulturnem, političnem in drugih področjih.
Naša delegacija je prepotovala sovjetsko zvezo in je lahko videla, kako velikanski napredek so dosegli v tej prvi deželi socializma. Denimo na primer Sibirija. To je velikanska dežela, ki se razprostira od Urala do Tihega oceana. Vsi smo si jo predstavljali kot deželo, v kateri je hud mraz, v kateri so samo velikanski gozdovi in tajge in kjer je premraz, da bi kaj koristnega zraslo. Tito jo je videl iz letala pa pravi, da je to prelepa dežela, ki res še ni dovolj naseljena, ki pa ima lepe perspektive za nadaljnji razvoj. Ko smo leteli nad njo, pripoveduje tovariš Tito, smo lahko videli prelepa obdelana po-
lja, številna nova mesta. Tisti med nami, ki še niso bili v Siribiji, so govorili: Ah je to Sibirija? Saj to je vendar prelepa dežela! In dalje je pripovedoval:
Pozdravi iz Sovjetske zvene
»Tisto, kar smo videli v Sovjetski zvezi, priča, da so dosegli takšno stopnjo razvoja, da je Sovjetska zveza danes res industrijsko visoko razvita dežela.«
Obenem so se pogovarjali tudi o mednarodnih odnosih ter imeli pri mednarodnih odnosih ter imeli pri tem bolj ali manj enake poglede o vseh važnejših vprašanjih, npr. glede Vietnama, jedrskega oboroževanja, dominikanske krize, Konga itd., zlasti pa, kar zadeva mir na svetu. »Videli smo, pripoveduje tovariš Tito, da sovjetski ljudje, da sovjetski vodilni ljudje zelo mislijo na to, kaj bo jutri — ali bo ohranjen mir. Videli smo, da Sovjetska zveza tako materialno kot politično v vsakem pogledu ukrepa, da bi se ohranil mir na svetu... Povsod smo slišali besedo »mir« in videli članke z gesli o miru. Otroci in odrasli, stari in mladi so nas pozdravljali in vzklikali »Naj živi mir«. Mir je potreben, ljudje ga hočejo obvarovati prav zato, ker vidijo, da so v dveh desetletjih dosegli takšne rezultate, ki presegajo vse, kar si lahko predstavljamo. V po-
gojih trajnega miru bi bili tudi ti rezultati še večji, zato se je treba boriti za ohranitev miru.«
Predstavniki KP SZ iii ZKJ so izmenjali tudi mnenja o najbolj perečih vprašanjih mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Obe partiji sta za to, da bi se utrdilo svetovno >n delavsko gibanje ter vse progresivne sile v boju za mir in družbeni napredek. Ta naloga je posebno pomembna zaradi vse pogostejših akcij imperialističnih krogov. Sodita pa, da se proti imperializmu ne da boriti s kričanjem, ampak samo z doslednim bojem za vsakdanje interese in zgodovinske cilje delavskega razreda, z vsestransko podporo osvobodilnim gibanjem, z bojem za splošen mir in miroljubno sožitje držav z različnimi družbenimi sistemi, za demokracijo in socializem. Tovariš Tito pa je povedal, da so v Moskvi skupno ugotovili, da je eden izmed najbolj negativnih pojavov na svetu tudi v tem, da so razlike v mednarodnem delavskem gibanju v stališču do vojne in miru. »Toda prepričali smo se, je dejal, da bo mogoče tudi to premagati, saj ni mogoče, da ljudje zdrave pameti ne mislijo, da bi vojna lahko uničila tudi vse tisto, kar je v minulih dveh desetletjih zgrajeno.«
Ob koncu pa velja poudariti še nekaj, je tovariš Tito povedal na beograjskem letališču, ko se je vrnil iz Moskve. »Želel bi poudariti, je dejal, da v Sovjetski zvezi ni danes glede nas nobenega pridržka več. Želel bi, da tudi v Jugoslaviji ne bi bilo nobenih pridržkov več nasproti Sovjetski zvezi. Tako eni kot drugi se zavedamo, da nas povezujeta preteklost in skupna prihodnost.«
Rešitev gospodarstva v izvozu
Farma bekonov v Zalogu pri Novem mest," ;ma zmogljivost 10.000 bekonov na leto. V zelo lepo urejen obrat kmetijske zadruge Novo mesto, ki v marsičer. spominja na pravcato lepo urejeno tovarno, je bilo investiranih 295 milijonov dinarjev družbenih sredstev. Cena, ki jo dosegajo črno-beli beko-ni na tržiščv danes, je 390 din za k^. oena za bele be-kone pa 400 din za kg. K tej ceni moramo prišteti še 45 din premije, ki jo priznava družba.
V prvem polletju 1965 je bila na farmi bekonov v Zalogu proizvodna ce a za kg bekonov 520 'in. 7a prašiča porabijo na dan približno 3,80 kg močnih krmil, kar je povprečna poraba krme v Sloveniji. V far*^ dopituje-!:upljene odojke, ki pri dejo s težo 18 do 24 kg najprej v karanteno, na'- pa gredo v pitanje v sodobne hleve, kjer jih dopitajo do 95 kg.
Iz tega lahko razberemo, da posluje farma bekonov v
Rib dovolj, na mrežah pa plombe..
V Lahinji in Dobličici je izredno mnogo rib, mreže ribiškega društva pa so zapečatene. Domača ribiška družina skoro vsako leto vlaga ribji podmladek v te vode, zato sta obe reki zlasti bogati na platnicah, podustih, klenih, pa tudi ščuk in krapov ne manjka.
Kljub vsemu temu potrošnik na trgu zaman išče ribe, ker jih ni naprodaj. Radi tudi poudarjamo, da je ribištvo eden izmed temeljev turizma, vendar smo za turistični ribolov še vse premalo storili.
J. š.
Zalogu z izgubo. Kot povedo v kmetijski zadrugi Novo mesto, sta za to dva vzroka. V načrtu je bilo, da bi zagotovili dovolj odojkov ža pitanje v kooperaciji na ta način, da bi zadruga dobavila rejcem 700 svinjk bele pasme. Te svinjke bi prevzeli rejci na šentjernejskem in škocjanskem področju. Ker cena odojkov za rejce ni dovolj spodbudna, so od tega načrta odstopili. Drugi vzrok je neprimerna cena bekonov na tržišču, saj je na žalost nižya od proizvodne cene in farma zatorej posluje z izgubo. Temu je pripisati tudi dejstvo, da je v farmi trenutno 2000 stojišč nezasedenih.
Zadružni . jt je o problemu farme bekonov v Zalogu razpravljal že velikokrat. Najprej so se lotili notranjih rezerv. Pravijo, da so jih dodobra izrabili. Namesto nekdanjih 30 delavcev in uslužbencev, jih je danes na farmi samo še 14 in še od teh bodo dva do tri lahko premestili drugam, če bodo uvedli napajalnike. Kolektiv je pred težko odločitvijo: ali nadaljevati s proizvodnjo in povečevati izgubo, ali pa z rejo bekonov prenehati in pričeti s čim drugim. V farmo je vloženih 290 milijonov družbenih investicijskih sred stev in zato se kolektiv res težko odloča. Nihče ne more za trdno reči, da se bo cena bekonov izboljšala in izguba torej zmanjšala ali pa da je celo ne bo. Ce proizvodnjo preusmerijo v kaj drugega, bodo potrebovali vsaj 20 milijonov din za dodatne investicije, teh pa zadruga nima. Kaj storiti? Odgovoriti je težko, res pa je, da bodo pred takšno odločitvijo že v bližnji prihodnosti najbrž stali mnogi kolektivi.
Na področnem posvetovanju predsednikov in tajni nikov občinskih sindikalnih svetov iz dolenjskih občin, ki je bilo 26. junija v Ribnici, so razpravljali predvsem o novih gospodarskih ukre pih.
Na področju dolenjskih občin so v večjih gospodarskih organizacijah že govorili o tem, ponekod so tudi že naredili izračune v novih pogojih dela. V razpravi o tem je bilo izrečeno zanimivo mnenje, ceš da nam bodo novi ukrepi prinesli tudi spremembe v delavskem upravljanju.
Ko  so  govorili  o politiki
zaposlova t, so menili, da bo odpust odvisne delovne sile nujen. Res je, da pri nas ni pričakovati številnejših odpustov, vendar bodo ponekod le prisiljeni zmanjšati število delovnih mest Vsekakor si bodo morala podjetja še bolj kot doslej prizadevati za povečanje izvoza. Prav tu se skriva rešitev za prenekatero podjetje, ki se bo zna lo v težavah po uveljavitvi novih ukrepov za utrditev gospodarstva. — Na posvetu so sprejeli več sklepov, med njimi tudi tega, da bodo proučili možnosti samostojnega poslovanja posameznih zavodov za
socialno zavarovanje, ki kot komunalne skupnosti izkazu jejo finančno izgubo.
Sindikalni funkcionarji so menili, da bo zaradi nekate rih nejasnosti pri napoveda nih gospodarskih spremem bah potrebno organizirati še več posvetovanj z izmenjavo mnen j.
m nuno neurje nad severno italijo — Ne le pri nas tudi v Italiji .je divjala preteklo nedeljo silna nevihta. Na avtomobilski cesti proti Rimu je nosilo avtomobile tudi po sto metrov daleč po zraku. Orkan je ruval drevje, odkrival strehe in pustošil po poljih. Ob življenje je 18 ljudi okrog 200 je bilo ranjenih. Padala pa je tudi toča debela kot teniške žoge. Cenijo, da je škode za okrog sto milijard lir.
SKRATKL
I IZ RAZNIH STRANI |
H ALŽIRIJA l.ua NOVO \ OD-STVO — Po treh tednih so le objavili imena novega alžirskega vodstva. Polkovnik Huari Bumedien, ki je izvršil državni udar in odstavil prejšnjega predsednika Ben Belo, je postal predsednik re-volucionarnega sveta. Pričakujejo, da bodo sestavili tudi novo vlado. Med člani sveta je večina vojakov, saj je bil tudi Bumedien prej obrambni minister. Opaziti pa je, da v revolucionarnem svetu ni predstavnikov sindikatov in mladine, kar si razlagajo kot znamenje, da se Bumedien z njimi še ni mogel .-sporazumeti. Nekateri pa pričakujejo tudi. da bo Bumedien sklical kongres FLN in da je treba tudi v sestavi vodstva alžirske osvobodilne fronte pričakovati spremembe.
■ SPET HUD PORAZ SAIGON-CEV — Pretekli teden so enote osvobodilne vojske Južnega Vietnama napadle posadko v Ba Ghii, ki leži kakih 500 km severovzhodno od Saigona. časopisne agencije poročajo, da 50 posadko 200 mož povsem likvidirali. Za ta kraj so bih hudi boji že prejšnji mesec in so takrat saigonske sile izgubile okrog 600 mož in veliko orožja. Napad pa je doživelo tudi največje ameriško letalsko oporišče v Južnem Vietnamu Da Nang. Partizani so ga zasuli z granatami in uničili čez 20 ameriških letal. To je posebno velik uspeh osvobodilnih enot, saj brani to oporišče okrog 10.000 ameriških marincev in še okrog 5000 saigonrskih vojakov.
Bi V EVROPSKI GOSPODARSKI SKUPNOSTI ŠKRIPLJE na vso moč. Po francoskem ultimatu bi morali do 1. julija skleniti, kako bo s cenami kmetijskih pridelkov v tej gospodarski skupnosti, toda ministri so sejali do dveh zjutraj, ne da bi se mogli dogovoriti. V torek pa je prišla iznenada vest, da je Pariz odpoklical svojega stalnega predstavnika in evropske gospodarske skupnosti, pri čemer je ostalo vprašanje, ali ga bodo še kdaj poslali nazaj, brez odgovora. Vsa zadeva pa se suče okrog francoskih kmetijskih presežkov, ki so 3icer cenejši kot pa v drugih deželah evropske gospodarske skupnosti pa vendar dražji kot na svetovnem trgu. Najbolj se upira Zahodna Nemčija, ker je ona poglavitni kupec kmetijskih pridelkov v EGS In bi potlej pravzaprav ona podpirala francosko kmetijstvo. V Parizu sicer pravijo, da ta njihov ukrep še ne pomeni izstopa Francije iz EGS, kriza te evropske integracije pa je vsekakor zelo huda.
m SARAGAT V BONNU — Italijanski predsednik republike Sara-gat je ta teden prispel v Zahodno Nemčijo. Njegov obisk spravljajo v zvezo s krizo v EGS, saj je tudi Italija članica te organizacije. Vsekakor pa takrat, ko so se dogovarjali za ta obisk, za tako hudo krizo EGS še niso vedeli.
B PREMIER UGANDE V BEOGRADU — Sem je prispela delegacija Ugande, ki jo vodi premier Milton Obote. Pogovarjali so se zlasti o sodelovanju med Jugoslavijo in Ugando.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
H ZIS SPREJEL PREDLOGE NOVIH PREDPISOV. Najvažnejši med njimi je vsekakor tisti, ki določa opustitev prispevka iz dohodka. Važen je tudi predlog predpisa o prenosu davka na promet v potrošnjo. Carinska stopnja se bo v povprečju znižala od sedanjih 23,3 na 11,8 odstotka. Obresti na sklade, ki znašajo zdaj v načelu 6 odstotkov, se bodo po novem znižali na 4 odstotke oziroma izjemoma na 2 odstotka, s tem da jih bodo plačevale vse gospodarske organizacije in da bodo tako zbrana sredstva namenjena razširjeni reprodukciji našega gospodarstva. V začetku prihodnjega leta bodo izvedli revalorizacijo (ponovno ocenitev) osnovnih sredstev, pri čemer bodo upešlevali dejansko, realno stanje cen. Uveden bo li-beralnejši sistem amortizacije, tako da bodo v prihodnje določali le minimalno stopnjo, medtem ko bo določitev maksimalne stopnje stvar samih kolektivov. Stanarine (v novih in starih stanovanjih) bo treba izravnati in postopoma preiti na ekonomske odnose. Stopnja prispevka iz osebnega dohodka, ki je znašala doslej 17 odstotkov, se bo znižala na 10,5 odstotka. Republika lahko uvede tudi stopnje prispevkov nad 10,5 odstotka, toda največ še za 2 odstotka. Tako zbrana sredstva bodo rabila republiki za intervencije v gospodarstvu (skupne rezerve).
^ VELIKO SLAVJE PREKOMORCEV. — Bil je to veličasten dan. Od vsepovsod so se zgrinjali ljudje v Ilirsko Bistrico, da proslavijo 20. obletnico zmage nad fažizmom. Zborovanja se je udeležilo nad deset tisoč ljudi. Bilo bi jih še več. če ne bi ponagajalo slabo vreme. Zborovanja se je udeležil tudi Aleksandar Ranković. Zborovalcem je spregovoril politični sekretar CK ZKS Miha Marinko, ki je poudaril pomen prekomorskih brigad, njihov delež v našem narodnoosvobodilnem boju. Posebej je pohvalil visoko
zavest prekomorcev, ki so se kljub pritisku sovražnih agentov in zastopnikov kraljevske vlade v begunstvu odločili za naš narodnoosvobodilni boj ter nato sodelovali pri osvobajanju naše domovine od Visa do Trsta.
Q| 4. JULIJ — DAN BORCA. Razen v Ilirski Bistrici, kjer je bila osrednja slovesnost, so bile prireditve tudi v drugih večjih krajih Jugoslavije. V Zagorju so odkrili impo-zanten spomenik, delo akademskega kiparja rojaka Stojana Batiča. Veličastna srečanja
VRSTA KONKRETNIH UKREPOV
borcev so bila tudi v Pomurju, na Štajerskem in drugod. Aleksandar Ranković, predsednik zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, je naslovil na vse nekdanje borce poslanico, v kateri je med drugim rečeno, da je mir pogoj vsakega napredka in tudi obstanka človeštva ter da so borci narodnoosvobodilne vojne v prvih vrstah tega boja.
E3 HUDO NEURJE PO VSEJ JUGOSLA-VIJI. še se niso polegli skrb vzbujajoči komentarji o strahoviti škodi, ki jo je povzročilo razbesnelo vodovje, že nas spet pretresajo vesti o nedeljskem silovitem neurju po vsej Jugoslaviji. V Južni Srbiji je toča uničila posevke na 20.000 hektarih. Siloviti vihar, ki je najbolj divjal od Postojne do Pirana, je samo na Postojnskem naredil škode za milijardo dinarjev. V Cerknici je vihar razkril tri tovarne. Močno je narasla Hudi-
nja, ki je grozila, da bo preplavila kraje pri Celju.
g] KRITIČNO STANJE PRI NOVEM SADU. V zadnjem pregledu smo zapisali, da Donava in Drava upadata. Zdaj je stanje spet kritično. Najhuje je v Bogoju pri Novem Sadu, kjer so se utrgali oblaki in je vrh tega pihal močan veter.Najbolj je ogrožen nasip pri železniški postaji, ki brani kakih 2500 hektarov rodovitne zemlje. Zelo nevarni so tudi izvirki, ki bruhajo iz zemlje in poplavljajo znatne površine. V nevarnosti je celo Novi Sad. Poplavljeno področje je pred dnevi obiskal tudi predsednik Tito! ki se je zanimal za obseg poplav in za ukrepe, da bi preprečili še večjo škodo ter da bi pomagali prizadetim ljudem.
S| KONGRES PEN. To je 33. mednarod-ni kongres po vrsti. Tokrat so se literati z vseh kontinentov zbrali na Bledu, da bi se v ustvarjalnem, svobodnem vzdušju pogovorili o temi Pisatelj in današnji svet.
V imenu pokrovitelja predsednika Tita je kongres pozdravil Rodoljub Čolaković. Uvodno besedo je imel pesnik Matej Bor, ki je govoril o vplivu umetnosti na usodo sveta. Med referenti na kongresu je bil tudi literarni kritik Josip Vidmar, ki je govoril o temi Vloga pisatelja v našem času. Za novega predsednika so izvolili znanega ameriškega dramskega pisatelja Arthurja Mil-lerja.
B RAZPRAVA O GOSPODARSKI REFORMI TUDI V SLOVENSKI SKUPŠČINI. —
V torek so spregovorili o gospodarski reformi na zasedanju organizacijsko političnega zbora. V ponedeljek, 12. tega meseca, bodo obravnavali to problematiko na skupni seji republiškega in gospodarskega zbora. O tem bomo poročali v prihodnjem tedenskem pregledu.
Kočevska v boiu za svobodo
Slovenci, ki so živeli na Kočevskem, bilo jih je vsega skupaj okrog 8.000, pa so poleg tega, ko so preklinjali nemški fašizem in Hitlerja, dejali še naslednje:
»Nemški fašizem dn Hitler nam je povzročil toliko gorja, da ga ne bomo nikoli pozabili. Eno pa je naprarvil dobro: počistil je s kočevske slovenske zemlje nemške fašiste, ki so bili rakova rana na narodnem te1o~M Slovencev.«
Slovenci po okupaciji Kočevske
V dneh razpada stare Jugoslavije so doživljali Slovenci na Kočevskem težke čase. Nihče od zavednih Slovecev na Kočevskem ni bil varen pred nasiljem sfanatiziranih nemških fašistov. Slovenci so se zaprli po svojih domovih, veliko jih je tudi zbežalo v druge kraje, da so se umaknili pred Nemci, ki so z manifestacijami za fašizem preplavili vso Kočevsko.
S prihodom italijanske voj-ske v Kočevje so bili tisti Slovenci, katere so bili Nem. ci že prijeli, zaenkrat, rešeni, ker so jih Italijani po svojem prihodu v Kočevje izpustili. Slovenci pa Italijanom ravno tako kakor Nemcem niso ničesar verjeli ali zaupa^ li. Z Italijani so zaceli sodelovati samo vodOni politič ni ljudje iz časov stare Jugoslavije kot predstavn/ki vladajočih režimov. Vsi drugi Slovenci pa so se združili pod vodstvom KPS, kri je v tistih težkih dneh, ko so Slovenci in vsi jugoslovanski narodi izgubila svojo domovino > dala pobudo, da se je organizirala Osvobodilna fronta slo. venskega naroda za boj proti okupatorjem. To so Sloven ci na Kočevskem zelo dobro razumeli in se v Osvobodilno fronto tudi takoj vključili.
Slovenci so težko občutili izgubo svoje domovine; čeprav je bila stara Jugoslavija mačeha, so kočevski Slovenci to izgubo domovine še bolj težko občutila. Za svoj obstoj so se borili več kakor 600 let s kočevskimi Nemci na tej slovenski kočevski zemlji, na kateri so bili ves ta čas v podrejenem položaju do Nemcev.
Kočevsko ozemlje je postalo po kapitulaciji stare Jugoslavije pribežališče neštetim Slovencem iz Gorenjske in štajerske, ki so zbežali pred
Nemci v tako imenovano Ljubljansko pokrajino. Ti ljudje, ki so morali zapustiti svoj dom na Gorenjskem in Štajerskem, so dobili prvo zavetje na Kočevskem, kjer so se na begu pred nemškimi fašisti tudi naselili. Tu, med kočevskimi Slovenci, so vsi ti ljudje našli tisto globoko razumevanje, pomoč in podporo, ki so jo potrebovali po begu s svojih domov.
Večina vseh tistih ljudi, ki so po kapitulaciji stare Jugoslavije prišli na Kočevsko, ne bodo mogli Kočevske nikoli pozabiti. Na Kočevskem so se vključili v narodno osvobodilni boj proti okupatorjem in skupno s kočevskimi Slovenci doživljali vse tiste težke čase, ko so po Kočevski divjali italijanski in nemški okupatorji. Precejšnje število teh ljudi je še v današnjih dneh na Kočev. kem. ker so tu našli sivo j drugi dom. Precej ljudi pa je v narodnoosvobodilnem boju tudi padlo in kočevska
PIŠE PETER SOBAR
zemlja je postala njihov zadnji dom.
Po šestoletnih bojih med Slovenci je postala kočevska zemlja prizorišče najtežj'h bojev Slovencev s fašizmom, ki je hotel uničiti vse kar je bilo slovenskega Ta del slovenske zemlje, ki je bil v pretekloti zarouščen in oddaljen, je prišel v zgodov'no Slovencev v njihovem najfež iem boju za obstoj slovenskega naroda kot tisti del slovensko zemlje, ki ga d^nes pozna slednji Slovenec in Slovenka. Na Kočevskem je začela rasti in se razvijati prva svoboda, porajali so se prvi narodnoosvobodilni odbori, v Kočevju je zasedal tu di prvi slovenski parlament kot Zbor odposlancev slovenskega naroda.
Kako so se razvijali vs1 ti dogodki, ni mogoče poved a M v kratkem opisu. Zato bi po. trebova.1' knjige, mi pa se bomo samo na kratko dotaknili najvažnejših dogodkov ž'Venia Slovencev na Kbftsv: skem v letih narodnoisvobo dUnega boja
Jože šeško -organizator upora proti fašizmu
Jože šeško, ki je bil ne-utrudljiv organizator napred-
nega ljudskega gibanja na kočevskem, ribniškem in ve-likolaškem območju, je takoj po kapitulaciji Jugoslavije povezal člane KPS in SKOJ ter druge napredne Slovence na teh območjih, da so v dneh razpada stare jugoslovanske vojske zbirali orožje • in vojni material in ga skrili pred okupatorji. V teh akcijah so bili poleg komunistov člani SKOJ, katerih je bilo v Kočevju in Ribnici že precej, najbolj aktivni.
V dneh razpada Jugoslavije je med ljudmi po kočevskem in ribniškem območju krožilo geslo z naslednjimi besedami:
»Poberi in skrij vse, kar dobiš od orožja in ostalega blaga. Skrbi za to, da okupatorji ne dobijo ničesar. Vojna še ni končana, pač pa se bo šele pričela!«
Splošno je znano, kako so ljudje v tistem času pobirali in skrivali vojni material, ki ga je odvrgla stara jugoslovanska vojska, da je okupator od tega le malo dobil. Italijani so kmalu po svojem prihodu začeli delati po vaseh hišne preiskave zaradi vojnega materiala, pa so ga zelo malo riobili. Grad in kasarne v Ribnici, kakor tudi skladišča, so dobili Italijani popolnola prazna, ker so ljudje odnesli vse, kar je bilo mogoče :n ni ostalo za okupatorja ničesar drugega kakor golo zidovje zgradb. V gozdove Ribnice in Kočevja so v tistih dneh vozili orož-'e kar na vozovih.
Kmalu po ustanovitvi Osvobodilne fronta slovenskega naroda so imeli komunisti iz Kočevja sestanek v Konca vasi pri Stari cerkvi. Na tem sestanku so bili prisotni: Jože Šeško, Ludvik Tomšič, Tone Marinč, Lojze Komerič-ki ter Polde in Marija Kna-pič. Na ta sestanek je prišel Prane Leskošek ki je poroča', o nalogah Osvobodilne fron te in pripravah za oborožen upor proti okupatorjem Na tem sestanku so sklenili, da se organizira okrajni odbor OF, ki na; organizira ljudi za narodnoosvobodilno borbo. Tak odbor so potem or ganiziirali v maju 1941. V ta prvi odbor so bili imenovani Tone Marinč, Drago Gorjan. Lojze Komerički in Lojze Centa, k j je vodil posle sekretarja.
Ta prvi odbor OF pa se je kmalu razširil, ker so v OF oristopili še člani Sokola in krščanski socialisti in so v
odbor bili imenovani še njihovi predstavniki: Pizzulin, Vilko Kajfež, Darinka Batič, Florjančič, Henrik Kužnik, Tone Bradač, ki je bil že predvojni član KPS, in doktor Antor Hočevar.
Terenski odbori OF so po ustanovitvi prvega Okrajnega odbora . OF hitro rasli, pa naj bo to v mestu Kočevju in njegovi okolici, kakor tudi po območjih Mozlja, Ko-privnika, Starega Loga, Kočevske Reke, Banje Loke, doline Kolpe in drugih krajev. V Ribnici so že v začetku maja 1941 ustanovili prvi odbor OF, ki je organiziral potem še ostale terenske odbore OF na ribniškem območju.
Jože Šeško in Albin Vide-nič sta kot organizatorja narodnoosvobodilne borbe v kočevskem okraju prekrižarila vso Kočevsko in ves okraj po dolgem in počez, ter kljub močnim italijanskim posadkam in Nemcem, ki so tedaj že bivali na Kočevskem, organizirala z ostalimi člani KPS in SKOJ vse napredne Slovence v Osvobodilno fronto. V aktivizaciji ljudi so bili izredno aktivni poleg članov KPS še člani SKOJ po vsem okraju. V akcije za boj proti okupatorjem so povezali mladino, ki je neustrašeno izpolnjevala •kcije OF
Delo in akcije so se stopnjevale v zbiranju orožja in ostalega vojnega materiala, kakor tudi v širjenju propagande in literature OF, ki je prihajala v Kočevje od začetka iz Ljubljane, pozneje pa je organiziral okrajni odbor OF v Kočevju svojo tiskarno na Mlaki pri Kočevju, ki se je v jeseni 1941 preselila v
V Kočevju decembra 1941: kočevski Nemci se selijo v tretji raj-h
Italijani na Kočevskem (1941)
samo Kočevje, ob koncu leta 1942 pa v Mahovnik. V tej prvi tiskarni OF v Kočevju so v jeseni leta 1941 tiskali propagandni material za kočevsko in ribniško območje. Po ta material so hodili kurirji, ki so ga v kovčkih in nahrbtnikih prenašali v razne kraje. Zaloga papirja za tiskarno je bila v knjigarni in trafiki v Kočevju, last Emila Pakiža iz Ribnice, v njej pa je bila poslovodki-nja Gizela Šeško. Knjigarna je dobivala papir iz Ljubljane po liniji OF brez vsakega naročila in dokumentacije. Gizela Šeško je bila s tem seznanjena, da prihaja papir za tiskamo in tako ga je tudi oddajala naprej kurirjem, ki so ga odnašali v tiskarno pred očmi Italijanov in Nemcev, ki so bili v Kočevju.
Razen papirja je Gizela šeško oddala za OF in partizane na stotisoče cigaret, katere je odnašal Karel Šenčur in drugi aktivisti OF iz trafike in knjigarne, ki je bila tedaj na mestu, kjer je sedaj spomenik Miirka Bračiča
Osvobodilna fronta se je hitro utrdila po vseh uradih in podjetjih po vsem kočevskem okraju in ljudje so jo priznavali kakor svojo oblast, ne da bi se pri tem ozirali na Italijane.
Okrožni komite KPS v Kočevju je v letu 1941 izdal letake v nemškem jeziku. V teh letakih je opozarjal kočevske Nemce, naj se ne selijo s kočevske zemlje, na kateri so živeli čez 600 let. ker jih nemški fašizem in Hitler vodita v propast in pogubo. V teh letakih je Okrožni komite KPS v Kočevju poslednjič opozarjal kočevske Nemce na fašistč-no roparsko postopanje do naridov vsega sveta in ga -azkrinkal do kraja. V letakih je pisalo, naj se tudi kočevski Nemci pridruži io vsem naprednim silam sveta, kj se borijo za uničenje fašizma ter naj se povežejo v skupni boj s Slovenci v boju
proti fašizmu in nacizmu. Med drugim je bilo v teh letakih napisano:
K0ČEVARJI!
»Vi živite v sredini .slovenskega področja. Vaša zemlja poseduje velika naravna bogastva (gozdove, premog). Lahko si sami ustvarite na kočevski deželi — zemlji — boljšo in srečnejšo bodočnost. To je pa mogoče le roko v roki s Slovenci, v tesnem sodelovanju in naporih s slovenskim delovnim ljudstvom. Slovensko delovno ljudstvo se povezuje z vsemi svobodoljubnimi narodi sveta, v skupni neizprosni odločilni borbi za svojo svobodo. Vključite se tudi vi v to borbo, katera bo prinesla tudi nemškemu ljudstvu svobodo in enakopravnost. Uničite Vaše voditelje, kateri vas ho»-čejo pripraviti ob vašo zemljo in vas hujskajo proti Slovencem.
Podpirajte borbo slovenskega naroda in vseh zatiranih narodov! Vodite sabotaž-ne akcije, rte predajte italijanski armadi nobenih življenjskih potrebščin, ovirajte promet, uničujte fašistične cddelke. razorožujte oddelke italijanske armade!
Dajte slovenskim partiza*-nom vso podporo v obleki, prehrani in ostalo pomoč! Boite se z orožjem za vas in vašo svobodo, z.\ e-v.::o-pravnost vseh narodov in osvoboditev vseh de'ovni*> tli!
Kočevsko ;n slovensko delovno ljudstvo si mora Dodat; rok) za skurmo borbi), 'akti si bomo skuuai zc.r d li srečno bodočnost kočevske ežele
Stra 1 se t-mi pokvarjenimi Ko'cvsk'Tii v"d'tel.ji:
Za enotno front » .....mVce-
ga   hi slovenskem-n> Kočevskem!
Stran s kapi'a'iir; [ 'nim hlapce i A^.Uom Hitl-rj^n!
Naj ž:vi "''omnnistična P r-tija Slovenje!«
Jože Zamljen-Drejče: 2
„...Za seboj puščamo grobove"
Ostala je torej samo Kranjčeva skupina. Na ukaz nazadnjaškega vodstva iz Ljubljne, kakor tudi iz Novega mesta, se je morala ta skupinica obdržati za vsako ceno. Zato so prevzeli partizansko ime, obleko in pozdrav.
V maju so bile na tem ozemlju enote II. ali štejer-ske grupe odredov. Ker so bili na nemškem zasedbenem ozemlju izredno težavni pogoji za partizansko bojevanje in tudi drugačni kot na Dolenjskem, so imele te enote poseben položaj. Ko so hotele na štajersko, so se od 18. do 22. maja 1942 zapletle v hude in težke boje pri Jančah in Besnici. Zaradi teh bojev so se enote vrnile in šele konec junija razen Ši-škovega bataljona odšle preko Dolomitov na Gorenjsko
Te razmere je izrabila Kranjčeva skupina in se začela . imenovati štajerski bataljon.   Franc Pirkovič-Čort.
Gorjanc, takratni komandant Gorjanskega bataljona, je na Kočevskem procesu od 9. do 11. oktobra 1943 kot priča izpovedal:
»Ko se je pojavila ta grupa takozvanih partizanov, ki so samo govorili, da so štajerski partizani, smo vsi mislili, da se je v resnici formirala taka partizanska grupa. Stike s to grupo je imela 3. četa Gorjanskega bataljona. In ti ljudje iz 3. čete so govorili, da pripovedujejo v vodstvu teh takozvanih divjih partizanov, ki niso bili nikjer vključeni, da zbirajo begunce, ki prihajajo s Štajerske iz Ljubljane in bodo šli na štajersko ...
S komandantom Posav-cem.. sva prišla v stik z enim od njihovih komandantov ... Ta je tudi govoril o tem, da se v njihovem bataljonu zbirajo povečini Štajerci, da naših Dolenjcev ne jemljejo toliko noter, ker hoče io iti na Štajersko . .«
Vojaška plat, od katere se je bilo treba bati najhujšega, je bila nekako urejena, saj so jih partizani pustili popolnoma pri miru in jih niti niso nagovarjali, da bi jim pomagali pri napadih na italijanske postojanke. Treba je bilo urediti tudi drugo stran: s civilnim prebivalstvom. Be-logardistična zvijačnost je šla tako daleč, da so Novo-meščani šteli to enoto za pravo partizansko vojsko. Hodili so jih obiskovat, nosili so jim hrano, zdravila in druge potrebščine. Marsikateri partizan je šel v partizane skozi to enoto, seveda, če je ob pravem času spoznal njeno laž. Belogardisti so namreč vsakega dobro proučili in kdor je bil za nje, je ostal v njihovem »bataljonu«, vsi drugi pa so ostali za večno v Gorjancih brez sledu.
Razmerje do kmetov je bilo povsem drugačno od partizanskega. Partizani so se nriljubili prebivalstvu, ker so
bili vedno med njimi in so jih sproti obveščali o vseh dogodkih doma in v svetu. Belogardisti pa so raje ostajali v svojih taboriščih in imeli čim manj stikov s prebivalci. Partizani so se prehranjevali na prostovoljen način oziroma z odobritvijo krajevnega narodnoosvobodilnega odbora, medtem ko so se belogardisti preživljali izključno z rekvizicijo. Vse to so delali zato, da bi čim bolj osovražili partizane, da bi jim spodkopali ugled in s tem onemogočili delovanje Osvobodilne fronte. Joško Ja-koš je v svoj dnevnik napisal naslednje:
»... Pri Št. Joštu naredili rekvizicijo in dobili mnogo hrane ...«; ali: »Napravili smo rekvizicijo v Smolenji vasi...« ali: »Pri zadnji raciji na Poganjcih smo odprli uto, ki je sedaj v gozdu pri Št. Joštu. Dobili smo precej dragocenega porcelana in sre-brnine, od katere smo precej prodali med trojko, nekaj pa sva jo s Poldetom zakopala v gozd pri št. Joštu. Tako, če bomo ostali živi, nam ne bo treba en dan beračiti...«
S tem zapiskom se kaže vsa nizkotnost belogardizma. Kje so vse njihove lepe bese-
de o borbi za narod, vero in verno ljudstvo, ko pa so že pri prvi priložnosti mislili le nase in na življenje po vojni? Res je, da je bil poganjski gospod Langer tujerodec in da je svobodno izbral držav ljanstvo tretjega Hitlerjevega Reicha in da so partizani z ozirom na Odlok Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda  o razla-
stitvi veleposestev v povračilo škode, povzročene po okupaciji, z dne 3. aprila 1042 razlaščali veleposestva z inventarjem vred. Zemljo so razdelili kmetom osebenj-kom, da so jo obdelovali, medtem ko so inventar razdelili tistim kmetom, ki 6( ga bili potrebni. Posamezni partizani si niso nikoli prilaščali zaplenjenega imetja.
PO SEJI OBS NOVO MESTO 1. JULIJA:
Ciganskemu Žabjeku zvoni!
Razprava o vprašanju, ki je tudi nacionalno vprašanje - V novomeški občini čaka na primeren dom še okoli 20 ciganskih družin - Dosedanje reševanje
ni bilo brez ovir
Cigani, ki so se po tragičnem dogodku v Prečni, prve dni leta 1964, trumoma naseljevali in si do današnjih dni postavili veliko šotori-šče v Žabjeku, so trmasto obdržali vse necivilizirane navade in primitivni način življenja, ki je sprto z zakonitostmi, po kakršnih živijo vsi drugi prebivalci novomeške občine. Javni red in mir kakor tudi odloke o pravicah in dolžnostih občanov so v tem času celo večkrat izigrali kot prejšnja leta, ko ciganskega vprašanja še nihče ni sistematično reševal. Pogostna beračenja, priložnostne kraje in nasilno od-kopavanje mrhovine na konjskem pokopališču v Potočni vasi so samo najbolj opaženi in preganjani prekrški, ki so jih zagrešili predvsem nezaposleni Cigani.
Žcibjek -stara napaka
Očitno je, da ni dobro premislil, kdor je odobril tamkajšnjo naselitev, ker je Ciganom dal časa in jim nehote dovolil, da so si ustvarili žarišče, kakršnih civilizacija ne trpi. Spet si je namreč opomogla navezanost na stoletne navade tega ljudstva, čeprav   je   kazalo, da
se bo po učinkovitem izgonu iz neposredne prečenske bližine občutno razrahljala. Vrtinec v samo pore" '.o ljudstva zakoreninjenih običajev je priklenil nase tudi tiste posameznike, ki so se že odločili, da si uredijo dom zunaj gozda, v zidanem naselju, kjer je blizu šola, voda, elektrika, trgovina in seveda zaslužek. Kazalo je, da bo žabjek ostal ne le taborišče trmoglavosti, temveč tudi leglo raznih bolezni, ki človeku ne dovolijo živeti kaj dlje kot 40 ali kvečjemu 50 let. Zabjek je tako postal resna ovira za reševanje ciganskega vprašanja, kot si ga je zamislila novomeška občina.
Skupščina je odgovorna
»Ne smemo dovoliti, da postane oreh še trši,« so sklenili odborniki na zadnji seji in dvignili roke za čimprejšnjo izpraznitev ZabieK-j, kjer v bodoče ne bo prostora za življenje pod šotori To je prva večja odločitev te skupščine po programu ki predvideva postopno rešitev ciganskega vprašanja »Občinska skupščina je odgovorna, da bo to vprašanje tudi rešeno, četudi bo mor-
da treba program kaj spremeniti,« je poudaril predsednik Sergij Thorževskij.
Predloga odbornika Cvitkoviča
Važen popravek je program doživel že na sami seji, ko odborniki niso odobrili predloga za lokacije ciganskih domov, kakor si je za mislil svet za notranje zadeve in nekateri sodelavci ob činske uprave. Skupščina je sprejela predlog odbornika Jožeta Cvitkoviča, ki je menil, naj posebna komisija iz predstavnikov občinske upra ve in svetov vprašanje lokacij znova prouči in ga predloži svetu za urbanizem, komunalne in gradbene :adeve v razpravo. Sprejet je bil tudi njegov predlog, naj ustrezen organ odreja gradbene parcele oziroma lokacije za Cigane ne glede na mišljenje sosedov teh parcel.
Letos 5 milijonov za barake, vagone ...
Občina je namenila za reševanje ci^nskega vprašanja v letu 1965 okoli 5,000.000 dinarjev, kar pa seveda ne bo
zadostovalo. Precej sredstev so tudi že porabili; nakupili so več barak in potniških vagonov, ki niso več sposobni za promet, medtem ko je zaloška opekarna po minimalni ceni prodala 150.000 zidakov in 12.000 strešnikov iz likvidiranega obrata v Prečni tistim Ciganom, ki so se odločili, da bodo uredili zidane domove. V občini živi okoli 290 Ciganov v 56 družinah, od katerih je še okoli 20 nepreskrbeljenih.
Družba skrbi, zato lahko zahteva!
Po mnenju odbornikov, ki so skoraj tri ure posvetili razpravi ciganskega vprašanja, je treba od Ciganov hkrati, ko jim druž' a nudi boljše pogoje za življenje, zahtevati spoštovanje in izpolnjevanje dolžnosti. Zato bodo beračenje še bolj preganjali, zahtevali od staršev, da redno pošiljajo otroke v šolo, odraslim in za delo sposobnim pa preskrbeli primerno zaposlitev. To je v poglavjih programa za reševanje ciganskega vprašanja še najbolj debelo podčrtano.
Novomeška občina si je z obveznostjo, da čimprej reši cigansko vprašanje, naprtila na pleča namajhno breme, ki ga spričo težav sama ne bo zmogla. Ker je to vprašanje tudi narodnostno vprašanje, se bo morala v reševanje nedvomno vplesti tudi republika in pomagati.
IVAN ZORAN
V vsako hišo DOLENJSKI LIST!
Razbiti avtomobil turškega državljana po nesreči pri Čatežu
Pri trčenju na Čatežu 7 mrtvih
Na obeh vozilih je za 3 milijone škode
Turški državljan Hiisnu De-miroz je v nedeljo, 5 julija, ob 6.40 z avtomobilom Opel Kapitan iz Zagreba proti Ljubljani v klancu pred bencinsko črpalko na Čatežu prehiteval fička. Takrat mu je pripeljal nasproti avtobus ZD 19—82, katerega je upravljal voznik Josip Križmanič iz Zagreba. Voznik avtobusa se je skušal nesreči izogniti. Zapeljal je na skrajno desno, tako da je z desnimi kolesi vozil po travnatem pasu, vendar zaman. Turškega voznika je na mokri cesti zaneslo (vozil je 120 km na uro!) in zadel je v prednjo desno stran avto-
busa. Prvi del osebnega avtomobila se je dobesedno zarit v avtobus, tako da so ga morali s tovornjakom izvleči iz njega. Dežurni zdravnik dr. Nemeth iz Brežic, ki je še pred organi LM prihitel na kraj nesreče, je ugotovil, da so bili 4 potniki izmed 7 v osebnem avtomobilu na mestu mrtvi (voznik Hiisnu Demi-riiz, 38-letni dentist Ibrahim Mustuoiigh, 40-letna Fatima Biber in 71-letna Esim Zehra) medtem ko so 5-letna hči dentista Ibrahima in 6-letna Filiz, hči Fatime Biber ter voznikova žena Ayse Demiroz še kazale znake življenja. Obe deklici sta izdihnili že med prevozom v bolnišnico, voznikova žena pa je zaradi težkih poškodb ob 11.10 dopoldne podlegla v bolnišnici. Potniki v avtobusu so bili nepoškodovani, le pomočnik voznika je dobil lažji udarec v prsni koš.
„§mo za poostreno kontrolo"
186 milijonov dinarjev so lani veljale nesreče pri delu — Zanimive ugotovitve inšpekcijske službe — Pristojni organi naj izrekajo višje kazni — Dela medobčinskega oddelka za inšpekcijske službe pod drobnogledom
črnomaljskih odbornikov
Na dopoldanski torkovi seji obeh zborov občinske skupščine Črnomelj je o svojem delu na področju občine poročala medobčinska inšpekcijska služba. Zanimive so ugotovitve sanitarne inšpekcije, ki je lani opravila 210 pregledov, vendar pretežni del s področja živilske higiene. Odvzeli so 19 vzorcev živil sumljivih kvalitet, od teh pa so bili le 4 ustrezni za prodajo. Temu je krivo predvsem pomanjkanje primernih skadišč. Najslabše pogoje za higiensko poslovanje imajo trgovine v črmoš-njicah, Rožnem dolu, na Sinjem vrhu, v Gribljah in v Kanižarici, medtem ko med gostinskimi objekti velja za najslabšega gostišče v črmoš-njicah
Turistični film o Semiču
V nedeljo, 11. julija, bodo na filmski trak posneli semiško folklorno skupino in novo lovsko kočo. V tednu dni bo film razvit ter pripravljen za predvajanje. Snemanje je organiziralo Turistično društvo Semič. F. D.
Tržna inšpekcija je opravila lani 172 pregledov v trgovini, gostinstvu, obrti, kmetijstvu, v industriji in drugje. Na podlagi teh pregledov je bilo iz prometa izločenih za 710.000 din slabih alkoholnih pijač. Zakonitost v obrti pa je v tem času precej napredovala, saj je lani 10 občanov prijavilo postranski dohodek iz obrti. To kaže, kako so prej ljudje na debelo šušmarili.
Pri preventivnih akcijah: pregledih govedi, zaščitnih cepljenjih itd. je veterinarska inšpekcija lani opravila veliko delo. Kontrolirala pa je tudi klavnice, nadzorovala sejma na Vinici in v Črnomlju, pregledovala živino za izvoz, živino na odkupih itd. Veterinarska inšpekcija je zaplenila 1840 kg mesa, drobovine in mesnih izdelkov, ker so bili neprimerni za prodajo.
Gradbena in cestna inšpekcija nista naleteli na posebnosti pri svojem delu, medtem, ko so podatki inšpekcije dela prav zaskrbljujoči. Higiensko in tehnično varstvo se je v primerjavi s preteklimi leti precej izboljšalo, še
vedno pa se kaže v podjet jih očitno premajhna skrb za varno delo. Zaradi poškodb pri delu je bilo na območju občine Črnomelj lani izgubljenih 46.616 delovnih dni. Samo te nesreče so veljale družbo več kot 186 milijonov dinarjev! Delovna in špekcija je tudi ugotovila, da se je največ nesreč zgodilo ob ponedeljkih.
Ko so odborniki o vsem tem razpravljali, so bili mnenja, da je treba inšpekcijsko službo še poostriti, predvsem kar zadeva prekupčevanje. Kazni, izrečene po pristojnih organih zoper kršitelje veljavnih predpisov, so še vedno prenizke.
Kako kaže črnomaljsko gospodarstvo ?
Zadovoljivi gospodarski uspehi v preteklih petih mesecih — Letni plan izpolnjen do konca maja s 36,3 odstotka — Občinska skupščina si poleg drugih družbeno političnih sil zelo prizadeva pripraviti gospodarstvo na
novo razvojno pot
Ob prisotnosti ljudskih poslancev Leopolda Kreseta in Viktorja Zupančiča so na torkovi seji zbora delovnih skupnosti občine Črnomelj, ki je zasedal skupno z občinskim sindikalnim svetom, razpravljali samo o gospodarstvu.
Podatki o doseženem letnem pla nu do konca letošnjega maja kazijo, da se je v letu 1965 gospo-darstvo družbenega sektorja v primerjavi z lani nekoliko umirilo. Med posameznimi gospodarskimi panogami sta najlepše planske u-spehe dosegla gozdarstvo s 63,6 odstotka in promet s 41,3 odstotka, vendar je to predvsem odraz sezone. Kljub bojazni je trgovina dosegla v tem času 39,2 od-stoika plana, gradbeništvo 37,8 odstotka, obrt 35,4 odstotka, industrija in rudarstvo 34,3 odstotka, kmetijstvo 34,1 odstotka, gostinstvo in turizem pa le 33,3 odstotka.
Ko je zatem predsednik občinske skupščine inž. Rado Dvoršak govoril o novih pogojih gospodarjenja v podjetjih, ki jih bodo f
kratkem narekovali novi predpisi za ustalitev gospodarstva, je po udaril, naj kolektivi pravočasno začno razmišljati o tem, da jih gospodarski ukrepi ne bodo našli nepripravljene. Omenil je, da je izboljšanje organizacije dela v vseh delovnih organizacijah, ne samo v gospodarstvu, ena prvih nalog kolektivov. Tudi občinska uprava Je že začela razmišljati o zmanjšanju števila sistemiziranih delovnih mest.
Odbornik Kalčevič iz viniškega konca se je dvakrat priglasil k besedi ter poudarjal, da bi morali zmanjšati predvsem število administrativnih uslužbencev, češ da se je administracija že preveč razpasla na škodo proizvodnje. Razen njega sta o organizaciji dela v podjetjih razpravljala še Lojze Siariha in odbornik iz Dragatuša.
Med razpravo o sistemih delitve v podjetjih so vnovič omenili pomanjkljive in zastarele statute, nič boljše pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka, kar vse
Nadpovprečna gostota pošt v Beli krajini
Mačka v žaklju so kupili
Po več vagonov, naloženih s kosilnicami, prihaja dan za dnem na belokranjske železniške postaje. Domačini na delu v tujini jih pošiljajo svojcem, znancem in prijateljem. Seveda ne zastonj, pač pa za dobro plačilo.
Zgodi se, da kmet ves vesel privleče kosilnico s postaje domov, toda ko jo skuša spraviti v pogon, ugotovi, da sploh ne dela. Nepopisno
razočaranje in jeza prav nič ne pomagata, ker je denar za kosilnico že odštel, Janez ali Francelj pa se v Nemčiji smeji lahkovernosti rojakov. Kdo jim kaj more?
Baje je takega mačka v žaklju kupilo že več gospodarjev, zato naj si v prihodnje vsakdo premisli, ko bo naročal kosilnico, da ne bo namesto nje uvozil odpadnega železa!!
V nečem pa Bela krajina le prednjači, ko je sicer na repu lestvice pri vseh statističnih izračunavanjih — v
Kopališča pa taka!
Zadnje dni se je živo srebro povzpelo nad 30 stopinj Celzija. V Črnomlju so kopališča ob Lahi-nji in Dobličici spet oživela, vendar kopalci zaman iščejo primernega dostopa v vodo.
že vrsto let smo v Črnomlju na sestankih in zborih volivcev govorili o ureditvi vsaj zasilnih stopnic v Lahinjo in Dobliči-co, še vedno pa je vse po starem. Ker to ni urejeno, povzročajo kopalci kmetom precei škode na travi in poljščinah, ko iščejo primeren prostor oziroma dostop do vode.
Ob vsem tem bi morali pomisliti tudi na turiste, sai so tudi oni prikrajšani!
J. š.
gostoti pošt. Na eno pošto pride v Beli krajini povprečno 2540 prebivalcev, se pravi znatno nad republiškim povprečjem (3318) in še več nad jugoslovanskim povprečjem 5986 prebivalcev.
Z dostavo poštnih pošiljk in drugimi uslugami so ljudje v glavnem zadovoljni. Ljudje iz oddaljenih krajev, kamor prihaja pošta le trikrat v tednu, si sicer želijo vsakdanjo dostavo, vendar jim zaenkrat ne bo mogoče ustreči. Po programu razvoja PTT službe pa se bo tudi dostava pošiljk do leta 1970 znatno izboljšala.
O PTT službi na območju Bele krajine so razpravljali na zadnji občinski seji v Črnomlju. Predstavnik PTT podjetja je povedal, da si uprava prizadeva za nekatere takojšnje izboljšave v poštnem prometu. Tako so pripravljeni omogočiti poštarjem nakup mopedov, nudili bi jim tudi primerno ki-
lometrino, začuda pa za to ugodnost med poštarji ni zanimanja. Službenih mopedov se po izkušnjah upravi podjetja PTT ne izplača kupovati, ker je njihova življenjska doba znatno krajša.
predstavlja zaviralno os v proizvodnih uspehih in pri storilnosti. Predsednik skupščine in predsednik občinskega sindikalnega sveta sta pozvala delovne organizacije, naj se čimprej in z vso resnostjo lotijo dela s spremembami samoupravnih aktov, ker od posveta direktorjev pred 14 dnevi še ni bilo prav nič storjenega. Povedali so celo to, da obstajajo v občini še zdaj, po več letih samoupravnega sistema, kolektivi, ki poslujejo  brez  sprejetih statutov
Na seji je bila imenovana več-članska strokovna občinska komisija za pregled statutov delovnih organizacij, ki pa bo komisijam v podjetjih in zavodih pomagala tudi z nasveti.
Spominki tudi v PREHRANI
V črnomaljski samopostrežni trgovini »Prehrana« so zadnje čase dobro založeni tudi z domačimi spominki, medtem ko že dalj časa prodajajo izdelke iz Krope. Turisti, ki iih pot slučajno zanese v trgovino po živila, se tako marsikdaj odločijo še za nakup prtička, pisanice ali cekarčka za spomin, če jim tega blaga ne bi ponudili, ga ne bi vzeli!
Otvoritev lovske koče na Vimolu
člani lovske družine SMUK iz Semiča so letos spomladi začeli graditi lovsko kočo na Vimolu ali po domače pri »Bi dereugu«. Koča, podobna tisti iz pravljice Janko in Metka, je že gotova, velja pa okoli 4 milijone dinarjev. Lovci so opravili preko 4000 prostovoljnih delovnih ur les za gradnjo pa so zbrali.
V nedeljo, 11. julija, bo koča odprta. Na »Bidercug«, v majhno kočevsko vas, se pride iz Semiča, dobro uro hoda daleč, z avtom pa je dostop primeren s Sel pri Vrči-cah do Ogulina, od tam pa je
do koče le še 15 minut peš hoje.
Za razvijajoči se lovski turizem je koča velikega pomena, zato zaslužijo semiški lovci vso pohvalo pa tudi kak prispevek širše družbene skupnosti!
F. DERGANC
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
»Preveč pozabljamo na partizanske kraje«
Le še dober mesec dni je do proslave 20-letnice osvoboditve v Fari v kočevski občini m organizatorji hite z zadnjimi pripravami, da bi bilo vse pravočasno na-red. Tedaj, 22. avgusta, bo praznovala vsa Kolpska dolina, zbrali se bodo stari borci, aktivisti in interniran-ci in obudili spomine na nekdanje dni. Na dni, ko so bili še mladi, ko so se borili za domovino, za svobodo in življenje
Prebivalci te doline so vsak zase delček zgodovine, v njih živi toliko spominov, toliko dogodkov, ki jih še niso utegnili vseh povedati, oteti pozabi. In ko se jih spomnijo, se jim zaiskri pogled, zdi se jim, da, čeprav v spominu, vse še enkrat doživljajo
Jože Klarič iz Novih sel pri Banja loki, nekdanji aktivist in sekretar rajonskega odbora OF Banja loka, ve mnogo zanimivih dogodkov iz boja obkolpskih ljudi z okupatorjem. »Preveč pozabljamo na te kraje,« pravi, »na te ljudi, ki so zelo veliko žrtvovali za osvoboditev. Ti kraji, kjer je bilo že maja 1942 osvobojeno ozemlje, so bili skoro ves čas na fronti, tu so se bili številni boji, tod so šle sovražnikove ofenzive, mnogo prebivalcev je bilo ubitih in preganjanih Ko je bilo takrat to ozemlje osvobojeno, je OF mobilizi rala vse moške, da so pre kopavali ceste, rušili telefonske drogove, da bi nas sovražnik ne iznenadil Dva meseca kasneje so se Italijani spet vrnili, ljudje pa so / vsem premoženjem be žali v gozdove, k drugim ljudem. Spominjam se Anto na Beljana iz Kostela. ki je preoei   ^wwi   7 družino spal
KOČEVSKE NOVICE
VELIKA ŠKODA V GOZDOVIH
Nedeljsko neurje, ki je divjalo po vsej državi, ni prizaneslo niti krajem v kočevski in ribniški ob čini. V ribniški občini je bila najbolj prizadeta Gora nad Sodra žico, posebno pa goruiška vas Kraćali, kjer je vihar s številnih hiš in gospodarskih poslopij zmetal opeke, skoro večino sadovnjakov pa jc uničil. Slika po viharju je bila zelo žalostna: veliko pos!oj;ij lazkritih, vrtovi pa uničeni. Drcv je je vihar ruval ali pa lomil. Precejšnje razdejanje je nevihta zapustila tudi na bornih gorniškili njivah.
Najbolj so trpeli gozdovi. V gozdu Antona Arka iz Krže.tov na Gori (v njem je okrog 1800 kub. metrov lesa) je uničenih dreves za okrog 600 kubikov, prav tako tudi v ševilnih drugih gozdovih. Inž. Nadler z gozdnega obrata v Ribnici je ocenil v torek dopoldne, da je v občini uničenih najmanj 13.000 kubičnih metrov lesa ni pa izključeno, da je škoda se neprimerno večja. Na posameznih področjih je vihar gozd popolnoma uničil. Podrobneje bomo o ško di pisali prihodnjič.
na skednju, da je odstopil sobo beguncem iz Novih sel. Ko so fašisti v Banja loki spet imeli postojanko, so vse moške iz občine Fara odgnali v internacijo, aktiviste in sodelavce NOB pa so pobili. Znane so drežniške žrtve, na Preži pa je okupator pobil 15 moških, ker niso hoteli izdati partizanskega taborišča na Stružnici...«
Tovariš Klarič se tudi spominja, da so v teh krajih že spomladi 1942. leta volili narodnoosvobodilne odbore Ljudje so se z vsem srcem oprijeli nove oblasti, saj so spoznali, da je resnično njihova, ljudska. V Kočevski Reki je bila to pomlad že prva seja okrožnega NOO.
»Zanimiv je tudi tale dogodek,« pripoveduje Jože Klarič. »Spomladi 1943 smo imeli v Novih selih pri Pr-kovi mami (Piršičevih) miting, ki se je z zabavo in plesom končal šele proti ju-
tru. Le 800 metrov proč so bili v bunkerjih Italijani. Prvo prijavo o mitingu so sami uničili, ker jih je bilo sram, da je kaj takega sploh mogoče vpričo njih, šele na zahtevo iz Kočevja so stvar raziskali, Prkovo mamo pa v Banja loki temeljito zaslišali.
Značilno je tudi to, da v teh krajih ni bilo nikdar izdajalcev. Zaradi izdajstva ni bila požgana nobena hiša, nihče ustreljen, nihče pregnan v internacijo, čeprav so se pri nas ustavljali partizani skoro vsak dan. Tudi bele garde ali drugih oblik sodelovanja z okupatorjem ti kraji niso poznali. ..«
To so bili le drobci iz cele vrste zgodb, ki mi jih je povedal Jože Klarič iz Novih sel, zapisal pa sem jih sredi priprav na medobčinsko proslavo 20-letnice osvoboditve v Fari ob Kolpi-
(fg)
NOVA SELA: avtobus in kruh
Prebivalci Novih sel pri Ko čevju so nam povedali naslednji dve želji: Ob sobotah prihaja domov precej ljudi, ki delajo bodisi v Kočevju al pa v Ljubljani in še drugod v nedeljo zvečer pa se vrača jo nazaj. Avtobus Reka—Ko čevje vozi ob delavnikih ta ko, da ima v Kočevju zvezo z ljubljanskim ob 17.30, ob nedeljah pa prihaja v Kočevje šele okrog devetih zvečer, ko ni več nobenega avtobusa
O Težave z vodno preskrbo imajo Se v Srednji vasi pri Travi v Dragi, medtem ko bo v Podpre ski vodovod letos verjetno gotov Prebivalci Srednje vasi bi radi dobili dovoljenje za posek lesa na parcelah vaške skupnosti, ki je imela včasih precej površin, in 'iiko bi sami uredili vodovod
9 Pot od   Trave  proti Pungrtu
te nemogoča ln kaj kmalu sploh nt- bo več mogoče hoditi po njej \7 Pungrta hodijo otroci po taki ootl na Travo v šolo in jo te že 'aradi tega treba popraviti
B S ceste Osilnlca — Cabar Je treba Iti v vas Crni potok preko
vode. čeprav so tu trije mostovi, so vsi zanič in ljudje polagajo če? vodo vsakovrstne brvi, da le pri dejo čez Zdaj se pripravljajo, da bodo uredili soliden dohod s ceste v vas
Q Trava Jc brez telefona, kai se še posebej občuti v primeru bolezni ali podobno Vaščani bi radi, da bi napeljali telefon tudi
proti Ljubljani V ponedeljek zjutraj pa morajo biti ob pravem času v službi.
Pek Južnič v Fari, od katerega so dobivali kruh tudi v Novih selih, je zaprosil, če bi lahko prodajaj kilogram belega kruha 2 dinarja dražje kot v Kočevju (115 din) Ker mu je bila prošnja odbita, je prenehal peči, zdaj pa lahko kupijo v Novih selih kruh iz Delnic po — 150 dinarjev kilogram!
do njih iz nekaj kilometrov oddaljene Drage, Kjer je pošta
B Prebivalci Podplanine in oko liških krajev zahtevajo popravilo za tri kilometre dolge poti od Podplanine do Starega kota Pot je že tako uničena, da 7 vozmi komaj še pridejo skozi
B Dvakrat na teden obišče lodpresko potujoči kino DTJ Ko čevje Ljudje so zadovoljni s filmi. Filme so nekaj časa predvajali tudi na Travi, pa so preneha li zaradi slabšega obiska
□ V Podpreski je tritedenski šiviljski tečaj, ki ga vodi tovari šica od zastopstva Bagat v Ljub Ijanl Tečaj obiskuje 34 žensk iz vsega dragarskega konca
O Kulturno prosvetno delo Jc tu precej razgibano. Za 29 november in novo leto so pripravili proslave šolski otroci. 8 marca pa so žemke naštudirale igrico Kratka sreča, s katero so gostovale še v Podpreski Tudi tu je precej delavno društvo Ivan Dul min, katerega člani so v minuli sezoni   r.nštudirali  eno igro
Kostel — v ozadju turistična koča
Nova knjigarna in papirnica
Poslovna enota Mladinske knjige v Novem mestu je v Metliki prevzela knjigarno in papirnico, jo preuredila in dobro založila.
Ob otve itvi nove trgovine s papirniškim blagom in knjigami smo zaprosili vodjo enote Mladinske knjige v Novem mestu Draga Jakop ca za informacijo, zakaj so se odločili za poslovalnico v Metliki in kaj bodo z njo potroš- pridobili.
Takole je poved.l: - Doslej je metliška knjigarna in papirnica poslovala v sklopu podjetja Mercator. Ker pa je podjetje usmerjeno predvsem v prodajo pre hrambenega blaga, ^kstila in drugih artiklov, ni moglo ta ke specializirane trgovine, kot. je knjigarna, dobro zalagati. V --delovanju s ko lektivom Merea^-f" smn se
torej dogovorili, da bomo prodajo ktojig in papirnico prevzeli mi. Prostore, v katerih knjigarna tudi doslej poslovala, srv-o r'-'oma preuredili, še 1 olj pomembno pa je to, da smo trgovino "ibro založili z vsem v stroko si" -dajočim blagom. Upamo, da ^odo pc^roš—ki z izbiro zadovoljni ter se jim priporočamo za obisk in nakup!
METLIŠKI TEDNIK
Posojilo za novo šolo
2e 12 let se v Metliki govori o gradnji nove šole, vendar so letos najbliže uresničitvi te želje. Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki sklepali o najetju posojila in višini lastne udeležbe za gradnjo sodobne osemletke, ki bo veljala okoli 345 milijonov dinar, je v.
Če bodo na republiškem natečaju za posojilo uspeli, bodo za domom Partizana šolo še letos začeli graditi.
Organizacije v Ribnici potrebujejo kadre
V Ribnici Je bil 28. junija ple num ObZTK, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki družbenih ln političnih organizacij. Na plenumu so kritično pregledali preteklo delo, uspehe, pomanjkljivosti in težave, s katerimi so se srečevali. Ugotovili so, da primanjkuje kadrov Ribnica je pri tem še na najboljšem, medtem ko so ostali kraji veliko na slabšem
Za obnovo ln gradnjo novih te-lesnovzgojnih objektov bo treba več skrbi in denarnih sredstev Zgraditi morajo 2ačete objekte, nove pa graditi zraven šol, da bodo tako namenjeni  mladini in
odraslim. Podjetja se morajo zavedati, da igrišča niso le stvar Partizana in šol! Športna rekreacija je tudi delovnim ljudem močno potrebna Krajevne organizacije bi morale prav tako določiti vlogo in pomen telesne kulture V razpravi so podčrtali, da n važno, pod kakšnim naslovom s< krepi telesna kultura. Pozdravit; velja pobudo gasilcev iz Zamoste ca, ki nameravajo pri gasilskerr domu urediti športno igrišče ir mladino v Grčaricah, ki bo zgradila odbojkarsko igrišče. Za množično rekreacijo bo velikega pomena tudi kopalni bazen v Ribnici,  ki  ga namerava  graditi kra-
NA SEJI SKUPŠČINE: za razširjeni gradbeni okoliš v Ribnici
18. junija je bila v Ribnici inšpektorja pa so imenovali
o. seja občinske skupščine, na kateri so odbornik] poslušali poročilo sveta za splošne in notranje zadeve.
Nadalje je bdi na dnevnem redu predlog razširitve ožje ga gradbenega okoliša mest nega naselja Ribnica. Sezna. nili so se s poročilom skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občin Kočevje in Ribnica in določili novo stopnjo socialnega zavarovanja: 9,3 odst. (prej 8,5 odst)
Na seji so imenovali nove člane poravnalnih svetov v Ribnici. Sodražici, Loškem potoku in Dolenji vasi. Ime novali so tudi režijski od bor za preureditev stare šole na Gori.  za urbanističnega
Govorili so tudi o prošnji režijskega odbora za gradnjo vodovoda v Rak.tnici pri Dolenji vasi, ki je zaprosil za posek 700 m3 lesa. Ob. činska skupščina je sklenila, da bo umestnost prošnje preverila posebna komisija, ki bo pregledala tudi vse za htevke drugih režijskih odborov, ki so prosli za posek lesa. -r
jevna skupnost. Udeleženci so se zavzeli še za nadaljnjo gradnjo kegljišča.
Le s povečanim športnim udej-stvovanjem bodo mladino odtrgali gostilnam Ce hočejo to uresničiti pa bi morali telesnovzgoj-nim društvom pomagati še sindikati v gospodarskih organizacijah. Mladina namreč ima voljo do dela, la pritegniti je ne znamo.Razvoj pa močno zavira tudi premajhno število kadrov. O vseh teh stvareh naj bi razpravljal svet za telesno kulturo pri ObS in prinesel ustrezne sklepe, so menili na posvet i
Na koncu so podelili priznanja, ki jih je dala še bivša OZTK. Dobili so Jih ribniški Partizan in 10 najzaslužnejših telesnovzgojnih delavcev.
Vodovod za Gorenje in Konca vas
Vodna skupnost Kočevje—Ribnica bo letos pričela graditi vodovod za vasi Gorenje in Konca vas prj Stari Cerkvi. Za začetek je vodna skupnost namenila za ta dela 2.5 mili-
RESETO
Jona dinarjev, prebivalci pa bodo sami izkopali jarke in jih po napeljavi cevovoda spet zasuli. S tem bodo na stroških precej prihranili.
Vsak dan pošta -želja Gorenjih Lazov
Gorenji Lazi so majhna vas ob vznožju Slemen Ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom in z izdelovanjem suhe robe Zaradi odročnosti bi radi. da bi dobili pošto vsak dan saj je doslej poštar uz Sodražce pnhajal vsak drugi dan Vse kaže, da bo prevzela dostavo ribniška pošta, ki bo ustregla želji prebivalcev
V Gorenjih Lazih sicer imajo elektriko, a je šibka Prebivalci Gorenjih Lazov. Sinovice, Preske. Hudega konca in Grabna želijo, da bi zgradili transformator Za njegovo gradnjo b; del sredstev prispevali sami, računa jo pa na pomoč Elektro Ko-čevja, ObS Ribnica in krajevne skupnosti Gregor in Suš je
Povsod brne motorne kosilnice
Lepo vreme Je omogočilo, da so kmetovalci v ribn ški dolini pohiteli s košnjo V zadnjih dneh so brnele števil ne motorne kosilnice, ki kmetovalcem veliko olajšajo košnjo Velik del je že po košen, ostanejo le še senože ti, ki bodo prišle na vrsto julija Pridelek sena bo po vprečen, v hribovskih predelih pa bolj slab
Tudi žitarice in druge poljske rastline kažejo v ribni ški dolini na povprečne pridelke lr
Kopališče ima prednost
Krajevna skupnost Ribnica je v sredo, 30. junija, sklicala posvet s predstavniki gospodarskih in političnih organizacij. Razpravljali so o programu krajevne skupno sti. V daljši razpravi so sklenili, da ima prednost pri vseh delih' kopalni bazen, za Ribnico in vso okolico več kot nujno potreben.
Letos bodo pripravili grad oen. material, drugo leto pa bodo bazen začeli graditi. Glede . nedograjenega keglji šča so " udeleženci posve ta mne.ija, da bi ga bilo naj bolje prodati "kemu pod letju. Sredstva, iztržena £ prodajo ;gljišča, bi dali kot posojilo za gradnjo kopalnega baztna.
Na posvetu so govorili še o drugih komunalnih proble mih, kot o ureditvi cest, grajskega okolja, parkirnih prostorov in J-ugc
Nov gasilski dom
Gasilci v Sodražici name ravajo zgraditi nov gasilski dom, ker je stari v takem stanju, da ne zasluži več svojega imena. Začeli so že z zbiralno akcijo, v kateri so posestniki prispevali do slej okoli 200 1 ubičnih metrov lesa Obljubljene pa imajo tudi prispevke v vožnjah, delu in denarju
SUŠJE: zadružni dom krajevni skupnosti!
Ne nedavni seji krajevne, ga odbora SZDL Sušje so govorili o tekočih problemih KS bo morala bolj zaživeti, ObS pa naj bi ji dodelila del sredstev za izvršitev progra. ma. Opozorili so še, naj bi zadružni dom dodellila v u-pravljanje KS, ki bi tudi po. skrbela za popravilo.
Na poti od Velikih Poljan proti Grmadi smo srečali Alojza Pirnata iz V. Poljan, ko se je z zadnjimi zamahi kose spoprijemal z njivo detelje. Visoka detelja je v lepih redeh ležala za njim .. — »Košnja bo letos slaba, pa še zavlekla se jc precej, ko ni pravega vremena,« je potožil. »Mrzlo jc, dežja preveč. Kjer je bilo pognojeno, bo trava dobra, sicer pa ne. Detelja pa je dobra, le če jo bomo lahko posušili ..« No. vreme je kazalo dobro, čeprav je naslednji dan močno deževalo.
NOVICE S SUH0RJA
PRED KRATKIM JK BIL na Su-horju sestanek s predstavniki družbeno-poliUčnih organizacij su-horskega področja glede ustanovitve krajevne skupnosti Občinsko skupščino Metlika je zastopal Tine Molek. Udeležba vabljenih je bila bolj slaba, zato so se odločili za ponoven sestanek, z več ljudmi, da bi priprave na ustanovitev krajevne skupnosti kar najbolje stekle
LEPEMU PROSVETNEMU DOMU na Suhorju manjka oprema, predvsem za oder in garderobo. Občinski svet Svobod in PD je v ta namen že odobril 40.000 dinarjev, s katerimi nameravajo Suhor-čani kupiti reflektor, čas bi že bil, da bi Komunalno podjetje Metlika tudi že enkrat uredilo pod, ki je še vedno pokrit z vodo.
4. JULIJA JE SINDIKALNA PO DRU2NICA podjetja LEPIŠ priredila vrtno veselico. Kljub slabemu vremenu je prireditev uspela, škoda le. da ni bilo v tem času elek-
trike. Tako so se nekateri kar ob svitu petrolejk zabavali vse do poznih nočnih ur.
MOČAN VIHAR, ki je med pra zniki divjal na Suhorju, je priza dejal precej škode električnemu omrežju. Na daljnovodu Suhor je vihar izdrl tri električne drogove, poškodoval pa je tudi suhorski transformator. Sn.
Neodločeno v Metliki
Kegljači metliškega Novoteksa in buhorskega Lepisa so 4. julija odigrali v Metliki povratno srečanje. Tokrat so imeli več sreče Metli-čanl Rezultat zadnje tekme je bil neodločen, zato ;o se dogovorili še za tretjo tekmo.
Po končanem tekmovanju je oila skupna zakuska na gostišču Veselica, vendar je bil ta del srečanja slabo organiziran. Sn.
Tuji brigadirji v Metliki
4. julija so prišli v Metliko brigadirji iz Finske, švedske, Anglije, Nemčije, Nizozemske in ZDA, ki bodo do konca meseca pomagali slovenski mladini kopati temelje za nov stanovanjski blok ter urejati okolico. Pričakujejo pa Se mladino iz ČSR, Italije in Turčije.
To delovno akcijo je organiziral glavni odbor RK Slovenije in American Friend Service Ccmmittee v sodelovanju z občinsko skupščino Metlika in domačo krajevno organizacijo RK. Nedvomno bo to lep prispevek k spoznavanju mladine in uresničevanju idej v »letu mednarodnega sodelovanja«.
mmm novrcf s tmw
KONČAN JE VI. ZLET ZVEZE TABORNIKOV V METLIKI
„ t Belo krajino se bomo vedno radi vračali!"
2500 tabornikov je podrlo plcineno mesto ob Kolpi - Prisrčnost In gostoljubnost je vse navdušila - Taborniški strokovnjaki so navdušeni nad lepimi tabornimi prostori v Beli krajini
Ob Kolpi pod Metliko je te dni vrvelo kot v panju. 2500 tabornikov si je na obeh bregovih Kolpe postavilo blizu 500 šotorov vseh barv. V tridesetih kuhinjah so brbrali kotlički in lonci, saj sta Kolpa in svež zrak že tako ješčim tabornikom sprostila še zadnje rezerve dobrega teka. Službe zleta — od propagande in gospodarstva do ambulante, so imele polne roke dela za novo mesto, ki je kar čez noč zraslo pod Križevsko vasjo.
Največ tabcirnikov je prišlo na zlet v sredo. Ta dan so se približale Metliki na koto 175 tudi brigade, ki so prepotovale dobršen kos Dolenjske in Bele krajine. Ko so prikorakale ob dveh popoldne skozi Metliko, so jih pričakali domačini in številni gostje, med njimi tudi predsednik občine Franc Vrviščar in predsednik CK ZMS Tone Florjan-ćić. Komandant pohoda, polkovnik JLA Niko Damjano-vič, je predal raport odposlancu pokrovitelja zleta tovarišu Vladu Mišici. Taborniki so nato ob zvokih koračnic in pozdravljanju odkorakali v zletni tabor pri kopališču, štab zleta je vsem brigadam izrekel posebno pohvalo za njihovo prizadevnost, in uspešen pohod.
Dobra organizacija -premalo naporov!
Udeleženci pohoda so na vprašanja o vtisih s poti povedali,'da je bila organizacija dobra. Tudi maršruta ni bila prenaporna in vsak dan bi lahko prehodili precej daljšo pot. Med pohodom so si ogledali kraje, znane iz NOB, govorili z borci in aktivisti ter spoznavali domovino.
»Taborniki iz Gubčeve brigade,« je povedal Jeseničan Zvone Kalan »so bili nezadovoljni, ker so bili počitki tako dolgi. Saj nismo več otroci! če smo že šli na partizanski pohod, bi morali tudi hoditi po .partizansko'!«
»Najbolj všeč so mi bili taborni ognji po vaseh,« je povedal Ivan Stariha iz 15. belokranjske. »Pesmi, šale in ves taborniški program sta tako  navdušila domači-
ne, da so nas vaški fantiči povsod spraševali kako bi se lahko vključili v taborniško organizacijo.«
XI. SNOUB »Miloša Zidan-ška« je odpotovala iz Maribora že 25. junija. Z vlakom so se peljali do Poljčan, potem pa so pešačili po sledovih XIV. divizije čez Loko pri 2usmu in Staro Glažu-to do Kumrovca. Po vožnji z vlakom so pot spet nadaljevali od Ozlja čez Vivodi-no, kjer je bil glavni prehod
XIII. divizije, do Kasta in Pendirjevke v Gorjancih. 28. junija so se z drugimi brigadami sestali v Metliki. Prehodili so več kot 100 kilometrov. Povprečna starost članov brigade je bila 11 let. Nihče ni tožil, da je utrujen, čeprav je nosil vsak svojo opremo in suho hrano v nahrbtniku ves čas poti.
Najmlajši »snoubovec« Janezek Domenko je na vprašanje, če je šel tudi on ves čas peš, povedal:
»Ne, sem se tudi z vlakom peljal!« Na vsem pohodu mu je bilo najbolj všeč pripovedovanje   starega borca
XIV. divizije, ki je opisal napad na nemške tanke in pa »ko nam je tovariš komandant v Karlovcu prinesel v vagon kar celo škatlo lučk!«
XI. SNOUB je med pohodom priredila po vaseh v Vivodini tri mitinge. Spali so po hišah, ki so jih nadvse gostoljubno sprejele.
Zlet je bil tudi mednaroden
Težko pričakovani gostje na zletu — harcerji (poljski taborniki) so prispeli v Metliko šele v četrtek popoldne. Zaradi poplav je odneslo most v Komaromu na Madžarskem in morali so narediti ovinek čez Budimpešto in Kotoribo. Tako so se zgrešili s taborniki, ki so jih čakali na zagrebški postaji. Njihov vodja Andrej Bu-kov/ecki je povedal:
»Razen mene so vsi moji tovariši, taborniški inštruktorji iz Lodza, prvič v Jugoslaviji. Naš prvi stik z vašo domovino je bil pravzaprav, ko smo zagrebškemu pomoč-
niku šefa postaje razlagali našo zagato. Ostali smo brez zveze v Zagrebu! Pustil je vse druge (prav gotovo tudi nujne) posle in nam priskrbel dva vagona, v katerih smo lahko spali. Prvi vtis — najvažnejši vtis: in mi smo dobili dobrega!«
Poljski harcerji so v Jugoslaviji gostje divaških tabornikov in bodo po končanem zletu odšli z njimi na skupno taborjenje.
Take prireditve so pomembne za razvoj turizma
V četrtek, 1. julija, ob 10. uri je bila na travniku pri metliškem kopališču svečana otvoritev zleta. Vsi udeleženci so se zbrali pred tribuno: v taborih šestega zleta, akcije »Po poteh osvoboditeljev in graditeljev Jugoslavije« ter »Bratstva in enotnosti« so ostali samo dežurni in kuharice. Goste je pri vhodu v tabor sprejela domača folklorna skupina s kruhom, soljo in vinom. Po dvigu zastave so govorili predsednik Zveze tabornikov Slovenije Vojko Novak, ljudski poslanec Vlado Mišica, sekretar Zveze tabornikov Jugoslavije Predrag Rafajlo-
vič in drugi gostje. Po pozdravu podpolkovnika Nika Damjanoviča je načelnik zleta Janez Korošec otvoril zlet. Nato so si gostje ogledali zletne tabore in objekte.
Ob dvanajstih je predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar priredil sprejem na Veselici za častno predsedstvo zleta in druge goste. V razgovoru so poudarili, da so take prireditve velikega pomena za belokranjski turizem, črnomaljski predsednik Rado Dvor-šak je za soboto povabil predstavnike vseh jugoslovanskih taborniških enot na izlet po dolini Kolpe in na kosilo pri motelu na Vinici.
še isti dan popoldne so se začela po vseh naseljih tekmovanja v taborniškem mnogoboju in druge prireditve. Taborniki so v skupinah obiskovali Metliko in Belokranjski muzej. Mesto jim je bilo zelo všeč, še posebej pa so bili navdušeni nad lepo urejenim muzejem.
Zlet v Beli krajini je končan. Mladi ljudje iz vse države so odšli z najlepšimi vtisi na svoje domove. Gostoljubnost vseh Belokranj-cev, še posebej pa Metliča-nov, ki so se res potrudili, da bi se taborniki pri njih kar najbolje počutili, bo ostala vsem v najlepšem spominu in vedno se bodo radi vračali v prijazno deželico pod Gorjanci.
No^Hto - Hoče
V v^ojkarski tekmi sl0Vi-A Jov°meščani niso iffleLj|3v s Hočami in
10' rafkti niso igrali Pen-k& W najboljša pa sta ;n iV^Jonc. S to zmago ^fcS^ani v spomla-d , '* Da •tovili četrt0 me" st0' rfiMl, V^Jo lepe obete za P^, ^hu.
N Jesenice
* ^Ffe1 turnirJu v p°-
čt"~toJk Tca so razen do-m > h £ odbojkarji Je-sen^' A T^evja. Novome-, f^i * biupr«nagali Hoče v tekCffcC obenem tudi za-OTW'aK>-ekiP" Kočevja pa ^Jk ^Plrala Jesenicam in ^ <*bi „8:15- 11:15, 15:12, 10£ i *> Č tretJe mesto je natVkWt,^enih Kočevje Pref?VV« 3:1 (15:3, 15:11, 12: * ' zagotovilo tretje mf iV^wem srečanju za P°W cA^'onalnega tekmo-vanJ^ ifrl?€rili moštvi, ki
sta T&*»iU v «nalu- Tudi tokrat d£*aie jesenice 3pet s
3:2 «\fi£ 16:14, 3:15, 15:9).
To ! iKL orba dveh izena-
čemrtrS«0v- Novomeščani
bi s Q iPta.V0 bržkone zrna-
Je / Kr Kočevja Nučič,
g* prvi ^turnirju
Na W S v, počastitev dneva Jurij Picek z 9-5 ^SvT Adamičem 9, Si-tarjeiftk'11 in Kranjcem 8, Udirj^7»atičem 5,5 itd. Ta sedm«rJn^i dobila nagrade, ki st»k»J?vala Zveza borcev in k<"p   sah pri ObZTK.
Slal»Jj slovenskem |v*nstvu
šp05l^t°1kanovie zastopata n°v0 X ?enskem mladinskem r.• -trenutno jima ne cveto'V)JC sta po petih kolih
^^oSv^aŽee^Lal
p\ remiji
N?.fetturnirJu v Bre-gani, Junija, so igrale
in BrftJS^an1 so vse tri tekme ,1 ^ločeno in zasedli drugo ' "» Zagrebom.
^ - Artiče 8:t
v SK^fm srečanju so BrežJ^aeali Artiče z 8:1,
Ribiči i:i<
Dr^fl^ovanje ribičev je odpad'/ taliva, zato pa je odlo^^nT0 ^ prodajo na prosiay ^ uspel, vsi težji somi YJ \^ fanjeni z ostmi Divje 5 ^° odslej najstrože kazr.°v O—vič
30. junija ob 6.48, na dan pred otvoritvijo novih telefonskih zvez iz glavne avtomatske centrale Novo mesto po koaksialnem kablu, so bile vse zveze proti Zagrebu in Beogradu prekinjene zaradi pretrganega kabla v Ločni pri Novem mestu. Zaradi neprevidnosti in neupoštevanja navodil je nastala večmilijonska škoda. Na gradbišču novomeškega LABODA, ki je dobil soglasje za gradnjo ter načrte položenega koaksialnega kabla so pri izkopu z bagrom pretrgali kabel, ker izvajalec del SAVA iz Krškega ni upošteval navodil.
Napaka je bila popravljena še isti dan ob 18. uri. Slišali smo, da bo škodo poravnala zavarovalnica. Vsi izvajalci gradbenih del bi pač morali upoštevati koaksialni kabel, da ne bo prišlo do velikih stroškov in zaostankov v telefonskem prometu!
Tretji rod slovenskih izseljencev iz Združenih držav Amerike prihaja te dni na obisk v domovino svojih očetov: »The Pittsburgh Junior Tamburitzans«, zbor mladih tamburašev iz Pittsburgha. Njegovi začetki segajo tja v leto 1957, ko se je 12 študentov obrnilo na dirigenta Johna I. Greguricha (hrvašega rodu), da bi jih začel poučevati v igranju tamburic. Mali orkester se je kmalu razširil in ima zdaj že 60 članov. S pomočjo Violete Ruparcicheve, ki je slovenskega rodu, goji skupina tudi folklorno glasbo in plese. Skupina mladih tamburašev se posebej zanima za ohranjevanje jugoslovanske kulturne dediščine. — V Novem mestu bomo mlade igralce slišali v četrtek, 22. julija 1965, ob 20. uri na Glavnem trgu, ki bo takrat zaprt za ves promet. Njihov koncert bo prirejen v počastitev 600-letnice ustanovitve Novega mesta in dneva vstaje slovenskega ljudstva. Ne zamudite zanimivega gostovanja!
Taborniki so zaplesali kolo, ko so zapuščali zborni prostor po otvoritvi zleta
MEDVEDEK
NA BREGU
Janez Pogačnik lovec iz Brega pri Ribnici, ima že nekaj časa v reji med^ vedka. Dobil ga je, ko je bil medo še ze!o majhen. Medvedka je nekoč z dvema mladičema hotela prečkati železniško progo blizu Ortneka. Z enim mladičem je prišla na drugo stran proge, medtem pa je privozil vlak in drugi mladič je ostal zadaj. Dva dni je taval po gozdovih nakar so ga lovci našli.
Lovec Pogačnik je štiri mesece skrbel zanj, v kratkem pa bo medo šel na daljšo pot. Prodali so ga v Italijo.     , -r
Nepozabna pomoč izseljencev domovini
V okviru prireditev ob letošnjem izseljenskem tednu je bila v soboto dopoldne v prostorih Slovenski izseljenske matice odprta razstava o moralni in gmotni pomoči slovenskih rojakov v tujini Jugoslaviji med narodoosvotodil-no vojno in v povojnih letih. Razstave so se udeležili razen predstavnikov matice in izvršnega sveta socialistične republike Slovenije tudi mnogi izseljenci, ki so zdaj na oddihu v starih krajih. Razstava na
Za 100 din -
3 milijone!
22. julija bo v Ljubljani velika loterija esperantskega društva, za katero so srečke po 100 din že v prodaji tudi v Novem mestu, Trebnjem, Krškem, Sevnici, na Senovem, v Brežicah, v Črnomlju in v Metliki.
Ker je dobiček te loterije namenjen širjenju esperanta v Sloveniji, segajte po srečkah in podpirajte razvoj esperanta!
zanimiv način prikazuje, kako velika in dragocena je bila materialna in moralna pomoč slovenskih izseljencev za osvoboditev domovine. Nova Jugoslavija zato ne bo nikoli pozabila zveste ljubezni svojih sinov, ki so ji poma-
gali iz medvojnih in povojnih težav ter ji priskočili na pomoč tudi ob različnih elementarnih nesrečah. Razstava je hkrati ponovno dokazala, kako globoka je zvestoba naših rojakov, ki v tujini nikoli niso pozabili na domovino.
VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA P0Ml> * VIHARNA POMLAD ★
105; — Esesovci so zgrabili njegovega brata in mu polo-žili roki na debelo klado za sekanje polen. »Ali boš govoril ali ne?« je zatulil nad njim krevljasti verman in se pijano zazibal. Pretepeni Jože je tiho zamrmral. »Ničesar ne vem!« Tedaj je podivjani verman pijano izbuljil pel. V poživinjenem besu je prijel veliko drvarsko sekiro, jo dvignil visoko nad glavo in v krogu zamahnil.
- Verman je dvakrat udaril in Jože je bil brez obeh rok. Verman je bil ves penast okrog ust. »Zdaj boš govo-ril, živina, kaj!« Toda Jože ni mogel več govoriti: brez zavesti je ležal ob kladi. Nemški oficir, ki je pristopil, je sunil vermana proč; zagabilo se mu je tako mesar-jenje in toliko, da ni izbruhal popitega žganja. Jože se je osvestil. Počasi je vstal in sklonjen stekel proč.
107. — Jože ni čutil bolečin in ni videl krvi, ki mu je lila iz praznih rokavov. Bežati, bežati, to je bila edina misel, ki mu je vrtala v mozgu. Toda esesovci so ga opazili. Hitro so ga dohiteli. »Še vedno miga!« se je za-krohotal krevljasti verman. »Tekel bi k partizanom, kaj bratec? Ne boš več tekel!« In pijani esesovci so Jožetu odsekali obe nogi, nato pa so ga pribili na hlevska vrata.
l0fv\ir!na' ki Je morala gledati to mesarjenje, je z b* 0 ^3 pogumom planila nad Nemce, ki so se še ve a <Na 2 žganjem. Stari stric je udaril krevlja-ste^,#^tl . s palico po glavi, da se je brez glasu ZST\$% a^ So esesovci podivjali. Mater in pet otrok so y hišo, drugih pet ljudi pa v skedenj. Oboje so * ^^Brlečeve domačije se je dvignil gost siv-
SMEH STOLETIJ
Med prvo svetovno vojno je Roda Roda napisal komedijo, ki je seveda morala skozi avstrijsko cenzuro.
»Nemogoče!« je ugotovil državni tožilec, »to delo ne sme priti v javnost.«
»Toda če bi vseeno ...« je plaho pripomnil avtor.
»Nikakor! Povem vam, da ta komedija ne bo uprizorjena, dokler bo Avstrija obstajala.«
»No,« si oddahne pisatelj, »če je tako, pa lahko počakam.«
XXX
Starejša gospa je dejala znamenitemu avstrijskemu tenoristu in gledališkemu igralcu Leu Slezaku:
»Veselite se z menoj, gospod Slezak, kajti včeraj sem postala stara mati!«
»Čestitam, od srca vam čestitam! In danes že na nogah, gospa? Kar zavidam vam to krepko naturo!« reče zamišljeni Slezak.
»Tri stvari so v življenju, ki nanje človek nikoli ni pripravljen,« je dejal Leo Slezak zbrani družbi.
»In katere so te fcri stvari?«
»Trojčki!«
XXX
Znani pevec, ki je najbolj zaslovel po svoji vplivnosti, se je nekoč peljal v prav majhnem avtu po cesti. Ker je bila ulica zaradi dežja spolzka, je avto zanašalo sem in tja. Prometni stražnik je to opazil in avto ustavil.
»Kaj pa je vašemu avtu, gospod Slezak?« »O, nič, vse je v redu, le meni se kolca!«
XXX
Gledališki ravnatelj James Klein je želel, da bi komorni pevec nastopil v njegovi komični operi. Slezak ga je pismeno vprašal, koliko mu namerava plačati za večer. Klein je brzojavil:
»Sto mark. — Tisoč pozdravov!«
Slezak pa je brzojavno sporočil svojo zahtevo:
»Tisoč mark. — Sto pozdravov.«
XXX
Režiserja in igralca Ericha von Stroheima je novinar vprašal, če se mu je uresničila kakšna želja iz otroških let. Umetnik se je nasmehnil, se pogladil po pleši in dejal:
»Ena se mi je pa res: kadar me je mama za kazen vlekla za lase, sem si želel, da bi mi izpadli.«
UWIIIilli!lllllll!llllll!illllllillllllllll!IIIIIIIW
Chabot tudi ne. bo več mlad. Nekoč sta bila prijatelja, takrat ko je dve leti študiral medicino na univerzi v Nantesu. Chabot pa je študiral pravo. Stanovala sta v istem penzionatu. Dvakrat ali trikrat je prijatelja v nedeljo spremil k njegovi materi v Fontenav.
In od takrat sta se skozi vsa ta leta videla znova vsega skupaj morebiti desetkrat.
— Kdaj me prideš pozdravit v Veiideejo?
Za to se je zavzela gospa Maigret.
— Zakaj bi ne zavil na o-bisk k prijatelju Chabotu, ko se boš vračal iz Bordeauxa?
V Fontenavu bi moral biti že dve uri. Po pomoti je zamudil vlak. V Niortu, kjer je dolgo čakal in v čakalnici po malem srkal kozarčke žganja, se je obotavljal, ali bi ali ne bi telefoniral, da naj ga Chabot pride čakat z avtom.
Nazadnje tega ni storil, ker bi Julien, če bi prišel ponj, po vsi sili hotel, naj Mangret prespi pri njem, komisar pa ni maral spati pri ljudeh na domu.
Nastanil se bo v hotelu, šele ko bo že tam, bo telefoniral. Ni storil prav, da je naredil ta ovinek, namesto da bi ta prosta dneva porabil doma na Bulvaru Richard-Le-noir. Kdo pa ve? Morebiti v Parizu ne dežuje več in je slednjič le prišla pomlad.
— Torej so vas poklicali... Stresel se je. Najbrž je, ne
da bi se zavedal, ves čas nedoločno gledal popotnega tovariša in ta se je pravkar odločil, da ga bo nagovoril. Menil je, da mora spregovoriti z rahlo ironičnim glasom.
— Oprostite?
— Pravim, da sem mislil, da se bodo obrnili na človeka, kot ste vi.
In potem, ko Maigret očitno še zmerom ni razumel:
— Saj ste komkisar Maigret?
Potnik ie spet postal mož iz visoke družbe, vzravnal se je na klopi in se predstavil:
— Vernoux de Coucon.
— Me veseli.
— Prepoznal sem vas takoj, ker sem v časopisih večkrat videl vašo fotografijo.
To je rekel s takšnim glasom, kot da bi se opravičeval, da je eden med tistimi, ki berejo časopise.
— To se vam gotovo zgodi dostikrat.
— Kaj?
—>Da vas ljudje prepo znajo.
Maigret ni vedel, kaj naj odgovori, še zmerom ni staJ z obema, nogama trdno v resničnosti. Možaku pa so se na čelu pokazale potne kapljice, kot da se je nerodno zagovoril in da ne ve, kako naj se iz tega položaja izvije v svoj prid.
— Vam je telefoniral moj prijatelj Julien?
— Govorite o Julienu Chabotu?
— O preiskovalnem sodniku. Čudno se mi zdi, da mi ni nič povedal, ko sem ga davi srečal.
— še zmerom ne razumem. Vernoux de Caurgon ga je
z namrščenimi obrvmi pogledal pazljivo.
— Mar boste trdili, da prihajate v Fontenay-le-Comte po naključju?
— Da
— Ali ne greste k Julienu Chabotu?
— To že, ampak . .. Maigret je na lepem zardel,
razsrjen sam nase, ker je pravkar odgovarjal ubogljivo, kot je nekoč govoril z ljudmi, kakršen je bil ta človek, z »ljudmi z gradu«.
— Nenavadno, kajne — je ironično rekel oni.
— Kaj je nenavadno?
— Da komisar Maigret, ki brez dvoma še nikoli ni bil v Fontenavu ...
— Vam je kdo to rekel? —-To si mislim. Prav go
tovo vas tam niso videli dostikrat in jaz nikoli nisem slišal, da bi kdo to omenil. Nenavadno je, pravim, da prihajate ravno v trenutku, ko so oblasti vzemirjene zaradi najbolj čudne skrivnosti, ki..'.
Maigret je podrgnil vžigalico in začel naglo vleči pipo.
— Del svojih študij sem o-pravil skupaj z Julienom Cha-botom, — je spokojno povedal. — Včasih sem bil večkrat gost v njegovi hiši na Clemenceaujevi ulicL
— Res?
Hladnokrvno je ponovil: — Res.
— če je tako, se bova go tovo videla jutri zvečer na mojem domu v Rabelaisovi ulici, kamor Chabot prihaja vsako soboto igrat bridge.
Vlak se je ustavil zadnjič pred Fontenavem. Vernoux de Courgon ni imel prtljage, samo rjavo usnjeno aktovko, ki je ležala poleg njega na klopi.
— Radoveden sem, ali boste skrivnost razvozlali. Najsi ste prišli po naklučju ali ne, za Chabota je sreča, da ste tukaj.
— Njegova mati živi še zmerom?
— Tako trdna kot vselej. Mož je vstal, si zapel ne-
premočljivi plašč, si nategnil rokavice, si popravil klobuk. Vlak je zmanjšal hitrost, ob progi so se začele vrstiti bolj številne luči in na peronu se je nekaj ljudi spustilo v tek.
— Veseli me, da sem vas spoznal. Povejte Chabotu, da bi vas rad skupaj z njim videl jutri zvečer.
Maigret mu je v odgovor samo prikimal. Potem je odprl vrata, pograbil kovček, ki je bil težak, in se napotil proti izhodu, ne da bi pogledal ljudi, mimo katerih je stopal.
I=i ootooococxx»ooockxx»ooco^



— Ne sitnari, stari, tvo je kopalke bodo vsak čas gotove ... |
bboooo<x>cKxxxxxxxxxxoooc^^
Vedno manj »plavih« in bolniških
V tovarni celuloze in papirja v Krškem je, odkar se širijo govorice, da bodo slabe delavce odpuščali, veliko manj »plavih«, v enotah, kjer so zaposlene ženske, pa je precej manj bolniških dni, ki so bili tam v navadi
Govorice o odpuščanju delavcev, se že nekaj časa širi jo po vseh kolektivih. Res je, da niso v celoti utemeljene, res pa je tudi to, da bo treba že v bližnji prihodnosti marsikateremu lenuhu, ki je do zdaj vedril v tovar ni na račun skupnosti, pokazati vrata. Govorice o odpustih so se začele širiti same od sebe in marsikje so imele zelo pozitivne posledi ce.
Tako je bilo tudi v tovar ni celuloze in papirja v Kr
škem. 2e več mesecev se po kolektivu vztrajno širijo govorice o odpustih, ki jih je pričakovati in o tem, da bo do odpuščali slabe delavce. Hkrati pa se je število »plavih« znižalo za polovico in tudi število bolniških dni, ki je bilo v posameznih enotah zelo visoko, se je občutno znižalo. Lani na primer je bilo povprečno po 10 »plavih« na dan, letos jih je samo še po 5. V eni izmed enot, kjer so zaposlene pretežno ženske, je bilo včasih
20 odstotkov žena na bolniški, zdaj pa jih je že zelo malo. Organi samoupravljanja so že sprejeli začasni odlok o kršitvi delovnih razmerij, ki ocenjuje neupravičeni izostanek od dela kot hujši prestopek, kateremu lahko sledi takojšen odpust. Prej takšnih odpustov ni bilo, v drugi ekonomski enoti pa je DS že izrekel nekaj takšnih kazni. Disciplina se na ta račun zelo izboljšuje, to pa je celotnemu kolektivu samo v prid.
Za 96 ljudi notranjih rezerv!
0d januarja do konca maja letos je tovarno celuloze in papirja zapustilo 112 ljudi, hkrati pa so jih na novo zaposlili le 16 - 96 ljudi, ki so kolektiv zapustili so nadomestili z notranjimi rezervami v organizaciji dela
Organi samoupravjanja v tovarni papirja in celuloze D j uro Sala j v Krškem so že konec lanskega leta sprejeli sklep, da ne bodo delavcev, ki podjetje zapuščajo, nadomeščali s sprejemanjem novih. Od 1 januarja do 31 maja letos je odšlo iz pod-
Dotok lesa se je iznenada odprl
2e večkrat smo pisali o tem, da tovarni celuloze in papirja v Krškem močno primanjkuje lesa in poročali tudi o tem, da obratuje samo s polovično zmogljivostjo. Kot je videti, so intervencije z najvišjih mest, razni posveti in osebni stiki predstavnikov tovarne s proizvajalci le rodili uspeh. V juniju je les iznenada začel dotekati v tovarno. Prej so dobivali namesto 40 vagonov celuloznega lesa, kolikor ga potrebujejo, na dan le po 4 do 5 vagonov, v juniju pa je začelo prihajati tudi po 80 do 100 vagonov na dan. Tako velike pošiljke celuloznega lesa bi morale prihajati v tovarno še vsaj 4 do 5 mesecev, da bi si tovarna ustvarila še pred zimo zalogo, ki jo potrebuje. Nato v zimskih mesecih in v zgodnji spomladi ne bo več zastojev.
jetja 112 ljudi, hkrati pa so sprejeli le 16 novih. Med temi, ki so tovarno zapustili, so bili mladi delavci, ki so odšli na odsluženje roka v JLA, upokojenci, nekaj sporazumnih odpovedi in nekaj samovoljnih zapustitev. Na novo so sprejeli le vajence in pa štipendiste, ki so končali študij.
Proizvodnja se kljub temu, da je zdaj v kolektivu 96 ljudi manj kot lani, odvija normalno. Res je sicer, da je dotok lesa na lesni prostor že od lanske jeseni dalje precej manjši, kot je bil sicer, vendar pa zmanjšanja kolektiva za 96 ljudi ne moremo pripisati samo temu. Največ vzroka za razmišljanja o tem, kako zmanjšati števio zaposlenih in izboljšati organizacijo J3la, je bilo v obetajočih se gospodarskih ukrepih za utrditev gospodarstva. V juniju letos je prihajalo v tovarno toliko lesa kot še nikdar doslej, pa kljub temu niso najeli novih delavcev. Celo več; zdaj razmišljajo o tem, da bi delo na lesnem prostoru mehanizirali in s tem
sprostili še 40 delavcev. Podobne rezerve v številu zaposlenih imajo najbrž mnogi kolektivi, zato razmišljanja v tej smeri pač ne morejo škodovati.
Kje so bili gasilci?
26. junija je ob 18.30 strela zanetila napolnjeni kozolec, last kmeta Stanka Sikoška iz Vojskega. Od blizu in daleč so prihiteli na požarišče okoliški prebivalci in z veliko vnemo prinašali vodo iz potoka ter skušali pogasiti ogenj. Njihova akcija je bila žal brezuspešna. Požar je trajal približno dve uri, kraj pa je z vseh strani dostopen za avtomobile. Kljub temu nobeno izmed okoliških gasilskih društev ni prihitelo v pomoč. Ljudje so povedali, da najbližja gasilska enota z Vel. Kamna ni mogla na pomoč zato, ker je nekdo pokradel kolesa z gasilskega voza. Toda kje so bili ostali gasilci?
Ljudje so ogorčeni in menijo, da tokrat gasilci niso opravičili zaupanja prebivalcev M. P
Lojze Omerzu — sedemdesetletnik
24. junija je na Senovem praznoval 70-letnico življenja tovariš Lojze Omerzu, ki je preživel v senovškem rudniku mnogo let kot rudar-stre-lec in pozneje kot nadzornik-čeprav je za njim grenko življenje, j" naš jubilant pravi korenjak, ves poln življenjske sile. Okusil je dve vojni, v zadnji pa je izgubil sina. ki je padel v NOB Od
1934 dalje je član gasilskega društva, od 1950 dalje pa njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je bil zgrajen novi gasilski dom, pri gradnj- pa je Lojze Omerzu sam prispeval 1000 prostovoljnih delovnih ur. Za lepi jubilej mu vsi znanci in prijatelji čestitamo in mu želimo še mnogo plodnih let!
R. K.
Prehodi za pešce
Na Cesti bratov Milav-cev v Brežicah so te dni pred turističnim dnevom uredili prehode za pešce. Ljudje pravijo, da bi morali označiti tudi križišče pred pošto, ker marsikateri voznik ne ve, kako se mora tam ravnati. Ob sobotah so na cesti kmet-j esej mar j i, ki največkrat ne upoštevajo cestno prometnih predpisov, zato bi morali vsaj tedaj poskrbeti za varnejši promet.
Brežiško sejmišče
Na sobotnem sejmu za prašiče v Brežicah ni bilo posebnega prometa, ker je bilo kupcem na voljo le 375 pujskov. Manjših je bilo prodanih 120 po 350 do 400 din kg, medtem ko je bilo za isto ceno prodanih le 10 večjih prašičkov.
Veje so napoti
Ali res ni nikogar, da bi na cesti Brežice— Sromlje, posebno pa od Dečnih sel do Sromelj posekal, veje dreves, ki vise na cestišče? Dve volizi se zaradi teh vej na cesti ne moreta srečati, ovirajo pa tudi varno vožnjo in preglednost cestišča. Ce vej ne posekajo tisti, ki bi bili dolžni to storiti, naj bi jih kdo drug! D. V
Gasilci v Mostecu
V nedeljo, 11. julija, priredi Ga-silsko društvo Mostcc gasilske vaje ob pripravljenem požaru. Zatem bo prosta zabava na gostinskem prostoru pri Krulcu, kjer bodo igrali »Veseli vandrovčki« iz Bu kovška. Na gasilsko prireditev v Mostecu, ki se začne ob 14. uri vabijo čimveč občanov! D. V.
Otvoritev črpalke
Po dolgotrajnejšem oklevanju, ali naj na Bizeljskem postavijo bencinsko črpalko ali ne, je stvar vendarle napredovala V nedeljo, 4. julija, so na Bizeljskem odprli bencinsko črpalko, kjer pro dajajo različna goriva in ma živa za vse vrste motornih vozil.
D. V.
Vezane vloge -višje obresti
v Novem mesti
Matični urad Studenec
Maja ni  bilo rojstev  izven bolnišnice. — Umni so: Marija Jak-| šič, oskrbovanka  iz   impoljce, 86 , let;  Zofija   Mlakar,   gospodinja s
IHudega Brezja. 40 let; Vinko Ravnikar, upokojenec iz Ponikev, 63 let; Mihael Merslnvič. oskrbovanec iz Impoljce, 85 let, in Mirko Knez, oskrbovanec  iz   Impoljce,  69 let
VODA PO 900 DIN LITER?
Škropivo je neučinkovito
»Kje je kontrola, kjer je odgovornost,« so se na seji 4. julija spraševali odborniki občinske skupščine v Brežicah, ko so razpravljali o neučinkovitem škropivu LINDAN. Prodajah sta ga obe kmetijski zadrugi, brežiška in bizeljska. Kmetje so ga precej pokupili in celo po dvakrat in trikrat škropili krompir. Koloradskega hrošča pa to ni motilo. Nekateri so poskusili po brezuspešnem škropljenju z močnejšo koncentracijo škropiva, vendar celo pri štirikratni količini niso imeli uspeha.
škoda je velika in če k slabšemu pridelku pri štejemo še trud pri škropljenju ter izgubljeni čas, vse skupaj precej znese. Skupščina je predlagala, da je treba poklicati na odgovo~ iost proizvajalca. Ta naj bi povrnil gubljeno škodo zaradi slabega nadzora nad svojimi proizvodi. Kmet vode ne bo plačeval po 900 din liter! Skupščina je predlagala, naj bi kmetijski zadrugi vložili tožbo proti pod jetju, ki pošilja na trg nepreskušeno škropivo.
NOVO V BREŽICAH
■ V SOBOTO, NA PREDVEČER ONEVA BORCA, so se Brežičani polnoštevilno zbrali na kopališču ob Krki, kjer so počastili 4. julij Vreme Je bilo lepo, čeprav popoldanski dež ni obetal nič dobrega in je gotovo zadržal doma marsikaterega gosta iz oddaljenejših krajev. Gostinci so pričakovali mnogo več obiskovalcev in so bili razočarani. Izkupiček tega večera je bil dokaj skromen
m V   NEDELJO   SE   JE VSE
SKUPAJ   ŠE   SLABŠE IZTEKLO
Deževalo je malone ves dan in ko se je po močnem nalivu okrog 15 ure zjasnilo, je bilo na kopališču ob Krki vse na vodi. Kmečka ohcet se ni pripeljala in le nekaj radovednežev je opazovalo izpraznjeva-nje gostinskih paviljonov in podiranje plesišča
■ V CATESK1H TOPLICAH JE BILO BOLJ ŽIVAHNO ln celo v bazenu je bilo precej navdušenih kopalcev. V restavriciji so se gostje zabavali s plesom. Večina prostorov je bila zasedenih ves dan in ko je popoldne prenehalo deževati, so obiskovalci posedli tudi pri mi zah na vrtu.
B GOSPODINJE, KI SO V SO LOTO PRIŠLE NAKUPOVAT na živilski trg, so bile razočarane. Vsaka bi se rada založila s so čivjem in zelenjavo za dva praznična dneva, vendar je zaradi slabe izbire marsikatera odšla praznih rok. Jajca so bila naprodaj po 40
dinarjev, češnje po 300 dinarjev kg, novi krompir po 150 din in paradižnik po 300 din. Merica sira in smetane je tokrat že veljala 140 dni, čeprav je bila pred 14 dnevi skoraj za polovico cenejša. Kupci so v soboto pogrešali tudi piščance Iz pitališča v Mokricah. Graha in fižola prav tako ni bilo. čeprav imn 7p v juliiu'
BREŽIŠKE VESTI
Prapor ZZB v Kaptiah
Za dan borca je krajevna organizacija ZZB v Kapelah priredila proslavo, na kateri so izvajali kulturni spored domača godba, mladinci in mladinke z Vrhov ter pionirji osnovne šole.
Pester in bogat spored je navdušil le maloštevilne poslušalce, ker je zelo slabo vreme precej ljudi zadržalo doma. Po govoru predsednice Požarjeve je tovariš Vu-čajnk v imenu Občinskega odbora ZZB Brežice razvil novi prapor ter se v govoru spomnil zlasti prvih žrtev, padlih leta 1941 v Dobravi. Razvitja prapora sta se udeležila tudi predstavnika gasilcev iz Globokega, tovariša Skrbet in Drenik. D. V.
Med objemom ga je zabodel
Znani nasilnež Milan Povh iz Obrežja pri Jesenicah na Dolenjskem je letos januarja storil hu do kaznivo dejanje, zaradi katerega se je moral pred dnevi zago varjati pred senatom okrožnega -odišča v Novem mestu
Sodišče je ugotovilo, da se je 26 januarja letos zbrala v vaški gostilni družba domačinov, med Katerimi je bil tudi obtoženec Ko le postal že vinjen, jo udaril ne kega električarja, zato ga je navzoči podoficir Panjkovič opozoril, češ da to ni lepo. Povh pa si ni pustil nič reči ln je začel še nje ga izzivati, dokler nista šla iz lokala. Kmalu je potegnil velik nož, ki ga je nosil s seboj, vendar je neki gost spor pomiril, tako da so se vsi vrnili v gostilno.
Vstopilo je še nekaj podoficir Jev, povsem mirnih in spodobnih ljudi, vendar Povh tudi njim ni dal miru Naenkrat je dva izmed njih polil z vinom, nakar se Je
začel ostrejši prepir, vse dokler ni gostilničarjev sin gostov spravil iz lokala in ga zaprl.
Med potjo domov so šli podoficir ji skupaj. Nenadoma je Povh stopil do Momčila Milica, ga objel okoli vratu in se opravičeval ia nerodnost v gostilni, v trenutku pa ga je med tem z nožem zabodel v trebuh ln zbežal
Podoficir je bil hudo ranjen ln če ga ne bi v bolnišnici takoj operirali, bi verjetno poškodbam podlegel
Na razpravi je Milan Povh sodnikom zatrjeval, da Milica ni zabodel in sploh ni hotel ničesar priznati, kar pa mu ni prav nič pomagalo, ker so številne priče povedale drugače
Zaradi hude telesne poškodbe, ki jo je prizadejal Momčilu Milicu je bil obtoženi Povh kaznovan na eno leto in dva meseca strogega zapora.
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
Jutri pomembna seja v Sevnici
Odborniki bodo zvedeli za poslovanje komunalnega obrtnega podjetja in položaj v kmetijski zadrugi Krmelj - Potrdili bodo urbanistični načrt za Sevnico in Krmelj ter kritično razpravljali o izdatkih za zdravstveno zavarovanje v občini
Letos 4 milijone za društva
Najprizadevnejše organizacije in društva v občini Sevnica bodo dobila
dodatno finančno pomoč
Jutri, 9. julija, bo v Sevnici redna seja občinske skupščine. Najprej se bo sestal zbor delovnih skupnosti, pred katerim bo zaprisegel novo izvoljeni od bornik Franc Molan. Oba zbora bosta nato razpravljala o ostavki podpredsednika občinske skupščine Ficka Vendla na ta položaj
Dnevni red obsega še poročilo občinske uprave za 1964, poročilo občinskega sodišča, poročilo sveta za zdravstvo ter poročilo zdravstvenega doma in lekarne o poslovanju v lanskem letu. S poslovnim uspehom komunalnega o-brtnega podjetja v Sevnici bo seznanil odbornike
prisilni upravitelj, s položajem v kmetijski zadrugi Krmelj pa likvidacijska komisija.
Skupščina bo odločila na tej seji tudi o zvišanju denarnih kazni za prekrške, potrdila bo urbanistični načrt za Sevnico in Krmelj ter pregledala dohodke in izdatke Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Posavje za obdobje od 1. januarja do 31. maja 1965. Razprava bo £e prav posebej osvetilla stalež bolnikov in vzroke izostankov z dela. Skupščina bo jutri potrdila statute krajevnih skupnosti in imenovala bo misijo za pregled zaključnega računa davčnega knjigovodstva.
Društva in organizacije v občini Sevnica imajo letos na razpolago za svojo dejav nost nekaj manj kot 4 milijone dinarjev. Občinska zveza za telesno kulturo bo prejela 800.000 din. Ta sredstva bo razdelila telesno vzgojnim društvom v Loki, Boštanju, Krmelju in Sevnici.
Prav tolikšna vsota je zagotovljena tudi za občinsko gasilsko zvezo, ki naj bi dodelila po 300.000 dinarjev PGD Studenec in PGD Breg, gasilskemu društvu v Sevnici pa 200.000 dinarjev. Gasilci na Bregu si gradijo dom in so vanj vložili že veliko prostovoljnega dela. Na Studencu bodo sredstva prav tako uporabili za dom, ker ga morajo popraviti. Pomoč občinske gasilske zveze za ta dela sicer na bo zadoščala, bo pa
dobrodošla vsaj za najnujnejše izdatke.
Občinska zveza kuturnih organizacij bo prejela za delo v letu 1965 pol milijona dinarjev. Društvom jih sme razdeliti le pod pogojem, da prej predložijo delovne programe in tako utemeljijo svoje potrebe.
Za Ljudsko tehniko, Počitniško zvezo, turistične organizacije, planince, šahiste, strelce, študente in upokojence so na razpolago vsote od 25.000 do 200.000 dinarjev. Društva, ki se bodo pri delu
SEVNIŠKI VESTNI K
še posebej izkazala, bodo nagrajena. Najprizadevnejša med njimi bodo dobila dodatno finančno pomoč, za kar je v občini rezerviranih 400.000 dinarjev.
Razstava knjig »UP« v Loki
27. junija je bila ob 17. url v prosvetnem domu v Loki slovesna otvoritev razstave knjig Umetniške propagande Po otvoritvi Je o vlogi gradiča Rude nad Loko ln založnika inž Huga Uhllra go voril profesor celjske gimnazije Ivan Mlinar, nato pa je ravnatelj celjskega učiteljišča prof. Anton Aškerc govoril o vlogi slovenskega jezika v sedanji družbi Pučni predavanji in lepo razstavo Je ob otvoritvi žal ooiskalo malo ljudi. Razstava Je 'vla podaljšana do 3. lulija.
S Sk.
Spet o naših cestah
Pred kratkim se Je zaletel na nepreglednem in ozkem ovinku 300 m od Loke avtobus v osebni avtomobil; oba sta utrpela precej škode Ta prvi ovinek proti Radečam je nepregleden in nevaren, čeprav so ga že razširili Kaže, da ga bodo morali še enicrat razširiti in. postaviti opozorilna znamenja, še posebej, ker zaradi vlaka vozniki ne slišijo zvočnih signalov
Primer nevarne ceste je tudi cesta III reda Sevnica — Planina. Lansko deževje je namreč cesto na dveh mestih izjedlo, zlasti na 7 km, blizu Ocvirkove žage Prebivalci Podgorja in Zabukovja se pritožujejo, ker Cestno podjetje ni še nič ukrenilo. Res je, da je Vodna skupnost Brežice urejala strugo Sevnščne, vendar je ni do konca uredila. Pri Pipanovi gostilni potok iz-podjeda že vrt! Prav bi bilo, če bi omenjene pomanjkljivosti čimprej odpravlii. da ne bi prišlo do še večje škode Sk
13. julij - praznik Žužemberka in šoferjev
Družbene organizacije iz Žužemberka vabijo preživele borce NOV In prebivalce na slavnostno praznovanje krajevnega praznika in dneva voznikov, ki bo v nedeljo, 11. julija v Žužemberku
2. .julija 1942 so partizani obkolili Žužemberk in zaprli vse dohode do njega. Okupatorska posadka je dobivala živež in strelivo le še z letali. Partizani niso popuščali, čeprav so bili številčno in tehnično šibkejši od sovražnika. Prežeti s pogumom in z ljubeznijo do svojega ljudstva so sovražnika popolnoma demoralizirali in ga prisilili, da se je 13. julija 1942 zgodaj zjutraj umaknil zi Žužemberka proti Novemu mestu.
NOVOMEŠK KOMUNA
£1
V Soteski je umikajočo se okupatorjevo posadko napadla partizanska zaseda. Sovražnik je doživel še en poraz več. Žužemberk je 13. julija sprejel osvoboditelje — borce zapadno dolenjskega odreda. S stavb so izginili italijanski napisi. Vrhovni štab POS je izdal ukaz o ustanovitvi prve partizanske komande mesta, ki je delovala v Žužemberku. Za Prvega komandanta mesta je bil imenovan domačin, prvoborce Franc Smrke-Jošt. Komandant glavnega poveljstva partizanskih c-not, tovariš Franc Leslco-šek-Luka je prvemu komandantu svobodnega mesta izročil zastavo. Ta dogodek je bil eden najsvet-lejših v zgodovini osvobodilnega boja Žužemberka in okolice.
Navdušeno razpoloženje ljudstva se je še bolj stopnjevalo naslednjega dne na velikem partizanskem mitingu pred nekdanjo Pehanijevo gostilno, kjer so prebivalci z zastavami in gesli, z zelenjem in cvetjem sprejeli najvidnejše voditelje naše revolucije. Prebivalce je v imenu Komunistične partije pozdravil Edvard Kardelj in v govoru napovedal neizprosen, nujen boj za osvobo-
ditev. Vse navzoče je pozval naj z vsemi sila.mi podpro osvobodilno gibanje in naj tudi sami vstopajo v partizanske bojne enote.
Žužemberk je živel v vzdušju veselja nad svobodo vse do roške ofenzive. Izvoljen je bil narodnoosvobodilni odbor kot prvi organ ljudske oblasti. Prva osvoboditev Žužemberka je zapustDa v ljudstvu nepozabne vtise in prav zato je 13. julij izbran za krajevni praznik Žužemberka.
13. julij pa praznujejo kot svoj praznik, dan voznikov, tudi vozniki Slovenije. 13. julija 1943, torej leto dni po osvoboditvi Žužemberka, je bila med Jamo pri Dvoru in Laščami ustanovljena prva partizanska motorizirana enota.
V spomin na to slavijo vozniki 13. julij skupno s prebivalci Žužemberka kot svoj praznik. Tega dne se zbero vozniki iz vse Slovenije, v zadnjih letih pa je kulturni program skupaj s partizanskim srečanjem obogatil prazn '^vanje. V kulturnem programu sta v zadnjih dveh letih sodelovali kulturni sku-
godba na pihala iz Tržiča.
Letos bomo proslavljali 13. juhi.) že dva dni prej, 11. julija, na nedeljo, ker želimo omogočiti ud^ež bo na slavnosti čimvecje-mu številu prebivalcev in
PROGRAM KRAJEVNEGA PRAZNIKA V ŽUŽEMBERKU
11. 7. ob 9. uri otvoritev — govori inž. Jože Legan O v kulturnem programu pevski zbor in recitator ji,
O sledi telovadni nastop učencev osnovne šole iz Žužemberka,
0 gasilske vaje prostovoljnih gasilskih enot,
9 po slavnosti bo popoldne zabava in partizansko srečanje.
ZA KRAJEVNI PRAZNIK ŽUŽEMBERKA in DAN ŠOFERJEV — 13. JULIJ
čestita delovni kolektiv
KMETIJSKE ZADRUGE ŽUŽEMBERK
s poslovnima enotama GOSTIŠČEM in MESARIJO
VSEM DELOVNIM LJUDEM SUHE KRAJINE IN ŠOFERJEM IZ VSE SLOVENIJE!
pini iz Dovja pri Bledu in delovnih kolektivov. Krajevna organizacija SZDL, krajevna organizacija ZB, krajevna skupnost iz Žužemberka in druge druž-beno-politične organizacije vabijo vse prebivalce k skupni množični proslavi!
M. SENICA
v Novem mestu
SferJ želijo doslednost pri ukrepih
Ogenj, ptice in življenje
Na petkovem področnem posvetovanju predstavnikov SZDL v Novem mestu so ugotovili, da so priprave na ustalitev gospodarstva in deloma že sprejeti gospodarski ukrepi imeli v vseh občinah približno enak odziv med občani.
V vseh večjih delovnih organizacijah z mrzlično naglico izračunavajo rentabilnost in iščejo notranje rezerve. Ker občani niso bili dovolj poučeni o gospodarskih spremembah, deloma pa zato, ker jih ne razumejo, je med ljudmi nastala zmeda, ki je povzročila nakupovalno mrzlico.
Trgovine so bile dobro založene, zato kljub tolikšnemu nakupovanju električnih gospodinjskih aparatov, sladkorja, moke, olja in drugih živil teh ni zmanjkalo, razen v nekaterih večjih središčih.
Po izjavi tovarišev predsednikov se v vseh kolektivih, kjer so o novih gospodarskih ukrepih že razpravljali, zavzemajo za doslednost pri njihovem izvajanju. Poudarili pa so, da je treba v prihodnje več pozornosti posvetiti obveščanju in pravilnemu tolmačenju sprememb na področju gospodarstva.
Da bi lahko občinski odbori SZDL to nalogo kar naj-
bolje izpeljali, bodo v kratkem pri vseh občinskih odborih imenovani posebni or-dinacijski odbori. Razen teh bodo na občinskih posvetovanjih skušali navezati več stikov s poslanci, računajo pa tudi na pomoč delavskih univerz. Te bi morale na posebnih seminarjih in predavanjih poskrbeti za boljšo ekonomsko in družbeno razgledanost čim širšega kroga občanov.
Na posvetu so govorili še o pripravah na občinske konference SZDL, kakor tudi o bodočem republiškem in zveznem kongresu organizacije.
Topel aplavz na še mokrem asfaltu na Loki je bil v soboto zvečer namenjen peščici vojakov in mladine, ki so res doživeto povedali svoj recital Ogenj, ptice in življenje na svečani akademiji ob dntvu borca. Cez 500 ljudi je najprej po zdravilo upravnika Studijske knjižnice Boga Komelja, ki je govoril o pomenu tega praznika.
Takoj nato so nastopili pripadniki JLA in novomeška mladina z recitalom, ki je nosil simboličen naslov: Ogenj, ptice in življenje. Takoj ob začetku velja poudariti, da tako kvalitetne kulturne prireditve v Novem mestu že dolgo časa nismo imeli priložnosti videti. Nemajhna zasluga za to gre seveda izredno spretni in domiselni režiji Zvonka  Kolar.n,  nič  manjša pa
vsem ostalim izvajalcem, ki jih je zbrano občinstvo ob koncu res prisrčno in toplo nagradilo za njihov trud. Recital je izzvenel v obsodbi vojne in trdnem prepričanju, da je naša pot v socializem pravilna in da nam bo prinesla lepše življenje.
Prireditev je pravzaprav minila brez napake, če odvzamemo tradicionalen spodrsljaj ozvočenja. Prav gotovo pa bi bilo potrebno malo več uvidevnosti motoriziranih voznikov, ki so z ropotanjem motili poslušalce in naistopajoče.
Loka je končno tudi pokazala, da ni le izključno športna, ampak da na športnih igriščih lahko pokaže še kaj drugega. Sobotna svečana akademija, ki je tako lepo uspela, je najlepši dokaz za to!
Novomeška kronika
Kdo bo častni občan?
S posebno listino bo občinska skupščina v Novem mestu poslej priznavala častno občanstvo tistim domačim in tujim državljanom, ki imajo (ali bodo imeli) posebne zasluge za napredek občine ali se bodo izkazali na družbeno političnem in gospodarskem področju na področju družbenih služb in sploh na podre ju družbenega življenja.
m V DOLENJSKI GALERIJI so
v soboto zvečer odprli razstavo »Novo mesto v otroški risbi«. Razstava bo odprta vsak dan do 19. julija. Na razstavi je zastopanih 41 slik mladih avtorjev v temperi, akvarelu, gvašu in drugih tehnikah. Najmlajši avtor je 8-letni Srečko Lamut, ostali pa imajo 12 do 15 let.
H DE2 JE SKUŠAL preprečiti pečenje odojkov in jagenjčkov na Loki, vendar mu to ni povsem uspelo. Govor v počastitev dneva borca, petje pevcev »Dušana Jere-ba«, Dinka Banica in Katjuše Suhy ter igranje orkestra JLA: vse to je le ustvarilo vzdušje, ki mu tudi dež ni mogel do živega.
m KAKO DOLGO BO OZVOČE-NJE problem Novega mesta? Tako se sprašujejo vsi tisti, ki hodijo na javne prireditve. Kar poglejmo: ozvočitev je zatajila že zadnjič na medobčinskem nastopu Bratstva in enotnosti, pa na sobotnem recitalu Ogenj, ptice in življenje in končno tudi na nedeljski veselici na Loki. Mar se res ne da ničesar ukreniti?
■ CESTARJI SO SE TOKRAT izkazali. Zelo hitro so namreč popravili neasfaltirane poti v Novem mestu, ki so jih nalivi zadnjih dni dobesedno prečesali. Občani, ki hodijo po teh poteh, si tudi v bodoče želijo tako hitrih in učinkovitih akcij.
B NOVOMEŠKA LOKA ni primerna le za športne prireditve. Na sobotni akademiji se je videlo, da bo lahko poleti tu našla svoj pro-
stor tudi kultura. Verjetno bi se dalo organizirati tudi mladinske plese, ko toliko tarnamo, da mladini ne dajemo dovolj razvedrila?
■ IVAN BUKOVEC IZ TREBNJEGA je 1. julija odprl optično obrt v lokalu Kasteličeve ulice 1. Opravlja vsa v optično stroko spadajoča dela, razen tega ima v prodaji tudi nekaj sončnih očal. Tik Bukovčevega lokala bo Matko Keč-keš začel z graversko obrtjo, vendar šele konec meseca, ker lokal še urejajo.
■ PODJETJE KROJAČ je moralo trgovino s konfekcijo na Cesti komandanta Staneta umakniti, ker potrebuje lastnik stavbe, zadruga, lokal zase. Konfekcijo podjetja KROJAČ so preselili v stavbo tik kandijskega mostu. V isti stavbi še vedno izdelujejo obleke po meri, vendar je vhod v delavnico zdaj skozi vežo.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Zorka Struhar z Mestnih njiv — Marienko, Terezija Hribar iz Ulice Majde Sile 14 — Darjo, Marija Bauer z Glavnega trga 27 — dečka, Ana Tramte s Partizanske 25 — Jožeta, Marjana Ahlin iz Adamičeve ulice — deklico.
9. JULIJA ob osmih zvečer bo v kinu KRKA filmska predstava z novimi modernejšimi kinoprojektorji, ki jih je že nekaj tednov montirala ISKRA. Predvajali bodo ameriški CS film NAVARONSKA TOPOVA. Stara projektorja so odstopili kinu v Šentjerneju in Straži.
IZLETI
PLANINSKEGA DRUŠTVA
V nedeljo, 11. julija — na Lisco! Najprej z vlakom čez Trebnje in Sevnico do Brega, nato 2 uri peš do Tončkovega doma. Povratek z večernim vlakom.
V nedeljo, 18. julija — na Kum! Že v soboto popoldne z vlakom do Zagorja, od tu peš do vrha. Vrnitev čez Zidani most, Sevnico in Trebnje do Novega mesta z vlakom.
flalemamosf poroga ogromne skedo
čeprav je v požarno varnostni službi v večini gospodarskih organizacij v občini Trebnje čutiti letos izboljšanje, je pomanjkljivosti še vedno na pretek. Zelo malo je podjetij, kjer b: organj samoupravljanja razpravljali o požarni varnosti in zahtevali dosledno uresničevanje predpisov. Največkrat je požarnovarnostna služba prepuščena kot dodatna obremenitev uslužbencem, ki je ne zmorejo niti strokovno niti fizično. Pri iskanju vzrokov za poiare smo dosledrti, tod o pri iskanju neposredni1.! krivcev nismo — in prav zato največkrat botruje požarom malomarnost.
Največ izigravanja požarnovarnostnih predpisov je v manjlših obrtnoindu-striiskih podjetjih, v de-
fi{i:m\.isM.
lavnicah, skladiščih, kmetijskih posestvih, trgovinah itd. Nepravilno zaščiteni stroji, pomanjkljivo uskladiščenje vnetljive te-
kočine, zasilna električna napeljava, nestrokovno zgrajene ali slabo vzdrževane kurilne naprave so največkrat vzrok požarov. Stare stavbe, v katerih teče proizvodnja, nenehno dograjujemo in povečujemo, toda pri tem vedno zmanjka sredstev za razne požarno varnostne naprave. Niso redki primeri, ko požarnovarnostnih predpisov ne upoštevamo niti pri novogradnjah (konkreten primer je novi objekt tovarne alkoholnih pijač DANA na Mirni, ki je dolg 50 m in nima požarnega zidu).
Najpogostnejša in največja pomanjkljivost je zastarela električna napeljava. V proizvodnih obratih jb kljub temu, da ni primerna, dopolnjujejo z raznimi novimi priključki. Obrati nimajo električar-jev, ki bi odgovarjali za vzdrževanje elektro naprav. Večina kolektivov nima pravilnikov o požarnovarnostnem redu, podjetja pa niso opremljena z obrambno napadalnimi gasilskimi načrti in tudi razpoložljiva sredtva za boj proti požaru so pomanjkljiva   ter neredno
vzdrževana. Zaskrbljujoče je stanje v kmetijstvu, saj so mnogi objekti tako slabi, da je v njih sploh nemogoče zagotoviti požarno varnost. Skrajni čas je, da bi v kmetij ki zadrugi bil uslužbenec, ki bi odgovarjal za protipožarno službo.
Stanje je še slabše pri zasebnih lastnikih, kjer se ponavljajo iste napake kot v družbenem sektorju. Ker je bilo doslej največ požarov v zasebni lastnini, je bilo imenovanih 27 komisij za preventivne preglede gospodarskih poslopij. Komisije so ugotovile, da povzročajo precejšnjo nevarnost poleg slabe električne napeljave tudi br-zoparilniki, ki stoje na prostem v neposredni bližini krme in sena ali pa kar v stavbah pod lesenim stropom. Poročilo ugotavlja, da je večina gospodarjev pomanjkljivosti takoj odpravila. Da bi zagotovili večjo požarno varnost, bodo v občini sklicevali občasne posvete s predstavniki delovnih organizacij, le-te pa naj tesneje sodelujejo s področnimi prostovoljnimi gasilskimi društvi in jih izdatneje podpirajo.
Obrtniki slabo plačujejo dajatve
Obrtniki pavšalisti in nepavšalisti iz občine Trebnje bi morali skupaj z zaostankom iz leta 1963 vplačati lani 12 milijonov in 156 tisoč din zveznega, splošnega in občinskega prometnega davka. Vplačali so naštetih dajatev 10 milijonov 236 tisoč din ali 88 odst., medtem ko je 1 milijon 496 tisoč din o-stalo neplačanih. Pristojni organi so obrtnikom odpisali za 423 tisoč din zveznega splošnega in občinskega prometnega davka.
8 milijonov din zaostanka
Zasebni kmetovalci iz občine Trebnje, ki so dolžni plačevati prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, so za leto 1964 dolžni 8 milijonov din tega prispevka, iz prispevka za razširjeno zdravstveno zavarovanje pa so na dolgu 292.384 din. Osnovni prispevek je izterjan 87.46 odstotno, prispevek za razširjeno zavarovanje pa 87 odst.
Zanesljiv uspeh: mali oglas v domačem tedniku!
Za 41 milijonov zaostankov
11 odstotkov davščin iz kmetijstva neizterjanih
Po predpisih za 1964 bi moralo biti skupaj z zaostanki iz 1963 lani vplačanih iz kmetijstva v občini Trebnje za 186 milijonov din davščin. Odpisanih je bilo za 20 milijonov davščin, neizterjanih pa je o-stalo 20 milijonov 597 tisoč din. kar pomeni, da je bilo izterjanih le 89 odst. davščin iz kmetijstva.
opravljenih skoraj 300 pogojnih rubežev. Od 1125 vloženih prošenj za odpis ali znižanje davčnih obveznosti je bilo ugodno reršenih 1012, ostale pa zavrnjene    ali nerešene.
Služba pravne pomoči
Po pogodbi, ki jo je sklenila občina Trebnje z Zavodom za pravno pomoč iz Ljubljane, bo slednji odslej po svojih odvetnikih in drugih strokovnih sodelavcih nudil pravno pomoč občanom občine Trebnje. Po pogodbi štejejo v službo dajanje pravne pomoči: ustni in pismeni pravni nasveti, zastopanje pri civilnih sodiščih, pred upravnimi in drugimi državnimi organi ter v obrambah pred kazenskimi sodišči, sestavljanje vseh vrst tožb, pritožb in drugih vlog in končno še sestavljanje pogodb in drugih listin pravnega značaja. Zavod bo dajal pravno pomoč po svojih odvetnikih enkrat na teden v Trebnjem v popoldanskem času na dan, ki bo še naknadno določen. Občani bodo za opravljene storitve plačevali zavodu pripadajoči honorar po določi-l-'h odvetniških tarif. .
Iz davčnega računa občine Trebnje za 1964 je razvidno, da so davkoplačevalci v zaostanku za 41 milijonov raznih davščin. Celotni davčni predpis za 1964 je skupaj z zaostanki iz 1963, vračili, obrestmi in stroški ter predplačili za 1963 znašal 351 milijonov 903 tisoč din. Skupaj s 26 milijoni 781 tisoč odpisov pa je bilo vplačanih le za 311 milijonov din raznih davščin. Iz tega sledi, da so bili davčni zavezanci pri plačevanju svojih obveznosti dokaj nedisciplinirani. Da je to res, potrjuje tudi podatek, iz katerega je razbrati, da je bilo lani opravljenih 354 rubežev in prodanih 76 premoženj  davčnih zave-
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
—•     - '       ■ ■___- ■■-_:__________
Tedenski koledar
Petek, 9. julija — Tomaž Sobota, 10. julija — Amalija Nedelja, 11. julija — Olga Ponedeljek, 12. julija — Mohor Torek, 13. julija — Dragan Sreda, 14. julija — Franc Četrtek, 15. julija — Vladimir
ČESTITKE
Janezu in Jožetu Grandovcu iz Vel. Podljubna za njun rojstni dan in Ani Zupančič za 60-letnico želi mnogo sreče in zdravja mama.
Mileni Zupančič i/. Stražo želi za pravnik vse najboljše sestra Kristina.
Roziki Teropšič iskreno čestitajo za uspešno opravljeno maturo in rojstni dan ala, mama, bratje in sestre.

Ob bridki  izgubi našega dragega moža in očeta
JANEZA JEREBA
iz Dol. Prekope
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so med njegovo boleznijo in ob njegovi smrti z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, ga spremili do njegovega zadnjega počivališča in mu poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se primariju dr. Otonu Bajen in vsemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu, ki so se trudili, da bi mu vrnili zdravje, še posebej za zahvaljujemo dr. Vjekoslavu Frlanu, zdravniku v Kostanjevici, ki ;e je s polno odgovornostjo trudil, da bi mu lajšal trpljenje v času njegove težke bolezni. Iskrena hvala lovskim organizacijam, pevcem, godbenikom, gasilcem, organizaciji ZB NOV in SZDL za poslovilne besede in organizacijo tako lepega pogreba. Prisrčna hvala kolektivu šole Kostanjevica, kolektivu GO Kostanjevica in kolektivu Trgovskega podjetja Sevnica za vse, kar so v težkih trenutkih storili za nas. Prisrčna hvala vsem! Žalujoče družine Jereb, Djurvkovič in Prijatelj.
Ob boleči izgubi našega nepozabnega očeta in šefa
REFEKA ASSANIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ob tem tragičnem dogodku sočustvovali z nami. Posebna zahvala Lovski družini Črnomelj, Keglja-škemu društvu Kanižarica in vsem njegovim dobrim prijateljem, ki so nam stali ob strani, se v tako velikem številu poslovili od njega v Novem mestu, odkoder je nadaljeval poslednjo pot v Makedonijo ter ga zasuli s številnimi venci in cvetjem. Iskrena hvala vsem, ki so nama bili naklonjeni v tem težkem čašu! Burica in Scrveti
MH


PRODAM TAKOJ VSELJIVO hišo z vrtom, lahko tudi z zemljo v Kotu pri Rakitnici. Ponudbe pošljite na naslov Marija Dejak, Kakitnica, pošta Dolenja vas pri Ribnici
PRODAM IIISO v velikosti 5 x 7 m na Butoraju, 3 km od Črnomlja, vinograd, 6 a orne zemlje, 10 a gozda in nekaj košenic v velikosti 1 ha in 54 a. Cena po dogovoru Vladimir Figur ski, Bu-toraj, pošta Črnomelj.
TAKOJ PRODAM Zastavo 750 za gotovino. Naslov v upravi lista (624/65).
PRODAM MOTOR NSU pretiš — nov. Janez Stojs, Srebrniče 1, Novo mesto.
UGODNO PRODAM malo rabljen pralni stroj FJKA. Čufar, Trebnje 71.
PRODAM otroško posteljico za dvojčke. Naslov v upravi lista (626/65).
IŠČEM SOBO in kuhinjo ali samo večjo sobo. Plačam za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (619/65).
IŠČEM SOBO pri mirni družini v
Novem mestu. Plačam vnaprej.
Naslov v upravi lista (618/65). ZARADI SELITVE prodam sobno
opremo.  Naslov  v upravi lista
(630/65).
IŠČEM ŽENSKO za varstvo otrok. Hrana in stanovanje preskrbljena. Javiti na naslov Albina Obra-novič, KOVINAR, Kočevje.
KUPIM KOZOLEC dvojnik. Franc Dolenšek, Jeperjek 3, Tržišče.
GOSTILNO VZAMEM v najem kjerkoli v Sloveniji. Naslov v upravi lista (622/65).
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Desettisoči vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem. Vprašajte zdravnika! Zahtevajte »Donat« v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »HMELJNIK« — telefon 21-129 in »STANDARD« — telefon 21-158.
KUPIM OBROČ 1,60x16 za motorno kolo »Jawa«. Raljan, NO-VOTEKS, trgovina, Novo mesto.
UGODNO PRODAM kosilnico — 18 rezil, s priključkom. Selak, Dobrava 32, p. Škbcjan.
KtlVO
Brežice: 9. in 10. julija francoski film »Tajnost kabareta«. 11. in 12. julija ameriški film »Ljubezen z neznancem«. 13. in 14. julija francoski film »Zvečer ali nikoli«.
Črnomelj: 9. ln 11. julija nemški film »Tolpa strahu«. 13. in 14. julija nemški barvni film »Nočna revija«.
Dol Toplice: 10. in 11. julija francoski film »Moderato Cantabi-le«. 14. julija ameriški film »Ko zvonijo zvonovi«
Kočevje — »Jadran«: 9. do 11. julija francoski film »Vojak na dopustu«. 12. in 13. julija ameriški barvni film »Fani«. 14. in 15. julija ameriški film »Ubijte oponašavca«.
Kostanjevica: 11. julija francoski barvni film »Zlato v srebrnem potoku«. 14. julija češki film »Vrtijak«.
Metlika: 10. ln 11. julija ameriški film »Dva jezdeca«. 12. julija ameriški film »Ciganski otrok«. 14. Julija jugoslovanski film »Otoki«
Mokronog: 10. in 11. julija ameriški film »Zakonski vrtiljak«.
Novo mesto — »Krka«: 9. in 12. julija ameriški barvni film »Nava-ronska topova«. 14. in 15. julija češki film »Sonce v mreži«.
Predgrad: 11. julija »Smrt preži«.
Ribnica na Dol.: 9. in 11. julija sovjetski film »Hamlet«.
Sevnica: 10. in 11. julija ameriški film »Rio Bravo«.
Sodražlca: 10. in 11. julija ameriški film »Drevo za obešanje«.
Stara cerkev: 10. in 11. julija sovjetski barvni film »Dekliška pomlad«
Straža: 10. In 11. Julija zahodno-nemški film »Ponarejevalec iz Londona«.
Trebnje: 10. In 11. julija ameriški barvni film »Zadnji somrak«.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od  5.00 do 8.00.
PETEK, 9. JULIJA: 8.05 Zabavni zvoki, 9.30 Slovenski ljudski na-pevi. 10.35 Naš podlistek — Bert Brecht: Ranjeni Sokrates — II. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Tenor in bariton, tenor in bas. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Stanko černe: O zaščiti provenience in kakovosti kraškega terana. 14.05 Fantastične podobe v orkestralnih barvah. 15.25 Zabavni intermezzo. 15.30 Le vkup uboga gmajna . . . (pesmi na tematiko NOB). 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe. 20.00 Lahka glasba. 21.00 Četrt ure z ansamblom štirih trombonov Atija Sossa. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 10. JULIJA: 8.05 Domače pesmi in napevi. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — Marjan Marine: Straho-petulus — VIII. 9.30 Koncert pihalnih godb. 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 12.05 Iz nemškega opernega repertoarja. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Mira Muc: Dobili smo zvezni zakon o živinoreji. 14.35 Niiši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Nastopata pevska zbora »Solidarnos'« iz Kamnika in Glasbena Mati?" iz LJubljane.   17.05   Gremo   v kino.
17.35 Iz Daletov Arama Hačatuljana. 18.15 Najboljše popevke preteklega tedna. 18.45 S knjižnega trga. 20.00—22.00 Sobotni poletni večeri v plesu, in ob 20.30—20.57 Henry Cecil: Obe plati postave 1. epizoda: »Navidezna sodna obravnava«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 11. JULIJA: 7.15 Zaljubilo se je sonce . . . 8.05 Mladinska radijska igra Marjan Marine: Krasen cirkus. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. 10.40—11.45 Lahka glasba. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00 Koncertna glasba za nedeljsko popoldne. 15.05 Vedri zvoki. 15.30 Humoreska tega tedna — Feliks Derecki: Na novi življenjski poti. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstri partiture Richard Strauss: Alpska simfonija. 21.10 Melodije raznih narodov IV. oddaja — Anglija. 22.10 Ljubiteljem popevk.
PONEDV JEK, 12. JULIJA: 8.05 Veseli pirnšarji in Trio Vilija Pe-tr.»'-. 3.00 Za mlade radovedneže. 9.30 Med simfoničnimi plesi in rapsodijami. 10.15 Poslušamo so-pranistko Nado Zrimšek in basista Zdravka Kovača. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Slavni violinisti: Igor Ozim, Devi Erlih, Edvard Grač. 12.30. Kmetijski nasveti — Inž. Jože Spanring: Rezultati sortnih poskusov s ta"J*o!Wnil za olje. 14.05 S poti po Skandinaviji.
msmm
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Katica Adlešič iz Črnomlja — Miroslava, Tončka Kren iz Gornje Straže — Brigito, Justina Vidmar s Studenca — Vido, Rozalija Bradač iz Loške vasi — Marjana, Majda Premru iz Dolnje Prekope — Sonjo, Jožefa Dov-gan iz Prelesja — Antona, Marija Jerman iz Trstenika — Dani jelo, Vida Klobučar z Butoraja — Marijo, Jožefa Pipan iz Gornjega Su-hadola — Jožico, Jožefa Mikolič iz Velike Hubajnice — Alojza, Marija Rangus z Velikega Bana — Stanka, Fanika Kodrič iz Podbočja — Zdenko, Danica Kovač z Gornje Lokvice — Sonjo, Jožefa Slane iz čuril — Ivico, Francka 2ura iz Zagrada — Martina, Olga Udovč z Bučke — Brigito, Frančiška Jane-žič iz Hruševca — Janjo; Antonija Bartol j iz Dolnjih Laz — Nado, Slava Cekuta iz Šmarij — deklico, Martina Jerič iz Gotne vasi — deklico, Martina Frančič iz Dolnje Stare vasi — deklico, Marija Grlica iz Šentvida — deklico, Marija Gorenc iz Črešnjic — deklico, Mal-či Gazvoda iz Gotne vasi — dečka, Marija Zaletelj z Vrha — dečka, Amalija Pucelj lz Ostrožnika — dečka, Magda Poreber z Laz — deklico, Zofija Panjan iz Črnomlja — Marijo, Angela Mirtič iz Velikega Lipovca — Francija.
Matični urad Sevnica
Maja je bila doma rojena 1 deklica. — Poročili so se: Maks Te-raž in Marija Knavs, oba iz Sevnice; Jože Starina in Ida Podlo-gar, oba iz Murnic pri Šentjanžu; Jože Resnik s Kozjega, in Ana Bizjak iz Arta; Peter Tomažin in Frančiška Šeško, oba iz Sevnice, Alojz Duh iz Sevnice in Terezija Udovč z Belega griča; Ivan Hli-ring iz Zakota in Marija Permozer iz Sevnice; Jože Kos iz Laškega in Marija Jurgel iz Paneč; Ivan Divjak in Olga Gračner, oba iz Pokleka nad Blanco; Franc Divjak s Pokleka in Terezija Lisec iz Sp. Orel; Dominik Kolman iz Zabu-kovja in Štefanija Medvešek z Me-ten vrha; Franc Kotnik in Anica Zveglič, oba iz Sevnice; Joža Pod-logar iz Murnic in Vida Vesel s Svinjskega pri Šentjanžu. — Umrla sta: Anton Krnc, delavec iz Konjskega 61 let, in Marija Šraj, socialna podpiranka z Orehova, 77 let.
D. V.
Obvestilo o štipendijah
Komisija za štipendije sveta za izobraževanje, telesno in tehnično vzgojo skupščine občine Novo mesto obvešča vse interesente za študij matematike fizike, angleščine — nemščine, angleščine — slovenščine, angleščine — knjižničarstva na univerzi aH pedagoški akademiji in interesente za študij razrednega pouka na pedagoški akademiji, da je razpis štipendij v dnevniku »Delo« z dne 27. ju>-nija 1965.
Razpis učnih mest pri podjetju ELEKTR0
Podjetje ELEKTRO Ljubljana — enota Novo mesto, Novo mesto. Ljubljanska 3, sprejme v uk 4 mladince v starosti od 14 do 17 let, ki so uspešno končali osemletko. Učenci se bodo šolali 3 leta v Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru in prejemali med tem časom od podjetja posebne mesečne nagrade. Praktično delo opravljajo v matičnem podjetju. Po uspešno končanem šolanju prejmejo potrdilo o usposobljenosti za elektro-instaiatersko oziroma elektromon-tersko delo. Vse ostale informacije prejmete na upravi enote v Novem mestu. Razpis velja do konca julija t. 1. Do tega roka sprejemamo tudi pismene prijave.
Obvestilo o izletu upokojencev
Društvo upokojencev Novo mesto obvešča svoje člane, da bo v torek, 20. julija, priredilo enodnevni izlet v Bohinj. Ogledali si bomo tudi Kranj, Bled ter Bohinj in njegovo okolico. Prijave in predplačila bo sprejemal tajnik društva, 12., 13. in 14. julija v društveni pisarni. Pri predplačilu bomo upoštevali tudi legitimacije K-15.
KMETIJSKA ZADRUGA KRKA Novo mesto
razpisuje  JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
mlatilnice, elektro in dlesel motorjev, škropilnic, trierjev in raznih ostalih kmetijskih strojev
LICITACIJA bo 12. 7. 1965, ob 9. uri v prostorih mehanične delavnice v žabji vasi za družbeni sektor in vaške skupnosti, po 11. uri pa za zasebnike. Prednost pri licitaciji imajo vaške skupnosti s področja PO Novo mesto.
Interesenti si lahko ogledajo vse stroje pred licitacijo vsak dan od 7. ure dalje v Stopičah, Brusnicah, Podgradu, Birčni vasi in v mehanični delavnici v 2abji vasi. Pogoji licitiranja bodo objavljeni pred začetkom licitacije.
15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Po-jez bor Slovenske filharmonije. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Zvončnl razgledi. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Izbrali smo vam. 22.10 Popevke se vrstijo.
TOREK, 13. JULIJA: 8.05 Od melodije do melodije. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — Marjan Marine: Strahopetu-lus — IX. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Prizori iz Verdijeve Tra-viate. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Ottorino Respighi: Rimski praznik. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. inž. Jože Maček: Predenica med semenskim posevkom detelj za lastno uporabo. 14.05 Pri skladatelju Franzu Schubertu. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Popevke s tekočega traku. 18.45 .Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Majhen recital pianista Pavla šivica. 20.20 Radijska igra Jan Solovič: Čez pet minut bo polnoč. 22.10 Plesna glasba.
SREDA, 14. JULIJA: 8.05 Zabavni zvoki. 9.00 Svet skozi sončna očala 9.30 Z našimi orkestri in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Leoš Janaček: Moravska ljudska poezija. Prvi del. 10.13 Človek in zdravje. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Z junaki Puccinijevih oper. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Štefan Erjavec: Zakaj ostajajo str-nišča nezasejana. 14.05 Iz Koncer-i tov in simfonij. 15.30 Pojo Tri-dentinski alpinci. 17.05 Dva prvaka koncertnega odra: violončelist Pier-re Fournier in basist Boris Gmyr-ja. 18.15 Iz fonotoke Radia Koper. 20.00 Ludwig van Beethoven: Fi-delio, opera v dveh dejanjih. 22.10 Od popevke do popevke.
ČETRTEK, 15. JULIJA: 8.05 Dopoldanski domači pele-mele. 9.00 Počitniška popotovanja od strani do strani — Marjan Marine: Stra-hopetulus — X. 10.15 Pojo solisti Zagrebške opere. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Brglez: Mehurjavost. 14.05 Iz nekdanjih in zdajšnjih časov v jugoslovanski solistični glasbi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Koncert pihalne godbe Ljudske milice p. v. Rudolfa Starica. 17.05 Koncert ob 17.05. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Lirika skozi čas Kitajska in Japonska. 22.10 Nočni akordi.
RADIO BREŽICE
PETEK, 9. JULIJA: 20.00—21.15
— Obvestila in glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA, 11. JULIJA: 10.30 — Poročila iz naše občine — Reportaža z otvoritve zdraviliščega doma v čateških Toplicah — Naš prispevek — Se o delu brežiških tabornikov — Turistična novica — Za naše kmetovalce — Domače viže izvajajo Brežiški fantje in Trio Agrež — Pozor, nimaš prednosti!
— Magnetofonski zapisek: Obiskali smo motel na Čatežu — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinemotagrafov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 13. JULIJA: 20.00 — Ne smemo pozabiti — Literarni utrinki: Predstavljamo vam ljudskega pesnika Antona Kelharja iz Črešnjic — Od torka do torka v brežiškem kinu — Obvestila. — Glasbena oddaja; Zbori in solisti pojo narodne.
RAZPIS ŠTIPENDIJE
Zavod za zaposlovanje delavcev - Krško
razpisuje
za šolsko leto 1965/66 eno štipendijo na
ekonomski fakulteti Ljubljana
— analitična smer.
Vlagatelji prošnje za štipendijo morajo poleg lastnoročno napisane vloge predložiti še kratek življenjepis, potrdilo o premoženjskem stanju in zadnje šolsko spričevalo. — V poštev pridejo dijaki moškega spola s končano srednjo šolo in s pogojem, da stanujejo na območju občine Krško. Vloge sprejema zavod do 12. julija 1965.
Zavod za zaposlovanje delavcev — Krško
NESREČE
■ -■ ■ _^____,
N0V0LES, lesni kombinat Novo mesto
razpisuje
prosto delovno mesto
komercialnega evidentičarja
Pogoji: končana administrativna šola z zelo dobrim znanjem strojepisja in potrebno prakso. Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki se določijo s pravilnikom. Prijave pošljite na upravo najpozneje do 15. 7. 1965
Osnovna šola Raka
razpisuje
prosto delovno mesto
TAJNIKA
Pogoj je samostojno vodenje administrativnega in finančnega poslovanja. Prijave sprejema ravnateljstvo šole do 25. julija 1965.
Obveščamo vse delovne organizacije in šole, da zaradi izgradnje našega podjetja do nadaljnjega ne moremo dovoljevati ekskurzij in ogledov naših, objektov.
INIS, industrija stekla v ustanavljanju Novo mesto
Spet Trnovec!
6. julija nekaj po 1. uri je Fran-člšek špendal, gostilničar iz Mlače-vega pri Grosupljem, zadel s spačkom v betonsko ograjo na mostič-ku v ovinku med Trnovcr.m in Lokvicami. Ker je prehitro pripeljal v ovinek, vozila ni mogel obdržati na cesti. Vozil je štiri balone žganja, ki so se ob trčenju razbili. Sopotnik je težje poškodovan in so ga obdržali v novomeški bolnišnici, špeudala pa so že odpustili.
S sposojenim uvčcivtobi-lom se je prevrnil
V vasi Dolenje Gradišče pri Dol. Toplicah se je 29. junija zvečer zaradi prevelike hitrosti prevrnil z osebnim avtom VW 25- letni Karel Hriberšek iz Kamnika, ki je skozi Stražo peljal proti Dol. Toplicam.
Fičo na strehi
Na cesti med Metliko in Črnomljem pri Vranovičih je 2. julija ob 7.45 zjutraj zaneslo v desno Rudija Dima, amaterja iz Gradca. V levo ni mogel zaviti, ker je vozilo za-blokiralo. Peljal je 16 m po kanalu in se prevrnil na streho. Sopotnika sta bila laže poškodovana, škode je 600.000 din.
Smrt na avtomobilski cesti
2. julija ob 15.20 je pri Otočcu pritekel na avtomobilsko cesto starejši mladoletnik Ivan Gorjanc. Prav tedaj je proti Zagrebu pripeljal kamion FAP poklicni voznik Marjan Vadnjal iz Kamnika. Zaradi prekretne razdalje vozila ni mogel ustaviti; zbil je Gorjanca po cesti, peljal preko njega in ga povozil do smrti.
Z očetovim avtomobilom
Rihard Romih bi moral 2. julija popoldne postaviti očetov avto v garažo, pa je raje povabil z njim prijatelja na izlet v Gaberje. Ko sta se vračala čez Ratež, ju je pri vasi Slatnik zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati v desni jarek, kjer je avto obrnilo na streho. Rihard nima vozniškega dovoljenja. Fanta sta bila laže poškodovana, na avtomobilu pa je škode za ,60q,Q00 dinarjev
Na vaški poti
3. julija popoldne sta se na vaški poti med Cerovim logom in Gor. Vrhpoljem srečala motorist Franc Bratkovič in mopedist Slavko Prhe. oba iz Cerovega loga. Ker je mopedist vozil po levi, sta trrila. Oba so morali odpeljati v bolnišnico. Na motorju je škode za 50, na mopedu pa za 70 tisočakov.
Strela ga je ubila
4. julija ob četrt na šest zjutraj je udarila strela v kosca Jožeta Glaviča, 20 let, iz Vel. Lipja pljl Žužemberku. Komaj Je prišel na travnik, da bi pomagal staršem svoje žene, je udarilo vanj in obležal je mrtev.
Med četrto in tretjo
Voznik amater Kornel Mihajlo-vič je z osebnim avtomobilom pripeljal v oster zavoj pri Vel. Cerovcu. Tik pred zavojem je opazil, da zavore ne delujejo. Prestavil je uj četrte prestave v tretjo, pa vseeno ni mogel zaviti. Zaneslo ga je v levo, kjer je obtičal med varnostno ograjo ln usekom. Na avtomobilu je škode za  300.000 din.
Fičo ni traktor
Na cesti IV. reda med Dvorom in Ajdovcem sta se 4. julija ob 10.50 srečala osebni avto Zastava 750 in traktor s prikolico, last Kmetijske šole Grm. Na nepreglednem ovinku v Srednjem Lipovcu je traktor sekal ovinek ter s prikolico zadel osebni avto. škode je za 100.000 din. ■
Izsiljeval je prednost
5. julija ob 8. zvečer je pripeljal v križišče na Mirni Ajdič Jože z Rekordom. Isti čas je v križišču zavijal v desno ter izsiljeval prednost mopedist Stanko Bukovec z Mirne. Trčil je v Ajdičev avtomobil in si zlomil nogo. škode je za 50.000 dinarjev.
Umrl domov grede
škarja Anton, ki se je 4. julija zgodaj zjutraj vračal iz dela, se je ob poti ustavil pri Rozaliji Mikec v Ravniku pri šentrupertu, ker mu je postalo slabo. Umrl Je zadet od kapi okrog 5. ure zjutraj.
Zemeljski plaz
Zaradi dežja se je 4. julija ob 19.20 utrgala zemlja ln zasula cestišče na cesti III. reda pri Otočcu. Cestarji so cesto še ta dan očistili.
DOLENJSKI LIST
uASTNIKi iN IZDAJATELJI, občinski odbon SZDL Brezice. Črnomelj. Kočevje. Krško. Metlika, Novo mesto. Ribnica. Sevnica tn Trebnjt
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: rone Gosnlk (glavni ln odgovorni urednik), Kla Bačec, France Grlvec, Miloš Jakopcc, Marjan Moškon   Jožica Teppev jc Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna štev 40 din — Let-oa naročnina 1200 arn, pohetna 600 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 2400 din - Tekoči račun pri podružnici NB 7 Novem mestu' 606-11-606-» - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavm trg 3 - Poštni preda) 33 — Telefon 21 227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA časopisno pod1<?tje DELO v Ljubimi*