o
Imi
Leto I - Štev. 5	ČEDAD,	1.	15. marca 1974 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini
NAROČNINA: Letna 2000 lir. Za inozemstvo: 3000 lir. Odgovorni urednik: Izidor Predan	Posamezna številka 100 lir	Izhaja vsakih 15 dni
Uredništvo in Uprava: Čedad - via IX Agosto, 8 - T. 71.386 Tisk. R. Liberale - Čedad	Izdaja ZTT
Autorizz. Tribun, dì Trieste n. 450.	Poštni	tekoči	račun	za	Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 CASELLA POSTALE CIVIDALE N. 92
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22-207.
POŠTNI PREDAL ČEDAD ŠTEV. 92
SODELOVANJE
čeprav se pomembne sile italijanskega političnega življenja predstavljajo kot porok kulturnega razvoja Beneške Slovenije, ne moremo trditi, da so se vse naše možnosti dejansko uresničile.
Sedaj prihajajo te možnosti počasi na dan in prepričanje, da je organizacijsko enotno vodstvo vseh možnih izkustev neobhodno potrebno, bi utegnilo zavirati njihov razvoj; zato je morda boljše, če sprejemamo nov odnos med načelom sodelovanja in načelom individualnosti. Ti dve načeli izvirata iz pluralnosti sedanjih kulturnih skupin.
Spričo dejstva, da se Beneška Slovenija pripravlja na to, da dovršeno izraža svo jo bitnost, s tako veliko zamudo (to velja za pripadni-de vseh političnih smeri), moramo poiskati pot, po kateri bo v razmeroma kratkem času dohitela razvoj, ki so ga zgodovinske prigode na razne načine ovirale in preprečevale. Znabiti, da nas prav kratka doba loči od čaša, v katerem bi pritisk mno žične nekulturnosti in načrtne vladne politike uničil vsakršno obliko kulturne i-stovetnosti Beneške Slovenije. Zavest tega vsiljuje vsakomur, ki jo izpričuje ali sprejema, iskanje vseh možnih človeških in kulturnih stikov, vseh izrazov skupnostnega ponosa, izrazov naše kolektivne osebnosti.
Vemo, da predlagamo nekaj težkega; vendar si ne moremo kaj, da ne bi opozorili vse kulturne in politične skupine na pomembnnost njihovih izbir.
Skrajna nujnost političnega in kulturnega dela v Beneški Sloveniji nam nakazuje pot: naš cilj ne more biti niti nemogoči skok stoletja zgodovine niti nemogoči — čeprav postopen — povratek nazaj, ampak upoštevati moramo sedanjo stvarnost. Niti samih protislovij, ki se pojavljajo že v samem nastopanju Slovencev v Furlaniji, ne moremo razrešiti, če ne upoštevamo dejstev, ki so jih povzročila.
Ko poudarjamo nujnost, da se uresniči v vsaki možni obliki naša navzočnost (v mislih imam bolj ali manj organizirane oblike, bolj kulturnega ali bolj političnega značaja, bolj individualnega ali bolj kolektivnega značaja), ne smemo pozabiti na to, kar zmoremo že danes, vendar imamo še bolj pred očmi vse to, česar naše ljudstvo še ni moglo izraziti, a lahko jutri udari na dan. če hočemo uresničevati našo zavest vsi skupaj, brez maziljencev in brez strašil, si ne smemo dovoliti napak.
Prepričani smo, da je jutrišnja stvarnost pomembnejša od današnje. Sodelova-
nje nam torej pomeni odprtost pri obravnavanju naših vprašanj, ne pa toge, shematične opredelitve.
Sodelovanje pomeni vzajemnost, izmenjavo, razumeva nje. Kulturnim in političnim delavcem lahko samo želimo, da zmorejo te vrline in da s svojo nazvočnostjo in s svojim delom vzpodbujajo nastanek prvih, tudi planih novih izrazov ljudske kulture, sposobnih, da poženejo korenine, ki naj se razvijajo v načrt.
Vendar opozarjamo: sodelovanje pomeni tudi enotnost, saj je surova roka zme raj pripravljena, da stre vsak poganjek.
P. P.
NOVA USTAVA V JUGOSLAVIJI
V četrtek 21. februarja je sprejel Svet narodov Zvezne skupščine SFRJ novo ustavo. Kakor prejšnje in še bolj kot prejšnje je nova ustava sad delovnih ljudi Jugoslavije, odnosno njihovih prizadevanjih. O njej so razpravljali več let na vseh nivojih in področjih družbenega življenja, od republiških do občinskih skupščin, delavskih in kulturnih svetov po fabrikah, šolah in dru gih ustanovah i.t.d.
Ta je že četrta ustava, ki so si jo dali narodi Jugoslavije od osvoboditve do danes. Vsaka, do sedaj sprejeta ustava, je težila za tem, da bi osvobodila delavnega človeka, da bi mu dala čim-več pravic, da bi bil sam gospodar in odločal o svoji usodi.
Nova ustava daje delavskemu razredu še večjo o-blast, kompetence in odgovornosti. Po novih ustavnih določilih, ne bo delovni človek več odločal samo o dejavnosti svojega podjetja, pač pa o razvoju vseh področjih družbenega življenja.
Za Slovence, ki živimo izven meja matične domovine, je predvsem važen tisti del ustave, ki govori o odnosih do nacionalnih manjšin.
Vsem narodom, manjšinam in nacionalnim skupnostim, ki živijo na ozemlju Jugoslavije, zagotavlja ustava svobodo in enakopravnost. To so predvidevale, sicer, že prejšnje ustave.
Po novi ustavi Jugoslavija izraža težnjo, da ob spoštovanju načela o nedotakljivosti obstoječih meja in v duhu prijateljskih odnosov s sosedi zagotovi manjšinam, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžrskem, vse narodne in človeške pravice.
O sprejemu nove ustave v Jugoslaviji je obširno poročal tudi italijanski tisk.
TUDI ŠKOFOM JE POTREBNA KORAJŽA
Blumarji iz Črnega Vrha
OB 30. LETNICI POHODA XXX. DIVIJZIE V BENEČIJO
Konec januarja je minilo trideset let, ko je v cilju pomaganja razvoja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenski Benečiji, kakor tudi udarcev partizanskih enot v neposredno frontno zaledje sovražnika, krenila 30. divizija čez reko Sočo med Kanalom in Plavami, da bi izvršila to nalogo.
Enote divizije so prišle prvič po porazu, ki so ga doživele prav enote te divizije v novemberski sovražni ofenzivi 1943 leta, zopet na to ozemlje. Sovražna propaganda je medtem govorila med prebivalstvom, češ, da so enote slovenskih partizanov u-ničene, in zato naj, bodo okupatorju pokorni, ker ni nobenega izgle-da za kakžen uspešen boj proti njemu. Pri tem so mu srdno pomagali ostanki fašistov, ki so želeli odtrgati beneško ljudstvo od narodnoosvobodilnega gibanja, kjer so se že borili tudi napredni Italijani in drugi narodi okupirane Evrope.
Sovražnik je zato ostro reagiral na pojavo močne partizanske divizije in hotel že od vsega začetka preprečiti njeno delovenje globje v Beneško Slovenijo in Furlanijo. Toda tokrat je naletel na dobro izvež-bano in močno oboroženo partizansko enoto, ki ji ni bil več kos na način, ko je v novembru razbil tedaj tudi precej močne neiskušene enote partizanov. Ne samo, da ni mogel razbiti njenih enot, brigade so celo udarjale in napadale njega, tam, kjer je bil najbolj občutljiv. 2. februarja '44.' leta mu je uničena postojanka na Sanquirinu in pognam v zrak most čez Nadižo, z čimer je pretrgana cestna zveza med Avstrijo in talijo, takrat jako važno zaradi fronte v Italiji. Partizani so takrat 11. februarja vpadli celo v sovražno postojanko v Fojdo. Poleg tega so bili uničeni kamioni sovražnih vojakov v dolini Nadiže pri Stupici in dolini Soče med Tolminom in Kobaridom.
Diviziji pa ni bil namen samo tolči po sovražniku, pač pa so ljudem objasnili stanje Narodnoosvobodilnih gibanj v svetu in pri nas, kar je zelo vrnilo vero Beneškemu ljudstvu za boj proti okupatorju in fašističnin ostankom.
30. divizija je tako cel februar obšla skoraj vse Beneške kraje v zahodni in vzhodni Benečiji in se potem počasi vračala zopet proti Soči. či.
Sovražnik je hotel na vsak način obračunati s to močno partizansko enoto, ki jim je napravila toliko skrbi. Zbrali so močne SS čete in zopet sprožili veliko ofenzivo proti enotam 30. divizije. Seveda ga tudi enote niso čakale križem rok, zasedle so dominantne položaje v bližini Soče od Kolovrata pa do Marije Celje kjer so se vkopale in počakale sovražnika. To so storile dve brigadi, tretja, pa ni uspela priti
na odrejeno mesto, pa se je potem srečala s sovražnikom in samostal-no borila vse do Liga.
Dne 19. februarja 1944 leta, se je vnel eden največjih bojev v zgodovini partizanskih bojev čez Sočo. Celi dan so Nemci napadali s premočnimi silami, močno podprti s topovi in avijacijo, ali partizani so z hrabrim bojem vzdržali celi dan in zvečer pa so odšli čez Sočo. Pri tem je sovražnik imel velike izgube, kod naprimer v boju pri Klobučarjih, kjer je bila ena sovražna kolona popolnoma razbita in uničena. Rešili so se samo tisti, ki so hitro zbežali in jo udarili po dolincah Benečije proti Čedadu ali pa po pobočjih Kolovrata proti Tolminu. Teh bojev se spominjajo tudi beneški vaščani teh vasi, skozi katere so tedaj bežali Nemci.
Enote divizije so nadaljevale boje z drugimi enotami IX. korpusa, ali Benečija ni ostala nikoli prazna, Benečani so organizirali svoje enote, bataljone, ki so se hrabro borili do konca vojne proti nemškemu okupatorju in ostankov fašizma vse do končne zmage nad nacistično Nemčijo.
Danes, ko je prešlo že trideset let od bojev in slavnih pohodov enot 30. divizije po Beneški Sloveniji, se tega s ponosom spominjajo preživeli borci te divizije in so zato tudi organizirali tovariško srečanje, ki se bo držalo v Ajdovščini 23. februarja proti večeru, da bi se našli borci in obnavljali slavne dogodke iz teh bojev. Seveda bojo jako dobrodošli tudi borci Benečani, ki so se borili v vrstah partizanov ramo ob rami z brati Slovenci in talijani.
FRANC BAVEC - BRANKO
Škof je bil v vseh časih velika osebnost za vernike in nevernike, tudi za oblasti. Toda tudi škof, kot vsi drugi navadni ljudje,- je krvav pod kožo. To se pravi, da ima svoje moralne dobrine in druge vrednote, a tudi svoje šibkosti.
Lahko je pridigati, kjer te vsi radi poslušajo in bouga-jo, z oblastmi vred, kjer nič ne tvegaš. Drugače pa je, kjer te preganjajo, četudi si škof. Imamo škofe po svetu, ki so se odločno postavili na stran ponižanih in trpinčenih revežev, na stran preganjanih. Branijo svobodo, interese in pravice trpinčenih in se odločno borijo proti krivicam tiranstva.
Takšnega škofa imamo v Braziliji. Imenuje se Helder Camara, dušni pastir Olinde in Recife. Mons. Camara se bori že vrsto let proti krivicam diktatorskega režima Brazilije, za boljše življenje delavcev in kmetov. Zato je preganjan od fašističnih o-blasti, a on gre pogumno po svoji poti.
V Španiji, potem, ko je ukazal Franko umoriti na barbarski način dva mlada rodoljuba, Salvadorja Puiga Anticha in Heinza Cheza, je škof iz Bilbao, Mons. Antonio Anaveros, korajžno branil avtonomijo in svobodo Baskov, to je narod, ki je razdeljen med Španijo in Francijo in šteje približno 7 milijonov, pa ni priznan kot narod.
Fašistične oblasti generala Franca so hotele škofa s silo izgnati iz domovine. Stvar se ni še končala, ker fašisti ne odpustijo nikdar tistemu, ki se bori in brani delavce in preganjance.
Obstojajo še drugi škofi na svetu, ki jim ne manjka korajža, a omenili smo samo ta dva, katerih imena so bila objavljena v zadnjih tednih po vseh časopisih sveta.
So pa tudi takšni škofi, ki jim korajža manjka.
Ko slišimo, da preganjajo duhovnike v Španiji, nam prihajajo na misel časi, ko so preganjali pri nas pod
Dr. Milko Matičetov na konferenci u Škrutovem
fašizmom naše «čedarma-ce». Res je, da še danes ne vživamo po naših dolinah vseh tistih svoboščin, ki jih imajo po drugih krajih Italije, posebno kar se tiče zavednih pripadnikov in zagovornikov slovenske manjšine, vendar niso več tako hudi časi, kot so bili v preteklosti.
Zato bi ne bila potrebna danes prav tako velika korajža našim škofom, kakor njihovemu sobratu v Bilbao, da bi se postavili v našo o-brambo in javno zahtevali za nas spoštovanje zapisanih in nezapisanih, naravnih in božjih zakonov. Gotovo bi jim ne zato dostavili dekreta o izgonu iz domovine. Zgleda pa, da jim manjka tudi tista najmanjša korajža, ki je potrebna tudi za škofe.
Conferenza del dott. MATIČETOV
Anche la quinta conferenza degli «Incontri culturali della Slava italiana» ha raccolto nella nella sala dell'Albergo Centrale di Scrutto un vasto e qualificato pubblico,sloveno e friulano, che ha trovato nel dr. Milko Matičetov un conferenziere brillante, conoscitore profondo delle tradizioni narrative della nostra terra.
Per quanto piccola e ristretta fra le Prealpi Giulie, la Sla-via italiana ha espresso una narrativa popolare eccezionale per ampiezza e profondità, tale da trovare difficili paragoni in altre zone del Friuli. Solo a Resia, il dr. Matičetov ha raccolto ben tremila racconti popolari!
Merita dunque far conoscere a tutti, come si propone il Centro Studi «Nediža» dì S. Pietro al Natisone, questo immenso materiale culturale, che è rimasto, per ragioni storiche e per cattiva volontà, pressocchè sconosciuto fra chi ne sono i legittimi eredi.
Merito dunque a tutti i volonterosi, della Slavia italiana e fuori, che si propongono, con conferenze e pubblicazioni, la diffusione di una così importante eredità.
La prossima conferenza, di cui sarà relatore il dott. Merku di Trieste — che è ormai conosciuto nei nostri ambienti culturali come raccoglitore di manoscritti, rilevatore dialettale e trascrittoremusicista — bene si inquadra in questo programma.
Agli amici che lamentano il disagio della sala in cui avvengono le conferenze, ricordiamo che la sede dove rivolgere le proteste del caso sono: il Provveditorato agli Studi di Udine, il ministero della Pubblica Istruzione di Roma, i gruppi parlamentari ed i quotidiani nazionali e locali.
NAŠ PUST
PIŠE NAM MLADENIČ IZ SR.IEDNJEGA «AUSTERITY» NIA USTAVLA MLADENIČE SR JENSKE
U nedjejo 26. febrarja, srjenski judje so čul ob 9. ur zguoda muziko od adne ramonike; usi so let jel gor na plac, da bi videl, kaj za na novica. Tle so ušafal pu-no mladenču maškeranih, ki so pjel, plesal an se napra-vjal za iti par nogah čja po vaseh.
Skuaze čjarneiče so šli gu Preserjè, gu Varh an paršli za pudan če u Dolenji Tarbi. Tle so kosil an počival. Kadar so se najedli, so se used-nil gor na vuoz z vol an so šli daj do Gorenjega Tarbjà.
Userode so se judje čud-val an veselil. Je blua že pu-no ljet, ki se nie vidlo obed-ne tajšne reči po naših vaseh. Imjeli smo veseli Pust. ženč, možje, otroc, usi so hodil zad za mažkeran, za se posmejat an tudi za gledat spoznat tiste, ki so bli pod maškerami.
Ženč so se zmisjovale na stare navade an so dajale jajca, klobasice an vino. Ra-monika je godla lepe valce-rje po usiah hišah, takua so veselo plesali tudi te stari judje. Kar je paršla nuoč, so se uarnil u Srjednje. Tle so še ocvarli no veliko čvarčio an so se lepua najedli, zak kar se hod par nogah cjeu dan, pride velik petik.
Muoramo še reč, da je usak mladenč sam napravu njega maškero an njega kostum. Obedan jim nia po-magu, ne z djelam ne z de-narjam; use so napravli zvi-čer, kar so paršli od djela al od šole. Sudu je blua malo, cajta še manj, ma je blua dost dobre voje an dost skar-bila za narest kajšno ljepo rječ zase an za druge.
še ankrat smo vidli, da naš mladenči njemajo po-trjebo velikih reči, da bi nar-dil kajšno pametno al veselo rječ: zadost je, če se jim da paložnost an mogočnost.
Ivan
IZ SPJETRA
Tudi mladinci iz Petjaga o se bili lepuo organizirali a ljetošnji pust. Napravli o bili ljep alegorični voz m se parpejali skor do Ažle. Ta vozu je stala velika «da-nigiana», napravjena iz kar-e. Mladinski komitat iz na-ližkih dolin jim je Šenku 50 itru vina, «Pro Valli del Na-
Pustovanje u Srjednjem. Žena nosi u koši moža
tisone» pa lepo kopo. Ko so marširali po špjetru ob špalirju judi, ki so jih gledali, so mladinci točili vino v kopo an ponujali gledalcem. Use je pilo an bilo veselo. Za godbo sta poskar-bjela Ližo an Ranier.
Črni vrh an lietos so bli blumarji
Tud lietos gor u črnin Vrhu puobi so se napravil za blumarje. Gor u oštariji par Kristanih so nan po-viedli de tale navada je stara puno vič ku stuo liet.
Možje od vasi obliečejo blumarje u bielin, jin zvežejo gor za harbat velike kravje zuonce z no dugo varco, čeče jin ovijo Oku šije an facu koloran. Ta na nogah blumarji imajo obute čarne domače žeke, an gor na glavo denejo an vesok an čudan klabuk vsieh koluo-rju. Tele klabuk je te nar-buj liepa rieč ki imajo blumarji, an tuole je sama vas Črni Vrh, ki diela.
Za blumarje se denejo sa-muo te mladi puobi, ki na smiejo imiet vič ku triand-vajst liet. Tarkaj ki jih je, tarkaj krat muorejo letiet oku vasi; se ustavjajo ta par oštarijah za popit kiek an letijo nazaj. Lietos jih je bluo pet.
Ce štiejemo an te male pa jih je bluo še vič. An te mladi otroc so se obliekli: so jih matera napravle, de se navadijo bit blumarji kar bojo veliki. An teli mini-blu-marji so bli zelo lepi.
Kar končajo letat oku vasi, blumarji se ustavijo tu oštariji, se zberejo judje, začnejo gost z ramoniko an plesat.
Lanskega lieta so paršli filmat blumarje doz Vidma; lietos so paršli pa domači doz špietra.
Pustarji iz Petjaga z alegoričnim vozom
RUONAC Za pust je biu velik ples an lepi pustje
Po navadi vsako lieto gor na Ruoncu imajo te narbuj liepe puste. Gor se oblačijo za pusta te garde an te liepe maškere: te liepe so puobi obhečeni tu ženske an te garde so pa tiste buj strašne. Narbuj strašan je ni-mar zluodj, ki hod oku z vilan. Drug pust je Sv. Mihel, ki darži zluodj a parpe-tega z varco an ga vlač čje po vasi.
Zvičer gor na Ruoncu je biu an velik ples z dobro muziko. Se je zbralo puno judi plesat modernaste an stare plesi.
An pustje so paršli gor na ples an so se ustavli plesat veselo med judi. Po oštarijah judje so pil zelo dobro vino, an takuo pust lietos je biu pru veseu.
Pismo emigrantov Aldu Moru In Glaeomu Romanu
Dne 2. februarja so se sestali v Lousanni, v Švici, predstavniki emigrantskih organizacij ACLI-ERAPLE, ALEF, PAL FRIUL in Zveza slovenskih emigrantov iz Benečije.
Na sestanku so proučili težek položaj, ki je nastal za emigrante v raznih deželah Evrope tudi zaradi energetske krize, v Švici pa grozijo, da bodo spet skrajšali število tujih delavcev.
Zgoraj navedene organizacije so odposlale pismo zunanjemu ministru Aldu Moru in deželnemu odborniku za delo in emigracijo Giaco-mu Romanu.
V pismu odborniku Romanu je rečeno, da bi bil skrajen čas za sklicanje II. deželne konference o emigraciji. Najbolj primeren čas bi bil med prihodnjem Božičem in Novim letom.
V pismu ministru Moru pa pozivajo italijansko vlado, naj podvzame vse potrebne ukrepe, da zaščiti delo in interese italijanskih delavcev v emigraciji, po drugi strani pa naj začne s tako politiko, ki bo omogočila, v doglednem času, splošen gospodarski in socialni razvoj, ki bo ustvaril pogoje za povr nitev delavcev iz emigracije. V pismu je še rečeno, da bi imela veliko važnost za na-kaznje rešitve določenih problemov in za obvezo vlade vsedržavna konferenca o e-migraciji, ki jo že dalj časa napovedujejo.
IZIDOR PREDAN IN DINO DEL MEDICO PREDAVALA GORIŠKIM DIJAKOM 0 POLOŽAJU V BENEŠKI SLOVENIJI
Po zgledu tržaških, so povabili tudi goriši dijaki višjih slovenskih srednjih šol I. Predana in D. Del Medica na predavanje o položaju v Beneški Sloveniji. Predavanje se je vršilo v soboto 2. marca v dvorani telovadnice slovenske nižje srednje šole «I. Trinko», v Ul. Randaccio.
Izidor Predan, dologletni predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» in sedaj odgovorni urednik «Novega Matajurja», je podal zgodovinsko sliko Beneške Slovenije od časa, ko so se nastanili v te kraje prvi Slovenci, do današnjih dni.
Dino Del Medico, voditelj društva slovenskih emigrantov, je govoril o gospodarskem položaju, emigraciji in o zadnjih dogodkih v Brdu in Teru, kjer so prepovedale oblasti pošolsko poučevanje slovenščine.
Dijaki so poslušali z velikim zanimanjem izvajanja govornikov, na koncu pa ju nagradili z dolgimi aplazvi.
MOJE PESMI
Na tujem nas osamljena je Vila šepetom tajnim tiho navdihnila,
Kakòr čez noe, oh, temne nevesele v pustinji žalostni smo se spočele. Samote duh obsipal ni s sijajem, z ledenim nas je davil ogrljajem.
Da zvezde nam svetlejše so žarele, krepkeje, veseleje pač hi pele.
To pomni, brate, krivo nas ne sodi!
Prav motri, umi nas in zdrav nam hodi!
LE MIE POESIE
In segreto sussurro, solitaria e sommessa una Musa c'ispirava in terra straniera; e così la notte nel penoso deserto generammo infelicità oscure.
E non v’era in noi gioia lucente nello spirito della solitudine, era angoscioso e gelido collare a toglierci il respiro.
Chiarissime splendevano le stelle, affinchè noi potessimo cantare con rinnovata forza e con più gioia. Fratello, a questo pensa!
Non giudicarci male.
Considera ogni cosa e sta’ in salute.
Ivan Trinko (traduzione di Paolo Petricig)
PISE PETAR MATAJURAC
Dragi brauci!
Dost od vas je že bralo al pa poslušalo po televižio-nu novice, da so grosisti skrili olje, da bi ga prodajali potlè, kadar bi podražjelo, da bi vič zaslužili. Lepuo so preštudiral za njih interese, a interesi te bogatih so škoda an tarpljenje te buozih judi.
Kq manjka olje na targu an po butigah, ga lahko kupi po «črni borzi» tisti, ki ima puno denarja. Te buozi pa naj jedo neobjejano. Kadar pride spet olje na targ po uzdignjenem kupu, bojo muorli spet jesti neobjejano.
Tele zadnje dni sem puno mislu o tem skritem olju an paršu’ do zaključka, da če so ga skrili samuo zatuo, da bi vič zaslužili, ko ga bojo prodajali po uzdignjenem kupu, bi ne bluo še takuo slavo.
Kaj pa če so ga skrili, da bi ga potlè dajali buozim djelucam an kumetam zastonj? Moji stari parjatelji se še spominjajo, kakuo je bluo u tistem cajtu, ko so nam ga dajali zastonj... če ga nisi teu, so ti ga parsilili. Tudi mene so ga dali. Potlè sem ljetu z bargeškami u rokah, a ti hudiči so bli zaparli vsa stranišča. Ojoj, kakuo je bluo huduo! Muoramo spati z opartimi očmi an var-vat, da se ne nikdar vič po-varnejo tajšni hudi cajti!
Ko že pišem o spanju in nespanju, ste čuli po televi-žionu, da tudi financarji ne spijejo. Na stuotke tonelat skritega olja so rekvizirali kapitalistom.
Usi mi se muoramo po-tučti na rebra an rečt: «Mea culpa, mea culpa! » Ker smo mislili, da niso financarji naši parjatelji an smo jih gar-duo sodili, zak smo bli prepričani, da so dobri samuo za lovit tiste naše buoge judi, ki kuhajo žganje an po-bjerat tiste majhane kotle, ki ne djelajo obedne škode, pač pa bi bla škoda, če bi muorli kumetje metati sadje an drugo blaguo u gno-jak, kot se dogaja na do-stjeh krajih.
Čeglih smo veseli, da moremo sada’ pohvaliti finan-carje za službo, ki jo opra-vjajo u interesu ejele Italije, se jim usedno’ upamo svetovat, naj ne zgubjajo cajta o-kuoli majhnih kotlu, ko so u igri milijardi na drugih krajih. Loviti mašice an zgu-bjati konje, se rjes obedne-mu ne splačja.
Ko smo že par naših malih kotlih za žganje, naj povjem, da bi lahko napisu o njih debele bukva resničnih zgodb.
Ankrat so ušafal mojemu stricu, Jakobu, kotu’ u senike. Uprašali so moža od vasi, čega je tisti senik. Mož
jim je muoru povjedat. Potlè so paršli narovnost u hišo mojega strica.
«Vi kuhate žganje!» so mu jali.
«Ne!» je suhuo odgovoriu.
«U vašem seniku smo ušafal kotu’, ki še smardi po žganju!».
«Naj smardi al vonja, kotu’ ni muoj. Senik je odpart, brez kjuča. Usak ga je lahko deu notar», jim je še jau, a ni nič pomagalo. Za no malo cajta potlè je imeu u Čedadu proces. Na proces je peju’ za pričo botra, Vanči-novega Dreja.
Stric je povjedu pretorju, da on ne kuha žganja, da je biu senik odpart an druge reči. Potlè je pretor poklicu Dreja an ga uprašu: «Al par-sežete, da niste mai videu kuhat žganja telega človjeka?» je pokazu s parstam na mojga strica.
Dreja je biu pošten človek. Bau se je parsežti fuč, zatuo se je pomagu z mo-druostjo.
«Ist par sežem, da ga nisem videu mai še pulente kuhati ne!».
Takuo je Drejova modruost rešila strica. Ni parsegu fuč, Iver ga rjes ni videu nikdar kuhat polente, zak muoj stric je zmjeraj kuhu samuo žganje.
Vas pozdravja vaš
Petar Matajurac , .
OB 20. LETNICI NAŠEGA VELIKEGA
(I.) Neobjavljena korespondenca J. B. de COURTENAYA IVANU TRINKU
SMRTI
PESNIKA
20 let je minilo, odkar nas je zapustil prof. mons. Ivan Trinko, naš največji pesnik, publicist, filozof, umetnik, prevajalec iz slovenskih jezikov, skratka največji «mož», ki je kdaj zrasel iz naših domačih tleh. «Profesorja» (tako so ga imenovali v njegovem rojstnem kraju) niso poznali in spoštovali samo Slovenci, zelo cenili so ga tudi italijanski kulturni krogi. O tem pričajo številne razglednice in dopisnice, ki jih je «Profesor» dobival pretežno za svoj god in ob raznih priložnostih, kot na primer o Božiču in o Valiki-noči, in kj jih hranijo na Trčmunu.
Njegovi italijanski prijatelji in častilci prihajajo iz raznih poklicev: zastopani so preprosti ljudje, škofje, hvaležni duhovniki in učenci, umetniki, zgodovinarji, univerzitetni profesorji, itd. Vsem, ki so se k njemu obrnili za pomoč, je bil na razpolago z nasveti, s pripombami, s spodbudami, in ne samo na literarnem in strokovnem, ampak tudi na duhovnem področju. Ne smemo pozabiti, da je bil mons. I. Trinko vzoren duhovnik in izkušen duhovni svetovalec. Iz teh razglednic raste podoba mons. Ivana Trinka, ki je hotel biti most med dvema kulturama, med slovenskim in romanskim svetom in obenem tudi nepristranski mož kulture m pravi humanist (1). Prepričan je bil namreč, da vsestransko medsebojno spoznavanje vodi do spoštovanja, zbližuje narode, ki so različni po kulturi, zgodovini in naravi, in je pogoj pravega sožitja in prijateljstva. Ta material je do zdaj ostal neobjavljen, ker nihče ni mislil, da na običajnih razglednicah bi bilo lahko napisano kaj zanimivega. Zdaj, ob 20-letnici smrti mons. I. Trinka imamo lepo priložnost objaviti vsaj najpomembnejše dopisnice in razglednice, ki bi utegnile zanimati ljubitelje slovenske literature ter domače zgodovine in kulture. V tem prispevku bom objavil in prepisal predvsem kartice, pisane v slocenščini.kerse mi zdijo najbolj zanimive in zaslužijo tudi kratek komentar.
Brez dvoma so v tej skromni zapuščini najbolj zanimive dopisnice J. Baudouina de Cour-tenaya, svetovnoznanega poljskega jezikoslovca, ki je pred 100 leti začel raziskovati in proučevati rezijanske, terske in nadiške dialekte. J. Baudouina de Courtenya pozna ves znansteveni svet in njegov vpliv v jezikoslovju je opazen tudi danes. Rojen je bil blizu Varšave 1845; tam je končal visokošolske študije in se potem izpopolnjeval v slavistiki v Pragi, Jeni, Berlinu in Leipzigu. Poučeval je po raznih univerzah (v Peterburgu, v Kazanu, v Dorpatu, v Krakovu in spet v Peterburgu do 1918. nato v Varšavi, kjer je umrl 1929.
J. B. de C. je raziskoval naše dialekte 40 let; prvič je prišel v naše kraje 1872. Zadnjikrat pa se je vozil skozi Rezijo 1913. Objavil je svoje študije o rezijanskem in terskem dialektu (1875. in 1913.) (2): gradiva iz nadiškega narečja žal ni utegnil objaviti in je ostalo v rokopisu; ves ta dokumentarni material hranijo v Baudouinovem arhivu pri aka-
demiji znanosti v Leningradu. Za nas beneške Slovence je ta neobjavljen material gotovo zelo dragocen, ker vemo, da je Baudouin da Courtenay med drugim zapisoval razne šege, pravljice, pripovedke in, s pomočjo gospe Elle von Schoultz-Adaiewske, tudi stare «orginalne melodije (viže) Šempieterskega dištrikta» — (Dopisnica št. 8). Z objavo tega gradiva bi obogatili našo domačo kulturo in rešili pozabe marsikatero stvar, ki bi se sicer za vedno izgubila.
J. Baudouin de Courtenay je med svojim bivanjem pri nas navezal prijateljke stike in tudi sodeloval s tedanjimi če-dajskimi intelektualci in poznavalci beneških razmer, med katerimi so najvidnejši predstavniki: prof. g. Musoni iz Saržente, zgodovinar Michele Leicht iz Čedada, advokat Carlo Podrecca iz Špetra, Alvise Zorzi, direktor muzeja v Čedadu, duhovnik Peter Podreka, prvi beneški pesnik, kaplan v Trčmunu in pozneje v Roncu (3), dr. Giuseppe Loschi, itd. (dop. št 3 in 6).
Veliko pomoč pri svojih študijah pa je imel nedvomno pri mladem profesorju I. Trinku s katerim se je osebno prvič seznanil 1890. leta (dop. št 1 2 in 10).
Prijateljske vezi in medsebojno sodelovanje med Trin-kom in poljskim učenjakom so trajale dolga leta, gotovo do 1913. leta (dop. štev. 11) in nj izključeno, da so se ti stiki tudi pozneje nadaljevali. V skromni Trinkovi zapuščini na Trčmunu hranijo tudi fotografijo, ki predstavlja Baudouina de Courtenaya in njegovega prijatelja Čekanovskega. Slika je bila narejena v Vidmu in poklonjena Trinku v znak prijateljstva okrog leta 1900. Ni vse točno, kar je Baudouin de Courtenay napisal o Rezijanih, o terskih in nadišhik Slovencih; sedanji lingvisti, na primer, so ovrgli njegovo teorijo o jezikovni pripadnosti «sever-no-italijanskih Slovanov» kot J. Baudouin de Courtenay imenuje beneške Slovence (4). Po tej teoriji naj bi bil rezijanski dialekt samostojen jezik in ostala dva beneška dialekta (terski in nadiški) Pa «v bolj ozki zvezi z Istri-janskimi, nego z goriškimi in kranjskimi dialekti», (dop. št. 9 in 10).
To napačno prepričanje je vplivalo tudi na prof. I. Trinka, ki je napisal v nekem članku tudi to-le: «Podkaninski Rezijani niso veliko sorodni ostalim beneškim Slovencem, a ti se zopet razlikujejo med seboj ker eni (terski Slovenci, op. B. Z.) se zdijo bolj hrvaško-srbskega značaja, drugi (nadiški Slovenci, op. B. Z.) pa so bolj očividno Slovenci» (5) Kljub tej netočnosti ostane poljski učenjak najbolj zaslužen raziskovalec naših narečij in našega narodnega blaga in obenem velik prijatelj beneških Slovencev.
V Reziji, kamor se je večkrat vračal, se je počutil kot doma. Preberimo, kaj je pisal o svoji ljubezni do Rezije: «Čeprav nimam nobenih sorodnikov med Slovani v Severni Italiji, vendarle sem se tam do take mere udomačil, da tisti kraji so postali za me malodane druga domovina; in kadar sem se 1890. leta podal
v rezijansko dolino, sem bil ginjen v globini svoje duše». (5).
Baudouin de Courtenay je pisal I. Trinku v slovenščini; imel je namreč poseben dar za obvladanje jezikov in je, kot sam trdi, poteboval samo teden dni časa, da je razumel težaven rezijanski dialekt. Tu in tam je v jeziku nekaj napak, vendar objavljam to korespondenco, kot se nahaja v originalu, brez sprememb in brez korektur. (6)
jšf	i	-	A	-	-
‘.“fr3* !
7 *90	S/**7	***	77*^	‘
Zgoraj in spodaj fotokopiji verjetno prvega pisma J. B. de COURTENAYA IVANU TRINKU
WELTPOST-VEREIM (UHI0N POSTALE UNIVFRSELLE).
■V<4, *
' l:nIìaESaTS0n7-ìvl\HTK(jÌ\RTK;|f0PTA!,t!^ 5
C «
(ADMJSISTIUTTOS D'ACTHICHE. 1
:>
dopisnica št. 1
Ljubljana, 5 avg. 1890. Častiti gospod!
Od g. Železnikarja ( u-rednika «Slovenskega Naroda») poizvedel sem, da bivate v Vidmu in da se zanimate za ljudsko slovstvo in folkloristiko sploh. Jaz grem ravno zdaj v Rezijo, potem pa tudi v Tarčent in v Videm. Jako bil bi rad, da bi se mogel z Vami seznaniti.
Z odličnim spoštovanjem.
Prof. Dr. J. Baudouin de Courtenay Moj naslov je:
REZIA
(Italia - prov. Udine)
Dopisnica št. 2
Rezja, 11 avg. 1890 Velecenjeni gospod!
Prav lepa hvala za Vaše ljubeznivo pismo od 8. avg., ki sem ga (že) dobil predvčerajšnjim. Iz Rezje grem proč v kakih dveh tednih in namenjen sem obiskati po poti Tarčent (Tarcento), Videm (Udine) in Čidad (Staro mesto, Cividale). Tako bilo bi Vam najložje obiskati me v Čidadu, kjer bom pa tudi pri g. Karlu Podreki (Odvetniku) advokatu, in pri grofu, conte (kontu) Zorzi, direktorju nausea. V Tarcentu bom najbrze 26-ga avg., v Vidmu 17-ga, in v Čidadu 27-ga ali pa 28-ga. Toda Vam pišem še enkrat in naznanim natančno dneve, odločene za vsako mesto. Jako me bo veselilo seznaniti se z Vami, o katerem sem slišal toliko lepih reči.
Ostajam vselej Vam udani J. Baudouin de Courtenay in Resia
(provincia di Udne)
Se- Dopisnica št. 3
Rezja, 1. septemberja 1890 Velečastiti gospod!
Lepa hvala za Vaše pismo od 8. avg. Moja iziskanja v
■'//Z^C / .
Reziji so se pretegnila na veliko dnij več, od tega, kakor sem se od začetka namenil. Toda zjutra zgoda grem proč od tod in se ustavim v Tarčetu (Tarcento) neokliko ur, tako da pridem v Videm se zjutra po poldan. Potem pa hočem obiskati tudi Čedat (Cividale) in, ako se mi posreči, celo San Pieter. Tedaj mam lepo nado seznaniti se z Vami v sredo al pa v četrtek. Če pridete v Čedad, najdete me ali pri g. dokt. Karlu Podreki (advokatu), ali pa pri g. grofu Alvisiju Zorzi. Toda je skoro gotovo, da grem tudi v Šan-pietar.
Z odličnim spoštovanjem ostajam vselej Vam udani J. Baudouin de Courtenay
Dopisnca št. 4
Udine, 4. steptembra 1890 Velečastiti gospod!
Bi! sem v Čedadu in P. Pie-tru, todaj žalibože nejsem mogel Vas tam nalesti, ker ste šli v Martignaco. Šel bi rad h Vam, pa imam tukaj v Vidmu mnogo dela. Zatorej bil bi Vam jako hvaležen, ako me tukaj obiščitež Jaz stojim v «Albergo Europa» protiv železniške postaje (dirimpetto alla Stazione di Ferrovia). Ko pridete tja, in me ne najdete, postavite Vaš naslov in odločite uro, kedaj Vas bom mogel nalesti doma.
Z odlčnim spoštovanjem Prof. J. Baudouin de Courtenay Pišem v naglici na pošti, torej oprostite pisavo.
Dopisnica št. 5
San Guarzo, 8.IX.1899 Dragi gospod in prijatelj! Jutri, v soboto, gg. Musoni in Kukovac me hočeta peljati ob 10-i uri zjutrih v Kolo-brido h ženitkam (nozze). Tedaj bi mi bilo zelo ne všeč, če bi ste prišli z drugim vlakom in me ne najšli doma. Ako je mogoče, prosim Vas prav lepo, pridite ali jutri s prvim vlakom (ob 7-i zgodaj), ali pa v nedeljo, al pa tudi v
ponedeljek. Pričakujem Vašega naznanila, kedaj pridete, in ostajam vselej Vam udani.
Vaš
J. Baudouin de Couternay
Dopisnca št. 6
Pietroburgo-Petrograd,
16/29.X.1900
Velečastiti in dragi gospod!
Kedaj dobim posebne iztise svoje razpravnice «Sull’appartenenza linguistica ed etnografica degli Slavi del Fruii » (Atti e memorie del Congresso storico tenuto in Cividale 1900)?
Jako bil bi Vam hvaležen, ako bi ste rekli g. dr. Leichtu, naj mi pošlje prej ko mogoče; kajti rad bi že in sam videl tisto svoje delce, in poslal bi svojim znancem. Prosim, zadržite en iztis za se, en za g. dr. Musoni in en za g. dr. Loschi.
Napišite mi tudi, ako Vam je drago, ali ste res zadržali one iztise; eden pa tudi za g. conte Zorzi, direktorja Musea v. Čedadu.
Ves Vaš
J. Baudouin de Courtenay
Dopsnica št. 7
Cividale, 22.VII.1903
Velečastiti in dragi gospod!
Od včeraj zvečer sem v Čedadu. Se ve da, da rad bi vas videl. Kedaj i kje bi to se moglo zgoditi? Ali dolgo časa ostanete še v Vidmu? In kam potle greste? Jaz ostanem tukaj kakih 10-12 dnij. Ako želite, grem navlašč v Videm, da se le z Vami vidim. Pa morebiti Vi se pripeljete kaki dan v Čedad. N^ vsaki način Vam naznanjam, da stanujem tam, kjer in pred dvemi (?) leti, to je casa Marega skoro nasproti (dirimpetto) «Albergo al Friuli». Kaki dan grem tudi v Šampeter. Hotel bi se pogovoriti z Vami mej drugim zaradi shoda slavistov v prihodnjem letu v Petrogradu.
Z odličnim spoštovanjem srčno Vam udani
J. Baudouin de Courtenay Moj naslov: Cividale
Dopisnica št. 8
Čedad, 21. avgusta 1903 (?)
Cestiti gospod!
Akoravno nemam nobenega odgovora na svoje zadnje pismo, vendar pišem Vam spet. Po jutrih grem v Saržen-to obiskat g. prof. Musonija. Ali ne bi bilo Vam mogoče hriti tudi tja? Če pa ne, bova se mogla videti še le v prihodnjem tednu, kjer sem spremenil svoje plane zavoljo gospé Schoultz-Adaiewski. ki hoče se pripeljati sem v soboto ali pa v nedeljo, da zapiše nektere originalne melodije (viže) Šampieterskega dištrikta. Zaradi tega jaz grem poprej v Rezijo na kaka dva dneva, potle v soboto bom se povrnil v Videm, da vkup z g. Schoultz grem v Čedad in v Šanpieter.
Ves Vaš
J. Baudouin de Courtenay Moj naslov: Cividale / ferma in posta.
Imam za Vas nekaj knjig.
Dopisnica št. 9
Petrohrad, 21 .IX/4.X.1912
Velečastiti gospod!
Že več časa nimel sem od Vas nobene vestice. Mej tim hotel bi Vam nekaj poslati in zraven obratiti se h Vam s prošnjo za neka pojasnila. Zatorej lepo Vas prosim, naznanite mi, ali ste še v Vidmu in kaki je Vas natančni naslov. Pričakujem nestrpežljivo Vašega odgovora, nerad sedaj v Italijo. Letos bil sem med drugim v Istriji, da
dijalekte. Bil sem skupaj s profesorjem Beličem iz Bel-grada. Tisto potovanje me je prepričalo, da sem imel prav, trdeč, da dialekti Slovanov v severni Italiji (razum Rezijanov) se nahajajo (?) v bolje ozki sveži z dijalekti Istrijans-kih Hrvatov-Čakavcev, nego se slovenskimi dijalekti.
Vošim Vam vsega najboljšega in ostajam vselej Vam udani
J. Baudouin de Courtenay
Dopisnica št. 10
Petrograd, 9/22.X.1912.
Vas Ostr(ov), Kadetskaja 1.9.av.14.
Velecenjeni gospod!
Lepa hvala za Vaš odgovor Letos nijsem bil v Italiji in nisem šel mimo Vidma. Bil sem samo v Istriji, kjer vkup s prof. Beličem iz Belgrada preiskoval sem čakavske dijalekte. Tisto me je potrdilo v mojem mnenji, da so severnoitalijanski Slovani (Terski in Nediški) v bolje ozki v zvezi z Istrijanskimi, nego s goriškimi in Krajnskimi Slovenci. Moja^ prošnja je sledeča! Dovršujem tiskanje rezijanskega spomenika «Christjans-ke Uzhilo». Se ve da, da je to večinoma prestava ( + ) (prevod) iz kakega italijanskega ali pa latinskega izvirnika; pa brez tega ne morem s polno natančnostjo prestavljati posebne fraze in besede. Vam je gotovo znana vsa do-tična literatura. Zatorej bil bi Vam jako hvaležen, da ni ukažete knjižico, ki je bila izvirnik rezijanskega teksta, in, ako je mogoče, da mi pošljete dotično knjižico. Se ve da, naznanite mi, koliko košta, in nemudoma povrnem Vam stroške. Ob enem pošiljam Vam celi tekst rezijanskega «Christjanskega Učila». Po-manjkajoče pole Vam pošljem, kedar bodo dovršeni v tiskarni. Željno pričakujem Vašega odgovora, ker brez njega ne morem pisati predgovora, in se Vam zanaprej zahvalujem in ostajam vselej Vam udani.
J. Baudouin de Courtenay
Dopisnica štev. 11
Resiutta, 2.VIII.1913 Velecenjeni in dragi gospod!
Prišel sem spet na en malo časo v tiste kraje. Ravno zdaj grem v Rezijo, kjer ostanem eden dan. Potle pa imam namen baviti se eden ali pa dva dneva v Čedadu (Cividale). Prav rad bi obiskal tudi Vas v Vidmu, ali ne znam, stoite li še tamo. Morda ste šli na deželo v Šanpietar. Prosim na vsak način, da mi daste vedeti, kako je. Dajte na znanje v «Albergo Europa» v Udine, pa tudi napišite v Cividale. ferma in posta.
Želim Vam vse najbolje in ostajam vselej Vam udani J. Baudouin de Courtenay
OPOMBE
(1) Prim.: IVAN TRINKO - Spisi. Uredil Andrej Budal, Trst 1964, str. 15.
(2) Prim. «Opyt fonetiki rez’ jenskih govorov», 1875. in «Materialy dlja južno-slavjanskoi dialektology i etnografy», 1913.
(3) Več o Petru Podreki beri v «Spisih» I. Trinka, str. 301 - 305, Trst, 1964: uredil A. Budal.
(4) VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Predavanja. Tine Logar: Rezijanski Dialekt (Glasovna skica). Str. I. - 10.
(5) Jadranski Almanah:	zgodovinski oris Beneške Slovenije, Trst, 1923. Predavanje «O slavjanih v Italiji». V Jur’ evu. 14-3-1892.
(6) Več o B.d.C. beri v zborniku «VIII. Seminar slov. jezika, literature in kulture. PREDAVANJA, Ljubljana 1972, str. 1 - 23.
fi. Z.
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
PRAVCA ZA TE MALE
Ankrat tu adni vasi je biu an tat ki je biu ukradu vse kakuoše famoštru. Famoštar nie viedeu kduo mu je biu ukradu kakuoše an nie viedeu kuo narest za ga ušafat uon.
Kar je paršla nedieja je začeu pridgat ob maši od telih kakuoš, ki so mu bli ukradli, an mu je paršlo tu pamet kuo narest za zapoznot tata.
Antada je jau:
— Tist dole na koncu cierkve, tist mi je ukradu kakuoše. Ga poznan zak ima šele no plumo od kakuoš ta na raman!
Tat je ču tele besiede, an hitro se je teu obrisat jopo z roko, čeglih piume nie bluo zaries...
Takuo famoštar, kuštan, je zapoznu tistega ki mu je biu ukradu kakuoše!
Rožca goz Veseja
Sada učimo-se no malo brat:
S) koš	sj kos
San nabasu hruške tu koš. Nie imiela še an kos kruha!
z) koža	z) kozà
Ga je sarbiela	vsa	koža...	kozà je storia	kozliča!
c) Čelo	c) celo
Čičica se je	udarla	tu	čelo.	Otrok je joku celo	nuoč.
UN	LIBRO
SLA VIA ITALIANA
Mali Štefan Zufferli u naročju matere
IZ SRJEDNJEGA
ZIB JEL A U FU N K JO VI DRUŽINI NA VRHU
U telem zadnjem cajtu smo muorali pisati samuo žalostne novice. Nu, paršu pa je cajt, da lahko napišemo tudi veselo. Funkjovo družino je razveselilo rojstvo ljepe-ga puobčja, kateremu so dali ime Štefan. Oče, Zufferli Giovanni in mati Gina sta posebno vesela, ker se jim je rodiu parvi sin, ki sta ga čakala puno cajta.
Malemu Štefanu želimo puno zdravja an veseja u življenju. Oče an mati pa naj vesta, da je u parvi zibjelki prostora še za druge.
VESELA IZ VIDMA
Našemu mlademu paru, Gianniju Costaperaria iz Dolenjega Barnasa an Danieli Zuodar iz Pacuha, ki živita v Vidmu, se je rodila ljepa čičica. Takuo je dobil parvi sin, Paolo, sestrico, ki mu bo djelala dobro kompanijo.
Novorojenki, Raffaeli, želimo use dobro u življenju.
POSTROJILI BOIO GJESTO U RAVNE
Naš kamun je sklenu, da bojo postrojil an modernizirali cjesto, ki pelje iz doline u Raune. Cjesta bo muo-rala biti razširjena. Zgraditi bo potrjeba vič podpuor-nih zidou, na ovinkih pa vič žel jeznih ograj. D jelo bo ko-štalo 9 milijonu lir.
Pot, ki pelje iz Zamira skuo-zi Ješičje do Rauni an gre naprej do Oblice, Dugega, se poveže na križišču pred bri-tofam Gorenjega Tarbja s provincialsko cjesto, pomeni puno za življenje teh vasi. Dost jo je že asfaltirane. Narbuj grda je na tistem kosu, ki pelje od Ješičjega do Ravni.
Judje useh zainteresiranih vasi so sparjel novico z velikim vesejam, posebno pa djeluci, ki se muorajo voziti usak dan na djelo po grdi an nagobarni cjesti, pru takuo se vesele novice šoferji avtobusov, ki vozijo šuolarje an pendolarje na djelo.
BOR. TARBI
U Gorenjem Trbju je umani Valentin — Tinac Dreko-nja u starosti 51 ljet. Biu je zlo pošten an parjubjen od useh tistih, ki so ga poznali.
U mladih ljetih je djelu za šuoštarja. Potlè je šu djelat u Belgijo, kot usi naši mladi možje, kjer je ušafu bolje-zan, ki ga je spravila premladega na na drugi sv j et.
Pogreb rajnkega Valentina je biu u Gorenjem Trbju u petak 1. marca. Naj u miru počiva u domači zemji.
IZ GRMEKA
Pred dobrim tjednom dni so zasvetljele v Gorenjem an Dolenjem Grmeku, u Platcu an Kanalacu, u Gorenjem an Dolenjem Brdu nove električne luči. To so luči, ki so postavjene na narbuj temnih krajih po vaseh. S podobnimi lučmi so bile že preskar-bjene druge vasi našega ka-muna.
U Grmeku so zmočnjeli tudi električni tok, saj je biu takuo šibak, da njeso mogle ženske niti prati gvanta s pralnim strojem. Moški pa so pravli, da se njeso mogli zvečer obriti z električnim aparatom. Zavojo tega so se bli ljudje lansko ljeto uparli an njeso tjel plačjat «bolete» za ponucano električno energijo.
Kot vidimo, use pomaga, če mučiš pa njemaš nič!
TOPOLOVO
UMARLA JE U TELEFONSKI KABINI
U nedjejo 3. marca se je želela 73-ljetna Pepa Garjup telefonsko pogovoriti s svojim sinam, ki djela u Torinu. Kadar je dobila vezo s Tori-nam an začula glas sojga sina, jo je parjelo slabo, more bit od «emocijona» an je na hitro umarla u kabinni, s telefonsko slušalko u roki.
ŠPJETAR
IZ PET J AG A
Na dan 26. febrarja je na hitro umaru u Milanu naš dobar vaščan Dorič Juša. Star je biu samuo 45 ljet. Kumi petnajst dni prej mu je doma umaru oče Flip. Do-riča so parpejali iz Milana damu, zak je želeu biti pod-kopan u domači zemji, ki jo je zmjeraj ljubu. Njega pogreb je biu u špjetru 28. febrarja.
IZ GORENJE MJERSE
U torak 5. marca je umarla u špitalu, u Čedadu, Lau-retig Erminia, stara 69 ljet.
U Gorenji Mjersi je umar-lo u kratkem cajtu 8 judi. To je rjes previč za takuo majhno vas.
IZ KRAVARJA OBJESU SE JE
Kravanja Kalisto, star 46 ljet, je na tiho odšu iz doma. Vaščani so ga iskali cjelih 8 dni po vsjeh grapah an potokih. Potlè so ga uša-fal obješenega u hosti. Pravijo, da je biu bolan.
IZ AZLE
Rajnik Vittorio Podreka
V Ažli sta umarla dva poštena an napredna Slovenca, Podreka Viktor - Mata-jurcu, star 68 ljet an Zufferli Alfred, star 48 ljet. Parve-ga smo podkopali 25., drugega pa 26. febrarja. K zadnjemu počitku jih je spremljalo veliko število parjatelu an znancu.
Takuo Podreka, ku Zufferli sta se zmjeraj tukla za naše pravice, zatuo jih bomo ohranili u ljepem spominu.
PRIPOVEDUJE LIZA HRAST
LIUBA MOJA
Ljuba moja pojdi z mano grema na spancir.
Ko sta tja u goščavo prišla on zazdigne oj stri meč. Ljuba moja dol poklekni zdaj je tuoj te zadnji čas; kolko krat sme zapeljala zdaj odgovor mi boš dala.
O SREČNI BOM
O srečni Dom za zvezdami kjer bivajo vsi blaženi presrečni bratje in sestrè, ki u Bogu ste odšliz zemjè; minil je jok odšla je smrt veselja raj vam je odprt, življenje naše kratko je končali bomo romanjè in šli na zvezde u pravi Dom in tam živeli z Jezusom. Presrečni bratje in sestrè, ki u Bogu se radujete, vodite nas u Sveti Raj, kjer srečni bomo vekomaj.
Ta pred uratih od fabrlke djelovac se ustav na žlah ljepa ura ga je potegnila za jopo Takua, ki se obarne an pogleda sonce use obalasto, use ardečo, ki se mu smjeje gu jasnih nebesih mu parjateljsko migne — Povjejmi, parjateu Sonce kaj se ti ne zdi šleutasto šenkat rine' takalo zcrnado adnemu gospodarju? —
Jacques Prévert
Prevedel po beneško CLAUDIO DURIAVIG iz Dolenjega Trbja
ZA NASE OTROKE SLOVENSKA SOLA!
Umaru jo ELIO OANALAZ
človek bi mislu, da človek takuo veseu, kot je biu rajnik Elio Čarnejacu iz Malega Grmeka, ne srnje, ne more umrjeti. Pa je le resnica, čeglih žalostna, da ga ni vič med nami, da ga ne bomo vič videli. Zaharbtna bolje-zan, ki ne odpušča, ga je spravila u prerani grob, saj je imeu kumi 48 ljet. Umaru je u špitalu u Palmanovi. Podkopali pa smo ga u Devinu, kjer je živeu z družino, od kar se je uarnu iz Belgije, kjer je djelu vič ljet u minieri.
Usem nam ga bo težkuo pozabiti, saj smo ga imjeli usi radi, kakor on nas. Takuo huduo prizadeti družini izrekamo naše globoke sožalje.
In occasione del suo 49° congresso, che si è tenuto a S. Pietro al Natisone nel 1972, la Società Filologica Friulana ha edito il volume Val Natisone, presentato in una veste veramente sfarzosa, rilegato ed arricchito di belle fotografie.
I contributi pubblicati sono molto interessanti, tali da stimolare la lettura e la discussione, anche fra gli sloveni delle Valli del Natisone, cui il volume è dedicato.
Ci sono parsi fondamentali i due testi del prof. A.M. Raffo sul dialetto delle Valli del Natisone e del prof. G.B. Pellegrini sul dialetto e la toponomastica. Ai due studiosi va anche dato il merito dell’impostazione estremamente corretta, dal punto di vista scientifico, della ricerca.
Vorremmo invece mettere in luce la presenza, nel libro, di contributi piuttosto superficiali, in parte rilevati dal ricercatore ed i nparte ripresi da altre pubblicazioni, sulle usanze e sugli scongiuri. Tralasciamo il contenuto. Ci lascia soprattutto perplessi laggerezza della trascrizione del dialetto delle Valli del Natisone, che ha un sistema fonetico sloveno, con un codice fonetico italiano.
Ne nasce una trascrizione piena di equivoci, che diven-
ta incomprensibile ed addirittura illeggibile sia ai friulani che agli sloveni. A nessuno possiamo negare il diritto di darsi un codice di trascrizione linguistica confacente; ma qui il passaggio dal testo verbale al testo manoscritto e da quest'ultimo al testo tipografico è talmente deteriorante, da sminuire affatto il valore documentario di quei contributi.
Scrivere «clecin» invece di «cleciu» (trascrizione italiana approssimata di «kleču» in dialetto; «klečal» in lingua) potrebbe apparire solo come una trascrizione sbagliata di una sola lettera «u» con «n». Se invece quasi o-gni «u» diventa «n», eccetera, allora siamo di fronte ad un atteggiamento culturale deformato. Un consulente grafico per il dialetto sloveno ed un correttore di bozze si dovevano pur trovare!
Se a questo non si è pensato, è — forse — perchè, in fondo in fondo, il dialetto di Valnatisone non è considerato altro che una grottesca accozzaglia di lettere dell’alfabeto!
Questo sminuisce il valore, purtroppo non il prezzo, del bel volume. Come documento di certi friulani (che pure agitano il problema della loro lingua) verso gli sloveni, vale invece appieno il prezzo di copertina.
Na sliki pogreb Elia Canalaza
Scrutto - S. Leonardo - Albergo Centrale
Venerdì 15 marzo
ore 20 e 30
6“ Conferenza:
dott. Paolo Merkù
(redattore dei programmi sloveni alla Radio-TV di Trieste)
I MANOSCRITTI SLOVENI DEI SECOLI SCORSI NELLA SLAVIA ITALIANA
(Slovenski rokopisi preteklih stoletij v Beneški Sloveniji)
Številni narečni rokopisi, ki jih hranijo po arhivih v Benečiji in zunaj nje, so zelo malo znani, saj jih je treba šele inventarizirati in preučiti, da bo moč spregovoriti o njih pomenu za kulturo Beneških Slovencev.
Toda po redkih objavljenih tekstih in onih, ki sem imel priložnost sam videti in brati, lahko vsaj v grobih obrisih poskušam postavljati temelj za kulturno zgodovino Benečije in za njen vzporedni razvoj s slovensko kulturo.