‘»M/t konoplan induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXXI. JANUAR 1983 Referendumi V vseh TOZD in DSSS so bili dne 23. 12. 1982 referendumi, na katerih smo obravnavali in sprejeli nekatere novosti in spremembe v naših samoupravnih aktih ter dva predloga o odstopu sredstev, ki jih združujemo (več o referendumu in rezultatih preberite na 2. strani). V predilnici V tkalnici Izboljševanje delovih pogojev Rezultati referendumov Na referendumih, ki so bili dne 23. 12. 1982 v vseh TOZD in DSSS, smo obravnavali in sprejeli sledeče predloge: — Predlog samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev je bil sprejet z 61,3% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, s 66,0% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija, s 100% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja, z 80,0",, večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija in z 81,9% večino glasov vseh delavcev v DSSS. — Predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija je bil sprejet s 57,2 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja in s 55,2 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija. — Predlog o trajnem odstopu sredstev za sofinanciranje izgradnje elektrokabelske industrijske zanke je bil sprejet s 56,9 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja. — Predlog o odstopu sredstev, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu za modernizacijo premogovnika Zenica je bil sprejet s 53,9 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja in s 57,3 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija. —. Predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je bil sprejet s 63,5 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja, z 61,0% večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija, s 100% večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja, s 85,0% večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija in z 81,9% večino glasov vseh delavcev v DSSS. M. Pavlin Zbori delavcev Na zboru delavcev v TOZD Proizvodnja dne 13. 12. 1982 je bil ponovno v obravnavi predlog o povečanju vrednosti sestavljenosti določenih del in nalog v TOZD Proizvodnja. Predlog je bil sprejet z večino glasov vseh zaposlenih v cit. TOZD. V dneh od 22. do 27. 12. 1982 pa sta bila na samoupravnih centrih oziroma zborih delavcev v TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, TOZD Restavracija, TOZD Maloprodaja in DSSS sprejeta: — predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih TOZD oziroma DSSS ter — predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o obveznostih in odgovornosti delavcev TOZD oziroma DSSS. Oba predloga sta bila sprejeta z večino glasov vseh zaposlenih v posamezni TOZD oziroma DSSS. Matjaž V teh hladnih zimskih dneh se tudi delavci v Mengšu lahko pohvalimo, da smo prispevali svoj delež k reševanju težav današnjega časa — energetske krize. Problem ogrevanja obrata v Mengšu je bil že dolgo znan, vendar smo ga z obilo truda, kajti tu so nas spremljale predvsem finančne težave, uspeli odpraviti šele v tem letu. Gornje etaže obrata konfekcije v Mengšu tudi z vlaganjem velikega truda kurjača in pa kvalitetnega premoga, namreč nikakor ni bilo mogoče ogreti. Skozi, čeprav debelo ploščo, so uhajale dragocene kalorije. Delavci, ki so v mrzlih zimskih jutrih premraženi prihajali na delo, se v delovnih prostorih niso mogli ogreti. Hladni prostori so jim prav gotovo jemali, vsaj v tistih hladnih dnevih, motivacijo za delo. Če ocenjujemo produktivnost dela v teh kritičnih zimskih dnevih, lahko samokritično ugotavljamo, da ni bila idealna, kajti 35 delavcev se zaradi slabe izolacije oziroma neizolacije ni moglo ogreti vse tja do 8. ure. V poletnih mesecih smo v TOZD Konfekcija zbrali težko pričakovana sredstva, s katerimi smo kupili izolacijski material, katerega so gradbeni delavci položili na gornjo ploščo našega obrata. Lahko pričakujemo, da bo prav izolacija botrovala k temu, da bo izpod toplih delavčevih rok prihajalo večje število izdelanih šotorov. Problem ogrevanja smo tako rešili, vendar v nas še vedno ostaja nenehna skrb za izboljševanje delovnih pogojev. Kristina DELAVSKI SVETI — DELAVSKI SVETI — DELAVSKI SVETI — DELAVSKI S Delavski sveti delovne organizacije TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcije, DSSS ter zbori delavcev v TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija so v mesecu decembru 1982, in sicer 7., 13., 15., 16. in 17.12. 1982 na svojih zasedanjih obravnavali naslednje predloge: — predlog o organiziranju poprejšnjih javnih obravnav o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delovnih razmerjih, spremembah in dopolnitvah pravilnika o obveznostih in odgovornostih, predlog o trajnem odstopu sredstev za sofinanciranje izgradnje elektrokabelske industrijske zanke, predlog o odstopu sredstev, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu za modernizacijo premogovnika Zenica, predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD Konfekcija, predlog o povečanju vrednosti sestavljenosti določenih del in nalog v TOZD Proizvodnja, — o razpisu referendumov z dne 23. 12. 1982 ter imenovali komisije za izvedbo referendumov ter komisije za pripravo spiska zaposlenih oziroma upravičenih delavcev za glasovanje na referendumih, — predlog o izračunavanju menjajočega dela osebnih dohodkov, kjer sta DS TOZD Konfekcija in DS DSSS sprejela sklep, da se s 1. 12. 1982 stimulativni del osebnih dohodkov v posameznih TOZD ugotavlja oziroma izračunava na osnovi doseženih proizvodnih rezultatov, ločeno za vsako posamezno proizvodno TOZD, medtem ko DS TOZD Proizvodnja tega predloga ni sprejel, — predlog o vezavi prostih stanovanjskih sredstev v višini 5.000,000,00 din pri LB v Domžalah za dobo do enega leta, — predlog, da se tov. Ivana Pirca pooblasti za opravljanje nalog varstva pri delu v primeru odsotnosti vodje službe za varstvo pri delu, — predlog o remontu cilindričnega sušilnega stroja v višini 94.000,00 din ter predlog o popravilu in ojačitvi zidu deponije premoga v višini 160.000,00 din (oba predloga ie obravnaval DS TOZD Proizvodnja), — predlog za podaljšanje in uvedbo nočnega dela žensk v TOZD Proizvodnja, — predlog pogodb o proizvodnem delu učencev srednjega usmerjenega izobraževanja iz Ekonomske srednje šole Domžale in I. C. R. Maister Kamnik, — predlog o imenovanju treh članov inventurne komisije v TOZD Maloprodaja, prodajalna Jarše, nadaljevanje na 3. strani Požari, ki nas opozarjajo v tekstilni industriji V zadnjem času vse pogosteje slišimo ali beremo o požarih, ki se pojavijo v tekstilni industriji. Požari se med seboj ločijo le po višini nastale škode in po kraju njihovega nastanka. Kaj botruje takemu stanju, bom skušal na kratko opisati. Čas in hitrost življenja nas v velikih primerih silita k temu, da nehote opustimo ustrezne varnostne ukrepe, kar se nam kasneje hudo maščuje. Zelo pogosto se pripeti, da mlade na novo zaposlene ljudi prehitro postavimo na odgovorna in zahtevna dela, brez ustreznega predhodnega znanja, potrebnega za varno delo. Nepoučenost o materialih, s katerimi delajo, kot so bombaž, sintetična vlakna in podobni materiali imajo pri predelavi svoje specifične lastnosti, na katere moramo biti zelo pozorni. Pri predelavi bombaža in sintetičnih vlaken se ustvarja v prostoru velika količina prahu, ki je zelo nevarna za nastanek požara ali za nastanek prašne eksplozije. Za boljše razumevanje nepoučenosti vam navedem primer, ki se je pred kratkim pripetil v predilnici MTT MARIBOR, kjer je mlad delavec delal pri stroju za rahljanje bombažnih bal. Med delom se je igral z vžigalnikom (verjetno je prižigal cigareto — opomba pisca), iskra iz vžigalnika je zanetila balo bombaža, od tu se je ogenj razširil na ostale bale, tako da je ogenj poškodoval 35 bal. Škoda je ocenjena na ca. 600.000,00 din. Ž ognjem se je borilo nekaj ur 60 gasilcev. Pri zaslišanju je osumljeni mladoletni delavec priznal, da se je igral z vžigalnikom, vendar je v isti sapi povedal, da ga ni nihče opozoril, da je uporaba ognja v predilnici prepovedana. DELAVSKI SVETI — DE nadaljevanje z 2. strani — predlog o dodelitvi 1.000,00 din tov. Stanetu Jermanu zaradi vestnega opravljanja delovnih dolžnosti (preprečitev požara v OE ople-menitilnica, — dokončen predlog o povrnitvi dela stroškov delavkam, ki so jim bila odtujena kolesa iz kolesarnice, — delavski sveti so bili tudi seznanjeni s pripombami, ki so bile podane na javnih obravnavah ter določili predloge aktov za sprejem, — sprejeli sklep o brezplačnem prenosu intervencijskega gasilskega vozila na osnovna sredstva TOZD Proizvodnja, — predlog o nakupu tovornega vozila za montažno ekipo v TOZD Konfekcija ter predloge o investicijskem vzdrževanju v obratu v Ra domljah (adaptacija lope) ter v obratu v Mengšu. M. P. Skladišče bencina — ena od potencialnih nevarnosti za nastanek požara Drugi primer, ki ga želim osvetliti, nam ni tako tuj kot prvi. Ta se je pripetil pri nas v INDUPLATI JARŠE v obratu OPLEMENITIL-NICA. Zagorelo je na stroju AR-TOS. Nastala materialna škoda ni omembe vredna napram škodi, ki bi lahko nastala. V našem primeru ni prišlo do požara zaradi igre z ognjem, ampak zaradi slabega poznavanja materialov, katere termično obdelujemo. Pri termoizolaciji je potrebno za vsako grupo materialov, pripraviti na stroju ARTOS ustrezno temperaturo. Nekateri materiali potrebujejo manjšo temperaturo, drugi pa večjo. Zelo usodno napako naredimo takrat, če material, katerega moramo termično obdelati pri nižjih temperaturah, vstavimo v stroj takrat, ko je v stroju mnogo večja temperatura kot je predni-sana za določeno vrsto blaga. In ravno to se je zgodilo pri nas, da je bil prišit na material, katerega je bilo termično obdelati na 220° C p red tekač (forlauf), ki prenese temperature le do 100° C. Material se imenuje LEAVIL, ki ima sledeče toplotne lastnosti: — pri temperaturi med 60 in 80“ C se prične mehčati, — pri temperaturi do 175° C se STOPI. Pri topljenju materiala se prično ustvarjati plini, ki po določenem času zagore ali pa eksplodirajo. V našem primeru smo imeli to »SREČO«, da je prišlo le do požara na stroju. Kakšne bi bile posledice, če bi prišlo do »EKSPLOZIJE«, si jih lahko predstavljamo? Ker je sreča opoteča, je skrajni čas, da vsak posameznik na svojem delovnem mestu poizkuša opravljati svoje delo vestno in strokovno. Jože Lavš Artos ponovno dela Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo vzdrževalci v letu 1982 opravili dvoje, za naše razmere velikih vzdrževalnih del, življenjsko pomembnih za nemoteno proizvodnjo. Pod prvo bi omenil zamenjavo predizparilca, o kateri smo že pisali v decembrski številki Kono-plana, pod drugo pa remont sušilno razpenjalnega stroja, ki mu po domače pravimo Artos — po tovarni, ki ga izdeluje. Remont Ar-tosa je potekal zadnje dni starega leta in sicer od 20. do 26. decembra. Priprave na ta remont so potekale že celo leto, saj je predviden obseg del, ki bi jih bilo potrebno opraviti, angažiral veliko število ljudi. Naša glavna naloga je bila generalna obnova verige, ki je bila po osemletnem štiriizmen-skem obratovanju že močno izrabljena ter vsa druga dela, ki se vedno opravijo pri remontu tako pomembnega stroja. Kot sem že omenil, je najbolj klicala po obnovitvi prav veriga, saj so bili drsniki nosilnih členov izrabljeni, prepečeni in razpokani, prav tako pa tudi valjčki veznih členov, kar je vplivalo na dolžino in tek verige, ter dostikrat tudi majavost prižem. Vse to je nujno zahtevalo obnovo, saj bi vsako čakanje lahko povzročilo večjo okvaro in s tem daljši čas popravila, višje stroške ter izpad proizvodnje. Že na začetku leta smo pričeli iskati domačega izvajalca za izdelavo sinterbron drsnikov in obnovo veznih členov, ker je mogoče dobiti originalne rezervne dele samo iz uvoza. Pri obnovi veznih členov ni bilo težav, saj nam je na pomoč priskočila POZD Orodjarna iz Šenčurja, ki je takoj izdelala nekaj poskusnih primerkov, katere smo vgradili in jih testirali. Po treh mesecih se je izkazalo, da je kvaliteta obnovljenih členov zadovoljiva, zaradi česar smo naročili pripravo valjčkov in puš za celotno verigo. Težave pa so se pričele pri iskanju domačega proizvajalca sinterbron drsnikov. Na metalurškem inštitutu v Ljubljani smo izvedeli, da bi bilo potrebno izdelati posebno orodje za stiskanje, povrhu vsega pa bi bilo potrebno uvoziti material za drsnike. Zaradi dragega orodja in uvoza materiala za drsnike je ta inačica odpadla kot povsem neekonomična. Poskusili smo z zamenjavo uvoženega materiala z domačim, da bi namesto sinter-brona uporabili strobron, katerega v palicah izdeluje »Strojar« iz Zagreba. Po tej varianti bi drsnike dobili iz palic z mehansko obdelavo. Na ta način nam je Orodjarstvo iz Šenčurja izdelalo nekaj poskusnih drsnikov, ki so se izkazali kot dobri. Pri poskusnem vlivanju strobrona v kokile pa so se pojavili lunkerji in tudi izstopanje kositra iz same zlitine. Cena izdelave drsnikov iz sinterbron palic z mehansko obdelavo bi bila astronomsko visoka, zato nam kljub velikim naporom, da bi dobili domačega proizvajalca, ni preostalo nič drugega, kot da smo drsnike uvozili. Kot sem omenil že na začetku, je bilo z remontom zaposleno skoraj celotno vzdrževanje, kar je spričo prostih dni zahtevalo precej organizacijskih priprav. Najboljši pregled opravljenih del bomo dobili s pregledom po skupinah, ki so pri remontu sodelovale: — zaposleni na Artosu so opravili naslednja dela: odstranitev mreže iz komor, demontaža iglic z verige in Al prižem, čiščenje oso-vine in vodila za oženje in širjenje verige, notranjosti komor, zunanjosti stroja, mreže sesalnih ventilatorjev na stropu, vhodnega dela stroja, prižem in osnovne verige, naoljen j e vseh gibljivih delov ter osnovne verige. — vzdrževalci-mehaniki so na samem stroju opravili naslednja dela: priprava žigra za izkuhavanje osnovne verige in prižem, demontaža osnovne verige in razstavljanje na posamezne sestavine, odprtje pokrovov nad vodili verig, obračalnikov in pogonskih osi, demontaža ležajev na osovinah za širjenje in oženje verige ter čiščenje in mazanje le-teh, demontaža sesalnega cevovoda in ventilatorja za dimne pline, čiščenje in ponovna montaža, kontrola valjev in menjanje inox ležajev, kontrola verižnika in verige na foulardu in pregled ležajev, — v mehanični delavnici so ključavničarji opravili naslednja dela: kovičenje sinterbron drsnikov na glavne člene verige in uravnavanje na rezkalnem stroju, — v POZD Orodjarstvo v Šenčurju so v dveh dneh obnovili vezne člene, — v Radomljah je bilo na ekscentrični stiskalnici opravljeno stiskanje manjših sinterbron drsnikov, — električarji so opravili naslednja dela: čiščenje mehanizma končnih stikal, tipal za temperaturo, pogonskih verižnikov in gallove verige, demontaža mešalnega ventilatorja v komori 1 in 2, čiščenje sesalnih šob in demontaža hladilnega ventilatorja, čiščenje oljnega gorilca, čiščenje posluževalnega pulta in električnega razdelilca, preizkus in merjenje posameznih električnih skupin, čiščenje pogonskega motorja črpalke za vroče olje, kontrola vseh stikal, obnova električne instalacije na vhodnem in izhodnem delu sušilnika, pregled vseh enosmernih motorjev, obnova signalnih teles —- predelava okovov za signalne žarnice, — vodovodni inštalaterji so opravili naslednja dela: čiščenje cevovoda za floto od črpalke do fou-larda in oljnih ostankov iz kanalov. Opravljena so bila še nekatera manjša spremljajoča dela, ki pa jih ne bi našteval. Poglavitno je dejstvo, da je bil remont končan v predvidenem roku, saj je bil poskusni zagon v ponedeljek, 27. decembra. V toku remonta so se pokazala še nekatera dela, ki jih bo nujno opraviti v bližnji prihodnosti kot je: obnova ali zamenjava Al prižem, uvoz nekaterih ležajev, nabava nove obtočne črpalke za vroče olje, ker je stara pričela puščati, nabava novih gumiranih valjev itd. Mislim, da je na splošno zadovoljstvo opravljeno še eno veliko delo in da so vsi, ki so pri tem sodelovali, pokazali precejšnjo mero delovne zavesti. Viktor Artos — kopica pomembnih naprav ob vhodu v sušilno Al prižeme je bilo potrebno temeljito očistiti komoro VF (visokofrekvenčni varilni aparati) Plastificirano blago spajamo medsebojno toplotno lahko po tehnologiji toplega zraka ali visokofrekvenčnega toka (VF toka). Oba sistema spajanja, ki jih pri nas uporabljamo, se torej razlikujeta le po načinu segrevanja plastificiranega sloja, ki ga moramo prvo stisniti, segreti, stopiti in ohladiti. Moderna elektronska industrija je posegla na to področje toplenja plastificirane tkanine z VF generatorji. VF generatorji so v principu »proizvajalci« toka visoke frekvence. Te generatorje lahko kar enačimo z radijskimi oddajniki, ki jih uporabljajo radio amaterji za svoje radijske zveze. Frekvenca teh od-odajnikov, na katerem delajo radio amaterji (varilni aparati), je 27,12 MHz. Tako imamo torej tudi v naši organizaciji nekaj močnih radijskih oddajnikov moči 10.000, 7000 in 2000 W itd. (primerjava z amaterji, ki imajo moč oddajnikov ca. 200 W). Sedaj si pa lahko zamišljamo, kakšna zmeda bi nastala na radijskem področju (KV), če bi ti naši in ostali varilni aparati prosto sevali VF tok v prostor. Mednarodni dogovor o uporabi radijskih oddajnikov, ki sodijo v industrijske namene pa določajo, da morajo oddajniki te zvrsti omejiti sevanje tega VF toka v prostor. Tako smo torej namesto, da bi oddajnik uporabili za radijske zveze, uporabili za segrevanje in topljenje PVC platna. Taki generatorji VF toka so torej v naših (in ostalih) varilnih aparatih nameščeni v posebnih kletkah, ki preprečujejo širjenje toka v prostor ter s tem tudi radijske motnje. Zanimivo pa je vprašanje, zakaj se platno stopi in kako? Stroji za VF varen j e imajo torej generatorje visoke frekvence, ki so omenjeni s širjenjem toka v prostor. Samo orodje, kjer se pa sloji platna namestijo drug na drugega za spajanje, se pa nahaja izven te kletke. Tako moramo torej ta VF tok spojiti do tega orodja s pomočjo ba- krenih vodnikov. Ti pa morajo biti čim krajši, da se energija ne izgublja nekoristno v prostor in da ne povzročajo velikih radijskih motenj. Orodje, ki ima obliko dveh plošč (elektrod) je spojeno zaporedno v VF tokokrog, tako da mora tok teči skozi obe plati platna v orodju. Ker pa predstavlja platno izolator za VF tok, nastanejo take izgube na dialektriku, da se platno pod vplivom VF toka segreje in stopi. V tistem kratkem času topljenja ko generator oddaja tok (1 do 10 sek.) pa tudi del te toplote uide v bližnjo okolico. Tako občuti oseba, ki je v bližini stroja ta delček energije kot toploto. To toploto lahko enačimo z oddajanjem toplote vsakega grelnega telesa (radiatorja, električne pečice, žarnice itd.). Razlika je v tem, da uporabljamo pri radiatorjih grelni medij vročo vodo, pri VF generatorjih pa VF električni tok. Tone Videnšek Nadstrešek za premog Že več let smo imeli težave s premogom pri naši kotlarni, saj je bil izpostavljen tako dežju kot snegu. No, pred kratkim je bil ob kotlarni postavljen nadstrešek, ki bo pokril vsaj del premoga. Nadstrešek je iz treh nosilcev, ki so vbetonirani v armirane betonske temelje. Streha naj bi bila pokrita z valovitimi PVC ploščami, vendar pa teh ni moč kupiti, ker jih trenutno ni na tržišču. Zato je streha začasno pokrita s cerado, ki pa za več snega ni primerna, zato Cerada le kot začasna kritina bo treba čimprej nabaviti plošče. Železna konstrukcija je bila narejena doma, zvarili pa so jo naši kurjači. Prav tako je bil povišan tudi zid med nosilci, tako da gre sedaj še več premoga pod nadstrešek. Kljub temu pa je površina, ki jo pokriva nadstrešek le majhna in večina premoga je še vedno nepokrita, tako da bo treba v prihodnje poskrbeti še za tega. Marjan Mali Novice iz konfekcije Koledarsko leto in z njim tudi proizvodno leto se iztekata. Kako smo delali bo znano kmalu po novem letu, vendar iz enajstmeseč-nega obračuna lahko sklepamo, da tudi zaključek ne bi smel biti slab. Skozi celo leto smo delali pridno in zagnano, da bi nadoknadili, kar je bilo zamujeno zaradi pomanjkanja materiala. Tudi sami smo imeli težave, katere smo sproti reševali, vendar bo del njih šel z nami v prihodnje leto. Najbolj pereče je bilo pomanjkanje rezervnih delov. Obstoječi šivalni stroji namreč le s težavo šivajo težak artikel 8019, kateri jih uničuje. V letu 1981 smo nabavili za konfekcijo v Radomljah dva stroja firme Necchi. To sta stroja težke izvedbe, zelo primerna za šivanje zgoraj omenjenega artikla. Lepo šivata, žal pa eden od njiju že nekaj časa stoji, ker se nam je odlomil strojni del in ga bomo dobili, ko bodo za to sredstva. Omenim naj še dva stroja iz programa Pfaff — letošnja pridobitev, s t. i. »dolgo roko«. Gre za stroja srednje težke izvedbe z veliko delovnega prostora in s trojnim transportom, ki sta zelo uporabna za izdelavo šotorov, posebno za všivanje streh. Omenjeni štirje stroji so zaradi svoje izvedbe primerni za naš asortiman proizvodov in nam precej olajšujejo delo. Želimo si, da bi uspeli njihovo število v prihodnjem letu povečati. Gordana Hrabro V težkih trenutkih dela, ustvarjanja, samoodpovedovanja verjetno vsakdo kdaj pomisli na dan odhoda v pokoj, ki se nam zdi še tako daleč. Leta pa minevajo in iznenada je tu — bolj ali manj pričakovani trenutek slovesa od sodelavcev, prijateljev. V tej dobi tridesetih, štiridesetih let si pustil del sebe, svojega življenja. Življenje pa so samo tisti dnevi, ki smo si jih zapomnili. Veliko je spominov, vendar ob pogovoru z upokojenci spoznaš, kako težko je v takšnih trenutkih svoja občutja spremeniti v besede in jih preliti na papir. Od delovne organizacije so se 22. decembra poslovili naslednji naši sodelavci: TOZD PROIZVODNJA — tkalnica: Marija Jereb, Iva Pibernik, Antonija Hren, Neža Brulc, Francka Pirnat, Kristina Vrankar — pripravljalnica: Justi Gerbec, Alojzija Grabnar, Joži Zobavnik, Ivanka Mrčun — predilnica: Polda Pavli, Marija Lužar — vzdrževanje: Magda Doboviček, Franc Brojan naprej TOZD KONFEKCIJA OE Mengeš: Ana Nahtigal, Ivanka Burgar OE težka konf. Radomlje: Avgust Cotman DSSS — komercialni sektor: Marija Gorjup — računovodski sektor: Fanika Cedilnik, Minka Vršnik Kratki slovesnosti so poleg tovariša direktorja, ki je pozdravil vse navzoče, prisostovovali še: tov. Matjaž Pavlin — vodja kadrovske službe, tov. Vinko Kurzweil — predsednik 10 KOOS in tov. Avgust Orehek — šef komercialnega sektorja. IVANKA BURGAR Ob misli, da ne bo treba več v službo, se počutim prav prijetno. Saj sem težko čakala dne, ko bom lahko ostala doma in pazila na vnučke. Delo samo ni bilo težko. Šivala sem prte, bilo pa je dokaj enolično in tudi to neprestano sedenje te po svoje utruja. Posebnih spominov pravzaprav ni, ker sem prej 22 let delala v Melodiji v Mengšu in so ta leta, ki so mi še ostala do upokojitve, kar hitro minila. FANIKA CEDILNIK V delu sem vedno našla neko uteho in zadovoljstvo. Človekovo življenje je polno skrbi, razočaranj in težav in če imaš delo o vsem tem niti nimaš čas premišljevati. Leta 1947 sem bila sprejeta na delovno mesto obračun osebnih dohodkov — to delo sem opravljala tudi sedaj — vmes pa sem za nekaj let prešla v obratovno knjigovodstvo in prav na ta čas imam nepozabne spomine. Časi pa so se spremenili. Pred leti so bili odnosi med sodelavci veliko bolj tovariški, iskreni, družabni ... Imeli smo svojo dramsko skupino, ki je uprizarjala igre; znali smo združiti prijetno s koristnim, ko smo na primer — odšli na izlet v Umag in tam udarniško pomagali pri gradnji doma. Tudi spoštovanja do predpostavljenih je bilo več kot danes. Mnogo delcev bi še lahko odtrgali iz celote teh 35 let. Vem, da bom sedaj, ko bom ostala doma, pogrešala sodelavce, zato pa bom imela več časa za svoje vnučke, pletenje in branje. AVGUST COTMAN Rad sem delal, zato mi je teh štirideset let hitro minilo. Zanimiv je pogled v vsa ta leta nazaj, prav zaradi velikih sprememb storjenih v tem času. Na primer začetek, ko za delavca ni bilo ne dopusta, ne malice, ničesar razen dela, sedaj pa je zanj poskrbljeno na vseh področjih. Tudi pri mladih so opazne razlike pri samem odnosu do dela, premalo pa je tudi tiste osnovne kulture — spoštovanja do starejših. Moje delo je bilo razgibano, zanimivo. Delal sem v težki konfekciji v Radomljah, pri izdelavi koridorjev. S sodelavci sem se razumel, neprijetne spomine imam le na zimske mesece, saj so poledenele ceste predstavljale posebno težavo glede prihoda na delo. Pripomnim naj še to, da nisem zadovoljen s pokojnino. Sicer pa tudi sedaj, ko sem doma, dan prehitro mine, prav tako leto, človek prehitro postane star. Naši upokojenci: Magda Doboviček, Neža Brulc, Marija Jereb, Francka Pirnat, Iva Pibernik, Minka Vršnik, Marija Lužar, Ivanka Burgar, Fanika Cedilnik, Tončka Hren, Polda Pavli, Ivanka Mrčun, Alojzija Grabnar, Avgust Cotman, Justi Gerbec, Marija Gorjup Topel stisk roke in dobre želje Minka Vršnik, Fanika Cedilnik, Polda Pavli Hrabro ANTONIJA HREN Največ, kar človek v življenju lahko da, je njegovo delo. Ob delu si pridobiš prijatelje in znance. Delala sem v tkalnici in če bi bila še enkrat mlada, se verjetno ne bi več odločila za delo v tem obratu, kjer mora človek res vse dati od sebe. In 35 let je za žensko dovolj dolga doba, da zadosti družbenim normam, ostane doma in uživa sadove svojega dela. V vseh teh letih se nabere veliko spominov; lepe obdržiš, slabe ponavadi pozabiš. Ob slovesu pozdravljam tovariša Draga Šarca in vse sodelavke. MARIJA GORJUP Čas upokojitve, obdobje, ki ga človek mora sprejeti in se vživeti vanj, čeprav te najprej nekako prizadene, ko razmišljaš, da nisi več aktiven član družbe. Pa vendar, vsakomur ni dano, da to dočaka, zato sem zadovoljna in ponosna, da sem kot član kolektiva Induplati vztrajala v slabem in dobrem polnih 35 let. naprej Začela sem kot 17-letno dekle, kot poenterka, stremela za napredovanjem in uspela. Kot vodja prodaje sem svoje znanje in izkušnje prenesla na mlajše. Sem še polna energije in zdravja; pogrešala bom sodelavce, bili smo kot druga družina, zato bom stike z njimi še naprej ohranjala. DO želim, da bi še naprej uspešno poslovala in premagovala težave. MAGDA DOBOVIČEK Človek bi moral delati vse, samo da je delo. Moje delo je bilo raznovrstno; bila sem v tkalnici, v barvami, zadnjih pet let pa pomočnik vrtnarja. To delo mi je bilo še posebno pri srcu, saj se človek ob pogledu na lepo urejeno in čisto okolico prijetno počuti. Prehitro pride čas, ko moraš iti in prepustiti delo dragim, mladim. Prav mladim želim, da bi svoje delo opravljali zvesto, saj je delo odraz njihove osebnosti. Prostega časa imam sedaj dovolj, če me bodo rabili, bom še vedno rada priskočila na pomoč, v posebno veselje pa mi je tudi pletenje. V očeh so se ji blestele solze, ko je omenila svoje presenečenje nad prejetim darilom ob odhodu in se ponovno zahvaljevala zanj. Prav tu pride do veljave pregovor: »Včasih imajo solze težino besed.« IVA PIBERNIK Slovo od sodelavcev in tovarne je težko. Navežeš se nanje, čutiš pripadnost do kolektiva in v pokoj ne grem rada. Pogled na vsa ta leta, ko smo ustvarjali, dajali, pridobivali izkušnje ... ostali pa so nam še posebno prijetni spomini na čas, ko smo delali udarniško, s tovarniškim avtobusom hodili na izlete in oglede drugih tovarn. Vseh 35 let sem delala v tkalnici — kot tkalka, zadnjih 13 let sem bila malerka. Opažam, da mladi, ki pridejo na delovno mesto v tkalnico, tu ne ostajajo. Mislim, da so preveč nestrpni, treba je pač malo potrpeti, saj nikjer ni za vse in vsako delo ima tudi lepe strani. Svoj prosti čas si bom zapolnjevala s pletenjem, pa še to: ob odhodu smo se izredno lepo razšle s sodelavkami, za vse se jim še enkrat zahvaljujem in jih pozdravljam. Darja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimii Avgust Cotman Francka Pirnat Marija Gorjup Iva Pibernik MiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiniiiMiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiimmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiiiiimmii Magda Doboviček Alojzija Grabnar Ivanka Mrčun Ivanka Burgar iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!mmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiMiiiiMmiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiim! Seminar v Mariboru Kje iskati vzroke, ki so nas pripeljali v težaven gospodarski položaj? Koga kriviti za to? To je bilo vprašanje, ki se je kot prvo pojavilo na 5-letnem srečanju vseh, ki se v organizacijah združenega dela in v sindikatu ukvarjajo z obveščanjem. Srečanje je bilo v mesecu decembru v Mariboru. Po uvodnem referatu o zaostrenih gospodarskih in političnih razmerah, je tovariš Marjan Orožen odgovoril, da krivde nikakor ne smemo iskati v sistemu samoupravljanja, ampak v neuresničevanju le-tega. Vzroki so tudi v preveliki želji po hitrem napredku, za katerega niso dovolj le moderni objekti, stroji... ampak predvsem delovne navade, sposobni kadri, kajti le-teh v tujini ni moč kupiti. Na vseh področjih in dejavnostih našega življenja odseva beseda var- čevanje, le na področju pretoka informacij ne bi smela imeti vpliva. Kajti informacija je pogoj za odločanje, le to pa naj bi bilo izraz mnenja in volje vseh delovnih ljudi. Kaj je namen informacije? Obveščati mora delavce o vseh razmerah v svojem okolju in v širši družbi in jih seznanjati z uresničevanjem stališč in sklepov vodstva in z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij. Na srečanju je bilo prisotnih okoli 200 udeležencev. Delo je potekalo v dveh skupinah, in sicer: v prvi skupini so sodelovali vsi sindikalni delavci, v drugi pa tisti, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z obveščanjem. Glede izdajanja tovarniških glasil se pravzaprav povsod pojavljajo iste težave in te so: na prvem mestu se nahaja premajhno število dopisnikov, dopisovanje se prevečkrat odvija v ozkem krogu članov uredniških odborov. Želja in potreba pa je, da naj delavci ne bi bili le uporabniki danih informacij, ampak tudi tvorci le-teh. Informacije vse prevečkrat prihajajo prepozno in so neuporabne, morale pa bi biti redne, pravočasne, razumljive in objektivne — v vseh sredstvih in načinih obveščanja (pisno, ustno, glasila, oglasne deske, sestanki samoupravnih in sindikalnih skupin, gradiva za samoupravne organe in delegacije itd.). Obveščanje je pravica in dolžnost, zato naj bi bil vsak udeleženec v procesu obveščanja in odločanja aktiven in odgovoren vir in prejemnik informacij. Darja Križanka za razvedrilo Mladi smo izvolili novo vodstvo V četrtek, 23. 12. 1982, smo imeli mladinci OO ZSMS Induplati Jarše, v sejni sobi delovne organizacije, volilno konferenco. Udeležilo se jo je veliko število mladincev in predstavnik OO ZK tov. Ivan Kamenšek. Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev novega vodstva za leto 1983. Novo vodstvo se sestoji iz naslednjih mladincev oziroma članov: predsednik: Maks Korošec sekretar: Marjana Robavs blagajnik: Majda Žargi Člani predsedstva: predilnica: Matija Burja tkalnica: Minka Ules, Franc Pavli oplemenitilnica: Betka Jemec vzdrževanje: Matjaž Korošec konf. Radomlje: Urška Pavli, Slavko Košir in Drago Bokal konf. Mengeš: Marija Strmšek DSSS: Marjeta Krajšek TOZD Maloprodaja: Mojca Lončar V imenu starega vodstva in ostalih mladincev, želim novemu vodstvu OO ZSMS Induplati Jarše, veliko delovnih uspehov in medsebojnega sodelovanja. Jelka Volilna konferenca OO ZSMS Naglica pred novim letom NAŠI ŠTIPENDISTI V letu 1982 so bile odobrene štipendije 14 dijakom in študentom, in sicer: Eli CERAR (Center sred. šol — šivilja) Jani URBANIJA (Center sred. šol — šivilja) Ireni ŽAGAR (Poki. oblač. šola — šivilja) Miru PRAŠNIKARJU (Poki. kov. šola — strojni ključ.) Andreju MALIJU (Poki. kov. šola — strojni ključ.) Jožetu MARKUŠU (Poki. kov. šola — strojni ključ.) Marjanu PELE JU (Poki. kov. šola — oblik, kovin) Marku CERARJU (srednja elek.-teh. šola) Martini BERNOT (teh. kemij. šola) Elzi HRIBAR (VŠOD — Kranj) Damjani ŠIRCELJ (FNT — tekstilna tehnologija) Cirili BURJA (šola za zdr. delavce — fizioterapija Ireni HRIBAR (ekonomska fakulteta) Tomažu VERHOVCU (ekonomska fakulteta) Sicer pa štipendiramo 34 dijakov in študentov. Od 14 odobrenih štipendij v letu 1982, trenutno prejema štipendijo 11 dijakov in študentov (1 prekinil pogodbo, 1 se zaposlil, 1 prične s študijem v prihodnjem šolskem letu). Veliko delovnih uspehov in ! osebne sreče v letu 1983 želim celotnemu kolektivu, posebno še sodelavcem iz prejemarne , vojak Drago Drvarič DOPISUJTE V KONOPLAN! obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Karmen Kukovec, pom. na snovalu, vstopila 1. 12. 1982, 2. Anica Šlogar, tkalka, vstopila 1. 12. 1982, 3. Josipa Vincelj, tkalka, vstopila 1. 12. 1982, 4. Mojca Pirnat, pom. na snovalu, vstopila 6. 12. 1982, 5. Andrej Gorjup, not. transp. v priprav., vstopil 7. 12. 1982, 6. Andrej Dolinar, barvar, vstopil 13. 12. 1982, 7. Jože Topolovec, not. transp. v priprav., vstopil 13. 12. 1982, 8. Saša Dolinšek, tekst, teh.-tkal-ka, vstopila 15. 12. 1982. Izstopi: 1. Jožica Zobavnik, prev. preje, upokojena 10. 12. 1982 2. Filip Žibert, dvor. in tran. del., prom. nesreča 23. 12. 1982 3. Ivana Mrčun, prev. preje, upokojena 30. 12. 1982, 4. Polda Pavli, teh. admin., upokojena 31. 12. 1982, 5. Kristina Vrankar, čiščenje sur. tkan., upokojena 31. 12. 1982, 6. Franc Brojan, pleskar, upokojen 31. 12. 1982. TOZD KONFEKCIJA Sprememb ni bilo. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Sprememb ni bilo. TOZD MALOPRODAJA Izstop: Divna Tasevska, prodajalka, izstopila 13. 11. 1982. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopov ni bilo. Izstopi: 1. Fanika Cedilnik, obr. OD, upokojena 31. 12. 1982, 2. Marija Gorjup, vodja prod. na dom. trgu, upokojena 31. 12. 1982. REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI V SREDO 29. 12 1982 PRIHODNJA ŠTEVILKA KONOPLANA BO IZŠLA V PONEDELJEK 14. 2. 1983 POROČILO O GIBANJU OD ZA NOVEMBER 1982 Vrednost točke za november je nem delovnem času, ob normalnih znašala v btto vrednosti 0,10 din. delovnih pogojih in polni oceni Pregled osebnih dohodkov za me- zahtevnosti del in nalog: sec november 1982 za delo v pol- Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restavr. Q ^ N C O o h* S 8000— 9000 22 3 9000—10000 38 41 10000—11000 69 64 1 11000—12000 102 3 56 3 12000—13000 109 3 2 41 6 13000—14000 62 6 7 25 7 14000—15000 28 10 2 12 7 15000—16000 25 3 2 7 9 lbUOO—17000 9 2 4 10 17000—18000 23 2 1 7 nad 18000 22 4 1 16 58 SKUPAJ 509 28 19 270 108 naj nižji OD 8992 12115 11196 8632 10273 naj višji OD 30122 27687 25392 28090 36647 povprečni OD 12591 15341 14408 12245 18885 Bolniški izostanki v mesecu novembru 1982 TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken Maloprodaja Restavracija in domovi Konfekcija Delovna skupnost skupnih služb 533 27 20 6,70 2,20 2,69 0,29 0,92 0,06 1,28 5,41 5,00 9,25 7,61 7,69 9.064 374 280 288 7.47 0,35 1,41 0,29 2,66 12,18 6.455 116 2,53 1,54 0,04 4,31 8,42 1.796 ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta FRANCA VERHOVCA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za cvetje in izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Sin Aco Verhovec Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 984 delavcev in 2 vajenca Izostanki zaradi bolezni, nege in spremstva 7,44 % Izostanki zaradi nesreč 0,26 % Izostanki zaradi rednega in podal j. porodniškega dopusta 2,23 % Skupaj : 9.93 % ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem za kredit iz sredstev samopomoči, s katerim sem poravnala dolg za hišo. Antonija Sršen IZID NAGRADNE KRIŽANKE V Uredništvo smo prejeli 38 rešitev. V komisiji za žrebanje so bili: Valentin PUCKO, Darja FORTUNAT in Franc VELEPEC. Tokrat smo že pri prvem poizkusu izvlekli pravilne rešitve, tako da je razdelitev nagrad sledeča: 1. nagrado 300.— din prejme Marija NUSSBERGER 2. nagrado 200.— din prejme Janez PLAHUTNIK 3. nagrado 100.— din prejme Juš LESJAK Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Darja FORTUNAT, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIC, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Marjan MALI, Matjaž PAVLIN, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC, odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72) od 8. 4. 1974).