Št. 30. Leto I. V Trstu dne 24. Julija 1908. petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica , 5. II. nad. 1570 Delauski List \/ n Posamezna številka = 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. .. ii i - --m- - i ■ - — Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. /*\j in liberalizira. i. y e č nego ves klerikalizem je naredil s0C 5Pm demokraciji kot politični stranki ^jTodo liberalizem na Slovenskem. Klerikalizem nam je bil že od nekdaj sovražnik na vseh poljih. Poznali smo ga in n j nam bilo težko ubrati taktiko proti njemu- Njegove mamljive besede in blesteče obljube niso pri nas nikoli našle odmeva, gaj nam je bilo znanp izdavna, da kleri¬ kalne stranke smatrajo boj z liberalnimi j n sličnimi strujami le za nekaj prehodnega, j za nekakšen uvod v boj s socialno demo¬ kracijo. Mahnič je v svojem R. Kat. vedno povdarjal, da bo končna in odločilna bitka ona med klerikalizmom in demokratičnim socializmom. In kaj druzega oznanja dr. Krek v svojih člankih in govorih? On zastopa mnenje, da je treba najprej streti liberalizem in njegove politične reprezen¬ tante že zaradi njegove površnosti in brez- načelnosti, katere sama opravičuje trditev, da je liberalizem, kot političen pojav škodljiv narodovi celokupnosti. Liberalizem pri nas ni nič globokega, nič odločnega; liberalizem je pri nas le polovičarstvo v vseh ozirih. Zato j c imel Mahnič prav, ko je pobijal liberalizem med posvetnjaki in liberalni katolicizem med kleriki. Hotel je | imeti jasnost, liberalizem pa se ji je izogibal in vedno bil kakor kača, ki taji noge. — Dr. Mahnič in dr. Krek dobro vesta, da bo boj s sociainodemokracijo, kot edino opravičeno nositeljico socialističnih idej, boj za načela, odločen boj med dvema sve¬ tovnima nazoroma. Ali je liberalizem zmožen takega boja? Načela nikoli niso polovičarska, vedno zahtevajo jasnega odgovora: da ali ne! Liberalizem nima poguma, da odkrito ^ spoznava in zagovarja svoje ideale; že 4 zato mu odrekamo zmožnost za resen boj ; s klerikalizmom; že zato celo trdimo, da pri nas liberalizem ne predstavlja nobenega svetovnega naziranja — filozofskega prav gotovo ne. Ali je liberalizem pri nas že kedaj resno nastopil proti klerikalizmu? Jn sicer nastopil iz svoje volje, iz lastne inicijative, ne da bi ga bila šele prisilila k boju klerikalna oblastnost ? Tega še nismo doživeli. Kar smo videli, je bil liberalizem v po¬ litičnem in kulturnem boju s klerikalizmom še vedno pasiven; nikdar ni napadal sam, vedno je bil le v defenzivi. Kdor pa v političnem boju, t. j. v boju za praktično uveljavljenje kakšne ideje nima poguma za ofenzivo, marveč le čaka, da se bo branil pred nasprotnikovimi napadi, ne bo nikdar zmagal in če bi tudi zastopal naj pravičnejšo stvar na svetu. Zakaj vara se, kdor meni, da pravična stvar zmaga samo s svojo notranjo močjo; tudi za pravično stvar je treba odločnih bojevnikov, ki ji do zmage pomagajo. Kolikokrat je liberalizem imel že krasne prilike, da se je zamogel pozitivno uveljaviti, in ne le z negacijo nasprotnega dela; toda dosledno jih je vse zamudil! Nasprotno pa, kakor kaže vsakdanjega življenja izkušnja, je klerikalizem porabil in P do dna izkoristil vsako priložnost, o kateri je mislil, da svoje korenine lahko še globlje zapiči v našo zemljo in v naše ljudstvo. Ali je tedaj stranka, ki se vedno le brani in umika pred sovražnikom, sposobna za zmagovit boj ? Ali je liberalizem sposo¬ ben za boj, ki bi mogel uničiti klerikalizem in njegovo stremljenje? To vprašanje je rešeno za nas tako, da vzpričo mnogo dejstev ne moremo prisojati liberalizmu potrebne energije za boj s takim nasprotnikom, kot je klerikalizem. * In vendar je mnogo sodrngov bilo pri lanskih državnozborskih in letošnjih dežel- nozborskih volitvah, kateri so mislili, da ]e nujno in neizogibno treba, da se socialno demokratična stranka vojskuje za liberalne kandidate proti klerikalnim. Njih nasprotje do klerikalizma je bilo tako ostro, da so mislili, da se bojujejo proti tej struji, če ~ Podpirajo liberalne kandidate, a so hkratu prezrli dejstvo, da liberalizmu manjka potrebne moči za antiklerikalni boj. Kako sijajno se je dokazalo baš v državnem zboru! «Edinostarjem» teče že par let voda v grlo zaraditega, ker mlajši kaplani uvajajo v njih politično domeno kranjsko klerikalno srtemljenje. Rybar je poglavar «Edinostarjev» — — in ali ste culi že kdaj; da bi bil Rvbar nastopil odkrito proti tržaškim mladim klerikalcem ? Za * slogo* se skriva, ki je že davno nikjer več ni! Laginja je celo tak politični talent, da zna zatajiti svoje nasprotstvo do kranjske klerikalne politike tako temeljito, da sedd izvoliti za podpreds. III. katoliškega shoda v Ljubljani. Na Dunaju je v klubu, ki mu * Slovenec* očita liberalizem, torej rečeno po kranjski: brez verstvo; doma pa vodi katoliške shode! In Hribar ljubljanski: v Ljubljani izvoljen na izrecno protikleri¬ kalen program — na Dunaju podpisuje krščanske reverze... in ob vsaki priliki, ko bi moral po programatičnih načelih glasovati proti klerikalizmu, beži iz zbornice. V Ljubljani je načelnik liberalne stranke, na Dunaju sedi med samimi ljudmi, ki največ radi osebe dr. Šušteršiča niso vsto¬ pili v klerikalni «Slovenski klub». Jasneje in žalostneje se dvoličnost in polovičarstvo liberalizma na Slovenskem pač ne moreta več kazati! Gotovo je, da potemtakem nikogar več že ne more iznenaditi trditev. Da se libe¬ ralci v praktičnem političnem življenju obračajo celo proti onemu, kar nazivljejo svoj * program». Ako pa niti svojih načel ne zagovarjajo, ako niti svojega programa ne poskušajo realizovati v praksi — kako naj jim kdo verjame, da je njih antikleri¬ kalizem nekaj načelnega in da so njih cilji v boju proti klerikalizmu resni in pošteni? Ge v svoji hiši ne gospodarim vzorno, kako naj bom v javnosti vzoren gospodar ? II. Liberalizem — kot povedano — ne bo uničil klerikalnega zmaja, ker sam sebi ni zvest, ker nima poguma za odlmt boj in ker se ne upa bojevati s sredstvi, ki se z njimi more klerikalizmu pod kožo. Liberalizem tudi zato ne more biti v tem boju zmagovalec, ker je njegov nasprotnik že v priori neprimerno močnejši, zlasti za¬ radi svoje enotnosti v načelih in v enotni filozofski podlagi. Kaj pa producira pri nas liberalizem na duševnem polju? Samo na časopisje more pokazati; samostojne znanstvene publikacije no da od sebe. — «Ljubljanski Zvon* pišejo takorekoč iz večine protiliberalci ali vsaj neliberalci; drugje pa ničesar, kar bi pričalo o kakšni duševni potenci liberalizma na Slovenskem. Ali naj iščemo duševnih zakladov po « Ed.*, «Soči», «Slov. Narodu*... Že v/ tega pa nujno sledi, da ne bi bilo pametno vezati se z liberalizmom in skle¬ pati z njim kakršnekoli kompromise. S stranko, ki nima tvorivne moči v sebi, se ni zdravo družiti! Toda če bi sklepali kompromise z libe¬ ralizmom, kakšne koristi more iz tega za¬ jemati socialna demokracija? Ena, in sicer navidezna, korist bi bila, da bi se socialna demokracija potem lažje bo¬ rila zoper klerikalizem. Drugače pa ne vidim iz teh kompromisov niti navideznih koristi za nas! Socialno demokracijo bi liberalno polo¬ vičarstvo le oviralo v načelnem boju proti klerikalizmu. Sicer pa liberalizem v obče še nikoli ni bil odkritosrčen sobojevnik. Tudi ni mogel biti — — — — . Zakaj socialno demokratična stranka je razredna stranka. Delavska stranka. Liberalci trdijo, da zastopajo buržoazijo. Koliko pa je pri nas buržoazijo ? Ni je, da bi pihnil vanjo! In koliko je delavskega razreda? Skoro vse, kar se imenuje Slovence. Pot logičnega razvoja kaže, da se mora socialna demokra¬ cija razširiti med vsem našim narodom. — Čimpreje se iztrebijo razne pleve, ki ote¬ žujejo zdravo rast naroda, tem hitreje se bo socialna demokracija splošno uveljavila. Izza zadnjih volitev se je tudi iznovič pokazalo, da ima socialna demokracija samo škodo, ako se spušča v kompromise z li¬ beralnimi strankami. Kje stoji zapisano, da mora iti socialno demokratična stranka v ogenj za liberalnega kandidata, če je s kle¬ rikalnim na pr. v ožji volitvi? Saj nas mnogo ne briga, da bi izbirali. In v istini nimamo ničesar izbirati, kajti oba sta nam nasprotna liberalec in klerikalec. Čemu bi potem sebi v škodo vlekli iz vode libe¬ ralca, če ga slučajno hoče klerikalec uto¬ piti? Ali se ni celo pripetilo na Kranjskem ob zadnji volilni reformi, da se je napol mrtvi n s socialistično pomočjo oživljeni liberalizem kar domenil s klerikalci za volilno reformo, po kateri socialisti še ne bodo mogli do besede? Brata sta se našla in skupno udarita proti socializmu. Kar se z drugimi besedami imenuje «liberalna zahvala za pomoč* in «izpolnitev liberalnih obljub*! česa drugega nas uče goriške dežolno- zborske volitve? Naj prej e prosi liberalec, naj se mu izpelje voz iz gnoja, potem ko spravi v malho politični uspeh, pa taji, da je bil rešen s socialistično pomočjo. Kar se tudi imenuje ^liberalna hvaležnost* ! A čemu bi navajal še vzglede? Saj ko¬ likor poznam jaz razmere med liberalci in socialnimi demokrati, moram reči, da so li¬ beralci še vedno snedli dano besedo in da ničesar niso izvršili, kar so preje obetali socialni demokraciji. Ali je še kje človek med socialisti, ki bi se mogel navduševati za kompromise z liberalci, pa četudi samo v taktiki? Treba je pa povdariti, da je socialno demokratična stranka na Slovenskem sa¬ mostojna politična stranka, in da kot taka ni vezana niti dolžna iz kakšnega sovraštva proti klerikalizmu prihajati liberalcem v sili na pomoč zoper črno vojsko. Socialna demokracija je že dovolj zrela tudi pri nas, da neodvisno sklepa o svojem političnem nastopanju, upoštevaje pri tem zgolj svoje koristi. In te koristi — kakor dokazano — nikjer ne velevajo, da se v boju zoper klerikalce mora iti z liberalci! Kdo pa je še videl pametno politično stranko, da bi bila urejevala svojo taktiko ne z ozirom na lastne interese, ampak na interese tnje stranke ? Če za liberalce velja: — srajca je bližja nego kožuh, sme isto morda veljati tudi za nas. Pa — oglasil se bo kak prijatelj libe¬ ralcev med sodrugi: potem bi zavladal klerikalizem na celi črti po Slovenskem, če bi mi ne podpirali liberalcev. Prijatelj, kje pa na Slovenskem ne vlada klerikalizem že danes? In kdo je zakrivil, da vlada ? V prvi vrsti liberalizem s svo¬ jim načinom bojevanja, v drugi vrsti kle¬ rikalno smotreno delo. In tudi če že ne bi vladal klerikalizem, se mu ne da ubra¬ niti, da zavlada za nekaj časa. Ako ne bi bili liberalci spali skozi 30 let, ko še kle¬ rikalci niso znali politično se organizirati in delati, ali pa če bi bila prod 30. leti imela socialna demokracija na Slovenskem toliko moči, kot je ima danes, bi do te vlade ne bilo prišlo nikoli. Tako pa dru¬ zega ne preostaje, nego s tem računati. Dr. D. Novo Slovanstvo S vso resnostjo, kar ji je še ostalo od neresnega boja zoper socialno demokracijo, je priobčila „Edinost“ glavne ideje iz članka, ki ga je napisal češki sodrug F. V. Krejči v socialistični reviji „Akademie“ o novo- slavizmu. Namen »Edinosti" ni bil, seveda, da bi podučila svoje čitatelje o neosla- vizmu ampak da bi dokazala zopet enkrat nekaj česar no obstoji. Dokazati je hotela, da je stališče češke socialne demokracije napram Slovanstvu popolnoma drugačno in pravičneje nego ono, ki ga zavzema jugosl. socialna demokracija. Zato nam na koncu članka prav po očetovsko priporoča naj pojdemo v šolo k češkim sodrugom. Pri¬ poročilo „Edinosti“ je seveda odveč. Ju¬ goslovanska socialna demokracija šteje v svojih vrstah tako odlične osebe, ki ne po¬ trebujejo nobenih navodil glede stališča, ki ga imajo zavzeti napram eni ali drugi stvari, ki prihaja v poštev pri naši stranki; najmanj pa potrebujejo priporočil tržaške »Edinosti ‘. Članek sodruga Krejei-ja je napisan s stališča razmer v katerih živi češka socialna demokracija in ni nobena oficijelna izjava o stališču, ki ga zavzemajo češki sodrugi napram novo Slovanstvu. Saj pravi Krcjči sam, da «današnje indiferentno prisosto- vanje strani soc. demokracije pri poskusih za slovansko zbližanje, more imeti le pomen previdne reserve nikakor pa ne principijel- nega zavračanja slovanske ideje*. Nesmi¬ selno je tedaj govoriti o ofieijelni izjavi o stališču stranke, ki prisostvuje slovanskemu zbližanju indiferentno s previdno reservo. In če so češki sodrugi indiferentni in re- servirani, zakaj bi ne bili tudi mi slovenski socialisti, ki imamo zato, kakor bomo do¬ kazali, še upravičenejše razloge. Iz članka sodruga Krejčija ni prav nič razvidno, da se češka socialna demokracija spretno podreja neizogibnemu procesu nacijonalizma, kakor pravi »Edinost", ampak sodr. Krejči pravi, da je to novo Slovanstvo produkt ruske revolucije, torej produkt naprednih tendencij in ne nazadnjaških*. Mod nami rečeno, je to indirekten produkt socialne demokracije, ki je igrala in igra v ruski revoluciji in v naprednih tendencijah go¬ tovo veliko večjo — če ne izključno - ulogo nego vse slovansko navdušenje. In katera stranka je več nego socialna de¬ mokracija prispevala nivelizacijski tendenci današnje civilizacije, ki je v prospeh Slo¬ vanstvu ker ista odstranjuje one ostanke starega duha, ki so poprej tvorili med poedinimi rodi neprekoračljive jezove. Med slovanskimi narodi in posebno na Slovenskem je menda socialna demokracija edina stranka, ki deluje, da se odstranijo ostanki starega duha v katerem žive še vse slo¬ venske liberalne stranke. Sodrug Krejči je tedaj dokazal, da se v vprašanju slovanstva bližajo meščanske stranke ideji, ki jo je in ki jo še vedno zastopa med Slovani socialna demokracija. Nesmiselno je tedaj govoriti o kakem podrejenju češke socialne demokracije procesu nacijonalizma. Ste vi gospodje, ki prihajate k nam ne mi k vam. To zbližanje vidijo in čutijo seveda tudi češki sodrugi, zato pa lahko govore tako. Oni imajo pred seboj moderno in res li¬ beralno buržoazijo, liberalne stranke. Vse kaj druzega je pri nas gospodje okolu »Edinosti". Mi takega zbližanja ne vidimo. Slovensko meščanstvo, kar ga je, jc ostalo še daleč za češkim; ravno tako so ostalo naše narodne stranke za češkimi. »Edinost 11 je objavila članek, ker je ve¬ dela, da naše ljudstvo ne pozna čeških razmer vslcd česar ne bo niti razumelo pravega pomena članka, in kdor pozna razmere na Češkem in bo razumel članek, ta bo priznal, da si je dala „Edinost“ z njim klofuto sama sebi, da več nego slo¬ venski socialisti imajo potrebo hoditi na Češko slovenski narodnjaki. Kadar se hoče primerjati češke s slo¬ venskimi socialisti, je treba primerjati tudi češke s slovenskimi razmerami. Jugoslo¬ vanska socialna demokracija nima časa, da bi se bavila zaradi lepšega pred slovenskimi narodnjaki, z novo Slovanstvom. Slovenska socialna demokracija mora vršiti razun drugega tudi tisto delo, ki so ga izvršile na Češkem narodno meščanske stranke, češki narodnjaki in liberalci so res razši¬ rili kulturo med ves češki narod, one so ljudstvo izobrazile in priborile narodu kul¬ turno in gospodarsko, vsled česar tudi po¬ litično moč. Vstvarile so narod, ki tekmuje v vsem z vsemi velikimi narodi. Kaj pa pri nas, gospodje okolu »Edinosti". Pri nas se je učilo in sc uči še vedno pohlevnost in udanost in se nasprotuje socialni de¬ mokraciji celo pri kulturnem delu. Saj se vendar ne more tajiti, da je postalo kul¬ turno delo na Slovenskem živo šele tedaj ko se ga je poprijela socialna demokra¬ cija, tedaj šele pred kratkim. Češki sodrugi imajo pred seboj moderno liberalno meščanstvo, ki se vedno razvija in se hoče razvijati. Oni vidijo delo nji¬ hovega meščanstva. Imajo tedaj upanje, da bo lahko še nekaj vstvarilo. DELAVSKI In če ima že nekaj vstvariti zakaj bi ne vstvarilo kaj lahko tudi iz novo Slovanstva. Kaj pa pri nas gospodje? Kaj ste vstvarili vi, kakšno upanje naj imamo mi do vas? Morda zato, ker je na vseslovanskemu shodu tudi par slovenskih meščanov naj spremenimo mi naše mnenje o vas in va¬ šem delu? Češki sodrugi ga niso spreme¬ nili napram svojemu meščanstvu. Nekaj je že naredilo, zakaj bi ne tudi še nekaj. Vi pa niste nič in če so šli na shod Hribar, Ribar in Gabršček nimamo nobenega za¬ gotovila da boste kaj naredili. — Češki sodrugi upajo da bo tudi neo Slovanstvo koristilo češkemu narodu, ker je češko meščanstvo moderno in delavno, mi te ko¬ risti ne moremo pričakovati, ker naše meščanstvo, kar ga je, ni moderno in ni delavno. Od tega tedaj navidezno drugačno mnenje, ki ga ima napram neo Slovanstvu sodr. Krejči in mi. Pravimo navidezno. Za tisto Slovanstvo za katero se zavzema sodr. Krejči, se zavzemamo tudi mi. Toda vseslovanski shod v Pragi nima s tistim Slovanstvom prav nič opraviti. Ampak kam bi šli, če bi hoteli še do¬ kazovati da je neoslovanstvo Hribarja po¬ polnoma drugačno od neoslovanstva češke in slovenske socialne demokracije. — Razlike ni tedaj med češko in jugo¬ slovansko- socialno demokracijo, ampak med slovenskim in češkim meščanstvom. Samo objavljati članke in se navduševati za neo Slovanstvo pri Čehih, ni še nič na¬ rejenega. Češka buržoazija lahko misli na velike stvari, ker je svoje malo delo ta- korekoe izvršila. Ona se je že preživela v krogu malih razmer sedaj stremi za višjimi. Vse drugo je na Slovenskem. Da se slo¬ venski narodnjaki navdušujejo za veliko slovansko banko in enake reči je vse prav ampak to izgloda tako, kakor da bi človek brez srajce zahteval frak in cilinder. Sicer pa če so imeli gospodje okolu ,, Edinosti" potrebo vedeti stališče vse slovanske soc. dem. stranke o stališču ki ga zavzema o slovanstvu ni res bilo treba iti na Češko, in prevajati iz češčine. O tem je že ravno tako pisal marsikateri slovenski socialni demokrat, ki vživa veliko večji ugled pri izobraženemu češkemu ljudstvu nego vse slovensko meščanstvo s Hribarjem vred. Je že tako, naši narodnjaki molče če predava ali piše o resnem vseslovanstvu E. Kristan ali kak drug slov. socialistični pisatelj ali politik, ker se boje da ne bi otemnela polslepa luč Hribarjeva. Kajti, kaj bi potem z nje? In naposled smo pa tudi pri vedno eni in isti igri. Narodno meščanstvo hvali vedno socialno demokracijo vseh narodov samo isto svojega ne. Pri socialistih drugih narodov iščejo samo taka dejanja s kate¬ rimi mislijo pobiti svoje socialiste. Pa čemu bi še govorili? Kdor čita slov. in ital. narodne časopise v Trstu, ta bo takoj na jasnem o tej meščanski igri. Italijani pra¬ vijo da smo slov. socialisti narodni šovinisti. „Edinost“ pa trdi ravno isto o italijanskih socialistih. Sedaj si je zbrala češke sodruge in si je dala klofuto, kajti tista sedaj tako velika češka soc. dem. ki tvori tako uplivni faktor ni za „Edinost ‘ pri agitaciji za splošno volilno pravico niti ekzistirala. — Takrat jo je negirala in proslavljala Klofača kakor sedaj Mandiča. Stvari so se spreme¬ nile njej na neljubo, pa hoče tudi to izko¬ ristiti ker smatra svoje čitatelje za navadne tepce. Morda se spremeni kmalu tako tudi pri nas ' 11. S. Zahtevajte po vseli In Domače stvari. Sodmgom naznanjamo da so odslej uradne ure blagajnika politične organiza¬ cije vsak torek, četrtek in petek zvečer od 8. do 9. ure in pol, ob nedeljah pa od 10 do poldne, v Delavskem domu. Uradne ure upravništa „De!avskega Lista" so vsak dan od 10 ure do poldne in od 3 do 6 popoldne. 10b nedeljah od 10 do poldne. Ob pondeljkah, sredah in petkih pa od 8 do 9 in pol zvečer. Slavno e. k. poštno ravnatelj¬ stvo bi opozorili radi zopet enkrat, da naj ukrene nekaj zoper nered, ki obstoji pri razpošiljanju našega lista. Rekli smo že enkrat, da nam prihajajo listi nazaj z opombo «ne sprejmem* in da dotični na¬ ročniki reklamirajo potem list pri našem upravništvu. Mi vemo, da poštno ravna¬ teljstvo nima pri tem veliko krivde, toda menda bi ne bilo slabo da se dotične pismonoše, ki mesto donašati list naročni¬ kom ga vračajo z omenjeno opombo bodisi iz malomarnosti ali iz sovraštva do naše stranke, pokliče na red. Tako so skoraj vsi naši naročniki bivajoči v Miramaru in Grinjanu reklamirali list akoravno smo jim ga vedno pošiljali in potem dobivali nazaj z opazko, ne sprejmem. Dva naša tamošnja naročnika nista prejela v roke v dveh mesecih nobenega iztisa našega lista in vendar se nam jih je vračalo z opazko «ne sprejmem*. Naročniki pod barkov- ljanskim poštnim uradom dobivajo list celo po teden pozneje, če ga sploh dobe. Take nedostatnosti — da ne rečemo kaj druzega — se gode tudi po družili poštnih uradih n. pr. v Bazovici, Nabrežini in povsod na Goriškem. Sl. c. k. poštno ravnateljstvo, naj tedaj vendar pokliče na red one, ki imajo dolžnost vršiti svojo službo nepri¬ stransko in točno. Upamo, da ne bomo prisiljeni vrniti se še enkrat k tej nepri¬ jetni stvari. Toda tržaško delavstvo se bo znalo upreti tudi vladnemu terorizmu in menda je gospodom znano, da je tržaški proletaija tudi zmožen obdržati svojo besedo. nik Zaupniški zbor. Zaupniki jugoslov. soc. dem. stranke so vabljeni na važno sejo zaupniškega zbora, ki bode v nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani Delavskega doma ul. Boschetto 5. II. nad. DNEVNI RED: 1. Konečni načrt politične organizacije v mestu in okolici. 2. Deželnozborske volitve. 3. Časopisje. 4. Raznoterosti. Na to važno sejo so vabljeni vsi zaupniki mesta in okolice in sicer zaupniki raznih strok in zaupniki političnega odbora. Nihče naj ne manjka. Po končanem poročilu predlaga gevoi sledečo resolucijo : Tržaško delavstvo zbrano na shodu v gledišču Penice dne 19- julija 1908 vidi v vladnem preganjanju dveh vodite jev zveze c. k. uslužbencev (Fascio) posebno suspendiranju iz službe podpredsedniki pa v in v kazni predsednika, nezakonite poskuse, da bi se uničilo organizacijo in teroriziralo njene člane s tem, da sc poseže v eksis¬ tenco onih, ki jo vodijo. Protestira proti vladi zoper tako posto¬ panje, ki jemlje vladnim uslužbencem pra¬ vice, ki jim gredo po temeljnih zakonih. Opozarjajo vlado da se vrne k zakonom, da preneha skušati uničiti organizacijo in že danes izjavijo, da smatrajo vlado odgo¬ vorno za vse posledice, katerih bi se moglo poprijeti tržaško delavstvo da brani svo¬ bodo koalicijskega prava pred vladnimi napadi. Za njim je govoril sodr. Pagnini. Potem sodr. Milost ki je pozdravil zborovalce v imenu političnega odbora jugoslov. soc. dem. stranke in slovenskega organiziranega delavstva, ki se pridruži protestu. Pozdrave in izjave solidarnosti so poslale še: društvo civilnih uradnikov (Schivi), skupina usluž¬ bencev zavarovalnic, (.Cavazzam) mazinijanci (Benco) itd. Govorili so še Sestan in sodr. Stenico ki predlaga, poldnevno splošno stavko na dan ko odide Pase iz Trsta. Resolucija poročevalca in predlog sodr. Stenica sta bila enoglasno sprejeta z burnim ploskanjem. Ko je prečital predsednik še razne izjave solidarnosti iz vseh krajev Avstrije je zaključil ta impozanten shod. Proti vladnemu terorizmu se je vršil v nedeljo dne 19. t. m. ob 11 in pol uri zjutraj shod v gledišču Penice. — Shod je bil impozanten, gledišče je bilo natlačeno, natlačeni so bili koridori in uhodi v gledišče. Tudi na ulici je bila zbrana množica, ki ni našla prostora v gledišču. Shod je otvoril sodr. Fain ki je bil iz¬ voljen tudi predsednikom; zapisnikarjem je bil izvoljen sodr. Sestan. Poročal je sodr. Cerniutz približno tako-le: Državni uslužbenci so bili vedno tuji mestnemu življenju. Sele v zadnjem času je zavel tudi v njihovih krogih duh novih idej in malo število v nove ideje zaljublje¬ nih mladeničev, je spoznalo in učilo je spoznavati tudi svoje tovariše, da tudi pod njihovo lepo uniformo živi duša proletarijata. Ta mladina prešinjena z novimi idejami, ni marala — naravno — več za ona društva državnih uslužbencev, ki so imele cilj samo zabavati gospodo višjih krogov. Ustanovili so dne 15 septembra 1906 novo društvo, pravcato' organizacijo na katere so navadno ponosni naši delavci. Organizacija je bila popolnoma pravilno ustanovljena in od vlade potrjena. Namen organizacije je bil zboljšati položaj c. k. državnih uslužbencev. Proti organizaciji sami vlada ni mogla nastopiti, ker njeno delovanje ni bilo prav nič nas¬ protno zakonom. Toda naša vlada se čuti napram svojim uslužbencem tudi kot de¬ lodajalca. Ker ni mogla nastopiti proti or¬ ganizaciji (Fascio) je začela preganjati ono osebe, ki so stale na čelu organizaciji in ki so s vso vnemo skrbele za zboljšanje položaja c. k. uslužbencev. Tako se je najprej disciplinarno postopalo, potem pa suspendiralo iz službe uradnika Sestana podpredsednika organizacije in sicer zato ker je javno nastopil, za zboljšanje plač poštnim uslužbencem. Devet let je uprav¬ ljal redno in zvesto svojo službo in vlagal prispevke v penzijski sklad. Vlada ga je bacnila iz službe, vrgla ga je na cesto brez vsake podpore in v tridesetem letu svojega življenja si je moral sodr. Sestan iskati novo ekzistenco. Iz enakih vzrokov je postopala vlada disciplinarno napram sodr. Pase-tu predsedniku omenjene organizacije c. k. uslužbencev. Njega se ni poslalo iz poslalo iz službe ampak pošlje se ga izven Trsta na deželo in odvzela mu je vlada četrt plače za dve leti. Takemu postopanju pravimo terorizem, ki ga tržaško delavsto mora preprečiti. Celo princ Hohelohe je izjavil, po preganjanju sodr. Sestana, da se na tak način ne bo več preganjalo uslužbencev. Toda bile so to besede princa Hohenlohe, samo besede, kajti za Sestanom je prišel na vrsto Pase. Vladni terorizem je zadel že dva vodi¬ telja organizacije c. k. uslužbencev in v tem vidimo mi, da hoče dati vlada delo¬ dajalcem slab vzgled pojkaterem-naj se rav¬ najo zoper organizirano delavstvo. CkmslataKhmeelle. Pod naslovom «Costatacioncella je priobčil „L’Indipen- dente“ glasilo ital. šovinistov, notico v ka¬ teri se raduje, da je na nedeljskem shodu v gledišču Fenice govoril sodr. Milost v italijanskem mesto v slovenskem jeziku kakor smo bili vajeni dokler je vodil (?) Toliko v pojasnilo vsem onim kat,,, ,»Edinost" evangelij. Ni treba p,, ^ posebej omenimo, da bi bila „Edi n " • ada videla, da bi sc bilo govorilo v j je jeziku, da bi se bilo žvižgalo in , v Pii ti. ščavi m da bi bila potem ona pi Sa ] a so ital. socialisti žvižgali m zasra m0V; Je tako prijetno in lahko pisati 0 ^ stvareh, kaj ne gospa tetka. bkoda l e j socijalni demokratje mesto nacijondft logični ldje. Predavanje v Ljudskem o«) v Škerli 1 ji- V petek dnc v 17. t. nu predaval v Ljudskem odru v Skorkiji^ Regent o predmetu «Kako je nastalo j," b.vsko vprašanje*. Približno 120 delava, »P je 1 $ f ut s svojimi ženami, se je zbialo na ilViv Ib jaznein vrtu tc podružnice priljubljene* Ljudskega odra, ki so pazno in z veliki, zanimanjem sledili izvajanjem govornika,j je v enournem govoru podal jasno slik, pogojev tega delavstvo zanimajočega vpt, M še bi' sanja. Le tako naprej! Sodrugom in delavcem, ki bivajo Škorklji priporočamo, da pristopijo vsi to podružnico našega izobraževalnegadruštn p» Na razpolago je lepa čitalnica z veliki številom raznovrstnih slovenskih, italijanska in nemških časnikov in revij. 1 udi knji;. ’ ^ nico se je že otvorilo in se knjige izposojaj; p r j f članom na dom. 1 m Na delo tedaj. llOS’ sovj st i;lfl F ris® v cč df' ( 1 d socialistično politiko sodr. Pittoni, ki je bil zelo naklonjen Slovencem. Tako nekam pravi „Indipendente‘. Menda ni treba še posebej omeniti, da je to notico „Edinost po svoje prevedla in priobčila s posebnim komentarjem, ki so ga spisali ljudje, ki imajo po mnenju „Edinosti“ zelo obširno duševno obzorje. (N. pr. od kapucinske cerkve pa do vojašnice). No. „Indipendentu“ lahko povemo, da če je govoril sodr. Milost ital. mesto v slov. jeziku ni storil tega zaradi rešpekta pred njim. „Edinost“ pa potolažimo lahko s tem, da jim rečemo, da smo storili to zaradi tega, da ji preskrbimo nekoliko -materjala za agitacijo proti soc. demokra¬ ciji, katerega je v zadnjem času zelo po¬ grešala. Ampak tistim ljudem, ki trpe du¬ ševnega gladu pri zajemanju duševne hrane iz „Edinosti“ povemo, da je govoril sodr. Milost v italijanskem jeziku zaradi tega ker 1.) Shod je bil sklican v ital. jeziku strani političnega odbora ital. soc. dem. stranke, tedaj samo za ital. delavstvo in bi bilo tedaj nesmiselno govoriti navzočim v jeziku, ki ga ne razumejo. 2.) Za ta shod so agitirale tudi nesocialistične stranke in društva vsled česar je bilo na shodu ve¬ liko nesocialistov in med temi največ ital. narodnjaških šovinistov, ki bi bili žvižgali sodr. Milostu in zasramovali slov. narod, če bi bil on po nepotrebnem govoril v slov. jeziku. Ker v slov. jeziku govoriti je bilo vsled navzočnosti izključno ital. ljustva* nesmiselno, bi se nam bilo iz vseh strani opravičeno očitalo, da smo hoteli, da bi se slov. narod in slov. jezik zasramovalo, česar pa mi nismo hoteli nc želeli. 3.) Na shodu se je razpravljalo o vladnemu terorizmu in izključno o socialno gospodarski!] stvareh, pri katerih je imelo jezikovno vprašanje ravno toliko opraviti kakor muha v kaši. Ce bi bili mi govorili v slov. jeziku med izključno ital. ljudstvom bi bili (seveda po narodnjaškem mnenju) nesocialisti in bi šo¬ vinisti mislili, da jih hočemo izivati in kvariti pomen shoda in škodovati stvari. Mi pa nočemo spravljati v zasmeh naš J vi “JS 8 na i; od pred Wi, ki kakor oni okolu „Edinosti , spe otročje spanje na¬ rodnjaškega sovraštva in tudi ne maramo po nepotrebnem vleči nacionalizem v stvari kjer bi le škodoval in nič koristil A J ,J zato, ker so slov. delavci , , . , , že imeli svoj protestni shod zoper vladni terorizem in nas ni prišel nihče dražiti v ital. jeziku, ki bi ga večina našega delavca ne razumela Ce se je imelo nrevesti slr,^ M-i «. je T'! 0 prevesti sl °v- govor sodr’. vedel sam. najb ° lje ’ ^ ga pre ' Ljubczeii d« delavstvu našli poslancev. Vsled naše notice pod te« naslovom v kateri smo rekli da med tisi mi poslanci, ki niso bili navzoči, ko se ji glasovalo za predlog sodr. Ellenbogena, H je zahteval 20 milijonov K za železničarji in predlog sodr. Beera, ki je zahteval f inil. kron ni bilo tudi dr. Rybnra smo 4 bili od poslednjega sledeči popravek: Ni res, da med poslanci, ki so i «nujne* opravke, sva bila tudi jaz in Hii k bar; tudi ni res, da sem jaz tako stokal^ s na shodu v Nar. Domu o slabih razmera! železničarjev, da sem samega pomišljevanja pozabil iti na Dunaj; pač pa je res, sem brez pomišljevanja šel na Dunaj in tudi v dotično sejo in da sem glasoval to¬ liko za Beerov predlog na korist poi kolikor tudi za Ellenbogenov predlog na korist železničnih uslužbencev. S spoštovanjem Dr. Ribar. T' Trstu, dne 21. julija 1908 Hvala! Dr. Ribar nam je tedaj povedni, da je naredil svojo dolžnost in da smo m napačno poročali kakor še marsikateri dingi list iz katerih smo mi to stvar posneli katerim pa dr. Rvbar ni poslal popravka To kar smo mi poročali ni bila nobena naša iznajdba! ampak le logičen sklep iz poročil časnikov, ki v imajo svoje poročevalce ' parlamentu. Časniki — in ne samo eden — so poročali, da so vsi navzoči slovensh poslanci glasovali proti omenjenima predlof in med navzočimi nismo čitali imena t Rybara. Od tod tedaj naše poročilo. I® li prav dr. Rybar ali so imeli prav časniki o tem bomo poročali v prihodnji štev.'’ kateri objavimo še en enak popravek dr Rybarja, ki. ga danes vsled pomanjkanj* prostora nismo mogli objaviti. Dr. nam bo namreč dovolil, da se obrnemo <1° dotičnih časnikov. Kakor se vidi tedaj nismo imeli nobenega namena ščuva® | ljudstvo proti dr. Rybaru ampak le 0 P'" r zoriti ga na njegovo dolžnost napram onim ki so mu pomagali do izvolitve. Tudi sn'® mislili, da kakor večkrat ni ga bilo vpa)" lamentu niti sedaj. Če je naredil svoj® dolžnost mu bomo mi hvaležni veliko ve® nego gospodje okolu „Edinosti" katerim 111 gotovo všeč, da se dr. Rv bar zavzema ® delavstvo. S tem bi bili za danes z dr. Rvbaic 111 pri kraju. Le par besed še na naslov vri n ° zlobne « Edinosti* ki se pri raznih prih* dela za pošteno časnikarsko devico, d 0 ®)® je vsem znano da ne napiše niti vrsti® ne da bi imela pri tem hudobne nam°® e Ce pravi «Edinost* da bo ta naša ii ot | C ( o dr. Rybaru, ki jo ona imenuje laž, I® vemo kdo jo je zato pooblastil) škodo' 3 , vgledu naše stranke in listu potem j 1 P vemo da bi vsled umazanih lažij in : kovanj ki jih je objavila «Edinost* saU ! ; do -socialne demokracije, sploh ne S1 'L več ekzistirati ne njena stranka ne. 4 , nost* sama. Toda je že tako. če j e . lažnjivcc pa misli da so vsi lažnjišci i» ‘ se vedno boji, da bi mu ne kdo kaj del. laka je «Edinost*. Njenega podtika^. in drekovanja ne vzamemo kratkonmlo nef? na znanje. Časnik, ki je denunciral rev* . študenta, časnik pri katerem sode "J , obrekovalci prve vrste, časnik ki je P° DELAVSKI LIST 3 I ] u -umirstvo in skušal na vse mogoče P 11 !! . škodovati delavstvu, časnik, ki de ] )fl eii> e - - ... jiiincira oc n< ’ pro kleto malo ali pa nič očitati nol ' nlil In tak časnik je «Edinost». Sa naše sodnige da prirejajo shode i bi jih naznanili oblasti, tak časnik obe¬ ma an m"- v....... —- , Sama U fhudobna pa misli da imajo tudi drugi i; au0 hudobne namene. Kar se pa tiče 'odr. Pittonija, ni bilo treba «Edinosti* ' v nič da je povedala da ga ni bilo v ^rlarnentu ko se je glasovalo za dotične ^•odloge- To smo vedeli in vedelo je tudi P'- c delavstvo. Menda ne bo rekla «Edi- da se je socialist Pittoni bal iti gla- socialistični predlog. On se ni n: nost sovati za k r i va l in delavstvo ve, da ce ga m v aarlanientu je potreben pri nas in da ko- risti delavstvu ce vC č kakor če Rybar deset let. Toliko tudi je v Trstu veliko sedi v parlamentu za danes duševnim velikanom. Županstvo v Nabrežini je pač županstvo na Primorskem v Avstriji in je Se zraven tega v liberalnih rokah. S tem bi bilo pravzaprav že vse povedano, kajti znana so nam županstva na Primorskem v Avstriji in znano nam je tudi kako skrbe liberalci za blagostanje ljudstva kadar dobe vajete v svoje roke posebno tedaj kadar bi morali zaradi ljudstva prijeti za ušesa svoje pristaše. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo o razmerah v Nabrežinski klavnici proti ka¬ terim smo se bojevali. Županstvo je zahte¬ valo od nas pač imena mesarjev, ki so prodajali meso nezrelih telet, toda volje ukreniti nekaj da bi se ne bila ponavljala ona lumparija strani nabrežinskih mesarjev in da bi se bilo očistilo stanje klavnice, ni imelo nobene. To videč okrajno glavar¬ stvo v Sežani je po energičnem našem nastopu poslalo nabrežinskemu županstvu ukaz, da se mora pokriti prostor pri klav¬ nici kamor se meče suhe odpadke blaga, da se mora narediti boljši pokrov nad lužo kamor se spušča kri in druge odpadke, da se mora klavnico popolnoma očistiti in pobarvati vse štiri stene z oljem na dva ali več metrov visoko, da bo možno klav¬ nico ložjc čistiti itd. Od vsega tega pa ni dalo nabrežinsko županstvo še nič izvr¬ šiti. Tudi osebe, ki naj bi nadomestovala dr. Svobodo v njegovi odsotnosti pri pre- gledavanju blaga ni še županstvo najelo. Kaj misli gospod Caharija, da za nabre- žinskega župana ne velja noben zakon, noben ukaz. Stvari, ki mu jih nalaga okr. glavarstvo sme on izvršiti ne da bi bilo treba zato seje občinskega sveta. S tem se ne bo mogel izgovarjati. Kaj pa čaka tedaj, morda da bi nabrežinsko ljudstvo zgubilo potrpljenje? Mi ga tedaj zopet enkrat poživljamo da izvrši takoj dano mu nalogo ki je nujno potrebna. Na zdravje ljudstva in higijeno je treba tudi nekoliko paziti. Seveda smo mi pri tem pozabili, da žnpan Caharija le s težavo ukazuje pod¬ jetniku Cahariji, ki je plačan, da čisti lužo pred klavnico ki pravkar ni v posebno lepem stanju. Kaj jo treba, da se zniža cena mesu in drugim živilam, to smo se naučili prav pred tednom v Nabrežini. Delavci so spro¬ žili (in jo bodo tudi uresničili) misel usta¬ noviti lastno mesnico in priredili v to svrho tudi shod. Takoj drugi dan so na¬ brežinski mesarji, ki so prej vedno trdili, da po nižji ceni ne morejo mesa prodajati so ga začeli prodajati po K 1'20 in pozneje celo (tako se nam je pisalo) po K 1T 6. Ustrašili so se tedaj ljudske mesnice. To je zopet dokaz, da delavstvo in ljudstvo sploh ne bo doseglo s prošnjami nikdar ničesar, ampak vse le potom lastnega dela. Da se sedanji trgovci boje konsumnih zadrug kakor hudiča, vedo že zakaj. Toda če v strahu Oni znižajo cene, da bi se ljudstvu prikupili, to, ljudstvo ne sme prav nič brigati, ampak naprej naj gre po svoji poti. Potom gospodarske, strokovne in po¬ litične organizacije se bo ljudstvo prav gotovo osamosvojilo iz krempljev današnjega kapitalističnega izkoriščevanja. To naj si vsi dobro zapomnijo! -Meri na rudni kapitalizem. Prejeli smo in objavimo. — Slovenski kapitalist Gorup in podjetnik Martelanc, oba znana tukajšnja narodnjaka, sta v družbi prevzela nekaj pristaniščnih del, ki se ravnokar iz¬ vršujejo v našem pristanišču. Martelanc bi imel oskrbeti vodstvo in delo, Gorup pa bi to podjetje financiral. Nastale so pa med njima diference in Gorup je na korist sebi in neki drugi ptuji tvrdki odstopil od pogodbe, nakar je Martelanc nastopil kakor tožitelj radi škode, ki jo je trpel vsled tega. Kakor slišimo je ta tožba sedaj končana in sicer neugodno za tožitelja Martelanca, kateri mora sedaj poravnati velike pravdne troske. Gorup pa bode k svojim miljončkom pridejal nekoliko večjo svoto, kakor bi jo sicer v družbi z Mar¬ telancem. Njemu nič no dč, da bo ostali dobiček namestu Slovenca spravil v žep Italijan. Niti na misel nam ne pride, da bi hoteli morda simpatizirati z Martelan¬ cem, temuč pokazati hočemo samo, da so ti narodnjaki vsi enaki, kadar gre za denar. Narodnjaki so le toliko časa, dokler jim to nese, ko se jim pa pokaže boljši dobi¬ ček, pozabijo na svoje narodnjaštvo. Go¬ rupa n. pr. nič ne ženita, da je s tem po¬ delil nekaj tisočakov, da ne govorimo o miljonih, svojemu narodnemu nasprotniku, katere bi sicer dobil Slovenec; od svojega, na ta način povečanega dobička bode pa daroval v narodne namene, ker nima dro¬ biža, recimo 50 K in s tem si bode ohra¬ nil slayo narodnega mecena. Narodno ča¬ sopisje pa, katero sedaj molči o tej Stvari, bode z vznešenimi besedami proslavljalo njegovo dobro srce in ljubezen do domo¬ vine. Mi pa imamo en dokaz več, da so tudi kapitalisti internacij onalni, ter da se more ljudstvo ubraniti njihovega izmozga- vanja le potom internacijonalne socijalne demokracije. Pa bog no daj, da bi dala vlada za boljši kup delo Italijanu mesto za dražji Slovencu, potem bi naše časopisje gotovo ne molčalo. Iz Na razpolago ima novo in bogate pogrebne vozove. =— VELIKA ZBIRKA SVEČ = Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne. VODSTO. . - KNJIGOVEZNICA . P1PPAN S BOBTUZZO ulica Valdirivo štev. 19, === II. nad. ■■ Izdeluje najfinejša in tržna Vina najfinejša, domača kuhinj 3 dela po zelo nizki ceni. === Družinske zabave. == Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica, delle Acque Gostilna „ Časa del Popolo“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. JLazzaro in ul. S. Catteri 'ina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljene = Cene zmerne. -— Shajališče zunanjih sodrugov.