321
Starinske stvari.
atrantI avg. sacr.
Spisal D. Terstenjak. *)
Gosp. Hicinger, kolikor mi je znano, je bil prvi, kteri je ta napis v „Novicah" razglasil. Razlage imena tega božanstva se ni še dosedaj nebeden lotil. Ker se ime božanstva Atrans ne da iz latinskega basnoslovja razložiti, smemo tedaj trditi, da je Atrans bilo do-maee-norensko-panonsko. Ker se latinski dativ glasi: Atranti, je toraj oblika nominativa bila: Atrans.
Atrans pa le more stati za: Atranas ali pa Atranis, ker vokal pred končnim (auslautendem) 8 izpade.
To prikazen najdemo v latinščini, primeri: urbs za urbis, dens prav za prav: dents za dentis, sansk.: dantas , dalje v druzih italskih narečjih, primeri osk,: bantins, za bantinus. Tudi latvinski jezik ima to posebnost, primeri: dews, litevski: dewas, Perkhons, litevski: Perkhunas, Perkun, bog groma itd.
V slovenščini najdeš ovs za oves, dalje lastne imena: Skerbs za SKerbas, Je rs za Je ras, Mors za Moraš ali Moriš, Reps za Repas itd.**)
Sufiks as se je v slovenščini edino še v osebnih imenih ohranil, postavimo: Belas, Beras, Kotas, Latas, Jeras , Vitas , Karaš , češki diminutiv: Vitasek, K a-rasek, Nečasek itd., primeri še starokoroško ime: Etbratonas. Izpah vokala pred s na koncu vidimo v imenu na slovensko-rimskem kamnu: Voltarons, za Voltaronas, Donnerstier, dalje: Voltrex (v genit. Vol-tregis filius) za Voltregis, od vol, intregis, primeri srbsk. traga, genus, rod, porodica, toraj Voltregs — Zuchtstier. ***)
Kakošno božanstvo je toraj bilo Atrans, in kaj pomenja ime Atrans?
Jaz bi trdil, da je enako s staroindiškim Atri, kterega omenja Rigveda (I, 116, 8.), in ktero učeni Sonne primerja s Helios-Heraklom (glej Kulm „Zeitsch. fiir vergl. Spraclif. X 322). Sonne postavlja za razlago tega imena koreniko at, flackern, flammen, aestuare. Atrans toraj bi pomenjalo „der Flackernde, Flam-mende" — prav prikladno poznamovanje za božanstvo solnčno. Iz korenike a t je latinski a tri um, Vorhaus, prav za prav: „Feuerstelle", „Kamin", zend. atar, ogenj, Atarvan, Feuerpriester, grški cctpr}., Gluth (Hesiod. Theog. 862).
Je li tudi slovenščina poznala to koreniko? Da kako! V srbščini najdeš: vatra, ignis, vatralj, Feuerschaufel, vatrišče, Feuerstatte , vatruščina, hitzige Krankheit, vruČica, vatren, feurig itd. Glasnik v je toraj predvdarek (Vorschlag) kakor v besedah: vajce (staročeski) cerkvenoslov. ajce, ovum (eodex ostrom.); primeri slov. vapno, vokno, voče, za apno, okno, oče. Ker še imamo v slovanščini vatra v pomenu ogenj, nobeden ne more tajiti, da nekdanji Slovenci niso poznali korenike at, in besede atrans, akoravno je sedanji jezik več ne pozna.
*) Tandem aliquando, predragi nam Davorine! Zopet je došel čas,
da preiskujemo — starinstvo.                                       ¦    Vred.
**) Sem spadajo slovenske osebne imena : Bevs , za Bevis, Krevs zaKrevis, Devs za De vi s. Imena De vso, Devsi filius, nahajaš vee kakor dvadesetkrat na slovensko-rimskih kamnih. D e w s zz: latvinskemu d e w s, litevsk. d e w a s, pomenja to, kar ime Bogionius (po latinski obliki kakor Sem-pronius) na Upniškem kamnu.                                             Pis.
***) Osebne imena Voltarons, Voltrex, Voljap, Voltrei-bus, Volarenus, Bujus v drugih sklonih Voltaronti (dat) Voltregis (genit.) Buji. Volareni (genit) se berejo na ljubljanskih rimskih spomenicih. Dandanes se na Kranjskem najdeš topične imena Vol Če in Buje sosedne.                            Pis.
Kdo neki si bode upal trditi, da imena: Idrija, Ipava, Vipot, Iput, Beč, Kartelovo, Kobole, Semon itd. niso slovenske, dasiravno njih ne najdeš v nobenem slovenskem besednjaku?
Takošna je tudi z besedo Atrans.
Iz jezikovskih ostankov nekdanjih slovenskih No-rencev in Panonov (koliko teh ostankov nahajamo v osebnih in topičnih imenih), se prepričamo lahko, da je slovenski jezik teh rodov poznal vse stare oblike indo-evropščine (arjanščine), kakor jih še prav čiste nahajamo v sorodni litevščini. Cerkveno-slovenščina že jih vseh več ne poznd; posebno je zgubila popolne sufikse; vendar so se morali še čuti,   ker je iznajdenik cirilice
rabljal na koncu glasnika h in z,    Ime VOLTREIBVS
Opferochs,  cerkvenoslovenski:   BOATp^Kft nam   pričuje,
da so glasnik t stari Norenci in Panoni izgovarjali ei, primeri: ogerskosl. reič, vreimein slovensko v narečjih: beilo, leipo itd.
Cerkvenoslov. & na koncu se je brez dvombe glasil kot o, ker današnje slovenske imena Bouvir, Buteri, But, Aci na slovensko-rimskih kamnih najdeš v oblikah Bouvirio, Buterio, Buto, Aci o, primeri bolgarsk: sle p i o, nemio itd. rzslep, nem, litevski: lokio itd., gotovo v predhistorični dobi — slepios, nemios , lokios = gerškolat. suf. o g — us in sansk. as, got. us.