ZORA Z Bogom za domovino! Slovenski dijaki, združimo se! Obseg: Str. Davorin Gorjanec: Naša „slov. katoliška izobraževal- na drnstva".......149 Trentar: Planinski cvet.......152 J. Mohorov: Kadar polje cvete.......155 — Koncem šolskega leta .... 156 J. Pregelj: Janez Urbas.......159 Fani: Oez poljane vetrec veje . i . . .162 Glasnik: Promocija. — Novo mašo. — Vse- slovenski dijaški shod. — „Slovenska dijaška zveza." — Počitniški shod. — Sprememba v odboru. Listek : Glas izmed dijaštva. — Beneški Slovenci. — O ta agitacija. — Učimo se od njih. Na platnicah: Stanovanja naših društev. — Pozor! Dijaška dopisnica. Ali ste plačali naročnino? Julij 1905. i -x- v t či.«... v Stanovanja naših društev. „Danica", Dunaj, VIII. Langegasse 16 (v pritličju). „Zarja", Gradec, Leechgasse 30 (v pritličju). Hrv. kat. akad. društvo „Hrvatska" stanuje skupaj z , Danico". NB. Stanovanje in uradne ure „Slovenske dijaške zveze" bodemo javili po časopisih, kakor hitro se ustanovi. Vse uredništva se tikajoče zadeve je pošiljati o počitnicah na naslov urednika na Dobrovo pri Ljubljani. Vse upravništva se tikajoče stvari pa na naslov upravnika phil. Ernst Tomec, Ljubljana Dunajska cesta št. 6. Vsi lanski naročniki, ki so izpolnili pogoje, stavljene v lanskem letniku „Zore", bodo dobili tekom julija zastonj spominsko knjigo „Danice" „Po desetih letih". Kdor je po pomoti ne bi dobil, naj jo reklamira pri upravniku. Pozor! Dijaška dopisnica. G. Fani: Vaš cvet ,Zakaj-zato" je premočno duhtel in ker smo bili tisti čas, ko smo ga prejeli preveč nervozni, shranili smo ga na sicer neprimeren kraj, a v Vaše in naše dobro — v koš. Gg. Kastor in Poluks: „Schiller in Goethe", smo vskliknili, ko smo odprli vajino pošiljatev, katera seveda ne dosega ne Schilleija ne Goetheja. Ker ste nas pa poprosili za blagohotno kritiko, odgovarjamo Vam posamezno. Vaši „Vrbi" g. Kastor bi imeli samo toliko pripomniti, da je kaj navadno drevo, zato ni tudi pesem Vaša nič posebnega. Tudi ideja zavržene ljubezni v tej obliki je že sila izpeta in izrabljena. Le primerjajte Gregorčičevo „Morje in mesec" ali Aškerčevo „Javor" ali Heinevo „Ein Fichtenbaum steht einsam" i. t. d. Sicer nas veseli, da čustvujete in ste vsprejemljivi za vtise v naravi; tudi Vaši verzi niso slabi, dasi ste v izražanju in izbiranju besed včasih malo „prehudi" n. pr: nad vodo se čisto je vrba sklonila ji solzo za solzo v naročje spusti: Te „solze" so kaj neprimeren znak teženja vrbinega, kakor je tudi „naročje" vodino vrlo superalegorično. Vaš sonet se odlikuje v dveh točkah, namreč, da opeva noč in to ni dovolj, opeva jo tudi tako temno, da je res trud izabrati kako enotno misel iz njega. Prikradli so se glasi k meni davi (nam. nocoj) spustili se na zemljo iz višine, zatisnili oči mi, in spomine uspavali, zazibali v naravi. Kaj hočete povedati s temi „spomini uspavanimi, zazibaniriii v naravi, veste pač samo Vi". Skoraj iste napake imate tudi Vi g. Poluks! Vaš „Vintgar pač ne dosega ne Prešernovega slapu, ne Finžgarjevega „Peričnika" ne Gregorčičevega „Ob jezu", dasi ste skušali strogo matematično niansirati zares lep kraj. Souet „Samica" je sic^r pravilen, a prispodoba je naravnost banalno-smešna. Kaj, tega pa nismo še vedeli, da so tudi med pticami selivkami „deklici", katerimi veljajo Prešernovi verzi: Fante zbiraš, si prevzetna, se šopiriš, ker si zala, varuj, varuj, da priletna, samka se ne boš jokala! To Vam pa radi verjamemo, da je Vaša „Mara" taka revica, dasi ste jo krstili tako samo radi rime „prevara". Tako je! Diosknra zdravstvujta 1 G. Eadovan (Celovec): Zopet se vidimo, danes pretežno v nevezani proze — košuljici- „Bil sem doma" . . . Zopet se vrača ona ideja, ki ste jo že zadnjič skušali uporabiti, ideja hrepenen poja ne- poznani srči. Toda pripomniti moramo, da ste jo samo rahlo začrtali v par stavkih, nat > prešli v nekaj popolnoma drugega. Zato ima ta črtica vrlo malo individualnega na sebi. Menda ste brali Prešernovo „Vrbo", čemu torej onih vzdihov, ko je tam vse lepši izraženo. Druga je precej ljubka, nazvali ste jo „Varal sem se . . ." Kaj hočete, vsi imatnu svoje križe, tako tudi Vi, upamo pa da že prebolite ono nerazumevajočo Vas — sorodno dušo „Odlomek" je v istini odlomek, zato ga ne vemo kje porabiti. Sicer pišete pravilno in ljubko in želimo samo, da napredujete. Peseinca „Poleti" je igrača brez vsake idfje še manj se Vam je posrečilo zadeti inileeu, kar ste menda nameravali. Primerjajte samo; Goethejevo : „Ueber allen Gipfeln ist Ruh' ali „Ein Gleiches", ali „Meeresstille" ali Stritarjevo „Jesen". „Da sem pesnik", nadkriljuje v obliki in izražanju in logiki presoje pošiljatve, ima pa neko bolezen, katere ne vemo kako izraziti, mrtvaške bnkve imenujejo slične pojave: hydropsis. Sicer smo z Vami mnogo bolj zadovoljni, kot zadnjič, vidimo, da nismo sejali na peščena tla. G. Jason Saviljev: „Ubila ga je strela", slika iz kmečkega življenja, je kaj navadna nesreča tudi malo bolje pripovedovana, pač pa obširneje, kakor se to godi v naših novicah. Ugaja pa nam to, da opazujete življenje ljudsko, njegovo mišljenje. Par potez Vam dela vso čast, dasi bte šele začetnik. Nesreča je hotela, da ste si izbrali zelo nehvaležen predmet, in še tega obdelujete z nekako željo dokazati, da je bil nesrečni sam kriv. Kratko, stvar je še nezrela in nezanimiva. Opomnimo, da bukva ni nevarno drevo, vsaj Nemec pravi; Snche die Buche, Vaš junak je torej prav dobro vedel, kje na išče strehe. Jazik je dober, dasi marsikje okoren; tudi se varujte besed „peštati" za „tlačiti" in drugih sličnih dialektizmov. Želimo, da se vadite, zraven učite in opazujete in spisali boste še kaj boljega, kakor je ta „čuden slučaj" — po naše, nesreča 1 Cikel: „Svoji materi" je lep, po mislih in tndi v obliki in s čudno ljubeznjivostjo in mehkobo se nam je omilil, in vidimo, da se nismo varali v vas in da imate odprto uho za naše svete. Samo mlade so še vaše rime in dikcija, nič značilnega, odločnega še ni v Vašem stiln. Tudi to bo prišlo, ako boste priden. Zdravi! J M Glasilo katoliško-narodnega dijaštva. Z Bogom za domovino! Slovenski dijaKi, združimo se! Naša „slov. katoliška izobraževalna društva". Davorin Gorjanec. rimo v času, ko se svet bliskoma spreminja, ko je napredek na vseh poljih tako velikanski, da ne zadostuje v borbi za obstanek več toliko kot v prejšnjih časih, ampak je treba veliko več zmožnosti in znanja za vsak, katerikoli stan. Kdor ne zadosti zahtevam, ki jih nanj stavi napredek časa, ta nima obstoja ali si pa le z največjim naporom pribori košček potrebnega kruha. Da, kakor za posameznika, tako velja to tudi za cel narod. Zato je povsem umeven klic pravih rodoljubov, klic, da je treba zlasti nižjemu ljudstvu, ki mu pomanjkanje potrebnih sredstev ne dopušča pridobiti si potrebne izobrazbe za življenje, preskrbeti priložnosti, da se izobrazi. To potrebo in zahtevo časa upoštevajoč, sta postavila oba vseslovenska katoliška shoda kot prvo dolžnost izobraženih Slovencev, delati za ljudsko izobrazbo, da se zagotovi slovenskemu narodu obstoj, in t to svrho ustanoviti (poleg velike gospodarske in politične organizacije) lepo število „Slov. kat. izobraževalnih društev« — Kakor nam kaže delovanje zlasti nekaterih teh društev, moramo priznati, da so vršila le-ta, — seveda ako upoštevamo, da je ideja teh izobr. društev še čisto mlada in da je še v razvoju — svoje nalogo jako dobro. Ponekod bi bilo želeti sicer nekoliko več gibanja; vzrok tej pomanjkljivosti so lokalne razmere: premalo zanimanje ljudstva, ali pa pomanjkanje moči, ki bi vodile društvo ali delovale v njem z predavanji, govori, prirejajanjem iger, itd. Vendar upamo, da bo v tem oziru sedaj boljše, ko si ustanovi katoliškonarodno dijaštvo „Slov. dijaško zvezo" v svrho, da organizira svoje dosedanje in ražširi in okrepi svoje bodoče delovanje. Temeljna misel kat. izobr. društev je, kakor razvidim splošno iz pravil je edino prava, namreč misel, da se naše ljudstvo v verskem, narodnem in gmotnem oziru okrepi potom izobrazbe in napredka, l da si zasigura obstoj in ne zaostane po svojih razmerah za drugimi narodi. V tem je obseženo vse, kar je treba, da si Slovenci zagotovimo eksistenco. Razlikuje se osnovni program ljudske izobrazbe v kat. izobr. društvih od programa, ki ga imajo radikalci pred vsem v tem, da se tu povdarja verski moment in se skuša utrditi verska zavest, dočim je radi-kalcem vera „privatna stvar", to se pravi, kakor kažejo njih dejanja, da se vera ne le ne brani, ampak nasprotno, da se ruje proti nji. (Prim. n. pr. Grošljeva predavanja!) Sicer pa če nas mislijo radikalci osrečiti z „vero", ki bo bolj „držala", naj pridejo s sistemom, ki bo siguren, ne z raznimi hipotezami in teorijami (darvinizem, monizem etc.), ki nekaj časa veljajo kot „neovrgljivo dokazane-1, za malo časa pa nastopi mož, ki vse to pobije. Pečanje s takimi teorijami, ki so od danes na jutri, je šport, ki si ga lahko privoščijo večji narodi, Francozi ali Nemci, mi se pa moramo pred vsem boriti za eksistenco; čemu torej izrabljati moči za tak šport in vznemirjati dušo naroda s tem in ga odvračati od dela, ki od njega zavisi njegovo življenje. Ta moment in pa dejstvo, da je ravno liberalno časopisje povzročitelj take verske razdejanosti in indiferentizma, in zajedno ravno vsled tega tudi vir in vzrok direktno podivjanosti, (slučajev se je zgodilo že veliko), sta pred vsem merodajna in popolnoma opravičujeta, da se v naših izobr. društvih ljudstvu ne nudi liberalnega časopisja. — Kar se pa tiče političnega življenja, je pa gotovo, da ima naše priprosto ljudstvo danes veliko samostojne sodbe in razsodnosti glede lastne stranke, kateri ne sledi slepo za vsakim, tudi napačnim korakom ; poleg tega pa ima priložnost čuti ugovore nasprotnikov za vsakim oglom, take da ni treba liberalnega časopisja v društva. Konečno pa zlo korupcije, ki bi vsled časopisov nastala, daleko odvaga tisto trohico dobre strani, da bi se čitalo tudi liberalne liste à la „Slovenski Narod„ iz kterega bi se ljudstvo moglo naučiti le surovosti. Po teh izvajanjih vidimo, da moramo odločno zavrniti radikalno „Omladino", (Let. II. str. 24) ki očita našim kat. izobr. društvom strankarsko enostranost. Dalje piše rOmladina" (ibid.), da se v teh društvih od daleko ne goji ljudska izobrazba. Mi smo pa toliko drzni, (radikalec bi rekel fanatični), da trdimo, naše ljudstvo dobi tu poleg šole največ izobrazbe in da je ta trditev le produkt one znane„ objektivnosti" naših radikalcev. Dotičnega člankarja bi samo opozoril, da si nekoliko ogleda letna poročila o delovanju kat. izobr. društev, da bo potem v resnici objektivno sodil. Da so možje, ki so zamislili ta društva, imeli pred očmi izobrazbo^ ne pa „fanatizovanje" ljudstva, to se jasno razvidi iz velike večine- društev, ki prirejajo strogo gospodarska oz. znanstvena predavanja, in sicer do malega samo taka; tako je bilo v Šmartnem pri Kranju v 1. 1904, 8 predavanj brez političnih strani; jednako so bila v Tržitu v 1. 1904. 4 čisto strokovna predavanja (poleg 4 predstav, pev. zbora 25 glasov, tamb. zbora 13 mož). Jednako imajo lepo delovanje za seboj društva v Mirni, Kranju, Dolu pri Ljubljani itd., ki se skoro do malega ozira na splošno izobrazbo, ne na strankarstvo. Dasi se „Omladina" (ibid.) zaničevalno izraža, da so ta predavanja zasnovana v domoljubnem štilu, trdimo, da so le-ta že veliko pripomogla k omiki našega ljudstva, vsekako več kot pa predavanja g. Grošlja o descendenčni teoriji etc. (op. stavčeva). Kjer pa ta društva iz že navedenih vzrokov ne vspevajo, tam moramo čakati boljših razmer. Kar se tiče predstav v kat. izobr. društvih, moramo reči, da so tudi igre a la „sv. Neža" velikega vzgojevalnega pomena, ki se na prvi spogled podcenjujejo; poleg teh se pa vprizarjajo igre, ki niso nabožnega značaja in ki store gotovo nekaj kulturnega dela. Sicer smo tudi mi zato, da se skušajo spraviti na oder lepe slovenske domače igre. Ali kako malo jih je, in koliko je takih, da jih morejo uprizoriti kmečki fantje? Sicer pa se že tudi v tem oziru razmere boljšajo. V ta namen zdaja Krš. socijalna zveza knjižnico, ki bi se najbolj ozirala na domače izvirne igre, da bi bolje dosezala svoj namen. Nato bo „Zveza" v bodoče gotovo pazila. Nedostatek pa, ki ga pri tem vidimo, je ta, da se igrajo ponajveč igre s samo možkimi ali s samo ženskimi ulogami. Gotovo je vodila pri tem vodstvo društev misel, da bo naše ljudstvo še le polagoma dobilo smisel za igre in zavest, kolik je moralen užitek predstave, tako, da ne bo gledalo le na scenerijo, in se kakim ljubavnim prizorom samo smejalo. Zato upamo, da se bo gotovo tudi v tem oziru razmere izpremenile, seveda le polagoma. Poleg časopisja in predavanj so glavno sredstvo za prosveto ljudstva društvene knjižnice. O tem več ob drugi priliki. l'ovdarjamo le, da so te, in zraven tega sociaalni poduk govorništva, šola in strokovni poduk, pevski in tamburaški zbori z veselicami, važen faktor, ki v naših izobr. društvih veliko pripomorejo za narodno izobrazbo. V teh vrsticah smo, pokazali daje osnova naših kat. izobr. društev prava, in da le-ta tudi pri naših razmerah doseza svoj cilj, ljudsko prosveto in pokazali smo, da se „Omladina" brez potrebe spodtika, ko ji očita enostranost, in odreka kat. izob. društvom zasluge za ljudsko izobrazbo. Kakor je v zadnji „Zori4 (str. 133-137) precizirano stališče kat. narodnega dijaštva, smatra le-to kot svojo nalogo in dolžnost, delati 1* po svojih močeh za ljudsko prosveto in je, kakor kaže razvoj „Danice1 in „Zarje", to svojo nalogo vršila z veliko vnemo. S „Slov. dijaško zvezo-, ki je v kratkem osnuje, bo kat. nar. dijaštvu dana vše večja prilika, da to nalogo vrši v polnem obsegu. Splošno bo deloval vsak član „Zveze" v svojih krajih, vendar pa bo dajal centralni odbor v Ljubljani, na prošnjo posamnih izobr. društev, na razpolago moči, pred vsem predavateljske, kolikor bo mogoče; za večje prireditve, bo pa „Zveza" sama poiskala hvaležen teren. V. Planinski evet. (T r e n t ar.) esnično je bilo, a vendar se mi je zdelo, da je le čuda diven san, in še vedno se mi dozdeva tako. Najraje bi pesem zapel, zapel takó, kakor mi živi v dnu duše, toda tudi lahno vzletna pesem bi ne mogla izsrkati čustev, ki mi skrivnostno pojé dušo, kakor da mi po nji žubori hladen studenček iz najžlahtnejših sokov, omamno dišečih planinskih cvetov . .. Oj ve planine, moje planine! Kdo vas ume — čarovnice! Kdo se je še uglobil v vašo krasoto in bogastvo, kdo vam še pogledal v globoke oči, ter v dnu njih, kakor v bistrem gorskem vrelcu gledal bisere, ki jih krijete? Kdo se vam je še uglobil v napol zastrte, sanjave oči, ter uzrl v njih nebroj čudes in skritih moči ? Ogromna je vaša krasota, planine, in nešteti so vaši zakladi in nebrojna čuda tajnih sil! Ve ste žive, planine, srce imate, goreče, plemenito srce; in ve govorite, planine — v dno duše govorite! Vaša govorica je tiha in mirna in sladka in veličastna obenem. Večna pesem je vaša govorica, tako lahna, kakor vitki vzlet bele meglice, in visoka, veličastna, kakor zračni polet kraljevega orla — kakor srebrna zvezdica tam gori nad vami, ki se vam divi, in liha in nežna, kakor očarni vonj rožnega cveta planinskega mahu, ki sem ga toli vzljubil, da ga nikdar ne zabim . . . Da, tam gori, visoko pod nebom si zasajen, rožni planinski cvet, milo dete planin! Planine so vlile vate svojo dušo; tebi, svojemu ljubčku, so one zaupale vse svoje tajnosti, in ti jih razodevaš ljubeznivo srcu, ki se ti približa z ljubeznijo. Globoko pod tabo, v temačnem dolu sem izvedel zate, drobni planinski cvet, in sklenil sem romati h tebi tja gori v solnčno kraljestvo. Moja duša je zahrepenela po tebi, kakor drobno dete po materinih globokih očeh .. . Zaželel sem te, da mi razodeneš skrivnosti planin, da jih vzljubim z vsem srcem, ter da zaupam te tajnosti tudi drugim srcem, ki te ne poznajo, ki ne romajo k tebi! — O, kako radostno mi je vzdrhtelo srce, ko sem po dolgi poti ustavil svoj korak ob tebi, planinski cvet, visoko gori ob temenu gora! Kako te ljubi planina! V mehki planinski mah ti je skrbno zavila nežne nožice, da bi ti jih skala ne tiščala, solnce ne žgalo, ledeni veter ne mrazil; v mehki, zeleni mah te je položila ljubeča mati, da ti zre rožno oko kakor z male vasice v širni svet, daleč, daleč . . In sedel sem k tebi, ljubi planinski cvet, na zeleni mah, in ti si me srčno pozdravil, tiho. jedva duši slišno, a toplo, toplo! In skoraj nevede in nehote sem iztegnil roko, utrgal sem te in te pripel na srce, da bi tem bolj čutil tvojo ljubezen; in stiskal sem te na srce, da bi se tvoje nežne koreninice pcglobile vanje, da bi mi v njem vedno klil in cvete), ter mi žlahtnil srce, otrovano od dolinskih strupenih megla in prahu dolinske poti . . . In kakor bi bil čarodejni koren, sem se zazibal v sladko omotico; sedel sem ob robu prepada na zelenem mahu, visoko gori pod nebom, oko mi je zrlo, a videl nisem ničesar — zdelo se mi je, da sem v pra-vljičinem kraljestvu; in drugega nisem čutil, kakor tvoj tihi, nežni glas, ljubi planinski cvet, ki mi je govoril globoko v srce, govoril o planinah, govoril o njegovih tajnostih, čarih in skritih močeh . . . Pozabil sem na svet, na dole, na ljudi — na vse. Krog mene je vse oživelo, in z očmi, s katerimi prej nisem gledal, sem vzrl v teh soln-čnih višavah nov svet, po katerem sem od nekdaj hrepenel, katerega si mi zdaj odkril ti, ljubi planinski cvet, duhteč v tem divnem kraljestvu svobode! Trudno srce je začutilo široki objem svobode, ki je nihče ne uklene, ki nima meja, ki nima dna ni stropa, in lahko mi je jelo biti in razkošno se širiti po tej veličastni svobodi. Glej srce, vse je tvoje, povsod lahko ploveš, kamor nese oko, daleč, daleč — čez vse planine, čez vse vrhe, clo solnca, za solncem, in še dalje — v brezkrajno dalj! Nikjer ni nobene ovire! Kje je verižje, ki te uklene, da zaječiš bolesti? V ozračju tega čistega, neoskrunjenega carstva ne uspeva črv, ki bi te moril, tu je vse prečiščeno kakor v ognju, in tugo, jad, žalost, skrb in črno četo strasti, ki si plode kakor gadje gnezdo po doleh, zamori v tem kraljestvu vzduh neumevne svobode, ki jo preveva. — Svobodna planina živi sama od svobode, in s svobodo pazi in hrani svojo deco in vse, kar živi v njenem kraljestvu. Le oglej si srce, jadrno divjo kozo, oglej si ves trop, kako lahko, prijetno življenje žive v tem kraljestvu — oglej si jo, kako ljubi to domovje svobode! Li zapaziš na nji težak korak, znak potrtega srca, zapaziš moten pogled? In tam — mogočni orel, kako mirno, a samozavestno in ponosno plava nad planinami, veseleč se svoje domovine, kraljestva svobode! Kako lahno, kako prožno, prosto, radostno, kakor ptica, se dviga belokrila meglica v sinji, solnčnoprašni vzduh na polet v sinje višave, da se od tam zopet vrne na milo planino kot nežen, rosen poljub — tam doli po doleh pa se vlačijo megle, sive, motne, težke, neprijazne, opojene človeškega gorja, solz, trpljenja . . . In ostani, srce, napij se svobode, da oživiš, da se očistiš, da se okrepiš! Kako lahan ti je, nemoten, svoboden pogled v nebo! Tu čutiš Stvarnika v svoji bližini, in nič te ne tlači, nič te ne ovira, da vzletiš ik Njemu — naravnost k Njemu. Tu začutiš, srce, da si celo le Njegovo n da so doline le vezi, ki te trgajo od Njega! Tu je tvoj dom, srce, tu, blizu neba — v kraljestvu visokih planin, v kraljestvu svobode! Tu se ti očistijo dolinskega prahu vse misli in želje, tu se ti dvignejo, oproščene dolinskih spon, da vzlete visoko, kakor so nebotični vrhovi, in še , , t v više, in še više . . . Čarobni dih planine te razširi, srce, opoji te s svojo visoko, večno himno, ki te vžge, da se raztopiš in se bliskoma dvigneš z belokrilo meglico v sinje višave naravnost v nebo, kot dim Abelje-vega daru . . . Tu je ljubezen doma, srce, ljubezen, ki oživlja, vznaša, osrečuje. V tem vzduhu svobode in ljubezni ni obstanka črnemu sovraštvu, zeleni zavisti. Planina je vzvišena nad dolinsko sebičnost, ona vse zre z ljubečim srcem, vse nudi z ljubečo roko; ona ti prestvari. srce, da vzljubiš ves svet, želeč, da se ves tako očisti, prerodi, požlahni! Iz tega kraljestva svobode, ljubezni zazreš, srce, veliko močvirje dolin, ki ga nikdar ne preveje neskaljene duh planine. Otožno postaneš srce, ob tem pogledu, a ljubezni polni planinski duh te takoj spet dvigne visoko, visoko gori na neoskrunjene skale, nad poltemne, sanjave prepade . . . Ob njih, orjaških skalnih skladih, ob grozečih brezdnih ti obstoji oko. Ali se ti ne zdi, srce, da skale in brezdna govore, nemo sicer, toda vendar le z mogočnim, gromnim glasom, ki se izgublja v nočnih, nedozrtih prepadih? V tebi, srce, pa zapušča ta gromni govor trepet; toda ljubeča planina neče tvojega trepeta, srce, in prestvari ga v ponos, samozavest, da se tudi ti širiš, globiš in vzletaš kakor drzna čer, neplašno kipeča nad grozo brezdna, da se širiš kot prepad in globiš kot brezdanje dno, krepeč se v globeh svojih korenin. Kdo omaja te skale, kdo izmeri njihovo orjaško moč, pogum, nevstrašenost? Glej, srce, ljubezen planine! Iz brezdna, ob XI. Planinski cvet. — Kadar polje cvete . . 155 katerem stojiš, ti pošlje ljubeča planina nakrat dih svojega mogočnega srca, novorojeno meglico, ki te ovije in dahne vate, da začutiš v sebi silo, nevstrašeno kljubovati vsem vihram in navalom, ki te hočejo omajati, potreti . . . Nikdar! . . . Vsa planina je dihala v zlatem solnčnem prahu neomejeno svobodo, mir, srečo, ljubezen, kipela v nebo v nedosežnem ponosu i veličastvu. Vzdramil sem se kakor iz čudovitega, globokega sna, in stopal sem nizdol z ljubim planinke cvetom na srcu. Zdelo se mi je, da se ne dotikam tal, da plovem po dehtečem, presejanem planinskem vzduhu, po nemoteni grobni rajski tišini, katero sladi le duši slišna, večna oda planine. Hvala ti, ljubi planinski cvet, rožno dete nebotičnih čeri, hvala ti za ljubezen, hvala za srečo, ki si mi jo vsadil globoko v srce! V njem te bom nosil, v njem skrbno gojil do konca dnij! . . . Resnično je bilo, a vendar se mi je zdelo, da je le čuda diven san in še vedno se mi dozdeva takó. Zapustil sem vas, divne ljube planine; pot me je zanesla daleč od vas, in le žejno oko se mi tuintam iz dalje pase v vsem razkošju po vaših prostih, ponosnih vrhovih. A kadar vas zazrem, mi postane tako prijetno, sladko pri srcu — na novo mi zacveti in zadehti v njem bajni planinski cvet, rožno dete svobodnih, srečnih višin, in najraje bi pesem zapel, zapel takó, kakor mi živi v dnu duše; toda tudi lahno vzletna pesem bi ne mogla izsrkatt čustev, ki mi skrivnostno pojé dušo, kakor da mi po nji žubori hladen studenček iz najžlahtnejših sokov omamno dišečih planinskih cvetov . . . A Kadat* polje cvete .. Izza zelenih gora dan je priplul in po zemlji je žarkov solnčnih razsul. In radost živi vsepovsod, in sreča hodi z ljudmi, kjer steza, kjer pot — Kam hočeš, nemirno srce, ljubezni žejno sladke V V deželo tisto ni cest, dežela je tista vrh zvezd! J. Mohorov. Koncem šolskega leta. „Danica." (Pregled delovanja.) „Danica" je tudi v letu 1904 05 vsestransko vršila svojo nalogo, izobraževati člane in po svojih močeh širiti izobrazbo med rojaki. Predavalo se je v društvu: 18./X; 1904. tov. phil. Capuder: Navodila novim visokošolcem. Filozofske študije; tov. med. R a s -bergar: Medicinske študije; tov. ¡ur. Jerič: Juridične študije. — 25./X. 1904. star. cand. iur. C ari i: O najvažnejših nacijanalno-ekono-mičnih pojmih in o avstro-ogrski banki. — 15./XI. 1904. tov. phil Lenart: Kako je nastala ruska država? — 29./XI. 1904. tov. phil. Dolenec: Raupachov „Mlinar in njegova hči" ter Finžgarjev „Divji lovec." — 24./I. 1905. tov. phil. Dolenec: O alkoholizmu in bodočnosti slovenskega naroda. — 31./I. 1905. tov. techn. Vrhovnik: O pomenu slov. plan. društva. — 17./II. 1905 tov. phil. Marinko: O dijaških društvih. — 21./II. 1905 tov. phil Robida: Ibsen in krščanstvo. — 9./V. 1905: tov. phil. Robida: O Schillerju. — 3./VI. 1905. tov. phil. Miklavčič: O narodnem delu. — 6./VI. 1905. tov. phil. Capuder: O narodnih zemljevidih. — 16.,VI. 05. tov. phil. Gorjanec: O narodnem delu ino-rodnega dijaštva. — 23./VI. 1905. g. phil. Bu t kovic: O hrvatskih političnih strankah. Zvesta svojemu programu posveča Danica vse svoje moči od nje ustanovljenemu društvu „Straža". Pregled delovanja: 10./X. 1904. Predava tov. phil. Rebol: Štajerski Slovenci na Turškem v Mali Aziji ob Bosporu. Zabavni večer s sodelovanjem pevskega zbora Danice. — 20. XI. 1904. Sprejme se predlog tov. phil. Rebola, da si poskrbi Straža svoj lokal. — 11 ./XI. 1904. S sodelovanjem „Danice" priredi „Straža" Miklavžev večer. — 8./1. 1905. Sestavi se v Straži izobraževalni odsek članov Daničarjev, ki mu predseduje tov. phil. Dolenec. — 12. II. 1905. „Straža" vprizori krasno uspele „Rokovnjače" ki jih aranžira tov. iur. Dolžan in sodeluje cela Danica. Govor govori tov. phil. Marinko. Ples vodi tov phil. Ro b i d a. 19./II. 1905. Predava tov. phil. Robida: O člov. temperamentih. — 19./III. 1905. „Gregorčičev večer.« Slavnostni govor govori tov. phil. Dolenec. Sodeluje „Danica." — 9./IV. 1905. Predava tov. phil. Rebol: Pogubnost načel evolucijonizma o prosti ljubezni za človeško družbo. — 14./V. 1905. Vprizori se pod vodstvom tov. phil. Robide igra Sv. Neža. 11./1V. 1905. Zabavni večer s sodelovanjem „Danice". — 9./VII. 1905. Za- bavni večer s sodelovanjem „Danice." Danica je ustanovila v „Straži" kujižnico, ki šteje že nad 200 knjig, ter jo vedno podpira. „Straža" si je kupila po zaslugi tov. phil. Rebola, ki je duša vsemu, društveni harmonij. — „Danica« je poskrbela dunajskim Slovencem slov. službo božjo, ki jo opravlja tov. phil. Rebol; petje vadi in vodi tov. phil. Bajuk, orglja tov. kons. Premrl. Navzlic težkim zaprekam se je začelo v Straži poučevanje slovenščine pod vodstvom tov. phil Dolenca. Istotako so člani v domovini delovali po svojih močeh v smislu pravil, največ potom osebnega stika z narodom, a tudi z javnimi nastopi katerih najvažnejše omenim: tov. iur. Schaubach: 2 predavanji v izobiaževalnem društvu na Ziljski Bistrici. — Tov. phil. Gorjanc: V izobr. društvu na Studenem: O potrebi izobrazbe' in „o čitanju.-* — Tov. iur. Merala in tov. iur. Kremžar na mladeniškem shodu v Sv. Martinu pri Slov. Gradcu. — Tov. iur. Kremžar: „O Volterju" v Preski; „O rusko japonski vojski" v Mengšu; „O potrebi slov. vseučilišča" v Ljubljani. * * * „Zarja." (Pregled delovanja.) Društveno življenje v preteklem šol letu je bilo kaj živahno. Društvo je priredilo 10 prijateljskih sestankov, na kterih se je vsakikrat vršilo znanstveno predavanje, Predavanja so bila sledeča: 26. X. 1904. tov. Pogačnik: O delavski politiki. — 9./Xt. 1904. tov. Pengov: Zadružno delovanje „Zarjana" o počitnicah. — 26./XI.1904. tov. Rožič: O otroški duši. — 14./I. 1905. tov. Gukala: Je li svobodna ljubezen proti naravi? — 21. I. 1904. tov. Detela: O najnovejših plemenskih teorijah. — 4. II. 1905. tov. Podkrajšek: O najnevarnejših sovražnikih pri eksplozijah parnih kotlov. — 11. II. 1905. tov. Dermastia: Kaj je provzročilo konec renesanse v Italiji? — 18./1I. 1905. tov. Kotnik: O pomenu J. Pavla Safafika v zgodovini slavistike. 26. III. 1905. tov. Pengov: Katere sadne vrste so najbolj prikladne za slovenske dežele? — 9. V. 1905. tov. Kotnik: O slovenski kmetski hiši. Razun teh predavanj v društvu je bilo še 19 predavanj po raznih strokovnih in izobraževalnih društvih v domovini: Božične počitnice: Tov. Pengov je predaval: 19./XII. 1904. na Rovih : O važnosti zadružne misli za napredek domačega sadjarstva. — 26./XII. 1904. pri Sv. Jakobu ob Savi: Poznavanje najvažnejših sadnih vrst za domači kraj. — Obakrat obilna udeležba. Sad teh dveh predavanj je nova „Prva sadjarska zadruga na Rovih. Tov. Pogačnik je predaval: 26./XII. 1904. na občnem zboru delavskega bralnega društva v Kamni Gorici: O izobrazbi. (Poslušalcev nad 60, sami delavci.) — l./I, 1905. v strokovnem društvu kovinskih delavcev na „Savi": Delavec pomagaj si sam! (Proslušalcev nad 500; sami delavci.) — 3./I. 1905. v Slovenski kršč. socijalni Zvezi v Ljubljani: Moderna veda in delavska samopomoč. (Poslušalcev nad 100; večinoma delavci.) — 6./I. 1905. v delavskem bralnem društvu v Kamni Gorici: Kako se je branil Port-Artur in kako so ga napadali. (Poslušalcev nad 70; delavci.) Tov. Rožič je predaval: 2./II. 1905. v društvu „Domovini" v Gradcu: O šoli in vzgoji. (Poslušalcev nad 60; različnih stanov.) Velikonočne počitnice. Tov. Pogačnik je predaval: 24./IV. 1905. v delavskem bralnem društvu v Kamni Gorici: Kdo je najhujši sovražnik Gorenjcev. (Poslušalcev nad 70; po večini delavci.) Tov. stud. agr. Pengov je predaval: 16./IV. 1905. v Šmartnem ob Savi: Utrditev zadružnega duha med nami. (Poslušalcev nad 200; večinoma kmetje) — 24. IV. 1905. v Dragomlju pri Domžalah: Poznavanje kmetijskih trav in njih važnost za naše gospodarstvo. (Poslušalcev nad 150; po večini kmetje.) — 30./IV. 1905. v Dolu pri Ljubljani: Iz domače gospodarske zgodovine. (Poslušalcev nad 70; kmetje.) — 7. IV. 1905. O mlekarstvu in mlekarskem zadružništvu. (Poslušalcev nad 80; kmetje.) Tov. Rožič je predaval: 9./IV. 1905. v Dolu za Savo: Kako je nastala in se razvijala avstrijska država? (Poslušalcev 70; kmetje.) — 16./IV. 1905. v Moravčah: O življenju starih Slovanov. (Poslušalcev nad 100; kmetje.) — 29./IV. 1905. v Rožni dolini pri Ljubljani v ondotnem olepševalnem društvu: O krasoti slovenske domovine. (Poslušalcev 128;. različni.) — 30./IV. 1905. v Moravčah: Strossmayer in Slomšek. (Poslušalcev okoli 250, kmetovalcev.) — 7./V. 1905. v Dolu za Savo: O avstrijski upravi in ustavi. (Poslušalcev 80; kmetski možje in mladeniči.) Tov. Kotnik je predaval na Koroškem: 24./IV. 1905. v delavskem društvu v Prevaljah: O delovanju biskupa Strossmayerja. (Poslušalcev nad 70; delavci.) — 30. IV. 1905. na občnem zboru Ciril-Metodove podružnice za Tolsti vrh in okolico: O pomenu Ciril in Metodove družbe za šolo in vzgojo slovenskih otrok. $ * V društvu so nadalje marljivo delovali sledeči klubi: 1. časnikarsko-literami klub; 2. štajersko-koroški klub „Ojstrica"; 3. pevski klub. „Otroški vrtec", kjer je poučeval slovenske otroke prezplačno v slovenščini tov. Rožič. Odrasle mladeniče pa je poučeval v slovenščini in nemščini tov. Kotnik. Deklamacije in govorniške vaje je vodil tov. Jesenko, jurist Pogačnik pa je imel vodstvo pri igrah. „Zarja" je sodelovala v „Domovini" tudi pri tamburaškem zboru. To je kratko poročilce o delovanju „Danice" in „Zarje." Prepuščamo objektionemu bralcu, da presodi sam, ali sta obe društvi vršili svojo nalogo in ali sta jo izvršili častno ali ne. Pripomnino naj samo to, da štejeta „Danica" in „Zarja" skupaj samo 60 članov, dočim jih ima baje samo Slovenija še enkrat toliko. Kje je torej več delavnosti? Janez Upbas. jel je po vasi od hiše do hiše. In pri tem je imel odprto uho in oko. In slišal je marsikaj, kar drugi niso slišali in videl je marsikaj, kar drugi niso videli; zato je tudi vedel marsikaj, kar drugi niso vedeli. (Urbas.) Ne iščite bleščočih stavkov, zvenečih besed, niti silnih efektov v njegovih črtah. Kako pač? Tako mirno, navadno je življenje njegovo, življenje tisočev; sedel je slikar pred platno in je risal kar je videl solnce in sence, a solnce je močneje od senc in se razliva veselo in lepo vsepovsod. Razvila je mladost kipeča krila in pluje s pomladjo čez plan; pa prihaja večer, počasi prihaja od vshoda in leze preko zapuščenih brez in borov in leže na dol in na vas . .. Stoji sredi polja fant, vesel in zdrav in se ozira na zarjo ki rudi vsepovsod lepa in velika. Ozira se okrog in vidi da prihaja noč. Toda on ljubi to neizrazno svetlo, to mehkosanjavo mračnost, ko ne ločiš na beli cesti več kamena in na roži ne vidiš trnja, samo ognjeni cveti lepi in veliki žarijo kakor neutešena hrepenenja vate, samo bele ceste grejo v mrak, tihe in bele, kakor brez cilja in konca! Stoji tam na polju fant in je žalosten. Kaj je tebi fant? Povem vam, je nekaj čudnega v naravi, nekaj živega, špirituoznega, ki se prelije v srce, da vibrira v tihih asonancah in kakor moč in hrepenenje se prelije v naše duše. Vidim plan neizmerno, veliko, in je veliko moje hlepenjenje, kakor valovanje nemirnih setev je moje srce. Temna gora rudi v solncu zahajajo čem, violetna barva se preliva iz modrine v rudeče, prelije se v dušo kot lep, dragocen biser, vzbuja nešteto misli, nešteto asociacij . . . Kaj je tebi, fant? Prelila se je mehka bol otožnega večera v njegovo srce in mu je težko. Stoji tam in ne ve ali bi zapel ali zajokal, zakaj prišlo je vanj in ne loči še kaj je, a ve da mu prija. Zapiše veter čez plan, vzdrami ga iz sanj in fant si potegne z roko preko čela, napoti se po cesti proti vasi. Lahki oblački dima plujo nad selom, pojo kosci vračajoči se iz senožeti, šumijo z rahlo zardelimi obrazi žanjice ob njih. Tihe besede, tajni pogledi, zaljubljena pesem . . . Ncoj je prav lep večer. . . To je milieu Urbasov, lista mirna, lepa pomladna sladkost sanjavih večerov, s svojimi izrazitimi konturami, nalahko niansiranimi v polumraku, ko ne ločiš več barv, a so vendar še lepe in svetle ... Stopi ded za peč in šepeta, kakor bi molil. A to niso molitve, to so davne zgodbe, ko ti je ob njih težko in sladko; povesti polpozabljenih dni; in ti je žal po teh časih, ki so prešli in se ne vrnejo. Niso več časi prikladni za poezijo in niso več v modi čustva, a vendar so še ljudje, ki živijo svoja življenja, življenje lepote in dobrote, kjer ni križev in solza, ne stisnjenih pesti ne razoranih lic. Samo solnce veliko in veselo je vsepovsod in velike tajne spijo z mehkimi sanjami in hodijo bela pota. In če te srečajo taki ljudje pozdravijo te in te prašajo za zdravje in hodijo s teboj. Kako so zdravi in o smrti ničesar ne vedo. To je življenje Urbasovo en edini veliki cilj, edina želja, edina ljubav: Zdravje in moč. Vspel se je orel iz nižine in se kosa z viharjem, in te očara njegova moč. Poznajo pač že sami čitatelji pesnika Urbasa, zato nočemo razpravljati o njem in njegovih črticah, samo pieteta in spoštovanje do moža, ki je bil strt a ni omagal, nam narekuje te vrste. Poznamo iz zadnjega desetletja precej žalostnih slučajev. Vshrepeneli so orli pod nebo, pod vselepo in veliko. S vsem srcem so težili po eteričnem in velikem. Med one „kondorje sive" med Ketteje in Aleksandre štejemo tudi njega, sorodnega jim po mislih, močnejega v poletu; Res je, on ni šel preko naših pokrajin z zvenčečo fanfaro, niti z zarjo na iskrih konjih vihral kdovekam za daljnimi cilji; on je pastir, ki zna zapeti samo domačo popevko, povedati to, kar je videl, kar je slišal bodisi v naravi, bodisi pri ljudeh, ki so tesno združeni z naravo, kakor tudi on sam. To ni govor mladeniča, ki mu gori mladost na obrazu, to je starec, ki gine zarja z njegovih lic, a je vesel, zakaj vesel je življenja za seboj in nič ga ne boli ločitev, zakaj spoznal je, da je tfežko življenje. Zveni iz njegovih besed življenje, tako kot je, ni lepo to življenje, a tudi ni tako, kot ga rišejo drugi. Ljudje sami si ustvarjajo srečo. Seže v življenje navadno in kjer ga prime je lepo in zanimivo. Ta' slavnosti nastopi vreduo velikemu narodnemu prazniku. Beneški Slovenci. Na naš pčziv, naj se zbirajo knjige (molitveniki) za beneške Slovence, je več prijateljev našega lista zbralo lepe zbirke, ki se že odpostale na pristojno mesto. Dotične, ki so kaj knjig nabrali, prosimo, da naj nam to javijo, in takoj jim bomo na/.na, ni li naslove, kam knjige poslati. Javno jih povedati ne smemo, ker ne maramo dotičnih rodoljubov kompromitirati v očeh italijanske vlade. Kdor pozna razmere na ital. meji, nas bo že razumel. Ponavljamo pa prošnjo še enkrat. ki smo jo izrekli v VII. številki (kdor nam piše za naslov, naj naznani tudi kvaliteto in kvantum zbranih knjig; to pa radi statistike). Uredništvo. 0 ta agitacija! Počitnice so tukaj in agitatorji posameznih akademičuih društev letajo okrosf diiakov in abiturijentov, da bi jim dopovedati, da so samo tista društva kaj vredna, ki pripadajo njihovi stranki. Gorje ti, če jim ne verjameš, kajti vedi, da je njih vstrajuost mnogo večja kot pa — tvoja potrpežljivost. In kako ti znajo ljudi loviti. Da, niti Brrnum-Bajli ne zna tega bolje. Če iiočeš iti z »jim, da bi poslušal njegove dokaze, da je naroden samo naroden radikalne, ker bi sicer pač ne mogel biti „naroden radikalec", o čem menla vendar ves svet ve, da je. (sa je v „Sloveniji"), te povabi pri drugi priliki na poset, ladi pouka v ruščini. Ti prideš, pride jih več, a mesto ruščine ti pripoveduje svoje dokaze, da so „klerikalci brez-domovinci". In hoeeš-nočeš, poslušati ga moraš, saj so vrata zaprta. E ta agitacija! Dobili smo še več pisem od tovarišev na gimnaziji, ki se boje počitnic radi velike agitacije. Ali je proti temu kaka pomoč? Eui prav.jo: takoj vstopi v kako društvo, da imaš mir! Drugi pravijo: nikar sp oh ne vstopi v nobeno društvo, da imaš mir. Mi pa pravimo: Zapodi agitatorja, da imaš mir, vprašaj svojo pamet in verjemi dokazom, ne pa besedam. Evo izbire! Učimo se od njih! Okrajni zastop v Polni lia Ceškeiu jeupeljal uporabo narodnega kolka v svoje dopisovanje m vsem občinam -vojega okraja svetoval, naj store isto. Vse listine in dopise kolekuje poleg nešteto drugih društev tndi strokovna šola v Kraljevih vinogradih v Pragi. Zadnji čas so tudi po mnogih mestih izdale narodne trgovine oglase, da se račnni kolekujejo izključno le z narodnim kolkom. Pri takem navdušenju za sveto narodno stvar seveda ni čudno, če dobiva „Ustfedui Matice školsk&" na leto še čez pol miljona kron podpore. Narod, ki je tako zaveden, ne more nikoli propasti! Lep vzgled našim narodnim društvom in zadrugam, ki naj store del tega, kar žrtvujejo njihovi severni bratje za narodno šolstvo, in ne bo nam treba trepetati ob pogledu v bodočnost. „Zora" izhaja vsak mesec tekom šolskega leta na eni poli in stane 2 K, za dijake 1.20 K. Izdajatelj Anton Kralj. Tiskarna o. o. Mehitaristov na Dunaju.