Politiški oddelek.
Ekspose finančnega ministra.
V seji poslanske zbornice dne 1. oktobra je finančni minister Bilinski predložil državni proračun za leto 1898 ter obširno in vsestransko utemeljeval vse točke in pojasnjeval svoje namene za bodočnost.
Proračun je jako poučen. Kdor ga pregleda, mora kar ostrmeti, kako mogočno so narasli državni izdatki tekom zadnjih trideset let. Danes potrebuje Cislitvanska sama še jedenkrat toliko, kakor je pred I. 1867. potrebovala cela monarhija za vse svoje potrebščine. Vzlic temu je finančno stanje sijajnejše, kakor je bilo kdaj. To gotovo ni zasluga tiste „državoohranjujoče stranke", katera se imenuje tudi nemško-liberalno in katera je državno gospodarstvo dvakrat tako zavozila, da sta morala sinova inferijornih narodov državni voz izpeljati iz blata, v katerem je bil obtičal za časa nemskoliberalnih vlad in za časa koalicije nesrečnega spomina.
Skupni proračun potrebščine za 1. 1898 znaša 715,920.827 gld. brez investicijske potrebščine. V primeri s proračunom za leto 1897 v znesku 690,122,258 gld., se je torej zvišal za 25,798.569 gld. V isti meri so se zvišali dohodki, ki se proračunavajo na 719,900.282 gld. in so v primeri z dohodki, prora čunjenimi za tekoče leto v znesku 690,132.696 gld,, višji za 29,767.586 gld. Torej znaša v proračunu za prihodnje leto prebitek 3,869.017 gld.
Potrebščina: (izpostavk za 1. 1897., navedenih v oklepih, je razvidno, kako se 50 preminile dotične postavke) Najvišji dvor 4,650.000 gld. Kabinetna pisarna cesarjeva 76.864 gld. Državni zbor, in sicer gospodska zbornica 50.155 gld. (42.713 gld.), poslanska zbornica 972.505 gld. (968.312 gld), delegacija 21.620 gld. (15.820 gld.), kontrolna komisija drž. dolgov 11.755 gld., parlamentna zgradba 100.000 gld., skupaj torej 1,306.262 gld. (1,340.874 :   gld.);   Državno   sodišče   23.300  gld.   (22.725  gld.); —
Ministerski svet 1,330 021 gld. (1,317.017 gld.), in sicer ministersko predsedstvo 189.733 gld., dispozicijski zaklad 100.000 gld., stroški uradnih časnikov 660.800 gld. (677.100 gld.), brzojavna in korespondenčna pisarna 145.000 gld. (142 000 gld.), upravno sodišče 234.488'gld. (210.604 gdl.) Prispevek k skupnim stroškom 122,656.440 gl. (119,132.680 gld.) —Notranje ministerstvo 26,623.441 gld. (24,510.875 gld.) V tej svoti je vračunjenih kot četrti obrok 65 000 gld. za popravo državne ceste in železni most čez Krko pri Novem Mestu in 30.000 gld za popravo državne ceste pri Čatežu ob Savi, za uravnavo Save 76,300 gld. — Ministerstvo za dež. brambo 24,072.681 gld. (23,094 170 gld)
—  Naučno ministerstvo 29,177.140 gld (27,920.665 gld.) Pri tem poglavju se mej drugim proračunava za popravo cerkve v Dvoru pri Polh. Gradcu kot prvi obrok 3000 gld., potrebščina verskega zaklada za Kranjsko 194.700 gld. (195.700 gld.), poprave in^prezidave na Kranjskem 16.815 gld, (2.792 gld.), za popravo župne cerkve v Moravčah kot prvi ohrok 1.520 gld., za popravo zidu pri botaničnem vrtu drž. gimnazije ljubljanske 1.600 gld., za učila in opravo drž. gimnazije v Kranju 800 gld., strokovni šoli v Ljubljani v pokritje zastanko? 250 gld. — Finančno ministerstvo 112.651.806 gld. (103,846 677 gld.) — Trgovinsko ministerstvo 49,445.049 gld. (47,326.304 gld) — Železnično ministerstvo 96,525.500 gld. (93,974.710 gld.)
—  Poljedelsko ministerstvo 11,967 406 gld. (11,521.676 gld.) Ta svota obseza znesek 1,640.000gld. (1,463.000 gld.) v podporo deželne kulture, prispevek 750.000 gld. za me-lijoracijski zaklad, za pokonča vanje trtne uši 250 000 gld. (230.000 gld.), za brezobrestna posojila po trtni uši poškodovanim vinogradnikom 160.000 gld. (120.000 gld.) — Pravosodno ministerstvo 28,065.087 gld. (25,036.808 gld.) V tej svoti se proračunava mej drugim za zgradbo uradnega poslopja na Vranskem 10 800 gld., za uradno poslopje v Šoštanju 6 470 gld., za nakup in poprave vo jašnice v Novem Mestu še 50.000 gld. — Naj visi računski dvor 176 600 gld. (175.200 gld) — Pokojninski zaklad 22,898 800 gld (22,378.650 gld)— Podpore in dotacije 6,449 505 gld. (7,650.880 gld) — Drž. dolg 170,553.910
396
gld. (168,137.859 gld), in sicer obresti skupnega drž. dolga 95,973 852 gld), obresti drž. dolga tostranske drž. polovice 69,517.755 gld. (66,669 256 gld.), odplačevanje drž. dolga 1,169 000 gld. —Uprava državnega dolga 650 190 gld. (666.490 gld.)
Dohodki: Posameznih poglavij ne kaže navajati, pač pa utegnejo marsikoga zanimati naslednje številke. Tako se proračunavajo dohodki zemljiškega davka v ziesku 28,722,500, za leto 1897 so bili proračunjeni na 32,750.000: hišni davek 31,164.600 (33,357.000)); dosedanja prido-bnina 1,095.500 in se je znižala za 11,380.500; dosedanji dohodniski davek 5,405.300 (za leto 1897 se je proračunavalo 32,303.000. Nasprotno pa se proračunava nova občna pridobnina na 15,239.600 gld., rentni davek v znesku 3,100.000, osobni dohodninski davek 15,634.400 goldinarjev.
Davek od žganja se proračunava na 33,800.000, od vina in mošta 5,400.000, od piva 37 milijonov, od mesa 7,200.000, od sladkorja 33,465.000, od rudninskega olja 7,300.000, od soli 22il81.500, od tobaka 98,502.300, kolekovine 22,553 400, pristojbine 44,545.600, loterije 16,071.000, mitnice 1,036.600 itd.
Poleg tega pa se posebej proračunava za investicijski zaklad potrebščine 29,179.780, pokritja 1.524.050 goldinarjev.
Finančni minister ni samo pojasnjeval podanih številk, oziral se je tudi v bodočnočt in — obetal. To je sploh karakteristično za finančne ministre, da mnogo obetajo, ali, bolje rečeno, vse. Tudi finančni minister je vse obljubil, kar je kdo sploh kdaj zahteval. Obljubil je, da odpravi mitnice, proti katerim se kmetsko prebivalstvo po vsi pravici jako ostro pritožuje, napovedal je odpravo časniškega kolka in napovedal je tudi zvišanje uradniških plač, a vse je obljubil le kondicijonelno. Tako je naznanil nove davke kot pogoj za zvišanje uradniških plač. Povedal je, da bo vlada zahtevala uvedenje znatnega transportnega davka, kar mora uničiti našo industrijo in kar bi inozemsko konkurenco silno utrdilo, in povedal je, da hoče vlada največjim siromakom podražiti potrebno živilo, sladkor, s katerim na Angleškem prešiče krmijo, ker je vsled avstrijskih premij na izvoz tam sladkor silno po ceni, dočim je pri nas jako   drag.
Upati je, da drž. zbor ne dovoli novih davkov. To tudi treba ni. Naj vlada nekoliko štedi, zlasti pri vojaštvu in imela bo denarja dovolj na razpolago. Sicer pa kaže že površen pregled državnega proračuna, da za izpolnitev navedenih obljub novih davkov niti treba ni. Finančni minister je namreč dohodke nalašč dosti manj računal, kakor jih bo v resnici. Res, da je bilo v tem oziru treba velike previdnosti, ker smo na pragu novega davčnega sistema, toda o tem ni dvoma, da bo prebitek dosti večji, kakor je bil preračunjen, tako velik, da bi vlada ž njim lahko izpolnila vse svoje obljube in povrh še pomagala posamičnim kronovinam, katere se vse brez izjeme nahajajo  v  najhujših  finančnih   kalami-
tetab, dočim država že ne ve, kaj bi z denarjem,   kateri se staka v njenih blagajnicah.