PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI ! DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni*
!> t? •> * o -t’
“. i'0 C_
f-
iije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 72 (12.704)
Trst, četrtek, 26. marca 19t
Pod pritiskom demokristjanskega tajnika De Mite
Andreotti vrnil mandat
Predsednik republike Cossiga bo začel danes nov krog posvetovanj
RIM — Giulio Andreotti se je odpovedal nalogi. Sinoči ob 19.20 se je poverjeni predsednik vlade odpravil na Kvirinal in vrnil mandat za sestavo nove vlade državnemu poglavarju Cossi^ gi, ki mu ga je zaupal 9. marca. S tem se odpir^ obdobje velike negotovosti, o katerem sploh ni mogoče prerokovati, kako se bo končalo, čeprav vse kaže, da se naglo bližamo razpustu parlamenta.
Cossiga bo sprožil danes nov, dvodnevni krog Posvetov in ga omejil samo na delegacije strank. Prvo bo na vrsti zastopstvo stranke relativne večine, to je KD, potem predstavništvo KPI in tako naprej do najmanjše skupine, ki je zastopana v Parlamentu. Nato se bo predsednik republike odločil, komu spet poveriti mandat, ki pa bo tokrat po vsej verjetnosti posvetovalne narave. Na Montecitoriu so se včeraj vztrajno širile govorice demokristjanskega izvora, po katerih naj bi državni poglavar uvedel novost v tovrstno prakso in zaupal nalogo tajniku druge največje stranke, se pravi Alessandru Natti. Le-ta naj bi preveril, kakšne so dejanske možnosti za sestavo tiste »vlade jamstev«, ki so jo predlagali pač komunisti. Takšna vlada, ki bi jo vodila osebnost izven vsakega političnega tabora, naj bi omogočila razpis relerendumov in reden iztek zakonodajne dobe oziroma — v primeru razpusta poslanske zbornice in senata — zajamčila korekten razvoj predčasnih volitev. Toda to so, kot rečeno, samo 9[ovorice, pa četudi je tajništvo KPI takoj po vesti, da se je Andreotti odpovedal mandatu, objavi-
lo zgovorno sporočilo: v njem piše, da pomeni odstop poverjenega predsednika »propad poskusa za obnovitev petstrankarske vlade« in da bodo komunisti predlagali predsedniku republike sestavo »vlade jamstev«. Kakorkoli že, Cossiga bo sprejel dokončno odločitev šele po današnjih in jutrišnjih posvetih, jasno pa je, da ima že kaj v mislih.
Sklep o opustitvi vsakega nadaljnjega poskusa je narekoval Andreottiju izid včerajšnjega popoldanskega sestanka z delegacijo PSI, dopoldanskega srečanja s Craxijem in telefonskega pogovora s tajnikom KD De Mito proti večeru. Tako Craxi kot Martelli s socialistično delegacijo sta poverjenemu predsedniku ponovila, da je energetski načrt, ki ga vsebuje njegova programska listina, dobra osnova za pogajanja, v isti sapi pa rekla, da je predlog o »posvetovalnem referendumu« zanju nesprejemljiv, zlasti še, če bi bil nadomestek za že napovedana ljudska glasovanja.
De Mita je tedaj svetoval Andreottiju, naj se »povzpne« na Kvirinal in opusti zamisel o sestavi vlade. Mandatar, ki je te besede tolmačil kot svarilo, se je za ta korak odločil brez navdušenja: tako vsaj daje razumeti polemična ost do De Mite in do PSI, ki jo je bilo zaznati v njegovih izjavah časnikarjem po snidenju s Cossigo. »Res
G. R.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O
O
M
O
O
Giulio Andreotti
Z. Ei zoper terorizem
BONN — Zahodna Evropa naj bi v okviru boja zoper mednarodni terorizem ustanovila skupen in trajen organizem, v katerem bi bili visoko kvalificirani tehniki z odločitvenimi pristojnostmi: to je včeraj predlagal italijanski notranji minister Scalfaro zahodnonemškemu kolegu Zimmermannu. Ta je zamisel sprejel z naklonjenostjo in Scalfaru izročil listino, ki predvideva izmenjavo policijskih funkcionarjev med državama v primeru vidnejših terorističnih dejanj. Oba predloga naj bi Rim in Bonn skupaj predložila izvršni oblasti EGS.
Scalfarov obisk v ZRN je v zvezi z ubojem generala Giorgierija, tako tudi obiska, ki ju bo opravil danes v Parizu in Londonu. Minister je izjavil, da je potrebno v boju proti teroristom tesnejše sodelovanje med državami pa tudi med obveščevalnimi službami. Čeprav imamo opravka z ■mednarodno prevratniško mrežo Rdeče brigade - Action directe -Rote Armee Fraktion, ki se povezuje tudi s portugalskimi in grškimi ter bližnjevzhodnimi terorističnimi skupinami — je dodal Scalfaro — pa ni rečeno, da ne obstajajo v posameznih državah domači režiserji terorja.
Francoski izvedenec o mednarodnem terorizmu Charles Villeneuve je medtem povedal, da je pariška obveščevalna služba 5. marca opozorila italijanske kolege na možnost skorajšnjega atentata v Italiji, kar je zvedela od aretiranega pripadnika Action directe Jeana Marca Rouil-lana.
Sandru Pertiniju bodo danes vstavili srčni spodbujevalnik
RIM — Zdravstveno stanje Sandra Pertinija vzbuja še vedno precejšnjo zaskrbljenost. Priletnega bivšega predsednika, ki se od ponedeljka nahaja na oddelku za oživljanje osrednje bolnišnice rimske univerze, bodo danes operirali in mu vstavili »pace-ma-ker« (srčni spodbujevalnik), ker so zadnji izvidi ugotovili nekatere lažje kamplikacije pri delovanju srca. V normalnih pogojih podobni kirurški poseg ne vzbuja zaskrbljenosti, za starejšega pacienta pa predstavlja vseeno precej delikatno preizkušnjo in zato tudi so zdravniki za Pertinija potrdili pridržano prognozo. Sinočnje zadnje sporočilo zdravniškega kolegija je vsekakor precej optimistično.
Bivši predsednik, ob katerem je vseskozi žena Carla Voltolina, je kljub resni bolezni obdržal visoko moralo ter se večkrat hudomušno pošali z bolničarkami in z zdravniki. Sinoči je bolnika obiskal tudi papež Janez Pavel II., ves dan pa so v rimsko bolnišnico prihajali in odhajali ministri, politiki in Pertini-jevi ožji prijatelji. Pred poslopjem rimskega vseučilišča se je tudi včeraj zbrala množica ljudi, ki je hotela s tem še enkrat izkazati uglednemu bolniku simpatijo z voščilom za čimprejšnje okrevanje, (st)
Z nespodbudnimi obračuni dosedanje evropske integracije
V Rimu slovesno obeležili 30. obletnico ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti
SANDOR TENCE
RIM — Po vsej Evropi so včeraj slovesno proslavili 30-letnico ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti. Osrednja prireditev je bila v italijanskem glavnem mestu, kjer so točno pred tridesetimi leti podpisali sporazum (tako imenovani rimski memorandum), ki je kasneje odprl pot formalni ustanovitvi Evropske skupnosti, kar so takrat mnogi optimistično tolmačili kot prvi korak na poti ustanovitve združene Evrope. Temelje za ta sporazum je med vojno postavil pokojni Altiero Spinelli, ki je skupno z nekaterimi drugimi antifašisti v internaciji na otoku Ventotene sestavil znani »Evropski manifest«, ki velja še danes kot osnovno teoretsko izhodišče za vse, ki si prizadevajo za združeno »staro celino«.
»Rimski memorandum« pa je kljub ustanovitvi EGS in izvolitvi Evropskega parlamenta ostal v marsičem na papirju, saj so v teh tridesetih letih v ključnih momentih parti-kularistični interesi posameznih držav močno zasenčili interese skupnosti, ki šteje danes dvanajst držav, večkrat v ostri polemiki med njimi. Gospodarska integracija je sicer zabeležila vrsto konkretnih in spodbudnih rezultatov, osrednji cilj, skupno evropsko tržišče, pa je dejansko ostal mrtva črka, kot so ostale v marsičem neizpolnjene obveze o skupni obrambni usmeritvi ter o kolikor toliko 'enotni zuna-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik evropskega parlamenta Henry Plumb med včerajšnjo slovesnostjo v Rimu	(Telefoto AP)

Varšavski pakt podprl sovjetske predloge glede evroraket in militarizacije vesolja
MOSKVA — Zunanji ministri sedmih držav članic varšavskega sporazuma so včeraj končali dvodnevno redno zasedanje s sprejetjem skupnega sporočila ter posebnih izjav o dunajskem srečanju Evropske konference (KVSE) in o prepovedi kemijskega orožja. Ministre je dopoldne sprejel generalni sekretar CK KP SZ Mihail Gorbačov. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vadim Logu-nov je na tiskovni konferenci poudaril soglasje o ključnih problemih evropske varnosti >n razorožitve, zastran reakcij na januarski Plenum CK KP SZ oziroma proces perestrojke pa pozitiven sprejem v bratskih državah.
Ministri so obravnavali vsa bistvena vprašanj^ evropske in svetovne varnosti ter razvoja sodelovanja. Potrdili so veljavnost predlogov iz Budimpešte (lani junija) ter sovjetskih pobud za postopno uničevanje jedrskega orožja, zlasti še spleta predlogov iz Reykjavi-ka. Države zaveznice bodo storile vse, da bi dosegle postopno zmanjševanje klasične obo-
rožitve v Evropi, in sicer vsaj za 20 odstotkov do začetka devetdese-tih let glede na današnje stanje. Kar pa zadeva vzdrževanje ravnovesja, se zavzemajo za enakost ob krčenju, ne pa povečevanju orožja.
Po besedah sovjetskega diplomata so ministri podprli tudi sovjetsko pripravljenost, da takoj po doseženem soglasju z ZDA o umiku in uničenju raket srednjega dometa iz Evrope začne pogajanja o raketah manjšega dometa oziroma operativno taktične kategorije. Države zaveznice so opozorile Zahod, zlasti_ še ZDA, da bi-imelo skrajno resne posledice, če bi uresničevali načrte strateške obrambne pobude (SDI) ali kakšne evropske inačice lete.
Vzhodni blok še naprej vztraja na sklenitvi sporazuma o prekinitvi in prepovedi jedrskih poskusov.
Zastran prepovedi proizvodnje, razmeščanja, širjenja ali skladiščenja kemijskega ali
binarnega orožja pa so ministri sodili, da so ustvarjeni že vsi potrebni pogoji za to, da bi v Ženevi že letos podpisali mednarodno konvencijo - edina resna ovira na tej poti so ameriški načrti za binarno orožje.
Države članice varšavskega sporazuma so ponovile načelo nedotakljivosti sedanjih meja med evropskimi državami.
Kako so ministri reagirali na sklepe januarskega plenuma CK KP SZ? Kako je z nesoglasji zastran perestrojke v SZ? Logunov je na takšna vprašanja večkrat ponovil, da so v bratskih državah z odobravanjem sprejeli januarske sklepe, da pa gre za sovjetske notranje zadeve in da teh nikomur ne vsiljujejo. Vsakdo sam odloča o tem, kdo bo pri sebi doma ukrepal. Na vrtanje zahodnih dopisnikov o neskladjih pa je odvrnil s poudarjenim zanikanjem, da ni bilo »nobenih posebnih sporov načelnega pomena«.
ANTON RUPNIK
Stopnjevanje nasilja v Čilu Policija napadla demonstrante
SANTIAGO DE CHILE — Dan protestov, ki ga je sklical Narodni delavski komite, se je v Pinochetovem Čilu zaključil z napadom policije na demonstrante, s številnimi ranjenci in z arestom desetih oseb. Ranjen je bil podpredsednik komiteja, ki je priredil demonstracijo, Manuel Bus-tos, v zapor pa so odgnali, med drugimi, tudi sindikalnega voditelja Rodolfa Seguela in vodjo združenja rudarjev Lui-sa Suareza.
Včerajšnja opoldanska demonstracija je le eden izmed tolikih vidnih znamenj čilske notranje krize, ki se je v zadnjih urah še posebno izostrila. Čez teden dni bo državo obiskal papež Janez Pavel II. in vlado to očitno skrbi. V Santiagu in v drugih čilskih mestih se medtem stopnjuje napetost, ki jo podžigata gladovna stavka 400 jetnikov (s stavko so pričeli pred enim mesecem, da se 14 jetnikov bori s smrtjo, medtem ko je papež najavil, da bo obiskal zapore Antofagasta) in ostre kritike čilskega sodstva, ki jih je na sedežu Združenih narodov izrekel posebni komisar OZN Fernando Volio.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
II
■1

nadaljevanja s L strani
• Andreotti
je, petstrankarska koalicija uživa veliko zaslombo — je dejal z njemu lastno ironijo in namigom na socialiste toda... vsak po svoje.« Nato je izstrelil puščico v De Mito, češ da so bili ugovori, ki jih je bil deležen iz vrst svoje stranke, drugačne narave in da jim je botrovala med drugim tudi časovna stiska. Z drugimi besedami: Naganjali so me. Nato pa najhujša puščica, s katero je ciljal pravzaprav na vse strani: »V primerjavi z drugimi krizami ni bilo v tej nobenih težav zasebne narave. Problemi so objektivni, saj zadevajo specifično tematiko, morda pa tudi probleme med strankami.« Praktično so te besede izzvenele kot reguiem za dosedanjo petstrankarsko večino.
• V Rimu slovesno
nji politiki. Na včerajšnjih rimskih svečanostih so močno prevladale kritike in samokritike, dosti pa je bilo tudi retoričnih in demagoških izpadov, ki potrjujejo, da si mnogi samo polnijo usta s pojmom združene Evrope, v resnici pa naredijo zelo malo ali nič za dosego tega cilja. Osrednji prireditvi sta bili v jutranjih urah na Kapitolu in večernih urah na Kvirinalu ob sodelovanju članov izvršnega sveta EGS, neke vrste skupne evropske vlade, ki jo trenutno vodi Francoz Delors. Posebne svečanosti so bile tudi v senatu in v poslanski zbornici ob prisotnosti mnogih uglednih članov evropskega parlamenta. Tridesetletnico ustanovitve EGS so v Rimu, kot v mnogih italijanskih mestih, razgibali radikalci in pristaši organizacij, ki se borijo za združeno Evropo, z vrsto protestnih
shodov in konferenc. Poseben dokument o teh vprašanjih je včeraj izdala tudi direkcija KPI.
• Nasilje v Čilu
V svojem kritičnem poročilu je Vo-lio, ki je z dovoljenjem čilskih oblasti obiskal politične jetnike, opozoril na »tesnobo«, ki sledi objektivnemu spoznanju, da je čilsko sodstvo povsem nedemokratično.
Volio je obiskal, in tako osebno spoznal, tiste politične jetnike, ki so se 25. februarja letos odločili za protestno akcijo gladovne stavke. Gre za skupino jetnikov (pred kratkim se jim je pridružila tudi skupina jetnic), ki jih je čilska policija aretirala po spodletelem poskusu umora generala Pinocheta. Med temi je tudi Vasily Carrilo, sin sindikalnega voditelja rudarskega sektorja, ki je umrl dan po državnem udaru leta 1973. Njegovo zdravstveno stanje je brezupno. Za posledicami gladovne stavke umirata tudi Juan Moreno Avila in Hector Vega.
Da bi pritegnil vso pozornost na tragedijo čilskih političnih jetnikov, je 80-letni sindikalni voditelj Clotario Best ustanovil posebni Solidarnostni komite. Best je izjavil, da bo prosil papeža Janeza Pavla II. za avdienco. Starši in bližnji sorodniki so se predvčerajšnjim domenili za demonstracijo in sestavili sprevod, ki se je vil po glavnih ulicah Santiaga de Chile. Zahtevali so svobodo za svojce, ukinitev posebnih vojaških sodišč in namestitev »nepristranskih sodnikov«. Tudi ta demonstracija se je zaključila z nasilnim nastopom Pinochetove policije, ki je razgnala množico in aretirala, po tragičnem rutinskem scenariju, kopico ljudi.
Mikulicev intervju: zahodna izkrivljenja
BEOGRAD — Intervju predsednika ZIS Branka Mikuliča za zahodnonem-ški tednik Spiegel je naletel na velik odmev v svetovnem tisku, radiu in televiziji. Večina svetovnih glasil je ta intervju povzela korektno in objektivno in so poročala predvsem o Mikuli-čevih ocenah družbenopolitičnega in gospodarskega položaja v Jugoslaviji, delovanju samoupravne ureditve, problemih dolgov in tudi o optimizmu predsednika vlade o izhodu Jugoslavije iz gospodarske krize. Niso pa vsi tako ravnali. Čeprav so bili odgovori predsednika vlade zelo natančni in jasni, so nekatera sredstva obveščanja dobesedno potvarjala Mikuličeve besede, piše Tanjug.
Kaj je Branko Mikulič dejal v intervjuju za Spiegel?
Na vprašanje, ali so avtorji memoranduma sovražniki države, je predsednik ZIS dejal: »Posplošeno ne bi govoril, da pa za tem stojijo tisti, ki želijo slabo Jugoslaviji, ki jo želijo destabilizirati in ki sodelujejo z odgovarjajočimi reakcionarnimi centri v tujini, v to ne gre dvomiti.«
— Vi o teh ljudeh običajno govorite kot o jugoslovanskih disidentih. Omenili ste na primer ime Djilasa. Njega ne marate, to mi je jasno? Branko Mikulin:- »Ne gre za to, ali ga imamo radi, saj ne gre za ljubezen.«
Potni list ste mu vrnili, njegovih knjig pa še vedno ni mogoče objavljati.
Branko Mikulič: »Ko že govorimo o Djilasu, on je zame izdajalec države. Oglejte si nek članek iz New York Timesa, iz katerega je razvidno, da je CIA organizirala objavo njegove knjige "Novi razred" v ZDA. Takšne veze, lahko vam jih dokažem, imajo tudi drugi.«
— Če gre za državne sovražnike, kako boste ravnali z njimi, ali boste izvajali trdno usmeritev, kakršna je bila že prej?
Branko Mikulič: »Kot lahko vidite, javno objavljamo njihova izhodišča in naj javnost ocenjuje. Če se bodo organizirali, da bi zrušili ustavno ureditev, bomo sprejeli odgovarjajoče ukrepe, tako kot bi vaše oblasti v takšnem primeru ravnale v vaši državi. Kako bi vi ravnali proti komunistom, ki bi v vaši državi grozili s prevzemom oblasti?«
— Lahko sodelujejo na volitvah in vedno bodo poraženi.
Branko Mikulič: »Kako to, da jim je prepovedano delati v javnih službah, govorimo pa o državljanskih svobodah. Vsakdo mora najprej zadeve urediti doma. Nihče niti v državi niti v tujini naj ne upa, da bi dovolili strmoglavljenje državne ureditve v Jugoslaviji. Tega ne skrivamo in se bomo proti temu borili z vsemi sredstvi. V to ste lahko prepričani. V naši ustavi je to zapisano. Prav tako ne moremo pristati na dialog o tem, ali bo Jugoslavija ostala federativna država ali ne.«
— Ko pravite, da se boste bojevali z vsemi sredstvi, ali to pomeni, da bo več jugoslovanskih disidentov v zaporu?
Branko Mikulič: »Nisem dejal, da se bomo z vsemi sredstvi bojevali proti njim, ampak da bomo ustavno uredi-
tev branili z vsemi sredstavi, saj tisto, kar oni pomenijo za Jugoslavijo, samo po sebi ne more ogroziti jugoslovanske ustavne ureditve. To bi lahko, če bi dobili oporo v kaki tuji sili, če pa se bodo organizirali, da bi zrušili ustavno ureditev - kar pomeni, da pričakujejo tudi pomoč tuje sile - jim tega ne bomo dovolili.«
- Ali pod vsemi sredstvi štejete tudi vojsko?
Branko Mikulič: »Dejal sem z vsemi sredstvi in to pomeni, da bomo z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, branili ustavno ureditev, vključno tudi z vojsko. Tega se morajo vsi zavedati.«
Novinar britanske agencije Reuter je poročal takole:
Predsednik ZIS Branko Mikulič in neki armadni general sta v zvezi s stavkami in valom nemirov opozorila, da ne bosta dovolila, da bi ti nemiri ogrozili komunistično ureditev v državi.
Arbeiter Zeitung je zapisal: Ministrski predsednik Branko Mikulič grozi razjarjenim delavcem, da bo, če bo potrebno, tudi s pomočjo armade strl odpor proti nedavno sprejetemu zakonu o zamrznitvi plač.
Radio Pariz pa je svoje poslušalce obvestil, da je predsednik ZIS Branko Mikulič za Spiegel izjavil, da bo armada posredovala, če bo nadaljevanje stavk in nemirov ogrozilo jugoslovanski sistem.
Ko beremo ta poročila, ni težko ugotoviti, da so objektivno obveščanje izkoristili za grobo informativno manipulacijo. Posamezni novinarji so del intervjuja komentirali in politično preračunljivo povezali s stavkami v nekaterih jugoslovanskih kolektivih, čeprav o tem ni bilo niti besede v pogovoru z novinarji Spiegla. Še več, novinarji Spiegla, ki so se dobro pripravili na pogovore z Mikuličem, so se zavedali dejstva, da takšne sporne situacije v Jugoslaviji premagujejo na demokratičen način v samih kolektivih in ne z uporabo kakršnekoli sile. To je dobro znano tudi vsem tujim poročevalcem o Jugoslaviji in drugim poznavalcem razmer, seveda, če so dobronamerni, piše Tanjug.
V tem primeru pa gre za očitno zamenjavo tez. Posamezni novinarji so z znano politično akrobatiko poskušali pozornost svetovne javnosti usmeriti z jasnega sporočila predsednika ZIS, da se bo Jugoslavija branila z reakcionarnimi krogi v tujini, vključno terorističnimi ustaškimi, četniškimi in drugo sovražno emigracijo, da bi strmoglavili ustavno ureditev SFRJ. Dobro je znano, da je Jugoslavija bila žrtev mednarodnega terorizma, o čemer pričajo naslednji podatki: v tujini so bili 104 napadi na diplomatska konzularna in druga predstavništva Jugoslavije. V teh napadih so uporabili orožje ali eksploziv. Ubitih je bilo šest diplomatskih uslužbencev, več deset jih je bilo ranjenih, ubitih pa je bilo tudi več drugih jugoslovanskih državljanov ali lojalnih priseljencev. Ali kljub temu lahko kdo dvomi, da ustavne ureditve ne bi branili pred tistimi, ki bi jo s pomočjo iz tujine poskušali organizirano zrušiti.(dd)
Po polemikah zaradi Kohlovih izjav
Med Bonnom in Moskvo začetek hitre odjuge
MARJAN SEDMAK
BONN — Sovjetsko-zahodnonem-ške odnose je, kot pričajo vsa znamenja, zajela hitra odjuga. V začetku tega tedna so v Bonnu sporočili, da bo zvezni predsednik von VVeizsacker letos — to pa naj bi bilo po vsej verjetnosti že maja — obiskal Moskvo, kamor naj bi ga spremljal tudi zunanji minister in zagovornik »kooperativnega« urejanja odnosov z Vzhodom Gen-scher.
Ta obisk na najvišji ravni pa naj bi bil le eden od tistih stikov, s katerimi skuša bonska konservativno-liberalna koalicija po ohladitvi, h kateri je še največ prispevala Kohlova predvolilna primerjava Gorbačova z Gbbbelsom, spet uveljaviti svoj glas in svoj interes v dialogu med Vzhodom in Zahodom. Otipavanja v zvezi z obiskom zveznega predsednika v Moskvi so se začela že konec februarja, ko se je uveljavilo mnenje, da bi bil von Weizsacker zavoljo svoje privrženosti politiki popuščanja napetosti še posebej primeren človek za premagovanje zamere, ki je nastala v Moskvi. Že dan potem, ko je kancler Kohl pred tednom dni v parlamentu prebral svojo vladno izjavo, je skupaj z zunanjim ministrom Gen-scherjem brez hrupa sprejel sovjetskega veleposlanika v Bonnu Kvicinske-
ga, ta pa je v petek nato odletel v Moskvo, da bi se z zunanjim ministrom Ševardnadzejem pogovoril o podrobnostih.
V Bonnu računajo, da s tem letošnji program diplomacije obiskov še ne bo izčrpan. Na jesen naj bi zahodnonem-ško glavno mesto obiskal sovjetski zunanji minister Ševardnadze, to pa naj bi — morda še letos — odprlo vrata Kremlja tudi zveznemu kanclerju Helmutu Kohlu. Če bo ta program uresničen, naj bi prihodnje leto zahodno-nemška prestolnica pozdravila generalnega sekretarja KP SZ Mihaila Gorbačova. Že 1. aprila pa se bodo v Bonnu začela pogajanja mešane sovjetsko-zahodnonemške komisije. Na njih bo sovjetsko delegacijo vodil namestnik predsednika sovjetske vlade Antonov, ki bi moral ta obisk opraviti že lansko jesen, pa ga je zaradi znane ohladitve odložil. Od te diplomacije si ZRN obeta, da bo ostala aktivno vključena v politične in predvsem razorožitvene procese, ki se odvijajo med Vzhodom in Zahodom (sem sodi tudi zadnje čase okrepljena izmenjava mnenj z Londonom in Parizom), hkrati pa si skuša zagotoviti delež v tistem dolgoročnem oživljanju blagovne in druge menjave, ki naj bi bile posledica sovjetskih načrtov za gospodarsko prestrukturiranje.
Izjava italijanskega generala
naj pomagajo Jugoslaviji
PADOVA — »Italija, NATO in EGS morajo nekaj postoriti za Jugoslavijo: tudi če bomo kaj izgubili, ji moramo pomagati. Jugoslavija je kot Avstrija za nas tamponska država: če ju bomo uspeli imeti za naši prijateljici, nam bo to v pomoč v primeru sile. Jugoslaviji moramo pomagati, ker zagotovo vemo, da je SZ okrepila svojo akcijo, da bi federativno republiko pridobila zase.«
To izjavo in poziv, ki ga je posredovala tiskovna agencija ANSA, je dal general Giorgio Do-nati, poveljnik zavezniških kopenskih sil za Južno Evropo, ki bo 15. maja zaradi starostne upokojitve prepustil ta položaj generalu alpincev Benitu Cavazzi, bivšemu poveljniku Julie in četrtega armadnega zbora. Izjava nedvomno spada v okvir okrepljenega zanimanja Italije za dogajanja v Jugoslaviji. V njem je seveda prisotna blokovska logika deletve sveta in Evrope. Donati je govoril v ekskluzivnem klubu Round Table 14 v Padovi v palači Giusti članom kluba pa je odgovarjal na številna vprašanja obrambe Italije v okviru Atlantskega zavezništva v Sredozemlju.
e
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
PONUDBA OBČINSTVU ZA 1.000 MILIJARD LIR
OBVEZNIC 9,25% 1987-1994
(I. emisija)
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM
Koriščenje s 1. aprilom 1987 — Posticipirano izplačevanje obresti 1. aprila. Svežnji: po 1.000 in 5.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir
EMISIJSKA CENA EFEKTIVNI DONOS - BRUTO EFEKTIVNI DONOS - NETO
AMORTIZACIJA
Vsaka obveznica bo izplačana »alla pari«, brez kakršnegakoli odtegljaja za stroške v dveh enakih kvotah — in sicer 1. aprila 1994 — ob predložitvi pri prvi kvoti kapitala odrezka ter pri drugi in zadnji kvoti pri predložitvi posojila, razen v primeru, da Enel izplača predčasno posojilo od 1. aprila 1990 dalje. V tem primeru se bo izplačilo vršilo, brez kakršnegakoli odtegljaja za stroške in s poviškom na račum kapitala, ki bodo znašali:
2,—% če bo izplačilo med 1. aprilom 1990 in 31. marcem 1991;
1,50% če bo izplačilo med 1. aprilom 1991 in 31. marcem 1992;
1,—% če bo izplačilo med 1. aprilom 1993 in 31. marcem 1993;
0,50% če bo izplačilo med 1. aprilom 1994 in 31. marcem 1993, omejeno na kvoto, ki zapade, 1. aprila 1994.
DAVČNE OBVEZNOSTI
V smislu 1. člena zakonskega odloka z dne 19. septembra 1986, št. 556 s popravki spremenjen v zakon 17. novembra 1986, št. 759, bodo obveznice obdavčene v višini 6,25% na obresti in druge prihodke in se uveljavijo dispozicije 10. člena, 1. odstavek zakonskega odloka z dne 30. septembra 1983, št. 512 s popravki spremenjen v zakon 25. novembra 1983, št. 649.
Obveznice so oproščene davka na dediščino in darila v smislu člena 58, zadnji odstavek, O. P. R. z dne 26. oktobra 1972, št. 637.
DRUGE PREDNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah.
Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi:
BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO Dl ROMA - ISTITUTO Dl CREDI-TO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO Dl TORINO - BANCO Dl NAPOLI - MONTE DEI PASCHI Dl SIENA - BANCO Dl SICILIA - BANCO Dl SARDEGNA - CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO - CASSA Dl RISPARMIO Dl ROMA - CASSA Dl RISPARMIO Dl FIRENZE - CASSA Dl RISPARMIO Dl GENOVA E IMPERIA - CASSA Dl RISPARMIO Dl VERCELLI - BANCA POPOLARE Dl NOV ARA - BANCA POPOLARE Dl MILANO - BANCA POPOLARE Dl BERGAMO - BANCA POPOLARE COM-MERCIO E INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELL'AGRICOLTURA - BANCO Dl SANTO SPIRITO -BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA - BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCA DAMERICA E D ITALIA - BANCO S. GEMINIANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO - BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO - CREDITO BERGAMASCO - BANCO Dl CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA Dl LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - BANCA SELLA - BANCA MERCANTILE ITALIANA - BANCA MANUSARDI & C. - BANCA C. STEINHAUSLIN & C. - BANOUE INDOSUEZ-ITALIA - CITIBANK, N .A.
Naročila se bodo sprejemala od 27. do 31. marca 1987 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 31. marca 1987.
980 lir 9,68% 9,08%
Ponovno se je sestala deželna skupščina F-JK
TRST — Včeraj se je ponovno sestal deželni svet Furlanije-Julij-ske krajine.
Na začetku zasedanja se je predsednik skupščine Paolo Solimbergo poklonil spominu zadnje žrtve terorizma genarala Giorgierija in se nato spomnil tridesete obletnice ustanovitve Evropske skupnosti.
Deželni svet je nato z večino glasov odobril (vzdržali so se komunisti in misovci) zakonski osnutek, ki predvideva izredne posege v korist živinorejskih zadrug, ki jih je močno prizadela slinavka (v naši Deželi se je razširila v teku lanskega leta). V zakonskem osnutku so predvideni ukrepi — kot je podčrtal poročevalec socialdemokrat Gonano v korist kmetijskega sektorja, tudi glede na radioaktivno okuženje zaradi černobilskega incidenta.
Poleg tega se je v deželnem svetu začela razprava o zakonskem
osnutku, ki določa norme za selekcijski lov; na začetku razprave je bila postavljena zahteva po odložitvi diskusije; bila pa je zavrnjena; ponovna zahteva je bila nato postavljena med razpravo in tokrat jo je deželni svet sprejel. Razprava o tem zakonskem osnutku se bo tako zaključila na naslednji seji, ki bo po vsej verjetnosti v torek, 7. aprila.
Včerajšnja seja se je kot običajno začela z odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije. Odgovarjali so odborniki Adriano Bomben, Dario Barnaba, Gioacchino Francescutto (o vprašanju IRET poročamo posebej na tržaški starni) in Mario Brancati.
Naj še dodamo, da se je republikanec Oliviero Fragiacomo na začetku zasedanja spomnil zgodovinarja Rosaria Romea, ki je umrl pred nedavnim.
Na petoveljskem procesu v Benetkah
Vinciguerra se skuša braniti
BENETKE - Tri ure je včeraj v sodni dvorani-bunkerju v Mestrah Vin-cenzo Vinciguerra odgovarjal vprašanjem predsednika sodišča Gavagnina ter se spretno izgonil številnim pastem, ki so mu jih postavljali branilci drugih obtoženih fašističnih prvakov. Po prvih dveh dneh poiskusov branilcev, da bi na tak ali drugačen način izpodbili delo preiskovalnega sodnika Cassona, je proces o petoveljskem atentatu pridobil na pomenu in se dejansko pričel.
Vinciguerra je dobre tri ure sedel pred sodniki. Uvodoma je dejal, da se se je odločil povedati vse zaradi tega ker hoče, da pride na dan resnična zgodovina fašističnega gibanja in vse desnice v Italiji v povojnem času. Je proti vsem tistim, ki so to resnico skušali izmaličiti. Zanima ga zgodovinska resnica, ne pa sodna resnica.
Vincenzo Vinciguerra je povedal kako se je še kot dijak včlanil v mladinsko organizacijo MSI Giovine Ita-lia. Kako da je verjel, da se MSI bori proti obstoječemu demokratičnemu redu v državi. Kmalu pa da je dognal, da ni tako, da ni fašističnim prvakom za to, da bi nadaljevali razvijati ideje
Od četrtka do četrtka
Nekaj »čudnih reči«
Stanislav Renko
Renzo Žnidarjev, ki smo ga zadnjič omenili, pripoveduje na tržaški radijski oddaji »Nediški zvon« vsako nedeljo p zanimivih »čudnih rečeh« v Beneški Sloveniji. Zato naj vsaj v tem zapisu naštejemo nekaj takih »čudnih reči« tudi s Tržaškega.
—	»Ta mičken« je bil prejšnji teden bolj kot ves tisk v Italiji zaskrbljen za usodo sosednje Jugoslavije zaradi »nevarnih« stavk (tiste pogoste po vsem škornju seveda niso nikoli nevarne), inflacije, »medrepubliških trenj« itd. Zato je poslal naravnost v Beograd kar posebnega dopisnika, ki je med drugim ugotovil tako »obupno« stanje, da so upokojenci prisiljeni brskati med odpadki hrane, intelektualci pa morajo ponujati v brezcenje svoje dragocene knjige itd. Piše Pison (brez strešice na »s«), in v ponedeljek je njegov dopis izšel na prvi strani pod kričečim naslovu, da je predsednik vlade Branko Mikulič v pogovoru z novinarji iz ZRN zagrozil delavcem, kar z vojsko (»Vesercito pronto«). Sicer pa so med italijanskimi dnevniki glede vprašanj naše skupnosti — pri tem je k sreči nekoliko osamljen — odlikuje sam Montanellijev »II Giornale«, ki je poleg Mela-nijevih dezinformacijskih nadaljevalnih člankov konec lanskega leta (odgovorilo mu je tržaško »Gospodarstvo« v svojih glosah) pred dnevi izkoristil 40-letnico tako imenovanega eksodusa iz Istre za kar celostransko dezinformacijo. — Pri vsem tem pa je vsaj nekoliko »čudna reč«, da za razliko od obeh omenjenih »reči« uvodnik bivšega liberalnega evropskega parlamentarca Enza Betizze (dolga leta je bil Montanellijev soravnatelj pri »11 Giornale«) v ponedeljkovem uglednem milanskem »II Corriere della sera« zelo odločno zagovarja Jugoslavijo in utemeljeno kritizira krivičen odnos zapadnjakov do nje. Mikuličeve izjave nemškim novinarjem pa objavlja list na peti strani.
— Pravzaprav to tendenciozno pisanje tržaškega dnevnika niti ne moremo imenovati »čudno«, saj bi se morali čuditi le čez sto let, tj. odkar izhaja. Prav tako ni »čudna reč« pohvala fašističnega dnevnika »II Secolo« pokojnemu tržaškemu fašističnemu škofu Santinu prejšnji petek v članku o najdbi v Vatikanskih arhivih neke medvojne San-tinove »note« o partizanski jugoslovanski nevarnosti v Istri (»Non vi e che una soluzione: far presidiare TIstria da truppe germaniche«, je zapisal med drugim v svojem poročilu.) »Che grande italiano guel monsignor Santin«, je zaključil svoj članek fašistični časnikar s kraticama »l.cau.«
—	»Čudno« pa je, da je tržaška slovenska radijska postaja »Trst A« v nedeljo v svojih opoldanskih in večernih Poročilih objavila - kot najvažnejšo, prvo in kar presenetljivo vest, eno izmed 40 izjav (na prav toliko vprašanj) Predsednika Branka Mikuliča v že omenjenem pogovoru Pred njegovim obiskom v Zvezni republiki Nemčiji o morebitnem nastopu oboroženih sil. (Primerjava s postopkom v 'da mičkenem« v ponedeljek se vsiljuje kar sama,). No, o tem tipično tržaškem manipuliranju v »protititovske« na-
mene je bil govor že v torkovem uvodniku našega dnevni--ka.
Pri tem pa misel uhaja na »Dalmacijo« - kot je krstil svojo najmlajšo hčerko - tržaškega župana in prav tako na raztegnitev preimenovanja tržaške fašistične stranke na »Reko, Istro in Dalmacijo«. Po tem prekrščenju, ki se je očitno zdelo skoraj vsem kar preveč smešno, da bi se kdo prizadeto zgražal, krožijio po mestu govorice, da odvetniški kolegi sprašujejo tržaškega fašističnega prekrščevalca in federala, kdaj bo organiziral izlet v Dalmacijo »con sola andata«.
— Nekoliko čudno pa je - kot rečeno - zadeva z objavljanjem - tudi na prvih straneh - kar precej dolgih poročil o trenutnih stavkah, zlasti na Hrvaškem in o položaju v Jugoslaviji sploh. Toda po kolikor toliko pazljivem prebiranju mora tržaški opazovalec razmer v naši matični domivi-ni nujno ugotoviti, da se avtorji vseh teh člankov niso niti dovolj potrudili, da bi se seznanili z osnovnimi dokumenti, ki opredeljujejo stanje, o katerem večinoma tako avtoritativno presojajo in tudi obsojajo. Mednje spada predvsem ustava SFRJ iz leta 1974, nato zakon o združenem delu (s poznejšimi dodatki), dalje: dolgoročni stabilizacijski program pred štirimi leti in pol, ki ga je sestavilo tako imenovana »Kraigherjeva komisija« in Kraigherjeva knjiga o izvajanju tega programa, pa še: obsežen dokument o diskusiji o kritični analizi jugoslovanskega političnega sistema ter končno najnovejši predlogi za začetek postopka za delno spremembo ustave, da dokumente o 13. kongresa ZKJ in zasedanj CK ZKJ niti ne omenjamo. - Zdi se tudi, da ta pripomba velja - po branju in poslušanju poročil o njih - v določenem smislu in meri tudi za kar tri tovrstne marčne slovenske prireditve v Trstu. (Osem let stara knjiga ljubljanskega univerzitetnega profesorja, ki je v Trstu še ni moč-kupiti in ki je bila predstavljena, verjetno ni mogla obdelati in'oceniti dogajanja v teh osmih letih).
— Za zaključek pa še najbolj »čudna reč«: v najnovejšem šestnajstem zvezku (prvi zvezek je izšel pred davnimi 63. leti!) znamenitega SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA so sestavki za gesla od »Vode« do »Zdešar« z biografijami štirih pomembnih Volčičev (Aljoša, univ. prof. rojen 1943 - Edvard, sodnik, r. 1858 - Jakob, istrski narodni buditelj, r. 1915 - Janez, nabožni pisec, r. 1825, manjka pa žal Mitja Volčič, ki je že več let med najpomembnejšimi srednjeevropskimi televizijskimi in radijskimi novinarji pri RAI-TV. V Italiji ga vsak dan gleda in posluša do 20 milijonov oseb, od kar je bil dopisnik v Beogradu, Moskvi, Bonnu itd. V novinarski stan pa je vstopil pred davnimi 36 leti - 20-leten, bil je takrat pri našem dnevniku in nadaljeval pri Radiu Trst »2«. (Spodrsljaj seveda ni v čast SAZU, še manj pa uredništvu SBL in njegovim sodelavcem v tem zvezku.)
salojske republike. Zaradi tega da je sledil Pinu Rautiju, ki je ustanovil študijske krožke Grdine Nuovo. V Vidmu je bil med maloštevilnimi te skupine. Imel je tudi stike s tržaškimi mladimi fašisti skupine Avanguardia nazionale. Ko se je Rauti pobotal z Almirantejem in odredil, da morajo vsi njegovi pajdaši spet v MSI, da je to sprejel s precejšnjim nezadovoljstvom. Potem pa so ustanovili vnovič Grdine Nuovo, tokrat kot politično gibanje. Prav v ločitvi med prvo in drugo varianto Grdine Nuovo so bili najbolj kritični nekateri odvetniki. Vinciguerra je tudi povedal, kako je bil skupno z nekaterimi drugimi (omenil je Boccaccia, Ci-cutttinija in še druge) večkrat preganjan od policije, to v letin od 1968 do 1972.
Ko je bilo govora o njegovih stikih s fašisti iz Veneta ter o atentatih, je Vinciguerra igral vedno na isto struno. Dva atentata na železniški progi v Furlaniji, na spomenik padlim v Lati-sani, na sedež KD v Vidmu, na stanovanje misovskega premehnega poslanca MSI De Micnieli Vitturija, je odredil on sam (»V Grdine Nuovo ni bilo degenerirane demokratične diskusije. Ukazal sem in amen!« je dejal včeraj). Jasno je, da je bil v njih tudi aktivno soudeležen, pa čeprav ne zna šofirati. Tudi na razne sestanke so ga z vozilom peljali njegovi pajdaši. Niti preiskovalnemu sodniku, niti predsedniku sodišča pa ni hotel povedati imena teh njegovih spremljevalcev.
Bil pa je zelo hud na račun nekaterih fašističnih prvakov iz Benetk, Maggija in Zorzija. Maggi ga je kar trikrat, ja jesen 1971 in v začetku 1972, nagovarjal, da bi ubil takratnega notranjega ministra Mariana Rumorja. Maggi naj bi mu dejal, da ne bo imel težav s policijskim spremstvom ministra. Zaradi tega je bil Vinciguerra prepričan, da je Maggi agent obveščevalnih služb. Kasneje, ko je zbežal v Španijo, in se v Barceloni sestal z eskpo-nentom Avanguardia nazionale Stefanom Delle Chiaie, o katerem so govorili, da je policijski agent, pa se je prepričal, da to ni res.
Še nekaj. Prav na koncu včerajšnjega zaslišanja je Vinciguerra dejal, da Carlo Cicuttini ni bil soudeležen v atentatih v letih 1971 in 1972.
Proces se bo nadaljeval v ponedeljek JO.marca. Ta dan bo govora o pripravi in izvedbi atentata v Petovljah. Že sedaj pa postaja jasno, da Vincenzo Vinciguerra igra dokaj čudno igro. Na vse kriplje napada nekatere fašistične prvake in jih obtožuje, da so bili v službi varnostno-obveščevalnih služb, na drugi strani pa trmasto brani nekatere svoje furlanske pajdaše, ki so očitno atentate izvedli skupno z njim. Brez dvoma pa ne gre samo za obrambo nekaterih prijateljev, marveč za kaj drugega, ki ima drugačne razsežnosti.
MARKO WALTRITSCH
Kraški svet skriva okostje pračloveka?
SEŽANA — V bližini cestnega podhoda pod železniško progo zraven ceste, ki vodi v Plešivico blizu Sežane^ je minerec Kraškega zidarja Žarko Peca miniral izkop kanala za električni ka-belj. Ko je minerec zalagal z materialom, da bi bilo miniranje varnejše, so se mu začela tla pod nogami udirati. Kaj kmalu se je pokazala jama. Izvajalec del Elektro Sežana je takoj o nastalem dogodku poročal Jamarskemu društvu Sežana.
Sežanski jamarji so si že naslednjega dne ogledali jamo. V njej so našli človeško okostje in že na prvi pogled ugovotili, da gre za najdbo iz zelo starega obdobja. Pregledali so tudi jamarske karte in pri tem ugotovili, da za časa Avstro-Ogrske in Italije na tem mestu ni bilo nobene jame. Tudi lastnik parcele, kjer se je prikazala jama, ni nikoli opazil tega pojava.
Jamarsko društvo Sežana je takoj obvestilo Inštitut za arheologijo Slovenije v Ljubljani in Zavod za spomeniško varstvo v Novi Gorici.
17. marec — Arhelogi obeh inštitucij so prišli na kraj dogodka in se podali v 15 metrov globoko jamo. Ugotovili so, da gre za nekaj (pet) primerkov človeškega okostja z lobanjami, le to pa je zelo staro in dosega več tisoč let pred našim štetjem. Kot primer navajamo lobanjo človeka, ki je takrat živel na Krasu, ki je brez izoblikovanega čela. To strokovnjaki pojasnjujejo s tem, da je imel takratni človek nad očesom dve luknjici, preko katerih je delovalo živčevje očesa.
Najdba okostja kraškega človeka je brez dvoma pomembna za preteklo zgodovino Krasa. Ko bodo arheologi strokovno obdelali najdene predmete, bomo lahko podrobneje poročali iz Plešivice.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
ALPE
ADRIA
VZHOD
E N TE Fl ERA UDINE ESPOSIZIONI
4./12. APRILA 1987 SEJMIŠČE CORMOR
HOBBY ŠPORT PROSTI ČAS
BeH
Urnik ob delavnikih od 16. do 22.
Urnik sobola/nedelja od 10. do 23.
9.
Tragedijo
neke
manjšine
FULVIO TOMIZZA
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGH I ZTT
Po končani šoli v Gorici se je moral Stanko odločiti, na katero univerzo se bo vpisal. Zaradi sporov med državama mu je bila Ljubljana popolnoma nedosegljiva, na Darinko je bil bolj ali manj pozabil, čeprav je medtem še enkrat na skrivaj prešel mejo in jo obiskal; tako se je nazadnje usmeril proti Benetkam. Poznanstvo z obema domačima poslancema, njegov vedno izrazitejši notranji klic, da bi podpiral lastne ljudi in ne nazadnje tudi poznavanje jezikov, vse to 9a je pripeljalo do tega, da si je izbral (»kakšna ironija«, kot je sam rekel z ozirom na čase) fakulteto za diplomatske in konzularne vede, ki so jo odprli na CaToscari.
V Benetkah se je spoprijateljil z nekaterimi vrstniki iz Gorice in Trsta, predvsem pa s Fritzem Planggerjem iz Gornjega Poadižja. Običajno so se dobivali ob osmih zvečer pod uro na igrišču San Bortolo, tu se je nato odločilo, v katero gostilno bodo šli na škampe in na kozarec vina. Čakali so tja do devetih, nato pa so odšli in pustili zamudnikom s kredo napisano sporočilo, kje so. Drugič spet so nahecali kakega kolega, da je prinesel s seboj^ na predavanje harmoniko, ter povabil kolegice, ki so jih že itak srbele Pete, da so zaplesale: »zdelo se je, kot bi bili na kakšni študentski zabavi v Heidelbergu.«	*
Očetu je z upravičenim ponosom prinesel spričevalo prvega izpita: trideset točk, največ možnih. V pustnem času je sam skoraj v celoti sestavil humoristični časopis na Ca'-Foscari z naslovom »Osemnajst«, s katerim je ciljal na najnižjo oceno na italijanskih univerzah. Ker ni bil vpisan v GUF,(i) ni smel podpisovati nobenega članka ali pesmice, s
katerimi je komentiral vinjete Goričana Malnija. Le-ta je priobčil karikaturo svojega prijatelja, kjer so bile predvsem poudarjene zgovorne roke, spodaj pa so bili verzi, ki jih je napisal sam Stanko:
Tu je Vuk/velik pesnik, žurnalist/komediograf, govornik in... karierist/jutri bo sposoben diplomat/za zdaj mu je dovolj,/da ga ima vsakdo rad.
S pesniško žilico si je tu in tam prislužil nekaj denarja, tako na primer je urejal reklame za neki nočni lokal in izmislil si je tudi slogan za liker. Kljub temu pa ta štiri beneška leta predstavljajo najbolj sivo obdobje njegovega življenja. Dež, megla in nenehna vlaga so ga delali še bolj nestanovitnega, na trenutke brez volje in na milost prepuščenega samouničevalnim prebliskom. Kot bi ga hotelo mer-sto z »rumenimi hišami in črnimi kanali« zadušiti... Bilo je podobno panju z natančno odmerjenimi prostori, ki so veljali tako za tujce kot za domačine. Tudi voda se mu je zdela črna: kos morja stlačen med strogimi palačami mu je dajal videz črede v ogradi. Vse ono živahno življenje, ki se je odvijalo v kavarnah za zameglenimi, ali z belo električno svetlobo osvetljenimi stekli, ga je vabilo s svojo pregrešno prefinjenostjo, a je bilo zanj nedostopno, kar je še dodatno namučilo njegove čute. V beneški sobici študenta s podeželja so se tako rojevale erotične izmišljije, v katerih ni manjkalo šelesteče prozorne svile in drugih podobnih eks-cen-tričnih pripomočkov. Njegov najljubši pesnik je postal Baudelaire in zaradi pesmi, ki jih je pošiljal večjim ljubljanskim revijam, je postal najvidnejši predstavnik »morbidne dekadence mlade slovenske lirike«, kot so temu rekli. Obenem je bral severnoameriške pripovednike, zlasti
Knjiga Mladoporočenca bo izšla 9. aprila pri Založništvu tržaškega tiska v zbirki Prevodi
Dos Passosa. Tudi on se je v prozi ogreval za notranji monolog, ki ga je mašil s pogostimi »in« ter tu in tam vrinil samostalnike kot »prasica» ali pridevnik »sakramenski«.
Njegovo razpoloženje pa se je lahko v trenutku spremenilo. V enem skoku je bil s prijateljem Planggerjem v Dolini Fassa in plezal po najbolj strmi steni Catinaccia, ali pa je v Bocnu stopil na prvi vlak v smeri proti jugu, izstopil na slepo nekje v Toskani ali Umbriji ter si ogledal tamkajšnje cerkve in muzeje. Skoraj zmeraj pa je pristal v Assisi-ju, kjer se je spustil v kapelo sv. Frančiška in tam preklečal ure in ure.
Vedno znova pa se je vračal med trsje, breskve in pokošeno seno v Miren. Lepo je iti malo po svetu, a ko se še nisi dobro vrnil, si že spet v stari koži. In že je zajahal kolo in šel predavat o moderni literaturi vedoželjni kraški mladini, ki se je zbirala okrog gospoda Ščeka, s katerim sta bila že na »ti«. A noge postanejo še urnejše, veselje in nestrpnost te še bolj razganjata, kadar te nekje čaka dekle, ki se je morda ves dan pripravljala na sestanek in se ti prepusti v objem nekje v samoti te pokrajine, ki ji ni primere.
Njegova ljubezen do učiteljice Karmen iz Ločnika, je bila klasična prva ljubezen in mu jo je tudi ona vračala. In trajala je dlje kot tista do žene. Če ni bilo drugače, je on prišel do njene vasi na oni strani Soče, ali pa ga je ona obiskala v Benetkah. Včasih sta se zmenila na pol poti, tudi v Trstu, drugič pa je Stanko ob povratku zavil v vasico na Krasu ali zgornjem Posočju, kjer je Karmen učiteljevala. Poučevala ni iz potrebe, saj je bila hči enega najmogočnejših mož Ločnika, po prepričanju komunista, ki je menda prepustil stranki ogromno vsoto denarja danes bi jo cenili za kako milijardo. In kadar je bil Stanko daleč od nje, jo je bombardiral s pismi, kjer sta se izmenjavala pijanost in tegoba in iz katerih bi se dalo zlahka v celoti sestaviti njegovo beneško obdobje.
Prizadela me je ugotovitev, da bi bila vsa ta pisma, taka kot so, prav lahko v zbirki pisem, ki jih je kasneje pisal ženi Dani. Ne bi bilo treba spreminjati niti imena naslovnice, z ozirom na to, da je Stanko pogostokrat začenjal pisma z ljubkovalnimi vzdevki kot »pitko« — piščanček, ali »ženička zlata« — namenjena tisti Karmen, ki uradno ni bila niti njegova zaročenka, a je imel do nje prav svoboden odnos, ki se ga je kasneje pri ženi zdržal.
(1) GUF — Gruppo dei fascisti universitari — fašistično študentsko društvo
S predsinočnje seje tržaškega občinskega sveta
Utemeljeni pomisleki glede načrtov za preureditev kulturnih struktur
Največ zanimanja in razprave na zadnji seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila, mimo slovesne komemoracije umorjenega tržaškega generala Giorgierija, posvečena rednemu upravnemu delu, je vzbudila skupina upravnih sklepov, ki so zadevali dodelitev zunanjim sodelavcem načrtovanja za obnovo in preureditev nekaterih tržaških kulturnih prostorov oziroma struktur. In ravno izbira teh struktur in način, kako so izbrali strokovnjake ter strošek, ki bo Občino bremenil, so bili predmet živahne razprave, v kateri so prišli do izraza utemeljeni pomisleki svetovalcev ne le iz vrst opozicije, ampak tudi večine.
Ko je pred nekaj leti parlament uzakonil sklad za spodbujanje zaposlovanja, s katerim naj bi finansirali vrsto pobud krajevnih uprav za obnovo in preureditev zgodovinskih znamenitosti in zgradb, ki naj bi jih prilagodili potrebam kulturne uporabe, je tržaška Občina izbrala 4 take strukture, in sicer Grad sv. Justa, zgradbo, kjer ima sedež Zgodovinski in umetnostni muzej, ter palači Leo in Polacco v središču mesta. Že ta izbira je pa bila in je še vedno sporna, kot je predsinočnjim poudarila socialistična svetovalka Pia Frausin, saj bi bilo po njenem mnenju mnogo pametneje in koristneje, če bi v seznam struktur, za katere nameravajo pridobiti državno podporo, vključili na primer Mestno knjižnico, Naravoslovni muzej ter muzeja za gledališko dejavnost in za italijanski Risorgimento.
Poleg teh že osnovnih pomislekov pa se je izkazalo, da predvideni Stroški skokovito naraščajo: za obnovo in preureditev tržaškega gradu na primer od začetnih 3,5 na kar
7,5 milijard lir. Za kritje teh stroškov pa ni prav nobene garancije, saj je občinska uprava vložila na pristojna ministrstva ustrezne načrte že trikrat, doslej pa ni nobenega zagotovila, da jih bodo odobrili in finansirali. Kljub temu pa je tržaška Občina dodelila zunanjim strokovnjakom (po načelu običajne strankarske, lotizacije, ji očita komunistična opozicija) ne le izdelavo idejnih načrtov, kar je potrebno za vložitev ustreznih prošenj na pristojnih ministrstvih, ampak celo za izvršilne načrte in za vodenje del, ki sploh ni znano, ali se bodo kdaj začela.
Od tod pomisleki in ugovori komunistov Visiolija in De Rose, Parovela (Tržaško gibanje) in listarja Dolcherja. Načrti namreč stanejo preveč, kar 580 milijonov, kot je priznal odbornik za kulturo Rossi, in več kot polovica tega stroška bo bremenila občinski proračun, ker je deželna uprava delno umaknila svoj prispevek.
Več pomislekov, zlasti iz vrst KPI in MT, so vzbudili tudi sklepi o prispevkih raznim pobudam, kot na primer 2 milijona lir Festivalu tržaške popevke, 6,7 milijona Festival-baru in kar 23 milijonov Turnirju miniodbojke. Svetovalci opozicije so ugovarjali, da občinska uprava podeljuje te prispevke brez vsakega racionalnega kriterija in s tem razsipava sredstva, ki bi jih koristneje uporabljala na primer v skrbstvu.
Med ostalimi sklepi je vredno omeniti potrditev načrta ACEGA za okrepitev elekričnega, vodovodnega in plinskega omrežja od Ulice Perarolo v Barkovljah do Opčin, kar bo stalo 4.400 milijard lir.
Zapleteno vprašanje, ki se vleče že nekaj let
Občina ne namerava okrniti službe za spremljanje prizadetih
Služba za spremljanje prizadetih otrok bo do konca šolskega leta ostala neokrnjena. Tako so nam potrdili na tržaški Občini, kjer pa so, podobno kot na Pokrajini, trdno prepričani, da se mora v prihodnjem letu izboljšati. Vprašanje je sicer precej zapleteno in se vleče že nekaj let. Služba je namreč v pristojnosti Občine, ki jo tudi plačuje, izvaja pa jo Pokrajina,, ki je bila zanjo pristojna do pred nekaj leti. Še drobec, da bi zadeva bila še bolj zapletena: prošnjo za spremljevalce mora predložiti Šolsko skrbništvo.
Konvencija med Občino in Pokrajino je zapadla decembra, vendar so jo podaljšali do marca, v teh dneh pa še do konca šolskega leta. Medtem so se oglasili spremljevalci in opozorili na nekatere hude pomanjkljivosti, na katere opozarjajo že dolgo, ne da bi jih javni upravi ustrezno rešili. Gre za vprašanje profesionalnih in ekonom-kih jamstev. Spremljevalci — teh je okrog 70 — niso namreč vključeni v organik Občine ali Pokrajine, zato pa so lahko nameščeni le za krajšo dobo. Plačani so 4 tisoč lir na uro, piri tem pa je treba upoštevati, da nimajo običajnih pravic, ki izhajajo iz stalnega delovnega razmerja. Tako nimajo socialnega zavarovanje, bolniške blagajne ali
pravice do dopustov. Tudi njihova profesionalnost ni primerno ovrednotena.
Upoštevati je namreč treba, da se je ta služba s časom bistveno spremenila. Po konvenciji je za spremljevalca namreč dovolj diploma nižje srednje šole, v kolikor je bila svojčas predvidena le varstvena služba, brez specifičnega znanja in priprave. Toda brezposelnost je imela posledice tudi za to službo. Tega dela se je namreč oprijelo veliko število mladih z višjo, tudi univerzitetno izobrazbo, ki so svojo nalogo razširili in kakovostno izboljšali. Postali so pomemben dejavnik, ki prizadetega ne le spremlja iz šole domov, ampak ga vsestransko vključuje v družbo, saj je spremljevalec posrednik med otrokom, njegovo družino, šolo in animatorji za prosti čas. Toda vse to se jim nikjer ne pozna. Logično torej, da protestirajo.
Kakšni so izgledi za prihodnost? Na Občini težijo k temu, da bi s prihodnjim letom dali službo v zakup zasebnim zadrugam, ki se že ukvarjajo s podobnim delom. Med temi naj omenimo zadrugo Radar, ki nudi določene storitve centru za spastične otroke CEM. Ideja ni slaba, vendar treba bo videti, kako jo bo Občina dejansko izpeljala
Prof. Marija Gabrijelčičeva o učnih težavah naših otrok
V zvezi z radioaktivnostjo po černobilski katastrofi
Zakaj oblast ne upošteva vseh podatkov?
»Od černobilske nesreče je minilo že enajst mesecev, posledice žarčenja pa niso še mimo. Tisk v zadnjih časih ni več poročal o teh posledicah, a tudi pri oblasteh beležimo vedno manjšo pozornost.« Tako se je izrazil predstavnik Odbora za informacijo o radioaktivnem okuženju kemik Fabio Ge-miti na včerajšnji tiskovni konferenci. Odbor so lani ustanovili razni izvedenci in zdravniki iz naše dežele, ki so želeli delovati vzporedno in v sodelovanju s komisijo, ki jo je ustanovila Dežela za nadzorovanje posledic radioaktivnega žarčenja.
Včerajšnjo tiskovno konferenco so sklicali prav zato, da bi premagali rav-nodušje, ki so ga v zadnjih časih zabeležili v javnem mnenju in pri deželnih
oblasteh in da bi javno mnenje seznanili z novimi podatki o radioaktivnem okuženju. K temu jih je sililo tudi dejstvo, da je Evropska skupnost pred kratkim podaljšala veljavnost izrednega odloka, ki ga je izdala konec lanskega maja v zvezi z uvažanjem kmetijskih proizvodov iz drugih dežel in ki predvideva maksimalno dovoljeno koncentracijo radionuklidov v hrani. Te predpise so zdravstvene oblasti naše dežele uvedle za vse proizvode kateregakoli izvora. Po novem naj bi ta odlok veljal do 31. oktobra 1987.
Predstavnike odbora je že lani presenetilo dejstvo, da je odlok predvideval maksimalne vrednosti, ki so osemkrat višje od vrednosti, ki jih dopušča italijanska zakonodaja. Po drugi strani
V	mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je v torek zvečer predavala prof. Marija Gabrijelčič, zaposlena v vzgojni posvetovalnici v Novem mestu, sicer pa avtorica zelo uspešne knjige »Učimo se z miselnimi vzorci«, ki je izšla leta 1985 ter je, zaradi velikega zanimanja, doživela že ponatis.
Že snov za predavanje, ki je bila posvečena učnim težavam šoloobveznih otrok, je bila za šolnike, pedagoge, psihologe in za vse; ki se z otroki bavijo, zelo zanimiva. Še bolj zanimiva pa je bila predavateljica sama s svojim poenostavljenim, a zato tudi zelo privlačnim načinom podajanja snovi.
V	svojem predavanju je prof. Gabrijelčič izhajala iz ugotovitve, da ima na primer v Sloveniji kar 25 odstotkov otrok težave v šoli, ki so lahko čustvenega ali vedenjskega značaja. Zelo pogosto gre za učne težave, ki se kažejo predvsem pri branju. Pokazala je risane vzorce, s katerimi je mogoče odpravljati te težave, dala pa je tudi nekaj praktičnih nasvetov, kako jih premagovati.
Med številnimi poslušalci so bili tudi defektologinja iz Nove Gorice Milojka Srebrič, koordinator Sociop-sihopedagoške službe dr. Danilo Sedmak, nadzornik za višje srednje šole Egidij Košuta in didaktična ravnateljica Lučka Križman.
Predavateljico je predstavila in se ji nato tudi zahvalila predsednica »Sklada Mitja Čuk«, ki je tudi napovedala prihodnje predavanje Sklada za 28. april.
Koncert za tri flavte v Slovenskem klubu
Slovenski klub je v torek postal prava koncertna dvorana. Na sporedu je bil namreč nastop treh mladih, priznanih flavtistk iz Novega Sada, ki so v popoldanskih urah snemale tudi na slovenski tržaški radijski postaji. V svoj spored so umetnice vključile dela sodobnih glasbenih ustvarjalcev.
Članice tria, Laura Levai - Aksin, Sonja Antunič in Radmila Rakin -Martinovič, so v glasbenem svetu že precej priznane izvajalke. Torkov koncert je obsegal sedem točk, pričel pa se je s skladbo »Solissimo« slovenskega skladatelja Slavka Šuklarja, predsednika Združenja komponistov iz Vojvodine. In že je sledila praizvedba kompozicije »Konzertstuck za tri flavte« 'Sergjeja Pavlenka, nekdanjega glasbenega urednika moskovskega avantgardnega gledališča. Flavtistka Laura Levai - Aksin je nato izvedla skladbo enega najbolj priznanih slovenskih ustvarjalcev Primoža Ramovša — »Ekspanzija za solo flavto« ^
Četrto točko torkovega glasbenega večera je predsednik Slovenskega kluba predstavil s posebnim zadoščenjem. Glasbena matica je namreč letos vključila v svoj program tudi tečaj kompozicije. Izvrstno, lahko bi celo rekli umetniško »Sonatino za tri flavte« enega izmed gojencev GM, komaj šestnajstletnega Marka Ozbiča iz Gropade, so mlade umetnice uvrstile v spored svojega torkovega glasbene-
ga večera. »Sonatina« obsega štiri stavke: umirjeni moderato, allegro, adagio espressivo, ki ga označuje prelivanje iz harmoničnosti v diso-nančnost in allegrissimo spiritoso. Flavtistke so skladbo zaigrale z natančnostjo in zavidljivo glasbeno ver-ziranost/o. Odlikovala jih je izredna čistost zvoka in ritmična točnost, kar vsekakor ni malo, če upoštevamo, da je bil program, ki so si ga umetnice izbrale za svoj nastop, res »težaven«. Ko je izzvenela zadnja nota, je mladi avtor Marko Ozbič prisrčno čestital izvajalkam.
Na sporedu je bila nato »Muzika prostora« Stevana Kovača. »Sprehajanje« flavtistk po dvorani, kot zahteva sama partitura, je dalo skladbi svojevrsten glasbeni učinek. Koncert se je nadaljeval z eksperimentalno kompozicijo »Ozvezdje lovskih psov« Hača-turijanovega učenca Viktorja Ekimov-skega. Ritmično osnovo so tej skladbi dajali posneti zvočni efekti. Kot zadnje delo je trio flavt predstavil »Refleksijo za tri flavte« Miroslava Štatki-ča.
pa odlok upošteva le cezij 134 in cezij 137, ne pa stroncija 90, ki ga je černobilski oblak v velikih količinah izžarel v naših krajih. Stroncij 90 je prisoten v vseh pridelkih, ki vsebujejo kalcij, torej v mleku in vseh mlečnih proizvodih. Posledice uživanja stroncija 90 so zelo hude zlasti za otroke, ker je ta radionuklid 50 krat bolj radioaktiven od cezija. Fiksira se neposredno na kosti, kjer se proizvaja mozeg in ima torej lahko zelo hude posledice, kot na primer pospeševanje leukemije. Poleg tega pa se stroncij 90 zmanjša za polovico šele v 17 letih, cezij pa v osmih ali devetih letih.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril fizik Luciano Benini, ni zaradi uvedbe odloka EGS nihče poskrbel, da bi objavil podatke o koncentraciji stroncija 90 v hrani, ki jo uživamo. Odbor za informacijo o radioaktivnem okuženju je že večkrat spodbudil deželno komisijo, naj objavi podatke. Komisija je pred kratkim izjavila, da teh podatkov nima, kljub temu da je razvidno, kako je lahko ta radionuklid škodljiv za človeško zdravje. Odbor za informacijo je brez težav prejel od bolonjske ENEA podatke o koncentraciji stroncija na površini naše dežele. Zato, je dejal Benini, se lahko upravičeno sprašujemo, zakaj Dežela nima interesa, da bi objavila teh podatkov ali, če jih res nima, zakaj se je odločila, da jih ne upošteva. Ravnanje deželne komisije je v vsakem primeru vprašljivo, ker očitno nima dovolj obzira za zdravje prebivalstva.
Po podatkih ENEA je razmerje med količino cezija 137 in stroncijem 90, ki je padla na zemeljsko površino, približno 1 : 20 - 1 : 30. In medtem ko so zdravstvene oblasti zaskrbljene zaradi radioaktivnih vrednosti, ki so jih zabeležili v kamilici in drugih zdravilnih rastlinah ali začimbah, pa naj bi bile po mnenju članov odbora za informacijo mnogo bolj zaskrbljujoče količine cezija v drugih proizvodih. Tako so še zelo visoke srednje vrednosti v svinjskem, govejem, konjskem in ovčjem mesu (4 nanocurie na kilogram), v pšenični moki (3 nCi/kg), kruhu in keksih (2,5 nCi/kg), testeninah (2,5 nCi/kg), jabolkih in hruškah (2,5 nCi/kg). Zato priporočajo uživanje alternativnih pridelkov: ribe, perutnino, jajca, sir, sojo, stročnice, sirkovo moko, polento, slaščice iz sirkove moke, krompir, riž in banane.
Camerata Labacensis v Kulturnem domu
Petkov večer v Prosvetnem domu posvečen ženski ustvarjalnosti
Camerata Labacensis - Komorni orkestralni ansambel RTV Ljubljana bo danes pod taktirko dirigenta Stojana Kureta gost 7. abonmajskega koncerta GM. Posebnost tega nastopa bosta dve krstni izvedbi, in sicer Pomladni concertino Alda Kumarja ter Epitatis za 12 solistov Franca Do-minuttija, prvič pa bomo na našem odru slišali Rodrigov koncert za kitaro in komorni orkester s solistom Igorjem Starcem. Celotni program bo dopolnil še Divertimento B. Bartoka.
Tako Stojan Kuret kot Igor Starc sta svojo glasbeno vzgojo prejemala v šoli Glasbene matice in z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da se danes z uspehom udejstvujeta v koncertnem življenju, kar je prepričljiv dokaz, da trud, vložen v pedagoško delo GM, vrača bogate in tehtne sadove.
Stojan Kuret
Igor Starc
Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin se pripravlja na še en zanimiv petkov kulturni večer, ki bo združeval več umetniških komponent - likovno, literarno in glasbeno. Likovni del bo slonel na osebni slikarski razstavi Melite Volk, literarni na predstavitvi knjige Jrene Žerjal, Marije Mislej in Nadje'Švare »Burja in kamni«, glasbeni pa na nastopu ženskega pevskega zbora Tabor. Besedo bodo torej imele ženske, tudi kar zadeva predstavitev posameznih komponent večera. Likovno umetnico bo namreč predstavila umetnostni kritik Maruša Avguštin, knjigo »Burja in kamni« ter njene avtorice pa bo predstavila Kostanca Filipovič.
Medtem ko je bilo knjigi »Burja in kamni« posvečenih že več kulturnih večerov in je zato ne gre posebej predstavljati, velja spregovoriti nekaj več besed o likovni gostji večera. Melita Volk je po rodu z Bleda, študirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter se izpopolnila na likovni specialki pri Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. Paleta njenega grafično-li-kovnega udejstvovanja je zelo široka. Ukvarja se s slikarstvom, ilustracijo (zlasti za otroke), s karikaturo, kostumografijo, scenografijo, likovno opremo televizijskih oddaj. Imela je že veliko samostojnih razstav doma in na tujem in prejela je vrsto pomembnih in prestižnih nagrad.
Odgovor deželnega odbornika Francescutta na svetovalska vprašanja SSk, KPI in LpT
»Zadevo Iret« sprožila nelegitimna
EAPT bo odkupila območje družbe Esso pri Sv. Soboti
interpretacija ministrskega odloka
Odbornik za industrijo Gioacchino Prancescutto je včeraj v deželnem svetu odgovoril na vprašanja svetovalcev Slovenske skupnosti Draga Štoke, KPI Borisa Iskre in Liste za Trst Gam-bassinija, ki so se nanašala na težak Položaj, v katerem se je znašla elektronska tovarna Iret oziroma na poseg tržaške carine, ki je ustavila njen izvozni kontingent.
Zapleten položaj, v katerem se še vedno nahaja tržaška družba Iret — pravi deželni odbornik za industrijo — je zelo dobro znan. V teku preteklega leta si je tovarna Iret zagotovila tuja naročila za dobavo primopredaj-nikov, za izvoz katerih je dosegla predpisana pooblastila, tako da je dobršen del dobav v roku odposlala. 6. decembra lani je Uradni list objavil odlok ministra za zunanjo trgovino, ki uvaja novo disciplino izdajanja pooblastil za izvoz in tranzit vojaškega materiala. Toda že med pričakovanjem novega odloka, in sicer 19. novembra lani, so carinski uradi ustavili zadnji kontingent omenjenih dobav, ki se še vedno nahaja v carinskih skladiščih. Kaže, da je do tega prišlo zaradi negotovosti v perifernih carinskih uradih, ki — v pričakovanju ministrskega odloka in ob sumu, da gre lahko za vojaški material — niso dovolili izvoza.
Interpretacija perifernih uradov finančnega ministrstva (to je carin) je nedvomno nelegitimna — je nadaljeval Prancescutto tudi zato, ker je bil na tak način ministrski odlok izvajan že pred njegovo izdajo. Po srečanju, ki je bilo 29. januarja letos na deželnem odborništvu za industrijo, je le-to odločno podprlo korake, ki jih je na vseh pristojnih mestih že opravilo podjetje Iret samo, tako pri ministru za zunanjo trgovino Formici kot pri finančnem ministru Visentiniju, da bi svojim perifernim uradom posredovala pravilno interpretacijo novih predpisov. Vse kaže, da je minister za zunanjo trgovino svojo intepretacijo pojasnil v smislu, da odlok velja izključno za naprej in da so torej izključene tiste izvozne operacije, ki so bile izvršene tudi po njegovi izdaji (4. decembra 1986), če so bile pooblaščene pred tem datumom. Toda ta interpretacija ne obvezuje finančnega ministrstva oziroma njegovih carinskih uradov, vse dokler ne izda lastnih smernic v tem smislu; kolikor je doslej znano, pa se finančno ministrstvo v tej smeri še ni izreklo.
Blago je torej še vedno ustavljeno v carinskih skladiščih, posledice pa so izredno hude: zamrznjenih je več kot sedem milijard, kolikor je vredno blago; dolžnost plačila odškodnine zaradi
neizpolnjenih izvoznih obvez v vrednosti okrog 2,7 milijona dolarjev; izguba tržišča in nadaljnjih naročil; pomanjkanje likvidnosti podjetja in ustavitev proizvodnje; neobhodnost uvedbe režima posebne dopolnilne blagajne brez možnosti predujma na integracijski postopek.
»Vse te argumente sem podrobno ilustriral in utemeljil ministru, najprej osebno, nato pa še v noti, ki sem jo v začetku februarja poslal finančnemu ministru, ne da bi dobil odgovora. Deželni odbor in jaz osebno smo trdno odločeni slediti tej zadevi na vseh ravneh, saj sodimo kot nesprejemljivo, da nelegitimna interpretacija — čeravno posredovana carinskim uradom v popolni dobri veri in vsled pretirane previdnosti — privede do navedenih, izredno hudih posledic.
Skupščina o jaslih
Koordinacijski odbor staršev za demokratično upravljanje šole sklicuje za jutri ob 17.45 v dvorani Enaip v Istrski ulici 57 zborovanje o občinskih jaslih. Vprašanje je aktualno, saj je vedno več staršev, ki bi potrebovalo to varstveno službo, žal pa je ponudba izredno skromna. Skupina staršev se bo danes srečala z odbornikom za šolstvo Tomizzo, o izidu srečanja pa bo poročala na skupščini.
Avtonomna pristaniška ustanova je z družbo Esso podpisala sporazum za odkup območja pri Sv. Soboti, z obsežnim delom obale v Miljskem zalivu, katerega lastnica je že desetletja prav ta naftna družba. Sporazum pušča Pristaniški ustanovi šest mesecev časa za dokončno opredelitev in uresničitev nakupa.
Družba Esso je leta 1984 že odobrila podobno koncesijo družbi Terminale Trieste, ki so jo ustanovili z namenom, da bi preverili možnost izgradnje premogovnega terminala na tem območju. Takrat so se dogovorili za ceno 4 milijarde lir, danes pa le-ta — s prilagoditvijo inflacijskim gibanjem po podatkih ISTAT - znaša 4,3 milijarde lir. V znesek je vštetih tudi kakih 600 milijonov lir, potrebnih za razlastitve zaradi gradnje cestnih povezav med pristaniščem in kraško planoto, za kar se bo morala družba Esso dogovoriti z gradbenim podjetjem v roku treh mesecev. Dokončna cena terenov bi morala torej znesti 3,7 milijarde lir.
Celotno območje, ki je predmet prodaje, meri 237 tisoč kvadratnih metrov (od tega bi jih morali razlastiti 34 tisoč). Obsega del naftnega pristanišča s starimi skladišči Esso ter obsežna notranja zemljišča (na nekaterih na osnovi posebne koncesije družbe Esso črpa material za svojo proizvodnjo tudi cementarna), po njem pa tečejo tudi cevi čezalpskega naftovoda.
Kot beremo v tiskovnem sporočilu Pristaniške ustanove, bi lahko na novem območju dobile prostor tudi nove
Na tečaju Skupine 85 predavanje o zgodovini
»Kako gledati na zgodovino: metoda in primeri iz deželne stvarnosti« je naslov predavanju, ki ga bo imel prof. Paolo Cammarosano, ravnatelj Inštituta za srednjeveško in sodobno zgodovino pri Tržaški univerzi, jutri od 16.30 v dvorani Ferrero v Ul. Universi-ta 7. Predavanje spada v okvir tečaja o prisotnosti in prispevku slovenske kulture v Trstu, ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z Deželnim zavodom za raziskovanje, eksperimentiranje in šolsko izpopolnjevanje IRRSAE.
Prispevki za omejitev pojava narkomanije
Deželni odbor je nakazal dvanajstim krajevnim zdravstvenim enotam v Furlaniji-Julijski krajini poldrugo milijardo lir prispevkov za posege, ki jih bodo v teku tega leta opravile na področju narkomanije. Pri porazdelitvi teh sredstev je upošteval ne samo število varovancev posameznih zdravstvenih enot, marveč tudi razširjenost narkomanije v njihovih območjih. Kot je povedal odbornik Gabriele Renzul-b, bodo sredstva uporabili predvsem za okrepitev zasebnih terapevtskih skupnosti in za pomoč bivšim narkomanom pri iskanju zaposlitve.
Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je naročila miljska KPI
Večina Miljčanov ne razume ali negativno ocenjuje politično krizo v lastni občini
Potekla sta natanko dva meseca, odkar je miljski župan Willer Bordon (KPI) presenetil tržaško javnost z izjavo, da je pripravljen odstopiti, če bi to omogočilo okrepitev in razširitev levičarske uprave ter rešitev nekaterih ključnih vprašanj za razvoj občine. To stališče je mesec pozneje potrdil izredni kongres miljske KPI, do danes pa se stvari še niso premaknile z mrtve točke. Socialisti, iz vrst katerih naj bi prišel morebitni.Bordonov naslednik (kot znano, gre za sedanjega podžupana Jacopa Rossinija), so se na svojem sekcijskem kongresu sicer izrekli za utrditev sedanje uprave, a očitno se jim ne mudi. Saj upravni sporazum KPI-PSI iz leta 1985 tako in tako predvideva zamenjavo na čelu občinske uprave, čeprav šele v letu 1988, za anticipacijo »štafete« pa socialisti ne nameravajo plačati predragega računa. Še bolj kot socialisti kolebajo socialdemokrati in republikanci, ki so jih komunisti povabili, naj stopijo v večino, kajpak pod določenimi pogoji.
Kaj pa o vsem tem mislijo miljski občani? Z obnašanjem upravne večine niso posebno zadovoljni, predvsem pa si želijo, da bi upravitelji čim prej rešili nekatera konkretna vprašanja, kot so uresničitev načrta »Marina Muja«, metani-zacija občine in znižanje cene vode. Tako izhaja iz raziskave krajevnega javnega mnenja, ki jo je po naročilu miljske KPI izvedel tržaški demoskopski inštitut SWG. Raziskovalci so telefonsko anketirali skoraj tisoč ljudi (se pravi skoraj desetino prebivalcev), in sicer v dneh od 12. do 17. marca letos. Izide raziskave sta včeraj predstavila na tiskovni konferenci župan Bordon, ki je po zadnjem kongresu tudi tajnik miljske komunistične sekcije, in raziskovalec SWG Roberto Weber. Bordon je uvodoma razkril, da je miljska KPI naročila podobno raziskavo oktobra 1985, kar seveda omo-
goča zanimive primerjave (podatki iz leta 1985 sicer niso bili objavljeni).
Na vprašanje, kako ocenjujejo delovanje občinskega odbora v zadnjem poldrugem latu, je 58,7% anketirancev odgovorilo, da pozitivno ali precej pozitivno, 26,8%, da negativno, ostali pa se niso izrekli. V primerjavi z letom 1985 se je razpoloženje do upravne večine poslabšalo, a ne tako, da bi imele od tega dobiček opozicijske sile. Delovanje opozicije je namreč zdaj ocenilo kot pozitivno ali precej pozitivno 28,2% anketirancev, kot negativno 31,8%, ostali pa se niso izrekli. Podobno stanje so ugotovili leta 1985.
Zanimiva so mnenja Miljčanov o tem, katera so najbolj pereča vprašanja v njihovi občini. Med najbolj pereča vprašanja so uvrstili znižanje cene vode (51,2%), uresničitev »Marine Muje« (38,3%), metanizacijo (34,1%), medtem ko je vprašanje župana pereče samo za 5,7% anketirancev. Omeniti pa velja, da 74% anketirancev pozitivno ocenjuje (z najnižjim redom 6 z lestvice od 0 do 10) delovanje župana Bordona in da se za njegovo nadaljnje županovanje izreka 58,6% anketirancev. Kdo pa je za sedanjo politično krizo kriv? Kar 41,7% anketirancev ni dalo določnega odgovora, za 34,3% pa so krivi vsi.
Očitno miljski .občani ne razumejo ali kar negativno ocenjujejo najnovejše dogodke v političnem življenju svoje občine. Zupan Bordon je povedal, da KPI zaradi tega ne namerava spremeniti svojega političnega predloga. Po njegovem si ljudje želijo predvsem to, da bi do razčiščenja prišlo čim prej. Zato je na včerajšnji tiskovni konferenci ponovno povabil vse zainteresirane stranke in v prvi vrsti PSI, naj se izjasnijo. Za nadaljnji razvolj političnega dogajanja v miljski občini bo verjetno odločilnega pomena seja občinskega sveta, ki je napovedana za ta petek.
Pomembni predpisi za delavce iz sosednje Jugoslavije
Navodila za ureditev položaja delavcev iz držav zunaj EGS
Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo novo okrožnico, s katero je natančneje razložilo predpise o ureditvi zaposlovanja tuje delovne sile, ki prihaja v Italijo iz držav, ki niso članice EGS. Ker je v našem mestu precej delavcev iz sosednje Jugoslavije, je njena vsebina najbrž zanimiva za številne delodajalce.
Za tuje delavce, ki že delajo, pa 27. • januarja letos niso imeli urejenega statusa odvisnih delavcev, in ki niso nikoli izdali »izjave o bivanju« (dichi-arazione di soggiorno) je predvideno, da jim kvestor izda posebno dovoljenje za bivanje (permesso di soggiorno) za čas enega leta. Z njim morajo na pokrajinski urad za delo, ki jim bo izdal delovno pooblastilo, na osnovi katerega bodo potem na kvesturi dobili dovoljenje za »delovno bivanje«'(soggiorno lavorativo), ki bo trajalo toliko, Kolikor delovno dovoljenje.
Tuji delavci, ki že imajo dovoljenje za bivanje, lahko na njegovi osnovi dobijo delovno dovoljenje od pokrajinskega urada za delo, s tem pa bodo na kvesturi dobili novo dovoljenje za »delovno bivanje«, ki bo trajalo kolikor delovna pogodba. V primerih zapadlih dovoljenj za bivanje lahko delavci zaprosijo kvesturo za njihovo Podaljšanje za rok enega leta.
Glede vzpostavljanja novih delovnih razmerij s tujimi delavci, ki so se 27. januarja letos nahajali v Italiji, pa velja naslednje: delodajalec, ki namerava zaposliti določenega tujega de-
lavca, mora v času treh mesecev zaprositi pokrajinski urad za delo za pooblastilo na osnovi veljavnega dovoljenja za bivanje. Z njim bo na kvesturi dobil specifično dovoljenje za delovno bivanje za ves čas delovne pogodbe. Če pa delavec nima dovoljenja za bivanje, ali mu je to zapadlo, mora seveda prej na kvesturo.
■ Združenje trgovcev na drobno tržaške pokrajine sporoča, da od torka, 31. marca, bodo zaradi uvedbe legalne ure trgovine obratovale po poletnem delovnem urniku.
___________razstave________________
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	umetnostni galeriji Cartesius je na
ogled razstava slikarja CORRADA DA-MIANIJA.
V	umetnostni galeriji Malcanton je
na ogled razstava slikarjev HUGA in ROSVVITHE WULTZ.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom jutri, 27. t. m., ob 20. uri odprtje razstave akademske slikarke MELITE VOVK. Uvodna beseda Maruša Avguštin. Ob izidu knjige Burja in kamni bo srečanje z avtoricami IRENO ŽERJAL, NADJO ŠVARO, MARIJO MISLEJ. Uvodna beseda Kostanca Filipovič. Na večeru sodeluje ŽPZ Tabor.
V Trstu vsedržavni simpozij »Svet dela in grafologija«
Danes ob 16. uri se bo v konferenčni dvorani Časnikarskega krožka v Trstu (Korzo Italija 12) pričel tridnevni simpozij z naslovom »Svet dela in grafologija«. Prireja ga Italijanski grafološki inštitut iz Trsta, na njem pa bo govor o pomenu grafologije za poklicno usmerjanje in za psihologijo dela.
Od nekdaj je znano, da je mogoče s psihološkim preučevanjem pisav ugotoviti značajske poteze oseb, zlasti njihova nagnjenja in zmožnosti. Gre za tehniko, ki se stalno izpopolnjuje in ki se vzporedno vse bolj uveljavlja tudi v praksi. Danes je že kar nepogrešljiva pri poklicnem usmerjanju mladih, zelo pa jo uporabljajo tudi v organizaciji dela, zlasti v večjih podjetjih in ustanovah.
Tržaškega posveta se bodo udeležili nekateri izmed najbolj priznanih italijanskih grafologov. Posebno zanimanje vlada za predavanji, ki ju bosta imela polkovnik Torbidoni in prof. Barin. Prvi bo govoril o liku častnika v italijanski vojski, drugi pa o značilnih psiholoških potezah zdravstvenega osebja.
Ženska iz Sesljana podlegla infarktu
Ženska iz Sesljana je včeraj zgodaj dopoldne podlegla srčnemu infarktu v Miramarskem drevoredu. 50-letno Olivo Cramestetter Martini iz Sesljana 181 je med vožnjo v avtobusu nenadoma obšla slabost. Prijateljica, 50-letna Pierina Vascotto Malle iz Ul. Settefontane 6, ki se je peljala z njo v avtobusu, ji je hitro priskočila na pomoč. Ženski sta izstopili v bližini trgovine Plahuta. Na pločniku se je Cramestetterjeva v trenutku zgrudila na tla in obležala.
Vascottova je takoj poklicala na pomoč Rdeči križ. Dežurni zdravnik je s srčno masažo poskusil žensko obuditi, a vsi njegovi napori so bili zaman. Čra-mestetterjeva, ki je bolehala za astmo, je umrla zaradi srčega infarkta.
Na železniški progi našli truplo moškega
Na odseku železniške proge med Grljanom in Barkovljami so včeraj ob 3.30 zjutraj našli truplo moškega. Po mnenju preiskovalcev se je Fabio Pucci, tako se je imenoval nesrečnež, star je bil 28 let, stanoval pa je na Cesti za Lonjer 86, po vsej verjetnosti odločil za usoden korak in se pognal pred vlak. Doslej niso še ugotovili, ob kateri uri se je dogodila tragedija; možno je namreč, da je Pucci umrl že v torek zvečer in da so njegovo truplo odkrili šele nekaj ur zatem.
industrijske dejavnosti, za katere je tačas veliko prostorsko pomanjkanje.
Danes stavka v železarni Terni
Sindikalne organizacije 1.200 delavcev škedenjske železarne Terni so za danes oklicale 4-urno stavko v podporo zahtevam po ozdravitvi in novem proizvodnem zagonu podjetja, ki naj zagotavlja zaščito delovnih mest. Sindikati ugotavljajo, da preti železarni nevarnost ne le zaradi uvoza litega železa iz SZ, ampak predvsem, ker se doslej niso uresničile napovedi o novih proizvodnjah in obdelavah, ki jih zahtevajo že 10 let. Zaradi tega traja dopolnilna blagajna v Terniju že peto leto, medtem ko se je število zaposlenih zmanjšalo za tretjino.
Za vedno nas je zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče, sin
Branko Grahonja
Pogreb bo danes, 26. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesku.
Žalujoči: žena Nevenka, sinova Andrej in Matej, mama Marija, oče Drago in drugo sorodstvo.
Gročana, 26. marca 1987
Ob prerani in bridki izgubi Branka Grahonje izrekajo iskreno sožalje ženi Nevenki, sinovoma Andreju in Mateju, staršem in drugim sorodnikom Upravni svet. Nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Učenci, učiteljstvo in starši osnovne šole na Pesku izrekajo Andreju in družini najgloblje sožalje ob prerani izgubi očeta oziroma moža.
Ob prerani izgubi dragega očeta Branka Grahonje izrekajo starši, učno in neučno osebje otroškega vrtca iz Bazovice iskreno sožalje Andreju in družini.
Ob prerani smrti našega dragega prijatelja in odbornika Branka Grahonje izreka KD Krasno polje iz Gročane globoko sožalje hudo prizadeti družini.
Ob težki izgubi dragega prijatelja Brankota izreka občuteno sožalje svojcem Radivoj z družino.
Ob prerani izgubi nenadomestljivega moža in dobrega očeta izrekata globoko sožalje ženi Nevenki, otrokoma Andreju in Mateju ter staršem družini Capponi in Kariš.
ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega
Lada
se družina Premru iskreno zahvaljuje.
Trst, 26. marca 1987
Pogovor z Moiro Fontanot
Se ena pomembna nagrada za edino tržaško bar-maid
Malo gina, nekaj kapljic likerja Co-intreau in še nekaj skrivnostnih primesi, nato nekaj koščkov ledu in majhna dekoracija in pred mano stoji kozarec z imenitno sladko, rahlo alkoholično, rumenkasto tekočino, ki ji je ime Esperanto. Za šankom se mi malce ironično smehlja Moira. S hitrimi in veščimi kretnjami je pripravila odličen long-drink, ki si ga je sama izmislila in ga je februarja predstavila na zadnjem festivalu Mimoza za barmane v Herceg Novem. Na istem tekmovanju je osvojila prvo mesto pri pripravi izvirnega short-drinka Auro-ra.
Mlado, lepo, komaj dvajsetletno dekle, ki sproščeno manipulira likerje in alkoholne pijače: Moira Fontanot si je izbrala poklic, ki ga običajno izberejo moški, in v tem poklicu namerava trdovratno vztrajati. Za sabo ima že več lepih priznanj na mednarodni ravni, zadnjo mednarodno nagrado je osvojila prav v Herceg Novem pred enim mesecem. Moira je edina bar-maid v Trstu, tako se glasi namreč ženska oblika besede barman, in ena izmed šestih žensk v Italiji. Prvo tekmovanje, ki se ga je udeležila, je bilo leta '85 v Trstu v priredbi Bara Vermouth di Torino za mlade tržaške barmane. Na tem tekmovanju je dobila priznanje za najmlajšega tekmovalca. Lani je na deželnem tekmovanju v Lignanu zasedla prvo mesto pri pripravi cocktai-la in zmagala potovanje v Grčijo. Še večje priznanje pa je lani prejela v Stuttgartu, kjer je dobila prvo nagrado za tehnično pripravo in drugo nagrado za cocktail. Letos se je udeležila dveh tekmovanj, v Herceg Novem, in tekmovanja, ki ga je priredil disko-klub Arenella v Fiumicellu. Tudi tu, kot v Herceg Novem, je odnesla prvo nagrado za izvirni cocktail.
Njeno vsakdanje življenje se seveda ne odvija na mednarodnih tekmovanjih, v luksuznih hotelih z mednarodno publiko, temveč v baru, ki ga je
oče, priznani barman Ezio Fontanot, odprl pred nekaj leti v Miljah. Ljudje, ki poznajo njeno in očetovo veščino, vztrajno obiskujejo njihov lokal, zlasti Moirini prijatelji so ponosni na njen uspeh.
Moiro sem obiskala v baru Alla vela, kjer mi je sproščeno pripovedovala o svojih izbirah in o svojem življenju. Že pri šestih letih je pomagala v gostilni, ki jo je oče takrat upravljal v Dolini, svoj prvi cocktail pa je pripravila pri šestnajstih letih. Po prvem katastrofalnem poskusu, kot je sama povedala, pa je vzljubila očetov poklic. Oče, ki že trideset let deluje na tem področju in je tudi sam zmagal na več tekmovanjih, je seveda odločno vplival na izbiro Moire, vendar, pravi Moira, je ta poklic treba izvajati z veliko ljubeznijo. »Zame je to zelo ustvarjalen poklic, v katerega vlagam vse svoje energije in svojo domišljijo. Hkrati pa je ta poklic tudi naporen, saj od tebe ne zahteva le, da znaš učinkovito pomešati nekaj likerjev, temveč, da znaš vzpostaviti tudi pravilen odnos do obiskovalcev in jim postreči s pravo pijačo. Poleg tega pa moraš znati v vsakem primeru upravljati bar. Pri vsem tem mi je zelo pomagal oče, ki me je, včasih tudi zelo strogo, naučil, da poprimem za vsako delo. Na izpitu za mlade barmane pod 28. letom, ki ga prireja AIBES (Associ-azione italiana barman e sostenitori) pa zahtevajo tudi znanje jezikov in poznanje 50 najpomembnejših in svetovno znanih cocktailov. Ti izpiti so zelo zahtevni in letos bom skušala polagati izpit, na katerega se trenutno pripravljam.« Kako pa se počuti dvajsetletno dekle, ki ima stalno opravka z alkoholnimi pijačami v okolju, ki je izrazito moško? Moira pravi, da ji to delo omogoča, da sprosti svojo domišljijo, to pa ne pomeni, da uživa veliko alkoholnih pijač, čisto nasprotno, saj drugače ne bi mogla resno opravljati svojega dela. Ko si zamisli nov cocktail, ga najprej ponudi obiskovalcem bara. Le-ti ji pomagajo, da popravi okus pijače. Pri tem je treba seveda upoštevati osnovna pravila za harmonično sestavo primesi. »Na tekmovanjih pa sem le redko imela občutek, da bi mi sodili strožje kot moškim barmanom. Včasih se le zgodi, da te kdo pogleda malce začudeno, vendar se tudi na tem področju uveljavlja vedno več žensk.«
Kako pa v prihodnje? »Želja, ki pa si je skoraj ne upam izraziti, je, da bi zmagala na državnem tekmovanju Grand Prix Martini, ki ga prirejata Martini in AIBES in ki zmagovalcem nudi velike možnosti za nadaljnje uveljavljanje na tem področju. Stvar-neje pa bi si želela delati v kakem velikem hotelu, kjer bi imela možnost, da se še bolje izučim v tem poklicu.«
(bg)
a. SLOVENSKO p STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE V V TRSTU
OTVORENA SCENA »OBALA« SARAJEVO
AKADEMIJA SCENSKIH UMJETNOSTI SARAJEVO
Tetovirano
gledališče
predstava brez besed
Avtor in režiser:
MLADEN MATERIČ
V ponedeljek, 30. marca, ob
20.30 v Kulturnem domu.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine po-novilo Pi-randellovo delo OUESTA SERA SI RECITA A SOGGETTO. Režija G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Jutri, 27. t. m., 20. uri (red C/F) tretja predstava de Banfieldove opere UNA LETTERA D'AMORE Dl LORD BVRON (dirigent S. Argiris, režiser G. Ven tura) in Pick-Mangiagallijevo delo IL CARI-LON MAGICO (dirigent L. Rosada).
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da je od 16. marca na deželnem šolskem uradu razobešena lestvica habilitiranih za razred XXVIII — tehnično risanje. Rok za eventualne rekurze je 10 dni.
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za starše dijakov oddelka za geometre v ponedeljek, 30. t. m., ob 18. uri za 1. in 3. razred in ob 18.45 za 2., 4. in 5. razred v paviljonu B v Ul. Cilino.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 II mattino dopo, krim.,ZDA 1986, 103'; r. Sidney Lumet; i. Jane Fonda, Jeff Bridges. EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Capriccio, er., It. 1987, 95'; r. Tinto Brass; i. Fran-cesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □ GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Piaceri ero-tici di Moana, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Calde notti svedesi, porn., □ □
PENICE - 17.30, 22.15, Gunny, vojni, ZDA 1986, 140'; r. Clint Eastwood; i. Clint Eastwood, Marsha Mason. MIGNON - 16.30, 22.15 Detenute vio-lente, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Bocca bianca, bocca nera, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral. 1986, 102’; r. P. Fair-man; i. P. Hogan, L. Kozlowsky.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE PICE - Dvorana rezervirana.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 L’in-guieta, pom.,
RADIO - 15.30, 21.30 II supermaschio per signore raifinate, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
SKUPNOST VRTNARJEV IN VINOGRADNIKOV UNION vabi na predavanje o boleznih vinske trte, ki ga bo imel specialist dr. Bruno Millo. Predavanje bo jutri, 27. t. m., v ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24), ob 20. uri.
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZXD
PRIMORSKA POJE
V soboto, 28. t. m., ob 20.30 na TRŽAŠKI POMORSKI POSTAJI
Nastopajo:
dekliški zbor VESNA - Križ oktet VRTNICA - Nova Gorica moški RAZPOTJE - Col mešani LOJZE BRATUŽ - Gorica mešani CORO POLIFONICO - Trst mešani PRIMOREC-TABOR
•UP
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ
V	soboto, 28. t. m., ob 14. uri —
IZVEN ABONMAJA
ob 20.30 —
' RED F — druga sobota
V	nedeljo, 29. t. m., ob i6. uri — RED G — druga nedelja
V	sredo, 1. aprila ob 16. uri — RED H — mladinski
V	četrtek, 2. t. m., ob 20. uri — IZVEN ABONMAJA
CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik in
INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO
vabita na predavanje . OLGE KUNST-GNAMUŠ
PROBLEMI PRAGMATIČNE OBRAVNAVE JEZIKA
Filozofska fakulteta v Trstu Ul. Universita 7
DANES, 26. t. m., ob 16. uri.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus Otroške urice v NŠK
S KOSOM NA ZELENI VEJ!
Ilustrator BOŽO KOS vas bo zabaval z risbo in besedo danes, 26. t. m., ob 17. uri v prostorih NŠK - Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci!
razna obvestila
KD F. PREŠEREN - BOLJUNEC
vabi na predstavitev knjige I. ŽERJAL, M. MISLEJ in domačinke NADJE ŠVARE
BURJA IN KAMNI
ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu DANES, 26. t. m., ob 20.30.
O knjigi bo spregovorila prof. M. Cenda-Klinc.
Sodeloval bo tamburaški ansambel KD F. Prešeren.
VABLJENI!
SKLAD
»MITJA ČUK«
priredi
informativni sestanek o organizaciji
POPOLDANSKE UČNE POMOČI
dijakom srednje šole.
Zainteresirani starši so vabljeni v Prosvetni dom na Opčinah jutri, 27. t. m., ob 16.30 uri.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
33. REDNI OBČNI ZBOR
3. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.
DNEVNI RED:
—	Otvoritev občnega zbora
—	Izvolitev delovnega predsedstva
—	Izvolitev volilne komisije
—	Poročila
—	Diskusija
—	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu
—	Volitve novega odbora
Vabljeni
koncerti
Kulturno-umetniška skupina PRINTS
sporoča, da se bodo začeli novi tečaji grafike v ponedeljek, 30. t. m., v grafični delavnici Atelier v Nabrežini. Za pojasnila in vpis se lahko obrnete na 631989 vsak dan razen sobote od 13. do 14. ure.
KD Rovte-Kolonkovec vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 19.30 v-prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27.
Obvestilo pevcem in godbenikom TPPZ P. Tomažič! Jutri, 27. t. m., ob
20.30	bo GENERALNA VAJA za nastop, ki bo v nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri v Avditoriju v Gorici na Partizanskem shodu. Govornik bo ARRIGO BOLDRINI, predsednik VZPI-ANPI.
SKD Barkovlje vabi v soboto, 28. t. m„ na nagrajevanje domačih vin, razstavo domačega kruha in na pokušnjo obeh!
Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju vabita članstvo, da se udeleži razgovora, ki bo v torek, 31. t. m., ob 18. uri, v prostorih odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petro-nio 4, na temo IZKRIVLJENA PODOBA TRŽAŠKE PRETEKLOSTI V ITALIJANSKI RADIJSKI ODDAJI — POKLIČI 3131. Spregovorili bodo tov. Stanislav Renko, novinar Vojmir Tavčar in direktor odseka za zgodovino pri NŠK Milan Pahor.
NŠK — odsek za slovenski jezik sporoča, da v torek, 31. t. m., jezikovna posvetovalnica izjemoma ne bo poslovala.
Krožek za družbena vprašanja VIR-GIL ŠČEK prireja okroglo mizo o delu in problemih Krajevne zdravstvene enote. Srečanje bo v torek, 31. t. m., ob 18. uri v dvorani v Ul. Macchiavelli 22. Sodeloval bo član izvršnega odbora tržaške KZE Miro Opelt.
Društvo slovenskih izobražencev in Združenje Most vabita na predavanje prof. Johana STRUTZA na temo SLOVENSKA, ITALIJANSKA IN NEMŠKA LITERATURA TRSTA NA CELOVŠKI UNIVERZI. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, v ponedeljek, 30. marca, ob 20.30.
izleti

GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986/87
8. abonmajski koncert
Danes, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
CAMERATALABACENSIS
Komorni orkester RTV Ljubljana
Dirigent STOJAN KURET
Solist IGOR STARC, kitara (Kumar, Rodrigo, Dominutti, Bartok)
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 26. marca
EVGENIJA
Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 18.24 — Dolžina dneva 12.27 — Luna vzide ob 4.52 in zatone ob 14.44.
Jutri, PETEK, 27. marca
GABRIJEL
PLIMOVANJE DANES: ob 1.54 najnižja -21 cm, ob 7.27 najvišja 32 cm, ob 13.48 najnižja -53 cm, ob 20.22 najvišja 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1014,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessia Viezzoli, Daniele Costanzo, Stefano Samez.
UMRLI SO: 87-letna Giovanna Sbisa, 92-letna Maria Katnic, 76-letni Edoardo Ciani, 81-letni Vittorio Albertini, 78-letni Edoardo Radessi, 31-letni Fulvio Lacurre, 83-letni Stanislao Cerni, 75-letni Guido Mauro, 79-letna Maria Bavčar, 52-letna Armida Trevisan, 75-letni Rinaldo Pacor, 48-letni Mario Lonza, 89-letna Anna Maria Bonin, 77-letni Francesco Sfregola, 38-letni Branco Graccogna, 65-letna Maria Siscovich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote,
28. marca 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 2, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna, služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO DI TRIESTE.
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja od 8. do 10. maja izlet v Toskano. Cena
150.000	lir. Vpisovanja do 31. marca v baru Doma A. Sirka v Križu.
Društvo slovenskih upokojencev -Trst prireja POMLADANSKI IZLET 20. aprila (velikonočni ponedeljek) v Črni vrh nad Ajdovščino. V hotelu Bor bo srečanje s sorodnim društvom upokojencev iz Gorice in skupno kosilo, sledilo bo družabno popoldne s tombolo. Vpisovanje bo jutri, 27. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu, Ulica Cicerone 8.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi v nedeljo, 29. t. m., strokovno ekskurzijo z ogledom razstave: GOZDOVI, ČLOVEK, GOSPODARSTVO FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE, katera je že dalj časa odprta v Vidmu (Ul. Grazzano 1) in Arboretum PAS-CUL v Čenti (Tarcento). Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu in ob 8.30 pred vstopom na avtocesto za Videm pri Moščenicah. Prevoz z lastnim avtom.
KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 ob sobotah od 8. do 10. ure ali tel. 827528 ob uri kosila.
PRODAM RENAULT super 5 GT turbo, bele barve, v odličnem stanju, letnik november 85. Tel. 229432.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc - Dolina 474.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga.
KUPIM računalnik commodore 64 (samo Computer) ali pa MSX philips ali sony. Tel. 0481/779434.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-Ije 34. Toči belo in črno vino.
PRODAM avto 112 autobianchi. Tel. na št. 226113 ali 228547.
UPOKOJENEC išče hišno pomočnico. Tel. 575436.
PRODAJAM akacijeva drva in kole. Tel. v večernih urah na št. 0481/884161 (Števerjan).
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49.
PRODAM obleko za standardne plese, primerno za deklico od 12 do 13 let. Tel. 231864.
DAJEM v najem stanovanje v Trstu: kuhinja, 2 sobi, sobica, kopalnica. Tel. 228390.
NA NEDELJSKI Jadranovi tekmi je nekdo izgubil ženska očala. Tel. 911119 v večernih urah.
PRODAM prikolico Adria dolgo 4,5 m z verando. Tel. 225775.
IŠČEMO čistilke srednjih let za čiščenje stopnišč. Tel. 69540.
PRODAJAM avto A112 Elegant, letnik 1981 v odličnem stanju. Cena 3.500.000 lir. Telefonirati na št. 64535 (ob uradnih urah) ali 418625 (ob urah kosila).
menjalnica
25. 3. 1987
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1288.—	Japonski jen.................... 8.10
709.50	Švicarski frank ........... 847.—
211.50	Avstrijski šiling............ 100.70
627.—	Norveška krona ............... 185.20
33.30	Švedska krona................. 200.50
2065.—	Portugalski eskudo.............. 8.70
1880.—	Španska peseta.................. 9.60
186.—	Avstralski dolar ........... 840.—
9.10	Debeli dinar.................... 1.65
960.—	Drobni dinar.................... 1.65
n^H/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
Ženska in njena stvarnost
mirna kapelj
Spandau Ballet in Jerry Lee Lewis v Hali Tivoli
O možnostih otroškega varstva
Zadnja leta posvečajo razne krajevne uprave vedno večjo pozornost oblikam in možnostim otroškega varstva, zlasti za dojenčke in predšolske otroke. Zamisli za tovrstne ustanove in eksperimentalnih oblik izvajanja je bilo veliko, vendar kaže, da do dangs, vsaj v Italiji še ne obstaja optimalna oblika otroškega varstva, v katero bi starši lahko slepo zaupali. Tudi zakon, ki ureja delovanje otroških ustanov je vse preveč vezan na preteklost in zastarele metode tako pri vzgoji kot pri upoštevanju potreb družin, ki ne morejo same poskrbeti za majhnega otroka.
Največji razcvet so otroški vrtci in jasli dosegli takoj po vojni, ko je postala potreba po delovni sili velika in so se zato tudi ženske vse pogosteje odločale za službo. Vendar se je takrat te malokdo zmenil, kako živi otrok v varstvu v urah, ko je mati zdoma. Danes so se tudi te zahteve in potrebe temeljito spremenile, otroka ni več mogoče puščati v ustavnovah, vrtcih m jaslih, ne da bi ob tem pomislili, kako bo vse to vplivalo na otrokov razvoj, na njegovo osebnost in psiho. Razne napredne organizacije so zato Predložile vrsto predlogov, kako bi se balo uspešno spremeniti obstoječe zakone, ki so od dežele do dežele drugačni.
Med temi je tudi osnutek sprememb k deželnemu zakonu št. 364, ki ga je Pred kratkim sestavila Zveza žensk -UDI. Uvodoma se sicer strinjajo z nekaterimi sodobnejšimi oprijemi glede otroških jasli, vendar je kasneje razvidno, da marsikaj v deželnem pravilniku ne drži, kot bi moralo. Tako se na primer urniki delovanja otroških jasli nikakor ne skladajo z urniki mater - delavk, oziroma z. urniki obratovanja tovarn, uradov in trgovin. Prav tako je vprašljiva določitev zaprtja otroških jasli v poletnih mesecih, kajti nikjer ni rečeno, da so, recimo, avgusta, prav vse industrije zaprte za počitnice, še manj pa trgovine in pisarne. Vendar so problemi postranski, v primeru z dejanskimi težavami in dvomi, ki starše majhnih otrok odvračajo od misli, da bi dojenčka puščali v otroških jaslih.
'Bolj kot na otroške jasli, ki pomenijo vsaj rešitev problemov staršev -delavcev, bi morali pomisliti na otroš-
ko varstvo, ki popolnoma odgovarja potrebam in zahtevam ^majhnega otroka," pravijo ženske ZZI. Zato naj bi bile jasli, po njihovem mnenju, nekak nenadomestljiv življenjski prostor, ki ne sme in ne more nadomeščati družine, temveč lahko samo izpopolnjuje njeno vlogo. Z ozirom na to bi bilo treba popolnoma spremeniti tudi vlogo, če že ne celo izobrazbo otroških operaterjev, ki so tu zaposleni. Nikar naj se ne določeni zakoni opirajo zgolj na izobrazbo otroških negovalk, saj je za sodobne čase ta očitno premalo. Otroške jasli potrebujejo zlasti pedagoške delavce, psihologe, vzgojitelje in zdravstveno osebje, ki se mora sproti izobraževati in kriti potrebe psihomotoričnega razvoja otroka. Že dejstvo, da bo v prihodnje z zakonom določena univerzitetna izobrazba za osnovnošolske učitelje, kaže na zahtevo po drugačni šolski izobrazbi varuhov predšolskih otrok.
Tudi število varuhov in negovalk, ki jih predvideva deželni zakon ni povsem ustrezen potrebam. Zlasti bi bilo treba pomisliti na diferencirane pogoje in zahteve, ki so na primer pri trimesečnem dojenčku drugačni kot pri triletnem otroku. Število vzgojiteljev zato ni toliko pomembno, kot delitev otrok po starostnih skupinah in dodelitev usposobljenega osebja. Deželni zakon nadalje govori o pedagoškem koordiniranju dela v jaslih in vrtcih,
vendar se izogiba vsakega nadaljnega pojasnila. ZŽI v svojem dokumetnu zato zahteva jasne definicije tega operativnega telesa, ki naj bi med drugim vsebovalo tudi prisotnost pedagoškega delavca, psihologa, zdravnika in raznega pomožnega osebja in seveda tudi sodelovanje staršev otrok.
Bržčas smo še daleč od zastavljenih ciljev, pomembno pa je, da je organizacija, kakršna je ZŽI, postavila svoje pogoje in to so konec koncev tudi pogoji in zahteve vseh mater, ki so primorane puščati nedorasle otroke v tujem varstvu. Poleg človeških potreb malčkov in njihovih staršev pa so tu še potrebe drugačnega značaja, zlasti finančnega, saj so mesečnine za tovrstno varstvo vse prej kot spirejemljive in se v glavnem izračunavajo na podlagi mesečnega dohodka družin. Prav to pa vedno bolj vodi k izbiri drugačnega otroškega varstva, predvsem zasebnih ustanov, ki so sicer še dražje, vendar, resnici na ljubo, nudijo veliko, veliko več. Zasebniki se, kot znano, bolj malo zanašajo na dejanske socialne in finančne ptrebe in zmogljivosti posameznikov. Sodobno življenje obenem tudi ne dopušča, da bi se matere odrekale službi in skrbele za otroke najmanj do časa, ko gredo ti lahko v otroški vrtec. Dolžnost do otroške vzgoje in pravica do otroškega varstva sta namreč v vsaki sodobni družbi enakomerno porazdeljeni.
Rock za vse v Hali Tivoli
Dva glasbena dogodka, namenjena seveda različni publiki bosta v naslednjih dneh razgibala Ljubljano: 3. aprila bo v Hali Tivoli nastopala skupina Spandau Ballet, 9. aprila pa "razvpita" zvezda rock glasbe Jerry Lee Lewis.
Spandau Ballet zaseda ta trenutek prva mesta v skoraj vseh top lestvicah lahke glasbe z LP ploščo Throug The Barricades, slovi pa predvsem zaradi izredno kvalitetnih in privlačnih nastopov v živo. Pred kratkim so se v Italiji pojavili v okviru sanremskega festivala, trenutno krožijo po Evropi. Njihovo občinstvo je seveda mlado, saj najstnice norijo za show-manom in pevcem skupine Tonyjem Hadleyem (20. 6. 1960), a tudi saksofonistu Steveu Normanu (25. 3. 1960), bobnarju Johnu Keebleju (6. 7. 1959), kitaristu Garyju Kempu (16. 10. 1959) in basistu Martinu Kempu (10. 10. 1961) ne primanjkuje oboževalk.
Teden kasneje bo prav tako v Hali Tivoli v organizaciji Cankarjevega doma nastopal, Jerry Lee Lewis, ena prvih zvezd rock'n'rola iz sredine petdesetih let. Pevec izjemnih vokalnih sposobnosti in agresivni pianist, ki je igral in pel vse od bluesa, countryja, rhytjm’n'bluesa do rockbillyja se je s fantastičnim scenskim nastopom pojavil v letih 1957-58. Po dobi zatišja in molka se je spet pojavil v šestdesetih letih, letos pa praznuje že trideset let javnega nastopanja in kljub letom še vedno blesti.
(Še nekaj vstopnic za Spandau Ballet je na razpolago pri posvetovalnici Emona Globtur - pri Maximarketu vstopnice za Jerryja Lee Lewisa pa je mogoče nabaviti tako pri Globturju kot pri blagajni Cankarjevega doma.)
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu 10.50 Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Inf. odd.: Ital. kronika
15.30	Kolesarstvo (amaterji)
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Zanimivosti: Disneyjev svet
17.25	Rubrika o knjižnih novostih
18.05	Inf. odd.: Odprti prostor
18.25	Filmska oddaja: Coloseum - Vi-deomusic
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: ... piu forte ragazzi! (pust., It. 1972, r. Giuseppe Colizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.05	Dnevnik
22.15	Informativna oddaja: Esplorando
22.30	Dokumentarec: Velike razstave -Andrea del Sarto v Firencah
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
11.15	Dokumentarna odd.: Monografije - Stromboli
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik. Ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja: Dnevi in zgodovina
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
19.40	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.25	Nadaljevanka: Nessuno torna in-dietro (r. Franco Giraldi, i. Fede-rica Moro, Pierre Cosso), 1. del
22.05	Nanizanka: II brivido dellimpre-visto
22.30	Dnevnik
22.45	Dnevnik - športne vesti
23.45	Nočni film: Tutti possono ucci-dermi (krim., It.-Fr. 1957; r. Hen-ry Decoin, i. E. Rossi Drago, Franco Fabrizi)
12.05	Informativna oddaja: Človek v vesolju
13.05	Informativna oddaja.: Obletnice
-	Luigi Pirandello
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Izobraž. oddaja: Filo diretto - pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.40	Film: I miserabili (dram., It. 1947,
r. Riccardo Freda, i. Gino Cervi, Valentina Cortese, 1. del)
16.55	Zabavna oddaja: Vse o ...nas
18.00	Risanka: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Izobraževalna oddaja: Upanje (4.
-	zadnji del)
20.30	Film: Ufficale e 'gentiluomo (dram., ZDA 1981, r. Taylor Hackford, i. Richard Gere, Debra VVinger, David Keith)
22.10	Dnevnik
22.15	Dokumentarec: Geo - Pustolovščina in odkritje
23.05	Dnevnik
23.35	Nadaljevanka: Ritorno a Brid-shead (2. del)
10.00	TV mozaik. Filmska vzgoja: Kaj je film - Čas v filmu, nato Slovenski kratki film - Slikar (rež. Rajko Ranfl)
11.00	Film: Svečenik ljubezni
16.35	TV mozaik (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Nadaljevanka: Nana, mala opica - Nepričakovani obisk (4. del)
17.55	Bilo je ... portret Toneta Seliškarja
18.25	Potrošniška porota: Slaba izvedba gradbenih del
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.15	Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Šp., r. Rafael Moreno Alba, 6. del)
22.10	Dokumentarne iveri: Desetka
22.25	Dnevnik
22.40	Dokumentarna oddaja: Mir in razorožitev - Teže kot se zdi (Kanada, iz serije OZN)
14.00	TV novice
14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: BENETKE — Še o procesu zaradi atentata v Petovljah GORICA — Posvet o zaščiti naravnega okolja
TRST — Razgovor z Igorjem Tuto o deželnem kongresu PSI TRST — Deželno gledališče ob 50-letnici Pirandellove smrti
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka
20.25	TV novice
20.30	Film: Da qui alleredita (kom., It., r. R. Freda, i. T. Pica, A. Sordi)
22.05	TV Vsedanes
22.15	Športna rubrika: Eurogol
22.45	Nadalj.: I miserabili (4. del)
23.25	Dokumentarec: Emigracija iz Jugoslavije v Avstralijo
CH CANALE 5
8.00	Rubrika: In studio
8.35	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Su di unTsola con te (kom., ZDA 1948, r. Richard Thor-pe, i. Esther Williams, Ricardo Montalban)
17.00	Nanizanka: L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
0,05 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.05 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Lo spaccone (dram., ZDA 1961, r. Robert Rossen, i. Karl Malden, Andrews Števen)
23.05	Film: Miraggio sul ghiaccio (pust., ZDA 1981, r. Števen Hilliard Štern, i. Karl Malden, Andrews Števen)
1.40	Nanizanka: Ironside
%> ITALIA t
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: La caduta di un angelo (dram., ZDA 1981, r. Robert M. Le-wis, i. Dana Hill, Me-linda Dillon)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Sandy, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Al bar dello Šport (kom., It. 1983, r. Francesco Massaro, i. Lino Banfi, Jerry Ca-lar)
22.25	Filmska rubrika
23.25	Film: Il re dei giardini di Marvin (dram., ZDA 1972, r. Bob Rafelson, i. Jack Nicholson, Bruce Dern)
1.15	Nan.: Magnum P.I.
[gUll^M TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanki: Hero High,
13.30	Iridella
14.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
15.00	Nanizanka: Dr. John
16.30	Risanke: Mimi, Anna , Il fichissimo, Voltron, Transformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 I nuovi Rookies
20.30	Film: La ragazza dal pigiama giallo (groz., It. 1977, r. Flavio Mo-gherini, i. Ray Mil-land, D. Di Lazzaro)
22.30	Šport: Catch
23.30	Košarka
1.00	Nočni film
\	TELEOUATTRO
13.00	Rubrika o medicini
13.30	Nad.:RosaDeLejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle,
15.30
Giomo-Fantoni
17.25	Posebna oddaja: La Grotta
18.10	Nanizanka: Maggior-domo persignora
19.00	Dnevnik
20.00	Dok.: Bella Italia
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
TELEFRIULI
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
Il tappeto orientale Košarkarska tekma:
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Naš.jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Diskorama, Na goriš-kem valu; 17.10 Mi in glasba: revija Primorska poje; 18.00 Četrtkova srečanja: Iz snežniških gozdov na balkanski jug - spomini Alojza Zidarja; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije;
14.05	Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV Lj; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki iz zamejstva: moški pevski zbor Fran Venturini od Domja; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Popoldanski koncert;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroška oddaja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Su e zo per le contrade; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 14.45 Edig Galletti;
15.00	L'aquilone (pon.); 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health;
18.00	I magnifici sette; 18.33 Zborovsko petje; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 15.30 Oddaja o filateliji; 17.00 Skavtska oddaja - Jambury; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; oddaje povezuje glasba.
Od jutri do ponedeljka prvi letošnji sejem modne konfekcije Flash moda
V Kulturnem domu film Roberta Alt mana
Sam Shepard in Kim Basinger strastno zaljubljena v puščavi
Gorica bo od jutri do ponedeljka v ospredju zanimanja modnih kreator-jev, trgovcev in seveda kupcev. Od jutri do ponedeljka bo namreč na razstavišču ob ločniškem mostu prva letošnja sejemska prireditev Flash moda. Jeseni napovedujejo podobno manifestacijo, kjer bodo prikazali novosti, ki se bodo pojavile na tržišču v prihodnjem letu.
Zanimanje za sejem mode, edino tovrstno prireditev v deželi, je veliko, tako s strani gospodarskih operaterjev, pa tudi s strani občinstva. Zanimanje za sejem so pokazali tudi gospodarski operaterji iz sosednih dežel, Slovenije, Hrvaške, Avstrije.
Program prireditev, v ospredju bodo seveda modni defileji, ki se bodo zvrstile do ponedeljka je zelo bogat. Nove kolekcije oblačil in obutve bodo prikazovali bodisi v konferenčni dvorani, bodisi v posebej za to priložnost pripravljenem platnenem paviljonu, ki bo lahko sprejel okrog 500 obiskovalcev. Pomemben delež v programu bodo seveda imeli frizerji in frizerke, saj sodi v svet mode seveda tudi primerno urejena pričeska.
Pravzaprav se bo sejem pričel s posvetovanjem na temo Mladi in moda ter mladi in krojenje, ki ga pripravljata strokovni zavod Marangoni iz Milana in združenje krojačev FJK. Posvetovanje bo ob 10.30 v konferenčni dvorani.
Uradno odprtje sejma pa bo jutri ob 12. uri. Ob 20.30 bo prvi modni defile v konferenčni dvorani, kjer bodo prikazali modele deželnih modnih krea-torjev. Podobna prireditev bo tudi v soboto ob 20.30. V nedeljo bo tekmovanje frizerjev , ob 17. uri modni defile Modart, ob 20.30 posebna gala prireditev za obrtnike iz FJK.
Občinstvo si bo sejem lahko ogledalo od jutri do nedelje, medtem ko sta prireditelja, posebna agencija Trgovinske zbornice in deželna ustanova ESA, ponedeljek rezervirala za operaterje. Vstopnino za modne defileje je treba plačati posebej, oziroma si oskrbeti vstopnice (število je omejeno) pri turističnem uradu Appiani.
Seminar o Bratužu bo 4. aprila letos
Seminar "Lojze Bratuž in njegov čas", ki ga prireja goriška pokrajinska
OBVESTILO ZA LJUBITELJE FOTOGRAFIJE
Ljubitelje fotografije, ki nameravajo sodelovati na natečaju Dia Primorska 87 obveščamo, da se bomo zbrali v ponedejek, 30. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSKD, Ulica della Croce 3, da bi pod strokovnim vodstvom izbrali dela za natečaj. ZSKD
uprava ob 50-letnici mučeniške smrti slovenskega kulturnega delavca, bo v soboto, 4. aprila, v pokrajinski sejni dvorani. O zgodovinskem obdobju med vojnama ter o liku Lojzeta Bratuža, kot človeka in glasbenika na področju verske in cerkvene kulture, bodo govorili porf. Sergio Tavano, dr. Branko Marušič in dr. Zorko Harej.
Namen seminarja je osvetliti — tudi zaradi razmeroma dolge odmaknjenosti tragičnih dogodkov, marsikatero še da-
nes precej neznano točko Bratuževega življenja.
Na seminarju bosta govorila tudi predsednik pokrajine, prof. Silvio, Cumpeta in odbornik za šolstvo, Mirko Špacapan.
Berite
»Novi Matajur«
Po enotedenski prekinitvi zaradi odvijanja gledaliških srečanj Alpe Jadran se nocoj v Kulturnem domu nadaljuje filmski spored Kinoateljeja Gorica Kinema. S pričetkom ob 20.30 bodo predvajali najnovejši film Roberta Altmana Ljubezenska norost (Fool for Love, ZDA, 1986). Altmana, avtorja med drugimi filmov kot so M.A.S.H., Nashville in Streamers, ki smo ga lahko gledali med jesensko sezono Kinoateljeja, ni treba posebej predstavljati.
Režiser se pri svojih filmih rad opira na gledališka dela. Tokrat se je obrnil do Sama Sheparda, ki je po istoimenski gledališki igri pripravil scenarij filma Ljubezenska norost. Zgodba prikazuje strasten, prepirljiv in ljubosumen odnos "eksplozivnega" para. Dogajanje je postavljeno sredi ameriške puščave. Moški in ženska prepletata svoji malo vredni življenji v bednem motelu. Njuno srečanje je zaporedje prepirov in sladkih trenutkov, predvsem pa volje po ljubezni, popolni in osvobajajoči ljubezni.
Zadeva se zaplete, ko se pojavi starec, ki naj bi bil oče obeh. Nepričakovano odkrtije seveda povzroči nada-Ijne zaplete v odnosu med protagonistoma.
Izjemna je pri tem filmu igralska zasedba. V glavni vlogi je Altman po
Primorska poje jutri v Gorici
Letošnja 18. revija primorskih pevskih zborov Primorska poje bo jutri zvečer zajela tudi Gorico. Velika zborovska manifestacija, ki se je letos pričela na prvi dan pomladi na Škofijah, zaključila pa se bo čez nekaj manj kot mesec dni v Postojni, je postala eno najbolj priljubljenih kulturnih srečanj ne samo za ljubitelje zborovskega petja, ki jih med Slovenci ni malo, pač pa za občinstvo nasploh. Revija vsako leto združuje na desetine in desetine zborov (letos jih na 22 koncertih nastopa okrog sto). Njeni koncerti so torej predstavitev bogate primorske ustvarjalnosti na tem področju.
Pomen revije gre gotovo še dlje saj ni zgolj retorična ugotovitev, da pesem združuje neglede na meje in druge pregrade. Na koncertih se srečujejo slovenski zbori s te in one strani meje, prav tako pa je revija zaobjela tudi nekatere italijanske zbore in tako poleg meje podrla še eno oviro, namreč jezikovno.
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
Na jutrišnjem koncertu v Gorici, ki bo - na razliko od prejšnjih let - v Kulturnem domu, se bo predstavilo šest zborov. Dva sta domača, štirje pa iz Slovenije. Pri tem je zanimivo, da prihaja tokrat italijanski zbor z druge strani meje saj se bodo v Gorici predstavila dekleta italijanske skupnosti iz Izole. Poglejmo celoten spored koncerta, ki se bo pričel ob 20.30.
Prvi bo nastopil Obalni oktet Izola z umetniškim vodjpo Matjažem Šče-kom. kot vsak drugi zbor bodo predstavili pet pesmi. Iz Izole prihaja tudi Dekliški zbor skupnosti Italijanov, ki ga vodi Amina Dudine. Tretji na vrsti bo moški zbor Meblo iz Nove Gorice pod vodstvom dirigenta Marina Rusije. Domača zbora bosta tokrat mešani zbor Rupa Peč, dir._ Dimitrij Rejc, in mešani zbor Oton Župančič iz Štan-dreža, dir. Elda Gravnar. Spored bo sklenil Komorni mešani zbor iz Postojne, ki ga vodi Ivo Jelerčič.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske, ki sta pobudnika in organizatorja vsakoletne zbororvske revije, sta tudi letos program vseh koncertov in druge zanimivosti v zvezi z zborovsko dejavnostjo na Primorskem objavila v knjižici, ki bo na voljo obiskovalcem.
Seja občinskega odbora
Priprave za spremembo gradbenega pravilnika
Goriški občinski odbor je na zadnji seji razpravljal o dveh pomembnih vprašanjih, ki bosta v kratkem na dnevnem redu občinskega sveta. Tako so vzeli v pretres osnutek novega « gradbenega pravilnika, ki predvideva tudi nove kriterije za sestavo gradbene komisije in pa revizijo načrta za gradnjo ljudskih stanovanj. Načrt naj bi v kratkem preuredili in prilagodili dejanskim potrebam po tovrstnih gradnjah. Omejili naj bi zazidalna področja za tovrstne gradnje predvsem na območju Ulice Lungo Isonzo.
Občinski odbor bo v kratkem začel razpravo o številnih vprašanjih prenove mestnega jedra.
V torek, 31. t. m., pa je napovedana seja občinskega sveta.
________prispevki___________
Ob 15. obletnici smrti Pavla Pavlina se a spominjajo žena Leda in sinova, ki arujejo 15 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Še danes posvet o soškem parku
Načrt za teritorialno organizacijo: rečni park ob Soči. To je naslov posveta o načrtu za urejanje krajinskega parka v porečju Soče, ki se je pričel prejšnji teden in se bo zaključil danes popoldne v pokrajinski sejni dvorani. Posvet prireja goriška sekcija Združenja profesorjev zemljepisa v sodelovanju s pokrajinsko upravo.
Na današnjem zasedanju, ki se bo pričelo ob 17. uri, sta predvidena dva referata, slediti pa bi morala razprava tudi na teme, ki so jih osvetlila zanimiva poročila na prvem zasednju prejšnji petek. Dr. Francesco Bassilana, ravnatelj krajinskega parka ob reki Ticino bo govoril o izkušnjah pri upravljanju tistega parka, inženir Pier Raimondo Cappela pa bo govoril o zdravstveno-higijenskem stanju voda Soče in sprejemljivosti rekreativnih dejavnosti.
Posvet je zbudil, precej pozornosti v javnosti. Načrt parka predvideva zaščito celotnega toka Soče na italijanskem ozemlju, od Solkana do morja. Del načrta -od Turjaka do ustja - že uresničujejo, čeprav postopno in z upoštevanjem tako krajinskih značilnosti kot potreb gospodarskih in drugih dejavnosti na območju, ki naj bi ga zaščitili.
V soboto prvi krog posvetovanj o novem upepeljevalniku za Goriško
Pokrajinska uprava je dala pobudo za prvi krog posvetovanj z občinami, o deželnem osnutku načrta za upepeljevalnike. Prvo tako plenarno srečanje, po predstavitvi, ki je bila prve dni januarja, bo v soboto, 28. t. m., dopoldne v pokrajinski sejni dvorani. Udeležili se ga bodo predstavniki štiriindvajsetih občin na Goriškem ter predvidoma tudi funkcionarji, oziroma predstavniki nekaterih drugih ustanov (Gorskih skupnosti, Krajevne zdravstvene ustanove) in raznih združenj. Pokrajinska uprava naj bi, ob spoštovanju deželne zakonodaje, še pred poletjem izdelala svoj predlog in ga posredovala deželi.
Na sobotnem posvetovanju bodo predstavniki občin in drugih ustanov predložili svoje predloge, oziroma protipripombe na osnutek deželnega načrta. Kakor je slišati, bo na račun osnutka, ki ga je pripravila Dežela, vrsta kritičnih pripomb.
Sobotno srečanje po vsej verjetnosti ne bo odločilno, tudi zaradi tega, ker je osnutek, ki ga je izdelala dežela zelo posplošen in ne obsega jasnih smernic.
Pobuda za čiščenje okolja
Sovodenjska občinska uprava je tudi letos dala pobudo za pomladansko ekološko akcijo "Za bolj čisto in prijetnejše okolje". Te dni je poslala vsem šolam in društvom v občini vabilo za sodelovanje. Pobudo bodo letos izpeljali drugače kakor prejšnja leta. Vsako društvo, oziroma vsaka šola si bo datum za čiščenje okolja določila po svoje, ob upoštevanju razpoložljivega časa in raznih obveznosti. Prejšnja leta je akcija potekala istočasno na celotnem občinskem ozemlju in so se pojavile tudi določene organizacijske težave. Prav zaradi tega so se na občini tokrat odločili drugače.
Goriški sklad naj bi izdatneje podprl pobude v zadružništvu
Delegacija zadružne zveze (Unione provinciale Cooperative), ki jo je vodil predsednik Marino Piani je te dni imela srečanje s predsednikom Trgovinske zbornice dr. Enzom Bevilac-quo. Na osnovi tiskovnega poročila o obisku, ki ga je posredovala Trgovinska zbornica, izhaja, da so se predstavniki zadružne zveze zanimali predvsem za možnosti intervencije Goriškega sklada v korist zadrug. To naj bi upoštevali tudi v razpravi o novem pravilniku poslovanja sklada, ki se je začela te dni.
Predsednik zadružne zveze Piani je naglasil, da bi zadruge, zlasti na področju distribucije, lahko nudile nada-Ijni doprinos na področju gospodarstva in zlasti zaposlovanja. Naglasil je tudi soglasje zadružne zveze glede sprememb zakona št. 700 (zakon o prosti coni).
Srečanje na Trgovinski zbornici je bilo priložnost tudi za ponovno predstavitev predloga o vključitvi predstavnikov zadrug v upravni odbor Trgovinske zbornice.
Dr. Bevilacgua je zagotovil, da so v pripravi novi predpisi glede sestave upravnih odborov trgovinskih zbornic, da pa bo medtem vsekakor upošteval priporočila in predloge zadružnih zvez.	,
Prav tako bodo z največjo pozornostjo jemali v poštev prošnje zadrug za finančne prispevke iz Goriškega sklada.
Odsotnost stanovalcev priložnost za tatove
Odsotnost stanovalcev $o izkoristili tatovi, ki so med petkoim in soboto zjutraj vlomili v hišo Marij exMarc vd. Komac v Ulici Pellis 34. V notranjost so prišli tako, da so razbili šipšo na oknu ter potem okno odprli. Skrbno so preiskali stanovanje in si prisvojili
nekaj nakita, skrbno spravljenega v spalni sobi, medtem ko jih je v dnevni sobi zamikala srebrna posoda.
Vrednost ukradenih predmetov znaša nekaj milijonov lir.
Da so bili na obisku nezaželeni gosti, so stanovalci ugotovili šele v soboto zjutraj.
kulturni dom
Filmska sezona Gorica Kinema. Ob
20.30 Ljubezenska norost (Fool for Love, ZDA, 1986): režija Robert Altman, v glavnih vlogah Kim Basinger, Sam Shepard in Harry Dean Stanton.
razne prireditve
Teološka predavanja v Katoliškem domu4v Gorici se zaključijo danes, 26. t. m., ob 20.30 z razgovorom na temo Današnja mladina in Cerkev, ki ga bo vodil prof. Lojze Župančič.
Univerza tretje starosti prireja danes,26. t. m., ob 18. uri v avditoriju v Ul. Roma izredno predavanje na temo Futurizem včeraj in danes. Govoril bo slikar Tullio Crali.
razstave
V	Kulturnem domu v Gorici je odprta razstava novogoriškega slikarja Klavdija Tutte. Ogled: ob delavnikih od 17.00 do 19.30. Razstava je odprta do jutri.
V	Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu razstavlja akademska slikarka Stanislava Pudobska. Ogled do 11. aprila.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini je do 10. aprila na ogled razstava slik in grafik Bogdana Borčiča.
V	Galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo jutri ob 18. uri razstavo nakita in tkanja Miše Jelnikar in Nede Bevk. Predstavil bo oblikovalec Ranko Novak. Razstava bo odprta do 1. aprila.
vsej sili hotel Sama Sheparda, ki s svojim "phisigue du role" prepričljivo pooseblja tipičnega modernega kav-bojca. Ob njem igra Kim Basinger, ki se je s filmom Devet tednov in pol uveljavila kot sex-simbol 80. let. Očarljiva igralka pa je znala v tem filmu pokazati dosti več kot zgolj mamljivo lepoto: morda dokončno se je tokrat uveljavila kot sposobna igralka z zelo izrazitim značajem. Ob paru Eddie (Shepard) in May (Basinger) nastopa v značilni vlogi starega pijanca, pol lenuha in pol filozofa, Harry Dean Stanton, znan po podobni vlogi v Wendersovem filmu Pariš, Te-xas. Opozorimo naj še na fotografijo Pierra Mignota z značilnim vzdušjem, ki ga ustvarjajo barvni odtenki ob sončnem zatonu v puščavi.
Lestvice za suplence
Šolsko skrbništvo obvešča, da so 25. t. m. objavili seznam predmetov za suplence na višjih srednjih šolah v šolskem letu 1987/88 in poseben seznam za suplence na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Interesenti (za poučevanje na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom morajo biti slovenske narodnosti), lahko predložijo prošnje za uvrstitev v lestvice do 30. aprila letos. Interesenti, ki so že bili uvrščeni v sezname za tekoče šolsko leto, morajo vložiti novo prošnjo.
SLOVENSKO
^'GLEDAUŠČE r V TRSTU
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ
Danes, 26. marca, ob 10. uri —
IZVEN ABONMAJA
CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
razna obvestila
Mladinski krožek Gorica in dijaki slovenskih šol prirejajo v soboto, 28. t. m., mladinski ples in medšolsko zabavno tekmovanje. Prireditev bo v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30. Vstop z izkaznico.
Društvo slovenskih upokojencev prireja na velikonočni ponedeljek, 20. aprila, tradicionalni izlet v Črni vrh. Kosilo v hotelu Bor, igre in zabava s plesom. Prijave od ponedeljka do srede, 1. aprila, od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih po vaseh. Pri vpisu predstaviti potni list ali osebno izkaznico. Izleta se bodo udeležili tudi upokojenci iz Trsta.
Sekcija upokojencev CGIL v Doberdobu vabi upokojence na posvet, ki bo danes, 26. marca, ob 15.30 v dvorani Kulturnega društva Jezero.
Slovensko planinsko društvo priredi 5. aprila društveno smučarsko tekmovanje na Nevejskem sedlu. Prijave do 1. aprila v trgovini Bavcon, pri Branku Kuzminu v Sovodnjah in pri Ivu Nanutu v Stan drežu.
Sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah vabi na redni občni zbor jutri, 27. t. m., ob 20. uri v prostorih KD Skala v Gabrjah. Dnevni red skupščine je sledeči: otvoritev, poročila, pozdravi gostov, volitve, podelitev priznanj.
kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Platoon«.
CORSO 18.00-22.00 »Signori, il delitto e servito«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Caffe, the o me«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 koncert kvarteta Academica s skladbami F. Schuberta. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Fammi male amore mio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 18.30-21:00 »Va e vedi«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Superman III«. DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redetore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
Pred dnevi v našem mestu
Evropsko odmeven simpozij o arheologiji
c
BARBARA GRUDEN
Že program sam je napovedoval, da bo simpozij »Mesta v severni Italiji v rimskih časih«, ki se je odvijal pred dnevi v Trstu, eden od najpomembnejših srečanj o urbanistiki, strukturi in morfologiji mest antične severne Italije. Ob koncu tridnevnega maratona, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki iz Italije, Francije in Jugoslavije, pa ni bilo dvoma, da sta odsek za antične vede tržaške Univerze in Ecole Francaise iz Rima dobro vložila svoje napore in priredila doslej najobsežnejši simpozij o tej temi.
Novoustanovljeni odsek za antične vede, ki združuje inštitute za arheologijo, klasično filologijo in antično zgodovino na tržaški Univerzi, že sedem let sodeluje z rimsko Ecole Francaise, to je z najpo-membnješo ustanovo francoskih intelektualcev v Italiji, ki proučujejo stari in srednji vek italijanskega Polotoka. Po podpisu dogovora za vsestransko sodelovanje med omenjenima ustanovama leta 1980, so skupno priredili že več simpozijev v Rimu in Trstu, od katerih je bil doslej najpomembnejši tržaški simpozij leta 1982, ki je obravnaval zgodovinske in arheološke probleme severnovzhodne Italije in obmejnih področij od prazgodovine do srednjega veka, in na katerem so prvič sodelovali tudi strokovnjaki univerz iz Veneta, Jugoslavije in Avstrije, ki raziskujejo strukturo nekdanjih rimskih provinc. Daleč najpomembnejše sodelovanje pa predstavlja organizacija komaj minulega simpozija, na katerem so obravnavali rimska mesta v severni Italiji v vseh njiho-
vih aspektih, od njihove morfologije in strukture, do miselnosti, načina življenja, in sicer z zgodovinsko filološkega, kot arheološkega vidika. Simpozija se je udeležilo 29 strokovnjakov iz Francije, Italije in Jugoslavije, med njimi nekatera najbolj bleščeča imena evropske arheologije.
V Južni in Srednji Italiji, nam je povedal ravnatelj odseka za antične vede Filippo Cassola, so veliko bolj naprej v proučevanju rimske dobe. Tam prirejajo vsako leto pomemebne simpozije o arhelogiji. O strukturi nekdanjih mest v Italiji severno od Pada, pa smo videli veliko manj, zato so se naši simpoziji uveljavili tudi na mednarodni ravni in smo letos želi posebno dober uspeh.
Najbolj zanimivi poročili sta letos predstavila profesor Pierluigi Tozzi iz Pavije in ravnateljica spomeniškega nadzorstva za Furlanijo-Julijsko krajino Franca Maselli Scotti. Profesor Tozzi je namreč nepričakovano odkril celotno obliko antične Laus Pompeja, današnje Lodi in je v tem odkritju prvič poročal na tržaškem simpoziju.
Druga zanimiva najdba pa zadeva od blizu naše kraje. Leta 1949 so namreč pri Elerjih, to je blizu Milj, odkrili gradišče, ki je imelo v rimskem obdobju posebno vlogo. Scottijeva je v tem gradišču izkopala zanimiv napis iz prvega stoletja pred Kristusom, ki ga niso še popolnoma razvozlali. Na kamnu stoji beseda »municipium«, o kateri še ne vedo, če se nanaša na Trst ali na kakšno drugo bližnje mesto. Lani poleti pa je Scottijeva našla nov fragment, ki omenja besedo »lex« in ki bi lahko pripomogel k
razumevanju napisa. Ta fragment bi lahko nudil dragocene informacije o času, ko so Rimljani upravno organizirali to provinco, čas, ki ga še ne poznamo. Za boljše preučevanje tega gradišča so že v teku pogajanja za mednarodno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo.
Na simpoziju pa so bili zastopani tudi jugoslovanski izvedenci. Profesorica Ljudmila Plesničar-Gec iz ljubljanskega Mestnega muzeja je spregovorila o urbanistični ureditvi Emone. Robert Matijašič iz puljskega Arheološkega muzeja Istre, pa je poročal o zadnjih raziskavah v Pulju in Nesactiumu, rimskem mestu, ki so ga odkrili pred devetdesetimi leti in ki nudi zanimive podatke o strukturi rimskih mest.
Po mnenju profesorja Gina Bandellija, predsednika pripravljalnega odbora, je tržaški simpozij pomemben predvsem zaradi svoje razsežnosti in številnim izvedencem nudil možnost, da se med sabo primerjajo. Najzanimivejši podatek je, da se je raziskava v zadnjih letih znatno razvila, a tudi perspektiva raziskovalcev se je nekoliko spremenila. Dolgo so na primer smatrali, da je bil proces urbanizacije homogen, da so mesta gradili v istem obdobju in po podobnem modelu, nasprotno pa so odkrili, da so Rimljani razvili nekatera področja prej kot druga,' tako Triveneto in Lombardijo pred Piemontom. Rimska mesta pa po drugi strani pa nosijo sledove prehoda iz predrimskega v rimsko obdobje, tako da vsako mesto nudi drugačen urbanistični model. Na ta način je bilo mogoče tudi mnogo več o javnem in verskem življenju tedanje družbe.
Knjiga Matjaža Potrča Zapis in govorica
Filozofsko obravnavanje jezikovnih vprašanj
IGOR ŠKAMPERLE
Problematika, ki jo v knjigi Zapis in govorica (Partizanska knjiga, Ljubljana 1986) povzema Matjaž Potrč, je že od starega veka predmet človekovega zanimanja. Govorica in pisava sta Pač dve najsplošnejši človekovi spre-nnljevalki, pa tudi ena izmed ločnic, kjer se v nasprotju z obkrožajočo naturo vzpostavlja horizont človeškega sveta, kulture. Zato ni naključno, da so se z govorico in njenim zapisovanjem že v antičnem obdobju in nato v srednjem veku ukvarajale različne vede, retorika, gramatika, logika. V tem polju, ob vprašanju kdo in kako si bo prilastil pisavo, so se dogajale tudi bitke, kakšen naj bo izgled človeške realnosti. Znano je, da je na primer filologija, ki jo je med prvimi tnstauriral Petrarca, spodnesla srednjeveško sholastika in zaznamovala začetek renesanse. Človek je verjetno vedno imel občutek, da je vprašanje meje spoznanja obenem tudi vprašanje jezika. Prav s to razsežnostjo se ukvarja sodobna filozofija jezika, ki je tudi predmet obravnave Potrčeve knjige.
Avtor se jezika loteva namreč kot filozof, stožec problematike pa predstavlja problem reference. Ali, preprosto rečeno, osvnovno vprašanje, ki
ga avtor pretresa skozi več poglavij je, kaj besede pomenijo oziroma, na kaj se opirajo, nanašajo. Problem reference v zgodovini filozofije kajpak ni nekaj novega, prisoten je bil že pri Aristotelu, na začetku našega stoletja pa se je znova pojavil v drugačni obliki in postal predmet različnih teorij. Nekatere izmed teh se danes močno razhajajo, tudi razlik v konceptualnem pristopu, bolj pa je pomembno, da so na novo zastavile določena vprašanja in zaostrile problematiko. Osnovna ugotovitev sodobne lingvistike je bila ravno to, da izven jezika, katerega preučujem, ne morem govoriti, da skratka jezik obravnavam, študiram znotraj tega istega jezika. Ugotovitev se je nadalje še zaostrila in pripeljala do sklepa, da ni meta pozicije, od koder bi lahko objektivno opisovali svet, ampak smo vanj vselej že vključeni. Prav tako je postalo jasno, da govorica ni le orodje, ki bi jo človek poljubno, po svoji volji uporabjal, ampak ima svoje lastne zakonitosti. Ko rečem na primer: »Lažem!«, sem se obenem v izjavo vpisal kot subjekt, ki na ravni izjavljanja govori resnico, marveč to, da lažem.
Podobne aporije so filozofija jezika in njej sorodne teorije bolj ali manj uspešno razrešile. Nekaj povzetkov in kritičnih razprav o tovrstnem sodob-
Predlog za novo vodstvo Nove revije
Boris A. Novak naj bi bil vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Nove revije. To je na zadnjem sestanku sprejel kot svoj sklep zbor sodelavcev Nove revije in to svojo odločitev predlagal ustanoviteljici, Cankarjevi založbi.
Boris A. Novak je v svoji izjavi, ko je sprejemal kandidaturo, poudaril, da se odloča za to vlogo le pod pogojem, ohraniti dosedanji koncept revije in dosedanje uredništvo, vklučno z Grafenauerjem, Ruplom in Urbančičem. Posebej pa velja poudariti Novakovo izjavo, da svoje šestmesečno urednikovanje (le za toliko časa je voljan sprejeti obveznost) sprejema z namenom ohranjanja kontinuitete na vsebinski ravni in pa omogočanja izhajanja te publikacije.
nem teoretskem dogajanju je bilo v slovenskem prostoru objavljenih v reviji Problemi, monografskih del in prevodov najosnovnejših tekstov pa nimamo. Omenimo lahko dve knjižici, ki sta izšli v zadnjih letih, in sicer Nenada Miščeviča Jezik kot dejavnost (zbirka Analecta), ki je posvečena predvsem delu angleškega filozofa govornih dejanj Johna Austina, ter knjiga beseda Rastka Močnika, kjer je lingvistična teorija soočena s problematiko kategorije subjekta.
Knjiga Matjaža Potrča Zapis in govorica pa je usmerjena bolj v anglosaksonsko analitično filozofijo in sistem sodobne logike. V tem oziru zapolnjuje knjiga veliko vrzel, saj prinaša pregled skozi diferencialni razvoj in notranje teoretske spore filozofske tradicije, ki je manj poznana in prisotna v našem prostoru. Prvi del knjige je posvečen utemeljitelju sodobne formalizirane logike Fregeju, s katerim je bila že tudi podana problematika, okrog katere sta se razvili dve teoriji, Russellova in Strawsonova. Njuni kontroverziji je, ob problemu reference, odmerjena nadaljnja pozornost, saj avtor zatrjuje, da ji v analitični filozofiji pripada osrednje mesto. Iz spora med Russellom in Strawsonom so izhajali tudi sodobni, živeči filozofi jezika: Searl, Kripke, Davidson. V drugem delu knjige avtor nakaže nekatera teoretska soočenja v našem stoletju na področju semantike in komunikacije, nakar zaključi z orisom najnovejšega razvoja teorije reference na podlagi omenjenih soočanj. Avtor tudi tu ostaja znotraj polja anglosaksonske analitične filozofije in zgolj nakaže možnosti subverzije tega polja z materialistično analizo problema reference kot mesta družbene vezi. Ob tem je kajpak nujno upotegniti tematizacijo kategorije subjekta, (tradicija, ki sega k Heglu in Freudu), kar pa je standardna šibka stran analitične filozofije v anglosaksonskem prostoru.
Knjiga Zapis in govorica je morda res manj primerna za poljudno branje, saj zahteva vsaj minimalno poznavanje logike in filozofije jezika.
Vendar pa velja opozoriti, da nikakor ni namenjena samo filozofom, saj se danes s tovrstno problematiko ukvarjajo številne stroke, od lingvistike do računalništva. Ena najosnovnejših značilnosti sodobnega pristopa, ki ga govorica kot predmet preučevanja skoraj nujno zahteva, je ravno inter-discipliniranost.
Naj na koncu še mimogrede pripomnimo, da je knjiga za Slovence v zamejstvu tudi strateški pripomoček. Je mar še potrebno omenjati, da se z izrečenim že vzpostavi določena družbena vez? Knjiga nam v tem oziru nudi nekaj teoretskih napotkov. Da je za zmago v realnosti potreben naj-poprej idejni boj, to je teoretska podlaga, pa so vedeli že stari marksisti.
Postmoderna likovna govorica Mazzolijeve
Ena mlajših, hkrati pa veljavnejših tržaških likovnic, Clelia Mazzoli, se je poslednjič obširneje predstavila tržaški publiki pred tremi leti, ko je pripravila večjo samostojno razstavo v galeriji »La Navetta« na sedežu družbe Assicurazioni Generali. Od tedaj je sodelovala le na kolektivni razstavi, ki jo je skupina tržaških slikark priredila pred poldrugim letom v eni izmed tržaških kavarn. To pomeni, da se sicer zelo dejavna likovnica predstavlja sedaj v tržaški občinski galeriji po treh letih, rekli bi prisilnega premora. Toda sedanja njena predstavitev dokazuje, da je likovnica vendarle krepko mešala barve, saj se je predstavila s kakimi dvajsetimi deli, med katerimi je tudi izredno veliko platno, ki meri nad dva metra v osnovi in poldrugi meter v višino. Pa tudi nekaj drugih njenih del moremo šteti med velika platna, niti za eno pa bi ne mogli reči, da je majhnih mer.
Ti podatki pa imajo še večjo težo oziroma veljavo, če upoštevamo tehniko, s katero se Clelia Mazzoli likovno izraža. Kadar si njena dela ogledamo bolj od blizu, opazimo, da uporablja zelo gosto barvo, da skoraj ne pozna potez s čopičem, da dela, rekli bi, nekako na suho, tako da imamo opravka z nekakšnim materičnim slikarstvom.
Druga značilnost njene likovne govorice je v tem, da je v nekaterih vsekakor bolj redkih primerih kolikor toliko čitljiva, saj z določene razdalje zasledimo na platnu določeno figurativno vsebino, kakor na primer podobo ležeče ali bolje zvite zveri, drugje vidimo medle obrise stoječe ženske podobe, drugič pa vidimo žensko v ležečem položaju, ko gre menda za kopalko na morski plaži.
Kar zadeva slog, bi mogli reči, da likovnica sledi tokovom tako imenovane nove umetnosti, nove figure, ali če hočemo tudi postmoderni likovni govorici, vendar se nam vse te označbe zdijo nekoliko preohlapne, pa čeprav je tudi res, da je v nekaterih primerih ne moremo drugače okarakteri-zirati. Posebno ne v tistih delih, kjer si mora gledalec izključno sam tolmačiti njihovo vsebino.
Razmeroma zelo številnemu občinstvu je v petek na otvoritvi predstavil likovnico in predvsem njeno umetnost tržaški likovni kritik Carlo Milic. Razstava bo trajala do 1. aprila.
(Fre)

V izolski galeriji »Alga« bodo jutri odprli razstavo risb iranskega umetnika Pulada Sadrolrejala Abdolrahimija, rojenega v Kermanu, kjer se je tudi šolal. Slikar je od leta 1973 sodeloval na mnogih razstavah v domovini, Franciji, Bolgariji, Švici, na Danskem in Madžarskem
Sramežljivo in hladno prihaja
nova sezona: POMLAD premražen cvet
oblačila
UNEA — pravi način oblačenja UNEA — prave modne novosti
Ul. Carducci 4 - TRST
Nogomet: kvalifikacije za OI in mladinsko EP
Po sezoni v alpskem smučanju
»Azzurri« z dragoceno točko
NDR - Italija	0:0
NDR: Weissflog, Lindner, Schmidt, Reich, Wittke, Mothes, Busse (od 84. min. Bredow), Backs, Richter (od 46. min. Wuckel), Halata, Pastor.
ITALIJA: Tacconi, Bruno, De Agos-tini, lachini, Brio, Cravero, Magrin, Ancelotti, Carnevale (od 79. min. Ales-sio), Romano, Virdis.
SODNIK: Syme (Škotska);
MAGDEBURG — Italijanska olimpijska nogometna reprezentanca je z gostovanja v NDR prinesla točko, ki je bila glavni cilj odprave. Tekma v Magdeburgu ni bila posebno lepa in primerjali bi jo lahko s šahovsko partijo, med katero se igralca izživljata s proučevanjem nasprotnika.
Nemci so pokazali kolektiv brez posebne ostrine. Igra je na italijanski strani slonela na razgledani režiji Romana ob pomoči lachinija, v obrambi pa je svoje opravil Cravero. Do svojega je prišel tudi napad. Zreli priložnosti sta imela Virdis in Magrin. Kazenski strel slednjega je nemški vratar ubranil z veliko strokovnostjo. Italijani so s Carnevalejem dosegli tudi gol,
katerega pa je sodnik zaradi oflsidea razveljavil.
Trener ekipe Dino Zoff je po tekmi izrazil zmerno zadovoljstvo nad prikazano igro in dodal, da je bil po njegovem mnenju gol dosežen v mejah pravil. Zoff je tudi dodal, da bi spričo nemoči nasprotnika posebno v drugem polčasu njegovi varovanci lahko tvegali nekoliko bolj agresivno igro.
Začasna lestvica B skupine: NDR 3 (2 tekmi), Italija 3 (2), Portugalska 1 (2), Nizozemska 1 (2), Islandija 0 (0).
Italija - Luksemburg 6:0 (2:0)
CAMPOBASSO — V tekmi, ki je spadala v drugo kvalifikacijsko skupino evropskega mladinskega prvenstva, je Italija s teniškim izidom premagala popolne luksemburške amaterje. Sam rezultat ne dopušča nobenega dvoma o razmerju moči na igrišču. Do prvega gola je Italija prišla po zaslugi Busa že v prvi minuti igre. Ostale gole so za Italijo dosegli Monaco v 36. (11-metrovka), Buso v 65., Melli v 72. in 82. ter Foscarini v 8o. min.
Na začasni lestvici vodi Španija s 4 točkami. Italija jih ima prav toliko, vendar je igrala tekmo več. Malta in Luksemburg imata po 1 točko.
Romunija gladko Nizozemski le točka
V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo je včeraj v skupini 1 Romunija gladko s 5:1 (3:1) odpravila Albanijo. Lestvica: Romunija 4 (3 tekme), Španija 4 (2), Avstrija 2 (2), Albanija 0 (3).
Kvalifikacijsko srečanje med Nizozemsko in Grčijo (skupina 5) pa se je končalo neodločeno 1:1 (0:1). Lestvica: Grčija 7 (5 tekem), Nizozemska 4 (6), Poljska 3 (2), Madžarska 0 (2), Ciper 0 (3).
Včeraj so odigrali tudi več prijateljskih srečanj. Nekaj izidov: Zahodna Nemčija - Izrael 2:0 (1:0); Turčija -NDR 3:1 (1:1); Jugoslavija - Avstrija (mladi) 0:1 (0:0); Madžarska - SZ (B reprezentanci) 3:2 (0:0); Ferencvaroš -Dinamo Kijev 1:2 (0:1); Švica - ČSSR 1:2 (0:1).
Košarka: po sinočnji zmagi
Tracerju italijanski pokal
Tracer - Scavolini	95:93 (60:43)
TRACER: DAntoni 10, Meneghin 7, Mc Adoo 29, Barlow 20, Premier 15, Boselli 3, Bargna 10, Gallinari 1, Pittis SCAVOLINI: Fredrick 6, Magnifico 25, Costa 7, Davis 34, Gracis 5, Zampolini 13, Natali 3 PM: Scavolini 16:25, Tracer 11:20; PON: Costa (32), McA-doo (39); 3 TOČKE: Scavolini 11:18, Tracer 6:10 BOLOGNA — Scavoliniju se je znova izmuznil prestižen uspeh, kot že leta 1982 in 1985 v finalu za državni naslov ter lani v finalu za italijanski pokal, ko je prav tako izgubil proti milanski peterki. Tracer si je svojo novo zmago v bistvu priborila v 1. polčasu, ki ga je zaključil s 17 točkami prednosti. Pri Scavoliniju je tokrat povsem odpovedal Fredrick.
Škoda, da se je tudi to srečanje končalo z neredi. Sodnika sta namreč tekmo za nekaj minut prekinila, ko je do kraja manjkalo 1T2", ker so gledalci metali na parket kovance, a tudi med samimi igralci je skoraj preišlo do pretepa (Meneghin je moral po zdravniško pomoč, ko se je silovito zaletel z Davisom). Hujše pa se je dogajalo po bližnjih ulicah, kjer so poškodovali veliko avtomobilov in avtobusov, prišlo pa je tudi do spopadov med navijači.
	kratke	vesti	III	kratke	vesti	
Uradno potrdili zmago Segafreda
RIM Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je tudi uradno potrdila, da je bil končni rezultat odločilnega srečanja za obstanek v A-2 ligi med Segafredom in Stefanelom 83:76 (40:41) v korist Goričanov. Po pričakovanju je torej obveljal izid, ki sta ga ekipi dosegli v 39'38”, torej v trenutku, ko sta sodnika zaradi neredov srečanje prekinila.
Tudi lachini izločen
MILAN — Športni sodnik je bil dokaj milosten z igralci italijanske nogometne A lige. Za eno kolo so bili izključeni Boldini (Atalanta), Brio (Juventus), Carboni (Empoli), Mo-nelli (Fiorentina) in Virdis (Milan).
V B ligi so bile kazni znatno strožje. Raise (Lecce) ne bo igral 4 kola, Tacchi (Lecce) 3 kola, Di Chiara (Lecce) pa 2 koli. En teden bodo počivali: Acerbis (Lazio), Ballardini (Modena), Benedetti in Mandressi (Catania), Bosco (Pescara), Cagni (Sambenedettese), Della Pietra, Goretti in Maes-tripieri (Campobasso), lachini (Triestina), Pettiti (Messina) in Terracenere (Bari.)
Med denarnimi kazni velja omeniti 35 milijonov lir globe Fiorentini zaradi groženj navijačev sodniški trojki.
Popolna premoč Švice
Pirmin Zurbriggen
Posebej za Primorski dnevnik __________JOŽE DEKLEVA_____________
Tudi pravkar minula sezona alpskega smučanja, ki bo imela sicer še epilog na bližnji skandinavski turneji evropskega pokala, medtem ko se ie svetovni pokal iztekel preteklo nedeljo na olimpijski Bjelasnici nad Sarajevom, je bila v znamenju dvoboja med švicarsko in avstrijsko alpsko elito. Večni dvoboj pa se jp spet končal s popolno premočjo Švice. Tako rekoč vse pohvale, vse kristalne globuse svetovnega pokala je osvojila Švica, le slalojpsko lovoriko je osvojil Bojan Križaj. Če k temu prištejemo še švicarske uspehe na svetovnem prvenstvu v Crans Montani, je bila njihova premoč skozi vso zimo zares popolna.
Švicarska alpska reprezentanca je imela minulo .zimo dvoje osrednjih osebnosti, ki sta dajali ton svetovnemu pokalu in svetovnemu prvenstvu, Pirmina Zurbriggna in Mario VJalli-ser. Pri tem pa junak sezone, vsestranski tekmovalec Zurbriggen, pray-zaprav ni imel pravega tekmeca. Še zlasti, ker so okoliščine nanesle, da je lanski zmagovalec svetovnega pokala, reprezentant Luksemburga Mark Girardelli, začel sezono v razmeroma slabi formi. Zahodni Nemec Markuš Wasmeier pa se je moral predčasno posloviti od tekmovalne arene zaradi poškodbe, medtem ko je imela Maria Walliser enakovredno tekmico v prijateljici iz reprezentance Vreni Schneider. Maria Walliser in Pirmin Zurbriggen sta odlično pripravljena ričakala tekmovalno sezono, ki je ila tembolj zahtevna prav zaradi dveh vrhuncev. Oba sta bila kos nadvse težki nalogi, ostati v najboljši formi od konca novembra do konca marca, vmes pa tudi v odmoru svetovnega pokala, ko so se v Crans Montani začeli boji za naslove svetovnih prvakov.
Maria VValliser
Decembra je še kazalo, da bo podobno kot jugoslovanska ekipa v slalomu prevladovala v veleslalomu italijanska reprezentanca. S tem bi bilo vsaj v tehničnih disciplinah‘moš-ke konkurence omajano gospostvo Švice v mednarodni tekmovalni areni. Z veleslalomsko zmago Richarda Pra-mottona na uvodnem veleslalomu v Sestrieresu, ki mu je sledilo popolno zmagoslavje »azzurrov« na prvi tekmi v La Villi z zmago taistega Pramotto-na, drugim mestom Alberta Tombe in tretjim Oswalda Totscha, je italijanska reprezentanca napovedala odločen napad na veleslalomske lovorike. Toda že po Kranjski gori jim je začela pohajati sapa. Od začetne zagnanosti in odličnih uvrstitev ni ostalo več veliko. V veleslalomu, za katerega je bilo videti, da bo v sezoni 1987 paradna disciplina italijanske alpske reprezentance, je začel zmagovati Zurbriggen. Na vseh treh veleslalomih pred finalom v Sarajevu je ta švicarski reprezentant stopil na najvišjo stopnico odra za najboljše. V finalnem veleslalomu na Bjelašnici bi mu končno zmago lahko preprečila le Pramotton in Gaspoz, vendar pa je ostal v igri le Gaspoz, medtem ko je bil italijanski reprezentant iz Aoste le še senca zmagovalca decembrskih tekem. Tako je ostal končni veleslalomski obračun interna švicarska zadeva, končal pa se je v prid Zurbriggna, ki je tako končal sezono s skupno zmago in končnimi uspehi v smuku, veleslalomu, superveleslalomu in kombinaciji. Od avgusta do konca marca pa je v posamičnih disciplinah zmagal enajstkrat, petkrat v smuku, trikrat v veleslalomu, enkrat v superveleslalomu in dvakrat v kombinaciji. To je nedvomno bilanca, ki zgovorno potrjuje vrednost vsestranskega švicarskega tekmovalca.
(Se nadaljuje)
Nogomet: prijateljska tekma
Jugoslavija premočna
Na odbojkarskem turnirju Dijaškega prvenstva
Lepa uveljavitev naših šol
Jugoslavija - Avstrija 4:0 (1:0)
JUGOSLAVIJA: Ravnic, Miljuš, Ba-Ijič, Katanec (Arslanovič), Elsner, Jankovič, Smajič, Vulič, Pančev, Stojkovič (Asanovič), Tuce
STRELCI: Pančev v 39. in 67. min., Stojkovič v 57. min., Tuce v 62. min.
SODNIK: Peduzzi (It).
GLEDALCEV: 25 tisoč
BANJALUKA — V prijateljski nogometni tekmi je nogometna reprezentanca Jugoslavije visoko premagala Avstrijo. Za obe reprezentanci je bila to generalka za nadaljevanje kvalifikacij za'evropsko prvenstvo. Avstrijci bodo že čez teden dni na Dunaju igrali s Španijo, Jugoslovani pa 29. aprila s Severno Irsko v Belfastu.
Jugoslovani z igro pravzparav niso navdušili, bili pa so naverjetno učinkoviti, kar sicer ni ravno njihova odlika. Na drugi strani so Avstrijci popolnoma razočarali. Moštvo, ki ga trenira Ljubljančan dr. Brane Elsner, si namreč v 90 minutah ni ustvarilo niti
ene priložnosti. Jugoslovanski vratar, Rečan Mauro Ravnic, je bil povsem brez dela, premoč Jugoslovanov pa je bila tako očitna, da ni mogoče oceniti niti igre zadnjega moža jugoslovanske reprezentance in sina avstrijskega selektorja Marka Elsnerja. Elsnerjev nekdanji soigralec pri Olimpiji Srečko Katanec je bil v zvezni vrsti eden najvidnejših jugoslovanskih igralcev, zaradi poškodbe pa je moral iz igre tik pred odmorom. Najboljši v jugoslovanskem moštvu so bili Vulič, Tuce, Miljuš in Katanec.
(F. Božič)
Podpora Nikaragve S. Koreji
PYONG YANG -— Med obiskom v Severni Koreji naj bi predsednik Nikaragve Daniel Ortega izjavil, da njegova država ne bo sodelovala na OI v Seulu, če ne bo pri organizaciji soudeležena tudi Severna Koreja. Vest so sicer samo posneli iz oddaje korejskega radia.
VIDEM — Tržaško učiteljišče Slomšek je doseglo lep uspeh, saj se je z včerajšnjo zmago v polfinalu pokrajinskega dela odbojkarskega turnirja v okviru Dijaškega prvenstva uvrstilo v finale, v katerem se bo srečalo s prvakom iz pordenonske pokrajine. Iz nadaljnjega tekmovanja pa so izpadli fantje strokovnega zavoda Stefan, ki so zgubili proti inštitutu Maligoni.
SLOMŠEK - PERCOTO	2:0
(15:9, 15:10)
SLOMŠEK: Viller, Bandi, Čufar, Fabrizi, Foschini, Gregori, Knez, Cen-tazzo, Rudež, Foraus, Žerjal Naša dekleta so s precejšnjo lahkoto premagala videmsko postavo, saj so bile objektivno boljše. Še zlasti solidne so bile v napadu.
STEFAN - MOLINARI	0:2
(13:15, 14:16)
J. STEFAN: Cappellini, Gombač, Jercog, Kerpan, Marega, Mesar, Renčelj, Starc
Naši dijaki so bili na pragu zmage, ki pa so jo sami zapravili. V prvem setu so vodili že s 13:8, a v drugem celo s 14:9, vendar so obakrat v končnici popustili.
TRINKO - KRMIN	2:0 (15:1, 15:2)
TRINKO - RONKE	2:0 (15:4, 15:6)
NSŠ TRINKO: Petejan, Černič, Dornik, Terpin, Koršič, Bizaj, Uršič, Marušič, Kobal, Pisk.
Dijaki nižje srednje šole Ivan Trin-ko iz Gorice so tudi letos odbojkarski pokrajinski prvaki v okviru Mladinskih iger. V torek so namreč v Foljanu brez večjih težav odpravili odbojkarje šol iz Krmina in Ronk in se tako uvrstili v deželni finale, ki bo 4. maja.
Letošnji uspeh igralcev prof. Kodriča nadaljuje tradicijo iz lanskega leta, ko so naši fantje, potem ko so osvojili deželni naslov, nastopili na državnem finalu. Upajmo, da jim bo tudi letos uspel veliki met.
KOŠARKA - KADETI
BOR ADRIAIMPEK - KONTOVEL
ELECTRONIC SHOP 78:70 (38:31)
BOR ADRIAIMPEK: Lippolis 8 (2:6), Simonič, Cecco, Krasna 4, Škerk 12 (2:4), Pertot 23 (2:4), Race (0:2), Cupin 4 (0:2), Bajc 19 (6:8), Smotlak 8 (0:4).
KONTOVEL ELECTRONIC. SHOP: Cingerla 4 (4:6), Kocman 25 (6:7), Rupel 7 (0:2), A. Sterni, Pahor 14 (4:8), Stanis-
sa 10 (0:4), Gruden 2 (0:4), P. Sterni 13 (1:4), Bogateč, Dolhar.
TRI TOČKE: Pertot (5), Bajc (1), Kocman (3)
V slovenskem derbiju kadetskega prvendstva je Bor Adriaimpex dosegel pomembno zmago. V izredno napetem vzdušju (na srečanju je bilo okrog 150 gledalcev) sta ekipi stopili na igrišče preveč boječe, tako da je bilo na obeh straneh precej napak. Na koncu pa je zmagala ekipa, ki jih je naredila manj. Borovci so dobro začeli in imeli v 17. minuti že 17 točk prednosti, ko so Kontovelci stisnili zobe in po zaslugi Petra Sternija zmanjšali zaostanek. V peti minuti drugega polčasa pa je moral Kontovelov najboljši strelec Sterni na klop zaradi 5. osebne napake.,Borovci so s Petotom na čelu obdržali prednost, Kocman in Pahor pa sta preprečila, da bi Kontovelci doživeli pekoči poraz. (L. Furlan)
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je zaradi 4. opomina za eno kolo izključila Nika Sedmaka (Vesna), zaradi ponovnega 3. opomina pa prav tako za eno kolo Domenica Granato (Kras).
Jadranje: po uspehu na selekcijskih regatah
Arjana Bogateč (Sirena) bo šla na SP
Kot smo nedavno že poročali, so v teku selekcijske regate v razredu »ev-ropa«, veljavne za uvrstitev na žensko svetovno prvenstvo, ki bo avgusta v Franciji. Tako je bila 21. in 22. t. m. v Tarantu druga selekcijska regata, katere se je udeležila tudi Sirenina predstavnica Arjana Bogateč, ki se je tokrat odlično izkazala. V ženski vrsti je namreč zasedla drugo mesto in si tako zagotovila mesto v ženski reprezan-tanci, ki bo šla na svetovno prvenstvo. Vseh jadralcev, deklet in fantov, je bilo 75 in so izpeljali tri preizkušnje. Pri prvi je bilo regatno polje na neprimernem kraju, saj je bilo preblizu obale, tako da so tekmovalci imeli zelo malo vetra. Naslednjega dne so regatno polje premestili, pihal je močan veter, a pritisnil je tudi mraz, vseskozi pa je še deževalo. Arjana je na končni lestvici zasedla odlično 9. mesto.
KONČNA SKUPNA LESTVICA: 1. M. Binetti-Pozzi (Club Lago D'Orta); 2. Beltrame (Diporto Veneziano); 3. F. Binetti-
Pozzi (Club Lago D’Orta); 9. Bogateč (Sirena).
V istih dneh so se Sirenini tekmovalci udeležili še drugih dveh preizkušenj. Od 19. do 22. t. m. se je na Gardskem jezeru mudil Lorenze Bogateč, ki se je pomeril na prvi letošnji mednarodni regati v razredu finn, a 21. in 22. t. m. so štirje kadeti nastopili na selekcijski regati v razredu optimist v Ravenni.
Na Gardskem jezeru so se zbrali jadralci iz Anglije, Avstrije, Danske, Finske, Nizozemske, Južne Afrike, Madžarske, Vzhodne in Zahodne Nemčije ter Švedske. V italijanski reprezentanci je bilo dvanajst atletov. Vremenske razmere so bile zelo slabe, z mrazom, vetrom (od 16 do 18 m na sekundo) in dežjem, tako da je marsikdo odstopil. Od italijanskih jadralcev so vseh pet regat izpeljali le trije in med njimi je bil tudi Bogateč. Vseh udeležencev je bilo 39 in Lorenzo se je uvrstil na 21. mesto, zmagal pa je Anglež. Povejmo še, da se je pri prvi preizkušnji Lorenzo prevrnil in pri zadnji je
prišlo do okvare na plovilu, kar mu je prav gotovo onemogočilo boljšo uvrstitev. Glede na razmere v katerih se je prvenstvo odvijalo, pa smo z njegovimi rezultati lahko zadovoljni.
V Ravenni pa so se Sirenini kadeti Andrej Ferfolja, Karlo Ferfolja, Miran Guštin in Gerta Meucci 21. in 22. t. m. udeležili selekcijske regate v razredu optimist. Na regati se je skupno pomerilo 83 tekmovalcev, veljala pa je za uvrstitev na finalni del, ki bo v Neaplju od 22. do 25. aprila in na katerem bodo izbrali deset prvouvrščenih za evropsko prvenstvo ter pet prvouvrščenih za svetovno prvenstvo. Vse tri preizkušnje je pogojeval močan tok, veter pa je bil zelo šibak oziroma ga sploh ni bilo. Najbolje se je izkazal Karlo Ferfolja, ki je zasedel odlično 15. mesto in si s tem zagotovil nastop v Neaplju.
KONČNA LESTVICA: 1. Paoletti (SVBG); 2. Bonifacio (SVBG); 3. Strocchi (Circolo velico Ravennate); 15. Karlo Ferfolja; 28. Guštin; 29. Ferfolja; 40. Meucci (vsi Sirena). (M. G.)
Ob 40-letnici AMD
Zavidljiv obračun
V Novi Gorici so s svečanostjo v hotelu Sabotin proslavili 40-letnico tamkajšnjega Avto' moto društva. Na skupščini, ki so se je udeležili številni člani AMD in gostje, je predsednik Rino Velikonja podal podrobno poročilo o delovanju društva, ki šteje več kot 5.500 članov in je eno najpomembnejših v Sloveniji.
Poleg skrbi za vzgojo avtomobilistov in njihovo usposabljanje, je AMD izstopalo tudi zaradi številnih dosežkov na športnem področju v okviru kartinga, motokrosa in avtomobilskih relijev. Nekateri novogoriški piloti pa so se izkazali celo na državni in mednarodni ravni (Robert Miklovc, Dragan Vrtovec in Miran Mozetič, jugoslovanski prvaki v raznih motorističnih kategorijah). Med dejavnosti, ki so označevale delovanje AMD, gre omeniti državno prvenstvo v motokrosu v Šempasu ter vrsto društvenih pobud.
Skupščino je pozdravil tudi goriški predsednik olimpijskega odbora Elvio Ferigo, ki je predsedniku AMD v imenu vsedržavnega vodstva CONI izročil priznanje za sodelovanje ob meji. (pr)
Športno-ritmična gimnastika
Pavletičeva oškodovana
Nastop Poljanke Pavletič na medde-želnem prvenstvu v športno-ritmični gimnastiki v Abanu Termah je potrdil pričakovanja: več kot poldrugi meter prenizek strop telovadnice je našo tekmovalko, ki jo odlikujejo predvsem težki elementi z visokimi meti, oškodoval do take mere, da ni imela nobene realne možnosti za dobro uvrstitev. Osvojitev 15. mesta (med 35 uvrščenimi telovadkami) predstavlja zanjo v bistvu uspeh. Potem ko ji je uspelo v nekaterih orodjih še vzdržati stik z najboljšimi (v žogi je zaostala le za 0,15 točke za zmagovalko Crivellarije-vo iz Bielle, bila je v traku boljša od tretjeuvrščene Zanettijeve in kar v dveh orodjih je dosegla boljši rezultat od četrtouvrščene tekmovalke), jo je nizek strop oškodoval najprej v vaji z obročem, najbolj pa s kolebnico.
Z izjemo odlične Pordenončanke Zanettijeve, ki je bila 3., je bila Pavletičeva vsekakor najboljša tekmovalka iz naše dežele, saj sta Brunettin in Vidom (obe iz Pordenona) osvojili 17. in 18. mesto, a Blasinova (Ginnastica Triestina) je bila šele 29. (boj)
Ob uspešnem zaključku prvenstva ženske D lige
Združena ekipa Agorest žela prve sadove
Letošnja postava Agoresta, ki je napredovala v C-2 ligo
Prejšnji teden se je zaključilo žensko odbojkarsko prvenstvo D lige, v katerem smo imeli kar 4 slovenske ekipe. Končni obračun je povsem dober, če pomislimo, da imamo kar tri slovenske ekipe na prvih treh mestih, četrta pa se je rešila izpada.
Od vseh pa si posebno pozornost zasluži združena ekipa Agorest, ki je že Po prvem letu dosegla zastavljeni cilj: napredovanje. Igralke trenerja Mirana Strgarja so namreč prvenstvo zaključile na prvem mestu s 16. zmagami in enim porazom, kar daje pravo vrednost sovodenjske šesterke. Očitno je izbrana pot združevanja moči povsem Pravilna in je že v prvem letu rodila svoje sadove. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Agoresta Dinom Ronerjem.
»Najprej bi rad podčrtal kakovostni uspeh vseh štirih slovenskih ekip, kar Potrjuje, da se tudi med dekleti uveljavlja naša odbojkarska stvarnost. Kar zadeva našo ekipo, pa sem nad doseženim prvim mestom povsem zadovo-jjen, čeravno smo cilj napredovanja imeli pred seboj že od vsega začetka. Zadovoljen pa sem predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi zadeva pravilnost izbrane poti združevanja, drugi pa nagrajuje našo izbiro, da smo nastopili z verjetno najmlajšo postavo prvenstva.
O samem prvenstvu bi povedal, da je bilo izredno zahtevno in kakovostno. Če ga primerjam z lanskim, potem lahko mirne duše trdim, da je bilo za razred boljše, kar seveda še bolj vrednoti naš uspeh. Prepričan sem namreč, da bi se prve tri ekipe v tem prvenstvu lahko enakovredno borile z
ekipami, ki zasedajo mesta od sredine lestvice navzgor v C-2 ligi.
Mimo končnega uspeha pa bi rad povedal, da je združitev Doma in Sovodenj prinesla nekaj razveseljivih podatkov. Danes se v našem okviru zbira več kot 120 deklet različnih starosti. Več je mladih, ki prihajajo iz števerjanske in doberdobske občine, ki so dobile priložnost športnega udejstvovanja in ki bi ga drugače ne imele, predvsem zaradi pomanjkanja primernih sredin in samih telovadnih struktur. Mislim, da tudi to dejstvo gre posebej poudariti in predstavlja za nas, ki smo v to verjeli že od vsega začetka, pomembno zmago, ki je ne gre podcenjevati. To tudi zaradi tega, ker smo tako začeli ustvarjati trdnejšo podlago ženske odbojke na Goriškem, podlago, ki je doslej slonela na precej negotovih oporah.«
»Prvenstvo je za vami. Bi nam povedal, kakšni so bližnji programi ekipe in kaj si obetate v prihodnje?«
»Kljub uspehu v prvenstvu bodo dekleta nadaljevala s treningi, saj nas v prvi polovici aprila čaka dokaj zahtevna preizkušnja: deželni pokal. Naša ekipa je bila vključena v izredno kakovostno skupino, saj se bomo srečali z ekipo Vivila, ki trenutno vodi v prvenstvu C-2 lige, in postavo iz Pierisa, ki tudi nastopa v tretjeligaškem prvenstvu.
Kar zadeva bodočnost, je na nas, da bomo še utrdili in razširili idejo o združevanju, tako da bodo uspehi še večji. Če govorim izključno o članski ekipi mislim, da je naš cilj v naslednji
sezoni obstanek v ligi. O kakovostnejšem koraku (napredovanju) pa bo treba počakati še nekaj let, da ustvarimo primerne pogoje, s katerimi bomo kos taki nalogi.«
Trenerja Mirana Strgarja, ki je dober poznavalec naše odbojke (več let je treniral moške pri Domu, kasneje pa ženske goriškega združenja) smo vprašali za mnenje bolj s tehničnega vidika. O tem nam je takole povedal: »Uspeh v letošnjem prvenstvu je kronal naše prizadevanje, ki se je pričelo z združitvijo dveh ekip, ki bi samostojno ne zmogli takega uspeha. Naša uvodna skrb pa je bila predvsem ta, da iz dveh sredin ustvarimo eno samo jedro, kar vsekakor ni tako enostavna stvar. Zato smo si tudi v poletnem času zamislili skupne priprave na Bledu, kjer so se dekleta med seboj spoznala in ustvarila tisto potrebno homogenost, ki je nujna za igro ob mreži. Vse to pa ni rešilo vseh težav. Že od vsega začetka sem namreč ugotavljal, da bo ekipa v najboljši formi komaj ob zaključku prvenstva. In tako se je tudi izkazalo. Potrebovali smo namreč nekaj mesecev, da smo dosegli zadovoljivo raven uigranosti, čeprav smo v teku prvenstva naleteli na nekatere težave, ki so nam te programe nekoliko ovirale. Tu mislim predvsem na vrsto poškodb ter na odločitev nekaterih igralk, da opustijo igro.
Če moram primerjati letošnje prvenstvo z lanskim, potem moram reči, da je bil letošnji trud neprimerno težji in za nas je to pomenilo dvojno težavo, saj smo nastopili z izredno mlado in neizkušeno ekipo. Pred nami je sedaj deželni pokal, ko bomo našo stvarnost primerjali z ekipami, ki so vodilne v višji ligi. Lepa priložnost, da bomo bolje spoznali nas same in generalka za prihodnje prvenstvo.«
»Težko je govoriti o posameznicah. Toda zanima me, kako si ocenil igralke in kako lahko označiš igro Agoresta?«
»O igralkah bi povedal le tole: velik uspeh sem dosegel, ko so se odbojkarice med seboj uigrale, saj so prihajale iz dveh povsem različnih okolij. Zato moram povedati, da sem dajal homogenosti postave veliko večjo pažnjo, kot posameznicam. V tem je bila tudi naša moč. Tehnično gledano pa moram reči, da je ekipa izstopala predvsem zaradi napada oziroma igre na mreži. Nekoliko slabše pa je šlo v zvezi s sprejemom, to je v pripravi gradnje igre.«
RUDI PAVŠIČ
Tokrat zgrešili le pet servisov
Dekleta so končno zaigrala tako, kot sem si od njih pričakoval že od začetka prvenstva. Gostovanje v Veroni je bilo delikatno in polno negativnih faktorjev, prvi med vsemi ogromna športna palača, kjer je zgledalo odbojkarsko igrišče izredno majhno. Za igralca, ki je navajen trenirati v manjši telovadnici, je prehod v večjo vedno zelo travmatičen. Prav zaradi tega sem si pričakoval, da se dekleta ne bodo znašla in da bo njihov nastop posejan z mnogimi napakami. Igralke pa so vso teorijo postavile na glavo in me presenetile v pozitivnem smislu, saj je bilo dovolj pol seta, da so se prilagodile večji prostornini in da so potem zaigrale brez večjih napak. Kot dokaz naj navedem podatek, da so zgrešile v celi tekmi samo pet servisov, kar je verjetno rekord od nastanka Mebla.
Kateri so bili faktorji, da so igralke tako dobro reagirale po dveh zaporednih porazih? V prvi vrsti bi omenil, da ni bil prisoten tisti psihološki pritisk, ko je treba zmagati za vsako ceno. Skozi celo sezono smo odpovedali prav v tistih ključnih tekmah, ko nam je stala nasproti enakovredna ekipa. Dekleta so s tem pokazala, da solzelo emotivna in tudi da čutimo določeno odgovornost v kočljivih trenutkih. Če je ta navezanost na društvene barve z ene strani hvalevredna, lahko z druge strani negativno učinkuje na potek igre same. To vrzel bo treba s časom odpraviti. Dekleta morajo osvojiti tisto samozavest, ki privede do boljših športnih rezultatov. Igralke so tehnično in taktično dobro pripravljene tudi v končnici tega prvenstva. Sobotni nasprotnik Viadana res ni imel nobenega orožja proti našim razigranim dekletom. Od zunaj je zgledalo, da so nasprotnice demotivirane in tehnično slabe. Vendar je resnica v dejstvu, da jim naše igralke niso dovolile, da bi učinkovito speljale katerokoli akcijo do konca.
S sobotno tekmo se zaključi letošnje prvenstvo B lige. Čeprav je na lestvici že vse odločeno, se želimo posloviti od svojega občinstva s čisto in prepričljivo zmago. Takoj po sobotni tekmi se začne priprava za prihodnjo sezono. Kako pa je z nadaljnjim delovanjem združene ekipe, je še vse zavito v megli. Upam, da bodo pristojni organi kmalu dobili ustrezno rešitev, kajti obstoj Mebla je nujen, zaželen in potreben.
Rokomet: na svojem poslovilnem nastopu
Poraz mladincev Krasa Trimac
MOŠKA D LIGA
KRAS TRIMAC MLADINCI -
VIRTUS	17:31 (7:11)
KRAS: Klinc, Degan, Simoneta 4, Kozlovič 5, Mitja Grilanc 4, Sandro Grilanc 4.
V svojem poslovilnem nastopu v letošnjem prvenstvu so Kraševci visoko podlegli solidnemu Virtusu. Spričo nerazpoložljivosti številnih igralcev in neodgovornosti drugih, je Krasova ekipa stopila na igrišče le s šestimi rokometaši, zato je bila že pred pričetkom srečanja njena usoda povsem zapečatena.
Kljub številčni premoči gostov pa so se Krašovci, posebno v prvem delu igre, odlično upirali, v nadaljevanju pa kaj kmalu vrgli puško v koruzo, tako da je bil poraz neizbežen. V končnici prvenstva je ostala Krasova sed-
merka zelo zdesetkana, saj je poleg poškodovanega Miliča in Predonzani-ja v zadnjem trenutku zmanjkal še Gabrijel Raseni, katerega je med odločilno košarkarsko tekmo v Bologni med Goričani in Tržačani zadel kovanec v glavo in mu povzročil nekaj šivov. (Z. S.)
ŠD PRIMOREC
sklicuje jutri, 27. t. m., svoj 21. redni občni zboir, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20.30.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi na predvajanje diapozitivov in predavanje Dušana Jelinčiča o vzponu na Karakorum. Predavanje bo jutri, 27. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
lili	igor orel o tekmah vala kmečka	banka	Ij		komentar	jadranovegu	trenerja petra brumna
Tokrat res vrhunska predstava
Goriški fantje so se na pošten način poslovili od svoje publike. Lepšega epiloga, ki smo ga doživeli v soboto v Štan-drežu si lahko samo sanjamo. Po vodstvu gostujoče ekipe z 2:0 v nizih, si tudi največji optimist ni predstavljal, da bo prišlo do takega preobrata. Rangersi iz Vidma so začeli tekmo v strahovitem tempu. Občutiti je bilo, da se hočejo oddolžiti za poraz iz prvega dela in da jurišajo na zmago s čistim 3:0, kar bi jim še vlivalo upanja za eventualno končno drugo mesto.
Na vsak način so valovci pokazali že v drugem setu, da jim gre dobro od rok, čeprav so set izgubili. Igra je bila mnogo bolj dinamična, Rpt v^ zadnjih tekmah. Val Kmečka banka je igral večkrat penal preko centra (Stančič, Petejan in Lavrenčič) in drugi tempo v coni dva (posebno Stančič), videli smo tudi nekaj napadov iz druge linije (Palin in Allesch). Taka igra s še nekaterimi variantami odgovarja ekipi Vala, glede na karakteristike igralskega kadra. Na sobotni tekmi je bilo posebno opazno, da so bili igralci na igrišču zelo mirni in da so se v kriznih trenutkih spodbujali. To jim je vračalo samozavest, zato so med tekmo stalno napredovali v igri, obratno pa je nasprotnik izgubljal Pri samozavesti in prešel pod vpliv Goričanov. V zadnjem, petem setu so Furlani dokazali, da so res vrhunska ekipa. Pri stanju 13:6 v korist Vala Kmečka banka so namreč močno reagirali in spravili domačine v podrejeni položaj ter znižali fezultat na 13:12. V tem trenutku je bilo potrebno samo več odločnosti pri 'gralcih Vala Kmečka banka, da so zaključili set in tekmo v svojo korist.
» Ob koncu tekme sem opazoval navijače, kako so zadovoljnih obrazov zapuščali telovadnico. Ni manjkalo komentarjev kot... tako se igra fantje... ali... ta zmaga nam je tako dobrodošla, da smo v hipu pozabili na zadnje slabe nastope naših fantov... ali... v naslednji sezoni bomo lahko spet gledali kvalitetno odboj-Ro... itd.
Srečanja z Imolo sem se resnično bal
no značilnost načine
Bili ste priče, ali pa so vam pripovedovali očividci o tipični Jadranovi predstavi, vendar takšni, kakršno uprizarjamo v gosteh. Razlika je v tem, da sta polčasa glede na zadnjo tekmo zamenjana. Ponavadi odigramo dober prvi in klavrn drugi polčas, ena redkih izjem je bila tekma v Ferrari.
Pred tekmo si v slačilnici razdelimo vloge, osvetlimo morda kakšno bistve-'ilnost v nasprotnikovi igri, predvsem pa na razne drug drugemu dvigujemo moralo. Delamo se po-
gumne, brezskrbne, dobremu opazovalcu pa ne bi ušli prisiljeni nasmehi, begajoče ali izgubljene oči, vrsta pred WC in trenerjev neprestani refren - vi ste boljši. Zase sicer ne bi mogel trditi, da lažno dvigujem moralo, tu pa tam sires-da pomagam s »pumpanjem«, raje pa opozarjam na nasprotnikove kvalitete in še enkrat opomnim posameznike na lastne slabosti. Tokrat sem se pa srečanja z nasprotnikom iz Imole, ki zaseda na razpredelnici nezavidljivo pozicijo, a po kvaliteti posameznikov sodi mnogo više, neizmerno bal. Bal sem se tiste Jadranove prepotentnosti češ, saj smo jih premagali že v Imoli, pa še dve točki manj imajo kot mi, bal sem se tudi zaradi tega, ker smo bili oškodovani z nenastopanjem Štefana in prisiljeni uvrstiti v ekipo napol zdravega Robija, ki je eden nosilcev naše igre, če je optimalno pripravljen.
Na žalost, prvi polčas je bil potrditev mojih črnih slutenj. Vse kar smo počeli je bilo nedorečeno, predvsem v obrambi smo bili bleda slika Jadranove agresivnosti. Statistični dokaz naših slabosti je 52 prejetih točk in to na domačem igrišču. Takšna igra me ne razjezi, ampak me razžalosti, ker v napadu mazohističnih misli začnem dvomiti v svoje delo in v svoje pojmovanje košarkarske igre. Kaj nam more res voda začeti teči v grlo, da spremenimo način razmišljanja in na podlagi tega način igre. Po tekmi sem bil prav besen na sebe, vse preveč me je bilo slišati, grlo sem moral vreč na parket, ko sem dajal napotke, opozarjal, spodbujal, se hudoval na posameznike. Res je, da lahkih tekem ne maram, da sem pretemperamenten, da rad igram igro trenerja, res pa je tudi, da ali na podlagi storjenih napak lastne ekipe ali neodgovornega pristopa do vseh zahtevanih nalog, nerad zgubljam in poražen zapuščam prizorišče. Sploh pa še potem, ko pomislim, koliko dela je vloženega v vse to med sezono, in, da vendar ekipo Jadrana sestavlja vrsta dobrih posameznikov, ki bi večkrat morali pomisliti na kakšen način si želijo potrjevati svoj doseženi renome.
Kajti vse bolj sem prepričan, da za igranje in prosperi-ranje v tej konkurenci ni potrebna ne znanost, ne fenomeni, ob dobrem treningu je potreben le še maksimalno zavesten odnos do sebe, do kolektiva, do poznavalcev te igre in ne nazadnje do zvestih privržencev.
1
Primorec: prezgodaj za optimizem
Gaja je v nedeljskem srečanju proti prvouvrščeni S. Anni Rizzotti (naš posnetek je s tekme Gaja - Domus Arredamenti) verjetno zamudila zadnjo priložnost, da bi se prebila na vrh lestvice skupine L
Od skupno šestih naših moštev, ki nastopajo v raznih skupinah 3. amaterske lige, je trebenski Primorec edini, ki samostojno vodi na lestvici (skupina M).
»Ekipa Primorca igra trenutno zelo ®otivirano«, je povedal domači trener Aldo Kralj, »mislim pa, da ne smemo tvegati prevelikega optimizma. Najprej moramo upoštevati stvarnost, in ta kaže, da ima drugouvrščeni San
Nazario tekmo manj, pred sabo pa imamo še precej težkih tekem. Čez dober teden se bomo doma spoprijeli s San Marcom, ki je na lestvici tretji. Rezultat te tekme bo razgalil naše možnosti. Dejstvo, da se bosta San Nazario in San Marco srečala dvakrat (zaradi prve odložene tekme, op.ur.), bi utegnilo biti nam v korist. Seveda bi želeli, da bi ekipi iztržili vsaka po dve točki in nič več. Sami smo s San
Nazariom odigrali že obe tekmi. Telesno smo pripravljeni zadovoljivo, pomladanska vročina pa je vseeno razlog za zaskrbljenost.«
Kako pa gledate na druge ekipe iz tretje in druge AL?
»Ker smo že pri 3. AL, bi seveda omenil Gajo. Njena zadnja tekma ji ni prinesla posebne sreče. Žoga nikakor ni hotela najti pot v mrežo.«
Bi tvegali napoved hipotetičnega derbija med Gajo in Primorcem?
»Tega nikakor ne. Gaja se po igri nekoliko razlikuje od nas. Ne gre tukaj za kakšne tehnične razlike. Predvsem bi povedal, da se mi zdijo igralci Gaje med tekmami bolj emotivni. Ne vem pa kje iskati razlog za to vzdušje, ki je sicer lahko samo moj vtis.«
»V drugi kategoriji je Primorje verjetno razred zase med domačimi ekipami. Trenutno je zelo dobro uigrano in zavidiljiva je tudi njena tehnika.
Kriška Vesna plačuje dolg neizkušenosti, za Kras pa bi lahko veljalo, da je doslej igral odlično, čeprav se verjetno ne bo vključil v boj za najvišja mesta. Zarja je trenutno v težjem položaju. Želim ji samo, da bi z igro, ki jo je pokazala v zadnjih tekmah, osvojila sredino lestvice in torej varnejše vode.«
V nedeljo v 3. AL ne bo rednega kola. 'Slabo vreme iz prejšnjih mesecev je močno vplivalo na lestvice v obeh skupinah tržaške pokrajine. Obe skupini imata dokaj nejasne obrise. Gaja je glede na to nekoliko na slabšem, v skupini M pa bodo nedeljske tekme dale nekaj verodostojnih izvidov.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
26. marca 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Medtem ko vabi begunce domov in jim obljublja vrnitev vse imovine
Kabul množi letalske napade na obmejne kraje Pakistana
KABUL, ISLAMABAD — Revolucionarni svet Demokratične republike Afganistan je izdal odlok o povračilu zaplenjene imovine beguncem, ki se želijo vrniti v domovino in se vključiti v »proces narodne sprave«. Nazaj bodo dobili vse premičninsko in nepremičninsko premoženje, tako tudi banke, zasebna podjetja, tovarne, stanovanjske hiše in devizne račune, ne bodo pa prejeli odškodnine za zgubljeni dobiček. To velja za vse Afgance, ki so odšli na tuje pred 15. januarjem letos.
Ukrep kabulske vlade sodi v okvir številnih pobud za izhod iz kaše, v katero se vtaplja skoraj že devet let, ne zadostuje pa za dokončno pomiritev, ki je možna le s politično rešitvijo problema oziroma odhodom sovjetskih čet. Spopadi med afganskimi oboroženimi silami in kontrarevo-lucionarji se nadaljujejo in še zaostrujejo, zlasti pa se množijo napadi afganskega letalstva na pakistanska obmejna naselja, kjer je na tisoče Afgancev, o katerih pravi Islamabad, da so begunci, Kabul pa, da so gverilci. V resnici so tu eni in drugi, kar potrjuje tudi pakistanska opozicija in svari
vlado: »Saj ne morete zahtevati od Afganistana, da vam bo pošiljal rožice, ko pa z našega ozemlja dobiva bombe!«
Kaže, da sta afgansko letalstvo in topništvo bombardirala pakistanska naselja najmanj 800-krat. Pred dvema dnevoma je 10 letal odvrglo 12 bomb na mestece Trimangal in ubilo 51 ter ranilo okrog 100 ljudi, a 25. in 26. februarja je bilo v dveh naseljih severnega Vaziristana ob življenje več kot 100 in ranjenih 200 oseb. V Islamabadu trdijo, da so to bili civilisti in med njimi tudi ženske ter otroci, v Kabulu, da je šlo za gverilce, gotovo pa je, da so bombe pokončale tudi nedolžne. Pakistan odgovarja na napade s protestnimi notami, ki jih Afganistan zavrača, češ, »uncidente ste si izmislili«. Dejstvo je, da se pakistansko letalstvo ne more kosati z afganskim, da nima vohunskih radarskih letal awacs in da mu jih ZDA menda tudi ne bodo dobavile zaradi pritiskov iz Indije in SZ. Zanimivo pa je še tole: Afganci sistematično napadajo obmejno pakistansko ozemlje zato, ker ne priznavajo Durandove črte, ki pa je za Pakistan prava meja. (dg)
Šesta papeževa enciklika
Janez Pavel II. podpisuje svojo šesto encikliko »Redemptoris Mater«, ki je posvečena Devici Mariji, delno pa tudi tisočletnici pokristjanjevanja Rusov
Ker nočeta temnopoltih gostov jima je podžupan vzel licenco
FIRENCE — Tukajšnji podžupan in odbornik za turizem Nicola Cariglia je podpisal uredbo, ki odvzema lastnikoma dveh penzionov obratno dovoljenje, ker nista hotela oddati dvoposteljne sobe temnopoltima moškima. Gre za šolnika iz Mozambika, ki sta prišla v Firence na izpopolnjevalni tečaj. Njuna poklicna kolegica in prijateljica Maria Nina Posadinu jima je po telefonu rezervirala sobo v središčnem penzionu Beatrice, ko pa so tu zvedeli, da gosta nista belca, so rekli, da nimajo več prostih sob. Poskusila je še v bližnjem penzionu Fiume in odgovor je bil enak. Zadevo je preveril mestni redar in z njo seznanil podžupana, ki je brž ukrepal zoper rasiste.
Spor med Papandreuom in škofi
ATENE — Nad socialistično vlado Andreasa Papandreua se je zdaj spravila tudi grška pravoslavna Cerkev. Ob včerajšnjem državnem prazniku so škofje... stavkali, kar pomeni, da niso maševali. Zakaj? Ker parlament obravnava vladni odlok, po katerem naj bi razlastili 130.000 hektarov cerkvenih zemljišč in jih namenili državnim kmetijskim zadrugam. Sinodo je to tako razjarilo, da je predsedniku vlade celo zagrozila z izobčenjem! Ker pa Papandreu ne mara popustiti, je duhovščina rekla, da bo nekaj zemlje lastnoročno odstopila najbolj potrebnim kmetom, in tako tudi sama nekako potrdila utemeljenost vladnega sklepa.
Objavili 6. knjigo dnevnika nemškega nobelovca Thomasa Manna
Nacizem je bil tudi sad nemške zgodovine, tradicije in mentalitete
BONN — »Šel sem v trgovino kupit bele čevlje in pisane srajce. Prvi bombni napad na Japonsko, ki deluje na podlagi eksplozije atoma.« To je 6. avgusta 1945 zapisal v svoj dnevnik Thomas Mann, najuglednejša osebnost med nemškimi emigranti, ki se je umaknil pred Hitlerjevo diktaturo.
V 6. knjigi Mannovega dnevnika (1944-1946) se mešajo intimne izpovedi in najgloblje politične, zgodovinske in književne analize. Beležke ponujajo sliko, ki je tudi leta 1987 sila aktualna. To oceno v frankfurtskem Allgemaine Zeitung daje starosta sodobne nemške literarne kritike Marcel Reich-Ranicki. Medtem ko se zgodovinarji in sociologi kregajo okoli teze revizionistične šole v sodobni za-hodnonemški znanosti, po kateri zločini Nemcev v drugi svetovni vojni niso bili nekaj izrednega v zgodovini, ampak vzporedni s »temnimi obdobji« v duši drugih narodov, je Mannova beseda izpred 40 let, da se »nikoh med ljudmi ni zgodilo nekaj takšnega«, udarila kot strela z jasnega.
Mann je prepričan, da je leta 1933 bila v Nemčiji revolucija posebne vrste: brez. ideje, proti ideji, proti vsemu vzvišenemu, boljšemu in dostojnemu, proti svobodi, resnici
ter pravičnosti. Nacizem je po mnenju pisca prišel iz nemške zgodovine, tradicije in mentalitete. Nacionalsocializem je politična izvedba ideje, ki je vsaj eno stoletje in pol tlela v nemškem ljudstvu in v nemški inteligenci.
Malo dalje Mann piše, da je ideja, ki je porodila nacizem, globoko zakoreninjena v nemškem življenju. Ta ideja ni bila neznana niti stari dobri nemški kulturi in prosvetlje-nosti. Sledovi te »ideje« so prisotni celo v nemškem romanticizmu. Mann je v svoj dnevnik zapisal, da bi po padcu tretjega rajha morali iztrebiti kakšen milijon nemških vojnih zločincev, med temi tudi nekaj Hitlerju vdanih piscev. O svojem narodu Mann pravi, da je v zmagi najbolj divje brutalen, kadar pa je poražen, cvili in poziva na velikodušnost. Povojna Nemčija se ni pomirila s svojim največjim nobelovcem in mu je očitala nepomirljivost do svojih sonarodnjakov, čeprav ga zdaj že postavljajo ob Gdtheja.
Na koncu Reich-Ranicki navaja Mannovo trditev o »zastrašujoči Nemčiji« in se boji odgovoriti na vprašanje, če je tudi povojna Nemčija »zastrašujoča država«.
Rad je imel življenje na veliki nogi, ženske in lov
V Gradcu sodijo bivšemu opatu
GRADEC — Obtoženi bivši opat, v posvetnem življenju dr. Franz Rappold imenovani, do preiskovalnega zapora nastanjen v cistercijanskem samostanu Rein na Štajerskem, je okolišanom in predstojnikom svojega reda padel v oči spomladi leta 1985 zaradi »življenja na veliki nogi, žensk, organizacije lova — in predvsem zaradi denarnih zadev«. Zdaj se je 49-letni (izključeni) opat po 380 dneh preiskovalnega zapora znašel v Gradcu pred sodniki.
Obtožnica ga bremeni nezvestobe (po vsej verjetnosti cerkvenemu redu), težkih goljufij in zlorabe službenega položaja. V obtožnici nadalje stoji, da je šlo pri Rappoldu za nenavadne transakcije s parcelami in dejstva, da so bile v samostanu tri različne blagajne. Med uradnim in Rappoldovim privatnim premoženjem se je pretakal denar v milijonskih številkah in to brez računov ali potrdil. Poleg tega si je vrli opat od svojega kletarja izposodil 150.000 ši-
lingov, ki jih nikoli ni vrnil, pravta-ko kot je obdržal dragoceno zbirko kovancev, ki mu jo je prepustil v čuvanje neki vernik.
Januarja leta 1986 je moral Rappold svoj red in samostan Rein zapustiti. Da je bila mera polna, je tedaj pustil sebe in vse svoje premoženje odpeljati iz samostana s kamioni avstrijske armade. (Oba njegova brata sta namreč oficirja).
Vsega skupaj obtoženi dobro ne razume, saj je vendar »delal le v dobro samostanu«, ga od vrha do tal prenovil, v zagovor mastnim denarjem (skupaj gre za 3 do 4 milijone šilingov), ki so iz njegovih rok tekli gradbenim podjetjem in.nakupu za prenovitev samostana potrebnih strojev, ve Rappold povedati, da je »kot vsak Avstrijec, ki si gradi hišico«, uporabljal »črne denarje« in delavce na »fus«, da pa se zaveda, da je »najbrže kršil cerkveni red«, ker ni smatral za potrebno, da bi ločeval
samostanski denar od svojega. Do velikanskih »črnih« vsot je prihajal Rappold na različne načine, predvsem z utajo davkov, s prepisi različnih kosov zemlje na svoje sorodnike, »ker samostan ni mogel zemlje dokupovati« in, kot pravi sam iz »prispevkov vernikov«.
Da je utajil davke? Kako neki, saj vidi v denarjih bivši opat zgolj »dobronamerne denarje številnih vernikov«. Rappold si tudi ne ve razložiti, kaj ga je pravzaprav prignalo pred oči pravice, sovraštvo, zavist ali intrige njegovih sobratov? »Vsekakor: 380 dni sem presedel v preiskovalnem zaporu, to bo dovolj, če se nekomu godi krivica.«
Če ima dr. Franz Rappold dovolj prijateljev, ki bi bili pripravljeni zbrati pet milijonov šilingov kavcije, potem bo bivši opat izpuščen. Vsekakor bo to mogoče le med procesom, po morebitni obsodbi bo moral bivši opat sedeti, če ni v preiskovalnem zaporu že dovolj presedel. B. G.
Cad na tem, da se otrese Gadafija Zdaj je na vrsti oaza Faya Largeau
PARIZ - Libijski vodja Gadafi je predvčerajšnjim naročil svojim vojaškim poveljnikom, naj bombardirajo zapuščeno letalsko bazo v Vadi Du-muv Čadu. Očitno je hotel tako onemogočiti čadski vojski, da si prilastiš-tevilnih raket sam 6 in brzostrelnih topov ZSU, ki imajo to značilnost, da streljajo 4 tisoč nabojev na minuto.
Gadafijev letalski raid pa je bil povsem neuspešen, saj je vojska čadskega predsednika Hissena Habreja že pošteno udarila po njegovih vpadniš-kih četah. V nedeljo so čadske čete napadle libijsko letalsko bazo v oazi Vadi Dum, ubile so 1.269 libijskih vojakov in jih ujele kakih 500. Uspeh čadske akcije pa je bil v izrednem vojnem arzenalu, ki je padel v roke n'dja-menskih vojakov: 50 težkih tankov T-55, 100 oklopnih transporterjev, 5 helikopterjev MI-8 in štiri MI-24, 3 transportna letala antonov-26, 5 letal za protigverilski boj marchetti, poleg tega pa še nekaj desetin tovornjakov in terenskih vozil toyota, skladišča municije, sodov z gorivom in živeža.
V Parizu je francoski obrambni minister Andre Giraud izjavil, da je to
izredna »čadska zmaga«, ki jo gre pripisati »izključno Čadu«. Predsedniku Habreju in njegovim vojakom je dejansko uspelo znatno spreobrniti kritični položaj, v katerem se je znašla država po vdoru libijskih enot in po aneksiji Libiji čadskega ozemlja v Ti-bestiju. V štirih letih bitk v puščavah in oazah se je namreč izkazalo, da so lahki oklopni transporterji primernejši od težkih tankov, čadske vojaške enote pa so se medtem izurile v uporabi francoskega (predvsem protiletalskih premičnih raket in prenosnih protitankovskih raket) in ameriškega orožja.
Zmagovit napad čadske vojske na libijsko postojanko v Vadi Dumu je imel tudi občutne psihološke posledice. Libijskim vojakom, ki se še nahajajo na čadskem ozemjju, pešata samozavest in vztrajnost. Se posebno v primeru tistih enot, ki so nameščene v poslednjem pomembnem Gadafijevem oporišču, v oazi Faya Largeau, je vzdušje vojakov dokaj na psu. Oaza Faya Largeau je namreč rojstni kraj čadskega predsednika Habreja, ki jo namerava čimprej osvoboditi in je pravkar pokazal, da je tega lahko tudi zmožen.
MOSKVA - V boju za okrepitev zakonitosti so sovjetski tožilci lani poklicali na disciplinsko odgovornost okoli 200 tisoč uradnikov. Okoli
60.000	je bilo primerov, ko so tožilstva uvedla postopek proti nezakonitim sklepom državnih organov. Na njihovo pobudo je bilo 11.000 državljanov ponovno sprejetih v delovno razmerje, ker so jih protizakonito odpustili. Okoli 90.000 državljanov je dobilo svojo pravico v drugačnih vrstah pritožb zaradi nezakonitega postopka s strani administracije. Vse te in še vrsto drugih dejstev navaja glavni državni tožilec SZ Aleksander Rekunkov v intervjuju za včerajšnjo Pravdo.
Krepitev socialistične zakonitosti in pravnega reda je ena najpomembnejših političnih programskih točk vsega, kar zdaj izvaja partijsko vodstvo na čelu z Mihailom Gorbačovom. Nedavno sta CK KPSZ in ministrski svet izdala o tem posebno »ponostanovljenje«. Sovjetski partijski voditelj ob vsakem srečanju in v vsakem javnem nastopu poudarja izredep pomen pravnega reda za splošen napredek sovjetske družbe. V javnosti pa najpogosteje navajata konkretnosti novi pravosodni minister Boris Kravcov in vrhovni tožilec Aleksander Rekunkov.
Včerajšnji intervju v Pravdi je nekakšno dopolnilo načelnega in teoretičnega uvodnika v Komunistu, ki je prav tako posvečen pravnemu
V duhu glasnosti in perestrojke sovjetske družbe
Gorbačov se je sedaj spravil tudi na sovjetsko sodno prakso
redu kot temelju vsakršne demokratičnosti. Spričo pičlih rezultatov »prerestrojke« na čisto materialnem področju — v trgovinah se komajda kaj bistvenega spreminja — se sovjetsko politično vodstvo očitno izraziteje usmerja na politično plat. Zato Gorbačov v svojih zadnjih govorih izredno močno poudarja pomen demokratizacije vsega družbenega življenja tudi za hitrejši gospodarski razvoj.
Vrhovni tožilec Rekunkov razkriva razmeroma kritično podobo stanja, ki se je zakoreninilo v minulih desetletjih, ko se je le »malo delalo za državni sistem jamstev zakonistosti«.
Pravosodje je začelo čistko v svojih vrstah. Renunkov navaja primere državnih tožilcev Belorusije, Vorošilovgfadske in Irkutske oblasti, pa še Severno-Osentinske ASSR (obronki Kavkaza),
ki so jih odstranili s položajev zaradi tega, ker so dopustili protizakonite aretacije državljanov, njihovo držanje v zaporih, bodisi pod pretvezo preiskave ali pa kazenskega pregona. Cela vrsta višjih in drugih delavcev tožilstev in notranjih zadev se zdaj zagovarja tudi pred sodiščem za kršenje zakonov.
Pravda zastavlja vprašanja v imenu konkretnih bralcev, ki so se obrnili v uredništvo s svojimi vprašanji in pogledi. Tako časnikar navaja bralca iz Moskve, ki pravi, da uradniki v vrsti zveznih ministrstev izdajajo instrukcije in navodila o tem, kako je treba razumeti kakšen (novi) zakon. S tem pa bodisi odvzemajo politični smisel zakonu ali pa (hkrati) državljanom in podjetjem jemljejo pravice, ki jim jih daje prav novi zakon. Vrhovni tožilec se tega zaveda: v uprav-
nih kabinetih lahko s podzakonskimi akti izničijo smisel novega zakona.
Koliko je tožilstvo sploh že neodvisno od vmešavanja krajevnih partijskih in državnih organov? Rekunkov navaja primer iz Turkmenije, kjer v poldrugem letu tožilstvu ni uspelo razvozlati ponaredbe z rižem samo zato, ker so vsi politični organi zavlačevali postopek, oblastni Sovjeti pa niso dali organom pregona davljenja za to, da bi pred sodnika poklicali tudi osumljene poslance (deputate).
Velik tekst v Pravdi sicer nikjer naravnost ne govori o tem, da so med državljani, ki so jim tožilstva pomagala do pravice, bili tudi »politični«, iz konteksta pa je to mogoče tako razumeti. Gotovo pa ima današnja objava intervjuja svojo vlogo tudi v žolčni polemiki, ki jo je ista Pravda uprizorila proti sovjetskim disidentom v Parizu, ki so objavili v Figaroju poseben manifest. Včeraj ga je ponatisnil tednik Moskovskije novosti (ki izhaja v tujih jezikih). Med podpisniki manifesta so imena uglednih kulturnikov, kot so Jurij Ljubimov, V. Maksimov, Ernest Neizvestni, Jurij Orlov ali V. Bukovski. Za bivšega šefa gledališča na Taganki Ljubimova so vse doslej šušljali, a so mu z najvišjega mesta v Kremlju, da jim »bo vse odpuščeno«, če se vrnejo. Prav proti temu zdaj nastopajo ti oporečniki, češ nam nimate česa očitati...
ANTON RUPNIK