Leto XXIV.	■	■	^1^ Številka 29.
Naročnina za Jugoslavijo:	ffffL	tHb	Mg	mju	EgW*j», 19	i| iSj	Uredništvo: Ljubljana,
oeloletno 180 din (za ino- S&H HBllrSEiSr	MR	E®	gz|	RW  Rfll »_<3W	■■	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210	KES	ESS	HJUUHfcV	RH	EBB	H	llS^B H	25-52. Uprava: Gregor -
90 din, za ■/. leta 45 din,	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani.	Časopis	za trgovinof industrij o. obrt In denarništvo	nici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja	Lšubliaima,	ponedeljek	10.	marca	1947________________Cena	Sili	1*50
*«
Stopiranie
cen
■■
Glasilo hrvatskih gospodarskih krogov »Hrvatska privreda« piše:
Danes je tudi že zadnjemu laiku jasno, da ne more vsa komplicirana administracija, ki je bila ustvarjena v zvezi z mnogimi predpisi o kontroli cen in pobijanju draginje, ustaviti naravnega dviganja cen. Namesto pa, da bi se iz tega realnega spoznanja napravili logični zaključki, se skuša napraviti še en korak v megleno nerealnost. Od nekih beograjskih krogov je prišel predlog, da se ta naš zamotani vozel vprašanja preskrbe surovin, potrošnje, zalog, proizvodnje, distribucije in cen reši z eno potezo peresa, z enostavnim dekretom o stopiranju cen, ne upoštevajoč pri tem niti najmanj vseh onih činiteljev, ki vplivajo na oblikovanje cen in ki se ne morejo s prav nobenim dekretom proglasiti kot neobstoječi. V utemeljevanju te najnovejše misli se pravi, da bi bilo stopi-ranje najbolj učinkovita pot za stabilizacijo trga za preprečenje kupičenja živil in drugih življenjskih potrebščin po potrošnikih. Pri tem se zlasti poudarja, da bi moglo imeti to stopiranje cen uspeh samo tedaj, če se kontrola ne bi nanašala samo na predmete, ki so potrebni za domačo porabo, temveč tudi na predmete, ki so namenjeni izvozu. Poleg tega se pravi v tej utemeljitvi, da stopiranje cen ne bi bilo uspešno niti takrat, če se ne bi izvedlo v popolnem soglasju in s popolnim sodelovanjem ministrstva za oskrbo in prehrano ter pristojnih ustanov banovine Hrvatske, t. j. da bi morale za vso državo veljati iste cene.
Vsekakor bi bilo idealno, če bi se cene mogle stopirati, trg pa istočasno stabilizirati, toda v tem primeru bi bilo potrebno, da bi se najprej izpolnil ta pogoj: da bi se odpravili vsi oni činitelji, ki vplivajo na dvig cen in stabilizacijo trga. Z drugimi besedami: Potrebno bi bilo, da ostanejo trajno neizpremenjeni vsi pogoji za nabavo, proizvodnjo in distribucijo. Ali pa je to danes mogoče? Zagovorniki ideje o stopiranju cen so kar iprešli to vprašanje ter pri tem pozabili, da se pogoji vsak dan slabšajo, kar nujno povzroča dvig cen. Sicer pa ni to prvič, da se skušajo pri nas reševati gospodarska vprašanja z napačne plati. Skušajo se odpraviti posledice, niti najmanj pa se ne ozira na vzroke, ki so jih povzročili. Formiranje cen v potrošnji je samo zadnja faza v procesu proizvodnje, nabave in distribucije blaga. Pa zakaj bi se začelo ravno pri tej zadnji točki, ki ni nič drugega ko logični in nujni zaključek že prej kompliciranega procesa.
Če bi hoteli našteti vse to, kar vpliva na stalni dvig cen, bi to bilo mnogo predolg seznam: začenši od stalnega zviševanja državnih in samoupravnih davščin, taks, tarif pa do zviševanja mezd in ustvarjanja onih ustanov, katerih komplicirana administracija ovira normalni proces oskrbovanja, distribucije in proizvodnje ter pri tem zadaja gospodarstvu nova bremena in izgubo časa, da pa pri tem niti ne govorimo, da imamo tudi takšne ustanove, ki same umet>« dvigajo cene (Prizadov riž). Da bo ironija še večja, se je misel o stopiranju cen pojavila
baš v trenutku, ko uprava naših železnic pripravlja novo zvišanje svoje tarife.
Če je pri nas kako stopiranje cen potrebno, potem je to potrebno pri obremenjevanju z davki, taksami in novimi tarifami. Potrebno je, da sc stopira inflacija raznih novih ustanov, predpisov in naredb, ki ovirajo nornmlno kroženje blaga. Nadalje je potrebno stopiranje pri ustvarjanju raznih novih fondov, ki nastajajo z obremenjevanjem našega uvoza in izvoza! Intervencija in uprava Pri-zada, Diporisa, Pogoda, Prevoda požira 3% vrednosti vsega našega izvoza in uvoza, t. j. nad 300 mili-
jonov din! Iniciatorji stopiranja cen so resnično imeli zelo nesrečno roko, ker so to krilatico vrgli v javnost ravno v času, ko se pripravlja našemu izvozu in uvozu nova obremenitev v višini približno 130 milijonov din, ki jih bodo morali plačati samo v zvezi s kontrolo direkcije za zunanjo trgovino.
Mislimo, da že ti primeri dokazujejo jasno, kje je treba začeti s stopiranjem.
Omenja se tudi potreba sodelovanja ministrstva za prehrano in pristojnih ustanov banovine Hr-valske, ker da bi morale v vsej državi veljati iste cene. Nobenega
dvoma ni, da bi imelo to svoje dobre strani. Nejasno pa je, kako si zagovorniki te misli predstavljajo enotne cene za vso državo, ko pa sta tu dve različna območji z različnimi pogoji poslovanja, in sicer tako v proizvodnji ko v oskrbi in distribuciji. Zadostuje, da se pogleda samo na velikansko razliko v davčni obremenitvi, ki izkazuje impozantno številko 61 odstotkov.
Potrebno je stopiranje in še zelo potrebno, toda na drugi strani, kakor pa si zamišljajo to oni, ki še vedno mislijo, da se more naravni tok stvari zaustaviti z dekreti.
Proti zvišanju železniške tarife
Govor generalnega tainika Ivana Mohoriča na seii tarifnega odbora
Zbornica za TOI v Ljubljani je takoj ko se je zvedelo, da namerava predlagati gen. direkcija državnih železnic tarifnemu odboru zvišanje železniške tarife, izvedla med zainteresiranimi podjetji obširno anketo o učinku zvišanja železniških tarif na naše gospodarstvo. Anketa je pokazala, da bi imelo zvišanje tarife silno težke posledice za vse naše gospodarstvo.
Seja tarifnega odbora
V petek se je začelo v Beogradu zasedanje tarifnega odbora, ki naj bi razpravljal o predlogu zvišanja železniške tarife. Na zasedanju je vzbudil posebno pozornost temeljiti referat, ki ga je podal generalni tajnik ljubljanske zbornice Ivan Mohorič, ki je v glavnem izvajal naslednje:
Uvodoma svojega referata je omenil, da ni bil poslan članom tarifnega odbora noben načrt, kako in do katere višine namerava železniška uprava zvišati tarife. Zato tudi člani tarifnega odbora niso mogli konkretno izdelati svoje strokovno mnenje, temveč so se morali omejiti na načelno stališče.
Za pravilno oceno vprašanja zvišanja železniške tarife so predvsem važni motivi, zaradi katerih je železniška uprava predložila ta predlog. Utemeljitev se navaja v samem dnevnem redu, da je potrebno zaradi stalnega in vsakodnevnega podraževanja vseh predmetov. K tej splošni motivaciji bi se moral predložiti tudi statistični material o cenah potrošnih predmetov, ki jih potrebuje železnica ter o drugih nabavah, ki jih nabavlja za svoje potrebe. Šele na podlagi takšnih detajlnih podatkov bi se moglo objektivno presoditi, če je zvišanje tarife v resnici pravi način, ki more pomagati trenutni zadregi železniške uprave oz. jo zavarovati pred bodočo podražitvijo nabavljenega materiala in kako bi se mogla stabilizirati cena nabav.
Proračunsko-fiskalnih razlogov za zvišanje ni
Ker tega materiala nimamo, smo navezani na uradne podatke, ki jih objavlja oddelek drž. računovodstva fin. ministrstva o dohodkih in izdatkih vseh upravnih resorov in drž. gospodarskih ustar nov, med katere spadajo tudi že-
leznice. Te dni je bil objavljen paralelni pregled za prvih 9 mesecev tekočega in predhodnega proračunskega leta. Po teh podatkih so bili doseženi dohodki za 9 dvanajstin:
mil. din
predvideno po proračunu
1939/40 ................... 1,978,9
doseženo v 9/12 1. 1939. 1,983,7 v odstotkih doseženo .	.	100,24
predvideno po proračunu 1940/41* ....	2,341,6
doseženo v 9/12 1. 1940. 2,840,1 v odstotkih doseženo	.	121,28
Več doseženo torej v	1.	1940./41.
856,4	milijona din.
Ker so to uradne številke, v katerih točnost ne moremo dvomiti in ker so to tudi edini podatki, ki so bili dosedaj objavljeni, moremo napraviti vse zaključke samo na podlagi teh podatkov. Po teh podatkih so se v tekočem letu povečali železniški dohodki v 3 četrtletjih za 856,4 milijona, kar bi pomenilo za vse leto najmanj 1100 milijonov din. Če upoštevamo, da se je lani predlagalo tarifnemu odboru zvišanje tarif za kritje povečanih izdatkov v višini 450 milijonov din, tedaj vidimo, da je bil dejansko dosežen več ko dvakratni znesek.
Če upoštevamo nadalje, da se je ravno preteklo jesen izvršila občutna redukcija potniških vlakov ter je bilo pri tej priliki reducirano veliko število rentabilnih vlakov, moramo priznati, da bi moglo biti povečanje železniških dohodkov še mnogo višje, če bi ukinjeni vlaki ostali v prometu. Poleg tega je izvoz mnogih predmetov v znatni meri otežkočen oz. praktično onemogočen, da pada glavni del zvišanja dohodkov na lokalni promet, ker se tudi tranzit V primeri s prejšnjim letom ni bistveno povečal.
Če primerjamo dosežene dohodke z dejanskimi izdatki, se nam nudi naslednja slika:
mil. din
prevideno po proračunu za 9/12 1. 1989./40. . . 1,988,9 doseženo v 9/12 1. 1939. . 1,829,1 v odstotkih doseženo .	94,34
po proračunu predvideno za 9/12 1. 1940./41 * . . 2,209,1 doseženo za april-decem-
ber 1940 .................. 2,173,9
v odstotkih doseženo . .	98,4
več izdano v 1. 1940./41.	344,7
* Po odbitku kreditov prenesenih na banovino Hrvatsko.
Iz tega se vidi, da so se v devetih mesecih 1. 1. dejanski izdatki povečali le za 344,7 milijona din, kar bi pomenilo za vse leto 460 milijonov din. To dokazuje, da je bila svoječasna ocena povečanja dohodkov pravilna.
Če primerjamo dohodke in izdatke v preteklih devetih mesecih vidimo, da so v razmerju 2840 : 2173, da povečani dohodki presegajo povečane izdatke za 667 milijonov din. To dokazuj©, da je bil pri zadnjem zvišanju železniških tarif eskontiran v celoti ne samo že takrat nastali, temveč tudi kasnejši skok cen, ker se je ne le v linearnem zvišanju, temveč zlasti s preklasifikacijo blaga ustvaril izdaten dopolnilni vir dohodkov drž. železnic. Te številke jasno dokazujejo, da se s proračunsko-fi-skalnimi razlogi nadaljnje zvišanje železniških tarif ne more niti utemeljevati, še manj pa opravičiti.
Kontrola cen in zvišanje tarife
Treba da razsvetlimo vprašanje nameravanega zvišanja železniških tarif še z ozirom na prizadevanja kr. vlade, da se zatre draginja in kontrolirajo cene. Znano je, da spada pretežna večina potrošnih predmetov drž. železnice pod občno kontrolo cen, da se torej cene ne morejo brez zadostne utemeljitve in brez pristanka pristojnih oblasti zvišati. To velja zlasti za železo, cement, drva, premog, olja itd. V kolikor posamezni važnejši predmeti še niso pod kontrolo more minister za oskrbo in prehrano z enostavnim odlokom razširiti to kontrolo tudi še na vse predmete, za katere ima železniška uprava interes. Odkar
Kajjrina^danaSijM
številka:
Položaj na Balkanu in Jugoslavija Težave mesne industrije Nova devizna tolmačenja Položaj in težnje lesne trgovine Amerika na prehodu Naša lesna domača obrt Pred trgovinskimi pogajanji, z Madžarsko
je ustanovljeno to ministrstvo ter nanj prenesena pristojnosti glede kontrole cen, kr. vlada izvaja po tem ministrstvu najbolj rigorozno politiko stopiranja cen za vse vai-nejše potrožne predmete ter so ▼ tej smeri izdana jasna navodila z najstrožjimi sankcijami proti vsakomur, ki bi se pregrešil proti tem predpisom. Kr. vlada hoče torej za vsako ceno ohraniti sedanjo raven cen ter so bile v zvezi s tem izdane vse zakonodajne in upravne kavtele tudi za železniško upravo. Ta zato ne bi smela računati z nadaljnjim dvigom cen, najmanj pa ga vzeti za podlago svoje tarifne politike. Kajti da bi mogla imeti nova politika uspeh, se morajo najprej stabilizirati elementarni pogoji v proizvodnji. T* pa se ne more doseči, če sc ne stabilizirajo cene za prevoz blaga po železnici.
Zato bi takšno, zvišanje prevoznine za blago pomenilo, da je železniška uprava v nasprotju s splošno politiko kr. vlade, ker b« zvišanje tarife pomenilo novo splošno podražitev produkcijskih stroškov in oskrbe prebivalstva z živili.
Treba upoštevati, da velike industrije dobivajo surovine in pogonski material iz znatne daljave ter da je za en vagon proizvodov v nekih panogah težke industrije potrebno po 5 do 8 vagonov Surovin in pogonskega materiala. Zato bi se moralo ' vsako zvišanje zelo poznati v produkcijskem procesu in kalkilu najvažnejših industrij. Sicer pa mislimo, da ne spada to vprašanje v pristojnost tarifnega odbora, temveč vlade, da prouči posledice, ki bi jih imelo zvišanje tarif, ter da preceni psihološki učinek tega ukrepa na splošne pogoje gospodarskega dela. Prepričani smo, da bi tudi minimalno zvišanje železniških tarif izzvalo nov val draginje, ki bo zelo zadel sedanjo politiko ministrstva za oskrbo in prehrano ter bi nas še bolj oddaljil od možnosti stabilizacije cen in njih zmanjšanja.
Rezultati zborniine ankete
Poleg teh splošnih ugotovitev pa moramo pokazati tudi nekaj konkretnih primerov, kakšen je že danes položaj v tarifnem oziru pri najvažnejših panogah gospodarskega dela.
Predvsem moramo opozoriti, da gospodarski krogi niso in ne morejo biti indiferentni za zvišanje produkcijskih stroškov, ker se silno težko doseže dovoljenje za zvišanje cen, zlasti pa industrijskih predmetov in trgovskega blaga. Nadalje pa se tudi ne* more vsako zvišanje proizvodnjih stroškov prevaliti na potrošnika in predelo-
valca, zlasti ne pri izvozu, kjer so naročila dogovorjena za celo leto in po natančno določenih cenah. To velja za celo vrsto predmetov, ki jih izvažamo v Nemčijo, ko nam kontrolni organi za zunanjo trgovino določajo prodajne cene in čez katere ne priznavajo poviškov. Zato bi bilo zelo napačno mnenje, da bi se moglo vsako zvišanje produkcijskih stroškov prevaliti na konsumente.
Poleg tega treba opozoriti, da se ne vodi v vsej dišavi enotaa politika glede cen in da dovoljuj« banovina Hrvatska zvišanje cen,
ki jih urad za kontrolo cen v dravski banovini ne dovoljuje.
Če gledamo razvoj indeksov cen (po Narodni banki), ko so ti znašali za rastlinske proizvode 210,5, industrijske 189,2, splošni indeks 150,7, za izvozne predmete 151,4, za uvozne pa 139,1, tedaj vidimo, da je že dosedaj skušala industrija ohraniti svoje cene na paralelni višini z indeksom uvoznih cen, ki so bile znatno nižje od izvoznega indeksa. Vse težišče draginje pada na rastlinske proizvode, ki pa za izkoriščanje železnic ne igrajo odločilne vloge.
Poleg tega vidimo, da je indeks cen na drobno v posameznih me7 stih države zelo različen. Najmanjši je indeks Ljubljane s 144,3, nato Sarajeva s 144,5, najvišji pa Novega Sada s 169,7. Od vsakega zvišanja tarif pa je
najbolj zadeta dravska banovina,
ker je pri izvozu z začetnimi tarifnimi postavkami relativno najbolj obremenjena, ker nima plovnih rek za cenen prevoz, v notranjem prometu pa se zbog dragega dovoza surovin iz velikih daljav od 400 do 1000 km zmanjšuje z vsakim zvišanjem sektor njene konkurenčne sposobnosti v smeri protij glavnim blagovnim tržiščem države. Tako se mora n. pr. les za izdelavo celuloze, ki se je prej dobival za papirno industrijo iz ne>-posredne bližine do 100 km, danes dovažati že iz Gorskega Kotarja in Bosne, pirit iz Srbije, boksit za predelavo polfabrikatov iz aluminija iz Bosenske Krupe, kavstična soda iz Lukovca, pesek za stekleno industrijo iz Južne Srbije, železna ruda iz Bosenske krajine itd.
Treba upoštevati, da je bil že učinek zadnjega zvišanja železniških tarif za posamezne industrije zelo hud. Tako je zvišalo železarnam K1D, lansko zvišanje prevoznin nabavne stroške ze( surovine in razne obrtne potrebščine za 8'9 milijona din, podražitev prevoznine za proizvode železarne pa 10'2 milijona din. L. 1939. je plačala KID železnici za prevoz surovin in potrebščin 35'9, za odvoz proizvodov pa 35 milijonov din. Torej samo eno podjetje je bilo z lanskim zvišanjem obremenjeno za 20 milijonov din, kar pomeni zvišanje cen za približno 5%.
Opozarjamo, da je bila prevoznina za boksit, ki ga dovaža industrija v Ljubljani 16.800 ton na leto, zvišana v zadnjih 2 letih za 20%, za žvepleno kislino za 25%, za fluorit za 20%, za premog 20% itd.
Znano je, da premogovniki niso enakomerno razdeljeni po ozemlju kraljevine in se mora zato prevažati premog v nekatere kraje zelo od daleč. Prevoznina že pri sedanjih tarifah obremenjuje industrijo pri oddaljenosti 400 km z K0% vrednosti premoga, kar ima za posledico znatno podražitev električne energije, razsvetljave, vodarine in s tem vsega mestnega življenja. Železnica pa je tudi sama največji potrošnik premoga ter bi bila od zvišanja tarife sama zadeta, ker bi zvišanje povzročilo ponovni skok cen za vse proizvode, ki jih ona troši.
Na navedemo še drug industrij ski proizvod, ki se mnogo troši: cement, To je karteliran proizvod, čigar cena Jje 'bila določena iže 1. 1936. Cement je pod dvojno kontrolo, namreč trgovinskega in prehranjevalnega ministrstva. 2e pri prevozu 250 kg znaša železniška prevoznina več ko vrednost samega cementa. Cena cementa je namreč 33 din, prevoznina na 200 km 32, na 250 km pa 37 din za 100kg. Takšna obremenitev prav občutno ovira gradbeno delavnost, ker se mora namesto cementa do stikrat porabljati slabši material, ki je na kraju samem, čeprav je manj odporen.
Obremenitev apna, ki je tudi za
gradbeno stroko važno, bi znašala pri nameravanem zvišanju tarife pri oddaljenosti 500 km, kakor daleč se mora pošiljati iz dravske banovine v Vojvodino, 50% vrednosti blaga. Cena apna je namreč 35 din, prevoznina (na 500 km pa 16'10 din. Apno pa je važno tudi iz zdravstvenih razlogov in ni priporočljivo, da se njegova nabava podražuje. Zelo važen za rudarsko industrijo je jamski les, za katerega znaša že danes prevoznina na povprečno razdaljo 120 km 32% vrednosti blaga.
Tarifa za prevoz gradbenega lesa iz Tržiča do Beograda je znašala do zadnjega zvišanja 3.150 din za 10 ton, lani je bila zvišana na 4.170 din, torej za celih 32%. Stavbeni les pa spada med kontrolirane predmete, za katere se predpisuje 'maksimalna prodajna cena, ki se ne sme zvišati. Kubični me-
ter stavbenega lesa, ki se pošilja iz dravske banovine v Beograd, velja na nakladalni postaji 780 dinarjev. K temu pride 210 din prevoznine, 6% poslovni davek v višini 57 din, da se s tem blago za Beograd podraži za celih 25%.
Poleg tega zvišuje železniška uprava tarife indirektno na ta način, da že mesece dolgo dostavlja strankam samo majhne ali pokrite vagone, pri katerih se tovorna teža ne more v celoti izkoristiti, kar pomeni podražitev tarife pri 10 tonah za 8%, na večje daljave pa do 20% z ozirom na kilome-tražo.
Tudi glede izvoza stavbenega lesa se je položaj bistveno spremenil. Zaradi blokade smo izgubili najvažnejša čezmorska tržišča, do-čim nam je Nemčija določila tako nizke cene, da je vsaka večja dobava izključena. Izvoz na Nizo-
zemsko se obračunava preko Berlina, da niti ne vemo, koliko bomo dobili za les. Povečana Madžarska more sama kriti svojo potrebo na stavbenem lesu v novo pridobljenem ozemlju.
Za premog za domačo potrošnjo je bila v zadnjih treh letih zvišana prevoznina za 14 din od tone, t. j. skupno za 30%. V istem času se je cena premoga zvišala samo enkrat in sicer šele 16. XI. 1940. za 7%, dočim je železnica zvišala
1.	4. 1938. prevoznino za 4 din, 15. 6. 1940. za 8 din in 15. 8. 1940. s preklasifikacijo še za 2 din, kar je najbolj zadelo mestno prebivalstvo, zlasti pa uradništvo, ki živi v najtežjih življenjskih razmerah.
Na podlagi vsega tega smatramo, da je vsako nadaljnje zvišanje tarife nepriporočljivo in da se mora najti drug način za kritje potreb železniške uprave.
Težave mesne industrije
Nemogoče maksimiranje cen za 14 dni nazai
Mesna industrija je bila sedaj obveščena, da so všteti v seznam predmetov, na katere se nanašajo določbe o kontroli cen, tudi prekajeno meso in razne klobase, ki so se doslej lahko prodajale po načelih svobodne trgovine, t. j. v skladu z nakupno ceno surovin in s pribitkom običajnega dobička. Do tu je stvar v redu. Če je toliko drugih predmetov na listi kontroliranih cen, naj bodo še klobase! Drugačna pa je stvar z vidika novih prodajnih cen.
Izdana je bila določba, da se prekajeno meso in klobase ne smejo draže prodajati kot so se prodajale dne 20. februarja. Maksimiranje cen velja torej za dobrih 14 dni nazaj! Predelovalci mesa, uvozniki in trgovci mesnin na debelo morajo do 13. t. m. predložiti banski’ upravi prijavo glede nadaljnje prodaje teli predmetov. Navesti morajo v svoji vlogi, kakšne »o bile cene novim kontroliranim predmetom 14. in 20. februarja t. 1. Zaprositi morajo, da se jim dovoli prodaja prekajenega mesa in klobas po cenah, veljavnih omenjenega dne, torej pred dvema tednoma. Če pa smatrajo, da spričo naraščanja cen živini z maksimiranimi cenami ne bodo mogli shajati, potem naj naslovijo na bansko upravo vlogo, v kateri naj zaprosijo za zvišanje cen, ki pa se bo dovolilo le tedaj, če res drugače ne bi šlo. Svojo prošnjo naj podrobno dokumentirajo z natančno kalkulacijo.
Kaj sedaj? Baš približno dva tedna sem so se začele itak visoke cene svinj in goved skokoma dvigati. Krave-klobasarice, ki so še pred dvema, tremi tedni veljale povprečno 5*25—5'50 dinarjev za kilogram žive teže, veljajo sedaj že 7—7‘50 dinarjev. Svinje so se podražile v par tednih, zlasti pa od začetka marca dalje kar za več dinarjev, in to predvsem domače štajerske svinje. Mesarji in predelovalci iščejo sedaj blago za velikonočno gnjat in so primorani plačevati višje cene ali pa ostati brez blaga. Mast je postala že zelo redka, ker predelovalci skoraj ne zmorejo več skokoma naraščajočih cen. Če si še pred božičem dobil prvovrstne svinje-slaninarice v Vojvodini po 18—19 din za kilogram žive teže, moraš sedaj odšteti že 21 dinarjev in še več. In to tam doli, skoraj 600 kilometrov daleč. Kje je transport, kje so drugi znatni stroški? Kje
je riziko, ker tolikokrat kakšna žival tudi pogine? Če je vagon sla-ninaric prej veljal 150.000 do 160.000 dinarjev, je 'treba sedaj odšteti že nad 200.000 dinarjev in tudi več, če gre res za prima blago.
Če so se cene živini in svinjam v dobrih 2 tednih podražile za 15% do 20%, kako naj se potem prodaja prekajeno meso in klobase po cenah, ki so veljale še pred dvema tednoma? Zadnje dni so morali predelovalci zvišati ceno za nekatere izdelke pod pritiskom naraščajočih cen za živali. Ali naj gredo sedaj, ko so živali še dražje, s cenami nazaj? Ali mora imeti mesar izgubo, ker se glasi naredba, da morajo veljati kot maksimalne cene one pred 14 dnevi?
Novi minister za prehrano je, ko je nastopil svoje mesto, odredil, da banske uprave ne smejo
do nadaljnjega zviševati maksimiranih cen, tudi oei so razlogi za to upravičeni. Nasvetovalo se je pre-kajevalcem in mesarjem, naj ne kupujejo živali draže, ker je nevarnost, da bodo imeli izgubo. Je že prav, da se enkrat začne ustavljati zviševanje cen, začelo pa se je na napačnem mestu. Cene je treba ustaviti na viru, pri kmetu. Če bo kmet zahteval za svoje proizvode vedno več, je naravno, da mu mora slediti tud/i mesar in prekajevalec, ker vendar ne more nihče zahtevati, da bo kupoval živali po vedno višjih cenah, prodajal pa vedno ceneje.
Spričo novega položaja se že čuje, da bodo nekateri prizadeti zaprli obrate, če se nove določbe ne bodo takoj spremenile in ustvaril znosljiv položaj. Nikogar ni mogoče silili, da bi moral delati v svojo izgubo, pa tudi če gre za važna živita.	A.	B.
Položai na Balkanu in Jugoslavija
v	barva,	plesira	in
7p U 94 lirah kemiJno Bnaži
LC I m Ul OH obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domato perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
»Politika« je objavila o sedanjem položaju na Balkanu članek, ki pravilno presoja sedanje stanje. Ker je važno, da tudi gospodarski ljudje pravilno sodijo ta položaj, podajamo na kratko vsebino tega članka:
Kazalo je, da bo Balkan to pot obvarovan vojnega konflikta, ker sta obe vojskujoči se sili morale spoznati, da vojna na Balkanu ne bo nobeni v korist.
V zadnjih letih se je začela zaradi raznih ugodnih prilik utrjevati ideja o solidarnosti balkanskih narodov. Glavna vsebina te misli pa je bila ohranitev miru vsem balkanskim narodom, da se druge sile ne bi mogle vmešavati v njih odnošaje. Ta misel je osvojila najboljše ljudi na Balkanu. Mir na Balkanu in sodelovanje z vsemi sosedi, ki so pokazali razumevanje za to misel, je bila vodilna ideja jugoslovanske zunanje politike. Brez žrtev se pa ta misel ni mogla izvesti in mi smo vedno poudarjali, da smo na te žrtve pripravljeni. To smo tudi dokazali s svojimi odnošaji do sosedov. Zaradi tega smo tudi mirno prenašali vse omejitve in žrtve.
Zadnji dogodki pa so nedvomno privedli našo državo v zelo neugoden položaj. Čeprav so sedaj pogoji za ohranitev miru na Balkanu mnogo težavnejši, ostaja Jugoslavija še nadalje zvesta svoji politiki nevinešavanja v vojno, ker je to edina prava pot za balkanske narode. Pri tem se more opreti na soglasnost vseh slojev svojega prebivalstva.
Razmere v našem sosedstvu so sicer neugodne za izvajanje balkanske politike, vendar pa moramo vztrajati na svoji poti.
V teh časih preizkušnje ne sme-
mo zaiti s svojega i>ota. Vse te alarmantne vesti se morajo razbiti ob naši vztrajnosti in realnosti.
Drž. vodstvo Jugoslavije, ki je dosedaj znalo ohraniti mir naSi državi, bo tudi nadalje skrbelo za varnost države in njene neodvisnosti ter za nedotakljivost naših mej. Mir in hladnokrvnost sta zato sedaj bolj potrebna ko kdaj koli prej.
Jugoslavija je vedno polagala največjo pažnjo razvoju svojih od-nošajev z Nemčijo. Na podlagi teli odnošajev je Jugoslavija vedno de lala za ohranitev miru in svojih interesov.
Skupna izjava g. Cvetkoviča in dr. Mačka je v pravem času potrdila, da se imajo pri presoji vseli dogodkov stalno pred očmi narodni in državni interesi, t. j. neodvisnost države in nedotakljivost njenih mej. V ta namen je vsak Jugoslovan pripravljen tudi na največje žrtve.
Politične vesli
Zastopnik nemškega zun. mini strstva je na vprašanje novinar jev, če namerava Nemčija v Beogradu kakšno diplomatsko akcijo, odgovoril, da so diplomatski odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo odlični in jim zato ni treba nič dodati.
Predsednik turške vlade bo imel v sredo pred parlamentom važen govor, v katerem bo najprej pre-čital poslanico kanclerja Hitlerja nato pa odgovor turške vlade.
V Berlinu menijo, da odlaša Turčija z odgovorom samo zato, da pridobi na času, ker se njeni mobilizacijski ukrepi nadaljujejo. V Berlinu so pripravljeni na vse eventualnosti. Odločitev bo po mnenju Berlina padla že prihodnj teden.
Po madžarskih vesteh so v Hitlerjevi poslanici predsedniku Turčije poudarjena naslednja štiri vprašanja: 1. Nemčija želi čim tesnejše diplomatsko sodelovanje s Turčijo.
2.	Nemčija nikakor ne ogroža Dardanel. 3. Nemčija nima nobenih napadalnih namenov proti Turčiji. 4. Poslanica analizira zgodovinski razvoj od versajske pogodbe dalje ter naglaša: da je Vel. Britanija vedno zlorabljala male narode, in med njimi tudi turški narod v svoje sebične namene.
Iz Aten odločno demantirajo vest, da bi nameravala Grčija skleniti mir z Italijo ali da bi pripravljala kakšna mirovna pogajanja.
Nemčija bo predlagala Grški po angleškem mnenju naslednje predloge: 1. Grčija naj pretrga zavezništvo z Anglijo. 2. Zahteva od Anglije, da umakne vse svoje sile z grškega ozemlja. 3. Pristopi k trojnemu berlinskemu paktu. 4. Nemčiji naj da nekatera letalska in pomorska oporišča. 5. Proglasi Solun za jsvobodno mesto. 6. Bolgarski naj da svoboden izhod na Egejsko morje.
Grški poslanik v Sofiji ostane še nadalje na svojem mestu, ker Grčija ne bo prekinila diplomatskih stikov z Bolgarsko.
V Sofiji pričakujejo, da bo Nemčija najkasneje v enem tednu ultimativno zahtevala od Grčije sprejem nemških pogojev, že sedaj je na grški meji 7 nemških divizij. Grki so poslali z albanske fronte že okoli 100.000 vojakov na trakij-sko fronto.
Iz Aten demantirajo vesti, da bi se v Solunu izkrcala neka kanadska divizija. Tudi ni res, da bi se nameravala grška vlada preseliti na Kreto.
Vsi nameščenci bolgarskih državnih železnic so bili militarizirani. Vsak železničar dobi svojemu uradniškemu položaju ustrezajoč vojaški čin. Tudi vsi zdravniki so na Bolgarskem mobilizirani.
Sovjetski radio še vedno objavlja trikrat na dan v ruskem, bolgarskem, nemškem in francoskem jeziku znano objavo agencije Tass, da sovjetska vlada ne odobrava bolgarskega pristanka na vkorakanje nemške vojske na Bolgarsko, ki bo zato po lastni krivdi postala bojišče.
Sovjetska vlada je umaknila sovjetske čete 45 km daleč od sovjet-sko-turške meje. V turških vladnih krogih je napravil ta ukrep sovjetske vlade zelo ugoden vtis.
Grki poročajo, da so osvojili v srednjealbanski fronti nove sovražne postojanke in ujeli nad 2000 italijanskih vojakov.
Na bojiščih je bila v glavnem le letalska aktivnost. V Abesiniji se prodiranje britanskih čet nadaljuje. Britanske čete so zavzele mesto Burie. Nadalje prodirajo v južno-vzhodni Abesiniji v smeri proti Hararju.
Admiral Darlan je bil znova v Parizu, kjer se je sestal z Lavalom, nemškim veleposlanikom Abetzom in z mnogimi francoskimi politiki. Darlan se je vrnil zelo zadovoljen z uspehom svojih razgovorov.
V ameriškem senatu so doživeli v petek izolacionisti popoln poraz. Vsi njih izpremenjevalni predlogi so bili po vrsti odklonjeni. Nato je senat z dvotretjinsko večino sprejel Rooseveltov zakonski načrt o pomoči Veliki Britaniji. Pričakujejo, da bo predsednik Roosevelt podpisal zakon v sredo, nakar bo ta takoj stopil v veljavo.
Glavni pomen novega zakona je, da bo mogla pošiljati Amerika v Veliko Britanijo čete in vojni material. Vojni material more pošiljati predsednik Roosevelt tudi na ameriških ladjah in te transporte morejo spremljati tudi ameriške vojne ladje. Nadalje more takoj dopustiti odstop ameriških ladij in letal Veliki Britaniji. Do konca leta sme od ameriške vojske in mornarice Veliki Britaniji odstopljeni material doseči vsega skupaj že vrednost 1300 milijonov dolarjev. Poznejše dobave so neomejene. Predsednik Roosevelt sme tudi dati britanski vladi in drugim zavezniškim vladam vse potrebne informacije.
Na Angleškem pozdravljajo z velikim navdušenjem glasovanje v ameriškem senatu in naglašajo, da je s tem storjen preobrat v sedanji vojni.
Pomočnik šefa ameriškega mornariškega štaba je izjavil, da bi mogle dati Združene države Veliki Britaniji nadaljnjih 250.000 ton manjših vojnih ladij, in sicer rušilcev, minonoscev, minolovcev in manjših pomožnih ladij.
Ker je francoska vlada pristala na japonske pogoje, je bil podpisan sporazum med Francosko Indo-kino, Japonsko in Siamom o od-stopitvi določenega ozemlja Indo-kine Siamu. Sporazum se smatra kot velik japonski uspeh.
V Casablanco v Francoskem Maroku je zopet prišlo nad 100 nemških oficirjev, da kontrolirajo vse francoske gospodarske in vojaške ukrepe v Maroku glede natančnega izvajanja določil nemško - francoskega premirja.
Oenarstvo
'KMmnnHBamMM
Ljubljanska kreditna banka
Uprava banke je na svoji plenarni seji dne 8. t. m. pod predsedstvom g. Ivana Jelačina po poročilu ravnateljstva odobrila bilanco zavoda za leto 1940., kj izkazuje po izvršeni dotaciji din 2,000.000-— posebnemu davčnemu rezervnemu fondu, s prenosom vred din 2,994.712‘43 čistega dobička. Upravni svet zavoda je sklenil predlagati občnemu zboru, ki se bo vršil dne 28. marca, izplačilo 4% dividende prioritetnim delničarjem, dodelitev 1,600.000-— din rezervnim fondom, dočim se din 994.712-43 prenese na novi račun.
Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da je bilančna vsota novega poslovanja narastla za 70%. Nove naložbe so se zvišale v letu 1940. od 155 milij. din na 263 milij. din, rezervni fondi banke znašajo po letošnjih dotacijah 8% milij. dinarjev, to je 28% delniške glavnice.
Devizna tolmačenja
Finančni minister dr. Šutej je izdal naslednje tolmačenje:
Zaradi nejasnega pojmovanja predpisa čl. 1. pravilnika o urejanju deviznega in valutnega prometa ter na podlagi čl. 21. tega pravilnika izdajem naslednje tolmačenje:
Kot trgovina (promet) s tujimi plačilnimi sredstvi v smislu čl. 1. odst. 1. cit. pravilnika se- smatrajo: zaključnice ali izvedbe pogodb o nakupu in prodaji, menjave, posojila, posodbe in transferji, ki imajo za predmet inozemska plačilna sredstva.
Kot devize v smislu teh predpisov se smatrajo vsa tuja plačilna sredstva in terjatve v tuji valuti.
Kot tuja plačilna sredstva v smislu gornjih predpisov se smatrajo a) efektivni tuj denar (kovan, papirnat, bankovci in pod.) v kolikor ni vzet iz prometa in v tem primeru tako dolgo, dokler ne po-leče rok; za njegovo potegnitev iz prometa; b) vsi na tujo valuto se glaseči plačilni nalogi, akreditivi, kreditna pisma, nakaznice, čeki, menice in vrednostni papirji, če so bili izdani v inozemstvu.
Kot kovano zlato v smislu predpisa VII čl. 1. istega pravilnika se razumejo tudi zlati novci (zlatniki, dukati), ki so vzeti iz prometa, bodisi preluknjani ali ne.
Bančni in valutni oddelek naj objavi to tolmačenje in skrbi za njegovo izvajanje. Št. 12240/VI1I, 1. marca 1941.
Devizni tu- in inozemci
Finančni minister je izdal še naslednje tolmačenje: Devizni tuzein-
ci v smislu devizno-valutnih predpisov so; fizične in pravne osebe, ki imajo v državi svoje stanovanje, stalno prebivališče, poklic, sedež ali kraj uprave podjetja ali obrata, kot tudi podružnice inozemskih podjetij in obratov v državi brez ozira na to, če so pravno samostojne ali ne.
Devizni inozemci v smislu teh predpisov so fizične in pravne osebe, ki imajo v inozemstvu svoje stanovanje, stalno prebivališče, se-
dež ali kraj uprave ko tudi podružnice domačih podjetij, obratov in poslovalnice v tujini brez ozira na to, če so pravno samostojne ali ne, samo če se kraj njih uprave ne nahaja v naši državi.
V dvomljivih primerih odloči bančni in valutni oddelek, če se mora predmetna oseba smatrati za deviznega tuzemca ali deviznega inozemca.
Bančni in valutni oddelek naj
poskrbi za izvajanje tega odloka. Št. 13 12270/VIII, 1. marca 1941.
Novi francoski zakon o dividendah prepoveduje delniškim družbam izplačevanje višje dividende, kakor pa so bile najbolj ugodne dividende v zadnjih treh letih.
Novo veliko industrijsko posojilo bo v kratkem razpisano v Nemčiji. Gre za posojilo novi družbi za proizvajanje pogonskega materiala v Dresdenu. Posojilo bo znašalo 60 milijonov RM in se obrestovalo po 4%.
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno Izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
Dr. Joža Rus:
Lesna domača obrt
Izvleček iz referata na
Kmečka prenaseljenost in premajhna zaposlenost se v Sloveniji venomer zaostrujeta in nam delata vedno večje skrbi. V nekoliko desetletjih je zapustil domačo grudo šesti del slovenskega naroda in se razkropil po širnem svetu; druga šestina pa se je v, zadnjih 20 letih odselila s trebuhom za kruhom v južne dele države, kamor se seli tudi naša industrija.
Velik del delovnih rezerv, ki nam propadajo na kmetih, bi mogli zaposliti v lesni industriji. S to industrijo pa so zvezane velike težave, ker potrebuje dosti kapitala. Les pa se v Sloveniji predeluje že od pamtiveka tudi brez večjega kapitala v tako imenovani lesni hišni ali lesni domači obrti.
Pred stoletji je bila lesna domača obrt v Sloveniji bolj razširjena kot danes. Od nje so živeli tudi prebivalci Lesc, Bleda in Sorške doline, Notranjci med Logatcem in Idrijo ter okoličani Kranja. Od teh se je lesna obrt ohranila le še v Sorški dolini. Na Bohinjskih Gorjušah pa še životari izdelovanje čeber in pip z bi-serniškimi vložki.
Danes je lesna domača obrt najbolj razvita v gorski kočevski in ribniški pokrajini. Toda dočim je lesna obrt na Kočevskem nazadovala, se je ta obrt na Ribniškem ne le ohranila, ampak celo močno razmahnila. K temu je mnogo pripomogla tudi gosta naseljenost, saj ima vsaka druga hiša tako malo posesti, da se štejejo njeni prebivalci med kočarje, ki se s pridelki ne morejo preživljati. Rešitev so ti našli v lesni domači obrti, v izdelovanju »suhe robe«.
Domovina suhe robe je prostrana ter meji na cerkniško Slivnico, ribniško Veliko goro, Suho Krajino, Kočevski svet ter vrhove Ahca, Kureščka, Mokrice in Krima. Na tem, od gozdov stisnjenem prostoru živi 27.000 ljudi v nad 400 vasicah ter 4 trgih, v 5.400 hišah. Od teh ljudi se z izdelovanjem suhe robe bavi blizu 5.500 ljudi. Svet suhe robe je razdeljen na 6 območij, kolikor je glavnih izdelkov te obrti.
Največji del suhe robe se steka v sodraško dolino, gornji konec ribniške doline. Tod imajo namreč svoj sedež glavna trgovinska podjetja, tod so raztresene tudi rešetarske vasi in hiše, iz katerih se razkrope po svetu leto za letom krošnjarji. Trgovci kupujejo suho robo po dnevnih tržnih cenah ter jo potem preprodajajo nekaj krošnjarjem, nekaj pa naravnost v svet. Poleg 7 večjih trgovskih hiš obstoji tudi zadružna trgovina Zveze lesnih obrti. Da bi prišli do čim večjega zaslužka, pa so se suhorobarji že zdavnaj lotili tudi samoprodaje, za katero je bilo izdano dovoljenje že 1. 1492. L. 1930. je dala ribniška občina 205, sodraška 131, dolenjska pa 24 »zdomarjev«, od katerih jih je 107 ponujalo suho robo po Jugoslaviji, 23 po Italiji, 230 pa na Nemškem. Današnje število krošnjarjev pa smemo ceniti na najmanj 1.400 ljudi. (To so pravi krošnjarji, prosti katerim trgovci nikdar niso bili. Opomba lista.)
Industrija, zlasti kovinska, je s svojimi množestvenimi in zato cenenimi produkti izpodrinila suho robo že v marsikaterem predmetu in jo bo še. V tem boju je suhorobar še vedno navezan sam na sebe. Veselejše poglede v bodočnost bi mogla nuditi le višja strokovna izobrazba, ki naj bi jo zadostno podprl državni aparat. To izobrazbo pa so prav korenito zanemarjali. Učni načrt za srednjo tehnično šolo v Ljubljani iz 1.1887. je sicer predvideval tudi lesno domačo obrt. To ipa je ostalo le v načrtu, med tem ko se je drugim panogam lesne obrti, kakor stavbnemu in pohištvenemu mizarstvu, strugarstvu, pletijstvu, tesarstvu in drugim lesnim panogam zmeraj posvečala pažnja. Pospeševalna akcija suhe rohe bi morala biti posvečena kolikor mogoče golemu ročnemu delu. Glavno delo akcije se ne bi smelo gibati za štirimi zidovi kakšne stalne šole ali stalnega tečaja. Šolski šabloni bi se bilo kolikor mogoče izogniti, namesto tega pa pospeševati delo nevsiljivo od hiše do hiše, od va-
si do vasi. Le na ta način bi akcija zajela suhorobarje, ki so šoli že zdavnaj odrasli, ki pa se ukvarjajo s suho robo z vso resnobo zrelih ljudi. Glavna naloga pospeševalne akcije pa bi bila ta, da se obstoječe suhe robe oplemenijo in napravijo še mnogovrstnejše in pestrejše. Na stotine je malih predmetov, ki jih uvažamo na vagone in plačujemo v tujih valutah, pri tem pa ne pomislimo, da bi jih mogli napraviti naši suhorobarji in si zaslužiti nov, velik kos kruha. Sem spadajo predvsem spominski predmeti in igrače.
Lesna domača obrt se mora danes boriti tudi s pomanjkanjem surovin. Gozdov je na Ribniškem sicer res dosti, žal pa je v njih premalo uporabnega lesa. Kmečki gozdovi so tako izsekani, da jelo-vine za obode in doge ni več najti in si jo mora suhorobar nabaviti v razlaščenih gozdih ali pri
veleposestvih, ki pa dajejo prednost žagarski in tesaški industriji. Še bolj pa primanjkuje bukve, ker se na njeno mesto zasaja drevje hitrejše rasti. Ce hočemo ohraniti lesno domačo obrt, moramo predvsem preprečiti nadaljnje izsekavanje gozdov in za lesno industrijo obračati le les, ki ni uporaben za domačo obrt, urediti pa bi bilo tudi posebno gozdno drevesnico, ki bi vzgajala potrebne vrste gozdnih sadik. Urediti bi se moral tudi uvoz in izvoz izdelkov lesne domače obrti. Pojavi, ko uvažajo v našo državo zobotrebce iz Amerike čez Dunaj, ko uvažajo lesene posode za cement iz Francije, ko ustanavljajo tvornice za izdelovanje zobotrebcev, bi morali prenehati. Prodajo suhe robe pa bi bilo organizirati na zadružni podlagi, tako, da bi zadruga zajela vse bajtarje. Treba je poudariti, da sedanje zadruge ne ustrezajo svojemu namenu. Praksa javnih denarnih podpor naj se odpravi, namesto tega pa naj so suhorobarju preskrbi zadostna strokovna izobrazba in delo.
Zagrebški	trg
blagom
Na zagrebškem trgu je začelo primanjkovati kave. »Novosti« pravijo, da je nastalo to pomanjkanje samo zato, ker so si zasebniki nabavili zelo velike zaloge. Če ne bi trgovci iz lastne pobude racionirali prodaje kave, bi že davno zginila kava z zagrebškega trga. Da bi v kratkem dobili nove pošiljke kave, ni upati.
Čaja je v Zagrebu dovolj. Nje* gova cena pa se je zelo povečala. V trgovini na veliko velja čaj 609 din kg. Za trgovino na drobno cena še ni določena, temveč še čaka, da se določi bruto-zaslužek. Računa pa se, da bo veljal čaj v nadrobni trgovini okoli 800 din. Na deželi dela s čajem velike kupčije črna borza, ki je tudi že dvignila ceno čaju na 1000 din. Sedanji čaj pa ni tako dobre kakovosti kakor prejšnji, čeprav je neprimerno dražji.
Olja je v Zagrebu zadosti. Tudi se ni bati, da bi olja primanjkovalo.
Iz Zadra so pred kratkim prišle v Zagreb manjše količine dišav. Zaloge pa so neznatne in bodo kmalu izčrpane.
Tudi riža je na trgu zadosti.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Amerika na prehodu
Ob. A. in M. B. Beard Izvršitev mandata ■
(Nadaljevanje.)
75. zasedanje kongresa se je pričelo z navdušenjem. Med prvimi sprejetimi zakoni je bil nov premogovni zakon, ker je Vrhovno sodišče prejšnjega razveljavilo. Novi zakon je določal javno in zasebno sodelovanje pri prodaji premoga, kontroli cen in kupčij-skih metodah v vsej industriji. Določal je tudi kolektivno pogajanje z delavci.
Obe stranki sta bili farmarjem obljubili, da jih ne pozabita. Kongres se je oddolžil tej obljubi najprej s posebnim zakonom o sladkornih kvotah. Po tem zakonu je imel kmetijski minister ugotoviti, koliko sladkorja se porabi v Združenih državah, določiti, koliko naj ga uvozijo in koliko pripade domačim proizvajalcem, določiti kvote posameznim izmed domačih proizvajalcev in plačevati odškod-
nine tistim, ki skladno z zakonom zmanjšajo obdelano ploskev.
Skoraj brez opozicije je kongres popravil in na novo sprejel več določil razveljavljenega kmetijskega zakona, posebno z ozirom na mlekarstvo. Zaradi vznemirljivega naraščanja kmetskega na-jemništva je kongres sprejel poseben zakon o kmetijskih najemnikih. V njem je dal kmetijskemu ministru pooblastilo, da daje najemnikom dolgoročna 3% na posojila za nabavo lastnih zemljišč. Po svojih simpatijah za kmeta je bil kongres radikalnejši od predsednika in je kljub predsednikovemu vetu vnovič sprejel zakon o nizki obrestni meri za kmetijska posojila. Medtem je že minister Wallace oznanjal najobsežnejši kmetijski program, kar so jih kdaj sestavili v Združenih državah.
Kongres se je spomnil tudi mest. Ker je bilo dosti mest skrajno zadolženih, je sprejel zakon o ureditvi municipalnih dolgov. Končno se je spomnil tudi slabih stanovanj, ki jih je bil
predsednik omenil v svojem nastopnem govoru. Dne 1. septembra je bil sprejet Wagnerjev zakon o stanovanjskem vprašanju-Ta zakon je določal, da se ustanovi poseben stanovanjski odbor pri notranjem ministrstvu, ki bo smel f' določeni dobi izdati do 500 milijonov dolarjev vrednostnih papirjev za finansiranje javnih podjetij za popravljanje in zidavo hiš. Ker je kongres sprevidel, da slabo plačani sloji res ne morejo plačevati prave stanarine za. dobra stanovanja, je določil v ta namen občinam še ]K>sebne podpore. Ponujal jim je letne prispevke za nižje stanarine, če tudi občina prispeva vsaj 20% celotne vsote. Prav tako je zakon določal subvencije za nove hiše do 40% gradbenih stroškov, s pogojem, da krajevna oblastva dodajo 20%. Upali so, da s tem tudi spodbudijo in poživijo gradbeno industrijo, ki je bila v zelo slabem stanju.
Nekateri drugi zakoni, ki jih je Rooseveltova vlada predlagala, ali podpirala skladno z volivnimi obljubami, so propadli v kongre-
su, ko se je velika skupnost demokratov razbila na prepirajoče se drobce. Tako so propadli uradniški zakon, predsednikov načrt za reorganizacijo posameznih resorov zvezne vlade in predsednikov načrt sedmih pokrajinskih delovnih odborov, podobnih tenesij-skemu odboru, za izkoriščanje sedmih veletokov v Združenih državah.
*
Spori v kongresu so izvirali deloma iz nasprotij, ki so nastala ob nenadnem predsednikovem predlogu sodniške reforme. Že dolgo so ugibali, kako se bo rešilo to vprašanje. Govorili so o amandmaju, o možnosti, da se na zahtevo kongresa uvede pri Vrhovnem sodišču za odločanje o zakonih šest ali sedemčlanska večina, itd.
Liberalci ]>od vodstvom senatorja Norrisa so sklicali vsedržavno konferenco, da zavzamejo določno stališče v tej zadevi. Toda že preden se je utegnila konferenca sniti, je nenadno prišel 5. febru-
arja 1937 odločni predsednikov predlog za presekanje tega gordijskega vozla.
Rooseveltov načrt za rešitev spora med njegovo upravo in Vrhovnim sodiščem je segal še preko Vrhovnega sodišča. Določal je, naj vlada vsakikrat imenuje novega zveznega sodnika, kadar se kak sodnik ne umakne v 6 mesecih potem, ko je dosegel 70. leto. Število tako imenovanih sodnikov ne sme presegati 50, od katerih jih ne sme biti več ko šest imenovanih v Vrhovno sodišče. Predsednik je zagovarjal svoj načrt s tem, da zvezna sodišča svojega dela ne zmorejo in da zato nastajajo zaostanki; skliceval se je na zakon iz 1. 1919., po katerem mora predsednik imenovati novega okrajnega ali okrožnega sodnika brž ko vidi, da je kdo prejšnjih nezmožen za delo, in izjavil je nadalje, da je sodništvo potrebno obnove prav tako kakor uprava, ker starejši ljudje pogosto nove dobe ne morejo pravilno presojati.
(Dalje prihodnjič.)
t Josip Kodrič, st.
V Sv. Križu pri Kostanjevici je nenadoma umrl ugledni trgovec in posestnik g. Josip Kodrič st.
Pokojni je bil dolgoletni član in odbornik Združenja trgovcev v Krškem. Slava njegovemu spominu, zaostalim pa naše sožalje.
Občni zbor Združenja trgovcev v Mariboru
V nedeljo dopoldne je imelo Združenje trgovcev za mesto Maribor v svoji dvorani svoj letni občni zbor. Lepo število udeležencev priča o stanovski zavednosti mariborskega trgovstva. Občnemu zboru so med drugim prisostvovali tudi obrtni referent mestne občine dr. Senkovič, potem gg. Ferdo Pinter in Anton Macun, v imenu Zbornice za TOI, tajnik Zveze trg. združenj dr. Pustišck, gospod Weixl za Slovensko trgovsko društvo, predsednik Zveze za tujski promet inž. Šlajmer itd.
Predsednik Združenja Miloš Oset je podal obširno poročilo o sedanjem gospodarskem položaju, ki je pri navzočih zbudilo veliko pozornost. Podrobno je o delovanju Združenja v pretekli poslovni dobi poročal glavni tajnik Skasa, blagajniško poročilo pa je podal blagajnik Zidanšek. Za Simon Novakovo ustanovo je poročal g. Sax. Vsa poročila so bila z odobravanjem vzeta na znanje. Volitev tokrat ni bilo, ker še ni potekla funkcijska doba vodstva.
(Podrobnejše poročilo priobčimo v petkovi številki.)
bora je pomočnik ministra dr. Sava Obradovid.
Tudi v poštnih pošiljkah do 1 kg
ni več dovoljeno pošiljati v tujino brez dovoljenja devizne direkcije Nar. banke naslednje stvari, katerih vrednost presega 50 din: olje, milo, usnje in usnjene izdelke, kovine, kovinaste predmete, zlato,
srebro in druge plemenite kovine, kavo, čaj, čokolado, poper, kavčuk in kavčukaste izdelke.
Ustanovitev ladijske delniške družbe »Navis« s kapitalom 3 milijone din je dovolil trg. minister. Nova) družba bo opravljala prol-met na naših rekah s svojimi in tujimi ladjami.
Položaj in težnie lesne trgovine
Pred trgovinskimi pogajanji z Madžarsko
Sedanja trgovinska pogodba z Madžarsko poteče 31. marca. Zato se bodo 17. t. m. začela v Beogradu trgovinska pogajanja z madžarsko delegacijo, ki jo bo vodil opolnomočeni minister dr. Nicki. Madžari žele, da se nova trgovinska pogodba znatno spremeni. Madžari namreč pravijo, da je uvoz blaga iz Jugoslavije v Madžarsko naletel na velike težave zaradi visokih cen naših izvoznih predmetov. Teh cen pa Madžarska ne more sprejeti, ker izvaja na notranjem trgu močno stopira-nje cen. Svojo trditev podkrepljujejo Madžari tudi s tem, da mi danes po kliringu dolgujemo Madžarski že okoli 100 milijonov din. Madžari menijo, da bi se mogla normalizirati blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Madžarsko samo na ta način, da se zviša tečaj penga. Verjetno je, da se bo pri pogajanjih govorilo zlasti o tem.
Kratke gospodarske vesti iz države
Splavarji iz Savinjske in Dravske doline so že več let uživali ugodnost polovične železniške vožnje pri povratku iz južnih krajev države. Letos pa jim je železniško ministrstvo prošnjo za polovično vožnjo nepričakovano odbilo. Nujno je želeti, da železniško ministrstvo ta svoj malo socialni sklep revidira in dovoli splavarjem zopet polovično železniško vožnjo.
Banska uprava donavske banovine je odkupila od Gjoke Dnu-djerskega veleposestvo >Komen-dia«, ki meri nad 1000 jutrov, za
27,04	milijona din. S tem zneskom pa so plačane tudi vse nepremičnine na posestvu. Banovina bo plačala kupnino iz 7% posojila v višini 35 milijonov din, ki ga je dobila od DHB.
Zveza nabavljalnih zadrug drž. nameščencev se bo preorganizirala na ta način, da se ustanovi posebna poslovna zveza za ozemlje ba novine Hrvatske. Kaj pa nabav-ljalne zadruge v Sloveniji?
Žitni odbor se je ustanovil pri Prizadu. Novi odbor se bo bavil e izvajanjem vseh predpisov, ki ao v zvezi z žitom. Predsednik od-
Na seji Osrednjega lesnega odseka, ki je bila 7. t. m. v Trgovskem domu, je predsednik Franjo Škrbec orisal težave lesne trgovine, o katerih, kakor je to tudi pri ostalih trgovinskih panogah, javnost nima pravili pojmov. Dajatve za delovne moči se zvišujejo, težko je dobiti voznike, draži se krma za konje, pojavljajo se razne transportne ovire in težave in tako mnogi lesni trgovci ne vedo, kdaj bodo dobili les, ki je že pripravljen v gozdih.
Dvigi cen niso v interesu trgovca. Javnost pravi: Dobiček! — mnogi trgovci pa po pogodbi plačujejo les po visoki ceni, prodajajo ga pa po nizki. Po stari izkušnji sledijo dobri konjunkturi vedno slabi časi. Danes se konjunktura sploh ne da izrabiti, ker je vse odvisno od naključja. Trgovec nosi ves riziko. Podrobnosti niso potrebne, prepričevalno govori to dejstvo: le nekaj tvrdk je ohranilo ves svoj obrat, ogromna večina pa ga je morala zmanjšati. V poglavje naključja spadajo seveda tudi izvozne količine. V poslovanju se bo moral naš trgovec hočeš, nočeš — ravnati po producentu, ki zahteva denar naprej, saj je les prav tako denar kakor n. pr. koruza. Svoji dolžnosti do notranjega trga zadošča lesna trgovina v polni meri. Javnost naj bo prepričana, da je drv dovolj, upošteva pa naj razne ovire prevoza.
Tajnik dr. Pustišek je orisal močan porast odsekovega poslovanja in pisarniškega dela, pri čemer so na prvem mestu okrožnice in razne izvozniške zadeve. Od zadnje seje odseka sta bili dve seji
Stalne delegacije v Beogradu. Zadnja 17. in 18. februarja je skle>-pala o maksimiranju cen gradbenega lesa in o bližnjih važnih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo in Italijo. Interese slovenskih trgovcev z lesom sta zastopala na seji Stalne delegacije in pri Direkciji za zunanjo trgovino tajnik dr. Pustišek in inž. Zupančič z zahtevo, naj se kontrola cen ukine, če pa ostane, naj bodo cene regionalne po kraju proizvodnje. Tajnik je poročal tudi o intervenciji pri Centrali za kurivo 8. februarja, s katero je doseženo, da so v Sloveniji prevoznice za drva na razdaljo 30 km odpravljene.
0 trgovinskih pogajanjih z Italijo in Nemčijo je poročal inž. Zupančič s poudarkom, da je glede izvoza v prvo državo posebno važna ureditev vprašanja izdajanja licenc, glede druge pa ukinitev tako zvane okvirne cene. Pogajanja z Nemčijo bodo v Dubrovniku, seja Stalne delegacije pa naj bi bila prej po želji slovenskih zastopnikov v Ljubljani ali v Zagrebu.
Proračun, čigar postavke jel podrobno razložil predsednik Škrbec, je bil soglasno sprejet. Za preglednika računov sta bila izvoljena gg. Lahovnik in Matko.
Skupščina odseka bo potem, ko bodo opravljeni občni zbori združenj. Na vsakih začetnih 10 članov pride po 1 delegat.
Med slučajnostmi je bila preči-tana vrsta obvestil Direkcije za zunanjo trgovino in Stalne delegacije, razgovori pa so privedli tudi do raznih stanovski in poslovni zaščiti članov služečih sklepov.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje tvrdke oziroma spremembe in dodatki:
P. Magdič, Ljubljana. Izbriše se zaradi smrti dosedanja lastnica Amalija Magdič, vpiše pa se novi lastnik Pavel Magdič, trgovec v Ljubljani. Obratni predmet odslej: Trgovina z modnim blagom za gospode in dame, perilom in športnim blagom v malem obsegu.
Saturnus, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov, Ljubljana. Izbriše ae član upravnega sveta dr. Božič Mirko, vpišeta pa se člana upravnega sveta Ceč Danica, soproga industrialca in Josip Gogala, ravnatelj drž. dvorazredne trg, šole.
Al. Peče, Prevalje, trgovina z mešanim blagom. Besedilo odslej: Alojz Peče. Obratni predmet se je razširil na: trgovino s špecerij skim blagom na debelo.
Ignac Mikuš, trgovina z mešanim blagom. Šmartno ob Paki. Besedilo odslej: Mikuž Vladimir, trgovina z mešanim blagom.
Ing. M. in Fr. Hmelj, Radeče pri Zidanem mostu. Obratni predmet: Izdelovanje gradbenih, zaščitnih in izolirnih materialij, umetnoles-nega tlaka, zaščitnega olja in lo-ščilnega voska, lesne volne, oblaganje sten in podov s temi mate-rialijami, trgovanje z zgoraj navedenimi izdelki in polizdelki. Javna trgovska družba. Družbeniki ing. Milan Hmelj, industrialec, Radeče, sedaj bivajoč v Mariboru in Franc Hmelj, zasebnik, Radeče. Firmo zastopa vsak družbenik samostojno.
Celjska mestna hranilnica. Hranilnica se je prilagodila zakonu o občinah. Lastnik tvrdke je Mestna občina celjska. Hranilnico vodi upravni odbor 18 članov. Člane postavlja ustanoviteljica, in sicer eno tretjino iz članov mestnega sveta, dve tretjini pa izven mestnega sveta, od teh eno tretjino iz seznama vlagateljev. Člani upravnega odbora so: Anton Fazarinc, veletrgovec, Janko Dolinar, hmeljarski nadzornik, Franc Čuk, trgovec, Josip Delakorda, trgovec, Mihael Dobravc, slikarski mojster, Franc Dorn, posestnik v Pečovcu, Karl Golob st., mizarski mojster, Mirko Hočevar, odvetnik, Ivan Knez, industrialec, Friderik Mikeln, zas. nameščenec, Karl Perc, knjigoveški mojster, Anton Rep nik, žel. uradnik, Franjo Roš, učitelj, Avgust Sottler, trg. nameščenec, Viktor Šmigovc, vodja ekspoziture OUZD, dr. Alojzij Vor-šič, odvetnik, Bogdan Vivod, stavbenik, Vanči Vrabl, trg. nameščenec in Mihael Korošcc, ravnatelj hranilnice.
Tomljanovič Marko, Črnomelj. Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo.
Sedej Karel, Farna vas, občina Prevalje. Obratni predmet: trgovina z lesom'in gozdnimi pridelki na debelo.
»Crowntex« Kronich & Prebil Ljubljana. Obratni predmet: mehanična tkalnica. Javna družba Družbenika: inž. Kronich Teodor in Bruno Prebil, tekstilni tehnik, oba v Ljubljani. Prokurist Kronich Marija, soproga inženirja Družbo zastopata oba družbenika skupno ali en družbenik skupno s prokuristom.
Doma in po sveti
Na zborovanju zagrebških prosvetnih društev za prireditev evharističnega kongresa je bil glavni govornik sarajevski nadškof dr. ša-rič. Naglašal je pomen evharističnih shodov, na koncu svojega govora pa govoril o potrebi sloge med Srbi, Hrvati in Slovenci. Med splošnim odobravanjem je dejal, da smo se vedno zbrali v slogi v primeru nevarnosti in se bomo tudi v bodoče. Iz treh konopcev spredena vrv se ne more tako lahko pretrgati, kakor vsak konopec za sebe.
Zagrebško policijsko ravnateljstvo je objavilo, da je bila aretirana v Splitu skupina terorističnih plačancev, ki so pripravljali atentate na premoženje tujih držav. Takšne skupine teroristov so bile aretirane dosedaj že v Zagrebu, Karlovcu in Splitu. Verjetno pa je, da so bile s tujim denarjem organizirane tudi v drugih mestih podobne bande tujih plačancev.
General Dragoljub Uzun-Mirko-vič je umrl po daljši bolezni v Beogradu. Pokojnik si je pridobil nevenljivih zaslug za naše osvo-bojenje. Slava njegovemu spominu!
Trgovinski minister dr. Andres se je vrnil iz Leipziga, kjer se je udeležil slovesne otvoritve velesejma, v Beograd.
Gen. konzulat se z ukazom kr. namestnikov ustanovi v Temišvaru.
Naš parnik »Duba«, za katerega se je že mislilo, da je izgubljen, e prišel v neko ameriško pristanišče.
Vlada je odobrila načrt uredbe o drž. računovodstvu. Pričakuje se, da bo uredba objavljena še ta mesec in da bo novo proračunsko leto veljalo le za 9 mesecev, od 1. IV. do 31. XII. 1941.
Podpisana je bila uredba o trgovinskem protokolu med Jugoslavijo in Dansko.
Načrt naredbe o kontroli izvoza rud, izkopnin in kovin pripravlja direkcija za zun. trgovino.
Zaradi pomanjkanja avtomobilskih gum je pošta omejila vožnje tudi na progi Brežice—Novo mesto.
Na dunajski spomladanski velesejem je odpotovalo iz Vojvodine okoli 300 zastopnikov nemških gospodarskih organizacij.
K otvoritvi dunajskega velesejma se je tudi iz Hrvatske odpeljalo okoli 180 gospodarstvenikov, med drugimi tudi podpredsednik HSS inž. Košutič, Herceg in dr. Pernar.
200 vagonov pšenične moke bo uvozil Pogod iz Slovaške, Slovaški pa v nadomestilo dobavil 485 vagonov koruze.
Vodja bolgarske opozicije bivši predsednik vlade Mušanov je na letalu pobegnil Iz Bolgarske ter se nastanil v Solunu.
Predsednik Roosevelt bo v marcu obiskal London.
Posebni Rooseveltov odposlanec Donovan je prišel na Irsko, kjer se je sestal s predsednikom De Valero.
Bivši kralj Karol in gospa Lu-pescu sta dobila od portugalske vlade dovoljenje, da ostaneta na Portugalskem.
Mussolini bo prevzel vsa ona ministrstva, katerih ministri so mobilizirani in se nahajajo na fronti.
Berlinski dopisniki švedskih listov poročajo, da vkorakanje nemške vojske v Bolgarsko nikakor ni samo osamljeno dejanje, temveč je to dejanje tesno povezano z dogodki, ki se napovedujejo za najkrajšo bodočnost tako na Balkanu ko v zapadni Evropi. Ti dopisniki pravijo, da so v Berlinu že izgubili upanje, da bi se moglo razmerje z vlado v Vichyju ugodno rešiti. Berlin je mnenja, da more razpravljati samo s francosko vlado, v kateri je vpliv Lavala odločilen, Bolgarski notranji minister Gabrovski je izdal na vse sreske načelnike ukaz, da morajo prebivalstvu na podlagi govora min. predsednika Filova pojasniti, da je vkorakanje nemške vojske edino v korist Bolgarske. Ljudstvo sicer to itak samo uvideva, toda preprečiti se mora, da bi mogli neki nemirni elementi razvijati kakšno hujskaško propagando. Minister^ nadalje pravi da se bodo nemške čete oskrbovale po bolgarski glavni in -tendanturi v obsegu količin, ki so dogovorjene v trgovinski pogodbi z Nemčijo. Preskrba prebivalstva zato ne bo trpela. Neposredno nakupovanje od prebivalstva je dovoljeno le v izjemnih primerih Nemške vojaške oblasti so nadalje prepovedale nemškim vojakom, da bi pošiljali domov pakete.
Glavni komandant ameriške obalne straže je izjavil, da se pripravljata za odhod na Grenlandijo dve ameriški obalni stražni ladji.
Angleška admiraUteta poroča, da je bilo v italijanski luki Kismaji v Somaliji zaplenjenih pet italijanskih trgovskih ladij s skupno to-nažo 28.153 ton.
Med švedsko in Anglijo je bil dosežen sporazum, da more vsak mesec 5 švedskih čezoceanskih parnikov odpluti v Ameriko. Noben parnik pa ne sme pristati v kateri od Nemcev nadzirani luki.
Sovjetska agencija Tass demantira, da bi sovjetska vlada zahtevala od Romunije nekatera pomorska oporišča ob ustju Donave.
Chile in Bolivija sta sklenile nenapadalni pakt.
Francoska vlada je odredila, da se v 500 židovskih trgovinah in podjetjih v Parizu postavijo komisarji.
Angležem se je baje posrečila električna iznajdba, s katero se morejo odkriti aeroplani ponoči. Iznajdba se baje že uporablja in zaradi tega so morali Nemci že omejiti svoje nočne napade.
V Manili na Filipinih so oblasti odkrile tajno japonsko radijsko postajo. Oblasti so našle tudi ključ za dešifriranje tajnih brzojavk v 'aponskem jeziku.
Zunanja trgovina
Ker so cene za jajca v Švici zelo ugodne, izvažajo naši izvozniki , ajca samo v Švico. Zaradi tega je nastala težava, da bi dobavili v Nemčijo dogovorjene količine jajc. Zato namerava direkcija za zun. trgovino izdati potrebne ukrepe, da bodo mogli izvozniki izvoziti jajca v Švico le, če bodo enako količino ajc izvozili tudi v Nemčijo.
Ker se je špekulacija na Madžarskem silno razpasla, pripravlja madžarska vlada poseben zakon za boj proti špekulaciji z živili.
Snia Viscosa je dosegla lani 196,4 (predlani 168,7) milijona din dobička. Za odpise se bo porabilo 60 (predlani 40) milijonov lir. Družba bo izplačala 9,6 (10) odstotno dividendo.
Odstotek masti v siru je v Italiji znižan za 50% v ementalskem siru, v gorgoncola-siru od 48 na 40%, v švicarskih od 45 na 40°/«, pri drugih pa od 43 na 35%.
V Plznju bodo otvorili muzej piva. Cene so v večini španskih mest
v primeri s cenami pred državljansko vojno narasle za 100%.
Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Finsko so se uspešno končala. Obseg trgovine med obema državama se bo znatno zvišal.
Tržna poročila
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. marca 1941.
Goveje meso: Cena mesa je mišljena s priklado. lkg volovskega mesa din 13—18, kravjega 13—15, vampov 10, pljuč 6, jeter 14, ledvic 16, loja 14—18.
Teletina: 1 kg telečjega mesa din 14—18, jeter 24, pljuč s srcem 15.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa din 22—26, pljuč 10, jeter 16, glave 10, slanine 28—29, salo 29, slanine soljene 29, suhe slanine 36—40, masti 30—32, šunke 30, prekajenega mesa 26—30, prekajenih parkljev 10, prekajene glave 16, jezika din 30.
Kruh: 1 kg črnega ljudskega kruha din 5, žemlja v teži 7 dkg din 1, kruh iz 35% enotne, 35% ržene in 30% koruzne moke din 7.
Sadje: 1 kg jabolk din 10—12, orehov 14, luščenih orehov 48, suhih češpelj 16—20, suhih hrušk 16, limona din 1.
Špecerijsko blago:	1	kg	kave
Santos najcenejša din 94, pražene kave najcenejša 124, čaja 475, kristal belega sladkorja 18, sladkorja v kockah 1950, sladkorja v prahu 19-50, medu 40, kavne primesi 26, riža 15-50, liter namiznega olja 23, olivnega olja 40, bučnega olja 25 50, vinskega kisa 9, navadnega kisa 4-50, petroleja 9, špirita denat. 16, 1 kg soli 2'50, popra 170—172, paprike 48, sladke paprike 52, jajčne testenine 16—21, mila 24, karbida 9, sveč 30—32, kvasa 44—50, marmelade 32—48, sode za pranje 3.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 din 9, enotna 5 50, ržene enotne moke 5-50, pšeničnega zdroba 9, koruznega zdroba 525, pšeničnih otrobov 3, koruzne moke 4-75, ajdove moke 12—13, kaše 1050, ješprenja 10—12.
Žito: q ječmena din 575, ovsa 500, prosa 625, koruze 450, fižola 700—900, graha 1900, leče 2100.
Krma: q sladkega sena din 115, polsladkega sena 110, kislega sena 90, slame 65, prešana stane 5 din več.
Zelenjava: 1 kg endivije din 12, krožnik regrata 2'50, motovilca 2 50, 1 kg radiča 24, poznega zelja 6, kislega zelja 5, ohrovta 6, karfijola 8—10, kolerabe 8, krožnik špinače 250, 1 kg špinače 16, čebule 5, česna 14, krompirja 2-75, kisle repe din 3.
Mestno tržno nadzorstvo v Celju dne 1. marca 1941.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lieta<, njen predstavnik dr. Ivan Pless urednik Alakeander Zelez.ikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.