*

LABA ALI PIRENEJI

V New Yorku so se zaključili posveti
dveh konferenc: treh ministrov zahod¬
nih zaveznikov in pa 12 ministrov držav,
ki pripadajo Atlantski obrambni zvezi.
Kot rdeča nit skozi vse posvete se je
vleklo vprašanje, kako oborožiti zahod¬
no Nemčijo in jo vključiti v zahodni
obrambni sistem. Kakor poročajo agen¬
cije, na konferencah nii bilo sklenjenega
ničesar določnega o bodoči nemški voj¬
ski, pač pa je bilo kot uvod v nadaljnje
razprave sklenjeno, da bodo Francija,
Anglija in USA objavile skupno izjavo,
v kateri bodo povdarile, da smatrajo
napad na ozemlje zahodne nemške repub¬
like kot napad na svoje lastno narodnost¬
no in državno področje. Ta izjava
je i zredno pomembna in nekaj
edinstvenega v evropski politiki. Nem¬
čija prejema poroštveno in varnostno iz¬
javo od svojih bivših glavnih nasprot¬
nic, to je od Francije in Anglije in za
nedotakljivost nemškega ozemlja po¬
roštvu je poleg Francije in Anglije še
vsa vojna sila Združenih držav Sever¬
ne Amerike. Črto ob Labi ne porošt¬
vu]« tedaj samo Evropa, ampak prava
svetovna koalicija. Pred letom 1939 je
veljal Ren kot obrambna črta zahodnih
demokracij; toda nikdar se nista niti
angleška, niti ameriška vlada podali ta¬
ko daleč, da hi napad čez Ren avtoma¬
tično smatrali za napad na svoje ozem¬
lje. Sovjetski diplomaciji je uspelo, da
je v nekaj letih spremenila do temelja
razmerje sil v Evropi in v svetu: stara
carska diplomacija je vedno korakala
skupaj z Nemčijo, kadar je bilo treba
zahodne zaveznike odrivati iz Balkana
in od Carigrada Stalin pa je sedaj po¬
klical na Labo po; svoji razsežnosti mo¬
rebiti največjo politično in vojaško koa¬
licijo, kar jih pomni evropska zgodovi¬
na; koalicij med prvo in drugo svetov¬
no vojno ni dajati v isto vrsto, ker so
bile pri izbruhu sovražnosti zgolj vojaš¬
kega obramhnega značaja.

Tak je položaj, ako vzamemo napove¬
dano izjavo o nemškem poroštvu tako,
kakor jo objavljajo agencije. Črta ob
Labi pa je dejansko tako nezavarovana
in odprta, da kar izziva k napadu. Po
sedanjih posvetih atlantskih zaveznikov
je bilo v New Yorku objavljeno, da bodo
evropski zavezniki postavili v obrambo
proti sovjetom kakih 60 divizij, toda
te bodo oborožene in izvežbane šele v
letu 1953 ali 1954. Francoski zunanji
minister Schuman je tudi predlagal, da
naj se vojska zahodne Nemčije ne upo¬
rabi kot operacijska sila, ampak da naj
bodo Nemci na razpolago samo za grad¬
njo utrdb ob Labi in za tehnična dela v
oborožitveni industriji. Nemci naj zgra-
de novo Siegfriedovo črto vzdolž Labe,
posadka v teh utrdbah pa bi naj bila
francoska... V Nemčijji je bila seveda
reakcija na take predloge zelo trpka.

Anglija in skandinavske države terja¬
jo od USA večje pošiljke orožja in letal;
toda v USA so šele po konferencah v
New Yorku mogli izvedeti, da je angle¬
ška vlada uradne* prepovedala izvoz
strateško važnega materijala v Sovjet¬
sko zvezo in njenim zaveznikom na
vzhodu.

Organizacija obrambe ob Labi bo to¬
rej še zelo dolgotrajna in zvezana s ce¬
lo vrsto kriz, k iobdo še spremljale to si¬
cer tako nujno delo. Seveda ne jemljejo
sovjeti vseh teh priprav preresno, kajti
po njih načrtih bo sovjetska vojska ob
svojem sunku kmalu pomedla obrambo
in krenila tja proti Pirenejem. Fran¬
coska tajna policija je sedaj objavila
podatke o sadovih svojih nenadnih ak¬
cij proti tujim, zlasti pa proti španskim
komunistom v južni Franciji. V južni
Franciji je od konca španske državljan¬
ske vojne živelo 36.000 republikanskih
beguncev, od tega je bilo 3.000 organizi¬
ranih komunistov. Ti komunisti pa so
že v letu 1947 od kom. centrale preje¬
li navodila, kako organizirati pod Pi-
r  en e ji fronto, ki bi morala preprečiti za¬
vezniškim vojskam prehod čez Pireneje.
Pri vseh javnih delih v tem področju je
po letu 1945 komunistom uspelo, da so
bili vsi delavci samo komunisti. Od Bor-
deauxja do Perpingnana so tako komu¬

nisti poleg odrejenih naprav izvedli še
svoje: policija odkriva sedaj tajna skla¬
dišča orožja drugo za drugim. Vse
orožje je bilo kupljeno po 1. 1947 v Bel¬
giji; nakupe sta vodila rdeči španski
general Lister in pa kom. voditeljica
“La Passionaria”, ki je do leta 1948 bi¬
vala v Toulouseu. Kom. agentje so ma¬
nevrirali tako, da pri teh delih ni mo¬
gel vzdržati noben Francoz, ki ni bil
pristaš ali zaveznik španskih komunis¬
tov. Vsi španski komunisti so imeli po¬
sebne dovolilnice francoskega notranje¬
ga ministrstva; drugi tujci jih morajo
obnavljati vsaki dve leti, zanje so bila
izdana posebna dovoljenja za dobo 10
let. Vsa ta dela so se izvajala po poseb¬
nem načrtu, ki je bil izdelan v Moskvi
in ki določa tudi, da morajo španski ko¬
munisti imeti vedno vse v takem redu, da
lahko vsak hip sprejmejo prihod padal¬
cev “prijateljske” vojske. Ako te¬
daj predvidevajo zahodni zavezniki za
Labo varno opremljeno vojsko šele za
leta 1953 in 1954, tedaj so imeli sovje¬
ti že v letu 1947 izdelan podroben načrt
za operacije svoje vojske vzdolž Pirene-
jev.

Toda mobilizacijski načrt izpod Pire-
nejev je odkrit in priprave za obram¬
bo ob Labi so tudi nepredovale. Sovjet¬
ski vdor v Korejo in njega posledice so
pospešile priprave zahodnih zaveznikov
in — zelo verjetno— zavrle sovjetske
ofenzivne načrte proti zahodni Evropi.
Kakor smo omenili' uvodoma je dose¬
danja Stalinova politika že organizirala
ves nekomunistični svet v eno najmoč¬
nejših koalicij proti komunizmu. Seve¬
da je Stalin tolik realist, da bi na še tako
veliko koalicijo nič ne dal, ako bi za to
koalicijo ne stala sila, ki ga najbrž
zadržuje pred zadnjo tveganostjo. In
kakor vse kaže je tista sila zaloga atom¬
skih bomb, ki je na strani USA večja,
kakor pa na njegovi. Znani strokovnjak
za zunanjo politiko in obveščevalno
službo William Bullit je na predavanju
na Columbia University podčrtal: “Sta¬
lin se ne bo ustavil ali umaknil; njega
je treba ustaviti. Trenotno ima So¬
vjetska zveza 50 atomskih bomb, USA
pa jih imajo 250 in to različne velikosti.
Dokler bo obstojala ta razlika, Stalin
ne bo tvegal glavnega napada”.

In ta presledek izgleda biti tolikšen,
da bi megel zagotoviti organizacijo
skupne zahodne obrambe na prvi črti
spopada — ob Labi.

“KAKO POSTOPATI S TITOM?”

“Amerika”, ameriška katoliška te¬
denska revija je v svoji številki z dne 5.
avgusta objavila pod gornjim naslovom
članek, v katerem presoja ameriško
zadržanje napram Titu in njegovemu
komunističnemu režimu. Članek zaradi
aktualnosti objavljamo v prevodu. Gla¬
si se pa tako-le:

’ “Ali imajo ZDA kako politiko proti
Jugoslaviji? Zadnji dogodki so nam
drastično pakazali, da nismo imeli do
.25. junija nobene premišljene politike
proti Koreji. Takrat je letel predsednik
Truman resnega obraza iz Independen-
ce, da bi povedal zaprepaščenim sveto¬
valcem na hitro sklicanem sestanku,
kakšne odgovornosti smo prevzeli nase
na Dalnjem Vzhodu in kakšni bi mora¬
li biti sedaj naši ukrepi. Korejska kri¬
za je pospešila potrebo po trdni odlo¬
čitvi o tem, kako postopati s Titom. Po¬
kazala pa je tudi zamotanost problema
prave politike proti Jugoslaviji Če¬
prav so Sovjeti Tita obsodili na likvida¬
cijo, je ostal kljub temu sovražnik Ame¬
rike, demokracije in zapadnih idealov.

Ta sovražnost se je pokazala pred
kratkim v Korejski krizi, Titov Talley-
rand, dr. Aleš Baebler, je edini glasoval
proti, ko je Varnostni svet ZN sklenil
dati pomoč, da “odbije oborožen napad
in upostavi mir in varnost na tem delu
sveta”. Dr. Aleš Baebler je rekel, da je
vojna v Koreji nujna posledica razdelit¬
ve države na vplivna področja. V kri¬
tičnih trenutkih življenja ZN se je dr¬
žal Titov predstavnik v Var. Svetu pri¬
vlačne nevtralnosti in ni obsodil niti
Sovjetov niti Zapada. Sledil je zgledu
Titovega poslanika v Washingtonu Vla¬
dimirja Popoviča. V uradnem glasilu
CK KPJ je zapisal 1. junija Popovič,
bivši namestnik zunanjega ministra, da
je ameriška zunanja politika bila in o-
stala imperialistična. Priznal je, da ni
bila sovjetska politika nič boljša. Ame¬
riška je prav tako nevarna neodvisnosti
gotovih narodov, kakor politika drugih
imperialističnih sil.

Obnašanje g. Popoviča kot akreditira¬
nega poslanika pri baje prijateljski drža¬
vi je neobičajno. Amerikanci bi najbrže
morali biti hvaležno, da so Jugoslovani
prenehali s sramotenjem, še pred leti je
bil Zapad edina tarča jugoslovanske
sovražnosti. Še 31. marca 1947 je rekel
Tito, ko je govoril pod stekleno streho
pisanega jugoslovanskega parlamenta,
da ZDA in Anglija pripravljajo vojno
na Balkanu. In da bi vzel v zaščito So-
Sovjetsko Zvezo, je rekel z odlikovanji
preobloženi maršal: “Mi sodelujemo 8
Sovjetsko Zvezo, ker je to edina drža¬
va, ki ne ogroža naše neodvisnosti”. V
govoru, ki ga je imel mesec prej pred u-
darniki v Belgradu, pa je na neki način
pozabil na Anglijo, še februarja 1947,

pa je vztrajal, da Amerika neti vojno in
da je ona največji sovražnik miru.

Danes je Tito v neprilikah. Z odse¬
kanim glasom kaže na Sov. Zvezo kot
deželo, ki ogroža jugoslovansko neodvi-
snot, ki je raztegnila nad Jugoslavijo
dušečo blokado, ki zbira na jugoslovan¬
skih mejah svoje trupe in ogroža nje¬
ne meje. Seveda ima Tito povod za svo¬
jo skrb. Bolgarske patrole so bile posla¬
ne preko meje, da bi ujele kakega ju¬
goslovanskega stražarja, ki bi jim mo¬
gel odkriti dislokacijo Titove armade.
Na madžarsko - jugoslovanski meji je
bilo v pasu 10 milj prisilno evakuirano
vse civilno prebivalstvo. Sovjetska flo-
ta je manevrirala na Donavi in prepre¬
čevala promet z Belgradom in ogrožala
jugoslovanske ladje, ki so se nevede pri,
bližale dometu topov. 400.000 madžar¬
skih, rumunskih, bolgarskih in alban¬
skih trup bo marširalo na ukaz iz Mo¬
skve. Ta satelitska vojska bo pojačala 9
rdečih divizij, ki so tako redno štacio-
nirane na jugoslovanskih mejah. Verjet¬
no je bila najbolj grozilna napoved ra¬
dio Moskva dne 15. jul. 1950: “V Jugo¬
slaviji igra Titova fašistična klika vlo¬
go Syngmana Rhee-ja, ki uprizarja ne¬
prenehoma provokacije na mejah držav
ljudskih demokracij.” Tito ne potrebuje
tolmača, ki bi ga moral opozoriti, kaj
se je zgodilo z državo Syngmana Rhee-
ja.

Tudi posebna komisija ZN na Balka¬
nu je prepričana, da je Tito v stiski.
18. jul, je komisija enoglasno sklenila
prositi generalnega sekretarja Trygve
Lie-ja, da opozori članice ZN na izzival¬
ni članek Kominformskega časopisa
istega datuma, čeprav se peča resoluci¬
ja komisije v glavnem z napadi članka
na Grke, Angleže in Amerikance, ki
naj bi baje pripravljali napad na Alba¬
nijo in Bolgarijo, prihaja do sledečega
zaključka: “Zgodovina zadnjih let kaže,
da je šla pred agresivnostjo pogosto pro¬
paganda, ki je obtoževala izbrano žrtev
agresivnih namer.” Kominform grmi z
napadi na Tita in ga izrečno dolži, da
gradi vojaška letališča za Amerikan¬
ce. Šef Titove propagande Milovan Dji-
las je v svojem govoru na zboru jugo¬
slovanskega kongresa miru protestiral
proti tem neosnovanim obtožbam in tr¬
dil, da hoče biti njegova vlada neutral-
na v sporu med Vzhodom in Zapadom.
Ali bo Kominform na svojem sledečem
zboru v Berlinu pripravljena sprejeti
tezo Titove neutralnosti ? Ali bo to sto¬
rila Amerika? Dne 19. jul. je izjavil
predsednik Truman: “Napad na Korejo
je jasno pokazal, da je komunizem
zapustil subverzivnost kot sredstvo za
podjarmljenje svobodnih narodov in da
se je v to svrho lotil oboroženega napa¬
da in vojne”.'

La ayuda argenfina a las Naciones Unidas en la guerra
confra los agresores comunislas en Cerea

El ministro de relaciones exteriores y culto doetor Paz ratifico en el
Palacio San Martin las noticias procedentes • de Washington sobre el
anuncio realizado por la representacion diplomatica en Estados Unidos
de America, respeeto de la ayuda que prestara la Argentina a las fuer-
zas aliadas que luchan en Corea.

Confirmo el doetor Paz que la Argentina suministrara "un importan-
te cargamento" de carnes en 'envases de lata y congeladas, e hizo no¬
tar que ese ofrecimiento, formulado ante la Organizacion de las Nacio¬
nes Unidas, fue aceptado por la Junta Interamericana de Delensa.

Manifesto luego el canciller que el embajador senor Jeronimo Remo-
rino, de acuerdo con instrucciones del Poder Ejecutivo, trasmitio al Co-
mando Unificado cudl serla la cooperacion argentina, y se convino, en-
tonces, en realizar el anuncio oficial simultaneo en las dos capitales.

La declaracion dada a conocer por la embajada argentina en
Wdshington dicef

"El gobierno de la Argentina ha comunicado, por intermedio de su
embajada en Washington, su deseo de cooperar, tanto material como
espiritualmente, en la lucha en Corea mediante la contribucion de un
importante cargamento de carnes congeladas y en conserva para el con-
sumo de las tropas que defienden a la republica.

El embajador, senor Jeronimo Remorino, hizo el ofrecimiento en nom-
bre de las autoridades argentinas, en una entrevista con el general
Willis Crittenberger, jefe del grupo permanente de la Organizacion del
Pacto del Atlantico, en el edificio Pentagon.

El general Crittenberger acepto el ofrecimiento de la Argentina, no
s 61 o como contribucion prdctica en las actuales circunstancias sino tam-
bien como prueba concreta de la colaboracion de nuestra nacion con los
paises cuyas fuerzas armadas luchan ahora por la democracia en Corea
del Sur. El ofrecimiento argentino fue comunicado al Departamento de
Estado.

La čarne destinada a Corea serd traida a los puertos de Estados
Unidos en buques de la Flota Mercante del Estado de la'Argentina.' 1

A la ayuda Argentina en Corea se refirio tambičn el embajador de
los Estados Unidos de America en el Club Norteamericano de Mujeres.
En esta oportunidad el senor Griffis afirmo que “esta semana todos los
amigos norteamericanos de la Argentina — son legiones — estan orgu-
llosos y encantados al ver que la gran nacion hermana de America del
Sur, lider en la lucha mundial contra el comunismo. reafirma su alianza
a las Naciones Unidas y a la politica que siguen las mismas, ofreciendo
su ayuda directa y concreta en Corea".

Pomoč Argentine Združenim Narodom v vojni proti
komunističnim napadalcem na Koreji

Zunanji minister dr. Paz je v palači San Martin potrdil novice iz Wa-
shingtona glede sporočila, ki ga je objavilo tamošnje argentinsko diplo¬
matsko predstavništvo o pomoči, ki jo bo nudila Argentina zavezniškim
oboroženim silam, ki se bore na Koreji. Minister dr. Paz je ob tej priliki
potrdil, da bo Argentina poslala veliko količino mesa in to zmrznjenega
in v konservah. O tem sklepu argentinske vlade je obvestil veleposlanik
Jeronimo Remorino tako Združene Narode, kakor tudi združeno vojaško
poveljstvo.

Ta sklep argentinske vlade je bil istočasno objavljen v Washingto-
nu in Buenos Airesu. Glasi se pa tako-le:

"Argentinska vlada je preko svojega veleposlaništva v Washingto-
nu izrazila željo po sodelovanju tako materialnem, kakor tudi duhovnem,
v bojih na Koreji. Kot svoj prispevek nudi veliko količino zmrznjenega
mesa in mesa v konservah za prehrano čet, ki branijo republiko.

To ponudbo je v imenu argentinskih oblasti sporočil generalu WilEs
Crittenbergerju, šefu stalnega vojaškeqa odbora Atlantskega pakta v pa¬
lači Pentagon veleposlanik Jeronimo Remorino.

General Crittenberger je sprejel argentinsko ponudbo ne samo kot
praktičen prispevek v trenutnem položaju, ampak tudi kot konkreten do¬
kaz sodelovanja naše države z ostalimi državami, ki se sedaj vojskujejo
za demokracijo v Južni Koreji. Argentinsko ponudbo so sporočili zuna¬
njemu ministrstvu.

Meso, določeno za Korejo, bodo v pristanišča ZDA prepeljale ladje
družbe Flota Mercante del Estadp de la Argentina.”

O pomoči argentinske vlade Združenim Narodom za borbo proti ko¬
munističnim napadalcem na Koreji je govoril tudi tuk. ameriški veleposla¬
nik Grifiith v Severnoameriškem ženskem klubu. Ob tej priliki je nagla-
šal, da "so ta teden vsi severnoameriški prijatelji Argentine — in teh je
na legije — ponosni in navdušeni, ko vidijo, da veliki bratski narod Juž¬
ne Amerike — lider v svetovni borbi proti komunizmu, znova potrjuje
svojo privrženost Združenim Narodom in njihovi politiki s tem, da daje
svojo direktno in konkretno pomoč za Korejo.

Kako naj postopamo v tej kritični do¬
bi za Tita in za Zapad s Titom?

Mi moremo stati ob strani in pustiti
Stalina in Tita, da sama poravnata svoj
spor z vojno. Spor bo kmalu izravnan.
Čeprav se dela Tito v javnosti močnega,
je absurdno misliti, da bi se mogla ju¬
goslovanska vojska upirati sovjetskemu
napadu. Leta 1941 so nacisti zlomili v
teku enega tedna jugoslovanski oboro¬
ženi odpor. Tudi upanje, da bo Tito mo¬
gel s pomočjo naroda voditi uspešno
gverilsko vojno, naj ne bo pretirano.
60.000 mož milice, ki služijo v vsakem
mestu in vasi kot oborožen instrument
krajevnih sovjetov ali “ljudskih odbo¬
rov” in takozvanih “ljudskih sodišč” so
najboljši dokaz sile. 48.000 oboroženih
članov Rankovičeve tajne policije
(UDV) tekmuje, da bi bili v popularno¬

sti enaki z osovraženo Gestapo v Nem¬
čiji Jugoslovansko vojsko, ki bi teore¬
tično mogla od 300.000 mož narasti na
en milijon, sestavljajo kmetje in delavci,
ki živijo pod tiranijo, ki ji vlada osov¬
ražena komunistična partija. Treba je
živeti pod komunisti — to moramo pri¬
staviti — da se jih naučimo resnično
sovražiti. Alil more ta banda internacio¬
nalnih gangsterjev pričakovati podporo
naroda? Na svoje začudenje smo opa¬
zili v južni Koreji, da je od popularno¬
sti režima v marsičem odvisna morala
naroda v vojni. Kar pustimo velikega
Jožeta Stalina in malega Jožeta Broza,
da se stepeta. Ne bo dolgo ko 1  bodo So¬
vjeti v strelskih jarkih ob Jadranu.

Na drugi strani moremo dati Titu
brezpogojno pomoč. Izgleda, da je to na-
(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

IZ TEDNA. V TEDEN

Beg iz "deiefe tačije
in bede"

Spet se je ponovilo koncem av¬
gusta . . . Dve od treh trpinčenih
in zasramovanih slovenskih živ¬
ljenj sta se rešili iz “raja na zem¬
lji”. Zadihala sta svobodo, čeprav
v tujem svetu. Beg je uspel, beg iz
verig tiranije lastnih bratov. Eden
je željo po svobodi plačal s smrtjo.
Titovska kroglja je bila zažvižga¬
la in zadela v polno. . .

Tista dva, ki sta se rešila, nista
ostala tiha ih nema. V svobodi sta
si dala duška neizmernemu užitku
in bi zavriskala celemu svetu, če
bi mogla. Kakšna razlika sedaj, ko
sta lahko prvič po tolikih letih suž-
nosti prosto in brez skrbi napisala
pismo svojim znanim tostran luže!
Vsaka prisilna zatajenost je izgi¬
nila in pero je kar samo drselo po
letalskem papirju in pisalo, pisa¬
lo. . . O strahotah, ki sta jih sama
prestala, o grozotah, ki jih ostali
doma še preživljajo — “v raju”.

“Ne veš, kako sem srečen, da se
mi je posrečilo pobegniti iz dežele
beračije in bede. Razmere so pri
nas strašne. Narod neznosno trpi
pod komunistično diktaturo. Na  i
“bele svinje", še vedno niso poza¬
bili. Vpijejo nad nami, zapostav¬
ljeni smo povsod. Strahotno je bi¬
lo prva leta po “osvoboditvi”. Se¬
daj se jih je sicer še mnogo spa¬
metovalo, žalostno, da šele sedaj,
ko so njihove podlosti zahtevale to¬
liko slovenskih žrtev. Pravih ko¬
munistov je še zelo malo, toda kar
jih je,  postajajo vedno hujši. Ime¬
na vseh teh stvarnih tiranov si bo
nas narod dobro zapomnil. Našo
dolino ustrahujejo mnogi, ki jih
tudi ti poznaš že od preje, škofje¬
loški grad je njih mučilnica že od
“osvoboditve” dalje. Kaj vse so že
grajske stene videle in slišale! In
še vedno zidovi ječ pote krvav pot
naših poštenjakov, ki padajo pod
udarci srpa in kladiva.”

In tako naprej. . . Pismu ni ne
konca ne kraja. “Naši ljudje ne bo¬
do tudi nikdar pozabili, kdo je bil
tisti, ki je poslal naše fante v pe¬
klensko Titovo klavnico. Joj, kak¬
šno razočaranje smo takrat doži¬
veli! Saj smo vedeli, da zahodni
svet takrat ni do dna razumel na¬
še borbe in si tudi predstavljali,
da bogve kako na široko našim ne
bo ponudil gostoljubja; da bo pa
tako z njimi napravil, ne, to se
nam ni niti sanjalo.”

“. . .Zanimalo te bo, kako je. bi¬
lo z vašimi domačimi. Tvojega
očeta, Janka in Franceljnu so pre¬
peljali v škofjeloški grad. Tam so
jih rdeči pretepali do nezavesti,
pljuvali po njih in jih na vse na¬
čine mučili. Pokradli so jim vse,
kar so še imeli pri sebi. Ko bi vi¬
del. kako sta se pri tem hudičevem
poslu odlikovali tvoji znanki Mica
Kovačeva in Vera Mačkova! Po¬
tem so vaše odvlekli za Blegoš in
jih tam postrelili. In kako sijaj¬
no deluje rdeča karakteristika!
Tvoj brat Marjan je ob “osvobo¬
ditvi” bil nekje v Dalmaciji. S ka¬
rakteristiko iz domačega kraja so
ga tudi tam poiskali in sedaj po¬
čiva nekje ob Jadranu.”

Tudi to pismo potrjuje, kakor
že mnoga druga, da so razmere v
Titovi Jugoslaviji tudi v gospodar¬
skem oziru neznosne. Takole na¬
daljuje: “Že na deželi je hudo, po
mestih na naravnost strašno. De¬
lavec zasluži v najboljšem slučaju
dnevno po 150 dinarjev. Liter vi¬
na stane 180 - 200 din, mast na
prostem trgu 800 din kg, sladkor
400 din, črna moka 150 din. Na
nakaznice je sicer ceneje, toda ma¬
sti in sladkorja ni bilo že tri me¬
sece, moke pa ponekod že od maja
ne. Kmet mora skoro ves pridelek
oddati državi po smešno nizki ce¬
ni. Vse, kar potrebuje, mora ku¬
povati na prostem trgu po ne¬
skončnih cenah, ker nakaznic ne
dobi. Tele n. pr. mora kmet proda¬
ti državi za 800 din, če je seveda
dobro rejeno, za obleko srednje
vrste pa mora dati 5000 din. Za
obleko torej šest telet!”

S kakšnim upanjem v lepšo bo¬
dočnost in zaupanjem v naš, ki
smo zunaj, pa gledajo doma, pri¬
ča zaključek pisma: “čeprav je
bilo tako težko zapustiti ljube do¬
mače, ločiti se od njih in od vseh
dragih prijateljev in znancev, ki
bodo naprej trpeli pod rdečo zvezr
do, vseeno sva odšla od doma v

Iz sv&b&dfiega, sveta

USA: “Veliki trije”, Acheson, Bevin
in Schuman, so na konferenci v New
Yirku sklenili vzpostavitev skupnega
vrhovnega poveljstva za vojske držav
‘Atlantskega pakta, izdelali v glavnem
načrt za ustanovitev skupne evropske
armade, ki naj bi po Churchillovi zami¬
sli štela vsaj 60 divizij ter v grobih ob¬
risih proučili daljnovzhodne 'probleme
in vprašanje nemške oborožene sile.

Sklenili so: Napad na Zahodno Nem¬
čijo pomeni napad na USA, Francijo
in Anglijo; Zahodna nemška vlada je
zakonita predstavnica vseh Nemcev;
vojno stanje med zahodnimi zavezniki
in Nemčijo je prenehalo; zahodno nem¬
ška vlada bo lahko ustanovila svoje zu¬
nanje ministrstvo.

Po končani trojni konferenci so nada¬
ljevali z istimi problemi na konferenci
držav atlantskega pakta, ki je v glav¬
nem sprejela pripravljene načrte veli¬
kih treh. Za vrhovnega poveljnika at¬
lantskih vojska nekateri predlagaji Ei-
senhowerja.

VS je Malik izrekel sovjetski 45. ve¬
to na ameriško resolucijo ki predlaga
takojšno preiskavo kitajske obtožbe, da
so ameriška letala bombardirala pod¬
ročje Mandžurije. Malik je tako v šestih
dneh dvakrat vetiral ameriške resolu¬
cije.

Malik je tudi protestiral proti obrav¬
navanju novega MacArthurjevega poro¬
čila o korejski vojni, v kateri le—ta ob¬
tožuje ZSSR direktnega oboroževanja
korejske kom. vojske v letih 1949 in
1950. Vendar je VS izglasoval prouče¬
vanje MacArthurjevega poročila, ki tu¬
di zatrjuje, da se v vrstah severnoko¬
rejske vojske bore v Kitajski izvežbani
oddelki. Kot dokaz za sovjetsko oboro¬
žitev kom. vojske je amer. delegat Au¬
stin prinesel na sejo sovjetsko brzostrel¬
ko, zaplenjeno na Koreji z graviranim
datunom 1950.

Glavna skupščina ZN je odklonila
predlog ind. delegata o sprejemu kom.
Kitajske v ZN. Kitajsko je branil od¬
ločno tudi Kardelj.

Amerikanci so po dvodnevnem stra- !
hcvitem obstreljevanju z morja in bom¬
bardiranju iz zraka izvedli v petek us¬
pešno invazijo v Inchon, pristanišče od
komunistov zasedene južnokorejske pre¬
stolnice Seula, ki leži 25 milj južno od
88. vzporednika. Istočasno so se izkr¬
cali tudi na vzhodni korejski obali se¬
verno od Pohanga, dalje pri Yongdoku,
medtem ko so težke križarke začele ob¬
streljevati Samchok, ki leži še 20 milj
severneje.

MacArthur, ki je sam v spremstvu
dveh generalov še pred izkrcavanjem
stopil na kopno in si skrivaj ogledal ko¬
munistične utrdbe pri Inchonu, je ob
pol enih popoldne po korejskem času
dal povelje za začetek izkrcevanja 40 do
50 tisoč mož, ki so v naglem naskoku
prodrli v notranjost pristanišča ter se v
treh smerah razlili proti Seulu. Prvi
del izkrcanih čet je v soboto zavzel
seulsko letališče Kimpo, ki ga ameriš¬
ka letala že uporabljajo. Nekateri oddel¬
ki so tudi prekoračili reko Han, edino
naravno oviro na poti proti Seulu.

Izkrcanje so Amerikanci izvedli z 261
ladjami. Na suho so v 32 minutah vrgli
glavnino izkrcevalnih mornariških od¬
delkov in potrebnega materijala. V ne¬
deljo so • svoje postojanke še okrepili z
oddelki 7. divizije.

Namen invazije tik pod 38. vzpored¬
nikom je presekati komunistični vojski,
ki se bori pri Pusanu, umik na sever v
severno Korejo. Če se manever posreči,
bodo tako zajeli nad 165.000 mož z vsem
materijalom. S to akcijo Mac Arthur na¬
merava korejsko vojno čim prej zaklju¬
čiti, zlasti še, ker so tudi ameriški od¬
delki, ki so branili Pusan, prešli v pro¬
tinapad ter se tudi na jugu komunisti
na vsej črti umikajo.

Ameriško letalstvo je tudi v pretek¬
lem tednu izvajalo hude napade na so¬
vražnikove bojne linije in v zaledju. A-
meriško mornarico, zasidrano v Incho-
nu, sta doslej napadla le dva kom. lov-

upanju, da bo kmalu boljše, saj
bomo vsi Slovenci, ki smo raztre¬
seni po svobodnem svetu, na vse
načine pomagali našemu ubogemu
narodu in domovini. Toda za do¬
sego teh ciljev se bo treba še bo¬
riti ter smo tudi življenje priprav¬
ljeni dati zai naš narod."

Ameriški senat je izglasoval prepoved
pošiljanja ameriške finančne in gospo¬
darske pomoči vsem državam, ki proda¬
jajo orožje ali drugi vojni materijal
državam za železno zaveso.

Za. preventivno vojno se je izrekel tu¬
di demokratski senator Russell, član a-
meriškega senatnega vojaškega odbora,
ki je izjavil, da “se mora USA otresti
ideje, da ne bi mogla ona prva pričeti
vojne proti ZSSR. V sedanji atomski do¬
bi je tako mišljenje nevarno ter bi bi¬
lo prav, da v dobro izbranem trenutku
ameriška letala odvržejo prve tri bom¬
be na Kremelj, če bomo čakali, da nas
sovražnik prvi napade, se morda ne bo¬
mo mogli več opomoči.” govor morna¬
riškega ministra Matthewsa, ki se je
prvi oglasil za preventivno vojno, je
Russell dejal, da je bil “neprecenljive
vrednosti, ker je zbudil ameriški narod
iz spanja.”

Ameriški finančni krogi ugotavljajo,
da letno odide iz USA ok. 2 milijardi
zlata, največ v Uruguay. Ameriške zla¬
te rezerve trenutno znašajo 23.500,000.-
000 dolarjev.

*

ANGLIJA: Attlee je objavil, da bodo
angl. zasedbene čete v Nemčiji poveča¬
li na tri divizije in da bo za oborožitev
izdanih 100 milijonov funtov več kot
predvideno. Sklicujoč se na izredno te¬
žo časa je Attlee dejal, da upa v polno
razumevanje angl. ljudstva do teh ukre¬
pov; vlada sama bo za varstvo miru
obdržala pod orožjem stalno samo na o-
toku 12 divizij rezervistov, s pomočjo
katerih bo mogoče v slučaju mobilizaci¬
je najhitreje povezati pod orožjem še
22 drugih divizij.

Vojni min. Shimvell je izjavil, da bo
Anglija v teku enega leta mogla posta¬
viti samo na evropskem bojišču 10 di¬
vizij za obrambo Evrope, ako bo to po¬
trebno. — Trenutno bodo poslali na Ko¬
rejo drugo brigado 4.000 mož.

Min. za delo George Issacs je obtožil
delavnost angl. komunistov ter izjavil,
da njih rovarjenje predstavlja eno naj¬
težjih poglavij notranje politike. Komu-

ca, od katerih so enega sestrelili. Pri
izkrcanju je bila težko poškodovana e-
na križarka, dve lažje. Ameriške izgube
so bile pri vsej akciji izredno nizke,
medtem ki so v štirih dneh po izkrca¬
nju uničili ali pa ujeli že nad 2000 ko¬
munistov.

Mac Arthur, ki je osebno vodil ope¬
racije z ene izmed izkrcevalnih ladij,
je že tudi dal povelje za delni prenos
južnolcorejskih administrativnih in poli¬
cijskih oblasti v Inchon ter po prodoru
naprej v Seul. Ameriška letala so po
vsem od kom. zasedenem ozemlju raz¬
tresla na milijone letakov, v katerih
Mac Arthur poziva kom. vojsko na po¬
polno predajo al{ smrt.

(Nadaljevanje s 1. strani)
ša današnja politika. Dali smo mu že
posojilo 36.7 milijonov (Angleži so mu
dali 6 milijonov funtov) in smo bili hu-
dirjevo previdni, da nismo dali tiranu,
ki se tepe s Stalinom, nobenih politič¬
nih namigov. Dr. Peter Viereck, profe¬
sor evropske in ruske zgodovine na co-
llege Mount Holyoke, priporoča javno,
brezpogojno in odkrito ameriško garan¬
cijo, da bomoi z orožjem podprli in bra¬
nili Jugoslavijo. On je prepričan, da bo
postal prihodnji mesec “30 dni, ki bodo
spremenili svet”, če bomo tako storili.

Kakor jel dobro znano, je med Titovi¬
mi ameriškimi pristaši več razočaranih
liberalcev, ki so prestavili svojo romar¬
sko pot od ruske Meke na jugoslovan¬
sko Medino. Kakor Dr. Viereck so tudi
oni našli novo vero v nov mit “delavske¬
ga raja”, ki naj sedaj cvete v Titovini.
Med temi romarji so posebno znani O.
John Rogge, Louis Adamič, Jo David-
son in William S. Gailmire, člani stare
nacionalne organizacije za umetnost,
znanost in kulturo. Ti so iznašli razliko
med “dobrimi komunisti” Titovega ko¬
va in “slabimi komunisti” Stalinove
bratovščine. Odkar je 28. junija 1948
objavil “Rude Pravo”, glasilo češke ko¬
munistične stranke, da so Titovino nag¬
nali iz Kominforma, je bilo izrečenih v
medsebojnem obračunavanju med Mosk¬
vo in Beogradom na tisoče besed. To¬
da nikjer ni najmanjšega znaka, da bi
bila med komunističnim režimom v Ju¬

nisti so se sedaj vrgli predvsem na
organizacijo masovnih štrajkov.

V teku nekaj dni je prišlo do dveh
poizkusov sabotaže na angl. letalono¬
silki ‘Vengeance’; v teku je preiskava,
sumijo pa komuniste.

Vlada je ustavila izvoz oborožitvene¬
ga materiala vsem deželam na vzhodu,
ako material bolj potrebuje ona sama
odn. zahodnoevropske države.

★

ŠVEDSKA: Pri občinskih volitvah so
socialisti dobili 49% oddanih glasov;
propadli pa so komunisti, Izgubili so
29 mandatov.

★

BELGIJA: Vlada je pričela s čistko
med drž. nameščenci in bodoi vsi komu¬
nizma obdolženi in osumljeni odpušče¬
ni. Pripadnost partiji je po izjavi pred¬
sednika vlade smatrati kot izdajniško
dejanje. J

★

ŠVICA: Predsednik republike dr. Pe-
titpierre je pozval prebivalstvo, naj o- ■
stane složno, pomaga drž. oblastem pri
odkrivanju nelojalne delavnosti nekate¬
rih državljanov ter se vedno zaveda,
tla bo boj, ki se je pričel, silno t e žak
in dolg, da pa so Združeni narodi dose¬
gli vsaj to, da je mogoče spopade ome¬
jiti samo na gotove pokrajine.

★

ŠPANIJA: Posebno zastopstvo viš

jih oficirjev španske vojske se je ude¬
ležilo zav. manevrov v Nemčiji, pri ka¬
terih je sodelovalo preko 100.000 mož.
Oficirji so izjavili novinarjem, da je se¬
danja Španija sposobna v 36 urah mo¬
bilizirati 44 divizij.

★

ZAH. NEMČIJA: Komunisti so pri¬
čeli s podiranjem zgodovinskega cesar¬
skega gradu, stoječega ob koncu znane
ceste Unter den Linden. Berlinski žu¬
pan Reuter je proti razrušenju odločno
protestiral, vendar komunistov ni odvr¬
nil; na mestu nekdanjega gradu bodo
postavili velikanski trg, podoben Rdeče¬
mu trgu v Moskvi.

Adenauer je v imenu vsega nemškega
prebivalstva in svoje vlade proglasil ko¬
munistične volitve v sovj. zoni Nemčije
dne 15. oktobra za ilegalne in neveljav¬
ne. Vlada je poslala posebno spomenico
Združenim narodom.

★

GRČIJA: Na izrecno kraljevo željo
je Venizelos sestavil koalicijsko vlado,

V katero so vstopile vse tri glavne stran¬
ke —• liberalci, ljudska in socialdemo¬
kratska; vse tri stranke so izdale sku¬
pen manifest, proglašujoč politično
premirje in željo po skupnem delu za
obnovo in varnost Grčije.

★

INDOKINA: Francoske kolonialne
Vara. oblasti so tik pred pričetkom na¬
meravanega upora v Saigonu samem
prijele preko 100 članov teroristične
bande ‘Prostovoljcev smrti’, ki je bila
najtesneje povezana s četami Hočimin-
ha.

goslaviji in Rusiji kaka razlika. Tudi
ni videti, da bi se jugoslovanski narodi
manj upirali Titovemu zasužnjenju,
kakor Rusi sovražijo svoje mojstre v
Kremlju.

Tretja možna politika bi bila še dati
Titu neomejeno toda pogojno pomoč.
Mi bi morali jasno povedati Rusom, da
ne bomo trpeli oboroženega napada na
Jugoslavijo. Toda naša vojaška in eko¬
nomska pomoč Titu bi morala postati
odvisna od konkretnih reform, ki bi jih
moral Tito izpeljati. Te reforme bi se
morale zlasti nanašati na politično in
versko svobodo. To politiko podpira Pe¬
ter Mayer, strokovnjak za Vzhodno Ev¬
ropo, v svojem članku, ki je izšel v ju¬
nijski številki “Commentary”.

Ali ne bo taka politika preračunano
pognala Tita nazaj v Sovjetski objem?
Težko. Za beograjske diktatorčke ni
povratka. Ti se dobro zavedajo, da jim
prinaša ta pot nazaj okrutnost, izsilje¬
na priznanja, insceniran proces m sra¬
motno smrt, ki se prisodi krivovercem.
Oni ne morejo pričakovati več milosti,
kakor jo je Tito sam pokazal proti Mi-
hajloviču ali Jovanoviču, svojem šefu
generalnega štaba med vojno.

Južna Koreja nas je naučila, koliko
je vredna morala dvomljivo popularne
vlade. Branimo Evropo. Ne pozabimo,
da je Tito pri Jugoslovanih osovražen.
Ne moremo si naložiti še Tita proti volji
jugoslovanskih narodov, ker bi s tem
slabili našo evropsko obrambo. Tita

ARGENTINA

Šola za samaritanke Socialne usta¬
nove Maria Eva Peron je dobila no¬
ve prostore v ulici Callao 1218. V
šoli je prostora za 1.300 gojenk. Pri
slovestnosti sta bila navzoča pred¬
sednik republike general Peron in
njegova gospa soproga.

Marija Eva Peron je dobila od cu-
yanske univerze v Mendozi častno
odlikovanje za njeno socialno delo.

Zunanje ministrstvo je objavilo
sporočilo o imenovanju članov za ar¬
gentinsko delegacijo za peto plenar¬
no zasedanje Združenih Narodov.
Predsednik delegacije je stalni argen¬
tinski delegat pri ZN Jeronimo Re-
morino, argent. veleposlanik v Wa-
shingtonu.

General Zenon Noriega Agiiero,
peruanski vojni minister, ki se je
mudil kot gost argentinske vlade več
dni v Bs. Airesu, je v torek zapustil
argent. prestolnico. V tem času je
bil sprejet pri predsedniku generalu
Peronu. Ogledal si je tudi vse vojaš¬
ke ustanove v Capitalu.

Stanton Griffith, ameriški velepo¬
slanik v Argentini, je govoril ob za¬
ključku tečaja na American Gram-
mar and High School. V svojem go¬
voru je med drugim naglašal, da je
sedaj prvič v zgodovini svet razde¬
ljen v dva ideloška tabora: v totali¬
tarnega komunističnega in demokra¬
tičnega. Zatem se je pa dotaknil tudi
dela sedanje argentinske vlade na so¬
cialnem področju. Dejal je, pa naj
kritiki govore kar hočejo, da je se¬
danja vlada v petih letih na social¬
nem polju storila toliko, za kar bi v
drugih državah rabili mnogo, mnogo
let.

V Buenos Aires je prispel kom¬
pletni baletni zbor pariške opere ter
z velikim uspehom nastopa v gleda¬
lišču Colon.

Med Argentino in Zahodno Nem¬
čijo bodo izmenjavo raznega blaga,
predvideno v nedavno sklenjeni trgo¬
vinski pogodbi med obema država¬
ma, še zvišali za 16 milijonov dola¬
rjev na vsaki strani. Argentina bo
iz Nemčije predvsem uvozila strojne
naprave za vrtanje petrolejskih vrel¬
cev.

Potniško letalo družbe Aerolineas
Argentinas, ki vzdržuje osebni in
poštni promet med Buenos Airesom
in New Yorkom je preletelo to ogro¬
mno razdaljo v rekordnem času 21
ur. Verjetno bodo letala te družbe v
bodoče vzdrževala osebni in blagovni
promet na tej liniji samo z enkrat¬
nim pristajanjem med potjo.

General San Martin je nova 18.000
tonska argentinska petrolejska ladja,
ki so jo te dni slovesno spustili v
morje v Angliji.

V provinci Bs. Aires so v planin¬
skem predelu La Tinta odkrili boga¬
ta ležišča železne rude.

živinorejsko razstavo v Palermu
je do sedaj obiskalo nad 150.000 lju¬
di. Živine so pa na njej prodali v
vrednosti nad 10 milijonov pesov.

Prosvetni minister dr. Armando
Mendez de San Martin je izjavil, da
bodo med letošnjimi šolskimi počitni¬
cami v Capitalu prezidali in moder¬
nizirali 579 šolskih poslopij.

V planinskem predelu v Salti so
bili v zadnjem času močni snežni za¬
meti, ki so odrezali od ostalega sveta
naselje 300 ljudi. Na pomoč je pri¬
šlo vojaštvo ter jih rešilo gotove
smrti.

Na železnici FCNG Belgrano, so
kompozicijam vlakov ki vozijo do
Cordobe in Tucumana priklučeni va¬
goni s kinoaparaturami, kjer so med
vožnjo predstave kulturnih in osta¬
lih daljših filmov.

Na Ognjeni zemlji — Tierra del
Fuego _ so odkrili močne petrolej¬

ske vrelce.

moramo porabiti kot dezerterja od na¬
šega sovražnika, ki je prisiljen prista¬
ti na pogoje. Ti pogoji pa morajo biti
koristni za obe plati. Če že ne zahteva
nek višji motiv, zahteva naša lastna
varnost, da napravimo konce njegovemu
sistematičnemu in strašnemu zatiranju
človeških svoboščin, njegovim množič-i
nim koncentracijskim taboriščem, nje¬
govi zlobni tajni policiji, njegovim vo¬
litvam z eno listo, njegovemu pokva-
rjanju mladine, ropanju revnih kmetov
in nepopustljivemu preganjanju vere.
(Italijanska Katoliška Akcija je našte¬
la 1954 duhovnikov, ki so bili pod Titom
ubiti, aretirani ali deportirani) Jugo¬
slovanski narodi, rudarji in trgovci,
kmetje, mornarji in delavci bodo končno
obračunali tudi z usodo Josipa Broza.”

Amerikanci vdrli v komunistično zaledje

"KAKO POJTOPATI S TITOM!'-'

Buenos Aires, 21. IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice vz Sfevenije^

Umrli s 0 : Metka Pegan, roj. Pakiž no mudil v gozdu. Mlado žrtev so po-

na Viču, Andrej Thaler, uslužbenec
“Ljubljanskih opekarn” v Kozarjih, A-
lojzij Oven iz Muhabrana pri št. Lov¬
rencu ob Temenici, Franc Darvaš, šolski
upravitelj v p. v. Murski Soboti, Mari¬
ja Matičič, roj. Urbas v Ivanjem selu,
Ludvik Zadnik, mag. sluga v Ljb.,
France Kristančič, v Ljb., Pran-
ček Vrečar v Ljb., Ernesta Bel¬
tram, roj. Černe v Mirnu, Srečko
Tekavec v Ljb, Oton Stepic, Josipina
Kuralt, roj. Jurman v Ljb., Marija Tr¬
nek, por. Čok, poslovodkinja železarne
na Bledu, Jože Šenčur, pol. nadzornik v
p. v Ljb., Marjana Šuštar v Ljb., Zofi¬
ja Kveder roj. Peterkoč v Ljb., Franc
Jurjevčič, učitelj v p. v Ljb., Marija
Felaher v Ločah v Ziljski dolini, Ivan
Cunder v Stožicah, Marija Kozinc, upo¬
kojenka v Ljb., Ivan Kulovec, pos. v
Vavti vasi, Marija Novak, roj. Cepin v
Rožni dolini in kapucin p. Marko Fišer,
ziatomašnik in duhovni svetnik v Ško¬
fji Loki.

Pomanjkanje gradbenega materiala.
Kljub temu, da je bilo včasih gradbene¬
ga materiala doma v obilici,saj so do¬
ma velike opekarne, tovarne za izdelo¬
vanje cementa in stavbnega lesa na pre¬
tek, je sedaj v Sloveniji in tudi v o-
stalih republikah titove Jugoslavije ve¬
liko pomanjkanje tudi stavbnega mate¬
riala. Tega materiala primanjkuje v
tako občutni meri, da je moralo ministr¬
stvo za gradnje v Ljubljani objaviti v
časopisju sporočilo, da razdeljuje stav¬
bni material samo republiškim in lokal¬
nim gradbenim podjetjem ter republiš¬
kim režijskim edinicam za planska de¬
la v letu 1950. Vsi ostali privatni po¬
trošniki v tem letu ne bodo dobili nobe¬
nega stavbnega materiala in je zato od¬
visno tudi vlaganje tozadevnih prošenj.

*—Do takega pomanjkanja stavbnega
materiala je prišlo zaradi izvoza cemen¬
ta in stavbnega lesa v inozemstvo, da
za njegov izkupiček v tujini dobe vsaj
nekaj drugih potrebnih surovin.

Tudi v Črnomlju imajo menzo, v ka¬
teri se hranijo ljudje, ki nimajo doma¬
čih gospodinjstev. Razmere v tej men¬
zi, so take ,kakršne so navadno v vseh
ostalih “socialističnih” podjetjih. Nered
in zmeda. Zaradi tega so že večkrat iz¬
menjali upravo, toda stanje se v menzi
ni izboljšalo. Hrana je vedno slabša,
uprava ne ve obračunavati živilskih na¬
kaznic. Nered je tolik, da uprava nik¬
dar točno ne ve koliko abonentov ima.
To zmedo pa seveda nekateri “tovariši”
izkoriščajo in sploh ne oddajajo živil¬
skih nakaznic in tudi hrane ne plačuje¬
jo.

Na železniški postaji Kresnice se je
primerila železniška nesreča. Zaradi tr¬
čenja je iztirilo več tovornih vagonov,
človeških žrtev pa ni bilo.

V vasi Štangarske poljane pri Litiji
so delavci spravljali iz gozda les po dr¬
či v dolino. En hlod se je delavcem iz¬
muznil iz rok in je zadel v dijaka Stan¬
ka Mravljeta iz Radovljice, ki je bil v
tem kraju na počitnicah in se je slučaj-

tegnili izpod hloda s polomljenimi udi
in razbito lobanjo.

V Ljubljani sc( na fakulteti za rudar¬
stvo in metalurgijo tam. Tehnične vi¬
soke šole diplomirali za inžinerje meta¬
lurgije: Božidar Cimerman, Majda Dek¬
leva - Cvahte, Bogomir Dobovišek Mi¬
lan Dobovišek, Vojin Dokič, Anton Gr¬
gič, Mirko Holc, Janko Kambič, Avgust !
Karba in Franc Zore. Pri slovesnosti ;
so bili navzoči dekan fakultete prof.
dr. ing. Matija Žumer, rektor Tehnične
visoke šole ing. Alojzij Hrovat, prorek¬
tor ing. Henrik Čopič predstojnik meta¬
lurškega instituta ing. Ciril Rekar in
pom. prosvetnega min. Martin Mencej.

V Ljubljani je izšlo v brošuri na 90
straneh“Poročilo o ustanovnem občnem
zboru Cirilmetodijskega društva kato¬
liških duhovnikov LR Slovenije”. Poro¬
čilo navaja, da “je precejšen del sloven¬
ske duhovščine spremenil svoje gledanje,
na odnos do države in do ljudstva in
pravilno ocenil svojo vlogo v' sedanji
graditvi socialistične družbe”. Kakor
znano je to društvo tistih duhovnikov,
ki podpirajo sedanji komunistični režim
doma. Zato je tudi na uvodnem mestu
omenjenega poročila pozdravni govor
ministra in člana Politbiroja SK KPS
Vlada Krivica, temu pa slede pozdravi
zastopnikov tiste pravoslavne duhovšči¬
ne, ki se pravtako udinja kom. režimu
iz ostalih republik in končno tudi poz¬
dravni pismi Finžgarja in znanega
Mgsr Rittjga, ki se je od zaupnika pok.
kralja Aleksandra znašel končno kot
minister v kom. vladi. Poročilo imenuje
to duhovščino, ki sodeluje s komunisti,
“napred no”.

V Gorici so it. orožniki aretirali dr.
Avgusta Sfiligoja, predsednika Sloven¬
ske demokratske zveze za Goriško. To
so storili na podlagi obsodbe fašistične¬
ga sodišča iz leta 1941., ki je tedaj dr.
Sfiligoja obsodilo na dolgo zaporno ka¬
zen, češ, da mora sedaj v zaporu pre¬
sedeti še 17 let. Slovenske politične in
ostale organizacije so razposlale na vse
strani proteste proti takemu postopanju
it. “demokratičnih” oblasti s'predstav¬
niki slov. življa na Goriškem.

Na Barju v Ljubljani so leta 1948.
spravili “zadružni dom” pod streho. Od
tedaj naprej pa “zadružniki” počivajo
in se del na stavbi niso več lotili.

V brežiškem lesno-industrijskem pod¬
jetju so odpustili iz službe 36 “nepo¬
boljšljivih” delavcev, ki da so raje ho¬
dili na delo h kmetom, kakor pa na de¬
lo v državnem sektorju. V gozdovih j?
zato delalo samo 70% delavstva. Poro¬
čilo navaja, da proti omenjenim delav¬
cem niso zalegle ne denarne kazni, ne
odvzemanje živilskih nakaznic. Pač lep
dokaz za navdušenje delavstva za sed.
komunistični režim!

Tudi v Metliki so sklenili, da bodo
postavili “zadružni dom”. In sicer na
gričku, takoj ob vhodu v mesto. Na
njem je res že splaniran teren... To
je pa tudi vse od predvidenega zadruž¬
nega doma.

Slovenci v

Buenos Aires

Svobodna Slovenija se vzdržuje samo
z naročnino in s prispevki v tiskovni
sklad. Zato vse tiste naročnike, ki še
nimajo plačane naročnine za to leto
prav lepo prosimo, da jo poravnajo čim
prej in tako omogočijo redno izhajanje
lista. UPRAVA

SVOBODNE SLOVENIJE

BALANTIČEVA DRUŽINA
VAS VABI

v dvorano na Belgrano, v soboto
23. septembra ob 18. uri

NA PROSLAVO
OBLETNIH SPOMINOV
PREŠERNA,

KETTEJA,

DETELE,

MEDVEDA.

VELIKONJE,
združeno z deli iz nove emigrant¬
ske književnosti.

Sodelujejo: pianist g. Anton So-
ler, moški oktet Gallusa in naj¬
boljši izbrani recitatorji.
Vstopina: prostovoljni prispevki.

Prihod novih Slovencev. V torek, 19.

I septembra, je priplula v Buenos Aires
iz Genove in Marseille-a ladja “Flori¬
da”. Poleg turistov je z njo prispelo v
Argentino tudi več imigrantov raznih
narodnosti. Med njimi so prišli v Bue¬
nos Aires tudi naslednji Slovenci: Vla¬
dimir, Danica, Nada, Ivan, Silvija in
Rozana Štubelj, Dragotin, Marija in
Karolina Kovačič, Franc, Ana, Konrad,
Ambrož, Franc, Gerti in Olga Lipovec,
Valter in Avgusta Marko ter Martin
Štefanič. Družini Štubelj in Kovačič sta
prispeli sem iz Italije, vsi ostali pa iz
Avstrije. V tem mesecu je napovedan
med ostalimi številnimi ladjami tudi
prihod ladij “Formosa” in “Santa Cruz”.
Prva bo predvidoma prišla 25. septem¬
bra, druga pa verjetno 28. t. m. S For-
moso bodo prispeli iz Avstrije naslednji
Slovenci: Štefan Crnjko, Marjan in An¬
drej Filipič, Alojz, Marija, Silvester,
Franc, Alojz ml, Berta in Ivanka Gor¬
še, Marija Krušič, Jože Mavrič in Rudolf
Medved. S “Santa Cruz” bodo pa dopo¬
tovali: Ivan, Ana, Alojzija, Matilda, Zo¬
fija, Gertraud, Vili, Ivan, Ida, Jožefa,
Ema, Franc in Marija Staudacher. Vsi
ti Slovenci prihajajo v Argentino na
vpoklic svojih sorodnikov v Argentini.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini Jurija in
Nežke Jereb, roj. Drenik so v Lanusu
dobili 14. sept. krepkega sinčka, kate¬
rega bodo krstili na ime Jurček. Edi in
Ela Škulj, roj. Dolšina, sta pa dobila
hčerkico, ki je pri krstu dobila ime Mar¬
janca. Čestitamo!

Pred sodiščem v Dol. Lendavi je bil
obsojen na 2 leti in 2 meseca zapora in
odškodnino 101.000 din Martin Hozjan,
tajnik krajevnega “ljudskega” odbora
in predsednik odbora za zidanje zadruž¬
nega doma. Mož je poneveril od kme¬
tov pobrano dohodnino 70.000 din in jo
porabil za zidanje svoje hiše.

Argentini

MIKLOVA ZALA OB TRIDESETLET¬
NICI KOROŠKEGA PLEBISCITA

V času, ko tukašnji koroški Nem¬
ci še iščejo primerno formo kako
naj bi proslavili svojo zmago pred
tridesetimi leti, so se Slovensci že spo¬
mnili svojega takratnega poraza: v ne¬
deljo 17. t. m. ob šestih zvečer je vpri-
zoril SIO v cerkveni ciudadelski dvora¬
ni ljudsko igro po Sketovi povesti o
Miklovi Zali. Pred igro, h kateri je bil
pravcati naval, je gdč. Cveta Germeko-
va povedala nekaj klenih besed o tej
slovenski koroški junakinji trpljenja in
o njeni rodni zemlji.

Čudovita je ta zgodba o Miklovi Za¬
li, pa jo beri v povesti ali gledaj v kate¬
rikoli priredbi na odru. Bi rekel kdo, da
se nam pač milo stori, ko smo daleč zdo¬
ma, pa gledamo zgodbo iz ene od postaj
našega križevega pota. Pa ni tako. Do¬
ma so zdaj požigali cerkve, morili du¬
hovnike in razganjali procesije, toda
Miklove Zale se ne upajo javno pre¬
ganjati, čeprav je boljša od nas vseh
desetih tisočev, ki tavamo po svetu in
enakovredna le še dvanajsterim tisočem,
ki so se vozili mimo njenega doma v
smrt. Še na novo so dali na svetlo njeno
povest, sam Oton Župančič ji je napi¬
sal uvodno pesem hvalnico in pravkar
je prišlo poročilo, da so jo v nekem ob¬
robnem slovenskem mestu trinajstkrat
zapored igrali in še komunisti %o  se
zraven jokali.

V čem je ta sila, ki jo izžareva po¬
vest sicer malo pomebnega slovenskega
pisatelja Jakoba Šketa? V ideji? V raz¬
gibanosti dogodkov? Gotovo; a imamo
spise in igre, po ideji še morda moč¬
nejše in po dogodkih še bolj razgibane,
pa le ne vžgejo tako močno. V literarni
vrednosti? Gotovo ne, če sodimo Miklo-
vo Zalo po načelih visoke besedne umet¬
nosti. Utegne pa obveljati le hipoteza,
ki se je rodila tako mimogrede v nekem
odmoru zadnje buenosaireške predsta¬
ve, da je Miklova Zala plod naše ljud¬
ske umetnosti, majhen ep v prozi, ki je
živel med koroškimi Slovenci dolgo
življenje, ki mu je vsaka generacija ne¬
kaj dodala, dokler ga ni Šket napisal in
tudi še kaj dodal, kar je, čeprav profe¬
sor, pa vendar človek iz ljudstva smel
storiti.

Zato bi — menim — tujcu Miklova
Zala ne ugajala bolj kot katerokoli za¬
nimiva zgodba. Nas Slovence pa prev¬
zame, ker je pristno delo ljudske, ne
visoke umetnosti.. Zato je storil SIO
zelo prav, da nam je dal Miklovol Zalo.

Menda še nikoli ta igra ni bila poda¬
na v vernem zgodovinskem okviru. Mil¬
ko Kos nam natanko popiše kmetsko no¬
šo v srednjeveški Koroški, Valvazor ima
vse polno slik o obleki na kmetih ok.
1650 in tako bi v dobrih časih doma

Kulturne obletnice

Ob važnih obletnicah v naši kul¬
turni zgodovini se moramo spod-
takniti, če že manjše zdrsnejo ne¬
opazno mimo nas. Pogled v pre¬
teklost nam osvetljuje sedanjost
in ravna in utrjuje naše steze v
bodoče dni. Tako je prav, da si pri¬
bližamo nekatere osebnosti, ki so
našle svoje važno mesto v zgodo¬
vini, ker so kaj povedati imele in
še danes kaj veljajo.

Že lani bi bili morali zapisati
ime  Kettejevo: 50 let od njegove
smrti je prešlo. Ob strani  Canka¬
rja in  Murna počiva pri sv. Križu
v Ljubljani pod šepetom brezove¬
ga gaja, nam pa je njegova boga¬
ta duhovna dediščina porok za
zmago resnične Lepote. Lani smo
se spominjali  Prešerna ob smrti',
letos slavimo 150 let,  odkar se je
rodil v Vrbi na Gorenjskem. Naj¬
večji med velikimi v naši književ¬
nosti, mojster soneta in drugih no¬
vih pesniških oblik, neprekosljiv v
plemeniti ljubezni do domače gru¬
de - domovine, nad katero je po¬
stavil tudi večnega Gospodarja-
Boga. Pa je tudi 100 let od roj¬
stva  Detele, najboljšega ljudskega
pisatelja - učitelja svoje dobe. K
tem se pridružuje 40 letnica  Med¬
vedove smrti, pesnika in dramati¬
ka, ki je bil tedaj med glavnimi so¬
delavci katoliškega Doma in sve¬
ta. In najmlajši v vrsti teh,  Veli¬
konja, ki so ga z usmrtitvijo hote¬
li storiti smrtnega, a so mu le dali
pečat nesmrtnosti; stoji nam še
dokaj blizu: 5 let je čez prag več¬
nosti in čim bolj bledi njegova člo¬
veška pojava, tembolj raste v svo¬
ji ideji in delih. . .

Te obletnice bomo osvetlili na
večeru besede, pesmi in glasbe, v
soboto, 23. sept. v dvorani na Bel-
granu in našo majhnost združili z
njihovo veličino. Vsa dolga deset¬
letja že srebljemo njihove sile in
se napajamo z. njihovo lepoto. In
znova jih bomo dvignili, te baklje
naše, da nam bodo ostale kot žar
domovine v tujini!

ne bilo težko ustvariti pravilnih kostu¬
mov. Toda igra ima tudi v tej stvari
svojo tradicijo; obleči je treba ljudi v
slov. alpsko nošo, kot se je izoblikovala
tekom 18 stoletja. In še kako smo bili
veseli, ko smo videli, koliko garderobe
je spravil ta ode*r skupaj! Za Almiro je
že doma ponavadi posodila vaška učitel¬
jica svojo najlepšo obleko in tudi kulise
so bile iste kot za Desetega brata. Pri
naši predstavi je bil stil nekmečkih ob¬
lek in lepe Petkovškove scene že na
precej popolnejši stopnji; pa tudi če ne

(Nadaljevanje na 4. strani)

Igralska flružina Narte Velikonja
ROMEO IN JULIJA

v nedeljo, 1. oktobra t. 1. na Belgrano ob pol šestih

Vstopnice v predprodaji: "SANTA JULIA" — Victor Martinez 3-9

po 4 in 3 pese

HUGO WAST

—I"

37.

O t> o

DRUGI DEL IVANE TABOR.  — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

Tretje poglavje

Peta kolona

Deček štirinajstih let v dekliški oble¬
ki (vedeti moramo, da so v tistih časih
nosili fantje ženska oblačila, dočim so
ženske nesramno hodile le v hlačah) —
je tekel po kar moči najmanj obljude¬
nih cestah do Trga Ustave, ki je še
ohranil svoje staro ime.

Kdor je poznal služinčad gospe Hilde,
bi lahko spoznal v njem, kljub temu,
da se je želel zakriti Mereuria Phanto-
ma, sina prvega aviatičarja predsedni¬
ce, ki je bila njena “oseba zaupanja”,
največjega zaupanja takoj po hčerki
Rahab. Toda le zelo malo oseb v Bue¬
nos Airesu je poznalo dvorske usluž¬
bence.

Tisočkrat je poudarjala gospa Hilda
pred svojo izvolitvijo v svojih govorih,
da dvor, kjer žive predsedniki, mora
biti “palača iz kristala”, da se vse vidi,
kaj se v njej godi. Toda, kakor hitro
je bila izvoljena, si je sezidala palačo
iz kamenja, in le zelo, malo oseb je ve¬
delo za navade in opravke v njej.

Mercurio Phantom je bil na mitingu

na Stalinovem trgu in je slišal besede,
ki jih je govoril govornik:

“Požgali ste zmrzlo mumijo starega
Blumena; dvignili ste pokrov nad mož¬
gani dvem, trem ministrom, ki so jedli
semena sončnic; pozabili pa ste na naj¬
večjega krivca naše nesreče: na to po¬
kvarjeno egoistično žensko, ki nas vla¬
da že petnajst let in skoraj že petdeset
let — pol stoletja — kot pijavka pije
kri naši deželi s svojimi trgovskimi
podjetji...”

Kako se razlaga, da je ta govornik
prekršil stroga navodila, ne omenjati
”prve dame” v teh razmerah? Verjetno
je bil potrošnik, kateremu ni zadoščala
podkupnina z dvora? Gotovo je, da je
takoj nato tisoč in tisoč ust izpljunilo
njeno ime obenem s kletvami in sar¬
kazmom. V tem je pa govornik že raz¬
lagal zgodbo o tisoč tonah zlatt, ki da'
je skrit v podzemljih predsedniške pa¬
lače. čista legenda! Ni bila tako neum¬
na visoka gospa, da bi vrgla svoje pri¬
hranke v usta volku! če bi imela tisoč
ton zlata ali še več, in kje jih, je imela,
je vedelo le par oseb na vsem svetu.

Gnano od pohlepa in sovraštva je
ljudstvo kar v množicah drlo k predsed¬
niški palači, da jo izropa; policija pa
se je— ne vemo, ali iz strahu, ali pa s
tihim odobravanjem — izkazala nez¬
možna zadržati te stotisoče obsedencev
opitih krvi.

Vino je bilo nalito in slavna gospa bo
morala izpiti svoj delež.

Ko bi gospa Hilda imela namesto te
strahopetne in demagoške policije ne¬
kaj udarnih bataljonov! Toda, ne: ar¬
gentinska vojska, ki se je v prvih pet¬
desetih letih tega stoletja svetila kot
meč, s solidnim častniškim zborom, šo¬
lanim v najboljših vojaških šolah, je
postala sedaj zaradi hudičeve zarote
tiska, kinematografa in radia nesim¬
patična ustanova in naravnost odvrat¬
na ljudstvu, ki je mislilo na ta način:
Argentinska republika nima nič stikov
z zunanjimi problemi, kajti njene meje
so jasno zarisane. Ker je tako, ji ni tre¬
ba trošiti stotine milijonov za vzdrže¬
vanje pet sto tisoč parazitov. Boljše
je, da plačuje pet sto tisoč več učiteljev.
Zato se ni čuditi, da je nekega dne ta¬
kratni predsednik don Juan Perez skle¬
nil razpustiti vso vojsko in sicer z dve¬
ma frazama, ki sta mu odprli vrata v
nesmrtnost, namreč: “Vse ljudstvo je
moja vojska! Več velja en učitelj kot
sto vojakov!”

V zlatih črkah so se pisale te besede
na pročelja starih vojašnic in taborišč,

ki so bila zdaj zaprta, in na pročelja
odprtih lož; in da bi imeli, te besede že
otroci najnižjih osnovnih šol vedno v
sluhu, so še izdelali majhne, majhne fil¬
me, govoreče z brezzobnim glaskom go¬
spoda predsednika samega, to naivno
“molitvico”.

Vojne ladje, ki so rjavele po neko¬
ristnih pristanih, so spremenili v muze¬
je, bolnice in šole. Zlasti v šole! Toda
kljub temu, da! je bilo toliko šol, je bilo
vedno manj takih, ki bi znali brati, kaj-,
ti ni bilo potrebe. Skoro ni bilo več
knjig, revije pa so se “brale” posluša¬
je.

Namesto obeh odstranjenih ministr¬
stev za mornarico iR vojsko, so ustano¬
vili novo državno tajništvo, ministrstvo
za morje in kopno, ki naj bi skrbelo
za prejšnje posle vojaške in. morske na¬
rave.

Leta 1995 — pod drugim predsedni-
štvom gospe Hilde — je stal na čelu te¬
ga ministrstva “minister v hlačah”, to
se pravi —> ženska. Ime ji je bilo gospa
Aspasia Perez poročena Montalvan,
hči slavnega predsednika, ki je razpu¬
stil vojsko, vdova z zlatim srcem, ki s
petdesetimi leti ni verovala v Boga,
pač pa je vedno bolj verjela v “svetov¬
ni mir.”

Zgodilo se je tedaj v času, ko je bil
miting na Stalinovem trgu, da je gos¬
pa Hilda sklicala svoj celokupni mi¬
nistrski zbor, ki naj bi se udeležil pogo¬

vora z dvema tako pomembnima na¬
sprotnikoma režima, ki sta zaprosila za
avdienco. Toda od vseh poklicanih mi¬
nistrov sta bila prisotna samo dva: mi- 0
nister za notranje zadeve doktor Al-
fredo Leon Alcazar, ki je štel že 120
let, bil pa je dobro ohranjen, svežega
zdravja in duha, kar se ima zahvaliti
znanstvenemu napredku v prehrani in
drugi: že imenovana gospa Aspasia Pe¬
rez vdova Montalvan. Od drugih štiri¬
najstih so bili trije ubiti v zadnjih
dneh, ostalih enajst pa se je s strahom
razbežalo. S svojima dvema ministro¬
ma je predsednica gospa Hilda pričako¬
vala omenjena bivša predsednika v svo¬
ji palači na Trgu Ustave (Constitu-
cion).

Nobena od velikih kraljic v zgodovi¬
ni, postavim Kleopatra, Izabela Kato¬
liška ali Katarina ruska, ni stanovala v
takem razkošju in ni bila boljše plača¬
na, kakor demokratična predsednica ar¬
gentinske republike.

Velik častni prostor v veži iz sinjega
jekla, na katerega so stopili obiskoval¬
ci, se je dvigal brez najmanjšega šuma
kakor hiter dvigalnih, tekoč po dobro
namazanih tračnicah v stoto nadstrop¬
je; tu so obiskovalce nosile naprej
premikajoče se, z vsemi dišavami natr-
te preproge skozi razkošne dvorane,
proti katerim so bila čudovita dela iz
“Tisoč in ene noči” le skromne sanje
skromnega kmetavsa.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Nr. 16 (32) - Ano del Libertador General San Martin 1950. IX. 23

(Nadaljevanje s 3. strani)

bi bil, še ne bi bilo nič. hudega: ljudska
umetnost takšne časovne neskladnosti
prav lahko prenese in včasih skoraj
zahteva.

Epopejo o Miklovi Zali bi zgodovin¬
sko prepričljivo podal le film; na po¬
klicnem odru bi igra propadla. Takšno,
kakršna je, jo znajo igrati le diletantje.
Edino Tresoglavova in Almirina vloga
sta igralsko hvaležni in le deloma v
zadnji sliki Davorinova. Vse ostale do-
moče vloge je treba igrati bolj s pobož¬
nostjo kot pa z oderskimi efekti. Tur¬
ke pa pač tako kot si jih zamišlja ljud¬
ska fantazija. Zalina in Serajnikova
vloga sta pa včasih že bližji misteriju
kot ljudski igri.

Če po navedenih vidikih vrednotimo
to zgodbo, potem je bila nedeljska
predstava Miklove Zale dobra, da si
drugačne želeti nismo mogli. Ali je bil
režiser tako spreten ali pa so se igral¬
ci sami podzavestno tako tesno poveza¬
li med seboj, da smo tudi na odru gle¬
dali enotno ljudsko umetnino, ne more¬
mo razsoditi; toda igra je bila res po¬
vezana. Tresoglav odličen, Almira tudi,
le masker bi ji moral v oči pričarati še.
nekaj več ognja. Turki so bili hudobni,
da bi jih šel marsikdo najrajši prete¬
pat na oder. Zalka je bila že bližja svet¬
nici, kot kmečkemu dekletu in je zlasti
težavne samogovore junaško prestala.
Oče Serajnik pravi svetopisemski očak.
Fantje in možje, z Mirkom na čelu, vsi
brez izjeme, na mestu, pa tudi ženske
so storile, kar so jim majhne vloge do¬
puščale. Enega postranskih igralcev pa
ne smemo obiti: Strelec, ki Sicer prema¬
lo pazi na pravilno izgovarjavo, je v
nekaterih prizorih pokazal nenavadno
dobro nemo igro ,od katere bi se vsi

statisti lahko kaj naučili.

Pomanjkljivosti, ki jih je bilo tudi ne¬
kaj, gredo skoraj vse na novaš premaj¬
hnega prostora, le za zaključek zadnjih
dveh slik bi prišel prav še kakšen maj¬
hen režijski domislek. Vse ostale slike
končajo nekam udarno, zadnji dve pa
ne.

Samo to dvoje bi bilo popraviti. Mne¬
nja smo namreč, da to ni bila zadnja
Miklova Zala v Argentini. M. M.

OBVESTILA

Sestanek članov SFZ bo v nedeljo, 24.
t. m. ob treh popoldne v Don Boscovem
zavodu v Ramos Mejia. Vsi fantje vab¬
ljeni. Odbor.

HAB R LA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,
slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

P AN E T M y Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352

Vse Slovence obveščam, da izdelujem
radio-aparate

Rojaki jih dobe po znižani ceni

Janez Marinčič

LAPRIDA 4680 Villa Martelli

Slovenski Pevski Zbor "GALLUS”

15. oktobra t. 1. ob 18. uri v dvorani Kolegija "EL SALVADOR"

(Callao 540)

KONCERT

v proslavo 400 letnice rojstva JAKOBA PETELIN-GALLUSA
Podrobnejša obvestila v naslednjih številkah

"ČASA B 0 Y U "

OLAZABAL 2338 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160

OPOZORJAMO ne veliko in lepo izbiro ur švicarskih znamk in sicer
RECORD, UNVER, DELOS, HIDALGO, v najmodernejših obli¬
kah. — Vse imajo triletno jamstvo, so avtomatične in protima-
gnetične.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO

Vsak dan odprto do 20 ure, ob sobotah popoldne pa se lahko zglasite v na¬
šem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338 Dto. 6

Imprenta "Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644

Prnštvmi oglasnik

Viktor Zupančič roj. 7.3.1911, doma
iz Št. Vida pri Stični naj osebno ali pis¬
meno odda svoj naslov pisarni Društva
Slovencev, Vietor Martinez 50, Buenos
Aires. Prav tako pa je naprošen vsak, ki
bi vedel za njegov sedanji naslov, da
naslov sporoči društveni pisarni.

Novonaseljenec Ivan Žafran, poročen
z Erminijo Schieoni, ki je v letu 1949
prišel v Argentino, naj osebno ali pa
pismeno sporoči svoj naslov društveni
pisarni.

Društvo Slovencev.
POŠILJANJE PAKETOV
IZ ARGENTINE

Predmeti, ki se lahko pošiljajo po u-
redbi 601/50 brez dovoljenja, se ne sme¬
jo vnašati na prošnjah med predmete,
za katere je treba prositi dovoljenje.
Prošnje se torej smejo vlagati le za
predmete, za katere je dovoljenje pred¬
pisano. Če pa so na prošnji vpisani tu¬
di predmeti, za katere dovoljenje ni po¬
trebno, uradnik tako prošnjo zavrne.

CERKVENI OGLASNIK

Ob prvi obletnici smrti mojega očeta,
bo g. Mernik zanj daroval sv. mašo, v
nedeljo, 24. septembra ob 10. uri v za¬
vodski cerkvi v Don Boseu-Ramos Me¬
jia. Vabim prijatelje in štajerske roja¬
ke!

Dr. Jože Krivec.

DOBER TEK!

NEDELJA: Kosilo: juha z domačimi
rezanci, jajca, nadevana s sardelami,
svinjska pečenka v mrežici, zabeljen
grah, pečen krompir, solata, jabolčna
pita; večerja: obloženi kruhki, čaj, pita
(od opoldne).

PONEDELJEK: Kosilo: krompirjeva
kisla juha, makaronov omlet s parme¬
zanom, zelena solata, kompot; večerja:
telečja obara, žličniki, čaj.

TOREK: Kosilo: goveja juha z jetr¬
nimi cmoki, majaronovi zrezki, dušen
riž, pomarančna solata; večerja: mesna
solata (meso od opoldne), jabolčni cmo¬
ki iz krompirjevega testa, kompot.

SREDA: Kosilo: ješprenjčkova juha,
suhe klobase, kislo zelje, biskvitne rezi¬
ne; večerja: krompirjevi svaljki, glav¬
nata solata, Čaj.

ČETRTEK: Kosilo: juha z rižem, ku¬
han goveji jezik, hrenova omaka, krom¬
pirjev pure, češpljev kompot; večerja:
ocvrti možgani, solata, Čaj s pecivom.

PETEK: Kosilo: paradižnikova juha
s krušnimi kockami, pečeni ribji zrezki,
zelena solata, pečen sirov zvitek; ve¬
čerja: polenta z maslom in parmezanom,
solata, čaj.

SOBOTA: Kosilo: juha, dušeno koš-
trunovo stegno z omako, makaroni, so¬
lata, sadje; večerja: hrenovke z gorči¬
co, sir, čaj.

IZ TEDNA V TEDEN

FRANCIJA: Izvršni odbor Evropske
posvetovalne skupščine, katerega člani
so poleg Belgijca P. H. Spaaka še pred¬
stavniki angleške, zah. nemške, turške
in švedske parlamentarne delegacije, pri
Evrop. svetu, je na svoji seji v Parizu
sklenil, predložiti vsem evropskim par¬
lamentom v obravnavo Churchillov
predlog o ustanovitvi skupne evropske
Vojske, v katero naj bi bila vključena
tudi nemška oborožena sila. Poleg tega
Churchillovega predloga naj bi 15 ev¬
ropskih parlamentov obravnavalo še na¬
slednja vprašanja: 1) spremembo pra¬
vil v svrho omejitve veta in odobritve
predlogov z večino glasov; 2) skupni ev¬
ropski načrt o odpravi brezposelnosti in
polni zaposlitvi; 3) ustanovitev vrhov¬
nega evropskega sodišča, katerega glav¬
na, naloga naj bi bila, uresničitev in
uzakonitev določil o človeških pravi¬
cah.

★

IZRAEL: Judovske čete so nepriča¬
kovano zasedle ‘‘sporno področje ob
Jordanu ob nekdanji severni meji med
Palestino in Transjordanijo. Judovska
vlada trdi da je to ozemlje bilo dodelje¬
no njej v premirju; Arabci so se pre¬
ko Abdullaha pritožili pri UNO, Sirijci
pa so ponudili vojaško pomoč Jordaniji,
ako bo prisiljena poiskati rešitev z oro¬
žjem.

Sa železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Dopisnika
angl. listov “News Chronicle” in “Daily
Telegraph” poročata iz Beograda, da
je pomanjkanje živil v FLRJ silno res¬
nega značaja. V daljšem članku javlja¬
ta, da stoji Jugoslavija v prihodnji zimi
pred izredno težkimi urami, ako ji za¬
hod ne priskoči hitro na pomoč. “Po¬
manjkanje živil je tako velikansko, da

bi celo Titova pozicija mogla biti v ne¬
varnosti’, pišeta dobesedna oba dopisni¬
ka. Do tako žalostnega položaja je priš¬
lo, ugotavljata novinarja, zaradi izred¬
ne suše; veliko pa je tega kriv tudi Titov
gospodarski režim in zun. trg. politika,
kajti Titova vlada je po vsem svetu ho¬
tela nakupovati samo težke stroje in in¬
dustrijske predmete, ni pa poskrbela; za
nabavo živil. Velik del krivde je tudi v
prehitri industrializaciji dežele, kajti z
uvedbo industrije je preveč ljudi odšlo
z dežele v mesta in polja so ostala po¬
manjkljivo obdelana.

Tito je priredil banket na čast čla¬
nom angl. delegacije lab. stranke ob
njih odhodu iz Jugoslavije. O vsebini
razgovorov ni bilo podano nikako poto-
čilo.

★

ČEŠKA: V Pragi je spet na dnevnem
redu večji špijonski proces; obtoženci
so osumljeni priprav za ugrabitev gene¬
rala Svobode in obrambn. min. Čepič-

kom zime preselila Nemce iz njej prik¬
ljučenih ozemelj na ozemlje zah. Nemči¬
je.

★

VZH. NEMČIJA; Ho Pieckovi izjavi
se bo ‘nemško ljudstvo v bodoči vojni
borilo na strani ZSSR”.

★

ZSSR: Oblasti so delno odpravile do¬
sedanje omejitve svobodnega gibanja
diplomatskih zastopnikov na ozemlju
ZSSR.

Sprejemo v službo: kuharico in ku¬
harsko pomočnico. Lahko sta mati
in hči. Plača dobra in stanovanje
v hiši. — Nastop s 1. oktobrom.

AVENIDA DEL TRABAJO 5986
Buenos Aires

Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem
"SANTA J  IT L 1 A  ”

VICTOR MARTINEZ 39

NUDIMO VAM LEPO IZBIRO KOT:
kipe, podobe, slike, križe, kropilčke, srebrne pozlačene svetinjice,
verižice, razne obeske, zlate obeske za ure.
PODOBICE vseh vrst, tudi za krst in prvo obhajilo. Sveče in
kadilo.

ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezke, pisemski papir vseh vrst, pe¬
resa in svinčnike, aktovke in šolske torbice.
RAZGLEDNICE za voščila in mesta Buenos Aires.

NALIVNA PERESA in BIROME za vsak okus.

ALBUME in vogličke za albune.

ŽEPNE notese in beležke.

MISALE: Kasteljansko - latinski.

Vse te predmete pogrešaj u v domovini. Napravite jim veselje,
če jim jih pošljete, ker tega doma nimajo. Pomagajte jim.
Pridite, oglejte si!

CANGALLO 439, Oficina 602 TRANSITO” t. «.

E H C 0 M IE H D A J INTERNACIONALE:

URADNE URE: OD 9. DO 18.

BOŽIČNI PAKETI

POŠTNI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI POPOLNI ALI DELNI IZGUBI ZA VSE DRŽAVE

Naslovljenec dobi paket brez vsakih stroškov v šestih do devetih tednih, kakor je pač država, v katero je paket namenjen. Vročitev paketov ga¬
rantiramo. Plačilo zavarovalnine pa izpade v primerih višje sile kot n. pr. mednarodne vojne ali državljanske vojne itd.

KAKOVOST PAKETOV: VSE BLAGO JE PRVOVRSTNO.

Ta cenik ra z u elj a vlj a vse dosedanje e e mik e .

No. 1.$ 33.—

2,25 kg riža
2,25 kg sladkorja

No. 2.$ 33.—

4,5 kg riža

No. 3.$ 33,—

4,5 kg sladkorja

No. 4.$ 38.—

1 škatla (1140 g neto z govejim
jezikom

3 kg riža

No. 5.$ 43.—

4 škatle (4 kg neto) čebelnega
medu

No. 6.$ 44.—

2 kg riža

2 kg svinjske masti

No. 7.$ 44,—

4 kg mila za pranje
300 g toaletnega mila

No. 8.$ 45.—

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa
1 steklenica mesnega izvlečka

1 konserva paradižnikove mezge

No. 9.$ 45.—

2 kg moke

2 kg sladkorja
400 g dišav

1 steklenica mesnega izvlečka

No. 19.$ 60.—

9 kg riža

No. 20. $  60.—

9 kg sladkorja

No. 21.'. . $ 67.—

2 konservi 2280 g neto z govejim
jezikom

6.5 kg riža

No. 22.$ 75.—

2 kg Santos kave v zrnju

1.5 kg sladkorja

1 kg riža

No. 23.$ 78.—

3 kg moke

3 kg sladkorja

2 kg čebelnega medu
400 g dišav

No. 24.$ 80.—

8 konserv (8 kg neto) s čebelnim
medom čistim

No. 25.' ..$ 87.—

8 kg neto svinjske masti

No. 26.$ 87.—

1 kg Santos kave v zrnju

2 kg sladkorja

2 kg svinjske masti
2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

% kg marmelade

No. 27. > .$ 96.—

1 konserva z govejim jezikom
1140 g)

1 kg slanine

2 kg svinjslce masti
1 kg riža

1 kg čebelnega medu
1 kg sladkorja
% kg kakaa

No. 28.$ 15.—

450 g Santos kave v zrnju

No. 29..$ 17.—

450 g izbranih dišav

No. 30 “Božič”.$ 150,—

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade

1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav