VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK 30. JULiJ 1982 ŠTEV. 30 (2081} ORF prezira potrebe Slovencev Od ponedeijka minuiega tedna RTV Koper/Capodistria vsak dan 21.15 uri iokainega časa oddaja ^formativno oddajo avstrijske teie-"'2ije„ZeitimBi)d". Otemsose dogovoriti dva tedna prej, ko je 9oneraini intendant ORF Gerd Ba-^er bii na dvodnevnem obisku v Sloveniji. S tem dogovorom med pRF in RTV Ljubijana se nadaiju-is sodetovanje med obema televizijskima hišama, ki obsega tudi še "ekatere druge skupne projekte in oddaje. Prevzem informativnih oddaj avstrijske televizije je namenjeno Predvsem avstrijskim in nemškim turistom, ki se v poletnih mesecih Plodijo na obeh straneh Jadrana. RTV Koper namreč sega daleč v italijanski prostor, hkrati pa pokri-''a tudi jugoslovansko jadransko obalo. V Italiji bodo poročila prejemali privatni italijanski pretvorniki in jih oddajali naprej, tako da lih bo možno sprejeti tja do Turina 'n Sicilije. RTV Zagreb pa ima svoj dogovor z zahodnonemškim ZDF in jako soboto oddaja poročila v nemščini. Ta novica ne bi bila nič posebnega, če ne bi imela posebnega ozadja. To ozadje je za koroške Slovence še kako pomembno. Znano je namreč, da si slovenska narodna skupnost na Koroškem že nekaj let prizadeva, da bi dosegla ureditev nemotenega sprejema pro-9ramov RTV Ljubljana na vsem dežnem Koroškem. To bi se dalo doseči s postavitvijo nekaj pretvornikov za majhen denar. Avstrijska mesta, posebej še ORF, so to Upravičeno željo od vsega začetka zavračali. Nazadnje je to storil Sam generalni intendant Bacher v slojem govoru ob otvoritvi novega deželnega studia ORF v Celovcu. Tam je dejal: „Nočemo in ne mo- remo, kar od časa do časa zahtevajo od nas: namreč da bi razširjali jugoslovanske programe v okviru našega oddajnega območja. To je v Evropski radijski uniji pravzaprav neobičajno, v tem primeru pa se temu še pridružuje, da gre za soseda z drugo družbeno ureditvijo, ki pa z njim v ostalem pogosto dobro sodelujemo." Torej nedvoumna zavrnitev vsake koncesije. In znano je tudi, da za Bacherja na Karavankah poteka še posebna meja, ne samo državna: ideološka. To je zanj dodaten argument, da naj Slovenci na Koroškem ne bi spremljali TV program matičnega naroda. Čeprav na prvi pogled protislovno, pa je kljub temu povsem logično, da se je generalni intendant že dan navrh v Ljubljani po- in dogovarjal o razširjanju avstrijskih informativnih programov v okviru jugoslovanskega oddajnega območja. Tu je -bojda iz političnih nagibov - čisto razumljivo, kar v Evropski radijski uniji pravzaprav ni običajno. Kako naj človek to imenuješ? Licemerstvo? Svetohlinstvo? Prezir do narodne manjšine? Na vsak način je v diametralnem nasprotju z izjavo samega Bacherja prav tako na otvoritvi celovškega radijskega studia. Tam je dejal, da ni nobenega vprašanja, da je za vsako radijsko ustanovo s kulturno tradicijo mnogonacionalne države samoumevno, da razume manjšine kot obogatitev. Kako je eno in drugo in tretje mogoče uskladiti z avstrijskim radijskim zakonom? Ob tem pa je že treba izraziti tudi začudenje in razočaranje, da so odgovorni organi RTV Ljubljana pristali na tak dogovor brez vsakršne recipročnosti. Dejstvo, da so potrebe in konkretne zahteve koroških Slovencev na področju radia in televizije znane in da so bile znane tudi izjave generalnega intendanta Bacherja, nikakor ne more omiliti tega razočaranja. Vsekakor v pretežnih delih Južne Koroške še naprej ne bo mogoče sprejemati ljubljanske televizije, medtem ko je ORF znal svoje interese odlično uveljaviti. Koprska televizija torej oddaja avstrijska poročila in jih razširja v jugoslovanskem prostoru. Nikakor ne bi bilo pravilno, da bi se temu protivili, kajti tok informacij čez meje je del mednarodnega sodelovanja. Toda ta tok naj bi bil odprt na obe strani. Stvar avstrijske televizije in zvezne vlade pa bo zdaj, da se s konkretnimi ukrepi ubrani obtožbe, da enostransko zavira mednarodno sodelovanje na tem področju. FOLKLORNO SREČANJE V ŽELEZNI KAPLI: Železnokapelški prosve-taši so minuto nedeljo prirediti svoje že tradicionalno folklorno srečanje z mednarodno udeležbo. Več poročamo na 8. strani. Veiter: Državna pogodba ni izpolnjena Državna pogodba glede slovenske manjšine na Koroškem z izjemo zelo majhnih določil ni izpolnjena. To je ponovno pribil mednarodno priznani strokovnjak za manjšinsko pravo dr. Theodor Veiter v pismu Mednarodni ligi za človekove pravice v New Yorku. Še ostrejša pa je sodba glede položaja gradiščanskih Hrvatov: niti eno določilo člena 7 ni izpolnjeno. Prof. Veiter je svoje pismo Mednarodni ligi za človekove pravice poslal kot stališče za sejo komiteja OZN za človekove pravice, ki je trenutno v New Yorku. V zvezi s poročilom, ki ga je Avsrija posredovala komiteju za človekove pravice leta 1979 in ki naj bi ga obravnavali na sedanji seji tega komiteja, je v Veiterjevem pismu rečeno: „Če je tam rečeno, da avstrijska vlada trdi, da so bili njeni napori v zvezi z etničnimi manjšinami primerni in da so bili storjeni na-dalnji koraki na nekaterih področjih, kot je dvojezičnost v sodnih in administrativnih telesih ter v javni upravi v območju, kjer živi zadostno število pripadnikov manjšin, ter da so jeziki manjšin sprejeti kot uradni jezik poleg nemščine, potem to ne drži povsem. V poročilu, pa naj ga je podala avstrijska vlada ali pa skupina strokovnjakov zunanjega ministrstva ZDA (kot trdi avstrijska vlada), ni omenjeno, da člen 7 avstrijske državne pogodbe (zaščita etničnih manjšin) na Gradiščanskem ni uresničen in do sedaj na Gradiščanskem niti eno določilo tega člena ni bilo izpolnjeno. Če pa človek to izreče, ga določene asimilantske skupine na Gradiščanskem uradno žalijo (kot pred nedavnim v „Oberwarter Zeitung"). Pa tudi kar zadeva slovensko manjšino na Koroškem, avstrijska državna pogodba z izjemo zelo majhnih določil še ni izpolnjena. Tako imenovano prednostno obravnavanje etničnih manjšin v Avstriji obstaja skoraj izključno v splošnem določilu v paragrafu 1 odst. 1 Zveznega zakona o narodnih skupinah iz leta 1976, nikakor pa ne v dejanskosti.' Temu stališču s strani slovenske manjšine na Koroškem ni kaj dodajati. Koroški Slovenci že od sprejema sedmojulijske zakonodaje sem odklanjajo ta zakon, ker ne le samo ne izpolnjuje določil državne pogodbe, temveč jih nasprotno še revidira v škodo manjšine. Da podobno stališče v odprtem nasprotju npr. s koroško deželno vlado vztrajno in tudi pred mednarodnimi forumi zastopa strokovnjak, ki ga je avstrijska vlada že nekajkrat povabila v strokovne komisije, pravilnost našega gledanja samo potrjuje. PREBERITE Reklama za „Kulturland Rarnten"? stran 2 Tako bi moralo biti vedno Dvojezična občinska prireditev na Bistrici v Rožu stran 3 Za nove poti kulturnega dela Zapis o prosvetnem delu v Borovljah stran 5 Folklorno srečanje v Železni Kapli Ze sedmič so Kapelčani Povabili skupine iz Avstrije, Italije in Slovenije stran 8 Dan vstaje slovenskega naroda Na Bližnjem vzhodu se zapleta Nekdanji borci prve slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča so 22. julija skupno s tisočimi prebivalci in gosti Titovega Velenja proslavljali na osrednji prireditvi 41. obletnico vstaje slovenskega naroda. Osrednje slovesnosti na Titovem trgu so se udeležili tudi številni narodni heroji ter predstavniki javnega in političnega življenja. Svečanost je stala tudi v znamenju 40-letnice ustanovitve Tomšičeve brigade, ponosa slovenskega partizanstva, ki je bila ustanovljena 16. julija 1942 in iz katere je zraslo mnogo kadrov slovenskega naroda. O pomenu vstaje, razvoju partizanskega gibanja na Slovenskem, o današnjem mednarodnem razvoju in aktualnih vprašanjih družbenega in gospodarskega razvoja Jugoslavije je govoril član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Med drugim je dejal: „V letu dni je vstaja na Slovenskem dosegla tak razmah, da je segla v vse predele Slovenije, tudi prek meja stare Jugoslavije, v Slovensko Primorje in Istro in na Koroško." Palestinskemu narodu, ki ga skušajo v tre- nutku iztrebiti in torej doživlja usodo, kot jo je doživljal slovenski narod pod hitlerjanskimi in fašističnimi oblastmi, je izrekel v svojem govoru čvrsto podporo Jugoslavije. Poleg drugih proslav dneva vstaje -koroški Slovenci smo ga obhajali s pohodom na Komelj — je priredil v Ljubljani slovesno sejo tudi republiški odbor Zveze združenj borcev Slovenije, ki je ob tej priliki izrazil zvestobo borcev revolucij. Na slavnostni seji so podelili tradicionalne nagrade vstaje za kulturne, umetniške in znanstvene stvaritve, s katerimi avtorji prenašajo dediščino NOB v sedanji čas. Letošnji nagrajenci so akademski kipar Božo Pengov, znanstveni svetnik dr. Dušan Biber, avtor Albert Klun, revolucionar Ivan Ma-ček-Matija, avtor Vlado Kozak, revija Borec ter drugi zvezek zbornika Notranjski listi. Plakete zveze borcev Slovenije pa so podelili 85 posameznikom in organizacijam, med drugim sta jo prejela tudi partizana Tine Pečnik iz Bele pri Železni Kapli in Janko Male iz Sel ter Vestnik koroških partizanov. Na Bližnjem vzhodu še ni na vidiku nobenega razpleta. Položaj se zaostruje še naprej; svoj bistven delež k temu prispeva izraelska vojska, ki v zadnjih dneh spet in spet bombadira zahodni del Bejruta. V tem delu mesta se zadržuje okoli 6000 borcev palestinske osvobodilne organizacije PLO skupaj z voditeljem Jasirom Arafatom. Izraelci skušajo z bombardiranjem pritiskati na poskuse Američanov in drugih, ki spor rešujejo z diplomatskimi sredstvi, predvsem seveda tako, da iščejo državo ali države, ki bi sprejela palestinske odporniške borce. Palestinci pa na noben način nočejo kapitulirati in upravičeno računajo s tem, da bi vojaški poraz spremenili v politično zmago nad Izraelom. Izrael svoje izolacije v svetovni javnosti, do katere je prišlo zaradi invazije v Libanonu, ne more negirati, tudi če se v Libanonu vede kot prava okupacijska sila. Na cestah postavljajo izraelske kažipote, kot denar velja samo izraelska valuta in tudi upravo skušajo ,,poizrae!iti . Odpor proti vojni pa raste tudi v Izraelu. Po velikih protivojnih demonstracijah v Tel Avivu je zdaj iz pro- testa proti vojni odstopil tudi najmlajši izraelski general, ki je štel med zelo ..talentirane" vojaške vodje. Izraelski novinar Uri Avneri, ki je pred časom obiskal Arafata v Bejrutu in je zaradi tega doma požet hude kritike, je že napovedal, da se Libanon lahko spremeni v izraelski Vietnam. Medtem se nadaljuje tudi krvavi spopad med Iranom in trakom. Iran je pred nedavnim začel invazijo v Irak z namenom, da bi strmoglavil vlado Sadama Husseina, potem ko je pred dvemi leti Irak s svoje strani napadel Iran. Poročila z bojišča v Arabskem zalivu so zelo protislovna, vsaka stran namreč objavlja velike zmage svojih čet. Vojna med Iranom in trakom na vsak način povečuje nevarnost za globalni mir, ker odpira novo bojišče na Bližnjem vzhodu. V zadnjih dneh pa se je bojiščema v Libanonu in v Arabskem zalivu pridružilo še tretje na Arabskem rogu. Tam sta ponovno prišli v konflikt Somalija in Etiopija, zaradi česar postaja položaj v tem delu sveta še bolj zapleten in še bolj nepregleden. UM7MB*Z