Boji in zmaga francoskih katoličanov Strasten boj je bil napovedan ufi Francoskem katoliški Cerkvi že leta 1877, s krilatico: Le cléricalisme e' est l'entrami (Gambetta) Nas sovražnik je klerikalizem. 1879 je vlada vzela katoliškim visokim šolam naslov univerz in pravico podeljevanja akademskih {asti. Naslednje leto je razpustila jezuitske šole in samostane (74 samostanov), druge redovne kougregacije »o morale prositi za državno priznanje; pri tej priliki je bilo odpravljenih zopet novo Število samostanov. Državne šole so se »nevtralizirale« in namesto krščanskega nauka se je vpeljal državni pouk 0 morali (1882). L. 1888. je bil verski pouk iz državnih šol popofatoma izključen; tudi poučevanje, ki bi gs na državnih Šolah opravljale redovniške osebe, je bilo strogo prepovedano. Laizaoija šolstva se je izvajala z vso doslednostjo. L. 1882. je državna zakonodaja sijala razporoko. Proti vsem tem strastnim napadom na življenjske interese Cerkve so bili katoličani brez moči, ker so bili politično razdeljeni na dva tabora, na monarhiste in republikance. Kolikor je v tem boju katoliških redovnih šol zaenkrat še > stalo, jih je odpravi! društveni zakon z dne 1. julija 1901, ki ga ua krivični način izvršil minister Combes. 1 podlagi tega zakona je bilo ukinjenih 14 tisoč redovnih šol. Nato je Combes z novim zakonom (7. 7. 1904) odpravil tudi vse redovne kongregacije, ki so se pečale s poukom mladine, in njihove samostane odvzel. Na veliki Petek (1. 4. 1904) je izšla vladna naredba, da se mora iz vseh šol in vseh sodnih dvoran križ estraniti. Kako naj bi se na to boj proti krščanstvu razširil, je naglašal Briand, ko je iudske učitelje nagovoril z besedami: >Prišel e da izrujemo iz src francoskih otrok "aro vero, ki je dopolnila svoj namen, ter po-«avimo na njeno mestò luč svobodomiselno-«• Čas je, da se oprostimo krščanske miselnosti. Izgnali smo Kristusa iz armade, mor-nonce, šol, bolnišnic, sirotišnic, sodišč, izgnati sa mcraino iz države sploh.« 2e dalje časa so »eralci in brezverci zahtevali, naj se izvrši Mitev Cerkve od države. Večina poslancev « « predlog odklanjala. A 1. 1904. je franco- Isv , Vni Preds®dmk Loubet proti določbam litri- ee obiskal izobčenega italijanskega Väd t' Rimu' eemur ie Vatikan ugovarjal. 'd ?a te8a 'n pa vsled kazenskega poziva [«yen francoskih škofov v Rim, je fraticoska «ia pre{rgala 8V0je diplolnati6ne zveze z I Oulija 1904), potem pa predložila za- ■ t kon o ločitvi Cerkve od države, ki je bdi kljub protestom papeža Pija X., francoskih škofov in vernega francoskega ljudstva sprejet dne 6. decembra 1905. V veljavo pa je stopil ločitveni zakon 1. januarja 1906. Težki so bili uda rei, ki so zadeli katoliško Cerkev v Franciji. Njene gmotne izgube so bile velikanske. Vendar pa katoliška zavest francoskih vernikov ni podlegla. L. 1908. se je začela znova prebujati. (Glej: Dr. Josip Türk, Cer'vena zgodovina, Groblje 1930, str. 434—435.) In danes? Poshišajmo nadškofa A. Ban-drHlart, ki pravi : »Ni li velik uspeh katolicizma, da je sko-ro odpravil c&ibno svobodomiselstvo, ki je triumfiralo 1. 1880. Kdo si upa še danes vzdrževati tedanjo krilatico, da bo znanost umorila vero? Kako vse bolj pohlevna je danes tako zvana neodvisna znanost i ozirotn na primerjalno veroslovje, zgodovino pcietkov krščanstva, vlogo Cerkve v zgodovini! Koliko je danes spoštovanje del katoliških znanstvenikov, včasih tako preži ranih I Ozrimo se v praktično življenje! Kolik napredek v organizaciji mladine in katoliških sili Osamljenost in raztresenost. H dve besedi sta zaiačilni za naš nekdanji žalostni položaj. Pojasnjujeta tudi naše poraze. Pustimo neomenjena druga, četudi važna napredovanja, mislimo le na veliko organizacijo katoliške mladine (ACIF) in organizacije kmečke, študontovske in delavske mladine, ki so nekaki podolseki goruje. Da bi mogli pregledati njihovo meč, bi jim morali slediti v posamezne kraje in šole. Mislimo na zvezo katoliških dijakov in toliko drugih udruženj in sindikatov, ki vsi hočejo jasno poudariti svoj katoliški značaj. In nad vsemi je francoska nacionalna federacija (FNC), ki jo vodi globoko verni in hierarhiji vdani slami general CasJelnau. Kako iinpczantiie in uspehov polne so njihove manifestacije na deželi, ki družijo po 39, 49, 60, 100 tisoč odločenih, priboriti veri spoštovanje in Cerkvi pravice! Nasprotniki se jih boje in jih spoštujejo. Če bi kdo trdil, da na političnem in socialnem polju nismo ničesar dosegli, bi se zelo motil. Kje so pri ljudski masi nekdanji napadi; prištranost, nezaupanje? Res je, dà j ima Cerkev socialiste m komuniste Se vedno za svoje «»prijatelje, toda koliko vrat ai je že odprla do njih! Danes jo bolj razumejo ia rajši sprejemajo. Kaj pa z vlado? Ali vam moram posebej omenjati, da nimamo danes papeževega nuncija v Parizu in francoskega poslanika v Vatikanu, v vsem Rimu zelo vplivno osebnost? Da so že tudi v vprašanju cerkvenega premoženja, ki so ga vzeli zakoni iz leta 1905., doseženi sporazumi? Da so se redovniki i» redovnice dejansko že vrnili v Francijo in morejo v veliki meri svobodno izvrševati svoje nekdanje vzvišeno delo? Ves svet je lahko videl lepo razmerje zastopnikov Cerkve in države 1. 1929., ko sta ob priliki proslave 500 letnice Device Orleanske predaedsiik republike in papežev legat skupno predsod.svala svečanostim. Da, frmuacs&i katolicizem j® sila, a katero računajo. Toda opominjam, da razveseljiv« dejstva niso !e posledica političnih interesov ali vsiljena od nujnih razmer. Mnogim so se namreč uči odprle. Mnogo tistih, ki so na vladi. je prelomilo s staro miselnostjo in priznavajo, da je katoliška Cerkev pogoj za srečno bodočnost tudi mogočne Francije. Če bi smel, bi rad navedel značilne izjave, ki jih je dal predsednik republike kardinalu Verdieru. Nedavno ste lahko brali, da je ministrski predsednik Tnrdieu odlikoval s »častno legijo«; vrhovnega duh. vodjo francoskih skavtov. Besedam so odgovarjala dejanja in vlada je pomagala ustanoviti mnogo verskih središč v znamenitem >rdečem pasu« okrog Pariza. Seveda smo Se daleč od stanja, kakršno bi moralo biti in bi si ga mi želeli. Brez preti ran j a pa lahko trdimo, da je miselnost 1.1880. 3trta, in je kr.l licizem ena odločilnih sil sodobne Francije. Sodobne, pravim, misel mi gre pri tem na 1. 1830. Takrat je katolicizem imel predvsem nalogo, zopet si pridobiti »elito«, najboljše med izobraženci. Danes je ta naloga v veliki meri izvršena. Treba bo še Mrše p kisi i ljudstva iznetva pokristjaniti. Tudi to bomo z božjo pomočjo storili. — Upajmo in delajmo: Bog !>o dal zmago ob uri, ki jo je Previdnost določila. To bo njegova zmaga, saj ne iščemo zmage sebi, ampak Bogu. L Miifll! ijiiiiljsita, Me$«al tri II m mam m/MM Na mm* Uim»tMm 183» Telefon mz g I £ v. 15. V L t U B L I A N I. DNE 13. APRILA 1932 LETO 45 Cena W Dia m celo leto. U inozemstvo bO Din Posamezna številk« I Din. V msoratnera delu vsak» drobna vrjtica ali oje prostor '0 Din. Izhaja „ako sreda Spisi Jo dopisi naj se pošiliaio Uredništvu • Domoljuba«, naročnina, reklamacije iu inserati UpravniStvo »Domoljub.»« v LioMjani PO SVETU ■ Katoliški cerkw * fa^irA» fisa»» • **sopi#« k'«« Ü* fe hi« atoTmonÄ-JaM Rmj»- k- m '&**<** ieVajanli «ledei zvn>«p, tu.HtaNn««« «*«• «yhje..... «. Skf» «i w oJttai faptfrv*" rviHi <äa-«. m in nutoraviHK 1 sopì*- «idtuMe katolikega čiMetf» veti „ ira Mtaäs in vUbk^i k brvalKiJ.n»Ä in rmoti,!4a šo vtvdn* ÄtriteltaVliskti ra ni ed Im» prava in odino resnična. k s Kaan«. ,N«davno je sprejel sv. v (»«art*** tmàm. kaa- Ulo JUUUÄ m *> itek lÀUSi iia- , ?v,w. S*\lmogr«ški škof grof Gustav Majlalh je inclinai ^ Vod 33 letLkp je Ml iimajovnu & «•vkwiu'jr» luic.*». v«B» za»>bm» jpivàK»-仫je. $ i»mnofe«iMi k veSptofi I3J-m' kftU'S%F »Aaiiw. Vidnje watftetje pa ra dì pffgauismjs r« strami ràè»inM%D -driave vA\< sjßtSw®» pclrisj» pn- ^ takvurk«? vse. VèèÀsiK) je šla* S»da1 verarm pasfirsk» prsiauiw. s \*tero ac nikoatur vòd pimagati. Ia>r Je wvfe j^m. »»' ite rsjdelS. flsiis * Valàki i*iés»tò*!i »v«« je avarerai « &NM j. ì wdslw« p. ki je ìuypcej ??„ daje waàvfr wötwmje posefite Italije dV * * laiKjratfr. «partine -psiflö;.? j< vHikì ta&gKtai s\*t i*-.«8*ri1 peftieKf.-fi» se 1, vfsTO.šjmje aemšk* 'wjwr-in mednarodnih wftiTh dtdpr.v «a fa na?)tt. Äs se o-ririfcAliwari \. rm 'ét^fftxe jws «tirüt^ ± <±a s>e ssvsé» WO «vis* i»»«(6jMtr«*ÌM!Ì -ie j«V««'ja ili »e imanüm praaol yapalakma «whémA: Ä. d« x* j*Mk'««rste»ss & riMlfetìnskil* «èeèe- iaa» m» «K-e* 'Ak^Mü. Ma4)R<«4i ingo- isi«* 'S», fc '.Bwjj:. IMpiriJi n i5*ü;;, tii -akufm^ mmaip'* m imten-m im jwì^ìì?-v T4 «U jähe»- ifnii: 4. «tó Bwt»v» («ndti v»-.*- firefMa tMto étètèiif «rìwmmII sp»-gish. W r-> >.»«1. aee«*i>»ii#»«4i nn rcsMn' m ki wé» saxthe ssses t eiz wefeséte * fi»e*t8je » kWs- **»*aj0«< èoatriw, jaake^" viteé*»» «tadfe, mnafa p« as v«ssne ««Mäannitu tó pim-i-ijvž*-Im» »»Kial «Nk»»n«i «r rsdif» «pare, il stitfei- 3b»äb * Kli wj|i Se -d« i jK-. Ikii ig^mì-m. » a»-»wkA «fxaiy .Jkinfi «nr v ««wi«, k je -i>ü MHtown « «mü« ItsaäM* äter-t»Mn Mtpgu*. V --«tate; Ste t- ■ TesM«. tó je v n&enejsäji koìt-kor n r«'>iasmfö \«tj»jnfijß . Kaj je. jP-ae- pA s ^«««Snit! sä«aiß»wm. '^r »«'^,>'«1!»-6« preko «sì. ^orwcili vrhov. sfcc«i •f^w»» doBae. }w»Ì5»ve„ preko ^ avtai ia sUiaaiiii robov? .Vse je Wie ISfeo. te j^sako, to,' ore®a nče jr is!««ä. ««tov 0 vtì ter se «orasai: «tespik; pèUga, mt««Mbäai ai. Jsi.bi iui k» Jfs^irm frwn, fair sle navedi:. lllede «sode, ki naj «adone areürance, kro/.i po Oorici «las, da bedo uokalwi. imunem na svobodo, drugi »opet, j»w»Llmi so izvaja irte Rimu. fe^i. da karani. >K.sip M^oj kafe *É#ke|fa^vne ta»« %i vddalijU* » uidfc^b*»- MMa s pri|wwljalna «4» M IsrHo MamUaje. «IroJu« «fertinbe Viskiiwfei marnerai» » svA»*ni2anjfcÄ|vne-aa «a^üK^a roka t« "nieseee-. i(w^»o?.iti parlamentu zakonski «afri, ki naj bi stopil v veljavo JU88. Sccijalno dfnn». aa *»»rt jKIM z frri frww -ffs-tw iwngK^r- tta-vc-k pavšalno cdmerjati. Lidove Nòvini pri-našajo vest. da se mora proračun znižati «» eno milijardo 1«. Ker )»a se jedatk» nai^ačab drž. uf WDPsjo wÄatit- w iwlos« rali mižati materijami izdatki. Finaučno mi-riiiitrfivo fcikoiwkä mairi a» aupis at.taaa.itijj» pesnite; te satanaBte.aačit t»e M>«4n fwedteàea o veej yritìtei «wub trpù- s Raine. Suejiw otàsrèmiMvo «àpiiwsislh «acitüÄ ;'4jàkj*i gwzfcv ife fetSagti» -W(b od-(«stìiev A^towfl»-. JwdàNoi rir. PreàK ^a je dfi tf.-isjie^e 4eVfiv« v teh težkih r»-sö! «a »vejäi a»e»t&. — Veüke SriesMise ste»-' ««erti. lKSi< w+di uMj* Ma#veb jjeri. — Zisac-sw se -uawi d^skin. n,sjw. Rotlerdamcì«. .Vmslerdan»«ii in Lxjxto-•w. — iilsxiv «Uafcn poi^eèaite vsak dan ci » viso cesko mesto Pra|s&. — ^eika iÌA m dart-wd M&titt) ««àkih kun ceüfeosliMinki 4smi« àkjMpii. lakih 4ohMMkc\ hi- «r -ludi Nemčija » HMeikftst. 7* veli i ve držav, mag* predsednika, "ki sc se v» Sle minulo »e-še bilo uHjäfÜ! ßlaso»-. tor?j 1.155.4S1 inauj k .'iker pu „prvih volitvah dno VZ. rriifrra. Thiavnš proJseJnik T?i;Hien1>tu£ je dobil im«2 glasov (TOS.fflU več lialrof m6»i>{-\. «Wer C»tì«.17S wf ka- »injif» w> IbaniHE«* fSsiVmami wUtj^ nv T06J8S U-2TC809) rnanj kakor eaéifltf). Tel je k siar« I Kr«fifska hranihka, ki se »r-mae »adaj Hranilnica ! oMMnHaaaiBaB Dravske liano^M j 8264 glasov je bilo razcepljenih. Volivna ud ležba znaža 83 odstatkov torej 3 odst kaker ]VA mai^A volitali: èephTV éuàmw dosap« lei» »mago, je ^ y^vj-sfco bevilo &am>\\ «iniiih za BeaiSkeaTS" äs»* «it le na, »^dna »snega awj.-ii^j^ Äpüja *iZa itolÄev swimavskili Ärüuv -t* J ssétÉi posate-AnJjBiBu in Fauöja. Vä se je; v la',J«ä*eu fcön*>reiica aSiil; pw« iiosvetesäänja pi «o se 2^pi'šeld*žs' arai 1J. aprilhVf« «aiočilnih bodo sestali obenem z vodilnimi državniki Angl i jej Francije, Italije in ;«e-mqje tudi m, stopniki Jugoslavije, Avstrije, 'Madjars'ke, CŽ Ba^priske. ' ' ' " » ' .. ' ' "Sfjanfp s Strogo cenzure nad katoliškim čaMjk, jem i» aja sedanja španska vlada, Jii sezona-' im -s .t^ojipi päbqif|| fke liste pleifn|o kar na debelo. Za bran ju je se i Uww njfiiosfo.i»4a«(ijj(s. 'faiu Mi«i! rMyvtß ki- j taUski «pànAi -ife« *EI' .«efejteu ki utajit s MtMàu v neč atdtiisMh érrwltv. pred Iettai ««i« te r. ai-fltual, veta jati «ini vteidaa cdraäiü .t «éozeirétea toóiiwréis ai äafeist idade. jpt Tta «nswila. V prvi «te»-i Iki je ^saeti^nt uapovetoì »«re tonrtto «sston^» fr&Maoaako-so«^ Jtóiè»K:-fctsB«if!istìnr0i»-ìad taanjegu paaw^ìi. {i jteasKtt akixt|> è üisj- «äijaaa« ditay v sUle fmtrttm Arnes ika. Sc -vtius 4U vi.-l -akìi« «-uu'ja a* «vietai. »Le^eirÄi upkkä I «ÜBj^w? faat«. < j iual fcijumy à^o ča»u üdaäaiali v jtldkukL Saiaetj» maìdiito tato -ia aUta- j^*: Wli v Jäiuaksiaaa. («»là waeetoji -^IfetM Hfl« «ari fcwntaaàt s EJai« «i ìmkw tóWadi z« ton»' viadMü na» azijäkü di'èav« jW aaityaaaa Aaiarjr» iw idübil« z oIsda'oàtaijejB 3ie i ■Cakö jti iuataNatkl — jùda. , j '-'«M Sa iN»*»® awsaaè««« aaid Czcisaia. «v-^injsìia nnraiM« 'J Aaeatai je fei' m-m-m a* WJaMic rttàav^È hwàec äwi*^- «aijMtifc.» je J*-.*- ^ mi ktia^jo-inaatiwiaìki «m|Ì : »DOMOUUBc, dne 13. aprila 1932. ,4tran 208. + Grof Czernin. Grof Otokar Czernin. bivSI zunanji mlinister avstroogrske monarhije in za-upnik prestolonaslednika Franca Ferdinanda in cesarja Karla, je umrl na Dunaju od srčn« kapi, star 59 let. Najvažnejša je bila njegova uioga pri tajuih pogajanjih za sklenitev poseb nega miru. Po vojni je bil začetkom posla lieo, pozneje pa ni igral nobene uloge več. Hitler. Iii je v nedeljo propadel pri volitvah nem. škega državnega predsednika. Hindenburg, dosedanji nemški državni predsednik, je bil v nedeljo ponovno izvoljen. V vsako hišo Domoljuba! Roda Roda 691etnik. Znani humorist Roda Roda, rojen v bližini .Osjeka in bivši " aktivni častnik, Francosko letalo Bliriot 125, najnovejši izum francosk* tehnike. Letalo ima dve ladji s potniškimi praznuje te dni 60!etnico svojega rojstva. kabinami, 500 konjskih sil in lahko vozi 30 potnikov. Najmanjši potnik »Grofa Zeppelin»« na njegovi vožnji v }«i£na Ameriko je » in pol leta stari Rudi Lang, kl potuje k svojim starše t r Bue. nos Aires. ^etnica največje nesreče », morfu, 15. aprila bo minulo 20 let, odkar je ladja »Titanic« naletela "on p,v« prekooceanski vožnji na ledeno goro in se potopila. »Titanic« je bila največja potniška ladja. 1563 ljudi ie pri tej nesreči našlo smrt v valovih, ,DüMOUIUJk, /4'1® ai>Tiln *-ftU Sie*. 14.. KAJ JE NOVEGA Osebne vesti d Gespod gimnazijski ravnatelj Bogumil Romee se jo v četrtek 7. aprila z brzo vlakom odpeljal iz Ljubljane na svoje novo službeno mesto v Srbijo. Na kolodvor so ga spremili številni njegovi znanci in prijatelji. d 70 letnico rojstva je obhajal oni dan ugledni mariborski stavbenik g. Franjo Spes. Bog ga živi i v bodoče! d < kivmur fast. V današnjih dneh, ko drve preferaesgi samo za denarjem in izživet-jem, obliaja Ana S e n i C a r, roj. 12. oktobra 1873 v Sevnici pri Brežicah, zanimiv jubilej, za katerega le malokdo ve, dasi ni nič manjši al jubilejev v slavo in čast odetih oseb. Am» Seničar je samo bolniška pomcčnica, pa je službovala cd 28..«febr. 1902 do 23...januarji. 1928 v splošni bolnišnici v Ljubljani, od 23. januarja 1923 do 31. marca 1932 v bolnišnici «a ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani. Trideset let — torej dolga doba. Ostrmeli pa boste, če vam povemo, da je vseh 80 let vršila brez večjega prestanka samo celoncčno službo — to se pravi, da je prečula uad 10,009 neči pri napornem delu. Skromno je v teh tisočerih nočeh — ne boječa se niti bolezni niti preutrujenosti, lajšala gorje tisočerim. Od večerne do jutranje zarje je bilo njeno ljubezni p:. Ino življenje. Tisoče iu tiseče bolnikov je negovala, tisoč in tisoč porodnim ženam je' pomagala in čuvala z materinsko roko tisočerim utvcrojeaeem prve dni. Videla je ljudi prihajati, trpeti in odhajati. Vsem pa je bila nesebična mati in sestra. Katerega delo je vei-je — ali cd skromne te nepcz-uaae Ane Seiričar ali cd veleslavnega Lšndbevgfca? d Trbovlje iapasli dosedanji ravnatelj tovarne g. ir,g. Julij Pauer. Pokojnino hc?e uživali na Koroškem, ob Vrbskem jezeru., d 75 dolgih let je intendo ? p-reieklesi g. Ivanu Zupanu, strojar. in usnjar, pedjet-nttm v Kranju. Na »noga leta! d ČeškesUvaški miafeter, duhovnik tir. šrivniek, voditelj tešite ljudske stranke. je eni dan ua povratku iz Svete dežele oh t skal tiufi naš Dubrovnik. d Por«*«. V poadeiije.it 4. t m. se je j>o-roÉl posestnik Ih gostilničar gosp. Ferdinand Mikliž z gdč. Marijo J««stlk fe Travnika pri LoSkem potoku. Novoporofeneema nase iskrene čestitke. ti Za*tepriki «Mi», «««.c-- ter razaih d raster so se te dni Y prisrčni« besedah poslavljali od okrajnega glavarja dr. Herherta Kartina v Šmarju pri .Jelšah. Ctosfted glavar je odšel ««di dela ša načrtov v pokaj. Slovensko ljudstvo je vedno častilo in še časti in t pošt nje dobre uradnike. d Romanje a» Imt, združeno z izletom t. ladjo po morju na otok Krk, priredi tudi letos »Sveta vojska . v Ljubljani in acci zadnjo nedeljo maja. Odhod v soboto 38. maja zjutraj, povratek iz frsata v nedeljo 29. maja zvefer. Mnogo prijav je že dospelo, pridružite se tndi drugi čfmpreje, ker «as beži naglo. Letos znižamo ceno izkaznicam za polovično vožnjo po železnici in za brezplačen ute't z ladjo po morju na 40 Din. Prjjavitej Se ài whtevajte nadaljujapojaiHBla! Naslov: Sveta vojska-., romarski odsek. Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. d Ker ni dobila oblastnega pritrdila za obstej, se je 10. aprila razšla 39 let za železničarje zelo uapešuo delujoča naša Prometna zveza. Od premoženja dobi 3000 Din pedpore 13 članov, ki so bili nedavno iz službe odpuščeni, ostali znesek z vsemi premičninami postane last Stavbne in kreditne zadruge železničarjev v Ljubljani. Tako je «klenil zadnji izredni občni zbor. d Lkiajenje Iwwtreie »ad mlini Na podlagi okrožnice davčnega oddelka finančnega ministrstva bedo finančne direkcije takoj dale nalog oddelkom finančne kontrole, da odtrgajo pečate, ki so » njimi napečatile pasaaiezne mline, ni da jih takoj odstranijo, ker je po "novem zakenu o premetti s pšenico ta kontrola ukinjena. Prav tako tipjfö fiatog ukinili stalno kontrolo, ki je obstojala v nekaterih mlinih. d 50 kg težko divje» svinjo je ustrelil lovski čuvaj Pepi Hudaklin 4. aprila v Gorjancih pod Trdinovim vrhom v lovišču občine Brusnice. Bilo jih je v čredi 8 Kmetje pod Gorjanci se boje, da jim pridejo na njive in jim uničijo poljske pridelke. d 608 strankam s« «d povedali stanovanje ljubljanski hišni posestniki. d M «ti «n pa ua pravili jetrea. Tudi v Gorjancih sc družine divjih prašičev. Lovei »o že parkrat napravili pogon nanje, a niso jim mogli do živega. Na praznik Marijinega oznanjenja, 4. aprila pa se je vendar posrečilo lovcu Jtepetu Mudoklinu iz Vet. Brusnic, da je dc-tdi, V katerih se prodajajo vino, pivo, špirit in dmge alkoholne pijače le, če je z uradnim pregledem «getov)jene njih pwwicr.»na ia lastna teža. Zato «e opozarjajo oni, ki porablja jo v jav-nem pi ometu koviuske sode (bare-le) za prodajo špirita in drugih alkoholnih pijač, da si za take sode oskrbe pregled in žigosanje. d Poostreni pasji kentniaae je proglasilo glavarstvo v Laškem za ves okraj. Tudi mačke se ue smejo gibati na prostem. d Nad 890 brezposelnih je v Trbovljah, d 388 delavcev in skoraj toliko družin ho zopet a*, cesti, »ko ustavi obrat litijska predilnica. d Žetemi&ki delavci hud* sprejeti aaiaj na delo, pravijo zadnje v etiti. d SO letate» obstoja je praznovala t»; dui okrajna posojilnica v Ljutomeru. d Živega divjega prašič« je ujel Cebin Franc iz Otavice pri Ribnici. Tehtal je — prašič namreč. - 70 kg. Lovski ldub je prašič^ dal zaklali iu ga potem podaril za praznike domačim ubožcem. d Za aMtelje, g tan «jote v hišah, ki so las« eerkveaBi «Win je zanimiv odlok Kaant-"efa ministrstva, da se tem učiteljem stanarina ne sme odtigovati. To načelo bi moralo veljati tudi za vsa učiteljska stanovanja v občinskih šolskih zgradbah. Danes je namreč tako, da mora občina skrbeti za učiteljska stanovalcu ü, jih popravljati, stanarino pa pobira država. d »aaeviaftk» kiactijsk» itU m o™ pri Neve» meste sprejnw » 17. maj«,,, t , 20 učencev v pripravljalni gospodarski teto ki traja do iS. oktobra t. 1. Ti učenci hj' dnevno po dve uri pouka v fiali, ostali m i uporabljajo pri delih v vseh panogah šolski ga gospodarstva, kar jim pozneje prav dobro koristi pri teoretičnemu pouku. Tečaj je tore: zelo uspešna priprava za vstop v redno šolo predvsem za one kmetske sinove, ki imajo slabo predizobrazbo iz osnove Sole. Ufei« plačujejo po 400 Din mesečne vzdrževalni« Nekaj se jih sprejme na brezplačna menta nekaj pa za znižano oskrbnino. Prosici ù znižano oskrbnino, ali sa brezplačno meglo, morajo svoji prošnji priložiti posestni list potrdilo davčnega urada o višini davkov. l(c. l istno jo priložiti tudi uradno izjavo županstva o, rasanetaät, v katerih se gospodarstvo-nahaja (d«Sgo«, -»«refe M,), Pogoji u spre. jem so: i. starost ire manj kot 16 in ne vet ; kot 19 let, ,2. dovršena «snovna šola, 3,v lesna in duševna «paaobaost. — Prošnji®,; kolkovanim s 5 Din, je priložiti krstni lisi, ' douiavnico in zadnje šolsko spričevalo, oni»,] ki prosijo za znižano oskrbnino tudi zgoraj ; naštete priloge, in jih postati do 25. aprila ^ 1932 ®a rav nateljstvo kmetijske šole na Orni« pri Novem mestu. O sprejemu in višini oskrb-i niuefse obveste prosile! pismeno. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo. Med brati Hrvati d 4.466 sluša«4jev šteje ta čas zagrebški vseučilišče. d SO odstetliev uteneev je «bolelo ia gol-savostji» v Buajaitrki. Vzrok: slaba, pitna voda, d Nate m airiiaU eeae vsi mesarji. V Dugl Resi so te dni doživeli veliko zanimanje. Neki mesar je objavil, da je znižal cene mesu, takoj nato so znižali cene vsi mesarji. Kilogram govedine stane sedaj 6 Din, leletina je po 8 Din, prašičevo meso po 10 Diu, slanin» po 10 Din, salo 10 Din, svinjaka »lasi 14 Din, šunka 14 Din, »uho prašičje meso 12 Din. Kje pa so drugi, ki žive samo od zgubed d Omejitev «brata ia oilpust dclarcey prvi vreli tistih, ki so kmetje, naznanja vel ' bombaževa predilnica in tkalnica v hrvatete D ugnee si. d Mest se je pairi na železniški pit# O.sijefc—Virovitiea, in sicer med postaje Cačjbci— Miklev?.. Promet je bil néri i n »ta vi jen. Poro čajo, da je povzročil pritisk vode. d Vsak ua 300 Wh kana« »ta bite lem dva mesarja v (Mjeku, ker sia hrenovke In servaladjje« polnila tudi z — «rako- Iz naše prestolice d Predsednik miRisdrskega sveta in » «anji minister dr. Veja Mariukovič nekaj časa v inozemstvo. Nadoweslovà! g« • si rijaiui mtaisler g. fv;ni Pucelj. d Samouprav«-, Kakor čujemo, 1» k-rattein zopet zadel iabajati v Belgrad« » Samouprava :, ki je bila dne 6. januarja I!» ukinjena ia ki je bite glasilo : Narodae kalne stranke«, ^Samoupravo« bo urej» vedi! hivM radikalni vodaelj in minisi« » Miša Trifnuovič. J d Na seji senate dsie 8. aprila je dr. ^ riukovl» predstavil seaatorjeui svojo vlado. -- V narodni skupSčini so bila pr«'1 pa aeJiuici'a vprašanja,, nato pa so r volili cdbof m zakoiiski predlog o «kolslijh domov, .V tei» odboru sta poleg tiü tudi slovenska poslane« Alej* fintar in Albin Koma«. — Izvoljen je Ml tudi odbor 1 « proučevanje zakonskega predloga o pobijanju draginje» V tem odbor» sta tudi poslanca dr. Pivko te Lovro Petovar. d I« državnega poslanskega ktaba je izstopil poslanec N. Nikič in štirje tovariši, d Polititi» stranke bed» baje zopet dobljene. samo na verski ali plemenski podlagi ne. Tako se glase najnovejše vesti. ° d Hade povadnji eb delanjem teki» Save. l)ue 6. aprila je Sava izpodtkopafa nizki obrambni nasip aovogradiske vodne zadrtige.pri Pubici v dolžini 40 m iu preplavila 60 ha zemlje. Kasip od ustja reke Besne do ustja Tin je ljudje utrjujejo nož in dan. Bati se je da bo popustil tudi nasip p»' KostreČi. V tem sMSaju bo voda preplah 25.000 ha obdelanega zemljišč». Ofeiftßii ie prtpwtvVjajo izpraznitev vas« KosAreds. — Najhit|Sl je položaj v okraju Bjejtaa v Btosasj. Tam je-'sfs* «»lila iua-aip Crneljevo—-Rača. Tu je poleg 19.000 ha obdelane ».emlje voda zalila tudi 1700 hiš v 8 vaseh. Iz teh vasi so doslej evaktlfrali 10.000 oseb in 30.000 glav živine. Pojavilo pa se je veliko pomanjkanje hrane in krme. — Na levi strani Save od Broda do Mitrovice so naraslo Savo uspešno zajezili, pač pa je vas Grk z okolico ped vedo. — Pri Bosanski Gradisi;i je ped vedo 3500 ha zemlje, pri Brodu 2000 oralov, pri Bosanskem Žabcu 3500 ha, pri Örfkem 2000 ha. Pri Sremski Mitroviei je doslej rsega skupaj pod vodo 8400 ha. Pač pa poročajo, da glavni pritoki paVe v spodnjem delu upadajo in da je največja nevarnost minila. - Do 7. aprila je bilo v Mitroviei ped vodo 15.000 oralov njiv, na katerih je bila posejana pšenica. Škodo cenijo za seüaj na pol milijona Din, če bo pa veda dolgo stala na nji-vnii, bo pa škoda znašala .več- ko sailijon. — I Bosanska in Sremska Rača sta v vodi. Prebivalstvo je naseljeno po železniških vagonih. |Mncgo hiš je razrušenih. — Posebiiq w,elika j.e! g pove den j v bosanski Bjelini, kjer jVpoVriäfelrth; ;3 okroglo 70 hiš v šestih vaseh. Utonilo je mnogo živine, d Pr»tì sakoaa o piskijanju draginje pisr :>Tig(/yski lisk in. iMivnjs med .drugim siedete: »Vsled dogovora velikih proizvajalcev ima-I nekatero blago previsoko ceno in to tudi blago, ki brez dvoma spada med neobhodne življenjske potrebščine. Omenjamo tu sahio sliid-ker. Vsaka rodbina potrebuje sladkor, vsaka rodbina pa mora danes vsled slakornega kar--tela plačevati • dadtornM tovarnam mnogo prevelik sladkorni davek. A baš glede karle-:!ov 01 v,n«pBtó»»«pftin psoticfragiaiatem zaslonu, ki ga priobčuiemo na drugem mestu, ne h besede, öe vt*T V sliMkornem kartelu so ceti» državne sladHomM^ttfvarm» in indirek-tno omogoča s tem država sladkornemu kartelu, IV ni®kim plačevanjem sladkorne repe niža ( našemu kmetskemu proizvajalcu dohodke, obenem pa da s pretirano visokimi cenami sladkorja veča izdatke našega odjemalca. Vso to vojno škodo pa prenaša naš narod sanno za-• da Prejemajo tuji delničarji čim višje do-It » i- A sladkor ni osamljen pHrtiftr, kako Kartei» pwimaje^agflya -Siato M ttffti baš S « protidraginjaki zakon »največ «misla in j največjo utemeljitev«. ... ^ Skupna vsota vseh proračunov vfflfch i banovin za leto 1932-83 znaša 844,007.0157 |um' •» -i «i »sfortaisB anavxidw «t oiim d Novi troéarówki zaka», t, katere« smO •:l'a pnatančno poročali, še ni stopil v ve-os'ant;' so ga že sprejeli, senatorji pa w Äff'' spwMPvsW "" REVMATIZEM morete zaustaviti "at°. «o 11 bolečine v mišicah a» v členkih, StOAN-ov MNIMENT jih bo odpravil. Brez uHranja — lakoj prodre, «reje in umiri. Ne trpite — Imejte vedno steklenico pri rokt Rabite SLOAN-QVO mast proti revmatisrau, išiasu, bolečinam v križ«, bolečinam v hrbtu, bolečinam distor-a||e in kontnzije In proti vsem vrstam bolezni v raiäicah. Dobiva se o osek LEKARNAH in DROOERHAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. : Odobreno od Ministrstva aoei jalne politike in narodnega zdravja Siamletsko odelenje 7 reSenjein S. br. 1107 od 1,1. marca 1032. - zato se bo končna potrditev zakona Se zavlekla, Za sedaj ostanejo v veljavi stari trošarin ik i predpisi, d Nftve luamke. S T. aprilom so bile izrečene prometu nove postne znamke po 0.75 in 1.50 Din. Znamke po 0.75 Din so namenjene za lepljenje na dopisnicah in razglednicah za jictrainji promet, znamke po 1.50 pa «a pisma v notranjem' prometu in za razgled-ftfce za inoeematvo. d 1e,t»e lesa j« Jugoslavije je izkazan v letu .1929 z 2190 milijoni dinarjev, leta 1930 s 1680 ia leta 1981 samo še s 1040 milijoni Din. Padec ed leta 1931 je 38 odstoten: d Kri«» — kasen božja, Škof. ohridski dr. Nikolaj Velimirovič je poslal podrejenemu pravoslavnemu duh&vništvu pastirsko pisfio, kjer označuje današnjo svetovno gospodarsko lcrizo kot itazen božjo. Vzrok pravi dr. Velimirovič — je v grehu, v bogoedpadništvu. Bog je udaril po bankah in financah z valuto in fere/, .vajijte. V^omcgožnj Stvarnik, je pre-obrnil menjaiJRične in bančne miže in'je s svüjo vsetiicgečno veljo fezvai finančno zmešnjavo. On pcvzfcča vse to z željo, da bi vzdra-inj! vse evropake in aiMefiške mosgc&yake i» jih prisilil, da; priznaj» svoje cnwtc i« svofà nezaikcnita zta dejanja. Vprašate me — nadaljuje pravoslavni vladika kako; dolgo Imj vsa to trajalo? Tako dolge, dokler se né iz-! premeni duh človeštva,, dokier ne kapitulirajo oholi, dokler se ljudje ne pokesajò svojèga greha begoedpadništva, n» vzljubijo Boga Ui se ne pokoravajo.. Njogmi sveti volji. d Zanimiv nakup pragov. Kakor pereča belgraj&ko »Vreme slavili poslanec'dr. Ivo Lončarevič in tovàrisi ria. prometnega ministra vprašanje» tikajoče; m- nakuga éOp'.OOO žeiezniiteih pragov. Brez draži« ^ dobila nabavo pragov francofira Ivrcllta Toue&e. čeprav bi se bili dobili pragovi lahko tudi od-domačih jugoslovanskih tvrdtk. NajtepSepri-vsérii pa je to, da so bili predmetni pragovi ratM-lani že leta 1929 in 1930 in ponudeni v nakup francoskemu prometnemu ntinislrslvu, ki pa jih je kot nerabne odklonilo. d Prošnje za odpis dolžnih ilavkev. Davčni oddelek finančnega mteislrstva je objkvtf-davSni razglas o vlaganju prošenj za odpfcv dolžnih davkov, ki zapadejo 26. junija 1932. Ta razglas se glasi: Davčni dwazenei, ki dolgujejo davek iz prejšnjih let, pred letom 1929, lahko zaprosijo' po čl. 14- i.akcna o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o nepiwredtrih dRV'-kili in v tem členu predvideni višini za odpis teh davkov. Prošnja naj obsega te-le podatke: rj'. ffer'je-presite sko stanje z navedbo uepremičBtin, vredne«ii premKaiù, prtsilčev jjfeldic, s se prsi$s-Ija in kr«j prebivanja. Prošnji je Irefea Si-ložiti: 1. zemljeknjižni izpisek, 2. .pol«lii*;o lastninskem stanju, ki ga izda na uradnem cbrazen občina* prcalti^rega ''»tsmcratìjjvHìn občina, v kateri je prosilec za$q)|en, idk^fa pismena dckazila, o. lastniusken», f!to^jH. 2a-doliitvene izjave ae bede upöäjfcvale mtìanje uvozne carine na modro galico. Kot razlog za to navaja, da je metana komisija trgovskega in IctartW^Mfs -mi^-strstva ugotovila, da je domača tvornica mg-d. galice »Zorka« d. d. v Sabotici, s kate«i (j?fi(W» zS&ljučila desetletni dogovor za p» VkHbòvànje "domačih konsumentov z galico stanju kriti vso potrebo v državi, da cene df-galice .ns prekoračijo dogovorjene ceqi, : m 4». te Jlito .»iifB;-^ Imido^tehmn za É- : f 4 PWW*» P*pMIŽ stroški. To dajemo v dednost vinogradnikom in dob§-viteijem gaiice z «sirom na dejstvo, da hodfc ügentje tìeke; ittozehišlti tvrdke po Sloveiffli in obetajo italijansko galico brez carine. d.že 16 požarov je bilo od novembra 191 c-.lvrcgtOcenjjfc Pelslàwìe. Dae 2fti ift^rca-je J pet pcaorelo stanovanjsko poslopje p. d. jave v %tìkali, na ÒfeTft lìsdeljo pa veliko spodaMÀco j>os!t»iijè' ' FrJtneeisi : Korena. d Ker je udarila strela, sta zgoreli | Srednjem Bitnju pri Kranju hiši Berčiča žefa in Eržena Jožefa. Plamen je uničil tuji vsa okrog hiš se nahajajoča gospodarska slippja, :kakor pedi, Supe in drvarnice z vse material otn. ' i d Zgorel Je mtln ob Mtiri, last »tefa| GtMitftfrjtf iz Kroga pri Murski Soboti d Stanfeviàj^ko Mšo in giftt^ddièlrsko slopje ,je uničil požar g. Zamidi, nadučitel| na Smuki pri Žužemberku. Svinjski in živinski hlevi so zgoreli i Ptuj trnku Jakobu Šerugi, v •« é posf«pij jjö tiJHftT ffgenj v Majdini Nadelsberge r, d 12 poslopij je uničil požar trem poseS oM S kupovanjem srečk za zgradbo katedrale Oobrodelms»« druživa Sv V incelici}« se najlažje omili brezposelnost! V mei |«j*«jii fcjn-öiwn«. i- « , m b k-l^c***-»osa. h>fmm» jt 1 Paro» w»Hfcr dfrvs*"«. dt sa ie bhv v ' rapwc* . -S* • $rada-d 32 oertr« h par-šlii» Map. • _____ 12 _M "lt Dir 31»- - -------------25= '.tmKnntu* »xni.jju ^u. i* » srečko, a ogromni dobitki; a m« a im« soo ooo-- , 10x100.000 - in iooxdìk «o.ooo— is*eradtlt piemeailosi Vaše irtre! Žrebanje: 1. mafa 1932. «« «wxìL dohrodete* » c«-in*®e ilwiiw iti K****» »ta <(*«s«ve». rÄo T aacslrc 3BI9 Da» tnHm I.jit iiHT.:;." süvitsSK&stf errkf* m. « c 1«- lit obi x tV - jfy: Ä- tvuteijfct; KI > .1. j»«r» «S "•> M-«- M {WMftj ÄC. » *•••;!** i-Jlstt. «K^i». J>a»9M«»iil. \ ' V« « t S« t*»Ml«JI K A-' > ».><■«-«>» Wcl» t Ttoj>o|i je . • Ti r.-, i na k .«rts v y»rìsa V», vo» »v h- • * i. »aus,. ¥ iwsbwt s: n.- -r;». at t» MiMTt*» krVA (üuuii«ki ravutd) B. Remce, ki w It düi odšel »s stoj« aa»o lioibeao aierto t Krsievtc polju. Prizadeti so gospodarji Alojzij in Franc Petek in Ekrt. d Plameni «o uničili veliko gospodarsko poslopje posestnika Breclja Franca v šmart- ttom pri Celju. d Neznana «ver v človeški podobi je umorila v Pražgošah 08 letno vdovo Marijo Lotrič In njeno 80 letno hčer Genovefo. Zločinec je nato hišo, ki stoji bolj "na samem, najprej oropal, nato pa še zažgal. d Razne nesreče. Sedemletna hči premo-garja Ljudmila Burkeljca v Novih Jaršah pri Jezici je padla tako nesrečno, da si je zlomila roko. — 61 letni Dominik Zupane, kajžar iz gl Jurja p vršila v Ljubljani tekma slovenskih pritrkovalcev. Tekmovalo se bo na štiri nove zvonove, ki jih ulivajo Strojne tovarne iii livarne v Ljubljani za romarsko cerkev na Brezjah na Gorenjskem. Zvonovi so težki nad 5000 kg, njihovo ubranost je določil slovenski skladatelj p. Hu-gcliii Saltner. Glasbena Matica ljubljanska kot priroditeljica vabi slovenske fante in može, ki so vešči pritrkovanja, k tej tekmi, -za katero je razpisanih 5 nagrad: 300, 250, 200, 150 in 100 Din. Pritrkovalci naj se prijavijo v skupinah po štirje za to tekmo. Prijave naj se pošljejo potoni župnega urada, pod katerega spadajo pritrkovalci. Pri tej priliki opozarjamo, da je izšla že leta 1920. v založbi Katoliške knjigarne v Gorici knjiga ^Slovenski pritrko-valec, ki jo je napisal Ivan Mereina. Knjiga se debi v naših knjigarnah in ima poleg zanimive vsebine okrog 250 različnih ritmičnih melodij za pritrkovanje. Prijave prosimo najkasneje do 20. aprila t. 1. Krojači, šivilje, nešivilje na Vrhniki in okolici sc opozarja na brezplačni tečaj krojenja, ki se prične v ponedeljek v Društvenem domu. Vpisovanje dnevno od 3—5 popoldne. d Redni člani naše stare Županske zveze so lahko: a) župani in njih namestniki; b) občinski svetovalci in odborniki, in c) strokovnjaki v občinskih zadevah, sploh vsi, ki se zanimajo za občinske zadeve in za pravilno občinsko gospodarstvo. — Člani županske zveze za dravsko banovino so torej lahko tudi izvedenci v občinskih zadevah, ki so se morda prej dolga lota udejstvovali v občinskih odborih kot župani, občinski svetovalci in občinski odborniki, najsi sedaj niso več aktivni člani občinskih uprav. Malenkostna članarina, letno samo po 10 Din omogoča vsakomur, ki ima pravico, da poetane član te županske zvezo. d Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josel« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josei« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. d Delo mesto denarja za gozdne kazni. V narodni skupščini je bil predložen uov zakonski predlog, katerega je podpisalo 83 narodnih poslancev in ki se nanaša na razbremenitev oziroma oprostitev denarnih kazni za škodo, povzročeno v zasebnih gozdovih. Zakonski predlog predlaga, da se naj sovine, izvršitve za te kazni, ki so bile predvidene po dosedanjih gozdnih zakonih, preložijo za d/e leti, počenSi od 15. maja 1982. Zakonski pred- log pa daje onim osebam, ki so obtožene, da so povzročile škodo v zaapbuih gozdovih, pravico, da škodo odplačajo ue z denarjem, ampak z delom, in sicer bi se računalo 30 l)in za en don dsla. Obtoženci imajo torej priliko, da te kazni z delom odslužijo v ro'- u dveh let, počen S i s 15. jnajeni t. I. Po preteku tega roka zastara vsaka pravica na nadoknade. Obtoženci, ki želijo, dn bi na gori navedeni način odslužili denarno giobo, s katero so bili obsojeni, se morajo javiti pri posestniku dotič-nega gozda ter mu sporočiti željo, da hočejo namesto denarja odslužiti svoj dolg z delom, in sicer najmanj tri dni prej, preden nastopijo delo. Posestnik pa nima pravice zahtevati cd obtoženca delo, kadar je preobremenjen s kmetijskim delom, v slučaju bolezni, rojstva, v smrtnih slučajih ali pa ua cerkvene in državne praznike. d Zaščita države. Dne 30. marca je okrajno sodišče izpustilo iz preiskovalnega zapora g. Antena Nbseta, poslovodjo konsumnega društva v Strugah, in njegovega pomočnika Franceta Mikliča. Pred veliko nočjo je okrajno načelstvo v Kočevju odredilo proti Nosetu in bivšemu županu Antonu Pogorelcu hiäno preiskavo, ki pa je bila brezuspešna. Vendar sta bila nato aretirana Nose in Miklič, češ da sta v noči od 13. na 14. marca po občini raznesla in nalepila letake, ki vsebujejo proti-državne spise, prepovedane po čl. 1. zakona o zaščiti države. Proti obema zaprtima se jo vršila preiskava, ki pa je bila ustavljena na brzojavno naročilo državnega tožilca za zaščito države v Belgradu, ker ni bilo proti njima nobenih dokazov. — Nova pota za omiljenje brezposelaotU. Opozarjamo na današnji oglas domate industrije »Regentin«, lastnik J. Kalil, Maribor, Trubar{ev* št. 2. Tvrdka pošlje na željo točne prospekte. d Zaradi cerkvenega govora obtožen in oproščen. Drž. tožilstvo v Mariboru je dvignilo zoper Marka Kranjca, kaplana v Kamilici, obtožbo zaradi njegovega cerkvenega govora, ki ga je imel 23. avgusta 1931 v cerkvi pri Sv. Treh kraljih v Slov. goricah, češ, da je v svojem govoru izrekel o Sokolu kraljevine Jugoslavije besede: »Ponujajo se vam tudi druga društva, kjer javno uapol nagi ljudje skačejo pri javnih prireditvah. S tem hočejo, kakor pravijo, doseči okrepitev telesa, dušo pa zanemarjajo, ker pravijo, da so vse vere enake ter tako ustvarjajo versko brezbrižnost, ki je bila označena od bivšega papeža Leona XIII. kot brezverstvo. Ista društva prirejajo tudi plesne zabave, kar je poguba za našo mladino.« Na to obto'žl>o je bil Marko Kranjc od okrožnega sodišča v Mariboru s sodbo z dne 7. januarja 1932 obsojen zaradi prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 1800 Din. Višje deželno sodišče pa je Marka Kranjca na javni razpravi dne 0. aprila od obtožbe popolnoma oprostilo. — Lepe bele zobe dobit* in istočasno odstranite neokusno'barvani zobni obložek s stalno uporabo znane in dobre Chlorodont zobne paste. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. Priporoča se prvi slovenski zavod Vzatemna zavarovalnica Lfublfana " lastni palači ob Miklošičevi In Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palaia Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevi?«» trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica Xl. puka 22. Beograd, Poincareova 2 V vsako hišo »Domoljuba«! i »» ■M PO DOMOVINI Nesreč«. (Selo pri Bledu.) One 4. aprila je utonil v Blejskem Jane» Mihelai. progovni delavec Nrartfa ne pofìv». SI*' (Davča.) ha» (i.*:) i*i K ».«ti k« », tefia *e jeeütasit te Kusije Ja- „, ... „> > uscii a mrtvega in s« pred Seta ,.r, ■ S « «p« ^a». ite. % ! SJ J »»S? v TeiìnevVi prfOiesi. \ »» P«*' i s-r-, v ni; »a p««krbe «rfretae i M * »M* traiti domov. ImlW 1*« <^roU. Prvi aprii nam je viel vse Jinaeoarje. V » «. u ^atembe. ki ee m*»«« * h,vr®P' ie,K l8.18- sc»,3i ietih ie bilo pri nas vseh skopaj «M> ; ^ ■■ f re ve. Pismo je bito naslovljeno na Av- aaMcMfe CM xadajjìh èesta je bil «len redatta». #;r. , , „ ,wieto Kranjca. Pismo je hodilo 1- Jh» m» žte v noravske, trije p» v pri-aersfce is.; _ Xj velikostni Medeljek «e ie zopet ne- baaeviro. Sami » pravili, nekateri s sniaa») v , ^ , ^ ?tep!o Posledica tega je bila. da eden M kako Break» jim je toiiter od «5ebr;is farjet in «JhifflE» ptenS». J=» nam.J» »t MM iteli «frajPfcì irte BKtowdtel krt*r *» ba. pri nss. {tesan. ( T:K«imbft. i» drugih rutiih dobrih Visto«;. Svetila mu Tefcaa te?1 Vi® ruoiV in m*de«iR «aj hi g» na x te» «tìre ia 4Mv prarei» kr^aiisVeru Sv. « pov^vi poAnemain (Trte>ie pri Kranj«, J Sa B?*» n«fe!>o «b K' se je »Titi ikèsi iter fresrcrne^a Savsoèsfe je ; leži i babüäaki. *ekated še «*«m> mrtije. da F s« ia kol teta v «ss». P* 1« j« »asa narodne sramoiÄ) - Dne SI. marca ie pogrela h«« »n »osprttarsko podopje .laaez« Polinäku iz KaliSa. — Čeprav te kriza. «1 bile xa praznike gostilne milne. Pili iii jilesaii «o. t;«i bi roiie« evetele. — Loterija s smrtjo je bUa tudi pri aas selo razširjena. Nekateri stariti te ie;iini so bili zavarovani kar po 10 krat tteteriiuU das. (Si. Goteiii.) Na pratnik Maj-. OznaMBja je bi) tadi pri a:i-lep dan. Slovesno ssa» obbajali tuiSerinski dan, katerega bomo matere dolgo pomnile. Zjutraj ob pol kaliti je bila s\. niaJ.« in skupno sr. fMinjilo ir. teci«. Marijin aliar je bìi s sirtaki cveöicami akr.i-Sen. Ves dan so gcireJe «eòe. ki jih je.ttofcra roks podarita Mariji v iast. Pcpoidae so č. g. župnik lepo govtsrilä o hraležiosSi kržiar.skim materam. 90 zapeli dve tepš pesmi, »ala de&lica. Siri leta stara, je ljubko dekiamirnia o svoji ijtiin. dobri »asuici Deòek IL raareia in deklica sta tudi dobro [«vedala. Prosvetno društvo je priredi ki \rasno igro Sv. Btttabeta. kjer j«1 vsak isrralec tvoja vtefo prav irrrstne reški. Osoltilo * je maraikü-K-o ah».' V>«fOk ki »o k 4em« kaj pripoiBOgM. bodi jim fast in hvala, — K«ic jo tako Ker posp. m^K pMdaedaK 4rute>». i 7. vrstno igrjTTria 90" mnogi irr «ìli željo, da bi to le od ». decembra 3*1 ra^ kade boter» ar j ^ s prtje« m« äe enkrat vi- «norc tt jW-Vlje. je oteoril m vodil «JAu tter j ^ ^ ^^ ssjr«i«»o. te. «tnAm I '2T<>7en T'^P.odb^- 4 vrn pon^'ilo i« prikodaj« nedeijo : _ imo zadàji ias precej looòne^i aio- i. ****** « V: i fkj /bor. Trto S? «15Ì5. da bo na kort! imanjkato *>rr.s*«ra. Fsntj». trt« je wract l^po MoJi« jnelje teda t .«li «etela bo^e «p**». - ODkar ^ « ^ ^ ^ T •teP- «te^k w «»>> ««•aie slu&e, pe«.a- ; Prireditev rs ie »rtaj. jN" "b g^f '* ^^tJf* »^f» ': mwRrìì pod Krmrsn » brci sv. mase Itemacerau xnpniku ie^wio ske- ; (ftdrartjRRje.. — Zima s? posdwlj». (Wj, ^ A e»:lri proed^ek je na>iv>pilo naSe jr tel», ttep-te Bknde je «•nrav:t» pa Wsvifc ; dnj^v« na šotetaaa i Dvorana je tela "»peJdnf in avnèer «ste pob hade^n. Ta zima naj aa* m sc h sake kw". «s- Iftrai: «1 Medvedove narodno igro .Stan in iti mrzel snep enkrat vendar omakae setet-n. ' \Tojre so bile »plnSno «d prve do sadnje iz- b»r»o re-1-ne ra trdijo, da je Mia ta najboljša ■ «ni vadh. kar jih # bite do zdaj «®ra»iJi aa temi-, «üijsteii odra. — Oik.« i« biJo drai; w «Imv-. ijedo. (.paiamo 3 velikim vmijem od prireditve dtt prireditve velik n»pred«ft v draStru tqp doka». rato je iodi velik efcisk. kš « ima dr»Mvo r«-; svojii: priraditnùs in i« tliafe desarte «teki. Najbolj nas pa veselK da »i namerava draaivo Zgran.l: prosvetni dom. Potasi bri pa «Jruftvo še yse drupnre napredfivalo, Farane prosimo, da dru-kar tiHjbMj ponašajo pri prrirtv»- valaem dsža. ^i;;«,, 1« rti» ,-Hite. dotee volje in l N»vesii. 4Š!C* pri Krki) »»>■ saio kpe -jiaprarH» jmdnsteo nerfcev -•< iitei^t iJRarje na» je pretlafü «sireni sli-kar ^ag. - 1'ndi k m w pri!«»« * k»i«i «o te teaak» lete «tete* Sko. J* o».,rn. Len» «O V«ekm sti,^ tetitje i* smttif. r; jk pridno zasledovali. Kenten .se ie vendar posrečilo, da jé ISO kg täte™. ustrelil tukaj najbolj idoveii lovec Alogy ® p«, dot«, fcgaf (t m», «es Je «a^r^Tt ' rußen lov«, pa jo Je teoral vieeno popite«. ,k ravno je mrcino dvokrat dobro pogodil, k« i. „ ravnost proti,., i^gaiu kr<-uila. F "» ^ e \ ewete Mvnr (».'VtdVl SMfal.) Vede imamo predeč. 8nep se j«. prAit».!, pil. Padel je dež. V petek & api ila je »pel att zapadel, nato stoji po dolinah vod», indi velite njiv je zalitih. Do nekaterih vasi ni mogote prHi drugaie. kakor z brodom. Tri ali Stiri hJL skupaj zbtjejo in s takim brodo« se prerafafc — beiflvje je tudi tarok žalo«itne smrti, V p«,,! deljek *• aprila so otroci go»p. tebularja, žuflta velikogaberske občine, skakali ob narasli niči. Dveletna Anica je ?la f« brv. Pa jo je raeada voda spodnesl«. Padi» je v vodo m ker ni bito^. tHH&g* wte»We»eg» btizii. je utoaita. Speitomi rodbiai iakrea» nMj». — V psiek H. apjiji » bilo že lepck Oirod so šli v šolo kar bo«. M Jolskim poukom pa je laielo nafc-tavati, da je fjj krnaSa s«eg» za K> cm. SarSi so «rorali priiMsti otrokom čevlje v fola, ssuex bi morali bosi Miti aro dale? iz loie. — SÜvi&ske krme zelo prinmj. k«ji:; zato marsikje iivioa strada. Kdo je bil pi. pravljen na tako dolgo zimo? jirkfat*ki lete». (Twte ) Tretjo nedelj» po veliki «wèi {V. aprilaj b i Trebnjem rekrulpi tečaj za vut- lelošnje vojj«,, ki bodo odhajali v kadrsko «hižbo 3. ozir. 15. aa-ja. Ta tefaj je aamenjen — od irmmrih strati u. željen — vse« rekrstem od VSnje gore in % vtg» metta,. Ob 8 je sknba božja, ob pol t« sij. ieleV tečaja. Jtertee. (Dobra».} Velikonočni teden sme i»«J kar tri f» gret»;. V «redo sme pokope li Fifacet» Kovifu užitka/ja iz lagorke. — Tetto prizadeta je sa» karjev» hite k Vevpfcrron, ki je izgubita v H» se-secib tri odrasli» ètene. Itonoesa maja tenskegi leta je uaui oče Anta», Hi pred Božičem fcS Franja. v pete* po veliki npfi pa je bil pogret 19 letnega sina Franceta. neprevidnosti È je zastrupil kri. — Takoj drugi dan pa smo položili k večrnto»» potetk* HMftltkovo ženo Marij» Koželj s HrtßnefS rrhC maler r2 nepreskrbljeni otrok, od katerih najoilapd j« iter poH*^ Kaj v mira počivajo, prtaaaellm pa aaS* «Mfc M» b» «teb« jitebrteč.) Saepi am« i®efi motige. Vse teaA kd»j S« bo d» iz blftafh hrübnv, in Jr pi», wina pelja p*d Omtam» pa imitei » »etese t* prizadete ■»■««: Presku. Kant» a> vec.. Laust* latte* ni tete najboljša. Jtete »tel vzela xanagc Ttrmt t» »vino. jgimuj?. slana pa rcmoge komor ia ajde. fw-rfiu s»o i p» ^ teč», to" te -»kteslita WMt'tei» 4 tem. Ljsdje ternate 1» «te» dSter» jejo. kaj be. Velike je dralte, ki «ftMJft-^T se skmeuto preživeli. Zasiaaka p» l'-aäi Zato se od vseh strimi krta in zc^l ' Pri RcrvoKl la üvMh Mesnrih detej! -P! »».i nt s* -ifravilai tn-•ewwr-rtw «t *rm » 'rm. ifc iwwnoJüjt ÒV'f. ci.tir.-.,: va m msm mtmer> Sri «t bw marni- Mrtxv « »fx»n»\. »fteteaka«; rfrarilsi r»j jtii iilobujnfc .-«aane, knj» la-i. me 1* «rtaws: wsaiiiMWH m peRTW*!. a;. 7HT1 nr.i.iì»^- ótU '-il- TMMvtj» i Marna umó pr_ kHcateLu edr»vitei isti. li » ai jtrotfsp »anri«, «mot saaiu t ^ittmfhOTiJl lafttte 1» Din -* mtjìó-Tm l*fcxrm Mt.U tofosvw Jtertee. ^iMejm pri Tarjrtu.) Na v*bkaoeòai p »«^ aasite« ÄruStv» i«r<> '' Urieteäba tato prevajanje je bat) ae une un ptijeteo 'Ef.jf« v»aju tehsa. Itewo» ww *» rwenev» ^ rdravja in Jepste tete» L i mila za 52 6te brest tea^a^ striv i" b;J , narju Feltcr. Stnbk-a TSrmìJ T'/atr; 16- „fave«» .«MHla Mk te gaaUstva Marti» iOJ ofeijjjskj wlbiw, ki uvideva pomen gasil-ff. i je naklonil Ukor druga tota, tudi letoe gaeij-„«mu društvu («Ktpoeo lOtìtì hm. — 15. mar« smo üH«mli k večnunnu po&tfai mater ugledne rodbine Maro» Wag" Mojoiea ie n»»1» našega orgaaista intona Maroita in gledališkega pevca Franceta Uarolta. Blagi pokojniw žrfimo rečni mir t Ugledni kričaiufci rodbini »aše soialjel — Z delom pri sranlki JoJe bomo zopet pričeli proti koncu aprila. HreniK), da bo delo dogotovljeno do hirroe. Skrbi aas le, kako bomo, ki'® stroške, ko je aas denarna krU* P'av posebno nadelat V veliko veselje čuje-mo, tlii nam bo banska uprav« letos naklonila večjo podpoi Kriza v Suhi krajini. (Hinje.) Sodili po tarnanju, ki odmeva po časopisju, ),„ v Ljubljani največja sirosčinaa. Ko bi kaj pomagalo, bi opijal s našo, auhokrajnško, tako, du bi je bilo sram. Z ene besedo: pri nas je bila v ua-radulli ^boljših-. časih taka kriza, kakršna,. pije», da je danes drugod. Ampak pri nas ne Urliamo. ker tino vajeni ie vsemu hudemu. — Na praznik so nam v Jurčičevem »Domu« izvrstni igralci pokazali, da je bila revščina,, laka in laka, pri nas na Kraujskent vedno domača. Pa še v tem «mu «• na kri prepričali, da Bog ne dela revščine, marveč ljudje sstnvi. Raj Je berač tJrh v igri sam povedal: »Ojoj.. zato je lak', ker so Jjudje lak', Orfejli Novice. (Nemška vas.) Po dolgi, mrall zimi je vendar enkrat prišla tako zaželjena pomlad. Vsa narava je nekako oživela. Delo na pflljn se je začelo. Kmetje orjojo in sejejo, vse dela z mrzlično naglico, da nodoiMsiijo, ker so predolg« počivati. — Tudi na stavbnem polju se pri nas precej gibljemo, kljub občutljivi gospodarski krizi. Prostovoljno gasilno društvo «i je «gradilo «aUMk-u cevi. Vse delo so izvršil? domali tesarski portiočniki s pomočjo članov gasilne* g» društva. Komaj pet let staro društvo si je ie »gradilo shrambo za gasilno orodje, nabavilo ročno treiiliabio, večjo množino cevi in sedaj zgradilo Se t-Siliiik. Viaok» nitrosi. (Kočevska reka.) parček V Mlaki pri Kočevski reki živi najstarejši k najše fare v najlepši slogi 83. leto, Odkar rft „1 P'"*'1 «»«rie» zveaiot» do groba, »0 M«tt rojeni Jurij Jane» in nifcgov» Jet« ItttS rojena Manj* oba iz Novega kota. Bog ji»a je podani 7 boera in 3 sinove. Juriju se ne pozna njegovih 90 let, tako moško že koraka, tudi .vid »u »^hranjen, lako da kadar igra »domino-, ae «legova žena pa ve povedati najrazličnejše dogodke točno na dan in mesec. V stanovanju pa drzi tako snngp in red, da je zgled za marsikatero mlado goapodinjo. Bog jim,i daj ie mnogo le!! Igra. (Semič.) Na belo nedeljo su gasilci vprizorili v Prosvetnem domu igro : Prisega o polnoSk. Igralci so prav dobro rešili svoje vloge. Gledalcev je bilo dosti iti zadovoljni so bili. Drugi dan nas je zapustil finančni stražmik Matija ^dravič, vnet delavec., igralec m režiser pri gasilskem društvu. V novem kraju v Trebnjem mu želimo vso srečo. SemiČani mu oliraniipo lep spomin. Novice. (Metlika.) April ga krona: Pa ne malo. Prvi dan se je že tako razvnel, da }e kar grmelo. Vreme pa vsako uro, kakršno le hSčsš.To nam je pa ie napravil, da je sneg pospravil, pa kako hitro! Pa se'je že tudi pokesal za to. V petek gà nam je hitel vraMS tako, da se je kar trgalo..Se v soboto jutro nas je pozdravljal, sedaj pa, menimo, da ga ne bomo več kmalu videli. — Zima je šla: Sla'je, pa je imela dolg rep in za seboj je pustola globoko sled. V gori marsikdo Šteje Irto za irto, ki mu jo je zima odnesla. Ti s» pa tiči! Božakovski lantje namreč. Kai-pogrurctajo ga, pa se nauče in h ajdi na oder. Pa so igrali, da smo se režali in režaK, ko smo gledali Skapinove zvijače. Tudi poljei se postavijo. Na velikonočni ponedeljek so igrali v Podaetulju versko igro Sanje. Ni lahka, za začetnike jé le težja, številno občinstvo je bilo.presenečeno nad dovršenim.nastopom,igralcev, ki so se znali kaj dobro uživefi v svoje Vloge, Vse je pričalo, da je vodila vaje spretna roka.' Pri-«nanje gre igralcem in gospodu župniku, ki jé igralce izvežbal. Pričakujemo, da bodo kmalu zopet nastopili. Pa še eno polivalo zaslužijo ti igralci: Da.se niso dali o strašiti od jfrde zime. Tam V tistem mrzlem podu vajo večer za večerom, to že zahteva velike volje, in ti so jo imeli. Imeli so jo .'..i.,j'. ..u v somu aaaprotmaftfu l D* prav to jiia je nji- ; Sa. Jh.< i f- atroSk« nedelja. ,-f n... (81. Pete* pri Nbvetn meHtu),. prihodnjo nciièljo 17., apr. bo ; otroška' H&, déljax. Zato jo Imeiiujeiiio, tttp, ker bòi fa nedtóa PósveWnà' predvsem našiip liialSkoni. SEjutraj "Bo prvo'sveto obhaWlö tei- Vtiimtf sv: .obhajifö vse šolske 'mladinp. Popoldne pA bo slovesen Spfejem v Marijin vrtec. Sprčjetilt bo 150 otrolr. 1*0 slovesnosti. v itè'rkvi bó pi;'še" v s Ooinu-! priv lepa prireditev. Dvij prav ljubki 'otročki igj-icl bomo videli. Nastopi okrog 10 otrok. Kaznivo Je, da se otroci1 za ta dan prav marljivo pripravJp^O to fee ga votile. IVejšnjo nedeljo jé posojilnica in hranilnica obdarovala 12 regnili ottWr s fém, da RAZNO Suašžnnjo prebivalstva ia Kitajskem. Kljub pu- manjkanju in stnuhinju prebivalstvo na Kitajskem itredno hitro nartóda. V «adnjih dvajsetih letih so je pomnožilo njega ätevilo a M0 milijonov, tako, da Stoje zdaj 478 m pol «fili-ion*. Soderà» rarevrtfs. Iz nekega ameriškega prisfa-je bil nedavno odposlan na morje 150CMob-rniilec aStoddartc. Da-® ni bilo na njem niti osebe, je veri«« t» ladja vozila v popolnem feda. Delala je eetó rame vratolomne poizkuse, med iifugiml oster pojwtei o-wa, m se samia od sebe «alia nazaj. Cela v«faja ™le je bila uamreč i« IwtanKrfa urejevaua po-radio. ; M-imtgib ljMH. »a kil,»k, ii!ino.. we univerze so r. vso ^aWtjo pričeli pN-i^Uu-»»U. sovo sredstvo za ffiwwje rasti la«. '»iwo irpjyo, ,ta j,,, »"«•»Je A. b« '«jalo „krog treh mese-m so ösbrtli ve« ^«•nwpoWpfeSo. Akt Sheelian: .17 MOJ NOVI KAPLAN XII. Popravila pri kapelici sv. Jožef». S strahom ugotavljal», da je oie jLet&eby vedno bolj razburljiv. Najbrž je preveč, študiral ia jaz .mu tudi nisem prizanašal z delom, gaj ima janožaosti, katerih bi-se noben škof ne. sramoval. Morga je kriva tudi nesrečna kava; naj bo že karkoli, on jo izgubi! svojo prvotno ravnodušnost in navdušenje, krsta me sprva tako privlačila. : Ne sovražim teh ljudje »i je rekel kmalu p« »v^jere sestanku s fanti. >Take mešaaic« pobožnosti i», nespostljivosti, velikodušnosti in podlosti, pretksr «Wii in otroškega zaupanja mseni še nikjer opazil. Ce v nedeljo zjutraj delim z vami sveto abhajllo, m mi topi srce ob pogledu na njihovo angelsko, pobož-nost, s katero pristopajo k ofabajibji mizi- Udarjajo se na prsa, njihova lica žarijo od hrepenenja in pozdravljajo Gospoda, ki stopa v njihova src«. Stbtisoč-krat dobrodošli, Gospod! Vse to rac sili, da molim zanje. Todn potem se mi pa dozdeva, da že komaj pričakujejo zadnjih besed psalma: Iz globočtne, da bi 'mogli čimprej, oditi iz cerkve in se razgubtti po vasi.' Sedaj vem, zakaj pomeni ex tempio v pšalmii hitro, ker bi ne mogli prej zapustiti cerkve, tudi ce bi se porušila streha. Drugič se zopet pogaja stara žena za groš, ko kupuje nove piske, a drugo jutro pride k vani in vam prinese vse svoje prihranke. Čimbolj;'se. traditi}, da bi jih razumel, tel/ so an ne-razitmTjfvifc Radi tega sem sklepal, da je najboljša življenjska učiteljica, ki se Imenuje izkušnja; preizkusila, j^lico tudi W tem učepcui. po|nem upov ip z^lédov. >üpam, da niste prišli jdo tega ^o^nanja ostrih, nasprotij, ki ste jih opazili m va^sp» pjfjjatelju Jemu Deadyju,c: sem mu rekel. »Po vašem mne^t, Je on največji issk». arhitekt devetnaj^a.st^el^.4' Vesel» se je aafcmehrtil.f ■/■<> 'ji - »Kaj bi vam to pravil,« je rekel. Opazil sem, tbt je začel počasi optweatì svèjè mestno göi-wiso In se skttSal prilagoditi Vttè&amm. Prinižijte se do njih1< Bog ne ctóf Saj fež-aS' in smehostt pripovedcrtTil q jcinìt. Povedati ikoiräm» da Je sklenil 'pogoäht) a fem Szidarškim mojstroma v kateri se je Je'm obveza^ da. zamaši razpoke in popravi steno Jcapelice sveteg« Jožefa za 250 Din, jem je sicer ^ to premalo, toda takemu, gospodu, ki niipa Q >idsrskf umetnosti nobenega pojma, ne moreš iii? dokazati» Vse potrebno si mora priskrbeti zidar säm. V ponedeljek popoldne je pirica! nekdo na vrata in kuharica je javita očetu Lethebyju Jemov obùsk. »Pozdrarllèn?,« ga te veselo pozdrav« «Je Léthe-hj?. >Kako kaj ;uappeduje va&s delo^c Izvrstno, prečastitif« je odgovoril Jem. :: Oprt»» stile; jirrfe? sem radr leétve.c ' : J >"" '- " Lestve, k^fere 'léstvef« ga jé xaìfuqéhé vprašal oče Léffrefey. , .' ' . - ' ;';v š-Toda," prefaìstitif^ itju ,j,e sknSal ;»KložKi- Jeriis ibrfesi.k/stve-vefttfar Se matèm |s« ÉffeStó».« V ' '«Ifti p» sem vas yfcttf r»écmm, da st» ie prfètìf jim ja kupila blago t» obleko. Pnroobbajjnri n bodo prejeli od posojilni« na dan pnr«*a sv. hajila v spomin mašno knjižico. Otroo in «ara òtrok se tega dneva veselijo, t njim rrn! b» rsa tara, ha to lepo slavnost vabimo pa »udi ofcaìKaiw. Sui». (Sv. Gregor na Dolenjskem.} Letos s« oopuvedali «i «Uri pregovori in «4« taki svelr.iKi. na katere se ranašam«, da tw*9a odpravili ili ts^J -mitili timo. Pri nas sswi sf žel«, [xid varstvom sv. Jožef» popolnoma SweVilä od Bai.«* teiera snega. Tudi kriza «eprlna« wlo pma*. Obodarija. ki je na« glavni dohodek, » odV»v,-da!a. Trgovci sploh ne kupujejo obodov als «a pJstfcno tako, da je komaj za les, ki ga mrta sk^-sj vsak kupiti. - Na Belo nedeljo, ko «m« ®fct!*i*ti farno žegnanje je Prosvet. društvo sijvtmviifl pmislavo. Ker pa je vsled slabega vre-mtm* hita ;e piHa udeležba, zato se »Lepa Vida« v ncMp ST. apr. ponovi. Današnjim časom je icra primerna kot malokatera V soboto 9. t. m. sbm spremili na zadnji poti Dolšakovo mater, »Mm krSčansko ìeno. MED BRATI V TUJINI KAKO JE V AMERIKI. (Eveleth Mino. U. S. A.) Dragi »Domoljub«! Ker redno prejemam list. ki mi žal prinaša le bolj žalostne novice in opisuje slabe razmere v stari domovini, zato želim tudi jaz napisati par vrstic, kako je tukaj. Ravno leži pred menoj na misi -Domoljub«, v katerem opisuje šentviški popotnik svojo pot iz Št. Vida do Višnje go-e iu obratno. Jaz se popolnoma strinjam z njim. Tukaj v Ameriki je ravno tako: draginja, brezposelnost, slabe razmere in malo denarja. Omenjen popotnik piše, da je slišal nekje pogovor o ženinih in nevestah, da ni »ohceti«, ker nimato dot«. Tukaj je tudi dosti nevest in ženinov, »dote« pa tudi ni Tu ne vprašajo, koliko bo nevesta dote imela, ampak narobe: nevesta vpraša ženina, kakšno obleko ji bo kupil in kakšno pohištvo. Ha, to so težki odgovori za ženina v današnjih čas:h Pa bo kdo rekel, kaj »porajtajo« oni, saj so v Ameriki! Kes je to, dragi čitaielj: in to je tudi vse, kar je, da smo v Ameriki in nič drugega. Nihče ne bi verjel, da je danes tako slabo v Ameriki, razen tistih, ki so prišli pred par meseci sem. — Prej, ko smo bili zaposleni v rudnikih, smo trpeli pod priganjaštvom delodajalcev. Daues si nakopal 15 ton železne rude, jutri te je že »bos popokal«, zakaj nisi nakopal 20 ton in zraven še grozil z odpovedjo. (20 ton, to je že precej! Skoro neverjetno je, da zmoreta 2 delavca v 8 urah toliko premoči za majhno plačo 8—9 dolarjev, ako premislimo, da j« ta plača komaj 10% od vrednosti te rude. 0 tem bo najbolje vedel Josip Žgajnar iz Zdenske vasi pri Dobrepoljah. ki je delal do leseni v rudniku Leonidas in se sedaj doma.) Na la način ši je družba nagromadila milijon in mili- iaatonske kupe rude in sedaj pa ubogi delavec počivaj v pomanjkanju: ne samo otroci, ampak tudi družinski očetie z 10 glav broječo družino. (Dru-iinski očetje-delavci delajo še po 10 dni na mesec. Pač žalostno, ako premislimo, da tak delavec zasluži na tO dni 45—50 dolarjev. Potem pa plačaj poleg hrane še stanovanje, društvo, kurivo.) Pred par leti je omenjena družba vsiljevala delavcem delnice za visoko ceno 169 dolarjev, češ, boste naredili dobiček, ker se bodo delnice dvignile. Marsikdo si jih je nabavil kolikor si jih je mogel, a danes so padle na borih 40 dol,, češ, sedaj so «labi časi. Delavec zgubi, družba ne more zgubiti, ker jo je delavec podrrl s krvavimi žulji. Saj dclavec rad potmi Torci kjer si vzel tla boš d'ai. Pril odir'o jesen bodo državne volitve. Vsaj nekoliko sem prepričan, da se je narod v Ameriki naučil — ravno v zadnjih letih —, kako se voli in komu ie treba križ -zamarkati« na glasovnici. Vsem domačim v Kočevju. Dobre"oliah, Krki in Višnji gori pošiljamo iskrene pozdrave. — John Strah. Anton Erjavec, John Vouk, 101 liaves St. Fveleth --— Naznanila I,intuirà nredništva. Dodatno k poročilu o občnem zboru pašniške zadruge v Gozdu, ki je izšlo v 13. Številki našega lista, izjavljamo, da se poročilo ne nanaša na Gozd pri Kranjski gori, n ^Karitas«. Šele sedaj, ko «o ukinjene razne samopomoči, so ljudje t-i'oznali, da je -sKaritus«, ki Šteje v drugih državah že milijone članov, res edino varno posmrtninsko zavarovanje. Tudi na deželi je sedaj veliko zanimanje za »Karitas«, ki ima že skoro v vseh župnijah svoje zj.w,. Lahko se pa obrnete naravnost na: »Karih« i tjana, palača Vzajemne zavarovalnice ' ' * n Dol pri Ljubljani. Kat. prosvetno dr,* vprizorl v nedeljo 17. aprila ob 1B zanimivo r !? karjevo dramo »Hlapci«. Pridite pogledal od Ä vetrov. — Odbor. Iae» n Druätvo selenjad&rjev v Ljubljani vabi » člane na pouino predavanje o vrtu in vrtnih ljivcih s filmom. Predaval bo tajnik KmeS" družbe gosp. Kafol. Vrfilo se bo v feirleki 14. t. m. ob pol 8 zvečer v dvorani Prosvetn« društva, Karunova ulic« 14. Vabljeni vsi liuhli, ski pridelovalci zelenjave. Vstop prost. Radio Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevi» vesti. 13.00 Ca», plošče, borza, 17.30 S.i„Ju kvintet. 22.00 Cas, porodila. - Četrtek: 18.30 Kr ščanstvo in marksizem. t9. Italijanščini!. 1930' Srbohrvaščina. 20 Poglavje iz vzgojeslovja. žo« Pevski koncert gdč. Pie Ig!rosami, primadone b». kareške opere. Sn kitaro jo spremlja g. V. Van«, sesco. 21.15 Due!, klavir in harmonij. TI Fant» na vasi, pevski kvartet. — Petek: 11.30 Sotó,, ura: Vpliv solne« na rastline. 18.30 Gospodinji ura. 19 Francoščina. 19.30 Narodi zemlje. kolska ura. 20.45 Prenos Iz Dunaja. 21.45 prena iz Belgrado. Bobu ta: 17 Salonski kvintet u Boka Kotorska. 10 Angleščina. 19.30 Govorniške vaje. 20 Spominski večer !«n. Hladniku: Uvodni i beseda, pevski koncert dijaškega zbora iz St. Vida nad Ljubljano 21 Salonski kvintet — XedHji! i 9 Esperantsko predavanje. 9.30 Cerkvena glasba. 10 Versko predavanje. 10.30 Sali. 11 Salonski kviiv let. 12 Ciis. iKiročlla, plošče. 15 Samospevi g li Delničarja. t,VSO .lalon »Bratje«, drama. 17 Sramel kvartet Grafika. 20 Koncert godbe »Sloga« 21 Žrebanje nagrad (Exp. fonetične študiji'). 21.36 Citre soto, g Mi-zgolits. 22 C.ns, por-Vil». ?alfii»!,i kvintet. — Punedol jok : 18.311 Pravna vpraianji, 19 Ceščina. 19.30 Zdravstvena nra. 20.10 IX simfonija, prenos iz Berlina. — Torek: 11.30 Šolski ura. 17 30 Otroški kotiček. 18 Izleti v Ijublj, oko-lieo. 18.30 Glavne razvojne faze v umeln. 'god» vini 20 O elektriki. 20.30 Radio orkester. .2131 Samospevi ge. Zorke I.evičnikove. 22.15 Radio nt' kester. — Sreda: 18.30 Kako duhovito kratkofs-sini sebe in družino. 19 Ruščina. 19.30 Prenos opre z Dunaja. »Seveda, s pripravami smo zaceli že zjulraj, pre-častitil Toda brez lestve ne morem na streho.* »To drži,c je resno pritrdil oče Letheby, >toda zakaj ne greste na streho?« »Ali mislite, prečastiti, da sem orel in letam po zraku?« »No, tega ravno ne!« mu je z nasmehom odgovoril oče Letheby. »Prej bi vas imenoval slavčka kot orla.« »Že dobro, prečastiti!« je rekel Jem vidno vzra-doščen radi te pohvale. »Gospod, ki kakor vi pozna zidarjeve potrebe, bi moral vedeti, da je tu iestva izmed vseh stvari najbolj potrebna.« »In morda mislite, da jo bom prinesel jaz. ker se vam ne ljubi?« je prešel oče Letheby v napad. »Nikakor, prečastiti. Prosil bi vas samo, da mi daste kako priporočilno pisemce, katero bi nesel v grad in bi mi tam posodili lestvo.« Kaplan sicer ni bil navdušen za ta načrt, toda ker ni bilo pomoči, je Jem dobil zaželjeno pismo. »Sedaj upam, da imate vse, kar potrebujete!« mu Je odločno rekel oče Letheby. »Ali mislite, da vas bom nadlegoval vsako minuto? Bog naj vas ie dolgo ohrani pri nas!« Okrog štirih popoldne je očeta Lethebyja sredi študija naenkrat zmotil velik hrup 3redi vasi, pri katerem so seveda sodelovali tudi vaški psi, katerih ni bilo v Kilronanu nič manj kot v Carigradu Žene so stale pred vrati, si brisale roke v predpasnike in skupaj z vaškimi lenuhi opazovale dolg sprevod ki se je počasi pomikal po cesti. Spredaj so šli otroci in prepevali: »Mi smo fantje iz Wexforda«, za njimi pa ste dva delavca z veliko težavo podpirala dolgo lestvo, ki Je ležala na vozu, za vozom zopet nekaj delavcev, ki so brez uspeha poizkušali olajšati strašni moot svojih dveh tovarišev, nato jata otrok in končno poveljnik, Jem Deady. Roke je imel v žepu, \ ustih je tiščal pšenično bilko ter se oziral od hiše do hi?<> in užival občudovanje vašcanov, ki se iè Izražalo na najrazličnejše načine. »Poglejte no Jema! Ta vražji človek!« »Kam jo pa neso?« »H kapeli.« »Pričakoval sem, da bo župnika že enkrat srečala pamet.« »Novi kaplan ga zagovarja in mu je preskrbel delo.« »Kakor vsako leto?« »Da, isto!« »Bog prizanesi njegovi ubogi ženi, sedaj bo morala zopet prenašati njegovo pijanost.« — Itd. Ko so šli mimo kaplanovega stanovanja, so delali obupne poizkuse, da si otežijo delo. Gledal je na njihovo brezupno početje kot gledalec, ki sliši na odru besedno uganko, ki pa si je ne zna razložiti. Ob šestih je potrkalo pri kaplanu odposlanstvo, sest moz in lastnik voza. »Prišli smo, da nam plačale delo, oče Letheby!« je pričel prvi. »Dobro, dobro. Toda jaz ne vem nič, da bi vas kedaj najel zase.« »Privlekli smo lestvo od gradu h kapelici. In povem vam, da to ni bila šala. Za 50 Din bi ne ponovili tega dela.« v »Jaz tudi ne!« »Jaz tudi nek »Bog ne daj!« »Bodimo kratki. Jaz ne bom ustregel vašemu izsiljevanju. Jaz nisem nikogar najel in zato ne spre-jeraam nobenih odgovornosti!« P se bo preizkušnja obnesli bodo dali sredsW na r» polago zdravnikom. iinmiraj-fi Cniigni Ljudsko štetje, ki « j« nedavno vršilo v Carigradu glede na bližnje volit« v turški parlament, je pokazalo. da se je prebiral-stvo bivše sultanove f«-stolnice iznova skrčilo n 109000 duš. Po statistika* iz 1927 je imel Carigrad takrat še 660.000 prebivalcev. Zdaj jih ima san» 541.869. Posebno močno» je skrčilo število moška, ki jih je bilo pred štiri« leti še 409.000, dočim I» ie zdaj samo Se 312.0® Moški se izseljujejo poglavitno zaradi lega, ker * ne morejo več preživljati, prilike za zaslužek pa »>' majo nobene. ' Raisvetljeno P»ko[ Me. Na pokopališfa M-ziljskega glavnega meW Rio de Janeiro, so nap Ijali nedavno elektrw tako da bo ponoči sijaj« razsvetljeno. S to novo» rijo pa tamošnji ljudje «. kaj posebno sadov* Tobak brez nikol'» Zavod za raziskovanje «J baka v Forchheimu ' Nemčiji Je vzgojil po letnem poslušanju loj* no rastlino, ki je P™ ' nikotina. Ostane g« 'f lenkost v zelenihJ» « 8e ta izgine pri < popolnoma. Tobak. w Skr- AM iPOMOUUtk, 4» e HS. admifn ÓUsi-tiA I z ee««« aaknp n»imi-JKOJiI f taktnrwpi trtaga aa mo-Ljubijtin* f. sjf» in ženska eMačila. Sv.Pctta cesta 17 g * .....-..............................J Ät^Ä najnižje. Cenjeno oftääwitv» je vaMjßm, da ti pred '•» luifuiut og.eAi feiat'o v tej novi ttgev.inj, FrejiriS^iio bo,sesaéjàega fen bolj-ìttìf. Wag«: opfern no me tìobiii drugod. Suubéc: ìMm mi «e. «t«pate?< Njen fife: 5*0, pač, jlfe fot, ne vem pa, čej \;am bo ratrpnl m«wrt7pe&, krojač in trgovec.«- v •■vej noces •X t I iti «a malo (tawrjia ele£aut«p obleče» pd nog i o «lave, firali POfiMat ravnokar došle najnovejše por« tHo&efie in Bfygi, — Tudi na 8-maBeÈqe obroke. Vgovslva altura «I^OVSKY LfuMjaaa,! TfS«äu> ««*. ». , ■' Krllnarfai dokazi irlci j Trgovec Krßnar je poMica! poslovodjo' v. pjsarno, t plenil sem, da bomo odslej stilno oala-sevali tudi med ma'imi oglasi!« mu je dejal. Ali se Vam zdi dovolj zanimiv tal- og as, ki sem ga pravkar sestavil za sSlovencaf? ■ »Mčj imi ni «{Hali I Toda za trn j bore o (lgta-evali tudi med malimi oglasi?-' 'P/viB radi nega, ker 90 mati'optasi tako '■ poceni, da so 'skoraj napol zastonj, ctrugič {!? ">di tega, ter, mali oglasi ne MÉejó ?o- '( trn« o« jcaialccT, k*l(«r iščejo «d jem alci male **!«•»!' Mali Oglisi so idealen regulator■ Med ■pontìabaim lo povpraševanjem. V*e naše gospodarsko žtvtjeeje, da. v e uaSe vxselje W7-aIost se zrcalita v ipalih oglasih.,..« A.: '-iBa, «la^inoj drogi, 1 bilo tako ensstavno, See mmJ doseg®! tolikšen uspeh. Kö m pred letom začel, nisem imel drugega kot vojo glavo. ■'"■' r- ' '■■"■ ' 1 '•> si pričel?.. " —......■■—wwmii».......................... NOV PORLI« ■»• «t««l« in dinarlev «axAis, iter ptarr.«- »ÄäMffi' v Mrtavapnla. Fftätt».« Arne» po • hresielacne prospekte nn : BemMh RthMi loi»mrtflJa. St. «. Joit)pK«IU, Marlbor. 'J'a oglas ,v »Sievenceyi« . ;:'!• rabwki »Ohrt Stepe 24 ,50 Din. Ruòuasao po "proetotu; ' Kdor iz teh »»««io.im. lunaj in po okusu" |c 11a zunaj in po opotaoms emtif TMimfhw-lu lobaku. V Nemčiji gn odo pričeli pridelovali v dikili koiii-titttli. -, Kak»r kai. Zllpaiwl va If. je I«<1) Me», fcateor iPrtìÓBsfc^i, vi hočete reči, da nam ne hoste pia-Mi? ; je vgcašaljsrvi ia skučal poenostaviti odgovor. Da, prav to! : je rekel oče Letheby in zaloputnil vrata za njirai. 1 ^Jišal je, (ia «o mrmrali,in se prepirali, toda ni «e Bwwfiil ««nje. 4elé zreŠer je -odšel na običajni iz-», «uglasilo d« laoxa- P1***0*5- P j", kako so hodili okrog Jcrčme in , lÄÄikiiSn?^.' MfcÄvjWll. N«4«o"je «ftòpn k njemù. nanill, kolik» d» ! iaiajo if1 iBkaptói!« < ; H»d^4osattej mao m»BJiii, ,t}a je vsak dtfliovnik ■praviSen.c Tod« k« -je zavil okrag ogla, so ga žene prijao» jf j^č^stiti, pa je bil res že čas, da ste jili leiMilie.« s^g. jppyiflV ^ vas je „Bog poslal k nam.« : No, par dinarjev naj bi jim plačal lenuhom in «t^pravü. -Vsf ■iii ura t#ti tivntežm-in ■ga hvatili.-* To,3eiKu^u jetel Jtoii-jaz. • Nikdar! je rekel, vrgel glavo nazaj in oči so mu i UmajKwega Si se nI hi? viac. Pri »spoda hi5i iremenilo, in zali 'Isaii: Andrej t» m a'n, ivno lista živina. ka%oi; letalo za najvišje vTži-Ameriläüee Okyii.» mesta Buffalo je zgrabi letaio CT iiajvltje -yi-ue. Prostor za pilota in otntte je ,!«Wo «M.« " .«'lepov. Znotrajnost Niato opmnl PWstora zampcupKo' «»lan bo Ti fili 'v po'. 11 i brzlnol- tm kin1 na 'ro. Preletel bo razdaljo »e«york - San Francisko. » laler« Tabyo,ua«'j>lna «lata 11 tir, v 4 ural7 ' J"«1 je trokrilnlk. ko-«ameruti se dajo .ttcc-J »vW. Aeropl^ho^lJ '«a dvoživka. Lahko so Svigna v z^ajt s suhe-, ta izned vode, feto-', bo lahko pristal ,,a »ba uaciaa. m • M« motorja. PotTetai : rlSo^r- «vtomatiè- i/j zp&rql» od j^Rp. ^JUtadir m ne? bo«R ; pS^ii jp^bnee^ |,jj||t8. ib'ór*»«Èo «otcj ' né pa jili tlačiti vanjk ,, . , Naslednji Šaii se je Tiirtii tlolžitega, dà pògletlà, kako napreduje delo. Prišel je v zakristijo, odkoder .je Jmel Jep piled pa stpeho kapeBcd «fVJJdÉete. Ka-•giectei te ira Mii lemš, « je pöcival ps^Äolgiitl'uda- ! polni lenobi, na zidu okrog cerkve pa je sedelo osem JjiuMr miailiji M stjtóàj ki. sa ^aawmpwtó'fdeto' in ite- , jail! 3emu dragocene nasvete. . Imate prav, Jem kaj t>i se pregnali pri delu. Srfj 'sci bosie^t? pretìwJiliic''' ' " ' ' :>Žal je izgubil svoj lepi glas,, sicer bi nam ggo-t«so ■ uspe!:''; '"' ' . »Pravijo,«; „se je *LUI .v jpag«5»r mlad lenuh, »da je ,Jeei|c za zobe, poba!« ga je zavrnil star mož.' :>Jem pfije bolje kot dvajset Simonov, zato ker ima! mokro grio.«. -> . , > , »Zj|»i)j tisto, Jem: Jte leto nihiTlo. kar skup' sva-prišla.« j i , i j i ;, tv. v ; ; »N4« so se protivtti «Irugi, raje »no o griw Mei Geea.« V 1 " | .»Fantje, stopijo, eden ^oàjp^ BJaiéyevi inj 4>rmesi pekoliko., pijače,, da si ,Jem omoči, grlo.< »Ty inai den«r, glèj da lsé ne boš predolgo^' riio-i tovililkcjlfo^li so enega v gc^tilno. 1 . j »K^j pa itvoia o^toba, j^m;, a4i nisi rekel, dal ne bos «ec|J0? Ali bos požrl besedo?« , i ■ - «An :8e'M «te- šeče in stvar je zasiurüla.« , »Fantje,« je rekel Jem, ki se je ze bai", (fa'rtu «spijejo pijačo, peed «(»aw, .»bU«^ii;«env da ne b^m '•P* v krč«, ta , \ Spoštljivo so se odkrili radi 4zjaia!e. Ktnaht fe >pti9i pijača in /ts veliko is&rbjo ia samozavestjo so mu jo nesli na streho. Minilo je nefeij «»not, potem so se JMJpst oglasjii. .A.it « .„i: Ne. iWexfor »A« ne bi Mo lep0, 5e'bi imeli »Torej zapoj o grlu Me Geea. -minila 4- .äaj iwe vedao »ta .gonji.... fantje...« »Večina je za Me Geea. Dobro!« -J* pesete-. S ; Kmb-vnestu Küteinwy jè »vel lian^ttc d«e,; > Je etóa ia svinje, a bil brat ime, Hiša bila je pusta, ši#lj«aje patta» «Irtei nje. 2*. Mčtli ogrlasnil* obrtniki pomočnikov ali vajencev m narobe. Steins sležbe pri dobri obitelji dobi takoj t ošten, de aver., samski, bi so dobro razume na splošno vrtnarstvo. sadjere o ter je priročen za vsa domača iu }>o možnosti (udi /a mala tesarska dela — Je lahko tudi krepak starejši mož ki reftektira na ioiivljen-sko članstvo v družini Naslov pove uprava Domi ljuba poJ št 5113 Zi ft#rii ZiM d v* šivalna stroja zajamčeno v dobrem stauju, nekaj orodji in v«orcev, ter več arov kopit se ceno pr. da. Tudi na ugodno odpla-čevanie. — Vas., v v upravi pod št. 5153. Im prodam. - Z?or. siška čuvajnica ob gorenjski prog, nasproti Krekove šole. FpKdnost feslfis je ročno delo. Oglasite se pismeno al osebno. Jernej Joraj. Zapoge p. Smlednik. ISO Sin z lafeta na dan zaslužite, — Potrebno je najmanj 180 Din kapitala. Za odgovor pri loži te znam ko. »Teb»c, Ljubljana. Predal 276. Brazs&rÄ osseine za zidavo, odkup obstoječ1 h vknjižb itd. daje Zagrebška stavbeno-kre titna zadruga zastopstvo Ljubljana, pošt il predal 301. Ualanps mizarsko ■S'CnCfl obrt. kmečkih sta šev spreme takoj (hrana in stanovanje v hiši) Frmc Erjavec, Vi ma rje 7 p št. Vid nad Ljubljano. Mliarshega »aienca spreimein. — Oskrba v hiši.. Naslov v upravi pud štev 4413. Vo2na alehfat'Snl 6. aprda. Lastnik naj se zg asi na orožniški postaji Škofljica. star 15 let krščnnske družine zmožen kmečkega dela, se takoj spreime. Zahtevo p ače navesti v pismu. Filip Lov e, Dnbruoje -t. 38 p Hruška pri Ljub jani. ■i,:--., zìi pekovsko lOJSRCr „bri sprejmem z vso oskrbo. Naslov v u navi • Uomojtibat po l štev. 4817. rarstvo sprotnem. Ponudb«na upravo Domoljubi pod -t. 5097. Mittage orodji ročni posnemalnik do 400 1, pino, peč in drugo pro la I o Ugo ini c-ni radi opustitve obrata M ekaraka zadruga na Rovih, p. Radomlje. pri Inega, vernega nekadilca rabim, najrajše takega. ki bi poiem za vedno pri hiši ostal. Nas ov pove u. rava Domoljuba p< d št. 5131. 8„- za krmopiašičev • "»S p odam po ugodni ceni. Ivana Loboda, Podgo a 9, p. Dol pri Ljubljani. ČMie kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stupica, žoleinina in zi.oga poljedelskih stro ev LjuH.aia, Go-sposvetska ces'a 1. Vera, ki je zrastla v mestu, še nikoli ni bila pri svoji teti na deželi. Končno se je odločila, da jo obišče. S sestričino sta naslednji dan hodili po gozdu, travniških ter prišli do pašndika. kjer se je pasla goveja živina. »Kaj pa je to?« je vprašala sestričina. »To je krava.« »A, tako. Kakšne stvari pa so to, ki mole kravi izglsve? »To sta rogova.« ,ie pojasnjevala sestričina. V tem hipu je krava Izjava. Podpisana han m Marija JbRAJ iz Smledn ka se lavno zahaonuieva Vzajemni zavarovalnici, katera nama /e res solidno ocenila in Iz piatala Baiamo škodo na najinetr gospodarskem postopni. Smalraoa ta sooio dotinosi da Vzn-/entno zavarovalnico kot pošteno In solidno domačo zavarovalnico vsakemu nai-toplele priporočava. Smlednik. 6. aprila 1952. Ivan in Marita Jeraj. močno zamukala. Na kateri rog pa je zdajle krava zatrobila?:, je vprašala radovedna in nevedna mestna Vera. • Ali lahko govorim z gospedom Zakrajš- kom ?« Nova služkinja: »Gospod je zdajle zelo zaposlen ter mi strogo naročil, da ako ni kaj posebnega, ga ne smem zbuditi.« Najboljši šivalni stroji in k0i634 se odino ADLER ia dom, obrt tn ladiraM, » v-eh opremah. w Ulol«m Mcnrtkt »lenta •irol "" dubied lesip PITELI LJUBLJANA Mfa» PreSeraotea» ^ ■e-nlkn to »odo. V.èlcto, gaiandjt. Iodi I« obroke. Vi prihranite dinar če kupite Strange, vrvi, uide in drugo vi varako blago «atao tisto, ki ima or.vezan rdeč listek s pajkom in napisom »Orosupljet. To blago n' nič dražje od drugih vrst, pač pa j • inno o bo jše, tre a dalj rasa in e izdelek slovenskih rok. Furati t temi Strang mi in uzdam je res veselje! Zavrnite drugo b ago' T» varstvena inatto garantira u Mitrali!« Kvaliteto. - Žalami vm vrvarik: itdella •amo a lo znamko. Strange St_____ f Da bode leo in udoben Vai dom, « priporoča /os/p /(/opčaver, Ä tapetnik m dekortitr ■Rt Ljubljani — Mestni tr| 1] Zupan: »Čul som, da ste s sosedom sprli, j Kaj pa se je zgodilo?« Žvegelj: »Pomislite. Moji otroci se uie igranja na klavir. Sosed pa jim je oni dan c sekiro v roke ter dejal: »Poskusite s tem-le igrati klavir.« Naročajte »Domoljuba«! Z našim patentiranim brzokieoainikom znamke „STUBAI" sklepljete koso in srp v 3 do 5 minutah boljše in lepše, kakor je to mogoče z roko. Mnogi tisoči v uporabi, mnogoštevilne zahvale I Zahtevajte brezplačno prospektel Friderik Kretas, d. z o. z. StračiSčo pri Kranja št. 85 Zastopnike iščemo v vseh krajih i J±DRUŽNA GOSPODARSKA BANKA gospobanka D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesia tO) Te,e,oa 2057,2470. *>7p Vloge nad Din 500,000.000 B!ed N,n Sad, „ U1I lUr.bar, Kočevje, Celje, Ssmhor, Ojakov, Split Kapital I ü «ZOr. Rati DÌO 16,000.000 Izvršufe vse bančne posle noffeula»rtlnefe Poslovneže . Panimi.avodi „a vse*, tr*tiei* v lnoSBems(VU Izdajatelj; Or. igrane KaiercR, ■ Dredniis: Jež« Količek. *Aa Jugoslovansko tiskarno: Karel C«t