Sploine vestl. PORAZNA KVALIFIKACIJA NA LJUB* LJANSKIH SREDNJIH ŠOLAH. Nimam namena polemizirati s člankom v »Jutru«, ki nosi gornji naslov. Učni uspehi, izraženi v statističnih podatkih o običajnih klasifikacijskih rez-ultatih, ne morejo biti prava baza za temeljito razpravljanje o pro* blemih sedanje šole — ne glede na mnenje, ki ga ima pedagoški svet o raznih klasifikaa cijskih metodah. Ne rečem, da bi se iz takih številk in statistik ne dalo marsikaj razbrati in sklepati (— tudi marsikaj nenamoravanes ga! —), problemu samemu pa gotovo ne prU demo s takimi metodami do živega. Treba ga bo že nekoliko globlje zagrabiti in ga po« kazati v 'vzročni zvezi z drugimi sodobnimi šolskimi, vzgojnimi, kulturnimi in socialnimi problemi. Prav gotovo se z ugotovitvami, da »duh časa« odvaja mladino od učenja in 5 poizkusi, zvaliti krivdo neuspehov na osnov» no šolo, ne premaknejo ni za las naprej v reševanj.u perečega vprašanja. Nismo tako zaverovani v svoje delo, da ne bi prenašali kake kritike, a kratkomalo trditi, da je uspeh na srednji šoli nemogoč, ker učenci na osnov« ni šoli ne dobe potrebne podlage za srednje* šolski študij, se pravi glavno krivdo vseh neuspehov srednje šole (nižje in višje!) na« prtiti osnovni šoli. To stališče pa je vendar nekoliko prekomodno. Logično bi lahko tudi trdili, d«t je osnovna šola kriva neuspehov pri visokošolski mladini, kajti z univerze priha^ jajo pritožbe radi slabe znanstvene priprave dijaškega naraščaja za visokošolski študij. No take očitke sem slišal že pred tride* setimi leti, ko sem nastopdl učiteljsko službo in ponavljali se bodo, dokler bo obstojala srednja šola. Takrat so me ti očitki razbur« jali, ker se mi je že kot mlademiu učitelju zdelo zgrešeno, da se smatra osnovna šola v prvi vrsti kot pripravnica za srednjo šolo, ko ima vendar kot edino izobraževališče škokih plasti naroda svojo dolooeno in nad vse važs no nalogo, ki je ne sme na Ijubo nobeni drugi zapostavljati. Na tem stališču stoji danes vse podeželsko učiteljstvo. Priliko sem imel marsikaterega fanta posebej pripraviti za sprejem v srednjo šolo, za kar sta mi zado= stovala dva meseca pred izpdtom, kajti sla* bičev nismo pošiljali na srednje šole. Dostis krat sem si mislil, kako igraje se pač lahko doseže na srednji šoli s prdmerno metodo pri jzbTanih učencih tista 'kolicina formalnega znanja, ki je potrebna kot osnova za nadalj* nji študij, ko bi moral na osnovni šoli za isti namen pri slabem šolskem obisku, pri vcčnih ozirih na manj nadarjene učence, pri skup* nem pouku več solskih let porabiti bogvc koliko časa na škodo stvarnega potuka. Toda tu sem se dotaknil nekega vpra* šanja, ki ga tako radi prezrcmo. Ali odločuje danes pri izbiri učencev za srednjo šolo res nadarjenost? Ali ne iodločuje predvsem gmotni položaj staršev? Ali ne postaja sred* nješolski študij vedno bolj privilegij mešča* nov? Mnogo zanimivejša kot statistika kla* sifikacijskih rezultatov bi se mi zdela stati* stika, ki bi nam povedala, iz katerih poklicev in odkod prihajajo učenci na srednje šole. Koliko učencev ljubljanskih srednjih šol je z dežele, koliko z mest, koliko jih je od kmet* skih staršev. Niso bili najslabši učenci s kmetov. Treba je trdne volje, da kmetski fant, ki se je odločil za študij, doseže svoj cilj. Koliko ovir je treba premagati! Ali ni naravnost nisoden pojav, da postaja ta ele* ment vedno redkejši v srednji šoli? Ali ne vpliva to tudi na učne uspehe? Kam plove* mo? Toliko se je že pisalo o rcformi šole pri mas, a s socialne plati se gotovi pereči pro« blemi pri nas še nikdar niso resno obravna« vali. študij je za starše z dežele draga reč. Kdo še zmore stroske zanj! In vendar se pri reformiranju srednje šole ni pri nas še nihče ©ziral na ta problem. Drugod vsaj skušajo najti kak izhod in skušajo ustvarjati mož* nosti, ki bi olajšale študij kmetski mladini, ustvarjajo se posebni tipi srednjih šol za zre= lejšo mladino, olajšuje se prehod iz ene sole v drugo in drugo. Pri nas o vsem tem ni nič slišati'. Vsaka kategorija učiteljstva smatra svojo šolo kot svojo dk>merrc> in drugi se ni= ma v njih zadeve nič vtikati. Od tod izhaja mnogo one tesnosrčnosti, s katero se pri nas rešujejo šotsfca vprašanja. Prelomdti bo 'tTeba s tradicijo. Pri šoili hoče in mora narod priti do večje besede. Ne bo ji na kvar! Podeželski učitelj. — Kaj vidimo in slišimo? Vidimo, da se boljša mesta oddajajo po čl. 71., celo lju= dem, ki ibi morali priti radi nerednosti v di= sciplinarne preiskave. To delajo oblasti, ki so v prvi vrsti odgovorne ,za točno izvr« ševanje zakon>ov. Tako postopanje demora* lizira uoiteljstvo do skrajnosti, le kremeniti značaji zamorejo temu kljubovati, a teh je malo. Vsled tega je upravičena govorica, da se oddajajo »boljša« mesta »pod roko« in se jib niti ne razpisuje {slučaj Hum in Vučja vas), za »slaba« mesta se pa ne izplača pro* siti. Veckrat se že v naprej povdarja, da je to in to mesto rezervirano za tega dn tega. Čemu so potem mesta razpisana, zakaj vla* gamo prošnje in razmetaivamo denar za kos leke? Protekcija (nekdo je rekel, da je to nadomestilo za sposobnost) igra še vedno veliko vlogo. Marsikdo ne prosi, češ Bog zna komu je to mesto že obljubljeno ali name= njeno. Vidimo, da se nastavljajo na^ šole, kjer upravitelji niti upokojeni niso, že na* sledniki, ki komaj čakajo, kdaj bo 354etnik penzijoniran itd., itd., — Kdaj bo bolje? Ko bodo naše oblasti pazile, da se zakoni in naredbe točno izvr« šujejo. Ko bodo vsakega, ki prihaja prosja* čdt za mesta in pritiskat kljuke, po domače povedano — spodile. Ko ibo merodajna pr! oddaji mest samo sposobnost in starost in bodo ponehale govorice o protekciji o od« dajanju mest pod roko in o kranjskih, ko» roških in primorskih erah, tedaj nastopi era dobrih učdteljev. — Kaj moramo napraviti? Pred vsem moTam'0 stanovsko moralo, ki je padla glo« boko, zopet dvigniti, vsaj na tisto višino, da ne bo pritiskanja na kljuke pri oblastih, niti pri političnih strankah, ter se bo smatralo *o kot nečastno. Vsakogar, ki se ne bo rav* nal v skladu z občimi interesi stanu — v javnost! Potem bo bolje in se ne bodo do» gajali slucaji, da je tovariš^sošolec spodjedel mesto beguncu, ki je ravnokar prišel iz Go« riške in to po čl. 71. —r. — Ali se še nameščajo učiteljlce ženskih ročnih del? V ljubljanski oblasti se je pri* petilo, da je bila stalno nameščena literarna učiteljica čez noč pastav.ljena za učiteljico ženskih ročnih del v prilog mlajši nestalni učni osebi. Zadeva zgleda sicer navidez ma> lenkostna, ker je ostala dotična učna oseba na isti šoli. V Ibistvu pa ni malenkostna, ker se učiteljice ženskih ročriih. del po načelnem sklepu ministrstva več ne nameščajo in ker gre tu za varstvo stalnega mesta po razpisu, kar mesto učiteljice ženskih ročnih del ni. V toildko je slučaj za nas važen in ga pribi* jamo v varstvo vsaj onega drobca stalnosti, ki ga še imamo! — Stanarina za učitelje v Beogradu. Za učitelje v Beogradu, Iki so nastaviljend na tamkajšnjdh šolah in mimajo o'bciinsikega sta« novanja, je dolooena stanarina 250 Din me« sečno, dn sicer 80 Ddn, ki jdm pripada po za^ konu in 170 Din dodatka. — »Mladinska Matica«. »Če mogoče, pTosim še za nekaj blokov, iker je med lučen« kami tukajšnje meščanske šole veliko zani= manje za knjige.« Taka in enaka pisma pre« jemamo, kar je najboljše znamenje in pripo« ročilo. — Priprave za internacionalni učiteljski kongres v Berlinu. Do sedaj se je ipoleg petih članov Izvršnega odbora UJU v Beogradiu. prijavilo za udoležbo na kongresu v Berlinu še 25 učitcljev ii.n učiteljdc iz "snseh krajev Ju= goslavdje. Naša delegacdja se ustavd na potu v Berlin tudi na Dunaju im v Pragi, zato od= patuje iz Beograda že 7. aprila. Po kongresu gre večina iudeležeincev v Monaikovo, iodlko= der se vrne jugaslovemi&ka idedegacija prakjo lnomosta v Ljubljano. Ce.b ipoto^vanje bodc stalo 'priibližno 4000 Uin. kcmgres se vrši v dneh 14., 15. dn 16. aprila. N^orvih prijav se več ne spTcjema, ker so prcd(priipirave žc za= ključene. — Zbirka za Dački dom v Beogradu. ¦»Narodna Prosvuta« štev. i». prinaša na* daljnji izkaz darovalcev za Jugoslov. Dačke dom. Po tem izkazu je zbirka narastla od 157.960 Din na 174.515 Din. Tudi na pover* jeništvo UJU v Ljubljani je že prispeio >ne= kaj vsot, vendar pričakujemo še nadaljnjih zbirk, da ne bo Slovenija zadnja, kjer gre za skupno stvar. — Pedagoški kongres v Berlinu 12.—17. aprila 1928. Ker se kongres vrši v znamenju novodobne osnovne šole, obeta biti za po? vabljeno učitcljstvo vseh držav izredne važs nosti. Na programu je 23 predavanj nemških reformatorjev svctovnega slovesa. Med dru* gimi: »Notranji ustroj nemške osnovne šole« (Georg Wolff —• Beriin), »Osnovnošolski uči« telj kot vzgojitelj« (Kerschensteiner — Miin* chen), »Pedagoška znanost v Nemčiji« (Fi= scher —¦ Miinchen), »Nova iučiteljska izobraz= ba« (Seyfert — Dresden), »Nadaljnje učdt. izobraževanje« (Scheibner — Jena), »Osnov= na šola v zvezi z gospodarskim in soc. živ= Ijenjem« (gospa dr. Baumcr — Berlin), »Nem* ške poskusne šole« (Karsen — Berlin) »Mo= derno šolsko poslopje« (Kretschman — Frankf-urt), »Sola in dom« (Kohne — Ham» burg), »Otroški vrtec«, ' Razvoj podežeiSke šole, posebnost dekliške vzgoje v osnovni šoli, umetniška muzikalna in telesna vzgoja, film v osnovni šoli itd. O izvedenih poskusih šolake reforme poročajo Glockel (Dunaj), Goetze (Hamburg), Schvvenzer (Dresden), Scharfe (Leipzig), Berg (Frankfurt), Nydahl (Bcrlin). Udeležencem se bo niudil popoln vpogled v moderno osnovnošolsko vzgojo. V to svrho se bodo vršile hospitacije v berliru skih vzornih šolah, in sicer: Pestalozzi=Frobe= ljeva šola, otrošk-o zavetišče Charlottenburg, Montessorijevi otroški vrtec, gozdna šola, Struweshof, Spandau itd. Aranžirajo se raz* stave šolskega dcla, novodobnih <učil, videti bo vzorno uredbo moderne osnovne šole, filmske ateljeje, .znamenitosti Berlina itd. — Kongres, ki je prvi te vrste v povojni dobi, obcta doprinesti dokaz, da je reforma osnov^ ne šole v Nemčiji uspešna, čeprav se v ino« zemstvu ugotavlja baš naspiiotno. — Ker se istočasno vrši konfernca mednarodnega uči* teljskega udruženja (program sem brez»uspe= šri'o zahteval od vseh strani), bo udeležba iz vseh držav velika. V interesu našega osnov* nega šolstva je, da se čim več tovarišev ude= leži kongresa v Bcniiru. Proračun (vožnja in oskrba) za 10 dni 3000 Din minimum. Prošs njo za dopust (10.—21. aiprila) }e treba vlo? žiti takoj! Odhod na velikonočni ponedeljek. Ker se kongresa sigurno udeležim, prosim za obvestilo, če še kdo dnugi potuje v Ber* lin. Za podrobne informacije sem radevolje na razpolago. — E. Vranc, Studenci pri Ma* riboru. — Preosnova učiteljskega konvikta v zadrugo. Upravna odbora Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta sta na svoji seji z dne 4. marca 1928 ob nav.zočnosti poverjenika UJU tov. Skoilja in ravnatelja Zveze slov. zadrug g. Trčka po temeljiti razpravi skle* nila: predlagati občnemu zboru likvidacijo društva, ki naj se preosnuje v zadrugo. Da se zainteresira čim možno največ članstva UJU za to prevažno osnovo, naj bi se vršil ustanovni občni zbor pod okriljem skupnih zborovanj onih društev, ki bi utegnila 5. maja 1928 zborovati v Ljubljani, ostala društva pa se naprosijo, da ptošljejo svoje delegate. Se= stava dnevnega reda naj bi se izvršila po po* verjeništvu na predhodnem zaslišanju dru= štvenih odborov. Pravila nove zadruge so sc sestavila in preuredila času primerno, upos števajoč dosedanje težke preizkiušnje. Deleži naj bi znašali po 100 Din, poroštvo pa naj končnovcljavno določi občni zbor. Onim, ki sa zadmjih 2 let vpilačali 100 Din člainarino, se na željo vplačila pretvorijo na račun deležev. Dosedanje društveno premoženje jc naraslo nad 400.000 Din. Ob dobri volji .učiteljstva se gradba prepotrebnega Doma lahko v naj= krajšem času izvrši. — Predsednik in tajnik. — »Akademska čast«. (Resničen in zna* čilen dogodek iz leta 1928.) V nekem kraju se osnovno in meščanskošalsko učiteljstvo vzajemno zbira redno vsakih 14 dni na se« stanku, kjer se pogovarja o načelih delovne šole v teoriji in praksi, kakor sploh o pere= čih problemih našega šolstva. Radi prihajajo vsi posebmo sedaj, kio se je pričela sistemas tična, podrobna razprava o nižji, srednji in višji stopnji osnovne šole s posebnim ozirom na vzgojo ( v smislu »stare« in »nove« šole), na učne načrte, sedanje šolske knjige in sos dobne učne prip-omočke. Globpko so že pro* drli v moderni ustroj «lementarnih razredov, saj sodeluje več strokovnjakov elementarnih mčiteljev in učiteljic. Sestanske sklicuje sre^ ski nadzornik, ki obvešča in vabi tudi vse vzgojitelje sčiteljskega naraščaja v dotičnem kraju. Razen 1 (enega) profesorja učiteljišča pa ni nikogar — niti tovarišev (?) iz vadnioe! Ni jim za vzajemno vzgojno delo, saj do« sledno odklanjajo podporo vsaki akciji, ki stremi za izboljšanjem našega šolstva in si drzne priti iz vrst učiteljstva. Saj se je neki gospod profesor (notabene pedagog!) napram svojemu kolegu povzpel do izjave, da na uči^ teljske sestanke ne spada ker mu tega ne dopušča — akademska čast! Komentar si nas pravi lahko vsaka »uboga učiteljska para« sama! Resnično, rcsnično pravi g. univ. prof. dr. Ozvald z elegično pesmijo duvaja Izras elcev: »Pride jutro, toda še je noč!« (Popot* nik: »Nova« šola!) — Sigma. — Tečaji za cepl.jenje, čebelarstvo in vrt« narstvo za učiteljstvo. Na specialni kmetij« ski šo-Li v Št. Jurju pri Celju se vrše sledeči dvodnevni tečaji: 1. Sadjarski tečaj za cep= ljenje in precepljevanje sadnega drevja za učitolje in druige interesemte 2. in 3. aprila. 2. Čebelarski tečaj za spomladanska dela za učiteljc in druge 10. in 11. aprdla. 3. Vrtnarski tečaj za učiteljstvo in dnuge 23. in 24. aprila. Nočišče v kolikor je prosDora na zavodu je brezplačno, prehrana za vsak dan pa stane 12'50 Din. Priglasitve naj se izvedejo pismeno brez prošenj za odgovor. — Usposobljenostni izpiti za osnovne in njim sorodne stroke st; prično pred komisijo na moŠKem učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 27. aprila 1928. Pravilno opremljene proš^ nje se naj predlože po uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 15. aprila v rokah izpra« ševalnc komisije. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala, razen če bi bil pripust odklonjen. Pripuščeni kandidati(injc) naj se javijo v četrtek, dne 26. aprila ob desetih dopoldne v pisarni ravnatelja državnega mo= škega učiteljišča v Ljiubljani. — Popravek. V piismiu iz Maribora v zad* nji šltevilki se mora dme ipTaivilno glasiti Koc« bek in ne Rabelk. — Občni zbor Vodnikove družbe v Ljub« ljani se vrši dne 31. marca t. 1. ob 20. uri zve* čer v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazino, II. nadstropje. •— O reorganizaaijskem delu slovenskega učiteljstva. Pod tem naslovom prinaša »Na= rodna Prosveta« štev. 19. članek, v katerem omenja vse sestanke, ki jih je priredilo pov. UJU Ljubljana v svrho razpiravljanja o kme= tijsko in go&podinjsko nadaljevalnih šolah v Ljiubljani, Mariboru in Celju ter sestanek za šolsko reformo. Čhrnek konča: Tudi mi se veselim-o nad takim delom slovenskega uči^ teljstva in želimo, da preide ta metoda orga* nizacijskega dela v vse naše udruženje. — Več sto enoletnih hruševih divjakov, godTiih za okuladijo, ima še vedna na prodaj centralni šallski vrt v Ljubljami. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse= buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri» like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode.