MAJ ■ 1964 V maju, ki nam ga je odprl mednarodni delavski praznik, je slavil naš predsednik Tito svoj rojstni dan. Ta dan, to je petindvajseti maj, si je izbrala naša mladina za svoj Dan mladosti. Štafeta mladosti, ki je ponesla pozdrave in čestitke iz vseh naših republik predsedniku za rojstni dan, je letos prvega maja krenila na pot v Skopju. Nad 6000 kilometrov je bila dolga njena pot, ki jo je povedla skozi številne kraje naših republik, tovarne, rudnike, šole in garnizije naše armade. Od vsepovsod je prinesla pozdrave in tople želje za srečo predsedniku. Tudi zunaj v svetu so naši ljudje prisrčno proslavili življenjski praznik predsednika Jugoslavije. V naselbinah, kjer žive naši izseljenci, so bile kakor prejšnja leta številne prireditve in proslave, ki so vnovič potrdile topla čustva, ki povezujejo naše ljudi doma in na tujem s predsednikom naše dežele. MAJ 1964 11. LETO ŠT. 5 GRUDA DRAGO KRALJ Z Bleda v bohinjski kot O pripravah za letošnjo sezono NEŽA MAURER Dober dan Še nekaj turističnih drobtinic MILORAD ILIN Road Building Goes Ahead TONE CUK Prihodnjost slovenskega kmetijstva BOŽO RACIC Mike iz Bele krajine Po domači deželi IGOR PREŠEREN Pot navkreber PAVLE ZIDAR IVAN MINATTI Kulturni zapiski Vas Kot srnica je JANA MILČINSKI Mladi k mladim FRANCE BEVK Uhan DUŠAN MEVLJA Junak FERI ŽERDIN Prišla, zapela, zmagala Naši ljudje po svetu Dr. LEV SVETK O vštevanju zaposlitev Vprašanja in odgovori Pišejo nam SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Predsednik Tito s soprogo Jovanko na Brionih SLIKA NA DRUGI STRANI OVITKA: FOTO TANJUG Predsednik Tito v svoji delavnici na Brionih ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE Rodno grudo izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat na leto. Letna naročnina za prekomorske države je 4 dolarje. Poštnina plačana v gotovini. Ureja uredniški odbor. Glavna urednica IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI ZIMA VRŠCAJ Urednica in tehnična urednica Ina Slokan. Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II. Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo. Čekovni račun pri KB 600-11/608-51. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani 3)ragi rojaki! Kot vedno vam tudi letos priporočamo: Obnovljeni hotel A-kategorije v strogem centru mesta z modernim komfortom Restavracijo s prvovrstno mednarodno kuhinjo in priznano tipično nacionalno restavracijo v kletnih prostorih s slovenskimi in jugoslovanskimi specialitetami Ekskluzivne barske prostore z mednarodnim artističnim programom Kavarno z godbo, odlično slaščičarno ter senčnat vrt Lepo urejene klubske prostore in banketno dvorano za konference, sprejeme in razne prireditve Hotel ima lastno menjalnico V bližini hotela so: Slovenska izseljenska matica, KOMPAS, vse večje trgovske hiše, banke, pošta ter mestna centralna garaža z vsemi servisi Uslužbenci hotela govore svetovne jezike Za izpolnitev vaših želja bo skrbelo strokovno osebje, ki vam bo ustvarilo prijetno vzdušje med vašim bivanjem v domačem kraju D o b r o d o š I i ! SLON ÍKolektiv hotela LJUBLJANA TITOVA 10 Telefon 20-641 do 20-645 tiskarna toneta tomšiča ljubljana gregorčičeva 25 a Telefon: 22-990, 20-552 in 22-940 Poštni predal 352/VII Tek. račun pri Komunalni banki Ljubljana 600-14/1-1070 knjigotisk knjigoveznica rotacija Dragi rojaki! Ob ¡ponovnem obisku. rodnih krajev se boste prav gotovo ustavili tudi v Ljubljani. Tu vas čaka na novo zgrajeni HOTEL LEV kategorije A. Novi HOTEL LEV vam bo mudil popolno udobje in vse usluge, ki ¡ste jiih vajeni. S svojimi moderno opremljenimi prostori in vzorno postrežbo je HOTEL LEV prav ¡gotovo na prvem mestu ne sarmo v SR Sloveniji, temveč ¡tiuidi v SFR Jugoslaviji. Na strehi HOTELA LEV je pristajališče za helikopterje. Novo letališče v Burnikih, oddaljeno 25 kilometrov od Ljubljane, je opremljeno z najsodobnejšimi napravami za pristajanje. Za izpolnitev vaših želja ho skrbelo strokovno osebje, ki si bo ■prizadevalo ustvariti vzdušje pristne domačnosti med vašim bivanjem pri nas. Pričakujemo vais in prisrčno vais bomo sprejeli. LJUBLJA> srnjakova 1 — Telefon: 50-555 ■■— Telegram: LEVHO' LJUBLJANSKI FESTIVAL prireja v juliju in avgustu 1964 XII. POLETNE KULTURNE PRIRE DITVE od 1. do 12. julija s sodelovanjem baletnih ansamblov jugoslovanskih opernih gledališč, komornih ansamblov Vere Maletič in Mire Sanjine ter inozemskih baletov iz New Yorka, Amsterdama in Pešca. V času bienala bo baletni simpozij. V drugi polovici julija in avgusta so na programu operne, dramske, operetne in folklorne predstave ter simfonični, komorni in zabavni koncerti. ki obsegajo BALETNI BIENALE 1 Bleda v bohinjski kot DRAGO KRALJ Privoščimo si potovanje po Gorenjski. Z Bleda vabijo, poti na vse strani, predvsem ob obeh Sa-vah, ob Dolinki in ob Bohinjki. Zares najbolj vabljiva je Bohinjka... ® BOHINJSKA BELA (4 km od Bleda) je prijazna vasica pod strmimi in skalnatimi pobočji Pokljuke. Tu se začne znamenita savska soteska, ki se ponovno odpre tik pred Bohinjsko Bistrico. V globeli tik pod vasjo teče Sava, na drugi strani pa se dviga strmo ostenje Jelovice in ostra šilasta skala — Babji zob. Ta zob je piškav, saj je pod njim podzemeljska jama s kapniki. Vas ima avtobusno in železniško postajo. ® NOMENJ (14 km od Bleda) je prva zares bohinjska vas. Med hišami si asfaltirana cesta komaj utira pot. Mnoge vogale hiš so morali odbiti, da se skozi vas lahko zmuznejo tudi veliki avtobusi. V bližnji bodočnosti bodo zgradili novo cesto, ki bo speljana mimo vasi. Tudi ta vas ima železniško postajo. ® BITNJE (1? km od Bleda) je majhna vasica, ki leži prav tam, kjer se soteska razširi. Če je res, da so si bohinjske vasi podobne kot buča buči in so le hribi za njimi drugačni, potem tudi Bitnje ni izjema. Strme strehe, ozka cesta za avtomobile, leseni balkoni in nageljni, krave in mopedi. V Bitnjah se cesta cepi: ena gre po Dolenji Bohinjski dolini naprej proti jezeru, druga pa po pobočju navzgor in skozi tesen v Zgornjo Bohinjsko dolino, po kateri se prav tako pride do jezera. ® BOHINJSKA BISTRICA (18 km od Bleda) je naj večji kraj v bohinjskem kotu. Bistrica je bila slavna še v starih časih, ko je baron Žiga Zois Plmmapki pm diai' vsem vam — naši delovni ljudje po svetu, ki ste neločljivo povezani z narodi Jugoslavije in narodi vsega sveta v prizadevanjih za krepitev miru in uveljavitev načela aktivne miroljubne koeksistence, Živel 1. maj — praznik dela in mednarodne solidarnosti delovnih ljudi vsega sveta! Hloumiha izUelj-euiha matica imel tu svoje fužine in so železo tovorili na konjičih preko hribov na soško stran. Pravijo, da so to bili ne le železni, temveč tudi zlati časi za ta kraj. Na sejmih se je shajalo mlado in staro iz vse Gorenjske in iz vsega Posočja. Ko so fužine ugasnile, je ostal le stari grad, v katerem so Hotel Belleoue o Bohinju danes pisarne gozdnega gospodarstva. Kraj je spet zaslovel leta 1906, ko so zgradili znamenito bohinjsko železnico in prevrtali pod gorami nad 6 km dolg predor. V Bohinjski Bistrici je hotel »Črna prst« (imenovan po gori, ki se dviga nad krajem!), v katerem lahko prespimo za manj kakor 1000 dinarjev. V Bohinjski Bistrici je poleg železniške postaje tndi avtobusna postaja (vsak dan vozi 12 avtobusov iz Ljubljane!). Posebni avtobusi imajo zvezo k vlakom in vozijo potnike do jezera in nazaj. Stranske poti iz Bohinjske Bistrice: Pravzaprav je samo ena. Po zadnji vojni so zgradili cesto, ki se mimo znamenitega Ajdovskega g rad c a (grič je znan iz »Krsta pri Savici« Franceta Prešerna) povzpne mimo Nemškega Rovta naprej na Jelovico. Cesta ni asfaltirana, je pa zelo lepo oskrbovana. Poleti vozi po njej^ avtobus in je do Škofje Loke le 46 km. Če se želite nadihati svežega gorskega zraka in pohajkovati po pravih smrekovih gozdovih, potem je to kraj za vas. Od te jelovške ceste sc odcepijo še druge: po njih lahko pridemo v vas Sorico, v Podbrdo, v Dražgoše ali pa na Vodiško planino, kjer so lani zgradili zelo 'lopo planinsko kočo. Prenočišče dobimo tudi na vrhu prevala ob cesti, ki pelje proti SoTici (Litostroj-ska koča). Ti kraji na Jelovici in v kraljestvu Ratitovca so med najlepšimi v Sloveniji. • RTBCEV LAZ (24km od Bleda in 53 km od Ljubljane) je zadnje naselje Spodnje Bohinjske doline. Večjih vasi tu ni, razen Kamnja, ki je umaknjeno od glavne ceste pod Goro Rudnico. Domačije so tu in tam, skoraj povsod ob cesti. Na južni strani nas spremljajo strmi hrbti gora, med katerimi sta Črna prst in Rodica najvišja, manjka jima le malo metrov, da bi bila »dvatisočaka«. Spotoma se morate ustaviti v gostilni pri Pristavcu. Gostilna, kakor vsaka, a ima Hotel Jezero v Bohinju svojo posebnost — staro »lajno«, ki je velika kakor omara in iz katere prihajajo zvoki, ki so zabavali vesele Bohinjce še pred mnogimi desetletji. Za ljubitelje kegljanja ima Pristave odlično kegljišče. Nikoli ne manjka navdušenih kegljačev. Ribčev laz je pravi Bohinj. Tu sta dva večja hotela »Bellevue« in »Jezero« (dnevni penzion okrog 2000 dinarjev), Klimatsko zdravilišče in cela vrsta weekend-hišic, pa tudi pri vaščanih se da dobiti prenočišče in hrana po dokaj zmerni ceni. Pred hotelom »Jezero« je pravi trg. Poleti je tod na desetine avtomobilov. To je središče turističnega Bohinja, prodajajo spominčke in razglednice. Tu je bife in turistični urad, kjer vam povedo, kar vas zanima. Tu se ustavljajo avtobusi in — tu je tudi jezero. Širi se pred vami, obdano s hribi in je vedno lepo: poleti toplo in vabeče, pozimi vkovano v led, sinje v soncu in jezno zeleno pred nevihto, mirno kakor steklo ob zori in vznemirjeno v poletnih popoldnevih. Kar stali bi na mostu in gledali, gledali to krasoto od jutra do večera... Stranske poti iz Ribčevega laza. K« prestopimo most preko Save, ki odteka iz jezera, smo že v drugi vasi: v S t ari Fužin i. Tod pelje cesta v Zgornjo Bohinjsko dolino, ki je najbolj slikovita in najlepša, pravi kmečki Bohinj! Takoj čez most sito ji cerkvica S v. J a n e z a. Njen visoki zvonik se dviga nad jezersko: gladino. Ta cerkvica je zaščitena, saj je stara skoraj petsto let in so v njej ohranjene lepe in znamenite stenske slike. O tej cerkvici, o njeni zgodovini in njenih freskah je pred leti izšla posebna knjižica. Dobite jo povsod v Bohinju. Staira Fužina se počasi spreminja v vas-hotel, saj imajo v vsaki hiši sobe za tujce. Med vsemi gostilnami je najbolj obiskana Mihovčeva. To je stara, kmečka »oštarija«, v kateri imajo tudi veliko »lajno«, ki je stara dobrih šestdeset let. Pripeljali so jo / vozom z Jesenic, ko še ni bilo bohinjske proge. Ta najstairejši »juke-boxe« v Bohinju ima osem »štim« in še danes včasih staro in mlado zapleše ob njem. Če vam povem, da imajo v tej gostilni 'tudi dobro zaseko, domače klobase in bohinjski sir, ni to nič novega, temveč samo nasvet. Iz Stare Fužine pridemo po lopi vijugasti cesti najprej v Studor, potem pa še v Bohinjsko Srednjo vas. Lepi, prijetni, stari in slikoviti vasici. Iz Srednje vasi pa peš ailii z vozom na planino Uskovnico, kjer je pravi planšarski raj. Skoraj vsak kmetovalec iz vasi ima svojo hišico na planini. Ko se jeseni konča paša 'in se pastirji z živino vred pripodijo v dolino, pripravijo »kravji bal«. Res, da ga zadnje čase prirejajo bolj za Ljubljančane, toda za to n.i ta ples nič manj kravji in nič manj prijetno in vabljiva prireditev. Od Srednje vasi malo naprej je Češnjica, kjer imajo obrat za predelovanje lesa. Tu je končna avtobusna postajo, ki pripelje vsako popoldne naravnost iz Ljubljane in se vsako jutro vrne nazaj v Ljubljano. Za tiste, ki si želijo v Zgornjo Bohinjsko dolino, je to najbolj pripravna zveza. Za Češnjico je še J er eku. Možje iz te vasi so se pred približno dvesto leti prvi povzpeli na vrh Triglava. V Jereki sc cesta cepii, ena gre navzdol proti vosi Bitnje, druga pa se v ključih spretno zvije po pobočju na P o k 1 j u k o. Cesta je lepo oskrbovana. čeprav ni asfaltirana. Vodi nas skozi vasici Koprivnik in G o r j u š c. V drugi žive stari »piparji«. ki še edini v Sloveniji izdelujejo sami pipe doma. Te so postale takoi znamenite, da se zanje zanimajo prav vsi zbiralci starin. V obeh vaseh je dovolj prostora v vseh hišah za prenočevanje, na Koprivniku pa je tudi lop planinski dom. Cesta nas vodi dalje do znamenitega Šport-hotela in naprej (pravzaprav nazaj!) proti Bledu. Ob jezeru se peljemo naprej proti goram, proti koncu doline, prav v kot. Na naši levi se dviga poraščeno gorovje Vogla, kjer so še na pomlad dobra smučišča. Prav zdaj so končali veliko žičnico, ki nas bo v nekaj minutah ponesla iz doline na višino čez 1000 m. Toda to ne bo le raj za smučarje, temveč bo nenavadno prijetno tudi poleti gledati navzdol: pred nami bo jezero in vsi hribi daleč tja do Karavank in Julijcev. Ob jezeru je hotel »Pod V o g 1 o m« in zraven Mladinski počitniški dom, kjer se skozi vse leto Zgoraj: Tudi takole kar po domače lahko letuješ v Bohinju. Slika spodaj: Poletna idila ob blejskem jezeru Foto: D. Kralj sestajajo na seminarjih in zabavnih prireditvah mladinci ne le iz Jugoslavije, temveč iz vsega sveta. Nedaleč od tod je ob jezeru prijazna majhna cerkvica Sv. Duh. Vsa bela čepi med zelenjem pod modrino neba. Vsepovsod ob jezeru sp lepi prostori za taborjenje, pri hotelih pa si lahko izposodimo tudi čolne (pozimi pa smuči in sani). ■ HOTEL ZLATOROG (28 km od Bleda) je najbolj slaven med vsemi bohinjskimi hoteli. Vedno je prijetno v tej »bajti« pod strmim Pršivcem, bodisi poleti, ko je posedanje na balkonih užitek vseh užitkov, kakor tudi pozimi, ko je velika kmečka peč tako topla in privlačna, da se o njej goVori celo v Ljubljani. Penzion stane v Zlatorogu od 2000 do 2800 dinarjev (pozimi pa je ceneje!), za goste pa je vse preskrbljeno po najmodernejših predpisih »hotelske umetnosti«. Stranske poti od hotela >Zlatorogt. V okolici hotela je več week-end-hišic in majhno vaško naselje, imenovano Ukanc (ime je nastalo iz >V koncile, le izgovorjeno je na pol angleško in na pol po bohinjsko!). Skozi Ukanc pelje pešpot preko travnikov skozi gozd prav do Savice. Komur se ljubi, lop sprehod v slabi uri. ® SAVICA (31 km od Bleda) je na koncu. Avtor mobili ne morejo naprej. Za žejne in lačne je tu planinska koča in restavracija »Savica«, za za- spane je prostora dovolj; tistim, ki so željni hoje povedo smerokazi, koliko ur hoda je do hotela na Komni in do raja ob Triglavskih jezerih. Kdor pa je skromnejši, se bo odpravil le do Slapa Savice, do rojstva naše Save in končno do kraja, kjer se je dogajalo vse tisto o čemer je Prešeren pisal v svojem Krstu. Od ceste do slapa je komaj četrt ure hoda po lepo urejeni stezi. Naša pot je končana. To je bilo skromno in preskromno navodilo vsem, ki bodo letos ali prihodnje leto popotovali v bohinjski kot. Njegove lepote so tolikšne, da jih ne opišeš s peresom, niti jih ne moreš prenesti na filmski trak. Treba je priti in videti; čutiti svežino poletnih juter in toploto popoldnevov, treba je videti sončni zahod od Sv. Janeza in »slišati« prihajajoče jutro pri Sv. Duhu. Bohinj je zakladnica vseh lepot. Sliki levo in spodaj: Jeseni, ko se vrnejo planšarji s planin, prirede o Bohinju Kravji bal. Na tem tradicionalnem slavju se zberejo obiskovalci od blizu in daleč Foto: D. Kralj O pripravah za letošnjo sezono Razgovor s tajnikom Matice Tonetom Brožičem V MAJU BOMO POZDRAVILI V SLOVENIJI PRVE SKUPINE NAŠIH ROJAKOV KAKO POTEKAJO PRIPRAVE ZA LETOŠNJO SEZONO Kakor vsa prejšnja leta ho rojake rojstna dežela toiplo sprejela. Matica, njene podružnice iln številne druge organizacije so sredi živahnih priprav za isezono. Poleg piknika 4. julija, se na matici dogovarjamo s potovalnim uradom Kompas za izlete po Gorenjski lin Primorski. Na vsak način pa 'bomo 'skušali organizirati tudi izlete kam drugam, morda na prelepo -kočevsko- stran. Dalje razmišljamo o 2-dnevnem izletu z letalom v Skopje, saj bodo mnogi rojaki gotovo želeli videti, kalko se obnavlja mesto, k čemer so tudi sami prispevali. Dalje se pripravlja izlet po Jugoslaviji. Seveda pa bodo matica, podružnice in ostale organizacije po možnosti prav rade ustregle željam rojakov, če si bodo hoteli to in ono ogledati, obiskati kakšne ustanove, tovarne in podobno. LETOŠNJI PRAZNIK ZA AMERIŠKE ROJAKE BO OSMI. ZAKAJ BO LETOS TA PRILJUBLJENA PRIREDITEV V BELI KRAJINI? Predvsem smo pri tem mislili ustreči rojakom. Ko izbiramo- kraje za piknik, se skušamo vselej ustaviti v kakšnem -drugem koinou naše lepe Slovenije, odločimo se pa predvsem za kraje, od koder je -dosti izseljencev. Bela krajina je dala našemu izseljenstvu mnogo svojih sinov in hčera. Saj so kar redki -domovi, kjer ne bi imeli koga na tujem. Ta 'deželica je v turističnem pogledu sicer še novo področje, je pa izredno gostoljubna, prisrčna in lepa. -Prijazni Vinomer sredi vinogradov, belih brez i-n zidanic je kakor nalašč za piknik. K dobri volji bo poleg veselega programa prispevala gostoljubna postrežba z 'domačimi specialitetami od jestvin do pijač. Skratka, vse bomo storili, da se nihče ne bo dolgočasil. KAJ PA PRIREDITVE PODRUŽNIC MATICE? Vse so sredi priprav. Sprejemov in raznih veselih prireditev ne bo manjkalo. Ponekod bodo priredili tudi krajše izlete v okoliške kraje, piknike itd. Vsaka posamezna podružnica bo pa te prireditve prilagodila času, k-o bo na obisku največ rojakov. KAJ NAJ ŠE SPOROČIMO ROJAKOM, KI NAS LETOS OBIŠČEJO? Predvsem naj pridejo v čim večjem številu, pa svoje otroke in vnuke- naj pripeljejo s seboj. Vsem, starejšim in mladim bo lepo pri nas! Kakor prejšnja leta, b-omo matičarji toplo sprejeli skupine ob prihodu. Veseli bomo tudi, če nas bodo rojaki obiskali v našem uradu, da se- spoznamo in si sežemo v roke. Ce bodo potrebovali nasvetov iln pomoči, bomo Tadi pomagali in svetovali, kam naj se obrnejo. Vse-m: na veselo svidenje v starem kraju! Takale smo presenetili na lanskem pikniku na Otočcu rojakinjo Josephine Šlosarjeoo iz Milwaukee in Jacka Cuznarja iz Podkorena. Ona je za devet deklet, on pa za devet fantov, kaj bi se ne objela ... Po asfaltni cesti od Zagreba proti Ljubljani lahkotno drsi avtobus. Poln je rojakov, ki se peljejo na obisk v stari kraj. Na prvih sedežih sedita starejši moški in vitko dekle. Njemu je ime Frank, hčerki pa Mary. On ocenjujoče gleda skozi naočnike. Posloven človek je in nič mu ne uide. Ob vsaki novi hiši, mostu, traktorju ali avtomobilu, ki ga opazi kraj ceste, takoj preračuna ceno v dolarjih. Hčerka gleda brezbrižno in molči. Slovensko ne zna, angleško pa nihče več ne govori, kar so stopili iz letala. Samo oče ji kdaj privošči skop stavek. — Tule nekje sem bil rojen. Dolenjsko se pravi deželi. — A tako. Potem spet molčita. Ne zdi se mu potrebno razlagati hčeri, da se zdaj peljeta v Ljubljano, kjer bosta poiskala stanovanje v kakšnem hotelu. Sorodnikov namreč nimata več. Mary ne vprašuje. Navadila se je molčanja od staršev. Oče in mati sta vsak dan delala v trgovini od jutra do noči in varčevala — celo z besedami. Kar pomni, so sicer imeli vsega dovolj, celo v šolo so jo lahko dali, toda nekoč je mimogrede ujela stavek, da so doma v starem kraju štedili še sol. To je bilo že daleč, a bilo je: revščina nauči varčnosti. Avtobus drsi po gladki cesti in Frank ogleduje zeleno Dolenjsko. Gleda in veselje mu igra pod naočniki. Mary se zdi to smešno — oče ni imel nikdar smisla za pokrajine. Njej osebno je čisto prav, da spozna novo deželo. Študira namreč geografijo. O tem, zakaj se peljeta z očetom ravno v stari kraj, ne razmišlja. Najbrž tudi oče ne. Odkar je umrla mama, je bila to njegova prva želja. Imel je prihranjenega nekaj denarja in zdaj potujeta. Za četrti julij je bil napovedan izseljenski piknik ob Krki. Rojak Frank in hčerka Mary sta prišla že navsezgodaj. Najela sta svoj avto, da ne bosta vezana na čas. V starem kraju se jima je namreč pripetilo nekaj nenavadnega: odkar sta tu, gresta na vsak izlet, na vsako prireditev, ogledala sta si vsa zadružna posestva in tovarne, kamor so le pustili obiskovalce. Franku žarijo oči od ponosa kot takrat, ko mu je najbolje ulspevala trgovina. Pa nič ne kupuje in ne prodaja. Samo gleda in več ko vidi, več želi videti. Ko da se hoče nagledati za vsa leta nazaj. Mary pa se čudi, kakšna neverjetna dežela je Slovenija. Za vsakim vogalom vidiš nekaj nepričakovanega: pelješ se po gorski cesti, pa najdeš jezero; dvigneš pogled, nad jezerom stari grad; za ovinkom gotska cerkev, nekaj kilometrov naprej tovarne in novi bloki. Malo se zasanjaš v avtomobilu, pa si ob morju. Mimogrede si ogledaš podzemsko jamo. Drugič se pelješ na večerjo nekam med same vinograde. Mary ima na kolenih razgrnjen zemljevid Slovenije in študira njeno velikost oziroma majhnost (kot pravi ona), ter kopiči na to dlan zemlje vse, kar je videla: planine, kras in morje; pašnike, moderna posestva, tovarne, rudnike, vasi, mesta, stare gradove in moderne bloke; vse različne noše, navade in šege ljudi od Prekmurja do Jadrana. Od preobilice vsega izgublja občutek za velikost oziroma majhnost Slovenije in se ji ta dlan zemlje razrašča čez ves svet. — Bo že držalo, — pravi oče, — po vsem svetu smo Slovenci. Sicer pa še vedno malo govorita. Oče je čisto opustil angleščino, kar sta tu, Mary pa ne more začeti po slovensko, čeprav že precej razume. Ob gozdiču kraj Krke razporejajo steklenice in klobase po stojnicah, kurijo ognje in pripravljajo ražnje za odojke. Ob poti je stojnica z drobnimi spominki iz Slovenije: lutke v narodnih nošah, majhni bokali, prtički. Mary si vse ogleduje z največjim zanimanjem. Rojak Frank pa počasi stopa ob Krki in smuka travo. Nekaj ga zaskeli med prsti. Pozna to. Kolikokrat se je takole urezal z bilko. Kdaj le? A — takrat ja, ko je bil mlad! Nasmehne se sam sebi in nenadni želji. Že se sleče in zabrede v Krko. Hodi po plitvinah, kjer se voda pretaka skozi izvotleno kamenje, brodi, požvižgava in vdihava znani vonj. Le po čem diši? Čudovito diši — toda po čem? Potaplja se v globeli, ki jih Krka dolbe v svojo strugo, pa spet pleza na plitvine in diha, diha. — Mary! Mary! — pokliče, ko zagleda hčerko, kako gre ob vodi. Pribrede do nje. — Mary, vdihni krepko in povej, po čem diši. Sem radoveden, če boš uganila. Mary diha in se nasmiha, ko gleda očetov zardeli obraz. — Hm, menda diši po ločju, pa po ribah, pa po nečem svežem, kot po novo pobeljeni sobi, po nečem .. . — Blizu si, uganila pa nisi. Po mladosti diši, po zdravi, nasmejani mladosti! — Meni se pa zdi, da diši po nečem novem, po nečem, kar je treba raziskati, spoznati ... — Bo že držalo — pravi spravljivo oče. — Vsakemu po svoje. Da le diši tudi tebi. — Diši pa, diši, zelo lepo. Od gozdiča sem se je zaslišala godba in odpravila sta se proti zbirališču. Mary je raziskujoče pogledovala očeta in si mislila: Res je, kar Izpod lepih Kamniških planin pošilja pozdrave Ani Povšetova vsem prijateljem in znancem v severni Franciji. pravijo. Ko obišče človek rojstni kraj, se prerodi. Poglej očeta: oči se mu svetijo, gube so se zgladile, pa kako ti govori! Zdaj je samo še treba, da pride iz njegove rojstne vasi kdo, ki ga bo prepoznal... In glej, nasproti jima je prišla ženica, z ruto zavezano pod brado. Skoraj je že bila mimo, pa se ustavi in pozorno pogleda gospoda Franka. — Ja, kaj nisi ti Ivancov Francelj, ki sem ga iz Krke rešila? Ja, prav take oči imaš . . . — Bo že držalo! Ti si pa potlej Minca, Les jakova Minca! Da si me ti spoznala po tolikih letih! Se spomniš .. .* Mary strmi v očeta. Ta zadržani, molčeči možak stresa roko neznani ženici in govori več, ko ves čas, kar ga pozna. Na obrazu se mu zrcali tako veselje, da mu Mary skoraj zavida. Nenadoma pa premolkne in pogleda hčerko. — Veš, Minca, tole je pa moja Mary. Micika bi jo klicali po naše. — Dober dan, Micika —• reče ženica in z obema rokama prime ponujeno roko tako toplo, da Mary nenadoma pozabi misliti in — ne da bi se zavedala — reče po slovensko: — Dober dan! Se nekaj turističnih drobtinic Some more Tourist Fragments What is being prepared for the approaching touriist season in our country? In Ljubljana, you can get the pamphlet »Tourist Information«, which will tell you everything a tourist could possibly be interested in. You may go for a motorboat trip along the Ljub-ljanica as far ais the village Podipee unless there is no drought, of course. Postojna has a pleasant camping place near Pivka Cave and a new hotel. Visitors to' Postojna Ca verms won’t have to complain at sore feet any more. The cave railroad has been rearranged to a circular one and you’ll beable to see all the famous caves sitting down comfortably. The community of Pi ran has bought a new sports plane and will organize regular Portoroz to Ljubljana flight service. The air-taxi will connect other inland places with the seaside. Tourists will be able to charter the air-taxi for flights to Split, Duibrownik, Belgrade, Maribor, etc. Pan-Adria from Zagreb has organized air-taxi Zagreb to Dubrovnik service as well as chartered flights along the Adriatic, to Pescara and other Italian cities. A new bathing place is being arranged at Lucija near Portoroz, and a sea-aquarium in Piiran. And Bela Krajina? Tourist agencies in Crno-meilj and Meitlika have issued a tourist prospectus which illustrates the beauty, sights, characteristic features, and history of this nice area. Our proud mountains, too, will soon lose their virginal romance. Shuttle cars will transport tourist to Veiika ptanina and to Vogel above Bohlinj. Both new funicular railroads have been already tested and will be operated soon. TRUDIMO SE IN ŽELIMO, DA BI VAM BILO LETOS CIM LEPŠE PRI NAS ... Tako poročajo naši turistični delavci in vsi upamo z njimi, da se bodo njihove napovedi tudi uresničile. Pa poglejmo, kaj vse pripravljajo in so že pripravili po raznih krajih Slovenije za bližajočo se turistično sezono. Piran Otvoritev aero-taksi prog vzdolž Jadrana od Zagreba do Dubrovnika pa do Pescare v Italiji in drugih mest ni edini letošnji cilj zagrebške »Pau-Adrie«. To je šele uvod v razvoj našega tako imenovanega malega letalstva. Prihodnja leta mora ustvariti krepke vezi med glavnimi letališči in manjšimi kraji na turističnih področjih. S taksi letali, ki lahko vzletajo in pristajajo na kratkih stezah, ter helikopterji bodo zmanjšali razdalje med glavnimi mesti im centri posameznih področij, kot so Varaždin, Gospič, Osijek, Brod, Somhor, Subotica ... Boljše zveze bodo vzpostavili s Hvarom, Lošinjem, Visom in drugimi otoki. V Luciji pri Portorožu nastaja novo morsko kopališče. Pod parkom »Vesna« so zgradili v morju betonski zid. Vmesno plitvino bodo zapolnili z morskim blatom, povrhu pa bodo nasuli mivko. Nova peščina bo- namenjena predvsem gostom hotela v Luciji. V Piranu so začeli urejati prostore za morski akvarij. Dela potekajo dokaj naglo, zato upajo, da bodo akvarij odprli že prvega maja, vsekakor pa do začetka letošnje turistične sezone. Kaj pa Bela krajina? Turistični društvi v Metliki in Črnomlju pripravljata prospekt Bele krajine. V njem bodo opisane turistične posebnosti Bele krajine, gostu bo mudil pregled starejše in novejše zgodovine Prav gotovo se boste najprej ustavili v Ljubljani. Tu boste kupili brošuro Turistične informacije, ki jo izdaja Ljubljansko turistično društvo. V njej boste našli v osmih jezikih vse podatke, ki vas utegnejoi zanimati: lokali, hoteli, kulturne ustanove itd. Na zemljevidu mesta bodo označene prometne zveize z večjimi našimi mesti in z mesti sosednjih držav. Turistično društvo bo izdalo tudi »Vodič po Ljubljani« v šestih jezikih. Če sd boste, utrujeni od ogledovanja mesta in njegovih znamenitosti, zaželeli miru in spremembe, se boste z motornim čolnom »Barjanka« odpeljali na izlet po Ljubljanici do gostilne na Livadi in če bo vodno stanje dopuščalo, še naprej do Podpeči. »Barjanka« je s poskusnimi vožnjami izačela že lani, letos pa bo vozila redno po voznem redu. Potem ste morda namenjeni na morje in se boste spotoma ustavili v Postojni, ki se vse bolj razvija v turistično mesto. V Postojnski jami pravkar preurejajo progo, da si bo obiskovalec na krožni progi mogel ogledati vise edinstvene lepote in skrivnosti podzemnega sveta. V mestu samem so pred kratkim odprli novi hotel »Kras«. Mnogi tuji in domači turisti pa so pohvalili cam-ping pri Pivki jami, ki so ga uredili že lani. Središče slovenskega obmorskega turizma Portorož je že v februarju sprejel prve tuje goste. Da bi poskrbeli za čim hitrejšo zvezo z Ljubljano, je občina Piran odobrila nakup športnega letala, ki ga bodo že v tej sezoni uporabili za stalno aero-taksi službo nred Portorožem in Ljubljano ier obratno. Aero-taksi pa bo povezal tudi druge naše kraje v notranjosti z morjem. Tako boste lahko' po naročilu potovali v letalom v Split, Dubrovnik, Beograd, Maribor. Belvedere nad Izolo Foto: Bradaškja tega področja, hkrati pa -kopico tega, kar želi vedeti vsak turist. To bo prvi samostojni prospekt belokranjskega področja. Naše gore bodo kmalu izgubile svojo deviško romantiko, saj tudi do njih že prodira mehanizacija. V Sloveniji in tudi drugod po državi gradijo vrsto najrazličnejših žičnic ¡za potnike, od preprostejših smučarskih vlečnic in sedežnic do velikih nihalnih (gondolskih) žičnic. Pred kratkim sta začeli s poskusnim obratovanjem gondolski žičnici na Veliko planino in na Vogel nad Bohinjem. Obe imata velik turistični pomen. Žičnica ,na Velliko planino predvsem za Ljubljano, saj bo mestnemu človeku približala gore in mu v gorski naravi nudila prepotrebni mir in osvežitev. Žičnica na Veliko planino bo premagala višinsko razliko 858 m in bo prepeljala v vsako od obeh strani 360 potnikov na uro. Vožnja v eno smer bo trajala vsega pet minut. Žičnica na Vogel pa bo močno povečala zimski turizem v Bohinju. Z gondolo bo v dobrih šest ib minutah pripeljala smučarje do najlepših smučarskih terenov. Poletni gosti pa bodo uživali edinstven razgled na Bohinjsko jezero in na venec gora, ki ga obdaja. Pomlad d naših gorah Falo: Fr. Močnik Road Building Goes Ahead Yougoistavs began to ibe »motorized«, as they say, quite recently. In 1957 there were only 90.000 motor vehicles, compared with 500.000 ai the end of 1963. Today there is one motor vehicle for every 62 persons, as against one per 300 in 1957. Compared to five cars per capita in t rance, seven in Germany and nine in Italy, this is very low. But this ratio will improve with the high rate of growth of the Yugoslav economy. Yugoslav roads, especially in summer time, are becoming as crowded with passenger cars and buses as many roads in central Europe. They are mostly carrying foreign tourists visiting the seashore and mountain resorts and sightseeing in general. Motoring tourism, too, is a recent phenomena. In 1953 only 17.815 foreign motor vehicles crossed the Yugoslav borders. Last year this fi- gure rose to 1,100.000 and was supplemented by 35.000 heavy foreing trucks, usually with heavy trailers, continously passing along the Yugoslav highways on their way to the central European markets. All these facts encouraged and made possible the undertaking of a long-range programme of road building. Some of the old roads were rebuilt into modern highways and many new ones emerged on the maps of the country. The days of dusty, muddy and rutted roads that ponish cars and the passengers alike are passing rapidly. The road and highway modernization programme is well under way. In 1963 alone, 1200 kilometres (about 800 miles) of new and modernized roads were opened to traffic, making a total of 10.000 kilometres. Foto: S. Bogdanovič The Titograd—Petrooac na Moru road in Montenegro cuts through some of the most breath-taking scenery in Yugoslavia The modern »Brotherhood and Unity« Highway passes through four republics of Yugoslavia and some of the finest inland scenery in the country on its way from the Austrian to the Greek frontier. It will soon link up near Skopje with the inland section of the Adriatic Highway, which runs through a magnificent blending of mountain and coastal scenery hardly matched anywhere. When this link is completed, the first-class highway will be 2500 kilometres long. During 1963 work continued on the southern coastal section of the Adriatic Highway, which is to stretch from Trieste down to the Albanian border. Already 640 kilometres of this scenic highway are completed. This year another 410 kilometres will be finished, and by May 1965 the entire highway will be opened to traffic. It will be served by petrol stations, motels, retail stores, milk bars, restaurants and all the [necessary amenities and facilities for travellers. In 1964 road building will continue in all parts of the country. Fully 450 kilometres of new and 700 kilometres of modernized roads will be opened to traffic during the year. This should add up to a total of 11.600 kilometres of hard surface road by the end of this year and will be 14 per cent of the entire road network of some 83.000 kilometres. (Rewiev) Prihodnost slovenskega kmetijstva Zadnje mesece v domala vsakem slovenskem kraju, v vsaki občini in še zlasti v republiki živahno razpravljajo o prihodnjem razvoju slovenskega kmetijstva. Čeprav ima pri tem skoraj vsakdo v mislih daljše razdobje, pa se konkretnejše zamisli in načrti nanašajo na prihodnjih sedem let. Za to obdobje pripravljamo tudi načrt za splošen razvoj našega gospodarstva. Napredek kmetijstva ima v celem sklopu še posebno velik pomen. Ob porastu prebivalstva posvečamo vso skrb nadaljnjemu povečanju življenjske ravni. Ta je seveda v veliki meri odvisna od .založenosti trga s pridelki in 'zlasti z mesom. Pri tem so bile zadnje čase večkrat težave. Da bi jih odstranili in da bi tudi ob povečani kupni moči prebivalstva bili trgi dovolj založeni, je .nujno ¡zlasti povečati hektarske pridelke in rejo živine. Ko usmerjamo prizadevanja v to smer, naletimo na več težkih problemov. Predvsem je naša dežela še vednoi med tistimi v Evropi, ki imajo najslabšo kmetijsko strukturo. Okrog devetdeset odstotkov zemljišč je razdrob- m 1 jenih na številna kmečka posestva, ki merijo poprečno' le 4,5 ha zeml je. Te kmetije ipa so razkosane še na izredno majhne parcelice. Vsakdo, ki količkaj pozna obdelavo polja, ve, da je na majhnih njivicah težko olajšati delo, še težje pa povečati storilnost. Z večjimi stroji se jih kratkomalo ne splača obdelovati. To pa tudi pomeni, da je velika razdrobljenost zemljišč največja ovira hitrejšemu napredku, uvajanju sodobnih strojev in pridelovalnih postopkov. Prav zato so* sestavljalcvi sedemletnega načrta postavili zaokroževanje in urejanje večjih zemljišč kot eno najpomembnejših nalog v prihodnjih letih. V tem lahko uspemo zlasti v ravninah — na Krškem, Dravskem in Ptujskem polju, v Pomurju im še ponekod. Tu 'bi lahko zaokrožili 160—200 tisoč lektarov zemljišč, tako da hi jih odkupila ali najela v zakup družbena posestva, kombinati1 in zadruge. Na njih bodo organizirali sodobno kmetijsko proizvodnjo ob uporabi vseh najmodernejših tehničnih sredstev. Po mnenjih kmetijskih strokovnjakov je mogoče, da tako povečajo poprečne hektarske pridelke pšenice od 31 na okoli 40 stotov, krompirja od 181 na 300 stotov, sena od 33 na 60 stotov itd. Y primeru z donosi na kmetijah hi bili ti pridelki znatno večji, saj pridelajo na njih recimo pšenice le 21 (2100 kg) 'stotov, sena 28 stotov, krompirja 138 stotov... Ker je pridelek kmetijskih organizacij v celoti namenjen trgu, bi te lota 1970 tudi prevladovale pri preskrbi trga. Kaj pa z drugimi zemljišči? S sedanjimi in z na novo'pridobljenimi bodo imele kmetijske organizacije komaj tretjino vseh zemljišč, drugi dve tretjini pa kmetje. Načrtovalci 'in zlasti v razpravah so predvideli, da bomo tudi tem zemljiščem posvetili vso pozornost. Večje hektarske pridelke kot doslej naj ibi dosegali v sodelovanju med kmeti in kmetijskimi organizacijami. Zadruge jim bodo nudile gnojila, dobro seme, zaščitna sredstva in drugo, kmetje pa bodo- opravili dela sami. Močno bi se naj razvilo sodelovanje tudi v ravninskih področjih, kjer bodo zemljo odkupovali, ostala pa bodo na kmetijah neizkoriščena gospodarska poslopja. V njih bodo starejši ljudje lahko redili1 pujske in teleta za farme ter piščance in kokoši za trg. Možnosti za rejo jim bodo omogočile bližnje kmetijske organizacije. Pomoč družbe in kmetijskih organizacij se hi naj razširila tudi na hribovska področja, od koder kmečka mladina zaradi težkega dela beži — tako kot drugod po svetu — v boljše življenje — v mesta in industrijska središča. Hribovske kraje na Slovenskem prekriva obsežen travnati svet. Z njega je treba pospraviti vsako leto ogromno krme. Ker pa ljudje, pretežno starejši, vsega me zmorejo, naj bi tem krajem nudili več kot doslej motorne kbealnice. Da bi zadržali beg prebivalstva, je tudi nujno povečati dohodek. Prvi izhod je v specializaciji pridelovanja, se pravi, da bi na hribovskih kmetijah pridelovali na domala vseh zemljiščih krmo in z njo redili kar 'največje število goveje živine. To proizvodnjo bo zlasti spodbujala skupnost, vso slkrb pa bi ji naj posvetile tudi kmetijske organizacije s tem, da bi sodelovale pri urejanju, gnojenju in čiščenju pašnikov in nakupu drobnih strojev. Razen tega pa bodo na hribovskih kmetijah zboljševali svoj položaj tudi z razvijanjem turizma, domače obrti im z zaposlovanjem v gozdu. 'Poglavitni pogoj, da bomo kmetijstvo v resnici tako zboljšali, je v večji uporabi umetnih gnojil, dobrega semena in zaščitnih sredstev. Zadnja leta smo porabili na Slovenskem okrog 130.000 ton gnojil. Toda leta 1970 bi jih naj že 420.000 ton. Pni tej uporabi bi prišlo rna 1 ha obdelovalne zemlje 670 kg gnojil. Tako se bomo približali deželam z najbolj razvitim kmetijstvom. Precej bi jih porabile organizacije na svojih zemljiščih, prizadevali pa si bomo tudi, da hi jih kar največ potrosil po svojih zemljiščih sleherni kmetovalec. Pri tem bo treba rešiti nekaj zelo pomembnih nalog. Doslej smo veliko gnojil uvozili ali pripeljali iz drugih republik, kar je močno povečalo prevozne stroške. Da bi jih zmanjšali, bomo povečali zmogljivost celjske cinkarne, 'gnojila pa bo začel izdelovati tudi nov einergo-kemični kombinat v Velenju. V cinkarni naj bi čez dve leti prvič proizvedli 200 tisoč ton super-fosfata, proizvodnjo' nrikrofosa pa zvišali od 25 na 50 tisoč ton. Kombinat v Velenju pa bi naj dal slovenskemu kmetijstvu letno nad 110.000 ton dušičnih gnojil. V načrtu je močan poudarek ne le na reji živiine v sodelovanju med kmeti in organizacijami, marveč tudi na reji kvalitetne živine na družbenih živinorejskih obratih. Tu so že doslej dosegli lepe uspehe v pitanju mlade živine in prašičev za izvoz. Skupaj s kmečko rejo pa bodo povečali število goveje živine od sedanjih 550 na okrog 600 tisoč glav. Posebno vlogo pripisuje načrt tudi skladom za preživninsko varstvo. Z njimi bodo reševali pereča socialna vprašanja. Na ravninskih področjih, kjer bodo zemljišča odkupovali, bi se lahko zgodilo, da bi ljudje izkupiček za prodano zemljo porabili, poitlej pa zahtevali socialno varstvo iz občinskih proračunskih sredstev. V (nekaterih občinah so ta vprašanja že uredili tako, da so z odloki O' preživninskem varstvu zagotovili dosmrtno preživnino kmetom, ki, so s pogodbami odstopili zemljišča kmetijskim organizacijam in se odpovedali odškodnini za zemljišča v korist občinskega sklada o preživninskem varstvu kmetov. Take sklade bodo ustanavljali tudi v drugih občinah. Mike iz Bele krajine BOŽO raci c Adlešičani imajo svoje vinograde na Prelož-niku, ki je bil svojčas last pobreške graščine. Tlačani so navozili in nanosili debelo plast dobre zemlje in v velikem vinogradu so zasadili najbolj žlahtno trto. Dajala je ognjeviti sok, ki je razgreval Belokranjce ob raznih prilikah. Tuji graščaki, ki so se zavedali, da je konec fevdalizma, so prodali graščino z vsem in se odselili na Gornje Štajersko. Zemlja in grad sta prešla v domače roke in mladi rod nadaljuje z naprednim vinogradništvom na Preložniku. Adlešičani in Purgarji so zdaj obdelovalci te žlahtne zemlje in prav na vrhu kraljuje stari Komane. Hram ima na lepi, razgledni točki in pred njim je miza s klopmi, nad vsem pa hladna senčica brajdina. Od tod plove pogled po gribeljskem in krasinskem polju, kjer hodi mladi rod nova pota; naprednejša od svojih prednikov. Veliki novi hlevi so polni živine. Stroji rijejo zdaj po zemlji in motike bodo služile le še pri obdelovanju hišnih vrtičkov. Starci zmajujejo z glavami in zmigujejo z rameni: Kaj se ve, kaj bo iz tega? Ne gre jim v glavo ta novi svet in ta mladina, ki hodi nova pota napredka. Takšne misli se porajajo staremu Komancu ob večerni zarji na Preložniku in Jure Rožman mu pritrjuje. Drugi Adlešičani, ki ne obdelujejo zemlje na Preložniku, imajo svoje vinograde na Mali Plešivici in prav tako Gorenjčani, Vrhov-čani in nekaj Selčanov. Ko mine sneg, gredo v vinograde rezat. Drže se zlatega vinogradniškega pravila, da ustvarjajo škarje obilen pridelek na trti in ne nepotrebno ščavje, ki le črpa zemljo in dela nepotrebno senco zorečemu grozdju. Potem pride prva kop. Od starih časov udomačena navada posojanja težakov se je ohranila do današjih dni in prav tako posojanje voženj »na vraček«. V denarni stiski je bilo takšno posojanje delovne sile velika pomoč. Ob kopi je veselo, ker takrat so še sodi mokri in gospodarji ne stiskajo pri pijači zlasti ne zvečer, ko je delo končano. Smeh — pesem privabi še mesec na nebo, da posveti veselim kopačem na poti domov. Potem pride druga kop. Škropljenje, vezanje. Nato pa pričakovanje letine. Ko se pooblači nebo, se s skrbjo ozira vinogradnikovo oko na temne oblake, če ne nosijo s seboj toče, ki večkrat uniči vse vinogradnikovo upanje in delo. Popoldne poletne nedelje je včasih živo v vinogradih. Ljuidje pregledujejo trtje, obirajo za-listnike in privezujejo poedine poganjke, ki jim je veter potrgal vezi. Redki imajo še pijačo v hramu, ker je večna žeja posušila zadnji lajti-ček. Svojčas so imeli skoraj po vseh belokranjskih soseskah »soseskine keldre« — kleti. Tja so oddajali posestniki vsako jesen odrejeno količino mošta in tega se je precej nabralo. Iz te kleti so posojali občanom ob potrebi vino, ki so ga morali jeseni zopet z obrestmi vrniti. Vsaka vas je imela svoj locenj »rovašev« in vsak rovaš hišno številko. Rovaš je bila malo ped dolga tanko klana za palec široka deščica z luknjo na vrhu, da se je lahko potegnila skozi njo vrvica locnja, na kateri so viseli rovaši ene vasi. Posojalo se je na bokale in soseskin zaupnik je vrezal na rovašu z vrezom izposojeno količino vina. Upnik pa je imel svoj rovaš popolnoma enak soseski-nemu, da je zaupnik istočasno zarezal na oba rovaša dolg. Tako ni moglo biti ne pomot, ne goljufij. Ko je jeseni dolžnik vrnil svoj dolg, je zaupnik likvidiral račun s tem, da je odklal zareze na rovaših. Na rovaših vidimo zapisano »žejo« ali potrebo potrošnikov. Nekateri so tako zrezani, da je ostal komaj za debelino prsta dolg košček lesa pod luknjo, medtem ko je pri drugih tega zopet več ali manj. Te vinske zaloge so tudi prodali, sredstva pa porabili za nujne potrebe soseske. Teh navad ni danes več in rovaši so spravljeni v muzeju v Metliki in zgovorno pripovedujejo o navadah starih prednikov. Moj prijatelj Mike Gotnar, potomec starih graščinskih vrtnarjev, je bil dober vinogradnik. Tudi v Ameriki je bil nekaj let in se je vrnil po prvi svetovni vojni domov. Oženil se je in začel gospodariti. Bil je razgiban človek in silno dobrega srca. Ob najtežjih prilikah je sam sebe in druge tolažil z besedami: »Brez skrbi!« In tako smo mu rekli v šali: »Minister brez skrbi.« Vinograd je ljubil in ga negoval z vso skrbjo. Njegovo vino je lahko našlo kupca, dokler ni konkurenca začela otežkočati prodaje. Potem pa je pribesnela še gospodarska kriza, ki je zelo prizadela ne le njega, ampak tudi drugi svet. Prišla je vojna. Bela krajina je bila zibelka odpora proti okupatorju. Prav na pragu svobode 23. marca 1945 so gestapovci — ustaši —• prekoračili Kolpo — požgali več vasi — pobili več nedolžnih ljudi. Tudi Mikov dom je pogorel do tal. Začelo se je trpljenje in obnavljanje. Več let je trajalo težko delo in vsakdanja skrb je tlačila pogorelce v Beli krajini. Danes tega ni več — na pogoriščih se belijo lepe nove vasi. Mike je obnovil dom in gospodarska poslopja. Vinogradi so precej opešali, vendar jim je posvečal vso skrb, ker je v vinu pozabljal na vse pre-stano gorje. Vino je ostalo v zidanici, da ni bilo doma kar naprej na pipi. Dobre pol ure hoda je bilo do vinograda in pot precej strma. Mike je hodil večkrat gledat, če drži ključavnica in nekega dne je našel vrata odprta. Škode ni bilo ravno velike, ker so nočni gostje popili le nekaj vina. Napravil je nov zapah in ga opremil še s ključavnico na številke. Potem je bil mir. Prišla je zima. Mike je zbasal flaškonec v oprtnik in se odpravil k zidanici. Čez dobro uro pa je bil nazaj in bil je slabe volje. »Numare si nisem zapomnil in nisem mogel odpreti ključavnice,« je robantil in si zapisal številke. Tlitro je zopet koračil v hrib. Čakali smo, da nam prinese flaškonec. In glej ga, zopet je nazaj in še bolj nasršen kot prvikrat. »Kaj je za božji čas, Mike, kaj se je zgodilo,« ga vpraša njegova Mare v skrbeh. »Velikega ključa ni,« se je odrezal Mike. Pa se mi je zdelo, da je bil nekako neroden pri oprtan ju in da mu je mogoče oprtnik potegnil kij uč iz zadnjega hlačnega žepa. Res je bilo tako. Ko sem potipal sneg pred pragom, sem zatipal kij uc. Lahko si mislite s kakšno naglico mi je iztrgal ključ iz rok in jo zopet ubral proti vrhu, da pride čimprej do pijače. Prevelika naglica pa ni nikoli dobra, in tudi Miku se je to maščevalo. Na poledenelem globokem kolovozu mu je spodrsnilo in zaneslo ga je ob skalnati rob. V oprtniku je zazvenelo in iz flaškonca je nastal kup črepinj. Dan se je že nagibal k večeru, ko je prišel Mike domov. Smilil se nam je, ko smo slišali še Spomladi v belokranjskem vinogradu za nesrečo s flaškoncem. Drugi dan sva pa skupaj z novim flaškoncem šla v zidanico, ga natočila in srečno prinesla polnega domov. Bilo je potem smeha in pripovedovanja, kako se je poigrala muhasta usoda z Mikom za mesopust. Obilna večerja s prekajenim mesom in nad vse okusnimi belokranjskimi mastnicami nas je pošteno užejala. Tudi Mike se je potolažil in mi vesel nazdravil: »Kuine moj dragi, zdaj se napij, dugo nas ne bo, zdaj ga zavžij!« Ob Petrovem je šel zopet v Malo Plešivico in prišel je nazaj nekam slab. Tožil je, da se je malo »popiknil« in to je bilo usodno zanj. Čez nekaj dni so ga pripeljali iz novomeške bolnišnice domov. In res se je kar na tihem poslovil od nas po Petrovem. Mika ni več, mi pa se ga lepo spominjamo ob raznih prilikah. po domači deželi PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE je zajelo vso ¡našo deželo. Naši turistični uradi so. pripravili številne izlete. Odšli smo. na izlete v gore, k morju, mnogi tudi v tuje kraje. Prvomajski prazniki so nam odprli vrata v glavno turistično sezono. Nad 80 turističnih domov v Sloveniji je v teh dneh sprejelo pod svojo gostoljubno streho prve letošnje goste. I1UD POTRES V SLAVONIJI Dne 13. aprila je prizadel Slavonijo hud potres. Prvič se je zemlja stresla okrog 9.30 dopoldne. Potresni sunek, ki je bil po jakosti osme stopnje, je trajal blizu 30 sekund. Potres so čutili v mnogih krajih, kjer je povzročil tudi nekaj škode. Najhuje je pa bil prizadet Slavonski Brod in okoliški kraji, kjer je potres porušil ali huje poškodoval okrog 1200 stanovanjskih poslopij, medtem ko je več tisoč hiš lažje poškodovanih. Okrog 60 oseb je bilo ranjenih, zahteval pa je tudi tri smrtne žrtve. V občini Slavonski Brod je zaradi potresa poškodovanih 60 šolskih učilnic in morajo začasno učiti kar na prostem. Poškodovana je tudi bolnišnica in so ranjencem v prvih dneh nudili pomoč kar na dvorišču. Tudi industrijski obrati so hudo prizadeti, med temi je bila najbolj poškodovana tovarna Djuro Djakovič, Kopališče in Camp na Vinici kjer znaša škoda devetsto milijonov dinarjev. Po prvih cenitvah znaša skupna škoda, ki jo je potres povzročil v Slavoniji, okrog pet milijard dinarjev. Storjeni so bili številni ukrepi za pomoč. Prizadetim prebivalcem so požrtvovalno pomagali enote jugoslovanske ljudske armade. Izvršni svet SR Hrvatske je za prvo pomoč takoj nakazal 200 milijonov dinarjev. Storjeni so bili tudi vsi ukrepi za zagotovitev zadostnih količin gradbenega materiala, da bodo prebivalci lahko takoj začeli z obnavljanjem svojih domov. Prizadete kraje je obiskal tudi predsednik Tito, ki se je živo zanimal za ukrepe, ki so bili že storjeni za pomoč in dejal, da je treba storiti vse, da bi lahko ti ljudje, med katerimi je večina kmetov in delavcev, čimprej odstranili posledice nesreče, ki jih je zadela. NA SPODNJEM VIPAVSKEM, kjer že ©oje pod steklarn razno zelenjavo in cvetje, so razvili še novo vrtnarsko vejo — gojenje žlahtnih gob šampijonk. Gojijo jiih v stari opuščeni opekarni iin računajo, da bodo dosegli letno proizvodnjo 300 do 350 ton gob. V MURSKI SOBOTI je ¡začel ¡obrat za gozdno in lesno gospodarstvo »Pomurka« s serijsko* izdelavo montažnih hiš različnih velikosti od 24 do 100 kvadratnih metrov. Te montažne hiše z lično zunanjo podobo in sodobno notranjo opremo že lahko srečamo v raznih krajih Slovenije in v Skopju. Hišice izvažajo tudi v inozemstvo in sicer v Avstrijo, Italijo, Švico in Zahodno Nemčijo. Delovni kolektiv kairtonažnega obrata pri časopisno založniškem podjetju »Pomurski tisk« v Murski Soboti je praznoval ¡olb letošnjem prazniku žena pomemben dosežek: dogradili ¡so nov kartonažni obrat. Delavke 80 ¡se preselile v novo svetlo in ¡prostorno industrijsko halo. V LITIJSKI DOLTNI se bo turizem močno povečal, ko ho dograjena nova Zasavska cesta. Tudi lov ho privabljal vnete lovce iz domovine in tujine. Kajti pred ¡svoje »pihalnike« bodo dobili divje zajce, lisice, fazane, jerebice pa tudi divje prašiče, ki jih je v zadnjih letih tam okrog kar precej. Že letos so prišli v revir litijske lovske družine prvi inozemski lovci, v glavnem iz Italije. LJUBLJANO je ¡sredi marca obiskala profesorica bladleys.ke šole za ¡slepe (ZDA), Ruth Friedman. Z zanimanjem si je ogledala zavod Zdravstveni dom v Ribnici za slepo mladino v Ljubljani in še škofjeloški center za rehabilitacijo ter varstvo slepih, obenem pa je slovenske strokovnjake, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo sletpih, (seznanila z učnimi metodami te znane ameriške šole. V LJUBLJANSKI OBČINI CENTER so pred kratkim ustanovili poiseben gradbeni odbor, ki bo skrbel za gradnjo doma upokojencev na Taboru. Nova stavba, v kateri bodo preživljali jesen svojega življenja ljubljanski upokojenci, bo zelo lepo urejena. Y domu bo restavracija z dietično hrano, pralnica, razni servisi, družabni prostori in v okolici lep park. Celotna uTeiditev doma bo veljala okrog 400 milijonov, v domu, ki bo imel 9 nadstropij, pa bo prostora za približno 750 upokojencev. NA BLEDU ise iz leta v leto bolj iin bolj razvija ribolov, ki privablja zlasti inozemske turiste. Vedno večji lov pa terja od bljeskih ribičev tudii velika vlaganja v blejske vode, zlasti1 v Savo Bohinjko. Samoi lani so blejski iribiči vložili v okoliške vode 24.000 alpskih lipanov, 30.000 potočnih postrvi in 2500 ščuk. KOPRSKA TOVARNA »Tomos«, ki je že pred leti. zaslovela tudi v inozemstvu po svojih kvalitetnih mopedih, se je lani že precej krepko zasidrala tudi na Nizozemskem. Lani so v tej državi prodali skoraj 2000 »Tomosovih« mopedov, računajo pa, da jih bodo letos prodali še enkrat toliko, torej že okrog 4000. V PTUJU je perutninska farma lani spitala 700.000 brojlerjev, to je posebne vrste pišoancev-pohancev. Letois bo pridelek te farme še precej večji — računajo na približno 1,340,000 hrojler-jev. Ko bo farma povsem dograjena, bo poslala letno na trg okrog 2 milijona piščancev. TOVARNA PLETENIN »Rašica« v Gameljnah pri Ljubljani je že našla za svoje izdelke lepo število kupcev v inozemstvu. Lani je to podjetje že 40 odstotkov celotne proizvodnje izvozilo v Sovjetsko zvezo, Švico, CSSR, Kanado in ZDA. Letos pa so se pojavili kupci za 'izdelke »Rašice« tudi v Italiji, Belgiji, Avstraliji, Franciji in Angliji. Ne bp pretirano1, če zapišemo, da bo to podjetje letos z izvozom doseglo skoraj milijon dolarjev dohodka. V Sovjetsko zvezo bodo letos izvozili ženske volnene kostume, v CSSR otroške pletenine ter moške in ženske jopice, v Kanado pa zlasti smučarske jopice. Tovarna obratuje v dveh izmenah, da lahko zadosti tolikšnemu povpraševanju na domačem in Inozemskem trgu. ZAGREBŠKA TOVARNA ZDRAVIL »PLIVA« je v marcu sklenila z mehiško farmacevtsko industrijo dogovor o ‘dobavi večjih količin surovin za mehiško industrijo zdravil. Samo' v enem mesecu bo »Pliva« poslala v Mehiko za kakih 6000 dolarjev surovin, sodijo pa, da bo letos »Pliva« lahko izvozila v Mehiko za več kot 100.000 dolarjev farmacevtskih surovin. ZAGREBŠKO PODJETJE »JANKO GREDELJ« je lani izdelalo prvi \tlak iiz aluminija v Jugoslaviji. Ta vlak letos že voizi na progi Zagreb—Osijek. V zagrebški tovarni bodo kmalu izdelali še drugo takšno garnituro, ki bo vozila na progi Zagreb—Beograd. Ker lahko aluminijasti vlak razvije hitrost do 120 km ua uro, ho vožnja od Zagreba do Beograda ali pa v obratni smeri trajala komaj 4 ure. UMRL JE JANEZ POLDA, pionir jugoslovanskega skakalnega športa in najboljši jugoslovanski skakalec. V svoji skakalni karieri si Trebnje Foto: P. Romanic je priboril nad 90 pokalov in 'drugih priznanj. Njegovo ime im uspehi, so sloveli po, vsem svetu. Njegovo zadnje tekmovanje je bilo na olimpiadi v Gortini d’Ampezzo v Italiji leta 1956. Odšel je mnogo prezgodaj, sitaT komaj 43 let. Z bridkostjo v Sircu so ga v marcu spremili na zadnji poti v Mojstrani maši športniki 'in (brezštevilni prijatelji in občudovalci. V PR VAGINI PRI NOVI GORICI je umrla Jožefa Gregorič, ki je bila daleč naokoli najstarejša, saj je dočakala kar 89 pomladi. Za njo žaluje 5 otrok s svojimi družinami. Dva sinova živita tukaj, dve hčerki in en sin pa so že dolga leta v Buenos Airesu, Argentina. V LJUBLJANI je dobila Visoka šola za telesno kulturo novo dvonadstropno poslopje, ki je urejeno po najsodobnejših izkušnjah in načrtih. V njem so razvrščene športne dvorane, bogato opremljene telovadnice, zimski bazen in učilnice. Drugo nadstropje pa je namenjeno raznim laboratorijem za raziskave na področju športne medicine. V prihodnje bodo prizidali še pokrito halo za športne igre in uredili nujam potrebni internat. V MARIBORU so začeli z gradnjo petnadstropne stavbe prvega študentskega doma, ki bo sprejel pod streho del mladine z mariborskih visokih šol. V jeseni ise bo višja stomatološka šola v Mariboru preselila v nove prostore. Doslej so imeli študenti stomatologije predavanja na šestih različnih mestih in so s hojo s predavanja na predavanje izgubili mnogo časa. MARIBORSKO PODJETJE »POVRTNINA« se trudi, da brit čim boljše zalagalo mariborski trg in trgovine s sadjem in zelenjavo. Lani so morali v obdravsko metropolo prepeljati skoraj 800 vagonov sadja in zelenjave iz Makedonije, Dalmacije in kop rs ko -goriš kega področja. VELIKA VEČINA slovenske mladine bo letos poleti seveda odšla na iz vezno mladinsko delovno akcijo — na gradnjo jadranske magistrale. Vendar pa bo precej mladincev in mladink ostalo v Sloveniji. Tako bo letos mladina pomagala pri gradnji ceste Črnomelj—Metlika im na urejanju zasavske ceste blizu Kresnic. Trboveljska mladina bo letos pomagala pri gradnji 11 km dolgega vodovoda v Trbovljah, razne manjše delovne akcije pa bodo še v Stični (športni park), v Ljubljani za Bežigradom (športni objekti) in v Kranjski gori. Pitališče telet o Smledniku za Šmarno goro se razvija o najmodernejšo živinorejsko farmo o E-' Ko je bil Anton Zajšek iz Podlehnika v Halozah star 14 let, ga je oče poslal v Ptuj. Naj se izuči za kolarja, je menil oče, na kmetiji tako ni prostora za toliko otrok. »Za ta poklic sploh nisem čutil veselja,« je pripovedoval Anton. »Nekaj časa sem vzdržal, potem pa nisem mogel več . ..« Pot ga je zanesla v Kidričevo. Med gradbince, ki so gradili veliko tovarno. Začel je kot navaden delavec, kot nekvalificiran težak. Delal je z lopato in krampom. Zaslužek seveda ni bil kaj prida. Večkrat je pogledal naokoli. Strojniki, žerjavisti, delavci na bagrih, buldožerjih in drugih strojih so precej bolje zaslužili. Toda oni so — kvalificirani strojniki, je pomislil z rahlim dvomom. Kako naj on postane strojnik? Saj ima komaj 5 razredov osnovne šole? Vedno bolj ga je vleklo k strojem. Delovodja, ki je opazil njegovo zanimanje, ga je nekega dne premestil k mešalcu. Sprva je seveda samo metal pesek z lopato v mešalec. Toda tu in tam so mu tudi kaj pokazali. In nekega dne je smel celo pognati mešalec in dovolili so mu, da je upravljal — seveda pod nadzorstvom strojnika — z nekaterimi vzvodi. Letos se je Anton odločil. Stopil je k delovod ji Ivanu Bizjaku. Rad bi v tečaj, je dejal. Rad bi postal vsaj polkvalificiran strojnik. Srečali smo ga v tečaju. Štiri tedne se bo moral od jutra do večera učiti. Teoretične predmete — matematiko, risanje, delovanje strojev in še marsikaj. Potem pride praktično delo na strojih. »Težko bo,« se je skromno nasmehnil. »Ampak moram vzdržati. Potrudil se bom. Ni dvoma, da bo Anton že letos polkvalificiran strojnik. Cez leto dni ali dve bo lahko šel v nov, nadaljevalni tečaj. V tečaj za kvalificirane strojnike. Potem bo lahko sam upravljal velike stroje bagre, skreperje, demperje in druge. »Večkrat sem premišljeval, kaj naj ukrenem,« je pripovedoval Ivan Volf. V Gornji Radgoni zanj ni bilo bodočnosti. »Nekaj let sem delal v vinogradih, potem sem odhajal vsako poletje na sezonsko delo v Vojvodino. Ampak — to ni nič,« je odmahnil z roko. Morda je Ivan včasih razmišljal o tem, da ni sam kriv, ker ima samo nekaj razredov osnovne šole, da ni njegova krivda, ker se ni mogel izučiti za tehnika ali celo za inženirja. Toda volja, da bi nekaj postal, da bi nekaj dosegel, ni v njem nikoli zamrla. »Vedno me je vleklo k strojem,« se je nasmejal med pogovorom. Nekega dne se je odločil. Grem v Ljubljano! Prišel je v gradbeno podjetje »Gradis«. Kvalifi- kacija, šolska izobrazba? so ga vprašali v podjetju. Ivan je skomignil z rameni. Nič nisem, nič ne znam, delal sem kot težak, nosil brente in okopaval krompir. Začel je z lopato in krampom. Potem je prišel v betonarno. Kmalu so ugotovili, da je spreten, bister, da ima veliko mero volje. Naredil je tečaj za pol kvalificiranega strojnika. »Zdaj sem v tečaju za kvalificirane strojnike. Praktično delo" me ne skrbi. Le teorije je precej. Povedal je še, da bi se rad specializiral za težke stroje, za buldožerje D-7 in D-8. Takšna je pot Antona Zajška in Ivana Volfa. Pot navkreber. Pot od nekvalificiranih delavcev, navadnih težakov, ki niso sami krivi, da so ostali nekje zadaj, brez izobrazbe, brez zadostnih šol, brez kvalifikacije. Po poti, ki jo ubirata Anton in Ivan, gre v zadnjih letih še na stotine, na tisoče mladih fantov in deklet, ki imajo trdno voljo, da v življenju nekaj dosežejo. Letos so vsa večja gradbena podjetja v Sloveniji, ki zaposlujejo največ nekvalificirane delovne sile iz Pomurja, Haloz, Hrvatskega Zagorja, Bosne in drugih predelov, organizirala vrsto tečajev za zidarje, tesarje, strojnike, železokrivce, betonerje in druge poklice. Kdor ima voljo in željo, se lahko v takih tečajih pozimi, ko je za gradbince mrtva sezona, usposobi za polkvalifici-ranega delavca. Tisti, ki so to že dosegli, pa imajo možnost v tečajih za kvalificirane delavce stopiti še stopnico višje. V Sloveniji bo samo letos okrog 4000 nekvalificiranih gradbenih delavcev doseglo višjo stopnjo kvalifikacije. V Zagrebu je bil odprt dom izseljencev kulturni zapiski V zadnjih marčevih dneh je dobil Zagreb, glavno mesto SR Hrvatske, novo, lepo in pomembno stavbo — Dom izseljencev. Dom izseljencev je bil zgrajen na Trgu revolucionarjev, v središču novega Zagreba, ki iz dneva v dan dobiva določnejšo podobo. Po zunanjosti kakor seveda tudi po moderni notranji ureditvi je novi dom ena pomembnih zgradb Zagreba jutrišnjega dne. Nad milijon izseljencev hrvatske narodnosti živi danes po svetu, predvsem v prekomorskih deželah. Z rodno domovino jih vežejo tesne in tople vezi, kar so velikokrat dokazali, koi je biil rodni kraj potreben njihove pomoči. Novi izseljenski dom v Zagrebu, za katerega je dal sredstva izvršni svet SR Hrvatske, je nekakšen simbolični spomenik in izraz hvaležnosti rodne dežele za vse, kar so hrvatsk.i izseljenci v času med obema vojnoma s svojimi prispevki zgradili na rodnih tleh, obenem pa je tudi odraz žive želje, da bi se vezi med izseljenci in rodnim krajem še poglobile. Izseljenski dom v Zagrebu je bil svečano odprt v četrtek 26. marca. Odprl ga je predsednik izseljenske matice Vleko Krstulovič. Na po-mebnem slavju so bili navzoči številni predstavniki javnega in kulturnega življenja Socialistične republike Hrvatske, predstavniki vseh jugoslovanskih izseljenskih matic, podružnic hrvatske izseljenske malice ter številni rojaki povratniki. Dan po otvoritvi Doma izseljencev je imela Hrvatska izseljenska matica v prostorih novega doma svoj osmi redni občni zbor, ki je prikazal široko dejavnost matice v obdobju 1961—63. V novi glavni odbor so izvolili 87 članov, med temi je nad polovica novih odbornikov. Za novega predsednika je bil izvoljen Vjekoslav Holjevac, za tajnika pa Ivo Marinkovič. Oljčni zbor je izrekel posebno priznanje dosedanjemu predsedniku Vicku Krstuloviču. IV. kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev je preimenoval Zvezo Svobod v Zvezo kulturno-p rosvetnih organizacij in Ispirejel nove naloge Na kongresu so razpravljali o nekaterih problemih kulture v našem družbenem življenju in o nujnosti uvajanja novih oblik dela in tesnejšega sodelovanja med poklicnimi in amaterskimi kulturnimi organizacijami. Amaterska kulturna 'Organizacija je lahko uspešen pobudnik kulturnega življenja, ki naj zajame tudi, najbolj zaostale kraje Slovenije in naj k sodelovanju pritegne vse ljudi, zlasti pa mladino ter sezonske delavce, na katere smo doslej vse preveč pozabljali. Za uresničitev teh načrtov bo treba vzgojiti in usposobiti razne strokovnjake, predvsem pa bo treba rešiti finančno vprašanje. Sedemletni načrt določa, da bi morali glede na potrebe in pomen kulture v naši družbi porabiti sedemkrat večjo vsoto kot doslej. Radio, televizija in film segajo danes s svojo kulturno dejavnostjo v sleherno vas; to pasivno sprejemanje kulture pa ne sme izpodriniti aktivnega sodelovanja, zato je treba danes bolj kot kdajkoli prej gojiti pravi amaterizem, pri katerem se človek tudi sam umetniško udejstvuje in razvija. »Smisel socialistične kulllurno-prosvetne akcije naj bo v svobodnem in kar najbolj vsestranskem razvoju človeške osebnosti onstran materialne nuje« — je v svojem referatu rekel Boris Ziherl. Predsednica Slovenske izseljenske matice, Zima Vršeaj, je na razpravi govorila o kulturnih organizacijah slovenskih izseljencev v tujini in pa o gostovanju naših ansamblov pri izseljencih — zlasti o lanskoletnem gostovanju Slovenskega okteta v Ameriki in amaterskega društva Svoboda II iz Trbovelj pri evropskih izseljencih. Taka gostovanja pomenijo trdno vez med staro in no vo domo vino. Delegati so ob koncu kongresa ponovno izvalili Branka Balbiča za predsednika, za podpredsednika pa je bil izvoljen Slavko Bohanec. Paula 2idah Inan llUimhi VAS Usiha mesečina, jezero miru, nad hostami le še megle se oddihavajo, zvon s hriba budi zemljo v snu, ajdo in rž, žival in otroka, o, kako noč, kako noč je globoka. Sam pred vasjo, pred dlanjo sveto, ki me je božala, ko sem šel, sam, in ta zvon, ki budi one, ki jih več ni. SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Sloveinska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je sklenila izdati slovar slovenskega sodobnega knjižnega jezika, kakoir jih imajo že vsi slovanski narodi ali so jih začeli izdajati. Pripravljalna dela za slovar segajo v leta pred vojno, zbiranje slovarskega gradiva pa se je začelo po letu 1945. Do izdaj je zbranih nekako tri milijone listkov, vendar jih je milijon uporabnih samo za zgodovinski islovar, nekaj nad dva milijona pa za sestavljanje načrtovalnega slovarja. Uredniški odbor (Anton Bajec, Mile Klopčič in France Tomšič ob sodelovanju Lina Legiše, Staneta Suhadolnika in Ivana Tominca) je že pripravil okvirni načrt za slovar. Slovar naj bi lilzšel tekom desetih let, in sicer v štirih zvezkih po kakih tisoč strani v leksikon-skem formatu. V njem bo pod 120.000 gesli in poidigesli obdelamo besedišče sodobnega knjižnega jezika z vso splošno rabljeno terminologijo'. Ilustrativno gradivo bo zajeto iz leposlovja, poljudnoznanstvenih del, revij in dnevnega tiska od Cankarja do danes, sprejete pa bodo- tudi besede in zveze iz leposlovja od Prešerna do Cankarja, če so v skladu z današnjo rabo ali če so značilne za dobo oziroma pomembnega avtorja. Slovar bo namenjen praktični rabi in podoben drugim sodobnim slovanskim slovarjem srednjega obsega. Kot srnica je Še ves čist se ji smehlja svet v velikih, začudenih očeh: belina cest, ki drže kdo ve kam, let oblakov v modrini, samotnih ur sijaj. Daljave v njej zvene in vabijo. (Kako sladko boli telo pod prsti zahtevajočih glasov.) Vem: zdaj se bo z negotovo stopinjo, s sijočimi očmi prestopila, odšla srnica . .. Ne bo se ozrla. Iz zbinkc »Nekoga moraš imeti rad«, ki je prejela letos Prešernovo nagrado. Zbirko je izdala Državna založba Slovenije leta 1963. OB 60-LETNICI ROJSTVA SREČKA KOSOVELA Visa Slovenija je proslavila 60. obletnico rojstva Srečka Kosovela. Akademijo v pesnikov spomin so priredili tudi v Trstu, mladina pa je s cvetjem okrasila njegove spomenike. Na sedežu okrajne skupščine v Kopru so slovesno podelili Kosovelove nagrade najzaslužnejšim kulturnim delavcem v koprskem okraju. JUGOSLOVANSKO-NORVEŠKO SODELOVANJE V komisiji za kulturne zveze s tujino so se pogovarjali o jugoslovansko-norveiškem kulturnem sodelovanju za letošnje in prihodnje leto. To sodelovanje je že tradicionalno-. Leta 1962 sta obe državi -izmen j ali štipendije, ra-zstave, filme in publikacije. LJUBLJANSKA OPERA V CELOVCU V okviru tradicionalne kulturne 'izmenjave med Slovenijo ,im Koroško, je ljubljanska Opera gostovala v celovškem mestnem gledališču z Verdijevo opero »Macbeth« in Ponchli-ellijevo »Gio-coind-o«.Obe predstavi sta dobili lepa priznanja. NAŠ »KEKEC« POTUJE PO SVETU Zgodba o »Kekcu«, veselem, pogumnem fantiču iizpod naših gora je bila že <1 v akrat posneta na filmski trak, drugič celo v barvali. Z obema filmoma je Kekec s svojimi (tovariši prepotoval dobršen del sveta. Medtem iso njegovo zgodbo tudi dramatizirali in so jo prikazovali ma mnogih odrih nase ožje im širše domovine; prevedli so jo tudi v makedonščnno. Letos se je Kekec s slepo Mojco, Rožletom, hudo Pehto dn drugo druščino predstavil na odrskih (deskah v Dortmundu v Zahodni Nemčiji in tam s svojim pravljičnim junaštvom osvojil staro in mlado. Tudi založnik nemške založbe iz Berlina, ki si je ogledal predstavo' v Dortmundu, je bil navdušen in je obljubil, da boi založba posredovala »Kekca ¡im Mojco« tudi drugim gledališčem v Zahodni Nemčiji din severnih deželah. Tudi na nemški televiziji se potegujejo za uprizoritev Kekčeve zgodbe. MLADINSKA KNJIGA JE PRIPRAVILA NOVOST! MEHANIZIRANA BABICA ali natančneje povedano — dedek — saj pripoveduje Andersenove pravljice na ploščah — šest po številu — naš znani dramski umetnik Stane Sever. Take plošče že dalj časa poznajo drugod po svetu, pri nas pa jih je zdaj začela izdajati založba Mladinske knjige in je z njimi zelo razveselila naše otroke, kar dokazuje veliko število prodanih plošč. Mogoče bi tudi vaši otroci radi slišali pravljico' v umetniško govorjeni domači besedi? Poleg Andersenovih pravljic bodo v kratkem posneli še ploščo s pravljicama bratov Grimm: Rdeča kapica in Trnju lčica. Lahko pa jih razveselite tudi s ploščo' otroških ljudskih pesmic, ki jih pod vodstvom Janeza Kuharja poje otroški radijski zbor. V načrtu je še ena plošča otroških pesmi, ki jih bodo zapeli še drugi uspešni domači otroški zbori. V pripravi pa je tudi plošča z zbirko jugoslovanskih narodnih pravljic, med katerimi bodo štiri slovenske. Poleg tega bodo posneli ploščo z deli naših najpomembnejših pesnikov in pisateljev: Prešerna, Cankarja, Ketteja, Murna in Prežiha. Za pripomoček k šolskemu pouku pripravljajo za 6. razred osnovnih šol ploščo slovenskih pesmi, zapetih in recitiranih, ki bi bide prav taikio primerne z.a vaše otroke. H knjigi o Jugoslaviji boste lahko kupili ploščo jugoslovanskih narodnih pesmi. Verjetno pa vas bodo zanimale tudi plošče, k,i jih bo po naročilu založbe Mladinska knjiga posnel Slovenski oktet iin sicer: ploščo slovenskih narodnih pesmi in ploščo jugoslovanskih narodnih pesmi, Pravljice na ploščah o okusni opremi so prav lepo darilo za otroke nadalje ploščo slovenskih umetnih pesmi, ruske narodne pesmi, črnske duhovne pesmi in pesmi našega starega mojstra Gallusa. Vsaka teh plošč bo tekla 25 minut. Za olajšavo pri učenju slovenskega jezika pa lahko naročite plošče s fonetično izgovarjavo, ki so jo pripravili na slavistični fakulteti. NAGRAJENI KRATKI FILMI Na XI. festivalu kratkega filma v Beogradu, kii so se ga udeležili tudi mnogi tuj i strokovnjaki, so prikazali vse letošnje naše (najboljše tovrstne filme in posebna žirija je najboljšim podelila nagrade. Prvo nagrado je dobil Stjepan Zaninor Vič za režijo filma »Šele kasneje sem začel rasti«, v katerem je umetniško povedali življenjsko resnico' O' ljudeh, ki so kot otroci preživeli grozote vojne ter njihovo oblikovanje in vživljamje v današnjo stvarnost. Enaka nagrada je biilla podeljena Milenku Štrpcu za film »Deževje moje dežele«. To je presunljivo filmsko pričevanje o naših ljudeh iri našem času, katerega veličino spoznamo1 v naporih prehojene poti. Drugo nagrado za režijo je dobil Rudolf Sriemac za film »Ljudje na kolesih«, to je dokument o življenju kmetov — delavcev. Poleg teh je ibdlo podeljeno še večje število nagrad in priznanj. Tudi slovensko podjetje »Viba film« je dobilo priznanje im nagrado im sicer za filmsko humoresko »Občan Urban« Jožeta Bevca. Tiidi letos bodo naše umetniške skupine gostovale v tujini. Ustavile se bodo tudi v krajih, kjer žive naši rojaki in bodo zanje imele posebne nastope. Naše naselbine v Franciji bodo obiskali znani in priljubljeni »Beneški fantje«, pa tudi pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja ima na svoji turneji po Franciji v načrtu poseben nastop za naše rojake. Slovenski oktet se je v jeseni namenil v južno Ameriko, za prihodnjo pomlad ima pa v načrtu gostovanje na Švedskem, v Ido-landiji in Zahodni Nemčiji. V poletnih mesecih pa bo najboljša slovenska folklorna skupina »France Marolt« priredila turnejo po nekaterih evropskih deželah. V juliju in avgustu bodo obiskali Zahodno Nemčijo, kjer bodo nastopili na festivalu, ki bo od 2. do 5. julija v Knoru ob Moseli. Nato bodo odpotovali v Anglijo, kjer bodo tekmovali na mednarodnem nagradnem tekmovanju folklornih skupin, ki bo od 6. do 13. julija v Llangollenu. V času od 14. do 24. julija bodo nastopali v Belgiji in se udeležili tudi festivala v Schotenu pri Antwerpnu. Iz Belgije se popeljejo v Holandijo, kjer bodo nastopili v raznih krajih do konca julija. Na povratku pa se bodo udeležili evropskega folklornega festivala v Neustadtu v Zahodni Nemčiji, ki bo trajal ves prvi teden v avgustu. Skupimo sestavljajo fantje in dekleta, študenti ljubi jamske univerze; bodoči zdravniki, arhitekti, psihologi, inženirji itd., ki so doma iz vseh koncev im kotičkov naše lepe Slovenije. Vise povezuje eno: ljubezen do starih slovenskih in tudi jugoslovanskih ljudskih plesov. Skupina ima tudi dve godbi,, ki spremljata plesalce. Kdo je bdi France Marolt, po katerem se skupina imenuje? Bil je prvi med Slovenci, ki je začel sistematično raziskovati naše ljudske plese. Že kot študent se je zanimal za dragoceno dediščino naše ljudske umetnosti, za stare pesmi in plese. V času med obema vojnama je vodiil Akademski pevski zbor, ki je slovel po svoji umetniški kvaliteti. Z ženo Tončko in svakinjo Marijo Šuštarjevo', ki sta še zdaj v strokovnem vodstvu te ediilmstvene umetniške skupine, je dostikrat sam hodil po podeželju, izpraševal stare ljudi, ki «o mu peli in prikazovali naše stare ljudske plese in vse je vestno zabeležili. Bil je začetnik zbiranja našega narodnega blaga, kar zdaj delajo študentje, člani Narodopisnega inštituta v Ljubljani. Akademska plesna skupina je zaživela v prvih letih po vojni — pred šestnajstimi leti. Sprva je štela le nekaj parov, z letli pa se je razrasla in zaslovela ter ponesla ime svojega pobudnika in ustanovitelja, Franceta Marolta, ki je umrl že leta 1951, tudi daleč v tuje deželic. Maroltova folklorno plesna skupina ima danes za seboj dolgo vrsto zelo uspešnih plesnih Akademska folklorna skupina »France Marolt« na turneji po evropskih deželah nastopov doma in v tujini. Gostovali so v Avstriji, Franciji, Grčiji, Holandiji, Italiji, Nemčiji, Švici, ZAR. Skupina je nastopala večkrat tudi v itujiih televizijskih študijih — dvakrat na Evro viziji, kjer jo, je gledalo na milijone gledalcev. Na številnih festivalih kakor v Celovcu, ChaTollesu, Amnemasisu, Epinalu, Parizu, Amsterdamu, Solunu, Rotterdamu, Haagu, Benetkah, Amalfiju, Suši, Erbachu, Neustadtu iu Hamburgu .so plesalci Maroltove folklorne plesne skupine dosegli najboljša mesita in zelo pohvalne kritike. Seveda so nastopali tudi doma — v Sloveniji in vseh drugih jugoslovanskih republikah. Nastop je vedno znova za skupino pravo zmagoslavje. Ob svoji letošnji turneji ipo Nemčiji. Holandiji in Belgiji se bodo mladi ambasadorji ¡naše pristne ljudske umetnosti srečali tudi z našimi ljudmi, ki žive in delajo v teh deželah. Slovenska izseljenska matica bo poskrbela iza posebne nastope v večjih krajih, kjer žive naši ljudje. Podrobneje o tem pa bomo poročali prihodnjič. Prav gotovo vas bo gostovanje te naše najboljše folklorne plesne skupine razveselilo. Ko boste gledali stare belokranjske, gorenjske, štajerske, primorske, prekmurske in druige slovenske itn jugoslovanske plese — se vam bo z njimi približala rojstna domovina in vam odprla naročje svojih razkošnih domačih lepot. j. s. Foto: Joco Žnidaršič Mladi k mladim The Young Belong Together Les jeunes chez les jeunes JANA MILČINSKI ilji vrh au-dessus de Martuljk et arrêtez-vous pour quelques jours au foyer de l’Union de vacances ide l’endroit. Vous ¡pouvez vouis arrêter aussi à Bled. Là aussi l’Union de vacances possède un foyer avec 50 tilts. Vous prendrez vos repas dans l’hospitalière auberge voisine de Mark a. Choisissez donc et... à bientôt! Mladinski počitniški dom na Srednjem vrhu Foto: A. Agnič t Some of you are certainly going to visit our beautiful Slovenia. Come and stay at Holiday Association hostels, where you can spend a few pleasant days with our young people in the most beautiful places in Slovenia. You can go to Ve-lenje where an up-to-date fifty-bed hostel was opened recently. If you like tbe silence of the mountain world, go to Srednji vrh above Mar-tuljk and stay at the comfortable hostel there. Or you can stop at Bled where you can lodge in a Holiday Association fifty-bed hostel and board in the near-by public house Murka. Whatever place you choose, you can be sure of a warm welcome. t Nous savons que vous autres, jeunes, vous viendrez nombreux en visite dans notre belle Slovénie. Visitez donc à cette occasion les auberges de la jeunesse de l’Union de vacances pour passer ensemble avec nos jeunes gens quelques jours agréables dans les plus beaux lieux de notre pays. Vous pouvez vous décider à venir à Veie-nje, où l’on a récemment ouvert un foyer aménagé d’une façon moderne avec 50 lits. Si vous aimez le silence du monde alpestre, allez à Sred- Vemo, da bo tudi vas mladih prišlo precej na obisk lepe Slovenije. Če si želite odpočiti, naužiti naravnih lepot in po domače poveseliti se, obiščite domove mladinske počitniške zveze, da boste skupaj z našimi mladimi ljudmi preživeli nekaj prijetnih dni v najlepših krajih naše ožje domovine. Najnovejši in najsodobneje opremljen dom s petdesetimi udobnimi ležišči iso pred kratkim odprli v Velenju. Z dobro in ne predrago' hrano pa postrežejo v bližnji isamopostrežni restavraciji »Paka*. O Velenju ste najbrž že marsikaj slišali in brali, saj se s tem mladim, po vojni 'zgrajenim mestom tako radi pobahamo, kadar naštevamo naše ,povojne dosežke in uspehe. Prav je, da si ga ogledate tudi sami in se prepričate, da mesto v resnici zasluži vso pohvalo. Iz Velenja boste lahko delali prijetne izlete v okolico mesta, v vročih dneh pa se boste osvežili v bližnjem je-zercu, se vozili s čolni ali pa posedali v prijetnem gostišču ob vodi. Če imate radi tišino in lepoto gorskega sveta, potem obiščite Srednji vrh nad Martuljkom in se za nekaj dni ustavite v domu počitniške zveze. Ko boste zjutraj odprli spočite oči, vas bodo skozi okno pozdravili rožnato obsijani vrhovi Špika in njegove skupine. Čez dan se boste spre- hajali po gorskih pašnikih ali v tišini smrekovih gozdov. Odšli boste na izlet v Kranjsko goro in se z žičnico odpeljali na Vit rane, od koder se vam odpre čudovit razgled na vrhove naših in proti severu Avstrijskih Alp. Potem se boste zapeljali še v Planico1 gledat veliko Bloudkovo1 smučarsko skakalnico, na kateri je bil dosežen na svetu prvi skiok čez 100 metrov in kjer se vsako tretje leto pomerijo najboljši in najhrabrejši skakalci sveta. Lep izlet je tudi v Mojstrano in od tod k slapu Peričnika, ki izvira izpod vrhov Triglava. Dom na Srednjem vrhu nudi gostom celodnevno oskrbo (za tuje goste okrog 1000 din na dan) in v tolažbo' tis,tim, ki niiiso' navdušeni za strmo peško j o, naj povemo še to, da so letos k domu speljali avtomobilsko cesto. Tudii na Bledu ima počitniška zveza svoj doni »Bledeč«, ki ima 50 ležišč, hrano pa nudi bližnje gostišče »Murka«. Lepot Bleda ne -bomo posebej opisovali — kdo od vas še ni slišal o njih? Ponovimo naj le to, da na Bledu najdete prav vse: vesel vrvež mednarodnega turizma ali mirno vzdušje kmečkega doma. Kopanje v topli jezerski vodii ali osvežitev v bistrih potokih, ki tečejo izpod večno sneženih gora. Vožnja s čolni, ribolov, samotni sprehodi, ples in vesele zabave v nočnih lokalih, koncerti, stari grad nad jezerom, otok sredi temno zelene jezerske gladine, žičnica na Stražo in brezštevilni izleti v bližnjo in daljno okolico. Tudi lepote Bohinja so toliko znane, da j,ih ni treba posebej ¡opisovati. Zato pa lahko napišemo nekaj besed o Mladinskem domu, ki leži v mirni samoti Bohinjskega jezera in gostoljubno sprejme pod svojo streho vsakega domačega in tujega gosta. Upravnik doma vestno skrbi za udobje in zabavo gostov. Kuharica pa, ki skrbi za njih telesni blagor, se še posebej trudi, da bi bili vsi gosti s hrano čimbolj zadovoljni. Tako oba kar tekmujeta, da bi njihovi gosti odnesli s seboj najlepše spomine. 10000 tujih mladincev nas bo letos obiskalo Blizu 10.000 fantov in deklet iz evropskih in prekomorskih držav bo letos obiskalo Jugoslavijo. Njihovo bivanje v naši deželi organizira biro za mednarodno izmenjavo mladine in študentov. Večina teh fantov in deklet se bo mudila v naši deželi poleti. Prispeli bodo iz ZDA, Argentine, Urugvaja, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Bolgarije,' Francije, Zahodne Nemčije, Švedske, Italije in drugih evropskih dežel. Fantje in dekleta iz tujine pridejo večinoma na študijska potovanja po Jugoslaviji. Večje število gostov iz tujine se bo mudilo v mednarodnih mladinskih in študentovskih centrih v Dubrovniku, Rovinju in Bohinju. Stanovanja za tiste, ki so se odločili za potovanja po Jugoslaviji, so zagotovljena v specializiranih mladinskih hotelih, ki so jih zadnja leta zgradili v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, ali v študentovskih domovih. Število fantov in deklet, ki obišče našo deželo, je letos približno za 15 odstotkov večje, kakor je bilo lani. Blizu 2000 naših fantov in deklet pa bo letos potovalo po tujih deželah. Tudi njihovo potovanje bo organiziral ta biro. Veseli taborniki otroci berite PRVI MAJ (Gabrje/ Ko/bič) Qrecfé Vi/ko Ukmar ’‘-tt c : " r » s: n—rs —x c c : c U j. ^ n S? —n— n n n: c n ^ «UiUJ d1 d' " 1 ' ^ j; J) J) J'1 j>— 1. Sne.zec gle_da nas spla.ni_ne;) večne u_pa se vdoJi_ne 2. PoLno cve.tia^ Žvr_go_le _njaj pol_no cve_tja in, ži_vlje_nja 3. Pri_di se.scra’ vna.šo vr—stcg in ro_ke po_daj mi cvr—sto^ z >— c ^ r. sr —ç; n n » : c p1 1 trn H p «T* Ji—ar1 »—“PF — d^zz±r~ j; d' - — —J 1. vno_ve dni gre_mo se_daj } ju___bri bo že pr__vi maj. 2. se raz. le _ ge Jz kraja v kraj ^ saj bo ju_trj pr_vi maj. 3. ven glas vzkliknemo se_daj: ’ naj ži_ vi naš pr_ vi maj. France Bevk: NEKOČ, KO SEM SE HODIL V LJUDSKO SOLO, SEM NOSIL UHANE. PRAVZAPRAV EN SAM UHAN, V DESNEM USESU. NE VERJAMETE? PA JE LE RES. NE VEM, KJE SEM BIL IZTAKNIL MAJHEN, SREBRN UHAN. MORDA GA JE KDAJ NOSILA MOJA MATI. HOTEL SEM GA IMETI. NE DA BI GA HRANIL, AMPAK DA BI GA NOSIL V USESU. TAKRAT NI BILO TO NIČ NENAVADNEGA. SKORAJ VSE ŽENSKE SO NOSILE UHANE. NEKATERI MOŽJE SO IMELI UHANE Z ZAMORČKI. TOLIKO ČASA SEM NADLEGOVAL IN PROSIL OČETA, DA Ml JE REKEL: »PRINESI REPO!«? NISEM VEDEL, ČEMU MU BO REPA, A SEM STEKEL PONJO. OČE Ml JE S ČEVLJARSKIM ŠILOM PREBODEL UHELJ. REPA, KI JO JE PRITISNIL NA UHELJ, GA JE VAROVALA, DA SE NI ZBODEL V ROKO. AJS! ZASKELELO ME JE, PRIKAZALA SE JE KRI, BOLEČINA JE TRAJALA SAMO TRENUTEK. ZA SREBRNI UHAN, K! Ml JE NATO TIČAL V USESU, BI BIL SE VEČ PRETRPEL. SAM SEBI SEM SE ZDEL IMENITEN. TO JE BILO VEČ, KOT ČE BI NOSIL ZLATO URO. BIL SEM KOT PETELIN, LE GREBEN Ml JE MANJKAL. ZDELO SE Ml JE, DA SE Ml VSA GLAVA SVETI OD SREBRA. RES, TO NI BILO KAR TAKO. NOBEN DEČEK NI NOSIL UHANOV, NITI SAMO ENEGA, TAKO NEZNATNEGA, SAMO JAZ. VSI SO ME GLEDALI. ČE BI SE Ml ROGALI: »O, TA PA NOSI UHAN!« BI SE MORDA SRAMOVAL. A SO Ml LE ZAVIDALI. JAZ PA SEM HODIL, KOT DA SE Ml NOGE NE UPOGIBAJO V KOLENIH. ČAKAL SEM, DA BO TUDI UČITELJ OPAZIL MOJ SREBRNI OKRASEK. DOLGO NI BILO NIČ, ČETUDI SEM MU NASTAVLJAL SVOJO DESNO PLAT. NAZADNJE SE Ml JE ZDELO, DA ME NEKAM ČUDNO POGLEDUJE, KO HODI MIMO MED KLOPMI. ZDAJ, SEM Sl MISLIL, POREČE: »KAKO LEP UHAN!« RES JE REKEL, A NE TEGA, KAR SEM PRIČAKOVAL. »FRANČEK,« SE JE NAGNIL K MENI, »TO RAJŠI PUSTI DOMA. TO NI LEPO! NI ZA MOŽE.« BILSEM RAZOČARAN. V HIPU Ml JE MRKNILSREBRNI SIJAJ GLAVE. NISEM BIL VEČ KOT PETELINČEK, KI SE PONAŠA Z GREBENOM. »TO NI LEPO. NI ZA MOŽE.« IN KATERI DEČEK Sl NE DOMIŠLJA, DA JE ŽE MOŽ? IN KAR JE BILO NAJHUJŠE: SOŠOLCI, KI SO Ml PREJ ZAVIDALI, SO SE Ml ZAČELI POSMEHOVATI. »Tl Sl BABA,« SEM SLIŠAL IZZA HRBTA. DOMA SEM PROSIL OČETA, NAJ Ml VZAME SREBRNI OKRASEK IZ UŠESA. NISEM MU POVEDAL, ZAKAJ. MALCE TEŽKO Ml JE BILO, A SEM SE TOLAŽIL Z MISLIJO, DA SEM MOŽ. KJE JE NATO UHAN KONČAL, NE VEM. NISEM SE VEČ MENIL ZANJ. ZARADI MENE SO GA LAHKO MAČKI OBESILI ZA REP. OD NJEGA Ml JE OSTALA LE LUKNJA V DESNEM UHLJU. ŠE DANES SE POZNA. BILO BI BOLJE, ČE BI NAMESTO UHANA NOSIL SRAČJE PERO ZA KLOBUKOM. Dušan M e v I j a PETELINČEK, GIZDALINČEK, BAHAČEK, KRIČAČEK, GREBENČIČ, POTEPINČIČ NA GNOJU ČEPI IN PUTKAM KRIČI: »KIKIRIKI! JAZ POJEM ZA TRI!« A PUTKE POZNAJO ŽE TAKE JUNAKE, KI RADI KRIČIJO! KO ČAS JE ZA BORBO, TAKRAT PA ZBEŽIJO. FERI ZERDIN Prišla, zapela, zmagala Še do nedavnega je nemalokdo poznal 19-letno Mariborčanko Ervino Š t e 1 c 1, skromno uslužbenko pri avtoprevozniškem podjetju Avto Kočevje. V prostem času se je pripravljala na izpite za dopisno ekonomsko šolo, ob sobotah in nedeljah pa je šla na izlet na Pohorje, včasih je zaplesala ali zapela in vsak dan je prihajala v službo ... Ervina je torej takšna, kot vsa druga dekleta njenih let. Tudi zdaj opravlja vestno svojo službo, čeprav se je vmes nekaj zgodilo: poznajo jo skoraj vsi Jugoslovani. Konec januarja so jo povabili v srbsko mesto Kraljevo, kjer je bilo zaključno tekmovanje oddaj »Mikrofon je vaš«. To je radijska oddaja, ki jo radi poslušajo predvsem v južnih republikah. Ljubitelji petja iz vse Jugoslavije se prijavijo za oddajo, nastopijo, komisija pa ocenjuje njihovo petje. Najboljši se vedno uvrstijo za nadaljnje tekmovanje in se srečajo šele na zaključni prireditvi, ki je bila letos v Kraljevu. Mariborčanka Ervina Štel el pa je imela do Kraljeva nekoliko drugačno pot. Z ljubljanskega Radia so poslali prirediteljem oddaje magnetofonske posnetke nekaterih pevcev, glas mlade Mariborčanke pa je prirediteljem tako ugajal, da so jo povabili na nastop, čeprav ni sodelovala v prejšnjih oddajah. Tako se je zgodilo, da je prišla, zapela in zmagala med mnogimi pevci. Postala je prvi amaterski glas v Jugoslaviji. Za nagrado ji bodo posneli plošče, ki jih ljubitelji popevk že zdaj zahtevajo v prodajalnah. Ervina Štelcl se je začela zanimati za petje šele pred štirimi leti, s to zmago pa se je uvrstila med najboljše pevce popevk. Po tem uspehu so jo ljubitelji popevk kar zasuli s pismi in na vse niti odgovoriti ne utegne. Vabijo jo na nastope, prosijo za slike, slišati in videti jo hočejo v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu, Zagrebu. naši 1 jud )e ] po svetu Avtonomna pokrajina - Julijska krajina Dne 10. maja bo prvič izvoljen Svet nove avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine. Letošnji 10. maj bo zgodovinski dan za Slovence v Italiji. Z izvolitvijo sveta avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine bo zaživela ta nova upravno teritorialna enota, ki naj uresniči mnoga pričakovanja naših ljudi. S tem v zvezi je izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu dne 5. marca v posebnem dokumentu ippd naslovom »Avtonomna dežela Furlanija — Julijska krajina in slovenska skupnost v Italiji« postavil zahteve iza ¿Izvajanje naših narodnostnih pravic v okviru posebnega deželnega statuta in ga ¡poslal vsem političnim skupinam v deželi, da jih opozori ¡na bistvena vprašanja, ki zanimajo slovensko skupnost v Italiji in jih v veliki večini lahko reši bodoča dežela. Ta dokument pravi med drugim: Z izvolitvijo sveta avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine bo uresničena ta nova upravno teritorialna enota. Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki združuje kulturne, gospodarske in podobne 'organizacije Slovencev v Italiji, in pripadniki slovenske skupnosti na sploh, ki so del prebivalstva te dežele, vidijo v tem otipljive napore v nadaljnjem uresničevanju republiške ustave, ki določa deželno ureditev republike, v očitnem stremljenju približevanja državljanom vodstvo javnih poslov, gospodarskega in socialnega razvoja. Upravičeno pričakujemo, da bo v današnjem političnem vzdušju prišlo do integralnega uveljavljanja določb republiške ustave, vključno in posebno členov 3 in 6, ki zagotavljata enakost vseh državljanov in zaščito narodnostnih manjšin. Poleg dosledno in vsestransko izvedene enakopravnosti pripadnikov slovenske manjšine im njihovega jezika bi predstavljala razširitev zakona za slovensko šolo v videmski pokrajini, da bodo tamkajšnji pripadniki slovenske narodnostne skupine deležni pouka v materinem jeziku. Razveljavljeni bodo še vedno veljavni fašistični členi 'štirih 'zakonov, ki, prepovedujejo uporabo slovenščine na sodiščih, ki omogočajo spreminjanje slovenskih krstnih imen, in končno tistih, s katerimi so bila poitalijančena slovenska krajevna imena, upoštevanim vredni ukrepi v duhu omenjenih členov ustave. Opozoriti je treba na dejstvo, da je danes mogoče učinkovito prispevati k uresničenju duha republiške ustave tudi v okviru samoupravne dežele Furlanije — Julijske krajine. Člen 3 posebnega statuta dežele naravnost nalaga dolžnost, da se prizna enakost pravic iin ravnanja vsem državljanom, inaj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti. Ta člen bo v odnosu do slovenske skupnosti, ki prebiva na ozemlju dežele, izpolnjen v vsem svojem pomenu, kadar bodo vsi pripadniki slovenske etnične skupine, ne glede na to, ali prebivajo na Tržaškem ozemlju, v gorniška ali videmski pokrajini, ¡stvarno uživali tiste pravice, ki jih demokratična ureditev priznava narodom in narodnostnim skupinam za osnovne. Ob ($0-Ietnici Slovenske narodne podporne jednote fred a. vider, clarendon hiis Moje tesnejše sodelovanje s Slovensko narodno podporno jednoto se je začelo v letu 1921. ko sem bil kot delegat društva Sokol št. 20 iz Ely, Minnesota, poslan na združevalno konvencijo v Cleveland. S te konvencije sem odnesel mandat kot član glavnega porotnega odseka Pravzaprav sem bil član organizacije že mnogo prej. Včlanil sem se kmalu po prihodu v ZDA leta 1911, in to predvsem zaradi njenih demokratičnih načel. V tistih časih so imeli SNPJ za precej radikalno organizacijo. Posebno po železnem okrožju Minnesote so delovodje v rudnikih precej sumljivo gledali njene člane. Tako je bilo večkrat treba braniti organizacijo pred rie-osnovanimi napadi, ter braniti delavce, ki so jih neosnovano obtožili. Tudi mene je zadela taka usoda. Ko sem se vrnil s konvencije, so me obrekljivci na šolskem okraju, kjer sem delal, zatožili, da sem šel na konvencijo ¡socialistične stranke. Težko sem delodajalce prepričal, da ni takio. Vedel pa sem, da pazijo name, in bom ob prvem prestopku odslovljen. Zato sem ¡tudi 1. 1924, ko je glavni urad jednote razpisal službo v glavnem tajništvu, zaprosil za to mesto in bil izvoljen. Dne 30. aprila istega leta sem se z družino preselil v Chicago in 2. maja 1924 nastopil službo pod vodstvom M. J. Turka, tedanjega glavnega tajnika SNPJ. Pet let poizneje — maja 1929 sem kot delegat društva Slavica št. 1 v Chicagu, kjer je tedaj zasedala konvencija, sprejel nominacijo za glavnega tajnika ni bil izvoljen. O razmerah v času depresije med našimi ljudmi, bi «e dalo napisati knjigo. Glavni urad je tedaj prejemal dnevno številne prošnje ¡ne-le od članov jedinote, ampak od rojakov šitrom dežele, ki so prosili za gmotno pomoč. Kljub temu, da je SNPJ v čaisu krize gmotno pomagala rojakom, predvsem članom in v ta namen porabila iiz svojega posebnega sklada nad 100.000 dolarjev, je bila izguba pri članstvu izredno občutna. Tu naj pripomnim, da da iizgulba ne bti bila tolikšna, če bii se bili člani držali odredb in navodil iz glavnega urada. Toda zdaj sem malo zašel od glavnega, o čemer sem hotel tu pisati. Prosim, da mi, bra/lci to oprostijo. Spregovoriti isem hotel na kratko o glavnih odbornikih SNPJ, katere krije zemlja naše nove domovine in za katere menim, da so zaslužili, da se jih spomnimo ob pomembni obletnici Slovenske narodne podporne jednote. Joiže Zavertnik, je bil eden prvih, ki ga je pokosila smrt, ko sem postal član glavnega odbora. Bil je mnogoletni urednik Glasila jedinote, pošten, neustrašen borec za pravice delovnih ljudi. Včasih jie padla pripomba, da je prerobat v svojih izrazih, toda v tistih časih je bilo tako treba, saj z lepo besedo si nisi dosti pomagal. Jože Zavertnik je bil kremenit značaj, ki zasluži častno mesto med nami. Pokojni John Vogrich, večletni blagajnik, s katerim sva v uradu najtesneje sodelovala in se vsa deta depo* razumela, je bil blaga duša, kakršnih je malo'. Poštenjak in zelo delaven in zavzet za organizacijo. Vincent Cainlkar je podlegel operaciji. Bil je vrsto let predsednik jednoite. Dober din previden. Med članstvom je bil priljubljen zlasti zaradi svoje bi a g' os r čnosti. Vsakemu je rad pomagal. Frank Barbiich iz Clevelanda, dolgoletni član glavnega odbora, je precej dopisoval v jedno-tilne publikacije. Bil jie aktiven za jednoto kakor tudi v delavskem gibanju. Jože Durn je bil Clevelandčan, posebno vnet za jednoto. Bil je mnogo let lokalni tajnik, aktiven na kulturnem področju ter velik rodoljub. Andrej Vidrioh iiz Johnstovna, Pa, večletni glavni predsednik, se je rad duhovito pošalil. Ce «mo se na sejal razburili, ¡nas je dostikrat z veselim dovtipom spravil v dobro voljo*. Udejstvoval se je pri jednoti na kulturnem in gospodarskem področju. Frank Podboj tudi iz Pennsylvanije, je bil resen, odločen, neustrašen in odkritosrčen. Bil je kremenit značaj, kakršnih je dianes malo. John Goršek iz Springfielda, lil, discipliniran rudar, je prišel iz nemških rudnikov k nam. Rojak Fred Vider in njegova soproga Frances. Posnetek je z ladje, s katero sta pred nekaj leti potovala na obisk v Slovenijo Kot član porotnega odseka se je strogo držal jednotinih pravil. Bil je mnogoletni lokalni tajnik. John Olip je živel v predmestju Chicaga v Clarendon Hillsu, oid koder se je nato preselil v Hollywood v Kalifornijo, kjer je ipreid nekaj leti umrl. Bil je naprednjak. Zelo uspešno se je udejstvoval tudi v dramatiki. Pred vojno je obiskal rojstno domovino, pa potem še nekajkrat po vojni. John Molek, Cikažan, se je malo pred smrtjo tudi preselil v sončno Kalifornijo. Bil je več let pomožni urednik jednotinih publikacij, nato pa glavni urednik. Bil je globok mislec, književnik, predavatelj, pisatelj in učitelj. Kadar je predaval v socialističnem klubu št. 1 JSZ, je bila dvorana vedno polna naših ljudi, ki so ga z zanimanjem poslušali. Vse, o čemer je govoril, je dobro premislil in pretehtal. Fred Maligai iz La Salle, lil. je bil član nadzornega odbora in večletni tajnik lokalnega društva. Zelo aktiven je bil pri tamkajšnjem Narodnem domu. Bil je miren, preudaren. Spoznala sva se, ko sem bil med prvo svetovno vojno kot vojak na dopustu v La Salle. Ves čas naju je vezalo toplo prijateljstvo. John Terčelj iz Straba.ne, Pa, katerega je smrt letos 7. februarja naglo pokosila, je dočakal 79 let. Bil je aktiven v delavskih bojih za priznanje unije med premoigarji. Vedel je, kaj je trdo življenje, saj je vse 'življenje trdo garal iza svojo številno družino. Bili so možje — in ni jih več. Odšli so in ne bodo se vrnili. Toda njihova prizadevanja, njihovo delo je ostalo. Vgneteno je v temelje naše jednote, ki letos slavi svoj 60-letni jubilej sredi živahno razgibane dejavnosti, ki je porok, da bo doživela še mnogo jubilejev. Smrečica z Bleda v Kanadi Lojze Zdravje Nove Jarše so nov del Ljubljane. Prebivalci so se tja vselili oktobra lani. Celotno naselje tvorita dve ulici Jarška in Križna. Tam sem med bloki poiskal na št. 23, Agines Plut iz Qsoyoosa B. C. v Kanadi. Sicer bi lahko brez ovinkov povedal, da se zanimam za naše izseljence, ki prihajajo na obisk v domovino. Toda že takoj po prihodu se je začel naš pogovor o slovenskem izseljenskem koledarju in Rodini grudi, ki sta nekakšna spremljevalca in prijatelja vseh skozi vse leto. Okrog slike se zbere vsa družina in včasih še sosedje in premišljujejo, katero bi dali v okvir in obesili na zid, da jim polepša stanovanje in obuja spomine. Tako pripoveduje Nežka Golobič Plutova, rojena v vasi Brezova reber pri Semiču. V Kanado je odšla leta 1926 im se poročila z Martinom Plutom iz iste vasi, ki je ¡bil zaposlen v rudniku premoga v Priinctonu B. C. v Kanadi. Zdaj je ‘bila Nežka že tretjič na obisku. Prej je bila s svojim možem, letos pa jo je spremljal njen nečak Jože. Njega, Jožeta in Tineta je posvojila, čeprav je sama imela šest svojih otrok: Frank, Agnes, Frances, Margi, Tine in Jože. Najstarejši ima 23 let im je zaposlen pri Farmers Cooperativi, en brat v Canadien Packing house, njegova sestra Frainces je bolniška sestra v Vau-coveru B. C. Še in še pripoveduje Nežka, kako je bil skoraj vsak izseljenec spočetka rudar ali gozdni delavec. Po nekaj letih so se s svojimi prihranki preselili na farme, eni na živinorejske, drugi na tobačne, največ pa na sadjarske in vinogradniške farme. Na tej zemlji, ki rodi skoraj vse, pridelujejo jabolka, breskve, marelice, grozdje, slive in črešnje. Med pogovorom je poistala vesela im zgovorna. Pokazala je sliko farme s sadovnjaki, prodajalno in stanovanjsko hišo. Pred hišo je smrekca z Bleda, ki jo je na skrivaj izruvala v gozdiču na Bledu leta 1954, ko- je bila prvič na obisku iz Kanade. Skrbno zavito v vlažno krpo jo je prenesla čez morje in potem 5 dni vožnje z vlakom iz Montreala v Vancover, od tam pa v Osoyoos B. C. in jo vsadila na svoj vit. Zdaj je že zrasla dvanajst čevljev. Vem, besede le malo povedo, treba je videti moj, najlepši spomin na domovino. Vsak dan me večkrat spomni na Bled, Slovenijo, na domovino. Segli smo si v roke. Zaupala mi je svoj načrt, da bo letos vzela is seboj slovensko lipioo z Mirja v Ljubljani in jo posadila na svojem vrtu. Pionirji odhajajo Januarja je umrla v Clevelandu med ameriškimi Sloveuci splošno znana Agnes Kalanova, po rodu Hafnerjeva iz Stare Lake, kjer ima še več sorodnikov. Pdkojna Agines Kalanova spada v vrste naših ameriških društvenih dolavcev-pionirjev, ki so bili pred desetletji tprvii orači naše društvene in kulturne ¡edine na ameriških tleli. Umila je stara 81 let, od teh je šest desetletij preživela v Ameriki. Bila je ustanoviteljica in ves čas (55 let) tudi predsednica društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. članica društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ in krožka Progresivnih Slovenk na St. Claiirju. Pred deti je bila zelo delavna tuidi pri dramskem društvu Ivan Cankar. Eden n jenih siiinov je zna ni trgovec. V poslopju Slovenskega narodnega dama ima trgovino z železnino. Pokojno' Agnes Kalanovo je pred meseci zadela kap. Med boleznijo jo je požrtvovalno negovala nečakinja Vera Javornikova, ki je prispela iz Toronta v Kanadi, kjer je zaposlena kot medicinska sestra. Dne 51. januarja je v Clevelandu podlegla sronli kapi druga znana društvena delavka Mary Vidnicho-va, rojena Zakrajšek. Mary je bila rojena v Clevelandu, kot otrok pa je prišla s starši v domačo vais Lužarje pri Velikih Laščah, kjer je nato rasla in se šolala ter se vrnila v Ameriko leta 1925, ko je imela 22 let. Mary se je zelo aktivno udejstvovala v društvih. Dolga leta. je bila tajnica krožka št. 1 Progresivnih Slovenk, mladinskega peviskega zbora ter je sodelovala še v številnih drugih društvih. V prvih povojnih letili je zlasti aktivno sodelovala pri zbiranju za Zavod slepe mladine v Ljubljani, kii «o jim Progresivne Slovenke poslale več pošiljk dragocenih pripomočkov za učenje itd. Na ipObudo Vidrichove so Progresivne Slovenke organizirale tudi zelo lepo uspelo akcijo v korist doma ostarelih v Clevelandu. Dne 7. marca je legel k večnemu počitku znani jednotar Peter Bernik z Clarendon Hillsa 111. Že nekaj časa je bolehal, nedavno pa si je pri padcu zlomil nogo v kolku in podlegel pljučnici, ki je sledila operaciji. Pokojni Peter Bernik je bi'l znan kulturni in društveni delavec. Nad 50 let je bil član SNPJ, v glavnem uradu te organizacije pa je bil zaposlen 50 let. Do upokojitve je marljivo sodeloval v dramskem odseku J SZ, pri društvih SNPJ, pri krožku Progresivnih Slovenk im v uniji uslužbencev. Bil je tudi -požrtvovalni zastopnik naših publikacij. Po nekaj din eh je Petru Berniku sledil bivši dolgoletni upravnik Prosvete in član društva Slavi ja št. 1 SNPJ Fillip Godina, ki je v Chicagu umrl II. marca. Po rodu je bil iz Vipave. Udejstvoval se je v številnih naprednih izseljenskih organizacijah, član SNPJ pa je bil od leta 1909. Oba pionirja SNPJ sta bila pokopana ob veliki udeležbi Slovencev na Jednotini sekciji pokopališča Woodlavn. V imenu SNPJ se je od njiju poslovil glavni predsednik te organizacije Joseph Culkar, v imenu društva Slavij e pa Frank Zaitz in Charles Pogorelec. Bodi vsem lahka zemlja, 'katero so dolga desetletja plemenitili s svojim delom in znanjem! Takole so pred 50 leti naši rudarji z družinami v Merlebachu v Franciji praznovali prvi maj. Posnetek je s prvomajskega izleta leta 1914. Fotograf ga je posnel v bližini Wiesensteina, kjer je zdaj Rome šalit. Sliko nam je odstopil rojak Janez Glinšek, ki že vrsto let živi v Ljubljani. Rojak Glinšek bi bil zelo vesel, če bi se kateri od rojakov, ki so na tej sliki, oglasil in mu pisal na naslov: Janez Glinšek, Ljubljana, Kadil-tiikova 5 JUBILEJ SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA Dne 1. marca letos so imeli naši Clevelamdčani lepo in pomembno slavje. Zbrali so se v Slovenskem narodnem domu na Št. Clair Ave na njegovi jubilejni prireditvi. Slovenski narodni dom na St. Clair Ave, ki je eden naj večjih in tudi najbolj znanih slovenskih narodnih domov na ameriških tleh, slavi letos kar dvoje jubilejev: 50-letniioo od ustanovne seje njegovih odbornikov lin 40-letnieo odkar je dom dograjen. Od ustanoviteljev žive še trije: zdravnik dr. Frank Kern, ki je bili prvi predsednik SND, Matt Petrovich in Fratnik Jaiksich. UMRL PO NASTOPU NA KONCERTU Priznana hrvaitsfca umetnika, tki živita v ZDA, primadona Metropolitan opere Zinka Milam,ov-Kunčeva in njen brat skladatelj in pianist Božidar Kune sta 1. aprila priredila koncert v Detroitu. Takoj pot nastopu na koncertnem odru pa je Božidarju Kuncu postalo slabo 'in je podlegel 'kapi. Naša glasbena umetnost je z njim izgubila enega svojih velikih sinov — pianista umetnika in izredno plodovitega skladatelja. NOV SLOVENSKI DOM BODO ZGRADIU V CHICAGU Chicaška federacija društev Slovenske narodne podporne j edinole, ki ji predseduje Donald J. Lotrich, namerava v Chicagu zgraditi svoj dom. Zemljišče so že kupili in kakor poroča Prosveta, nameravajo letos 1. aprila slovesno zasaditi prvo lopato pri gradnji novega kulturnega središča SNPJ v Chicagu. Novii dom bo zlasti pomemben za mlajšo generacijo, ki ho tako dobila svoje prostore, kjer se bo lahko sestajala in udejstvovala. ŠOPEK NA GROB UREDNIKU TOMU BREJCU Prejela sem Rodinot grudo št. 3 in brala članek o nepričakovani smrti nekdanjega urednika Rodne grude Torna Brejca. Žalostno je izgubiti takšnega moža. Bog dail, da bi jih bilo še veli,kot takšnih v domovini. Njegovi družini in vsem, ki so ga poznali in ljubili, izrekamo' naše iskreno sožalje! Spoštovana gospa Vrščajeva. prilagam 200 BF za rožice na njegov grob. Sprejlmiite naše srčne pozdrave Vi, draga gospa, in vsi pri Rodni grudi! K. Čargo, vdova Križnič, Serraing AMERIŠKI MAKEDONCI OBIŠČEJO SKOPJE Odbor ameriških Makedoncev za pomoč Skotnju, ki ima svoj sedež v Detroitu, Mioh., organizira letos skupinski Obisk Makedonije. Odpotovali bodo s posebnim letalom 19. julija in se vrnili 29. avgusta, Potovanje v -obe smeri velja 335 dolarjev. Izletniki se bodo udeležili tudi slovesne proslave 20-letnice osvoboditve Makedonije, ki bo na Ilinden 2.. avgusta. »JADRAN« DESET LET PREPEVA V Gilly-Haies s-o 26. aprila proslavili desetletnico pevskega zbora »Jadran«. Slovenski pevski zbor iz Charleroi je) prvič nastopil pred desetimi leti na slovanski prireditvi v Gilly-Haies. Takrat so uprizorili tudi veseloiigrot »Trije vaški svetniki«, ki so jo igrali slovenski igralci iz Eisdana. Pevski zbor »Jadran« je v zadnjih desetih letih dosegel lepe uspehe in ise izkazal ne le pred Slovenci, temveč tudi pred belgijsko publiko. SIN SLOVENSKEGA RUDARJA -PEVEC POPEVK Dne 21. marca je nastopil pred milijoni gledalcev v Evroviaiji kot predstavnik popevkarjev iz Belgije — sim Slovenskega rudarja, ki dela v belgijskih rudnikih — Robert Kogoj iz Couileta, ki je zadnja leta priljubljen pevec popevk. Progresivnim Slovenkam Amerike, ki so 3. maja slavile 30. obletnico svoje organizacije toplo čestitamo k lepemu jubileju Organizaciji PSA želimo nadaljnjih pobud in uspehov, ki so v ponos in čast rojstni domovini SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA O vštevanju zaposlitve v tujini v delovno dobo po predpisih jugoslovanskega socialnega zavarovanja Marija in njena družina Marija Miiiller je svoje 'družinsko življenje začela v Nemčiji. V Oberhuusmi dima prijeten dom, dobrega moža in pridna otroka. — Tako ni tukaj, kot v dotmači Vrhniki, pripoveduje Marija, in tudi pot do sedanjega udobja ni bila lahka. Delala sem v tovarni pohištva. Prve dni je bilo tako naporno, da senu se pogostokrat zjokala. Počasi pa sem dvignila delovno niormo na maksimum in končno sem| se tako izurila in tudi tako' povečala delovni tempo, da sem pri proizvodnji imela dnevno 500 minut v dobrem za naslednji dan. Klicali so me »Kondgiin deir Ahbeiit«, to se pravi kraljica dela. Vsi so govorili: ta je 'iz Jugoslavije. Takšnega tempa pa seveda ne bi zmogla dolgo. Zdaj sem doma in sem' se posvetila družini. Njena devetnajstletna hčerka Branika se je nedavno poročila s slovenskim fantom, trinajstletni sin Nace pa je priden šolar. Oba lepo govorita materin jezik, čeprav oče ni Slovenec. y y Kje živi naš naročnik? Naj vam napišem kaj o tej oddaljeni deželi in o samem mestu Bariloche, kjer živim. To je pravzaprav turistični kraj na bregu velikega jezera Nahuej Hu-api, iki ima mnogo zalivov, podobnih fjordom. Ce npr. potujete z ladjo v Puorte Blest, lahko stojite z eno nogo na parniku, z drugo pa na hribu, tako strmo pada obala. V teh krajih rastejo zelo stara drevesa, ker ni prevoznih sredstev za izkoriščanje gozdov. Pojdimo naprej pod planino Tronador (grmeča planina), kjer leži jezero Maskardii. Tu je tako lepo, da bi človek ostal za vedno — brez jedi in pijače. Eden izmed otokov v jezeru ima obliko srca. Kdo ve, v čigav spomin. Tako je lepo — a vendar tu ni mogoče živeti. Komaj po dva meseca na leto je toplo — zgodi se pa, da pade sneg tudi poleti. Veliko lepega vidi človek po svetu, vendar se vedno spominja svojega domačega kraja. Mogoče bo še kdo opisal kakšno posebnost dežele, v kateri živi. Prav gotovo pa vam bom jaz še pisal — mogoče o planini Tronador. Prisrčno pozdravljeni! Herman Bačar Dr. LEV SVETEK (Nadaljevanje) Zaposlitve v državah, s katerimi ima Jugoslavija sklenjeno konvencijo o socialnem zavarovanju Jugoslavija je doslej sklenila mednarodne pogodbe — konvencije — z 11 državami, in sicer Z Bolgarijo, Belgijo, Češkoslovaško, Francijo, Holandijo, Italijo, Luksemburgom, Madžarsko, Poljsko, Veliko Britanijo in v naj novejšem času s Švico, ki je pričela veljati is 1. marcem 1964. Konvencije o socialnem zavarovanju imajo v glavnem troje značilnosti: 1. Zaposlitve v navedenih državah se štejejo za pokojnino kot delovna doba v tolikšnem trajanju, v kolikršnem jih šteje za pokojnino tuji nosilec socialnega za varovanja; če jih tuji nosilec ne šteje za pokojnino, pridejo te zaposlitve pri nas v poštev -zgolj kot posebna doba po določilu 47. člena zakona o pokojninskem zavarovanju, ki se šteje samo ob posebnih pogojih; 2. Kolikor gre pri tem za zaposlitve pri težkih in zdravju škodljivih delih, se štejejo te zaposlitve pri nas s povečanim trajanjem (na primer rudarske zaposlitve štejejo 9 mesecev kot celo leto), če jih tudi tuja država šteje s povečanim trajanjem (beneficirano). Take države so od .zgoraj naštetih vse razen Anglije in Švice. Torej se pri nas ne štejejo ,s povečanjem rudarske zaposlitve, prebite v rudnikih omenjenih dveh držav; 3. Glede državljanstva velja pravilo, da mora biti zaradi uveljavitve pravic iz konvencije zavarovanec naš državljan v trenutku, ko uveljavlja tako pravico, ne pa tudi v času, ko je bil zaposlen v tujini. Štetje zaposlitev v državah, s katerimi Jugoslavija nima sklenjene konvencije Izven primerov, ko se smatra zaposlitev v tujini, kot da je bila opravljena v Jugoslaviji (zgoraj pod A), ter primerov zaposlitev v drža- vah, is katerimi ima Jugoslavija sklenjeno konvencijo o .socialnem zavarovanju (zgoraj pod B), je možno priznavati po jugoslovanskih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanj u zaposlitve v tujini samo ob posebnih pogojih, ki jilh postavljala 4?. člena zakona o pokojninskem zavarovanju oziroma 38. člen zakona o invalidskem iza varovanju. Po obeh navedenih predpisih se prizna 'zaposlitev v tujini — vendar kot posebna lini ne kot delovna doba — tistim našim državljanom, ki so se izselili pred 6. aprilom 1941 (napad na Jugoslavijo), so pa dopolnili po 15. maju 1945 (dan osvoboditve celotne Jugoslavije) v Jugoslaviji delovno dobo najmanj petih let ali pa skupaj najmanj deset let pred tem dnem d:n po tem dnevu. Dodatni pogoj pa je, da zavarovanec ni smel pridobiti na podlagi iste dobe v tujini pravice do pokojnine oziroma do rente od tujega nosilca socialnega zavarovanja (izjema je pravica do rente .zaradi nesreče pri delu, 'ker pri tem delovna doba ni pomembna). Ta določila pridejo v poštev tudi za države, s katerimi ima Jugoslavija sklenjeno konvencijo o socialnem zavarovanju, vendar zavarovanec ni bil v taki državi pokojninsko zavarovan (kar je pogoj za štetje po konvenciji), ali pa takrat, kadar zavarovanec izpolnjuje pogoje .za jugoslovansko osebno pokojnino, ne Izpolnjuje pa še pogojev za inozemsko pokojnino in tore j konvencija ne more priti do uporabe. Razlika v štetju teh zaposlitev nasproti zaposlitvam, ki jih štejemo po konvencijah, je v glavnem v treh smereh: 1. po navedenih členih se štejejo zaposlitve v tujini tudi v primeru, če zavarovanec ni bil pokojninsko zavarovan v tujini; 2. te zaposlitve se ne štejejo kot delovna, temveč kot posebna dolba, zaradi česar se tudi ne morejo šteti, s povečanjem (rudarske zaposlitve), kot se to šteje po konvencijah; 3. zavarovanec je moral biti državljan Jugoslavije v času, ko je bil zaposlen v tujini, in ne isamo v trenutku, ko uveljavlja pravico iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja. Iz navedenega opisa je razvidno, da uveljavljajo po citiranih členih zaposlitve v glavnem naši ekonomski izseljenci, ki so. se izselili iz Jugoslavije pred napadom .na Jugoslavijo, in da so izključeni pri uporabi navedenih določil vsi tisti Jugoslovani, ki so odšli iz države med drugo svetovno vojno (oziroma med 6. aprilom 1941 in 15. majem 1945). Takim izseljencem se lahko štejejo zaposlitve samo po ev. konvenciji oziroma po določilih, s katerimi se obravnavajo po jugoslovanskih predpisih o socialnem zavarovanju vojna obdobja (prisilna izselitev, internacija, konfinacija, zapori in podobno). (Sc nadaljuje) Vprašanja in odgovori SPET O POKOJNINAH Imam prijatelja Jugoslovana, ki je delal v rudniku v Belgiji 14 let; invalidsko pokojnino zaradi silikoze prejema že dve leti. Star je 54 let. Želi se za stalno vrniti v Jugoslavijo in se tam poročiti. Rad bi pa vedel, ali je enako veljavno, če je zakon sklenjen v Jugoslaviji ali Belgiji, zaradi penzije, to se pravi, če bo njegova žena po njegovi smrti prejemala za njim del penzije, kot ga prejemajo vdove v Belgiji. N. N., Belgija Glede tega, kje je zakon sklenjen, ali v Belgiji ali v Jugoslaviji, vam lahko sporočimo, da je veljaven v vsakem primeru. Kako pa je s pokojnino za morebitno vdovo po upokojenem rudarju, bi dobili najbolj zanesljive informacije v Belgiji pri tamkajšnjem zavarovalnem zavodu. Vemo, da so neke omejitve, ki pa nam do podrobnosti niso znane. OB OBISKU BI RAD PRINESEL NEKAJ DARIL -KAKO JE S CARINO? Ko sem se pred tremi leti. vrnil z obiska v Jugoslaviji, sem s svojim pripovedovanjem navdušil še sina. Tako bova šla konec maja skupaj na pot, in sicer z avionom. Zanima me, ali so še v veljavi tisti predpisi, ki oproščajo izseljence carine, če prinesejo sorodnikom nekaj daril. Želel bi tudi vedeti, ali bova s sinom lahko dobila sobo v kakem ljubljanskem hotelu, ali je bolje, če si jo že vnaprej rezervirava. Prosim vas za dober nasvet. j g ZDA Predpisi glede prinašanja daril do 200.000 din vrednosti so isti kot doslej. Ne pozabita pa si s sinom preskrbeti na našem predstavništvu, ki vama je izdalo jugoslovansko vizo, tudi potrdilo, da sta jugoslovanskega porekla. Tako potrdilo bo letos carinarnica zahtevala prav od vsakega izseljenca, ki ima že tuje državljanstvo, če bo želel biti oproščen carinskih taks za prinesena darila do vrednosti 200.000 din. Tisti naši izseljenci, ki imajo še jugoslovansko državljanstvo, se bodo morali izkazati s potrdilom našega predstavništva, da imajo že nad tri leta svoje stalno bivališče v inozemstvu. Kot avionski potnik imate pravico poslati darila vnaprej po pošti. Poslati jih morate seveda nekaj tednov prej kot odpotujete, da bo paket prispel v Slovenijo nekako v istem času kakor vi. Tak paket mora namreč vsak obiskovalec prevzeti na carinarnici sam osebno ob predložitvi potnega lista in prej omenjenega potrdila. Pazite tudi, da boste na paketu označili, da ste vi pošiljatelj in prejemnik, to se pravi, napišite v zgornjem levem kotu svoj ameriški naslov, na sredo paketa pa zopet vaše ime in tukajšnji naslov. Sorodniki naj takih paketov, če bi jih pismonoša dostavil in bil pripravljen jih njim izročiti proti plačilu carine, nikoli ne prevzamejo, kajti že plačano carino carinarnica ne vrača. Darila naj ne presegajo vrednosti 200.000 dinarjev, še posebno ne, če gre za en sam toliko oziroma še več vreden predmet. Od predmeta, ki presega vrednost 200.000 din, je treba plačati carino od celotne vrednosti. Glede sobe v hotelu pa ne bi bilo napačno, če bi si jo vnaprej rezervirali preko podjetja »Kompas«, Ljubljana, Titova c. 12, ker so poleti naši hoteli precej zasedeni. ALI MI MATICA LAHKO PRESKRBI DOKUMENTE? Želim potovati v Kanado, pa so mi potrebni razni dokumenti. To so: rojstni list, državljanski list, potrdilo o odslužitvi vojaščine, potrdilo o nekaznovanju in šolsko spričevalo. Prosim, ali bi, lahko dobil te dokumente preko Izseljenske matice? Š. P., Nemčija Dokumente, ki jih potrebujejo naši državljani v inozemstvu, lahko izdajajo naši matični in drugi uradi samo na zahtevo jugoslovanskih predstavništev. Zato vam svetujemo, da nemudoma pišete na naše najbližje diplomatsko-konzularno predstavništvo, naj vam preskrbi navedene dokumente. Verjetno jih prav hitro ne boste dobili, Izseljenska matica pa žal nima moči, da bi to pospešila. Glede šolskega spričevala morate navesti, katera šola vam ga je izdala in kdaj. Morda imate katero teh listin doma in vam jih pošljejo sorodniki. ZANIMAM SE ZA JUGOSLOVANSKE ZNAMKE Želel bi navezati stike s filatelističnim klubom v domovini ter prositi za regularno dostavljanje vseh na novo izdanih zbirk v dveh serijah in ustreznih posameznih izdajah (nežigosanih). Za morebitno posredništvo oziroma vašo uslugo se vam že vnaprej zahvaljujem. M. S., Nemčija V zvezi z vašim vprašanjem vam sporočamo dva naslova: Filatelistična trgovina v Ljubljani, Nazorjeva ulica št. 1, in Filatelistična zveza Slovenije, Ljubljana, Čopova ulica št. 3. Zlasti slednja Vam bo lahko posredovala ugodno zvezo za nabavo ali zamenjavo znamk. PETER OHNJEC IZ KANADE Lepo se vam zahvaljujem za zaupanje, ker tako redno pošiljate RODNO GRUDO, četudi sem zakasnil z naročnino. Zdaj vam pošiljam skupaj za dve leti, ker imam vašo revijo rad in jo z največjim veseljem in zanimanjem prebiram, saj je to edini slovenski list, ki ga imam. Z ženo in sinom pozdravljamo vse v uredništvu in še posebej dragi rodni kraj. PETER KOVAC1CH IZ KANADE Pošiljam vam naročnino za RODNO GRUDO in prispevek za tiskovni sklad. Če se je naročnina zvišala, sem pripravljen doplačati za to lepo revijo. Tudi koledarja sem bil vesel in hvala zanj! Lepo pozdravljam ose vas, ki živite na rodnih tleh in vam želim še mnogo uspehov pri izgradnji naše lepe domovine. LEPE, PRELEPE SPOMINE IMAMO Draga Rodna gruda! Vsak človek, ki živi o inozemstvu in pride na redke čase v domači kraj, je srečen. Ko sem bila še majhna, sem prebivala v Jugoslaviji le čez počitnice, sedaj pa večkrat prihajam tja na dopust. Najraje bi prišla vsako leto in ne samo za mesec dni, rada bi videla veliko, žeja me po rodni zemlji, kjer človek lahko najde vse, kar želi: gore in ravnine, gmajne, morje pa zgodovinske znamenitosti in lepa mesta, skromne vasice in, kar je glavno, prijazne ljudi. Ko pridem v Jugoslavijo, me vodi prva pot v Kamnik, kjer žive moji sorodniki. Po tem grem na morje in že sem zopet o Kamniku. Letos sem bila na dopustu z možem. Prvikrat je obiskal Jugoslavijo in povem vam, da je bil tako navdušen ne samo nad njenimi lepotami, ampak tudi nad njeno ureditvijo, da se bo vrnil še in še. Lepe, prelepe spomine imamo in radi bi se zahvalili tudi g. Perčičevi iz Kamnika, ki nam je v imenu Rodne gredu pripravila lep izlet o Kamniško Bistrico. Še nikdar me niso kamniške planine tako očarale kot to pot. Sonja in Eduard Ježek Liberecka 8 Jablonec nad Nisou ČSSR Ježkovi iz Češkoslovaške na obisku v domovini Jože Jaklič iz Moersa v Nemčiji pravi: »Vsako leto obiščem Jugoslavijo. Vem, kako je pri nas in zato mi je odvratno neupravičeno kritiziranje nekaterih ...« ANDY IN ALICE MIRTICH IZ ZDA Lepe, iskrene pozdrave iz sončne Floride. S soprogom sva tukaj že dve leti. Mesto St. Petersburg ima približno dvesto tisoč prebivalcev, tudi Slovencev je nekaj, le razstreseni so. Kraj je prijazen, vedno poln turistov, posebno pa nama ugaja toplo podnebje. Kljub temu zadovoljstvu vedno težko čakava na revijo iz rojstne domovine, zato obnavljam naročnino za RODNO GRUDO. Rada bereva novice iz domačih krajev in gledava slike prelepe, nepozabne Slovenije. ANTONIA SIMONIČ IZ FRANCIJE Pošiljam vam letošnjo naročnino za RODNO GRUDO. Štejem si v prijetno dolžnost, da se vam zahvalim za redno pošiljanje. Revija je izborno urejevana. Posebno me razveselijo fotografije poznanih krajev naše lepe domovine, ki je ne bom nikoli pozabila. Vsa srečna sem, ko prebiram novice iz Jugoslavije in ko pregledujem slike. Med vašimi vrsticami mi poletijo misli v stari kraj. Za vse to se vam najlepše zahvaljujem, vas lepo pozdravljam in ostajam vaša zvesta naročnica. SABINA ZGRABLJIČ IZ NEMČIJE Oprostite, ker slabo pišem slovensko, berem pa dobro, saj sem živela osem let med Slovenci v Lendavi in zelo so mi simpatični. Nimam besed, s katerimi bi se zahvalila za lepo revijo RODNO GRUDO. Če ste bili kdaj v tujini, si lahko predstavljale, kako je človeku, ko prejme glas iz svoje domovine. Jaz sem se počutila tako, kakor takrat, ko mi je moj otrok prvič rekel mama. Res sem vesela, da se še nekdo zanima za nas reve v tujini. Tudi otroci radi pregledujejo revijo, čeprav slabše razumejo. Veste, precej dobro poznam Slovenijo, saj sem bila večkrat v Ljubljani, Postojni, Kočevju. Mariboru in Murski Soboti, a moja rojstna vas je o Medjimurju. Zdaj pa imam eno veliko prošnjo za vas, rada bi bila vaša naročnica in vas iz srca prosim, da mi jo stalno pošiljate, saj sem že veliko zamudila. Naročnino nakažem takoj, ko mi sporočite, koliko ta znaša za Nemčijo. Pozdravlja vas vsa moja družina, jaz pa ostanem vedno vaša zvesta naročnica. RUDI GLAVAČ IZ KANADE Obnavljam naročnino RODNE GRUDE. Pravijo v skupnosti je moč, tega se moramo vsi zavedati in podpirati vaš tisk, sicer ne bomo več brali lepih publikacij, ki jih tiskate za nas izseljence. Revija je res lepo urejena, zelo mi je všeč. Želim, da bi število naročnikov vedno raslo in menim, da je dolžnost nas o tujini, da jo razširimo med rojaki po vsem svetu. Za danes vam pošiljam naslova dveh Slovencev, ki jim pošljete revijo lahko na vpogled. MARGARET KALUŽA IZ ZDA Pošiljam vam ček za letošnjo naročnino RODNE GRUDE. Zelo bi mi bilo žal, če bi me prenehala obiskovati, saj je moja dobra prijateljica. Pozdravljeni vsi na matici! FRANCES ZUMEK IZ ZDA Rada prebiram RODNO GRUDO, še raje pregledujem slike domačih krajev, ki so mi znani iz mladih let. Lepo je videti kako napredujete. Ko bi takrat bilo tako, ko smo mi odhajali v svet, bi jaz gotovo ostala v domačem kraju. Prilagam naročnino in dolar za tiskovni sklad in vas toplo pozdravljam. POMOČ ZA OBNOVO SKOPJA Slovenski izseljenski matici so v letošnjem letu poslali za obnovo Skopja: Slavica Hoirvat iz Anglije 2 funta, Mihaela Wunderlin iz Švice 10 frankov, Fanika Wirthlin iz Švice 10 frankov, Jean Smrke, Belgija, od društva «v. Barbare, 3500 bellg. fr., Jožef Es, Nemaija, 10 DM. — Iz ZDA: R. J. Grahek 3 dolarje, Joseph Kne 8 dol., Leo Sušnik 3 dol., John Sitar 6 dok Mairy Matyaizich 10 dol. Iz poročila Sveta za izseljenska vprašanja v Beogradu sinioi do' začetka aiprila zabeležili naslednje prispevke jugoslovanskih izseljencev za pomoč pri obnovi Skopjia: V Detnverju v Koloradu deluje velika podporna organizacija Western Slavonic Association, ki je zbrala za Skopje 295 dolarjev. Za akcijo se je predvsem zavzel sekretar te organizacije Antony Jeršin. V Mehiki so v zadnjih mesecih jugoslovanski rojaki zbrali in odposlali za Skopje 595 ameriških dolarjev in 212.50 pezov, v Kostariki in Panami 55 ameriških dolarjev in v Peruju 5.792.62 amer. dolarjev. V Fontani v Kaliforniji so bili pni zbiranju prispevkov zelo aktivni tamkajšnji Slovenski klub in vsi krožki SNPJ. Na vinski trgatvi, ki jo je priredil Slovenski klub oktobra v Slovanskem domu, »o zbirali prispevke za Skopje, enako je ta organizacija namenila za obnovo Skopja ves čisti dobiček od koncerta Slovenskega okteta, ki so ga priredili 5. novembra. TISKOVNI SKLAD Anton Ricbtarr: i $, Agnes Tratnik 1$, John Zugich 1 $, Frances Zumek 1 $, Ursula Ruppe 1 S, Karel Stre-keíy 1 $, Tesisie Bonos 1 $. Anna Žagar 1 $. Kristina Jerse 1 $, Ivana Sasek 0.75$, Antonia Geirzeil 2 S, Elizabeth Augustin 1 S, Agnes Faidiga 1 $, John Zornik 1 $, Amailda Oblak 1 $, Joseph Oker i S, Stephen Chuck I Š, Anton Vatovec 1 $, Mary Knikar 2 S, Mary Iskra 5 $, Jennie Troha 2$, Matt Kirn 2 $ Josephine Mahnich 1 $, Tony Kranjc 3 S, John, Mary Kink 1 $, Guillermo Zebre 10$, Pepca Slapnik 5 Aschl, Vinko Daničič 3 can. $, Peter Kovačič 1 can. $, Franc Pejovnik 5 DM, Edi Lenič 5 NF, Leopold Maguša 10NF, Jakob Cuznar 3.000 dinarjev, Mihael Jelčič 1000 dinarjev. Iskrena hvala! lü 17 16. Doma sem na pragu srečal strojarjevega Martina, katerega sem v Loki obvestil, da želi oče govoriti z njim. Bil je skrivnosten in ko je stal pred očetom, je ta zahteval, naj ju pustim sama. Prisluškoval sem pred vrati in spoznal, da je Martin luteranski duhovnik in da je oče tudi sam luteranec. Zato je moralo biti vse tako skrivnostno, ker je bila luteranska vera prepovedana in so vse njene pripadnike kaznovali s smrtjo. Strojarjev Martin je notri pri očetu molil, pel in blagoslavljal . . . 17. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Po stopnicah je v hišo prišel poljanski župnik Janez: »Prišel sem k očetu, slišal sem, da je hudo bolan.« Hotel sem ga ustaviti, a je že stopil v sobo. Kar okamenel je, ko je videl luteranskega duhovna. Čez čas se je umaknil in hotel oditi. Zadržal sem ga in prosil, naj nikar ne sporoči škofom v Ljubljano, kaj je videl. Komaj se je omehčal; pravzaprav šele takrat, ko sem mu obljubil, da bom plačal sliko v stranskem oltarju poljanske župne cerkve. 16. On the threshold at home I met the tanner’s son Martin, whom I had told at Loka that my father wanted to see him. He looked mysterious and when he stood at father’s bedside, father asked me to leave them alone. Eavesdropping at the door I learned that Martin was a Lutheran pastor and that father was a Lutheran himself. That is why everything had to be so secret, because the Lutheran religion was forbidden and all of its followers punished with death. In the room, the tanner’s son Martin was praying at my father’s bedside, singing, and blessing father ... 17. Then something terrible happened. The vicar of Pol jane. Janez, came into the house. »I’ve come to see your father, I’ve heard he is very ill«, he said. I wanted to stop him. but he had already entered the room. He became petrified when he noticed the Lutheran pastor. Then he stepped aside and wanted to leave. 1 kept him back begging him not to let the bishops of Ljubljana know what he had seen. He hardly relented and that only after 1 had promised to pay for the picture on the side-altar in the parish church in Poljane. 16. En el umbral de mi casa me encontré con Martín, el hijo del curtidor, a quién en Loka le trasmití el deseo de mi padre de ha-blair can: él. Era misterioso y al encontrarse frente a mi padre, éste me ordenó que los dejara solos. Escuché pegado a la puerta y me enteré que Martín era un sacerdote luterano y que mi padre también era luterano. Por eso tenía que hacerse todo tan en secreto, pues la religión luterana era iprohibida y castigaban a todos sus adeptos con la muerte. Martín, el hijo del curtidor, estaba dentro con mi padre rezando, cantando y bendiciendo ... 17. Entonces ocurrió algo inaudito. Por las escaleras de la casa apareció Juan, el cura párroco: »Vine a ver a tu padre; oí que está muy enfermo.« Quise detenerlo, pero ya entraba en la pieza. Quedó como petrificado al ver al pastor luterano. Dentro de un tiempo se apartó, queriendo retirarse. Lo retuve, rogándole que no notificase al obispo de Ljubljana lo que había visto. Se calmó, recién cuando le prometí que le pagaría una pintura para el altar 'secundario de la iglesia de la parroquia de Poljane. 16. A la maison, sur le seuil, je trouvai Martin, le fils du tanneur, auquel j’a- vais fait part à Loka que mon père désirait lui parler. Il avait un air mystérieux et, comme il se tenait devant mon père, celui-ci exigea que je les laisse seuls. J’écoutai à la porte et je reconnus que Martin était un pasteur luthérien et que mon père lui-même était luthérien. C’est pour cela que tout devait être si secret, parce que la religion luthérienne était interdite et que tous ses adeptes étaient punis de mort. Martin priait près de mon père, chantait et bénissait.. . 17. Quelque chose d’inouï arriva alors. Par l’escalier, Janez, le curé de Poljane arrivait dans la maison: «Je suis venu voir ton père, j’ai entendu dire qu’il était très malade.» Je voulais le retenir, mais déjà il entrait dans la chambre. Il fut pétrifié quand il vit le pasteur luthérien. Au bout d’un temps il se retira et voulut partir. Je le retins et le priai de ne pas informer l’évêque de Ljubljana de ce qu’il avait vu. 11 s’adoucit avec peine; à vrai dire seulement lorsque je lui eus promis de payer un tableau pour l’autel latéral de l’église paroissiale de Poljane. ■ 16. Zu Hause angelangt, begegnete ich auf der Schwelle dem Gerber — Martin, den ich in Loka benachrichtigt hatte, daß der Vater mit ihm zu sprechen wünsche. Er tat sich geheimnisvoll und als er vor dem Vater stand, verlangte dieser von mir, sie allein zu lassen. Ich lauschte vor der Tür und kam zur Erkenntnis, daß Martin luitheranischer Priester und der Vater selbst auch Lutheraner sei. Darum mußte allles streng geheim zugehen, weil der luthera-nische Glaube verbaten und auf alle seine Anhänger die Todesstrafe verhängt war. Der Gerber Martin hat drinnen beim Vater gebetet, gesungen und gesegnet... 17. Da ereignete sich etwas Unerhörtes. Der Pfarrer Johannes von Paljane kam über die Treppe ins Haus geschritten: »Ich komme zum Vater, deir schwer krank sein 'soll.« Ich suchte ihn aiufz.uhalten, aber schon trat er ins Zimmer. Er erstarrte, als er des tutheranisc hen G eistlicli en gewahr wurde. Nach einer Welle zog er >slch zurück und wollte fortgehen. Ich hi eilt ihn jedoch an und bat ihn, er möge dem Bischof in Ljubljana keinen Bericht über dais erstatten, was er gesehen. Nur mit Mühe ließ er sich erweichen, erst nachdem ich versprochen hatte, das Bild im Seitenaltar der Pfarrkirche von Poljiane zu bezahlen. Ill 1!) 18. Odšel je župnik Janez, odšel je Martin, ostala sva z očetom sama. Pričel je počasi govoriti: »Vse ti moram povedati, vse moram razkriti, če ne, ne bom imel miru ne na tem in ne na onem svetu .. . Pripovedoval mi je o materi in o mladosti, o bojih in vojnah, saj je bil vojak že od svojega dvajsetega leta. Tudi Lukež se je bojeval z njim. Pridružil se jima je še neki Jošt Schvvarzkobler. V neki bitki so vsi trije uplenili sovražnikov voz in na njem veliko vojaško blagajno .. .« 19. »Vse bi se morda še dobro in srečno končalo, če bi nas nekdo ne opazil in nas hotel okrasti. Hudo je ranil le Lukeža, ki je moral v bolnišnico. Toda ravno tedaj se je vojna končala in z Joštom sva sklenila, da odrineva proti domu. Lukežu sem pustil nekaj denarja in naročilo naj pride v Loko, ko ozdravi. Srečavala sva ljudi, ki so nama bili nevoščljivi, ker sva imela poleg jezdnih konj še tovornega. Nihče pa k sreči ni vedel, da ta konjič nosi pravo pravcato blagajno, polno denarja .. . popustom. Prav tako lahko kupujejo blago z istim popustom tuji državljani, ki imajo tuja plačilna sredstva. Z 20°/o popustom kupite lahko naslednje proizvode: Gradbeni in ves ostali material za zidanje stanovanj in hiš. Gotova nova stanovanja, nove montažne in druge hiše, vse vrste turističnih hiš in to takrat, če so koristniki deviznih sredstev naši državljani, ki gradijo ali kupujejo za svoje potrebe ali potrebe svoje družine. Prav tako se lahko plačajo gradbene in obrtniške usluge v zvezi z nizgradnjo stanovanj ali hiš, kakor tudi transport gradbenega materiala do gradbišča. Vse vrste pohištva, preproge, tekstil, usnjene in gumijaste proizvode in usnjeno galanterijo. Umetniške slike, glasbene instrumente, gramofonske plošče, 'knjige, časopise, šolske in. risarske potrebščine. Vse vrste električnih naprav, tehnično in industrijsko blago za gospodinjstvo, pisalne stroje, lovske in zračne puške s priborom. Motorje, mopede, skuterje, kolesa in dele. Motorne in druge čolne. Vso poljedelsko opremo, poljedelske stroje in naprave z deli. Vse vrste motorjev. Pri navedenem blagu je mišljeno vse, kar je na našem tržišču, razen prehrambene industrije, tobaka in goriva za motorje in avtomobile. JUGOSLOVANSKE PROIZVODE JE MOGOČE KUPITI NA TA NAČIN V NASLEDNJIH VALUTAH: ameriški dolar, kanadski dolar, angleški funt, francoski frank, nemška marka ZRN, italijanska lira, holandski gulden, belgijski frank, švedska krona, avstrijski šiling, danska krona, švicarski frank, norveška krona, iraški dinar. Izdali bomo KATALOGE s cenami, fotografijami in tehničnim opisom blaga. Zahtevajte KATALOGE, ki jih bomio pošiljali brezplačno. Način plačila: Preko banke — Z vplačilom preko inozemske banke, z nalogom (virmanom) v breme deviznega računa pri jugoslovanskih bankah, z nalogom (virmanom) v breme deviznega računa jugoslovanskih, državljanov s stalnim bivanjem v inozemstvu, z nalogom v breme deviznega računa inozemskih pravnih in fizičnih oseb pri jugoslovanskih bankah. Preko čeka — S čeki in to: z inozemskim bančnim čekom, ki mora biti naslovljen na JUGOEXPORT, Beograd, in mora na njem biti napisano ime in priimek koristnika, njegovo' stanovanje in kraj. Z inozemskim travelers čekom, če ima oba podpisa kupca. S turističnimi čeki Narodne banke na dinarje, če so izstavljeni v eni od držav, katerih valute .so upoštevane pri tej prodaji. Preko pošte — Z vplačilom preko pošte po mednarodni poštni nakaznici ali po telefonski poštni nakaznici, ki mora biti naslovljena na JUGOEXPORT, Beograd. Obvezno je navesti tudi ime in priimek koristnika in točen naslov. Nakazila 'preko pošte veljajo za sedaj samo za naslednje države: Zahodna Nemčija, Švica, Italija, Belgija, Francija, Švedska in Avstrija. JUGO EX PORT BEOGRAD, Kolarčeva 1/1 JUGOSLAVIJA DRŽAVMA ZALOŽBA SLOVENIJE bo izdala knjigo umetniških fotografij: StOFESfIJA V knjigi velikega formata (21 X 26 cm) bo objavljenih nad 150 večbarvnih in približno 250 črno-belih fotografij. Slike bodo celostranske, natisnjene na umetniškem papirju in urejene po pokrajinskih področjih. Spremna beseda h knjigi in komentarji k podobam bodo tudi v angleškem in nemškem jeziku. Slike bodo prikazovale vsa pokrajinska področja Slovenije, njihove znamenitosti in ljudi. Našim izseljencem bodo oživele spomin na domače kraje, mladini približale domačijski svet njihovih prednikov, tujcem pa odkrile lepoto naše dežele, zgodovinske, zemljepisne, gospodarske in kulturne značilnosti ter socialni napredek Slovenije. Založba sprejema prednaročila za CELOTNO KNJIGO, ki bo izšla v letu 1965, pa tudi za POSAMEZNE ZVEZKE, ki bodo prikazovali posamezna področja: LJUBLJANA (že izšlo) GORENJSKA (izide junija 1964) NOTRANJSKA, PRIMORSKA in SLOVENSKO PRIMORJE (izide oktobra 1964) DOLENJSKA in BELA KRAJINA (izide v letu 1965) ŠTAJERSKA, KOROŠKA, PREKMURJE (izide v letu 1965) Poleg tega bo izšel v letu 1965 še posebni zvezek umetniških fotografij, posvečenih našim ljudem v sosednjih zamejskih pokrajinah. Zanj bo cena naknadno določena, medtem ko velja za prednaročnike celotne SLOVENIJE cena 12.000 din ali 15 dolarjev. Naročniki lahko poravnajo ta znesek tudi v 12-mesečnih zaporednih obrokih po 1000 dinarjev, tako da plačajo prvi obrok z dnem Cena za posamezne kartonirane zvezke velikega formata pa je za prednaročnike: Ljubljana — 2500 din (3.50 dolarja); Gorenjska — 3000 din (4 dolarje); Notranjska, Primorska in Slovensko Primorje — 3200 din (4.50 dolarja); Dolenjska in Bela krajina — 1800 din (2.50 dolarja); Štajerska, Koroška, Prekmurje — 3000 din (4 dolarje). To bo prva velika, prepotrebna izdaja te vrste, kakršne doslej še nismo imeli. Naročite jo Državni založbi Slovenije 'J 'A LJUBLJANA MESTNI TRG 26 Izreži! NAROČILNICA Knjigo ali zvezelk, ki jih naročam, označujem takole M Nepreklicno naročam v prednaročilu: □ SLOVENIJA — knjiga velikega formata (21 X 26) Prednaročniška cena je 12.000 din ($ 15.00) Plačljivo v 12-mesečnih zaporednih obrokih po 1000 din, začenši z mesecem .................,.......•*. 1964 Posamezni zvezki — veliki format, kartonirano □ LJUBLJANA ........................ 2500 din ($ 3.50) □ GORENJSKA......................... 3000 din {$ 4.00) □ NOTRANJSKA, PRIMORSKA. SLOVENSKO PRIMORJE........................... 3200 din ($ 4.50) □ DOLENJSKA Z BELO KRAJINO..........1S00 din ($2.50) □ ŠTAJERSKA, PREKMURJE, KOROŠKA . . . . 3000 din ($ 4.00) Denar za posamezni zvezek vplačam cib naročilu ali najkasneje mesec dni pred izidom naročenega zvezka ŽELITE PODARITI VAŠIM SORODNIKOM V JUGOSLAVIJI HLADILNIK - POTEM SAMO BOSCH s posebno ojačenim strojem, primernim za električno napetost v Jugoslaviji BOSCH s petletno^ garancijo za trajnost stroja BOSCH s tovarniškim servisom v Zagrebu in servisi v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Skopju in na Riijeki Vplačilo s čekom ali nakazilom v Nemčijo na: Deutsche Bank A. G., Filiale Stuttgart, v korist firme Robert Bosch GmbH Stuttgart Na nakazilu prosimo za navedbo vrste hladilnika in naslova prejemnika v Jugoslaviji - Zahtevajte čeme in ponudbo Dobava proroptna s skladišč: ZASTOPSTVO TUJIH FIRM avfofehna LJUBLJANA, TITOVA 25 ZAGREB, PETRINJSKA 51 BEOGRAD, GALSWORTHYEVA 23 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE knjižne zbirke LJUBLJANA MESTNI TRG 26 p. p. 50-1 SREDNJI VRH (960 m) LEŽI NAD GOZD-MARTULJKOM, JE NASELJE, KI JE PO SVOJI LEGI NA POBOČJIH KARAVANK IN PO SVOJI EDINSTVENI LEPOTI RES NEKAJ POSEBNEGA foto: Ančka Tomšič