•Tednik« tzhali Po4 tem ikrajis □Im tmeoom oO 24 aov i»A] dl I.ETALOM V JUtiOSLAVIJ') PREDSED NIK REPUlil.IKE INJ)IJE DR. S.^RVEPAM IlAI)AKKlS\AN. UGLEDNI VISOKI GOST SK BO MUDIL V NASI DOMOVINI DO 4. OKTOnilA. Spremjajo ga minister z:i vojno proizvodnjo A. M. Thomas, slavn-i iHjnica pr(d2>ednika indijske lepublike k^. I. D. Bundevla, genenil major G S. Gill. načelnik voja.škesa kabine- ta predsednika republike. D. F Gopal, načelnik oddelka v zu- nanjem ministrsčvj. In «lrug< osebnosti. Jugoslovansko glavno mesto še bolj okrepila. Zato prisrčno je pripravilo visokemu gostu iz pozdravljamo med nami visoke Indije in njegovemu spremstvu indijske goste in jim Selimo nadvse prijateljski in prisrčen prijetno bivanje, sprejem. Kadar govorimo o in- dijsko-jugoslovanskem prija- teljstvu in sodelovanju, imamo pred očmi določena zgodovin- ska dejstva. Indija je prva azij- ska dežela, ki je takoj po raz- glasitvi neodvisnosti vzposta- vila tesne stike s socialistično Jugoslavijo, četudi jo od nje lo- čijo velike razdalje. Nič čudne- ga ni, če so se dvostranski stiki močno okrepili na vseh področ- jih. Indija in Jugoslavija sta de- želi, ki sta dali temelje politiki aktivne koeksistence in blokov- ske nevezanosti. Gre za deželi, ki sta v časih hudih preizkušenj povojnih let vedno našli skupno besedo na vseh mednarodnih srečanjih. Bili sta glavni orga- nizatorki prvega srečanja neve- zanega sveta v Beogradu in po- budnici vseh nadaljnjih stikov. Pestra izmenjava mnenj o mednarodnih vprašanjih in o razširitvi dvostranskega sodelo- vanja na sedanjih beograjskih razgovorih, ki se prično že da- nes popoldne v prostorih ZIS, bo ta zgodovinska dejstva sama Sarvepali Radakrišnan TRENJA PRI SESTAVLJANJU NOVE ZAHODNONEMSKE VLADE Dvoboj Mende-Strouss Medtem ko zahodnonemški so- cialni demokrati proučujejo raz- loge za svoj neuspeh na skup- ščinskih volitvah, se še naprej zaostrujejo odnosi med dosedanji- mi vladnimi partnerji — krščan- skimi demokrati in liberalci. Nek- danji obrambni minister Strauss. ki je moral zaradi korupcije za- pustiti Adenauerjevo vlado, od- ločno nasprotuje predlogu, da bi imel podpredsedniški položaj v vladi liberalec Mende. »Nemčija že dolgo ni imela tako neodgovor- ne osebnosti, kakor je Mende,« je Izjavil pred dnevi. »Čimprej bo obmolknil, toliko bolje za deželo. Za sajenje cvetlic v vrtu je, in ne za politiko ...« Strauss ne more pozabiti, da se je Mcnde odločno zavzel za nje- govo Izključitev iz vlade in da tudi sedaj nasprotuje predlogu, naj bi Strauss spet postal mini- ster. Vrhu tega je pred dnevi podprl pogajanje za ustanovitev »dvostranskih tehničnih vsenem- skib komisij«, sestavljenih iz vzhodno- In zahodnonemških predstavnikov, ki bi formulirale predloge za združitev obeh Nem- čij ped nadzorstvom »štirih ve- likih«. Liberalci so tudi za uredi- tev diplomatskih odnosov s vzhod- noevropskimi socialističnimi de- želami, kar podpirajo tudi za- hodnonemški industrijski magna- ti. Znano je, da se tudi zunanji minister Schroder nagiblje k tej zamisli. Strauss seveda trdi, da bi taka politika »uničila Nemči- jo«.... Liberalci bivšemu obrambnema ministru niso ostali dolžni. Pred- sednikov namestnik Mischnig je v zvezi s Straussovimi žaljivkami izjavil: »Pivo, ki ga gospod Strauss pi- je v velikih količinah, je zanj blagoslov in prekletstvo hkrati. Blagoslov zato, ker Barvarci bolje hodijo, če imajo v sebi tudi ne- kaj litrov piva, prekletstvo pa zategadelj, ker pivo ne deluje na razvoj že tako omeneje inteligen- ce gospoda Straussa.« Sestavljavec nove vlade kancler Erhard ima težave pri svoji na- logi. Na eni strani mora upo- števati močno skupino krščansko socialne unije, ki io vodi Strauss in ki obsega katoliške dele Nem- čije, na drugi strani pa bodočega partnerja — liberalce. I eni i drugi imajo namreč v bundestagu 49 poslancev. AVTOMOBIL ZA PAPEŽA V neki avtomobilski tovarni v Chicagu izdelujejo poseben avto- mobil zMesninekrivajo sedaj sveži grob priljubljenega Karla, ki bo ostal vsem v lepem spo- minu. Ob nagovoru Karlovega komandirja ob odprtem grobu HISM PRIPOR ZA POVZROČI- TELJE PROMETNIH NESREC Bivši italijanski premier Gio- vanni Leone je predlagal, naj bi voznike motornih vozil, ki več- krat povzročijo prometne nesreče, dali čez nedeljo in praznike v hiš- ni pripor. Leone je to predlagal na neki konferenci v mestu Stre- sa, kjer so razpravljali o prometu. Bivši premier Leone je ta svoj predlog obdelal do konca. Šoferji v hišnem priporu ne bi imeli stra- žarjev, vendar bi po sklepu sodi- šča morah ostati v hiži. Ce bi hi- šo zapustili, bi jih čakala ostrejša kazen. Ptujska poslova!POVRTNIN\\« Maribor, kjer prodajajo 4 usluž- benke v non-stop času od 7. do 19. ure sadje, zelenjavo, brezal- koholne pijače in vino. konzer- virano sadje in semena, bo že s koncem septembra 1965 izpol- nila letošnji plan prometa, ki je za vsaj 10 milijonov višji od lanskega. Posebnost te poslovalnice je v tem, da ima zelo dobro zalo- ženo trgovino s sadjem in ze- lenjavo, da je mogoče v njej ku- piti tudi v nedeljo dopoldne, da ima 4 zelo marljive zaposlene, ki primejo ob dobavah za em- balažo in same znosijo v skladi- šče dobavljeno blago, in da so s strankami zelo prijazne in ustrežljive. Zato tudi ni čudno, če je med 68 poslovalnicami te- ga podjetja na območju bivšega okraja Maribor ptujska poslo- valnica glede na letos doseženi promet na 3. mestu. Prednji uspeh poslovalnice je toliko večji, ker gre za proda- jo na drobno, na kilograme in manjše količine, in. kljub temu so šle skozi to poslovalnico mno- ge tone svežega blaga. Dobro posluje tudi prodajal- na sadja in zelenjave Kmetij- skega kombinata Ptuj. ki je na Titovem trgu, in prodaja pridel- ke kombinata. Tudi v tej po- slovalnici si zaposlena proda- jalka prizadeva čimbolj ugoditi strankam. Ob letošnjem pomanj- kanju sadja je to zelo težko, vendar bo tudi ta težava pre- magana ob potrpežljivosti in do- bri volji. I.etošnje slabo vreme je prizadelo zelenjavo in sadje, za- to tudi trgovina ne more storiti več, kot je mogoče v tej situaci ji. V. J. OB 150-LETNIC! ŠOLE NA HUMU Letošnjega 3. oktobra bodo na Humu pri Ormožu slavili 1.50- letnico obstoja šolstva. Učitelji bodo pripravili za to proslavo pester program. Ob tej prilož- nosti bodo nastopili pevci s po- sebnim komcertom in nekateri telovadci. Program ima več točk. Pred proslavo bodo kraj in okolico lepo uredili, napravili privlačne napise, slavoloke, okrasili bodo šolo in razobesili jastave. Obstoječa šolska zgradba na Humu je bila zgrajena v dveh etapah. Prva šola je bila kmeč- ka hiša. V drugi polovici 19. sto- letja je bila zgrajena prva šola, dograjena pa 1906 leta. Sola ima tri učilnice in v njih pou- čujejo 4 učne moči. Petrazredno šolo obiskuje 106 učencev. Gle- de učnega uspeha je ta šola ena izmed najboljših v občini. 12-član'ski pripravljalni odbor vabi vse nekdanje učence os- novne šole, da se udeležijo pro- slave. Na proslavo so tudi po- vabili vse živeče učitelje, direk- torje osnovnih šol in predstav- nike občinske skupščine. D. R. Jezikovni tečaji Delavske univerze Ptuj Učenje tujih jezikov je sedaj mogoče bolj potrebno kot kdaj- koli poprej. Potovanja v ino- zemstvo, naraščanje tujskega prometa, izpopolnjevanje v stro- ki s študijem tuje literature ter- jajo vedno več znanja tujih je- zikov. Zaradi tega prireja DU v Ptuju vsako leto jezikovne te- čaje, da ustreže tem željam. Predvideni so začetni in nada- ljevalni tečaji za angleščino, ru- ščino, francoščino in nemščino, seveda le če bo zadosti prijav- Ijencev. V petek', 1. oktobra letos, naj se zbero prijavljenci na girana- ziji ob 19. uri (v pritličju) zaradi razporeda tečajev. Kogar zanima učenje tujih jezikov, naj vloži prijavo pri Delavski univerzi v Ptuju na Trgu mladinskih de- lovnih brigad. Asfaltiranje cest v Kidričevem Naselje v Kidričevem iz dneva v dan spreminja svojo zunanjo podobo. Krajevna skupnost je namreč pred kratkim pričela z asfaltiranjem cest med stano- vanjskimi bloki. Dela lepo na- predujejo. Edino, kar pa ni pri vsem tem še v redu, je to, da se stanovalci še ne morejo privaditi na to, da bi hodili po cestah ter si Še vedno izbirajo poti po ze- lenih površinah. Motorizirani vozniki še vedno ne upoštevajo prometnih znakov, ki prepove- dujejo vožnjo motornih vozil p«5 nekaterih cestah. Tu in tam so take kršilce že kaznovali organi LM. vendar bi morali kontrolo poostriti in vse kršilce promet- nih predpisov strožje kaznnvsti -me.- Dolga razvojna pot... Pod tem naslovom izide v kratkem ciklusu gospodarsko-in- formativnih in turističnih izdaj zbornika »PO JUGOSLAVIJI« peta knjiga z za,nimivo tematiko o začetku in razvoju pohorskih kovačij do današnjih tovarn kovanega orodja, kos in srpov, ki neposredno izvirajo iz te go- spodarske dejavnosti, ki se je začela na Pohorju pred več kot dvesto leti. Prvi del knjige je posvečen zgodovinskim podatkom o po- horskih, rudosledih, plavžih in fužinah ter zelo razviti kovaški obrti ob pohorskih potokih, ki so ji dajali pogonsko silo. D^ugi del knjige obravnava neposredni nastanek današnjih tovarn kovanega orodja, kos in srpov iz bivših kovačij; Tovarne kos in srpov Lovrenc na Pohor- ju, Tovarne poljedelskega orod- ja ln livarne Muta, Tovarne kos Slovenj Gradec, Tovarne kova- nega okovja Zreče, Tovarne ko- vinskiii izdelkov in livarne Vi- tanje, Livarne in tovarne stro- jev Hoče ln Tovarne kovanih izdelkov »Jeklo« Ruše. Tretji del knjige zajema me- talurške obrate, ki so neposre- dno ali posredno nadaljevali svojo razvojno pot Iz prvobitnih plavžev ln kovačij v današnje velike in sodobne tovarne, kot je »Impol« v Slovenski Bistrici. V povezavi s starejšimi tovar- nami je nastanek novih tovarn, kot je Tovarna aluminija in gli- nice Kidričevo, ki je preusmerila proizvodni program »Impola«. V to gospodarsko skupnost spa- dajo še Rudnik Mežica, Železar- na Ravne, nadalje Mariborska livarna, »Metalna« Maribor in posredno še Tovarna avtomobi- lov in motorjev TAM v Maribo- ru, katere začetna faza spada v obdelovanje železa in kovaštva. Nekaj bolj odmaknjena je »Elek- trokovina« Maribor. Obe tovarni umetnih brusov: »Swaty« Mari- bor in Zreče pa sta ozko pove- zani z industrijo metalnih izdel- kov. Štiri obširna poglavja so na- menjena 50-letnici nastanka, razvoja in današnji razširjeni reprodukciji, izvozu in uspehom ruške elektrokemične in elek- trometalurške industrije. Ostali del knjige pa bo po- svečen — kot navadno — naše- mu turizmu in gostinstvu kot sestavnemu delu našega celo- kupnega gospodarstva. Tudi ta knjiga bo praktičen in koristen priročnik za gospodarstvenika kot za laika. fn. Letos manjši odkup kot lani Kmetijska zadruga »Ptujsko polje« v Gorišnici je odkupila samo v 1. polletju največ gove- da, prašičev, telet, in sicer za nad 5.5 milijonov dinarjev, ter krompirja, čebule, pšenice, ko- ruze, fižola, jajc in svinjskih kož za nad 22 milijonov dinarjev. V istem času lanskega leta pa je odkupila na svojem poslovnem območju za nad 180 milijonov dinarjev živine in kmetijskih pridelkov. Reprodukcijskega materiala je prodala letos v 1. polletju za nekaj nad 47 mili- jonov dinarjev, v lanskem letu v istem času pa za nad 54 mili- jonov dinarjev. Predavanja za člane ZKS Tovarniški komite ZKS je sklenil organizirati za svoje člane ciklus predavanj oziroma razgovorov, kar bi naj članom ZK koristilo pri njihovem vsako- dnevnem delu. Nekaj predavanj je že bilo, vendar pa so žal bila slabo obiskana, čeprav so teme bile zelo poučne ln koristne, predvsem še temi »Sociološki in politični problem religije v so- cializmu« in »Sodobna organiza- cija poslovanja in delavsko sa- moupravljanje v proizvodnih podjetjih«. Člani, ki so preda- vanja obiskali, so izpolnili tudi anketo z navedbo, kako mu je tema ugajala in katerega preda- vatelja si želi. V zimski sezoni 1965 namerava TK ZKS nadalje- vati s prirejanjem razgovorov. -ms Srečanje bivših internirancev v štatenbergu pri Malcolaii Bivši Internirane! In sodelavci borcev NOB iz Makol organizi- rajo v Štatenbergu pri Makolah tovarlško Frečanje bivših inter- nirancev in sodelavcev NOB s področja bivših okrajev Ptuj, Maribor ln Celje. Srečanje bo v nedeljo, 3, oktobra letos, v vi- teški dvorani letovišča gradu Statenberg s prlčetkom ob 13. url. Vabila so bila razposla- na, vendar se naj srečanja ude- ležijo tudi tisti, ki jih ne bodo prejeli. Prireditelji namreč ne razpolagajo z naslovi bivših in- ternirancev. Za postrežbo po zmernih ce- nah ter za prennrišča bo poskrb- ljeno. Kdor bo želel kosilo ali prenočišče, naj sporoči na na- slov: AlfdBz Noirak, upokojenec, Pečke, p. Makole. Glede na letošnje proslavlja- nje 20-letnice osvoboditve bi se naj srečanja udeležili vsi bivši interniranci in njihovi svojci. Organizacija Internirancev v Makolah se spominja tega dne enega največjih množičnih stre- ljanj slovenskih rodoljubov. 2. oktobra je bilo ustreljenih 142 sodelavcev NOB in med njimi 9 Makolčanov, od teh trije bratje Crnogetovl. Mnogo jih je bilo odpeljanih v koncentracijska ta- borišča, vrnilo pa se jih je le malo. V nedeljo, 3. oktobra letos, torej vsi bivši interniranci na srečanje v Stateabergl ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Marija Hercog, Pristava 25 — Zvonka; Terezija Veronek, Lan- cova vaš 25 — Branka; Anica Horvat, Središče 250 — Veselko; Alojzija Senčar, Stara cesta 74, Ljutomer — dečka; Ivana Luk- man, Lačaves 8 — Draga; Ve- ronika Rozman, Popovci 8 — Milana; Marija Majer, Bukovci 44 — Ivana in Zdravka; Ma- rija Pušnik, Zagrebška 59 — dečka; Marija Vedernjak, Mej- na cesta — dečka; Rozalija Kuri, Janežovci 3 — Franca; Kata- rina Kmetec, Gruškovje 167 — dva dečka; Nada Stalcer, Vi- čava 21 — Andrejo; Rozalija Metličar, Kungota 58 — dečka; Silva Vuk, Trubarjeva 5/c — dečka; Neža Lampret, Zupečja vas 50 — dečka; Alojzija Cafu- ta. Na postajo 4 — Maksa; Ma- rija Travnikar, Apače 74 — de- klico; Roza Tement, Zabovci 50 — dečka; Angela Rožman, Ki- dričevo 85 — deklico; Matilda Fridl, Spodnja Hajdina 9 — de- klico; dr. Ljuba Neudauer, Med vrti — Tomaža; Marija Zunko- vič, Brunšvig 56 — deklico; An- tonija Gamzi, Smolinci 9 — dei- ka; Marija Kumer, Plac^r 38 — dečka; Tam.ara Hedžet, Tomaž pri Ormožu 15 — Nives; Kata- rina Svenšek, Jurovci 22 — dečka. POROKE: Ivan Zorko, Gibina 5, in An- tonija Pungračič, Gibina 5; Franc Plajnšek, Cankarjeva 5, in Justina Kokot, Cankarjeva 5; Albin Kostanjevec, Muršičeva in Dragica Grobelšek, Mur- šičeva 13; Jožef Kos, Trnovska vas 29, in Katarina Repič, Pod- vinci 93; Alojz Zajšek, Tržeč 25, in Angela Gole, Krambergerjeva pot 2. UMRLI SO: Franc Zelenik, Budina 38, roj. 1888, umrl 24. sept. 1965; Mar- tin Mlakar, Kočice 36, roj. 1893, umrl 26. sept. 1965; Jožef Kme- tec, Lancova vas 17, roj. 2. apri- la 1965, umrl 24. septembra 1965; Ignac Anžel, Hrvatski trg 5, roj. 1897, umrl 27. sept. 1965. stran 3 »TEDNIK« — petek, 1. oktobra 1965 "^frnn 3 Ptujske žene na braniku svobode 12 Leta 1944 je umrla v tabori- šču Julijana Cvetko, rojena leta 1912 v Zamušanih. Bila je kmečka hči. Nadarje- no deklico so starši poslali na učiteljišče v Maribor. Po šola- nju je bila v službi pri Tomažu in Strojni, od koder se je vr- nila domov po prihodu okupa- torja. Delala je nato na finanč- nem uradu v Ptuju, Njeno delo za svobodo je zavito v temo. Muzej še ni našel priče, ki bi povedala kaj več o njeni po- vezavi z Osvobodilno fronto, ka- kor povedo skope besede so- rodnikov, ki pa jim Julijana ni smela povedati o svojem delu za svobodo. Na finančnem ura- du je bil ob prihodu okupatorja zaposlen Vlado Satler, ki ga je okupator aretiral že poleti 1941 in v jes'eni ustrelil. Ali je Juli- jano povezal z osvobodilnim gi- banjem že Vlado? Morda se bo ob čitamju teh vrst spomnil kdo od njenih sodelavcev v OF in nam dal dragocene podatke o delu Julijane Cvetko v narodno- osvobodilnem gibanju?! Danes pa lahko napišemo le to, kar nam povedo pisani viri. Oku- patorju je moral nekdo povedati o Julijani, da je njihova so- vražnica, kajti v ptujski zapor- ni knjigi je navedeno, da so jo aretirala 28. oktobra 1942 in iz- pustili 18. novembra 1942. Očit- no ji niso mogli dokazati nje- nega delovanja v OF. Tedaj je Julijana stanovala na Glavnem •trgu št. 3 v Ptuju. Na istem sta- novanju so jo gestapovci znov^ aretirali 29. maja 1943. Iz ptuj- skih zaporov so jo odpeljali 26. junija 1943 v mariborske, od tam pa v Auschwitz, kjer je 10. januarja 1944 umrla. V taborišču Dachau je umrla Marija Brenčič (rojena 1902) iz Mezgovec na Ptujskem polju. Marija je bila hčerka velikega posestnika. Po osnovni šoli, ki jo je končala v Domavi, je ostala na domačem posestvu. Leta 1944 jo je polbrat Drago povezal s kurirji 14. TV posta- je in od tedaj so se kurirji ogla- šali v njihovi hiši. Oktobra 1944 je okupator obkolil domačijo njenega očima, kjer je Marija živela. V hiši sta pae- cialistov, in namesto treh zdrav- nikov dela samo eden. Povprečna doba zdravljenja v bolnišnici je tri do štiri mese- ce. V bolnišnici so tuberkuloz- ni bolniki predvsem stareiši ljudje. Oddelek delovne terapije je ormoška bolnišnica ustanovila prva v Jugoslaviji. Bolniki so glede na bolezensko stanje raz- vrščeni v štiri skupine, in sicer: v okupacijsko, zabavno, vzgoj- no edukacijsko in funkcionalno delovno terapijo. V zadnjo so- dijo vsa lažja fizična opravila, izdelovanje suhe robe, mizarska dela in ostala obrtniška dela. Med dvodnevno razstavo v ormoški bolnišnici ste lahko vi- deli lepo narejene lesene pred- mete, košarice, pletene mize in stole, stojalo za knjige, nad pet- deset različnih vzorcev našitih namiznih prtov, privlačno ople- tene namizne steklenice in ko- zarce, umetniško izdelane raz- ne škatlice za spominke, razne košarice, zglavnike in našito blago za posteljnino, makete zgradb, praktična stojala in marsikaj drugega, kar je po- trebno za družinsko stanovanje. Bolniki so svoje izdelke razstav- ljali v dveh prostorih in v hod- niku, Vsi prostori so bili lepo urejeni, okrašeni s cvetlicami, izdelki pa estetsko dekorirani. V hodniku je poleg ostalih raz- stavljenih izdelkov vzbujal po- zornost kolovrat. Na razstavi je bilo marsikaj lepega in videti je bilo, da so se bolniki s po- močjo dobrega vodstva za de- lovno terapijo marsikaj naučili in iz skromnega odpadnega ma- teriala izdelali lepe izdelke. D. B, Izvoljeni delegati za IX. občni zbor ObSS Ptuj iz sindikata družbenih služb občni zbor Občinskega odbora sLndikata delavcev družbenih de^ javnosti občine Ptuj je med dru- gimi pomembnimi nalogami, ki Drstelja ODKRITJE SPOMINSKE PLO- ŠČE NA MURKOVI ROJSTNI HISI V počastitev spomina na et- nografa in slavista dr. Matija Murka bo v nedeljo, 10. oktobra 1965, na obnovljeni Murkovi rojstni hiši na Drstelji odkritje spominske plošče. Slovesnost bo dopoldne ob 10. uri. O dr. Matiju Murku bo go- voril rojak in literarni zgodovi- nar dr. Anton Slodnjak. Slovesnost pripravlja zgodo- vinsko drušhro v Ptuju. jih je opravil, izvolil tudi de- legate za ix. občni zbor Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj. Za delegate so izvoljeni: Gvido Cepin, Osnovna šola »Bratov Štrafela«, Markovci pri Ptujuj Franc fideršek, občinski ko- mite ZKS Ptuj, Ivan granda, Služba družbenega knjigovodstva Ptuj I Ema guček, Mladinski za- ščitni dom Dornavaj Jožica hrasovec, Osnovna šola To- neta Znidariča, Ptuj) dr. Stjepan kozulj, Zdravstveni dom Ki- dričevo; Ljudmila kropeč, Os- novna šola Toneta Znidariča, Ptuj I dr. Ante mileta, Zdrav- stveni dom Ptuj J Oto mlakar, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ptujj dr. Mitja mr- gole, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Ptuj; Adi pra- protnik, Osnovna šola Ivana Spolenjaka, Ptujj Anton purg, uprava Skupščine občine Ptuj, Janko selinsek, Služba druž- benega knjigovodstva Ptuj, Ci- ril SATEJ, uprava Skupščine ob- čine Ptuj} Hinko šnuderl, Ob- činsko sodišče Ptuj, dr. Anton TROP, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Ptuj, Franjo ZMAUC, Zavod za zaposlovanje delavcev Ptuj, Miloš JEROMEL, Poljedelsko-živinorejska šola Turnišče pri Ptuju, In Andrej MRSEK, Zavod za stanovanjsko gospodarstvo Ptuj. V začetku oktobra f. 1. se Sodo izvoljeni delegati sestali na prvo posvetovanje, na katerem se bo- do podrobneje pogovarjali o pri- pravah za iX, občni zbor Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj. Delegati se bodo razdelili v tri študijske skupine, in sicer za področje zdravstva In socialnega varstva; za področje šolstva in kulture; za področje državne uprave, sodstva, bank In ostalih služb. V študijskih skupinah bodo preučevali probleme, se udeleževali sestankov in razgo- vorov s člani sindikata v sindi- kalnih podružnicah ter tako pri- pravljali stališča iin predlogo za IX. občni zbor Zveze sindikatov ptujske občine. F. B. Novoizvoljeni občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosli Na II. občnem zboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti, dne 25. septembra letos, so Iz- volili nov Občinski odbor sin- dikata delavcev družbenih de- javnosti občine Ptuj za majidatno dobo 1965—1967. Izvoljeni so: Miloš JEROMEL, Poljedelska živinorejska šola Turnišče pri Ptuju; Franc FIDERSEK, Občin- ski komite ZKS Ptuj; Ema GU- ČEK, Mladiiniski zaščitni dom Dornava, dr. Stjepan KOZULJ, Zdravstveni dom Kidričevo, Ljudmila KROPEČ, Osnovna šola Toneta Znidariča, Ptuj; dr. Ante MILETA, Zdravstveni dom Ptuj, dr. Mitja MRGOLE, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Ptuj; Adi PRAPROTNIK, Osnov- na šola Ivana Spolenjaka, Ptuj, Oto MLAKAR, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ptuj, Janko SELINSEK, Služba druž- benega knjigovodstva Ptuj, Ciril SATEJ, uprava Skupščine obči- ne Ptuj, Hinko SNUDERL, Ob- čiiislko sodišče Ptuj; Franjo ZMAUC, Zavod za zajposlovanje delavcev Ptuj. Odbor bo na svoji prvi seji izvolil predsednika in tajnika Občinskega odbora sindikata ter imenoval nov sindikalni odbor za šolstvo. Sprejet pa bo tudi načrt za delo novega Občinskega odbora sindikata. F. B. Ptujska gimnazija obdrži verifikacijo Gimnazija v Ptuju ima letos 12 oddelkov, in sicer 3 prve, 3 druge, 3 tretje, 2 četrta in še 1 tretji letnik učiteljišča. V letošnjem šolskem letu bodo opremili učilniccf za kemijo in kabinet za fiziko, izpopolnili vse zbirke učil, nabavili mikrosko- pe in digestorij. Dokončno bo uredila tudi delavnico za tehnič- ni pouk, uredila dijaško knjiž- nico in opremila dijaško čital- nico. Ptujska gimnazija je bila že pred leti verificirana in bo ve- rifikacijo tudi obdržala, ker od- pravlja s prednjim še zadnje pomanjkljivosti, ki . so v na- sprotju z verifikacijskimi po- goji. V Ronald Mac Donald "7^ ^ ^ Dougias zensKa s ceste Imenoval se je .Drumrnond. Vi- deti je bil gentlenian. Bilo mu je trideset, največ petintrideset let. Nosil je kodraste lase In zale pri- strižene brke, a to je bilo približ- no tuidi vse, kar so v soseSčlni vedeli o njem. Pred tremi leti, malo pred praznikom verig svetega Petra, je prišel v okraj, bogvedi od kod. Majhno posestvo, ki ga je bil na- jel, se je imenovalo Drochit — po starem razpadlem mostu, ki tam drži čez potok —, a to ima kakor več drugih ob meji dokazuje, da je galščina bila nekoč jezik vse Škotske — nižinske kakor planln- 6ke. Drochit je bil dolgo prazen, pre- den ga je Drummonl prevzel, a sedaj, ko je odšel, se zdi, ko da bi hotel za zmerom ostati prazen. Sicer pa je bil tudi ubožen dvorec: stara, iz Kamenja zgraje- na kmečka hiža s sivo škriljasto streho in z nekaj majhnimi okni. Kos polja je morda še spadal zraven in dvoje ali troje slabih gospodarskih poslopij. Drummond je imel kravo — sam bog ve, kaj je počel z mle- kom, in dve svinji, pa ducat umazanih kur se je IJatilo po dvorišču okrog: Vsak otrok je opazil, da mož ni Imel pojma o tem, kaj dela ?n da tega načina življenja nI bil vajen. Voznik^ ki je po Drummoadovcm prihodu pripeljal njegovo prtljago s po- staje St. Boswel!s, je povedal, da je mož imel nekaj čudovitih stva- ri: med drugim knjižno omaro, fino hrastovo mizo, lepe stole in posteljo; zaboji so bdli polni knjigj kovčki pa oblepljeni s tujezem- sklmi nalepkami. Mož je bil skriv- nosten, a sosedje so pravilij daje bil tudd drzen, bil pa je zadosti pameten, da je čez nekaj časa iz- ginil. Živel je sam. Vsa; kaki le- ti je živel sam; tu pa se prične drznost, zakaj nenadoma, rranj kakor teden dni po zadnji hudli nevihti minulega leta, so videli pri njem veliko, čedno, vendar pre- drzno ženo. Ostala je pri njem, dokler nista siku,paj zay>ustila kra- ja; a nihče ne ve, Vam sta šla Nekega dne se jo pojavila v va- žki prodajalni, da bi nekaj naku- pila, ter povedala, da je gospa Drummond in da živi zgoraj v Drochitu. To pa je bila že skraj- na nesramnost, saj je vendv zve- čer, ko je bila trsta huda nevihta. prišla v prav to prodajalno bera- čit, S tremi pencami, katere ji je podaril Auld Luclc/ Oliver, jo bi- la šla čez cesto v Crav/ovo krčmo in tam od pol osmih do devetih sedela pri malem vrčku piva, do- kler je ni Gordie postavil pred vrata. Deževalo je kot za stavo in veter je neusmiiljeno bril, toda kaj naj bi bil Gordie storil? De- veta ura je deveta ura, postava je postava, in ta predpisuje policij- sko uro. Sicer pa ni bilo težko ugotoviti, da je navadna potepen- ka, ženska s ceste. In sedaj je bila tu, komaj nekaj dni pozneje, živela je v Drochitu in se drznila trditi, da je Drum- mondova 'žena. Seveda ni mogla drugače, ko je že tam živela, saj so vsi vedeli, da je v hiši en sam prostor, v katerem je bila kuhinja in spalnica obenem. Sicer pa si je bilo lahko predsta- viti, kaj se je zgodilo: Ob devetih je bila zapustila krčmo Gordia Crawa in se napotila po Edinbur- ški cesti. Ko je prišla v bližino Drochita, je najbrž pri Drumrcon- du zagledala luč, šla beračit, mož pa jo je sprejel i>od streho. Brez dvoma se je fant čutil zelo osam- ljenega, ona pa je bila vesela, da je našla zatočišča — ženski njene vrste ne dela preglavice, če gre v taki noči zaradi postelje k tujemu možu. Ampak Drummond bi jo bil moral spet poslati naprej nasled- nje jutro zarana, preden bi kdo kaj zvedel. To bi potem ne bilo tako hudo. Kako sta si uredila v tej prvi noči oziroma, kaj se je pravzaprav zgodilo, ni seveda nihče zvedel, ampak vsakdo si je lahko svoje mislil. Bila pa je zares lepa žen- ska. TO PA JE RESNICA IN TAKO JE BILO Zunaj je bučal vihar In dež, ki je padal ves dan brez prestanka in udarjal ob šipe, ko da jih hoče raz- drobiti. Vendar notri, v kmečki hiši Drochita, je bilo vse precej udobno. Velik ogenj je prasketal in lizal po ognjišču navzgor ter metal svojo toploto in plapolajoče luč v vse kote edine velike sobe. V velikanskem železnem kotlu na kavlju nad plamenom je zače- lo vreti in prekipevati. Jim Drum- mond je odrinil kotel v stran in pomaknil globoko, z vodo napol- njeno ponev bliže k ognju. Izpod postelje je potegnil dolgo leseno kad. Vroča kopel, z gorčičniml zrni v njej, je bilo prav to, kar je potre- boval, zakaj ko je krmil kokoši in dve svinji, se je bil premočil do kože. Pes Judy je ležal zvit na preprogi ob ognju. »Peklenska noč, Judy,« je rekel Drummond, >in bog pomagaj re- vežu, ki je zdaj zunaj.« Psica je mežikala In mahala z repom; ni si delala skrbi, počutila se je dobro. »Spravi se! Glej, da se zgubiš!« Drummond je odrinil psa in poteg- nil kad k ognju. Psica je skočila na stol. Mož je pripravil brisače in milo. Preden je vodo iz kotla in ponve zlil v kad, se je pričel slačiti. Prav ko je hotel naramnice sneti z ra- men, je potrkalo. Pes je zalajal. »Kdo za vraga bi mogel biti?« je mož zamrmral, na pol zase in na pol na psico, ki je še zmerom lajala in renčala. »Molči!« je ukazal in glasno za- klical skozi vrata: »Kdo je?« Zdelo se je, da je neki glas od- govoril, vendar zaradi psa ter bu- čanja vetra in dežja ni mogel do- sti slišati. Obrnil je velik ključ v ključavnici in odpahnil zapah. Ve- ter mu je vrata strgal iz rok, plo- ha je pljusnila v hišo. Na pragu je stala žena, neka do kože premočena in pod silo vetra omahujoča žena. Vzravnala je glavo in mežikala v luč: voda ji je lila s klobukovega krajca, a lasje so ji v mokrih kepah padali Čez OČI. »O ti ljubi bog!« Drummond je bolščal v pomilovanja vredno sli- ko, ki je pred njim stala v okviru vrat. »Sem! Stopite vendar noter!« Zaloputnil je vrata in jih zapahnll proti viharju, Zena je molče ob- stala tik ob vratih in povešala glavo, »Za božjo voljo! Stopite vendar bliže k ognju!« Odmaknil je kad in prii^^i^icnil naslonjač, Psica, ki jo je gospodar- jevo zadržanje pomirilo, se je splazila k ženi in jI lizala mrzle, ohlapno viseče roke. Drummond je prinesel kozarec, do polovice napolnjen z whiskijem. Napolnil ga je z vročo vodo in po- nudil ženi. »Tu! Zvrnite to!« je ukazal in ji vzel iz roke klobuk, ki ga je bila snela z glave. Srknila je nekoliko whisMja z vodo in vrnila kozarec, a vsilil ga ji je nazaj in jo prisilil, da je spi- la do polovice. Konec prihodnjič stran 3 »TEDNIK« — petek, 1. oktobra 1965 "^frnn 3 Ob pričetku letošnje izobraževalne sezone DELAVSKA UNIVERZA ORMOZ SE JE NA LETOŠNJO IZOBRAŽEVALNO SEZONO TEMELJITO PRIPRAVILA. V ZADNJIH PETIH LETIH NI DOKONČALO OSEMLETKE NA ORMOŠKEM OBMOČJU 922 UCENCEV. ZA LETOŠNJO IZO- BRAŽEVALNO SEZONO IMA DELAVSKA UNIVERZA OR- MOŽ V NAČRTU VSE INTENZIVNE OBLIKE IZOBRAŽEVA- NJA.- Na letošnjo izobraževalno se- zono se je DU Ormož temeljito pripravila. V kratkem bo izde- lala dokončni načrt izobraževa- nja, ki bo prilagojen potrebam in zahtevam občanov. Za letošnjo izobraževalno se- zono ima DU Ormož v načrtu predvsem intenzivne oblike s področja družbenega in stro- kovnega izobraževanja. Večer- na politična šola, ki je prejšnja leta dosegla že dobre uspehe, bi glede na potrebe in pogoje dela ter specifičnosti, ki so v občini, imela bolj seminarski značaj. Za družbeno izobraževanje so na- menjeni krajši seminarji s pod- ročja zakonodaje, ki bi bili po- trebni predvsem delovnim ko- lektivom. Po naročilu bo DU ta- ke seminarje izvedla v delovnih organizacijah. Na področju strokovnega izo- braževanja dela naprej oddelek ekonomske srednje šole, DU pa bo nadaljevala tudi s strokov- nim izobraževanjem v tovarni »Jože Kerenčič«. Po mnenju di- rektorju DU Kdvarda Pajeka so pri splošnem izobraževanju naj- važnejši oddelki osnovnih šol za odrasle, po katerih je vsako leto večja potreba, glede na to, da je v občini nekaj tisoč ljudi brez dokončane popolne osemletke in v zadnjih petih letih je izsto- pilo iz šol v občini 922 učencev, ne da bi dokončali osemletko. DU bo tudi v letošnji izobraže- valni sezoni nadaljevala s šola- mi za starše in za življenje. Za podeželske ljudi bo pripravila več poljudnoznanstvenih preda- vanj, za katere je precejšnje za- nimanje. Z nekaterimi delovnimi orga- nizacijami v občini je DU v do- govoru glede sodelovanja v izo- braževanju. . Gospodarska reforma je spod- budila občane k intenzivnemu strokovnemu, družbenemu in splošnemu izobraževanju. Dobro strokovno usposobljeni proizva- jalci in družbeno-politično do- rasli delavci so boljši proizva- jalci in upravljavci od manj razgledanih in strokovno ne- usposobljenih. Kaže, da je treba še pospešiti izobraževanje kljub splošnemu varčevanju, kar je načelo gospodarske reforme. S strokovno usposobljenim ka- drom bomo dosegli višjo pro- duktivnost in s tem ob nižjih proizvodnih stroških tudi večjo rentabilnost. DU Ormož je svojim izobra- ževalnim centrom in delovnim organizacijam v občini razpo- slala razpis o izobraževalnih oblikah. Organizacijska pripra- va izobraževanja je v polnem teku in bodo s prvimi predava- nji v delovnih organizacijah in po izobraževalnih centrih pričeli v oktobru. D. R. Kolesarka ni nakazala smeri Dne 24. septembra 1965 ob 14.30 se je v Ormožu pripetila huda prometna nesreča, ki jo je povzročila kolesarka Julij ana Petek iiz Hardeka 34, s tem da je hotela preusmeriti smer vož- nje in ni nakazala smeri. Za kolesarko je peljal avtomobil MB 136-06, ki ga je vozila Tonč- ka Dečko, Ko je avtomobil pre- hiteval kolesarko, je ta, ne da bi predhodno nakazala smer vožnje, krenila na levo in s tem zaprla pot avtomobilu. Voznica avtomobila je hotela nesrečo preprečiti in se je kolesarki umikala na levo, vendar ji za- radi prekratke razdalje to ni uspelo. S prednjo desno stranjo avtomobila je zadela v levo stran kolesa. Pri trčenju je ko- lesarko vrglo na prednji del avtomobila, nato pa pod vozilo, kjer je obležala. Ponesrečenko so potegnili izpod vozila in pre- peljali v ptujsko bolnišnico. Na avtomobilu je nastalo pri- bližno za 100 tisoč dinarjev ško- de, na kolesu pa za 20 tisoč. Ta nesreča nas ponovno opo- zarja, kako moramo biti na ce- sti previdni in upoštevati cestno prometne predpise. Statistika kaže, da na cestah še vedno po- vzročajo največ nesreč kolesar- ji, mopedisti in pešci. Ni dokazov za uslužbenca Delte Pretekli teden se je ponovno zagovarjal pred okrožnim sodi- ščem v Mariboru Jože Skok, uslužbenec tovarne perila in konfekcije Delta v Ptuju. Vr- hovno sodišče je namreč raz- veljavilo sodbo, s katero je bil Skok obsojen na leto dni stro- gega zapora, ker bi si naj kot funkcionar sindikalne podružni- ce podjetja postopoma prisvojil od sredine leta 1960 do konca leta 1961 najmanj 402.260 di- narjev. To vsoto bi naj prejel od članov sindikata pri razpro- daji čevljev v nekdanji tovarni čevljev v Mariboru. Ponovna obravnava je ugoto- vila, da ni nobenih dokazov, dS bi si obtoženec denar prisvajal in ker je opravljal to prodajo mimo sindikalne podružnice, to- rej povsem zasebno, ni izklju- čeno, da je nastal primanjkljaj v blagajni sindikalne podružni- ce iz kakšnih drugih razlogov. Prav tega mnenja je bilo tudi vrhovno sodišče. Zastopnik jav- nega tožilstva je obtožbo umak- nU. L. Ribiško tekmovanje v Ormožu Prejšnjo nedeljo dopoldne je bilo v Ormožu družinsko tek- movanje športnih ribičev v lovu rib s plovcem. Sončna nedelja je tekmovalcem omogočila, da so na tekmovanju pokazali svo- je sposobnosti in tako so se iz vsake ekipe po trije najboljši tekmovalci plasirali za kandi- date meddružinskega tekmova- nja. To je bil tudi namen tek- movanja, ki je bil v celoti do- sežen. 24 ribičev je tekmovalo 2 uri. Tekmovalec, ki je v tem oasTi ujel največ rib, je zmagal. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi so bili sta- rejši, v drugi pa mlajši ribiči. Tekmovalcem je sodlila tri- članska komisija izkušenih ribi- čev, in sicer: Marjan Irgl, Ljubo Lešničar in Janez Rozman. Tekmovanje je bilo na levem obrežju Drave ob izlivu Pesni- ce. Vsa tekmovalna mesta so bila skrbno označena s števil- kami od 1 do 24. Pred pričet- kom tekmovanja so tekmovalci ribe nakrmili s pšenico in s si- rom. S tem so ribe privabili na lovna mesta. Ko je bilo za tek- nT^vanje vse pripravljeno, si je sleherni tekmovalec izžrebal lov- no mesib. Jasno je, da so bila nekatera mesta boljša od dru- gih in da se je tudi tokrat ne- katerim ribičem nasmehnila sre- ča. Ob pričetku tekmovanja je bilo težko govoriti o najboljšem ribiču v občini, toda nekaj mi- nut pred koncem tekmovanja je bilo očitno, di je to Jože Riž- nar. V 120 minutah je ujel 55 rib, drugo mesto pa je zasedel Franc ^iaučič s 43 ribami. V skupini mladih tekmoval- cev je osvojil prvo mesto Pun- tigam z 21 ribami, drugo pa Vla- do Plaveč z 20 ribami. V vsaki skupini so bila prva tri mesta nagrajena. Pri mladin- cih je bila prva nagrada 2000 din, druga 1000, pri odraslih tek- movalcih so najboljši trije tek- movalci prejeli diplome in za prvo mesto 4 buteljke, za dru- go 5, za trenje 2 in za zadnje 1. Letošnje taborenje predvo- jaške vzgoje je lepo uspelo Letošnje taborjenje predvoja- ške vzgoje občine Ptuj se raz- likuje od dosedanjih taborenj predivsem po načinu organizaci- je. Letos ni bil tabor v Dijaškem domu kot prejšnja leta, temveč v gozdiču blizu ptujskega leta- lišča v Moškajncih. Letošnji uspeh taborjenja je večji ravno zato, ker je bilo v naravi. Tako je marsikaj odpadlo, kar je prej oviralo ddo in red. Teren je bil primeren za ta namen, kar je tudi vplivalo na uspeh. Tudi zdravstveno je mladim taborje- nje v naravi bolj ustrezalo, saj so se lahko vsak dan kopali v bližnji Pesnici. Mairsikateremu je bilo spanje u šotoru nekaj novega, vendar so se mu hitro jrivadili ter so končno prizna- i, da so lepše spali kol doma. Primerna zaposlitev, red in di- sciplina so ugodno vplivali na nje, zato jim je bil prijeten tudi počitek. Rezervni oficirji in podoficir- ji, ki so bili komandirji na ta- borjenju, so dokazali svojo spo- sobnost za teoretičen in prak- tičen pouk mladincev. Na vsako točko programa so se dobro pri- pravili. Pri pripravah so jim po- magali aktivni oficirji iz ptuj- ske gamizije JLA ter so bili z uspehom vedno zadovoljni. Ne- kaj oficirjev se udeležuje že več let taborjenja, zato že imajo zanj posebne izkušnje. Tudi ostali oficirji in podoficirji, ki so bili tokrat prvič na taborjenju, so se dobro znašli in so z voljo in razumevanjem <^ravljali vse prevzete naloge. Tudi tokrat se ie izkazalo, da je prav. Ha pri- hajajo vsako Ifto drugi rezerv- ni oficirji in podoficirji na ta- borjenje, da obnovijo svoje zna- nje in da pridobijo nekai novih izkušenj. Koristno je bilo tudi politično delo z mladinci. Z važ- nim dogajanjem po svetu je bil tako seznanjen tudi tisti del mladincev s podeželja, ki sicer za to nimajo prilike. Zlasti pr- vemu letniku je to zelo koristi- lo. Tudi za razvedrilo smo po- skrbeli. Rekvizitov za to je bilo dovolj. Mnogo je prispeval k uspehom tudi rezervni podofi- cir Jože Erhatič iz Ptuja, in- šj^ktOT dela, ki je predaval mla- dincem. Uspešno je bilo tudi de- lo Branka Furlana, pomočnika komandanta taborjenja, ter Iva- na Modriča, tehnika iz Kidriče- vega, ki je bil pri drugem let- niku predvojaške vzgoje. Temu je bil komandir in je pokazal vse vrline in sposobnosti današ- njega rezervnega oficirja. Sama ureditev taborišča je bila vzorna. Šotori so dobro slu- žili namenu. Vsi mladinci so .odaj na naplavini ob Dravi. Tu so se že v visokem srednjem veku naselili strojarji in usnjarji. O tej razdelitvi me- sta nam govori že najstarejša listina o Ptuju iz leta 890. Nastanek in razvoj srednjeveških mest V srednji in zahodni Evropi so se začela razvijati mesta kot naselbine trgovcev in obrtnikov že v 11. stoletju. Ob prometnih poteh, pri pre- hodih čez reke, ob kraljevih dvorcih in gradovih, na ruševi- nah starih rimskih mest so za- čele« nastajati nove mestne na- selbine. Meščanske naselbine so usta- navljali na svojem ozemlju zem- ljiški gospodje, deželni knezi in drugi fevdalci. Ti so kot mestni gospodje vplivali tudi na notra- njo ureditev in položaj mesta s podelitvijo mestnih pravic ali privilegijev. Pogosto so bile te pravice obsežne in do podrob- nosti popisane v tako imenova- nih mestnih statutih. Tak ob- širen, 196 členov obsegajoč sta- tut iz leta 1376 ima tudi mesto Ptuj. Prva značilnost za meščane je, da so osebno svobodni. Kot ta- ki imajo svobodo gospodarskega ustvarjanja in trgovanja, ki jo kot trgovci in obrtniki neobhod- no potrebujejo. Njihov pravni položaj določa mestno pravo (Stadtrecht, ius civile) in ne po- dložniško pravo (Hofrecht), Zato tvorijo poseben družbeni razred, ob tako imenovanih privilegira- nih fevdalnih stanovih, ki so višji cerkveni dostojanstveniki in višje ter nižje plemstvo. V li- stinah se imenujejo »cives« ali »burgenses«, v nemških virih Biirger, torej meščani. Kot taki so bili popolni last- niki nepremičnin; zemljišča so imeli v svobodnem dednem za- kupu in so jih smeli tudi odtu- jevati. Imeli pa so tudi kot me- ščani obveznosti plačevanja davka mestnemu gospodu, zlasti še izrednih davkov, ter dolžno- sti javne robote v primeru sile, v korist mestne skupnosti pa so morali opravljati stražarsko službo in razna dela pri vzdr- ževanju in popravljanju mest- nega obzidja, utrdb, jarkov in mostov. Mestna avtonomija V začetku ima vso oblast v mestu njegov ustanovitelj, ki postavlja tudi organe javne oblasti. Vrhovni predstavnik te oblasti je mestni sodnik, sprva kot najvišji uradnik mestnega gospoda. V razmerju do mest- nega gospoda si je meščanstvo sčasoma priborilo svoje samo- upravne pravice ali mestno av- tonomijov Poleg mestnega sod- nika se uveljavi mestna občina kot skupnost meščanov. Ti se na posebnih skupščinah posvetujejo o svojih zadevah in volijo mest- ni svet. Sčasoma dobi mestna občina z mestnim svetom pra- vico, da si iz svoje sredine iz- voli mestnega sodnika, ki ga sprva mestni gospod še potrdi. Od sredine 15. stoletja se pone- kod, zlasti na Štajerskem, po- javi na čelu mestne uprave žu- pan, sodnik pa se omeji samo na sodne posle. Druga značilnost srednjeveških mest je namreč njihova pravica do lastnega sod- stva. Mestni sodnik ima pravico, da sodi v vseh zasebnih in nižjih kazenskih zadevah. Večinoma pa so do konca srednjega veka vsa višje razvita mesta dobila tudi pravico do krvnega sodstva (za umor, uboj itd.), ki je orga- nizirano v tako imenovanih de- želskih sodiščih (Landgericht). V novem veku pa je deželni vladar v svojih absolutnih tež- njah mestom skoraj v večini od- vzel pravico do krvnega sod- stva. Odslej vodi krvna sodišča v mestih in predseduje njihovim sodnim razpravam cesarski krv- ni sodnik (Bannrichter). Izven mestne avtonomije in z njo določenih pravic in dolžnosti je v mestu posest plemstva ln duhovščine. Njihove hiše in dvorci, imenovane »svobodne« Freyhaus), so s posebnimi opro- stilnimi privilegiji oproščene davkov in drugih obvezn<)sti do mesta, njihovi prebivalci ne spadajo pod mestno sodno oblast. Gospodarstvo v gospodarskem smislu pred- stavljajo srednjeveška mesta strnjene naselbine trgovcev in obrtnikov, ki nastopajo kot roč- ni delavci in podjetniki in so za kmetijske pridelke, potrebne za prehrano in vsakdanje življenje, v glavnem vezani na uvoz iz agrarnega zaledja, V mestih, ki se niso nikoli razvila do večjega pomena in števila prebivalstva — in taka so bila vsa srednjeve- ška mesta na Slovenskem — so meščani kot trgovci in obrtniki navadno tudi lastniki ali hasno- valci polj in zemljišč izven mestne naselbine; v mestu sa- mem pa imajo v notranjem delu svojih domov tudi gospodarska poslopja s hlevi, kletmi, shram- bami itd. Za gospodarski razcvet mest so bili razen primernega zaled- ja zlasti važni tedenski in letni sejmi. Pravico p>odeljevanja sej- mov je imel deželni vladar. Pr- ve podelitve letnih sejmov so se navadno izvršile ustno, zato ni- mamo ustreznih listin iz starej- ših obdobij. Bistveno za letni sejem je nje- gova svoboščina (Freiung). Vsi udeleženci sejma uživajo nam- reč po osem ali štirinajst dni pred in po sejmu posebno za- ščito svojega življenja in pre- moženja. Kdor bi to svoboščino prekršil, bi bil kaznovan z zelo visoko kaznijo, ki je večkrat presegala globo, s katero bi bil kaznovan izven sejemske svobo- ščine. Dokler traja svoboščina, miruje tudi vsak pravdni po- stopek v zasebnih in nižjih ka- zenskih zadevah. Gospodarski pomen mest pa seveda ni omejen samo na sej- me. Poleg njih pride v poštev dnevno prodajanje in kupova- nje v delavnicah in na stojnicah obrtnikov ter v prodajalnah tr- govcev. Meščanske naselbine se v na- sprotju s kmečkimi razvijajo skozi stoletja. Mestni gospodje so si zlasti prizadevali, da se število pridobitnega meščanstva veča, saj so se s tem tudi večali njihovi dohodki. Zato jim na razne načine olajšujejo zlasti trgovino, ki jo usmerjajo skozi svoja mesta in otpžkočajo ali onemogočajo trgovino tujcev. Tako so tudi podpirali naselje- vanje novih meščapov iz drugih mest ali pa podložnikov s pode- želja. Ti so po enem letu nemo- tenega bivanja v mestu postali osebno svobodni in polnopravni meščani. Tedanje pravo je to dejstvo kratko izrazilo s stav- kom: »Stadtluft macht frei.« (Nadaljevanje prihodniič) Strnn 6 »TEDNI K« — petek, 1. oktobra 1963 btran b SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ALUMINM RUDAR (V) 2:1 (0:0) Aluminij Bračič, Gerečnik, Tka- lec (Muršec). Loboda, Mesarič, Vo- dušek. Milosavljevič, Mikič, Kr- nič, Markovič, Špehonja, Rudar: Devič, Tomšič, Rednak, Gojevič, Koren, Vladisavljevič, Vodeb, Bizjak, Kurjan, Topčič, Lu- kač. Pred okrog 700 gledalci Je slabo sodil Vodnik iz Maribora. Velenjski Rudar bi skoraj pre- senetil domače nogometaše, ki so , mislili, da jim novinec v ligi ne more cdvzeti točk in to celo na do- mačem igrišču. Gostje so prikazali zelo lep nogomet in večkrat ne- varno oblegali Bračičeva vrata, predvsem po zaslugi odličnega le- vega krila lukace in napadalca Topčiča. Aluminij je vračal milo za drago, toda ni bilo igralca, ki bi premagal zanesljivega vratarja go- stov. Na odmor sta odšli ekipi brez prednosti. V drugem delu se je odigrala ostra igra oredvsem na sredini te- rena z redkimi nevarnimi napadi z ene in z druge strani. V 59. minu- ti je najprej zastreljal Krnič 11- metrovko, nato oa je Kurjan v pro- tinapadu izkoristil nesporazum do- mače obrambe in dosegel vodstvo 1:0 za Rudarja. Vc.selje igralcev in gledalcev iz. Velenja, bilo jib je okrog 100, je bilo kratko, kajti v naslednji minuti je Krnič izenačil. V želji, da bi osvojili vsaj polovi- co izkupička, so gostje okrepili obrambo. Aluminij je vse bolj pre- vladoval in končno je uspelo pie- magati vratarja Deviča v 89. mi- nuti srednjemu napadalcu Krniču. Z rezultatom 2:1 v korist domače enajsterice je sodnik Vodnik kcn- čal tekmo, v kateri je Aluminij dosegel zasluženo zmago. Graje je vredno nekulturno ob- našanje nekaterih gledalcev iz Kidričevega, ki so z neodpustlji- vimi žaljivkami in psovkami obsu- li velenjske rudarje in njihove spremljevalce po končani tekmi, tako da je prišlo do precejšnje gneče, v kateri pa tudi udarcev ni manjkalo S takšnim obnašanjem po tekmah glodalci samo škodijo svoji ekipi — SE TEGA ZAVEDA- JO VSI? OSTALI REZULTATI V SNL Železničar — Gorica 1:4, Klsdi- var — Celje 1:3, Ljubljana — Mu- ra 3:2, Rudar (T) — Triglav 0:1 in Koper — Branik 1:1. Po 4. kolu je v vodstvu enajste- rica Celja z 8 točkami pred Ru- darjem (V), ki jih je zbral 6, koli- kor jih ima Ljubljana na tretjem mestu, nato pa slede Rudar (T), Aluminij in Triglav s 5 točkami itd. V nedeljo, 3. oktobra, gostuje Aluminij v Mariboru, kjer se bo pomeril z Branikom na stadionu v Ljudskem vrtu. V nedeljo, 3. oktobra, bo na spo- redu derby med Dravo in Šošta- njem na stadionu Drave ob Ormo- ški cesti. Ekipi sta še neporaženi in prepričljivo vodita na lestvici. Tekma bo ob 10, uri. NK Partizan |Grlže)-Partizan (V. Nedelja) 11:8 (5:8) v nedeljo, 26. septembra, so ro- kometaši iz Velike Nedelje gosto- vali v Grižah, kjer so odigrali tek- mo s tamkajšnjim rokometnim klu- bom v okviru tekmovanja v štajer- ski ligi. Po razburljivi igri so za- služeno zmagali domačini, vendar le s tremi goli razlike. V prvem polčasu so gostje igrali mnogo bolje, saj so ves čas vodili. Igra je bila hitra, živa in borbena, igralci obeh klubov pa so mnogo streljali na gol, vendar je ostalo število zadetkov zelo nizko, V drugem polčasu se je igra po- polnoma spremenila. Zaradi grobe igre domačinov je bilo nekaj po- škodb, da rokometaši iz Velike Ne- delje niso mogli igrati tako kot v prvem polčasu. Tako tudi niso do- segli v tem delu igre nobenega za- detka. Prihodnjo nedeljo bodo igrali ro- kometaši iz Velike Nedelje na svo- jem igrišču z enim izmed favori- tov letošnjega tekmovanja — s Fu- žinarjem iz Raven. MP Za boljši sprejem radia Ptuj Delovni kolektiv Radia Ptuj je zaprosil TGA za dotacijo, ki bi j.o potreboval za izgradnjo no- vega antenskega stolpa za sred- nji val. Kot je iz prošnje raz- vidno, znaša predračun za po- stavitev tega stolpa 7,462,000 din, česar pa kolektiv Radia Ptuj ne zmore. Organi upravlja- nja TGA so o tej vlogi razprav- ljali in sklenili odobriti Radiu Ptuj dotacijo v znesku 3,000.000 din. *> Kolektiv TGA je pokazal s tem razumevanje za potrebe pri zboljšanju službe za obveščanje državljanov. -me Slovenska ccnska liga ~ vzliod RADEČE — DRAVA 1:4 (1:1) V 4. kolu je gostovala ptujska Drava v Radečah, kjer je osvojila obe točki predvsem po boljši in učinkoviti igri v drugem delu. Pre- cej zaslug pri tako visokem raz- merju ima domači vratar in pa igralci, ki so izgubili dvoboj zaradi pomanjkanja vzdržljivosti. Kot navadno je Drava silovito napadla že v začetku in kaj hitro je dosegel Korenjak vodstvo 1:0, potem ko je z glavo dosegel lep zadetek. Domači so poceni izena- čili, kajti A. Ljubeč je poslal žogo nespretno v lastno mrežo — 1:1. V drugem delu je najprej Mlakar po- vedel Dravo v vodstvo z 2:1. Ne- koliko pozneje pa domači niso uspeli realizirati 11-metrovke. Od tega trenutka naprej so povsem prednjačili gostje in 4 minute pred koncem je dosegel Vuletič tretji gol. V zadnji minuti je premagal že zadnjič domačega vratarja Ko- renjak s prostim strelom z 20 met- rov. Rezultat 4:1 je povsem za- služen in bi bil lahko še višji, če bi izkoristili napadalci Drave ne- kaj ugodnih priložnosti. Enajste- rica Radeč kljub porazu ni igrala slabo, saj ima nekaj odličnih po- sameznikov, vendar jim manjka vzdržljivost. Na tej tekmi je bilo nekoliko sprememb v ekipi Drave, saj sta pi-vič nastopila Ljubeč in Lipav- šek po vrnitvi iz JLA. OSTALA SREČANJA: Ojstrica — Nafta 2:2, Olimp — Fužinar 5:2. Kovinar — Grafičar 3:2, Šoštanj — Konjice 3:0 b b., medtem ko je bil Mejnik prost. Enajsterica Konjic je izstopila iz SCNL, tako da bo le-ta štela odslej le 10 ekip, saj je znano, da so že pred začetkom odpovedali sodelo- vanje nogometa.ši Bakovec. Na le- stvici vodita enajsterici Nafte in Mejnika s 6 točkami, pred Šošta- njem, Kovinarjem. Fužinarjem. Dravo in Grafičarjem, ki imajo vsi po 4 točke, na dnu pa so Olimp, Ojstrica, Radeče in Konjice. V 5. kolu 3. oktobra bo najzani- mivejši derby na Ravnah med Šo- štanjem in Fužinarjem. V Ptuju gostuje enajsterica Ojstrice. ROKOMET REPUBLIŠKA LIGA (MOŠKI) Kranj-Ormož 9:9 (8:3) 0RM02: Horvat, Frant^eš 2. Kuharic, Rih^arič 1, V, Pučko. Peterka 2, A. Pučko, Zadravec 4, Klemenčič in Roška'.-. KRANJ: Cebulj, Arh, Bregar 3. Polka 1, Kramioelj 1, M. Gros 1, J. Gros 1, HvasU, Basar 2, Zavrl. V IV. kolu moške republiške ro- kometne lige je Ormož gostoval 26. septembra v Kranju. Tekma je imela dva popolnoma različna de- la. V prvem so prevladovali do- mačini. v drugem pa gostje. Sko- zi vs'o tekmo je de^ievajo in je bi- la prikazana slaoa, vendar borbe- na igra. Ko sta moštvi odšli na od- mor z rezultatom S:3 v korist do- mačinov, so vsi .mislili, da bc Or- mož katastrofalno poražen. Zgo- dilo pa se je ravno obratno in bi z malo več sreče pri udarcih na gol ekipa Omoža tudi zmagala. Drugi polčas 1e bil -es zanimiv, saj so domačini v 30 minutah igre dosegli en sam gol. Ormož je igral odlično v obrambi, v napadu pa počasi zmanjševatii razliko,Tu- di vratar Roškar je branil v dru- gem delu odlično, saj je od veli- kega števila udarcev prejel samo en gol. Ormož je >ro:i koncu tek- me začel igratii pressing. kar seve- da domačinom ni ustrezalo, in v zadnjih sekupdah rezultat izena- čil. V naslednjem kolu v nedeljo. 3 oktobra, bo igral Ormo;' na do- mačem terenu s Celjem. Lestvica po IV. kolu: Celje 3 3 0 0 47:22 6 Slovan 4 3 0 1 52:39 6 P. Piran 4 3 O 1 71:61 6 P Brežice 4 3 9 1 60:57 6 P. Tržič O 2 52:49 4 SI. Gradec 4 2 0 2 61:G5 4 Kranj 4 i 1 2 49:50 3 P Ormož 4 O 2 43:57 2 Ajdovščina 3 0 12 39:53 1 Branik 4 O O 4 61:73 O Ivan /^adravec Štajerska rokometna liga FUZINAR — DRAVA 20:24 (S:10) V tretjem kolu SRL je pospravi- la Drava še eno zmago, tokrat je klonil Fužinar kot domačin po- vsem zasluženo. Rokometaši Dra- ve so nekoliko razočarali in igrali slabše kot navadno, predvsem so bili nespretni v napadih. Zadetke so dosegli Rozman 8. Jurkovič 6, Cimerman 5. Cernezel In Strašek po 2 in Kovač 1 za Dravo ter Dre- venšek in Stergla po enega za do- mače. Sodil je dobro Mariborčan Žižek. Prvi brez porazu KK DRAVA : KK RUŠE 51:41 (34:21) Kidričevo, sobota 11. IX. 1965, Telovadnica osnovne šole Ki- dričevo: sodnika Jenšac in Bere — dobra. Postavi: KK »Drava«: Tarbuk, Medve- šček, Kovač 4, Curin 12, Krašo- vec 2, Zalar, Turin, Stropnik 18, Foltin, Kranjc, Klavora 15. KK Ruše: Mohorko 2, Čander, Rodošek I, Rodošek II, Ostrovrš- aik 16, Osolnik 1, Novak II, Va- hen 16, Radmilovič 2, Krivec, Kralj. Zaradi slabega vremena je bila tekma VI. kola OKL odigrana v telovadnici osnovne šole v Ki- dričevem. Prvi polčas je potekel v zelo hitrem tempu ter točni, tehnično zelo dobri igri; v tem polčasu so prednjačili Ptujčani, kar kaže tudi rezultat. V drugem polčasu je tempo malo popustil, a še vedno je bilo srečanje na visoki ravni. Tekmo je odločila večja zbranost in preciznost do- mačinov, Ta zmaga mladih ko- šarkarjev »Drave« je še korak bliže k osvojitvi prvega mesta v OKL. ZlS MARIBOR — KK »DRAVA« 33:41 (18:17) Maribor, 19, IX. 1965, Stadion II. gimnazije Maribor. Postavi: ZlS: Raner 14, Pur 11, Ladavac 4, Vidmar 4, Pak, Kosi, Mejač, Demark. KK »DRAVA«: 'Stropnik 15, Curin 9, Kranjc, Tarbuk, Kovač 6, Kotar 5, Petrovič, Turin, Med- vešček, Krašovec 6, 2alar. Po slabši igri v prvem polčasu je Drava v deževnem vremenu premagala domači 2lŠ. Tekma je bila zaradi dežja počasna. Ptuj- čani so zmagali predvsem zaradi tehnično boljše igre. Sodnika Rant "in Ziberna sta vodila srečanje zadovoljivo. KK »DRAVA« — KK PARTIZAN SLOV. BISTRICA 57:55 (20:14) Ptuj. nedelja 26. IX. 1965. Stadion Drave Ptuj, gledalcev 150. Postavi: »Drava«: Kranjc, Curin 6, Tu- rin, Tarbuk, Stropnik 16, Klavo- ra 15, Krašovec 12, Foltin, Med- vešček, Zalar, Kotar 4, Petro- vič 4. Partizan: Sabati 21, Slatan 5, Bradan I 5, Bradan II 1, Lešnik 10, Vidic, Cvahte, Prešern 4, Kac, Jereb 9, Tomažič. V nedeljo, 26. t. m., sta se v VIII. kolu okraj.ne košarkarske lige srečali moštvi KK Drave in KK Partizana. Zmagala je Drava s tesnim rezultatom 57:55 (20:14), Tekma je bila v začetku hitra in zanimiva, domačini so bili v pre- moči, kar kaže tudi rezultat pol- časa. Po odmoru so se pri domačih igralcih pokazali sledovi ostrega treninga v zadnjih dneh, zato so tudi močno popustili, gostje pa so prek izkušenega Sabatija ni- zali koš za košem ter zmanjše- vali vodstvo Drave. V najbolj kritičnih trenutkih sta zaradi 5 osebnih napak zapustila igro Stropnik in Klavora. V dramatič- nih zadnjih minutah so domačini z zadrževanjem žoge uspeli ob- držati vodstvo in zmagati. Pri Dravi je bil najboljši Stropnik, ki so mu uspešno sledili Curin, Klavora in Krašovec. Pri gostih pa lahko pohvalimo Sabatija ter Lešnika. Sodnika Lešnik in Rustja sta sodila odlično. S to zmago je KK Drava os- vojila prvo mesto v OKL s 16 točkami pred Slov, Bistrico 10, Rušami 10.,. Sedaj stoji klub pred novimi nalogami, Z osvojitvijo prvega mesta si je KK Drava priborila pravico sodelovanja v kvalifika. čijah za vstop v II, slovensko li- go. Uprava kluba želi, da bi kva- lifikacije bile odigrane na do- mačem terenu, kjer b! bili igralci deležni močne podpore domačega občiinstva. Za organizacijo kva- lifikacij bi klub potreboval okrog 130.000 dinarjev. Vprašanje je, ali bo klubu uspelo zbrati za- dostna sredstva. Kvalifikacije bodo igrali verjetno med 10. in 15. oktobrom letos. Nadarjeni košarkarji zaslužijo vse priznanje, njihov trud je po- plačan z zmago brez porazov. Tekmovanja na ku^^u Talentirani atleti in atletinje so letos na republiškem prven- stvu AZS osvojili v nekaterih disciplinah vidna mesta in s tem dokazali, da so zmožni z marlji- vo vadbo doseči še mnogo več. Ni dolgo tega, kar je Carli Srdan dosegel z ostalimi predstavniki viden uspeh, saj je osvojil med starejšimi mladinci tretje mesto v skoku v dalj in v teku na 200 metrov, medtem ko se je v teku na 100 m moral zadovoljiti s če- trtim mestom. Skratka, vsi, ki so tekmovali, so bili med prvo pe- torko. Branko Tonejc je dosegel v troskoku četrto mesto, kajti skočil je blizu 13 m. Meznarič je v teku na 1500 m tekel zelo bor- beno in mu je tako uspelo ob- držati 4. mesto. Marta Gotvajn je na atletski stezi presenetila vse nasprotnice; kajti nihče ni pričakoval, da se bo na 60 iiri 100 metrov znašla med finalistkami V finalu na 60 m je bila četrta, na 100 m pa peta, kar pomeni, da ima mnogo možnosti, saj je še mlajša mladinka. Tudi Anka Pajenk je v svoji disciplini do- segla lep uspeh, saj je osvojila v metanju krogle 5. mesto. Ne- koliko razočaran je bil le Stra- šek, ki je v skoku v višino mo- ral odstopiti. Vsi ti atleti se bodo v nedeljo in v ponedeljek pomerili v dr- žavnem merilu in tako ne bodo mogli sodelovati ha tekmovanju, ki ga je razpisal ObZTK Ptuj. S tem bo tekmovanje izgubilo po- men, obenem pa bi bilo pripo- ročljivo, da se da prednost ter- minu, ki- ima višji pomen. Gorše Šport v Lovrencu V zadnjem času so srečanja med mladinskimi aktivi v nogo- metu, namiznem tenisu in v ša- hu vse pogostejša tudi na ob- •močju Lovrenca. Med drugim je uspelo mladincem organizirati peteroboj mladinskih ekip v no- gometu dne 25. 9. 1965 za pre- hodni pokal, ki bo postal trajna last ekipe, ki bo zbrala največ točk v petih srečanjih, ki bodo zmeraj v drugem kraju. V ne- deljo je uspelo dobiti pokal za en teden ekipi Prepolj. 3. 10. 1965 bo tekmovanje v Kungoti, kjer bo ravno pet ekip in to Prepolje, Kungota, Cirkovci, Majšperk in Lovrenc, Kvaliteta je bila na stopnji občinske lige in se bo v njej morda v naslednji sezoni pojavil kateri izmed naštetih. Škoda, da mladincem ni uspelo pripraviti boljšega terena, obljubljajo že nekaj let, da bodo dobili šport- ni center, kjer naj bi se mladina razživela, toda igrišče je takšno, kakršnega smo si pripravili sa- mi. Lahko upamo, da se bo sode- lovanje aktivov združilo še na drugih področjih, S. J. KINO T01WAZ PRI ORMOŽU predvaja 3. oktobra 1965 ame- riški vistavision film RIO BRAVO. Mali oglasi PRODAM PRODAM 2ELEZNO PEC in obešalnik za predsobo. Lac- kova lO/I, Ptuj. PRODAM DOBRO OHRANJE- NE ROCNE ZRMLJE. Zgornja Hajdina 45. PRODAM STROJ ZA IZDELA- VO STREŠNE OPEKE ali za- menjam za dobro ohranjen enofazni motorček 2 KM, Leopold Kores, Cermožiše 55, Zetale. PRODAM DOBRO OHRANJE- NO PRIM POZAVNO. Naslov v upravi lista. Prodam kuhinjsko kredenco. Jo- žica Hrženjak, Rogozniška ce- sta 12, Ptuj. STANOVANJA MIREN FANT išče prazno sobo s posebnim vhodom v Ptuju, Ponudbe pošljite na upravo lista, CENJENE STRANKE OBVE- ŠČAM, da sem se preselil v novi lokal v Murkovo 2, Ptuj. Klobučarstvo Vili Derbuc, Obvestilo Trgovsko podjetje »POVRTNI- NA« Maribor, poslovalnica 38 v "■tuju (pri Magdi), obvešča ce- njene potrošnike, da bodo lahko nabavili pri njej vso ozimnico: krompir, sadje in drugo iz do- mačega pridelka in iz uvoza. Nekaj ozimnice imajo že vskla- dišč&ne, ostalo pa bodo redno dobivali. Cene za ozimnico so določene in ne pretirane. Prijavljajte se v poslovalnici 38 v Ptuju, da si bo lahko glede na naročila zagotovila potrebne količine sadja in krompirja ter ostalega. Poslovalnica 38 Ptuj LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje, 3,, do nedelje, 10, oktobra 1965, Prvi krajec bo v soboto, 2, ok- tobra, ob 13.37, Napoved vreme- na: v prvi polovici tedna bo ve- liko dežja. V nekaterih krajih bodo neurja in poplave. Nato bo spremenljivo in hladneje. AC CENE TRŽNE CENE POVRTNINE IN SADJA PRI PTUJSKI POSLOVALNICI »POVRTNINE« (PRI MAGDI) Kumare kg 150 din, kumare za vlaganje kg 280 din, ohrovt 130 din, paradižnik 200 din, paprika 240 din, paprika-parad. 300 din, peteršilj 300 din, solata (endivi- ja) 150 din, zelje (sveže) 66 diin,. česen 350 din, čebula 120 din, krompir 86 din, korenček 200 din, pesa (rdeča) 130 din, kumare vložene (kozarec) 430 din, ko- ruza 100 din, pšenica 120 din, proso 170 din, fižol tetovec 230 din, fižol prepeličar 230 din, fi- žol (enobarvni) 200 din, zelje (kislo) 144 din, Radenska 1 liter 86 din, Slatina Donat 1 liter 90 din, breskve 280 din, grozdje 250 din, hruške 250 din, jabolka 250 din, slive-češplje 150 din, slive (suhe) 390 din, bučno olje 690 din, banane 490 din, limone 420 din, paradižnikove doze 360 din. Radgonski biser 1 1 799 din, vino (rdeče) 1 1 384 din, vino (belo) 1 1 380 din, vino (belo) 21 828 din, jajca 45 din, sir 1750 din, vrečke (papir) 315 din. V Ccfnu o^aufioiCi zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN (21. marca do 20. aprila) Občudujete ljudi, ki junaško prenesejo zma- ge in poraze. Vaša marljivost je vredna posne- manja. Z odliko boste opravili zadnji izpit. Naj- srečnejši dan je za vas ponedeljek. BIK (21. aprila do 22, maja) Za vas so značilne nagle in preudarne od- ločitve, Iskrene prijatelje imate še iz časov, ko ste iskrenost najbolj cenili. Druga polovica va- šega življenja bo polna presenečenj, ki vam • bodo vzbujala veselje do življenja. DVOJČKA (22. maja do 22. junija) Ne dovolite, da bi vas žalili tisti, ki jim ni- česar ne dolgujete. Večkrat dvomite v svojo srečo, vendar se boste sčasoma prepričali, da vam ne more biti lepše. Otrokom oHr"^'" ker ste sami imeli stroge starše. RAK (23. Junija do 22. Julija) Ribarjenje v kalnem ni vaša navada. Dobro razumete težave svojih znancev, čeprav se ni- kdar čez nje ne pritožujejo. Za vas je ljubezen skrivnost, za katero lahko vesta samo dva. LEV (23. julija do 22. avgusta) V lanskem letu ste doživeli mnogo novega in zelo poučnega, kar vam bo koristilo vse živ- ljenje, Veseli ste vedno, ko ste uspešno opravili svoje delo. Vrnili se boste v tuj kraj, ki pa ga boste čez leto dni za vedno zapustili. DEVICA (23. avgusta do 22, septembra) Denarne težave so mimo, zdaj se začnejo skrbi, kako bi si ustvarili lep in topel dom. Z uvidev- nostjo vračate dobrim ljudem, ki so vam bili v stiski ob strani. Čestitke za osebni praznik vas bodo zelo razveselile. TEHTNICA (23. septembra do 22. oktobra) Težko se odločite za načrte, za katere nimate opore v svojih najbližnjih. Nikomur nočete nič slabega, ker cenite plemenitost, V družinskem • življenju vas čakajo lepi časi; ljubezen vam bo dajala moč za premagovanje brez težav. ŠKORPIJON (23. oktobra do 22. novembra) Skoraj se vam bo izpolnila zelo pomembna želja. V službi vas zelo cenijo zaradi izrednih sposobnosti in iskrenega tovarištva do sodelav- cev. Nedavni obisk pri prijateljih je utrdil vaše prepinčanje, da ste drug drugemu potrebni. STRELEC (23. novembra do 20. decembra) V plačevanju svojih obveznosti ste zelo red- ni, zato vam vsi znanci radi kaj posodijo. V ljubezni boste našli svojo izpopolnitev, ki vas bo spodbujala, da boste mnogo več dosegli, kot če bi bili sami. Sorodniki vas zelo cenijo, ker ste jim radi v pomoč, ko je kateri izmed njih v stiski. KOZOROG (21. decembra do 20. januarja) Sreča se vam je nasmehnila in bo pri vas tudi ostala. 2e iz otroških let ste navajeni var- čevanja, zato vam to tudi sedaj zelo koristi. Vaša pot v življenje je za vas najboljša, ker stopate za svojim ciljem, pri tem pa ne motite drugih. VODNAR (21. januarja do 19. februarja) Več razmišljate o bodočnosti kot o minulih časih. Na bodočnost vas najbolj navezuje otrok, ki vam je pravo sončece. Zelo vam ugajajo ljudje, ki so s svojimi skrbmi tako zaposleni, da nimajo časa za druge vsakdanje malenkosti. Z denarjem ste navajeni dobro gospodariti, zato v družini nimate težav. RIBI (20. februarja do 20. marca) Vesele narave ste, zato vam uspeva vsako delo. Dobili boste vrednostno pismo, ki ga niste pričakovali. Največ verjamete ljudem, ki vas še niso nalagali. Tudi nasveti vam le takrat ko- ristijo, ko sami enako mislite.