Leto LXXH. št, I93 - draga izdala izha»o vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. //Inserati do 80 pertf vrst 6 Din 2. do 100 vrst d Om 250 od 10C do 300 vrst 6 Din 3. vecn inserati oetit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru inseratni davek posebej, // „Slovenski Narod" velio mesečno v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26. Podružnices MARIBOR. Grajski trg ft. 1 II NOVO MESTO, ljubljanska telefon it. 26 H CEUE. celjsko uredništvo: Strosstnaverjeva unca 1, teMon st. 65; podružnica uprave: Kocenovo uL 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101J SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Po sporazumu — nova vlada Kraljevo namestništvo ie sprejelo demislio vlade In poverilo sestavo nove vlade zopet g. Cveffcoviči* — Nova vlada bo sestavljena nalbrž že danes Brdo, 25. avgusta. AA. Kraljevo namestništvo je blagovolilo sprejeti ostavko, ki jo je podal predsednik vlaMe Dragiša Cvetković. Nj. Vis. kr. namestnik je sprejel danes v avdienco Dragišo Cvetkovića in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Beograd, 25. avgusta, a. Danes opoldne je na beograjsko letališče prispel z letalom na svoji poti z Bleda predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetković. ITa letaiišču se je zbralo večje število prijateljev predsednika vlade ter narodnih poslancev in senatorjev. Prišli so tudi vojni minister general Nedič in drugi v Beogradu na-vzocni ministri ter vodilni uradniki ministrskega predsedstva in notranjega ministrstva. Na letališču je bilo tudi večje število višjih letalskih oficirjev s poveljnikom letalstva generalom Jan-kovićem in polkovnikom Naumovićem na čelu. Ob 11.30 se je spustilo letalo, s katerim se je pripeljal predsednik vlade Cvetković v družbi z ministroma Altiparmakovićem in Tomićem. Ko je predsednik vlade stopil z letala, se je pozdravil z ministri in ostalimi navzoč-nimi. Po pozdravih z novinarji se je predsednik vlade odpeljal v spremstvu ministrov, navzočni pa so mu priredili tople ovacije. Demisijsko pismo Ob 13. je bila seja ministrskega sveta, na kateri je predsednik vlade Dragiša Cvetković obvestil člane vlade, da je z ozirom na novi položaj podal ostavko svoje vlade. Ministrski predsednik Dragiša Cvetković je seznanil člane vlade z motivacijo, ki jo je 24. avgusta t. 1. v pismu poslal Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Ta ostavka se glasi: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! Z visokim zaupanjem kraljevskega namest-ništva sem sestavil 6. II. t. 1. vlado s posebno nalogo, da začnem iskati podlago za rešitev enega najvažnejših vprašanj naše notranje politike, vprašanje sporazuma s Hrvati. To svojo nalogo sem v celoti izvršil in kr. namestništvo je blagovolilo sprejeti moje predloge za rešitev tega vprašanja. Ker smatram, da je moje poslanstvo s tem končano in da novo nastali položaj zahteva širšo podlago v pogledu osebne in politične sestave vlade, mi je čast podati ostavko vlade in zaprositi, da jo kraljevsko namestništvo izvoli sprejeti. Prosim Vaše Visočanstvo, da blagovoli sprejeti izraze moje globoke vdanosti. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragiša Cvetković s. r. — T led, 24. avgusta 1939.« Seja KDK pri dr. Mačku Zagreb, 25. avgusta, d. Danes dopoldne se je vršila pri dr. Mačku seja predsedni-štva Kmetsko-demokratske koalicije, na kateri so bili med drugimi navzoči gg inž. Košutić, dr. Šutej, Večeslav Vilder, dr. Sr-djan Budisavljević, dr. Šubašić in Sava Ko- sanovič. Dr. Maček je obširno poročal o svoji avdienci in o svojih zaključnih razgovorih na Bledu. Sledila je obširna diskusija in so bili storjeni gotovi sklepi. Dr. Maček odide jutri zopet na Bled in je ▼ toku jutrišnjega dne pričakovati nadaljnjih dogodkov. Sklicanje hrvatskih - poslancev Zagreb, 25. avg. o. Dr. Maček Je sklical sejo hrvatskega narodnega zastopstva aa 29. t. m., ko bo podal poročilo o poteku, pogajanj za sporazum. Dr. Krnjević se vrne iz inozemstva Zagreb, 25 avg. o. Po podpisu sporazuma med dr Mačkom in Dragišo Cvetkovi-čem se pričenja skorajšen povratek dr. Jurija Krnjevića iz inozemstva, ki bo prevzel glavno tajništvo HSS Ni izključeno, da bo dr Maček poveril dr. Krnjeviću tudi kako drugo važno funkcijo v javnem življenju. Nou apel Rooseuelta na Hitlerja Dočim je predsednik poljske republike Moscicki pristal na pogajanja z Nemčijo in posredovanje« od Hitlerja ie ni odgovora — Roosevelt je poslal Hitlerju nov poziv, naj pristane na mirno reševanje sporov WASHINGTON, 26. avg. c. Predsednik poljske republike Moscicki je že odgovoril na včerajšnjo poslanico pre-zidenta Roosevelta ter sporočil, da je Poljska pripravljena bodisi na neposredna pogajanja z Nemčijo, bodisi na posredovanje. Po sprejemu tega poljskega odgovora je prezident Roosevelt poslal kancelar-ju Hitlerju, od katerega doslej še ni dobil odgovora, novo poslanico. V tej poslanici Roosevelt ponovno prosi kan-celarja Hitlerja, naj se posluži mirnega načina reševanja sporov s Poljsko. Prezident Roosevelt izraza upanje, da za mirno rešitev še ni prepozno in da se ob dobri volji kancelarja Hitlerja in nemške vlade lahko še prepreči najhujše. Vsebina druge poslanice Washington, 26. avgusta. A-A.. Reuter: Ko je predsednik Roosevelt dobil od predsednika poljske republike Moscickega odgovor, ki v načelu pristaja na Rooseveltov predlog, da se vojna nevarnost v Evropi konča z neposrednimi pogajanji ali pa z arbitražo, je poslal Hitlerju novo poslanico, V tej drugi poslanici poudarja Roosevelt, da še ni dobil odgovora od nemškega državnega poglavarja. Roosevelt sporoča Hitlerju dobesedno odgovor Moscickega in nadaljuje: Vaša ekscelenca je že večkrat javno izjavila, da so cilji, za katerimi stremi Nemčija, pravični in utemeljeni. V odgovoru na mojo poslanico sporoča predsednik poljske republike, da je poljska vlada pripravljena pristati na temelju predlogov moje poslanice, ki ji je namen urediti spor med Poljsko in Nemčijo z neposrednimi pogajanji ali s spravo, na neposredna pogajanja ali pa na arbitražni postopek med Nem čijo in Poljsko. Nešteto človeških življenj bo moči tako rešiti in upati je, da se bo med narodi modernega sveta obnovilo razmerje, ki bo podlaga miru in miroljubne ureditve, in da se bo ustvarilo srečnejše razmerje med narodi, če tudi nemška vlada pristane na miroljubno ureditev visečih vprašanj, kakor je pristala Poljska. Ves svet prosi Nemčijo, naj na to pristane. Odgovor predsednika poljske republike Moscickega, ki ga je Roosevelt sporočil v tej drugi poslonici Hitlerju, pravi, da predsednik Moscicki ceni Rooseveltovo gesto In vidi v njej zelo važno in plemenito sporočilo. Odgovor pravi dalje, da poljska vlada misli, da bi neposredna pogajanja med obema vladama bila najboljša metoda za ureditev visečih vprašanj, kadar gre za dve sosedni si državi. Prav tako misli poljska vlada, da bi temu cilju enako služila tudi arbitraža katere druge države, ki bi bila prav tako neprizadeta in nepristranska, kakor je Roosevelt. Na podlagi takšnih načel je poljska vlada svoj čas sklenila nenapadalna pakta z Nemčijo in s Sovjetsko Rusijo. Moscicki pravi dalje: Pri tej priložnosti želim dodati, da sma- tram za svojo nalogo podčrtati, da v tej krizi Poljska ne zahteva nobenih koncesij od nobene druge države. Zato Je naravno, da Poljska Zeli, da ne pride do nobenega sovražnega dejanja proti kateri drugi državi, a prav tako tudi ne želi biti predmet takšnega dejanja bodisi posredno ali neposredno. Na koncu poudarja predsednik poljske republike svojo toplo željo, da naj bi Rooseveltov apel pripomogel k splošni pomiritvi med vsemi narodi sveta, ker je to edina pot, da se narodi vrnejo k tako potrebnemu delu za napredek civilizacije. V tukajšnjih krogih si razlagajo odgovor Moscickega v tem smislu, da Moscicki vabi Roosevelta, naj sam prevzame vlogo razsodnika. Tajnik predsednika Rosevelta Earlv je na vprašanje časnikarjev, ali je upati, da bo predsedniku Rooseveltu poverjena arbitraža, in ali bi jo predsednik sprejel, odgovoril: Kdor pride do mostu, mora iti tudi čez most. Tajnik je še dodal, da je ameriško zunanje ministrstvo s poljskim odgovorom zelo zadovoljno. Brzojavka Moscickega angleSkemu kralju Varšava, 26 avg. br. Ob priliki podpisa zvezne pogodbe med Anglijo in Poljsko je poslal predsednik poljske republike Moscicki angleškemu kralju Juriju VI. brzojavko, v kateri podčrtava, da je to nova zveza prijateljstva med obema državama ter da bo pripomogla da se bodo po vsem svetu utrdila načela pravičnosti in zakonitosti. V Rimu odklanjajo Rooseveltove predloge Rim. 26. avg. AA. Havas: Italijanski listi pozdravljajo papeževo poslanico, a načelno odklanjajo Rooseveltovo poslanico italijanskemu kralju. kajti po njihovem pojmovanju ni ta poslanica nič drugega kakor samo manever, da se odgovornost demokracij zvrne na druge. Razen tega mislijo v tukajšnjih krogih, da je Roosevelt s tem. ko se ie obrnil na Italijo. Nemčijo in Poljsko, ne pa na Anglijo in Poljsko, hotel že v naprej poudariti stališče zapadnih velesiL Kaj je odgovoril Hitler? Angleška poslanik v Berlinu je d anes odnesel v London Hitlerjevo poslanico Verjetno predlaga sklicanje ko nf erence velesil LONDON, Diplomatski tiona« piše: 26. avgusta. AA. Havas: urednik »Press Associa- Najvažnejša snočnja vest v zvezi s krizo je nedvomno poročilo o današnjem prihodu britanskega poslanika Hendersona v London. Besedilo Hitlerjeve poslanice, ki jo sir Hcnderson nosi s seboj, je še neznano. Sicer pa ni britanski poslanik poslal nobenega izčrpnega poročila o sestanku, ki ga je imel s Hitlerjem, temveč bo poročal osebno lordu Halifaxu. Medtem je pa novica o prihodu Hendersona v London oživela v londonskih političnih krogih upanje, da je morda nekaj v teku, kar bi spravilo položaj iz zagate in ustavilo katastrofo. Odločitev britansV.sga poslanika, da se odpelje v London, — za to se je odločil tako i po sestanku s Hitlerjem — jat.no kaže, da nc5* s seboj predloge ali vprašanja, na ka'era Molotov pride v Berlin Takoj po seji vrhovnega sveta sovjetov bo odpotoval v Berlin, kjer mu pripravljajo sve£aa sprejem MOSKVA, 26. avgusta, br. Iz krogov vlade se je danes Izvedelo, da bo predsednik vlade in zunanji minister Molotov na Izredni seji vrhovnega sveta sovjetov v ponedeljek dopoldne podal daljšo izjavo o roški zunanji politiki v zvezi s sklenitvijo nenapadalnega pakta z Nemčijo, takoj nato pa bo v spremstvu pomočnika zunanjega komisarja Potemkina odpotoval z letalom v Berlin, kjer bo na svečan način izmenjal z nemško vlado ratifikacijske listine. V Berlina bodo ta dogodek svečano proslavili in pripravljajo predstavnika Rusije slavnosten sprejem. Prvič bodo pri tej priliki na berlinskih ulicah pod sedanjim režimom zaplapolale poleg LV a tijjiir«grim križem zastave s srpom in kladivom, znakom boljševizma. mora Velika Britanija odgovoriti. Možno je, da so predlogi takšnega značaja, da se bo Chamberlain odločil sklicati parlament pred četrtkom, da bo mogel seznaniti poslance s položajem. V tem primeru bi bilo Chamberlainu lahko sklicati parlament za ponedeljek. Seveda so ta trenutek vse to samo domneve. Potrebno je poprej vedeti, kakšno poročilo nosi s seboj Henderson. Pomembno je tudi to, da Hitler ni sprejel samo britanskega zastopnika, temveč tudi fiancoskega, italijanskega in japonskega poslanika. To dejstvo vsaj na prvi pogled zbuja upanje na možnost konference velesil. Prav tako ne gre izgubiti iz vida okoliščine, da je Hitler malo poprej dobil Rooseveltov predlog za ureditev nemško-poljskega spera, toda tisti, ki dobro poznajo Hitlerjeve metode, imajo vtis, da nemški j kancelar nemerrva predložiti svoj la-I stni načrt za likvidacijo krize, ne pa pristati na Rooseveltove predloge. BERLIN. 26. avgusta. AA. Havas: »Arsodated Press* je izvedela, da je britanski poslanik sir Neville Henderson takoi po sestanku s Hitlerjem sprejel poljskega poslanika Lipskega. Henderson dvakrat pri Hitlerja Berlin, 26. avg. c. Kancelar Hitler je včeraj povabil angleškega poslanika Hendersona na razgovor, ki je trajal okrog pol ure Po uradno še nepotrjenih vesteh pa se trdi. da je bil proti večeru Henderson ponovno pri Hitlerju. Pred tem ie imel razgovor z zunanjim ministrom Ribben-tropom. Danes bo Henderson odpotoval s posebnim letalom v London, da poroča vladi o teh razgovorih, katerih vsebina pa se drži zaenkrat še v najstrožji tajnosti. Henderson se bo še danes vrnil nazaj v Berlin. BERLIN, 26 avgusta, br. Iz dobro poučenih virov se izve, da je kancelar Hitler sporočil o priliki včerajšnjih av-dienc angleškemu, francoskemu, italijanskemu in japonskemu veleposlaniku, da je trdno odločen, da se postavi v bran za pravice in življenje Nemcev na Poljskem. Mednarodni splošni veliki vzorčni sejem m televizijska razstava 26. vni. — 4- IX. 1939 Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parni-kih višji razred za ceno nižjega na avionih 10% od 21. VIII. do 9. IX. r mm I1! Obmejni incidenti Varšava, 26. avg. c. Snoči je bil objavljen uradni komunike, ki ugotavlja, da so štiri nemška vojna letala preletela poljsko ozemlje. Poljske protiletalske baterije so oddale več svarilnih strelov, nakar so se nemška letala zopet umaknila preko meje na nemško ozemlje. Incidenti na meji se množe. Pri včerajšnjem spopadu med obmejnimi stražami je bil po poljskem poročilu ustreljen neki nemški vojak, po nemških poročilih pa dva poljska vojaka. Nemška poročila Berlin, 26. avgusta, i. Ves nemški tisk danes obširno poroča o nasilstvih Poljakov nad nemškim življem v Poroorjan-skem in Gornji Šleziji Češ da Poljaki ogrožajo življenje in imetje nemškega prebivalstva. Tako so včeraj baje v tako zvar nem >koridorju« zgporele hiše mnogih posestnikov nemške narodnosti, V vzhodni Slovaški v Kapeli in Dublinu je zgorelo 77 hiš. Vzrok požara ni znan, a po nemških vesteh gre za delo Poljakov. Poljske obmejne čete so obstreljevale tudi nemško občino Zipeer. Včeraj popoldne so opazili poljsko vojaško letalo nad slovaškim ozemljem. Krožilo je poldrugo uro. Nato se je vrnilo. Tudi ponoči so brnela poljska, letala nad slovaškim ozemljem. I>va poljska vojaka sta včeraj pri Oto-mucu prekoračila mejo in zašla kakih 400 metrov na gdansko ozemlje. Ko ju je straža odkrila in ju pozvala, naj zapustita gdansko ozemlje, sta začela streljati. Ora-ničarji so seveda tudi streljali in oba Poljaka sta obležala mrtva. Današnji jutranjiki tudi poročajo, da so Poljaki v vzhodni Sleziji aretirali več uglednih Nemcev in jih zavlekli v notranjost PoljBke. Njih usoda je neznana. Po nemških vesteh vlada na Poljskem popotna zmedenost in je bil notranji minister prisiljen izdati najstrožje ukrepe. Pomanjkanje živil je vedno bolj občutno, cene živilom gredo skokoma navzgor. Korupcija se je bohotno razpasla, v Varšavi so že aretirali in obsodili dva Žida, M ?ta vert-žila in navijala cene. Današnji nemški Hsti tudi ostro reagirajo na obstreljevanje nemških rtvttrtm letal. »12 Tjhrblatt« pri še pod naslovom »Igra z ognjem gre predaleč«, da poljskih ptro-vokacij noče biti konec. Včeraj so poljska letala s strojnicami obstreljevala TT nemških občin. Tudi ostali listi se zgražajo zaradi obstreljevanja nemških civflnm tetaL »Volkischer Beobachter« ironizira hrjave ministrskega predsednika Chamberlama, da je Poljska popolnoma mirna m Hladnokrvna a dokaz te ^hladnokrvnosti« je, da so 24 ur pozneje Poljaki obeti aljevag civilna letala. Odpoklic nemškik državljanov iz AngHfe London. 26. avg. c. Nemško poslaništvo in nemški konzulati v Angliji so daR nemškim državljanom navodilu, naj Anglijo takoj zapuste. Odpoklicani so tudi -vsi nemški novinarji, ki so bili akreditirani v Angliji. Za drevi je sklican nemški državni zbor BERLIN, 26. avgusta, br. Kancelar Hitler ie za dret* ob ZO. shtlcal sef o nemškega đriavnega zbora. Na tef šefi bo imel govor, v katerem bo zavzel statiste Nemčije k sedanjemu mednarodnemu položaju in raznim mino-nim predlogom. »Volkischer Beobachter« odgovarja Roosevelta Berlin, 26. avgusta. AA. DNB: »VoUd-scher Beobachter« prinaša članek pod naslovom »Apostol miru Roosevet«. V članku komentira poslanice, ki jih je predsednik USA poslal zadnji čas v Evropo. List pravi med drugim: Roosevelt se je zadnja leta selo trudil, da ustvari v USA sovražnost proti drža- vam osi. Bdrno po stopa kongresa se Amerika ni že doslej napletla v politiko, ki jo zdravi razum ameriškega naroda odklanja. Pred očmi Je tre-imett 14 Wusonovih točk, U so P* Nadaljevanje s 1. strani Dobro bi bilo, če bi predsednik TJSA mislil na to, da. Je treba dati odškodnino za to zatajitev VvUsonovega programa. Vse pobude, ki niso v skladu s to obveznostjo pomenijo samo popolno nepoznavanje razmer in se morejo razumeti samo s tega stališča, da hoče Roosevelt se v tretje kandidirati za predsednika. Ker vstaja proti temu v TJSA hud odpor, bi Roosevelt hotel postati voditelj rniroljubnih elementov. Toda mir, ki se zanj zavzema Roosevelt, dejansko ne bi bil vreden tega imena, ampak bi pomenil nadaljevanje povojnega stanja to je versajskega sistema. V tem pogledu ne Roosevelt ujema z londonskimi in pariškimi državniki, ki bi hoteli nadaljevati politiko statusa quo, ki pomeni obenem obkoljevalno politiko. Vse izjave pariških in londonskih državnikov kažejo da vidijo tudi oni, da je ta položaj nevzdržen, pri tem pa trde, da ne morejo več spremeniti svoje politike. rcglas angleškega deiausfua nemškemu narodu Angleška delavska stranka je naslovila na nemški narod obširno poslanico — Anglija noče vojne, a se bo zopersta-vila nasilju LONDON, 26. avg. br Angleška delavska stranka je snoči objavila obširno poslanico nemškemu narodu, v kateri pravi med drugim: Vaša vlada je sklenila nenapadalni pakt z Moskvo, to je z vlado, ki jo je vaša vlada smatrala šest let za javno sovražnico, in jo čez noč spremenila v svojo največjo prijateljico. Britanska delavska stranka vam z vso iskrenostjo sporoča, da ta pakt ne bo prav nič vplival rfa stališče Anglije in Francije. Vsak napad Nemčije na Poljsko pomeni takojšnjo vojno tudi za Anglijo in Francijo. Vojna je zelo blizu. Nemški narod si mora biti na jasnem, da bosta v primeru vojne Anglija :n Francija trdno vztrajali pri .svojem stališču in izpolnili vse svoje obljube do Poljske. Nemčiji so potrebne surovine in živež. Če se bo začela vojna, se bo Nemčija takoj prepričala, kako težko jih bo mogla dobiti, kajti Anglija in Francija kontrolirata vsa morja. Po- udarjamo, da ne sovražimo nemškega naroda in ga ne nameravamo uničiti. Smo bili in bomo ostali vaši prijatelji. Hočemo vam pa povedati resnico, pre-dno bo prepozno. Še je mogoče zgraditi novo Evropo, ki ne bi bila Evropa v duhu Versaillesa in Brestlitovska, temveč Evropa svobodnih in srečnih narodov, ki ne bi živeli več v senci vojne nevarnosti! Ce se danes reši mir, bo s ter rešena tudi nova Evropa! Tajne klavzule? Po berlinskih vesteh sta si Nemčija in Rusija razdelili interesna področja v vzhodni Evropi Berlin, 26. avgusta, k. Tukajšnji diplomatski krogi komentirajo nenapadalno pogodbo med Rusijo in Nemčijo in opozarjajo na razliko med to pogodbo v primeri s paktom o nevtralnosti od aprila L 1926. Pred 13 leti sta si Nemčija in Rusija zagotovili strogo nevtralnost samo v primeru neizvanega napada. Ideja neizvanega napada, ki je bila podlaga pogodbe iz 1. 1926., v novi nenapadalni pogodbi sploh ni uveljavljena, kar dokazuje 2. točka pogodbe. Diplomatskim krogom se zdi druga točka pogodbe najbolj važna in najbolj nenavadna. (Ako bi bila katera izmed obeh pogodbenih strank napadena od tretje države, druga pogodbena stranka v nobeni obliki ne bo nudila tej tretji državi ni-kake pomoči). Recimo, da ena izmed sil napade drugo. Napadena država se bo branila z orožjem in s tem prav za prav napada napadalko, tako da je naravno tudi napadalka napadena. Poljska na primer, če bi jo Nemčija napadla s oboroženo silo, bo pričela vojno akcijo proti Nemčiji s pomočjo svojih zaveznikov Francije in Anglije. Rusija pa se je v pogodbi obvezala, da ne bo pomagala nobeni Nemčiji sovražni sili, čeprav bi bila Poljska prva napadena. Resnica pa je. da se Rusija prav tako ni obvezala, da bi v takem primeru pomagala Nemčiji. Zgodi ee pa lahko, da prodrejo nemške čete do ruske meje, da se poveča s tem gospodarski in vojaški potencial Nemčije v prav nevarni meri. V berlinskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da vsebuje pogodba tudi tajne klavzule. Ena izmed teh utegne biti, da Nem* čija ne bo začela s Poljsko vojne, preden ne izčrpa vsa druga sredstva, ki lahko preprečijo vojno. V splošnem smatrajo to eventualnost za zelo optimistično. Bolj verjetno je, da vsebuje pogodba tajne klavzule, ki se tičejo Interesnih sfer Nemčije in Rusije. Najbrže bo svet še bolj presenečen kot je bil ob sklenitvi pogodbe, ko se bo razvedelo, kako sta si Nemčija in Rusija porazdelili in-terene sfere, oziroma žlvljenski prostor v Evropi. Taka ugibanja pa je treba sprejeti za zdaj z največjo rezervo, dasi jih objavlja tudi GSringov organ. Stalinova politika je globoka in zamotana. Za zdaj se očitno maščuje samo za Monakovo. Stalin je nekoč rekel: človek ne zaspi dobro, če se ni pošteno maščeval nad svojim sovražnikom. Najbrže Nemčije Stalin ne smatra več za svojega glavnega sovražnika, temveč so mu glavni sovražniki demokracije. Nemčija pa mu je samo še velik — tekmec. Razvoj nemško-ruskih odnošajev Od boljševiške revolucije preko protikomuni-stičnega pakta do zavezniške pogodbe 1917: April: Z dovoljenjem in pomočjo I Nemcev prodre Lenin in šefi ruske revolucije preko nemškega ozemlja v plombi-ranem vagonu v Rusijo, ki je zaveznica j Francije in Anglije. Odpor Nemcev na zapadni fronti je skoraj strt, Amerika na-pove Nemčiji vojno. November: Druga ruska revolucija izbruhne, rodi se sovjetska Rusija, ki ji je na čelu Lenin. 1918: Marc: Sovjetska Rusija sklene separatni mir z Nemčijo v Brest-Litovskem dne 7. marca, in ne prizna več zavezništva, ki je spajalo carsko Rusijo s Francijo in Anglijo. 1922: April: Sovjetska Rusija sklene pogodbo v Rapallu z nemško weimarsko republiko (17. aprila), med tem ko poteka mirovna konferenca med zavezniki in Nemčijo. Zaradi rapallske pogodbe se konferenca prekine. 1923—1932: Nemška republika se začne zopet oboroževati ter prekliče sklenjene pogodbe. Nemški in sovjetski generalni štab na vezeta prve stike, v Rusiji grade tovarne z nemško pomočjo. Rusija dobavlja municijo nemški republiki. 1933—1935: Adolf Hitler pride na oblast, začne se tretji rajh, odnosi z Rusijo so prekinjeni, v Nemčiji se prične protiko-munistična kampanja, v Rusiji na proti-hitlerijanska kampanja. Nekateri ruski generalštabni oficirji obdrže kljub temu stike z nekaterimi nemškimi generalštab-nimi oficirji. Začne se serija procesov oro-ti visokim ruskim oficirjem. Na procesih se dokaže, da so bili v zvezi z Nemčijo. 1936—1937: Prične se državljanska vojna v Španiji. Rusija se poskuša uveljaviti na zapadu, Nemčija išče podpisnike za protikomunistično fronto in preizkuša svojo vojaško sposobnost v Španiji. 1938: Španski nacionalisti se utrde. Rusija spremeni svojo politiko, za nekaj tednov prestane boj nemškega tiska proti Rusiji. September: Hitler zahteva Sudetsko Praga računa na rusko pomoč in Rusi i a skuša dobiti stike s Češkoslovaško do zad-niih dni septembra, nakar sledi Monakovo 1939: Januar: Franco zmaga v Šoaniii. v Berlinu izjavijo, da je to protikomuni-stična zmaga. Rusija vnovič opozori na fašistično nevarnost, nakar umolkne. V aprilu Berlin in Moskva demantirata prihod von Papena v Moskvo, v maiu in juniju se vrše pogajanja med Rusijo. Anglijo in Francijo, v juliju m avgustu skuša francosko-angleška vojaška misija ustvariti v Moskvi »mirovno fronto«. Dne 19. avgusta skleneta Rusija in Nemčija trgovinsko pogodbo, dne 23. avgusta pa pogodbo o nenapadanju. Japonska odpovedala protikomumstični pakt Uradno japonskega poslanika Hitlerju BERLIN, 26. avgusta, c. Po nalogu svoje vlade je japonski poslanik v Berlinu general Ošima včeraj dopoldne zahteval avdijenco pri kancelarju Hitlerju. Pri tei priliki je izročil kancelarju note japonske vlade, v kateri Japonska ostro protestira proti sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo ter ugotavlja, da je ta pakt v nasprotju s protikomunističnim paktom, zlasti točko 8. tega pakta, ki izključuje vsako sodelovanje s komuni- sti. Japonska vlada ugotavlja v svoji noti, da je s tem Nemčija brez predhodnega obvestila in sporazuma prekršila pakt, sklenjen med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Japonska vlada smatra, da je s tem postal protikomumstični pakt brezpredmeten. Zato obvešča nemško vlado, da Japonska izstopa iz protikomunističnega bloka in si pridržuje glede svoje nadaljnje politike svobodne roke. Posledice se kažejo tudi na Kitajskem ProtiangleSkl pokret povsod ustavljen - Japonci se pripravljajo na sporazum z Anglijo Sanshaj, 26. avg. c. Posledic« sklenitve nemško-ruskega pakta in izstopa Japonske is protikomunističnega bloka se čutijo ie tudi na Kitajskem. Japonske vojaške oblasti so preko noči spremenile svoje postopanje. Kakor se zatrjuje, so dobile vojaške oblasti na Kitajskem nalog, naj ta- koj opuste vsako nadaljnjo gonjo proti Angležem, Američanom in Francozom. Blokada angleških koncesij se formalno sicer še vzdržuje, vendar pa je kontrola skoraj popolnoma nkinj««*- Vse protian-gleške demonstracije so prenehale in tako zvani odbori za bojkot Anglije so bili raz- puščeni. Trdi se celo. da pripravlja japonska vlada obnovo pogajanj z Anglijo, da bi se čimprej likvidirali vsi dosedanji spori in doseglo sodelovanje. Japonski konzul v Hongkongu je izjavil, da ne vidi nobene resne ovire za sporazum in sodelovanj* med Japonsko in Anglijo, zlasti še, ker Japonska ne priznava več protikomunističnega pakta. Pogajanja v Moskvi definitivno prekinjena MOSKVA, 26. avgusta, c Člani angleške in francoske vojne misije so včeraj popoldne obiskali maršala Vo-rošilova in ga obvestili, da po nalogu svojih vlad zapuščajo Moskvo, ker so po sklenitvi nemško-ruskega pakta nemogoča nadaljnja pogajanja. Obe delegaciji sta opolnoči z vlakom odpotovali iz Moskve proti Leningradu, odkoder bodo preko Helsinkov odpotovale dalje v London odnosno Pariz. Moskva, 26. avgusta c. Včeraj ob 18. sta bila sprejeta v Kremlju pri zunanjem komisarju Molotovu angleški in francoski poslanik, ki sta obvestila Molotova o odhodu angleške in francoske vojaške misije. Pred preosnovo angleške vlade London, 26. avgusta. AA. Reuter: Reu-tcrjev parlamentarni urednik je izvedel, da bi se v primeru vojne izvršile nekatere spremembe v vladi Po tem načrtu bi stopilo v vlado več bivših konservativnih ministrov in voditeljev opozicije. Obenem bi se sestavil ožji kabinet sedmih članov vlade. V tem ožjem kabinetu bi bili predsednik vlade, lord Halifax. sir Simon, lord Chatfield. major Attlee VVinston Churchill in če bo pristal, sir Archibald Sinclair. Verjetno je, da bi se pomnožilo tudi število ministrov in da bi v tem primeru stopil v vlado tuđi Anthonv Eden V laburističnih krogih izjavljajo, da bi člani stranke stopili v vlado le tedaj, če bi to sklenila konferenca članov stranke in strokovne organizacije. Nemški komunisti bodo izsraššeni m Moskva. 26 avg. o. Po uradno še nepotrjenih vesteh je ruska vlada ob priliki sklenitve nenapadalnega pakta zahtevala od nemške vlade, da izpusti iz zaporov vse one politične kaznence. ki so bili svoiečas-no zaprti ali konfinirani zaradi komunističnega udejstvovania. V prvi vrsti i? zahtevala, da mora Nemci .a takoj izpustiti znanega nemškega komunističnega prvaka in bivšega poslanca Thalmanna. ki ie bil zaprt v zvezi s požarom v palač: državnega zbora Zaenkrat še ni znam. ali se ie to že zgodilo, vendar pa ie nemška ^lada to obliubila. Ves med3tn?&ailfti letalski presnet ustaviten Berlin. 26. a\gusta c. Lufthansa je včeraj ustavila Letalski prunict na vseh medr.arod mh linijah. Berlin, 26. avg. c Snoči ie bil prekinjen ves telefonski promet med Nemčijo in Holanclsko ter Nemčijo in Dansko Ustavljen je tudi ves tranzitni telefonski promet preko Nemčije. SzrsiSca seja tnrifce vlade Ankara, 26. avg c Turška vlada je i.zie-la snoči izredno sejo na kateri jo proučevala mednarodni položaj. Navzoč ie bil tudi šef generalnega štaba. Kakor se je izvedelo, je bil sprejet sklep, da se takoj vpokličejo vsi rezervni oiicirji. Angleški in francoski poslanik v Ankari sta imela snoči daljšo konferenco, po kateri sta obiskala zunanjega ministra. Italijan: morajo zapustiti Gibraltar Gibraltar. 26 avg. c. Angleške oblasti so pozvale vse italijanske državljane, naj v roku 24 ur zapuste Gibraltar. Jurišić pri Kjoselvanovu Sofija, 26. avgusta e Jugoslovensk« opol-nomočeni minister in poslanik dr Momčilo Jurišič je včeraj popo'dne posetil pred sednika vlade in zunanjega ministra dr. Ge-orgija Kjoseivanova in ostal z njim v dalj Sem razgovoru. Francija bo odpovedal zr< vezniš&o in vofaške poget!^ z ^rsip Resolucija zunanjepolitičnega odbrira pi»«1imrilM zbornice — Komunistični Usti v Franciji ustavljeni PARIZ. 26. avg. c. Zunanjepolitični odbor poslanske zbornice je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je zunanji minister Bonnet poročal o mednarodnem položaju Ministrski predsednik Daladier je obvestil odbor o ukrepih vlade za izpopolnitev državne obrambe. Odbor je podrobno razpravljal o položaju in na koncu sprejel resolucijo, v kateri zahteva takojšnjo odpoved zveznega m vojaškega pakta z Rusijo iz leta 1925 Proti tej resoluciji so glasovali samo štirje komunistični poslanci. Pričakuje se. da bo francoska vlada že danes uradno odpovedala to pogodbo. Komunistični poslanci so pa izjavili, da sicer odobravajo zunanjo politiko Daladiera. Francosko notranje ministrstvo je prepovedalo nadaljnje izhajanje komunističnih listov »Ce Soir« in >Humani-te«, ker sta pisala proti interesom Francije. Resolucija se glasi: Po proučitvi besedila nemško-sovjetske-ga dogovora, s katerim Moskva demantira svojo politiko in svoje doktni smatra odbor, da je ta dogovor navxk.nl i prej pre vzetimi obveznostmi med SSSR ia Francijo, in ra/^rinja preti svetovno ;.ivnosti di plomatski akt, o ka*vrem m se tajno po govarjali z Nemčijo ^ trenutku leo so se vršila uradna poganima z V< iiko Britanijo in Francijo za ustanovite\ obrambni- mi rovne fronte Odbor meni, d i ta pakt ki se imenuje pakt o nenapadan iu. Se daleč ne izključuje* vojn«* ne\arnr>>Ti impak io še povečuje. Toda ta pakt ne bo pra\ nič zmanjšal volje Francije iveste buri bos*, di da se upre vsakemu naradu hi r!n hr.ini s častjo in dostojan*t\om svoc raveroike in mir. Socialisti proti komunistom Pariz, 26 avgusta e. Skupin.* aoctalistić-nih narodnih poslancev jc na tvoji rceraji nji seji ki je bila pod vodstvom Leom Bluma, napravila sklep, v katerem p da je nemogoča vsaka skupna ikctja - ko munistično stranko dede na /akljuciuv nemško-ruskcaa pakta in glede >ta!isča ki ga je zavzela komunistična stranka napram temu paktu. Namesto tannenberške proslave Hitlerjev proglas na narod BERLIN. 26 avg. br Za jutri je bila napovedala velika proslava tannenberške bitke. Pri tej proslavi, ki je bila zamišljena v ogromnem obsegu, bi moralo po prvotnih načrtih sodelovati nad 100.000 ljudi. Zaradi napetega med narodnega položaja je bilo pred par dnevi napovedano, da bo proslava izvršena v omejenem obsegu ter da bo sodelovalo samo okrog 10.000 ljudi. 58 posebnih vlakov, ki so bili napovedani za prevoz udeležencev, je bilo odpove- danih. Danes pa se je izvedelo, da je tannenberška proslava odpovedan t Na eni strani utemeljujejo io s tem, da po sklenitvi nemško-ruskega paktu že itak zahteva, da se to proslava nem>kv- ^ma-ge nad Rusi opusti, na drugj strani pa naglašajo, da je prišlo do odpovedi te proslave zaradi silno napetega mednarodnega položaja. Namesto nameravanega govora na tej proslavi bo kanec-celar Hitler najbrž nocoj objavil proklamacijo na nemški narod. Sporazum mogoč samo, če Poljska sprejme vse nemške pogoje: Vrnitev Gdanska, Pomorianskega in Gornje šlezije — Će to odkloni, je vojna BERLIN, 26. avg. e. V dobro poučenih političnih krogih izjavljajo, da je ostal zaman vsak trud, da bi se Poljska dala pridobiti za popuščanje. Kaže, da v Nemčiji ne računajo več na to, da bi Poljska popustila Če bi Poljska poslala svoje predstavnike, na primer zunanjega ministra Becka ali ministrskega predsednika Sladkovvskega v Berlin, bi ga g- Hitler pač sprejel, toda sporazum je mogoč samo na podlagi pogojev, ki jih je Hitler že postavil in sicer vrnitev Gdanska, Pomor-janskega in Gornje Slezije, torej vseh tistih krajev, ki so Nemčiji pripadali pred versajsko pogodbo. Ce bo Poljska, kakor tu smatrajo, vztrajala pri svojem stališču, potem bo Hitler uporabil silo. Kako si zamišljajo stvar v Berlinu Izjava ministra Franka tujim novinarjem v Gdanskn Pariz, 26. avgusta, k. Posebni dopisnik pariškega lista »Paris-Soir« je telefoničn. sporočil iz Gdanska izjavo nemškega ministra Franka o priliki zadnjega kongresa pravnikov v Gdanskem. 2e pred kongresom ie minister Frank dal dopisniku Jeanu Devauju izjavo glede stališča nemških pravnikov do zahtev Nemčije in mu je med drugim pojasnil, da razlikujejo nemški pravniki »Reich«. »Bereich* to je Reich s protektorati, in »Lebens-raum--. Pravne odnose s temi tremi telesi ^o nemški juristi že izdelali in tudi utemeljili upravičenost izvajanja oblasti v v'seh treh območjih. Neki litavski novinar ie ob tej priliki vprašal ministra Franka, kakšno stališče bi zavzela Nemčija do Poljske, če bi se posrečilo rešiti problem Gdanska v nemško korist. — Al; bi ostala Poliska v tem primeru svobodna in neodvisna, ali bo postala nemški protektorat? ie vprašal ivanski novinar ministra Frank« — Zakaj ne bi bila Polj.-iva nemški pro-oktorat? je odgovoril minister Frank s smehljajem na ustih. Protektorati so v zadnjih mesecih v Nernčij; zelo priljubljeni. Frankov odgovor je presenetil vse navzoče novinarje. Navzoča sta biia šc dva ameriška in trije angleški novinarji. Kmalu po končanem razgovoru pa it,- Frankov tajnik sporočil novinar em. da ne smejo te izjave o protektoratih objaviti, nakar jih je poiskal še minister Frank sam in jih je prosil, nai izjave ne objavijo. Nekaj ur kasneje ie Ribbentrop odletel v Moskvo. Dopisnik Devau se je čutil dolžnega objaviti Frankovo izjavo sedaj po objavi sklenitve pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Polfska računa z vojno Nihče več ne verjame, da bi po nemško-ruskem paktu bila še mogoča mirna ureditev Varšava, 26 avgusta, c. Vsa Poljska se nahaja v poln: vojni pripravljenosti. Dopolnilna mobilizacija od srede do četrtka 1 je bila izvršena na vzoren način in s popolnim uspehom V Varšavi ni opažati niti najrianjše^a znaka, ki bi kazal na to. da bi Poljska spremenila svoje stališče. Nihče ne govori o kakih kompromisni rešitvi sedanje krize Prevladuje vtis. da so Poljaki prepričani, da je vojna neizogibna. Poudarinio. da je svet zadnja leta živel v iluziji, ki pa je izginila ko je Poljska s svojim stališčem povzročila prelom te mučne mednarodne situacije. Odločitev Poljske ie vplivala na celokupni preporod moralnih vrednot v evropski politiki. Vojna, ki bo morda sedaj izbruhnila, se ne bo vodila zaradi Gdanska. Gre za mnogo več, za obrambo svobode vsega človeštva pred Dasi se v tukajšnjih političnih krogih izraža mnenje, da sovjetsko-nemški pakt o nenapadanju ne bo imel večjega pomena za sedanji položaj, na Poljskem po objavi vsebine tega pakta dobivajo vtis, da se je vojna nevarnost s tem paktom povečala. Gre za odločitev med vojne !r* mirom Domneve angleških listov London, 26. avgusta. AA. Reuter: Časopisne vesti, da se pripelje britanski berlinski poslanik Henderson danes v London, ter poročilo, da je proslava tannenberške bitke odložena, so zbudile kar največjo pozornost vse britanske javnosti. Vsi listi pripisujejo tem okoliščinam važen pomen. News Chronicle« pravi, da gre največji pomen že sami možnosti, da bi se sedanji mednarodni položaj proučil s pogajanji med veiesilami ali pa na širši konferenci. Daily Mail* podčrtava, da ne kaže imeti prevelikega optimizma in da je treba nadaljevati vse varnostne ukrepe, češ da je bolje, da pride do odločitve v sedanjem trenutku, kakor pa da se kriza zavlačuje. •Da:ly Telegraph^ poudarja važnost podpisa pakta med Veliko Britanijo in Poljsko, pakta, ki je popolnoma jasen v svojih določilih Vsi listi odobravajo mirovne apele predsednika Roosevelta. belgijskega kralja in papeža. »News Chronicle« pravi, da ie Poljska pripravljena brez odloga sprejeti Rooseveltov apel. da se sedanji spor uredi s Dogajanji ali pa z arbitražo. »Daily Express« P'-še, da se je Hitlerju posrečilo premostiti sovraštvo največje države na vzhodni fronti in da je zda.i potrebno, da se prepreči spopad ali pa uredi razmerje med Veliko Britanijo in Nemčijo. New York, 26. avgusta. AA. Reuter: »Newyork Times« poudarja važnost snoč-njega sestanka med Hendersonom in Hitlerjem in pravi, da je pogodba med Veliko Britanijo, Francijo in Poljsko zelo važen in odločilen moment zlasti pri pripravah za morebitno vojno. Važna sprememba v romunski diplomaciji Bukarešta, 26. avgusta, e. Po obvestilih iz uradnega vira je romunski veleposlanik v Parizu Tatarescu podal ostavko, ki ie bila sprejeta. Zaprošen je bil agrement za g. Franasovica, romunskega veleposlanika v Varšavi, ki naj bo poslanik v Parizu. Zatrjujejo, da bo v Varšavi imenovan za poslanika bivši tajnik zunanjega ministrstva Grigorcea. Curili, 26. avgusta. Beograd 10, Parbs 11.30, London 19.85, New Y/ork 445.50, Bruselj 75.25, Milan 23.50, Amsterdam 237.50, Berlin 177, Praga 15.20. Ljudske toplice štrigov&ke toplice imajo zelo zdravilno vodo, potreben bi bil le kapital za primerno ureditev Ljutomer. 24. avgusta 2e od sredine maja je na banovinski cesti >k«>/i Safarsko živahen promet. Komaj odpoje petelin svojo vsakdanjo jutrnjo pesem že se zasliši ropot težkih, kmetske-ga dela vajenih konj z navadnim kmečkim vozom, polnim mož in žena, ki drže na krilu nabasan cekar ali jerbas, pokrit s pisanim robcem. Temu vozu jih sledi več, tudi kolesi ji ali kočije v rahlem diru, zopet kolesar ali kolesarka s polno aktovko ali nahrbtnikom, nato večja skupina žensk, ki gredo kar bose ter so polnih rok cul in čevljev. Niso to samo starčki, polni revno« ali kake druge bolezni, tu jc tudi mladina, ki gre spoznavat kraje ter na enodneven oddih in razvedrilo. Med vsemi, ki se vrstijo proti Sv. Martinu, so tudi osebni in tovorni avtomobili, ki vozijo letovi-Ščarje. Tako je banovinska cesta od Safar-skega do Sv. Martina na Muri ves dan polna. Večina je namenjena v ljudske toplice, v toplice našega malega človeka, kjer si iščejo zdravja tisti, ki nimajo polnih mo-šenj in finih kopalnih kostimov. Tja hodi naš narod, naš delavec in kmet. Da! V štrigovske toplice, v Vučkovsko grabo, iskat zdravja za mal denar. žveplene vode. Zmes vode iz obeh globin daje danes mlačno vodo. Ta voda se je takrat razlila po travniku, da jc nastala mlaka z mlačno vodo, ki jc moćno dišala po žveplu. Ljudje so se začeli v tej mlaki kopati ter takoj spoznali vrednost vode. Naval na to mlako sredi travnika ob gozdu jc bil tako velik, da je pustila Mcdmur-ska petrolejska družba v Selnici zgraditi 1. 1931 dva bazena. V rezervoar priteče iz globine v 12 urah 50.000 1 vode, ki pa je za kopanje prehladna, zato jo segrevajo s parno lokomobilo. V teku časa je omenjena družba zgradila še 2 slačilnici, eno za moške, eno za ženske, brez omaric in brez kakih zastorov. Te slačilnice so dobre samo v toliko, da varujejo obleko dežja, niso pa take, da bi se mogel kdo tako sleči, da ga pri tem drugi nc bi videli. Te daj preprosto po zakonih narave. Poleg tega sta še dve uti s kabinami, kjer sta po dve kabini za moške, po dve pa za ženske. Med tema prostoroma stoji strojarna. To je vse, kar tvori Vučkovske toplice. Pred temi prostori je nekaj preprostih gostiln, ki skrbe včasih tudi za dobro razpoloženje. V bližini sta tud* dve utici, berbernici imenovani, kjer stavijo rožiče. avl Mednarodne bilske dirke v Beogradu • * j 11 Toptice Vu&ovec pri Štrigovi Z banovinske ceste pri Mart mu ravije na desno ozka cesta, ki vodi mimo mertin-skega premogovnika. Ob cesti leže lepa polja in travniki, ki spremljajo žuljavo kmet-sko in delavsko roko tudi takrat, ko gre na oddih. Pri odcepu ceste proti Vočkov-ski grabi se bohotijo v nebo krasni sadovnjaki, ki leže na manjši ab večji vrpetim. Cesta zavije parkrat na levo m desno in že se začuje petje ki rajanje iz kraja, odkoder se vali gost dim. Prispeli smo v VuČkovske toplice. Tu sta dva bazena, polna starčkov, ki odpravljajo svojo revmo v topli, po žveplu dišeči vodi Ob* bazena sta skoraj polna, tako da se tiščijo drug ob drugem. Med resnimi starimi obrazi je tudi nekaj mlajših, ki so radi doore volje. Po ograji, ki obdaja oba bazena, vise preprosta ženska krila in predpasniki onih, ki so se že okopali. Gosposki človek se pač nekoliko začudi nad tem, kako uživa toplice naš kmečki človek, ki si v teh časih ne more privoščiti kaj boljšega. Vučkovske toplice predstavljata dva bazena b m dolga, 4 m široka, eden za ženske, drugi za moške, globoka 2 m. obdana z železno ograjo. Med njima je do 2 m visok rezervoar s toplo izvirno vodo, ki ga polnijo 3 cevi z vodo iz globine 900 m Na tem mestu so vrtali L 1914, ko so iskali petrolej V globini 400 m so našli takrat vročo vodo. ki pa je ni bilo mnogo, zaradi česar so vrtali še 500 m ko so prišli do velike množine mrzle To kopališče je vsak dan dobro obiskano ter ga obišče na leto do 30.000 ljudi. Povprečno je ob lepem vremenu tukaj na dan do 700 ljudi. Vstopnine, ki se pobira po 2 din od osebe, so nabrali na leto že do 70.000 din. Voda je po zdravniških mnenjih zelo dobra za revmatične bolnike, mnogi si jo celo vozijo v sodih domov. Vučkovske toplice, okrevališče naših najširših plasti, so v vsakem primeru prema lo urejene. Tukaj ne želimo noblese, niti luksuza, temveč večje bazene, več kabin, primerne slačilnice ter mnogo več higiene. Treba samo podjetnosti s kapitalom, ki naj to narodno kopališče uredi po teh željah in toplice bodo dobile zaradi svoje odlične vode še desetkrat več obiskovalcev, ki jih sedaj odbijajo nepraktičnost, pomanj kanje kabin, omaric ter veliki odsotek higiene. Vučkovska graba leži le 2 km od banovinske ceste ter bi se lahko uvedel avtobus, ki bi vozil letoviščarje iz Ljutomera in Čakovca v Vučkovske toplice, ki jih prevažajo sedaj mnogo predragi vozniki. Zrak v Vučkovski grabi je zelo dober, kraj je miren, brez prometa tudi komarjev ni, kakor ponekod. Treba je samo podjetnega človeka s kapitalom, ki bi izkoristil vrednost te vode in debili bi novo dobro zdravilišče za revmatične ljudi. J. B. Dva bedna požigalca V sedemdesetem letu sta zakrivila svoj prvi in najbrže zadnji zločin, ko sta zažgala svojo revno bajto Ljubljana, 25. avgusta. Dobro četrtino požarov, ki so razmeroma pogosti, zaneti v Sloveniji zločinska roka in le redkokdaj se posreči izslediti, zapreti in kaznovati oožiga'ce. Posebna nagrada banske uprave za osebe, ki pomagajo iz-sleaiti požigalce zadnja leta ni bila nikoli izplačana Zaradi tega so redke obravnave pred sodnim senatom proti po-žigalcem. včeraj oa sta le dva prišla na zatožno klop. ker sta zažgala svojo bajto, da bi dobila zavarovalnino. Prav bedno sta oba izgledala, človek bi jima ne prisodil takega zločina. Oba stara okoii 70 let. on še za silo trden za svoja leta, ona pa skoraj samo na pol živa. To sta bila upokojeni rudar Jakob Obah in njegova žena Helena z Moravske gore. Obtožnica je dolžila ženo. da je 4. julija na Moravski gori zažgala svojo bajto, da bi dobila zavarovalnino, požar pa se je razširil na dve sosedni bajti in ju vpeoelil Mož Jakob je ženo nagovoril, naj podtakne ogenj. Stara Helena ni mogla na zatožni klopi sedeti, kakor se spodobi, omahnila ie v naročje svojega moža. 2e rojstni podatki obeh so dokazovali, da sta reveža, kajti občina Št. Rupert ju ni hotela priznati za svoja, ko je sodnija vprašala, kdaj sta bila rojena. Tudi tamošnji župnik ni ničesar vedel o rojstvu teh bednežev. Obah Jakob je pojasnil predsedniku, da je bil rojen v St. Janžu, v preiskavi pa je dejal, da je bil rojen v St. Rupertu. Stanovala sta zadnja leta v revni bajti na Moravski gori. Predsednika je zanimalo, kako sta se preživljala. Obah ie odgovoril, da ima rudarsko pokojnino. Koliko? Nič več in nič manj kakor 192 din na mesec. — Kako sta se mogla preživljati s takšno pokojnino? _ Kakor sva vedela in znala! Nista hotela priznati, da sta tudi beračila od hiše do hiše. _ Ali ste razumeli obtožnico? je vprašal predsednik Heleno. Helena ie napol gluha in ni razumela, kaj bi rad predsednik zvedel. Mož je ženi pojasnil, za kaj gre. dvignil jo ie s težavo, privlekel do mize pred sodnike ter zakričal v uho: Gospod pravijo, če se čutiš krivo? 2ena je nekaj zamrmrala. Predsednik si je moral pomagati z izpovedjo, ki so jo zapisali, ko so ženo prvič zaslišali pred sodnikom v Litiji. Zgarani rudar Obah se je poročil z vdovo Heelno. Kupila sta si kočo na Moravski gori za 2000 din. Kočo iz kamenja, pokrito s slamo, ob dveh bajtah, ki sta bili napol zidanici, last Mihe Grčarja in Marije Kolar. Na samotnem kraju so stale te tri bajte, ki so danes žalostno pogorišče. Na Obahovi bajti je bil tudi užitek Marije Vilharjeve. ki se ni razumela z Obahovimi in se je preselila drugam. Obah. Obah pa ji je plačeval vsak dan za užitek po 50 par. Bajta je bila zanemarjena, polna uši, prav nič vredna, je izpovedala Helena, da bi si olajšala vest, češ, saj ni bilo dosti škode zaradi bajte, ki sem jo zažgala. Toda nekaj je bila bajta le vredna. Kajti Obah jo je zavaroval za 5000 din in je redno plačeval zavarovalnino. Helena je že v preiskavi naštela vse okolnosti, po katerih naj bi bilo njeno dejanje vsaj drugim razumljivo, če že ne more biti opravičljivo. In je res velika reva. ter je verjetno, da je izvršila zločin v obupu, v jezi in bedi. Pokazala je orožnikom brazgotine po telesu, ki izvirajo od udarcev njenega prvega danes že ranjkega moža. Pokazala je tudi brazgotine od krogel, ki so ji pre-strelile prsa, ko so se spopadli v Trbovljah delavci in orjunaši. Nesreča je hotela, da je takrat zadelo tudi njo, prav s težavo so ji rešili življenje. Od tega časa je slaba v prsih, skoraj ne more stati pokončal. To je bedna, onemogla starka in kar ne more si misliti človek, kako je mogla zbrati toliko moči, da je na prigovarjanje svojega moža vrgla prižgano vžigalico v kup slame na podstrešju svoje razdrapane in ušive bajte. — Tako jih prosim, kakor se prosi samega Kristusa, za milost! S tem edinim stavkom se je starka zagovarjala pred sodniki. Mož pa je priznal in pristavil, da tudi priznava, da bi vse na novo naredil, če bi dobil zavarovalnino. Sosed Grčar je imel okoli 13.000 din škode, soseda Kotarjeva pa okoli 24.000 din, pogoreli sta jima bajti in vse* premičnine, ki so bile v njih. Senat je stara zakonca spoznal za kriva in ju je z upoštevanjem številnih olajšilnih okolnosti obsodil vsakega na 4 mesece strogega zapora. Kar zadovoljna sta bila z obsodbo, še mesec dni bosta sedela, pa bo kazen ore-stana. če ne bo uspel državni tožilec, ki je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. One 3. septembra bodo v Beogradu, mednarodne avtomobilske dirke, o katerih lahko brez pretiravanja rečemo, da bodo največje, kar jih je kdaj bilo na Balkanu. Razen domaČih avtomobil is tov so se prijavili znani tovarniški dirkači iz Nemčije, Italije in Francije, udeležbo pa so najavili tudi Rumuni. Poljaki in Bolgari. ?-e lani so imeli v Beogradu avtomobilske dirke, ki so se jih udeležili samo jugoslo-veriski avtomobilisti. Dosegle so nepričakovan uspeh v vsakem pogledu. Beograjski avtoklub in ^Politika« sta se zato odločila, da bosta tudi letos priredila to dirko, vendar pa v znatno večjem obsegu. Prireditev naj bi bila obenem velikopotezna propaganda za nujnost motorizacije v Jugoslaviji, ki je v tem pogledu močno za. ostala za dmgimi državantL Za dirkalno progo so izbrali ceste in ulice, ki vodijo okoh Kale megdana. Proga ie za krožno dirko prav primerna. Po odstranitvi tramvajskih tirov so uvedli avtobusni promet in so ceste v ta namen razširili. Za dirko bodo progo še bolj preuredili in je v ta namen določen kredfit 3 milijonov din. Delavci, ki so noč in dan na delu, razširjajo ovinke, da bodo lahko dirkači na njih dosegli hitrost do 100 km na uro, dočdm bo na ravnici po mnenja strokovnjakov mogoča celo hitrost do 250 km na uro. Celotna proga je dolga 2749 m in ima tako ugodno lego, da nudi tisočerim gledaicem dober pregled. častno pokroviteljstvo nad prireditvijo je na prošnjo prirediteljev z največjim veseljem prevzel Nj. Vel. kralj Peter II., ki je sam navdušen avtomobilist. Skoraj gotovo je, da bo tekmam osebno prisostvoval. »Putnik« pripravlja posebne vlake, ki bodo vozili iz vseh krajev države. Iz Ljubljane bo odpeljal poseben brzi vlak 2. septembra zvečer. Pisarna Putnika že prodaja vozne listke. Cena vožnji v Beograd in nazaj je samo 145 din. Razbojniški na**^d na starčka Škofja Loka, 23. avgusta Na samotnem kraju poti. ki vodi iz Škofje Loke mimo Puštala naprej k Sv. Andreju, je bil v sredo popoldne izvršen tolovajski napad na posestnika užitkarja Jakoba Božnarja. Božnar je šel po kosilu iz Škofje Loke domov. V zasedi je naletel na dva maskirana razbojnika. K nič hudega slutečemu Božnarju jc pristopil najprej razbojnik, ki je imel glavo ovito v cunje, da so se videle samo oči in mu vrgel čez glavo suknjič. Prestrašenega kmetica je nekaj zaskelelo v očeh, kakor bi mu bil kdo vrgel v oči droben pesek ali sipo. medtem pa jc že čutil, kako ga čvrste roke drže za ramena in vrat, da se ni mogel otresti suknjiča. Moška sta potisnila Božnarja na tla in mu odvzela listnico s 300 din, staro srebrno uro in zlato verižico. Nato sta zbežala v gozd, ne da bi bila Božnarju, ki šteje 81 let, storila sicer kaj hudega. Za roparski napad se je zvedelo šele pozno popoldne. Razbojnikoma je šlo predvsem za denar. Listnico s papirji, ki jih je imel Božnar, sta lopova pustila na poti. Janez Foj-kar, po domače Alč od Sv. Ožbolta, ki se je za Božnarjem vračal domov, je našel Božnarjeve listine. Ta je potem papirje z izpraznjeno listnico vrnil lastniku. Moška, ki sta napadla Božnarja sta menda ves dan oprezovala na žrtev. Videli so opasno dvojico tudi nekateri ljudje, zaradi česar je upati, da bo napad pojasnjen. ŠAH Prvi Gabrovškov poraz V IH. kolu finalnega nacionalnega turnirja si je vodeči s tretjo zaporedno zmago še bolj utrdil svoj položaj. Kot črni je igral s prof. Gabrovškom francosko partijo, ki je v nji prišlo do zamenjave figur. Igral je ves čas zelo močno in čeprav se je beli obupno branil, partije ni bilo mogoče rešiti. Ob prekinitvi je bila Gabrovškova pozicija tako slaba, da se je še pred nadaljevanjem vdal. Bil je to njegov prvi poraz na tem turnirju. Rabar je nasproti šubariću izbral starejšo varianto damskega gambita. Suba-rič je naglo izenačil in prišel v prednost. V končnici je imel prostega kmeta, ker pa sta oba nasprotnika imela trdnjavi, je bila partija remis. V damskem gambitu med Šiško in Sor-lijem je beli kmalu zašel v stinjeni položaj, šorli mu je ugrabil kvaliteto, razen tega pa ga je spravil v hudo časovno stisko. Šiška bi moral v 2 minutah narediti 14 potez, kar mu ni uspelo in je bil kon-tumarican. Partija je bila itak izgubljena. Jerman in Gligorič sta igrala Laskerjevo obrambo damskega gambita. Po mirni igri sta se naprotnika porazumela za remis. Stanje po III. kolu: Rajkovič 3, Gligorič in šorli 2, prof. Gabrovšek. Rabar in šubarič 1 in pol, Jerman pol, Šiška 0. Iz Zagorja Vali Smerkolova angažirana v Stettinu Dobila |e mesto prve operetne subrete Sadna sušilnica na Lokah pri Zagorju v obratu. Kakor smo že poročali, je zgradila sadjarska podružnica v Zagorju sadno sušilnico na vrtu g. Ašiča na Lokah. Sušilnica je popolnoma gotova in bo začela s sušenjem v ponedeljek 28. t. m. Naenkrat se bo sušilo lphko sadja približno 400 kg in bo suho v 18 urah. Da bo sušilnica la.iko služila čim večjemu krogu zagorskega prebivalstva, je odbor napravil poseben pravilnik, ki določa posebna navodila o uporabi sušilnice in sušenju sadja. Odškodnina za sušenje je določena za 100 kg svežega sadja za člane 15 din, za nečlane 20 din. Kdor hoče sadje sušiti v sušilnici, mora prej to javiti upravniku g. Ašiču Tonetu, ki bo sporočil, kdaj pridejo posamezniki na vrsto. To je nujno potrebno, ker bi se v nasprotnem primeru jahko zgodilo, da bi bilo nekatere dni sadja preveč, druge dneve pa bi ga zopet primanjkovalo. V ponedeljek bo uprava sušilnice začela sušiti hruške, ko bo teh zmanjkalo, pa pridejo na vrsto češplje in končno še jabolka, tako da bo sušilnica lahko v lahko do zime. Sušilnica je zgrajena oo najnovejšem preizkušenem sistemu in bo lahko prav zadovoljila vse interesente. Prerok — Kaj misliš kdo bo premagan v kitajsko-japonski vojni ? — Evropa* ~ ... ■ Ljubljana, 28. avgusta Pred dnevi je odpotovala Vali Smerko-lova v Nemčijo. Pred odhodom se je prijazno odzvala našemu vabilu in povedala našemu poročevalcu marsikaj zanimivega o svojem lanskem angažma ju v Ustju in o svojih načrtih za bodočnost Vali Smerkolova je med onimi redkimi našimi gledališkimi ljudmi, ki so se v zadnjih letih kljub izrednim razmeram uveljavili v tujini. Ze drugo leto zapušča Ljubljano ob začetku nove gledališke sezone. Ne moremo reči, da odhaja iz svoje domovine z veseljem, kajti Vali Smerkolova ljubi Ljubljano in ljubi nas oder in našo publiko, uaveda pa se tudi, da si mora mlad človek razširiti obzorje, se učiti tudi v tujini in se zopet vrniti s po poln jen v domače okolje. Ni nam izjavila, da noče nikoli več nazaj, nasprotno, v teku razgovora je ponavljala, da je njena največja želja, da bi mogla prej ali slej zopet nastopiti na Jomačero odru. Naše gledališko občinstvo ima Vali Smer-kolovo Še v spominu iz časov, ko je bila članica ljubljanskega baleta. Kmalu po prvih nastopih v baletnih predstavah je zbudila pozornost publike in kritike. Njena izredna nadarjenost, njena teatrska kri se je kmalu pokazala in vedeli smo, da se bo kmalu povzpela iz skupine v sprednje vrste. To se je zgodilo, ko so odkrili, da nima samo temperamenta in dražesti kot plesalka, temveč tudi dober glas. Z vso vnemo je začela negovati svoj glas in po razmeroma kratkem študiju in vežbi je lahko prevzela vlogo subrete. Dobrih su-bret naš teater ni imel nikoli preveč. Vali Smerkolova je izpolnila veliko vrzel, ko je lahko nastopila tudi kot subreta. Prvo tako vlogo so ji dodelili prof. Sest, dirigent štri-tof in plesni mojster Golovin v >Belem konjičku*. Tudi na ta debut sc še živo spominjamo. Prvi nastop v subretski vlogi je bil tudi prvi uspeh Vali Smerkolove. Iz Celja —c Kogar se tiče. Celjsko mestno kopališče slovi predvsem po svoji znameniti senčni legi in po svoji primitivnosti, ki nikakor ni v čast velikemu Celju. Mnogo je bilo že pisanja in izraženih želj za zgraditev modernega kopališča, ki naj bi ustrezalo predvsem zahtevam tujskega prometa in sporta. Naše kopališče pa popravljajo in krpajo leto za letom in je bilo za ta popravila doslej gotovo potrošenega že toliko občinskega denarja, da bi z njim prav lahko postavili že novo moderno kopališče. Kljub stalnemu popravljanju so nekatere naprave v takem stanju, da ogražajo življenje še teh redkih kopalcev, ki se kopališča poslužujejo. Tako je v moškem delu kopališča prha, ki letos ne deluje v redu in poleg tega se je v zadnjem času gornji del večkrat odlomil ter padel kopalcem, ki so hoteli potegniti za verižico, na glavo ter jih poškodoval. To se je parkrat ponovilo, ker niso takoj, ko se je prha prvič odlomila, namestili novega dela, temveč so kar za silo sestavili skupaj odlomljenega, da je naslednjemu spet padel na glavo. Hvala bogu, da smo sedaj pri koncu kopalne sezone, ker bi sicer gotovo v časopisju čitali, da se je kdo v celjskem mestnem kopališču težje ponesrečil. — Eden, ki mu je padel del prhe na glavo. ——c Značilen ukrep delavske zbornice. Delavska zbornica je smatrala za primerno in potrebno, da je g. Martinu Plankarju odpovedala mesto hišnika v dopisništvu Delavske zbornice v Celju. G. Plankar ima kot hišnik v hiši tudi stanovanje. —c Obiranje hmelja v Savinjski dolini je v polnem teku. Število obiralcev je letos nekoliko manjše, zaradi česar se bo obiranje hmelja nekoliko dalje zavleklo. Ta zakasnitev pa ne bo prav nič v škodo, ker bo hmelj na teži in kvaliteti še pridobil. Doslej obrano blago je odlične kakovosti in gladko zelene barve. Hmeljski pridelek je letos tudi v dolini od Celja proti Vojniku, zlasti v šmarjeti in škofji vasi izredno dobre kvalitete. Povsod kaže, da bo letošnja letina manjša, kakor so pričakovali in napovedovali. Poleg vzorčnih nakupov je bilo doslej prodanih že nad 1000 stotov hmelja. Plačuje se 40 din za kg. —c Kako bo Celje proslavilo rojstni dan Nj.Vel. kralja. V četrtek zvečer so se zbrali v mestni posvetovalnici zastopniki vseh celjskih društev in organizacij, da se pogovorijo glede proslave rojstnega dne Nj.Vel. kralja Petra H., ki bo 6. septembra. Po kratkem razgovoru je bilo določeno, da bodo na predvečer slavnostne akademije, ter bo mestna občina razsvetlila mestno poglavarstvo in pozvala hišne posestnike, da že na predvečer izobesijo zastave na poslopjih. Na praznik zjutraj bo budnica vojaške godbe, po cerkvenih opravilih pa se bodo zbrale vse organizacije, šolska mladina in ostalo občinstvo pred mestnim poglavarstvom, kjer bo srlavnl del proslave, obstoječ iz godbenih, pevskih točk ter slavnostnega govora. Po proslavi od 11. do 12. bo promenadni koncert pred magistratom, ki ga bo priredila celjska vojaška godba. Zvečer bo po mestnih ulicah ba-klada ob sodelovanju vojaštva in organizacij. Hišni posestniki naj bi ta večer razsvetlili okna, trgovci pa naj bi okrasili okna svojih lokalov. Poleg teh bo imelo tudi sokolstvo svoje proslave. —c Celje ima tvoj regrtactjafcl nacrt. Kakor smo že svojočasno poročali, je bilo predloženih na razpisani natečaj sest načrtov, kako naj bi se mesto Celje ro- Z lahko vestjo so ji režiserji po prvem uspehu izročili nove subretske vloge. Naj omenimo samo »Ples v Savojut. A Vali Smerkolova se ni prevzela po prvin uspehih, spoznala je. d* se mora še s popolni ti v petju. Pevska pedagoginja gospa Loh jo je začela uvajati v skrivnosti pevske umetnosti v Ljubljani. Poleg napornih nastopov pri opernem baletu je bila Vali Smerkolova marljiva in ambiciozna učenka gospa Lohove. V kratkem času je tako napredovala v petju, da ji je učiteljica svetovala, naj se posveti samo petju. Tako je Vali Smerkolova tudi storila. Odšla je na Dunaj in se učila samo petja pri znani pevski pedagoginji ge. Rado. Z neverjetno naglico je Vali napredovala v petju. Ob koncu sezone 1.1937 jo že zmagala nad svojimi številnimi tekmovalkami, ko so iskali na Dunaju subreto za gledaliče v Ustju na Labi. Vali Smerkolova je obvestila upr-ivo ljubljanskega gledališča, da ji ponujajo ungažma v Ustju, izrazila pa je zeljo, da bi še z večjim veseljem prišla domov. Uprava našega gledališča je z veseljem ugodila njeni želji in jo povabila v Ljubljano. V sezoni 1937/38 smo zopet lahko gledali Vali Smerkolovo kot subreto. Z velikim veseljem se je tedaj Vali vrnila v Ljubljano in gledališko občinsU'o ji jo ob vsaki priliki pokazalo, da jo ceni in ljubi. Zal plesalka in pevka sama ni bila tako navdušena na svojem mestu, kakor je bila zanjo navdušena publika. Razmero v gledališču ji niso dopuščale, da bi se tako razvijala, kakor si je želela. Zato jo sprejela angažma v Ustju in odpotov.il t iz Ljubljane v Češkoslovaško. V maju 1938 je podpisala pogodbo na Dunaju, dne 1. oktobra lani je bila že v Ustju. Med tem so se dogodile na Češkoslovaškem volike stvari. Vali Smerkolova je prišla v Nemčijo namestu v Češkoslovaško. V teku lanske sezone je nastopala kot subreta v Ustju in je imela lep uspeh. Vso začetne težave, posebno glede jezika, jo srečno premagala. Ob koncu letošnje se-zone jo je videl v Ustju posredovalec za angažmaje iz Stettina. Povabili so jo v Stet-tin k avdiciji, zopet je uspela, ponudili so ji angažma, Vali Smerkolova je podpisala pogodbo za prvo operetno subreto v mestnem gledališču v Stettinu, katerega vodi intendant dr. Storž. Njena prednica na tem mestu je bila po narodnosti švedinja. škoda je. da Vali Smerkolove nismo videli pred odhodom v Nemčijo tudi v Ljubljani. Domenila se je že za gostovanje v Ljubljani, imela je tudi že nekaj skušenj, toda nastale so neke ovire in gostovanjo je padlo v vodo. Upamo pa. da jo bomo videli letos jeseni kot gosta v naši operi. gubralo. Mestno poglavarstvo objavlja daj. da je bilo projektantom načrtov podeljenih šest nagrad odnosno so se načrti odkupili. Prvo povečano nagrado 25 0O0 din je dobil inž. arh. Jamnicki iz Zagreba za osnutek »Gi, druga nagrada ni bila podeljena nikomur, prvo tretjo nagrado 10.000 din je dobil inž. arh. Umek za osnutek »2979«. drugo tretjo nagrado 10 tisoč din za osnutek »C« inž. arh. Sever in inž. arh. Bežek iz Ljubljane. Osnutka >Maka« in >1783« sta bila odkupljena po 4500 din, osnutek z geslom >1212« pa za 3000 din. Vsi osnutki so interesentom na vpogled v sobi 44 mestnega poglavarstva v Celju do vključno 5. septembra t. 1. Projektanti osnutkov se vabijo za pismeno obvestilo, ali pristajajo na odkup ter na —c Nedeljsko dežurno službo za člane OTJZD bo imel jutri g. dr. Premsehak v Cankarjevi ulici 6. objavo imena avtorja. —c Pozabljen je bil na mestnem p°gh*-varstvu ženski dežnik s pok romanim ročajem in ženska pletena ročna torbiea. Lastnica naj se javi pri p redstojništv« mestne policije na stražnici. —c Razbojniški napad. Dva roparja, sta napadla v bližini Polzele nekega k nošnja r-ja. Ko je namreč šel v četrtek zjutraj okrog 8. krošnjar Josip Panič iz Djur-manca v savski banovini po poti, ki pelje skozi gozd iz Sv. Andraža proti Polzeli, sta mu zastavila pot dva neznanca ter zahtevala, da jima izroči ves denar. Na poziv- je Panič dvignil roki kvišku ter pustil, da sta ga razbojnika vsega pregle, dala ter mu odvzela 500 din gotovine, kolikor je imel pri sobi. Blago in uro, ki ni bila veliko vredna, sta mu pustila ter izginila v gozd. Eden izmed razbojnikov je bil visok, širok in krepak ter star okrog 30 let, drugi pa je bil manjše, debele postave ter tudi mlajši. Oba sta imela s se-bo* nož in samokres. Panič je zadevo prijavil žandarmerijski postaji v Žalcu. —c Prste mu je zdrobilo. Ko je bil Andrej ZeliČ iz Jelce pri Slivnici zaposlen pri mlat vi z mlatilnico na ročni pogon, mu je zgrabila prste leve roke ter mu jih zdrobila. —c Celjski nogomet bo v nedeljo v zna-menju borbe za prve prvenstvene točke med Atletiki in Celjem. Tekma, za katero vlada med celjskimi športnimi krogi veliko zanimanje, bo pri Skalni kleti in so bo pričela ob 17. Iz Kamnika ka— Kolo jugoslovenskih sester in ženska podružnica CMD v Kamniku sta 22. t. m. imeli v prostorih Narodne čitalnice skupno žalno sejo za pokojno gospo Miliu-tino Trampuževo, ki je bila podpredsednica oziroma odbornica v navedenih društvih. V bralni sobi, ki je bila za to žalno prireditev primerno opremljena in okrašena s sliko pokojnice, se je zbralo skoraj vse članstvo. 2alne govore sta imeli predsednica K. J. S. ga. Anica Karba in tajnica CMD ga. Marija Rupnikova. Iz njunih govorov se je videlo, kakšna izguba je doletela društvi in kakšna vrzel bo nastnla za njo, ki se je še pred kratkim v polni meri in z vso dušo udeleževala društvenega življenja. Nedavno se ie kot delegatka Kamnika udeležila skupščine CMD v Lju-tomeri ter se od tam vrnila navdušena in polna načrtov za bodoče delo. Nenadna smrt ji je prekrižala vse načrte. V počastitev spomina blagopokoinice so ob tej priliki odbornice KJS in CMD zbrale znesek 300 din za kamniške reveže. — Namesto cvetja na grob pokojne gospe Miljutine je odvetnik dr. Konrad Janežič podaril Kolu jugoslovenskih sester v Kamniku znesek 200 din v socialne namene, dalje dr. Prane Lokar. odvetnik iz Ljubljane 150 din kamniškemu Sokolu, Adolf Vadnjal v Kamniku 100 din istotako Sokolu ter ML Viktor Rebolj iz Crne pri Prevarjah 120 din ženski podružnici CMD. V imenu vseh, ki so jim ti velikodušni darovi naklonjeni, darovalecem najlepša zahvala. 3« septembra od 13. do 18. ure VSI V POSTOJNSKO JANO VELIKA PODZEMSKA VESELICA Prijave se sprejemajo pri PUTNIKU v Ljubljani, Tvrseva c 11. Telefon at. 24-72. rojasnila: E M 1 I, Terazije 16, Beograd — In prt vseh uradih »*>utnika«. DNEVNE VESTI — Važno za zunanje p°setnika jesansU«-ga ljubljanskega veJesejma. če si pri postajni blagajni nabavite za ceno 2 din rumeno železniško legitimacijo ter celo vozovnico do Ljubljane in si potem pri prihodu na velesejem pustite rumeno železniško izkaznico potrditi, se lahko z isto zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra, za povratek od 2. do 16. septembra. — Hranilne vloge stalno naraščajo. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so tudi v juliju narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah in sicer za skoro 20 milijonov din na 1.152,897.261 din, medtem ko je znašal porast v juniju nad 17 mil. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah in sicer za 2,4 mil. na 666,797.114 din, vloge v tekočem računu pri 16 hranilnicah (izmed 21, kolikor jih sploh ima tekoče račune za 17,3 rniL na 486,100.147 din, skupne vloge pa pri 12 hranilnicah. Tudi število vlagateljev kaže zelo ugodno sliko. Število vlagateljev na knjižice se je povečalo pri 12 hranilnicah skupaj za 437 na 125.373, število tekoč, računov pri 9 hranilnicah za 27 na 6.606, skupno število vlagateljev pa pri 12 hranilnicah in sicer za 464 na 131.979. Gibanje viog v juliju je torej v vsakem pogledu zelo razveseljivo in je bil mesec julij doslej najugodnejši v tekočem letu. --Izvoz lesa iz naše države je bil letos Julija za 88% večji kakor lani v istem mesecu. Po uradnih statističnih podatkih je izvoz lesa v juliju letos znašal 119.490 ton v vrednosti 112.9 milijona din. Lani istega meseca smo pa izvozili 69.241 ton lesa v vrednoti 60.1 milijona din. Letos je bil torej izvoz lesa po količini za 72.57% večji kakor lani, po vrednosti pa je presegal lanskega za 87.85%. Skupno znaša izvoz lesa v prvih letošnjih sedmih mese-eih 737.118 ton v vrednosti 629.7 milijona din. V istem razdobju lani pa je znašal izvoz lesa 543.264 ton v vrednosti 477.1 milijona din. To se pravi, da je bil letos v prvih sedmih mesecih izvoz lesa večji za 193.854 ton ali 35.68%, po vrednosti pa za 152.6 milijona din ali 32%. — Število nezaposlenih v juliju. Osrednja uprava za posredovanje dela v Beogradu je zbrala podatke o številu prijavljenih nezaposlenih pri javnih borzah dela v državi. Julija je iskalo delo pri vseh javnih borzah dela v državi skupno 48.366 nezaposlenih. Skupaj s številom nezaposlenih, prijavljenih prejšnje mesece, je bilo prijavljenih 68.154 nezaposlenih. Ob koncu meseca je ostalo registriranih 17.509 nezaposlenih. Borze dela so nudile jul. zaposlitev 2962 nezaposlenim. Delo je dobilo 2346 nezaposlenih po posredovanju borz dela. V primeri s prejšnjim mesecem je bilo 2331 več prijavljenih nezaposlenih in 96 manj službenih mest. V primeri z istim mesecem prejšnjega leta pa je bilo 10.625 več prijavljenih nezaposlenih delavcev In 632 več razpoložljivih službenih mest. Podpore je prejemalo skupno 10.938 nezaposlenih in izplačanih je bilo 1,748.333 din. 1. avgusta je bilo pri vseh javnih borzah dela prijavljenih 12.848 moških in 5138 nezaposlenih žensk, skupno 19.031 nezaposlenih. — V Bujavici iščejo petrolejska ležišča, V Bujavici in Gojilu, okrog 100 km od Zagreba, že dalje časa izkoriščajo večje količine zemeljskega plina. Ugotovili so, da je tam več milijonov kubičnih metrov zelo dobrega zemeljskega plina. S tem plinom razsvetljujejo vagone naših železnic in nad 400 avtomobilov uporablja ta plin kot pogonsko sredstvo. Razen tega uporabljajo zemeljski plin iz Bujavice v nekoliko manjših količinah tudi že v nekaterih mestih, n. pr. v SLsku, v Ljubljani, Splitu, Dubrovniku itd, pač pa ga še zelo malo izkorišča Zagreb. Obstoja že načrt, da bi dovajali plin iz Bujavice naravnost v Zagreb ter ga uporabljali namestu iz premoga pridobljenega svetilnega plina. Ze dalje časa so domnevali, da morajo biti v Bujavici tudi večja ležišča nafte in je zdaj začelo nemško podjetje »Rudokop«, delniška družba, postavljati instalacije za poskusna vrtanja in sicer v sporazumu z družbo »Uljanik, d. d.« iz Zagreba. Družba Uljanik je namreč lastnica naprav za vrtanje do ležišč zemeljskega plina v Bujavici. Podjetje je opremljeno z zelo dragimi stroji za vrtanje, kar mu bo omogočalo preiskati teren do globine 3000 m. Za ta preiskovanja kažejo gospodarski krogi zelo veliko zanimanje. — Dečji dom Franje Tavčarjeve v Kraljevici sprejema v mesecu septembru goste proti plačilu 35 din. za odrasle, za otroke od 6. do 14. leta 25 din in za otroke do 6. leta starosti 15 din dnevno. Občinska taksa za odrasle dnevno 3 din. Prijave sprejema uprava doma Franje Tavčarjeve, Kraljevica. 402—n. __- vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini oblačno in spremenljivo vreme, ponekod tudi manjše padavine. Včeraj je bila najvišja temperatura v SpHtu 27, v Dubrovniku 26, v Kumboru 25, V Beogradu, Sarajevu in na Rabu 24 na Visu 22, v Mariboru 20, v Ljubljani in Zagrebu 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.5, temperatura je znašala 16.7. — V Lozovcu so začeli izdelovati dstl aluminij. Doslej je tovarna v Lozovcu uvažala iz Ljubljane od kemične tovarne v Mostah aluminijev oksid kot polfabnkat za produkcijo aluminija, sedaj se je pa tovarna »Aluminij« povsem osamosvojila m izdeluje sama čisti aluminij na elektron. tični način iz boksita. _ — Huda prometna nesreča na artavn* cesti pri Novem Sadu. V Četrtek zvečer se je pripetila na novi državni cesti blizu Novega Sada zelo huda avtomobilska nesreča, Id je zahtevala življenje majorja Stevana Gjurovljeviča in prof. Blaža Fu-ljeviča iz Subotice. Ponesrečil ae je tudi def meteorološke postaja v ZemUnU, pOtl- polkovnik Liubomir Gjurič % Seno. Tudi on je hudo ranjen. Kakor kažejo dosedanje tve, je nesrečo zakrivil afl» mtkpr Gjurovljevič, ki je šele pred dvema mesecema položil šoferski izpit in še ni bil dovolj vešč šofiranja. Hotel je prehiteti podpolkovnika Gjuriča, ki se je vozil pred njim, a je za vozil tako nespretno, da je prišlo do karambola ter usodne nesreče. * Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učiPšče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta št. 15 se vrsi dnevno dopoldne in popoldne. Šolska izvestja. in novi ilustrovani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje! Edinstvena stro-jepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva, ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade železniške karte), šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! — Vagon ob visel nad 35 m globokim prepadom. Pri postaji Solana pri Sarajevu se je pripetila v četrtek nenavadna železniška nesreča, ki silno vznemirila potnike. Ko je potniški vlak vozil po mostu, je skočil s tira zadnji vagon ter obvisel ob mostni ograji nad 35 m globokim prepadom. K sreči je bil strojevodja toliko prisoten, da je takoj ustavil vlak in da so potniki lahko zapustili vagon, vsaj živi. Nekaj jih je bilo laže ranjenih. V začetku se jim je zdelo, da vagona ne bodo mogli več spraviti na tir in so ga hoteli spustiti v prepad, vendar tudi tega niso mogli narediti, ker je pretila nevarnost, da se bo most podrl. Končno so se odločili za demontiranje vagona, kar je trajalo šest ur. Iz LJubljane lj— Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano bo priredil danes ob 20.15 promenadni koncert v Rožni dolini na križišču Ceste VIII. in III. Koncert bo izvajala godba Vič—Glince. Koncert bo samo ob lepem vremenu. —lj Za kolesarsko organizacijo. Kolesarji v Ljubljani, ki se zanimajo za ustanovitev kolesarske organizacije, naj pridejo drevi ob 20. v gostimo k »Lovcu« na vogalu Bleivveisove in Rimske ceste, da se pogovorimo in eventualno ukrenemo potrebne korake za ustanovitev kolesarske organizacije. — J K. —lj Šolske in damske torbice, aktovke, kovčke — ERJAVEC, trgovina usnja Stari trg 18, Ljubljana. —lj Ljubljanska občina slov. lovcem. Zveza lovskih društev bo priredila 2. in 3. septembra velike lovske strelske tekme, da zbudi večje zanimanje za strelski sport, ki ni važen samo za lovce, temveč ima tudi poseben pomen za obrambo države. Našim vrlim strelcem za spodbudo so razni od-ličniki darovali prav dragocena in lepa darila za nagrade. Med temi nagradami je tudi darilo ljubljanskega župana dr. Adle-šiča, lepo oblikovana srebrna kupa. Mestni inženjer arh. Boris Kobe, ki je napravil osnutek za to darilo, je prav srečno poudaril, da je namenjeno lovcem. Sama kupa je namreč vsa srebrna in đeloma polirana, deloma pa motna, edino njena notranjost je pozlačena, iz svetle noge pa raste kapitalno srnjakovo rogovje in podpira tulipanasto oblikovano čašo z močnim pokrovom, ki se odkriva z visokim tankim primežem. Okrog čase teče vgravirani napis: »DR. JURO ADLEŠIC ŽUPAN MESTA LJUBLJANE MCMXXXTX«, ki Objema ljubljanski grb. Posebno pa sta srebrna kupa in temno rogovje poživljena z vdelanimi rubini, ki kakor kaplje krvi krase podstavek in rogovje samo. Zupanova lovska kupa je namenjena za prehodno darilo in bo gotovo razveselila nagrajenega strelca, saj predstavlja prav odličen izdelek naše umetnostne obrti in dokaz velike sposobnosti projektanta in pasarske tvrd-ke Brata žmuc na Tvrševi cesti 23. —lj Razpis abonmaja za gledališko sezono. Na drugem mestu priobčujemo razpis abonmaja Narodnega gledališča v Ljubljani za sezono 1939/40, ki ga nam je poslala gledališka uprava. K razpisu pripominjamo, da se uprava pogaja z bivšim članom ljubljanske drame g. Zvonimirom Rogozom za enomesečno gostovanje v naši drami in sicer meseca novembra. G. Rogoz Zvonimir bi nastopil v Dostojevskega drami »Idiot« in Se v enem delu. Tudi operno vodstvo se pogaja z raznimi odličnimi našimi pevci, ki delujejo izven Ljubljane, za stalna gostovanja. Abonma se bo začel sprejemati v ponedeljek 4. septembra. Cene so iste kakor v pretekli sezoni, prav tako tudi Število predstav in redi abonmajev. lj— Stanovalci IVI i rja 90 pred kratkim v našem listu izrazili željo, naj bi mestna občina tudi tam uredila cestišča, zlasti pa podaljšek Marmontove ulice. Z magistrata smo dobili odgovor, da mestno cestno nadzorstvo popravlja vse ceste po potrebi in bo tudi podaljšek Marmontove ulice urejen takoj, ko bo na razpolago parni valjar, ki je sedaj v popravilu. lj— Za mestne reveže je daroval g. Andrej Sara bon, veletrgovec na Zaloški cesti, 300 din v počastitev spomina pok. dr. Miroslava Lukana, mestna vrtnarija pa je v znamenje tega darila položila na krsto venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najlepšo zahvalo tudi v imenu podpiranju. Počastite rajne z dobrimi deli! _lj Sokol na Viču bo priredil jutri po. poldne v prijaznem gozdiču na Vrhovcah piknik za svoje članstvo, naraščaj in deco. Odhod točno ob 13. izpred sokolskega doma. Vabimo vse članstvo Sokola, naj se tega piknika udeliži v polnem številu. V primeru skrajno slabega vremena bo v dvorani sokolskega doma. prijateljski sestanek. u— Zegnanje v nebes. Uro hoda od Mednega ali od Medvod proti Sv. Katarini, prav na sredi tega pota. je ob vznožju hribčka, na katerem stoji cerkvica Sv. Marjete, prijazna vas Oebe. Naselje je razmetano daleč naokoli, to pa menda sa-to, ker so sevaščani zbali lmtverna, katerega kroti sk M«rJ*v šriU^pi#» težko verigo. Edino na Jernejevo nedeljo, ko dere jo šidkarji svojega slavnega komarja, ki pa je nasproti krokodilu vzle-beh pravcata mušica, bo ta slavna zverina krotka kakor jaaček. Vse to zgolj zato, ker bo jutrišnjo nedeljo pri starinski cerkvici sv. Marjete zegnanje ali bob. Vabljeni ste vsi Ljubljančani, še posebno pa prijatelji žlebskih planin, ki vam nudijo v lepi zimski obleki toliko zabave, da si to nedeljo zanesljivo ogledate lintver-na v Zlebeh. Sam lintvern bo delil krofe na prijaznem hribčku, kjer že vihra vsem v pozdrav naša zastava. lj— Gasilska četa v Sp. Šiški priredi ju-. tri, v primeru slabega vremena pa 3. septembra na znanem Koslerjevem vrtu nasproti pivovarne Union veliko veselico, združeno s sekanjem po receptu re-j enega komarja, ki bo v slast vsakemu. Poskrbljeno bo za dobro kapljico in ples. Igrala bo vojaška godba 40. p. p. Triglavskega. Začetek ob 15. popoldne. 104—n. —lj Komar pa z muho pleše. — Jutri vesela zabava. Gostilna Martine, Zg. Šiška. 403—n KINO MATICA, Zopet vlada veliko teL 21-24 novejši Tarzanov ob 16., 19. in 21. uri! junaški film v novih pustolovščinah. ki prinašajo vedno in vedno nove boje in nova junaštva. to zanimanje in navdušenje za naj- M TARZAN - JUNAK I n vedno nove boie in nova junaštva, m Film je moderno delo >Zločin in kazen6vg»i m11 bo do- mača zerrf'a lahka, pr*osl.»'im naše iskreno sošaests^ ZVOCM KCSO SOKOLSKI DOM V SISKJ — Telefon 41-79. Prvi film C A KM EN LAHRMANN, dražestne nemške Shirlev Temple Monika V glavnih vlogah: Mana Andergast, Ivan Petrovič Predstava danes ob -9. uri. Jutrišnja rodstava odpade zaradi komarjeve ..selice Sokola. V ponedeljek ob l29 Prihodnji spored: V sedmih nebesih Jubilej Jos. Laha Maribor, 26. avansi r* Jože Lah, vneti glasbenik in mosirst. zborovodja, slavi 701etnico rojstva. Narodna in pevska društva, pri katerih požrtvovalno sodeiuje, so mu Ze prirecf.la lepo proslavo, danes pa slavi zaslužni m-rodnjak svoj jubilej v ožjem krogu dra<^ h svojcev. Slavljenec se j eže pred vojno v Trstu in okolici ter na Kraifu živahno udejstvovaJ kot neustrašen organizator narodnih pevskih društev, ki so imela v njem odličnega voditelja ter vzornega pe-vovodjo. Prilike so ga napotile v Maribor kjer Jože Lah nadaljuje svoje pevsko kulturno dejovanje kot pevovodja »Jadrana« m. drugih mariborskih pevskih društev. Sedaj se je posvetil šolanju in sodstV« kamniškega pevskega zbora »Kobanci«. Jože Lah je bil vse dni svojega življenja vzgleden narodnj.sk. nesebi^pn bor.c za našo lepo rodno pesem, za narodno kulturne ideale. Ob 70Utnici se priključujemo številnim prijateljem sla vijenca J. Liha tudi mi z iskreno žHjo, da bi .še rkMpr0 vrsto let lahko posvečal svoj- odlične sposobnosti popularizaciji naše lodne pesmi v Mariboru ter okolici. Iz Maribora — Rojstni dan Vj. Vel. kralja IVtm IT. bodo tudi letos čim slovesnoje proslavila vsa mariborska sokolska društva in župna uprava. Proslava bo dne 6. septembra t. 1. dopoldne. Članstvo in naraščaj se zbe-reta na letnem telovadišču Sokola M:iri-bor I, odkoler odkorakata skozi mesto v Sokolski dom matičnoga Sokola, kjer bo nato proslava. Točen čas bo pravočasno objavljen. — Hocki Sokoli imajo jutri v nedeljo svoj javni telovadni nastop na letnem telovadišču s pričetkom ob 15. Ker so Hoče prijetna izletniška točKa ter so zveze z vlaki in avtobusi ugodne, se vabi narodno in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da p « dran—Nanos« bo v nedeljo 10. septembra 1939 ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma. 75—M. — Iz orožn'ske službe. Orožniški kapetan g. SosiČ je prevzel poveljstvo tukajšnje orožniške Čete po g. kapetanu D. Ma-vriču, ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Ljubljano. — Ribje Uobrote. Na včerajšnjem ribjem trgu so prodajali sardelice po 14, mole in sipuline po 22 din za kg. — Mariborsko vreme. Zaradi oblačnega in deloma deževnega vremena je temperatura precej popustila. Minimalna tempe-ratura je 16. stop. C. — Nov grob. Na Pobrežju je umrla za sebnica Eliza švarc, stara 62 let. žalujočim naše sožalie! — Kolonija Jadranske straže se vrača iz Bakra v nedeljo 27. avgrusta Ob 9.15 ali pa ob 11.45. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Maverjtva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. tel. 28—12. ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, teL 22-13. «tIVĐ^J7VC// enoletni trgovski *nX»Iiivlf!»9\\ tečaj — Maribor, Zrinjske^a trg 1. sprejema dnevno prijave. Praktičen strokovni trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte brezplačne prospekte! — V Dravi je utonil I81etni tekstilni delavec v tukajšnji tvornici Doctor & drug Stanko Cvirn. Kopal »e je v blizini Ko-blarjevega broda in je bil popolnoma sam. kar Je postalo zanj usodno. Ko je bil sredi Drave, je pričel klicati na pomoč, bržkone ga je prijel v vodi krč. Brodar Ko-blar je opazil, kako se potaplja, preden pa mu je bilo mogoče nomagatl, ga je že zagrnila Drava. Po obleki, ki jo je po-kojni pustil na desnom obrežju, so stu. denžki orožniki ugotovili njegovo identiteto. Pokojni Stanko Cvirn je stanoval v Studencih v Stritarjevi ulici fit. 29. Bil je miren, marljiv delavec. Tako je zahtevala letos Drava v mariborskem okolišu že svojo peto žrtev. Tudi ob tem primeru se je pokazalo, kako je Drava nevarna, zlasti za one kopalce in plavalce, ki jo skušajo sami, brez skupine tovarišev in soplaval-cev preplavati. — Pretkana proljuflca se Je pojavila v Elgnerjevi trafiki v Vrtni ulici. Zahtevala je škatlico vžigalic ter plačala v bankovcem 100 din. Efgnerjeva je ženski vrnila drobiž. Na spreten način pa je ženska z&aM* se bankovec in izginila,