JANUAR 21 N 22 ]' 23 T 24 S 25 Č 26 P 27 S Is Predpostna Vincencij Zaroka D. M. Timotej © Sprcobr. sv. P. Polikarp + Janez Krir. 28 N 29 P 30 T 31 S 2. Predpostna Frančišek Sal. Martina Janez miloše.C LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST ® AMERIKI !t7e»I«r? gr« vero in narod —- r« vravlco in resnico — od boja do zmag*] GLASILO SLOV. KATOL. DELA VSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJS ¥ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH- ŠTEV SATURDAY, JANUARY 27, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Na Nizozemskem in v.Belgiji naletela Anglija po Chur-. chillovem govoru na silovit odpor. — Belgija direktno odklanja pomoč, dokler ne bo vprašala za njo. — Nizozemski govornik dolži Anglijo sebičnih namenov. Haag, Nizozemska.— Apel, ki ga je napravil, kakor je bilo že poročano, lord angleške admirali,tete, W. Churchill, koncem zadnjega tedna na male nevtralne države, naj se to vendar zavedajo, da je vsa Pravica v sedanji vojni na strani Anglije in Francije in, da naj torej stopijo z njima v skupno akcijo proti Nemčiji. je dosegel v teh državah 3'avno nasprotni učinek: Namesto, da bi se bile takoj strnile za obema zaveznicama, kakor je Churchill pričakoval, ste jima obe mali zapad-11 i državi, Nizozemska in Belgija, v nevoljnem tonu povedali, naj ju pustite pri miru, coš, da se ne marate vezati ftiti z eno, niti z drugo stranjo, marveč ste odločeni ohraniti nevtralnost ANGLIJA PO-B1RADENAR Iz ameriških pisem vzela za več milijonov vrednosti. London, Anglija. — Kakor objavljajo poučeni krogi, je Anglija tekom zadnjih treh mesecev zaplenila okrog 25,-000 raznih paketov, ki so bili poslani iz Amerike ter so bili namenjeni za Nemčijo. V teh je bilo vse mogoče blago, od fižola do biserne zavratnice, vredne $32,000'. Pisem pa je Anglija -pobrala okrog 6000, v katerih je bilo v čekih in v gotovini denarja za več milijonov. Anglija se ne ozira na razne kritike, ki trdijo, da je to navaden rop, marveč čuti Angleški min. predsednik' cel° nekako zadovoljstvo, da Chamberlain je skušal nekoli-'se bo ^ denarjem, namenjeno zabrisati slab vtis in ogorčenje, ki ga je povzročil Churchill, in je v sredo imel v Parlamentu govor, v katerem je izjavil Belgiji, da ji «la Anglija takoj ,na po-m°Č v slučaju neizzvanega %pada od Nemčije. A tudi s je Chamberlain slabo naštel, zlasti še, ko je pripom-n,l» da je na Angliji ležeče, ^a bo odločila, ali se je na-fad izvršil, ali ne. Na to pripombo so belgijske vodilne 0yebnosti odgovorile, da bo odino Belgija odločevala o dejstvu glede napada ter si ona pridržuje pravico, da bo Prej apelirala za pomoč, Predno ji bo ta poslana. Ta odgovor oČividno kaže nezaupanje Belgijcev do Anglije, Ce®» da bi .ta utegnila pod Pretvezo, da jo bo "branila" Pred Nemci, poslati svojo arkado v Belgijo le zato, da bi skozi njo lahko Nemčijo napadla. Odpor proti Angliji je za-radi Churchillovega govora v "plgiji in Nizozemski v resnici senzacijonelno oster in govorniki in listi obdelava jo Anglijo in Francijo tako, da bi se kaj takega moglo videti morda le še v Nemčiji. Tako se belgijski listi pikro norču-Jejo iz obljubljene pomoči češ, da je bila taka Pomoč obljubljena tudi Var-savi, a ni bil niti en sam vo-•jak poslan tja, ko je bila p°ljska uničena. Neki nizozemski govornik Pa je šel v svojih napadih na Anglijo in na njene trditve, va se bori za 'pravično stvar,' Se bolj daleč ter je to direkt-n° obdolžil, da ima pri celH vojni le sebične cilje. Vojna," je dejal, "se ni pri-_' a v interesu civilizacije. Pravičnosti in malih narodov, ' arveč iz posebnega namena. in Francija se ne bo-J^Jete Za Jude, aii za Abesin-al' Za Albani.)°' Avstrijo An ,^ehoslovaško. T u d i se mar a ne bo'iuje za Pol-lsko' lip VeŽ za sv°je lastne žfiv enjske pravice. Zato ni no oei nim za Nemce, sama obogati-la. -o- NEPOTREBNO ZAVLAČEVANJE PROMETA New York, N. Y. — Kapitan ameriške potniške ladje Manhattan, ki se je vrnila zadnjo sredo semkaj z vožnjo v Italijo, je kritiziral oblastno vedenje Angležev, s kakor-šnim nastopajo proti ameriškim ladjam, ter se je izrazil, da je dolgo zadrževanje ladij v Gibraltarju popolnoma nepotrebno. Kakor je povedal, so bili na vožnji v Italijo zadržani v Gibraltarju 40 ur, dočim je bila preiskava sama kaj hitro končana. Angleži so pobrali z ladje 235 vreč pošte, namenjene za Nemčijo in druge države, in jih enostavno sploh niso več vrnili, dočim so drugi tovor le pogledali, a se ga niso dotaknili. Zavlačevanje, je dejal, ima svoj vzrok zlasti v tem, ker ima vsak angleški patrolni čoln pravico ustaviti ladjo, toda dovoljenje, da se ladja zopet izpusti, mora priti naravnost iz Londona. -o-- PRIPRAVE ŠVICE ZA IZPRAZNJEVANJE Bern, Švica. — Generalni štab švicarske armade je zadnjo sredo izdal navodila za izselitev prebivalstva iz dveh največjih švicarskih mest, Cu-riha in Basela, v slučaju izbruha vojne. Obenem se je ljudem tudi naročilo, naj se v slučaju vpada od zunaj vzdr-že vseh sovražnih aktivnosti napram napadalcu, izvzemši, ako bodo vojaške oblasti proglasile splošno vstajo. -o- PREBIVALSTVO FILIPINOV Manila, Filipini. —' P r e d-xednik Quezon je zadnjo sredo izdal proglas, v katerem objavlja, da so imeli filipinski otoki 1. jan. 1939 ko se je končalo uradno štetje, 16 milijonov prebivalcev. ODLAŠAJO P0-M0ČJINSK1 Senatorji nasprotujejo posojilu. Washington, D. C. — Raz-motrivanje v senatu glede nameravanega posojila Finski se utegne znatno zavleči, in sicer zaradi odpora nekaterih senatorjev temu, da bi se zvišal kapital Export-Import banke, potom katere se tuje-zemska posojila nakazujejo. V predlogu, ki je bil stavljen senatu, bi se imelo nakazati Finski 20 milijonov, toda le v nevojaške svrhe. Tudi tej, razmeroma mali svoti, mnogi nasprotujejo. Kakor se je eden senatorjev izrazil, je a-meriško javno mnenje proti temu, da bi bila Amerika ban-kirka za tujezemstvo. "Ako začnemo s Finsko, potem moramo pomagati tudi Norveški, ŠVedski, Danski, in deželam latinske Amerike. Tako ne bo konca," je dejal. -o-- VOJNA RODILA NOVE VRSTE VABIL Berlin, Nemčija. — Kakor drugod, so se pred vojno tudi tukaj glasila vabila i, prijateljem, naj pridejo na kako domačo zabavo, ali na čaj, ali na karte in p'odobno. Vojna pa je to družabno življenje postavila na glavo. Zdaj se najbolj odlično vabilo, ki se pošlje prijateljem,glasi: "Pridite, da se b o s t e" skopali." Zaradi pičlo odmerjenega kuriva je namreč pomanjkanje gorke vode tako občutno, da je postalo kopanje pravo razkošje in si ga more le malokdo privoščiti. • -o- VRNITI SE NAMERAVA NA FILM New York, N. Y. — Bivša filmska zvezda Mary Pick-l'ord, ki je svoječasno uživala izredno priljubljenost med obiskovalci kino gledališč, se namerava po večletni odsotnosti zopet povrniti k tej pro fesi j i. Kakor se je izrazila, namerava sama igrati, obe nem. pa tudi organizirati svojo lastno filmsko družbo. JUGOSLOVANSKA LADJA SE POTOPILA Split, Jugoslavija. — 1,400 tonski jugoslovanski bojni ru-šilec "Ljubljana" je zadnjo sredo zadel na podmorske čeri, na kar se je eno uro pozneje v Šibeniku potopil. Poveljnik ladje, Ahlin, je izvršil samoumor, dočim je ostala posadka, kakih 300 mož, ob potapljanju poskakala v" morje in so jo rešili. Ponesrečena ladja je bila zgrajena lansko pomlad. Po njeni izgubi ostaneta jugoslovanski mornarici le še dva rušilca. GROZE S PRO-TIK0RAK1 Japonci razsrjeni, ker Amerika ni skušala obnoviti razveljavljene trgovske pogodbe. KR1ZEMSVETA — Stockholm, Švedska, — Na zborovanju, ki se je priredilo za pomoč Finski, se je sklenilo, naj se apelira na kralj a Gustava, da prevzame posredovalno vlogo med Finsko in Rusijo za končanje sovražnosti. — Melbourne, Avstralija. Od tukaj je odšel zadnjo sredo drugi oddelek avstralskih čet na pomoč Angliji. Ob cestah, po katerih j« vojaštvo korakalo, se je zbrala množica do 50,000 oseb in odhajajoče burno pozdravljala. — London, Anglija. — Šet-landski otoki na severnem koncu Anglije so bili zadnjo I kongres pripravlja, da bo po- Iz Jugoslavije Trgovski potnik je dvema brezposelnima dal za pijačo, ta dva sta ga pa v zahvalo pobila in tla in oropala. — Ti-hotapčeva smola na Gorenjskem. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti. Tokio, Japonska. — Razve-ljavljenje trgovinski pogodbe med Japonsko in Zed. državam je dalo, kakor že poročano, povod za skrajno poostreno razmerje med obema deželama in tukajšnji listi in govorniki izražajo neprikrit trd nad ravnanjem Amerike, le i, da ne kaže nobene volje, da bi ostala z Japonsko v dobrih odnošajih. Trgovinska pogodba, za katero gre, je bila sklenjena v letu 1911. Meseca julija pa je ameriška vlada, po določenem polletnem roku za odpoved objavila, da jo razveljavlja, in tako je pogodba stopila iz veljave ta petek. Na nje podlagi se je doslej napravilo med obema deželama na leto trgovine za okrog 400 milijonov- dolarjev Vse nadaljnja trgovina se bo morala v naprej voditi le sproti in ena ali druga dežela lahko brez nadaljnjega prepove izvoz. Ker se ameriški Grda nehvaležnost Ljubljana, 20. dec. — Trgovski potnik Josip Rakun, stanujoč v Vižrnarjih, je 18. t. m. okoli 20 prišel v znano Jagrovo gostilno v Št. Vidu. Prisedel je k mizi, kjer sta žulila žganje 18 letni brezposelni delavec Pavle Dermastja iz Skaručne in 20 letni delavec Stanko Posavič iz Godiča, občina Kamniška Bistrica,oba že delj časa brez posla. Plačal jima je za vino. Dobro so se pomenkovali. Okoli 22 je Rakun zapustil Jagrovo gostilno in najprej krenil po državni cesti proti Mednem, na-io pa je zavil na banovinsko, v Vižmarje vodečo cesto. Oba razbojnika sta mirno spremljala Rakuna med veselim pogovorom. Radodarni Rakun j ti - je -še -povabil v MreMrjevo gostilno, kjer so izpili še ne-kozarcev vina. O k o 1 i sredo ponovno bombardirani od nemških aeroplanov. Kakor se trdi, so trije aeroplani vrgli skupno 11 bomb, ki pa niso napravile škode. POGODBE NA DVE STRANI Ankara, Turčija. —- Za denar se vse napravi, pravi pregovor in pri tem se celo prijateljske zveze odrinejo na stran. Turčija, kakor znano, ima z Anglijo in Francijo sklenjeno prijateljsko pogodbo za medsebojno pomoč ter bi se morala torej smatrati kot zaveznica teh dveh držav. To je pa ne ovira, da bi tudi z Nemčijo ne trgovala. Zadnjo sredo se je objavilo, da sklppa z njo trgovsko pogodbo, po kateri jo bo zalagala z bombažem, volno in sadjem. Zaveznica A n g 1 i j a pa nasprotno skuša preprečiti uvoz teh predmetov v Nemčijo. stavil "embargo" na izvoz na Japonsko, so tukajšnji krogi izrazili svarilno grožnjo, naj Amerika tega ne podvzame, češ, da bo Japonska nastopila protikorake. Obenem po-vdarjajo, da stoje Zed, države popolnoma pod vplivom in v službi Anglije. ROOSEVELT BO DAL REPUBLIKANCEM 50c. Washington, D. C. — Od republikanske organizacije v NapervilJe, 111.Je prejel predsednik Roosevelt povabilo, naj se udeleži nje proslave, ki jo bo priredila ob Lincolno-vem rojstnem dnevu, ter mu je poslala tudi dve vstopnici, vsaka po 25c. Predsednikov tajnik se je v sredo izrazil,da se Roosevelt, žal, ne bo mogel odzvati povabilu, ' toda poslal jim bo ček 50c, za obe vstopnici. čez vode v temni gozd. Vozilo, ki je bilo takoj preiskano, pa je dalo dober plen. Nič manj kakor štiri avtogume za tovorne avtomobile, 250 kg riža, 112 kg sadnih konzerv, do 10 kg aluminijaste kuhinjske posode ter za priboljšek še večje število steklenic s šampanjcem, ki ga tihotapci ne bodo pili. Vodilo so finančni organi spremljali v Ljubljano in ga s šoferjem Maz-kom Veiaceslavom izročili carinski oblasti. Ta tovorni avtomobil je last znanega avto-prevoznika Mraka iz Loga pri Škof j i Loki. Ž njim najbrž ne bo več mogočo prevažati takega blaga. -o-- Usoden padec Pri gradnji zaklonišč pred (kmklavško cerkvijo v Ljubljani 'je Itenadna slabost obšla delavca Mihaela Ohrinija, da je padel na trdi tlak in si 22.20 so zapustili to gostilno mo-no pretresPi možgane, in krenili proti železniški progi. Nenadoma je Dermastija skočil proti Rakunu in ga s pestjo pobil na tla, Načela sta ga s čevlji suvati in pretepati lako, da je v snegu obležal nezavesten. Eden razbojnikov je nad njim vpil: "Hudič, tiho bodi! Jaz sem sloviti tolovaj Tone llace. Denar sem ali smrt!" Preiskala sta mu vse žepe in mu vzela, kakor trdi Rakun, 830 din. Razpela sta mu tudi roke. Nato sta pobegnila. Rakun je nezavesten ležal v snegu dobro uro. Ko se je zavedel, je s težavo prišel domov. Zjutraj je zadevo takoj javil šentviškim orožnikom. Ti so odšji v Skaručno, kjer so napravili osebno in hišno preiskavo najprej pri Pavlu Der mastiji. Po daljšem obotavljanju je naposled orožnikom priznal zločin. Trdil pa je, da ALARMIRANA' BELGIJA SE PRIPRAVILA lega povoda, da se zahte-i vojno. va od Nizozemske in drugih nevtralnih držav, naj gredo v i\ Na neke vesti iz inozemstva, da Nemčija zopet koncentrira svoje vojaštvo ob njeni meji, je Belgija pred kratkim odredila skoraj popolno mobilizacijo svojih čet. Napetost pa je med tem zopet popustila. Slika kaže oddelek bel gijskega vojaštva v pripravljenosti. Smrtna kosa V Godiču, župnija Mekinje, je umrla Jerica Kronabetvo-gel, rojena Kos, po domaČe Cezetova, rodom iz Škofje Loke stara 84 let. Pokojna je bila sestra znanega slovenskega zgodovinarja Dr. Fr. Kosa. V Trbovljah je umrla Marija Moli, trgovka in posestni-ca. — V Ljubljani je umrla Ivana Gela, rojena Dornik, vdova po podpregledniku finančne kontrole. —,—o- Dva ponesrečenca Iz Starega trga pri Rakeku je bil pripeljan v ljubljansko bolnico Anton Truden, delavec, ki je v gozdu podiral drevje, pri tem pa je drevo padlo nanj in ga močno poškodovalo. — lz Dragomerja pri Logu pa je bila pripeljana v Ljubljansko bolnico poldni-sta pri Rakunu dobila vsega goletna Štefka Slabetova. ie 200 din. Plen sta si razde- otrok se je poparil s skodeli-hla na polovico. Orožniki so Co kave, ki jo je po nesreči pri Dermastiji našli pod omaro denarnico s 96.50 din gotovine. Tudi pri Posavcu so izvedli osebno in hišno preiskavo. Posavec je bil zelo zakrknjen in je izjavljal, da absolutno nima pojma, da bi bil izvršil ponoči kak rop. o--- Zasačen tihotapec Škofja Loka, 16. dec. — V mali obmejni vasici Sovodenj v škofjeloškem hribovju je v ponedeljek, dne 11. t. m. zatekla tihotapce huda nezgoda. Finančnim organom je prišlo na uho, da se vrše tihotapstva raznih predmetov, predvsem riža. Tako so se omenjenega dne skrili ob cesti, na kateri so videli tovorni avtomobil, obrnjen proti Italiji. Obšli so to vozilo in ga pričakali na vožnji proti Škof j i Loki. Ko so vozilo ustavili, je skočila iz kabine neznana oseba ter pobegnila potegnil s štedilnika. Nenavadna tatvina Orožnikom v Zgornjem Dobliču je bila prijavljena nenavadna tatvina. Posestnik Franc Turnšek je namreč prijavil, da mu je nekdo ukradel vagon (10.000 kg) na-lomljenega kamenja, katerega je pripravil ob cesti za prodajo. Kamenje je bilo vredno 1100 dinarjev. Ugotovljeno je bilo, da je kamenje odpeljal neki posestnik in ga uporabil za svojo stavbo. Francozi kupujejo konje Po Medjimurju in Prekmur-ju so v drugi polovici meseca decembra lanskega leta hodili beogradski trgovci, ki so nakupovali konje na račun francoske armade in plačevali po 4 do 6000 dinarjev za glavo. Nakupili so več sto konj. «tran 2 Napisal: Edgar Rice Burroughs HI W^*....... ....... TARZAN IN OGENJ V THORU EfvSttfE tKBEffA WJ5 UNITO> rEATUHE SYNDICATE, Inc. Amerikanski Slovene* "rvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lete 1891. Izhaja vaak dan razun nedelj, pone-<;ljkov in dnevov po praznikih Izdaja in tlaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov nredniStva in uprave: 849 ,W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Sloven* Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday. Mon-day and the day after holidays. EDINOST PUBLISHING CO Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina a celo leto —--- a pol 5a pol teta _ ?a četrt leta . Za Chicago, ida celo leto _ lu pol leta--- «a četrt leta -- Posamezna številka ..$5.00 ___2.50 ____1.50 Kanado Id Evropo: ______$6.00 ___3.00 ______1.75 3c Subscription tor one year For half a year _ For three months Chicago, Canada and Europe: For one year---.- For half a year--i--3-00 For three months -- 1-75 Single copy --------— 3c Dopisi važntga pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredniStvo vaai dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rok®pisov ured. ■IStvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10. Chicago, Illinois, und*r the Act of March 3. 1879 1925. at the post office at AMERIKANSKI SLOVENEC kot težka grožnja, kot prihajajoča usoda III. internacio-nale, ki se je ustanavljala. (Konec prih.) Sobota, 27. januarja 1940 bovzete. Naj mu bo lahka zemlja in naj se spočije v Bogu, preostalim iskreno soža-/je. — Končno najlepši pozdrav vsem čitateljem tega lista. Bog vas živi! Jože Cadonič MNENJE ONIH, KI SE ZA-NIMAJO ZA DRAMATIKO NA OSREDNJEM ZAPADU Ustanovitelji III. interna cionale Dvakrat po deset let se je prevalilo po koledarju, odkar je bila ustanovljena III. internacionala. Njen vrhovni ustanovitelj Ljenin je bil prepričan, da drugače ne more priti do tistega socializma, o katerenrje v svoji zmedeni domišljiji in slavohlepnosti sanjal, kot s svetovno revolucijo, po kateri bo svetu zavladala proletarska diktatura in sicer zato ne, ker ni težko vzeti premoženje tistim, ki ga imajo in nje same pahniti s poti, mnogo težje je zadušiti v človeku nazore o zasebni lastnini, s katero je združeno tisočletno pojmovanje družine in vse mišljenje glede gospodarjenja. Izhod pyeko teh nazorov v popolno, brezrazredno, brezversko in brezlastniško človeško družbo je Ljenin videl samo v svetovni revoluciji in diktaturi, ki jo prevzame v roke proletariat. Ljenin je veliko računal na svetovno vojno, da bo vse človeštvo pritirala do revolucije. Toda to se ni zgodijo, ker v drugih državah pač,-ni bilo v ozadju tistih revolucionarnih moči, ki so delovale v Rusiji. Ni ostalo torej dragega kot organizirati take zarotnjške sile tudi za ostali svet. To je bila III. internacionala, svetovna revolucionarna organizacija, ki jo vodi eno jedro in ki naj bi po vsem svetu zanetila tak požar revolucije, kakor se je razdivjal po Rusiji. V razpravi o brest-litovskem miru je Ljenin zelo jasno in dokaj pravilno dejal: "Naša revolucija je brez upanja izgubljena, če ne pride za njo svetovna revolucija." Ljeninova III. internacionala je bila ljubljenček takratne sovjetske skrbi in nege. Bila je glavni štab vseh odsekov ali sekcij, tudi ruske, in glavni organ ruske oktobrske revolucije. Vse to je izšlo iz Ljeninovega pojmovanja o brezupnosti ruske revolucije, ako ne bo kmalu svetovne revolucije. Ljenin je namreč kot prekanjeni Žid čisto pravilno slutil, da se bo komunizem mogel vzdržati le tedaj, če bo povsod, da nihče ne bo mogel več ne videti ne vedeti, kako se prav za prav živi brez komunizma ali izven komunizma. Kakor hitro tega edinega in enokopitnega življenja ni ,ie komunizem izgubljen tudi tam, kamor ga je zasadila prva revolucija, v Rusiji, ker prej ali slej se bo ljudstvo ogledalo po življenju na drugačni osnovi, ne komunistični. Zato je pod Ljeninom veljalo: vse za III. international©, ki bo zanetila komunistično revolucijo po vsem svetu in vzpostavila diktaturo proletariata in tako rešila Marxov nauk propada. Za III. international se je moral dobiti denar, čeprav ga doma ni bilo niti za sol. Po Ljeninovi smrti se je med preostalimi voditelji boljševizma razvnel spor glede nadaljnega dela. Mnoge skupine so se slednjič podelile v dva tabora, katerih enega je vodil Trocki, drugega pa Stalin. Trocki je vztrajal na smernicah, ki jih je dal Ljenin: svetovna revolucija, svetovni komunizem, sicer se bo komunizem, v Rusiji — bla-miral. Stalin pa je stal na stališču, da je treba najprej izgraditi komunističen red v Rusiji sami in ga izpeljati do vseh podrobnosti, da bo zgled in privlačna sila vsemu svetu, glede tiste svetovne revolucije pa, kakor že bo. V komunistični stranki je Stalin izvojeval ta boj v letu 1927, v kominterni pa dve leti pozneje. In takoj je začel izvajati svoj program v Rusiji sami: začela so se čiščenja in nihče ne ve, kje se bodo končala. / O usodi ustanoviteljev III. intemacionale bi se dal pisati roman, ki bi bil najbolj razgiban in napet. Ustanovni kongres je bil v razdejani Moskvi, po kateri so se še vlačili sledovi državljanske vojne, kjer je vladala lakota in neskončna beda, kjer je človek človeku že postal volk, da bi si ohranil golo življenje. V tem ozračju sanja Ljenin, ki je sam živel od vojaške aprovizacije, o prečni človeški družbi, do katere bo prišla v Rusiji in po vsem svetu po tem razdejanju in krvi. Med udeleženci kongresa pa že ni bilo tistih, na katere je Ljenin v Evropi največ računal. Toda to ga v njegovih bolnih sanjah ni motilo. — Karel Liebknecht in Rosa Luksemburg sta bila malo prej v Nemčiji umorjena. Njihova smrt je plavala nad kongresom North Chicago-Waukegan, 111. V "Amerikanskim Slovencu" z dne 16. januarja, "XYZ" pri opisovanju slovenske igre "Dve Nevesti," med drugim tudi izraža željo, da bi se slovenske igre večkrat uprizarjale, in ker so velike žrtve s učenjem igre, da bi bilo priporočljivo, da bi se bližnje slovenske naselbine skupaj združile, in skupno slovensko pesem in slovensko dramatiko gojile. Na primer, ena naselbina bi se gotovo igro navadila, in isto predstavila ne samo v domači naselbini, ampak tudi v sosedni naselbini, eni ali več. Tako bi vsaka naselbina dobila na leto več lepih zanimivih predstav. Idejo, katero je sprožil "XYZ" je zelo lepa in lahko izvedljiva, in bo gotovo vzbu-, dila splošnjo zanimanje. Le malo dobre volje je treba. Posebno lahko bi bila izvedljiva v chicaški okolici, kakor Jo-liet, Waukegan, Chicago, in South Chicago, ker potovanje iz ene naselbine v drugo je kvečjem eno uro in pol vož^ nje. Tudi Milwaukee in West Allis se bi z dobro voljo lahko vključilo, kar bi pomenilo največ do 150 milj daljave, ali 3 ure vožnje, kar ni danes to nobena razdalja. Še celo Shebogan bi bil lahko vključen. Na ta način bi se ena naselbina zavzela in priredila eno igro, recimo vsake 2 leti in isto potem predstavila tudi v sosednih naselbinah, in tako bi dobila vsaka naselbina vsako leto 2-3 ali več predstav, s katerimi bi ne bilo druzega dela, kakor naznaniti, kedaj se igra vrši v isti naselbini in tikete (vstopnice) prodajati. To naj bi bilo, ne samo za slovenske igre, ampak tudi za angleške, za katere se naša mladina zelo zanima. Gotova naselbina, v kateri se igra predstavlja ima tudi nekoliko stroškov, ki pa ne pridejo vpoštev, ker . so igralci iz druge naselbine tista privlačna moč, ki napolni vsako dvorano do zadnjega kotička. To smo že opazili pri eni ali drugi prireditvi. Tako na primer je bilo zadnjo nedeljo vkljub slabemu vremenu v Chicago, dvorana nabita polna, da tudi prostora ni bilo za stati, pri igri "Dve Nevesti." Vsa čast Chicaškim igralcem, ki so tako izborno igrali, in nas ponesli nazaj v domovino in nam tako predstavili živo sliko revnega, k a kor tudi bahaškega življenja. Upam, da vas v kratkem v isti igri vidimo na enem ali drugim odru. Upam, da se še kdo oglasi in pove svoje mnenje. S pozdravom, —M— Pripomba uredništva: K temu vprašanju naj povedo svoja mnenja še drugi, kakor to vabi dopisnik "—M—" iz North Chicage. Potem naj pa učitelji ali voditelji dramati ke skličejo kje v sredini med seboj sestanek, se pogovore in napravijo načrt,, kako naj se dramatična društva in klubi povežejo med seboj in po kakem načrtu se bodo določale igre in prireditve v prihodnji sezoni. -o- SMRTNA KOSA, ZIMA IN DRUGO IZ PITTSBURGHA Pa. Pittsburgh, Že nekaj, časa sem se pripravljal da bi kaj napisal za naš priljubljeni list Amer Slovenec, v katerem čitamo toliko lepega, in podučljivega, kakor tudi novice iz širnega sveta in tem potom obenem tudi opisal nekoliko slovenski javnosti po drugih naselbinah o razmerah, v katerih živimo tukaj v Pittsbitrghu. Vreme smo imeli nekaj tednov, odkar je nastopil zimski čas, precej zmešano vse dose-daj. Sedaj, že nekoliko dni,je nastopil, po zapadlem snegu, katerega pa ni veliko, nepri čakovano prav hud mraz, kakor da smo v Sibiriji. Dne 19. januarja smo imeli kar devet stopinj pod ničlo. Seveda, marsikateri čitatelj tega dopisa, tam v bolj mrzlih krajih, kot na primer Minnesota, No. Dakota in drugih deželah, bo rekel, da teh devet stopinj pod ničlo sploh ni nikak mraz. Toda bodi vam na ljubo povedano, da je za nas teh devet stopinj več kot zadosti, ker tukaj nismo vajeni tako hudemu mrazu, kot ga imamo sedaj. Delavske razmere so se nekoliko izboljšale, pa je še vseeno še precejšnje število delavskih moči brez dela in zaslužka. Da je še tako veliko število delavcev brez dela, je vzrok modernizacija po rajnih tovarnah, kjer delavec nadomestujejo s stroji. Dne 7. januarja je izdihnil svojo blago dušo tukaj dobro znani Peter Klobučar v starosti 54 let. Podlegel je po tež ki operaciji. V Ameriko je prišel kot 16 letni miadenič. Rojen je bil v vasi Knežina pri Črnomlju, fara Dragatuš. Bil je vrlo blaga duša in pravi slovenski narodnjak, dober mož in skrben oče, kakor tudi dober podpornik slovenskih katoliških organizacij. Bil je tudi odbornik tukajšnje slovenske cerkve Marije Vne- POČASNO PRIHAJANJE POŠTE IZ STAREGA KRAJA Poštni promet med Evropo in Ameriko postaja čezdalje bolj počasen. Povprečno vzame zdaj navadno pismo od treh do petih tednov. Značil no je, da nekatera pisma pridejo iz Jugoslavije v dveh tednih, nekatera potujejo tudi do pet tednov. Vzroki bodo najbrže v tem, da nekatera pisma angleški cenzorji takoj pregledajo in jih menda 7. istim pamikom pošljejo na prej. Dočizn nekateri parniki pošto izroče angleškim preglednikom v Gibraltarju, par-nik pregledajo in če ni posebnih vzrokov dovolijo, da par-nik plove naprej. Pošta pa o-stane in čaka, da jo angleški cenzorji pregledajo in jo potem oddajo drugemu parniku, ki plove v dotične luke. Angleži so svojo cenzuro na morjih z novim letom zelo poostrili Prav te dni je a- meriški državni tajnik ostro protestiral, kar pa ne bo mnogo zaleglo proti angleškemu ustavljanju in zadrževanju amer. parnikov. Nekatere izmed teh parnikov držijo angleški pregledniki od dva do tri tedne. Italijanski parniki, ki večinoma vozijo jugoslovanske pošto so zadržani od angleških mornariških oblasti Dogodki med Slovenci p« Ameriki v Gibraltarju po 12 dni in več. To je vzrok, da pošta iz Evrope prihaja tako počasi. Pri takem obratu, kakor je zdaj bo vzelo, da pride pismo od tu v stari kraj in pa na istega zopet odgovor najmanj od 10 do 12 tednov, ali skoro tri mesece. Naša knjigarna je n. pr naročila razne knjige iz -Ljubljane še koncem oktobra in nekatere začetkom novembra Še danes jih ni. Bog ve kje leže in čakajo pregleda in dovolenja, da bodo smele naprej. V vojnih razmerah, kakor-šnih se muči stara Evropa, niso take zamude nič novega. Celo zračna pošta, ki bi morala v normalnih časih dospeti iz Amerike v Jugoslavijo od 6 do 8 dni, vzame zdaj do dva tedna, ker tudi to pregledajo na gotovih točkah. Jugoslovan načelnik ljudske ga štetja Buhl, Minn. — V severni polovici sedemnajstega okrožja v katero spada tudi naša okolica je določen za načelnika popisovanja in štetja ljudi, ki se prične v aprilu Jugoslovan Mr. John Pasich. Slovenske knjige so nabavili Aurora, Minn. — Tukajšna mestna knjižnica je nabavila več novih sloven, povestnih knjig, ki so na razpolago slovenski publiki. Slovenci pojdite v knjižnico in sezite po knjigah, ker jih je knižnica pač naročila, da postreže z njimi vam. RAZNOTEROSTI NAJSEVERNEJŠA VOJNA Sedanji boji na finski severni fronti so sploh najsevernejši boji sveta. Ce ne upoštevamo finskih osvobodilnih bojev se vojna od časa švedskega kralja Karla nikoli ni pomaknila tako daleč na sever, onkraj polarnega kroga. Takrat je o d š e 1 finski kmet Nuho Vesainen na čelu majhne vojske proti severu in je razdejal ruski samostan v Pečengi. Ta samostan ki so ga pozneje spet zgradili in ki še stoji, so Finci ob začetku sovražnosti izpraznili, ruske menihe pa spravili na varno. Poleg teh menihov so iz vzhodnega dela Laponske veliko težavo odpravili nič manj nego 15.000 oseb. -o- CHAMBERLAINOV DEŽNIK IZ NEMŠKEGA LETALA Ko je angleški min. predsednik Neville Chamberlain obiskal angleški odsek Magi-notove obrambne črte je vladalo lepo vreme. Tiste dni so se dvignili v zrak trije nemški aeroplani. Eden od njih je odvrgel nad francoskim bojiščem dežnik angleškega izvora. Letalec, ki je odvrgel dežnik, je na listku izrazil željo, da pride marela, stalna spremljevalka a n g 1 e š k ega min. predsednika, v roke tistega, ki mu je namenjena... -o- ANEKDOTA Švedski kralj je nedavno zapazil na straži prpd svojim dvorcem novega moža, katerega je hotel o priliki pozdra viti, kakor je to njegova na vada. Prilika se je kmalu nudila. "No, kako se pišete?" vpraša kralj. "Svenson, Veličanstvo." "In krstno ime? "Andree." "To je slavno ime v zgodo-vni naše države. Ali kaj veste o tem velikem vašem so-imenjaku ?" Vojak je znal. "Da, Veličanstvo! Gospod poročnik mi je pripovedoval, da je neki švedski Andree hotel v balonu odpotovati na severni tečaj, pa se ni vrnil." "Dobro," pravi kralj in po- da roko. "Ali je poročnik še kaj povedal?" "Da, Veličanstvo. On je še rekel, da je velika škod a, ker me tisti Andree takrat ni vzel s seboj!" -o- OPICA NA SPREHODU Na postaji v nemškem mestu Ulmu so potniki nagajali neki opici. Žival se jo zavoljo tega tako razljutila, da je razbila kletko in pobegnila. Železniški uradniki in drugi ljudje so begunko zasledovali, a opica se jim je spretno umikala. Ustavila se je končno pred izložbo trgovine s sadjem. Rada je sprejela sadje, ki so ji ga ponujali, toda prijeti se ni dala. Končno je nekemu vojaku uspelo, da je poveznil nanjo velik, prazen zaboj, na kar so jo mogli spet spraviti na postajo. ODLIKOVANJE S srebrnim zaslužnim križcem za gasilske zasluge je bil pred kratkim odlikovan g. Alojzij Mazgon, tajnik prostovoljne gasilske čete Mokronogu na Dolenjskem. Rojak v nesreči West Pullman, 111. — V Standard Car Pullman Co. se je zadnji teden nevarno pobil pri delu rojak Joseph Knaus, 11355 Langley Avenue. V nezavesti je bil kake štiri dni. Nahaja se v Community bolnišnici v Roseland. Smrtna poškodba Cleveland, O. — Zaradi nesrečnega padca po stopnicah je v Mt. Sinal bolnišnrci umrl Anton Paulich, v starosti 46 let. Doma je bil v vasi Gri-malda v Istri in zapušča ženo, rojeno Kuiret, doma iz Žeje pri Sežani, eno hčer in pastorko ter več sorodnikov, v starem kraju pa štiri brate in več sorodnikov. V toplice So. Chicago, 111. — Pred kratkim se je podal v toplice v Hot Springs, v državi Arkansas, dobro poznani rojak | Mr. Jakše, ki ima svojo mesnico in grocerijsko trgovino blizu 108. ceste na Buffalo Ave. — Rojaku žele prijatelji čimprejšnjega okrevanja in skorajšnjega povratka do- "] ceni ske Per: gi n P Egi] Pre< vila: ce : gan Sle! piri ral tel sve> nai nai piri biti li i ci bili 1 uv< Pr< Pe: leč na bil bil Po žh Iji se! im nj Pr s za ia za Pi g< ci Vi ji v 8j K 1, t ' \ S mov Srebrna poroka Cleveland, O. — Zadnji teden sta zakonca Mr. in Mrs. Frank in Marjanca Kuhar z Addison Rd., slavila petin-dvajsetletnico zakon, skega življenja. Prijatelji so jima za a pomemben dan iskreno ča-stitali. Žalostna vest iz domovine Kenilworth, 111. — Tu je prejela Mrs. Mary Jersich žalostno vest iz stare domovine, da ji je v vasi Boldraž pri Metliki umrl njen stric g. Martin Vukšinič, star 48 let, poznan in ugleden posestnik daleč na okrog. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, ISfiO kilocycles. (Metropolitan Newspaper Serviced "TaV)-zan in beti ljudje, priti sedaj,7 jc izjavil Mungo slovesno; "mi iti k-Athcil" — Nato so odšli. Skozi številne hodnike jih je vodil Mungo dokler niso prišli na dolgo stopnišče, ki jc vodilo navzgor. Tarzan jc bil pre-senečen, da jih vodi tako visoko nad močno mestno obzidje. Ko so prešli nekaj stražnik stolpov, Ivi so obdajali to mogočno trdnjavo, so se na neki ploščadi ustavili. Naenkrat jc zaropotala mogočna veriga. Velika vrata so se naenkrat odprla in komaj so vstopili skozi nje, so sc za njimi že tudi zaprla. Nato spopet dol-gi hodniki drug za drugim- Hodniki so se vrstili drug za drugim, vrata za vrattpi, vse pa dobro zastraženo z močno 6boroienimi vojaki, ki so zvedavo pogledovali na bele ujetnike. Končno so vendar prišli do malo drugačnih vrat, še bolj zavarovanih, katere je neki vp:alc po kratkem, čudnem obr.edu na široko odprl. Mungo jc. vodil svoje ujetnike v močno razsvetljeno in bogato okrašeno dvorano, na katere koncu je na nizkem podstavku na stolu sedela zavita postava. Mungo je pred stolom pokleknil in namignil naj tudi ostali tako store. Postava na stolu se je počasi dvignila in se začela razkrivati. ZAVRNIL ZNIŽANJE PLAČE NAKAZNICE ZA ŽIVILA ZE V STAREM VEKU NOVI ŠKOF P. Kazimir Zakrajšek PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) ZA NASE GOSPODINJE madeže popili s pivnikom, (a ne pritiskajmo in ne drgni-mo)! vzamemo v skodelico malo presnega mleka vanj pomočimo platneno krpo in dobro izdrgnemo tintni madež. Krpo je treba v mleku vedno dobro ožeti. Potem izplaknc-mo z mokro, čisto cunjo. Ko preproge takole čistimo ali peremo, pa postanejo mehke. Zato namažimo spodnjo stran preproge z raztopino iz sladkorja in razredčenega mizarskega kleja. Nato pustimo, . jtU- .se- ,psg&«M3v Ua rav-nem posuši. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Pustni krofi (Recept za 20 krofov). — Presej in segrej 9 unč bele moke in naredi vtepeno testo iz četrt kupice mleka, iy> unče raztopljenega presnega masla, dveh rumenjakov, dve unči sladkorja, nekaj soli, žlice ruma, dne unče kvasa. Vtepaš tako dolgo, da se testo loči od kuhalnice in dela mehurčke. Nato pokriješ testo s prtom in daš na toplo,za eno uro, da vzhaja. Ko je testo dobro vzšlo, ga razva-ijaš na deski, za približno pol prsta na debelo in izrežeš 40 okroglih kosov. Na vsak drugi kos deni malo marelične ali druge sadne mezge. Na vrh te mezge daš drugi kos, ki je prazen, krof stisneš na robovih skupaj in spet izrežeš ter polagaš krofe narobe spet na desko razgrnjen prt, ki je potresen z moko in pustiš da krofi vzhajajo. V ponvi raz-beli masti, (če jo pomešaš z maslom, je še bolje), ko je razgreta, polagaš vanjo krofe in sicer zopet narobe, kot so stali na deski. Polagaj jih pa tako, da plavajo in se ne držijo dna. Najprej jih cvreš v pokriti ponvi, dokler niso na eni strani zlatorumeni, nato jih obrneš in jih cvreš oprte. Ko jih ocvrte na situ od-cediš, jih še tople potresi s sladkornim poprhom. stara znanca in bila v večletnih pismenih zvezah v raznih zadevah našega slovenskega izseljenstva v Franciji. Tudi sem slišal o njem že veliko lepega, kako skrbi za naše ljudi prav po očetovsko. Ker sem imel namen se nazaj grede zamuditi v Parizu dalj časa in obiskati vse slovenske naselbine po Franciji, niseru sedaj izgubljal časa in sem takoj odpotoval dalje k pamiku v Boullon-sur-Mer. Vendar sem v Parizu začutil veliko potrebo posebnega sloven skega izseljenskega doma za Pariz, kakor ga je imel v načrtu naš slovenski izseljenski duhovnik v Parizu g. Camplin. Koliko naših ljudi potuje skozi Pariz. V Parizu in okolici imamo tudi1 zelo veliko naših ljudi, dijakov in delavcev in tudi raznega urad-ništva, ki bi nujno potrebovali skupnega doma, kjer bi se shajali, in kjer bi našli potujoči svoje prenočišče pri lastnih ljudeh. Tak dom bi gotovo s posebnim veseljem pozdravili zlasti ameriški Slovenci, ki bi imeli v Parizu dom, kjer bi prenočevali in našli dobre kažipote, ki bi jim razkazovale zanimivosti Pariza. Pariz je pač edinstveno mesto na svetu. Nobeno mesto skoraj nima tako bujne in pisane zgodovine in toliko zanimivosti, kakor ravno Pariz. Kolik užitek bi bil za nje tak dom, ki bi jim v tem pomagal in poskrbel, da si ga ogledajo. Sklenil sem zato, da bom po svojem pov-ratku posvetil tej zamisli svojo posebno pozornost pri Rafaelovi družbi in vse poskusil, da ga. dosežemo, če se bo le dalo. bo to tudi dobička-nosno podjetje. Samo za začetek je potrebna podpora države. Vse drugo se bo samo uredilo. Zanimivo pri tej misli je to, da je doživel Rev. Camplin takoj, ko je prišel v javnost s to mislijo, veliko nasprotstvo od nekega Srba Krljeviča, urednika "Pariških Novin", ki jih izdaja z bogato vladno podporo in ima nekak izseljenski dom, v katerega pa noben Slovenec ne gre, razven v sili. G. Camplin je odšel iz Pariza in je sedaj doma. Morda je gospoda ta ostudni napad užalil in mu zagrenil nadaljno bivanje v Franciji. Čudno bi ne bilo. Tu bo morala vlada poseči vmes, kei1 ne smemo dovoliti, da bi smeli takile ljudje napadati tako odlične m požrtvovalne delavce za korist naših izseljencev in države, kakor je bil ravno Rev.Camplin. (Dalje prihodnjič) -o- Prireditve ki so oglašane t "Am. Slovencu" so vedno u-'Dešne. DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S 817 CHICAGO, ILL. DENARNE POŠILJAT VE POSTAVI SE Z REKORDOM se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: •Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60.................. 200 Din Za $ 6.70................. .500 Din Za $ 8.80.................. 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.50.................JOOO Din Za $40.00..................2000 Dili ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05...;............ 50 Lir Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ 11.50................ 200 Lir Za $ 17.00................ 300 Lir Za $ 28.00................ 500 Lir Za $ 55.00..............1000 Lir Za $108.00™..............2000 Lir Vie pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road. CHICAGO. ILL. Praski puding Liste zeljnatc glave popari in razreži na rezance. Nato razžvrkljaj tri rumenjake in dve žlici presnega masla, dodaj soli, popra , sesekljanega peteršilja in nekaj žlic kisle smetane. Dobrega pol funta klobase, ali salame razrezi na tenke rezine-in pomešaj z ^e-ljem vred v goščo. (Lahko je tudi brez klobase ali salame). Slednjič dodaj še sneg is treh beljakov in morda kaki dve žlici drobtinic. Puding naj se PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI 1 Louis J« Zefran fei* 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois B^fl Phone Canal 4611 HM^S NA RAZPOLAGO NOČ'IN DAN i, — Najboljši automobili m pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Neki nazijski letalec, ko je bil na tem, da doda k trem črtam na svojem aeiopl.inu ac ouo, kar pomeiii, da je uničil cctvio letalo zapadmh dtiav. Sobota, 27. januarja 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 (Dalje) Ko sem pote m hodil po naselbinah in govoril, vidite, tu je uzrok, zakaj sem tako navdušeno govoril, ker sem vedel, da govorim iz srca celega naroda doma, da ne govorim samo, kar jaz čutim, temveč, kar čuti ves narod. Tako sem vesel in srečen odpotoval iz ljubljanskega kolodvora proti Rakeku, kjer sem prestopil naše državne meje in se poslovil od ljube zlate Slovenije. "Ali te bom še kedaj videl?" sem se spraševal. Star človek in stara omara sta samo za kot, ne pa za po svetu. Kako lahko se prehladi človek, star sem že. Prav nič čudnega ne bo, če ostanem za vedno na tujem. Imel sem tudi neko čudno slutnjo, ko sem odhajal. Niti prvič pred 33 leti nisem tako težko odhajal, kakor sedaj. Že na kolodvoru, bi se bil kar j najraje skesal in oclšel domov, tako težko mi je bilo slovo. In ko se je vlak že začel pomikati, bi bil najraje skočil iz vlaka. Kar sram me je bilo samega sebe tolike sentimentalnosti. Pa kaj se hoče ? Človek s e m, kakor vsakdo drugi. 2. Na potu k pamiku. Do sedaj smo k parnikom hodili vedno samo skozi Tirolsko in Švico, misleč, da je to najkrajša pot. Pa mi je brat Leon, ki je strokovnjak v potovanju, svetoval naj grem raje skozi Italijo, češ, da bom u-dobneje potoval in da bom za najmanj štiri ure prej v Parizu, kar je v resnici tudi bilo. Hvaležen sem mu za ta nasvet. V Trstu sem se ustavil za 4 tire, kolikor treba čakati pravega direktnega vlaka v Pariz. Te ure so bile pa zelo prijetne. Ogledal sem si nov Trst, sedaj italijanski. Sestal sem se z nekaterimi tržaškimi Slovenci, starimi prijatelji in znanci še iz leta 1925, ko smo tam bili s skupino ameriških Slovencev. V prijetnem kramljanju in v resnih pogovorih je hitro minil čas, da bi bil skoraj zamudil vlak. V Parizu me je sprejel zastopnik francoske linije, ki je za me vse potrebno pieskrbel za prenočišče in ureditev "šif-karte." Vožnjo sem imel namreč določeno na Holandski liniji s parnikom "Nieuw Am-sterdan" in sicer kot "brodski komisar" v drugen razredu. Tako se je glasila tudi vozovnica. Toda v pisarni so me pa imeli napisanega in za me določeno kabino v tretjem razredu. Temu sem se pa uprl in zahteval, da se mi da kabina, ki mi je bila določena v Zagrebu pri agenturi. Priznati moram, da so bili uradniki linije silno prijazni in postrfežljivi. Takoj so telefonično vprašali v Ho-landijo, od koder so pa potrdili prvotno določilo agenture. V Parizu sem bil že najmanj dvanajstkrat, izato mi ni bil več zanimiv. Tudi ne znam francoščine, da bi se mogel s kom pogovarjati. Tako sem o-biskal samo našega državnega izseljenskega komisarja g, Jeriča, ki me je sprejel z veseljem. Bila sva pismeno že Most Rev. J. F. O'Hara, dosedanji predsednik Notre Dame univerze, ki je bil zadnji teden v South Bend, Ind., posvečen v škofa. eno uro kuha v sopari, nato ga zvrneš v skledo in poliješ z razbeljenim presnim ma. .slom ter daš na mizo. -o- Klobasice iz jeter En funt jeter, (telečjih, svinjskih, ali od perutnine), prepraži malo na masti. Obenem z jetrami praži tudi košček teletine in malo suhih ali presnih poparjenih gob. Ko so jetra mehko dušena in so se malo shladila jih zreži na tenke koščke, primešaj dva rumenjaka in drobtin ter naredi za prst dolge in debele klobasice, kater;i speci na vroči masti. Kadar pripravljaš jetra, jih osoli tik preden jih daš na mizo, sicer postanejo trda. — Jetra so zelo priporočljiva za slabokrvne ljudi. PRAKTIČNI NASVETI — Presno maslo daj poleti v posodo z mrzlo vodo in ga pokrij z namočeno krpo. Vodo in krpo večkrat na dan premenjaj. * — Plesnobo na usnju odpraviš z razredčenim glicerinom'. * — Tipke na klavirju očistiš s špiritom in z volneno krpo. -o-- PISMA V 41 JEZIKIH Polagoma se pisemska in časopisna- cenzura uvaja po vsem svetu. To pa marsikje ne gre brez težav. Tudi angleški imperij ima cenzuro, kar v kolonijah ni tako enostavno izvesti. Tako n. pr. na pošto v Singapur prihajajo pisma v 41 jezikih in sicer v 22 evropskih in 19 azijskih. Med azijskimi jih je največ v balinezijskem, kitajskem,japonskem, javanskem, arabskem in v raznih indijskih narečjih. Za vso to mešanico jezikov, ki se v pismih zbira na pošti, je bilo treba nastaviti tolmače, ki pisma prebirajo in puščajo naprej po rednem poštnem prometu ali pa se poslužujejo pooblastil cenzure. Tako tudi to znamenje izrednih razmer mnogim ljudem pripomore do službe in kruha. Baseball igralcu E. Lombardiju so lastniki igralske skupine Cincinnati Reds, h katerim je ta igralec spadal, javili, da mu bodo za 1940 znižali plačo za $6,000. Igralec pa je to ponudbo odklonil in se je izrazil, da gre raje lovit ribe. KAKO RAVNAJ S PREPROGAMI Pralne preproge moramo kdaj pa kdaj dobro oprati. Ko preprogo dobro iztepemo in skrtačimo, pripravimo ne premočno raztopino iz mila, žlice sode in žlice boraksa. To prekuhamo in ko se shla-di, kanemo za spoznanje sal-mijaka. Potem pomočimo v ta lug platneno krpo in po črtah drgnemo preprogo. Pene, ki nastanejo zatem, splakne-mo s čisto vodo in snažnimi cunjami, Iti še ne, cefraj o. Potem preprogo še enkart zdrg-nemo s čisto jesihovo vodo, nakar se barve osvežijo. Preprogo razobesimo ven na prepih, a ne na sonce. Rdeče vino na preprogi najprej popijemo s pivnikom,nato na debelo natrosimo soli, za čas pustimo in potem skrtačimo — Madeže od piv a odstranimo z gorko vodo, kamor kanemo malo špirita. Ce so madeži že zastareli, kanemo nanje malce glicerina, čez čas še salmijakove vode, Za to je najbolj pripravna goba ali vata, ki jo je treba večkrat premenjati. — Madeže od kave odpravimo z glicerinom, ki ga nato izperemo z mlačno vodo, v kateri je nekaj kapljic amonij aka. Sveže mastne madeže po-'tresemo z razgreto krompirjevo moko, jo za čas pustimo na madežih, nato skrtačimo ' in obdrgnemo s čisto platneno krpo. — Madeže od sveče in voska odstranimo — kot jo že znano — s pivnikom in li-kalnikom. Madeže od tinte odpravimo s presnim mlekom. Ko smo Na čelu, koj nad nosom, so Mohamedovi vojščaki nosili svoje nakaznice za vodo. To najvažnejšo pijačo za življenje je bilo težko dobiti in prenašati na pohodu iz Medi-ne v Meko. Zatorej je vsakdo prejel le določeno mero vode. Da pa so imeli razdelitev vode pod nadzorstvom, so vsakemu vojaku naredili na čelu zeleno črto; ko je dobil vodo, so četrtinko črte izbrisali. A tekočino, ki je mogla to 'barvo odstraniti so imeli pa le tisti, ki so vodo delili. Izbrani so bili za to iz vrst najzanesljivejših in najpošte-nejših mož, ki so zares točno izbrisali četrtino črte. — Ce se je pa zgodilo, da je kdo svojo črto za vodo sam podaljšal in da so temu prišli na sled, so ga za kazen pustili tako dolgo trpeti žejo, dokler ni bil že skoraj mrtev. Mohamedove zapovedi so bile pametne, a tudi stroge. Bojevito pleme Somalijcev, ob Adenskem zalivu, je imelo naredbo, ki je jako sličila našim živilskim izkaznicam in ki jo je uvedel pred davnimi davnimi časi neki modri poglavar. — Ce je nastalo pomanjkanje živil zaradi cesar je bilo malo. Divjačino, predivo in druge ® vari so znesli skupaj pod ^veti hrast." Najstarejši in, ajtiiodrejši možje so vse to Razdelili med druge,- kakor je 110 pravilno. Kdor je kaj Prejel, je moral napraviti za-J"e2° v deblo pod tiste znake, 1 »o pomenili njegovo ime. Jako nerodne so bile "nakaznice" za živila in vino v tenah ob času peleponeških ojn. Jako težke 'marmorne PJošče, na katerih so bili po-atki o živilih, ki so se mora-a razdeliti, so morale Atence prinesti s seboj k amfitea-Marsikako ponosno Aten-canko je bilo videti, kako je V sPremstvu svoje služabnice N v potu svojega obraza ne-a težko, marmorno živilsko Nakaznico. Ko je dobila živi-°> so vklesali poseben znak v Ploščo. Nikoli niso bile marmorne plošče tako imenitne, *ot so bile te. Nekoč pa, kakor poroča starogrška pesem, se je zdro-}J1 jO mnogo takih plošč. To je no takrat, ko so se gospodi* Je sprle in so druga d.rugj a^bile živilske nakaznice, g Ko so Perzijci hudo dajali Parto in so mesto oblegali, ie .Leonidas zapovedal, naj ^1Vl!a strogo razdelijo. Da bi Pa vsakdo dobil tisto, česar je d l^kolj potreben, so bili tako odmerjeni, da so ^ajveč dobili oni, ki so bili ^ajbolj krepki in zdravi. Pač 2U °> da so si ohranili moč vojskovanje in delo. V do-vf svoj, moči pa je moral ž moški, in tudi vsaka bij. Predcn je dobil in do-Je j ,Progo pergamenta, kjer Pok 0Značena mera živil, niovfZati sv°j° mo2 z meta" Čez i- di^ka ali k°PJ'a' s skoki niomumja ali dviganjem mar- Po k •pložč> Sele P°tem s0 4faj: laju določeni uradniki iz-ka Nakaznico za živila. Ta: k0 nT.rlitev je bila sicer ja-modra, a tudi in še bolj, Neusmiljena. Sobota, 27. januarja 1940 Stran ~4 AMERIKANSKI SLOVENEC ESETI BRAT Pisano polje Zanimivi romani Spisal Jos. Jurčič J. M. Trunk katere je spisal Torej srečno pot, gospod Kvas," — dejal je zdravnik, "pred mrakom boste ravno v gradu. Sporočite moj pozdrav gospodu Benjaminu. Kmalu enkrat pridem tja s svojo hčerjo, da mu srečo voščim, ker je dobil tako korenito izobraženega in učenega mladega moža svojemu sinu za učenika, kakor ste vi. Z Bogom! Prav vesel sem, da sva se seznanila; lipam, da nisva bila na prvo in na zadnje vkup. Zahvaljujem se vam za druščino." "Prosim, gospod zdravnik, na meni je zahvaljevati se vam za dobrotno prijaz-lost!" No, no, kaj pak! Greh bi bilo, ko vas le bi bil na voz vzel; žal mi je, da ne uteg-lem z vami v stran do Slemenic. Srečno !" Keksi udari Vencelj po konju in voz : drdra po stranskem potu. Gospod Kvas -— tako je zdravnik svojega dozdanjega ovariša klical — spodbudi tudi svojega aspanega šarca in odjezdi po veliki Cesti, i o si je, kolikor se je dalo po nejasni Pe-arčkovi razlagi, zapomnil, kje mora na . bran žaviti, da pride prav. Dan je bil prijazen; solnce se je bilo že a zahod premaknilo; vendar se je še z ,;o žarnostjo upiralo potniku v hrbet, ar mu je bilo toliko bolj nepriležno, ker , - je izpod kopit nemarno klavzajočega onja vedno oblak cestnega prahu vzdi-)val in polnil mladeniču nos in ušesa, astonj so bile vse poskušnje, da bi žival ■.'■> hitrejše stopinje pripravil in tako vsaj ;kaj prahu za seboj pustil. Peharčkov i *ee je bil tepeža in suvanja tako vajen I > trave; zato ga ni kar tako kdo v dir ipravil. In ker je Kvas, kakor sedlu ne-ijen človek, nekaj boječe in nerodno se-i A, zraven pa še svojo sitno butaro, z ob-ko in s knjigami natlačeno, moral držati red seboj, potem se ra^ijme lahko, zakaj je le počasi nadalje pomikal. Lovre Kvas je bil dovršil vse učenje na ubljanskem liceju. Kojen pod prosto : lamnato streho, je bil v zibeli namenjen, a bo čez nekaj let krave pasel, potem pri bogatejšem sosedu za hlapca služil in naposled po očetovi smrti ubijal se z malim zemljiščem deset mernikov posevka, kakor vsi Kvasovi, kar jih je oče Luka po itarem pomnenju znal na prste našteti. Ali rojenice, katere imajo pri zibeli vsakega poštenega Slovenca svojo odločno besedo, naklonile so bile našemu Lovretu kmalu po porodu drugi lepši namen, da bo delal z glavo in rabil namestu otike gosje pero. Znano je življenje ubogga učenca; torej mi ni treba posebej opisovati Kva-sovih stisk in bojev z revščino in nadlogo. Posebno izvrstna glava za učenje, ljubezen do dobrega reda in obnašanja in marsikatera druga lepa lastnost je mladeniču pridor-ila podi ornikov in prijateljev in je delala starima roditeljema veliko uprmja, da se -ima izpolni poslednja največja želja. Ali čudu, t-okoncavši ljubljanske šole, tihi mladenič nI "hotel dobro storiti" po materini misli, in ne da bi bil postal maš-nik, kazal je vse bolj posvetne naklepe. Hotel je iti v daljna večja mesta v višje šole. Š tem pa niso bili samo ubožni starši nezadovoljni, ampak zameril se je tudi večini svojih podpornikov, tako da je bil skoro popolnoma zapuščen. Vedel je pa, da Angleži še niso iznašli tako blagotvor- nega stroja, da bi se dalo po njem od zraka ali čiste vode živeti. Zato mu je bilo ravno prav, da je po nekem priporočilu dobil začasno službo za učenika sinu premožnega graščaka Benjamina G. na gradu Slemenicah. Ker je bil tudi precej slabotnega zdravja, hotel je potem takem okrepiti se na deželi in še kaj zaslužiti za daljnje učenje. Tako ga najdemo ravno na poti. Voza iskaje je bil po sreči naletel na zdravnika Venclja in to mu je naklonilo prvič prijetno druščino za potovanje, drugič pa si je prihranil voznino. Kmetje ob CQsti in drugi napotni ljudje so, srečevaje Kvasa, zvezdavo ogledovali mladega jezdeca. Zlasti mlade deklice so se rade ozirale za njim, ker po svoji zunanji postavi je bil Lovre kaj čeden mladenič. Ne veliko čez dvajset let star, oblednega, okroglega obraza z visokim čelom in živimi črnimi očmi, iz katerih je bil poprej otožen kakor vesel značaj brati, bil je Kvas na prvi pogled vsakomu zanimiv človek. Obleka njegova bi morda v velikih mestnih sobah ne bila veljala za lepo, a za na kmetih ji ni bilo kaj reči. Suknja je bila iz črnega sukna, cela in še ne oguljena, dasiravno bi bil poznavavec po natančnem pogledu sodil, da je temu že dobro dolgo, kar jo je krojač iz rok dal. Isto bi se moglo reči o drugem opravku. Lišpa ali drugih nepotrebnosti ni imel nič na sebi, samo veliko srebrno uro je nosil na pozlačeni verižici, katero je naš mladi prijatelj zdaj iz žepa potegnil pogledo-vaje, kako dolgo že hodi. Vedno niže se je solnce pomikalo. Po vročem jesenskem dnevu je nastajal prijeten večerni hlad. Zamišljen je sedel mladenič na konju; niti zeleni travniki in zapuščena, rjava strnišča, niti otožno, vednozeleno smrečje okrog starih, domišljijo budečih razvalin na obcestnih hribih niso mogle potnikovih oči nase obrniti, kajti imel je veliko premišljevati. Skoro najlepši del svojih let ie imel za seboj; ali vsa ta leta so mu prinesla malo malo užitka. Veden trud, delo, nadloge in nekatero bridko uro je prestal; in če je pogledal v najbližnio prihodnost, tudi tu ni imel veselega upanja. "Zdaj pridem v tujo hišo, k tujem ljudem, Bog ve kako bom tam zadovoljen. Morda dobim puste sitneže za svoje zapovedovavce, ki mi bodo dali čutiti, da sem plačan človek, hlapec! Ah, Bog moj, kako malo tvojih nazemskih darov bi bilo meni potreba, da bi zlahka prišel do samostojnega in srečnega življenja! Koliko je ljudi, ki v obil-nosti žive in ne poznajo in ne vedo, kako človeka teži čut, da je na druge navezan, da se za tujo mizo useda! Vi niste poskusili, kaj 'je siromaštvo, vi domišljavi po-etje, ki trobite in pojete svetu, da je več sreče v uboštvu ko v premožnosti. Res je morda, da si vsak človek sam ustvari srečo, ali prvi pogoj v tem je, da mu usoda pota ne zapira." (Dalje prih.) Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. < — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z j romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje J kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer sreču- J jete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v ; prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so: ! « BELA REKA knjige) s slikami 624 strani. Vsebina: — ' - Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob J Urugvaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam...................................$1.50 j DOLINA SMRTI (4 knjige) S slikam; 630 strani. Vsebina: | — j ^ ...........■. — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in J zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 j IZ BAGDADA V ŠTAMBUL (4 knjige) s slikami 627 ! - strani. Vsebina:—Smrt J Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. < Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 J KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598 ' j — strani. Vsebina: — Jezero < smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — J Pri Šamarih. — Med jezidi. Cena vsem 4 knjigam....................$1.50 j PO DEŽELI ŠKIPETARJEV <4 k»i;se) s sl!kami ! ==^:r==================^ 577 strani. Vsebina:— J Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju. Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$1,50 j PO DIVJEM KURDISTANU kni«?e) s slikami 594 j ■ ■ strani. Vsebina:—Ama- < dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. J Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50 j —....... "".........' . -___(12 knjig) s slikami 1704 stra- j SATAN IN IŠKARIJOT ni. Vsebina: - Izseljenci. - Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. _V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na div- J jem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena j vsem 12. knjigam ........................................................-.........................$3.50 < SOBOLJAR IN KOZAK (4 s slikami 592 stra- j --ni. Vsebina: — Kozak številka < deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse^ j SUŽNJI (12 knjig) s slikami 1885 Strani. Vsebina: — V Kairi. J ....... _ Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po pušča- J vi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. j — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. — Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh j 12 knjig .............................................................................................$3.50 , V PA'WnTT T FP ATT (4 knjige) s slikami.625 strani. Vse- / GAffDILLEKAH _ Qran Chaco_ _ puš£avnik> — Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 J V GORAH BALKANA (4 576 strani s slikami. j uv Vsebina: — Kovač Simen. — , Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svet- | nik.: Vse 4 knjige ..........................-...........-.............f.............................S1-50 J WTNNETOU (12 knite> s 1753 stranmi s slikami- Vsebina: | 'y ^ __ Prvikrat, na divjem zapadu. — Za življenje. J _ Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detekti- < va. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih.— Win- netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Wmnetoua ; smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50 , ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ^ j mi'Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi ! farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse sti- ; ri knjige ......................................................•.............................................$1,5° Ž U T I (4 knjige) S slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z ■ U medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in -njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................51-50 Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena Jt5c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna• Naročila naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois ŽIVI IZ VIR i nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED $1.50 Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" al« lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina 1 je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. * zdelale vse vrste tiskovine, Ka društva, organizacije In posameznike, lično In poceni Poskusite In prepričajte se! TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški an' gleščini. Slovar je priredil in aeitavfl znani profesor J. Mulaček, id Je bival veC let v Ameriki. — Knjiga Ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno-- $1.50 Broširan mehko...........$1.25 KNJIGA STANE S POŠTNINO Naroča se od 1819 W est Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois rajha službe, in to šo pod prejšnjo Avstrijo. Ampak pristni Korošci so morali iti s trebuhom za kruhom. Na Če- I škem so vse višje šole za tri leta zaprte, nemške ne. Jugo-slovanski dijaki so morali od-iti in moledujejo za uračunje-nje časa, ko so študirali na t Češkem. Kam naj gre češka mladina? Kdo bo zavzel mesta med Čehi ? Radi kakega I pol milijona Nemcev v zapad-ni Poljski mora zdaj oditi nad 8 miljonov Poljakov od svojih sto in stoletnih domov,da j naredi Nemcem prostora. Ali i je to tudi hooey? Preroki o usta jen ju slovan-stva naj se grejo ali "hodijo" j se solit, ali naj grejo žabam j pet, ampak trkanje na prsa, "da je vsa zemlja moja domovina" je tudi le hooey, če kdo tam, kjer German tla- -j či in ne sedi za varno pečjo i nekje, kjer ni takih in teh J germanskih tlačiteljev. Ni treba, da bi Slovan pričel tla- j čiti, ne sme nikoga tlačiti, | ampak da ga ne bodo stlačili j iz njegove lastne domovine, ali mu tam obesili koš, da ga ne more doseči, za to in v tak namen mora Slovan ustati, če : pa noče, naj pa gre iz d orno- ; vine, kamor mu drago, ali naj "se hodi solit." -o- TROJČICE NA DAN SREBRNE POROKE Nenavadno stvar je doživela neka delavska zakonska dvo- 1 jica v Budimpešti baš na dan svoje srebrne poroke. Povab- | j ljeni gostje so že prispeli v J hišo, toda mož jih je moral poslati proč, kajti njegova že- J na je bila pravkar povila | ' trojčke. Poročil se je z njo, ■ ' ko ji jc bilo 17 fffi V 25 letih ' zakona mu je dala samo ene-1 ' ga potomca. Trojčki — gre l za tri deklice — se počutijo kakor mati do'bro. > --o- Oglasi v "Am. Slovencu" Imajo v©dno uspeh! ■ I gj Pregleduje oči in predpisuje očala i | 23 LET IZKUŠNJE | BR JOHN J. SMETANA" V I OPTOMETRIST H 1631 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 | g Uradne ure: vsak dan/ od 9. j| 3 m zjutraj do 8:30 zvečer. a "iiiniiiiiniiuiHieiniiiiiDiiHiBiiuiiiiiiiiBsiuniiiiiinniipiiini \ What's the difference? U. S. r Public Health Service, t o r a j vladna naprava,je izdala roč- s tio knjigo "High Schools and t 3ex Education." Mladina naj ? dobi pouk za tako važno in 1 odločno zadevo in mladina je e bodočnost. Ampak ta pouk i je na isti naturalistični, ma- i terialistični in ateistični stop- ( nji, kakor bi ga bil- izdal kak i komisar za zdravje v Sovjet- s ski Rusiji. Kaj smo in kje i s'mo? Riba začne smrdeti pri i glavi. ! Nemci so včasih Čudi hudo- i mušni. Že parkrat so zasolili . Angležem, da jc ščemelo. Chamberlain je v parlamentu i naznanil, da bo Anglija nu- : dila vso pomoč Fincem, enako : Deladier v Parizu. V Berlinu pa so prijeli za besedo "po- : moč," in pravijo in zabavlja- , jo, da nimajo ničesar zoper "pomoč," ako bi pomoč bila taka, kakršna je bila pri Poljski. Ni sicer še vseh dni konec, ampak za danes ta sarkastična sedi. * !\ Rumunci so kot vojaki pravo koruzno strašilo. Živijo pa Rumunci od milosti drugih, katerim kaže, da jih podpirajo in malo neke zvite diplomacije imajo. Tako so dobili Bukovino in Besarabijo. Pred mesecem dni je bila Rusija— triumf. Rumunci so trepetali kakor šiba na vodi. E,nako Mažari, ko so se Rusi prikazali na Karpatih. Finci so pa Rusijo naredili tudi le za koruzno strašilo. Izgleda, da je že danes palček David podrl ruskega orjaka Goliata. Sa-kramiš, kako Rumuncem raste greben. Pred mesecem so n e k a j naznanili iz Moskve, da bo treba dati Besarabijo nazaj, in Rumunci se niso upali niti besedice črhniti.Da-nes pa,ko je ruski Goliat vsemu svetu v zasmeh, javljajo isti "junaški" Rumunci, da bodo Bukovino in Besarabijo branili do zadnje kapljice krvi. Mogoče slišimo v kratkem o taki korajži tudi iz Budimpešte, kjer prej nekaj ni bilo nobene sape, ko so Rusi gledali dol iz Karpat na mažar-skega palčka in petelinčka. Zopet velja: nihče ne ve, kaj jutrišnji dan prinese. * Prerokbe so hooey. Ni pa noben hooey, da German tlači zdaj Čehe in še bolj Poljake. Na Koroškem je dobilo 170 duhovnikov iz bivšega IZVIREN ROMAN Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICI in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepr oblik«. Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois