SPORAZUMEVANJE
Več kot dve leti 'je? odkar se- je v jugoslovanski emigraciji zabelo konkretneje razpravi jati,kako/bi bilo potrebno postaviti demokrati^no^za meno komunističnemu Titu. Četudi se je popisalo 'mnogo papirja in smo ču= li več predlogov, vendar stvarno danes stojimo tam kot pred leti. Je re= Čemo,da je bila polemika brez smisla; vendar pravega rezultata ni rodila. Ker je sporazum med emigrantskimi Srbi in Hrvati ključ do^te-demokrati.c= n.e zamene, zato v tej točki nekaj ne ustreza. Kljub različnim in števxl= ni m pozivom Hrvatom, so ti v glavnem doslej ostali ravnodušni. _0 modnosti
sporazumnega nastopa.Hrvatski prvaki..splpii niso javno razpravijali;ogla=
šali so se le drugovrstni mo^je.	'
Rotovo- ta dr.Mačkov molk ne preprečuje, da ne bi tu ali tanjpri-lo do nekih s-h-s kombinacij.Kot .bodo sicer lahko predstavljale akcijske spo Razume predvsem vidnejših posameznikov, v nobenem primeru ne bo stvarne demokratične zamene Titu, če pri tekem sporazumnem nastopu ne bo Hrvatice str8nlc©•
Zdi se nam ,daje glavni vzrok hrvatskega nezanimanja,ker_predlogi Za sporazum politično-niso odgovarjali. Predlogi,ki bi utegnili	a -
■tuelni in uspešni nekje v času med prvo - in drugo svetovno vojno,-so danes Miselno zastareli. Videti je, da prenekateri predlagatelji niso dojeli_ sprememb,ki so se dogodile po razpadu Jugoslavije. Zakqj sicer pogrevanje jugoslovanskega nacionalizma (-s tremi plemeni? )P Tudi prva Jugoslavija i Političnem pogledu ni zadovoljila njenih narodov;in stalna politična kri Za je logično vodila v razpad države.(Res, tudi drugi narodi in dr-ave sp skozi stoletja presta jali. podobne..ali hujše krize; toda ^ v 20 .stoletju^ di se mi od teh narodov ,in dr-aV^vendarle mogli kaj naučiti.) Prav zaradije | Polomije je nujno, da dopuščamo razpravo o tem,če narodi skupno zvezo ne Koče jo. Ali ni vendar drugi'dokončni polom nujen, če bo narodom odvzela ^o^nost, da se izrazijo za ali proti skupni .zvezi? Nekateri gleda je na_v federativno ureditev Jugoslavije kot na nek zgolj_upravni problem-med vec provincami. Toda pribobstoju posameznih okrepljenih nacionalizmov iZiOja ta .problem iz etnične osnove,ki seveda dosledno terja pravice- samobitnim
°dHe*izključujemo Jugoslavijo, Če nič drugega-, jo predpostavljamo Kot b-ajlaš-jo in najhitrejšo mogočo kombinacijo po osvoboditvi, ca bo jugosio banskim narodom iskreno, stvarno in dosledno priznano neod-tujl ji.va_ pra\i-ca, da o svoji usodi odločajo sami. Kot si ne-moremo predstavljati; srbä® "Krvatske razmejitve br.ez nekega vsaj razmejitvenega sporazuma med ^vati in Srbi, tako smo uverjeni,da bi sam poskus okrnjevanja suverene jv o Kje tako srbskega kot 'hrvatskega (in slovenskega) naroda nujno vodil ^ Propast. Kdo si jo -eli? '	• +r.,7.
Ugotovili smo *e,da ni mogoče primer jati jugoslovanskih emigranto med prvo svetovno vojno -s sedanjimi.Tedaj je ^lo za razbijanje ^ jo niso vodili niti Srbi niti Hrvati niti ne Slovenci. Ke^le da mam je ^ °ila ta dr-ava sovra-na, ampak je bilo tudi neprimerno .lo 7^jc ^a.z ^	'
Poloč-enje jugoslovanskih ,narodov, ki so politiko emigrantom i ro ,
' ii. Danes pa stojimo vsi - Srbi,Hrvati in Slovenci - obremenjeni z dediS cKno neuspele lastne države,ki svojih narodov ni zadovoljila, ki de^Okra °i3e ■ ni izvedla in socialne varnosti ni_dala . Te-ko J1 Zr?Jc mo demokratičnega politika,ki bi po tolikih katastrofalni - , ‘	/■„ vnr
Prevzeti odgovornost za taksno bodočnost,ki bi odrekala naroa ^SQjicc,da se suvereno izjavijo o skupni zvezi. G°tovov
nikoli ni določala brezlična ljudska _ masa, temveč poedrnci ^ Rdra-prepričevalnimi idejami",kot je zapisal dr .Drnovšek. Toda kako naj
ti^poeđinci zagovarjajo zvezo več narodov, če se postavlja celo vprašanji ali sploh je več narodov in če se tetn narodom vnaprej omejuje osnovna pr0 vica? - Pot sporazumevanja do lačja in izgledi na uspeh hodo večji, če W več jasnosti in več modrosti v osnovah.Bokier pa je tu odprtih več vrat,' smo izpostavljeni prepihu,ki je zdravju škodljiv.
KOROŠKI SLO VEK 01
Kalo je manjkalo, pa hi javnost morala čakati celo leto,da M zvedela' za rezultate avstrijskega ljudskega štetja od 1.junija 1951. Tedaj so no. Koroškem popisovali ljudi po njihovem občevalnem jeziku.Nemcev so našteli 428.704, Slovence pa so takole razdelili po občevalnem jeziku: 19.561 ne^ ška-slovenski,- '11.218 ■ slovensko-nemški, 11.516' slovenski-.- Prav gotovo mo* remo smatrati, da so v zadnjih treh skupinah le Slovenci,ker ni Nemca,ki tl pri ljudskem štetju napovedal slovenščino.Toda tudi ta skupna številka g 42.095 - ni stvarna. Pozimi 30 v celovški vladni palači izjavili dopisni* ku "Vorarlberger Nachrichten",da cenijo Slovence ra 70.000. Zdi se,da bi 80.000 odgovarjalo številu Slovencev.Samo v velinovškem okraju se je po radnih podatkih za zgornje tri skupine izjavilo okfli 20.000' ljudi;a pra^ za ta okraj trdijo koroški Slovenci,da je 80 $ slovenski;če samo tam bi torej -52.000 oseb moralo Izkazati slovenski občevalni jezik.
Zanimivo je vsekakor, da so se -Avstrijci tako pozno in- sploh odločili za objavo.Pa ne da bi bilo dr,Riglu na' Zapadu-nerodno,ko je videl,da je zapadna javnost tudi o tem primeru ljudskega' štetja obveščeno?
i	*tf‘/ <
AVSTRIJSKI KRŠČANSKI1. BEM0KR4T
Štirinajstdnevni vestnik "Christian Democratic News Service",ki ga iz* dajo Krščansko demokratska zveza srednje - Evrope je v B.štev,dne 15.5.t.l< pr.d rubriko "Krščansko .demokratično gibanja, ih voditelji" priobčil dolg in. laskav življenjepis .avs.trljskegp,-.kanclex ja dr 3Pigla .Življenjepis ne.o* menja njegovih odnosov do druge krščansko demokratske stranke V Avstriji - slovenske Krščanske ljudske stranke,ki ji predseduje' dr.Jožko Tischlert niti ni v vestniku kakorkoli omenjeno zapostavljanje koroških Slovencev. Litvanec ali Poljak iz'uredniške komisije o tem pač nič ne vesta,niti se jima morda ne bi zdelo primerno ali potrebno objavi jati.Toda kot posnemaj mo po brošuri "Christian Demo era cy in Central Europa"* sedi v tej komisij3’ tudi . .Slovenec-g.ludo vik Puš, G,dr .Krek pa Zvezi pr ed.sedu j e .Ali; je morda"
■ izrabil svoj položaj,dalje' .pokaral avstrijskega kanclerja zaradi slabega vedenja do Slovencev? 1
r 1	"	'	-. HRYATSKI KOMUNISTI
"Hrva-tski glas" iz Kanade, glasilo HSS., rad. piše, da je oblast v" Jugo sla* vi ji v rokah srbskih in slovenskih komunistov,hrvatski pa so zapostavlja*] -ni.Tzrok: Srbi in Slovenci daleč bolj podpirajo režim kot pa Hrvati.,
15.aprila je Hrv,glas na uvodniški strani objavil "Jedan interesantah izve-štaj o NR Jugoslaviji", po:,katerem "sedanjo jugo.sl .kompar ti jo ^sestavi3
■	jo po-večini- Srbi in Slovenci.Med voditelji sta dva Srha,Rankovič ih rij0
de, eden pa je Slovenec,Kardelj.V nižji vrstah partije je ista slika..."_ | ■Urednik, komentira poročilo kot "zelo zanimivo..., zelo poučno .Poučno vsaj za- one,,-ki znajo misliti s s vo jo ...glavo ,7"	j..',,
■	;- Mislimo,-da' o, kakem" nacionalnem prepričanju" komunistov ni mogoče res P
■govoriti.Ne bi razpravljali koliko je. slovenskih ministrov, hrvatskih pre
: sednikov in.-srbskih generalov, če Hrvlglas iz 'tega ne bi delal načelnega vprašanja in zahajal tudi na slovenski "zelnik".Zato je vreden pouka:
Predsednik Prezidija Nar • skupščine ENRJ je Hrvat - dr .Ivan Ribar .Pred'* sednik zvezne vlade FNRJ je Hrvat'- Josip Broz Tite.On je gener.sekreta?^ KPJ,vrh.komandant Jugosl.ljudske armade in edini maršal Jugo slavi j e.Pom-g nik Tita,ministraPnar.obrambe je'Hrvat - Ivan Gošnjak.Predsednik vrhovne ga vojnega sodišča.je Hrvat - Ivan Rukavina.Enako zvezni ministri Dr.Pa^ le .Gregorič, do pr.edkratkim Yicko Kr s tulovi 6, Maks Bače,Prane Prol.Visoki komandanti so admiral'Josip •Cerni( mornarica) ,gen.Franjo Pirc( letalstvo V gen .Ko sta :Na d j :( armi ja ), adm.Srečko Mnnola( gen, štab) .Ambasador ji so Dr «Mia den Ivekoyio,Karlo Mrazovi d, Šime Ba.len('svetnik ambasade) .Hrvat Slavko K-
--------—-------------------1------- mar je predsednik Narodne omladine
K rnRTrTAVA- ‘	■ J ugo slavi j. e, D jur o Salaj pa predse^
Klic iRiGLAVA	nik jugo sl.sindikatov. Potem s- .
55,Bucks Hill,'Chapel End,
Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l*in 5 »ponedeljek .v mes'ecu,
cela vrsta hrvatskih republ.mini kot Ir.VI.Bakarič,Ivan Krajsčlč,Br* kid Zvonko Itd.Ambas.Ivo Vejvođa
Hrvat,Marko Belini d'preda.hrv.sinbi ;
SKOZI GOO m ZA J V IR ST
Zadnjic sno porogali o londonski konferenci treh. sil. Italijani so dohili večji dele^ pri upravi zone A Svobodnega trla^kega ozemlja. Pred= sednik Slov.demokratske zveze v Trstu g,dr.Josip Agnelettc nam je oh tem dogovoru tole izjavil:
"Formalno sporazum ne kr*i mirovne pogodbe z Italijo; je pa v *nitn= nem nasprotju z njenim duhom. Italijo in zloglasno italijansko birokraei jo,ki sta bili pri vratih vrženi z mirovno pogodbo iz Trsta, sta eapadni velesili privlekli skozi okno zopet v Trst. Sporazum je nemoralen,ker pre žira dejstvo, da ”ive v Trstu ne samo Slovenci kot močna številčna manjši na, ampak da je polovica italijanskega tržaškega prebivalstva proti po -vratku Italijo. Onih par ocvirkov, da bo italijanska birokracija uva^eva la vero,raso,jezik,ki so jih posuli v sporazum, ima enako vrednost kot vse italijanske obljube,ki se sploh nikoli ne dr^e.
V sredü.volil'ne kampanje objava sporazuma ni vplivala na ljudstvo to liko porazno, kot je praktično, -- 'pcrazrio ne samo za neodvisnost tržaške uprave, ampak tudi za ugled pred stotinami milijonov Slovanov in drugih narodov, ki onstran zavese upajo na odrešenje ravno z napada. Je res, da sta- politika in morala dva različna pola, ali mednarodne pogodbe so. ven= dar le pogodbe."
KOMI STISKO TJ STAVKO ČUFO	- •
(Dopis)
Ukinjenje vlade "kot samostojnega izvršnega in upravnega organa" jo *na od posebnosti ustavnega 'zakona, katerega osnutek pripravljajo v Jugo slaviji, da bo predložen skupščini še letos (KT 93)*
Osnutek definira Ljudsko skupščino ^kot predstavniško telo delovnega ljudstva FLRJ in obenem najvišjega izvrševalca njegovih "pravic" ter vrhovni organ oblasti. Frezidij z okrog 40 člani bo vodil izvršne posle. Frekc svojih odborov (za zunanje, notranjo, socialno politiko itd. j bo nad zcrrval organe državne upravo in jim dajal smernice, a naj ne bi vršil neocsrednc nikakih poslov dr^^vne uprave. Za te posle bodo ustanovljeni Posebni samostojni organi, državni sekretariati, pedsekretariati,direkci j* in podobno, katerim na čele bo Prezidij postavil odgovorne državne Uslužbence s širšimi ali o^jimi pooblastili.
Tako republiške kot zvezna skupščina bi bile dvodomne. Kot drugi dom predvideva osnutek Svet proizvajalcev, novost, ki se je če preje po= javila pri ljudskih odborih (oblinah), za katero bi 'volili poslance višji organi gospodarskih, delavskih organizacij, Ta dom je enakopraven Zveznemu (oziroma Republiškemu) ..svetu, za katerega bi volili poslance o -krajni in mestni ljudski odbori. Vsi poslanci bedo take izvoljeni posred ne, da "bi bili dejansko odgovorni svojim ljudskim odborom... in tudi rra vica odpoklica bi bila učinkovita" ter da "bi bili dejansko povezani s problemi mno-io" (kakor piše POROČEVALEC) - toda izbiro bodo namesto "mno čio" opravili drugi.“Tako bodo skupščine "v resnici predstavljale enot -uost lokalnih in dru^benih skupnosti".
Svet narodom, v katerem so vse republike enako zastopane, je doslej zagotavljal "enakopravnost ljudskih republik" in tega^nevi osnutek noče zavreli. Republiške skupščine naj bi iz svojih vrst v bedeče volile.do -batne poslance v Zvezni svet. Ti bi se ob posebnih prilikah izločili iz tega doma in zasedali posebej kot Svet narodov.
Novost v omenjenem osnutku je tudi predsednik republike,ki bi til izvoljen iz članov Prezidija,kateremu bi tudi predsedoval.Izpolnjeval bi nekako vlogo predsednika republike ih ministrskega predsednika obenem ter bil tudi vrhovni komandant oborečenih sil.
Ta o-snutek za spremembe ustave je te^ko razumijiv.Ugledna londonska .lista TIMES in G£SERVER sta ga tolmačila vsak po svoje in.oba napačne. Mnenje je, da bo neva ustava bolj resničen odraz razmerja sil. Mogoče se je stara ustavna zgradba zazdela Partiji odvišna in potratna'let.
\ Parizu je izšla 1 .štev• vestnika YÜ&OSLAA1 BULLETIN na angleškem^ in francoskem jeziku. Izdaja ga hrupa neodvisnih demokratičnih Srbov,Hrva= tev in Slovencev,ki je 1950 objavila "pariško" Deklaracijo.
BERLINSKI K0N3RES
K porcčilu o -v Berlinu ( gl .KI slednji popravek,
^.Kongresu Mednarodne federacije svobodnih časnikarje^ nar^e slovenski udeleženec g.P.Erjavec poslal na^ ki se tiže tudi njega osebne:
• -* i-r^tski časnikarji_ glede samostojnega včlanjenja niso bili pasiv^ nr v-Eerlinu, temve.č^^e dobre leto poprej v Parizu, radi česar'" tudi nisem ugei,.da bi se tili ^časnikar ji ^vsakega jugo sl .naroda posebej če tedaj včlsj rili y ueanarodno isderacijc. toda v Berlinu je prevzel^zastopstvo Hrvao \cv_v londonski hrvatski časnikarski sindikat,ki je bil včlanjen v IPFl I ^ L.:e4rx?^odna J,f®dera5i^s) od vsega početka in je v Berlinu zastopal ist stalioce kot jaz. IFP-J^ni^priznavala vsem jugo slevanskim časnikarjem le dvoje delegatov, temveč jim je nameravala sprva odmeriti, le dva glasova? maKor vsakemu drugemu narodu, ne glede na to, da je naša pariška federe* cija neprestane poudarjala,da zastopamo tri na^od". "Revizionisti" nismo uspeui radi pristanka Hrvatov in g.srivun^a,ker se vprašanje ni postav *. ^.ja±o o oliki, ko t bi mogel kdo posneti po vašem poročilu .Etnično načeli glede članstva smo sklenili * e na londonskem kongresu 1949)toda tedanje besedilo je bilo precej nejasno;zato sem v statutarni komisiji v’Berlins zahteval preoiznejš0 formulacijo dotičnega člena in sta komisija in za njo po te š e kongres sam soglasno sprejela sedanje novo .besedilofki s.em ga prealo^il in ki zdaj nedvoumno označuje članstvo. Vprašanje povezave .o-n-s časnikarskih organizacij se na kongresu sploh ni obravnavalo, kes’| je odslej to cisto interna zadeva posameznih nacionalnih organizacij,ki se IjrFJ^ne tice;^pac pa sme jugeslcvanski zastopniki zasebno razgevarjs* li n ue. zadevi in sem c c tej priliki poudarjal,da bi bili Slovenci go^ tevo tedne pripravljeni na take povezave,tcda le po načelu clars pacta foni amici, .da se nikjer ne zabrisuje ali utaplja naša individualnost^i1 da sme torej tudi na zunaj zastopani povsod kot enakopraven f sktor .lo danja.naša pariška federacij* nikakor ni prenehala obstojati, temveč jo po mojem mnenju le.avtomatično izgubila svoj dosedanji značaj in bi jo čilo treba preurediti v smislu novo ustvarjenega položaja. Predvsem - mi slim - da.ona. ne more biti več članica IFEJ,ker so na njenem mestu pess^ mezne nacionalne orgamizacije, a pariška federacija more še nadalje po=' vezcvati s-h—s časnikarje v Franciji; s tem bi se preobrazila zgolj, v regionalno_nrga_nizaoi jo, kar se pa IFFJ spet nič ne* tiče. V smislu ur 'i'-pravil IFFJ je rila dosedanja slovenska sekcija naše pariške federacj.j8 tako .j priznana in sprejeta za članice IFFJ kot samostojne "Slovensko Čsr nikarsko društvo v emigraciji". Jre torej za to, da SÖL ne ostane zgolj pri svojem jedru, dosedanji pariški sekciji, temveč da čim črej zajame ose slovenske časnikarje in publiciste "emigraciji in jih tako volani IFiJ.Taka razširitev dosedanje pariške sekcije pa zahteva seveda isteč*3'" no njeno popolno reorganizacijo in novo konstituiranje,neodvisno od pa* riške federacije."
JUGOSLOVANSKI GOSPOBARSKI IZGLEli
(Dopis)
Na konferenci gospodarskih strokovnjakov v Washingtonu maja meseca? ko so razpravljali o stanju v Jugoslaviji ter pomoči Združenih držav.9C se odlepili (za leto 1992-53) za manjšo vsoto(100 milijonov dolarjev;? s za trše gospodarske pogoje Titu. Gospodarstveniki so bili zaskrbijer-i gleie Titovega gospodar jenja;nekdanji angleški občudovalci jugo sl .naČf ,J nega gospodarstva (iz leta 1950 )zdaj uvidevajo,da bi bile nedovršene gradnje iz .predvidenega petletnega plana,če bi bile degraj ene,prebivslfj st\ui.prej v brema kot korist.Kljub obljubam Jugoslavija doslej ni stef3-'’ j_a nič resnega,da bi izboljšala trgovinsko bilanco, trdi jo strokovnjaki * Take so mesto zaprošenih 3C0,a obljubljenih 220 milij.doslej dobili slovani le 40 milojon®v od Medn,banke,na lani zaprošeno daiiloza SO pa USA.sploh odgovorile niso Titu.Novi pogoji zdaj zahtevajo preusmeri^ tev na poljedelstvo .Ec tudi ta USA-zahteva poved za spor kot je bila P33 j 946 enaka zahteva od Mcškve?Kako bo Tito to razložil Partiji? Stvarno. sev?e Y Ju§ösTaviji izboljšala le preskrba s prehrane (dobra letina dcčim je država gospodarsko na tleh.Zunaj je silno zadolžena.BomanjkamJ-surovin je toliko, da bi se utegnile ustaviti mnoge tovarne,, če bi n.pn* izostala ena sama USA-lad ja .Brezposelnost se močne širi;ustanovili 30ae\ posebne delovne urade,ki pomagajo brezposelnim delavcem.Pred’ leti je ^ zapuščalo kmetije in rinilo v mesta;redkokateri se zdaj hoče vrniti.
NOVO KMETOVANJE V JUGOSLAVIJI (Posnetek porodila londonskega tednika The Economist)
Zadružno kmetovanje v Jugoslaviji,ki so ga prijeli pred 5 leti,ni po= kazalo uspeha.Rezultati kanejo, da je poljedelska proizvodnja nazadovala tako na zasebnih kmetijah kot v zadrugah,število divine se je znižalo in mnogi kmetje,ki so stopili v zadruge pod pritiskom ali zaradi upanja na dobiček,bi jih zdaj radi zapustili. Jugoslovanske oblasti priznajo polo= mi jo in se izgovarja jo, da so preveč slepo sledile arrvjetskini vzorcem.
V začetku tega leta je bilo preko 7000 zadrug,ki so vsebovale priblič no četrtino celotne obdelovane površine. Na zunaj so jih osnovali,da bi izboljšali proizvodnjo,a politični namen je bil, da bi "socializirali" kmete in jih potisnili pod enako nadzorstvo in političen vpliv kot delav ce. Zadruge so bile deležne mnogih prednosti.Z lahkoto so dobivale poso= jila od države pod neznatnimi obrestmi .Zadružniki niso plačevali davkov, Pač pa je bil rahlo obdavčen dobitek-(če ga je kaj bilo).Država je daja= la bone za nakup industrijskih izdelkov in zadružniki so imeli zdravnič= ko oskrbo zastonj.
Toda navzliv prednostim,podporam in prizadevanjem zdaj priznavajo, da dela tretjina teh zadrug z izgubo, včasih pr ece j šn jo .Druga tretji.na izka= zuj e dobiček in ostanek visi med uspehom in polomom. Računajo, da obđelu 'je ena oseba v zadrugah več zemlje kot na svojem, toda na bogati zemlji je pridelek na hektar v zadrugah manjši.
Pri razpravljanju neuspeha moramo poudariti dvoj e.Zadružni poskus je trajal manj kot pet let in Jugoslavija je medtem prestala prelom s Komin formo in zelo hudo su*o. Poleg tega je bilo poljedelstvo Pepelka_jugoslo venskega planiranja. Večina naporov je bila usmerjena v industrijo. Neka teri jugoslovanski voditelji zdaj uvidijo napako,čeprav jo neradi prizna jo. Poudarek na delu za skupnost je ubil osebno pobudo. Kmetje so delali v brigadah, osem ur na dan, platani od ure. V nekaterih zadrugah so delo li manj kot 155 dni v enem letu. Zasebni kmetje prehodijo milje pri svo= jem delu, za nekatere zadružnike pa se ve, da niso hoteli iti na delo,ne da bi se peljali. V teoriji so vodili zadruge izvoljeni odbori.V resnici Pa je v mnogih gospodoval dobro plačan predsednik, navadno komunist, s svo1 jo kliko brez ozira na sposobnosti.
Hrvatski ministrski predsednik Bakarič je hud kritik slabega gospodar j en ja, ki da je spravilo na slab glas vse zadružništvo	nevarnost ce=
lotno gospodarstvo dr^čve. Premišljajo o načrtih za bodoče. Gotovo je,da z dosedanjim sistemom ne bodo nadaljevali.Zdaj pregledujejo vsako zadrugo, ali jo je mogoče urediti v dobičkonosno podjetje.Nekatere v no jrev = nejših krajih, kakor Lika, so ^e razpustili. vr drugih krajih bodo zadru^ no obdelovali le nekatere pridelke.Zadruge z razkosanimi posestvi skusa= jo zaokrožiti. Če mnogo bo treba storiti,da bi odpravili potratno kmetovanje na razkosanih posestvih.	.	.	.	.
Da bi ohranili nekaj zadrug so se lotili ofe^ko^ati življenje zasebnim kmetom. Cene živilom na svobodnem trgu so znižali, železniško voznino so s tovornino več kot potrojili. Davek so kmetom odmerjali v prvih mesecih teg'5 leta kar najbolj brezobzirno .Naklepi so trojni: prvič, pokazati za = družnikom,da se ne splažn vrniti k zasebnemu kmetovanju; drugič,prisiliti kmete, da bodo več pridelnli za doma in za izvoz; tretjič in moreta najvažnejše, gospodarsko pritisniti kmete ne v "delavne zadruge ,ki na slabem glasu, temve* v "splošne", nabavijalne in prodajne zadruge.Te so bile v Jugoslaviji razširjene pred vojno, čeprav . niso bile lonb-
^raodoč^kažefdl^bodo ohranili omejeno število preurejenih delavnih zadrug .Neuspešne bodo razpuščene .1; ostalem se bodo posvetili splošnim za drugam, ki naj bi podvzele čim širše delovanje. Strokovnjaki zdaj preucu jejo zadruge na Panskem in v drugih kmetijskih deželeh znpada. Izdeluje-;jo desetletni načrt za poljedelstvo.Tako upajo povečati proizvodnjo in vseeno zadovoljiti marksistične doktrinär j e,ki vidijo v splošnih zadru -gah korak h končnemu cilju "socializiranega" poljedelstva.
U ZGLEDI: Ključ, (zaključek s 7.strani) v.
Hravno, pa tudi strahopetno .Tvorci "Poruke" se ooividno niso upali nakaza bi,katero tezo o n'i zagovor j-jo in so "diplomatsko prepustili drugi , la seizjasni jo .Ni čuda,če tudi drugi puščajo "vsa vrata jdprta »s£ozi ka bera je tak prepih,da bo za vedno odpihnil emigracijo kot bilo kakšen po Litičen faktor v bodočnosti.Najslabši k o n k ret e n predlog e _J Si kot pa nekonkretna izjava .V tem pogledu je bil KT zelo koraj e31*
"D0MQVI1A" siov. demokratov
(Zaklju"ek)
Dr.Bogdan Drnovšek ugotavlja v "Mgrginalijah k osnovani jugoslovanske ga sporazuma"da zdaj vea ne vlada mrtvilo glede tega sporazuma,toda "po gledi še niso izkris-talizirani do tiste mere, da ti lahko pričakovali ki = trik rezultatov". Treta to iskati kompromis,"ki je edina otlika jugoslc = vanskega sporazuma". Mnenja je,da je tistvo jugo sl.sporazuma "revizija in dogovor o todočem notranjem ravnotežju in ureditvi države" ne pa kak poli tični akt revolucionarnega značaja;zato gre za našo stvar in ne ratimo no tenih zunanjih posredovalcev.Enako moramo"suvereno"odločati,"kdaj naj pri de do sporazuma". Ta "kdaj" mora titi izključen izraz naših,ne drugih,interesov. Zgolj "pripravljenost" partnerjev na sporazum,ni pozitiven pojaV» je znak mentalnih rezervacij,razlog za dvome v iskrenost.Kadalje je k po-^U(iivZa začetek zbliževanj in razgovorov poklican prav vsak v poštev pri-1^ jajoči partne: ."Čas zahteva or; nas,da smo tudi spodobni pozabiti pretekle^ če.to zahteva interes bodočnosti". - Dr.Drnovšek nato razpravlja o dolžn^' sti politika: "V emigraciji imamo še vedno nekaj politikov,ki ob malo vaM nih.prilikah s poudarkom iz javi ja jo,da so ?odgovorni državniki’ in manda^ tar ji naroda. -Kadar pa pride do tega, da ti bilo treba dati temu mandatu i/ raza s pogumno besedo in prevzemom odgovornosti,izgubi jo mandati svojo mc^ ’0 tem mora odločiti narod v domovini’" pravijo ti politiki. Seveda bo o vsem narod odločal.Toda v nobeni emigraciji politiki zdaj ne izvršujejo formalnih mandatov,podel j enih izrecno za emigrantske naloge. "Gre za izpfk njevanje moralno politične dediščine iz mandatov^1 s katerimi so ti Ijudj8^ stopili na vodstvena mesta. Ali ti mandatarji naroda poznajo svoje dolžno^ sti in ali imajo pogum,da kot "vodilne osebnosti prevzamejo moralno obve^ zo,da bodo ob vrnitvi domov kot en mož predložili in zagovarjali politike* ki so jo vodili in morebitni sporazum, ki so ga sklenili”? Nikogar ne tr narod nagradil ob vrnitvi domov zato,ker mu bo tedaj vrnil z delom "neems' deževani" mandat. Shodi gotovo politične usode kateregakoli naroda nikdaf ni določala brezoblična ljudska masa,.temveč poedinci z ide jami.Te pa je narod potrdil ali odklonil,kot so pač bile ideje prepričevalne ih sprejemljive ali pa ne. - "Sporazum bi imel stvarno vrednost in potrebno polifi"
no trdnost samo tedaj,če bo ustvarjen na temeljih najširše koncentracij9 vseh.političnih činiteljev,ki -so v načelu zanj". Sporazum "mora biti naj^ širši ’ gentlemen’s 'agr eement’ vseh pozitivnih sil,ki spoznava jo, da je <-1h^ go slavi ja ' državno politična tvorba,ki more najbolje zagotoviti interesf narodov na tem področju." - Za uresničenje vsake zamisli so potrebna tn gibala: hotenj e,načrt,akcija. Poleg tega pa se z vsakim novim letom naše^ emigracije vedno bolj oddaljujemo od duševnega razpoloženja in politične^ ga razvoja v domovini. Dve stvarnosti - Jugoslavija v emigraciji in Jug?^ slavija v domovini - se vedno bolj odmikata druga od druge. Potrebni P0-1"^ tični realizem bomo dokazali,če se čimbolj otresemo spominov,če ozke poiP de nadomestimo s širokimi in majhne interese predpostavimo širšim.
Ing.Boris Sancin nato pregledno prikaže "Trst v letu 1951" • V čla^ ^ "Rastejo brez nas" primerja g.Tugomer Prekoršek nacistično okupacijo s ^ munistično: ko so nas nekatere Nemci preselili,.smo s skrbjo zrli na pre^" stale Slovence,češ,ali bodo pod nacizmom ostali še Slovenci."Narod pa rastel brez nas pod novimi vplivi",naši ljudje pa so kljub vsemu ostali ^ narodno zavedni.Ko so se preseljenci po vojni vračali,niso prišli,da vi8" dajo,ampak so se samo vključili v obstoječi red stvari. Enako tudi zdaj pod Titom "naš narod nove vere ni sprejel za svojo", četudi ves uradni pritisk vpliva na njegovo oblikovanj e.Slovenska stvarnost živi doma,ugr:= tavlja g.Prekoršek.To imejmo preü očmi in"ne bomo si več domišljali,da smo prav mi slovenski narod in njegovi poklicani voditel ji."Ob povratku bo naš najdragocenejši doprinos, če bomo prinesli seboj strpnost, IjubezC"-’ sodelovanje in spoštovanje do sočloveka. In k tem vrlinam vsi stremimo^
List ima to pot tudi_nekaj gospodarskih člankov (P.M.M,, Dr .E.ihga-’ ^ nik). Temelji to odkloni tržaški " Tabor-zbornik" iz minulega leta in va. politične pisce označi kot "glasnike sovraštva in pogube".Med dokume-^ ti je korespondenca med SDS in JNO.Dalje 'je prigodni članek ob stoletni' rojstva dr.Ivana Tavčarja ter osmrtnica za pok.ing.E.Tavčar jem.Številko zaključi poziv ing.Bevca "Sokolom in sokolicam",da se mu javijo,nakar • predložil, "kako naj organiziramo sokolske povezanost v iznanstvu".
Ključ
Uredništvo Klica Triglava je na številne dopise,ki jih .je povzročil uvodnik "Kiju*", pojasnilo, da se je omenjeni uvodnik nanašal zgolj na •vprašanje demokratične alternative Titu v emigraciji_in "nič_yeč". Kljub temu pa je "nakazalo svojo zamisel" in s tem šlo dalje od "nič več". Posledica je bila, da so se oglasili številni pisci pod "Javnim mnenjem"in g»V tA «Parkaš v "Razgledih". Njegova meditacija me je vzpodbudila, d.a ■ po = dam svoje mišljenje.
Predvsem se mi zdi,da je g.Farkaš enostransko razumel sam uvodnik. Njegov odgovor bi onega, ki ni bral uvodnika, zapeljal do-, sklepa, da je KT moral strahotno grešiti. Temu pa, se mi zdi, ni tako.^Kli.c Triglava -je enostavno povedni tole? "Öe.j i 'čo :Ln prilike se ^cprosniujjejo* Vsoka.po titovske ureditev mora računati z razvojem, pa če je ta bil v preteklosti prostovoljen a li nasilen." Komunisti so n.pr.računali z napakami, ki so se dogajale od same ustvaritve Jugoslavije nadalje.Federacija ali kome— deracija je bila v mislih nacionalnih poL .V’; ikov. od samega pocetka - /e s samo Krfsko deklaracijo. Vse kasnejše ustavne in teritorialno-admim -strativne izpremembe co bili samo brezuspešni poskusi.na j tl rešitev iz zagate,ki jo je povzro*ila potlačitev Krfske deklaracije in ženevskega pakta med Pa šinem in dr.Korošcem. Nacionalisti, zlasti t e d a.n j i srbski nacionalisti, ki so'črpali svoje prepričanje iz pijanosti nad _ lastno državo in zmago v prvi svetovni vojni,niso mogli najti odgovaroa-joče rešitve. Komunisti niso stvarno ustvarili ničesar,kar ne bi bilo do jansko že dlje časa razmišij-mo in ugotovljeno v treznih slovenskih,hr -vatskih in srbskih krogih — razen diktature KP-j . Oni so kot "tretja sx1j ki ni imela nobenih obveznosti naprsni biv^i srbski dr*avi,Karadjordjevi dinastiji, kolabornci ji slovenskih politikov v centralističnih rmimix, hrvatski abstinenci, itd., mogli storiti ono, kar nacionalni.politi "i, z vsemi mogočimi oziri in obziri, niso mogli - ali pa niso bili sposobni storiti. Zato mislim,da sedanja notranja ureditev Jugoslavije v načelu odgovarja pravicam narodov,ki tam prebivajo. Cernu bi torej ne mogli ti sedanje stvarnosti za po-titovsko osnovo, ne glede na to, kaj se se mora zgoditi, preden Titov re*im pade? Osebno itak dvomim v kake bistvene spremembe - razen v slu*a.ju sovjetske okupaci je( poudar jamrokupacije>.
Razlika je v realni in nerealni notranji ureditvi Jugoslavije.lato oni "drastični primer" (stanje 1941-45),he more biti vzet resno -.niti ne za argument v tem vprašanju.Poleg tega se mi zdi pametno,da oni,ki vedno govoričijo o "volji naroda" in "javnem mnenju" doma,napotim na zelo realen prikaz "javnega mnenja" in "volje naroda" na demokraticnemZa-padu, ob j avl j en v KT uvodniku št. 92 ■> ( Vpliv na javno mnenje) .Demokracij a gotovo ni anarhija in sklicevanje na "javno mnenje" in voljo posameznega delavca, kmeta,uradnika, itd je puhlo. Oni,ki se bavijo s politi'1 i _ problemi, oni so odgovorni za javno mnenje. Zato se mi zdi,da so oni a-ši politični krogi in politično-giisleči posamezniki, ki se vedno sklicujejo na "voljo naroda",kadar se razpravlja o po-titoyski Jugo slavi ji,po dobni nojem, ki vtikajo gl^ve v pesek in so zato sterilni in za naro e/, vsake vrednosti. Naši ljudje se sklicujejo na voditelje, voditelji Pn n_: "javno mnenje" in tako ne pridemo nikamor naprej. Naši narodi n i m a j: skupne volje in njih mnenje je takšno kot ga politi^ni ^jucje	"
to ne bi bilo tako, potem ne bi imeli.politi-nih.strank z vsemi posledica mi v parlamentu, vladi, upravi, zunanji politiki itd. _ n	r or)l0
Z ozirom na to,da nekateri politični ljudje (torej ne ljudje na splo
šno) menijo, da člani jugoslovanske zveze morajo	d°ann?od
ve je jasno, da je KT po slavil docela pravij.no vprašanj e _ Kako mednoroa
no’pravno zavarovati, itd..." Politični ljudje, ki to ^n^Coro ti°Ju-"Oslo-z^hteva jo, niso a priori proti Jugoslaviji, kajti	^	Jugosla-
viji nostavljajo le eno zahtevo: nobene Jugoslavije, niti ne v prenoa..i dob^’?rpolici se morejo zanašati le na nasilje ali pa ^ P^dobxtev kakega močnega zaveznika,ki bo za njih po gnil ^ostanji d	lige=
mi tiga niso sposobni storiti.Lvomim,da bi leta_1941 priBlo do Paveliče
ve NDF če ne bi bilo nemških bajonetov.In kateri bajoneti Jih bodo pot ustohrni? Anglest? imeri^ki? Inild» .«o«no dro»-.
O sodobnosti "loruke": mislim, do	dolfo
vsa vrata" in s tem samo potrjuje zapadnim^ politični- - o	g|o=
Poznano dejstvo,da emigracija ne ve,kaj hoče. 0ap^^k1ju*ek na str. 5-)
J A V N O
Trst.- G.urednik! Kag vendar ie Ti tu, da se zavzela za STOVPri tern vi dim oisti račun,čeprav je zavit v kopreno: Samo P zono mu je te^ko dr *ati,te igre so komunisti naveliča ni.Zahteva ti celo ozemlje niti no= če,kajti priključitev zone A ti ^e spet'pomenila Leganje tisočev in ■! sočev.Emigracija pa je stračna bol za vsako državo.	L.3.
G.urednik! Ö e smo poslušali Beo = grad ali Zagreb,smo slikali patrio tične govornike,ki sc se zavzemali za Trst.Kaj je na tem strašnega? KPJ je obrnila patriotizem v svoj prid.Množice so skandirale:Tito,Ti to o V bližnji preteklosti smo čuli: Puehrer,Fuehrer in Puce,Puce. In druhal je dobila orodje in je bila poslana pobijat mlado in staro:uni čiti vse,kar ima le malo svobodo = ljubnega duha.Poznamo skandiranje! Strah nas je pred njimlPoznamo fa= čizem vseh barv.Arse dokler bomo ^i veli v strahu,pa bodo od bajk n človeških pravicah imeli koristi le totalitäre!.	R.P.
G,urednik! Ali se ne odigrava v Tr stu tragična komedija slovenskega naroda? Po Jugoslaviji so se vrši= la protestna zborovanja in tisoči so dajali duška svojim srcem z naj boljšim namenom in v prepričanju,da jim to nalaga nacionalna dolžnost. Vsak od nas v emigraciji bi storil enake.Toda K? je imela povsem svoj račun.Beograd je vedel povedati,da naj tržaški Slovenci zaupajo le to varišu Ti tu.Kakšne občutke imajo Slovenci na Tržaškem,tisti,ki res verjamejo v človečanske pravice in svoboščine? Vsi tisti,ki sc prnos= ni Slovenci,pa jim preti pogin v koncentracijskih taboriščih ali kvečjemu begunstvo? Ali naj se pro. dajo in uklonijo partiji ali Lahom?
L .P.
G .urednik! Slovenci so z londonskim dogovorom o Trstu slabo odrezali. Titu je to najbrč ljubše,ker si bo ob neprestanem razpihavanju sovraš tva do Italijanov ohranil med ljud mi ugled borca za nacionalne pravi ce.Zanimivo je,da njegova protest^ na notabni nič kaj udarna.Zanimivo je tudi,da niso v Jugoslaviji sle= dile nobene mnošične demonstracije. Morda se boje, da bi kat nekdaj jeli vzklikati Rusiji!	K.L.
PROSIMO, OBNOVITE NAROČNINO!
MNENJE
Sredstva.- G.urednik!? zvezi z uvod nikom "Narodno delo" (KT 93) mi dovolite pojasnilo,da omogočajo delo Slov.Pravde edinole mesečni prispev ki članov,ki si pritrgajo od svojih zaslužkov po rudnikih,tovarnah in pisarnah.Poleg članarine nimamo drugih dohodkov.	J.Fabijan,
tajnik SP<
Narodno deloG.urednik! Prav ima KT '( 92,93") > Mo po jasnjuj e, da je vpliv na javno mnenje Zapada najvarnejša oblika narodnopolitičnega dela emigracije in da more in mora biti to delo v različnih oblikah.Pa bi pa ta vpliv lil učinkovit,je potrebna slojna emigracija.Če emigracija ne dela ničesar ali pa dela narobe, ima trudi to vpliv na zapadne mnenj e, ki dobiva neugodno sliko o emigraciji? ugodno pa o Titu.	S.M.
G.urednik! V zvezi -z uvodnikoma "Na rodno delo" in "Vpliv na mnenje" mislim, da je potrebno poudariti,da je prav danes potreba za organiziranih narodnopolitičnim delom emigracije velika.Pokier je Tito klatil amerig ka letala in potapljal britanske is dje.smo mogli stati prekrivanih voM Banes pa reli Tito,da se predstavi kot prijatelj Zapada.Če on v tem uspe? Potem bo prepozno za nas!
S.E.
RAPIKALI IN PR.MAČEK ( 0 d našega dopisnika)
London,25.maja.-Srbski radikali g* Trivunca prično v kratkem izdajati glasilo "Radikal".V glavnem je nji ! hovo povezovanje končano.Videti je 1 da je g.P. Cvetkovič- postavi jen na stranski tir;ukvarja se z nekim so cialnim odborom.- Zatrjujejo mi, da je končno tudi dr.Maček uvidel, da je g. Cvetkovič za Srbe nesprejemljiv» Tako se zdaj čuti večje zbližanj e med dr .Mačkom in dr .Gavrilovičenn preds.srbskih zemljoradnikov.Toda Srbi poudarja jo,da dr.Gavrilovič_ še zdaleka nima takega ugleda meJ_ rojaki,da bi sam v imenu Srbov pri hajal v poštev za kakršnekoli razgovore s Hrvati.
-------------___o gi a si---------J" J
;E.Pirnat,12 Eagle Parade,Buxton,-e: j rbyshir e, spr e j ema naročila zatJsV-0» "Večerne pesmi"
l______________Cena: 5/-	_________
“NAROČNINA žb KT:letno 24/-,oetrtlg no 6/-.Za inozemstvo odgovarjajc1^ vsota s posebnim doplačilom za le talsko dostavo.