St. 71.
V Trstu, v sredo 3. setembra 1884.
Tečaj
Glasilo Slo i'f'skega političnega društva za Primorsko
(HM« Ja m«.*
»EDINOST« Izhaja i!krat na teden vsako «r»tf« in tllcU o poludne. Cena za vae
ktej. Oeia:, Vi MT® »ft-^!* ft gdir: K^iU^Um j erankiran^^
dobivajo pri opravmltvu in v trafikah v Tr.t. Po K kr., v Sertol in v Ajd.viSial po nila in poalanice) se zarafiunijo po pogodbi- prav cen6; pri kSkltaoiSlllTI drotaSil «kr - Sarolmin, reklamacije in inaerate prejema Opravaffcv*, vla Terraata, »Nava tlikaraa.. j črkami ae plačuje za vaako beaefo 2 kr	P	ogiaain z aroDnimi
Hrvatska in njena prava.
Dogodki v zadnjem zasedanju sabora hrvatskega je ves svet v to-likej meri opozoril na Hrvatsko, da ga skoraj ni, osobito pa slovanskega lista, kateri ne bi se pečal obširnejše s Hrvati in političnimi odnoSaji na Hrvatskem. Da nas Slovence, ki smo s Hrvati ena in ista veja obSirne slovansko lijae, ta stvar Se od bliže zanima, to je Čisto naravno. Ni torej mogoče, da ne bi se slovenski list oziral na brate Hrvate v tem važnem Sašu, ko se tam pripravljajo vse politične stranke na ozbiljne boje, na boje za načela in pravo.
Hrvatska v turSkih vojnah ena glavnih točk mogočnega avstrijskega cesarstva in brez pretiranja SČit Avstrije proti muzelmanskemu barbarizmu. Hrvatski narod v času največe nevarnosti za obstoj Avstrije in nje dinastije zopet prvi na bojišču za prava presvitle dinastije in celokupnost Avstrije, ta dežela, ta narod, kaj je vse prebil in koliko slavnih momentov zaznamuje njega zgodovina v starejem in novejem času!
Dinastiji Habsburžanov in Avstriji je pač ta narod storil več uslug, več je žrtvoval za eno in drugo, nego mnogi drugi narodi avstrijski; on je dal državi primeroma več slavnih mož, posebno vojskovodij, nego vsak drugi narod, s kratka: ves svet je bil od nekdaj navajen videti v Hrvatih prve branitelje avstrijske zastave.
Ta zvesti avstrijski narod, s katerim tudi nas Slovence vežejo ne le
PODLISTEK.
bratske, temuč tudi zgodovinske vezi, imel je svoje lastne kralje, in ko je zadnji pravi kralj hrvatski Stjepan II. umrl, izvolili so hrvatski velikaSi, župani imenovani, leta 1102 ogerskega kralja Kolomana tudi za svojega kra-lja. Ogerski kralj je torej postal ob jednem tudi kralj hrvatski, a prisegel je, da bode spoštoval in varoval vse pravice hrvatskega kraljestva.
Hrvatje niso torej bili neposrednji podaniki ogerske države, pač pa podaniki ogerske dinastije, to je Oger-ska in Hrvatska ste imeli enega in istega kralja, ali ste bili vsaka zase neodvisna država.
Večkrat so Turki v srednjem veku pustoSili Hrvatsko in Ogersko; oni so tam gospodarili 170 let, največ so bili turSkega nasilja krivi ogerski kralji in ogerski velikaSi, kateri so se v enomer mej seboj prepirali, dokler so hrvatski velikaSi poklicali leta 1524. nadvojvodo Ferdinanda, brata cesaija Karola V. iz HabsburSke rodbine na pomoč proti Turkom.
Dve leti potem je bil ogerski kralj Ljudevit od Turkov popolnoma poražen pri Mohaču in je zginol z bojiSČa. Vodja hrvatske vojne, knez Krsto Frankopan, ki je bil se svojo vojsko napotjen proti Mohaču, pisal je, ko je zvedel o porazu in ubeštvu kralja ogerskega, senjskemu Škofu: «Pokle je kralj Ljudevit uSal, držimo, da je ta razboj gospodin Bog dopustil nad kraljem in nad Ugri, ne za zlo ili pogibel, dapače za dobru vieSnu tomu rusagu (kraljestvu), zač ako bi
v
Izlet na Caven. *)
Bilo je prve dni avgusta. Lep večer smo imeli, da si skoraj spati nismo upali. Da bi lepo noč kakor mogoče porabili, odpravimo se na Caven. Bilo nas je p*t, vsi mladi in veseli. Ob desetih zvečer odi-demo od doma, da bi za rana do vrha dospeli, in videli vshod solnca. Vzeli smo se seboj nekaj živeža in sadja. Veselo in se šaljivimi pogovori odidemo. Pri izvirku •Jovška« se nekoliko odpočijemo in s hladno vodo okrepčamo. Potem pa, obloženi Še % vodo, h ajdi dalje.
Kmalo dospemo do podnožja čivna — ali sedaj kam se obrnoti? Nikomur nas ni bila pot znana. Iskali smo steze, ni je bilo mogoče najti. Kder smo videli kak jarek ali pa drčo, koder val6 čoke s Cavna, mislili smo, da je steza. Večkrat smo zašli v take drče — kar naglo zapre se nam pot se strmo skalo — in morali smo se vrnoti. Iskali smo uže več nego dve uri steze — pa še nismo obupali. Na vsak način smo hoteli še ta večer na Caven. Pa to ni bilo še vse; do sedaj smo imeli mesec, pri katerem je bilo Še lahko mogoče stezo najti, zdaj pa se nam je skril, in tema je bila, da se skoraj videli nismo.
Kako pa zdaj ? — Obrnemo se po drči navzgor misle, da smo na pot zadeli. Kli srno više in više in bili smo uže veseli, da smo na pravej poti. Tudi tukaj nam je bila osoda nemila! Strma visoka skala
*J Čaven je visok hrib nad Ajdovščino.
zapre nam pot, nad skalo pa Se je dvigal visoki »Modrasovec«. Mislili smo, ako skalo preplezamo, da lahko tudi naprej pridemo. Drug za drugim na skalo, k nesreči še prav varno ni bilo, ker se je kamenje rušilo pod nogami, da nisi bil gotov nikamor varno stopiti. Počasi plezamo več seŽnjev po skali. — Nesrečne stene t Tudi tukaj nam zapre strma stena pot.
Bili smo na visokej skali; prostora je bilo zelo malo, komaj smo čepeli vsi drug druzega drže se na skali. Res nekoliko strašno je uže bilo. Pred nami strma skala, za nami navpična stena, na desnej in na levej strašan prepad. Vsakemu je bilo nekoliko tesno pri srcu. Prej naše veselo petje, ukanje in šaljivi pogovori, zdaj nočna tihota v nas in okoli nas, Nikdo si ni upal spregovoriti — gledali smo se nekako preplašeni. Da, škoda, da nisem slikar, podal bi vam izvrstno sliko. S časom smo se privadili nevarnosti in začeli smo govoriti — pa niso bili čisti Klasovi. Govorili smo mirneje in žalostno. Slednjič pa smo sklenoli počakati na str-mej skali dneva in potem plezati pri svitu nazaj. In res čakali smo dolgo časa, in s petjem si kratili čas — pa to petje ni bilo prejšno veselo petje, ampak bili so milo in otožno doneči glasovi, kateri so prihajali iz dna naših hrabrih prs. Zora pi še ni vstajala, čakanje nam je bilo uže sitno in plezati smo začeli navzdol. Prvi je plezal strašno počasi, ker ni mogel najti prave poti, mi na skali smo mu le stran kazali, kam naj se obrne. Pa sčasotn vendar le prileze do trdnih tal. Sedaj pride na vrsto flajhrabrejša duša, bil je naš Lojze, kakor smo ga imeuovali. On si ni upal dol, silili smo ga in mu prigovarjali — vse zaBtonj, srce mu je zlezlo v peto. Naposled se vendar nekoliko ojači in začne prav počasi in varno plezati — dihati sil
bili sada Ugri cara razbili, kada bi konac nih nevridnu reženju, ili gdobi mogal pod nimi ostati ?» Po bitki pri Mohaču bil je postal Ferdinand I. kralj ogerski in hrvatski; ali Turki so mu bili kmalo zopet odvzeli naj-veči del Ogerske.
Vidi se iz tega, da so baS Hrvatje uže tistikrat prvi delali na to, da se hrvatsko kraljestvo postavi pod varstvo in vlado Habsburžanov. Bile so potem Se mnoge bitke, ustavljali so se ogerski velikaSi nemSkim cesarjem iz hiSe HabsburSke; toda vse zastonj; priSli so naposled vendar do tega, da je ogerski državni zbor leta 1688. v Požunu pripoznal tej slavnej rodbini dedno last ogerske in hrvatske krone.
To vse pa se je zgodilo potem pogodbe s cesarjem habsburSke dinastije in zastopniki ogerskega in hrvatskega kraljestva. Karol VI., ki ni imel več možkih nastopnikov, zagotovil je svojej hčeri Mariji Tereziji tudi na Ogerskem in Hrvatskem nastop-stvo, podpisal je takozvano pragmatično sankcijo, v katerej so bile zopet Ogrom in Hrvatom potijene vse pravice samostalnih kraljestev.
Bile so potem pod Marijo Terezijo qude bitke za obstoj Avstrije, ali Ogri in Hrvatje so bili vedno prvi varuhi dinastije in Avstrije, mnogo krvi so prelili za dinastijo in celokupnost djržave. A leta 1848, ko je po vsem svetu nastopila reakcija proti absolutizmu in načelom, ki so prevladala po premaganju Napoleona I. leta 1814 skoraj po vsej
,<li upal, še manj pa govoriti. Ko je neko-<co časa lezel po skali, praSam ga, da ne iH vsi molčali, in da bi ga ne bilo groza, ker ni slišal človeškega glasu:
»Lojze, bo li kaj, bo P Je li mogoče plezati po skali?«
Nekoliko časa pomolči, potem pa odgovori se strašnim in preplašenim, iz dna potrtega srca donečim glasom, tako milo da nas je vse presunolo.
•Oh! bode uže, bode!«
Smijati smo se začeli, da je bilo strah, kaj hočete, taka je uže Človeška narava, v majhnej nesreči, ali pa če vidi soseda v majhn-*1' zadregi — smeje se. Tako smo se srni' tudi mi, dokler ni prišel do tal — kd .. :opet dušek dobil in iz vsega grla „ zaukal. Za njim splezamo tudi •	az skalo. Morali smo zopet
skoraj oda navzdol hoditi, in z nova steze si „ati. Bližal se je dan, Bvitla zora se je vzdignola izza gore.
Kmalo dobimo drugo strmo drčo, še nekoliko veseli in ne popolnoma obupani, ker smo se prav zdaj iz nevarnosti rešili, začnemo plezati po vseh Štirih drug za drugim kakor gorski duhovi ali koboldi. Strmejša in strmejša je bila pot, večkrat smo počivali, in uživali hladno vodo iz Jovška, katera nam pa kmalo poide. Dalje in dalje smo šli, ker bi radi do vrha dospeli še pred solnčnim vzhodom. Ni bilo nam mogoče, v sredi naše truiapolne poti smo nekoliko počivali, ko se prikaže veličastno solnce. Mislili smo, da bomo na Cavni gledali to veličastvo, in mogočno prikazen iz stvarnikove roke, pa tudi tu je bilo kaj zanimivo. Pozabili smo ves trud. Radosti nam je srce skakalo, vide našo domovino, lepo Vipavsko dolino pri solnčnem vzhodu. Rosa se je bliščala in leskestala v solnčnih žarkib, videti je bilo kakor bi bila naša krasna dolina v praz-
Evropi, vzdignoii so se proti hasbsbur— Skej dinastiji tudi Ogri in KoSut je postal diktator ogerske države. — Hrvatje, akoprem spojeni z Ogersko, pa se niso pridružili upornikom, ampak so k ljubu pritisku od strani Madja-rov pod nesmrtnim banom Jela-čičem ostali zvesti svojemu kralju in cesarju ter se bojevali proti Ogrom in tudi proti drugim upornikom.
Reči se more, da so Hrvatje leta 1848 bili prva in najboljSa zaslomba dinastije, da so za njo krvaveli ne le na Ogerskem, temuč tudi na italijanskih planjavah in celo v glavnem mestu države, na Dunaju.
Hrvatje so si zarad svoje zvestobe dinastiji in svoje hrabre brambe celokupnosti Avstrije ceM stekli mržnjo in sovraStvo vseh onih narodov, kateri so jih videli in skusili v borbi za njihovega kralja in cesarja,
Sridobili so si ime reakcij onarjev, arbarov itd., a doma je po končanih bojih okolo 40—50000 vdovic plakalo za svojimi možmi.
Ali je mogel kak narod napraviti veče usluge Avstriji in dinastiji, nego jih je napravil hrvatski narod?
Iz tega je zopet razvidno, da se je hrvatski narod prostovoljno podvrgel naSej dinastiji, a da ni nikdar izgubil ali zapravil onih pravic, katere so mu bile zajamčene, ko je stopil najprej v zvezo z Ogrsko, a kesneje v zvezo avstrijskih narodov.
— Nastopila je potem doba absolutizma, doba, v katerej je prestalo vsako javno gibanje avstrijskih narodov. Hrvatom so v tej dobi bano-
ničnej obleki in vsa z biseri posuta. Bes, rojaki, lep prizori Dolgo smo gledali to krasoto, zamišljeni smo bili, da Še govoriti si nismo upali, da ne bi kalili jutranjega miru in tihote. Spočiti začnemo z nova pot; z velikim trudom dospemo na ntjvišji vrb, na »Modrasovec«. Srečni mi! Malo smo postali, pa ker je premočno obrasten, zato smo videli le daljno oko-Hco, domači kraji pa so bili nam skriti. Sli smo tedaj v gozd, in po gozdu dalje, da bi dobili kako skalo, od kodar bi si ogledali daljno in bljižno okolico. Solnce se je uže vzdignolo, pa vendar ni bilo vročine, ker smo hodili po senci. Oglašati se je začel tudi nikoli zadovoljni želodec in tirjal svoje obresti — z eno besedo, lačni in žejni smo bili. Saj jedi smo imeli, pa uživati je nismo hoteli, ker smo se bali še hujše žeje. Jagod, da bi jih zobali, ni bilo nič, morali smo tedaj roso srebati in perje lizati, pa to ni zadostilo. Grlo je bilo suho, usta so se nam sprejemala. Vendar smo dospeli do zaželenega kraja. Povžili smo nekaj, pa ne dosti radi hude žeje. Tukaj še le, dragi bralec, odprl se nam je prizori Globoko pod nami se je vila v vsej svojej krasoti Vipavska dolina. Tukaj še lesi spoznal pregovor: Povsod je dobro, doma najboljše«. Nizko pod seboj si videl domovino, kder ti je tekla zibelka, kder si se svojimi tovariši najsrečnejše dni preživel v zavetji svojih roditeljev Tukaj si videl kraj, kder so ti uže v nežnih letih vcepili ljubezen do domovine. Da, tukaj si videl raj, katerega nikoli ne pozabiš. Sredi lepe doline se vije reka Vipava, kakor srebrn pas; vsa dolina je obsuta z vasmi z visokimi stolpi v sredi. Nehote si zabredel v zgodovino in premišljal, kdo in kako je gospodoval v starih Časih. Predstavljal si si, kako so se nekdaj po tej dolini selila ljudstva iid.
EDINOST
vali razni avstrijski generali, mej njimi tudi Goričan fzm. grof Coro-nini in vsa hrvatska vlada je imela izražen vojaški tipus.
To pa ni motilo hrvatskih patri-jotov v napredku na polju znanosti, domače literature in umetnosti.
(Dalje prih )
Lepi zavezniki.
Uže večkrat smo povdarjali, da vlada mej «L' Indipendente« in «Neue freie Presse«, to J« mej fakcijoznimi in «Ire dentaši« najlepša sloga. Ako smo imeli kedaj živih dokazov za to našo trditev, imamo jih sigurno zdaj. Pozdevalo se nam je, da naša slavnost ne da mirno spati tej bratovskej zaroti Velikonemcev In Iredentašev. _ Da je smelo delalsko društvo obhajati rojstveni dan svojegaviso-kega pokrovitelja s tisto slovesnostjo, katera je primerna takej priliki, to te «par nobile fratrum« strašno jezi, in ker nas Slovencev s pravico ne morejo napadati, poslužujejo se laži.
Ali naši Iredentaši so še vedno bolj pošteni, nego pa fakcijozni Velikonemci: ti dražijo prve na nas z namenom, da jim taka intriga kaj pomaga. Tako je bilo v Dalmaciji, tako je zdaj pri nas; ali v Dalmaciji so ti intrigantje napravili »fijaško« in nadej.ili se je, da jim nič bolje ne pojde pri nas. Poznamo človeč-, ki je uže enkrat poprej bilo v Trstu in delalo fakcijozno politiko pri znanej .tetki«. To človeče je moralo iz Trsta, ker se je njega netaktno postopanje pristudilo celo gospodom omenjene «tetke«. Sel je v Bed in na Ćesko, tudi tam so se ga naveličali. Ali pri «Neue freie Presse« so spoznali, da ako tudi za zunaj ne velja, za lažidopisnika vender je še vedno prav dober; poslali so ga zop^t v Trst z nalogo, da od tukaj pošilja laž njive dopise in lažnjive telegrame v .Neue freie Pres3e» in pa v graSko »Tagespost«.
Zadnja naša slavnost mu je dala prekrasno priliko, da je mahnol zopet enkrat po Slovencih; on je poročal v oba omenjena lista tako le od besede do besede: •Triest 25 Aug. 18S4. Am letzten Sonntag nun hat sich bei einem slavischen Vereins-feste eine fttr die biesigen Verhaltnisse reeht karakteristische Episode abgespielt. Der slavische Arbeiterverein zog mit klin-gendem Spiel und flatterndem Banner von der nouen Antoniuskircbe zum Aquedotto, von zahlreichen Landleuten aus dem Ter-ritorium begleitet, als plotzlich Jemand beme; kt haben woilte, dass ein Passant eine beleidigende Pantomine sich habe zu Schuiden koinmen lassen. Sofort flelen die Festgenossen uber den Mann — einen ge-wissen Valentin Peternel aus dem Fri-aul'schen — her und priigelten ihn weid-lich durch, wobei ihnen die biederen Land-leute wacker secundirten. Nachdem er eine tucbtige Tracht Priigel erhaltan, wurde er uberdies arretirt; beim polizeilichen Ver-hor stellte sich indessen sogleich die vol-lige Schuldlosigkeit des Mannes heraus, da sich gegen ibn durchaus kein Belast-
Vskliknol si in rekel: »Res lepa si, mila domovina, srečni Vipavci!«
Ozrli smo se tudi po daljnej okolici, videli smo le slovenska tla, tla naših bratov po krvi in duhu, videli smo slovensko domovino. Res da velik ni naš narod, ni velika naša domovina; a ona je lepa in naš narod je čil in se hitro povzdiguje — in to bodi Slovencu ponos. Tudi mi emo bili navdušeni vide toliko krasote, in toliko zanimivega, in prisegli smo visoko na Gavni, da domovini ostanemo zvesti sinovi rekoč: »Draga domovina, ozri se na nas, in poglej naša srca, katera le zate bijejo, ozri se na nas, kateri te iz vsega srca ljubimo — da tudi vsežrtujemo, celo živeuje, ako je treba, in naš zadnji zdih-Ijaj bodi tebi posvečen! Ti si naše vse!«
Pozabili smo na žejo, ljubezen do naroda, do domovine je prekosila vse telesne potrebe in tirjatve — pa ne dolgo. Žeja nas je trla bolj in bolj, morali smo kraj zapustiti, in Čuvajeve hiše iskati. Po dol«e) hoji po gozdu pridemo do čuvaja. Naleteli smo, kakor so sploh Slovenci, na prijazne in postrežljive ljudi. Napravijo nam bitro okrepčavne kave — ta nam je dišala! Potrebna nam je bila, kakor dušam nebesa. Dobro se okrepčamo. Potem smo se šli na solnce sušit, ker smo bili vsi mokri od gojzdne rose. Predno odidemo z Čavna, ponudijo nam prijazni ljudje surovega masla in kruha, kar nam je tudi dobro dišalo. Vode srno tudi veliko popili. V največej vročini smo hodili po strmih stezah navzdol, in steze ni bilo ni konca ni kraja. S časom dospemo vendar le do »Joška«, kder se, kakor prejŠni večer, okrepčamo. Pa bili smo trudni, govoriti se nam ni liubilo — zaspanim Še le pod noč smo prišli domov.	Cestnar.
nngszeuge auftreiben liess. Somusstedenn las bedauernswerthe Opfer slovenischer Rohheit sofort wieder in Freiheit gesetzt werden.» «Neue freie Presse« 29. avgusta Št. 7187.
To poročilo je od besede do besede laž, niti besedice ni na njem resnične. — Prvič ni res, da so za slovensko zastavo del. podp. društva korakali le okoličani. Bilo je za zastavo gotovo 1000 ljudi, a me| njimi niti 20. del okoličanov. Mi to celo obžalujemo, ker rajŠe bi bili videli, da bi za zastavo šlo prav toliko okoličanov, kakor meščanov, in da nas to ne veseli, razlog je to, ker moramo obžalovati, da je Še prav malo okoličanov v delal, podpor, društvu, mej tem ko mora želeti vsak rodoljub. da bi se okoličani veliko več zanimali za to društvo, nego se v resnici zanimajo, vpisanih bi moralo biti par tisoč okoličanov. Kar pa še ni, bode sčasoma, mi nismo zgubili dobre nade. Ali to je videl vsak, kdor je hotel videti, da pri zadnjej slavnosti v cerkvi in na ulici je bilo zginljivo število okoličanov.
Znati pa je treba, da je laži-poroče-valec pisal «ad captandam benevolentiam« Iredentašem, kateri pa trdovratno tajijo, da so tudi v Trstu, v mestu Slovenci, in milostljivo pripoznavajo le okolici nekoliko slovanskega značaja, a še tega le iz stališča gospodarjev v razmeri sž svojimi sužnji; oni namreč trde, da Slovenec je le za to v okolici, da trŽaškej gospodi tlako dela. Ne rečemo, ako bi se mogla ta gospoda meriti z nekdanjimi patriciji tržaškimi; a denes gospodarijo v Trstu židje; mnogi patriciji so postali celo od njih odvisni; proti takemu gospodarstvu pa ne protestujejo le Slovenci, temuč protestuje ves kristjanski svet. Taka gospoda se pač ne more sklicevati na zgodovinske pravice, in ako se jim je še pred 30 leti godila krivica, denes so pozabili, da se imajo baŠ duhu svobode zahvaliti, da morejo denes vladati.
Da se denes tega več ne spominjajo, to je velika zmota; naš kmet bi rekel, da so od kruha pijani, in taki ljudje navadno ne uidejo svojej osodi. V Trstu je veliko Slovanov, in kolikor bolj bode iredentaško-židovska svojat na nje pritiskala, toliko več se jih pokaže na dan, toliko za-ved nejši postane mestni, tržaški Slovan. Kaj je treba iskati okoličanov, ker nas imajo blizo v mestu zadosti in toliko, da se ne damo ugnati.
Laž, grda laž je nadalje, da so Slovenci nekega Valentina Peternela, (gotovo slovenskega renegata) obkolili in ga grdo pretepali. Laž je, da je Peternel avstrijski Furlan, ker konstatirano je, da je italijanski podanik. Laž je, da je bil po nedolžnem aretiran; laž je, da se je pri policiji pokazala njegova nekrivda, laž je, da ni hotel nikdo pričati o njego vej krivdi, laž je konečno, dajesoduij.i zopet morala spustiti iz zapora nedolžno žrtev slovenske surovosti.
Torej vse od besede do besede grda laž in obrekovanje. Resnica, katero more in hoče izpričati več 100 svedokov, je ta-le: Omenjeni Peternel se Širokim klobukom in v obleki takozvanih Kadorinov je stal pri zidu nasproti stanovanja del. podp. društva. Ko je zastavonoša nesel zastavo v društveno stanovanje, zaigrala je veteranska godba cesarsko himno, a omenjenega Pcternela je himna tako razkačila, daje kvi-ško pomolil roge z desno roko. To so videli nekateri veterani ter ga obkolili, pa mu nič žilega niso storili, pri rokah je bila tudi precej policijska straža, katera je odpeljala ne-mirneža v zapor prej, nego je postalo ljudstvo pozorno; mej tem, ko se je to godilo, Šel je nek godec veteranov mimo, pa je nehote sunil Peternela se svojim bombardonom.
Nad 1000 ljudi pred stanovanjem del. podp. društva zbranih pa je bilo povsem tako mirno, kakor da ne bi bila miru kalila nobena muha. — Vsa ta dogodba se je tikala več policije, nego pa družabnikov, kateri so vso stvar bolj prezirali. —
Peternel pa še sedi, m kolikor Je znano iz dobrega vira, sam izpovedal je, da ga je cesarska himna tako raijadila, da je nehote vedignol rok*, in pomolil rogć. To je resnic«, dokazana po policiji in po svedokih na stotine in k ljubu tej po vsem mestu dobro znanpj resnici si upa revolverdopisnik velikonem-Ških listov slovenski narod na tak način žaliti, obrekovati in zmerjati, da je surov. — Surov je pač tak način perfidnoga obrekovanja in dopisnik »Neue freie Presse« s tem pač eklatantno dokazuje, da nekateri tak ;/,vani kolturonosci širijo po naših krajih pač korupcijo in nemoralnost, a da prav malo koristijo stvari, katerej hočejo služiti, in to je edino dobro pri vsej tej prevari.
»L' Indipendente« ni bil tako nesramen, ua bi bil originalno napisal enako laž; ni hotel biti odgovoren za tako nizko obrekovanje; a prav mu je prišlo to iz druge roke; on je namreč prinesel prevod omenjenega dopisa iz »Neue freie Presse« pod naslovom »Prodezze slovetie« in je na ta prevod naslanjal svoje strupene opazke proti Slovencem, alijker je po nekako izre-
kel, da se skoraj ne ve za uzrok te slavnosti, in ker je bil uzrok slavnosti eminentno patrijotičen in vsem znan, baš za to je bila ona štev. «L'Indipendente« zaplenjena in baš zato je tudi razlika mej društvi, katera zatajujejo vs«, kar je avstrijsko, in se delajo, kakor bi bila vsaka manifestacija avstrijskega patrijo-tizma kaljenje miru v tem obziru jako občutljivim Iredentašem. V štev. od 1. t. m. pa »L'Indipendente« ščuva polit, društvo Progresso in mestne očete na Slovence; od prvega zahteva, naj protestuje proti dvojnej meri, od drugih, da interpelujejo v javnej seji vlado, zakaj dopušča Slovencem, da po mestu hodijo se svojo zastavo. Mi od naše strani nemamo nič proti teinu, di Italijanom tudi dopuste obhode se zastavami po mestu, protestujemo le proti temu, da se taki obhodi rabijo vsa-kikrat v to, da se demonstrativno kaže, da je tukaj italijanska zemlja, zemlja ne-odrešena. Ta zemlja ni italijanska, in kolikor pravice imajo Italijani na njej, toliko imamo tudi mi Slovenci, mi in oni smo enakopravne narodnosti avstrijske države. Na tem stališču se moremo iskati in najti, in vlada ne bode mogla ne nam ne njim braniti obhodov se zastavami v pošteno lojalnem namenu.
Ali kako se interpelant prime za nos, ako vladni komisar odgovori, da baš Iredentaši tukaj delajo nemir in da je oni človek, za katerega se poteza »L'Indipen-dente« in njega zaveznica »Neue freie« sam izpovedal, da ni mogel zadržavati svojega gn|eva proti avstrijskej himni; proti pojavu udanosti cesarskej hiši? Ali se ti listi s tem ne identificirajo z onimi ljudmi, ki sem hodijo iz Italije delat nemire? »L'Indipendentejuše nekaj?— Zmerni Italijani se niso prav nič zbali naše zastave. — Predsednik in odborniki društva »Unione operaja« so prav radi korakali za slovensko zastavo, prav tako nekateri zastopniki drugih ital. društev patrijotič-nega značaja. — Vprašanje nastane zdaj: na katere Italijane se ima ozirati vlada v tem slučaju^ ali na one, ki kažejo lojalnost proti državi in priznavajo enakopravnost Slovencem, ali pa na one, ki se po-tezajo za interese takozvanih »Kadorinov« in ki pri vsakej priliki kažejo, da jim je malo ali nič mar država, katere podaniki so, in imajo za svoje težnje največo za-slombo pri onih Italijanih, ki tukaj uživajo gostoljubnost, pa niso niti avstrijski podaniki. — Na dan z odgovorom, da vidimo, doklej sega Vaša drzovitost!
Da se je gori&kim lahončičem posrečila nevredna intriga, to je žalostno, to uprav daje pogum tudi njihovim tuk. zaveznikom. Toda nadejati se je, da se vsa intriga na višem mestu spozna, in da bode Slovencem zadoščenje. — Za vsa druga pretenja pa se mi prav malo menimo. Prepričani smo o svojih pravicah mi Primorski Slovenci, za nje se bomo na podlagi ustave borili, dokler popolnoma ne obveljajo. — To je korist i naše države, katera bi delala proti lastnej koristi, ako bi dopuščala, da nam Laboni zabranijo našo postavno pripoznano trobojnico ponosno razviti v Tr?tu in Gorici. Naj se torej lažejo, naj kričijo fakcijozni in Ire-dentaši, kolikor jim ljubo, naše geslo je in ostane: Naprej zastava Slave I
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar se je odpeljal 28. avgusta na Ogersko k velikim jesenskim vojaškim vajam; 29. zjutraj je dospel v Arad, kder so ga na kolodvoru sprejele vojaške, cerkvene in civilne gosposke ter ga ljudstvo navdušeno pozdravilo. Na županov pozdrav je odgovoril cesar: Prav rad ostanem nekoliko dni V zidovih tega mesta, katero mije tolikokrat dalo dokaz zveste udanosti. Sprejmite moj pozdrav. Po kratkem počitku se je cesar odpeljal k vajam.
Rastava prstenih posod se je 30. avgusta naDunaji odprla. Pokrovitelj te razstave je nadvojvoda Karol Ljudevit.
Ekspedicija avstrijskih korvet, kakor se piše z Dunaja, nema namena iskati naselbin, ampak ima zgoli trgovinske namene. Dokler Avstrija svoje naloge na vshodu ni popolnoma rešila, dokler si ni državnopravno priklopila Bosne in Hrcegovine, dotlej ne more misliti na naselbine v zahod njej Afriki.
Korveta ■ Eelgoland* je 1.1, m. iz pulj-ske luke odplula v daljna morja v trgovinskih zadevah.
štajarski deželni glavar, glasoviti gosp. pl. Kaisersfeld, svinčenih podplatov oče, odpovedal se je političnemu delovanju ter se pismeno poslovil od deželnega odbora Mož je menda spoznal, da je teška hoja v
svinčenih podplatih i da se 2 njimi no more daleč priti, zato moramo njegov odstop le odobravati.
Dalmatinski deželni namestnik, baron Jovanovič, je uže skoraj popolnoma ozdravel ter se preselil v Baden pri DunajU
Hrvatski sabor je bil 31. s kraljevim re-skriptom zaključen. Reskript, ki je bil mej čitanjem večkrat s »živio« pozdravljen, izreka upanje, da se v prihodnjem saboru do-ženo dela gledć združenja vojaške granice-
Na Gorenjem Avstrijskem so 30. avgusta volila mesta in trgi poslance v deželni zbor; izvoljenih je bilo 17 liberalcev in 3 konservativci.
Na Solnograiktm so 1. tega m. volile' kmetske občine poslance v deželni zbor Izvoljeni so bili sami kandidati konservativne stranke. — Kmetske občine skoraj povsod volijo v deželni in državni zbor konservativce, to je znamenje in najboljši dokaz, da ljudstvo prav dobro v 6, kde ima iskati prijateljev, kde nasprotnikov.Ljudske velike mase vpliv pa ščasoma mora prodreti tudi v mesta in veliko posestvo, in prav zato liberalci sedajne pasme nemajo nikake bodočnosti.
Bukovinski deželni zbor se je zadnje dni pečal z šolstvom ter sklenol učiteljem po mogočesti zboljšati plačo.
Vnanje dežele.
Rutnunski kralj je prišel 30. avgusta dopoludne v Beligrad, pripeljala ga je la-dija »Štefan veliki.« Pozdravljen je bil Z 101 strelom,muzika je igrala rumunsko narodno himno. Kralj Milan ga je na ladijnem krovu prav srčno pozdravil ter mu potefti predstavil svoje spremstvo, ministre in dostojanstvenike. Po ulicah so bili napravljeni slavoloki; v kraljevej palači ga je po« zdravila kraljica in kraljevič.
Rumunski kralj je 31. avgusta odpotoval iz Belegagrada, ko se je prav srčno poslovil od srbske kraljeve obitelji.
Srbski kralj je z svojo obiteljol. t. m. popoludne odpotoval na Ogersko, da se udeleži vojaških va|. Včeraj dopoludne jo dospel v BudapeŠt s zakesnelim vlakom, ker se je na potu zlomila os pri hlaponu. Vladarstvo je bilo izročeno ministerskemu svetu do kraljeve vrnitve.
Kijevsko vseučilišče je te dni slovesno obhajalo petdesetletnico svoje ustanove ter pri tej priliki imenovalo Črnogorskega kneza Nikito za častnega uda vsled njegove književne delavnosti.
V	Genfu je ta teden konferenca blagodejnih društev rudečega kriia. Zastopane so vse evropske države, kakor tudi Perzija in severna Amerika.
Papež bo imel 29. t. m. tajni in 2. oktobra javni konsistorij.
Belgilka poslanska zbornica je z veliko veČino sprejela novi šolski zakon.
V	Belgiji liberalci enako delajo, kakor pri nas. Ker jim vlada i državni zbor ni po srcu, zato nosijo politiko na ulice. Zadnjo nedeljo se jih je v Bruslji zbralo 90,000, da so demonstrirali za svojo stvar, poslali so tudi posebno deputacijo z adreso h kralju.
Northbrooh in Wolsely sta 31. avgusta zapustila London ter odpotovala skoz Dunaj in Trst v Aleksandrijo, kamor dospela v soboto.
Iz Kahire se poroča, da je general Gordon pisal v Dongolo, da sa Kartum do 15. novembra lahko še brani krivemu proroku.
Z francosko kitajskega bojiiča so prišla ta le poročila: Iz Shanghaja se 29. avgusta poroča v Agence Havas: Mej Evropci je tjh mir; preplašeni Kitajci zapuščajo mesto in okolico. Konsuli pa mire domačine trdeči, da Francozje zdaj nemajo uamena udariti na Shanghaj in Vasung, Kitajske gosposko so dobile iz Pekinga jako važen telegram; glas |e počil, da se kitajska vlada želi pogoditi s francosko. 28. zvečer so bile porušene zadnje utrdbe kimpalske. — Geuera* Milot je 29. poročil francoskej vladi o gibanji kitajske vojske na meji Kvang3i ter pravi, da ne pričakuje napada. Evropski poslanci v Pekingu so neki izrekli kitaj -skej vladi, da se ta ne more zanašati na posredovanje evropskih vlad. Nemška vlada je prepovedala svojim častnikom, ki so v kitajskej službi, mej vojno v službi ostati.
Francoski čolni urdniki so zapustili Kanton. Oficljelen proglas je bil izdan,.po
EDINOST
katerem je na vsako glavo kakega Francoza postavljeno plačilo. Francoska vojna ladija je prišla pred Hongkong, da bo varovala francosko trgovinsko mornarico.
»Bureau Reuter poroča: Kitajski vojskovodje so dobili ukaz, v pogodbene luke došle, ali iz njih plavajoče francoske vojne in trgovinske ladije napadati. V pogodbenih lukah bivajoče francoske trgovinske ladije so dobile ukaz, da morajo luke takoj zapustiti.
Courbet je 30. avgusta brzojavil: O-peracije so vspešno izvržene; vse baterije ob minskih bregovih so razrušene; francoske ladije so odplule v mantsonsko pristanišče. Francozi so imeli 10 mrtvih in 41 ranjenih, m^j temi 6 častnikov. Ferry je izrekel Gourbetu pripoznanje francoskega naroda.
Časnik «Times» poroča iz Pekinga od 2. t. m.: Kitajska vlada je danes napovedala vojno francoskej in dotične plakate nabila po voglih; v proglasu pa je ostro pod hudo kaznijo prepovedala nadlego delati ljudem drugih narodnosti.
V francosko-kitajski razpor se je začela mešati tudi japonska vlada; ona zahteva sovreniteto nad Lln»Ču otoki in Iste pogodbene pravice, katere so se pri-poznale kitajskej in drugim državam. Japonski poslanec pojde o tej zadevi v Peking.
DOPISI.
IZ Gorice dne 2. setemra. — Nič posebnega pod goriškim solncem, le to, da se tukaj pripravljamo za razne razstave v tem mesecu, ki bode skoraj ves posvečen poljedeljstvu, živinoreji in šolstvu. — To so res glavne stroke mirnega dela in pravega napredka in v tem obziru je tudi res nekoliko napredovala Goriška. Sočin Svitoslave sicer išče v jajci dlake, ali priskočil je za mnogo meje, ako pomislimo, da i" liže sam oni, ki se skriva pod to malo svitlo ime, priznal in povzdigoval zasluge slov. oddelka kmet. šole In njega vodjo.
A pri nas se v nekaterih krogih me nenja še hitreje menjavajo, nego suknje ali klobuki; a pustimo to: čas vse dokaže, vse bolezni ozdravi. —Za slavnost 5. oktobra so se storili uže potrebni koraki ; ali intrige so velike od raznih strani proti tej slavnosti. Pri vsem tem pa se nadelamo, da se stvar 5. oktobra izvrši tako lepo, tako častno, kakor je to Želeti, da se naš razžaljeni narod zopet potolaži. Ako se je dovolilo Vam v Trstu, da ste po mestu nosili trobojnico delal. podp. društva, zakaj bi se to ne dovolilo nam da bi z našo zastavo šli po Got ici. Saj v Trstu je veča nevarnost za napade in izgrede Iredeutov, in vendar se ni še nikoli zgodil najmanjši nered zarad tega. To ne gre, da bi jo mi goriški Slovenci tako požrli.
23. avgusta se je na Kostanjevci slovesno obhajala obletnica smrti grofa Chain-borda; cerkev je bila vsa črno prekrita, na sredi je stal prekrasen katafalk; na-zočih je bilo muogo odličnih Francozov mej njimi sam vojvoda Parmski in vse prve osobe naših oblastnij; črno mašo je bral sam naš nadškof.
Sicer pa vlada velika tišina v Gorici; dejaki, profesorji so vsi na početoicab, mnoga druga gospoda je na deželi. Torej uprav tako mrtvo, kakor malo kde. V kratkem se pa povrne zopet živahneje ži-venje.
Domače in razne vesti.
Višji državni pravdnlk dr. Schrot je donii v priznanje izvrstnega službovanja naslov m značaj dvornega svetovalca.
Imenovanje. Minister notranjih opravil je imenoval okrajnega zdravnika J. VVagnerja v Ptuji deželnim živinozdrav-uikom za Kranjsko.
Preuieščenje. G. dr. Martiu Razpet, c. k. okiajni zdravnik v Postojui, premeščen je v Novomesto, na njegovo mesto pride zdravniški asistent v Kame-niku, dr. J. Vavpotič.
Na irZaeiftcejj c. k. gimnaziji se učenci začno vpisavati 10. t. m. uopu-ludne ou 9 do 10 ure in se bodo vpisa-vali vsak dan do 16. t. m.
Neverjetno. »Ljubljanski list« ima dopis iz Trsta, v katerem ne mej drugim Čita, da se po okolici podpisuje nek protest na vlauo, v katerem prosijo OKoli-čani ('.'!) da ne sme nikoli več dovoliti, da bi se po tržaških ulicah vila slovenska zastava. O tem protestu ni tukaj prav nič znano, in sramotno bi bilo, ko bi se bili
kateri okoličani prodali Iredentarjem. To ni mogoče, kolikor mi poznamo okoličan?, in gotovi smo skoraj, da bodo okoličani protestirali proti takej insinuaciji.
Interpelacija na uradne liste trftaškc. Znano je, da je del. podp. društvo 24. t. m, slavilo rojstni dan svojega pokrovitelja, cesarjeviča Rudolfi. Čitali smo v iredentarskih listih, da so oni to slavnost imenovali »una specie di sagta«. Vladni listi, ki imajo braniti tukaj avstrijsko stališče In dostojanstvo dinastije, pa so na to molčali. — Mi prašamo te liste, ali so si svesti svoje naloge, in če je to, zakaj niso zavrnoli umazan židovski list, ki se je drznol tako pisati o omenjenej slavnosti? Več tržaških patrijotov.
Upor Irg. pomočnikov siriž-nega blaga. Ena najmočne|Ših trgovskih tvrdk v strižnem blagu na debelo, E. Genel, ima navadno odprte svoje zaloge do 10. ure in dalje, mej tem ko druge enake tvrdke uže ob 8 uri zvečer zapro. — Trgovski pomočuiki v Trstu so sploh ljudje, ki morajo mnogo delati in imajo najmanj prostosti. Večkrat so se torej uže zbirali in od gospodarjev zahtevali polajšav; dobili so jih tudi, posebno pa ono, da so pomočniki strižnega blaga vsaj ob nedeljah popoludne prosti. Ker pa firma Genel dela izjeme in svoje agente v zalogah drži kesno v noč, zato se agentje boje, da tudi druge firme podaljšajo takozvani orarium. Zato pa se je v petek po 9 uri zvečer zbralo okolo 80 in več trg. pomočnikov pred zalogo g. Genela iu so na ves glas začeli protestovaii proti postopanju g. Genela. — Ta ropot je kmalo zvabil na stotine ljudstva pred omenjeno zalogo, tako sicer, da sta prišla 2 pol. komisarja, več stražnikov policijskih in finančnih, katerim se je kmalu posrečilo razgnatl ljudstvo, trg. pomočnik Peter G. pa se je ustavljal, zaraai česar ga je policija odpeljala v zapor. V soboto zvečer se je pa demonstracija v Še večem slogu ponovila, in sicer so se pomočniki zbirali pred vsemi tremi zalogami g. Genela. Nek Jožef V. je kričal: Orožje, orožje, sablje proti takim krutežeml — Zato^ga je policija aretirala; a ko so ga straže gnale v uiico Tigor v zapor, šlo je ljudstvo v močnih tropah za njimi in pred ječo začelo strašno vpiti, tako sicer, da je policija zaprla Še par drugih agentov. — Mej trgovskimi pomočniki zdaj sploh vre in ni nemogoče, da se bodo še ponavljali izgredi. — Mi popolnoma umemo stan ubogih agentov, kateri so večinoma inteligentni ljudje, in baš zarad tega hrepene po vsaj nekolikej svobodi. Vsak mladi inteligenten človek potrebuje nekoliko počitka, ne le zarad trupla, temuč tudi zarad duha, vsak bi rad tudi razširil svojo kulturo, bodisi po čitanju, bodisi po zaha-janju v poštena društva; vse to pa je tem ljudem skoraj nemogoče, ker morajo predolgo delati v zaprtih, čestokrat temnih prostorih. — Uprav zato bi bilo dobro, ko bi gospodarji s pomočjo vlade sami to stvar tako vredili, da ne bi bili trg. pomočniki glede svobode in počitka na slabšem, nego delalci, za katere zdaj uže skrbi postava. — Izgredov pa po nikakem ne odobrujemo, ker ti ne drže do cilja.— Dostojnejše in boljše za inteligentni stan trgovskih pomočnikov bi bilo, da se skupijo v shode, tam svoje težuje razlože in se s prošnjami obrno na kompetentne oblastnije in na trgovce, katerih srca se poprej omečijo z moralnim pritiskom, nego pa z materijalnim uporom. — Mej omenjenimi ageuti je večina Slovencev, Slovenec je od nekdaj miroljuben. Prav je, da se upira krivicam; toda vse po po-stavnej poti in mirno. Mi torej svarimo agente pred silovitimi dejanji, a radi jim odpremo svoje predale za njih opravičene pritožbe, kakor to stori tuui vsak drug pošteu list, in štampa je denes tudi neka sila, s katero se da polagoma iu z doslednim postopanjem mnogo doseči. Sicer se pa sliši, da se je g. Genel uže uda], ter obljubil, da bo zapiral ob 8 uri zvečer, kakor vai drugi.
Tržaške novosti:
Društvo tržaških tiskarjev je rekuri-ralo proti znane| naredbi, da nobeno društvo ne sme po mestu se zastavo, ako nema za to posebnega dovoljenja od policijskega vousiva; namestništvo je ta re-kurz zavrglo, zdaj pa 8e je to društvo obrnolo na ministerstvo, katero tudi najbrže potrdi odlok 2 instance. — Zadnja slavnost del. podp. društva je jako razburila lahouske duhove!
Ponarejen papirnat goldinar je hotel oddati v nekej pekarui majhen dečko; sploh se večkrat pripeti, da ponarejevalci pošiljajo otroke, da oddajajo slabi denar.
Tržaško ■Salobardon su tudi včeraj zaplenili, ker se je presurovo repenčila na Slovence v članku »Gi'ltalianof^bi..
Nek vodnik, ki je na trgu pred želez-nično postajo obrnol svoje gretune, storil je to tako nerodno, da je padla gretuna nanj in ga močno poškodovala, tako sicer, da so ga morali odpeljati v bolnico.
Poskvšeni samomori. 35-letna vdova krojača Lujiza U. je presinočnjem zvečer pri Sv. Andreju skočila v morje, a videli
so jo nekateri mladeniči, ki sojo iz morja potegnoh in peljali na policijo. Tam seje pokazalo, da je ubožica gladna do srartf, ker ni uže več dni nič jedla. Dali so jej nekoliko dobre hrane, pa je k milo okrevala. Ko so jo prašali po uzrokih posku-Šenega samomora, rekla je, da ima 3 majhne otroke, katerim nI imela dati hrane, ker še zase ni mogla prislužiti potrebne hrane, prositi jej je bilo težko, in tako se
ie v obupu izročila valovom. Žalosten do-;az tržaških slabih razmer.
Včeraj \jutraj ob 3 in pol uri pa se je nek Hermenegild O., kateri se je bavil a prepariranjem za muzeje, ustrelil v prsa z revolverjem in sicer na stopnicah, ki drže poleg vrta Zelenega hriba pred cerkev kapucinov; ranil se je nenevarno in v kratkem ozdravi. Domači prepiri so nekda uzrok nespametnega koraka-
Odpotovalo je ta dni od tukaj z Lloy-dovim parnikom 12 Kitajcev v Hongkong, vsi ti Kitajci so bili uradniki pri kitajskem poslanstvu v Parizu, ki je Pariz zapustilo zarad vojne mej Francijo in Kitajem.
Povozil je nek Gič se svojim vozom za »karbuno« 56 letno vdovo Nežo Cerk-venik blizo javnega vrta. Uboga je močno ranjena in se leči zdaj v bolnici.
V morje padel je 5 letni deček Jožef Ovčak, sin gostilničarja, na molu S. Ka-rola; nek mašinist je skočil za njim in ga potegnol iz morja.
Policijsko. 3 fakinu sovpondelek po noči pokradii iz ladije »Hum«, ki je zakotvena na molu Sartorio, raznega blag i za okolo 150 gl. Mornarji so tatove zapazili in policija je ujela vse tri. Neznani tatovi so vdrli v stanovanje nekega fakina v ulici Gelsi in so ubogemu pokrali denarja in zlatenine itd. za 350 gl., kar si je s trudopolnlm delom priStedil. Policija je zopet zaprla več takih, ki po Trstu pohajajo z namenom, da žepe preiskujejo in par takih žensk, ki delajo tukaj sramoto svojim rojakom.
Vabilo* Podpisani vabim prav uljudno vse p. n. gospode prvotne volilce in volilne može za volitev državnega poslanca v kmečkih občinah slovenskih na Goriškem, p. n. č. duhovščino, učitelje, župane in posestnike k javnemu shodu v Sežano dne 7. septembra 1884. v dvorano gostilne Scaramanga — ob 3. uri popoludne, kjer položim račun o svojem delovanju v državnem zboru. V Gorici, dne 28. avgusta 1884. Dr. Josip Tonkli m. p.
(Shod trgovcev z lesom. Trgovci z lesom in producenti lesa imeli bodo dne 8. septembra t. 1. v Mariboru shod. Najvažnejše točke na dnevnem redu so: 1. Poročilo odsekovo o odpravi refakcij za poŠiljatve lesa po južni železnici. 2. Predlog o ustanovitvi južno-av-strijsko-ogerske zveze trgovcev z lesom. 3. Poročilo o ustanovitvi prometne pisarne v Mariboru. — Ker so to v istini važne zadeve za trgovce z lesom, je važno, da se tega shoda vdeleže tudi mnogi tržaški trgovci z lesom, saj je baš za Trst važno, da se urede tarife za prevoznino lesa. — V tem obziru je g. Hren, ud trgovske zbornice ljubljanske, pokazal več razuma in marljivosti, kakor vsi naši mogočoi trgovski velikani, ki le čakajo, da jim bo vlada iz Beča poslala pečenih jerebic.
Dramatično društvo v Ljubljani priredi na korist »Narodnemu Doinu« z sodelovanjem izbornega pevskega zbora ljubljanske čitalnice v deželnem gledališči predstavo. V ta namen izbrala se je krasna Vilharjeva opera (Jamska Ivanka*. Slavni slovenski pevec g. Fran Grbič dovoli svoji gospćj soprogi, katera je na najboljšem glasu kot bivša operna pevka v Zagrebu, da prevzame naslovno ulogo v tej operi. Sigurno ji bo drage volje sodrug naš velecenjeni operni pevrc veščak, gospod Medeti. Nadepolni bariton g. Stamc r poje ulogo «Bogomila», v zboru bodo peli čitalnični pevci. Vršila se bode omenjena predstava v 20. in 21. dan septembra letos. Mi pa pri tej priliki izražamo željo, da bi se ti pevci, vsaj glavni tudi v Trst potrudi, gotovo bi se jim izplačalo v kakem tuk. gledališču, in močan zbor bi se tukaj tudi dobil. Ne le Ljubljana, tudi na periferiji potrebujemo navduševanja po domačej umetnosti.
Kmetijskih pridelkov po-krajinska razstava v krškem. Visoko c. kr. ministerstvo poljedjelstva je odobrilo z odlokom duć 26. t. I., št. 7749, nameravano pokrajinsko razstavo kmetijskih pridelkov v Krškem, združeno z ogledovanjem goveje živine in z delitvijo premij za konje.
Razstava bode v prostorih meščanske Šole. Prične se z 28. septembrom t. 1. i u se zaključi na dan 3. oktobra z razdelitvijo premij.
Ogledovanje goveje živine bode 1. oktobra in delitev premij za konje 2. oktobra na prostoru pred meščansko šolo. Glede teh razstav izdala bode c. kr. kmetijska družba še poseben razglas.
Za pokrajinsko razstavo je dovolilo visoko c. kr. ministerstvo poljedjelstva za premije 6 srebrnih in 16 bronastih državnih svetinj, visoki deželni odbor pa 200 «1. Is Illevnika (Dolenja) v Brdih
jatelj našega lista, daje tam naša narod-, nost jako dobro zavarovana, da ondotno županstvo vse slovensko uraduje in se sploh tudi izborno vede, da more služiti celo v izgled mnogim kranjskim županstvom, ki žive v dobrem zavetji, kar tiče narodnih pravic. To naj služi tudi v dokaz Iredentarjem, da tukaj ni italijanska, ampak, da je prava slovenska zernlja.
—	Zavednost teh naših skrajnih stražnikov se kaže tudi v teui, da uprav zdaj Snujejo tukaj na skrajnej meji Slovanstva. »slovensko podporno društvo, po izgledu vašega v Trstu. — Vsa čast vrlemu Županu in duhovščini, ki narod tako dobro vodijo. Živeli!	y
V Pulji se je mestni svet ustano-, vil zadnji ponedelek, za župana je bil izvoljen Jekarničar Wasserman.	»
Vabilo k slavnosti 90 letnega obstanka Čitalnice v •Vipavi, katera se bode praznovala na malega Šmarna dan, 8. sept. t. 1. Spored: 1» Sprejem ljubljanskega »Sokola« z vojaško godbo in zastavo, in sprejem druzib društev. 2. Skupni obed ob 1 uri popoldne v čitalničnih prostorih, pri obedu svira vojaška godba, cena i gl. s pol litrom vina. 3.Ob pol 6 uri popoldne zabava in vojaška godba na čitalničnem dvorišču. 4. Ob pol 6 uri popoldne zabava in vojaška godba na čitalničnem dvorišču 4. Ob 7 uri z ečer v čitalnični dvorani: a) Slavnostni uovor:. G. Robrmann. b) A. Nedved: »Projnja«, poje zbor. c) »Oblaček«, dvospev, sr. emlja zbor. d) J. Zajec: »V boj«, „poje ^bor. e) Igra: »Eno uro doktor«, f) S;»lji\i prizor., g) Ples z vojaško godbo. — Vstopnina 30 kr., sedež 30 kr., vstop k plesu 70 kr. —• K obilni udeležbi najuljudueje vabi Oibor."
—	V Vipivi, dne 29. avgusta 1884.
Zlata poroka se bo vršila na 10. tejra meseca v Križu,poleg Trsta, obhajala jo bosta: Janez Svara in Marija, ro-jejna Bogateč; bila sta prvikrat poročena leta 1830 11 febr. v Križu poleg Trsta; vdeleže se slavnosti nju sinovi in hčere, unuki in prijatelji.
Prodaja mošta. Mestni magistrat naznanja, da se sme, kakor vsako leto, tako tudi letos, prodajati novo vino še le potem, ko je nehalo vreti in sicer, ko ga je mestni fizikat preiskal. Kdor prestopi ta predpis, vzame se mu pijača ter se bo kaznoval z globo do 50 gl., ali se pa zapre njegova prodajalnica.
Vremensko prorokovanje za mesec september. Mathieu de la Oroine prorokuje za ta mesec tako-le vreme. Lepo vreme od 1. do 5. t. m. Vetrovi na Francoskem in Italijanskem 4. t. m., jadransko morje jako nemirno. Močni vetrovi od 5 do 12. tega mes. Nevihte na jadranskem in sredozemskem morju od 8. do 10. t. m. Zadosti lepo vreme od 12. do 19 t, m. Se precejšnja toplota po vsej južnej Evropi. — Po planinah mrzlota, nevihte na jadranskem morju. Močni vetrovi ia deževno vreme od 19. do 27. t. m., hitre spremembe temperature posebno od 22. t. m. počenši; močni vetrovi na jadranskem morju, po visokih gorah avstrijskih in nemških celo sneg. — Vreme jako spremenljivo od 29. t. m. do 4. oktobra, po-gostoma dež, po nekaterih krajih zapadne Evrope celo sneg z burjo, posebno pa na Angležkem, v severnej Italiji, v Perinejah in ob jadranskem morju, b kratka: zadosti lepo vreme prvo polovico meseca, to je od 1. do 19. in slabo, neugodno vreme od 19. do 30. t.^ m. — Ako se to, prorokovanje vresniči, žalostna majka našim vincarjem, kajti baš v 2. polovici septembra je pri nas na Primorskem trgatev.
Kolera na Francoskem polagamo po-jemlje, toliko bolj pa se širi po Italiji; raztrosila se je uže skoraj v vse provincije zgornje Italije, le v onih na avstrijs-kej meji je Še ni, a sega tudi uže v južne italijanske dežele i skoraj ni dvoma, da ta šiba letos zadene vso Italijo. Najhujša je ta holezen v provincijah Cuneo in Genova, v teh dveh provincijah je v resnici kužna, drugod jih je doslej le malo zbolelo in umrlo. 81. avgusta je po vseh provincijah zbolelo 120 ljudi in umrlo 74.
—	1, t. m. pa je uanagloma v Napolji zbolelo 60 ljudi ter polovico njih umrlo.
—	Prikazala se je 31. avgusta tudi uže na Spanjskem, širi se tedaj povsod proti
Ženska rabuka. v ženskej kaznilnici Alcola, blizo Madrida so se uprle vse kaznenke, katerih ej 923, proti oskrbništvu.
—	Žbrale so se vse skupaj in se oborožile, kakor je bilo mogoče ter iz kaznilnice zagnale se silo vse stražnike, vojake, usmiljene sestre, duhovne in uradnike ter se potem zaprle,v notranje dobro obzidane kaznilnice. Ženske so se zabarikadirale iu čakajo napada. Oblega jih bataljon vojakov, kateri jih baje o i ene strani naskočijo, mej tem ko pijonirji na nasprot-nej strani zid prodi6 in vbod napravijo
—	Vojaki imajo ,povelje, da streljajo le brez krogelj. — Čudna ta vojna!
Dežela ob Reki Kongo. O tej deželi zdaj ves svet govori. Imenitni angleški popotnik Stanley, ki jo je 1400 angleških
na sknijuej meji italijanskej nam piše pi i-milj daleč ob velikej reki preiskaval i se
SD I NO« T.
nedavno vrnol o% Angleško, priporoča &n-gleškej vladi, naj pazljivo obradi oko nanjo ter naj ne dopusti, da se je polaste druge države, ker ta velika in krasna dežela je po njegovem menjenju najbogatejša na svetu. Na del te dežele spekulira tudi Bismark in celć naša Avstrija, kar je po vsem prav in velike važnosti za razvitek našega pomorstva.
Čevljarja Karola Hubmajerja, kateri je tudi v Trstu znan, ker je bil ludi ud del. pod p. društva, in o katerem j« znano našim čitateljem, da je bil v Gradcu zaprt in tožen zarad socialističnih naklepov, pa po porotnikih za nekrivega spoznan, za-
1>rli so te dni v Lincuna zahtevanje ljub-janskega državnega pravdnika in so ga uže odpeljali v Ljubljano, ker so baje našli dokazov, da je bil tudi on v zvezi z ljubljanskimi socijalisti. Hubmajer je v zadnjem času delal v Lincu in gospodar njegov je sam izrekel, da je bil kaj priden, vesten in pošten delavec. — V Lmcu je pustil ženo in dva otroka. Čudimo st, aa se je ta res delaven in miren Človek tako spozabil. Žalostna osoda njegovi družine naj bi bila svaritev vsem pustolovcem, ki v prekucijah iščejo srečo človeškega društva.
Velik polom cukrarnlc na OunaJI. Na Dunaji je plačila ustavila tvrdka C. Weinrich, ki ima velikanske cukrarnice; dolga je najmanj sedem milijonov gold. Glavni upniki so: kreditni zavod s 3'/, mil. gld., banka Union s 1,230.000 gld. Udeleženih je tudi več praških tn londonskih tvrdk; govori se, da ima tudi neka tržaška hiša 800.000 gld.tirjatve, kar ne utegne biti resnično. Propala tvrdka je zahtevala enoletni moratorij, kar so jej upniki dovolili.
Od smrti vstal. V malej, blizu Niče, na Italijanskem stoječej vasici Latte, zgodilo se je zadnje dni nekaj nesliŠanega. V tej vasici je umri n*k mož, govorilo se je, da za kolero. Kmetje so se tako prestrašili, da niso čakali mrličev oglednika, ampak zanašaje se na besede Žup-nlkove, ki je umirajočega previde), naredili so naglo trugo, mrtvega vanjo položili, ter ga vrgli pri vhodu na pokopališče v neko jamo, v katero so poprej cestno blato metali. Štiri dni pozneje je videl grobar, ko je Šel na svoje delo, popolnoma našega človeka, ki je na polu odprtej mrtvaškej trugi sedel. To je bil mol. ki je, kakor se je govorilo, za kolero umrl. Zapustil gaje krč in imel je še toliko moči, ka je zlomil pokrov truge. Ta strašna novica se je naglo razširila, in kmetje so hoteli od smrti vstalega s kosami umoriti, ter ga v grob zasuti, ali nekateri pogumni možje so to ubranili. Na zadnje so ubo-zega prepeljali ua njegov dom, ali k malu je umrl, pa ne za kolero, ampak vsled nastopkov štiridnevnega zakopanja.
Železnica skoz Sibirijo. V Peterburgu se je osnovalo delničarsko društvo za trgovinski promet mej Rusijo, Kitajskim. Japonskim itd. po kopnem in po morji. V ta namen se ustanovi vshodno-azijska trgovinska banka, ki izvrši železnico skoz Sibirijo do Vladivostoka in skoz Turke-stan. Dalje namerjava pečati se z delanjem kltajskjh železnic, ker je kitajska vlada priznala potrebo železnic. Trgovinska pot na Kitajsko bi drž ila skoz Semi-palatinsk v Hangkov in se bodo pri tem rabili podatki Sosnovskega ekspedicije od leta 1874. Druga pot diži skoz Turkestan v Kašgar po staroruskej karavanske] poti, katero je našel general Crnajev. Da se promet na morji mej lukami Črnega morja in Velicega oceana povzdigne, imajo se v Odesi delati veliki parniki.
vročo željo ter je naju pov.tbil, naj si ogle* dava musej v Ogleji|iu tudi starodavne znamenitosti onega kraia. Jako bogata zbirka vseh najdenih starin tamkaj je tako lepo in na tak način urejena, da se nisva pre-Čuditi mogla. Z\ res ta lepi red, kojega je gospo! Maionica v tem rauseji ustvaril, nam kaže, da on se razume na področja, ki so mu izročena in da je vešČak v pravem pomenu besede. Ogledala ava si tudi starodavno Basilico oglejsko, koje fresco malarija se je žalibog le prav slabo ohranila. Domu gredč ogledala sva si tudi kmetijo Monastero in stopro tamkaj, posestvo gospoda barona Rit ter, v katerej dela do 800 delavcev. Naj tedaj nikdo ne zamudi, kdor more obiskati to starodavno rimsko mesto in za vedno si bo zapomnil in se spominal. kaj je tamkaj videl in občudoval, kakor mi dva, ki sva vse to doživela s pomočjo gospoda Maionica, kateremu se ne moreva dovolj zahvaliti.
Alfonz vitez Reya. Josip Marina.
Popolno Ozdravljenje
i in U hitro
vseh bolezni na iivcih, epileptičnih
IN SKRIVNIH
po mojej edini metodi. Plačati »i treba poprej dokler ni dotični popolnoma o\dravil.	24—25
Tržno porodilo.
Kata. sladkor, sad j s, olje, vse to blago gre po nespremenjenih cenah, a slabo od rok. — Petrolje še vedno na gld. 9.50. — Pridelki še vedno malo obrajtani. — Les v dobrem obrajtu. — Seno dobro konjsko gld. 1.50—-1.80, Kupčija v obče mlahova. cene skoro vsega blaga šibke; spekuiacija v obče miruje. Tako slabih časov za tržaško kupčijo ni še bilo, kakor so zdaj. Vse poprašuje. kaj bo, če stvar ide še dolgo tako.
Borano poročilo.
Ugodna poročila iz Dunaja so upli-vala jako ugodno na kurze državnih papirjev, kateri gredo zopet više. Pri vsem tem pa se špekulacija jako slabo giblje. Dunajska Borsa dne 1. Septembra Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 45 »
Zlata renta.....	. 103	M	90	»
5*/, avst. renta . . .	. 95	a	80	•
Delnice narodne banke .	. 850	•	_	»
Kreditne delnice . . .	. 296	•	75	•
London 10 lir stetlin	. 121	»	55	B
Napoleon......	9	•	66	•
C. kr. cekini.....	5	•	75	•
100 driavnih mark . .	. 59	■	50	•
Pofelano. *)
Gospod Maionica profesor v Gorici in conservator uiuseja v Ogleji je spolnil nam
V Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
Vozni red železnice za Trst.
0d 1. juniji 1884 naproj.
Odvoz iz Trata.
7'— zjutraj (»r«»vi*k) (I., II., III. do Ljubljana od Ua naprej I., II. razred) na Dunaj, zv?za t Reko, Paljo ni, Bruckom, Zagrebom, Beljakom, Cclovcem, Bol umom.
7-20 zjutraj (hrtot-lak) (I., II., III.) T Nabre*iao, Videm, Benetke, Milan, Rim.
9-10 zjutraj {•mnlf>M-«tali| v Nabrefino, Videm, Benetk«.
10— zjutraj (poltni vlak/ (l., II., HI.) na Dunaj, zveza z Peito, Bruckam, Zagrebom, Karlovoem, Sinkom.
4-50 popoludne (•«nibut »tak) (ol., II., III.) t Nabrefino, Videm, Benetke, Milan, Rim.
6*30 popolud ne (poflni vtek) na Dunaj, zvez* z Reko Peito, Bruckom, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem, Siakom, Celovcem, Bolzanom.
»•30 zveBer (kurtiM vlak) |I„ II., III,) na Dunaj, zven a Peito, Kanilo, Bruckom.
7-45 zvefier (metan vlak) (I., II., III.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo.
9*— zveBer (meim vlak) t Nabrefino, Videm, Benetk« Milan.
Dolaz v Trot.
6-80	zjutraj (mala« vlak) (II., III.) iz LJubljane, Beljaka Celovca, Pol«.
8'42 (knrfeki vtak) (I., II., III.) iz Paftte, Dunaja.
10-30 (poltai vlak) (I., II., III.; iz Dunaji, Rjke, Siska Zagreba, Peite.
7-37	fomnibug-vfak) iz Rima, Milana Čez Nabretino.
6-30 zveBtr (pottni vlak) (I., II., III.) Iz Dunaja, Hrvatskega, Ogrskega.
8*10 zvečer (omntttu vlak) iz Kormina Bez NabreCino.
9-52 zveSor (f.ntovlok) is Italije Cez Nabrellno.
10*06 zveBor (Inevtek) (I., 11., III.) is Dunaja, LJubljane zveza s Reko.
3-33 r "ofii (on nftm-vfek) iz Italije Bez NabreJino.
iiss®nsiss
NAZNANILO.
Podpisani uljudno naznanja p. n. občinstvu, da je prevzel v svojo last
PRODAJALNICO
i e* t vin, molc.e, kolonijalnoga in druzega blaga v
ROJANI
števil. 4 (pri mostovih) števil. 4.
Posebno se priooroča tamošnjim Slovencem in drugim obiskovalcem Rojana za obilna naroČila.
Blago ja vedno sveže in po nlzkaj ceni.	2—5
Z visokim spoštovanjem
FRANJO KAEIŽ.
Dr. prof. A. MALASPINA
ud mnogih učenih društev
106, FAUBOURG S. ANTOINE 106,
PARIŠ. Posvetuje In zdnvl se pismsnim potem.
Nova zaloga na debelo in na drobno
BV raskegi
MMANEGA PETROLJA
tvrdke
PALAŠKOWSKY
v sodih in zabojih.
A. DAOT31
ul'ca Fernace nova hiša pod stopnicami, ki drzć u lasnega trga v cerkev oo.
kapuci no v. 2—6
V suhem vremenu potrgana (ne tre-Sena) plemenita jabolka, hruške, marelice, velika češpa, breskve, tudi odlične baže zelenega fižola v stročji, mladega graha, sladkega korenja, tomat, pora, gob, iampl-njonov ali mavrhrv, kupuje vsaki čas In V vsakej množini po primarnih canah in prosi pismenih ponudeb
Osrednja postaja za prodajo sadja in sočivja v Gradcu.
(Centralstatlon fttr Obst- und Gemfisever werthung in Graz). 10—5
Prostovoljna
prodaja mlina
s petimi tečaji, z jednim nadstropjem visokim stanovanjem, 3 sobe, kuhinja, bmm in klet in z vsem drugim eospodsrskim poslopjem, vrt, sadjem zaraščen, 1 vrt za zelenjavo, 5 oralov njive, senožeti in gojzda. To vse se proda pod ugodnimi pogoji v ljubljanskej okolici. Natanjčne pove iz prijaznosti opravništvo «Elinost»i.
TKANINE
za itaiki in neike obleko Iz Ciste trdne volne, za srednjevelicega moža: 0 IA . I za fr. 4 96 iz dobre volne
10	I * "	■ bodlje «
za oblačilo j « « lo _ « fine «
[ « « 13 — « prav fine « peruviens iz najfinije volne v najnovejših barvah najnovejše za takntna oblačila za gospe, meter f. 2.
Črni krzni palmerston iz čisto volne za slani paleto! za dame, Meter f. 4. ' Potno plido po f. 4, 5. 8 do f 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plašče (tiiffl), rašanina, komis, (grebenina), cheviots, tri* cots, sukno za dame in biljare, peruviens, dosking priporoča
/. STIK AR0FSKY
ustrojena 1866.
tvornička zaloga v BRNU (Briinn).
Uzori proitl. Ogledek za pg. krojače neprosto Poiiljatve s povzetjem čez r. tO proste.
Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 1U0 000 a. vr. ter se ob sebi ume, dami v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj kraice zelo znižani tvarltbonl ceni razpečavati. Vsak razumen človek mora r^azvideti, da se od tako malih kosov nn-norejo pošiljati utori, ker bi od kacih sto narofcb prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prilike oznanjujejo, saj so v teh slučajih priličini odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv.	20—1
Nepristni ostanki se Zamenjajo ali pa se denar povrne.
Dopisovati se more nemški, magjarski, Češki, poljski talijanski in francoski.
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metiov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80.
L. STORC1I v Brnu
tvari na koja se ne bi dopadala, more 12—1 se zaraeniti.
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(S-1-^ metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 uld. ost.mek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati.
Glasoviti želodčni liker M A TC0VICH.
Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspeŠneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zeliSČ dinarskih Alp po gosp. Ci. A. Malcovlchu v Kninu (Dalmacija). Zaloee v TRSTU v lekarnah Jeronitl in Serravalio, v ZADRU pri Antonu Zariću. u ŠIBE-NIKU pri Ivanu Mediču. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simaonu VOjvodiča, kder se prodaja in odpoSilja
Wm~ po 70 kr. sklenica
Zavitek in porto na račun naročnika.	21_24
Na vse duMcs Arstro-oprsbi
Nujni oklic!
Prisiljen sem opustiti mojo trgovino, ki uze mnogo let obstoji, ter moram vse blago, ki ga imam Še v zalogi spečati do konec prihodnjega meseca, samo da se mi povrne trofiek surove robe, torej skoraj zastonj. Vsa roba je najfinejfie in najtežje vrste. Ako naročniku ista ne vgaja, se lebko zameni; toraj je vsako naročilo brez nevarnosti.
Cene in imenik blaga:
Ženske košute
vozenmami: vlitki, resniSno umetna vezarije, po cld. '■60 komad in »lil. 16.50 tuut.
Ženski nodni koroeti ng^.n^^j
dollini ▼Bitimi Ivlcarskimi vezeninami, najatenntnejle napravljeni, prava krasota za vsako daino, komad |ld. 1.60, tucat gld. lfl-60.	"
Ženska spodnja krila ^ pSST "i
dveini volana-i, vezino, mdeBa ali modra na izb'lro, komad gld. 1-40, tacat ffld. 16.50. Ista iz rudefinga roag« ■ dvema pliase in barvanlml Odleci vaaeno kom td no gld. 160 in tucat gld. 18.	P
Možke sraicp i*	angleskejra cklf-
: ,	fon, Bvetornimi prsi, v poljubne!
■irji.vi aa vratom, komad po gld. 1-50 ducat po gld 16-50. late iz najfinejeru, pravega Schroll - nhlffon-a najfinije delo i. la France komad po gld. 1-70 in po 3 gld. 8, ducat po gld. 18-80 in po gld. 82-50.
Ulizne srarnitiire ,T,i!lmi n«nryami cv»tiie'
i™UHC O " ^ Matojeee iz 12 obrusov in Rednega pregrinjala, le gld. 2-85. Isti prav fino francoski izdelani, Jako flni z franlami za ig oseb, garnitura gld. 3.45. Mizn« garniture iz najfinijega damastp, z riaari-jaml cvetlic, sestojeSe iz velikega pregrinjala za 11 oseb, In iz 18 toBno se »JemajoBih velikih obruaov, Jako fino izdelani, Jedna garnitura gl. 5-60,
Turške otirače,
duraml, z dolgimi franlami, Dno pikvir*no, izvanredno lopo, ducat po gld. 8-75.
Ženske rute za na glavo
dolgimi franKami, v nnjoriljubljenejih, krasnih in modernih barvah, knkor: Ikotski, turSki, rujavl, plavi, beli, Brni, karirani, rudeCi, tamni itd., komad gld. 120, tucat, gld. 13.
Plpfli 7» nn nnf veliki, debeli, stkani, iz tel-
rieui za na poi knRa ^^^ 8Uknilt v
elegantnih angleških uzorih kakor: rn|avi, sivi itd. s tenkimi in debelimi franCaml, ti plfidi se nmrefo rabiti kot oblaBilo, od.'je zn na pnt, odeje za posteljo, Savli za gospe in celo po 20 letnej rabi more an iz Jednegu na-praviti dve elegantni garderobi a katerima so pristedijo troBkov! za vrhnjo suknje, suknje za de«, palet3te. I. vrste le gld. 5.50, II. vrst« le gld. 4.M) komad.
Platno za domačo rabo ZZ^J^i
izdelek za hiHno rabo 5[4 »Iroki cld. 7.50, »Iroko gld. 5.50 komad. Cena predivu rapidno rase, v kratkem bi platno dvakrat toliko stalo, radi tega pripnroBa se slehernemu, da s« kuj naroBi.
Svilnate tine-avlr«* v najlflp*lh barvah vi-
DTiiiiait IlUgUVlLV gane, rudeSe. modre vi-JnlBantp, rozu, rujave itd., Bez kolena 3 pare gld. 1-1G,
Svilnate žepne rute f^bLSff St
komad ružna harv«, ducat gld. 3'50.
Garniture francos. pregrinjal
dveh juko Hnih poatoljsVih pregrinjal in jednega namiznega pregrinjala s kravatami iz bariiuna, meSiino-bfljne. jak« krasno izdelnne in stane garnitura, to je, trije komadi I. vrste gld/,8 40, II. vrste gld. 7.50..
Hillbp 'z dobrepa težkega usnat<<ga platna, nikjer jtjuiic Bivane, za naj ve« je postelje Hi4 Široko, komad gld. 1-35, ducat 15 gld.__
Zagrinjala iz jute ^^^
svitla, v najnavadnejSih, perziSkih, turftklh in indijskih uzor.h, z bogatimi in dolgimi franžami, Uolga 3 metri In 30 cm. za na okna, to se pravi, par I. vrsti gld. 5. II. vrste gld. 4-25.	!
Cbevloi Diagonal roba za
inosko obleko jesenska in zimska Sai-zona iz tkane volne, v vseh najnovejših in modernih barvah, gladko pisana, najboljše vrste, sivo rujava, modra, olivno-zelena in črna cela obleka za vsacega le 6 gld. Uzori se ne pošiljajo. Tisti, ki kupi robe najmanj za 15 gld. dobi v dar krasen zlat prstan. 6 kar. z per-lami. lepo rezan. Naročila sprejema le proti poštnem povzetji ali pa za gotov denar tvrdka
J. H. RABINOWICZ
Wien, II. Seliiffamts-Gasse Nr. 20.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — lzdate|j in odgovorni ureunik: VIKTOR DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trnu.