KOROŠKI ČASOPIS
Leto IV, 13. maj 1994, cena 140 SIT
SLOVENJ GRADEC
vsak dan.....ves dan
Tel.: 0602 41 818, 41 245,
fax: 0602 42 600
Tovarna
MEŽICA
akumulatorskih baterij
mamma m nudimo:
^akumulatorje TOPLAza zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo.
[X]akumulatorje MEŽICAza pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih.
Karikirano
Ni ga čez dober nasvet
Zupanov predvolilni program
Bližajo se referendumi za samostojne male ob-Sne. Po evropskem vzorcu naj bi odločanje približali občanom.
Na zborih po vaških in krajevnih skupnostih pa se je nekaterim že posvetilo, da bodo nove občine imele le "POPOLN NADZOR NAD KANALIZACIJO", vse dmgo pa bo ostalo v domeni centralizirane državne uprave. Financiranje nalog pa je še v zraku.
Ni čudno torej, da se baje v moji sedanji občini bivši in aktivni prvaki javno odrekajo kandidiranju za nove župane. Vendar jim ne gre zaupati, saj bodo navsezadnje popustili pritiskom in se žrtvovali za interese strank. Veijamem, da bo po državnem vzoru tudi v občini veliko skakanja v lase drugače mislečim.
Kdo pa bo skrbel za interese neopredeljenih brezposelnih? Predlagam, da nekaj somišljenikov zbere potrebno število podpisov in za župana kandidira MENE. Sem namreč idealna oseba za to vlogo. Domači mi očitajo, da brez dela živim na 'Veliki nogi", da se ne bojim ne boga in ne hudiča. Priznam, da sem politično neobremenjen, da sta mi
obramba in policija "španska vas", žvižgam pa rad. Sorodstvo trdi, da sem za "svinjarije delat' odličen, to pa je zelo blizu nalogam novih občin. Torej sem mnenja, da bom dober...
Nikoli nisem bil rdeč, nisem niti črn in ne kameleonsko pisan, bom pa demokratično nevtralen in ravnodušen do vseh občanov in njihovih problemov. Ker še nisem bil funkcionar, imam neomadeževano preteklost, ker nimam privatne lastnine, ne bom nikogar izkoriščal. Tisti certifikat, ki ni niti za zadnjo plat, bi rad menjal za moj delež javnega dolga, vendar mi nihče ne zna povedati vrednosti. Rad bi začel županovati brez dolgov iz preteklosti, da bi po končanem mandatu lahko pokazal na uspehe lokal izma.
Dolžan sem predložiti lastni predvolilni program. Izvolite: "V novi občini bom znižal brezposelnost!"
Pod "STROGO ZAUPNO" pa še dodajam: "Pred koncem mojega mandata bo volonterski župan že profesionalec!"
Samoevidentiran
•	DROBNE SKRBI POSTAJAJO VSE VEČJE.
•	MALIGANI SO NAJVEČJI MEGALOMANI.
•	MED IN ŽELO STA SOSEDA.
•	MALI ČLOVEK LAHKO VZAME SVOJE ŽIVLJENJE V SVOJE ROKE LE, ČE SE ODLOČI ZA SAMOMOR.
NIKO
IZ YfEBIfìC:
□ SAMOMORI
-ZAKAJ
4
□ RUSIJA
-GROBAR
KOROŠKEGA
GRADBENIŠTVA
6
□ NAŠ INTERVJU: DR. VLADIMIR TOPLER
8
□ ADI SMOLAR
14
□ POGLEJ in
ZADENI
16
□ ČRNA KRONIKA 26
□ PISMA -
ODMEVI
28
□ KRIŽANKA,
ZANIMIVOSTI
30
Na naslovnici: UPANJE
Foto: T. Jeseničnik
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem.
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602/22-999.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
V ospredju
ČRNE VRTNICE MED POMLADNIM CVETJEM
Res je, kar se šušlja! Poleg tega, da smo že tako pri vrhu samomorilnosti, se je ta vrh pomaknil v pomladna leta, skorajda v otroštvo. Imenujejo se ČRNA VRTNICA, morda v tem trenutku že tudi drugače. Skupina mladih, ki menijo, da vodijo njihove poti samo še skozi vrata brez vrnitve. V smrt! Na Koroškem! Fakti bruti!
Ne bom omenjal imen, ker je to nevarno, ker lahko menda sproži plaz, nenazadnje zato, ker gre za mladostnike, in kot mi je dejala ena od mater, zanje so v prvi vrsti odgovorni starši. Skorajda - kaj pa vas briga. Zato le o pojavu, da bo razpoznaven, da se bo v nas zganilo. Črne vrtnice ne sodijo v šopke mladosti.
Ko so pevca skupine Nirvana Kurta Cobaina vprašali, od kod prihaja, je dejal, da je Aberdeen (država Washington USA), kjer se je rodil, "zafuka-no provincialno mesto, kjer nimaš kaj početi." S skupino so od tam pobegnili, postali slavni, obogateli, pred dobrim mesecem si je pognal v glavo kroglo - Kurt Cobain. Idol, ki ga je preganjalo otroštvo brez očeta, ki ga je "ubil" uspeh.
In zdaj se sprašujete, kakšno zvezo ima krogla, ki je ubila Kurta 4 s ČRNO VRTNICO. Ima. Nekaterim v šopku je zgled, album Nirvane z naslovom Ne-vermind, obredna glasba. Ne-vermind prevajamo iz angleščine z nič ne de ali - saj je vseeno. Sicer pa je glasba težko kovinska - heavy metal, še en priljubljen album pa ima naslov Shizofrenija. Krogla v idolovi glavi, saj je vseeno, shizofrenija. Črna vrtnica. Podoba, ki se v tem primeru sliši. Ali pa Jimi Hendrix. Njegovo zadnje sporočilo na sceni je bilo: Man, I badly need help! Človek, hudo rabim pomoč! Ni prišlo do ljudi pravi čas...
Vsak samomor se začne s pomislijo. Ni res, da je pomisel
nanj rezervirana za odrasle. Na Koroškem je nanj pomislilo že precej osnovnošolcev in kar več kot pol srednješolcev. Več deklet kot fantov. Vzroki: problemi s šolskim uspehom, denarjem, ljubeznijo, nerazumevanje doma... Skupni imenovalec - osamljenost pri reševanju problema. Prvi znaki - beg od doma, alkohol, trava... so zunanji, kaj se v resnici dogaja z mladimi, ki se tako odzovejo na težave, zvedo samo tisti, ki
«
jim znajo še pravi čas priti blizu in jim pomagati...
V šopek teh naših koroških črnih vrtnic so se zbrali taki mladeniči in mladenke, ki v svoji samoti niso imeli sreče, da bi v življenju naleteli na ljudi, ki bi jim znali blizu. Ne zato, ker tega njihovi starši ali drugi sorodniki (čeprav bi bilo še najbolj logično), učitelji, prijatelji, policaji, socialni delavci, sosedi, znanci ne bi hoteli.
Preprosto zato, ker se je pač zgodilo, da so se v svoji stiski srečali in našli prav oni in se zvezali v svoj žalostni šopek. Polnijo si akumulatorje s svojimi problemi in osamljenostjo. Branik pred zunanjim svetom je tako trdnejši, toliko težje jim je priti blizu, toliko več energije in znanja je zato potrebno, da bodo spet naši. Se bodo zmetali na zobe vsi, ki taka znanja imajo, in jim pomagali odpreti še kakšna druga vrata? V pomladni šopek...
O samomorih smo v našem časopisu že pisali. Ugotavljali smo, da sodimo po tej plati v razvito Evropo in da nam to pač ne more biti ravno v čast. Se bo kdo zdaj, ko nam v tej pomladi leta 1994 že mladi hočejo umreti kar tako, vendarle odločili za poglobljeno analizo teh brezčutnih statističnih podatkov? In končno tudi kaj storili! Če ne bomo, bomo žal morali ugotoviti, da se vsem, ki imajo polna usta etike (kakršnekoli barve že) fučka.
Ker gre v tem primeru za mlade ljudi, se tokrat odločamo za brezimeno opozarjanje na bolesten pojav ČRNE VRTNICE. Da bi se ob vsakem zidu, na katere je opozarjala v prejšnji številki časopisa že naša bralka iz Raven, vsaj zamislili. In se s svojimi otroki vsaj pogovorili... Korenine, iz katerih rasejo črne vrtnice, so namreč v nas.
Edi Prošt
Komentar
STIRI VARIACIJE NA PODOBNO TEMO
Piše:FRANC JURIČAN
V vsako srce je življenje položilo tudi nekaj žalostnih spominov.
I.	V nedeljo zvečer je bilo, ko sem zaslišal tolkalo na vhodnih vratih. Pred mano je stal zgrbljen starček sedemdesetih in več let. Pozdravil je v pristni koroščini "Bog daj" in dodal: "Lačen sem, a mate kaj za jest?". Vmes je bilo seveda še cel kup besed opravičila ali nekaj podobnega, češ da nima denarja niti možnosti, itd. Namestil sem ga na hodnik in žena mu je prinesla “zaostalo hrano iz hladilnika". Kakor zakleto, nič posebej slastnega. Mlajši sin Svit ga je radovedno opazoval, ko je z naslado večerjal. Tudi Šilce žganja je popil. Ko se je dobro okrepčal, se je vljudno zahvalil in odšel v noč... Nikoli več ga nisem videl, čeprav je stanoval v istem kraju v upokojenskem bloku in menda životaril. Tako je pač. Pred dnevi sem se pozanimal, kako je z njim, in povedali so mi, da je že pred časom umri. Ah, in verjetno je bil to eden tistih pogrebov, ko za pokojnim le nebo potoči kakšen dež solza?! Verjetno...
II.	Ob treh po polnoči sem odložil prijatelja iz avtomobila in se namenil proti svojemu domu. Noč je bila svetla in hladna. Nenadoma zagledam na bankini dve deklici, medtem ko hodita, tudi štopata. Ustavim. Majhni sta še, otroka, šesti ali sedmi razred osnovne šole, smejita se. "Ufff, fajn, nihče ni hotel ustaviti", pravita. 'Vračava se z žura in hladno je!" Vročo notranjost avtomobila napolni značilen vonj po travi, ki je pomešan s parfumom. Nekdo, ki se spozna na droge, me je poučil, da uživalci s parfumom omilijo vonj po "grassu". Skorajda povozim ježka, ki je prečkal cesto. Potem ne spregovorimo več...
III.	Znanci smo prislonjeni na dolg sank, malce popivamo in se zafrkavamo. Tako imenovana šank-rock varianta. V lokalu je množica predvsem mladih ljudi, seveda pa tudi nekaj “zelo žejnih" starih rockerjev in tipusov mojega kova. Na enega izmed prisotnih se je naslonilo dokaj pijano mlado dekle, nekaj mu govori in ga prepričuje. Potem
zaslišim njegov presenetljivo grob odgovor: "Beži, spakiraj, da te ne vidim!" Stvar mi je zanimiva, zato ga povprašam za vzrok revolta, njegovega odklonilno grobega vedenja. Pove mi, da je punca hotela denar za pijačo, v zameno pa je nudila določene usluge. Skorajda ne verjamem, kajti po mojih kriterijih je bila prav zanimiva, če že ne luštna. "Daj, daj", me prekine znanec in jo indentifici-ra, da je hčerka od tistega in tistega človeka. "Včasih, tako kot danes, se ga napije, smrtna doza, in takrat gre z vsakim, ki ima šest minut časa!" V njegove, za dekle obtožujoče besede, še zdaj nisem prepričan, da so resnične, morda se je le "frajerišil" in pretiraval. Žal pa sem prepričan, da tudi na Koroškem vse več mladih ljudi tava od lokala do lokala in na svoj nafin prosi za “vbogajme"...
IV.	Pogovarjamo se o smislu življenja. "Že dva moja sošolca iz osnovne šole sta naredila samomor", pravi ena izmed učenk, ki je stara komajda šestnajst let. "Pa zakaj, vendar?' vprašam. Razred molči. Morda ne vedo odgovora ali o teh končnih vprašanjih smrti nima smisla razglabljati na tak profan način, in to v šoli. Veliki F. Nietzsche je zapisal, da je v starosti samomor zmaga uma. Kaj pa je v mladosti? Je odsotnost smisla, beg iz osamljenosti, pasiven odgovor na nerešljiva vprašanja in probleme ali odpor zoper družbeno nepomembnost, kdo ve? Prav bi bilo, da bi o tem pred dnevi povprašal mladeniča, ki je sedel na barskem stolčku nedaleč proč od mene. Prijatelj mi je namignil, da je menda eden izmed potencialnih samomorilcev. Toda verjetno bi me imel za vsiljivca. On in njegovi prijatelji se združujejo v afinitetno skupino, ki se imenuje "Črna roža" ali "Črni pajek" ali bogsi-gavedi kako že. Menda jih je kar nekaj na radeljskem področju, v Dravogradu in tudi na Ravnah. Drugače predvsem žuri-rajo; vsake toliko časa pa vržejo tudi kocko in kdor je izbran, mora po določenem času narediti suidd. Naj verjamem, ali so to zgolj govorice? Opazujem mladeniča in njegove kompanjone. Kdove, kaj je hotel sporočiti, ko je dejal: "Že šestdeset ur nisem spal!" Naj ga pohvalim za vztrajnost, sem pomislil, naj se zlažem ali naj pridem na dan z resnico? Samo skomignil sem z rameni. Saj pravzaprav na tem svetu nimaš veliko možnosti: ali molčiš ali zganjaš teater! (M.K.)
V nove občine, kaj Pa potem?
Piše: Miro PETEK
Nekateri trdijo, da je ustanavljanje novih občin ali projekt samoupravne lokalne samouprave po osamosvajanju Slovenije najpomembnejši projekt naše mlade države. Če je osamosvajanje imelo svoj pomen in odmev navzven, v mednarodnih odnosih, bo imela lokalna samouprava svoj izjemen pomen navznoter, v našem vsakdanjem življenju. Dobrih štirinajst dni pred referendumom pa na Koroškem ne manjka negodovanja in ugovorov. Še najslabše je v radeljski občini, kjer se bo današnja občina razbila v sedem novih občin. Ko je radeljska občinska skupščina spoznala, da jih bo namesto predvidenih štirih občin kar sedem, so tudi pohiteli z odlokom o novih naseljih. Odlok je bil sprejet pravočasno, vendar ga državni zbor -morebiti zaradi časovne stiske, morebiti zaradi površnosti - ni upošteval. In tako se lahko zgodi, da bodo imeli ljudje na referendumskem odločanju kar velike težave (zdi se tudi, da bo na Koroškem kar velika abstinenca) in končni rezultat ne bo odražal volje, ki je bila izkazana na zborih krajanov (ti zbori pa so povsod po Sloveniji praviloma zelo skromno obiskani).
Vzemimo za primer Lehen na Pohorju: po omenjenem odloku se je Lehen razdelil na Lehen in Zgornji Lehen na Pohorju. Torej dve naselji, ki sta se razdružili zaradi razvlečenosti (začne se skoraj v Podvelki in konča v Ribnici). In Lehen na Pohorju bi moral pripadati bodoči občini Podvelka, Zgornji Lehen na Pohorju pa Ribnici na Pohorju. Tako so si namreč zaželeli ljudje, da ne bi tisti iz naselja Lehen, ki živijo tik ob Podvelki, hodili v Ribnico ali obratno. In temu je občinska skupščina z razdružitvijo naselij pravočasno prisluhnila,
državni zbor pa ne in je Lehen na Pohorju enostavno uvrstil k Ribnici na Pohorju. Sicer je možno s posebnimi volišči ali štetjem ugotoviti voljo ljudi na spornih ozemljih, kar pa bi vso zadevo še dodatno zapletlo. V radeljskem koncu se torej obetaja zapleti.
Enako v današnji občini Ravne na Koroškem, predvsem na relaciji Ravne - Prevalje, kjer so že od vsega začetka v zraku konflikti med različnimi željami:	na eni
strani ločeni občini, na drugi strani pa skupna občina, in od tod tudi dve referendumski vprašanji. Če bi Ravne in Prevalje bili ločeni občini, bi po predvidenih občinskih mejah bila, denimo, Poseka in Ošven del občine Prevalje, Brančurnik pa del Raven. Torej so zapleti neizogibni tudi na tem koncu, vendar je državni zbor predvidel, da se te sporne zadeve z leti med zainteresiranimi občinami tudi uredijo.
Ob vseh teh pripetljajih in vidni brezbrižnosti večine ljudi ostajajo ob strani temeljna vprašanja, kot so: zakaj v nove občine, kako bodo te občine prežiele, kje so prednosti in kje slabosti lokalne samouprave. Večina volilnega telesa se v to ne poglablja, še najbolj pogosto je slišati komentarje: "Slabše, kot doslej, pač ne more biti." Slabše pa ne bo, če bo dovolj denarja in če bodo v novih občinah poprijeli za delo pravi ljudje in ne karieristi. Takšni, ki bodo sto tolarjev proračunskega denarja z aktivnostjo oplemenitili na 130 tolarjev. Če bodo tudi v novih občinah uradovali ljudje, ki bodo prej poskrbeli za igrišča za tenis kot pa za pitno vodo, dom starostnikov, poštene ceste in podobno, potem se bo spremenilo bore malo.
Aktualno
RUSIJA - GROBAR
KOROŠKEGA
GRADBENIŠTVA?
Za segrevanje kratek zgodovinski izlet: leta 1983 se je gradbeno podjetje Kograd, ki je svojčas imelo več kot tisoč zaposlenih, reorganiziralo po dejavnostih in zastavili so si zelo smele načrte. Vendar je bil tudi tokrat velik razkorak med željami in končnim rezultatom, za kar so tako objektivni kot subjektivni razlogi. Poleg težav s kadri je bil temeljni problem v različnih pogledih takratnih tozdov na razvoj, od investicij do osvajanja tujih trgov itd. V Kogradu na koncu ni bilo več mogoče usklajevati teh različnih interesov. Leta 1990 se je Kograd organiziral kot holding, kar ni dolgo trajalo, saj ni prišlo do vsebinskih sprememb in so se problemi samo še kopičili. Leta 1992 je tako prišlo do razpada Kograda in ustanovile so se družbe, ki jih je povezovalo samo še ime in določeni poslovni interesi. Najprej je šel v likvidacijo projektivni biro, stečaj je zajel še matico Kograda v Dravogradu, kasneje pa je bil ustanovljen Inženiring iz deležev štirih podjetij: Stavbenik, 1GM, SDG in Gradbeno podjetje Slovenj Gradec.
Že v	času	skupnega Kograda
so koroški gradbinci precej gradili	v	takratni	Sovjetski
zvezi in z razpadom podjetja je ta	dela	prevzelo Gradbeno
podjetje Slovenj Gradec. Tako Kograd, ki ga dejansko ni več, slovenjgraškim gradbincem dolguje za dokončanje del v Agoju	kar	precej
denarja. Slovenjgraški gradbnici pa so se v okvira Smelta lotili še dragih objektov v Rusiji, vse to in še vrsta dragih elementov pa je to podjetje pripeljalo na rob obstoja. Lanskoletna izguba je znašala 195 milijonov tolarjev, od tega sto milijonov na račun beloruskega projekta, od oktobra dalje pa je podjetje vseskozi blokirano. O tem in načrtih za sanacijo je tekel pogovor z direktorjem Gradbenega podjetja Slovenj Gradec Frančekom Gornjakom:
"Rusiji na rob je treba dodati še recesijo v gradbeništvu in politika države je bila, da je treba gradbeništvo prepoloviti. Naša filozofija pa je bila, da je potrebno dela pridobiti in ne odpuščati delavcev. Zato smo tudi morali iskati posel zunaj regije in
občine. Leta 1990 smo morali zapustiti še gradbiša na Hrvaškem, kjer je še do danes vrsta odprtih terjatev, tam pa smo vložili precej denarja v
opremo in zemljišče. Kot je znano, naše podjetje že dlje časa dela s Smetlom, saj smo pred osmimi leti gradili hotel v Slovenj Gradcu, zdravstveni dom v Cerknici in doma še razna manjša dela. Na tujem pa objekt ob Črnem morju, ki smo ga začeli leta 1991 in ga sedaj dokončujemo. Lani pa smo podpisali pogodbo za bolnišnico v Belorusiji, kjer naš delež gradbenih del znaša pet milijonov dolarjev. V pripravo
gradbišča in opremo za bolnišnico v Gomelju smo vložili poldrugi milijon dolarjev, in ta sredstva se bodo vračala dve leti, kolikor bo trajala gradnja.
Teh 1,5 milijonov dolarjev pa tačas še ni pokritih z avansom in je to potrebno pokrivati s kreditnimi sredstvi ali drugo zadolžitvijo. Vsi krediti pa so zelo neugodni, na dragi strani pa nismo uspeli na natečaju za regresiranje obrestne mere za izvozne posle. In tu je temeljni razlog, da smo od oktobra dalje v blokadi, izplačujemo pa zajamčene osebne dohodke. Terjatev nismo uspeli realizirati oziroma so vezane na dolo-
čene pogoje in tako je sanacija podjetja zelo otežkoče-na," pravi Franček Gornjak. Gradbišče	v	Gomelju sedaj
predstavlja	izgubo, saj jih je
zajela zima, ko ni bilo mogoče delati. Od meseca marca pa potekajo dela normalno in do konca leta bi to gradbišče že lahko pokrivalo vse stroške. Direktor Gornjak nadaljuje:
"Rešitev podjetja vidim najprej v tem, da	s
Smeltom	kot
naročnikom oziroma investitorjem dosežemo ustrezne plačilne pogoje, saj je sedaj	dogo-
vorjenih nemogočih 90 dni, na drugi	strani
pa s kooperanti	dosežemo
podaljšanje plačilnih rokov. V kolikor bomo ta dogovor uspeli	realizirati,	lahko na	grad-
bišču v Belorusiji zaposlimo še dodatnih	50	do 60 ljudi, že
sedaj	pa	jih	tam dela 70. S
Smeltom	se	intenzivno	pogovarjamo	in	poskušamo to
zadevo reševati v obojestransko korist, saj le usposobljena in zdrava operativa lahko opravi zahtevne projekte. Gre za nekoliko	drugačen odnos in
upamo, da bo nam tak način
Katica v Slovenj Gradcu naj bi s strani Gradbenega podjetja Slovenj Gradec bila predana čez kakšen mesec dni
Aktualno
dela uspel. Ob tem pa je dejstvo, da usmeritev Kograda na tuje trge ni dala tistih rezultatov, ki smo jih pričakovali. Vendar gre pri tem za dogloročno usmeritev, nenazadnje se Smelt v Rusiji dogovarja za posle, vredne 300 milijonov dolarjev."
Za slovengjraške gradbince se je v zadnjem času precej govorilo o stečaju, vendar vse kaže, da bodo ubrali drugo pot. Razmišljali so tudi o povezovanju, na eni strani z GP Grosupljem, s katerim delajo skupaj na objektih v Rusiji, in sosednjo gradbeno firmo Vegrad iz Velenja. Vendar se zdi, da bi ta podjetja od slov-nejgraških gradbincev prevzela le trge in najboljši kader.
Ob našem razgovoru z direktorjem Gradbenega podjetja Slovenj Gradec pa je bila aktualna varianta, da bi iz današnjega gradbenega podjetja nastale tri družbe. Ena od njih naj bi obsegala kovinsko in instalacijsko dejavnost, kjer bi bilo zaposlenih 60 delavcev, vendar za vse verjetno ne bo
Gornjak prej omenjenim razlogom dodaja tudi kadrovske: manjka jim vodstvenega kadra, ki bi bil pripravlejen izvleči ta voz, na drugi strani pa delavci v neposredni proizvodnji nočejo na teren, doma pa za vse ni dovolj kruha. Tako so v Gradbenem podjetju Slovenj Gradec prišli do ocene, da je le petina takšnih, ki je pripravljena delati tudi na terenu, najrajši seveda na Zahodu, vendar najdlje do Munchena. “Bojim pa se, da bi se nam zgodilo to, da se bomo vse dogovorili in dobili nova dela, ljudje pa ne bodo hoteli na gradbišča," pravi Franček Gornjak.
O domačih gradbiščih, kot je Katica, pa tako imenovana Keramika pri sodišču in tržnica pri avtobusni postaji, pa Gornjak pravi: "Likvidnostne težave so nam otežkočile tudi dokončanje teh objektov, vendar je naš pristop ta, da vložimo vse sile za dokončanje in predajo teh objetkov. Objekti so različni, eni za znanega investitorja, drugi za trg. Tako, denimo, kupci objekta pri sodišču
lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
lek d.d.
pODg)
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17
dovolj dela. Drugi del, mariborski Magrad, kjer je tačas prav tako okoli 60 delavcev, ta del podjetja pa bo predvidoma reševal dravograjski IGM. V gradbeni operativi pa bi bilo še okoli 160 zaposlenih.
Gradbeno podjetje Slovenj Gradec je svojčas imelo zaposlenih 370 delavcev, kakšnih 60 delavcev je na čakanju in sedaj jih je okoli 300 in so še vedno največje gradbeno podjetje na Koroškem. Franček
tvorno sodelujejo pri dokončanju objekta in doslej neprodani del je že dobil kupca, na ta način smo zagotovili sredstva za dokončanje. Mislim, da bo čez kakšen mesec dni ta stavba na voljo kupcem. Pri Katici se zadeva rešuje z direktimi pogodbami s kooperanti in objekt bo do čez mesec dni predan v predvideni gradbeni fazi. Enako velja tudi za tržnico pri avtobusni postaji."
Miro Petek
mm radie alfa mm
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
radio alfa d.o.o.
PROPAGANDNA AGENCIJA
Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 851 788 telefax: (063) 851 788
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
i^k 107.§ Mhz
__________________ Intervju ____________________
Intervju z dr. Uladimirom Toplerjem
PARLAMENT S SRCEM (N RAZUMOM
Politični profil je dr. Vladimir Topler dobil kot zastopnik interesov ljudi, ki živijo v senci velikega jeza hidroelektrarne Golica-Koralpe. Organiziral je proteste krajanov, okrogle mize in zeleno gibanje v domačem kraju. To je bil začetek poti, ki se je precej spremenila, ko je bil na decembrskih volitvah 1. 92 kot kandidat Zelenih izvoljen v državni zbor. Od takrat je dr. Topler profesionalec v politiki in z ambicijami v medicinski stroki. In ker je razpet med Ljubljano in domačo Muto, v Ljubljani pa med parlament in Klinični center,kjer je specializant Splošne bolnice Slovenj Gradec, je kar zaposlen mož, kar pa ne pomeni, da ni izjemno odprt do pobud in želja iz domačega okolja.
O Nekateri zamerijo Zelenim -ekološkosocialni stranki, da se je utopila v Liberalni demokraciji, da je na nek način samo sebe ukinila?
Resda sem kandidiral kot predstavnik Zelenih zgornje Dravske doline - še vedno zastopam enake interese in enake programe - vendar menim, da so poslanci predvsem osebnosti, ki delujejo samostojno. Izhajam iz tega, da so mi ljudje zaupali glasove tudi kot človeku in zdravniku in ne le predstavniku določene stranke.
Ta stranka se je razdelila na dva dela, na Zelene in Zelene-ekološkococialno stranko, ker je pač prihajalo do programskih in političnih nasprotovanj. Zdaj smo se zaradi uravnoteženosti politične situacije, ki je nastala pri nas, združili v Liberalno demokracijo Slovenije, še vedno pa imamo svojo poslansko skupino in jo bomo imeli še naprej. V okviru LDS je bil ustanovljen Ekološki forum, ki združuje ekologe vseh štirih združenih strank. Preko njega vodimo svojo okoljevarstveno politiko. Lahko rečem, da sem prišel iz opozicije v koalicijo, torej sem v vladajoči stranki. Menim, da se da program tukaj dosti bolje uresničevati.
□	Kako ste se znašli v novi, veliki Liberalni demokraciji?
Kdor je sledil medijem, ve, da od začetka osebno nisem bil navdušen nad združevanjem, kar sem izrazil tudi javno, na tiskovni konferenci. Potem, ko sem pretehtal pozitivne in negativne strani združevanja, tudi to, da bi kot poslanec ostal sam v državnem zboru, sem se pač odločil za združevanje. V Liberalni demokraciji sem član izvršnega odbora, preko katerega lahko programske in lokalne koroške zadeve udejanjim tudi v politiki najmočnejše politične stranke.
□	Še več dela kot v stranki imate gotovo v Državnem
zboru, kjer ste bili izvoljeni za podpredsednika. Včasih vodite tudi seje. Kdaj pravzaprav podpredsednik vodi sejo?
Dela in usklajevanja je precej. Na seje, posebej tiste, ki jih vodim, se je treba dobro pripraviti. V vodstvu državnega
Dr. Vladimir TOPLER
zbora, ki ga sestavljamo predsednik in trije podpredsedniki, se o tem dogovorimo. Podpredsedniki vodimo sejo, ko nas za to pooblasti predsednik. Vendar po poslovniku za vodenje ne odgovarjamo predsedniku, ampak Državnemu zboru. Poslovnik torej zahteva, da za svoje delo prevzamemo polno odgovornost.
□ Kakšen je vaš odnos do afere Depala vas oz. najnovejše delitve slovenske politike na rdečo in protikorupcijsko?
Od te delitve bi se distanciral. Glede afere Smolnikar menim, da še nimamo celovitega poročila. Dejstvo pa je, da je šlo
za prekoračitev pooblastil in da je vojska posegla na civilno področje, ne glede na to, kdo je to bil. Zaradi tega je tudi prišlo do razrešitve obrambnega ministra. Ostale stvari pa so nejasne in jih vsaka stran prikazuje po svoje.
□	Kaj pa gladovna stavka sed- ' merice v Cankarjevem domu?
S temi ljudmi sem bil na sestanku v parlamentu, ko so prišli kot zastopniki množice, takrat ko smo imeli izredno sejo. Ti ljudje so se odločili za kolektivno gladovno stavko in to ne zaradi tega, ker bi bile kršene njihove osnovne, temeljne človekove pravice, ampak bolj v podporo politike, v podporo demokracije, kot si jo oni zamišljajo. Vsak ima seveda pravico do svoje politične izbire. Menim pa, da ne bi bilo treba gladovno stavkati, posebej če gre za kolektivno stavko in če gre za politične rezultate, ki jih želijo iz tega potegniti.
□	Ker ste zdravnik, bo zanimivo slišati, kaj menite o oceni (veljala naj bi za eno od koroških občin), da je zdravstvo zaradi pospešene privatizacije s svojimi storitvami padlo na nivo s konca šestdesetih let?
Ne gre za v privatizacijo v zdravstvu, gre za zasebno delo v zdravstvu. Z zasebnim delom bo zdravstveno varstvo boljše kot je bilo doslej, čeprav tudi doslej ni bilo slabo zastavljeno. Pojavlja pa se poseben problem, namreč, kje je meja med javnim in zasebnim. Ta meja za zdaj ni natančno postavljena. Zgodi se lahko, da bosta javni in zasebni sistem delovala vzporedno in ne dopolnjujoče, kot je bilo zamišljeno. To bi bilo zelo slabo. Skratka, menim, da bi morali določiti meje, do kot lahko seže zasebno delo in vzpostaviti zakonska določila, da bo v obeh sektorjih način nagrajevanja enak. Hkrati je treba zagotoviti preventivno medicino in predvsem
Intervju
dežurstvo, da bo čimbolj racionalno in prevsem strokovno.
□	Vas, dr. Topler, kot tudi druga dva poslanca iz naših krajev, imamo na nek način za branilce regijskih interesov v parlamentu. Zadnji takšen primer je bil boj za okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.
Poslanci smo poslani v imenu ljudi iz določenega okolja (Radlje, Dravograd) in naša naloga je zastopati njihove interese, hkrati pa kot predstavniki najvišje državne institucije vzpostavljamo zakonodajo, ki je včasih v nasprotju z lokalnimi interesi in zato kompromisi, ki se sprejemajo, niso vsem povšeči.
Kar se sodišča tiče, smo bili zelo dobro opremljeni z argumenti s samega sodišča pa s strani predsednikov občinskih skupščin. Z dobrim lobiranjem smo tako večino poslancev prepričali, da smo poleg okrajnega dobili tudi okrožno sodišče. To je zelo pomembno, saj bodo ljudje, ki bi drugače zadeve reševali v Mariboru ali Celju, to opravili v Slovenj Gradcu.
□	Stvar je izgledala brezupna. Pravosodni minister Kozinc je glede tega vprašanja zelo arogantno nastopil na posvetu v Slovenj Gradcu...
Osebna izkaznica
Dr. Vladimir Topler Rojen 1962, neporočen, diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, specializant iz kirurgije.
Poslanec Zelenih - ekološkosocialne stranke iz 5. volilne enote volilnega okraja Radlje in Dravograu, predsednik Zelenih zgornje Dravske doline, podpredsednik Državnega zbora.
Če je vlada bolj strokovna, mora imeti parlament zato toliko več srca, čeprav mora tudi srce imeti svoje argumente, ker so vse stvari povezane z denarjem. Tudi delovanje sodišča v Slovenj Gradcu naj bi po nekih izračunih stalo 40 milijonov tolarjev več kot pa kje drugje. Če gledamo s strani ljudi, je to poceni. Parlament se je tako odločil in mislim, da je odločitev dobra. Sprejeli smo poleg osem predvidenih še tri nova sodišča. S tem smo na nek način pripomogli k regionalizaciji. Koroška se bo kot regija tudi s tem lažje uveljavljala, ker bo imela vse veje oblasti.
□ Dosje hidroelektrarne Golica -Koralpe je že zelo debel, zgodba pa vedno postreže s kakšnimi presenečenji. Najnovejše je, da ni denarja za
sanacijo ceste v Bistriškem jarku iz naslova odškodnine. Menda je pristojno ministrstvo to zahtevo krajanov s podpisom prevzelo?
V letošnjem proračunu je postavka za 41 milijonov tolarjev, kolikor je cena rekonstrukcije ceste v Bistriškem jarku, manjkala. Zato sem pripravil amandma, ki smo ga že vložili. Vlada je dopolnilo upoštevala in predlaga, da državni zbor ta denar preko proračuna nakaže krajevni skupnosti Muta. Menim, da z odločitvijo parlamenta ne bo težav, saj je za Golico že doslej imel posluh. Poleg tega je parlamentarni odbor že vložil nekaj dela, da je predlog poslal vladi.
Kot poslanec dravograjske občine si prizadevam tudi za ureditev magistralne ceste v Dravogradu, ureditev kanalizacije, za sofinanciranje šol in hkrati preko poslanske pisarne rešujem dostikrat manjše probleme, stiske, krivice,... Problem je v tem, da bi občina del ceste morala sama financirati, za kar pa ni denarja.
□	Prizadevali pa ste si tudi za ohranitev Koroške proge?
Pred približno leto dni so želeli ukiniti progo Maribor - Dravograd in naprej ter jo pustiti le do Ruš. To smo uspeli preprečiti. Ta teden sem se pogovarjal s prometnim ministrstvom. Mislim, da bo proga ostala in da bo vključena v nadaljnji razvoj železniške infrastrukture kot pomembna povezava Slovenije v svet.
□	Koroška je obkrožena z gozdovi. Njeno bogastvo se prekomerno izkorišča z nekontroliranim izvozom hlodovine v Avstrijo?
Dvakrat sem sprožil v Državnem zboru pobudo, da se prepreči izvoz najboljše, najkvalitetnejše hlodovine preko meje v Avstrijo; po drugi strani nismo imeli surovin, da bi lahko tovarna v Otiškem vrhu proizvajala iverne plošče. Pravih rezultatov ni bilo, zdaj poskušam preko Ekološkega foruma Liberalne demokracije. Nasploh menim, da bi se Slovenija morala svetu predstaviti s kvalitetno celulozo in lesnopredelovalno industrijo. Tega seveda ne bomo dosegli z izvozom hlodovine. Menim, da je potrebno kvaliteten les predelati in prodati izdelek, z ekološkega stališča pa slabše kvaliteten les predelati v celulozni-iverni industriji, saj bodo sicer v naših gozdov rasla le slabša drevesa, ki se jih ne splača prodajati. S tem bomo upos-tošili naše največje naravno bogastvo -gozd.
□	Za naše kraje je specifičen problem gozdnih cest. Kar odide iz gozdov, se v njih ne
vrača. Zaradi tega so gozdne ceste popolnoma uničene. Ste tudi na	tem	področju
reagirali?
Na tem področju se zelo trudi g. Sušek, tudi poslanec drž. zbora iz Radelj, vendar je problem, ker so to lokalne ceste, za katere država ni pristojna. V občinskih proračunih so sredstva za vzdrževanje premajhna, iz gozdne takse pa tudi ni sredstev, da bi se to urejalo, kot si vsi želimo.
□	Kot zdravnik	ste	zelo zain-
teresirani za zdravje vsakega posameznika in naroda v celoti. Angažirali	ste	se v ta-
koimenovanem protikadilskem zakonu...
S tem zakonom, imenovanim tudi zakon Zelenih, realiziramo Plan zdravje za vse do leta 2000. V Sloveniji letno umre za pljučnim rakom 850 ljudi, pogostost pljučnega raka pri kadilcih je 30-krat večja kot pri nekadilcih. Po cigaretah posega vedno mlajša populacija, 14-15 letniki, tudi zaradi reklame, zato smo za to, da se prepove reklamiranje in da se na določenih prostorih prepove uporaba tobačnih izdelkov, torej kajenje. Nikakor nismo proti kajenju kot takemu, ki je osebna izbira vsakega posameznika. Zakon je uperjen zgolj proti reklamiranju tobačnih izdelkov in proti kajenju v določenih prostorih, po načelu, da je moja svoboda omejena s svobodo drugega. In če jaz ne kadim, morajo tudi drugi upoštevati to mojo svobodo.
□	Vi ste mlad človek, na začetku profesionalne kariere v medicini, seveda pa se je v vaše življenje vmešala politika. Kako usklajujete vožnjo po dveh tirih. Kako poteka vaša specializacija?
Imam pravico, da eno tretjino nad polnim delovnim časom v parlamentu specializiram v Kliničnem centru. Ko imam obveznosti v parlamentu, se trudim, da sem vseskozi tam tudi prisoten. V dneh, ko ni toliko obveznosti, pa izpopolnjujem svoje medicinsko delo v Kliničnem centru. Moje osnovno poklicno delo torej ne poteka vsak dan. Ker še precej študiram, gre pač na račun mojega prostega časa. Poklicno torej še delam in ostati nameravam v medicini, ki mi je dosti bolj blizu kot politika. Kljub vsemu pa mi do konca tedna ostane nekaj prostega časa, ki ga preživim doma na Koroškem, v skladu z mojo mladostjo.
Marko Vrečič
Po Koroški
KOROŠKI UTRIP
NAJ VEČ JI STROJ V DRŽAVI
V Železarski družbi Stroji so tik pred prvomajskimi prazniki predstavili svojo novo pridobitev horizontalni vrtalno rezkalni stroj, ki je edini te vrste in hkrati največji v državi Slovenski. Očitno pa take investicije ne pritegnejo več pozornosti tako imenovanih velikih ljudi. Drnovšek in Kokalj sta poslala le brzojavki, drugi iz vodstva Slovenskih železarn in občinski funkcionarji niso zmogli niti toliko diplomacije.
MEJE DCDCČE
CDČINE
PREVALJE
V javnosti že krožijo karte, kjer so vrisane nove občine. Zadnja inačica se močno razlikuje od prejšnjih po tem, da naj bi se bodoča občina Prevalje razširila vse do praga Čečovja. Poseka, Navrški vrh, Brinjeva gora, Stražišče, Lubas, Smučarska koča, Ošven, pol Uršlje gore-vse to bi naj sodilo v bodočo občino Prevalje. Res je, da Korošci ostajajo Korošci, kjerkoli že so, toda kaj potem sploh še ostane velikim ? (Ravnam)
ECNCERTI
Mladinski pevski zbori z osnovnih šol Mežica, Prevalje, Ravne in Črna ter župnijski pevski zbor župnije Device Marije na Jezeru s Prevalj bodo prepevali na koncertu v četrtek, 12. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Črni. Naslednji dan, v petek, 13. maja, ob 20. uri pa Mešani pevski zbor Strojnska reka vabi na letni koncert v Kulturni dom na Ravne.
Mednarodna izmenjava izkušenj
Organizacija podeželske mladine na Remšniku bo od 14. do 19. maja organizirala prvo mednarodno mladinsko izmenjavo.
Srečanje bo potekalo pretežno na Remšniku, obiskali pa bodo tudi druge kraje Dravske doline in en dan namenili spoznavanju Pomurja.
Predstavili bodo vitalne probleme prenove in vizije prihodnosti svoje višinske kmečke vasi in zaselkov oziroma kmetij, povedali gostom vse o svojih naporih, željah in težavah. V goste so povabili tudi strokovne sodelavce in institucije.
Tako lahko pričakujemo kar zanimivo srečanje, večinski gostje pa bodo sosedje, podeželska mladina iz Avstrije.
En dan petdnevnega srečanja bodo namenili tudi ogledu podobnega območja in naselja v sosednji Avstriji.
Med posebnosti bo spadal nedeljski obisk maše pri cerkvi sv. Pankraca. To je izredno lepa cerkev, z stolpom, ki je v tovrstni arhitekturi nekaj posebnega. Cerkev je praktično v dveh državah in so ob določenih praznikih, tudi v skoraj najbolj “železnih časih11, imeli vanjo dostop ljudje z obeh strani državne meje.
Sicer pa bodo krajani v nedeljo v goste h Pankracu povabili tudi nekaj pevskih zborov iz drugih krajev.
Kv
Dan
šole
V dravograjski osemletki imajo že vrsto let takoime-novani "Dan šole". Menda bo letošnji že kar enajsti zapored.
Četudi je bil prvi tovrstni dan namenjen osvoboditvi Dravograda, nikoli niso zapadli kakšnemu tradicionalizmu in stereotipom.
Sleherno leto so učenci in učitelji pripravili kakšno prav prijetno aktivnost, s privlačno in poučno vsebino, ki vedno pritegne.
Tako so opravili lepo vrsto raziskovalnih nalog, dali mnoge pobude s področja varstva okolja, odnosa do kulture preteklosti in sedanjosti in še kaj lepega bi se našlo.
Letošnji dan šole, 13.maja, pa bo v celoti namenjen letu turizma.
Tokrat so povabili k sodelovanju gostince, kmečke gospodinje, predvsem tiste, ki že imajo izkušnje s kmečkim turizmom in vse, ki bi učencem lahko posredovali kaj koristnega za pospeševanje turizma in prijetnega odnosa do gosta ali domačina v vseh krajih občine Dravograd.
-kv
PREPIH
j MANJ
M HOlRIiBK
vas vabi na tintvt CKJ‘TA3S,K% ‘KU9{ltH3‘E jedi iz daljnega vzboda bo za vas pripravljat
tubar LI Zhong Wei iz Šanghaja.
Zaradi vefìtyja zanimanja podaCjšujer Hjtajs/tg fyAinjo za nedoločen čas.
‘KitajsUg specialitete (28 izvirnih jedi) strežemo:
VsaJ^ dan razen ponedeljka od 17. do 22. ure ob sobotah od 17. do 24. ure ob nedeljah od 12. do 21. ure
KITAJSKA KUHINJA
Po Koroški
Zgodovina v slikah
Članica kolektiva mislinjske šole Lenka Čas je ob letošnjih kulturnih dnevih naredila nekaj posebnega. Iz zaprašenih škatelj domov je zbrala stare fotografije in naredila razstavo teh slik v šoli Mislinja. Razvrstila jih je po dejavnostih kot: kako smo si včasih služili kruh, ljudska kultura v slikah, igre, godba, petje, nošo naših babic in drugih ljudi, krinclavke na cerkvenih in drugih prireditvah, ljudi v uniformah, tečajih...
V aprilskih počitnicah so se zbrali darovalci teh fotografij v šoli in gledali na slikah ljudi, ki so že skoraj izginjali iz spominov, so pa ustvarjali podobo temu koščku Slovenije v gornji Mislinjski dolini in okolici.
Fotografij je Lenka zbrala toliko, da zanje ni bilo dovolj prostora na tablah v hodniku
šole. Slike so brez dvoma dragocen zaklad in priča o naših ljudeh in njih pridnosti, bolj kot bi to lahko zapisali z besedo. Lenki lahko samo čestitamo za njeno zamisel ter ogromno truda in časa, ki ga je vložila v zbirko in razstavo. Z preslikanjem teh fotografij bi kazalo ta zaklad ohraniti tudi našim potomcem.
Nekaj posnetkov je iz časov, ko se je fotografija šele razvijala, in so zato zelo dragocene in muzejske vrednosti. Zgornja Mislinjska dolina ima bogato kulturno zgodovino v kmetijstvu, industriji, obrti...
Posebno dejavna je bila tod odrska kultura, ki jo uspešno gojijo še danes.
J.Krajnc

adfs-i
K
bramac
VARNA STREHA
V
Pod streho BRAMAC boste našli v prihodnosti	7A VSE ŽIVI___________________IENJE
varnost in udobje zase in za vaše otroke. Za	garanCije=VaŠa VamOSt
kakovost matenala m odpornost proti zmrzali
strehe damo 30-letno garancijo. Lepote strehe,	in/^KI
harmonijo med hišo in streho določite sami:	|\Ul vJI'l
izbirajte med dvema modeloma in štirimi barvami za individualnost svoje strehe.	Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge,
prospekte, cene in kupoprodajne pogoje.
In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po	IME IN PRIIMEK: ................................
meri, ki hitro in varno reši vse strešne detajle.	POKLIC:.........—...............................
NASLOV:.........................................
Odločite se za streho BRAMAC - za varno	.................-..............................
prihodnost.	Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično-informa-
tivni oddelek po telefonu:
068/22-016 in 0602/85-074.
BRAMAC'
d.o.o. Škocjan - vse za streho
Sedež'in tovarna I: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel.: 068/22-016, fax: 068/76-290 Tovarna II: 62375, Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, tel.: 0602/85-074, fax: 0602/85-206
KOROŠKI UTRIP
PPVI M/tJ NA
IVAEČrE/H
JEZEPU
Prvi maj je bil letos uveden s posrečenim geslom:	Prvega ne
pozabiš nikoli, maja. Tudi delavcem na Ivarčkem jezeru je govoril prvi povojni direktor Gregor Klančnik. Med drugim je dejal: "Ni važno, kakšne barve je mačka, da le lovi miši. Tudi s poslovneži je tako - ni važno, kakšne barve so, da so le učinkoviti."
Scrkljane mačke ne lovijo miši, scrkljani poslovneži pa obvladajo umetnost egoizma. Tako tudi prvi maj ni več vseljudski praznik, je le še sindikalna zadeva.
LISTINE ZA
NEIZPLAČANE
CE
Železarji bi morali že februarja prejeti listine o neizplačanem delu osebnih dohodkov glede na kolektivno pogodbo. Vse pa kaže, da bo treba še čakati, ker ustrezne zakonodaje v zvezi z lastninjenjem državnih jjodjetij še ni. Upravni odbor Slovenskih železarn je sprejel sklep, da so te listine izenačene z državljanskimi certifikati, ko gre za odkup C podjetij. Če se bi izkazal interes za A družbe, pa bo bolj zapleteno. V vsakem posamičnem primeru bo tedaj sklepala slovenska vlada.
CBČETIJIVI NA ESTETIEC
V	vodstvu Krajevne skupnosti Ribnica na Pohorju trdijo, da bodo v prihodnosti pravgotovo samostojna občina. Letos se še posebej trudijo za estetsko ureditev Ribnice in okoliških krajev.
V	sodelovanju s Turističnim društvom so opravili že več akcij za spodbujanje urejenosti kraja, posameznih hiš, kakor tudi za postavitev estetskih kažipotov, napisnih tabel in oglasnih panojev. Tudi rož v Ribnici na Pohorju nikoli ne manjka.
Med manj znane zanimivosti bi lahko prišteli muzej v Josip-dolu in morda eno najlepših in najbogateših etnoloških zbirk, ki jo ima zbrano občan Ribnice na Pohorju.
SSÙAJ JZ PRAVI CAS ZA
NAKUP KUMINZGA OL JA
nnKUP nnD 1000 i - pmciio nn 5 obrokov s čeki brez
OBRESTI
PRI PlfIČIIU V EflKRRTEnm ZflEfKU PR VRI BORIO RRGRADIU Z
BREZPIRČRim PREYOZOm
KURILNO OLJE JE IZJEMNO VISOKE KAKOVOSTI Z NIŽJIM ODSTOTKOM ŽVEPLA (do 0,3) KOT GA DOVOLJUJEJO STROGI EVROPSKI STANDARDI. NJEGOVO STRDIŠČE JE ŠELE PRI -10°C
POK1IČITE flflf, ŽE fEDfli BOmO PCSKRBEII, DR mm BO JEfEBI IB pozimi TOPIO! flflROČlin: TEI.: 0602 83-033: mX: 0602 83-310
d.o,o.
partnersko podjetje
carinska cona Dravograd
Otiški vrh 25a
62370 Dravograd
tel.: 0602 44 131
fax:-0602 41 631
zavarovalnica triglav
d.d.
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840
PREDSTAVNIŠTVA:
Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026
Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769
PAKETNO ZAVAROVANJE
□	PAKET ZAVAROVANJ ZA OBRTNIKE IN PODJETJA
□	PAKET ZA ZAVAROVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
Po Koroški
32.tek na
Muti
Muta in tamkajšnji taborniški rod Bistri potok je aprila skoraj ponovil najboljši rekord na svojem 32. taborniškem teku ter 22. spominskem teku in malem maratonu.
Dan pred tekom je bilo v muški Dobravi tudi državno prvenstvo v orientiringu, na katerem je pomerilo moči in znanje v orientaciji 139 tekmovalcev iz 19. klubov in posameznikov v vseh starostnih skupinah. Tudi domačini - Korošci smo pobirali odlična mesta.
Na tekih v različnih skupinah in dolžinah prog, vključno s tistimi, ki so tekli na 8.500 ali na 22.200 metrov, je merilo vzdržljivost nad 500 tekmovalcev. Če bi k temu prišteli še tiste najmlajše, ki so se pognali v dir za čakajoča darila, je bil seštevek vseh na teku sodelujočih že nad 700! To pa je blizu rekordu, ki ga poznajo iz najbolj množičnih let tekov čez drn in strn.
Razen tega je bilo tu še pestro popoldne malega nogometa in drugih prijetnih srečanj.
K.valtl
Tekmovalci malega maratona in spominskega teka
Tri tekmovalke najtežjih tekov
I
SGP K0GRAD DRAVOGRAD
Z IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo vaš objekt:
□	izolirate in s tem prihranite na energiji
□	lamele omogočajo dobro prezračevanje fasade
O primerna je za nove ter sanacijo starih in vlažnih fasad
□	Izofas fasada je razgibana, estetsko zanimiva in lahko si jo zmontirate sami

r

S:
IZOFAS
ZA VAŠ USTVARJALNI PROSTI ČAS!
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 0602 - 85 - 070, 85 - 230
Glasba
ADI SMOLAR:
NEPRILAGOJEN
Tudi neprilagojen, če želite, je Adi Smolar. Toda v smislu preseganja povprečja, torej preveč strpen, preveč normalen in svet bi bil lepši, če bi bilo več takšnih. Neprilagojen pa je tudi naslov Adijeve nove, že 3. kasete in CD plošče, ki bo izšla v mesecu maju. Njeni predhodnici sta kaseti "Naš svet se pa vrti" in “No ja, pa kaj", ki sta bili posneti v živo, na koncertih, kar dokazuje, da je bil Adi še medijsko dokaj neznan, a s široko publiko.
"Če si Adi, ne potrebuješ vzdevka, kajti Adijev je malo, jaz pa sem, ve se, kateri Adi1', je povedal, preden sva se zares pogovarjala o njegovem snovanju. Poudaril je tudi, da je zdaj samostojen kulturni delavec, da poleg songov piše še otroško knjižico in roman, kajti absolutno prednost daje besedilom, ki pa so res nekaj posebnega. Zakaj? So namreč življenska, resnična, poučna, ironična, aktualna, a optimistična, takšna, kot je Adi sam. Rad se uokviri v načelo: "Ni bil kaj prida, živeti pa je znal!" - torej, bodi življenski, strpen do ljudi, do problemov in težav, kajti vsak dan v življenju ti bo dal nekaj novega. To dokazuje tudi knjižica njegovih songov in kaseta z naslovom "Naš svet se pa vrti", več kot zgovoren pa je refren: “Naš svet se pa vrti, če si al pa te ni, vedno eni zgoraj so in drugi pod zemljo."
Kdo je Adi? Visok, suh, kodrastih las, dolgih prstov in nohtov, vedno dobre volje in zgovoren. Samouk, kantavtor, doma na Muti, pa tudi v Ljubljani, potujoč po vsej Sloveniji, bogat po srcu in razmišljanjih, a vendar skromen. Mlad, star 35 let, s kitaro pa je začel nastopati relativno pozno, leta 1987. Prvi koncert je imel leta 91 v Cerknici in publika ga je dobro sprejela. Piše in izvaja zgolj svoja besedila in glasbo, s tem, da najprej nastane besedilo, šele nato nanj gradi glasbo. Besedila piše tudi za druge bende (Kalifornija, Chateau, Avia bend...) Njegovi teksti imajo širok razpon življenskih vsebin in so prepoznavni.
Znan si po besedilih, po žurih, ki so s teboj nekaj posebnega?
"Napisal sem nekaj več kot 200 pesmi in povsod, kjer sem igral, sem se spoprijateljil z ljudmi. Imam svoje klape in
sem dobrodošel gost. Vedno mi je bila publika najvažnejša, stremel sem tudi za tem, da me ta najprej spozna po koncertih v živo, šele zatem sem se bolj posvetil medijem. Moja glasba je nastala spontano, našel sem samega sebe in moja želja je, da bi to počel vse življenje. Imel sem že okoli 1000 koncertov in vsi so bili dobri, mislim brez agresije ali izgredov - ■ dobro so se končali.
Moje pesmi? Ne pišem jih, da bi komu ustregel, idej mi ne zmanjka, saj jih življenje ponuja več kot dovolj, najstrožji cenzor pa sem sam. Moji songi so življenske zgodbe, s svojim začetkom in koncem in seveda s poanto. Skoraj vsaka pesem ima svoje sporočilo. Nastajajo kot splet izkušenj, življenje spremljaš z več plati,
odzivaš se na aktualne dogodke.
Moje pesmi so resne, pa šaljive, žalostne in ironične, torej večplastne.
So zanimive za povprečnega poslušalca (zgodba-refren), pa tudi za zahtevnejšega (parodije). Moraš biti resen človek, da lahko govoriš skozi humor, pa tudi resne stvari želim povedati preprosto, povedati preprosto pa je najtežje. Tudi o žalosti pišem, toda neprilagojeno, brez obupa, vedno vidim rešitve in potrjujem trditev, da se živeti splača.
V glavnem vsi pišejo o nesrečni ljubezni, jaz vidim lepo ljubezen. Ne maram nasilja, vojne, niti nasilja med ljudmi, v družini. Moraš se zavedati konca, svoje minljivosti, toda ne preveč. Znam se
tudi vživeti v stvari, ki jih sam ne počnem, zato mnogi moje pesmi poosebljajo z mano, ker sem prepričljiv. To je pomembno, da se znaš vživeti v čustva in življenje in le tako si lahko prepričljiv. Ne smeš hiteti, nič ne boš zamudil, ne smeš želeti nedosegljivega, pa boš uspel in vedno bodi optimist..."
In načrti?
"Vse, kar bo, prihaja spontano," poudarja Adi, ki svoje koncerte vedno prilagodi publiki. Igra to, kar si ljudje, pred katerimi nastopa, želijo. Zato ga imajo radi, zato ga jemljejo za prijatelja. Predvsem bo veliko nastopal, tudi v krajih, ki jih je nekoliko zanemaril, kjer še ni bil.
Za svoje poslušalce ima še veliko sporočil, predvsem tudi to, da ničemur ne smemo dajati prevelikega pomena, se obremenjevati. Toda za srečo se moraš pobrigati sam.
Kaseta "NEPRILAGOJEN" JE NEKAJ POSEBNEGA?
"Že naslov govori o meni, jaz sem neprilagojen v toliko, kolikor sem preveč normalen, preveč za ta svet. Ljudje so preveč strpani v povprečja, ki pa niso vedno edino pravilna. Tudi pesmi so posnete drugače. Ne pred publiko, temveč v studiu. Založba Helidon, s katero imam dveletno pogodbo, mi je omogočila snemanje, pojem pa s spremljevalno skupino Leteči potepuhi, kjer me spremljajo še drugi inštrumenti in vokali, tako da zveni bolj polno. Je pa posneta brez publike, vendar bom to nadoknadil."
Poslušajte Adija Smolarja, pa boste spoznali, da se splača živeti, da življenje niso samo povprečja in da ti drobni trenutki prinašajo srečo. Tako kot njemu vselej, ko je med svojimi, doma, na Muti, kjer sva o tem kramljala.
Irena Easvald
Glasba
Ni dolgo tega, ko je mlad na-	Vseh 12 pesmi (valčki in
rodnozabaven ansambel s Pre-	polke) zveni drugače kot smo
valj uspešno predstavil svojo	vajeni za narodnozabavne an-
kaseto "Srečen le s teboj", za	samble. Iz njihove glasbe veje
katero sta glasbo in besedilo	svežina, nenavaden ritem in ži-
napisala Oto in Darja Vrhovnik,	vahne besede. Nekatere izmed
POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO
SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja
tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 Predstavništva:
RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079
Nudimo Vam:
1.	NAJUGODNEJŠE POGOJE AVTOMOBILSKEGA KASKA
BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA
2.	SKLEPANJE KMETIJSKIH ZAVAROVANJ V PAKETU
Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI
Ideja za nastanek ansambla je nastajala v letih 82/83 v Šibovju, kar je domače ime kmetije v Podkraju pri Prevaljah. Fantje praznujejo 10. obletnico, čeprav v tej sestavi delujejo dobrih 6 let.
Ansambel sestavljajo:
Martin Mori - harmonika, klaviature, vokal Andrej Mori - bass kitara, voka!
Darko Krajnc - klarinet, saksofon
Avgust Plešej - bariton Janez Štrekelj - trobenta, el. ki ta ra, vokal,
Franc Štrekelj - ak.kitara, el. kitara, vokal.
Ansambel je največkrat nastopal doma, na Koroškem, pa tudi v tujini (Avstrija, Švedska), največkrat pa so igrali živo glasbo na veselicah, porokah in drugih prireditvah.
Igrajo narodnozabavno glasbo, s polno zasedbo glasbil in štiriglasnim moškim petjem, pa tudi komercialno. V posebno veselje jim je izvajanje črnskih duhovnih pesmi. Kako pisan je njihov repertoar, pa se bodo prepričali vsi, ki si bodo zavrteli njihovo kaseto.
I.F.
Marijan Smode:
Nova kaseta: "ZLATE USPEŠNICE"
Ni dolgo tega, ko smo v Prepihu pisali o tem, da se Marijan Smode vrača na glasbeno sceno. Po 10 letih nastopanja je po treh mesecih dokončal nov projekt, kaseto svojih zlatih uspešnic, ki so posnete v njegovem studiu Rožmarin.
Tako se Marijan predstavlja z novostjo, mixom osmih uspešnic, ki so postale hit in so jih poslušalci največkrat poslušali. Na kaseti pa so poleg mixa še skladbe: Ne odhajaj še Beiinda, Stari muzikant, Mrtva reka, Solze matere, Še pomahal ni z roko, Ne umiraj moj gozd zeleni, Mala štručka, Bela štručka in Stara hiša.
Že čez mesec dni bo izšla tudi CD plošča, distribucijo bo opravila založniška hiša Korona, Marijan pa obljublja promocijo in kakšnih 100 novih koncertov po vsej Sloveniji čez poletno sezono.
Marijan Smode se torej na novi kaseti predstavlja kot avtor glasbe, besedila in aranžmajev, pa tudi kot producent.
I.F.
ANSAMBEL ŠIBOUNIKI
USPEŠNA
PROMOCIJA KASETE
njih (Srečen le s teboj. Naše žene, Razmišljanje, Quick polka...) so že pravi hiti, ki se bodo najverjetneje pogosto vrteli.
Družabna kronika
Brhka dekleta v lahkih oblačilcih, nekatere z malo več, drug z malo manj kilogramčkov, so eden od glavnih adutov Auerjeve oddaje Poglej in zadeni, ki je pred 1500 gledalci na predvečer praznika gostovala	tudi v
Slovenj Gradcu. Prireditev so pripravili ravenski športniki, združeni v Invalidsko športno društvo Samorastnik, ob asistenci Koroškega radia. Kar se deklet tiče, je nekaj bilo videti.
Prireditev seveda ni minila brez Franja Murka, direktorja Koroškega radia. Ogledal si je obe generalki, večerno prieditev in nedeljski televizijski posnetek.
Oto Vrhovnik s svojim big bandom je bil eden od biserov oddaje, posebej je "zažgala " uvodna pesem Toni ma pa lepo kapo, ki so jo zadnja leta Korošci tolikanj prepevali, da so jo nekateri že poimenovali za koroško himno.________________________
A
Eden od tujcev v oddaji je bil tudi Danijel, ki že desetletje (in tako bo tudi naslednjih deset let) prepeva svojo edino pravo uspešnico Džuli. Vse kaže, da mu Džuli dobro nese, saj se je v Slovenj Gradec pripeljal v ličnem jeklenem konjičku z zvezdo, ki so mu ga mnogi zavidali.
r

''' i t
*- I l
'.■-■•v

I.1.111
in prepihane eveke
IN ZADcU
Fotografije:
Tomo
Jeseničnik
Pia Zemljič, ki zadnje leto sodeluje z Auerjem, je bila tokrat na domačih tleh. Ali je deklici stopila slava v glavo? Nikar, televizija lahko tudi ugonobi.
"Ooooooooooo, pozdravljena Koroška," je nekajkrat kriknil Stojan Auer, moderator oddaje in letošnji viktor, ki je tokrat razdelil nagrad kot še nikoli. Auer je fenomen, saj je med publiko zvabil ljudi, ki so teden dni poprej bili na obletnici Štirih kovačev in tudi tiste, ki hodijo na rokometne tekme in rock koncerte.
Mladi hotuljski plesni par Lena in Matic Pavlinič, sicer člana plesnega kluba Karmen iz Dravograda, sta navdušila in dala jasno vedeti, da so na Koroškem dobri plesalci. Za Pavliničev mladi plesni par bomo še slišali.
Solistično kariero in prvo solo kaseto je v Slovenj Gradcu napovedala simpatična Anja Rupel, ex Videosex. Marsikatera plesalka in manekenka bi Anji lahko zavidala njeno brhko telo in postavo.
/	N
TRGOVINA:
Prodajalni Moj Market in Market Legen sta dobro založeni z živili.
V maju ugodna ponudba sadja in zelenjave ter osvežilnih pijač.
GOSTINSTVO:
Restavracija Bellevue - vabljeni na prenovljen letni vrt z dobro gostinsko ponudbo.
Moj Bistro - od 10. do 15. maja '94 vabljeni na dneve piva in jedi s pivom.
PRIDITE, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
Dobrodo/li v trgovinah / kruhom KOROŠKIH PCKARII
Dodjetje
koroške pekarne
DRAVOGRAD, p.o.
Koroška c. 2 / 62370 Dravograd telefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637

najnižje možne cene oblazinjenega pohi/tva in ugooni kreditni prodajni pogoji
o 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero
SLOVENJ GRADEC
V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME
SLOVENJ GRADEC	NOVO MESTO
Stari trg 304	Regerške košenice 65a
0602/44-185, 41-144	068/21-674
______________ Deportaža ___________
JOŽE KORDEŽ S PREVALJ ■ UMETNIK SVOJE VRSTE
STEKLO. KI IMA DUŠO
Prvič sem njegove steklene umetnine videla pred leti v Turistični agenciji v Radljah, in so me tako pritegnile, da sem sklenila spoznati človeka, ki s tako pozornostjo oblikuje vroče, tekoče steklo.
Ni mi bilo treba iti daleč, kajti gospod Jože Kordež je doma na Prevaljah. Malce nenavadno za koroške kraje, da se tu piha steklo, saj smo svetu poznani po težki industriji, morda tudi po lepotah, kaj več pa ne vem.
Gospod Kordež, res čudno, da ste se odločili za steklo, kajne?
Niti ne, saj sem se leta 1949 izšolal v Ljubljani na takratni industrijsko tehnični šoli za steklopihača. To je bila odlična šola in z dobrim kadrom, ki je znal prisluhniti željam učencev. Od 1953 leta sem ostal v Ljubljani in kar šest let delal na Inštitutu za elektroniko in vakumsko tehniko. Prav veliko sem se naučil tudi tu in sem vesel, da imam take izkušnje.
1961 leta me je na Ravne v tovarno povabil inženir kemije gospod Janez Per-man. Kar šestindvajset let sem delal v fabriki najrazličnejša dela, pač vse, kar steklopihač počne. Piha, brusi, vlači, utrjuje, spoznava neonsko svetlobo... Sedaj pa sem že kar lep čas upokojenec in imam časa na pretek za mojo ljubezen -oblikovanje figur.
To niso navadne figurice , steklene so. Pa me zanima, kako je s surovinami?
Če hočem svoje delo kvalitetno opraviti, moram imeti tudi kvalitetne surovine. Zato jih dobivam iz Nemčije, kar pa je drago.
V vaši hiši je polno stekla; recimo obešalniki, vaze... Je vse to plod vaše zamisli in dela.
Vse sem sam naredil in mi je prav poseben užitek, ko lahko kam kaj postavim, domačim kaj podarim. Veliko majhnih steklenih kipcev najrazličnejših oblik in barv stekla pa tudi prodam, ker nekako
moram zaslužiti denar za novo surovino in za poravnanje stroškov, ki ob mojem delu nastanejo.
Tudi razstavljam rad, čeprav, moram priznati, za delo steklopihačev, malokdo ve. Mnogi vemo za Rogaško, kam dlje pa naše znanje ne seže več.
V vašem ateljeju je kot v pravljičnem svetu. Vse je tako krhko, prosojno nežno, pa vendarle toplo... Steklo ima dušo, vašo dušo.
Morda ste prav povedali, kajti vsake figurice, vsake živali ali vaze, ki jo izdelam, se lotim s srcem. Mnogokrat niti ne vem, kaj bo nastalo, ko se lotim oblikovanja. Tekoče in v vroče steklo pač, po domače rečeno, gnetem tako dolgo, da sem nazadnje z izdelkom zadovoljen.
Rekli ste, da radi razstavljate. Pa so vam v domačem kraju naklonjeni, vam gredo na roke?
Včasih sem veliko razstavljal na Prevaljah - v okviru turističnih prireditev, toda kaj, ko med domačini ni bilo pravega zanimanja za moj trud in sem raje odnehal. Res je, da sem vedno vesel vsakega vabila, ki pride na moj naslov tudi vsakega obiska posameznikov, ki za spomin ali darilo odnesejo kako moje delo. Saj ne rečem, so ljudje, ki znajo ceniti moje delo. Celo na filmski trak je bilo posneto in predstavljeno javnosti. Pogrešam le vzpodbude, prijazne besede, pa morda kakega nasveta, pomoči dandanašnji tako ni moč pričakovati.
Kaj delate najraje?
Rekel bi lahko, barvna stekla. Pa slončke, vaze. Iščem kaj novega. Vse je prijetno in vse je bolj moj konjiček - od majhnih in velikih figur, zato bi težko rekel, kaj delam najraje. Vsakega po
malem za vsak dan. No, ne vsak dan, ker kdaj tudi pride čas, da se ne da kaj narediti. Takrat je tu hiša in svet okoli nje, ki ga urejam z veliko ljubeznijo. Tu iščem sebe in svet.
Gospod Jože Kordež s Prevalj je umetnik svoje vrste. Steklu, ki ga mnogi jemljejo kot kozarec, skledo, piha dušo -da slončki zažive, da pisane vaze v svetlobi nenavadno zadihajo. Neka nežna melodija je v steklu in zdi se, da nekako čudežno poje.
T.Repnik-Vrhnjak
[M	■laa^ NAROČILA NA p.p.45,^ I 61101 Ljubljana "/ ali na tel.:
V d-o.	a.	s (061) 213-475 J
GIGGIRICI
GIGGIRICI . LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO!!!
Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti!
Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti?
Naj vam jih na kratko razložimo.
Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina pa določa barvo naših las.
S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli.
Losion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe!
Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI!
Meden Z teden 3. teden 4.teden
Ceno: 2.399,00 SIT+ PTT stroški
NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK
1’LICA IN ST.
KRAJ IN POSTNA ŠT.:
KOM GIGGIRICI
lAKKURKO siji ti m Mskv limo i. »■ », M. 45,11101 UUIUMR_
U UM PtOOUO IZBOROV IKUM MOTL
zumtuuM ui s limo u runo« ntii iimzs
Kultura
NAČRTI
GLASBENE
SOLE
Za tiste, ki so manj poučeni, je novica o gradnji novega poslopja glasbene šole v Slovenj Gradcu presenečenje, za druge, ki so se leta in leta stiskali v starih prostorih -rojstni hiši svetovno znanega skladatelja Huga Wolfa - in se še in kjer teče delo v nemogočih razmerah, pa samoumevna, saj je zamisel zorela že mnogo let in zdaj dozorela v odločitev:	začeti je treba!
Drzna ideja, pod oblaki, kakor so včasih radi očitali nejeverni: a zanimivo je, da so bile domala vse podobne zamisli ob vztrajnosti zagnancev uresničene... Prepričani smo, da bo tudi zdaj tako!
Glasbena šola Slovenj Gradec je bila ustanovljena Teta 1953; že kmalu je razvila vse oddelke, ki jih ima še danes. Toda število učencev se je od takrat povečalo najmanj za štirikrat, prostori so ostali nespremenjeni, le nekajkrat so
opravili najnujnejša vzdrževalna dela.
Ustanova je bila ves čas središče glasbenega utripa v mestu in dolini ter skrbela za glasbeno vzgojo in naraščaj: mnogi učenci do doštudirali na visokih glasbenih šolah in se uveljavili kot umetniki v svetu, drugi so postali priznani glasbeni pedagogi, tretji so člani ali sodelavci različnih glasbenih skupin, ansamblov in orkestrov (recimo, novo ustanovljenega Big banda Ota Vrhovnika) itd. Tudi nekdanji salonski (mali simfonični) orkester, ki je deloval že pred ustanovitvijo Glasbene šole, je bil do prenehanja poustvarjalno povezan z njenim kolektivom, podobno je veljalo za jazz orkester in pihalno godbo oz. velja danes za pihalni orkester itd. Učenci so vsa leta redno nastopali na produkcijah in v različnih skupinah ob različnih priložnostih.
Posebej kaže poudariti, da je Glasbena šola v zadnjih desetih letih, predvsem pa v zadnjem času, organizirala številne glasbene prireditve, koncerte in izobraževalne oblike, ki so (bile) kakorkoli povezane z imenom in delom skladatelja Huga Wolfa: veliko zanimanje zanje je med strokovnjaki in mladimi umetniki v tujini.
Že našteto potrjuje, da je zgodovina te ustanove pestra in nenadomestljiva za slovenjgraški kulturni utrip, potrjuje pa tudi, da je razvoj dosegel točko, ko je potrebno odločno
usmeriti korak k novim ciljem: rojstna hiša Huga Wolfa naj bi postala Wolfov muzej, za vzgojno - izobraževalne namene pa naj bi zgradili sodobno opremljene glasbene kabinete in učilnice in primerno dvorano, ki bo zmogla ustrezno koncertno akustičnost.
To je oz. bo vsekakor velik projekt: nova šolska zgradba naj bi omogočila, da bo šola lahko vpisala in izobraževala vse tiste učence, ki si želijo pridobiti temeljno glasbeno izobrazbo.
Zadnje čase je zanjo spet vse več zanimanja in navdušenja.
Prof. Branko Čepin, ravnatelj Glasbene šole Slovenj Gradec, meni:
- V teh neustreznih prostorih se glasbeno izobražuje okoli 300 otrok... Zanimanje za glasbeno šolo je vse večje... Zavod za zdravstveno varstvo pa nas je že opozoril, da so
prostori nerustrezni, in bi nam jih utegnil zapreti...
Sedaj je v občini ustanovljen 13 - članski odbor za gradnjo glasbene šole in v igri so tri lokacije (najverjetnejša med Celjsko cesto in Štibuhom, za poslopjem bara Colatio, op.p.-) Izvedba projekta bo trajala šest let... Rojstno hišo Huga Wolfa pa bi v celoti namenili muzeju Huga Wolfa... V novi zgradbi naj bi bila prepotrebna koncertna dvorana, ki sodi k normativom take šole. (Povzeto po Večeru 9.3.1994). Zamisel je vzbudila veliko zanimanja tako med ljudmi kakor strokovnjaki, ki še posebej povdarjajo, da je doslej bilo zanemarjeno vlaganje v glasbeno šolstvo - tako v naši občini kakor v Sloveniji - in da bo v prihodnjih letih potrebno ta zastoj pospešeno odpravljati.
To bo organizacijsko in gradbeno vsekakor velik podvig, še bolj denarno. Kajti jasno je, da je finančno pokritje obsežne investicije velik zalogaj, in razumljivo, da takega projekta ni mogoče financirati iz enega samega vira: gradbeni odbor meni, da bo mogoče doslejšnje izkušnje, pridobljene ob velikih kulturnih prireditvah in ob drugih priložnostih, s pridom upoštevati.
Že prva oblika, ki so jo zastavili, je pokazala prijazno in spodbudno pripravljenost: to sta bi'a kvalitetna koncerta v duhu animacije za načrtovani projekt. Najprej so nastopili glasbeniki Slovenj Gradca, profesorji glasbene šole in v svetu uveljavljeni učenci (umetniki in pedagogi); zelo odmeven pa je bil tudi koncert solo pevcev Visoke šole za glasbo in upodaljajočo umetnost Mozarteum iz Salzburga pod vodstvom prof. Brede Zakotnik.
Prostovoljni prispevki in vstopnina so bila prva sredstva, namenjena v sklad za zidavo novega poslopja glasbene šole. Takih in tovrstnih prireditev bo še več.
Jasno je, da bo potrebno združiti vse moči in možnosti: proračunska sredstva, dotacije sponzorjev, darila, prostovoljne prispevke podjetij, ustanov in posameznikov,	prispevke
društev Huga Wolfa in še kaj. Načini se bodo prilagajali možnostim in realizaciji načrta.
Prepričani smo - ne nazadnje - da bo tudi ta pomembna zamisel postala stvarnost, kajti za take naloge je vredno združiti voljo, napore in trud!
Tone Turičnik
Kultura
ZMERAJ ZMANJKA DENARJA
Aprila je bila v radeljskem kulturnem domu druga revija učencev glasbenih šol iz Koroške regije. Lani so se mladi glasbeniki iz Radelj, z Raven na Koroškem in iz Slovenj Gradca srečali prvič, gostila jih je slovenjgraška glasbena šola, in vodstva vseh treh glasbenih šol v regiji so se dogovorila, da se bodo njihovi učenci srečevali vsako leto. Njihovo odločitev je
potrdil tudi Zavod za šolstvo.
Kot je povedala ravnateljica Glasbene šole Radlje Irena Trojak, so na letošnji reviji dali poudarek nastopom komornih skupin in malih instrumentalnih sestavov. "Glasbeni pouk poteka individualno, zato je muziciranje v skupini za učence zanimivo, za glasbene pedagoge pa predstavlja svojevrsten izziv. Tako lahko obdelajo in naštudirajo skladbe, ki jih z enim samim instrumentom ne bi mogli, učenci pa se navajajo na delo v skupini, ki ni le zanimivo, temveč jih privzgajata tudi čut odgovornosti."
Glasbena šola Radlje, gostiteljica letošnje glasbene revije, deluje že od leta 1954. Sodi med manjše glasbene šole v Sloveniji, saj jo obiskuje -skupno z malo šolo in pripravnico - 180 učencev, 115 se jih uči igranja na instrumente.
V vseh teh letih si je na tej šoli razširilo splošno izobrazbo in pridobilo glasbeno znanje veliko ljudi. Nekateri med njimi so postali glasbeni pedagogi, mnogi, ki so v drugih poklicih, pa pomagajo, da šola kljub težavam še lahko deluje.
"Medtem ko je Republika Slovenija glasbeno šolstvo sprejela v svoj nacionalni program," pravi ravnateljica Irena Trojak, "pa v občini Radlje za nas zmeraj zmanjka denarja. Ne le za glasbeno šolo, temveč za kulturo sploh. Tako občina Radlje ob Dravi ne premore koncertnega klavirja. Posledica tega je, da ne moremo prirejati večjih koncertov, v občino ne moremo vabiti vrhunskih glasbenikov, zaradi tega med ljudmi ni zanimanja
za to zvrst umetnosti in podpora naši dejavnosti je manjša, kot bi lahko bila in kot bi jo potrebovali.
Spremljam gospodarska gibanja pri nas, vem, da smo imeli gospodarsko krizo, toda dogajanje v občini opazujem že dvajset let, in ne morem sprejeti, da se za vse drugo najde denar, za kulturo in umetnost pa ga vedno zmanjka. Ne bi rekla, ko bi bil klavir taka investicija, da bi zaradi nje vse obubožalo, toda
20.000	DEM, kolikor stane, je denar, ki bi ga občina, kakršna je naša, kljub vsem težavam morala biti zmožna spraviti skupaj.
Pa ni le klavir kamen, ob katerega se glasbeni učitelji v Radljah spotikamo. Jezimo se tudi zaradi razmer, v kakršnih deluje naša glasbena šola. V preteklosti je delovala v okviru Delavske univerze, nato je bila deset let pod okriljem osnovne šole, lani pa je postala samostojen zavod.
Do leta 1990 smo gostovali v prostorih osnovne šole, nato smo dobili lastno stavbo. To je ena najstarejših hiš v Radljah, nekoč je bila last evangeličanske cerkve. Prostori niso primerni za glasbeni pouk, razen tega so v hiši še stanovanja in lahko si mislite, kako je pri srcu 86-letni gospe, ki ji vsak popoldan na eni strani stanovanja igra klavir, na drugi pa saksofon. Srečo imamo, da se naša soseda ne pritožuje preveč, toda menim, da bi občina kot ustasnoviteljica morala urediti razmere za delo glasbene šole.
Saj ne rečem, lani so nam prekrili hišo, da nam ne
zamaka več, toda nujno bi bilo obnoviti tudi naše delovne prostore. Opravljamo kulturno dejavnost in primerno bi bilo, da bi lahko delali v kulturnem okolju."
Ravnateljica Irena Trojak je prepričana, da s svojimi sodelavci opravlja pomembno poslanstvo, saj širi obzorje nadobudni, nadarjeni mladini, ki ima interes za glasbo. Doslej smo pri nas za nadarjene otroke premalo naredili, meni. Če se bomo hoteli dvigniti nad sivino povprečja in oživiti gospodarstvo, bomo morali začeti drugače ravnati. Vsi, tudi politiki, ki jih zdaj pogosto skrbijo le njihovi stolčki. Ko se bo to zgodilo, bo dobila drugačno veljavo in drugačne možnosti za delo tudi radeljska glasbena šola.
Mojca Potočnik
SPET DRŽAVNI PRVAKI
Pihalni orkester Ravenskih železarjev se je po nekajletnem premoru spet udeležil republiškega tekmovanja pihalnih orkestrov. Menjava generacij in strokovnega vodstva ter splošno pomanjkanje denarja so namreč za nekaj časa zavrle tekmovalni duh med godbeniki. Letos pa so se pomlajeni in pod taktirko mojstra, solista mariborske opere Srečka Kovačiča, tekmovanja na republiškem nivoju v prvi težavnostni skupini spet udeležili.
Tokrat so nastopili v družbi izvrstnih orkestrov iz Viča, Logatca, Senovega in Cerknice. V tekmovalnem programu so se predstavili z dvema skladbama: s Pastoralno suito, ki jo je predpisala tekmovalna komisija, ter z uverturo Odisejeva vrnitev.
V Kulturnem domu v Krškem se je zbrala domala vsa slovenska strokovna orkestralna srenja. Že po prvih akordih uvodne skladbe za segrevanje (suite Peer Gynt) je
bilo jasno, da je ravenski orkester kljub novi preobleki še vedno tisti stari blagoz-veneč, intonančno natančen ter tehnično zanesljiv kolektiv, ki ga je mojster Kovačič suvereno popeljal preko vseh tenkočutnih solističnih mest do slavnostnega finala. Tričlanska mednarodna komisija je Pihalnemu orkestru podelila zlato odličje in 93,396 vseh možnih točk, kar je pomenilo tudi absolutno prvo mesto med vsemi nastopajočimi.
Naslednje leto se bodo Ravenčani preizkusili pred tekmovalno komisijo v družbi najelitnejših slovenskih pihalnih orkestrov. Leta 1997 pa je ponovni zbor vseh naj-boljšin svetovnih pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem. Za udeležbo na tem elitnem in prestižnem tekmovanju je potrebno dvoje:	mojstrsko
igranje in finančna sredstva. Za zagotovitev prvega predpogoja se na Ravnah ni bati. Za drugega pa...
Brane Sirnik
/X\	U MOISIDA	
	Hvunrai SERVIS	
AVTO SERVIS FIŠER	-	AVTOMEHANIKA -	AVTOKLEPARSTVO -	AVTOLICARSTVO -	TRODAJA VOZIL in REZ. DELOV	
62000-MARIBOR, Cesta XIV. divizye 86		
	Tel.: (062)510-625	
ANTENSKI SISTEMI PAČNIK
Cečovje 5, Ravne na Kor.
0602/23-471,
mobitel: 0609/619-074 NUDIMO VAM:
INDIVIDUALNE SAT. SISTEME SAT. SISTEME ZA: 2.4,6,8 STRANK VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN OJAČEVALCE S PRIBOROM MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVI DOGRADITEV KANAIA 52 /TV VELENJI UGODNA PONUDBA AKUSTIKE BREZOBRESTNI KREDITI
TRGOVSKO PODJETJE ŽILA
SLOVENJ GRADEC

SLOVENJ GRADEC
V poslovalnici ŠPORT TRGOVSKEGA PODJETJA ŽILA SLOVENJ GRADEC imajo bogato izbiro gorskih koles in športnih naprav
za opremo domačih FITTNES studiov, kot so sobna kolesa, naprave za veslanje in tek.
Poleg tega lahko ribičem ponudijo celoten program ribiške opreme najboljših svetovnih proizvajalcev.
Sedaj vam nudijo še opremo za konjeniški in jahalni šport.
Oglasite se v poslovalnici ŠPORT v Meškovi ulici v Slovenj Gradcu
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRU

o^SK0 Po°^
ojSti'
u
RAVNE NA KOROŠKEM
ČEČOVJE 5, tel.: 22-815 Vas vabi v svoje poslovne enote:
GOSTILNA BEGANT (Tel: 85-043)
Vsak dan tri vrste malic, jedila so a la cart, izbrane pijače, za zaključene družbe vam je na voljo "kmečka soba".
>	BIFE ESPRESSO ČRNA NA KOR. (TEL.: 38-003), PIZZE
>	BIFE ESPRESSO PREVALJE (TEL.: 33-528)
>	BIFE ESPRESSO RAVNE NA KOR. (TEL.: 21-840)
>	BIFE ESPRESSO SLOVENJ GRADEC (TEL.: 43-243
J*



%
za
in

to je
JELOVICA

>
po KONKURENČNIH CENAH
11(11% «SfpKao
brezplačen prevoz SP za večje nakupe
M JELOVICA Iktfja UkT t»b044/MF241, kx$M/43Mil
RAVNE NA KOROŠKEM, HOTEL MERX ČEČOVJE 5, TEL: 0602 - 20 - 175
ODPRTO: od 8h do 1530 - L in 3. sobota 8h - 12\
Razgledi
Pi/e: Tone fu/nik
Neizpodbitni slovenstva pokazatelji so brezdvoma govorica ljudi -narečje, pa naj je prepleteno s spačenkami - je literarna rast -bujnejša je, bolj potrebuje duhovno moč naroda - je zgodovina njena, slednjič so neizbrisni sledovi slovenstva v ledinskih in krajevnih imenih.
Korenine
/loven/tvo
Koro/ke
v nove znnie
Metod Turnšek se je v svojih dramah ukvarjal s koroško zgodovino prvih obdobij Karantanije, novela Korotan v krčih pa je iz nadstičnega časa. Iz "domače" Reberce je zgodovinska povest Na Rebri grad.
Tih literat, uglajenega stila stalen sodelavec Koroške kronike, Vere in doma, Družine in doma je bil profesor slovenske gimnazije dr. Janez Polanc, Gorenje po rodu.
Vzporedno s to generacijo je pisal predvsem spomine na partizanske boje Karel Prusnik -Gašper (Gamsi na plazu). Profesor Janko Messner vznemiija, napada in razčiščuje, biča z desne in leve. Njegovo pero je v službi duhovne žlahtnosti in svobodnega duha, včasih nergaški, pa vselej z dobro mislijo.
Ob vseh teh duhovnih tokovih na Koroškem je rasel in se razvijal pesnik in pisatelj Valentin Polan-šek. Ubiral je nove poti, se dvigal
iz provindonalnosti v stilne inovacije.
Pomemben mejnik
Med zgodnjimi Mohoijani po vojni dobi (1945) zasledimo v glasilih Mohoijeve starejše ustvaijalce: pesnika Antona Kuchlinga, z elegijsko ubranimi pesmimi o domu in domovini, o križevem potu slovenskega naroda; pesmi in kratke črtice v elegantni jezikovni kulturi piše župnik Lovro Kašelj. Je odličen stilist, piše tudi recenzije; pesnica Milka Hartman; zanimive, literarno ubrane črtice je pisal Mirko Kumer - Črčej. Z Ledenic pri Baškem jezeru je bil priložnostni pisatelj mohoijanskih listov Franc Resman. Z literarnim navdihom so pisane spominske črtice o slovenskih pokojnih duhovnikih Antona Benetka in iz te knjige spoznamo, da je po plebiscitu leta 1920 čez 40 slovenskih duhovnikov moralo zbežati. V Hitleijevem času pa je bilo preko 50 slovenskih duhovnikov zaprtih in izgnanih s Koroške.
Zelo plodna pisatelja, mohoijana sta bila Karel Mauser, z Bleda oz. ZDA, in Metod Turnšek iz okolice Ptuja. Mauser je nadaljeval večemiško povest; najobsežnejše delo je trilogija Pod bičem (pri MD izšla druga izdaja), pisal pa je tudi roman o škofu Baragi (fragmentaren je izšel po pisateljevi smrti pri MD).
idejne in tudi v
literarni preobrazbi slovenske literature na Koroškem je brez dvoma slovenska gimnazija v Celovcu. Delno je ta vpliv direkten, saj so že dijaki snovali in snujejo lističe in objavljali literarne prispevke (Setev, Kres, Sršeni, Dijaški glads ipd.), predvsem je ustvarila slovenski literarni potencial ustvarjanja in seveda tudi "tržišča", bralce.
Za mlado generacijo, z revijo Mladje je stopila slovenska literatura na Koroškem na novo pot. Prebili so oblake provincializma v modeme oblike, v moderen stil, predvsem pa v svetovljansko duhovno sfero.
Erik Prunč je pribil kot program nove generacije;
"Nazaj ni poti,
momaiji, tu na obali moramo najti vasi."
Prunč, Januš, Smolle, so smelo vetrili literarno ozračje. Iz te volje zori družbeno politična atmosfera današnjega časa.
Predvsem se je iz ozkih koroških literarnih obzorij dvignil Florjan Lipuš in se povzpel v slovenske oziroma avstrijske višine. Prunc je šel na znanstveno pot slavista, Smolle pa je ta hip viden slovenski politik.
S skrajnega konca slovenstva nad Vrbskim jezerom, z okolice Kostanj, se oglaša tihi, čustveni pesnik Andrej Kokot, čas ga sili v
protestne krike. Kdo ve, ali je bolj pesnik ali slikar Gustav Januš? Prejemnik je visokih nagrad v Avstriji in Sloveniji.
Iz mladjevskega kroga rasejo mladi talenti literatov, ki se suvereno izpovedujejo iz modemih sodobnih korenin:	angažirana,
groteskna je proza Kristijana Močilnika, med avstrijske in slovenske pisatelje sodi prodoren pisatelj - dobitnik pomembnih avstrijskih nagrad - Janko Ferk, daleč nad nivojem koroške slovenske lirike	so se povzpele
intimne pesnice Maja Haderlap, Jožica Certov, Cvetka Lipuš; med intimo in protestom ustvaijata Franc Merkač in Jani Oswald. Uglajena pisateljica v slovenskem in nemškem jeziku je Kornelija Vospernik.
Vera Inzko, lika Vavti, Mirko Izop, to je le nekaj imen mlade literarne generacije, ki je porok za duhovno moč Slovencev na Koroškem, obenem pa utrjuje skupni slovenski prostor.
Iz zavesti, da je že najmlajšim v vrtcu treba približati smisel za lepo besedo, za duhovne vrednote njim dostopne, nastaja literatura za prav te najmlajše. Valentin Polanšek, Rudi Vovk, Herman Germ, Marica Kulnik, Lenčka Kupper, Milica Hrobath in še kdo izpolnjujejo to vrzel.
Slovensko leposlovje na Koroškem ubira vzpodbujajočo pot. Pri tem pomlajevanju stoje kot jasni kaži-poti literarni esejisti, literarni zgodovinaiji, jezikoslovci... sedanjega časa. Naj navedemo vsaj nekaj imen: dr. Pavle Zablatnik, dr. Valentin Inzko, dr. Anton Feinig, profesor Janko Messner, dr. Marija Spieler, dr. Janko Zerzer, dr. Reginald Vospernik, dr, Feliks Bister, dr. Pavle Zdovc, Dr. Pavle Apovnik, dr. Erik Prunc, pisatelj Lev Detela, mag. Vinko Ošlak, in že mlajši: profesorica Vida Obid, dr. Herta Lausegger, dr. Herbert Paulitsch, prof. Cilka Broman, dr. Ludvik Karničar.-..
To so orači in rahljači novih literarnih polj in zar. Nikoli ni bila pretrgana kontinuiteta s skupnim slovenskim prostorom in tja do Amerike in Avstralije; je živ in tvoren člen slovenske literature, kar med dmgim izpričuje Celovški Zvon, je most s sosednjo literaturo z revijo Die Brucke; tvorno so povezani s slavistiko celovške univerze, zlasti z dr. Olafom. Na graški univerzi pa negujeta slovensko klimo dr. St. Hafner in dr. E. Prunc s svojimi seminaristi, slavisti.
Tam je nekaj let delovala Dravograjčanka, esejistika in pisateljica Silvija Borovnik.
Konec
šport
RK PREUENT PO USPESNI SEZONI
0 PRIČAKOVANJU NOVOSTI
Slovenjgraški rokometni prvoligaš Prevent je v sezoni 1993/94 doživel štiri pomembne trenutke. V jesenskem delu prvenstva je postal glavni pokrovitelj Prevent, v premiernem nastopu na evropski sceni so se "ježki" uvrstili v četrtfinale pokala mest, spomladi je moštvo zabredlo v hudo krizo, zatem pa je sezono rešilo z uvrstitvijo v pokalni finale, kjer so s prvaki iz Celja izgubili šele po podaljšku, zagotovili pa so si nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev v prihodnji sezoni.
Končni račun je torej spet več kot zadovoljiv. Prevent se je ob tem uvrstil tudi v končnico državnega prvenstva, a izpadel že v četrtfinalu. Tako igralci kot uprava so bili ob koncu sezone že čisto brez moči, saj je za njimi neobičajno naporno tekmovanje na treh frontah. Zdaj je čas analiz minulega dela in načrtov za prihodnjo sezono.
"Naš kljub je v tej sezoni ogromno pripomogel k popularizaciji rokometa v Sloveniji. S petimi televizijskimi prenosi tekem iz Slovenj Gradca smo učinkovito promovirali naše mesto, te tekme pa so nedvomno prispevale k temu, da so tudi ostale dvorane po Sloveniji polne gledalcev ob rokometnih srečanjih.
Imeli smo svoje vrhunce, žal pa tudi hudo rezultatsko krizo v spomladanskem delu prvenstva. Mislim, da smo iz tega neugodnega obdobja potegnili koristne izkušnje in da do tega ne bo več prišlo. Pobrali, če lahko tako rečem, smo se s pokalno zmago proti Goldstaru doma, ko smo nadoknadili razliko devetih golov, s katero smo izgubili na prvi tekmi v Litiji. Od takrat dalje smo bili močnejši, tako da smo na koncu rešili sezono," je povedal Avgust Potušek, ki je moštvo vodil s sklopi, saj je trener Tomaž Kleč igral. V naslednji sezoni Potušek ne bo več na klopi Preventa, seveda pa bo ostal v upravi kluba.
Za igralce je bila minula sezona po svoje novost, saj so zaigrali še v evropslkem tekmovanju, to pa je bilo v določenih trenutkih preveč tudi za starejše, bolj izkušene igralce. "Naš najkoristnejši igralec in tudi najboljši strelec, če upoštevamo le gole, dosežene iz igre, je Mišo Mauc. Sicer ni nikoli primerno medijsko izpostavljen, po mnenju mnogih pa si zasluži poziv v državno reprezentanco. Miši je kot igralec in kot človek lahko ponos našega kluba. V tej sezoni smo imeli izredno močan vratarski par, kar se je še posebej dobro videlo v evropskem pokalu.
Matovič in Mavrič sta izmenoma bila odlična v golu, na koncu pa je bil Matovič celo prvi golman. Zagotovo se je v tej sezoni pri nas dokončno afirmiral. V prvem delu sezone je bil odličen Igor Doberšek, v drugem delu pa je njegova forma padla, kar lahko pripišemo tudi pomanjkanju motivov. Njegov brat Boštjan je imel ponovno smolo s poškodbami in ni dal tega, kar bi lahko. Vsekakor bo Boštjan svoje dal v prihodnji sezoni, če bo le imel nekaj sreče glede poškodb.
Trener in reprezentant Kleč je prav tako prikazal dobre igre, svoje pa pove tudi dejstvo, da je bil najboljši igralec pokalnega finala s Pivovarno Laško. Zaradi njegovih reprezentančnih obveznosti pa je seveda trpela stalnost pri delu z moštvom, kar se je
po svoje odrazilo na igri in rezultatih. Kapetan Leve ima še veliko rezerve, čeprav mu borbenosti ne manjka.
Veseli me, da imamo celo vrsto mladih igralcev, med katerimi so nekateri zablesteli. Leskovšek, Bari, Pori, Mihajl so zagotovilo za dobre igre v naslednjih sezonah," je ocenil učinek posameznikov Potušek.
V odmoru do naslednje sezone pa se pojavljajo	številna
vprašanja. Bo Tomaž Kleč zaključil igralsko kariero in se predal trenerski vlogi?
Kdo bo v golu zamenjal Trivka Matoviča, ki naj bi jeseni odšel na služenje vojaškega roka? Sicer bo Matovič lahklo igral, toda pravih treningov zanj ne bo. Ne glede na ti dve neznanki je jasno, da se mora moštvo igralsko osvežiti. V teh dneh se uprava kluba s predstavniki podjetja Prevent dogovarja o okrepitvah za naslednjo sezono, v kateri bo cilj mesto, ki vodi v evropski pokal.
Prvi mož Preventa, Jože Kozmus, je zaživel z rokometno sredino in se nikakor ne bo zadovoljil s povprečnostjo. V minuli sezoni so rokometaši uresničili tudi njegovo željo po uvrstitvi v evropski pokal, da pa bo to uresničljivo tudi v prihodnjem prvenstvu, bo potrebna finančna injekcija glavnega pokrovitelja. Privrženci Preventa bodo namreč dve sezoni zapored gledali svoj klub na evropski sceni, če pa tega ne bo po tretji, bodo takšen rezultat smatrali za neuspeh. Bržkone ni potrebno dodajati, da bi bili ob takšnem razpletu klub, podjetje Prevent in mesto Slovenj Gradec medijsko povsem ob strani. Dolgoročno pa bi se Prevent znašel v rokometni sivini, saj konkurenčni klubi še zdaleč ne sedijo križem rok.
Po besedah posameznikov iz Slovenjegraškega kluba tečejo pogovori z nekaterimi igralci, ki naj bi okrepili Prevent v prihodnji sezoni. Slovenjgraški navijači bi seveda najraje v dresu s simpatičnim ježkom videli Slovenjgradčane, ki igrajo v drugih klubih. Toda; Tettey Banfro bo po pogodbi ostal v Svici še najmanj prihodnjo sezono, sicer pa je za slovenjegraški klub predrag; Aleša Levca prav tako veže še pogodba s Pivovarno Laško, v zadnji sezoni pa je njegova cena vrtoglavo narasla, tako da prihod v Prevent ni realen; Janiju Kontrecu po tej sezoni izteče pogodba v avstrijskem Brucku, kjer Jani zagotovo ne bo ostal. V klubu zaenkrat še niso pripravljeni sporočiti za javnost, kdo jih najbolj zanima. Ve se le to, da moštvo potrebuje vsaj enega izrazitega strelca, ki jih na slovenskem tržišču ni ali pa so nedostopni. Torej... počakajmo.
ROK TAMŠE
šport
f DUE ZMAGI LUŽNIKOVE
AVSTRIJI
Atletinja veteranka Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca zares ne pozna počitka. Potem, ko je 17. aprila nastopila na maratonu v Londonu in nekaj več kot 42 km dolgo progo zmogla v času 3 ure in 56 minut, se
je za minule prvomajske praznike izkazala z dvema izjemnima uspehoma na tekih v Avstriji.
Najprej je nastopila na dvanajstem uličnem teku v Murzuschlagu, kjer je v teku na 8700 m zmagala v kategoriji veterank. Naslednji dan, 1. maja, je Lužnikova nastopila še v Kapfenbergu in v teku na 6000 m ponovno osvojila 1. mesto. Na sobotnem teku na avstrijskem Štajerskem so poleg Lužnikove nastopili še trije tekači iz Slovenije, med njimi tudi Samo Gros iz Slovenj Gradca, ki je bil peti v storostni skupini od 30 do 40 let.
59-letna Kazimira Lužnik se je za tek v naravi navdušila pri 46-tih letih, ko je leta 1981 nastopila na prvi tekaški prireditvi v Radencih. Takrat je štartala v malem maratonu na 21 km in tek jo je kasneje popolnoma prevzel. Danes jo srečujemo domala na vseh množičnih rekreacijskih tekih po Sloveniji, precej pa nastopa tudi na tekih v tujini.
"Zdrava sem, dobro se počutim in tek mi je v veliko veselje", pravi.
V njenih vitrinah je veliko pokalov, medalj in drugih priznanj. Ob njeni skorajšnji 60-letnici pa ji želimo še veliko nastopov.

Olimpija državni prvak, Fuži-nar četrti
Na dvodnevnem finalnem turnirju za mladinsko prvenstvo na Ravnah so zmagali odbojkarji Olimpije iz Ljubljane. Na drugo mesto so se uvrstili Mariborčani, tretji so bili igralci Salonita iz Kanala in četrti odbojkarji Fužinarja.
Naši mladi odbojkarji, ki jih je vodil trener Bojan Pavlinec, so izgubili najprej proti Ljubljančanom s 3:0, nato proti Mariborčanom s 3:1 in v tekmi za tretje mesto še proti ekipi iz Kanala s 3:2.
Mladinci Fužinarja so nastopili v postavi: Peter Šuler, Matej Španžel, Andrej Lačen, Primož Kristan, Bogdan Kotnik, David Sla-tinšek, Janko Tone, Matjaž Stopar, Robi Krenker, Aleš Šteharnik, Peter Merkač in Miran Breg.
I.M.
fTRETJIČ GORSKI TEK ZA
POKALE GOSTIŠČA "EDLVAJS"
Tekaška sekcija Mežica in lastnik gostišča "Edlvajs" Jože Kreuh so že tretje leto zapored skupno organizirali prvomajski gorski tek. Na 7400 m dolgi progi, z višinsko razliko 430 m, se je pomerilo 51 tekačev in tekačic. Absolutni zmagovalec teka, katerega štart je bil na odcepu ceste Mežica-Črna, za naseljem Breg, je bil Jože Čeh iz tekaške sekcije Radenske.
Dokaj težavno progo je pretekel v času 28 minut in 5 sekund, kar je pomenilo nov rekord proge. Med ženskami je bila najhitrejša Ljubljančanka Veronika Bohinc.
_______________________

REZULTATI NAŠIH:
MOŠKI - do 30 let: 9. Štefan Harnold, Ravne od 30 - 40 let: 2. Drago Laznik, Ravne, 3. Tomaž Robač, Prevalje, 4. Vehbi Tahiri, Ravne, 5. Igor Gomilšek, 7. Mitja Lednik, 8.Tomaž Brumen, vsi Mežica
od 40 - 50 let: 2. Niko Poberžnik, Dravograd 5. Beno Jelen, Ravne, 6. Branko Andrejc, SI.Gradec, 7. Franc Vrlič, Mežica, 8. Janko Kolar, Vuhred.
Od 50 - 60 let: L Mirko Krančan, Ravne, 2. Vili Blatnik, Mežica
nad 60 let: 1. Alojz Gologranc, 2. Štefan Robač, oba Ravne,
3. Ivan Pušnik, Radlje, 4. Janez Janžekovič, Mežica
ŽENSKE do 40 let: 4. Milena Kušej, 5. Katja Kušej, obe Libeliče
nad 40 let: 1. Hedvika Blatnik, Mežica, 2. Dragica Andrejc,
Sl. Gradec.
I.M.
______________________________________________________________j
Glosirana črna kronika
LAZ IN PRILAŽIČ
Kar nekako za pričakovati je bilo, da bodo policijski zapisniki zadnjih nekaj tednov polni poročil o traktorskih nesrečah. In -žal - res je bilo tako! Koroška je pač gorata dežela in delo s kmetijskimi stroji ni lahko. Le trenutek nepazljivosti - ta pa je še kako povezana tudi z utrujenostjo človeka - in že je nesreča lahko tukaj.
Prvi primer je zares značilen: 28. aprila okoli 11,45 se je pripetil dogodek, ki bi kaj lahko imel veliko bolj tragične posledice. S.T. iz Radelj ob Dravi je s traktorjem delal na njivi. Ko je odklapljal prikolico, je bil za trenutek nepazljiv - in zadostovalo je: traktor se je kar sam podal na pot in se prevrnil v jarek. Škode je za okoli 500.000 tolarjev. Kot že rečeno, pa na srečo traktorist ni bil na traktorju in nihče ni bil telesno poškodovan. Drugi primer: tokrat traktorist S.S. iz Dravograda - delovni stroj si je sposodil pri K.D. - ni imel tolikšne sreče. Med delom je namreč zapeljal navzgor po hribu, po okoli petih metrih pa je traktor - iz neznanega vroka - nenadoma pričel drseti nazaj in se prevračati. Voznik je padel z njega in se hudo poškodoval. Značilno za oba primera je, da se je traktor nenadoma pričel obnašati po svoje. Zatorej je pazljivost pri delu z njim ali z drugimi kmetijskimi in delovnimi stroji, še kako na mestu.
o Rosin
Žal moram tokrat spet poročati o dogodku, ki je bil nekoč na Koroškem zelo pogost, zadnja leta pa - na srečo - manj. Gre za pogin rib. Tudi tokrat se je primeril - kot običajno - v reki Meži, v njenem spodjem toku od sotočja z Mislinjo. Kar okoli 60 rib je bilo najdenih s hrbti navzgor 4. maja, pet rib pa v spodnjem toku
Mislinje. Poginile so tudi vse mladice, tako da je škoda - ki za zdaj še ni ocenjena - veijetno kar velika. Upajmo le, da to ne pomeni, da se je odnos do narave in onesnaževanja okolja na Koroškem spet pričel slabšati!
oJRM
Še ena stvar je, ki - kot kaže -gre kar tako mimo nas: kršitev
javnega reda in miru. Iz policijskih zapisnikov - ki so seveda povsem suhoparni in nanizajo zgolj dejstva - izhaja, da gre, zlasti v večjih krajih, za vedno iste tičke, če lahko tako rečem. Kar nekaj imen se na primer v Slovenj Gradai pojavlja znova in znova. Preberemo lahko, da so razgrajače pač začasno spravili v "bunker", jih prijavili sodniku za prekrške po tem in tem členu kazenskega zakona in -do prihodnjič nasvidenje! In tako znova in znova, začaran krog. Kaže, kakor da so nekatere službe ali organizacije - tukaj ne mislim policije, odpovedale ali pa so nemočne in "notorični kalilci nočnega miru" bodo kratko in malo tonili vse globje in globje. Zastrašujoča prihodnost, mar ne!?
o Cevni zvočniki
Bodite pozorni, če vam bo v teh dneh kdo v prodajo ponujal toliko in toliko "cevne" zvočnike. Neznanec je namreč iz ograjenega prostora cevarske delavnice v firmi Stroji ŽR odnesel dva zvočnika. Morebiti pa gre tudi za kakšen nov izdelek , ki si šele utira pot v svet. V sili hudič še koprive žre! Sicer pa: lastnik teh dveh "prototipov" T.K. ima za 10.000 tolaijev izgube.
Spomladi prihajajo na dan tudi nekateri zimski grehi. Tako so P.J., F.H. in R.J. s Prevalj utemeljeno osumljeni tatvine 1500 kilogramov premoga na škodo SGP Kograd. Premog naj bi si bili prisvojili v času od novembra lani do februarja letos. "Neglede na kalorično vrednost premoga (trboveljski, za-
gorski, velenjski...), mi ni povsem jasno, kako so se kar trije ljudje lahko celo zimo greli s to količino premoga," komentira moj prijatelj "bifedžija" Miran. "Razen, če so seveda redno hodili k meni na čaj ali kuhano vino. Moja ponudba, še bolj pa moje natakarice, imajo namreč veliko večjo "kalorično vrednost" od kateregakoli doslej izkopanega premoga!"
Iz nezakljenjenega predela točilnice ALF v Slovenj Gradai je petega maja okoli polnoči izpuhtelo 8000 tolaijev. Policija in lastnik lokala morajo poslej redno spremljati zgolj nadaljevanko ALF o tej zunajzemeljski pokori in kaj kmalu bodo lahko ugotovili, kdaj se bo pojavil izginuli denar. Če ga seveda ni odnesel E.T. (pa ne ansambel - op. pisca).
o Garnitura napoveduje
Že večkrat sem lahko opazil, da policijske kronike napoveduje tudi prihod različnih letnih časov. Temu se niso izneverile tudi tokrat: do poletja ni več daleč. Neznani storilec je namreč v teh dneh z dvorišča stanovanjskeske hiše na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu odnesel vrtno sedežno garnituro in P.G. oškodoval za okoli 10.000 tolaijev. Lastnik garniture upa, da letošnje poletje ne bo "dolgo in vroče", marveč kratko, mrzlo in deževno. Mogoče bo tat tatinski garnituro potem prinesel nazaj!
Brez televizijske slike pa je ostal AJ. iz Šmartna pri Slovenj Gradcu.
Cestno izsiljevanje
Eden izmed pogostih vzrokov prometnih nesreč na koroških cestah je tudi izsiljevanje prednosti. Mnogi prometni udeleženci se obnašajo, kot da bi bili na cesti sami in kakor da bi prometna pravila zanje ne veljala. Nič čudnega, če potem kaj hitro poči, kot temu radi rečemo.
Enega izmed takšnih "pokov" ilustrira tudi današnja fotografija iz arhiva Postaje prometne policije iz Slovenj Gradca. Nesreča, ki ji je botrovalo izsiljevanje prednosti, se je pripetila 18. aprila ob 9,45 na Selah, udeležena pa sta bila voznika E.R. in J.P. Poleg telesnih poškodb je bila precejšnja tudi gmotna škoda.
Foto:
Arhiv UNZ
Glosirana črna kronika
Konec aprila mu je namreč NN iz kovinske omarice na drogu za televizijsko anteno sunil ploščo z ojačevalci. Škode je kar za
150.000	tolaijev, oddaja Nedeljskih 60 slovenske televizije pa imaj tako poslej le še 58 gledalcev. Kot smo namreč izvedeli oni dan iz slovenskega časopisja, je eden izmed gledalcev te oddaje pred dnevi preminil.
o Prvomajsko slavje
Nekoliko zgodnejše praznovanje 1. maja si je privoščil NN, ki je v času od 29.4. do 1.5. obiskal priljubljeno izletniško točko in osrednji prvomajski prireditveni prostor občine Radlje ob Dravi Župankovo. Vlomil je namreč v kletne prostore in odnesel kar za
25.000	tolaijev alkoholnih pijač. Za policijo pravzaprav zelo lahko delo: ugotoviti je namreč treba le, kateri Radeljčan se kot edini ni udeležil prvomajskega slavja na tem zgodovinskem kraju - in že bodo imeli storilca - vlomilca.
V Slovenjgraškem hotelu Mera so v teh dneh imeli - kot kaže -bližnje srečanje tretje vrste z osebama iz knjige Slovenske ljudske pravljice pisatelja Milčinskega. Gospa B.G. iz Radovljice je namreč tukaj prenočevala in ostala dolžna dobrih 23.000 tolaijev. Tudi njen gospod D.G., prav tako iz Radovljice, svojega prenočevanja ni poravnal in ostal dolžan več kot
13.000	tolaijev. Morda bodo pa v tem hotelu nekoč še ponosni, da sta prav pri njih prenočevala prej omenjena pravljična lika Laž in Prilažič.
Trgovsko podjetje Ponudba iz Radelj bo veijetno moralo razmisliti o spremembi svojega imena. Dne 25. aprila je namreč njihovo prodajalno Javornik obiskal dol-goprstnež in izkoristil trenutno odsotnost poslovodje trgovine ter iz predala pisalne mize odnesel 126.350 tolaijev. Trgovsko podjetje obvešča svoje stranke, zlasti tiste s slabimi nameni, da njihovo ime
PONUDBA pomeni zlasti široko ponudbo raznega blaga in ne, da se vse kar samo ponuja in da si vsak lahko sam postreže po mili volji, kot je to storil neznani zmikavt.
o Davek prometa
Žal moram tudi tokrat končati s tragično novico: promet na Koroških cestah je spet teijal smrtno žrtev. Tokrat se je zgodaj zjutraj na dan prvega majnika smrtno ponesrečil J.J., ki se je kot sopomik v lastnem vozilu peljal z voznikom D.K. s Kop proti Dovžam. Zaradi neprimerne hitrosti sta se zaletela v drevo.
In še tokrat alkoholni prometni rekorder. Prihaja iz Wolfsberga (Volčje) v Labotski dolini v Avstriji. Policijski patroli je napihal kar 2,3 promile alkohola.
TJ.

JOŽE-SILVA KREUH
WLYAjS
BREG 1 3-MEŽICA, TEL. : 38 602 35 694
MALI OGIAS
PRODAM PRALNI STROJ GORENJE, MALO RABLJEN, BREZHIBEN. Cena: 14.000,00 SIT. tel.0602-42-808
TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPOLOŠNE RABE
Nudi svojim odjemalcem pestro ponudbo:
>	VS€H VRST PR€HRfìMB€NIH IZD6LKOV
>	RLKOHOLN6 IN BReZRlKOHOlNČ PIJRČe
>	ČISTILR, PRRLN6 PRRŠK€. GfllRNTčRUO
SU V H
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264
Dejavnost opravljamo v Koroški regiji in izven.
Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskim podjetjem in družbenim prehranam
Vaš Prepih
PODOBA BETONSKEGA NASELJA
Naše prve naselitve na Javorniku so nastajale postopoma od leta 1973 dalje. Tako je doslej preteklo že približno 20 let in v vsem tem času nam v našem naselju ni uspelo urediti javnih površin, to je zelenic s posaditvijo dreves in
sence tudi na našem področju ni več priporočjivo, saj se ob nenehnem povečevanju C02 v ozračju jača ultravijolično sevanje. Sklenili smo, da letos ne bomo več popuščali in prosili, temveč bomo postavili zahteve, kaj po-
grmovnic.
Upravičeno se sprašujemo, kaj smo namesto tega urejali. Leta 1992 smo bili Zeleni pobudniki in posadili nekaj dreves. Se isto leto je bila dana prednost ureditvi
trebujemo za ureditev okolja.
Naša zahteva se nanaša na ureditev obrobja ceste in prepada pri garažah.
Nujno je treba urediti nabrežino z dovozom zemlje; to je celotno
našega parka. Naš park je resnično lep in je dobrodošel prostor za mnoge sprehajalce in športnike. Vendar v parku že rastejo lepa, mogočna, stara drevesa, ki so jih posadili bivši lastniki.
Prostor na Javorniku pa je po-rušen, pust in prazen, a v njem vendar prebivajo živi ljudje.
Zeleni, krajevna skupnost in ostali prebivalci smo si zastavili cilj, da naše betonsko naselje poživimo z lepšo in urejeno okolico, kjer bi se vsi, predvsem pa otroci in starejši ljudje, bolje počutili. Vemo, da otroci že več let nazaj ves dan postajajo in se igrajo, izpostavljeni sonai in razbitinam stekla po tej naši goli planoti. Zadrževanje na prostem daljši čas brez pokrival in brez trohice blage
zasutje z zemljo pod cesto in hribom pod garažami in posaditi nova drevesa zaradi zašate in utrdbe hriba in tal.
Z rušenjem zemlje dela hriba pod naseljem, ki je bil porasel s smrekami in dmgim grmičevjem, je porušeno ravnovesje v naravi, nezavarovan izkop zemlje pa seže komaj 1-2 m od ceste. Z razstreljevanjem skale v času gradnje so nastali tudi zemeljski premiki tal. Na raarn nekaj garaž in dm-gih prostorov so mnogi prebivalci izgubili kolikor toliko znosna bivališča. S to spremembo pa so izpostavljeni močnejšim zemeljskim vplivom in vplivu vetra, ki so moóieje občuteni zaiadi nezadostne izolacije stanovanjskih objektov, saj ta ne ustreza niti predpisom iz leta 1970-1976, kaj
šele obstoječim, ki so v pogledu izolacije izpopolnjeni ter z boljšimi izolacijskimi materiali.
Upravljala s stanovanji pa se sprenevedajo in ne rešujejo najbolj pereče stanovanjske proble matike na Javorniku.
Da ne omenjamo niti najrazličnejših zdravstvenih posledic, ki
ob takih pogojih bivanja obremenjujejo mnoge prebivalce.
Upamo in lepo bi bilo, ko bi znali vsaj po zunanjem videzu popraviti podobo Javornika.
ZA ZELENE RAVNE ELZA GRUBELNIK
ODGOUOR NA ČLANEK:	"KAKO
DOLGO ŠE?" fPREPIH št.07/94J
Gospa Prof. IRENA ODER.
Najprej bi se vam zahvalil za vaše opozorilo in se vam in vsem ostalim opraviči zaradi vseh neprijetnosti, ki ste jih doživljali ob pogledu na naš "nepravilni" reklamni napis.
Ker podjetništvo zahteva veliko obveznosti in skrbi (kot ste že sami zapisali), se zgodi, da čovek ob vsem tem bremenu spregleda določene napake. Končno pa že star pregovor pravi: MOTIT'
SE JE ČLOVEŠKO.
Upam, da sem vam vsaj okvirno razjasni! vaše vprašanje in da vam je sedaj vsaj približno jasno, zakaj smo do danes prodajali "metersko blago".
Glede samega naslova trgovine pa se z vami ne bi spuščal v pregloboke jarke, ker v tem ne vidim nobenega smisla.
Pa tudi na vaše vprašanje, kako dolgo še, vam ne morem odgovoriti - ZAL
Moram pa vam priznati, da je meni ime CLASSIC prav simpatično in menim, da (tako kot ste vi zapisali) bi bil takrat pa re-sničio srečen, če bi vsi na Zahodu vedeli, kaj nudi naša trgovina.
Upam, da nas boste kljub neslovenskemu imenu trgovine kdaj obiskali.
Lep pozdrav!
CLASSIC
trgovina z metrskim blagom dir. Darko Dobrodel
"Noro, a resnično"
Odgovor na pisanje g. V. Čemovška v Prepihu dne 22.4.1994
Cenjeni g.Čemovšek se je v svojem pisanju postavi! kar za sodnika in razsodil, da je g. Tasič kriv za vse, kar se je v Mežiški dolini dogajalo v tem mandatu, saj pomeni po njegovem delo tega IS že kar neko vrsto naravne nesreče za občno Ravne, (je morda pri tem vštel tudi svoje velecenjeno deb, ali pa ga je...?) Zanimivo! Le zakaj potem obstajajo v razvitih dmžbah sodišča in seveda tudi pri nas?
Pa kljub temu grozi z iskanjem rešitev pri pristojnih ustanovah. Še enkrat, zanimivo! Če je g. Čemovšek prepričan v to, kar piše, bo vendarle šel v iskanje takšnih "rešitev".
Pa še to:
Kar se tiče mojega spomina, menda ni bojazni, v potrditev tega obstaja tudi pisna dokumentacija.
Pa da ne pozabim: tolikokrat sem že odgovaijal in demantiral neres-ničiosti, ki so se pisale o delu tega IS, da sem resničio prepričan, da je demantijev dovolj (če že ne preveč) in da je vendar že čas, da energijo, ki jo uporabljamo za takšno dejavnost (saj zato obstaja inštitucija, ki pa je pisec ni omenil), usmerili v delo.
Lep pozdrav vsem.
__________Tasič Matic
Pripis uredništva.
S tem prispevkom zaključijemo razpravljanja o delu ravenskega izvršnega sveta. Prepih bo o zadevi še pisal, ko bodo znana nova dejstva ali stvari aktualizirane z ugotovitvami pristojnih organov.
2. ODPRTO PISMO PODPREDSEDNIKU OBČINSKE SKUPŠČINE DRAUOGRAD DUŠANU KUDRNOUSKEMU, DIREKTORJU GTP KOŠENJAK ANTONU URTIČU IN DRAVOGRAJSKI JAVNOSTI
V zvezi z načrti GTP Košenjak Dravograd, da v sklopu načrtovanega Centra Traberk zgradi tudi bencinsko črpalko s pripadajočmi objekti, se podpisniki javnega protesta ponovno oglašamo. Odgovora na svoja javno zastavljena vprašanja namreč še do danes, 14.4., nismo prejeli.
Gospoda Kudmovsky, Vrtič in širša javnost! Oglejte si prosim Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih ureditvenega območja naselja Dravograd, Otiški vrh in Šentjanž (objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku - 7/90) -v nadajnem besedilu kot PUP št. 3. Ker predvidevamo, da ga ne poznate, Vas nanj posebej opozarjamo. V 32. denu namreč piše:
"Gradnja objektov javnega in poslovnega značaja je možna le, kadar gre za celovitejši poseg in so za to izdelane posebne strokovne podlage."
Ker investitor GTP Košenjak po dravograjski kabelski televiziji in v reklamnih prilogah v časopisih (npr. v Prepihu) navaja, da so bile ta načrtovani poseg, se pravi tudi ta bencinski servis, izdelane po sebne strokovne podlage in napoveduje začetek gradnje že za 1.5.94, moramo krajani Dravograda opozoriti tudi na podzakonski akt, to je na Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag (UL SRS 85/14), kjer je postopek za izdelavo in sprejem teh dokumentov natančno predpisan.
5. čl. zgoraj navedenih Navodil določa, da se s posebnimi strokovnimi podlagami podrobneje razčenijo ugotovitve iz strokovnih podlag dolgoročnega in srednjer-očnega družbenega plana, zlasti pa se zaradi pričakovanih sprememb bivalnih in delovnih razmer prebivalcev na obravnavanem območju podrobneje analizirajo: možna povečanja onesnaževanja okolja, obremenitev skupnih površin, objektov in
naprav, vplivi na naravno okolje in krajinske značilnosti ter vplivi na naravno in kulturno dediščino.
Zelo pomembno je tudi določilo 9. č., ki določa, da se morajo strokovne rešitve pripraviti variantno. Za območje z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi, za kar pri gradnji tako centra kot bencinske črpalke zagotovo gre, se te varianme rešitve pridobijo z javnim natečajem (kar določa tudi 36. č. Zakona o urejanju naselij... UL SRS št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 ). Posebne strokovne podlage pa so samo natečajna izhodišča za pridobitev variantnih strokovnih rešitev. Z natečajem pridobljene rešitve se skupaj s strokovnim mnenjem javno razgrnejo, da jih lahko obravnavajo občani v zainteresiranih KS. O izbiri rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega izvedenega načrta, odloč Izvršni svet občinske skupšane na predlog strokovnega telesa ( 36. č. Zakona o urejanju naselij ter 9. č. Navodil).
Ko IS ugotovi, da je osnutek prostorsko izvedenega načrta pripravljen v skladu z usmeritvami srednjeročnega družbenega plana in v skladu z zakonom, odredi, da se javno razgrne na sedežu občinske skupšane in v prizadetih krajevnih skupnostih -razgrnitev traja najmanj I mesec, v tem času pa se opravi javna obravnava. IS obravnava po preteku razgrnitve pripombe in predloge. Na podlagi teh stališč se osnutek dopolni, pridobe se soglasja pristojnih organov. Tako dopolnjen osnutek pošlje IS občinski skupščini. Le-ta pa sprejme prostorski izvedeni načrt z ODLOKOM.
Iz zgoraj citiranih določil Zakona in navodila jasno in nedvomno izhaja, da so posebne strokovne podlage, na katere se investitor sklicuje, šele oz. samo podlaga za izdelavo strokovnih rešitev oz. nadalje za izdelavo osnutka
zazidalnega načrta, nikakor pa ne samostojen dokument, na čigar osnovi je mogoče uvesti postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Povzetek citiranih določi je torej ta, da v postopku za pridobitev upravnih dovoljenj za izgradnjo bencinske črpalke na Spicfeldu pristojni občnski organi v nobenem primem ne morejo in ne smejo prezreti bistvenih elementov, to je JAVNE RAZGRNITVE in JAVNEGA OBRAVNAVANJA TER SPREJEMA S STRANI OBČINSKE SKUPŠČINE. V dmge poenostavitve postopka, v kolikor jih je po njihovem mogoče spraviti pod krinko zakona, se prizadeti krajani ne bodo vmešavali.
Investitoci ter pristojni na občni pa so prezrli večino navedenih in
Nacional socialna zveza Slovenije je z ogorčenjem sprejela "ogromno" povišanje plač za najnižje sloje plačlnih razredov, kjer se je plača povečala za 280,00 SIT BRUTTO. Ob takšnih sindikatih, kot so slovenski, ni problem vladati, pa naj bo to še tako protisodalno.
Kot najmočnejša izvenparlamentar-na stranka, ki ima preko 1200 čanov, kar bo dovolj, da bomo eni od tistih, ki bomo smeli na nove volitve, nimamo možnosti, da nižjim slojem ponudimo karkoli dmgega kot le naše pobude, ki smo jih in jih še vlagamo v državnem zbom. Vsekakor ne dajemo neumnih pobud, ki bi delavcem onemogočale odkup podjetij, niti ne dajemo pobud, ki omogočajo razraščanje korup-dje, ko si direktorji kupujejo podjetja (in bi si jih še bolj, če bi bil sprejet predlog, da se poveča procent notranjega odkupa, ki ga je podala SLS g. Podobnika, veleborca zoper kompdjo (???)).
V NSZS tudi ne sprejemamo politikov, ki so kompromitirani in se gredo sedaj velelakotnike, čeprav so (vsaj dva, Klaus in Pančir) čsto navadni policijski ovaduhi. NSZS se bori po pravni poti za svoje dlje (ovadbe zoper Rigelnika...) in nadaljuje izvirni program SNS. Vložili smo pobude (na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi), za katere smo morali zbrati po 200 podpisov za
zavezujoči! zakonskih določb oz. pravic krajanov. Namesto z zakonitim postopkom smo bili soočeni s politiko izvršenih dejstev, zdaj, spričo našega protesta, pa nekateri med nami tudi že z grožnjami in izsiljevanji s strani tistih, ki se za gradnjo najbolj zavzemajo. Upamo, da smo za navajanjem zakonskih in podzakonskih določi dokazali, da naše prvo odprto pismo ni bilo nobena dezinfonnacija ali zavajanje javnosti. Ravno nasprotno: To že nekaj časa počne GTP Košenjak z direktorjem Vrtičem na čelu.
Še vedno zahtevamo JAVEN ODGOVOR s strani občne in GTP Košenjak.
Za 288 podpisnikov protesta: Srečko Mlačnik, dipl. psih.
vsako, kar nam je tudi uspelo (za prvi dve preko 26.000 podpisov). Pobude so sprememba 90.čena, razveljavitveni referendum o državljanstvu, prepoved vodilnim ex komunistom delovanje za 10 let (tudi tistim, ki se skrivajo na desnici), sodalne pobude (o brez-plačiem obveznem šolanju, najnižji plač in najnižji pokojnini, o ukinitvi prostovoljnega zavarovanja), pobuda o zapiranju JE Krško. Sedaj je na potezi predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. NSZS ostaja klasična nacionalna stranka (ne leva ne desna) in kot taka vabi vse nadonalno usmerjene Slovenke in Slovence, da se ji pridnižijo, še posebej v mesecu maju, ko lahko vsakdo postane čan že za pičili 300,00 sit, kar velja za enoletno obdobje (socialno ogroženi, nezaposleni, upokojena, študentje in mlajši od 18 let ter vsi delava, ki imajo zajamčeno plačo, pa imajo v mesecu maju še lOO.OOSTT nižjo čanarino). S tem želimo deseč, da se bodo včanili v NSZS tudi tisti sloji, ki jih prvenstveno želimo zastopati. Poleg tega želimo pokriti še tiste dele Slovenije, ki so slabo pokriti.
Eden takšnih predelov je tudi južna Primorska, kjer je bil ustanovni zbor 30. 4. in protestni shod NSZS pod naslovom: OBALE NE DAMO NE ITALIJANOM NE HRVATOM!
Matjaž Gerlanc, predsednik
SLOVENSKIM MEDIJEM
Zanimivosti



POGORJE MED KARLOVCEM IN
SLOVENSKA GLEDALIŠKA IN FILMSKA IGRALKA, MA) DA
LOSC REKA, W POSTEKUNA TEČE SKOZI LONDON
KEMIJSKI S1BMOL ZA RADIN
KEMIJSKI SIBMOL ZA KISIK
PRIPADNIK TRGOVEC AZIJSKEGA NA VELIKO IN
AFRIŠKEGA ____________IjUDSTVA
LOVEC NA OSWALD GORILE TOTSCH
GLAVNO GORSKE MESTO REŠEVALNE
ITAUJE
SANI
VELIKO
KLADUSO
PREROŠKO
ZNAMENJE,
NAPOVED
ČESA
PESNIK LJUBEZENSKIH PESMI
TOV. V MARIBORU
SINTETIČNO
MAMILO
RIM. HIŠNI VRSTA	BOG
SIRA --------------
RETOROMA-_________ NI V ITAUJI
OSEBNI
ZAIMEK
ČOP JOŽA
!
IJUBIJANSKl
ŽUPAN.
JOŽE
PRITOK
AMAZONKE,
MEJNA
REKA
MED
PERUJEM
IN
BRAZIUJO
AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK
AFRIŠKI SESALEC IZ DRUŽINE ŽIRAF
STEZNIK,
NEDRČEK
NAPAKE
PRITRDI L-NICA
ŽITARICA
GLAVNO MESTO EVROPSKE DRŽAVE
STAR IZRAZ ZA SVILENO RUTO
STANE
JAGODIČ
ŠPANSKI
OTOK
MUSUMAN-
SKO
OŠKO IME
RAJKO
PIRNAT
IZAKOV SIN
MIGLJAJ
DESANKA
PEVKA
PAVONE
MELIŠČE
SLOVENSKA
KNJIŽNI-
ČARKA,
ANČKA
IME PES NICE ŠKERL
NAMIZNO
PREGRIN-
JALO
ŽLEZNA
MOSTIČEK
BULA
TAUSOVA
ORANŽADA
SLOV. PISV TE1J (BELI MENIHI), IVAN
ODUČEN
GRŠKI
KOŠARKAŠKI
KLUB
F1NŽGARJE-VA DRAMA
BRITANSKI
VOJSKOV.
ZMAGOVA-
LEC
VANDALOV
SIMBOL ZA BARIJ
DIVJA
MAČKA
TELICA
POSODA ZA ROŽE
ANDREJ
CAPUDER
INDIJSKO
ŽENSKO
OBLAČILO
SUETUJE MIRO PIRTOUŠEK
Že pozabljene Jedi
ZANIMALO VAS BO
xJAJCARIJA
Vsako leto ob začetku maja ledični fantje v zgornji Mežiški dolini pobirajo pri kmetih jajca in običaj, ki je vezan na god Sv.Florjana (4. maj), se imenuje jajčarija. Ta običaj se je ohranil v Javorju, Ludranskem vrhu, Bistri, Jazbini, Koprivni, Lomu nad Mežico in tudi drugod, lep družabni dogodek pa se je v mariskateri kmečki izbi končal z malico in pijačo.
Fantje so za jajca morali prositi, kmetje pa so jajca skrili v pepel, cvetje, tudi v mleko, da bi jih kar najtežje našli. Svojčas so se udeleženci jajčarije zbrali že dan za tem pri največjemu kmetu, vse skupaj zalili z moštom in žganjem, nežnejši spol pa je iz jajc pekel tako imenovane šnite. Običaj se je iz leta v leto spreminjal in sedaj se zberejo tudi v gostilnah. Seveda pa jajce in šnite niso več glavna jed, kajti pogosto je na mizah še prekajeno meso in pecivo. Iz blagoslovljenega lesa pa so moški delali križe.
Sicer pa v mnogih gospodinjstvih še dandanes na Florjanovo za kosilo pripravljajo šnite.
PIJANA
KLOBASA
Potrebujemo:
2 krajnski klobasi 1/2 I rdečega vina čebula, lovorov list 2 nageljnovi žbici.
14 zrn koriandra, poper, temno prežganje.
Vino razredčimo z dvema kozarcema vode. Sesekljamo čebulo in jo z začimbami dodamo k vinu; zavremo. Kuhamo 5 minut. V tako kuhano vino damo klobasi, ki ju kuhamo 15 minut (vre naj nalahno). Kuhane klobase narežemo in jih razporedimo na vroč krožnik. Vino precedimo in zgostimo s temnim prežganjem, prevremo in prelijemo klobase.
Dober tek.
GUKO d.o.o.
Čečovje 5
62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 20 165; fax: 21 076
62390 Radlje, Partizanska 35 Tel./fax: 0602/71-034 V_____________________________________________________7
NAGROBNI SPOMENIKI
■	SAKURA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program)
■	CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatorjev ter elektronskih dnevnikov)
■	LOGOS (pisala)
■	PRODAJA lesenih in plastičnih barvic, radirk ter pisalnih garnitur
NAJ NAŠE GESLO
vkč fixÀemty % vomì
POSTANE TUDI VAŠE!
NUDIMO VAM:
□	že gotove nagrobnike
□	izdelava po vaši želji
□	kratki roki izdelave
□	kovinske črke, vaze in svetilke
SE PRIPOROČAMO!
GinS
PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE
»RIZMA'
ZLATO, SREBRO, MENJALNICA
menja mca
Tel.: 0Ó02 83 276 Fax: 0602 83 627 Dravograd Trg 4. julija 34
GALERIJA PRIZMA SLOVENJ GRADEC Glavni trg 29
BOUTIQUE
PRIZMA
DRAVOGRAD
-	raòie «ne	i*
MURSMS
-	KcJhit ytafanMe (Zelje
-	(nidtal iole dati««
-	Ojdel&i domače i« umetne olnti
-	voe oldančtea
Nova
ponudba:
ZOBNO IN DENTALNO ZLATO IN ZLITINE
STALNO NA ZALOGI:
.AUH0PAL SE .DEHT0RN ■ADH0DENT 20
Zelo ugodne cene!
Staro zobno zlato menjamo za novo!
POSLOVNO TRGOVSKI CENTER DRAVOGRAD
LOKALI, POSLOVNI PROSTORI!
Odtočite 4e u&faeti!
_ jer tri alpske doline, Dravska, Mežiška in Mislinjska združijo svoje lepote v eno ter Meža in Mislinja zlijeta svoje vode v lenobno Dravo, leži Dravograd.
Ni mesto, trg je, a že od davnih časov visoko nad reko budno nadzoruje pomembno križišče živahnih poti.
Od nekdaj so ljudje na takih krajih trgovali, izmenjavali znanja in kulture. Tedanji meščani in njihovi potomci pozneje so vešče izrabljali naravne danosti takih prometnih sečišč ter sebi in drugim omogočali boljše življenje.
In danes? Nič se ni spremenilo. Potrebe in možnosti so enake, mogoče smo le ljudje malo zastali.
Dravograd lahko in mora ohraniti izročilo ter združiti in povezati interese ljudi v vseh treh dolinah. In tudi dlje.
Ne samo prostor, širina misli, ideja zagotavlja boljše življenje vsem. Zaprtost in ozkost samo redkim.
Prepričani smo, da TRGOVSKO POSLOVNI CETER, katerega gradimo pri železniški postaji v Dravo-
gradu, zagotavlja uspeh vsem, ki bodo združili svoje ideje z znanjem in spretnostjo ter jih vtkali v interes ljudi na tem in širšem prostoru.
Objekt je zasnovan kot troetažna zgradba z možnostjo razširitve v drugi fazi. Skupna površina trgovskoposlovnih prostorov znaša blizu 5000 m2, zgrajeni pa bodo do podaljšane III. gradbene faza z vsemi priključki na odjemnih mestih ter z zunanjo ureditvijo in parkirišči.
Pester in zanimiv poslovni program — lokali s trgovinami, butiki, prehrano, obrtnimi delavnicami, poslovnimi prostori za različna predstavništva in agencije, veleblagovnica, banka in še marsikaj, estetska zunanja podoba, izbor materijalov in funkcionalna zasnova center kvaliteteno vgrajujejo v ambientalni mozaik.
Primerno število parkirnih mest, neposredna povezava z glavnimi prometnicami ter sproščen stik pešcev s starim mestnim jedrom preko "tržnega mostu" pa poslovnemu centru obetajo živahen vsakodnevni utrip.
Ne zavračajte svojih idej, pokličite nasi
GRADBENO PODJETJE GROSUPUE