704
Splošni pregled.
je treba tak list urejevati." Ko bi bil zunanji uspeh listu tak, kakor je notranji, moral bi stati trdneje nego marsikateri drugi. — »Brankovo Kolo" se spominja ob važnih dogodkih tudi Slovencev; na str. 1011. in 1012. se poroča o ff dr. Kreku in Ažbetu; številka 35., z dne 1.(14.) septembra, je pa po zunanjem vtisku Prešernova številka. Na prvem mestu je navdušeno in spretno pisan članek „Slava Francetu Prešernu!" — Na str. 1106.—07. je poročilo o slavnostnem odkritju spomenika; poročilo je takole zaključeno: »Slovenački je narod proslavio tako sjajno i veličanstveno svog velikana, dostojno sebe i svog velikana". Ista številka omenja v „Književnih beleškah" tudi Prešernovo številko Ljubljanskega Zvona"; posneta je moja študija „0 Prešernovi ljubezni" in pod naslovom , Prešeren i ilirski pokret" se v popolnem soglasju z dr. Zbasnikovimi (oz. s Pintarjevimi) besedami v navedeni Zvonovi številki in v naslombi na njo in na 37. broj „Pokreta" tudi od te strani objektivno in pravično presoja Prešernovo stališče napram ilirizmu, češ, njegovo postopanje je bilo za Slovence prav tako plodonosno, kakor bi bil njegov ilirizem kvarljiv.                                                                  Dr. Jos. Tominšek.
Smrtni dan Matevža Langusa. Dne 20. oktobra je preteklo 50 let, odkar je umrl Matevž Langus, znameniti slikar slovenski in intimni prijatelj Prešernov.
Maksim Gorkij je spisal tri nove novele: „Kirilka", „Človek" in „Karp Iva-novič Bukojemov (V ječi)". Po leti je živel na Finskem blizu Kuokalle v vili znamenitega slikarja J. E. R j epi na, ki je med tem tudi naslikal njegov portret. Zdaj je v Moskvi, kjer nadzoruje priprave za uprizoritev svoje drame „Otroci solnca".
Grof Lev N.Tolstoj je dokončal na dan svoje 77letnice spis „Konec tega veka", v katerem razlaga svoje krščansko-družabne ideale. Pred tem je tudi napisal dva članka z mislimi o socijalnem gibanju v Rusiji: „Pravo sredstvo" in „Veliki greh".                                                                           Rad. P-n.
•f* A. M. Lohvickaja, v resnici največja ruska pesnica, je umrla dne 27. avgusta v Peterburgu. „Ruska Safo", kakor jo nazivajo kritiki, se je rodila 19. novembra 1869. leta v Peterburgu. Prvo knjigo svojih pesmi je izdala leta 1896. in dobila zanjo „Puškinsko nagrado". Potem so izšli še štirje zvezki njenih poezij, poslednji januarja 1904. leta. — Nekaj prevodov njenih pesmi je v Aškerc-Veselovi „Ruski Antologiji."                                                                              Rad. P-n.
Henrik Sienkiewicz je spisal nov zgodovinski roman „Tevtonski vitezi".
*{• Jose" de Heredia, eden največjih sedanjih francoskih pesnikov, je nedavno umrl v Parizu. Bil je rodom Španec — plemiškega rodu; stopil je pa v prvo vrsto francoskih pisateljev s svojo knjigo sonetov (100), s katero si je pridobil tudi naenkrat svetovno slavo. Bil je brezsmrtni član francoske akademije, ki ga je izbrala leta 1893. za protikandidata D. Zole.
Znamenita je tudi njegova povest „Nuna-zastavonoša", pisana v srednjeveškem stilu v podobi dnevnika ženske-moža (hermafrodita), ki se je udeležil v 16. stoletju španske vojne s Srednjo Ameriko.                                                   Rad. P—n.