Glasnik S.E.D, 39/1 1 ys>9, stran 61 poročila OBZORJA STROKE
ali za posameznike. Pozitivni odmevi prihajajo tudi iz tujine. V poletnih mesecih so nas naprimer obiskali trije eminentni evropski kolegi: prof. dr. Alexander Fenton, direktor European Ethnological Research Centre iz Edinburgh«, prof. dr. (laetano Fomi in dr, Francesca Pisani, direktorica svetovno znanega milanskega Museo Lom h a ni o di storia dellagricoHura, francoski kolegi pa so nas kot posebej vabljene prosili za predstavitev nastajajočega muzeja v prvi številki kvalitetne nove revije L'Alp, ki od jeseni izhaja v Grenoblu.
Napredovanje projekta prenove Slovenskega etnografskega muzeja vzbuja nemajhno pozornost. Tako smo bili konec julija preteklega leta obveščeni, da predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan "z veseljem sprejema častno pokroviteljstvo nad projektom novega Slovenskega etnografskega muzeja". Ob koncu leta 1998 smo s 25% finančnim deležem MOL v okviru akcije prenavljanja fasad (Ljubljana moje mesto) in s 75% finančnim deležem MK začeli s prenovo objekta 27., naše razstavne hiše. "Obsojeni na čakanje na celovito prenovo smo kot dobri gospodarji začeli pri strehi, s tako imenovano peto fasado, ki je bila pred nekaj dnevi že končana.
O problemih v tem besedilu ne nameravam pisati. Kot kaže, bo potrebno vedno znova opozarjati na nujo čimprejšnje prenove naše razstavne hiše. Menim, da bi pri določanju prioritet na področju investicij v kulturi glede lega ne smeli pozabljali na eno izmed nedvoumno zapisanih obvez novega zakona o varstvu dediščine - na zagotavljanje njene javne dostopnosti.
Zdenka Torkar Ta/tir
POROČILO 0 DELU KUSTOSINJE -ETNOLOGINJE V MUZEJU JESENICE
V	LETU 1998
V	Muzeju Jesenice skrbim za spominske in etnološke zbirke oziroma za nemoteno obratovanje Prešernove rojstne hiše v Vrbi, Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah. deloma tudi za spominsko zbirko v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici in Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori, Skrbim še za zbiranje etnoloških predmetov za oblikovanje trenutno še depojske etnološke zbirke na sedežu muzeja.
V	lanskem letu sem pridobila 172 novih predmetov (37 etnoloških, 67 kulturnozgodovinskih • Prcšerniane in knjig za spominske zbirke, 61 Predmetov iz opuščenega obrala jeklarne) ter 56 enot arhivskega gradiva (gledališki listi). Več kot pol leta sem potrebovala za kompletno inventarizaeijo muzejskih zbirk v Prešernovi in Finžgarjevi rojstni hiši (skupaj 835 inventarnih enot. od katerih je 385 etnološke vsebine, 348 kulturnozgodovinske vsebine in drugo}.
V	razstavnem muzejsko-galerijskem prostoru Liznjekove hiše sem organizirala gostujočo muzejsko razstavo panjskih končnic z naslovom '^¡povedi s panjev ter dve likovni razstavi. Realizirala sem tudi lastno občasno razstavo 270-ih miniaturnih posnetkov /ihelk (leseni izdelki) Planeta Zugwiiza z Jesenic s spremljajočo zloženko in razstavljenimi teksti.
V	Prešernovi hiši sem sodelovala pri prenovi stalne razstave knjig in ''kovnih del v galerijskem prostoru, ter delala na projektu za novo razstavo z naslovom Življenje in delo Dr. Hranceta Prešerna, ki jo bomo odprli v istem prostoru ob 200 letnici pesnikovega rojstva, Organiziraja in vodila sem tri muzejske prireditve oziroma spominske slovesnosti s kulturnim programom in pogostitvijo obiskovalcev ob
obletnicah smrti in rojstva pesnika in pisatelja, in sicer dve v Prešernovi in eno v Finžgarjevi rojstni hiši ter sodelovala pri organizaciji koledovanja v slednji.
V	sodelovanju z Muzejskim društvom Jcsenice sem organizirala in vodila muzejski večer v Kosovi graščini z avtorjem - izdelovalcem več kot 600 miniaturnih posnetkov zibelk vseh slovenskih pokrajin, držav ['.vrope. Azije in Amerike.
V	prostorih rojstne hiše Matije Copa sem z osmošolkami OS Koroška Bela izvedla clnološko delavnico mesenja in peke kruha v krušni peči. Za nov vodnik Prešernova Vrba, ki je izšel ob 8. februarju v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, sem opravila redakcijska dela. Objavila sem dva krajša članka (o razstavi zibelk v jeseniškem časopisu muzejskega društva in o muzejski zbirki v Prešernovi rojstni hiši za Delov Kažipot ter skrbela za sprotno medijsko obveščanje o vseh omenjenih muzejskih prireditvah oziroma razslavah.
To naj bi bilo na kratko vse. Seveda so bila še kakšna menjša opravila in posredovanja najrazličnejših podatkov obiskovalcem, predvsem šolarjem, dijakom in študcnlom ali pa posameznim institucijam. Sodelavci Muzeja Jesenice smo se v lanskem letu odpravili na dve strokovni ekskurziji in si ogledali muzeje in njihove zbirke v Celju, Slovenj Gradcu, na Ravnali na Koroškem ter Železniški muzej v Ljubljani in Šmarno goro.
Zanimivo bi bilo zapisati tudi nekaj o raznovrstnem in plodnem delu ostalih strokovnih delavcev Muzeja Jesenice in sploh vseh zaposlenih ler o pomembnem deležu, kije bil opravljen preko programov javnih del a to bi že preseglo zastavljeni okvir tega zapisa. Ne bo pa odveč omemba števila obiskovalcev vseh muzejkih lokacij oziroma njihovih stalnih razstavnih zbirk in občasnih razstav, V letu 1998 beleži Muzej Jesenice 51878 obiskovalcev. Likovne in muzejske občasne razstave v Kosovi graščini na Jesenicah si je ogledalo 4093 obiskovalcev, železarsko zbirko v Ruardovi graščini na Stari Savi. ki jc bila čez poletje zaradi nujnih del uredilve ogrevanja zaprta, si je ogledalo 2690 obiskovalcev, Čopovo spominsko zbirko 4492, Prešernovo rojstno hišo 20354, Finžgarjevo rojstno hišo 10993 in Li/njekovo hišo s stalno etnološko zbirko ter občasnimi razstavami 9256 obiskovalcev.
Damjana Fortunat Černilogar
TOLMINSKA MUZEJSKA ZBIRKA-LETNO POROČILO 1998
Tolminska muzejska zbirka je v oseminštiridesetleinem delovanju pridobila bogat fond. V zadnjih letih se je tudi prostorsko in kadrovsko okrepila (do leta 1995 jc bil zaposlen samo en kustos, trenutno pa smo trije). V novih pogojih dela smo pričeli z organiziranjem različnih prireditev.
Poročilo o dejavnosti oddelka
V	Tolminski muzejski zbirki sta zaposlena kustos etnolog Marko Grego, višja kuslodinja zgodovinarka Damjana Fonunat Černilogar in od 1. septembra 1998 arheolog pripravnik Miha Mlinar, Iz programa javnih del so bili v muzeju zaposleni trije delavci.
Obnova muzejskih prostorov
V	letu 1998 smo nadaljevali z obnovitvenimi deli. Investitor je bila KS
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D. .19/1 1999, stran 62
Tolmin. Dokončali smo vbodno fasado in izdelali napis Muzej. V kleli smo sanirali temelje in zidove ter izdelali betonsko ploščo. V pritličju smo obnovili galerijske prostore. V 1. nadstropju smo morali zaradi popravila tlakov in ometov (reklamacija) od 15, januarja do 27. februarja podreti del arheološke zbirke, zaradi Cesarje bil muzej v tem času zaprt za obiskovalce. V 2. nadstropju smo naredili novo splošno razsvetljavo, v mansardi pa uredili in na novo opremili štiri pisarne ter knjižnico.
Stavba muzeja je utrpela škodo zaradi posledic aprilskega potresa v Gornjem Posočju. Potrebna bo dodatna sanacija objekta. Nekaj škode je nastalo tudi na razstavljenih eksponatih.
Pridobitev novih prostorov za depo
V	letu 1998 je bila podpisana pogodba o prenosu nepremičnin med Ministrstvom za obramho in Ministrstvom za kulturo, s katero smo bliže dolgoletni želji po primernih depojskih prostorih. Muzej bo za ta namen pridobil stavbo v bivši vojašnici v Tolminu.
Pridobivanje novih muzealij
Kljub temu, da zaradi obnove, še nimamo urejenega depoja. smo pridobili nove muzealije - 490 predmetov. Obsežen fond smo pridobili zaradi posledic potresa, saj smo z odkupom pridobili zasebno etnološko zbirko Dane lvančič iz Bovca, Ta zbirka vsebuje 360 predmetov. Odkupili smo tudi predmete (zlasti pohištvo), ki smo jih po ogledu predvideli za muzejsko prezentacijo domačije Cirila Kosmača na Slapu ob Idrijci. Preccj gradiva so nam podarili. Inventarizirali smo 161 novih muzealij. Vseh nismo uspeli inventarizirali, saj smo bili po aprilskem potresu v Posočju aktivni predvsem na terenu. V naših zbirkah je razstavljenih 415 predmetov, na občasnih razstavah pa smo imeli razstavljenih 8 muzealij.
Knjižni fond smo obogatili za 193 enot (skupaj 2442 enot). Večino knjig smo dobili v dar. Fotodokumentacijo smo sproti urejali. Popisanih je bilo 1337 negativov s pozilivi (skupaj - 2819, obseg fotodokumenlacije se je močno povečal zaradi posledic potresa), 65 pozitivov in 866 diapozitivov (vseh je 1903). Sproti smo urejali hemeroteko. Obdelali smo časopise Delo. Primorski dnevnik. Primorske novice. Dom in občasno Oko. Urejeno je 136 enol krajevne hemeroteke, 286 enot imenske hemeroteke in 36 enot tematske hemeroteke. Pridobili in delno inventarizirali smo še 50 knjig (muzealij). 20 zemljevidov, 38 plakatov, K3 skic, načrtov in risb ter kar nekaj arhivskega gradiva (družinska arhiva; Gabršeek iz Tolmina in Rot -Kravanja iz Bovca; tipkopis Hinka Klavora (530 strani); poročilo o službenem potovanju I. 1947 (¡3 strani); osebni arhiv nadporočnika dr. Prana Spiller ■ Muysa; sezname pokopanih na vojaških pokopališčih 1. svetovne vojne Bovec, Log pod Mangartom, Soča in Trenta; zbirko časopisov in revij (TV 15 - 734 kosov. Naša Obramba - 114 kosov. Vojaški informator - 22 kosov, Horec - 213 kosov).
Program prireditev in razstav
V	letu 1998 nam predvidenega programa ni uspelo v celoti izpeljati zaradi aprilskega potresa v Posočju in ohnove galerijskih prostorov. Pripravili smo 10 prireditev. Razstavno dejavnost smo pričeli z dvema likovnima razstavama - razstavo del Poldeta Oblaka (13, febr. - 13. marce) in razstavo del Stane Sluga Pudobske (18. marec - 30. april) ter razstavo razglednic v sodelovanju s Filatelističnim društvom Franc Marušič iz Nove Gorice z naslovom "Razglednice Goriške in Tolminske" (II. nov. ■ 10. dec.). S slednjo smo na nek način obeležili tudi osemdesetletnico konca prve svetovne vojne.
20. januarja smo organizirali 2. akademski večer v Coroninijcvi graščini. Gosi je bil akademik prof. dr. Stane Gabrovec. Konec leta (II. decembra) smo gostili Dušana Krambergerja, arhitekta konservatorja iz Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete, ki je predstavil projekt
Konservatorska dela 1996 ■ 2000 na gradu na Kozlovem robu v Tolminu. Za kulturni praznik smo z Zvezo kulturnih društev Tolmin pripravili literarni večer. Organizirali smo ludi štiri predstavitve knjig (3. in 11. junija, 17. septembra in 9, oklohra). Klub toiminskih študentov je v naših prostorih pripravil nekaj predavanj z diapozitivi.
Razstave izven Tolminske muzejske zbirke
Za razstavo del Toneta Kralja (22. 1. - 22. 3.) smo Moderni galeriji v Ljubljani posodili sliko Cirkus Nazzi (1944. olje/platno), za razstavo del Rudija Kogeja v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu pa šest del.
V	Bovških Klužah smo z zgodovinsko sekcijo iz Bovca sodelovali pri postavitvi začasne razstave Klute • Bovška vrata. Kustodinja Damjana je z arhitektom Fedjo Klavora pripravila scenarij za stalno postavitev. Kustos Marko in kustodinja Tolminske muzejske zbirke pa sta pričela zbirati informacije o še ohranjenih etnoloških predmetih na Bovškem, ki bi jih uporabili za stalno postavitev. Potres je načne dodobra spremenil. Odločili smo se, da z delom nadaljujemo. Izdelali smo 13 panojev, ki prikazujejo razvoj prvotne, zgolj obrambne stavbe, ki je postala celo sedež hovikega glavarstva, in njeno usodo. V sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom so panoje izdelali v tiskarni v Radovljici. Pri izvedbi je sodeloval tudi g. Dušan Kramberger, Projekt celovite predstavitve zbirke čaka na ugodnejše razmere.
Druga opravljena dela
Januarja smo popisali manjšo zbirko predmetov iz 1. svetovne vojne (43 predmetov) zasebnega zbiralca g. Darka Božiča na Mostu na Soči. Pomagali smo pri popisu zasebne zbirke Mirka Kurinčiča iz Drežnice. Invcntariziramh jc bilo 2731 predmetov. Zbirka vsebuje predvsem predmete iz 1. svetovne vojne, del zbirke pa etnološko dediščino. Sodelovati smo z Agencijo Tolminska iz Tolmina in za njihove potrebe pripravili nekaj gradiva o naši zbirki in Tolminskem kmečkem uporu leta 1713. Kustodinja Damjana in etnologinja Karla Kofol sta 6. in 7. novembra predavali slušateljem Centra za gostinsko in turistično izohraževanje v Tolminu in sodelovali pri predstavitvi seminarskih nalog.
Kustodinja zgodovinarka se je oktobra udeležila 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Izoli. V Tolminu smo se 18. februarja udeležili okrogle mize o turizmu, na kateri sta gosta iz Irske g. Brendan Rusell in Willyan P. Lewis predstavila njihove dosežke na tem področju. Kustodinja Damjana je aktivno sodelovala pri protokolarnem obisku češke delegacije in ogledu spominske cerkvice sv. Duha na Javorci. Delavci muzeja so za različne uporabnike zbirali gradivo in dokumentacijo in učencem oz. dijakom pomagali pri zbiranju gradiva za različne seminarske naloge.
V	Tolminski muzejski zbirki smo razširili ponudbo muzejske trgovine, kar seje izkazalo kot dobra odločitev zlasti konec leta, saj seje prodaja spominkov močno povečala.
Sodelovanje kustosov pri drugih projektih
Kustodinja Damjana je sodelovala z avstrijskim Črnim križem iz Salzburga pri projektu obnove vojaških pokopališč vojakov, ki so v 1. svetovni vojni padli na Bovškem. Ob slovesni posvetitvi obnovljenih pokopališč je bila odlikovana s plaketo in znakom njihovega reda. Sodelovali smo pri projektu sanacije gradu na Kozlovem robu. Kustos Marko in kustodinja Damjana sta kot člana Komisije za oceno it) popis škode po potresu na objektih kulturne dediščine v občinah Bovec. Kobarid in Tolmin evidentirala in fotodokumentirala nastalo škodo. Preverili smo stanje dveh zasebnih zbirk - Ivančiča v Bovcu in Kurinčiča v Dr (.'¿niči in ponudili pomoč. G, lvančič iz Bovca je moral zaradi močno poškodovane stavbe vso zbirko deponirati na varno. Ko so pričele krožiti informacije, da so nekateri zbiralci že pričeli izkoriščati nastalo situacijo in pričeli nekontrolirano odnašati premično dediščino.
Glasnik S.E.D. 39/1 1999, stran 63 ocene knjig OBZORJA STROKE
smo vse, ki smo jih spoznali tekom našega deia in niso bih sami prizadeti v potresu, angažirali, naj spremljajo stanje na terenu in nas o tem obveščajo. Na kraje premičnin smo z obvestilom opozorili vse štabe civilne zaščite. Muzej je na ta način rešil tudi nekaj zanimivih predmetov.
Karla Kofol je od 6. do 12 julija kol mentor sodelovala na 12. Mladinskem raziskovalnem taboru v Dolenji Trebuši Raziskovali so odnos do smrti (običaji, vraževerje..). Ob 40-letnici posvetitve cerkve Marijinega obiskanja na Ponikvah je pripravila stalno razstavo o delu arhitekta Jožefa Plečnika.
Aktivno smo sodelovali pri pripravah, izdelavi in predstavitvi 2. zbornika Šentviška planota.
Obisk muzeja
V	poletnih mesecih nas je obiskalo okrog 670 tujcev. Po potresu jc močno izostal obisk učencev in dijakov, kljub temu pa seje v primerjavi z lanskim letom obisk povečal. Ob tem je treba poudariti, da je stalna postavitev zbirk v Tolminski muzejski zbirki še v pripravi in da investicija še ni zaključena. Prav zaradi tega v promocijo muzeja nismo vlagali veliko. Na muzej v Tolminu ne opozarjajo niti osnovne informacijske table oziroma smerokazi.
Promocija Tolminske muzejske zbirke
Predstavili smo se na sejmu Alpe Adria v Ljubljani (17. - 22. 3.), na mednarodnem sejmu gostinstva in turizma Gost Tur 98 v Mariboru {6. - 10. okt.}, na Primorskem sejmu {27. - 31, maj) v Novi Gorici in na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju {11. - 20. 9.). V sodelovanju s Klubom Tolminskih študentov smo se predstavili tudi v K4 v Ljubljani.
V	katalogu L'Informavacanze '98, ki so ga izdali v Padovi. smo objavili oglas. Z oglasom smo sodelovali tudi pri izdelavi novega kataloga Ponudnikov Gornjega Posočja.
Mediji
O delu v muzeju smo poročali za TV Primorko (22. L: 22. 6.) in TV Slovenija {oddajo Slovenski magazin 9. II.). S TV Slovenija je Damjana aktivno sodelovala pri snemanju prispevka o cerkvici v Javorci (23. l [.) za oddajo Alpe Jadran. O delovanju muzeja in prireditvah je poročala tudi lokalna TV. Na radiu Alpski val v Kobaridu je kustodinja Damjana v polurni oddaji predstavila Tolminsko muzejsko zbirko (28. 11.).
bibliografija
n'ag. Damjana Tortunat Černilogar:
• Odnos bojujočih se strani na soškem bojišču do obstoječe kulturne
dediščine. Nova revija 189, letnik XVII, januar 1998. " Goriški muzej - Tolminska muzejska zbirka. Letno poročilo 1997,
SEl) 38/1,2 1998, str. 82-83. " Materialna kulturna dediščina. Muzealije naj spregovorijo, 2. zbornik
Šentviške planote. 1998, str. 151- 158. ' Preboj pri Kobaridu in posledice vojne za civilno prebivalstvu in kulturno krajino. Kobarid Caporetto Karfreit 1917 - 1997, Zbornik mednarodnega znastvenega simpozija ob 80- letnici bilke pri Koharidu, Koharid 1998, str. 75 - 83 (Lo sfondamento di Caporetto e gli effeti della guerra sulla popolazione civile e suH'amhiente culturale, str, 211 -220.)
Kobarid 1997. Ocene in poročila. Zgodovinski časopis 52, š.l, 1998, str. !S) . 153
Oddano za objavo: za Enciklopedijo Slovenije: gesla Trenta. Tolmin, Tolminska muzejska zbirka za Zgodovinski časopis ocena Tolminskega zbornika 1997 Karla Kofol:
-	Po sledeh nekdanjih poti, Zbornik Šentviške planote {ZŠP), Ponikve 1998, str. 75-88
-	Dr. Peter Laharnar, pravnik in državni uslužbenec s Pečin, ZŠP. str. 175-178
-	Cene in Janez L upanja, ljudska umetnika s Ponikev, ZŠP, str. 179 -182
• Janez Lipuščck, "Urmohar" in orglarski mojster s Pečin, ZŠP, str. 187- 192
-	Lapanja Ivan, zemUemerec in deželni poslanec s Ponikev, ZŠP, str. 193- 196
Lucija Kos Bartol
RIBNIŠKI MUZEJ V LEIU1998
V	letu 1998 sem v Ribniškem muzeju delala preko študentskega servisa študentka etnologije in zgodovine Lucija Kos Bartol.
Raziskovalno delo
Izpeljala sem anketo, katere namen je bil popularizirati muzej med domailni. Anketa jc zajela dve starostni skupini. Starejša skupina je odgovarjala, kaj bi si v muzeju želeli ogledati {168 anket), osnovnošolci pa so odgovarjali, kako poznajo muzej in kako bi se * muzej še bolj vključili (91 anket).
Raziskovala sem izdelovanje in prodajo suhe robe nekdaj in danes v Ribniški dolini. Na terenu sem obiskala več kot 300 ljudi in izpolnila 380 vpisnih listov. Pridobila sem veliko dokumentarnega gradiva in 700 novih predmetov za razstavo.
Muzej je obiskala tudi bivša lastnica Miklove hiše (kjer se nahaja muzejska pisarna) Irena Arko in podarila predmete, ki govore o zgodovini te hiše. Ob obiskih sem popisala podarjene predmete in zapisala tudi spomine bivše lastnice.
Med letom sem obiskala več lokalnih prireditev in praznovanj. Razstavno delo
V	februarju sem predstavila 40 podarjenih fotografu o pustu v Ribnici iz leta 1953.
V	muzeju smo ob prireditvi Srečanje v moji deželi v juliju pripravili gostujoči razstavi: Ribniški grbi avtorja Aleša Kersnika in razstavo srednjeveških glasbil Turističnega društva iz Škofje Loke.
Za ribniški sejem v septembru sem pripravila razstavo Suha roba pod ribniškimi krovi - današnji izdelki. Sodelovalo je 130 izdelovalcev. Za razstavo sem zhrala 700 predmetov, razstavo pa je obiskalo čez 800 obiskovalcev.
Dokumentarno in tehnično delo
Za muzej sem pridobila 749 novih predmetov, od lega 607 predmetov današnje suhe robe, 20 predmetov iz Miklove hiše, skupaj pa sem na novo vpisala 867 predmetov. Inventariziraia sem 57 predmetov. Posebej sem vpisala še 152 enot tiskovine, okoli 40 enot nove literature. Pototeka seje s Št. 109 povečala na 280, negoteka pa s 742 na 945.
V	mesecih juniju in juliju sem iz pisarne morala preseliti številne predmete. Ob lem sem naredila podroben pregled predmetov, ponovne popise in ocene stanja ter popise predmetov, ki še niso bili obdelani.
V	mesecu oktobru so delavci spomeniškega varstva obnavljali grajski stolp, kjer je imel muzej tudi razstavni prostor. Oh tem sem podrla det razstave današnjih izdelkov suhe robe.